KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 1968 • LETO XVI 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XVI. letnik Ljubljana 1968 1. zvezek Vsebina prvega zvezka Janez Kos: Zelezničarska stavka aprila 1920. leta — Stran 1 Tone Knez: Iz najstarejše zgodovine Novega mesta — Stran 16 Josip Zontar: Drobec registra ljubljanskega nakladniškega urada iz leta 1544 — Stran 32 Peter Borisov: Zdravilišča in kopališča na nekdanjem Kranjskem Stran 45 Jože Sorn: In memoriam Zvoneta Miklaviča — Stran 59 Iz dela naših zavodov in društev — Stran 61 Nove publikacije — Stran 63 Sommaire — Stran 64 Na ovitku Idealna rekonstrukcija halštatske bronaste situle iz Malenškove gomile v Novem mestu. Hrani jo Narodni muzej v Ljubljani (Risala: Sibila Knez) Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik prof. Zvone Miklavič Izdaja in zalaga Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino — Predstavnik Majda Kunaver — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/III — Tekoči račun pri SDK, podružnica 501-8-87/1 (Ljubljana, Miklošičeva cesta 8) — Letna naročnina 12 N din, posamezna številka 5 N din ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ZELEZNIČARSKA stavka APRILA LETA 1920 (oris) JANEZ KOS »Mati je umrla«' Pokol stavkajočih delavcev na Zaloški ce- sti v Ljubljani 24. aprila 1920 »to zmago- slavje klerikalnega nasilja«, je bil greh po- vojne vlade, ki klerikalcem dolgo ni dal miru. Se po osmih letih se je moral dr. Jan- ko Brejc, ki je bil v času stavke predsednik deželne vlade za Slovenijo, v zborniku ob desetletnici prve Jugoslavije^ še enkrat opra- vičiti, pokazati, drugim pa dokazati, da sta njegova vest in vlada čista. Njegova stran- karska sovražnica liberalna stranka je po do- godkih na Zaloški cesti na vprašanje, kdo je kriv, odgovarjala: »Na eni strani so torej Lemež, Golouh, Petrič, bratje Žorga itd., na drugi strani pa Brejc, Remec, Korošec, Pro- tič. Njihovih rok se drži kri slovenskih de- lavcev«'. Brejc se je dobro zavedal, da bo kdajkoli težko izmiti iz delavske zavesti spo- min na »ulico, kjer so ležala trupla mrtvih in luže krvi na vse strani« in še teže jim dokazati, da so bili tega le sami krivi. »Pu- stimo vse rekriminacije. Ni čas za to«, je tiste dni zapisal »Delavec«,"* »pač pa mora- mo konstatirati, da te žrtve ni povzročilo delavstvo, ampak sedanji sistem, ki sicer go- vori o socialnih vprašanjih, izvaja pa terori- zem v bojazni, da je vsako delavsko gibanje politično.« V stavki, ki so jo njeni voditelji, komunisti, začeli v razmerah prehranjevalne krize, rapidno rastočih cen in revolucionar- nem razpoloženju kot čisto mezdno gibanje »lačnih želodcev«, ni bilo treba ščuvati, da so to »želodčno vprašanje« ponekod razvili v boj za oblast, na sploh pa so pričakovali, da jim bo stavka prinesla temeljite družbene spremembe. Stavkovno vodstvo se je zave- dalo, da za revolucionarni preobrat nima do- volj moči, zato tudi ni maralo razvijati akcij za Drevzem oblasti, ki so se spontano po- javljale, nasprotno je z vedno znovičnem za- trjevanjem, da je stavka samo mezdni in ne tudi politični boj, stopilo na pot umikanja: napačno je pričakovalo, da bo država morala kloniti pred enotnim nastopom delavstva. Velja pa omeniti besede Franca Perdana, ki jih je namenil oblastem: »Hoteli ste imeti politični štrajk, pa ga imejte.« To je bilo od stavkovnega vodstva edino glasno povedano spoznanje, da se je mezdno gibanje razvilo v pravo politično bitko. Stavka železničarjev je torej le bila politično gibanje, saj je bila navsezadnje naperjena proti delodajalcu, ki je bil za večino stavkajočih — država. V vrsti stavk v medvojnem obdobju stoji splošna železničarska stavka aprila 1920 po svojem pomenu, ostrini in obsegu na vrhu. Jugoslovanska buržoazija, ki si je že utrdila oblast in bila pripravljena začeti boj z revo- lucionarno razpoloženim nasprotnim razre- dom, je izzvala na boj najnaprednejši del jugoslovanskih delavcev, to je železničarje in druge prometne delavce. Ta boj, ki ga je z delavske strani vodila mlada komunistična stranka, je tekel takole: Glavni vzrok stavke je bila Koroščeva od- prava tako imenovanega protokola sporazu- ma, kolektivne pogodbe med komunistično Zvezo prometnih in transportnih delavcev in uslužbencev Jugoslavije (ZPTDUJ) in mini- strstvom za promet. Josip Petrič, tajnik slovenskega pokrajinskega tajništva Sploš- ne železničarske organizacije za Jugoslavi- jo (SZOJ), jo je označil kot plod in uspeh združitve jugoslovanskih prometnih delavcev v enotno organizacijo, »Slovenec« pa jo je, jasno, imenoval »skrpucalo«. Podpisal jo je Korošcev predhodnik prometni minister Dra- skovic. Da bi ji poudaril veljavo, jo je ob- javil v uradnem listu. Z njo je bilo urejeno vprašanje plač, delovnika, bolniškega zava- rovanja in drugo. Protokol sporazuma je da- jal železničarjem velike ugodnosti in se je po njih zelo razločeval od drugih kolektivnih pogodb. Železniške uprave pa tudi vlada so ga močno omalovaževale, tako da se je morala ZPTDUJ pravzaprav vseskozi od njegovega podpisa 30. oktobra 1919 bojevati za njegovo uresničenje. V tem boju je po lastni oceni šla »v svoji toleranci in legaliteti mnogo dlje, kakor je to zahtevala instinktivna odpornost železničarjev«. Namesto protokola sporazuma je »izzivalec stavke«, Korošec, ob podpori Zveze jugoslovanskih železničarjev (ZJ2), ki 1 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino je menila, da je protokol sporazuma »škodljiv za železničarje vseh kategorij, za železničar- sko službo samo in za državo«, pripravil tako imenovani začasni pravilnik. ZPTDUJ, ki je morala v oseminštiridesetih urah dati o njem svoje pripombe, ga je 28. marca 1920 zavr- nila. Menila je, da bi pomenilo popravljati ta zelo slabi pravilnik »graditi stavbo na pesku«. Zato je Korošcu predlagala, naj z njo na osnovi določil protokola o sporazumu izdela nov pravilnik, do takrat pa naj bi veljal protokol sporazuma. ZPTDUJ se je ob tem obrnila tudi na svoje članstvo z upanjem, da tega napada ne bo sprejelo brez najodloč- nejših protestov. Z začasnim pravilnikom je Korošec odvzel osemurni delavnik, ki je bil »v zakoniti veljavi v vsej državi in za vse delavstvo. Odvzel jim je dalje starostno in bolniško zavarovanje, pritrgal jim je plačo in prejemke, onemogočil delo železničarskih svetov, ki bi imeli urejati personalna vpra- šanja«. Tako je bil železničar z dvema otro- koma, ki je prejemal mesečno 1200 kron, pri- krajšan za okoli 500 kron, kvalificiran dela- vec z enakim številom otrok pa je od 1500 kron izgubil okoli 300 kron. Delavniške in kurilniške delavce je začasni pravilnik uvrstil v nižje plačilne razrede, nekaterim kategori- jam pa je lahko podaljšal delovni čas za dve ali za štiri ure dnevno brez ustreznega pla- čila.^ Omejil pa je tudi pravico do brezplačne režije in dopustov. V določilih začasnega pra- vilnika je ZPTDUJ videla namerni napad na solidarnost železničarjev in napad na orga- nizacijo; zato je krivdo za vse morebitne po- sledice začasnega pravilnika pripisala vladi. Stavka, na katero so že v času bojev za uve- ljavitev protokola sporazuma vse bolj mislili, je bila sedaj gotova stvar. Na zagrebškem plenumu konec marca je ZPTDUJ sklenila stavkati in ta stavka je morala imeti le mezdni značaj. Ponovno je formulirala svoje zahteve za uveljavitev protokola sporazuma, dokler ne bi bila sklenjena nova kolektivna pogodba, zahtevala je zvišanje plač za toliko, kolikor so narastle cene v času med podpisom protokola sporazuma in aprilom 1920 — zvi- šanje plač naj bi določila paritetna komisija zastopnikov zveze in ministrstva za promet pod predsedstvom zastopnika ministrstva za socialno politiko — ter da naj vse ugodnosti, sklenjene s kolektivno pogodbo, veljajo tudi za železničarje takrat še zasebne južne želez- nice. Ker vlada ni reagirala, jo je ZPTDUJ opozorila, da »z oziroma na interes vlade to pot ne bomo izvajali najhujših konsekvenc, temveč se zadovoljujemo le s primerno de- monstracijo v podobi dvodnevne stavke na vseh železnicah kraljevine SHS«, toda le v primeru, da vlada ne bo uporabljala sile. Drugače pa bo prisiljena »nadaljevati boj do dokončnega poraza vlade«. Opozorila jo je, da je pripravljena na vse žrtve, ki bi jih ta boj zahteval. Centralno radničko sindikalno vece (CRSV), katerega član je bila komuni- stična ZPTDUJ, je 1. aprila odobrilo zagreb- ške sklepe.' Začele so se priprave na splošno železni- čarsko stavko, ki jih je za vso državo koordi- nirala ZPTDUJ. V Sloveniji jih je vodila nje- na članica in tudi članica Strokovne komisije (SK) SŽOJ. Bila je v rokah članov nove De- lavske socialistične stranke (komunistov). V svojih triintridesetih krajevnih skupinah je tedaj štela okoli sedem tisoč dvesto članov. Najmočneje je bila zasidrana med železničar- ji južne železnice.' SŽOJ je že na svoji konferenci 14. in 15. marca 1920 v Ljubljani ostro obsodila in od- bila začasni pravilnik, ki ga je vladi predlo- žila ZJZ in katerega »vsebina bije vsakemu modernemu nazoru in socialnemu gibanju na- ravnost v obraz«. Zahtevala je, naj novo ko- lektivno pogodbo z železničarji sklene na osno- vi določil protokola sporazuma s splošno volil- ne pravico izvoljena skupščina!* Na sestanku z zastopnikom CRSV 3. aprila v Ljubljani so ljubljanski železničarji zavračali zamisel o tridnevni demonstrativni stavki in se zavze- mali zaradi nespoštovanja protokola sporazu- ma in zaradi neprestanega naraščanja cen za neomejeno stavko, za stavko do zmage ali poraza. Tak sklep so tudi sprejeli.' Po tem so začeli funkcionarji organizacije s pripravami med članstvom. Organizirali so shode član- stva vseh krajevnih organizacij in na njih razlagali stališča organizacije v zvezi z od- pravo protokola sporazuma in uvedbo začas- nega pravilnika. Stavko železničarjev so ome- njali kot edino obliko boja, ki bi rešila kri- tično stanje. Na shodih se je oblikovala za- hteva po zvišanju plač za toliko, za kolikor so narastle cene od oktobra 1919. Članstvo je na njih podpisovalo tudi resolucijo, s ka- tero so »odločno in zadnjič« protestirali proti ukinitvi protokola sporazuma in uvedbi za- časnega pravilnika ter opozorili vlado, da sme železničarske koristi zastopati le ZPTDUJ (ki je zajemala v svojih vrstah 90'°/o jugoslovan- skih železničarjev), ter ugotovili, da jih pro- metni minister »izziva iz najvišjega mesta v državi v usodepolne korake«."* Osrednji od- bor SŽOJ je 10. aprila poklical zastopnike krajevnih skupin v Ljubljano in jim oznanil datum za začetek stavke ter dal navodila o organizaciji stavkovnih odborov, železničar- skih straž in sploh stavke. Drugim skupinam, zastopnike je poslalo le sedem organizacij, je 2 časopis za slovensko krajevno zgodovino KRONIKA poslal navodila po pošti. Osrednji stavkovni odbor so sestavljali Josip Petrič, Ivan Makuc in Marcel Zorga, po razglasitvi stavke pa je bil vanj vključen še Rudolf Golouh. Makuc in Zorga sta morala po lastni presoji sesta- viti še dva stavkovna odbora, enega za držav- no in drugega za južno železnico, ki naj bi v času stavke skrbela za varnost in red." Zvečer 15. aprila je bil na Krekovem trgu v Ljubljani shod, katerega je stavkovni od- bor naznanil v skladu z vladnimi predpisi že 10. aprila. Nanj so vabili letaki stavkovnega odbora: »Delavci, delavke, vse pošteno in trpeče prebivalstvo, udeležite se velevažnega shoda v najmočnejšem številu!« Zaradi na- vedenih besed je predsednik deželne vlade takoj posumil, da ima zbor politično ozadje. Na shodu je v imenu ZPTDUJ predsedujoči Makuc razglasil splošno železničarsko stavko z začetkom opolnoči. Perdan, Petrič in Zor- ga so v svojih govorih zahtevali uveljavitev protokola sporazuma in povečanje plač za 120 "/o do 200'"/o, zlasti pa so poudarili mezd- ni značaj stavke. Pozvali so tudi železničarje drugih organizacij, naj se v lastnem interesu pridružijo stavki. Podobni shodi so bili tudi drugod. »Slovenec« je takoj ugotovil, da je po stav- ki beograjskega dijaštva in tobačnega delav- stva, ki se je končavala, prišla splošna želez- ničarska stavka kot tretja preizkušnja komu- nistične moči. Zanj je veljalo, da zgolj sploš- na zahteva po zvišanju plač brez zadostne utemeljitve še ne more biti dovoljšen vzrok, ne pravi povod za stavko. »Štrajk je politi- čen in naperjen proti sedanji vladi. Političen štrajk pa je danes zločin nad državo in celo- kupnim prebivalstvom.« Temu je še zlohotno pristavil, »da imajo železničarji v vsej Jugo- slaviji najmanj povoda za stavko ... V pri- meri z drugimi proleterskimi stanovi so oni buržuji. Zato so jih komunisti vzeli v zakup, ker so v primeri z drugimi delavci najbolj krepki in siti in imajo največ časa in korajže za ta način ,boja proti draginji in korup- ciji'.«i3 Predsednik deželne vlade je že 14. aprila, ko mu je notranji minister Trifkovič sporo- čil, da bo najbrž 15. ali 16. aprila izbruhnila splošna stavka železničarjev, in mu zapove- dal, naj zagotovi normalen promet, red in mir, naročil pri komandi dravske divizijske oblasti obsežne vojaške priprave v Ljubljani, Celju, Mariboru, na Jesenicah ter seveda tudi za Trbovlje in Kočevje.'" To je bilo prvo zna- menje, da je bila vlada takoj pripravljena začeti s stavkajočimi železničarji boj s silo. Splošna železničarska stavka je izbruhnila istočasno s stavko avstrijskih železničarjev i in je zajela vso Jugoslavijo. Vlada in časo- pisi so trdili, da se je začela zahrbtno, brez predhodnega ultimata ali obvestila. Železni- čarji so pozneje to »zahrbtnost« utemeljevali s trditvijo, da bi bila vlada, če bi vedela za začetek stavke, skušala železničarje s silo zadržati na delu. Železniški promet je v noči od 15. do 16. april popolnoma zastal, le na progah Dolnja Lendava—Cakovec in Murska Sobota—Hodoš je tekel naprej. Železničarji v Ljubljani, Mariboru, Celju, Zidanem mo- stu, Pragerskem, na Jesenicah ter še na ne- katerih drugih večjih postajah so s stavko omrtvili promet tudi drugod, kjer so bili ne- kateri pripravljeni delati. Stavkajoči so pu- stili vlake na postajah, kjer jih je zatekel začetek stavke. Strajk se je začel in nadalje- val prve dni v najlepšem redu in miru. Stav- kajoči so na postajah in drugih železniških objektih postavili svoje straže, ki so, oprem- ljene s posebnimi znaki, nadzorovale vse po- četje na železnici; preprečevale naj bi vsa- kršno nasilje, sabotaže, tatvino, odganjale stavkokaze in podobno. Za zastraženje ljub- ljanskega glavnega kolodvora je bilo pred- videnih stoosem oseb. Osrednja stavkovna odbora sta jih nadzirala po posebnih kurir- jih. Za dostop na ljubljanski kolodvor je stav- kovni odbor dajal posebne dovolilnice. Želez- ničarske straže, ali kakor jih je imenoval »Slovenec«, »boljševiški vohuni«, so oprav- ljale svoje delo do 19. aprila, ko so se mo- rale umakniti vojaštvu, ki je potem strazilo vse do 11. maja." V stavko sta se vključili tudi ZJZ in Pro- metna zveza (PZ). ZjZ je bila druga največja železničarska organizacija, v kateri je bilo zlasti veliko železničarskega uradništva. Njej je vlada takoj, ko je zvedela, da bo stavka, ponudila zaščito, če bi nadaljevala z delom. Vendar se je ZJZ že prej odločila in se raz- glasila za pasivno. Stavki je pravzaprav na- sprotovala in je takoj zavrnila tudi vsako odgovornost za njene posledice. Vodstvo ZjZ se ji ni priključilo zato, da bi preprečilo ne- potrebno prelivanje krvi, kot je zatrjevalo, temveč zaradi bojazni, da bi člani ali zave- zarji imenovani, zlasti pa delavci, ki so po podpisu protokola sporazuma simpatizirali z ZPTDUJ — (edinim pravim »zaščitnikom vseh železničarjev«) — kljub njegovi prepo- vedi stavkali in se po morebitni zmagi celo prepisali v komunistično železničarsko orga- nizacijo. Njegov strah za članstvo je bil več- ji kot njegova načelnost; navsezadnje je bila stavka naperjena tudi proti njegovemu pra- vilniku, ki ga je sugeriralo prometnemu mi- nistru namesto protokola sporazuma. Z iz- javo, da bo pasivna, dokler se ne bi izkazalo, 3 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO da je gibanje politične narave, si je ZJŽ pu- stila odprta vrata, skozi katera bi lahko vsak čas smuknila iz stavke.'* ZJŽ se je zelo mu- dilo iz stavke, saj je že prvi dan sporočila vladi svoje pogoje za izstop iz nje. Ti pa so bili taki, kakor da niso bili njeni: razveljav- Ijenje začasnega pravilnika, uveljavljenje protokola sporazuma do izdelave nove služ- bene pragmatike, takojšnja pogajanja za nov pravilnik ter podpis tega pravilnika do 1. maja in varstvo časti in telesa. Vlada je po- goje posredovala v Beograd. Drugi dan sta Rupnik in Brandtner na shodu ZJŽ v Ljub- ljani zelo hujskala proti stavki, a nista ni- česar dosegla, ker je bila večina za njeno nadaljevanje." ZJŽ in PZ sta se tako hitro mehčali, da je 18. aprila Brejc že lahko po- ročal v Beograd, da sta pripravljeni pozvati svoje člane na delo, če bi jim mogli pokazati vsaj kakšen uspeh. Ce bi jih pozvali k delu brez uspeha, je opozoril Brejc osrednjo vlado, bi bila nevarnost, da bi večina njunega članstva prestopila v vrste ZPTDUJ.'^ ZjZ glede stavke ni bila enotna. To se je posebno lepo poka- zalo na shodih 19. aprila v Ljubljani. Na do- poldanskem v Narodnem domu so njeni člani nižjih plačilnih kategorij zahtevali vztraia- nje v stavki, medtem ko si je vodstvo pri- zadevalo, da bi organizacijo čimnrej pripe- ljalo iz nje. Železničar Rogelj je zvezarie pozival, naj gredo na delo. omogočijo naj- nuinejši oromet, ohranijo mir pa vzameio v roke možgane, (komunisti so mu zaklicali: »Kole in Duške!«), in trezno premislilo po- ložaj. Prebral je tudi brzoiavko. s katero ie Udruženie narodnih železničara iz Beograda — ZJZ ie bila njegov član — snoročalo. da so na Srbskem narodni železničarii začeli z delom ter da naj z njim začno tudi v Slo- veniji. Na tem .sestanku vodstvo ni moplo do- biti večine, zato je za popoldan sklicalo no- vega z opravičilom, da se ne bi mogli ko- munisti, ki so bili na sestanku, vmešavati v zvezine zadeve. Popoldne ie Runnik skušal zborovalce nrepričati in jih pridobiti za iz- stop iz stavke z lažnimi novicami, da je vla- da ugodila njihovim zahtevam in da ie v delu nova službena pragmatika ter da zato Z.TZ nima za kaj več stavkati. Del zvezariev ie kliub takim utemeljitvam še vedno vztraipT na stavki. Nazadnje pa se je vodstvu le po- srečilo izglasovati izstop iz stavke. Ko je nato Rupnik pozval tiste, ki se glede stavke niso strinjali z vodstvom, naj zapuste zborovalni prostor, je menda odšla večina delavcev, ostalo je le uradništvo. Do tedaj enotna stav- ka vseh železničarjev se je zlomila, Brejc je tisti dan poročal, da bo ZJZ 22. aprila začela z delom.iä Tudi mariborska ZjZ je hitela iz stavke. Na shodu zaupniškega sveta je ugo- tovila, da se je položaj razjasnil, ker je beo- grajski odbor sporočil, da je »krušno vpra- šanje«, to je plačilna pragmatika, rešeno, stavka pa je dobila politično vsebino in zato protidržavno ost. Pozvala je svoje člane na delo in ti so se do 23. aprila domala skoraj vsi javili na službenih mestih.^" Prometni minister dr. Korošec je 17. aprila sprejel delegacijo ZPTDUJ, ki je zahtevala umaknitev začasnega pravilnika, povečanje plač, spoštovanje protokola sporazuma tudi od ravnateljstva južne železnice ter sprejem na delo vseh železničarjev, ki so stavkali. Korošec je zahteve zavrnil. Neizprosno je zahteval, da se morajo stavkajoči najprej vrniti na delo in izjavil, da se bo šele potem pripravljen pogajati. Zatrdil je tudi, da ne bo umaknil začasnega pravilnika. Delegacija mu je dala še eno možnost za sporazum s spomenico, s katero mu je predlagala, nai skupaj z njo izdela nov začasni pravilnik. Naslednji dan je okoli osemsto ljubljanskih železničarjev zborovalo na Krekovem trgu, kjer so jim govorili Petrič. Makuc, Perdan in Golouh. Petrič je zanikal vsaka pogajanja z deželno vlado, rekel je. da so železničarske zahteve zadnia beseda. Pozval je člane ZJŽ, nai skupaj s SZOJ vzdrže v stavki do konca. Golouh pa je dokazoval, da stavka ni po- litična.22 Četrti stavkovni dan je bil pomemben za- radi sklepa ZJŽ o izstopu iz stavke, zaradi razglasitve militarizaciie železničarjev pa zaradi voiaškepa zastraženja kolodvorov in drugih železniških obiektov. liublianske pli- narne, elektrarne, večiih živilskih skladišč in trgovin, vladne. noStne in sodne palače — fsamo v Liubliani ie bilo na teh stražah se- demsto voiakov in dvesto mož policije) — in nazadnje pomemben tudi zaradi prepovedi točenja alkoholnih pijač, ki je veljala do 5. maja. Vse to je dajalo vtis izrednega stania, hkrati pa zanesljivo napovedovalo, da bo vlada uporabila vse sile in da nikakor ne bo dovolila, »da ji njeni uslužbenci diktirajo svojo voljo z grožnio, s stavko«. Objave že- lezniških direkcij, južne in državne, da po sporočilu vojaških oblasti pomeni v mobil • nem času sodelovanje v stavki upor v voi- ski, niso imele na stavkajoče nobenega vpli- va. Zato je komandant železniškega oddelka vojnega ministrstva major Disineer na osno- vi ukaza ministrstva za mornarico in voisko z dne 17. aprila vpoklical 19. aprila vse želez- ničarje vojaške obveznike v starosti med enaindvajsetim in osemintridesetim letom na dvomesečno vojaško vajo. Obvezniki so se morali zglasiti najkasneje do osme ure zjutraj 4 časopis ZA slovensko krajevno zgodovino KRONIKA 20. aprila. Tisti, ki se ne bi javili, bi bili kaznovani kot vojaški dezerterji. Razglas je naznanjal, da bodo železničarji dobivali pla- čo pri železniških upravah in bodo morali sami skrbeti za prehrano in stanovanj e.^^ Militarizacija je bila za stavkajoče trda preizkušnja. Po njej je pomenilo stavkati upirati se in hoditi po poti, ki je vodila na- ravnost v spopad z državno oblastjo. To vse- kakor ni bil več samo običajni mezdni boj. Poleg tega pa militarizacija ni zadela vseh železničarjev, kar je seveda kalilo enotni na- stop. ZPTDUJ in z njo SZOJ sta bili kljub te- mu pripravljeni nadaljevati s stavko v pre- pričanju, da je vlada ne bo mogla več dolgo vzdržati in bo morala kloniti njihovim za- htevam. Vlado sta opozorili, naj ne sega po nasilnih sredstvih, če noče izzvati splošno stavko vsega delavstva. Tako je Zorga po- svaril: »Mi se pa nobene sile ne bojimo. Mi vemo, da ima železničarska stavka največii vdHv na državo in je tako močna, da bo vlada morala ugoditi našim zahtevam. Ako • pa bi oblast s silo posegla v stavko, potem pa smo zasigurani, da stopi za nami ves drugi proletariat, ki nam bo takoj pokazal simpa- tijo z generalno stavko.«^* Medtem ko so se ZJŽ in PZ ter drugi omahliivci odzvali vpo- klicu na orožne vaje in iskali pri oblasteh »varstvo in zaščito pri izvrsevam'u službe nasproti komunistom«, so člani SZOJ ostro reagirali.^5 Na shodih v Ljubljani, Celiu in Mariboru so se odločili, da se ne bodo od- zvali vpoklicu v vojsko in so celo zagrozili s splošno stavko vsega delavstva. To stališče; so naslednja dneva zlasti odločno pokazali ljubljanski železničarji. Nič več se niso zbi- rali na Krekovem trgu, kjer jih je mogla vlada s svojimi agenti imenitno nadzirati, ampak v mestni okolici, ker niso marali, kot je rekel Zorga, »zborovati v senci bajonetov, ker to razburja našo kri«. Tudi niso policiji naiavljali svojih shodov, kot je bilo to do- ločeno z zborovalnim zakonom. Dne 20. anri- la so se zbrali dvakrat za starim streliščem Pod Rožnikom. Na dopoldanskem shodu ie Zorga razlagal, da so v meščanskih listih razglašeno mobilizacijo odredili na lastno pest neodgovorni faktorji. fPrav zaradi te zelo razširjene razlage je Brejc prihodnji dan ponovno razglasil in potrdil vpoklic na vojaške vaje.) Zorga je opozoril vpoklicane, naj se ne drže domov, podnevi naj gredo na sprehod, noč pa naj prespe pri znancih, ker je policija dobila sezname železničarjev, ki jih mora aretirati. Sporočil je zbranim, da ima or- ganizacija vsa zagotovila drugih delavskih organizacij, da bodo takoj začele stavkati, kakor hitro bi vlada začela z aretacijami in drugimi nasilji siliti železničarje na delo. Zelo ostro je obsodil stavkokaze. Za njim sta govorila Mariborčana Koloman Wallisch in Kopač, ki sta izrazila solidarnost vsega mariborskega delavstva z železničarji. Po- poldne je zborovalo okoli tri tisoč ljudi. Go- vorili so jim tajnik SK Kokalj, Zorga, Ma- kuc, Petrič in zastopnika trboveljskih in ko- čevskih rudarjev, ki sta obljubila vso pomoč. Vsi govorniki so pozivali k vztrajnosti v stav- ki. Zlasti ognjevit je bil Zorga: »V stavki vztrajajmo do zmage! Saj ne gre samo za zmago železničarjev, temveč, da zmaga raz- redno zavedni proletariat. Vlada je odredila mobilizacijo železničarjev, mi smo odredili mobilizacijo našega proletariata.« Pozval je žene, naj bodre svoje može v težkem boju. Na shodu so sklenili, da bo drugi dan ženska deputacija ponesla resolucijo k predsedniku deželne vlade.^^ Tudi socialnodemokratski list Naprej, ki je vneto podpiral stavkajoče in jih bodril v vztrajnosti, socialni demokrati so namreč ra- čunali, da bo stavka spodnesla Protičevo in Koroščevo vlado, je opozoril vlado: »Ako nam vlada velik in težak boj vsiljuje, potem naj ve eno: v tem boju bo našla ves slovenski in gotovo tudi jugoslovanski proletariat str- njen. «^'^ Delavstvo drugih kategorij je podprlo že- lezničarje in njihovo stavko ne samo moral- no, ampak tudi s stavkami. V dogovoru z njimi so 20. aprila začeli stavkati kočevski rudarji in radeški papirničarji. Naslednji dan so se stavki pridružili še zabukovški (do 29. aprila), trboveljski, zagorski, hrastniški ru- darji, steklarji (do 4. maja) in apneničarji, rudarji v Velenju (do 29. aprila) in Žagarji v Šoštanju. Rudarji v Senovem in delavci tovarne Woschnagg v Šoštanju (do 28. apri- la) so začeli stavkati 22. aprila. Isti dan tudi lesni delavci v Kočevju. Opekarji v Ribnici so stavkali že od 17. aprila. Rudarji so začeli z oseminštirideseturno stavko, pa so jo potem spremenili v permanentno.^^ Stavka rudarjev je bila imenitna taktična poteza, ki je neposredno vplivala tudi na že- lezniški promet. Ze potem, ko se je stavka zaradi nasilja, izdaje žoltih organizacij in utrujenosti stavkajočih začela rušiti, je bil premog glavno vprašanje pri vzpostavitvi normalnega prometa. Rudarji so se tega do- bro zavedali in zato kočevski niso pustili od- važati premoga.^' V znak solidarnosti z železničarji in v pro- test proti vladnemu nasilju je bilo več de- lavskih zborovanj. V Kamniku je 21. aprila, kakor že prejšnji dan, demonstriralo z rdečo 5 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO zastavo okoli sto delavcev.^" V Tržiču in Kra- nju so delavci odločno protestirali proti na- silju ter zahtevali, da vlada v državnem in ljudskem interesu takoj ugodi železničarjem. »Zahtevamo demisijo vlade, ki ni zmožna so- cialnih vprašanj drugače rešiti kot z bajone- ti!«, so zapisali v resolucijo.'-' Tri tisoč osem- sto delavcev v Zagorju je na zborovanju za- htevalo, naj vlada nemudoma začne pogaja- nja z železničarji in naj se ne loti repre- salij: »sicer bi bilo celokupno delavstvo pri- morano nemudoma stopiti v naj ostrejši boj«.^^ Tudi dva tisoč jeseniških železarjev je zago- tovilo železničarjem svojo pomoč. V Kočevju, kjer so vsi »kot en mož zapustili delo«, so stavkajoči sporočili okrajnemu glavarstvu, da se ne pokoravajo nobeni vladi, ampak le stavkovnim vodstvom. Demonstrirali so po mestu z rdečo zastavo in pokazali, »da je ves kočevski proletariat napravil eno fronto pro- ti buržoaziji in sramotni vladi.«'^ V Ljublja- ni so 21. aprila zborovale ženske. Nekaj sto se jih je zbralo na Krekovem trgu in se od tam napotilo k predsedniku deželne vlade. Med potjo so se jim pridružili možje, ki so prej zborovali v Lattermannovem drevoredu. Brejc je kljub temu sprejel odposlanstvo žensk — vodila ga je neka Kregarjeva — če- prav je policijsko ravnateljstvo opozorilo Pe- triča, naj žensk ne pošilja k predsedniku. Z resolucijo, ki so mu jo izročile, so najprej ugotovile, da se je stavka razvijala v miru, ki ga je začela rušiti vlada, potem pa so pro- testirale proti vpoklicu mož na vojaške vaje ter zlorabi vojaške sile, s katero je vlada omejevala svobodo stavkajočih in jih silila na delo. Zahtevale so, naj vlada čimprej ukrene vse potrebno, da bi lahko ugodila že- lezničarskim zahtevam ter naj v ta namen posreduje pri osrednji vladi. Opozorile pa so tudi, da bo vlada kriva za vse posledice svojega brutalnega nastopa proti »boriteljem za svoje naj primitivne j še življenjske pogoje«. Brejc je vse odklonil: posredovanje pri osred- nji vladi, izpustitev aretiranih železničarjev in ukinitev vojaških uredb. Odposlanke je še opozoril, da bodo njihove družine kmalu lačne, ker je zaradi stavke onemogočen vsak dovoz živil v mesto. Pred vladnim poslopjem je nato tisočpetstoglava množica burno de- monstrirala. Kazalo je že, da bo prišlo do incidentov, ko je Petriču in Golouhu le uspe- lo odpeljati množico proti Rožniku k železni- škemu prelazu, kjer je deputacija poročala o svojem poslanstvu. Množico je Brejčev od- govor silno razdražil. Golouh, ki jo je na- govoril, jo je pomiril in jo opozoril, da se v danem položaju železničarji ne morejo sami bojevati in samo na enem mestu: njihovo stavko kaže razširiti v splošno stavko vsega delavstva. Sporočil je sklep SK o tridnevni generalni stavki in da so rudarji že začeli stavkati.''' Odziv na orožne vaje je bil vsaj v centrih stavke neznaten. Oblasti so morale železni- čarje večinoma s policijo privesti na delo. Tako se je v radovljiškem okraju od tristo vpoklicancev javilo le sedemnajst; drugih se glavarstvo brez vojaške pomoči ni upalo do- seči. Podobno je bilo drugod. Notranji mi- nister Trifkovič je naročil, da naj oblasti energično izvedejo militarizacijo železničar- jev. Na območju mariborskega policijskega komisariata so v času med 23. in 28. aprilom aretirali dvestodevetdeset železničarjev. V Ljubljani so ponoči na 21. april aretirali šest- deset vpoklicancev, pozneje je to število še narastlo. Brejc je bil prisiljen v Beograd po- ročati, da je odziv na vpoklic minimalen ter da še tisti, ki jih je privedla policija, veči- noma odklanjajo vsako delo ter da jih voja- ške oblasti zato pošiljajo v zapore. Ljubljan- sKim zapornikom (85) je stavkovni odbor pla- čeval hrano.'5 »Naprej« je aretacije označil z besedami: »To je krščanska kultura slovenskega kleri- kalizma, ki se je svoj čas posluževala avstrij- skega militarizma, danes pa balkanskega. To je jugoslovanska svoboda!«'^ Tudi nasilje te vrste ni zlomilo moči železničarske stavke. Vlada je zato stopnjevala pritisk. Na svoji seji 21. aprila je sklenila ustaviti preskrbo- vanje stavkajočih železničarjev iz aproviza- cijskih zalog in prepovedala vse shode. Prve- ga sklepa si skoraj ni upala objaviti, druge- ga pa je takoj. V razglasu je stalo, da bodo vsi prireditelji shodov in govorniki na njih kaznovani z 20.000 kronami in do šest me- secev zapora.V zvezi s prepovedjo zboro- vanj je Petrič javil oblastem, da osrednji stavkovni odbor odklanja odgovornost za vse posledice, ki bi nastale zaradi preprečitve le- galnega stika s stavkajočimi.^^ Ko je vlada ukinila preskrbovanje stavkajočih iz aprovi- zacijskih zalog, je poverjenik za notranje za- deve Bogumil Remec posumil, da bosta de- lavska Nakupovalna zadruga in Konsumno društvo v Ljubljani podpirala svoje stavka- joče člane. Zato je zelo vneto iskal opravič- ljive razloge, da bi ju lahko podvrgel reviziji trgovskega sodišča, denar Konsumnega dru- štva pa zasegel. Zlasti nevaren se mu je zazdei sklep Konsumnega društva o pomoči železni- čarjem v vrednosti 100.000 kron. Trdil je, da je namen društvenega sklepa »indirektno pospeševati protizakonito dejanje, kakršna je stavka, ki naravnost ogroža važne javne in- terese«.'^ 6 ČASOPIS ZA slovensko krajevno zgodovino KRONIKA Deželna vlada je na seji 22. aprila ugoto- vila, da je brez točnih navodil iz Beograda. Dobila je le splošno navodilo, naj uporabi vsa zakonita sredstva, da vzdrži red in vzpo- stavi promet. Iz tega je sklepala, da ji v Beo- gradu ne dovoljujejo nobenih izrednih sred- stev. Teh se ni upala uporabiti iz dveh raz- logov: najprej, ker ni vedela, kako bodo rav- nali v Beogradu in Zagrebu: ali bodo šli na pot sporazuma ali v spopad, in drugič, zara- di tega, ker so se tudi železničarji izogibali spopadov z oboroženo silo. Ugotovila je, da je pripravila vse, da bi lahko v potrebi takoj nastopila proti vsakemu izgredu. V Maribor je poklicala vojaštvo iz Radgone, v Celje iz Velikovca, v Tržič pa iz Borovelj. Brejc je posebno poudarjal, da bo vlada nadaljevala z mirno taktiko in se izogibala sili, »skušala pa bo z vsemi sredstvi stavko zadušiti, stav- kajoče utruditi in jih omajati v volji nada- daljevati stavko«. Komandant dravske divi- zijske oblasti general Smiljanič, ki je seji prisostvoval, je odobraval vladno politiko, branil pa se je še kaj bolj angažirati v boju s stavkajočimi, dokler so civilne oblasti lahko še same vzdrževale red in mir. Vlada je kljub takemu stališču le želela dovolj očitno de- monstracijo vojaške moči, ki naj bi stavka- joče zastrašila in jim vzela pogum nadalje- vati s stavko in začenjati z izgredi. Na Brej- čev predlog je sklenila ob prvi priložnosti izgnati vse tuje komuniste, ki so aktivno posegali v potek stavke. Sklenila je tudi, da bo dala aretirati stavkovni odbor, ki ga je dolžila krivde za delavski afront proti vla- di, če bo ugotovila, da še organizira shode stavkajočih.*" Izgon neslovenskih, to je, ko- munistov, ki niso bili pristojni v Jugoslaviji, so meščanski časopisi, zlasti pa mariborske oblasti in celo tamkajšnja ZJŽ že večkrat predlagali. Tistega dne je vlada še povečala svoj pritisk na stavkajoče s tem, da je vpo- klicala na orožne vaje vse železničarje voja- ške obveznike v starosti od 18. do 50. leta. Vpoklicanci so se morali javiti do drugega dne.^i Praktično je ta vpoklic zajel vse že- lezničarje. Ne samo vlada, tudi meščansko časopisje je pritiskalo na stavkajoče. Prirejalo je pra- ve kanonade laži, podtikanj in žalitev. Vod- stvo stavke ni utegnilo na vse sproti odgo- voriti, opozorilo je le, da bo obračunalo z vsemi po končanem boju. Stavkovna vodstva so neprestano z letaki in drugače bodrila stavkajoče železničarje k vztrajnosti in jim obljubljala skorajšnjo rešitev njihovih za- htev, čeprav ni kaj posebno dobro kazalo na uspeh.*2 Geslo stavkajočih je bilo: »Niti eno kolo se ne sme na železnici obrniti, dokler zato ne izda odredbe ZPTDUJ!« In do 20. aprila se res ni. Tega dne pa se je na vpoklic ja- vilo 250 vojaških obveznikov. Z njimi in s pripadniki izdajalskih organizacij ter nekaj stavkokazi se je vlada obupno prizadevala obnoviti promet; bolj kot pravi promet je bilo to le merjenje sil. Stavkokazi so delali pod silnim moralnim pritiskom stavkajočih tovarišev. Ravnateljstvo južne železnice jih je skušalo pridobiti z delitvijo posebnih na- grad od 2C0 do 300 kron in je v ta namen porabilo 100.000 kron, posebno nagrado pa je ponujalo prvemu strojniku, ki bi se javil na delo. Teh je namreč najbolj manjkalo. Stavkajoči so nanje skrbno pazili in jih skri- vali, da jih policija ne bi mogla s silo privesti na delo.*^ Prvi vlak je pripeljal iz Novega mesta. Drugi dan, 21. aprila je odpeljal vlak tudi iz Ljubljane na Jesenice. Na cestnem prelazu na Dunajski cesti (danes podvoz na Titovi cesti), ga je ustavilo okoli tristo ljudi. Postavili so se na tire in trdili, da vlak lahko pelje samo preko njihovih teles. Sele tride- set policajev in pol čete srbskih vojakov je vlaku napravilo pot, da je lahko ob zmer- janju in kamenjanju nadaljeval vožnjo proti Gorenjski. Na južni železnici, kjer je bilo največ članov SŽOJ, so vlaki speljali 22. aprila in sicer dva do Logatca in eden do Maribora. Vse vlake so spremljali vojaški oddelki, pa je bil kljub temu vlak med Ver- dom in Borovnico obstreljen.** Tako je že- lezniški promet počasi, a vztrajno rastel, nor- malen pa ni bil še teden dni po dejanskem zaključku stavke. Vlada si je zlasti prizade- vala vzpostaviti promet na južni železnici. Bala se je antantine intervencije, do katere bi lahko prišlo zaradi prekinjenega prevoza živilskih vlakov iz Trsta v Avstrijo. Da bo- jazen ni bila čisto brez osnov, dokazuje tele- gram ameriškega polkovnika Clauseya z Du- naja. Z njim je pri ravnateljstvu južne že- leznice zaprosil za posredovanje pri stavka- jočih, da bi dovolili prevoz živilskih vlakov. Ljubljanski stavkovni odbor je vladi sporo- čil, da je za tako dovoljenje pristojen cen- tralni odbor v Beogradu."5 Stavka je tako postala tudi majhno mednarodno vprašanje. »Slovenec« mu je hotel dati težo z nepotrje- nimi vestmi iz Rima in Trsta, ki so poročale, da se italijanska vlada pripravlja preko Ju- goslavije sama vzpostaviti zvezo z državami v Podonavju, ter celo, da namerava z vojsko zasesti južno železnico.*^ Zanimivo pa je za- držanje avstrijskih železničarjev iz Gradca, ki niso marali po avstrijske vlake na mari- borsko postajo, da ne bi kršili stavke jugo- 7 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO slovanskih tovarišev. Uprava južne železnice jih je morala zato sama odpeljati na avstrij- sko stran." Dan pred vrhuncem železničarske stavke 23. aprila je SK odločila, da bo z generalno stavko 24., 25. in 26. aprila protestirala proti vladnemu nasilju in podprla boj železničar- jev. Tridnevno splošno stavko je beograjsko CRSV oznanilo že za 21. april. Isti dan se je zanjo odločila tudi SK, ni pa določila da- tuma, ker je pričakovala, da bo železničar- skim zahtevam vsak čas ugodeno. Generalni štrajk je bil že ves čas na vidiku, saj ga je stavkovno vodstvo večkrat obljubilo za pri- mer, da bi vlada začela z nasilji. Vlada je pričakovala, da bo izbruhnil že ob razgla- sitvi militarizacijo in je zato naročila za Tr- bovlje vojaške okrepitve. Drugič ga je pri- čakovala na dan po Golouhovi izjavi. Na seji SK je Petrič predlagal, naj bi stavko čimprej zaključili in trdil, da po prepovedi shodov ni več mogoče brzdati stavkajočih ter da se vse bolj med njimi čuti delo meščan- skih provokatorjev. Stavkovni odbor je z le- taki večkrat opozoril stavkajoče na delo pro- vokatorjev, ki so trosili razne vesti, da na- meravajo stavkajoči povzročiti nemire. Sva- ril jih je, naj se ne puste »begati od ljudi, ki bi radi ribarili v kalnem, da bi utrdili svojo klerikalno pozicijo v Jugoslaviji. Osta- nite mirni! Vzdržite disciplino! V znamenju vztrajnosti, mira in reda bomo zmagali!« Stavkovno vodstvo je torej od svojega član- stva zahtevalo absolutno disciplino, red in mir, kar je zagotovo znamenje, da ni bilo pripravljeno slediti nekaterim spontanim ak- cijam stavkajočih ter je napačno ožilo ves boj samo na mezdno področje in razglašalo vse tiste, ki bi stavki hoteli dati tudi politič- no lice, za-agente provokatorje.^* Krščansko socialistična Jugoslovanska stro- kovna zveza se je takoj distancirala od sploš- ne stavke. Ukazala je svojim članom, naj se je nikakor ne udeleže, ker je politične nara- ve. Svojo odločitev je neprepričljivo uteme- ljevala z ugotovitvijo, da v »... težkih časih je delo edino, ki nas bo rešilo«. Brejc je ob tem zadovoljen zapisal: »Vse kaže, da se stavka ruši.«*^ Zaupniki SK so takoj po sklepu o začetku splošne stavke začeli zelo aktivno delati, da bi vanjo vključili kar največ delavstva. SK in njene posamezne organizacije so v zvezi z začetkom stavke izdale več letakov.^" V enem je rečeno: »Čakali smo doslej mirno na razvoj stvari, ker smo mislili, da bo vlada končno uvidela zmoto, spoznala, da se z na- siljem ne more poravnati mezdne spore. Ker pa vidimo, da hoče vlada z brutalno silo za- treti boj, da zapira nedolžne delavce in jih tira v vojašnice, je naša dolžnost, da se po- služujemo poslednjega obrambnega sred- stva ... Zmaga železničarjev bo obenem zma- ga celokupnega organiziranega proletaria- ta ...« Tudi v tem odločilnem trenutku je SK zagotavljala, da je stavka samo mezdne narave.^' Mariborsko stavkovno vodstvo je izdalo letak v nemškem in slovenskem jezi- ku; v njem je stalo: »Naš boj je dosegel svojo odločilno fazo. Verolomna vlada ne izbira no- benih sredstev, da zruši našo trdno discipli- no in neomahljivo solidarnost. Ker doslej ni ničesar dosegla, je izigrala zadnje sredstvo in hoče sedaj s prepovedjo shodov, z ustav- ljanjem aprovizacij in mobilizacijo letnikov 18 do 50 streti našo moč ter nas vpreči v dosedanji jarem po lastni volji. Glasom do- šlih poročil so železničarji v Zagrebu in Ljub- ljani enoglasno sklenili, da se takemu pozivu ne odzovejo in vztrajajo v svojem boju do konca — do dokončne zmage. Na plašite se in ne dajte se izzivati.. .«^2 V Ljubljano so prihajale vesti o akcijah stavkajočih. Pri Trojanah so bili ponoči na 23. april spodžagani telefonski in brzojavni drogovi in porezane žice. Dolenjski vlak so Moščani, ko je vozil z Rakovnika na glavno postajo, obstreljevali. Prejšnji dan so v Ve- lenju železničarji za nekaj časa odstavili po- stajnega načelnika in na njegovo mesto po- stavili svojega človeka.^' Najbolj razburljive vesti pa so prišle iz Zasavja. V Zagorju, Tr- bovljah in Hrastniku so rudarji zasedli že- lezniške postaje. V Trbovljah so zavzeli tudi pošto, odstavili občinski svet, izvolili na jav- nem shodu novega ter razglasili sovjetsko republiko. Skušali so pridobiti tudi orožnike, da bi jim izročili orožje. Poškodovali so že- lezniško progo in na njej postavili barikado. Oplenili so več vagonov avstrijskega živil- skega vlaka, ki je ob začetku železničarske stavke obstal na tamkajšnji postaji. Ko je tistega dne pripeljal prvi vlak, ki ga je spremljalo petdeset vojakov, iz Maribora na Zidani most, je bila na močno zastraženem kolodvoru zbrana velika množica ljudi, ki je burno zahtevala izpustitev treh aretiranih delavskih voditeljev (Pečnika, Pahorja, Jo- griča). Od Zidanega mostu do Hrastnika je vlak le počasi napredoval, ker so morali ho- diti vojaki pred njim in s tirov odstranjevati razne ovire. V Suhadolu se je moral celo ustaviti pred barikado, ki jo je branilo kakih dvajset do trideset mož. Prišlo je do stre- ljanja in do prve krvi v tej stavki: eden od braniteljev je bil smrtno zadet, dva pa so zajeli. Na trboveljski železniški postaji je vlak zopet čakala velika množica rudarjev. 8 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Komisar, ki je vodil vlak, je moral izpu- stiti aretirance, da je množico lahko po- miril in jo lahko pregovoril, da je do- volila popraviti progo. Vlak je šele po petnajsturni vožnji iz Maribora v poznih ve- černih urah pripeljal v Ljubljano. V zvezi s temi dogodki, ki pomenijo kritično stopnjo v razvoju stavke, je Brejc zahteval vojaško in- tervencijo. Dosegel jo je šele na drugo za- htevo, čeprav je notranji minister Trifkovič sporočil, da je vsem vojaškim komandam naloženo, da morajo na vsako zahtevo civil- nih oblasti takoj posredovati. V trboveljski premogokopni revir je prišlo iz Ljubljane in Celja skoraj sedemstopetdeset vojakov z osmimi strojnicami in štirimi pehotnimi to- povi. Golih rok se rudarji niso mogli upi- rati in vojaštvo je lahko hitro napravilo sta- ri red. Vlada je bila sicer obveščena, da so imeli uporniki štiri strojnice. Pozneje pa je sodišče dokazalo le dve vojaški puški. Zelo burno je bilo tudi v Kočevju, kjer so že od vsega začetka stavke bili bolj revolu- cionarni kot kjer koli drugod. Kakšno je bi- lo razpoloženje pred stavko, zvemo iz poro- čila okrajnega glavarja »...nezadovoljstvo je prikipelo do vrhunca in se komunistične ideje hipoma razširjajo. Razpoloženje ljud- stva je deloma slabše kot tik pred razpadom Avstrije. Nezadovoljni elementi so po veči- ni pri vseh stanovih postali naravnost ne- strpni zaradi pomanjkanja . ..« Stavka v Ko- čevju se je zapletla z nezadovoljstvom nem- ških Kočevarjev z novo državo. Ti so takoj podprli stavko delavstva. Pozneje so prav oni zahtevali pri okrajnem glavarju izpusti- tev aretiranih voditeljev v Kočevju in tudi v Ljubljani ter odprtje delavskega konsuma. Zagrozili so, da bo prišlo deset tisoč ljudi osvobodit zaprte voditelje, če jih glavarstvo samo ne bo hotelo. Skupaj z meščani so zbra- li za stavkajoče 10.000 kron. Glavarstvo je bilo proti številnemu delavstvu brez moči. Delavstvo je odrekalo glavarstvu vsako oblast, se kljub prepovedi shodov zbiralo, se navduševalo za Lenina, sovjete in republiko. Govorilo se je tudi, da so nameravali skupaj s kmeti prevzeti oblast na Kočevskem v svoje roke. Ko je 27. aprila le prišla vojska, je rudniška sirena klicala na boj, do katerega pa ni prišlo, ker ni bilo zadostnega odziva. Vojska je napravila stari red, stavka pa se je kljub različnim pritiskom vztrajno nada- ljevala skoraj do polovice maja.'^ V Ljubljani so se železničarji zbirali kljub prepovedi. Zbrali so se tako v Taškarjevem gozdu, 23. aprila pa v mestu in na Fužinah. Na shodu v Taškarjevem gozdu so govorili člani stavkovnega odbora Makuc, Žorga, Per- dan. Slednji je poročal o solidarnosti rudar- jev in pribil: »... gre za mezdno gibanje. Zmagati moramo, če ne sedaj, pa ko bomo imeli sovjetsko republiko.« Izrekel je tudi tiste nam že znane besede: »Hoteli ste imeti politični štrajk, pa ga imejte!«, ki jih je me- ščansko časopisje pograbilo kot glavni do- kaz, da komunisti vodijo političen štrajk. Zorga je sproti skušal popraviti vtis Perda- novega govora, a brez uspeha.^^ Zbor pred Mahrovo hišo v Ljubljani (v njej je bil sedež SZOJ), ki se ga je udeležilo okoli petsto železničarjev, med njimi je bilo več rekrutov, ki so nekajkrat zaklicali: »Ži- veli boljševiki!«, so orožniki razgnali.^'' Zelo pomemben shod je bil popoldne 23. aprila na Fužinah pri Ljubljani. Na njem se je zbralo približno dvatisoč ljudi, ki jim je Ma- kuc sporočil začetek splošne stavke in naro- čil, naj se drugega dne zberejo pred tram- vajsko remizo na Zaloški cesti. Ko so jih orožniki pozvali, naj se razidejo, so zboro- valci odšli, kakor da se razhajajo, na vojaško vadišče. Orožniki so jim sledili in jih na vadišču ponovno opozorili, da shodi niso do- voljeni. Takrat pa so delavci začeli prepe- vati, kakor da so se zbrali zaradi zbornega petja. Vlada je po svojih agentih zvedela, da so na shodu sklenili naslednji dan z ome- njenega zbirališča korakati v mesto pred Mestni dom in vladno palačo, po nekih ve- steh pa, tudi pred Belgijsko kasarno, kjer bi zahtevali izpustitev aretiranih železničarjev. Prav nobeno poročilo pa ni govorilo, da bi stavkajoči hoteli pripraviti »pohod na vla- do, ki jo je treba vreči«. To si je Brejc pač izmislil, da bi opravičil kri, prelito na Za- loški cesti. Zanimivo je v tej zvezi omeniti še sodbo državnega pravdništva v Ljubljani, da deželna vlada ni mogla navesti nobenih konkretnih dejstev, ki bi kazala na to, da se je s stavko ali s pohodom v mesto name- raval uprizoriti državni prevrat. Agenti so res poročali, da so delavci nameravali v ča- su splošne stavke zapreti mestu vodo, plin in električni tok. Najbolj je vlado razburilo nji- hovo poročilo, po katerem so na Fužinah sklenili drugega dne prinesti na zbor »vsak svoje — najbrž orožje«. Zaradi takih vesti je Brejc v poznih večer- nih urah sklical v svoji pisarni sejo zastopni- kov civilne, policijske in vojaške oblasti, dei teh gospodov se je že prej v času stavke vsak dan dvakrat zbiral pri njem. Z njimi je razpravljal o nastali situaciji in razmišljal, kako bi demonstracije in nemire, »katerih dalekosežnosti ni bilo mogoče predvideti«, preprečil. Zbrani so sklenili, da zaradi sum- ljivega obnašanja mase ne smejo dopustiti 9 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO njenega pohoda v strnjenih vrstah v mesto že zato ne, ker stavkovni odbor ni prosil za dovoljenje. Zastopniki civilnih oblasti so me- nili, da bi bilo mogoče preprečiti vsak nemir že v kali, če bi ljudje videli pripravljeno do- volj veliko vojske, ki bi bila zmožna takoj nastopiti. Zato so predlagali, naj bi stala na Krekovem trgu in pred hotelom Slon močna vojaška oddelka v polni bojni opremi; enaki oddelki pa naj bi krožili tudi po mestu. Tako bi sprostili policiste in orožnike, da bi lahko zaprli množici pot v mesto in jo razpršili na zbirališčih. Zastopnik dravske divizijske obla- sti, kapetan Lokar, je imel take priprave za nepotrebne. Menil je, da bi zadostovala pri- pravljenost vojaštva v kasarnah. Končni od- govor na zahteve civilnih oblasti v zvezi z vojaškimi pripravami je dal pozno ponoči general Smiljanič. Sporočil je, da bo vojska pripravljena v kasarnah in da bo nekaj enot vadilo drugega dne v bližini zbirališča stav- kajočih. Liberalna »Domovina«,^" ki je sicer videla v stavki »le dokaz nezrelosti ljudstva in od- govornih faktorjev v državi«, je 23. aprila pravilno ugotovila: »Pot, ki sta jo dr. Koro- šec in vlada ubrala napram železničarjem, je taka, da lahko vodi malone le še do skraj- nosti.« Do nje je prišlo naslednji dan 24. aprila, na dan, ko se je začela splošna stavka. Zjutraj po sedmi uri so se začeli demon- stranti v skladu s sklepom Strokovne komi- sije zbirati pred tramvajsko remizo na Za- loški cesti. Do osme ure se jih je nabralo kakih dva tisoč, novi pa so še vedno priha- jali. Prišli so tudi nekateri delavski voditelji. Zbrani so se postavljali v štiristopih v po- vorko. Na čelo so ji stopile ženske, ker je Perdan menil, da na nje policija ne bo stre- ljala. Vlada je policiji ukazala, da mora na vsak način preprečiti demonstrantom pot v mesto. Oddelek skoraj tridesetih orožnikov in stražnikov je poslala na Zaloško cesto, vse druge sile pa je razpostavila po mestu. Od- delek, ki ga je vodil narednik Ušaj, so ljudje, še preden je prišel na Zaloško cesto, ozmer- jali in opljuvali. Pred sanatorijem Leoniščem se je postavil v dvojni kordon prek ceste. Nabil je puške in nasadil bajonete ter čakal na množico, ki se mu je bližala. Ušaj je uka- zal ženskam, naj se umaknejo s čela sprevoda. Nekatere so ga ubogale. Demonstranti so naj- prej skušali pridobiti orožnike. Prigovarjali so jim: »Saj ste naši fantje! Dajte nam orož- je in podajmo si roke!« Nekateri iz množice so pomirjevali rastočo razburjenost, drugi pa so vse bolj rinili do kordona in postajali vse glasnejši. Vpili so: »Orožje dol! Tudi mi ga. znamo rabiti! Ubijalci naroda! Mi moramo skozi! Z vlado držite, pa ste slabše plačani kot mi! Pustite nas in pojdite z nami!« in podobno. Del demonstrantov je obšel kordon čez neko živo mejo po travniku ob Ljublja- nici in mu, pomnožen s tistimi, ki so še pri- hajali iz mesta, takoj pritisnil v hrbet. Vrsti orožnikov sta se morali sedaj postaviti s hrbti druga proti drugi. Orožniki in stražniki so še vedno pozivali, naj se množica umakne in naj ne sili vanje. Mahali so z nasajenimi bajoneti pred seboj, da se jim ne bi mogel nihče približati. V vse večjem trušču, zmer- janju in žuganju jih je množica stisnila. Naj- bolj ogorčeni demonstranti so zgrabili za nji- hove puške in jim jih hoteli iztrgati iz rok. Nekaj orožnikov so celo prebrnili na tla. Ko je vse tako kazalo, da bo množica orožnike pomendrala, so počili streli. Kdo je prvi stre- ljal? Orožniki so pozneje zelo plastično opi- sovali, kako je neki neznanec stopil pred Ušaj a z besedami: »Ce ne boste vi rabili orož- ja, ga bomo pa mi!« in je sprožil dva strela iz samokresa. S prvim je zadel nekega de- lavca, z drugim pa Ušaj a. S strelom iz samo- kresa naj bi bil ranjen še en orožnik. Poli- cisti in orožniki so pozneje zatrjevali, da so šele po teh strelih iz množice začeli tudi sa- mi brez ukaza streljati. Oddali so triintri- deset strelov, od teh enaindvajset v množico. Pet ljudi so nabodli z bodali in dva pobili s puškinim kopitom. Drugače so zopet opiso- vale to druge priče: pozneje aretirani ali v spopadu ranjeni demonstrant j e in priložnost- ni opazovalci. Eni so trdili, da so slišali Te strele iz pušk v zrak, drugi pa da so najprej slišali zamolkle strele iz samokresa, le ena priča je izjavila, da so ji fantje, ki so bili tik ob kordonu, povedali, da so najprej streljali iz množice. Streli so množico pognali v beg, vendar niso vseh do kraja zmedli. Slišali so se klici: »Naprej, to je ognjeni krst!« Voja- štvo, ki je zatem prihitelo na bojišče, je raz- gnalo velike skupine, ki so se še zelo ogor- čeno zadržavale na mestu spopada; ni pa imelo več razloga streljati. Na tlaku Zaloške ceste je v lužah krvi obležalo trinajst mrtvih: dvanajst moških in petletna deklica, ki jo je oče nosil v naročju. V bližnjo bolnišnico so odnesli tudi štirinajst ranjencev; poročila pravijo, da jih je bilo še več: trideset do šti- rideset. Mrliče so našli tudi za obzidjem Leo- nišča, kar potrjuje izjave, da so orožniki in stražniki sledili bežečim in jim streljali v hrbet. Del demonstrantov se je v skupinah napo- til v mesto. Med potjo so kolporterjem po- metali v Ljubljanico vse meščansko časopisje. Malo so se ustavili na Krekovem trgu, po- ¦ 10 časopis za slovensko krajevno zgodovino KRONIKA tem pa se jih je še kakih petsto zbralo na močno zastraženem prostoru pred hotelom Slonom, kjer jim je, kot je bilo v načrtu, spregovoril Golouh. Povedal je, kje je treba iskati povzročitelje in krivce za pravkaršnje dogodke na Zaloški cesti, proglasil je gene- ralno stavko v permanenci ter pozval ljudi, naj se mirno razidejo ter ubogajo navodila stavkovnega odbora. Ljubljanske ulice so se izpraznile. Trgovine so lastniki zaprli. Po mestu pa je odmeval korak popolno oboro- ženega vojaštva in vojaške godbe. »Slovenec« je z olajšanjem zapisal: »Komunistični teror je strt.«^'- Nekateri delavski časopisi in pozneje tudi delavski voditelji so trdili, da je na Zaloški cesti prvi streljal z okna Leonišča agent pro- vokator, ki ga je vlada nalašč zato najela in plačala. Tudi zadnja točka resolucije, ki sta jo tisti dan izročila Golouh in Tokan pred- sedniku deželne vlade, je terjala strogo pre- iskavo proti osebi, ki je streljala iz Leonišča. Iz ohranjenih dokumentov se ta trditev ne da zagovarjati. Nihče od aretiranih ni izpo- vedal, da bi videl koga streljati iz Leonišča; (ljubljansko policijsko ravnateljstvo je celo po časopisju iskalo priče, ki bi znale kar- koli povedati o strelih iz Leonišča). Naj je na Zaloški cesti streljal prvi policaj, agent pro- vokator ali delavec iz množice, dejstvo je, da sta vladna nepopustljivost in tudi borbena razpoloženost stavkajočih nujno peljali v od- krit spopad in v krvoprelitje, ki je zaznamo- valo peripetijo v stavki in v vsem delavskem gibanju med obema vojnama. SK, ki se je odločila zbrati stavkajoče na Zaloški cesti in jih povesti demonstrirat v mesto, je lahko z gotovostjo računala, da je velika verjetnost, da bo prišlo do spopada, v katerem bo tekla kri. Ze sama razporeditev žensk na čelo spre- voda, na katere policija ne bi streljala, nas napeljuje na tako misel. Dejansko je mno- žica napadla orožniški kordon, ki ji je za- piral pot v mesto, ga hotela pomendrati, od- straniti s poti.82 Res je tudi, da so se orož- niki obotavljali takoj uporabiti orožje in so pozivali ljudi, naj se umaknejo, in celo, da si naj poiščejo drugo pot. Prav tako pa lahko tu zapišemo tudi ugotovitev »Ljudskega gla- sa« in »Napreja«, da so klerikalci že dolgo prežali na organizirano delavstvo ter izra- bili proti njemu vso moč in da je bil njihov edini razlog za nastop na Zaloški cesti zadu- šitev delavskega gibanja. Vlada je takoj po strelih na Zaloški cesti namerila po stavki drugi uničujoč udarec. Na svoji seji je prepovedala v Ljubljani, Celju, Mariboru in Ptuju vsako zbiranje v gručah ter bivanje na ulici po deseti uri zvečer terj ukazala aretirati vse voditelje komunistov in stavk z utemeljitvijo, da je bila stavka naperjena proti državi."^ Policijsko ravnatelj- stvo je takoj zaprlo sedež ljubljanskega stav- kovnega odbora, aretiralo Florjančiča, Kle- menčiča, dr. Lemeža, Golouha, kasneje pa še Zorga, Perdana in še mnoge druge. Aretirani so bili tudi stavkovni odbori v drugih krajih in z njimi vsi, ki so se političnim oblastem zdeli sumljivi. Državno pravdništvo v Celju je sprejelo s svojega območja v zapore dva- indevetdeset zapornikov, v Novem mestu devetnajst iz Kočevja, v Mariboru triindvaj- set, okrajno glavarstvo v Kranju je dalo are- tirati triintrideset ljudi itd. Z mariborskega področja so preko državne meje izgnali šest- indvajset »nadležnih tujcev«, komunistov.^* Seveda so bile te aretacije obračun in čisto nasilje nad stavko, ker politične oblasti mno- gim zapornikom niso mogle dokazati niče- sar nezakonitega, niti niso imele dokazov, da je bila stavka naperjena proti državni oblasti kot taki. Ko je državno pravdništvo v Ljubljani hotelo od Remca dokaze, ki bi opravičili aretacije, mu je odgovoril, da so kot preventivno sredstvo bile popolnoma na mestu ter je opiral sprožitev sodnega prega- njanja le na kršitev vladne prepovedi sho- dov. Dosti zapornikov so sodišča zelo hitro izpustila, druge pa so do konca maja amne- stirala v zvezi z obiskom regenta Aleksan- dra v Sloveniji.ss Zavoljo aretacij in nasilja na Zaloški cesti je več poslancev vložilo v Beogradu interpelacije. Tako Anton Kristan in Josip Kopač s tovariši, ki so dolžili ljub- ljansko vlado skrajno neumevnega in nerod- nega postopanja, belega terorja in teptanja svobode ter so zagotavljali, da delavstvo ni- kakor ni mislilo na puč.^^ Pod vtisom dogodkov na Zaloški cesti so se sestali Petrič, Golouh in Tokan ter sesta- vili resolucijo, ki so jo sklenili predložiti vla- di ter tudi sklenili zaključiti stavko najkas- neje v ponedeljek 26. aprila. Na to pot jih je peljal ne samo udarec na Zaloški cesti, ampak tudi brzojavka, ki so jo prejeli iz Beograda. Z njo jim je osrednji odbor spo- ročil, da je vladi predložil svoje zahteve in da se z njo pogaja ter da bo zaključek stavke sporočilo z dogovorjeno šifro. Golouhu in To- kanu je uspelo dobiti zvezo z Brejcem, ki jima je sporočil, da ju je pripravljen sprejeti le, če gre za določitev modalitet in za način ustavitve stavke in pričetka dela, nikakor pa ni bil pripravljen pogajati se prej, pre- den bi se stavkajoči vrnili na delo. Brejc se je pač dobro zavedal, da so mu streli na Za- loški cesti prinesli zmago. Popoldne ob pol tretji uri ju je sprejel. Golouh mu je poro- 11 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO čal o brzojavki iz Beograda in mu predložil zahteve, pod katerimi je bil stavkovni odbor pripravljen stavko zaključiti.^'' Pogoji so bili naslednji: ukinitev militarizacije železničar- jev, izpustitev vseh zaprtih vojaških obvez- nikov tako, da bi vsi svobodni začeli z de- lom, izpustitev vseh aretiranih zaradi stavke ter ustavitev vsakršnih nadaljnjih aretacij, dovolitev shoda stavkajočih v nedeljo, da bi jim stavkovni odbor sporočil, da se v pone- deljek stavka neha, dovolitev slovesnega po- kopa žrtev z Zaloške ceste (delavski reditelji bodo poskrbeli za red in mir na pogrebu) in še nam že znana zahteva o preiskavi proti orožnikom in proti osebi, ki je streljala iz Leonišča.^ Vlada, ki se je za tem sestala, je menila, »da je odgovor, ki ga bo treba dati zastopnikom stavkajočih, dalekosežen poli- tičen akt in da bi se v slučaju, če bi deželna vlada započela z zastopniki stavkajočih poga- janja, poraz, ki so ga komunistični voditelji danes doživeli, znatno omilil in da bi bila nevarnost, da bi oni v tem slučaju zavzeli pozo zmagovalca«. Zato je vlada gladko za- vrnila vse zahteve, češ da ni poklicana po- gajati se o pogojih za končanje stavke, da je demilitarizacija železničarjev vojaška zade- va in da zaradi javne varnosti ne more do- voliti ne slovesnega pogreba ne shoda.^^ Go- louh in Tokan sta vzela odgovor na znanje. Čeprav vlada ni sprejela pogojev stavkov- nega odbora, je ta kljub temu stavko zaklju- čil prej, preden je o zaključku razpravljal odbor ZPTDUJ v Beogradu: v ponedeljek, 26. aprila, je »Naprej« pozval vse delavce na delo. Stavka torej ni dala nobenega konkret- nega sadu. Tudi pogajanja v Beogradu so se končala samo z obljubami. Pogajanja za kon- čanje stavke so se pri prometnem ministru začela že 24. aprila. Delegati ZPTDUJ so Ko- rošcu predložili pogoje za končanje stavke: preklic vpoklica na orožne vaje, določitev platforme, na podlagi katere bi se pogajali o ureditvi službe železničarjev in njihovih plač. Korošec je v skladu s sklepom ministr- skega sveta z dne 21. aprila zavrnil vsaka po- gajanja pred vrnitvijo železničarjev na delo in sicer zato, ker so med stavko počeli več sabotaž in nasilij. Delegacija ni marala pri- stati na zahtevo o vrnitvi na delo pred pri- četkom pogajanj. Svoje zahteve oziroma po- goje je ponovila 29. aprila. Korošec spet ni popustil. Zahteval je vrnitev na delo. Dal pa je pismena zagotovila, da bo takoj, kakor hitro bo zopet vzpostavljen promet, pretre- sel vse železničarske zahteve in se z vsemi silami zavzel za njihovo rešitev; potrudil se bo tudi za preklic vpoklica na orožne vaje ter da bo skušal doseči, da bi tudi ravnatelj- stvo južne železnice ravnalo enako kot pro- metno ministrstvo. Po teh zagotovilih je ZPTDUJ, ko je stavka zaradi najrazličnejših pritiskov in zaradi dolgosti že bila v stadiju razpadanja, klonila in ob 19. uri 29. aprila zaključila s štirinajstdnevno stavko. V Slove- niji se je končavala od 26. aprila, ko so po- kopali žrtve z Zaloške ceste, se pravzaprav 28. aprila že nehala, formalno pa se je za- ključila dan pozneje.'" Tudi poznejša pogajanja med železničarski- mi organizacijami in ministrstvom za promet so ostala brez uspehov. Zaradi njih sta se ZPTDUJ in ZJ2 marljivo grizli. Prva je napadala tudi Korošca, ker jo je na poga- janjih diskriminiral: k njim je vabil le tri njene zastopnike in trinajst zastopnikov dru- gih organizacij, ki so sicer tudi zahtevale po- večanje plač, so pa zavračale vsako misel na novo stavko, če bi Korošec ne ugodil železni- čarskim zahtevam.'^ Poglejmo še, kako je tekla splošna stavka. Ta je kar dobro uspela. Celo »Slovenec« je moral priznati, »da število delavstva, ki stoji pod komunističnim vplivom, ni majhno«. Seveda je v njej odsevalo negativno stališče JSZ. V tej zvezi je značilno poročilo kranj- skega okrajnega glavarja, ki pravi, da se stavka v Tržiču, kjer je bila moč komuni- stov sicer precejšnja, ni obnesla prav zaradi »složnega nastopa zavednega v JSZ zdru- ženega delavstva«. V generalni stavki so se železničarjem, rudarjem in še nekaterim, ki smo jih že omenili, pridružili papirničarji v Medvodah, delavci nekaterih kranjskih pod- jetij, delavci dveh tržiških tovarn, kamni- ški delavci, lesni delavci v Duplici, delavci nekaterih ljubljanskih podjetij, radeški us- njarji, rudarji na Mirni in Krmelju, stav- kali so v Mariboru.'2 V času splošne stavke je prišlo do več dejanj, ki pričajo o precejš- njem bojnem razpoloženju stavkajočih. Na Jesenicah, kjer železarji po sklepu SK niso stavkali, čeprav so sami najprej nameravali, so hoteli tamkajšnjega glavnega vodjo Mla- karja s silo rešiti iz zapora. Množico je mo- ralo vojaštvo ustaviti in razpršiti. Podobno je hotelo kamniško delavstvo osvoboditi svo- jega voditelja Franca Kosiča. Pet sto delav- cev je prikorakalo v mestu in napadlo orož- nike s kamenjem. Ti so morali nastopiti z orožjem, da so jih razgnali. Iz Radeč je žu- pan nujno prosil za vojaško pomoč proti že- lezničarjem, ki so se poskrili pri hribovskih kmetih in grozili, da bodo napadli trg, ople- nili trgovine in večje posestnike. Med Bi- strico in Pragerskim so bile porezane brzo- javne žice. Isto so neznanci hoteli napraviti pri Škof ji Loki, pa so jih orožniki s streli pre- 12 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA gnali. Na črnomaljski železniški postaji so železničarji po pokolu na Zaloški cesti raz- obesili črno zastavo. Zaradi sabotaže je iztiril vlak v Slovenski Bistrici. Tudi na ko- čevski progi so neznanci pokvarili tire.''^ Da bi oblasti strie stavko, so počenjale razna nasilja. V brežiškem okraju je glavarstvo or- ganiziralo narodne straže, kamniško glavar- stvo je samovoljno prepovedalo shode. Ljub- ljanska vlada pa je prepovedala vsak dovoz živil v trboveljski revir, dokler bi tam tra- jala stavka.''* Razna nasilja so počenjali tudi delodajalci. Tako je ravnateljstvo južne že- leznice odpustilo iz službe vse železničarske voditelje, ki so vodili stavko, drugim pa gro- zilo, da jo bodo izgubili, če se ne bi javili do 28. oziroma 29. aprila na delo. Njegovo delavstvo se je zlasti v Mariboru in na Zi- danem mostu počasi vračalo na delo. Znani so številni odpusti delavcev. V Kočevju so v zvezi s stavko odpustili okoli 10 Vo rudarjev. Trboveljska premogokopna družba je skle- nila odpustiti vse aretirane delavce ter za- htevala od vlade, da se vsi znani »hujskači in pretepači« odstranijo z rudnikov, ker je menila, da bo lahko le tako zagotovila za na- prej red in mir.'^ ZTPDUJ je z resolucijo 13. maja ostro zahtevala, da se morajo sprejeti nazaj na delo vsi odpuščeni železničarji.™ Vlada je kljub temu, da je v Beogradu za- trjevala, da je v Sloveniji normalno stanje, umaknila vojaštvo z železnic šele 11. maja, prepoved zborovanj pa je ukinila 29. maja. Takrat je Remec poslal v Beograd zelo ka- rakteristično pismo: »Čast mi je še pripom- niti,« je med drugim zapisal, »da za primer, da se morajo vsi shodi trpeti, odklanjam vso odgovornost glede reorganizacij komunistične stranke, ker nikakor ni mogoče krotiti po dosedanjih navodilih teh prevratnih elemen- tov, ki so izredna nevarnost ne le za red in mir, ampak naravnost za obstoj države.«" V teh nekaj besedah je že vse, kar je pozneje v neki drugi zvezi Vaso Kneževič zajel z ugotovitvijo, da »buržoazni red ne more več vladati z legalnimi sredstvi«. Splošna železničarska stavka je še bolj sprla ZPTDUJ in ZjZ ter povečala razdor med komunisti in socialnimi demokrati, je pa tudi odkrila vse prijatelje in sovražnike delavskega gibanja. Njen pomen je ZPTDUJ sama pravilno ocenila, ko je ob njenem kon- cu trdila, da bo imela v zgodovini delavske- ga gibanja važno mesto »ne zato, ker je že- lezničarjem dala hitre in velike gmotne pri- dobitve, temveč zato, ker je pokazala, kaj pomeni močna organizacija in visoko razvi- ta delavska solidarnost v borbi«.™ Seveda pa s tako sodbo ne moremo mimo zmotne vere komunistov, da bo država popustila pred strnjenim nastopom delavstva in da bodo na ta način dosegli spremembo socialne uredit- ve, ne mimo napake, ki jo je napravilo stav- j kovno vodstvo, ker ni znalo večdnevni ge- neralni štrajk, ki je pomenil vrhunec delav- skih moči in prizadevanj, pravočasno zaklju- čiti, da se ne bi spremenil v hud poraz. Kljub vsemu so železničarska in splošna stavka ter drugi takratni boji pripeljali slovensko de- I lavsko gibanje do revolucionarne usmerje- j nosti in pomenijo prelomnico v pogledu osvo- bajanja delavskega razreda izpod vpliva re- [ formističnih iluzij .''^ i OPOMBE Kratice : AS — Arhiv Slovenije, Ljubljana ZA CK ZKS — Zgodovinski arhiv Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, Ljub- ljana VŽL ¦— Veliki župan ljubljanske oblasti PDVS — Predsedstvo deželne vlade za Slovenijo PNZ — Poverjeništvo za notranje zadeve de- želne vlade za Slovenijo D. s. Lj. — Deželno sodišče Ljubljana Okrž. s. Ce. — N. m. — Okrožno sodišče Celje — Novo mesto Okr. s. Ra. — Kr. g. — Okrajno sodišče Radov- ljica — Kranjska gora sit. por. — situacijska poročila 1. Skrivno geslo za začetek železničarske stav- ke (ZA CK ZKS, D. s. Lj. Vr IX 807/20). — 2. Slovenci v desetletju 1918—1928, Zbornik raz- prav iz kulturne, gospodarske zgodovine, Ljub- ljana 1928. — 3. AS, PNZ 1920, 4525/pr. — 4. Delavec, 1. VII. št. 18 (1/5-1920). — 5. AS, PNZ 1920, 1167/pr, 4131/pr, 4555/pr; ZA CK ZKS, D. s. Lj. Vr IX 807/20 (letaka Obrambni boj železničar- jev Jugoslavije, Atak na železničare); Ujedinjenje, 1. I. št. 7 (10/4-1920) str. 3, št. 8 (17/4-1920) str. 3. — 6. AS, PNZ 1920, 4310/pr; ZA CK ZKS, D. s. Lj. Vr IX 807/20/38; Milan Lemež, Zastruplje- ne svinčenke. Rdeči prapor, 1. XV št. 6 (17/6-1920) str. 2. — 7. Leto prej je imela 30 skupin in 3823 članov — ZA CK ZKS, D. s. Lj. Vr IX 807/20; Ujedinjenje 1. I št. 5 (3/4-1920) str. 3, 4. — 8. Ujedinjenje, 1. I št. 8 (17/4-1920) str. 4. — 9. ZA CK ZKS, D. s. Lj. Vr IX 807/20/38. — 10. AS, PNZ 1920, 3654/pr. — PNZ sit. por. 1920, 4299/pr, Ujedinjenje, I. I št. 5 (3/4-1920) str. 3, 4. — 11. AS, PNZ 1920, 4131/pr, 4310/pr; ZA CK ZKS, D. s. Lj. Vr IX 807/20/38, 57 Ujedinjenje, 1. I št. 5 (3/4-1920) str. 3, 4. — 12. AS, VŽL 1925, S 2620 (Brejčevo poročilo o poteku železničarske in splošne stavke), PNZ 1920, 4310/pr; ZA CK ZKS, PDVS 1920, 4986, D. s. Lj. Vr IX 807/20 (letak o sklicanju shoda). — 13. Slovenec, 1. XLVIII št. 87 (17/4-1920) str. 2, št. 88 (18/4-1920) str. 1, št. 91 (22/4-1920) str. 2. — 14. AS, VZL 1925, S 2620, ZA CK ZKS, PDVS 4555. — 15. 13 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO AS, PNZ sit. por. 1920, 5607/pr, PDVS sit. por. 1920, 5668, V2L 1925, S 2620, PNZ 1920, 4310/pr; ZA CK ZKS, PDVS 1920, 4577, 5256, D. s. Lj. Vr IX 807/20/12, 38; Slovenec 1. XLVIII št. 95 (27/4-1920) str. 4; K štiridesetletnici generalne stavke aprila 1920, Prispevki za zgodovino de- lavskega gibanja, Ljubljana 1960 št. 1, str. 278, 279 (spomini Ivana Makuca), 282, 283, 284, 285. — 16. AS, D. s. Lj. Vr IX 807/20 (zadeva ing. Petrowicza); ZA CK ZKS, PDVS 1920, 5256, D. s. Lj. Vr IX 807 20/38; Slovenec, 1. XLVIII št. 87 (174-1920) str. 1. — 17. ZA CK ZKS, PDVS 1920, 4579, 4670. — 18. AS, VZL 1925, S 2620; ZA CK ZKS, D. s. Lj. Vr IX 807'20/121, PDVS 1920, 4670. — 19. AS, V2L 1925, S 2620, PNZ 1920, 4131/pr; Slovenec, 1. XLVIII št. 89 (204-1920) str. 2. — 20. AS, PNZ 1920, 4551/pr; PNZ sit. por. 1920, 5665 pr. — 21. Slovenec, I XLVIII št. 88 (184-1920) str. 3; Metod Mikuž, Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji 1917—1941, Ljubljana 1965, str. 167. — 22. AS, V2L 1925, S 2620, PNZ 1920, 4131/pr, Slovenec, 1. XLVIII št. 89 (20/4-1920) str. 2. — 23. AS, VZL 1925, S 2620, PNZ 1920, 2732/pr, 5665/pr, 7192/pr; ZA CK ZKS, PDVS 1920, 4647, 4654, 4792, 5256, D. s. Lj. Vr IX 807/20/9 h; Slovenec, 1. XLVIII št. 87 (17/4-1920) str. 1. — 24. AS, PNZ 1920, 4131/pr. — 25. AS, VZL 1925, S 2620; PNZ 1920, 5665/pr. — 26. AS, PNZ 1920, 4131/pr, 4310/pr, VZL 1925, S 2620; ZA CK ZKS, D. s. Lj. Vr IX 807/20/9; Slovenec, 1. XLVIII št. 90 (21/4-1920) str. 2; M. Mikuž, Oris... str. 167, 168. — 27. Naprej, 1. V št. 89 (20/4-1920). — 28. AS, VZL 1925, S 2620, PNZ 1920, 5176/pr, 5669/pr, 5808/pr; PDVS sit. por. 1920, 5607, 5668; ZA CK ZKS, PDVS 1920, 4741, 4753, 4782, 4785, 4834, 4875, 4977, 5060, 5143, 5190. — 29. ZA CK ZKS, PDVS 1920, 4753, 5048, 5102, 5181, 5249, Okrž. s. N. m. Vr IV 294/20/127. — 30. ZA CK ZKS, PDVS 1920, 6135. — 31. ZA CK ZKS, D. s. Lj. Vr IX 807/20/123, 124. — 32. ZA CK ZKS, D. e. Lj. Vr IX 807/20/125. — 33. ZA CK ZKS, D. s. Lj. Vr IX 807/20/126, Okrž. s. N. m. Vr IV 294/20/6. — 34. AS, PNZ 1920, 4131/pr, 4310/pr, VZL 1925, S 2620; ZA CK ZKS, PDVS 1920, 4744, D. s. Lj. Vr IX 807/20/346); M. Mikuž. Oris... str. 168; Rudolf Golouh, Pol stoletja spominov. Panorama političnih bojev slovenske- ga naroda, Ljubljana 1966, str. 192, 193. — 35. AS, PNZ 1920, 5507/pr, VZL 1925, S 2620; ZA CK ZKS, PDVS 1920, 4696, 4828, 5256. — 36. AS, PNZ 1920, 4524/pr (zaplenjen članek Na- preja). — 37. AS, Zapisniki sej deželne vlade za Slovenijo 1920, 138. seja, VZL 1925, S 2820, PNZ 1920, 4131/pr. Prepoved shodov je veljala do 29. maja (AS, PNZ 1920, 5618/pr). — 38. ZA CK ZKS, D. s. Lj. Vr IX 807/20/12. — 39. PNZ 1920, 5499/pr; D. s. Lj. Vr IX 1255'20. — 40. AS, Za- pisniki sej deželne vlade za Slovenijo 1920, 139. seja. — 41. AS, VZL 1925, S 2620. — 42. ZA CK ZKS, D. s. Lj. Vr IX 807/20/79 m, 99 k, 119 a, 121. — 43. AS, PNZ 1920, 5176/pr, VZL 1925, S 2620, Višje državno pravdništvo v Ljubljani P III/9-1191/20; ZA CK ZKS, PDVS 4828, 5118, 5256, D. s. Lj. Vr IX 807/20/38, Okr. s. Ra., Z 96'20/l, 4, Okrž. s. Ce., Vr VIII 672/20/20, Vr VIII 1211/20/26. — 44. AS, PNZ 1920, 4131'pr, 5699/pr, VZL 1925, S 2620; ZA CK ZKS, PDVS 1920, 4728, 4837, 5118. — 45. AS, VZL 1925, S 2620; ZA CK ZKS, PDVS 1920, 4742, 4796, 4828. — 46. Slovenec, 1. XLVIII št. 91 (22/4-1920) str. 1. — 47. ZA CK ZKS, PDVS 1920, 5256. — 48. AS, VŽL 1925, S 2620, ZA CK ZKS, PDVS 1920, 4653, D. s. Lj. Vr IX 807/20/38, 41, 119, 218, 223, 224; M. Lemež, Zastrupljene..., Rdeči pra- por 1. XV št. 6 (17/6-1920) str. 2. — 49. AS, VZL 1925, S 2620; ZA CK ZKS, PDVS 1920, 4796; Slo- venec, 1. XLVIII št. 91 (22/4-1920) str. 3. — 50. AS, VZL 1925, S 2620. — 51. ZA CK ZKS, D. s. Lj. Vr IX 807/20'19, 73, 99, 119 a, 120; AS, PNZ 1920, 4131/pr, 4524/pr. — 52. AS, PNZ 1920, 4082/pr. — 53. AS, PNZ 1920, 4031/pr, 5668/pr; Višje državno pravdništvo v Ljubljani P III/9-1191/20. — 54. AS, VZL 1925, S 2620, ZA CK ZKS, PDVS 1920, 4833, 4867, 5116, 5818, 5819, Okrž. s. Ce. Vr VIII 624/20/10, 60, Vr VII 609/20/99; R. Golouh, Pol stoletja... str. 200; M., Med stavko v Zidanem mostu. Delav- ska enotnost, 1. V št. 16 (19/8-1949) str. 3; Do- movina, 1. III št. 47 (30/4-1920). — 55. AS, PNZ fase. Komunistična propaganda, 5511/pr, PNZ 1920, 5521/pr, PNZ sit. por. 1920, 5607/pr, 5868/pr, 5728/pr, Zapisniki sej deželne vlade za Slovenijo 1920, 144. seja; ZA CK ZKS, D. s. Lj. Vr IX 807/20/126, PDVS 1920, 4753, 4754, Okrž. s. N. m. Vr IV 294/20/3, 4, 5, 6, 7, 9, 11, 12, 13, 14, 20, 34, 37, 38, 39, 40, 42, 44, 54, 65, 66, 67, 69, 71, 76, 77, 78, 80, 82, 86, 91, 96, 127, 137, 141. — 56. AS, PNZ 1920, 4486/pr, 5311/pr; ZA CK ZKS, D. s. Lj. Vr IX 807/20/181; K štiridesetletnici... Pri- spevki ... str. 281. — 57. AS, PNZ 1920, 4131/pr. — 58. AS, VZL 1925, S 2620 PNZ 1920, 4131/pr. 4556/pr; ZA CK ZKS, D. s. Lj. Vr IX 807/20/174. — 59. AS, VZL 1925, S 2620 ZA CK ZKS, PDVS 1920, 5293. — 60. Domovina, 1. III št. 45 (23/4-1920) str. 1, 2. — 61. AS, VZL 1925, S 2620 PNZ 1920, 4131/pr, 4309/pr, 4486/pr, 4555/pr, 4556/pr, 5311/pr, 7381/pr; ZA CK ZKS, PDVS 1920, 5229, D. s. Lj. Vr IX 807/20/2, 3, 9 n p s S t v, 10, 18, 30, 31, 32, 35, 41, 68, 82 a, 172, 173, 174, 175, 181, 185, 186, 189, 207, 210, 211, 212, 220, 266, 277, 286, 291, 353; Domovina, 1. III št. 47 (30/4-1920); Kako je bilo na Zaloški cesti, Delavska enotnost, 1. II št. 16 (19/4-1946); M. Mikuž, Oris... str. 169, 170, 172; R. Golouh, Pol stoletja... str. 195, 196, 198. — 62. Zgovoren dokument, o spopadu med množico in kordo- nom je poročilo komandanta V. orožniške bri- gade v Ljubljani: »Na prvi pogled sem bil pre- pričan, da je moštvo prestalo hudo borbo. Pra- ske po obrazih in rokah, otekline na glavah, od blata zamazana oprema in orožje, deloma po- škodovana oprema ter zvito bodalo podnaredni- ka Derganca je jasno pričalo o tem.« (AS, PNZ 1920, 4486/pr). — 63. AS, Zapisniki sej deželne vlade za Slovenijo 1920, 146 seja. — 64. AS, PNZ 1920, 5728/pr, 5947/pr, 7281/pr, 7438'pr, PNZ sit. por. 1920, 5607/pr, 5668/pr, 6951/pr, 7704/pr, Višje državno pravdništvo v Ljubljani P III/3-20 868/20, PDVS sit. por. 1920, 6420. — 65. AS, PNZ 1920, 5728/pr, Višje državno pravdništvo v Ljub- ljani, P III/3-20 868/20; ZA CK ZKS, D. s. Lj. 14 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Vr IX 807/20/375, Okrž. s. Ce. Vr VII 609/20/99; R. Golouh, Pol stoletja... str. 202. — 66. ZA CK ZKS, PDVS 1920, 6276, 6278, 7853; Naprej, 1. IV št. 112 (16/5-1920). — 67. AS, PNZ 1920, 4310/pr, VZL 1925, S 2620 ZA CK ZKS, PDVS 1920, 4876, D. s. Lj. Vr IX 807/20/38. — 68. AS, VŽL 1925, S 2620 — 69. AS, VŽL 1925, S 2620 Zapisniki sej deželne vlade za Slovenijo 1920, 142. seja. — 70. Slovenec, 1. XLVIII št. 91 (22/4-1920) str. 3, št. 95 (27/4-1920) str. 5, št. 98 (30/4-1920) str, 3 št. 99 (1/5-1920) str. 2; Rdeči prapor, 1. XV št. 1 (15 5-1920) str. 1, 2; M. Mikuž, Oris... str. 192. — 71. AS, PNZ 1920, 6053/pr, 6349/pr, 6482/pr. — 72. AS, PNZ sit. por. 1920, 5668 pr, PNZ 1920, 4170'pr, 5117/pr, 5607/pr, D. 3. Lj. Vr IX 824 20; ZA CK ZKS, PDVS 1920, 6135, 4973; Slovenec, 1. XLVIII št. 97 (29/4-1920) str. 1; Dr. Miro Stiplovšek, Pregled stavkovnega gi- banja na Slovenskem v letih 1917—1920, Znan- stveno posvetovanje ob 50-letnici oktobrske re- volucije in 30-letnici ustanovnega kongresa KP Slovenije, Ljubljana novembra 1967 (ciklostirano gradivo). Ljubljanski in celjski gremij trgov- cev sta odklonila v času splošne stavke za- preti trgovine. (Slovenec, 1. XLVIII št. 93 (24/4-1920) str. 2, ZA CK ZKS, Okrž. s. Ce. Vr VII 606/20/146.) — 73. AS, PNZ 1920, 7474/pr, PNZ sit. por. 1920, 5607/pr, PDVS sit. por. 1920, 5668'pr, D. s. Lj. Vr IX 864/20, Državno pravd- ništvo v Ljubljani 1920, 491; ZA CK ZKS, PDVS 1920, 4696, 5037, 6135, Okr. s. Kr. g. Z 104/20/1, Okrž. s. N. m. Vr IV 294/20/52, D. s. Lj. Vr IX 807/20/123, 124; Slovenec, 1. XLVIII št. 95 (27/4-1920) str 4. — 74. AS, PNZ 1920, 5176/pr; PDVS 1920, 6135, 5104. — 75. AS, PNZ sit. por. 1920, 5607/pr, 7704; ZA CK ZKS, PDVS 1920, 5324. — 76. AS, PNZ 1920, 6482'pr, PDVS sit. por. 1920, 7881. — 77. AS, PNZ 1920, 6307 pr. — 78. Rdeči prapor, 1. XV št. 1 (15/5-1920) str. 2, AS, PDVS sit. por. 1920, 7381. — 79. Dr. M. Sti- plovšek, Pregled stavkovnega...; France Klop- čič. Zaton slovenske socialnodemokratske stran- ke 1919-1920, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja Ljubljana 1960, str. 96; Pregled zgodo- vine Zveze komunistov Jugoslavije, Ljubljana 1963, str. 44. , 15 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO IZ NAJSTAREJŠE ZGODOVINE NOVEGA MESTA TONE KNEZ Živahna arheološka raziskovalna dejavnost V Novem mestu v zadnjih desetih letih, še posebej pa poleti 1967 zastavljeno obsežno i raziskovanje prahistoričnih nekropol v Kan- \ diji, ki bo intenzivno trajalo več let, je spet opozorila javnost in strokovne kroge na bo- ; gate arheološke najdbe, ki prihajajo v tem mestu na dan. Spomnim naj samo na senza- cionalno najdbo halštatskega oklepa pred tridesetimi leti, kmalu nato še daritvenega j trinožnega kotlička, lani poleti pa keltskega ! prosopomorfnega kantharosa. Zaradi bogatih | arheoloških najdb, ki jih premore Novo me- | sto, želim v informativni obliki predstaviti : reprezentativen izbor novomeških najdb sko- ! zi arheološka obdobja. ZGODOVINA RAZISKAV Novo mesto kljub dokaj številnim najdbam iz rimskega časa ne premore epigrafskih spomenikov in antičnih likovnih upodobitev, ki so že zelo zgodaj pritegnili pozornost raz- iskovalcev domačih starožitnosti, zato zelo pozno vstopa v krog tistih mest, ki slove po ¦ Idealna rekonstrukcija halštatske bronaste situle iz Ma- ] Icnškove gomile v Novem mestu. Hrani jo Narodni ; muzej v Ljubljani. (Risala: Sibila Knez.) ? Simon Rutar (1851—1903), korespondent Centralne ko- misije za varstvo spomenikov na Dunaju in konser- vator za Kranjsko. V strokovnih publikacijah je poročal o arheoloških najdbah iz Novega mesta. Skupaj s Premersteinom je leta 1899 izdal fundamentalno delo o poteku rimskih cest na Kranjskem (Römische Strassen und Befestigungen in Krain) bogatih izkopaninah. Prahistorične najdbe, s katerimi je Novo mesto tako bogato, niso bile sprva nič kaj reprezentativne za okus publike in strokovnjakov sredi XIX. stoletja. Prvo arheološko raziskovanje v Novem me- stu, ki ga najdemo omenjenega v literaturi, se prične šele jeseni leta 1890, ko so gradili nov odsek državne ceste Novo mesto—Ljub- ljana iz mesta mimo starega pokopališča pro- ti Bršljinu (sedanja Ljubljanska cesta) južno pod Marofom, ki je skrajšala pot, predvsem pa se izognila hudim strminam prek Maro- fa. Današnji Kettejev drevored je prvotna glavna cesta, ki je vodila od Ljubljanskih ali Gorenjih vrat (med tovarno zdravil Krka in Študijsko knjižnico) iz mesta proti Ljubljani. Takrat so na trasi nove ceste odkopali prve prazgodovinske in rimske grobove, ki jih je preparator deželnega muzeja Ferdinand 16 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Schulz pridobil za ljubljanski Rudolfinum. Ker so bile najdbe kar izdatne in dobro ohra- njene, je Schulz takoj po končanem izkopa- vanju, dne 24. septembra, pripravil v dvorani novomeške kazine razstavo izkopanin, ki jo je zbranemu občinstvu tudi komentiral. Dva dni po razstavi, dne 26. septembra 1890, je »Slovenski Narod« objavil poseben dopis o razstavi v Novem mestu, kjer poroča pisec takole: »Poročal Vam je že nek dopisnik, da so sa na mestu, kjer vodi nova cesta ob mestnem pokopališči, našli zanimivi rimski grobovi. Naši arheologi doslej niso znali, da bi bila baš na prostoru sedanjega mesta kedaj kakava rimska naselbina. To dokazale se še le seda- nje izkopanine. Odprlo se je doslej nad 20 grobov in g. muzejalni asistent Schulz je pridobil za Ljubljanski muzej kacih 60 žarnic, kakeršne so Rimci rabili za spravljanje mrtva- škega pepela. Poleg teh žarnic našlo se je 6 svetilnic (ampela) v jako različnih podobah s prav zanimivimi okrasbami. Nekaj žarnic žga- nih je od rudeče, nekaj od črne gline. Našlo se je tudi kacih 20 prav zanimivih igel (fi- bulae). Nekatere izmej njih so takozvanega galskega izvora in neko zapestje, ki kaže biti iz etruških časov. Velika redkost je meč 1 me- ter dolg in drugi rimski meč 1 K> čevlja dolg, kakor so jih imeli rimski vojaci. Ljubljanski muzej dosedaj še ni imel nobenega tacega eksemplara. Mej različnimi bronastimi iglami našli so se tudi zlati uhani, popolno čisto ohranjeni in jeden novec z napisom Tacitus Augustus, ki je vladal okolu leta 275 po Kr. r. Gospod Schulz priredil je na prav okusen način razstavo teh predmetov, katere čisti do- hodek pi-ipada dijaškemu podpornemu fondu. V tem, ko to pišem, hodijo Novomeščani iz vseh krogov gledat teh zanimivih naših pred- niških ostankov. Ob jednem je našel g. Schulz etruški(?) grob v mestnem gozdu ob Krki. Našle so se posode od grafita z zanimivimi ročaji v podobi volovske glave. Pričakovati je, da se dobe še zanimivejše izkopanine na tem prostoru, kjer so bili rimski grobovi, je odkritih samo toliko grobov, kolikor jih je bilo na cestnem terenu in videti je, da mora zemlja malo višje še kriti lepe zgodovinske zaklade. Gosp. Schulz se bode lahko zadovo- ljen povrnil v Ljubljano in obogatil naš tako zanimivi muzej s popolnoma novimi objekti.^< Po osemdesetih letih lahko samo občudu- jemo to Schulzevo pobudo in razsvetljensko vnemo, ki jo še danes velja posnemati! Zani- mivo bi bilo poizvedeti, če ni bila nemara to sploh prva arheološka razstava zunaj muzeja na Slovenskem. Iz časopisnih poročil izvemo, da je še istega leta Schulz kopal v mestnem gozdu (imeno- vanem tudi Portovald, na desnem bregu Kr- ke) eno manjšo halštatsko gomilo, ki po najd- bah sodeč pripada najmlajšemu halštatske- mu obdobju. Cez tri leta je sledila najdba halštatske topilnice železa in kovačnice ob njej pri železniški postaji v Bršljinu leta 1893, ko so gradili dolenjsko železnico. Najd- bo je podrobno opisal Alfons Müllner v svo- jem obširnem delu »Geschichte des Eisens in Krain«. Ze naslednje leto so na pobudo zlo- glasnega samozvanega »arheologa« in ne-, umornega izkopavalca starin ter najboljšega poznavalca arheoloških najdišč na Kranj- skem, Jerneja Pečnika, pričeli z izkopava- njem dveh halštatskih gomil na Marofu. Iz- kopavanje na račun dvornega Prirodoslov- nega muzeja na Dunaju so se lotili v poznem poletju leta 1894. Danes ga štejemo za prvo načrtno izkopavanje v Novem mestu, ki je bilo za takratne strokovne pojme prav do- bro zastavljeno. Od začetka sta izkopavanje Jernej Pečnik (1835—1914), znameniti arheolog-samouk, ki je slovenski arheologiji naredil s svojim roparskim kopanjem nepopravljivo škodo. Slika ga prikazuje ob kopanju halštatske gomile na Magdalenski gori leta 1094, potem ko je končal Izkopavanje v Novem mestu 17 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO vodila dr. Rudolf Hoernes (profesor geologije na graški univerzi in brat znanega dunaj- skega prazgodovinarja dr. Moritza Hoerne- sa) in Jernej Pečnik. Po Hoernesovem odho- du je izkopavanje vodil Pečnik s pomočjo preparatorja Bratine iz dunajskega muzeja, ki je prišel na pomoč. Najdbe iz teh gomil so poslali v muzej na Dunaj. Nerazumljivo pa nam ostane dejstvo, da sta Dežman in Hochstetter v svojem funda- mentalnem delu »Prähistorische Ansiedelun- gen und Begräbnisstätten in Krain«, ki je iz- šlo že leta 1879, popolnoma prezrla tako markantno in dobro vidno novomeško gradi- šče na Marofu ter gomile na Marofu in v Kandiji, kar je oboje pred sto leti bilo gotovo dosti bolj vidno kot danes. Prav tako je čud- no, da Ivan Vrhovec v svoji Zgodovini No- vega mesta, ki je izšla leta 1891, niti z be- sedico ne omenja arheoloških najdb z mest- nega področja. Po nekaj letih zatišja je sledilo izkopavanje keltskih in rimskih grobov, ki so jih našli leta 1902 pri kopanju temeljev za poslopje okrajnega glavarstva (sedaj poslopje občin- ske skupščine na Ljubljanski cesti št. 2) ob južnem vznožju Marofa. Te najdbe so pri- šle v ljubljanski muzej. Istega leta pa je Pečnik, ki je po prepiru z deželnim muzejem kopal in nabiral starine samo še za dunajski muzej, izkopaval rimske grobove v Bršljinu. Tam je našel tudi lepo brušeno stekleno čašo z vgravirano grško napitnico, ter vse najdbe poslal na Dunaj. Leta 1905 je vodil izko- pavanje poklicni strokovnjak. Bil je to dr. Walter Smid, prvi slovenski arheolog, takrat kustos Deželnega muzeja v Ljubljani. Pre- kopal je dve manjši halštatski gomili: eno v Smolovi hosti in drugo po lastniku imenova- no Malenškova gomila. V slednji je našel grob ilirskega odličnika, pokopanega skupaj s konjem. Tudi te najdbe so prišle v zbirko ljubljanskega muzeja. S tem zadnjim izko- pavanjem v času avstro-ogrske monarhije je prenehalo arheološko raziskovanje v Novem mestu za dolga desetletja. Do takrat je do- sledno vse arheološko gradivo prešlo za ved- no v zbirke zunaj Novega mesta. Šele leta 1936 zabeležimo spet nove najdbe iz mesta. Pri preurejanju že opuščenega sta- rega mestnega pokopališča v park so našli dve zidani rimski grobnici, v vsaki od njih pa več keramičnih posod. Najdbo je eviden- tiral in rešil pred uničenjem Janko Jarc, ta- krat profesor zgodovine na novomeški gim- naziji. Njemu gre zahvala, da je postal po- zoren na arheološke najdbe v mestu in oko- lici, jih po svojih močeh evidentiral in mar- sikatero rešil pred uničenjem. Izkopanine je shranil v šoli, kjer je pod okriljem Muzej- skega društva že nastajala novomeška mu- zejska zbirka. Cez tri leta, poleti 1939, je prof. Jarc ponovno uspešno interveniral, da je rešil in shranil najdragocenejšo arheološko najdbo iz Novega mesta: halštatski knežji oklep. Našli so ga v Kandiji ob severni strani današnje Kristanove ulice, ko so poglabljali in ravnali teren za ureditev športnega sta- diona. V strahu, da bi oklep lahko postal žrtev vojne vihre, so ga na intervencijo dr. Rajka Ložarja, takratnega kustosa Narod- nega muzeja, prepeljali v Ljubljano in varno shranili. Leta 1941 so italijanski vojaki po- novno razširjali stadion in takrat našli nove halštatske najdbe, med njimi tudi edinstven bronasti trinožni kotliček. Tokrat je nadzor nad izkopavanjem opravljal dr. Rajko Ložar in vse najdbe odpeljal v Ljubljano. Po osvoboditvi leta 1945 so se nenačrtna oziroma zaščitna izkopavanja v Novem me- Zarnl grob iz Bršijina, ki je bil obložen s kamnitimi ploščami. V njem je bila značilna žara z dvema ročajema in lonec s hrano. To je najstarejša najd- ba Iz Novega mesta 18 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA skupina restavriranih velikih zgodnjehalštatskih žar iz gro- bišča na Mestnih njivah v No- vem mestu stu nadaljevala. Že leta 1948 so pri kopanju temeljev za predvideni sindikalni dom v ; Kandiji našli več keltskih grobov, katere je odkopal France Stare. Z ustanovitvijo Do- lenjskega muzeja leta 1950 se je povečala skrb za novomeške izkopanine in prenehalo je odtekanje arheoloških najdb v muzeje zu- naj Novega mesta. Že ob ustanovitvi muzeja je bil osnovan arheološki oddelek muzeja, ki i Bronasta situla, ki jo je izkopal leta 1905 Walter Smid v Malenškovl gomili. Okrašena je z iztolčenlmi koncen- tričnimi krogi, stiliziraniml račkami in geometrijskimi girlandaml i postaja z leti vse večji in pomembnejši. Rav- natelj novo osnovanega muzeja, prof. Janke Jarc, je dosegel, da so iz fonda Narodnega muzeja posodili za stalno razstavo nekaj no- vomeških izkopanin, med njimi tudi bronasti oklep, ki je še vedno ponos arheološke zbirke Dolenjskega muzeja. Leta 1954 je Vinko Sri- bar opravil nekaj manjših zaščitnih posegov,; tako v mestu kot tudi v okolici. Novo obdobje v arheološkem raziskovanju Novega mesta se je pričelo jeseni leta 1958, ko je pisec tega članka postal kustos za ar- heologijo v Dolenjskem muzeju. S tem je No- vo mesto dobilo prvega arheologa, kateremu je bilo naloženo, da se posveti študiju naj- starejše zgodovine mesta in osrednje Dolenj- ske. 2e jeseni 1959 smo pričeli sistematično izkopavati zgodnjehalštatsko žarno grobišče na Mestnih njivah, kar smo nadaljevali še leta 1960. Sledilo je še zaščitno izkopavanje rimskih grobov v Bršljinu leta 1962 in pra- zgodovinskih žarnih grobov prav tako v Bršljinu ob gradnji steklarne INIS leta 1963. Ob različnih gradnjah na mestnem področju smo v teku let pridobili marsikatero najdbo in tako izpopolnjevali mikrotopografijo ar- heoloških najdb v Novem mestu. Večje za- ščitno izkopavanje, ki je uvod v večletno si- stematično izkopavanje, pa smo podvzeli po- leti 1967, ko so začeli kopati temelje za stanovanjske hiše novega naselja »Znančeve njive« v Kandiji. Ob tej priliki smo v prvi etapi odkrili nad štirideset keltskih grobov z žganim pokopom, ki so bili vkopani na ob- robju velike halštatske gomile. V drugem delu programa smo sistematično odkopali po- lovico halštatske gomile, ki je dala pomemb- ne znanstvene rezultate pa tudi nekaj lepih muzejskih kosov. Vzporedno z zazidavo par- 19 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Nnrebrena bronasta cista z dvema ročajema, izlcopana tudi v Malenšliovi gomili cel na Znančevih njivah bomo v prihodnjih nekaj letih sistematično preiskali še zadnje štiri preostale halštatske gomile v Novem mestu, v njihovi neposredni soseščini pa še obsežno keltsko grobišče. Prve objave novomeškega arheološkega gradiva so izšle ob koncu prejšnjega stoletja izpod peresa prof, Simona Rutarja, poverje- nika in korespondenta Centralne komisije za varstvo spomenikov na Dunaju, ki je v stro- kovnih glasilih sproti poročal o novih najd- bah. Zelo ažurno je poročal o novomeških najdbah še neugotovljeni dopisnik v »Slo- venskem Narodu«, medtem ko domače »Do- lenjske Novice« za izkopanine v mestu niso pokazale skoraj nobenega zanimanja, ker so bile usmerjene le v kmetijsko razsvetljeva- nje v duhu tradicij Bleiweisovih Novic. Drobna poročila o najdbah v Novem mestu so prispevali še F. Komatar, J. Pečnik, M. Much, Kenner, W. Kubitschek in J. Mantua- ni. Med obema vojnama je drobne najdbe sproti objavljal Rajko Ložar v Glasniku Mu- zejskega društva za Slovenijo, v zadnjih le- tih pa podpisani v Varstvu spomenikov, glasilu republiškega Zavoda za spomeniško varstvo. Prvo grafično dokumentirano razpravo o novomeškem gradivu (2 halštatski gomili) je objavil W. Šmid v Carnioli leta 1908. Šele po dvainštiridesetih letih, leta 1950, mu je sledilo daljše poročilo Franceta Stareta o keltskih grobovih v Kandiji, leta 1959 pa Šri- barjevo poročilo o zaščitnih izkopavanjih v mestu in okolici. Leta 1967 je izšla v XVII. letniku Arheološkega vestnika razprava To- neta Kneza o zgodnjehalštatskem grobišču na Mestnih njivah in pregled keltskih najdb v Novem mestu. Najbolj pa se je poglobil v problematiko halštatskega gradiva iz Novega mesta dr. Stane Gabrovec, ki je že leta 1960 v Situli objavil odlično študijo o novome- škem halštatskem oklepu. Problematiko no- vomeških in dolenjskih najdb pa je kasneje še razširil v dveh temeljnih razpravah o slo- venski prazgodovini: Halštatska kultura v Sloveniji (Arheološki vestnik XV.-XVI., 1964-1965, 21 ss.) in Srednjelatensko obdobje v Sloveniji (Arheološki vestnik XVII., 1966, 169 ss,). Posebej velja še omeniti Gabrovčevo knjigo: Najstarejša zgodovina Dolenjske, ki je izšla v Novem mestu leta 1956. Številni, poljudno-strokovno napisani članki z arhe- ološko vsebino raznih avtorjev v pokrajin- skem tedniku Dolenjski list pa skušajo pri bralcih zbuditi pozornost in zanimanje za našo najstarejšo zgodovino in razumno rav- nanje z najdbami, ki se pojavijo. Ves arheo- loški material, ki je bil izkopan v zadnjih osemdesetih letih v Novem mestu, hranijo: Prahistorični oddelek Prirodoslovnega muze- ja na Dunaju, Narodni muzej v Ljubljani in Dolenjski muzej v Novem mestu. Izko- pano gradivo v naštetih muzejih šteje danes skupaj nad 1000 inventarnih številk. Bronasti oklep halštatskega kneza, izkopan leta 1939 v gomili v Kandiji, Razstavljen je v Dolenjskem muzeju 20 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA najstarejše najdbe in prometna vloga doline krke Absolutno najstarejša arheološka najdba sicer ne izvira iz Novega mesta, pač pa iz bližnje okolice. To je paleolitsko kamnito koničasto rezilo iz sivega kresilnika, ki so ga našli delavci leta 1962 v peskokopu na Ru- perč vrhu. Najdbo hrani katedra za kvarta- rologijo na ljubljanski univerzi. To je prva najdba paleolitskega orodja v širšem novo- meškem prostoru. Strokovnjaki uvrščajo ta artefakt v čas poznega aurignaciena, kar po- meni, da je rezilo staro približno 25.000 let. Paleolitske najdbe na Dolenjskem so silno redke, ruperčvrški artefakt pa kaže, da mo- ramo računati z mnogo starejšo človekovo prisotnostjo na Dolenjskem, kot pa smo bili spričo tako redkih najdb vajeni doslej. Najdbe bronastega orodja in orožja v oko- lici Novega mesta, na primer znani večji de- pojski najdbi v Črmošnjicah in pri Jurki vasi ter najdbe posamičnih predmetov, kot na pri- mer tulasta sekira iz Verduna, grobna (?) najdba dveh tordiranih ovratnic, dveh obroč- kov in dela fibule iz Prečne, dokazujejo, da so v teh krajih bivali ali vsaj skoznje poto- vali ljudje že v času pozne bronaste dobe, ob koncu drugega tisočletja pred našim štet- jem. Posamezne najdbe fino zglajenih kam- nitih sekir in kladiv iz širše okolice Novega mesta pa dajejo slutiti, da so ob Krki živeli ljudje še nekoliko prej, v neolitiku, vendar za to še nimamo povsem trdnih dokazov, ker nam manjkajo ostanki naselbin iz tistega časa. Od konca bronaste dobe naprej pa so najdbe vse bolj številne, tako da prištevamo danes Novo mesto po količini in kvaliteti najdb med elitna slovenska arheološka naj- dišča s poudarkom na najdbah iz halštatske- ga časa. Nova arheološka dognanja vse bolj in bolj potrjujejo domnevo, da je dolina Krke že zgodaj v prazgodovini igrala pomembno vlo- go v tedanjem prometu, v okviru jugovzhod- nega predalpskega prostora. Dolina Krke je najvažnejša prirodna prometna pot v južni Sloveniji med Savo in Kolpo, »južna magi- strala«, ki povezuje ravninsko Posavje od brežiških vrat ob sotočju Save in Krke, mi- mo prirodne trdnjave na Malencah nad Krško vasjo, do hribov v zahodni Dolenjski in pre- ko njih z Notranjsko in Ljubljansko kotlino. DeU konjske opreme iz groba ilirskega odličnika-konjenika v Malenškovl gomili 21 KRONIKA ČASOPIS za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Vse do prve tlakovane ceste za hitri promet z vozovi, ki so jo zgradili šele Rimljani v I. stoletju, so bile rečne doline poglavitne in skoraj edine prometne poti. Spričo najdb, ki so jih našli vzdolž Krke, zanesljivo vemo, da so tod potovali in tovorih že trgovci v bro- nasti dobi sredi II. tisočletja pred našim štetjem. Po tej poglavitni vpadnici v dolenjski pro- stor od vzhoda so v teku tisočletij vdirala, popotovala, ropala in uničevala pa tudi nase- ljevala in kultivirala kraje ob Krki številna ljudstva in rodovi, začenši od prvih polje- delcev mlajše kamene dobe in bronastodob- nih trgovcev, ki so iz ogrskih dežel prinašali k nam prvo bleščeče broneno orožje in okras- je. Sledili so jim častilci očiščujočega ognja: Veneti in Iliri, ki so sežigali svoje rajne na grmadah, njihov pepel pa pokopavali v ob- rednih žarah na pokopališčih. Po isti poti je prihajal na Dolenjsko vsaj posredno tudi vpliv daljnih stepskih živinorejcev in drznih jezdecev Kimerijcev in Skitov, ki se kaže v grobnih najdbah halštatskega časa. V III. sto- letju so po tej isti poti pridrli in se tu na- selili bojeviti Kelti, ki so v kratkem času nasilno porušili že stoletja ustaljeni red tu- kajšnjih ilirskih rodov. Rimljani so bili edini osvajalci, ki so prišli v naše kraje od za- hoda skozi postojnska vrata. Še in še so pri- Bronasti trinožni kotliček iz knežje gomile v Kandiji, i izkopan leta 1941. Služil je kot darltvena posoda. Se : vedno je edinstvena najdba v Jugoslaviji i hajali in hiteli prek dolenjske deželice valovi barbarskih ljudstev v času velikega preselje- vanja, ko je zahodnorimska država ječala v smrtnih krčih. Niso se zaustavljali v tej de- želi, hiteli so naprej k obljubljenim obalam Jadrana in Mediterana, v plodne ravnice Ita- lije, kjer so se nadejali bogatega plena. V zadnjem naselitvenem valu pa so prvi Slo- venci zaključili dolgo vrsto migracij, se trdno naselili v teh krajih in tudi ostali zvesti tej ne preveč radodarni kraški zemlji vse do današnjih dni. Ob koncu bronaste dobe, nekako okrog le- ta 1200 pred n. št., je tudi Dolenjska kot iz- razito prehodno ozemlje bila prizorišče pre- seljevanja in naseljevanja plemen, ki je zajelo skoraj vso Evropo. Ob Krki navzgor so prodirala plemena in silila dalje v sever- no Italijo. Tukaj, na usodnem stičišču bal- kanskih, orientalsko-panonskih in alpskih kulturnih vplivov, se je ob koncu II. tisoč- letja naselilo in ustalilo ljudstvo Protoilirov in Venetov. Tako se v času žarnogrobiščne kulture na Dolenjskem naseli ljudstvo Ilirov, ki je prvo tej zemlji ostalo zvesto dobrih tisoč let. Tu se je ustalilo, se razvilo in orga- niziralo v mogočno zvezo plemen od obal Jadranskega morja do osrčja Vzhodnih Alp, doseglo svoj ustvarjalni višek in največjo gospodarsko moč v VI. stoletju in šlo v sku- pen boj proti Rimljanom v panonsko-dalma- tinskem uporu v letih 6—9 n. št. Vojaški po- raz Ilirov v tem uporu pomeni hkrati tudi konec njihove moči in samostojnosti. Čeprav kasneje na zunaj romanizirani in podrejeni zakonom rimske uprave, so skozi vso rimske okupacijo ohranili prvine lastnega kulturne- ga izročila vse do prihoda Slovanov v naše kraje. ODMEVI KULTURE ZARNIH GROBISC Najstarejše najdbe s področjega Novega mesta izvirajo iz štirih grobov, ki so bili od- kriti leta 1963 pri gradnji steklarne INIS v Bršljinu. Ti grobovi so iz časa kulture žarnih grobišč, ko se na Dolenjskem naselijo prvi Iliri. Grobovi v Bršljinu so najzahodnejši grobovi tega tipa na Dolenjskem, z najboljšo paralelo na velikem grobišču v Dobovi pri Brežicah. Podobne grobove iz istega časa lahko pričakujemo tudi vzhodno od Novega mesta, na Šentjernejskem polju in v Spod- njem Posavju, kar potrjujejo že nekatere slučajne najdbe. Zaradi enotnega načina po- kopavanja: upepeljevanje mrličev in poko- pavanje pepela v posebnih obrednih žarah so arheologi poimenovali vsa najdišča takš- nih nekropol iz tistega časa s skupnim ime- nom, kultura žarnih grobišč, ki je časovno 22 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA in tipološko jasno determinirana. Ta način pokopavanja je bil v rabi takrat skoraj po vsej Evropi in časovno označuje pri nas pre- hod iz bronaste dobe v najstarejšo železno dobo med leti 1200 in 800 pred n. št. Po ob- redu sežiganja so skrbno pobrali z grmade pepel sežganega pokojnika in vse nezgorele koščice ter kovinske predmete, kolikor nisc postali plen ognjenih zubljev, vse to pa po- ložili v posebne keramične posode. Te posode za pepel, žare, niso posebno velike, največ- krat so z dvema ročajema, amfore. K žaran so skoraj vedno priložili še eno ali več kera- mičnih posod s hrano kot popotnino umrle- mu v onostranstvo, kakor je veleval pogrebni obred. Ta običaj prilaganja hrane in pijače v grobove je bil v rabi skozi vso prazgodo- vino in antiko do visokega srednjega veka, ko je zmagovito krščanstvo prepovedalo ta »poganski« obred. Najdbe v grobovih tega časa niso številne, niti bogate. Pričajo o skromnem bogastvu tedanjih ljudi, ki je še enakomerno razdeljeno med vse člane rodu. Zamisliti si jih moramo kot preproste polje- delce in živinorejce, združene v rodovni skupnosti. Oblike keramičnih posod in bro- nasto okrasje nam povedo, da so v Bršljinu pokopavali pred tri tisoč leti, okrog leta 1000 pred našim štetjem. Pri sistematičnem raziskovanju, ki smo ga opravili v letih 1959 in 1960 na Mestnih nji- vah, smo odkrili obsežno, še ne do kraja raz- iskano večje žarno grobišče. Odkopali smo blizu 60 grobov, ki pa se od onih v Bršljinu močno razlikujejo: tipološko in kronološko. Način pokopavanja je enak, občutna pa je razlika v oblikah in velikosti posod. Žare ns Mestnih njivah so kar ogromne in spominja- jo na shrambene posode, saj merijo do 75 cm v višino in nad 50 cm v premeru. Čeprav so tako velike, najdemo v njih le malo pridat- kov, zato si njihovo velikost razlagamo edi- nole z okusom in modno muho tistega časa. Drobni železni ostanki v žarah kažejo, da so grobovi na Mestnih njivah iz najstarejše že- lezne dobe v Sloveniji, ko so se Iliri na Do- lenjskem že utrdili in seznanili z novo ko- vino — železom. Grobišče na Mestnih njivah je le še zadnji odblesk že ugašajoče kulture žarnih grobišč. Časovno pa je približno dvesto let mlajše kot grobovi v Bršljinu, skupen pa jim je enak način pokopavanja in sila majhno število pri- datkov. Že čez nekaj desetletij so se začele pri Ilirih na Dolenjskem velike gospodarske in družbene spremembe, ki odsevajo v njiho- vih grobovih, iz katerih skušamo razbrati tudi duhovno življenje takratnih prebivalcev. Grobovi na Mestnih njivah, ki jih datiramo v IX. stoletje, s poudarkom okrog leta 800 pred n. št., formalno in vsebinsko zaključuje- jo burno obdobje naseljevanja Dolenjske v času žarnogrobiščne kulture in stoje na pra- gu novega, halštatskega časa, ki povzdigne Dolenjsko iz prahistorične anonimnosti do evropske veljave. V uvodu smo dejali, da so ljudje, ki so bili pokopani v Bršljinu, šele na začetku mogoč- nega razvoja ilirske halštatske kulture in ci- vilizacije. V njih je bila nakopičena življenj- ska sila biološko še neizrabljenega rodu, ki je s svojo sposobnostjo napravil v naslednjih stoletjih izreden gospodarski in kulturni vzpon. Domnevamo, da so se Iliri v tistem času, ko so pokopavali svoje mrtve na Mest- nih njivah, že naselili na prirodno oblikovani in s strmimi pobočji zavarovani terasi na Marofu, to je na vzpetini nad današnjim Ket- tejevim drevoredom in nad poslopjem ob- činske skupščine. Pri natančnem opazovanju tega predela bo vešče oko še danes zaznalo ostanke nekdanjega utrjenega pasu ob robu Vrhnji zaključek hišaste žare z upodobitvijo človeške glave in na njej čepečega ptiča. Ta nenavadna plastika ima simboličen značaj v pogrebnih običajih Latobikov, ki so edini dajali pepel umrlih v hišaste žare 23 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino gradišča. Posebno lepo je to vidno, če se sprehodimo skozi drevored od mestne strani in se ozremo na levo stran tam, kjer je aleja najbolj strma. Tako so s prazgodovinsko na- selbino pred tri tisoč leti na Marofu nastali zametki »mestnega« življenja na novome- škem območju. Kako in na kak način pa je bila ta naselbina organizirana znotraj ob- zidja, še ne vemo, ker arheoloških razisko- vanj na naselbini na Marofu še ni bilo. pomen novega mesta v halštatskem času Tradicicnalnim gospodarskim panogam Ili- rov: živinoreji in poljedelstvu, se je sedaj pridružilo še rudarstvo, fužinarstvo in kovi- narstvo. Na Dolenjskem in v Beli krajini so se Iliri z veliko vnemo lotili pridobivanja in predelave železne rude. Znano je, da je v gornjem toku Krke precej železne rude, ki . jo lahko še danes v obliki bobovca najdemo na površini. Spomnimo se samo fužin in li- varn, ki so obratovale v XIX, stoletju v Za- gradcu, na Dvoru pri Žužemberku in v Gra- dacu. Ni slučaj, da so prav na tem območju zrasla velika utrjena gradišča — ilirske na- selbine in cele trdnjave: Vinkov vrh nad Dvorom, Cvinger pri Dolenjskih Toplicah, Straža pri Novem mestu (edino gradišče v nižini!). Dobrava pri Dobrniču, Novo mesto, Vinji vrh nad Belo cerkvijo in druge. Za klasično halštatsko kulturo starejše železne dobe na Dolenjskem je značilno, da se je raz- vijala skoraj izključno v hribovitih predelih, na utrjenih gradiščih. Rezultati različnih raz- iskovanj v minulih desetletjih, predvsem mo- nografija A, Miillnerja o zgodovini železar- stva na Kranjskem, so pokazala, da so se Iliri na Dolenjskem prav intenzivno ukvar- jali z rudarstvom in železarstvom. Omenili smo že, da so sledove prahistoričnega fuži- narstva odkrili tudi v Novem mestu: namreč tri talilne peči za železo, ob teh pečeh pa še ostanke kovačnice. Nov način življenja, ki sloni na spremenje- nih gospodarskih temeljih, vpliva in spremi- nja tudi družbeni red ilirskih plemen. V sta- rejši železni dobi — halštatu pri Ilirih ni več socialne enakosti, ki jo še izpričujejo grobovi v Bršljinu in na Mestnih njivah. Prične se vse globlje razslojevanje ilirske družbe. Na eni strani rodovni prvaki in plemenski knezi — govorimo že o plemenski aristokraciji —, ki so v primeru vojne nevarnosti vojaški po- veljniki, na drugi strani pa množica kmetov, pastirjev in rudarjev. Po grških vzorih (ki so prišli k nam vzdolž jadranske obale in skozi Italijo) prirejajo plemenski knezi na gradi- ščih svečane pojedine — simpozije, združene z obrednimi daritvami, atletskimi tekmami,] rokoborbami in svečanimi sprevodi. Vse te manifestacije, ki so jih prirejali ob) nam neznanih praznikih, so nam ilirski umet-< niki — torevti, ohranili v prizorih na bro-j nastih zmagalnih vedricah — situlah. Z ne- i skončno potrpežljivostjo so ti prahistorični' umetniki iztolkovali z drobnimi kladivci v \ bronasto pločevino cele prizore iz teh praz-j Visoka in ozka steklena čaša z vbrušenimi ornamenti- in grško napitnico na vrliu. Izkopal jo je Pečnik leta ; 1902 v rimskem grobu v Bršljinu. Hrani jo Antična zbirka Umetnostnozgodovinskega muzeja na Dimaju \ 24 časopis za slovensko krajevno zgodovino KRONIKA ničnih dni. Te, s homerskimi prizori okraše- ne situle in pašne plošče, ki kažejo vso rado- živost in virilnost halštatske aristokracije, so najlepši dosežki halštatske likovne ustvarjal- nosti, in sodijo danes v svetovno umetnostno zakladnico. Za nas pa imajo situle še pose- ben pomen, ker so raziskovanja in dognanja zadnjih let pokazala, da je eno izmed umet- nostnih središč situlske umetnosti bilo ne- dvomno tudi na Dolenjskem. Na situlah se v conalni razporeditvi prepletajo scene ro- bustnega realizma golih borcev, bahavih piv- cev in intimnih erotičnih prizorov z liričnimi Ecenami tekmujočih muzikantov, orientalno fantastiko bajeslovnih živali, elegantnih ten- konogih konj, plahutavih ptic in stiliziranih rastlinskih ornamentov. Nedvomno so se do- lenjski halštatski knezi vzorovali pri grških in italskih velikaših, vendar njihove prefi- njene kulture in duha niso nikdar dosegli, niti dojeli. Vsa ta dogajanja se najlepše zrcalijo v gro- bovih iz halštatskega časa, ki so nam še ved- no (dokler ne bomo izkopali vsaj enega hal- štatskega gradišča) glavna opora za poznava- nje te dobe. Velike spremembe v gospodar- skem in družbenem življenju so narekovale tudi spremembe pri obredu in načinu poko- pavanja. Odslej Iliri svojih mrtvih ne seži- gajo več, temveč jih polagajo k zadnjemu počitku z vso opremo in okrasjem, ki so ga nosili za življenja. Socialna diferenciacija in družbeni položaj se prenašata iz življenja, iz mesta živih tudi v mesto mrtvih. Grobna konstrukcija ni več enostavna in grobovi ni- EO več brezimni. Na grobove začno nasipavati zemljo — nastajajo veličastne gomile, »do- lenjske piramide«, ta tako značilna pokopa- lišča halštatskih Ilirov, s katerimi je tako bogata prav dolenjska dežela. Stotine dolenj- skih gomil so dobile svoje mesto in ime tudi v evropski arheološki literaturi kot »dolenj- ska skupina gomil«, ki označuje določeno ča- sovno in kulturno-historično obdobje v pra- zgodovinski arheologiji jugovzhodne Evrope. S svojo impozantno velikostjo (npr. gomile pri Stični, na Magdalenski gori in v Novem mestu) so zgovorne priče davne veličine in moči tistih prebivalcev, ki so v zadnjem ti- sočletju pred našim štetjem prvi intenzivno naselili našo zemljo, doživeli tu svoj največji razcvet pa tudi zaton. Taka gomilna grobišča z bogatimi najdba- mi pozna tudi Novo mesto, čeprav gomil da- nes zaradi zazidav in izkopavanj ne moremo več videti, oziroma jih komaj še zaznamo. Pokopališča prahistoričnih Ilirov v Novem mestu so bila na več mestih. Eno je bilo na Marofu, severno nad Kettejevim drevoredom , in nad utrjenim gradiščem. Na tem travniku sta bili vsaj dve gomili, ki ju je leta 1894 prekopal Pečnik. Danes lahko opazimo le še komaj zaznavno sled ene razkopane gomile. Drugo, največjo gomilno grobišče, je bilo v Kandiji, na desnem bregu Krke. Le-to je zavzemalo ves prostor zahodno od Trdinove ceste, ob obeh straneh Kristanove ceste, tja do ceste Nad mlini. Tu je vse do poletja 1967 izvežbano oko lahko še opazilo štiri velike, toda že močno sploščene in znižane gomile. Vse štiri gomile pa bodo po neizprosni logi- ki urbanističnega načrtovanja postale plen gradbenih strojev, saj bo na doslej nezazida- nem prostoru zrasla v nekaj letih nova sta- novanjska soseska. S tem dejanjem bodo uni- čene še zadnje halštatske gomile na novome- škem področju. Zato so obsežna zaščitna iz- kopavanja v teku. Na podlagi najdb in kon- figuracije terena domnevamo, da je halštat- sko gomilno grobišče v Kandiji nekoč štelo najmanj šest velikih gomil. Poleg štirih da- nes še vidnih gomil, je stala peta, že uničena, na območju vile Vandot, šesta (s knežjim oklepom in trinožnikom) pa severno ob Kri- stanovi ulici, tam, kjer stoji danes dolga vrsta povsem neustrezno lociranih garaž. Tretje, manjše gomilno grobišče z neznanim številom gomil, je bilo v Smolovi hosti vzhod- no od Novega mesta, ena gomila pa je bila tudi v mestnem gozdu, imenovanem tudi Portovald. Dve gomili na Marofu je prekopal Jernej Pečnik s sodelavci. Leta 1905 je Walter Smid za deželni muzej prekopal dve gomili v ra- govski hosti in v eni od njih, znani pod ime- nom Malenškova gomila, odkril grob halštat- skega aristokrata, ki je bil pokopan skupaj s konjem. V grobu je našel z geometrijskimi motivi okrašeno bronasto situlo, lepo izdela- no konjsko opremo in narebreno bronasto ci- sto. Najdragocenejše izkopanine pa so našli v gomili na nekdanjem stadionu v Kandiji leta 1939 in 1941. Med drugimi kovinskimi in keramičnimi predmeti so našli tudi slavni bronasti oklep. Vsekakor je tam bil grob ilir- skega kneza, ki so ga pokopali skupaj s ko- njem in v paradni bojni opremi ob koncu VII. stoletja, okrog leta 600 pred našim štet- jem. Najdbe takih oklepov so velika redkost, saj so bili v Jugoslaviji najdeni komaj trije: poleg novomeškega še dva v Stični, v Evropi pa jih poznamo skupaj samo 7. V isti gomili so dve leti kasneje, poleti 1941, našli še tri- nožni bronasti kotliček (služil je po vsej ver- jetnosti v kultne namene), ki je še vedno edinstvena najdba v Jugoslaviji. Sredi avgusta 1967 smo zaradi forsiranih gradbenih del v Kandiji (delovišče se ime- 25 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO nuje Znančeve njive, kar pa ne ustreza po- polnoma dejstvu, zato bomo celotno halštat- sko-keltsko grobišče na desnem bregu Krke imenovali Kandija) pričeli s sistematičnim izkopavanjem gomile I. Bila je široka 30 me- trov, visoka pa komaj 1,60 m, ker je bila v teku časa že močno znižana z oranjem. Za- radi pomanjkanja denarja smo odkopali sa- mo eno polovico gomile in pri tem odkrili 20 grobov. Vsi grobovi v gomili so bili skeletni, vendar zaradi močnih kislin in kemičnih pro- cesov v glini, ki tvorijo gomilo, se kosti niso ohranile. Obliko in velikost posameznih gro- bov pa smo vseeno lahko točno ugotovili za- radi njihove temne barve, ki so jo zapustile preperele organske snovi sredi rumeno rjave, popolnoma sterilne ilovice. Edino z neumor- nim strganjem odkopane površine smo lahko opazovali različne barve in celo barvne od- tenke, ki so nam vsakokrat izdali položaj groba. V teku izkopavanja smo ugotovili, da so bili vsi grobovi vkopani v krogu bolj na obodu gomile, medtem ko je bila sredina go- mile po najdbah iz leta 1967 sodeč, prazna. Enak način pokopavanja v gomili so pred leti ugotovili tudi v veliki knežji gomili v Stični, zato je upravičena domneva, da je bilo pokopavanje v krogih v velikih gomilah na Dolenjskem pravilo. Po tipološki plati (certoška fibula) bi najdbe iz tega leta uvr- stili v najmlajši halštatski čas, to je v IV. stoletje pred n. št. Po vseh teh imenitnih najdbah sodeč (ne- katere med njimi so evropsko pomembne), je bilo Novo mesto v halštatski dobi sredi I. ti- sočletja zelo važno središče Ilirov s sedežem plemenskega kneza. Po pomembnosti je bilo enakovredno trem drugim velikim halštat- skim centrom na Dolenjskem: v Smarjeti, Stični in na Magdalenski gori pri Šmarju. Halštatski knez in njegovi podaniki so pre- bivali za močno utrjenimi okopi gradišča na Marofu (morda nekaj časa tudi na Kapitlju?), svoje mrtve pa so pokopavali deloma blizu gradišča na Marofu in na Mestnih njivah, večji del pa so jih prepeljavali čez reko in jih pokopavali k skupnemu počitku v velike gomile na kandijski strani. Številne in boga- te najdbe kažejo, da je Novo mesto sredi I. milenija pred našim štetjem doseglo svoj najvišji vzpon in največjo gospodarsko moč. Dve hišasti žari, dva keramična kozarca in lonec iz enega rimskega groba v Novem mestu, takoj po izkopavanju leta 1936 26 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA VDOR KELTOV IN NJIHOVA DEDIŠČINA Bujnemu razcvetu in ustvarjalnemu višku halštatske kulture na Dolenjskem sledi po IV. stoletju doba stagnacije in počasnega usi- hanja. Vzrokov za to je gotovo več. Eden notranjih vzrokov bo nemara ta, da so se ustvarjalci že izčrpali, zunanji vzrok pa — prodirajoči Kelti. Krdela bojevitih Keltov so zapuščala svojo pradomovino v Franciji in Porenju in v naglih sunkih so prodirala po vsej Evropi. V več zaporednih migracijskih valovih so se razselila tja do britanskih oto- kov in do Egejskega morja na jugu, ter pri- šla celo na obale Male Azije. Čeprav malo- številni, vendar dobro oboroženi in hitro gibljivi konjeniki so postali strah in trepet staroselcev na Balkanu, v Podonavju in Ita- liji. Sredi III. stoletja pridejo tudi k nam prva keltska krdela in takrat se utrdi na Dolenjskem pleme Tavriskov, največ v oko- lici Mokronoga. Druga pomembna, toda mlaj- ša središča keltskega živi j a na Dolenjskem so še: Valična vas, Dobrnič, Magdalenska gora, Novo mesto, Smarjeta in Mihovo. Da- nes vemo, da pravih Keltov v naših krajih ni bilo veliko v primeri z gosto naseljenimi staroselci Iliri. Zato namesto izraza keltska kultura uporabljamo raje izraz latenska kul- tura oziroma latensko obdobje, ki ga štejemo po srednjeevropski kronologiji od leta 400 do prihoda Rimljanov v naše kraje. Pripomniti pa moram, da v Sloveniji ne poznamo kelt- skih najdb pred letom 300; v tem času pri nas še vedno traja pozna halštatska kultura, ki je na Dolenjskem avtohtona. Vpliv in pomen keltskega vdora za naše kraje je bil nedvomno zelo močan. Kelti so nasilno pretrgali in porušili celotno halštat- sko-ilirsko ekonomsko, politično in duhovno strukturo, ki je bila zgrajena na stoletnih tradicijah. S seboj so prinesli nov način živ- ljenja, ki je zraslo na čisto drugačnem izro- čilu, nov jezik, nove oblike orožja in nov način bojevanja. Klasično orožje ilirskega vojaka je bila bojna sekira in sulica, keltski vojak pa je oborožen predvsem z dolgim ostrim mečem in težkim udarnim bojnim nožem. To novo, latensko kulturo, so Kelti domorodnim Ilirom nedvomno vsilili, toda premočno število staroselcev pa tudi inert- nost tradicij sta pripomogla, da se je nova kultura prišlekov oplajala tudi s prvinami stare halštatske kulture. Posebej velja to za keramične oblike, ravno tukaj so se ohranile prvine starih halštatskih oblik. Le težko bo- mo na Dolenjskem našli v zgodnejšem laten- skem času čiste keltske keramične posode Tako je z medsebojnim vplivanjem dveh kul- tur nastala ilirsko-keltska kultura, ki se je ponekod ohranila še globoko v čas rimske okupacije. Keltski grobovi se že bistveno razlikujejo od ilirskih iz halštatskega časa, saj Kelti pri nas spet uveljavljajo sežiganje mrličev. Ve- lik del grobov iz tega časa so vojaški gro- bovi, ki so jasno opredeljeni s pridatki želez- Upravno področje mestnega okrožja Neviodunum. Obsegalo je večji del Dolenjske med Savo in Gorjanci, na zahodu pa ga je omejeval Rog In višnjegorski klanec 27 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO nega orožja. Po takrat veljavnem običaju so ob pogrebu vojaka vse orožje nasilno zvili ali pa zlomili in takšno položili v grob k žari s pepelom. S tem so naredili orožje nerabno, hkrati pa je to simbolična smrt orožja, ki sledi svojemu gospodarju v grob. Uporaba železa v mlajši železni dobi je ekstremna, saj ga uporabljajo tudi v čisto dekorativne na- mene, kar so v halštatu izdelovali le iz bro- na. Najhujše keltsko orožje, meči, so dolgi, dvorezni in skovani iz odličnega jekla. Velik tehničen napredek pomeni uporaba hitro vrtljivega lončarskega kolesa pri izdelovanju lončenih posod. Na ta način so oblike postale simetrične in lepše, hkrati pa jim je lončar- sko kolo omogočilo velikoserijsko proizvod- njo enakih posod, podobno, kot delajo današ- nji lončarji. V zadnjem stoletju pred našim štetjem začne v naših krajih prvič krožiti novo plačilno sredstvo — keltski denar —, ki bo šele v rimskem času izpodrinilo staro menjalno gospodarstvo. Kovanja denarja so se Kelti naučili pri Grkih, saj so njihovi ko- vanci le okorne kopije grških stater j ev. V Novem mestu so bili najdeni keltski gro- bovi na treh krajih, pravzaprav povsod tam, kjer so najdišča še starejših halštatskih gro- bov. Nekaj jih je bilo odkritih na Marofu, kot kasnejši pokopi v halštatskih gomilah, v bližini pa so odkopali še nekaj grobov leta 1954. Drugo najdišče keltskih grobov je v Kandiji, kjer so jih našli prvič že leta 1948 pri kopanju temeljev za sindikalni dom (da- nes stanovanjska hiša Kristanova ul. 12) in večkratne slučajne najdbe na parceli Murn, ki meji na prejšnjo parcelo. Najbogatejše najdbe pa smo izkopali poleti 1967 spet v neposredni bližni. Med dvema halštatskima gomilama smo odkrili nad 40 grobov, vendar grobišče še. zdaleč ni izčrpano, saj domneva- mo, da smo zadeli šele na periferne grobove. Med grobovi je bilo dosti vojaških. V načrtu je sistematičen izkop celotnega grobišča. Med keltskimi najdbami iz Kandije pa ena po svoji izvirnosti in dragocenosti prekaša vse druge. Največ občudovanja je bila delež- na sivočrna keramična skodela z dvema ro- čajema (kantharos), ki sta bogato okrašena in oblikovana v močno stilizirane živalske gla- ve, ki so tako značilne za keltski umetnostni izraz. Stene posode pa so okrašene z dvema reliefnima, močno stiliziranima bradatima moškima obrazoma. Ta obrazna (prosopo- morfna) posoda iz najčistejše keltske likovne tvornosti ima tako visoko ceno zaradi obeh portretnih obrazov, ki so v prazgodovini ta- ko redki. Posoda je v Sloveniji edinstvena in le težko bi ji našli primerjavo celo v jugo- slovanskem okviru. Posodo smo našli hudo razbito in ji manjka precej delov. Zato smo jo spričo njene enkratnosti oddali na željo nemških arheologov na restavriranje v slo- vite restavratorske delavnice Rimsko-german- skega Centralnega muzeja v Mainz. Po kon- čanem restavriranju bo ta posoda najlepši eksponat novomeške arheološke zbirke. V Kandiji in na Marofu smo lahko opazo- vali zanimiv pojav, da so ljudje v mlajši že- lezni dobi kaj radi pokopavali svoje rajne v starejše halštatske gomile ali pa v njihovi neposredni bližini. V Kandiji imamo ta ugod- ni primer, da so na enem mestu halštatski in keltski grobovi. Sistematičen in popoln izkop obeh grobišč bi nam lahko dal drago- cene podatke o kronoloških in kulturno-hi- storičnih odnosih med enim in drugim. V I. stoletju pred našim štetjem, v zad- njem migracijskem valu, se je na Dolenj- skem naselilo še eno keltsko pleme — Lato- biki, ki so tudi zadnji prazgodovinski nase- ljenci na naših tleh. Njihovo ime nam je znano iz antičnih piscev in z rimskih napis- nih kamnov. Celo obe največji mesti v rim- skem času na Dolenjskem nosita ime tega plemena: Praetorium Latobicorum (= Treb- nje) in Municipium Flavium Latobicorum Neviodunum (= Drnovo). Precej grobov teh Latobikov so odkrili pri gradnji nove ceste iz mesta v Bršljin leta 1890 in nato še leta 1902 ob gradnji poslopja okrajnega glavar- stva. To je za Marofom in Kandijo še tretje najdišče keltskih grobov v Novem mestu, kjer so bili najdeni najmlajši keltski gro- bovi. grobovi iz rimskega casa Leta 35 pred n. št. so Rimljani po hudih bojih s trdovratno se upiraj očimi Japodi v Liki zavzeli važno trgovsko postojanko in strateško oporišče ob sotočju Kolpe in Save — Siscijo. S tem je bil izpolnjen prvi del načrta, ki so ga zasnovali rimski general- štabni oficirji. Sledil je drugi del načrta: pomakniti mejo rimskega imperija na Do- navo. Tudi ta del načrta je čez nekaj deset- letij popolnoma uspel. Hkrati z osvojitvijo Siska je prišla pod rimsko oblast tudi vsa Dolenjska. Ob vdoru Keltov v naše kraje smo dejali, da so le-ti izzvali velike premike tako v duhovni, kakor tudi v materialni kul- turi domorodnih Ilirov. Drugače Rimljani. Ti se niso brigali za tradicije staroselcev, njihove šege in verovanja, saj so jim široko- grudno dovoljevali češčenje domačih bogov. Njihov vpliv in njihova premoč se je kazala drugje: v sijajno organizirani državotvorni civilizaciji, centralistično vodeni iz Rima, ki je omogočila obstoj tako ogromne države. Pisani zakoni, pojem državljanstva, moderne 28 časopis za slovensko krajevno zgodovino KRONIKA ceste, nova tehnologija v gradbeništvu, de- narno gospodarstvo in bančništvo, obvezna vojaška služba, davčna in carinska politika in ne nazadnje latinščina kot enotni in ob- vezni jezik v javni upravi za vso državo. Edino ti ukrepi in takšna politika so lahko zagotovili obstoj tako heterogene države od Britanije do Evirata. Takoj po rimski okupaciji je bila Dolenj- ska še sestavni del marionetnega noriškega kraljestva, ki so ga Rimljani formalno tole- rirali tja do leta 46 po našem štetju. Takrat je bila Dolenjska izločena iz Norika in vklju- čena v provinco Panonijo, leta 106 pa je bila dodeljena v Zgornjo Panonijo. Vsa Dolenj- ska med Savo in Gorjanci in od Mokric do Višnje gore je bila upravno podrejena mest- nemu okrožju Neviodunum. To mesto, kate- rega ime pomeni v keltskem jeziku Novo mesto, so zgradili Rimljani ob Savi (takrat je Sava tekla še mimo Drnovega!), natanko tam, kjer stoji sedaj vas Drnovo pri Krškem. Večletna izkopavanja v zadnjem času so po- kazala, da je bilo mesto zgrajeno po klasični rimski zasnovi s pravokotnim tlorisom, ni pa bilo obdano z obzidjem in imelo je pri- stanišče ob Savi. Strateško-prometni in trgovski oziri so narekovali, da so Rimljani osnovali upravno središče Dolenjske v nje- nem skrajnem jugovzhodnem predelu. V Ne- viodunu je bilo tudi važno križišče cest: od velike državne ceste Emona—Siscia se je tam odcepila cesta proti Celeji, ob Savi in Savi- nji navzgor. Življenje na hribovskih gradiščih zamira. Seli se tja, kjer so speljane ceste, kajti le-te dajejo sedaj deželi utrip, prebivalcem pa za- služek. Rimljani takoj zgradijo moderno, tla- kovano cesto za hitri promet tudi z vozovi prek Dolenjske. Cesta ima svoje izhodišče v Akvileji in vodi prek Emone in Siscije v Sirmij. Ob njej so zrasla počivališča in preprežne postaje s hlevi, gostilnami in pre- nočišči —• antični moteli. Polagoma so se ob njih naselili še neizogibni kramarji in mar- ketenderice, ki so popotnim ljudem vsiljivo ponujali svojo robo in usluge. Tako so na Dolenjskem nastale večje in manjše nasel- bine vzdolž ceste začenši od Emone: Acervo pri Stični, Praetorium Latobicorum v Treb- njem, še neugotovljeni Crucium, Neviodu- num — Drnovo in Romula (Ribnica pri Bre- žicah). Velika rimska cesta je tekla mimo Novega mesta, skoraj po isti trasi kot sedanja avtocesta! Novo mesto ni več v središču po- zornosti, začne se lenobno življenje v globoki provinci. Ime Novega mesta v rimskem času nam ni znano in ga najbrž tudi nikoli ne bomo izvedeli, ker Novo mesto ne premore niti enega samega napisnega kamna, ki bi nam lahko to pojasnil. Vendar je v Novem mestu morala biti kljub odmaknjenosti od velike ceste še vedno močna naselbina, o čemer nam pričajo številni izkopani grobovi. Rim- sko pokopališče v Novem mestu je bilo loci- rano ob južnem vznožju Marofa, točno tam, kjer stojijo danes: poslopje občinske skup- ščine, Beletova hiša in vrt, del Ljubljanske ceste pred njima, komanda garnizona, del parka in stavba Elektro Novo mesto. Prvič so našli rimske grobove že leta 1890, ko so delali novo cesto proti Bršljinu. Takrat so našli 38 grobov, v katerih je bilo nad 60 po- sod. Müllner poroča o tej najdbi v »Slovencu^ z dne 4. oktobra 1890 takole: »... Našli so v grobovih pri Novem mestu šest svetilnic od štirih izdelovateljev, ki so FORTIS, VIBIANI (jako razširjen), STROBILI in lEGIDI. Za do- ločbo časa so pomenljivi posamezni denarji, raztreseni v zemlji, katere so našli. Eden je od Klavdija I (41—54 po Kr.), drugi od Anto- nina Pija (138—161) tretji od Klavdija Gotika (268—270), četrti od Tacita s »Spes publica« na obratni strani (275—276), peti od Diokle- cijana (284—304).« Našteti novci so nam do- kaz, da so v rimskem času pokopavali pod Marofom od I.—IV. stoletja. Drugi poroče- valec pa ve povedati, da so poleg naštetih stvari našli še: 3 dobro ohranjene meče, 2 zlata uhana, nad 30 fibul, zaponke, obročke in steklene žare. Drugič je bilo taisto rimsko grobišče nače- to, ko so leta 1902 kopali temelje za poslopje okrajnega glavarstva. Odkopali so nam ne- znano, toda vsekakor precejšnje število kelt- skih in rimskih grobov, saj poročilo o najd- bah našteva: »2 srebrni srednjelatenski jibuli, približno 10 enakih bronastih fibul, prav toli- ko poznolatenskih in noriško-panonskih fibul iz brona, 1—2 ducata različnih rimskih fibul, 2 bronasti zajemalki, latenski bronasti obroč- ki in zapestnice, 2 poškodovani železni čeladi, 1 raven in 1 zvit latenski meč, več suličnih konic in nožev itd.; končno še nad 100 posod, polovica med njimi je razbitih.« Nedvomno bogate in številne najdbe, ki govore o pre- cejšnji blaginji prebivalcev rimske naselbine v Novem mestu. Iz opisa najdb tudi vidimo, da so na grobišču pomešani grobovi iz rim- skega časa z onimi iz mlajše železne dobe. Omeniti velja še dve zidani grobnici, ki ju je izkopal leta 1936 prof. Jarc ob starem mestnem pokopališču iz iste rimske nekro- pole, še nekaj najdb ob Beletovem vrtu iz leta 1954 in zadnja najdba dveh rimskih gro- bov v Regerči vasi, kar pa ne sodi več v novomeško mestno področje. 29 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJ-EVNO ZGODOVINO Zemljevid arheoloških najdišč v Novem mestu: 1 — rimski grobovi v Bršljinu — 2 — grobovi iz časa kulture žarnih grobišč — 3 — prazgodovinska topilnica železa in kovačnlca — 4 — dve halštatski gomili na Marofu — 5 — keltski grobovi na Marofu — 6 — zgodnjehalštatsko žarno grobišče na Mestnih njivah — 7 — prazgodovinska utrjena naselbina na Marofu — 8 — pozno- latensko in rimsko grobišče (Ljubljanska cesta, okrajno glavarstvo) — 9 — halštatsko gomilno grobišče in keltsko grobišče v Kandiji 30 časopis za slovensko krajevno zgodovino KRONIKA v ZATIŠJU ZGODNJEGA SREDNJEGA VEKA Kakor so v Novem mestu številne najdbe iz prazgodovinskih obdobij in iz rimskega časa, tako malo vemo o tem kraju v času od propada zahodnorimske države pa do ustanovitve Novega mesta v XIV. stoletju. Trenutno v mestu še nimamo zanesljivih do- kazov oziroma najdb iz časa preseljevanja narodov in slovanske naselitve v zgodnjem srednjem veku. Da je res tako, sta dva vzro- ka. Prvi: nihče še ni na Dolenjskem siste- matično odkrival ostalin iz tega obdobja, drugi vzrok pa moramo iskati v še redki na- seljenosti, saj je le-ta v zgodnjem srednjem veku daleč bolj skromna kot na primer v halštatskem času ali pa v antiki. V času od V. do VII. stoletja so potujoča ljudstva upo- rabljala Dolenjsko le kot prehodno ozemlje, kjer so si kvečjemu malo oddahnila na poti v obljubljene dežele sončne Italije in ja- dranskih bregov. Ni pa jih v tem času mikala kot dežela, kjer bi se stalno naselila. Skrom- ne posamične najdbe iz langobardskih in sta- roslovanskih grobov v širši okolici Novega mesta: v Trebnjem, na Vinjem vrhu, v Beli cerkvi in Smarjeti nam vendarle počasi za- polnjujejo vrzeli med pozno antiko in viso- kim srednjim vekom, ko je Dolenjska spet intenzivno naseljena. Namig in upanje, da bomo tudi v Novem mestu našli staroslovenske ostatine, nam da- je značilno staro ledinsko ime »Gradec« za kapiteljski hrib (= Kapitelj) sredi starega mesta, s kapiteljsko cerkvijo, proštijo in ob- sežnim vrtom na temenu. To ime poznamo iz menjalne pogodbe iz leta 1365 med stiškim opatom Petrom in avstrijskim vojvodo Ru- dolfom IV. Iz izkušenj vemo, da so prav na ledinah z imenom »Gradec« skoraj vedno od- krili zgodnjesrednjeveške slovanske najdbe. Sele podrobne raziskave na temenu kapitelj- skega hriba nam bodo pokazale, če to pra- vilo velja tudi v Novem mestu. S tem informativnim pregledom najvažnej- ših arheoloških najdb na območju Novega mesta smo želeli pokazati, da so v tem kraju živeli ljudje v večji naselbini neprekinjeno od časa žarnogrobiščne kulture prek hal- štatskega časa, ko doseže Novo mesto med VII. in V. stoletjem višek pomembnosti. Sle- di keltska poselitev začenši s Tavriski in se konča z Latobiki. Rimske najdbe iz mesta pa so znane od I. stoletja pa tja do pozne antika ob koncu IV. stoletja. Bogate in reprezenta- tivne halštatske najdbe iz Novega mesta pri- čajo, da je bil v tem kraju sredi prvega ti- sočletja pred n. št. eden izmed vodilnih cen- trov dolenjskih Ilirov s sedežem pomembne- ga plemenskega kneza. Slučajne najdbe ka- žejo, da je bila utrjena prahistorična nasel- bina skozi vse prvo tisočletje in najbrž tudi še kasneje v rimskem času na vzvišenem Marofu, medtem ko se srednjeveško mesto osnuje in utrdi na kapiteljskem hribu. Moč- no vabljiva pa je domneva, da je bila še ena prazgodovinska naselbina prav na tem Ka- pitlju, ki je manjši od Marofa, ima pa od- ličnejšo strateško lego. V mestu poznamo tri velike nekropole: najstarejšo na Mestnih nji- vah, največjo v Kandiji, najmlajšo ob Ljub- ljanski cesti pri poslopju občinske skupščine. Dolga je arheološka preteklost Novega me- sta in bogata je njena dediščina. Toda z de- lom smo šele na sredi poti, kajti v teku so obsežna izkopavanja v Kandiji, ki bodo pri- nesla še marsikatero presenečenje. Šele ko bodo izkopavanja v Kandiji zaključena, bo- mo lahko napisali poglobljeno študijo o no- vomeških izkopaninah, kritično ovrednoteno z vseh plati. VAŽNEJŠA LITERATURA Alfons MüUner, Geschichte des Eisens in Krain (Wien 1909), 67 ss. — Walter Smid, Tu- mulilorschungen, Carniola 1, 1908, 202 ss. — France Stare, Arheološka poročila SAZU, Dela 3, 1950, 39 ss. — Stane Gabrovec, Najstarejša zgodovina Dolenjske, Novo mesto 1956. — Vin- ko Sribar, Zavarovalno izkopavanje v Novem mestu in okolici, Arheološki vestnik IX.—X., 1958—1959, str. 108 ss. — Stane Gabrovec, Grob z oklepom iz Novega mesta. Situla 1, 1960, 27 ss. — Tone Knez, Novomeške izkopanine na Duna- ju. »Dolenjski list« 14, Novo mesto 10. 1. 1963. — Tone Knez, Iz predzgodovine Novega mesta. »Dolenjski list« 25. marec — 8. april 1965. — Stane Gabrovec, Halštatska kultura v Sloveniji. Arheološki vestnik XV.—XVI., 1964—1965, str. 21 ss. — Stane Gabrovec, Srednjelatensko ob- dobje v Sloveniji. Arheološki vestnik, XVIII, 1966, str. 169 ss. — Tone Knez, Zarno grobišče v Novem mestu. Arheološki vestnik XVII., 1966, 51 ss. — Tone Knez, Latenske najdbe iz Nove- ga mesta. Arheološki vestnik XVII., 1966, 391 ss. — Tone Knez, Zarni grobovi v Bršljinu. Ar- heološki vestnik XVIII, 1967 (v tisku). OPOMBA V članku namenoma nisem uporabil običaj- nega citiranja z opombami, ker je v tisku po- polna bibliografija arheoloških člankov o novo- meških najdbah, ki bo izšla še letos v Novome- škem zborniku, in bi bilo to le nepotrebno po- navljanje. Zato pa sem na koncu tega članka priključil v kronološkem zaporedju sestavljen seznam najvažnejše literature, ki obravnava ar- heološke najdbe iz Novega mesta. Kdorkoli se bo želel o gradivu natančneje poučiti, bo tam zlahka našel ustrezno literaturo. , 31 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO DROBEC REGISTRA LJUBLJANSKEGA NAKLADNIŠKEGA URADA IZ LETA 1544 JOSIP ZONTAR V svojem odličnem delu »Trgovina sloven- slcega zaledja s primorslcimi mesti od XIII. do konca XVI. stoletja«^ je opozoril prof. Ferdo Gestrin med drugim na pomen mit- ninskih in podobnih knjig za zgodovino tr- govine in gospodarskega prometa sploh.^ Za- to morda ne bo odveč, če objavim drobec re- gistra nakladnine, ki so jo predpisali na ljub- ljanskem uradu v času od 15. aprila do 31. avgusta 1544. Našel ga je v dunajskem arhi- vu dvorne komore prof. Herbert Hassinger (Innsbruck)^ med spisi nekdanjega vodje viš- jega mitninskega urada v Ljubljani in poz- nejšega deželnega vicedoma Krištofa Kniil- lenberga.^ Ravno takrat sem delal v istem arhivu. Ker je bil prof. Hassinger mnenja, da bom jaz laže ugotovil osebe, ki se ome- njajo v registru, mi je prepustil gradivo v objavo, za kar se mu lepo zahvalim. V registru je omenjeno samo blago, za ka- tero je bilo treba plačati poleg mitnine še »naklado« (nabitek, Aufschlag). S tem pa jo že povedano, da izvemo iz njega le za nekaj vrst blaga. V usodnem letu 1529 je 7. julija uvedel nadvojvoda Ferdinand za 3 leta naklado na živino, ki so jo gnali iz ogrskih v avstrijske dežele. Tu so pobirali novo pristojbino po naslednji tarifi: od ogrskega vola ali konja 1 ogrski goldinar, od junca 45 krajcarjev, od krave 15 kr., od prašiča 6 kr. in od koštruna 4 kr.5 V ponovni stiski leta 1532 je Ferdi- nand 7. aprila podaljšal veljavnost gornjega predpisa in razširil naklado na izvoz živine iz vseh dednih dežel ter še na izvoz kož, ko- likor je oboje blago šlo na »Laško«.' Kako je zadela ta pristojbina beneško republiko, do- kazujeta dve poročili Marina Sanuta iz ju- nija 1532: beneški poslanik je govoril s kan- celarjem Ferdinanda L, kardinalom Bernar- dom Clesom, glede nove naklade na izvoz živine na Beneško, beneški poslanik pa spo- roča Ferdinandu novice iz Carigrada in hkra- ti intervenira v isti zadevi.' Razširjena tarifa je vsebovala naslednje postavke: od ogrskega vola 1 gld., od domačega vola ali junca 30 kr., od jezdnega konja 1 gld., od kmečkega konja 30 kr., od koštruna ali ovce 6 kr., od prašiča 10 kr., za cel svinjski »boh«^ 6 kr., za dve volovski koži 3 kr., za tri telečje kože 2 kr. Notranjeavstrijske dežele, h katerim je štela tudi Kranjska, so že poznale mitnino na živino. Odslej so plačevali na Kranjskem ob izvozu živine še naklado, ki sta jo morala predstojnika ljubljanskega in goriškega mit- ninskega urada posebej vpisovati ter obraču- navati z dvorno komoro. Naslednjo spremembo je predpisal Ferdi- nand I. dne 15. marca 1544: poleg običajne mitnine in stare naklade je uvedel novo na- klado, vendar z različnimi tarifami za posa- mezne dežele. Za Kranjsko so veljale nasled- nje postavke:^ za ogrskega vola 1 gld., za domačega vola ali junca 30 kr., za kravo 15 kr., za majhnega junca 7V2kr., za bikca ali telico 5 kr., za domačega koštruna 6 kr., za jezdnega konja 1 gld., za kmečkega konja 30 kr., za majhnega konjička 15 kr., za pitanega prašiča 1 Vi kr., za nepitanega prašiča 1 kr., za cel svinjski »boh« 2 kr., za volovsko kožo 2 kr., za kožo junca ali krave 1 V2kr., za kožo konja l'/2kr., za kožo koze Va kr., za kožo prašiča Vi kr., za kožo jagnjeta ali polha 2 V2 kr., za par podplatnega usnja Vakr., za 1 tovor kož (teža 3 V2 centa) 30 kr., (ta postavka velja samo za meščane in tržane kranjskih mest in trgov, medtem ko tujci pla- čajo 40 kr.), za 1 tovor kožuhovine (teža 3 cente) 1 gld. 20 kr., za 1 tovor platna 40 kr., za 1 cent platna 25 kr., za 1 tovor hodnika 30 kr. Kranjska je bila edina notranjeavstrijska dežela, ki ji je bila naložena tedaj še nakla- da na železo in izdelke iz njega: za 1 cent surovega železa in polizdelkov 1 kr., za 1 cent železnih izdelkov 2 kr., za 1 cent žebljev 3 kr. Dne 5. septembra 1544 je poročal Krištof Kniillenberg dvorni komori na Dunaj, koli- ko je znašal donos nove naklade v času od njene uvedbe 15. aprila do konca avgusta 1544, torej za 4 in pol meseca. Priložil je izpisek iz mitninske knjige, ki ga tu upo- rabljam. Trgovsko blago sem razporedil po 32 časopis za slovensko krajevno zgodovino KRONIKA skupinah, ki jih ima v svoji knjigi F. Ge- strin: ^ _^ 1. živina in mesni izdelki, 2. kože, kožuhovina, usnje, 3. železo, železni izdelki ter druge kovine, 4. platno in hodnik. Navajam datum izvoza, količino blaga (la- ket, približno 276 cm; funt, približno 0,56 kg; 1 cent = 100 funtov; 1 tovor = 3—3 Va centa), znesek naklade v goldinarjih (gld.), krajcar- jih (kr.) in pfenigih (d.). Izvozniki slede po abecednem zaporedju. Skupni podatki po mesecih se nanašajo na april, maj, junij, ju- lij, avgust. 1. živina in mesni izdelki a) k o n j i 1. 5. Alovis, 1 jezdni konj, 1 gld., 1. 7. Anton, 2 jezdna in 1 konj za delo, 2 gld. 30 kr., 19. 4. Khernel Jurij, 1 konj za delo, 30 kr., 1. 5. Pamphilo, 3 konji za delo, 1 gld. 30 kr., 1. 7. Palmiero, 1 jezdni konj, 1 gld., 26. 4. Ragusa Andrej (Gradiška), 3 mali konji, 45 kr., 1. 7. Suan Martin, 6 konj za delo, 7 majhnih jezdnih konj, 4 gld. 45 kr., 2. 7. Suardo, 1 majhen konj, 15 kr., 23. 4. Štefan in Jurij iz Pazina ter Krištof Kra- bat, 3 majhni konji, 1 gld., 1. 7. Tadeo, 1 majhen konj, 15 kr., 14. 6. Todolt Jakob, 1 konj za delo, 30 kr., 24. 4. Wolf, 1 jezdni konj, 30 kr. Skupaj 32, po mesecih: 8—4—1—19—0 b)voli in junci 29. 4. Cižman (Zischman) Gregor, 25 domačih juncev, 12 gld. 30 kr., 15. 6. Cižman (Zischman) Gregor, 27 domačih juncev, 13 gld. 30 kr., 10. 7. Cižman (Zischman) Gregor, 4D domačih juncev, 20 gld., 31. 8. Cižman (Zischman) Gregor, 36 domačih volov, 18 gld., 26. 5. Cuk (Tschuk) Lenart, Košorok in tovariši, 83 juncev (za Gorico), 15 gld., 14. 7. Cuk Lenart, 12 juncev, 6 gld., 19. 7. Cuk Lenart in Boštjan Ziller, 30 juncev (za Gorico), 15 gld., 12. 8. Cuk Lenart in Ambrož Pesler, 135 domačih volov (za Gorico), 67 gld. 30 kr., 31 8. Cuk Lenart in Bernard Vodopivec, 44 do- mačih volov (za Gorico), 22 gld., 17. 8. Mophet Venturin, 332 juncev, 166 gld., 18. 8. Mophet Venturin, 10 ogrskih volov in 224 juncev, 122 gld., 24, 8. Mophet Venturin, 7 ogrskih volov in 297 domačih volov in juncev, 155 gld. 30 kr., 4. 8. Neuhoffer Ahac, 29 domačih volov, 14 gld. 30 kr., 28. 8. Sbardelatto Giov. Battista, 199 domačih volov in juncev, 99 gld. 30 kr.. 25. 4. Strahajne Jurij, 14 domačih juncev, 7 gld., 15. 4. Scherer Andrej, 30 domačih juncev, 15 gld., 16. 4. Scherer Andrej, 24 domačih juncev, 12 gld., 26. 5. Scherer Andrej, 36 domačih juncev, 16 gld., 22. 6. Scherer Andrej, 35 juncev, 16 gld. 30 kr., 20. 7. Scherer Andrej, 43 juncev, 21 gld. 30 kr., 31. 8. Scherer Andrej, 101 domači vol, 50 gld. 30 kr., 24. 5. Ular Mihael, 20 domačih juncev, 10 gld., 17. 6. Ular Mihael, 16 domačih juncev, 8 gld., 5. 8. Valentin Piero, 25 ogr. volov, 374 domačih volov in juncev, 212 gld., 7. 8. Valentin Piero, 9 ogr. volov, 200 domačih volov in juncev, 109 gld., 21. 8. Valentin Piero, 154 domačih volov in jun- cev, 77 gld., 27. 8. Valentin Piero, 392 domačih volov in jun- cev, 196 gld., 30. 8. Valentin Piero, 192 domačih volov in jun- cev, 96 gld., 24. 6. Vodopivec Bernard in Ambrož Pesler, 62 juncev (za Gorico), 31 gld., 12. 8. Ziller Gregor, 20 domačih volov, 10 gld. Skupaj 4277 glav, po mesecih: 93—139—140 —125—2780 c) mesni izdelki (bohi) 21. 4. Andrej, 1 kos, 2 kr., 7. 5. Andrej in tov., 8 V2 kosov, 17 kr., 24. 5. Andrej in tov., 12 kosov, 24 kr., 9. 7. Andrej in Jurij, 2 kosa, 4 kr., 16. 8. Andrej in tov., 4 kosi, 8 kr., 23. 8. Andrej in tov., 6 kosov, 12 kr., 26. 7. Bastijan in Viljem, 4 kosi, 8 kr., 9. 8. Bastijan in tov., 3 kosi, 6 kr., 5. 7. Basti in tov., 8 kosov, 16 kr., 10. 5. Blaž in tov., 3 kosi, 6 kr., 30. 5. Cene (Zenz), 2 kosa, 4 kr., 7. 6. Cigoj (Zigoy), 1 kos, 2 kr., 31. 5. Gašper in tov., 5 kosov, 10 kr., 16. 4. Gregor, 1 kos, 2 kr., 18. 6. Gregor in tov., 3 kosi, 6 kr., 27. 5. Helena, 1 kos, 2 kr., 16. 5. Jacomo, 6 kosov, 12 kr., 2. 8. Jakob in tov., 3 kosi, 6 kr., 20. 8. Jakob in tov., 7 kosov, 14 kr., 21. 8. Jakob in tov., 6 kosov, 12 kr., 28. 5. Janž in tov., 8 kosov, 16 kr., 2. 7. Janž in tov., 15 kosov, 30 kr., 23. 4. Jurij in Štefan, 2 kosa, 4 kr., 27. 8. Jurij, 19 kosov, 38 kr., 26. 4. Kocijan in tov., 8 kosov, 16 kr., 11. 5. Kocijan, 19 kosov, 38 kr., 30. 6. Kocijan, 1 kos, 2 kr., 29. 4. Lenart in tov., 3 kosi, 6 kr., 5. 6. Luka in tov., 1 V2 kosa, 3 kr., 30. 8. Luka in tov., 15 kosov, 30 kr., 15. 6. Martin, 1 kos, 2 kr., 17. 5. Matevž in tov., 4 kosi, 8 kr., 19. 7. Matevž in Andrej, 4 V2 kosa, 9 kr., 8. 5. Matija, V2 kosa, 1 kr., 14. 6. Paldauf in tov., 7 kosov, 14 kr., 4. 7. Ricardo Aldrago, 1 kos, 2 kr., 1. 7. Piero, 4 kosi, 8kr., 14. 5. Primo^ in tov., 3 kosi, 6 kr.. 33 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24. 5. Sengsenschmidt Lovro in tov., 29 '/2 ko- sa, 58 kr., 16. 7. Suan, 1 kos, 2 kr., 29. 6. Štefan in tov., 9 kosov, 18 kr., 28. 8. Štefan in Jaki, 4 kosi, 8 kr., 4. 6. Taller Janž in tov., 8 kosov, 16 kr., 12. 7. Tomaž in Gašper, 3 kosi, 6kr., 20. 4. Urban, 1 kos, 2 kr., 25. 6. Urban in tov., 3 kosi, 6kr., 3. 5. Viljem in tov., 2 kosa, 4kr., 29. 8. Wallant in tov., 5 kosov, 10 kr., 21. 6. Wolf, 4 kosi, 8kr., 6. 8. Zupan (Supan), 1 kos, 2 kr., Skupaj 274 V2 kosa, po mesecih: 17—103'/i —38 1/2—42 1/2—73 2. KOZE, KOZUHOVINA IN USNJE a) kože 17, 5, Adrian Giacomo, 10 tovorov (= t,), 6 gld. 40 kr., 31. 5. Adrian Giacomo, St., 3 gld. 2 kr., 2. 7. Adrian Giacomo, 22 t., 14 gld. 40 kr., 2. 8. Baseo Francesco, 9 t., 6 gld., 16. 8. Baseo Francesco, 10 t., 6 gld. 40 kr,, 14. 5, de Bucari (Bakar) Hieronim, 24, t,, 16 gld,, 7, 5, de Fendt de Leidii, 24 t., 16 gld,, 28, 4. de Fin Francesco, 16 t, 10 gld. 40 kr., 5. 7. de Fin Francesco, 8 t., 5 gld. 20 kr.. 5. 5. de la Vecchia Gašper, 53 t, 35 gld. 20 kr., 14. 5. de la Vecchia Gašper, 16 t., 10 gld. 40 kr., 21. 6. de la Vecchia Gašper, 34 t., 22 gld. 40 kr., 14. 6. Forest Andrej, 60 t., 40 gld., 21. 6. Forest Andrej, 20 t., 13 gld. 20 kr., 24. 6. Forest Andrej, 11 t., 7 gld. 20 kr., 1. 7. Forest Andrej, 21 t., 14 gld., 29. 7. Gemizeli Carlo, 14 Va t., 9 gld. 40 kr., 29. 8. Hanibal, 4'/2 t, 3 gld., 20. 8. Jurij z Iga, 6 kravjih kož, 9 kr., 17. 5. Marenz Ludvik, 5 t, 3 gld, 20 kr,, 5, 6, Marenz Ludvik, 29 t., 19 gld. 20 kr., 18. 6. Marenz Ludvik, 6 V2 t., 4 gld. 20 kr. 2. 7. Marenz Ludvik, 9 V2 t., 6 gld. 20 kr., 20. 8. Marenz Ludvik, 14 t, 9 gld. 20 kr., 2. 8. Marco de Alessandria, 7 t., 4 gld. 40 kr., 19. 7. Marko in Andrej, 15 kravjih kož (skupaj 2 usnjem pod c), 28 kr. 2 d., 16. 7. Martinengo Jakob, 8 t, 5 gld. 20 kr., 26. 7. Martinengo Jakob, 6 t., 4 gld., 28. 4. Mophet Giov. Battista, 13 t, 8 gld. 40 kr., 2, 8. Mophet Venturin, 15 t., 10 gld, 13. 8. Mophet Venturin, 14 V2 t., 9 gld. 40 kr., 27. 8. Mophet Venturin, 7 V2 t,, 5 gld,, 17, 5. Moscon Anton, 7 t., 4 gld. 40 kr., 14. 5. Moscon Bernard, 13 t., 8 gld. 40 kr., 16. 8. Moscon Francesco, 7 t, 4 gld, 40 kr,, 7. 5, Moscon Poloni, 5 t, 3 gld, 20 kr., 23. 7. Moscon Poloni, 10 V2 t., 7 gld., 29. 4. Pastor Gašper, 6'/2 t, 4 gld. 20 kr., 4. 6. Picardo Aldrago, 10 t, 6 gld. 40 kr., 16. 6. Picardo Aldrago, 80 t., 53 gld. 20 kr., 21. 6. Picardo Aldrago, 9 t., 6 gld., 4. 7. Picardo Aldrago, 52 t., 34 gld, 40 kr,, 2. 8. Picardo Aldrago, 50 t,, 33 gld. 20 kr., 16. 8. Picardo Aldrago, 22 t., 14 gld. 40 kr.. 1. 7. Piero, 2 volovski koži, 4 kr., 3. 5. Rizzo Francesco (Trst), 14 t, 9 gld. 20 kr., 26. 5. Rossii Jakob, 4 '/2 t., 3 gld., 2. 8. Rossii Jakob, 4 t., 2 gld. 40 kr., 13. 5. Sbardelatto Giov. Batt., 2 t. in 9 kravjih kož, Igld. 33 kr. 2d., 6. 6. Sbardelatto Giov. Batt, 9 t, 6 gld., 27. 8. Spinello Todoro, 41/2 t. in 8 kravjih kož, 3 gld. 12 kr., 7. 5. Šorc (Schorz) Blaž, 6 t., 4 gld., 23. 4. Torta Jakob, 13 t, 8 gld. 40 kr., 20. 8. Torta Jakob, 60 t, 40 gld., 4. 6. Valentin Piero, 30 t, 20 gld., 17. 6. Valentin Piero, 30 t., 20 gld., 29. 7. Valentin Piero, 12 t, 8 gld., 4. 8. Valentin Piero, 18 t, 12 gld., 20. 4. Valko, 10 kravjih kož, 15 kr., 21. 4. Valko, 18 kravjih kož, 27 kr., 17. 5. Valvasor Giov. Batt., 29 t., 19 gld. 20 kr., 4. 6. Valvasor Giov. Batt., 15 t, 10 gld., 30. 7. Valvasor Giov. Batt, 26 t., 17 gld. 20 kr., 16. 8. Valvasor Giov. Batt., 12 t, 8 gld.. Skupaj 1058 tovorov in 68 posameznih kož, po mesecih: 48 V2 — 2171/2 — 343'/2 — 189 1/2 — 259 tovorov 28 — 9 — O — 17 — 14 posameznih kož 1058 tj. približno 37.030 centov b) kožuhovina 6. 5. Alt Ludvik, 21/2 t. kožuhovine, 50 kr., 14. 5. Alt Ludvik, 7 t kožuhovine, 2 gld. 20 kr., 14. 6. Alt Ludvik, 1 t kožuhovine, 20 kr., 4. 7. Alt Ludvik, 3 t. kožuhovine, 1 gld., 11. 8. Anspacher Janž, '/2 t. polhovk, 10 kr., 23. 5. Frankovič Mihael, 4 t. kožuhovine, 1 gld. 20 kr., 23. 5. Hilleprant Jurij, 6 t kožuhovine, 2 gld., 24. 5. Hochstetter Gašper, 5 t. kožuhovine, 1 gld. 40 kr., 10. 5. Hohenhauser Danijel, 21/2 t. kožuhovine, 50 kr., 30. 5. Samerl Blaž, 8 t kožuhovine, 2 gld. 40 kr., 1. 7. Suan Marko, 1 t kožuhovine, 20 kr., 7. 8. Schrott Viljem, 11/2 t. polhovk, 30 kr.. Skupaj 42 tovorov, po mesecih: O — 35 — 1 — 4 — O t. kožuhovine O — O — O — O — 2 t polhovk 42 tovorov po 3 cente = 126 centov c) usnje 21. 4. Anton in tov., 22 parov podplat, u., 11 kr., 25. 7. Anton in tov., 50 parov podplat, u., 25 kr., 29 6. Jakob in tov., 13 parov podplat, u., 6 kr. 2d., 30. 6. Kocijan, 1 kos usnja, 1 d., 21. 5. Lenart, 6 parov podplat, u., 3 kr., 19. 7. Marko in Andrej, 12 parov podplat u. in 2 para stranic, gl. pod a). 34 CASOPISZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 20. 4. Peter in tov., 15 V2 parov podplat, u., 7 kr. 3d., 14. 6. Primož, 1 par podplat, u., 2d. Skupaj 119 parov podplatnega usnja, 1 ko- usnja in 2 para stranic po mesecih: 37 V2 — 6 — 14 — 62 — O 1 2 3. železo, železni izdelki in druge kovine 20. 8. Ahac, 650 funtov (= f.) sekir, 22 kr. 3 d., 26. 7. Andrej in Supan, 600 f. želez, izdelkov (kranj. žel.), 21 kr., 29. 6. Anton, 1 cent koroškega železa, 2 kr., 12. 5. Bartoletto Angelo, 20.640 f. kranjskega že- leza, 6 gld. 53 kr. Id., 28. 4. Bastian, 150 f. želez. izd. (kranj.), 5 kr. 1 d., 12. 7. Blasii, 3250 f. kor. žel., 1 gld. 5 kr., 9. 7. De Fin Francesco, 1150 f. kranj. žel., 40 kr. Id., 21. 4. Frankovič Mihael, 8003 f. kor. žel., 2 gld. 40 kr., 5. 5. Frankovič Mihael in Aldrago, 12.550 f. (kranj. in kor.) žel., 4 gld. 11 kr., 9. 5. Frankovič Mihael, 10.350 f. kor. žel., 3 gld. 27 kr., 9. 5. Frankovič Mihael, 550 f. žel. izd. (kranj ), 19 kr. Id., 24. 5. Frankovič Mihael, 2 t. kranj. žebljev (320 f.), Ukr., 29. 5. Frankovič Mihael, 13.200 f. kor. žel., 4 gia. 24 kr., 4. 8. Frankovič Mihael, 2080 f. kor. žel., 41 kr. 2d., 9. 8. Frankovič Mihael, 3000 f. kor. žel., 1 gld., 29. 8. Frankovič Mihael, 26.320 f. kor. žel., 8 gld. 46kr. Id., 15. 6. Goršan, 1 V2 t. (= 300 t) žebljev, 10 kr. 2 d, 20. 4. Gregor, 200 f. železa, 4kr., 10. 8. Hainricher in tov., 8040 f. kranj. žebljev, 4 gld. 41 kr. 1 d., 23. 8. Jurko, 200 f. kor. železa, 4kr., 27. 8. Kharner Klement, 8 t. (= 2350 f.) ling za vrata (narb), 1 gld. 22 kr. 2 d., 7. 5. Klement 50 f. kor. železa, 1 kr., 29. 6. Klement in Krištof, 200 f. podkev, 7 kr., 27. 8. Klement, 100 f. kor. železa, 2kr., 25. 4. Kreuzer Janž in Lenart Hren, 8658 f. žel. izd., 5 gld. 3kr., 7. 5. Kreuzer Janž in Lenart Hren, 2470 f. žel. izd., Igld. 26 kr. 2d., 23. 7. Kreuzer Janž in Lenart Hren, 10.000 f. kor. žel., Igld. 59kr., 23. 7. Kreuzer Janž in Lenart Hren, 3400 f. kranj. žel. izd., Igld. 59kr., 6. 8. Kreuzer Janž in Lenart Hren, 8660 f. kor. žel., 2 gld. 52 kr., 6. 8. Kreuzer Janž in Lenart Hren, 1750 f. kor. žebljev, 59 kr. 3d., 17. 5. Krištof in Matija, 1050 f. kor. žel. 21 kr., 25. 6. Krištof, 200 f. kor. žel., 4kr., 29. 6. Krištof, 1 t. (= 160 f.) žebljev, 5 kr. 2d., 29. 6. Križman in Anton, 100 f. (= 4000 žebljev), 2 kr.. 21. 5. Leicher Matej in Pavel, 3000 f. žel. izd, Igld. 45 kr., 25. 5. Lenart, 200 f. kor. železa, 4 kr., 21. 8. Luka, 160 f. kranj. žebljev, 5kr. 2d., 13. 8. Martin, 1650 f. kranj. žebljev, 57 kr. 2 d., 16. 8. Moscon Francesco, 4950 f. kor. žel, 1 gld. 39 kr., 29. 4. Neuhoffer Ahac, 6400 f. kor. žel., 2 gld. 8kr., 7. 6. Neuhoffer Ahac, 5000 f. kor. žel., 1 gld. 40 kr., 2. 6. Pavel, '/2 t. (= 185 f.) sekir, 6 kr. 1V2 d., 14. 6. Pavel, 6 t. (= 920 f.) žebljev, 32 kr., 8. 6. Peter, 200 f. kor. žel., 4kr., 20. 6. Peter, 1 t. (= 160 f.) žebljev, 5 kr. 2 d., 14. 5. Picardo Aldrago in tov., 2834 f. žel. izd., Igld. 39 kr., 4. 6. Picardo Aldrago, 570 f. žel., 11 kr.. Id., 4. 8. Picardo Aldrago, 2000 f. kranj. žel. izd., 1 gld. 10 kr., 4. 8. Picardo Aldrago, 3000 f. kor. žel., 1 gld., 6. 8. Picardo Aldrago, 6000 f. kor. žel., 2 gld., 10. 8. Picardo Aldrago, 4000 f. kor. žel., 1 gld. 20 kr., 13. 8. Picardo Aldrago, 17.000 f. kor. žel., 5 gld. 40 kr., 13. 8. Picardo Aldrago, 750 f. kranj. žebljev., 26 kr. Id., 26. 4. Posch J. Bapt. in Neuhoffer Ahac, 28.350 f. kor. žel., 9 gld. 27 kr., 19. 7. Posch J. Bapt, 6000 f. kor. žel., 2 gld., 1. 8. Posch J. Bapt., 13.600 f. kor. žel., 4 gld. 32 kr., 2. 8. Posch J. Bapt., 650 f. kor. žel., 13 kr., 6. 8. Posch J. Bapt., 6500 f. kor. žel., 2 gld. 10 kr., 13. 8. Posch J. Bapt., 10.000 f. kor. žel., 3 gld. 20 kr., 27. 8. Posch J. Bapt, 6900 f. kor. žel., 2 gld. 18 kr., 7. 7. Rossii Donato, 12.160 f. kor. žel., 4 gld. 3 kr., 27. 8. Rossii Donato, 5000 f. kor. žel., 1 gld. 40 kr, 26. 5. Rossii Jakob, 2480 f. kor. žel., 11 gld. 29 kr. 26. 5. Rossii Jakob, 200 f. kranj. žel., |2 V2 d., 2. 8. Rossii Jakob, 8500 f. kor. žel., 2 gld. 50 kr., 2. 8. Rossii Jakob, 200 f. podkev, 7kr., 14. 8. Rossii Jakob, 7700 f. kor. žel., 2 gld. 34 kr., 16. 4. Rottenmanner, Stebe Boštjan in Eller, 2688 f. kranj. žebljev in podkev, 1 gld. 34 kr., 3. 5. Rottenmanner, Rossii Jakob in Lovro, 4900 1. kor. žel., 1 gld. 38 kr., 5. 5. Rottenmanner, 450 f. žel. izd., 15 kr. 3 d., 12. 7. Rottenmanner in tov., 3910 f. kranj. žel. izd., 2 gld. 16 kr. 3d., 7. 5. Samerl Blaž, 30O0 f. kor. žel., 1 gld., 7. 5. Samerl Blaž, 200 f. kranj. žel. izd., 7 kr., 10. 5. Samerl Blaž, 3500 f. kor. žel., 1 gld. 10 kr., 28. 5. Stebe, 260 f. žel. izd., 9 kr., 17. 5. Stebe in Cičko (Tschitschko), 2310 f. žel. izd., Igld. 20kr., 31. 5. Stebe in Luka, 1330 f. kranj. žel. izd., 46 kr. 2d., 16. 7. Stebe in Peter, 710 f. kranj. žel. izd., 24 kr. 3d., 35 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29. 4. Stebe in Tomaž, 3250 f. kranj. žel. izd., Igld. 53 kr. 3d., 30. 7. Straus, 890 f. kranj. žel. izd., 31 kr., 27. 8. Supan (Zupan), 160 f. žebljev, 5 kr. 3d., 7. 5. Schorz Blaž in Bartos, 3000 f. kranj. žel. izd., Igld. 45 kr., 28. 4. Schwarz Hieronim in Locatello Anton, 19.950 f. kranj. žel., 6 gld. 39 kr., 13. 5. Schwarz Hieronim in Locatello Anton, 16.767 f. kranj. žel., 5 gld. 35 kr. Id., 14. 5. Schwarz Hieronim in Locatello Anton, 17.550 f. kranj. žel., 5 gld. 51 kr., 26. 5. Schwarz Hieronim in Locatello Anton, 14.050 f. kranj. žel., 4 gld. 41 kr., 28. 5. Schwarz Hieronim in Locatello Anton, 8240 f. kranj. žel., 2 gld. 45 kr., 6. 6. Schwarz Hieronim in Locatello Anton, 6700 f. kranj. žel., 2 gld. 14 kr., 21. 6. Schwarz Hieronim in Locatello Anton, 10.700 f. kranj. žel., 3 gld. 34 kr., 24. 6. Schwarz Hieronim in Locatello Anton, 12.100 f. kranj. žel., 4 gld. 2 kr., 21. 7. Schwarz Hieronim in Locatello Anton, 12.000 f. kranj. žel., 4 gld., 16. 8. Schwarz Hieronim in Locatello Anton, 12.600 f. kranj. žel., 4 gld. 12 kr., 20. 8. Schwarz Hieronim in Locatello Anton, 12.000 f. kranj. žel., 4 gld., 30. 8. Schwarz Hieronim in Locatello Anton, 11.750 f. kranj. ž,el., 3 gld. 55 kr., 3. 5. Tomaž in tov., 9770 f. kranj. žel. izd., 5 gld. 42kr. Id., 5. 7. Tomaž in tov., 3250 f. kranj. žel. izd., 1 gld. 53 kr. 2d., 29. 6. Tomaž, V2 t. (= 100 f.) kos, 3 kr. 2d., 29. 6. Tomaž, V2 t. (= 100 f.) podkev, 3 kr. 2d., 20. 4. Valtein, 100 f. kranj. žel. izdelkov, 3kr. 2d., 3. 5. Vicenz, 2996 f. kranj. žel., 59 kr. 3d., 19. 7, Vicenz, 3800 f. kranj. žel. izdelkov, 2 gld. 13 kr., 19. 7. Vicenz, 300 f. kranj. žel., 6 kr., 9. 8. Vicenz, 2700 f. kranj. žel., 54 kr., 9. 8. Vicenz in tov., 15.590 f. žebljev, 9 gld. 5 kr. 2d., 10. 5. Ziherl, 800 f. kranj. žel. izd., 28 kr., 10. 5. Ziherl, 100 f. kranj. žel., 2kr., 19. 6. Ziherl, 7 V2 t. (== 1700 f.) žebljev, 59 kr. 2d., 21. 6. Ziherl in tov., 1240 f. kranj. žel. izdelkov, 43 kr., 16. 7. Zinguli Stefan, 12.800 f. kor. žel., 4 gld. 16 kr., 21. 7. Zinguli Stefan, 320 f. kranj. žel. izd., 11 kr., 7. 5. Khisl Vid, 11 t. (= 3500 f.) surovega bakra, 12 gld. 42 kr. 2d., 21. 5. Khisl Vid, 2 t. (= 640 f.) surovega bakra, 2 gld. 40 kr., 4. 6. Khisl Vid, 3 t. (= 962 f.) surovega bakra, 4 gld., 1. 8. Khisl Vid, 1321 f. surovega bakra, 5 gld. 30 kr. Id., 27. 8. Khisl Vid, 2080 f. surovega bakra, 8 gld. 40 kr., 3. 5. Weilhammer Janž, 16 t. (= 5300 f.) suro- vega bakra, 22 gld. 5 kr.. 9. 8. Weilhammer Janž, 4000 f. surovega bakra, 16 gld. 40 kr. Skupaj: železa in železnih izdelkov 5591 centov 31 1, od tega: kranjskega železa približno 2811 centov 3 f. koroškega železa približno 2780 centov 28 f. po mesecih: kranjskega železa v f.: 35.196 — 112.812 — 34.715 — 30.330 — 68.050 koroškega železa v f.: 42. 753 — 48.935 — 6.020 — 44.210 — 136.110 bakra skupaj: 17.803 f., po mesecih: O — 9440 — 962 — O — 7401 f. 4. PLATNO IN HODNIK 21. 4. Andrej, 1 t. platna in hodnika, 35 kr., 21. 5. Andrej in tov., 2 t. platna in hodnika, Igld. 10 kr., 24. 5. Andrej in tov., 29 1. (= laktov) platna, 4 kr. 3d., 31. 5. Andrej in tov., 461. platna, 7 kr. 2d., 1. 7. Andrej, 90 1. platna, 15 kr., 26. 7. Andrej, 2 t. platna in hodnika, Igld. 10 kr., 28. 6. Anton, 1 t. platna in hodnika, 35 kr., 5. 8. Anton in Urban, 170 1. platna, 28 kr. Id, 2. 8. Baltazar in Peter, 41 1. platna, 7kr., 15. 7. Bernharde, 1 t. platna in hodnika, 35 kr., 8. 5. Gašper in tov., 41 1. platna, 6 kr. 3d., 15. 6. Goršan, 10 1. platna, 1 kr. 2d., 10. 5. Gregor in Urban, 14 1. platna, 2kr., 29. 6. Gregor in tov., 206 V2 1. platna 34 kr. 1 d., 2. 7. Gregor in Benedikt, 2 t. platna in hod- nika, 1 gld. 10 kr., 10. 5. Harmutsch Blaž, 1 t. platna in hodnika, 35 kr., 16. 6. Harmutsch Blaž in tov., 2 t. platna, 1 gld, 10 kr., 19. 7. Harmutsch Blaž, 1 t. platna in hodnika, 35 kr., 2. 8. Harmutsch Blaž, '/2 t. platna, 1 V2 t. hod- nika, 1 gld. 5 kr., 2. 6. Ivan, 5 1. platna, 3d., 7. 5. Jakob in tov., 50 1. platna, 8 kr. Id., 26. 7. Jakob, 16 1. platna, 2 kr. 2d,. 12. 8. Jakob in Mihael, 16 1. platna, 2 kr. 2d., 23. 8. Jakob in Peter, 9 1. platna, 1 kr. 2 d., 1. 8. Jakob iz Sorice, 22 1. platna, 3 kr. 2d., 10. 6. Janže in tov., 34 1. platna, 5 kr. 2d., 30. 6. Jeronim in tov., 139 1. platna, 23 kr., 20. 4. Jurij in tov., 971/2 1. platna, 12 kr., 28. 4. Jurij, 42 1. platna, 7 kr., 29. 4. Jurij in tov., 41 1. platna, 6 kr. 2d., 21. 5. Jurij in tov., 171 1. platna, 28kr. 2d., 28. 5. Jurij in tov., 89 1. platna, 14kr. 3d., 28. 6. Jurij in Anton, 104 1. platna, 17 kr., 3. 7. Jurij, 20 1. platna, 3 kr. Id., 19. 7. Jurij, 56 1. platna, 9 kr. 1 d., 24. 7. Jurij, 70 1. platna, 11 kr. 2 d., 14. 6. Kocijan in tov., 41 1. platna, 6 kr. 3d., 10. 8. Kocijan in Wallant, 98 1. platna, 16 kr. 1 d., 13. 6. Križe in tov., 55 1. platna, 9 kr., 12. 7. Lenart in tov., 17 1. platna, 2 kr. 3d., 19. 6. Luka, 60 1. platna, 10 kr., 9. 8. Matevž in tov., 4 t. platna in hodnika, 2 gld. 15 kr., ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 26. 4. Matija in tov., 135 1. platna, 22 kr. 1 d., 5. 7. Matija, 4 1. platna, 3d., 30. 6. Mihael, 1 t. platna in hodnika, 35 kr., 1. 7. Mihael in Lovro, 2 t. platna in hodnika, Igld. 10 kr., 1. 8. Mihael in Lovro, 2 t. platna in hodnika, Igld. 10 kr., 16. 7. Mihael in Peter, 2 t. platna in hodnika, Igld. 10 kr., 20. 8. Mihael in Peter, 33 V2 1. platna, 5 kr. 2 d., 30. 8. Mihael, 12 1. platna, 2kr., 3. 5. Nikolaj in tov., 23 '/2 1. platna, 3 kr. 3 d., 7. 6. Peter in tov., 27 1. platna, 4 kr., 20. 6. Peter, 19 1. platna, 3kr., 16. 7. Peter, 4 1. platna, 2d., 9. 8. Peter in tov., 44 1. platna, 7 kr. 1 d., 18. 6. Simon, 11 1. platna, 1 kr. 3d., 14. 5. Stebe, 1 t. platna in hodnika, 35 kr., 14. 6. Stebe in tov., 4 t. platna in hodnika, 2 gld 20 kr., 21. 6. Stebe in Martin, 84 1. platna, 14 kr., 10. 8. Stebe in tov., 3 V2 t. platna in hodnika, 2 gld. 2kr. 2d., 2. 7. Suan in tov., 54 1. platna, 9 kr., 24. 5. Schneider Blaž, 1 t. platna in hodnika, 35 kr., 28. 4. Schneider Jurij in tov., 1 t. platna in hod- nika, 2 t. hodnika, 1 gld. 35 kr., 13. 8. Schneider Jurij, 80 1. platna, 13 kr. 1 d., 17. 5. Schrot Peter in tov., 7 t. platna in hod- nika, 2 gld. 20 kr., 18. 6. Schrot Peter, 1 t. platna in hodnika, 35 kr., 6. 8. Schrot Peter, 33 1. platna, 5 kr. 2 d., 23. 4. Stefan in Jurij iz Pazina in Krištof Kra- bat, 32 1. platna, 5 kr. 1 d., 14. 5. Štefan in tov., 26 1. platna, 4 kr. 1 d., 20. 8. Taller Janž, 1 t. platna in hodnika, 35 kr., 4. 8. Urban, 2 t. platna in hodnika, 1 gld. 10 kr.. Skupaj tovorov: 49 V2, po mesecih: 4 — 12 — 9 — 10 — 14 '/2 laktov: 2510, po mesecih: 347 V2 — 4891/2 — 786 V2 — 331 — 555 V2 Ta drobec registra je verna slika gospo- darskih razmer svojega časa. Na eni strani kaže majhne in skromne ljudi, ki nesejo v krošnjah nekaj laktov platna ali kosov gnjati čez mejo, na drugi pa poklicne meščanske, velike trgovce in podjetnike, ki jim sprav- ljajo njihovi uslužbenci cele črede živine ali desetine tovorov železa (bakra) na »Laško«. Ni potrebno, da opozorim posebej na udej- stvovanje kmečkih podložnikov, ki prihaja tu lepo do izraza. Vsak se tudi lahko prepriča o dejstvu, da srečamo pri platnu in mesnih izdelkih skoraj vedno iste osebe. Kdor se bo zanimal za priložnostne oziroma trajnejše oblike poslovne tovarišije in trgovskih družb, mu tu ne bo manjkalo primerov. Eno vpra- šanje bi le načel. Ali nam omogočajo podat- ki objavljenega registra sklepati na obseg blagovnega prometa za celo leto 1544? O. Stolz'" meni, da množine enega meseca ne smemo pomnožiti z 12, kvečjemu z 8, ker je bilo poleti mnogo manj trgovskega blaga v prometu kot v drugih letnih časih. Pozimi je bil promet navadno bolj živahen, kajti ta- krat je bila tovorna živina na razpolago, ker je niso potrebovali za poljska dela. Seveda ne velja enako pravilo za vse vrste blaga, npr. za žito, živino in železo. Zato bo bolje še malo počakati, da bo objavljena še kakšna mitninska knjiga XVI. stoletja za naše kraje. Pomembni so podatki za promet z živino, kožami in kovinami. Naj navedem še nekaj dokazil za živahno trgovino z živino preko slovenskih dežel. Leta 1528 so naročili kranj- skemu deželnemu glavarju, naj zapleni 4000 volov, ki sta jih prodala Benečanom grof Bernard Frankopan in Janos Tahy.'^ Tri leta pozneje je dobil deželni glavar obvestilo, da je dovoljen izvoz 1000 ogrskih volov.*- Isto leto je smel uvoziti ferarski vojvoda 400 vo- lov.Marino Sanuto navaja za leto 1532, da je srečal pisec poročila med Ptujem in Ljub- ljano čredo 310 volov, med Ljubljano in Trstom tudi večjo čredo, ki je pa ni mogel prešteti, ker so se živali razkropile na pašo.'* Posebno značilno se mi zdi, da je imel dolgo časa (nekako do leta 1530) kranjski deželni glavar pravico vzeti tujim trgovcem stotega vola.'' Iz finančno-političnih razlogov je bila pred- pisana pot za izvoz živine in železa. Le iz- jemoma je dovolil Ferdinand I. leta 1538, v času »svete lige«, da je tovorila beneška država iz Kranjske 200 miliarijev železa, ki ga je nujno potrebovala za ulivanje krogel, sider in drugih potrebščin za boj proti Osma- nom, preko Trbiža in po Kanalski dolini ter ne po predpisani poti čez Ljubljano in Kras." Dlje se nameravam zadržati pri osebah, ki se omenjajo v registru. Mnoge izmed njih so že znane, nekaterih pa nisem mogel ugoto- viti. Morda se to posreči komu drugemu. 1. Adrian Giacomo utegne biti istoveten z Adrianom Jacominom, italijanskim trgovcem, ki si je kupil meščansko pravico v Gorici, da ne bi bil več dolžan plačevati »skladiščnino« (Niderlag) v Ljubljani. Mestni svet v Ljub- ljani se s tem ni strinjal." V Ljubljani se omenja v XVI. stoletju rodbina Andrian.^^ 2. Od bratov Alta Ludvika in Volbenka iz Salzburga najdemo v registru le Ludvika kot izvoznika kožuhovine. Bratje Alt so bili iz- med vseh salzburških trgovcev v najbolj ži- vahnih poslovnih zvezah s Kranjsko. O tem pričajo pogosti podatki v ljubljanskih zapis- nikih mestnega sodišča v letih od 1517 do 1571. Kupovali so železo, svinec, kožuhovino, olje, smokve in dobavljali predvsem tkanine in špecerijsko blago. Nekaj časa so imeli v 37 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKOKRAJEVNO ZGODOVINO Ljubljani slugo Matevža Poscha. Pred sodi- ščem jih je navadno zastopal Lovro Sengsen- schmid, ki se omenja tudi v našem registru. V neki pravdi jim je zastavil Pankracij Lu- staller svoj delež pri idrijskem rudniku.*' Bratje Alt so imeli poslovne zveze tudi z avstrijskim dvorom. Tako je podaril Maksi- milian II. leta 1565 nakaznico na Ludvika Alta star. in ml. v znesku 500 ren. gold, pa- peškemu nunciju, kardinalu Zaccaria Delfi- no, ki jo je takoj vnovčil.^" 3. Cuk (Tschuk) Lenart je najbrž tisti Tschuk na Vrhniki, ki ga dolže leta 1565, da ne pusti tovornikom pripeljati žito za idrijski rudnik, ker dodeljuje kot faktor tovornike Italijanom in židom.^' 4. Defendt de Leidi se je priselil morda iz Ptuja. Omenja se v ljubljanskih zapisnikih mestnega sodišča v času od leta 1541 do 1568. Ponovno so mu (1545, 1548) naročili, da mora izpolniti meščanske obveznosti. Poročil se je s Skolastiko, vdovo ljubljanskega trgovca Erazma Pičolina. Imel je dve hiši v Ljub- ljani. Leta 1547 je bil v sporu s Francem Moskonom zaradi volov in dobave v Samo- bor.22 5. De Fin Francesco je bil tržaški trgovec. Ugotoviti se morejo njegove poslovne zveze z Lenartom Hrenom in Jožefom Frankovi- čem.^a 6. Foresto Andrej je bil premožen in ugle- den ljubljanski trgovec, čigar ime se zelo pogosto najde v sodnih zapisnikih kot člana mestnega sveta pa tudi kot stranke v šte- vilnih pravdah.2* Trgoval je z voli, volno, tkaninami npr. Karisse in dr.^^ Bil je tudi član evangeljskega cerkvenega odbora v Ljubljani. Forestovo in Trubarjevo družino je vezalo iskreno prijateljstvo. Zato se je ustavil Primož Trubar v njegovi hiši, ko se je vrnil leta 1561 kot superintendent v Ljub- ljano.2° 7. Frankovič Mihael, ljubljanski veletrgo- vec, ki ga je precej izčrpno obravnaval VI. Fabjančič v posebni študiji »Ljubljanski Frankoviči v XVI. in XVII stoletju« ter v rokopisu »Knjiga sodnikov in županov«.-' Ferdo Gestrin je poudaril med drugim njego- ve trgovske zveze z Reko.^^ 8. Hainricher Jakob iz Škofje Loke je pri- peljal leta 1537 večjo množino žebljev na Reko.29 9. Harmutsch Blaž, ljubljanski meščan, nje- gova žena Francka. Bil je član mestnega sve- ta. V zapiskih mestnega sodišča gre le za lo- kalne zadeve (dražba hiše, terjatve, tožba proti svaku za premoženjske pravice žene.'"' Leta 1569 so mu dali upniki prodati hišo.'' 10. Hohenhauser Danijel, meščan iz Salz- burga. Sprva je bil v službi trgovskega pod- jetja, ki je štelo 5 družabnikov: Jošta Gwi- nerja, Lenarta Hochstetter j a, Severina Hof fa, Jurija Luffa in Krištofa Brauna. Iz te dobe so Hohenhauser j eve tožbe proti trgovcu Jan- žu Kreuzerju iz Kranja zaradi žalitev.'^ Po Braunovi smrti je prišlo leta 1528 do likvi- dacije omenjene družbe. Hohenhauser je raz- delil gotovino, terjatve in blago v skladišču med družabnike.^' Nekaj časa je bil nato v službi Tomaža Roringerja, povečini pa se je udejstvoval kot samostojen trgovec. Zelo po- gosto se omenja v sodnih knjigah kot upnik, dolžnik in pravdna stranka, npr. z Aramom, tržaškim Židom, Gašperjem Pastorjem, ljub- ljanskim krznarskim cehom, Francem Mosko- nom, Gašperjem Lechner jem in Hieronimom Schwarzem.'* 11. Hochstetter Gašper, ljubljanski meščan, je bil tipičen zastopnik niirnberških trgovcev in njihovih trgovskih družb. Od leta 1548 je bil član mestnega sveta, v letih od 1565 do 1567 mestni sodnik, leta 1574/75 župan. Umrl je leta 1588.'5 Bil je zelo podjeten. V Ljub- ljani je imel prodajalno sukna. Skupaj z mestnim sodnikom Jožefom Frankovičem in drugimi družabniki je trgoval s kožuhovino in krznarskimi izdelki. Pri tem je prišlo do spora z ljubljanskim cehom krznarjev. Dalje je zalagal Frankovičevo fužino na Jeseni- cah z denarjem in raznimi potrebščinami. Po Frankovičevi smrti je terjal za poplačilo svo- jih zahtev železo in jeklo. Kako daleč so se- gali njegovi trgovski posli, kaže register salz- burške mitnice v Gmündu na Koroškem, kjer je zabeležen njegov dolg na mitnini iz let od 1551 do 1553.'* Reški trgovec Cesare de Bottoni mu je dobavil blaga za 260 liber 10 V? solidov, ki jih je iztožila Bottonijeva vdova Lukrecija leta 1575 pred reškim sodiščem." 12. Hren Lenart, od leta 1544 dalje ljub- ljanski meščan. V letih 1553/54, 1554/55 in 1558/59 je bil mestni sodnik, 1565/66, 1566/67, 1577/78, 1578/79, 1581/82 pa župan. Leta 1567 se je udeležil kot delegat kranjskih deželnih stanov sestanka, ki ga je sklical nadvojvoda Karel. Nekaj časa (1575/76) je bil tudi za- stopnik Ljubljane v stanovskem deželnem zboru. Umrl je leta 1585.'^ Poročil se je z Lukrecijo, hčerko-edinko župana in veletr- govca Janža pl. Weilheimerja, ki je podedo- vala večino zapuščine. Hren je tako priženil tastovo trgovsko podjetje in najbrž tudi hišo na Mestnem trgu, kjer je bila trgovina in gostilna. Bil je lastnik fužine na Savi pri Jesenicah." Iz objavljenega registra je raz- vidno, da se je povezal z Janžem Kreuzerjem 38 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA v trgovsko družbo, ki je izvažala železo (34.888 funtov, od tega 20.360 f. koroškega). 13. Kharner Klemen je bil 25. oktobra 1521 sprejet za ljubljanskega meščana.*" Deželni pisar Matevž Klombner in Kharner sta ime- la za ženi dve sestri, ki sta podedovali Pa- schingerjevo hišo na Starem trgu.*' Večkrat je bil postavljen za varuha in skrbnika ne- doletnih otrok.*- Trgoval je predvsem z že- lezom. Na Reki ga srečamo leta 1537 kot iz- voznika železa in železnih izdelkov ter uvoz- nika olja. Tudi v Trstu je imel poslovne zve- ze. Leta 1548 je prosil mestni svet za pripo- ročilno pismo do tržaške mestne uprave.*^ 14. Khisl Vid je bil pK> rodu najbrž iz juž- ne Nemčije. Januarja 1522 je prejel meščan- ske pravice v Ljubljani. V letih od 1527 do 1529, morda tudi 1530/31 je bil mestni sodnik, župan pa 1534/35, 1537/38, 1540/41, od 1545 do 1547 in umrl 20. januarja 1547. Leta 1543 je bil tudi stanovski odbornik. Kot zastopnik kranjskih mest oziroma deželnih stanov je odhajal večkrat na dvor, tako leta 1534 v zadevi podeželske trgovine in denarne re- forme, leta 1542 zaradi reda za ograjno so- dišče in izboljšanja poti skozi dolino Kokre. Vid Khisl in Janž Weilhamer sta ustanovila družbo za trgovino v daljavo, uredila sta pa tudi nekaj produkcijskih podjetij. Vse kaže, da je bilo področje delovanja v trgovski druž- bi tako razdeljeno, da je opravljal Khisl predvsem poslovna potovanja, Weilhamer pa je vodil trgovske knjige in blagajno. Družba je sprejemala tudi tuj denar kot vloge in jih obrestovala. Tako sta dala brata Alt iz Salz- burga 1000 ren. gld. na razpolago. Drobec trgovske knjige omenjene družbe iz leta 1535 našteva naslednje vrste blaga: železo, žico, ponve, baker, špecerijo, mast, droge, oblajst (barvilo), galun, milo, papir, vosek, steklo, italijanske tkanine, koče, jopiče iz usnja, škornje in hodnično platno. Že leta 1527 je imel Vid Khisl mhn na Gradaščici. Ferdinand I. je dovolil družab- nikoma, da uredita troje ladijskih mlinov na Ljubljanici, vendar zaradi tega mesto ne sme utrpeli škode. Ljubljanski »glažuti« Doleni- ka-Catanio je dobavljala omenjena družba svinec in jo tudi finančno podpirala. Ko pa je prišla steklarna na dražbo, sta jo kupila Khisl-Weilhamer in prosila zanj deželnoknež- jo prednostno pravico. Nadalje sta imela fu- žino za železne izdelke, kjer so med drugim ulivali topovske krogle. Okoli leta 1530 sta prejela dovoljenje za izvoz 500 krogel v Bari (neapeljsko kraljevino). Pol milje pod Ljub- ljano sta uredila fužino za bakrene izdelke. Les za kurjavo sta dobivala iz deželnoknež- jega gozda Stange. Menda je bilo v podjetju zaposlenih 15 strokovnih delavcev, ki sta jih pripeljala iz Italije. Nameravala sta izpopol- niti obrat, da bi mogla izdelovati tudi mede- ninaste predmete. Da bi se potrebna inve- sticija zanesljiveje izplačala, sta prosila vla- darja za primeren privilegij, ki bi jima dajal za določen čas monopolski značaj. Baker sta dobivala iz Samobora, ker sta bila med vo- dilnimi delničarji pri tamkajšnjem rudniku. Vladarju sta predlagala, da bi speljali v ško- do Benečanov celotno trgovino s samobor- skim bakrom preko Ljubljane—Planine—Lo- kve v Trst ali na Reko. Ferdinand sicer ni predpisal obvezne poti za prevoz samobor- skega bakra, obvestil pa je leta 1539 pod- rejene organe, da sta samo Khisl-Weilhamer upravičena tovoriti samoborski baker v Trst ali na Reko. Takšnemu trgovskemu mono- polu Ljubljančanov so nasprotovali zlasti grofje Frankopani, ki so želeli spravljati ba- ker po najkrajši poti preko Hreljina do Ba- kra ali v Sen j, od koder bi ga prepeljali po . morju v Benetke. Kot izvoznika sta Khisl-Weilhamer grenko občutila brezobzirno nadzorstvo beneške re- publike nad ladijskim prometom na Jadranu. Kljub raznim dogovorom Benetke niso do- puščale proste plovbe in so ovirale prevoz blaga, ki ni bilo namenjeno v njihovo pri- stanišče. Zato sta prosila družabnika vladar- ja, naj posreduje pri beneškem poslaniku, da ne bi več ustavljali njunega blaga, ki ga po- šiljata v južno Italijo, pa tudi pri bratu, ce- sarju Karlu V., naj jima odobri v neapeljski kraljevini pravice, ki jih uživajo trgovci Flo- rence in Milana. Želela sta uvoziti iz Apulije in Sicilije večje množine žita, ki bi ga dobro prodala na Reki, v Senju ali drugih obalnih krajih, katerim manjka živil zaradi nerodo- vitnih tal in pogostih turških vpadov.** 15. Kreuzer Janž, kranjski meščan, leta 1537 mestni sodnik v Kranju. Kot tak se je udeležil obravnav pred mestnim sodiščem v Ljubljani.*^ Njegov brat Gregor je bil stolni dekan v Ljubljani. Sodeloval je s trgovsko družbo Khisl-Weilhamer in bil povezan z Lenartom Hrenom. V mestnih zapisnikih se omenja med drugim kot upnik R. Stauchner- ja in Gašperja Lechner j a.** 16. Locatello Anton. Ime LocateUijev je znano v naši zgodovini železarstva. Bili so v XVI. in XVII. stoletju fužinarji na Jesenicah, Javorniku in v dolini Ljubelja na koroški strani.*' Leta 1562 so se pritožili Piero Lo- catel, Gabrijel Basileo in Krištof Schwarz proti Matevžu Debelaku, mitničarju na sav- skem mostu v Kranju, ker se ne drži starih navad, po katerih se računa 1 miliarij železa le za 3 tovore in se odobri pri desetih tovo- 39 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO rih popust pri mitnini za 1 tovor.''* Anton Locatello je bil tujec. Povezal se je s Hiero- nimom Schwarzem iz Ljubljane. Leta 1547 je sporočil ljubljanski mestni mitničar Bošt- jan Roringer, da ne more dobiti »skladiščne pristojbine« (Niderlag) od Luke Zwegla, fak- torja družbe Locatelli-Schwarz. Mestni svet je odločil, da mora Schwarz poravnati ome- njeno pristojbino za tujca Locatellija.*" 17. Martinengo Jakob, meščan iz Ptuja. Omenja se leta 1537 na Reki, od koder je pri- našal pomaranče in hobotnice.'" V mestnih sodnih zapisnikih je zabeležena daljša prav- da z Andrejem Spindlerjem za večjo mno- žino volovskih koz.'i 18. Moj jet Giovanni Battista in Venturin, oba meščana iz Ptuja. Poseben ugled je mo- ral uživati Venturin. Leta 1541 je naročil kranjski deželni glavar Nikola Jurišič, naj pošiljajo obveščevalci z meje pisma, v ka- terih naj sporočajo novice (vesti) o turški vojski, ki prihaja na Ogrsko, trgovcu Ven- turinu Moffetu v Ptuj.''- Dve leti pozneje je pisal deželni glavar kranjskemu vojnemu svetniku Juriju Sigersdorfu, da bodo stano- vi nakazali denar za plače vojakov pri Ven- turinu Moffetu, Giovanni Batt. Valvasorju ali Moskonu Apoloniju v Ptuju.=' 19. Moskon Anton, Bernard, Franc in Po- loni. Rod Moskonov se je priselil iz severne Italije. V trgovini so nekateri obogateli, de- loma pridobili plemstvo in nakupili zemlji- ška gospostva. Franc Moskon je bil ljubljan- ski meščan, žena Marjeta. Leta 1551 je kupil hišo na Mestnem trgu.""* Na Reki se omenja leta 1537. Tja je tovoril železo in volovske kože, od tam pa prinašal olje, fige in poma- ranče.^^ Trgoval je tudi z volno in tkanina- mi.^' Zapuščinske razprave po Štefanu Pa- schingerju se leta" 1541 ni udeležil pravo- časno." V pravdi z D. Hohenhauserjem so mu očitali, da je brez vednosti Hohenhauser- ja prodal vole Gregorja Lasar j a in je zato dolžan poravnati na »dolžno pismo« 200 gld.'"* Leta 1547 se je pritožil Franc Moskon, da so mu bili v Rašici vzeti trije voli."' Isto leto je bil porok za naročilo Zagrebčanov, da jim ulijejo v Ljubljani topove."" Dalje je prote- stiral pred mestnim sodiščem, ker mu je dal Defendt de Leidi »arestirati« blago."' Zani- miv je spor iz leta 1548. Franc Moskon je prevzel za to leto preskrbo tržaških mesarij z živino. Jurij Pristav pa mu je prigovarjal, češ da je druga leta on imel ta apalt in Mo- skon mu je prepustil posel. Ko pa je nepri- čakovano nastopilo pomanjkanje volov in me- sa, je Pristav odklonil nadaljnje zalaganje Tržačanov z mesom in želel zopet Moskonu naprtiti to obveznost."- Leta 1567 je sodeloval Franc Moskon pri prodaji fužine ob Krki."-' Da ne bi bilo potrebno ugoditi inozemskemu tožniku trgovcu Rafaelu de Pellado, se je znal prav spretno braniti in zavlačevati pravdni postopek."^ V sporu s trgovcem Pie- rom Valentinom je prosil leti 1570 ljubljan- ski mestni svet za priporočilno pismo do Ptujčanov."^ Poloni (Apoloni) Moskon je bil ptujski meščan. Kot pooblaščenca za plačila kranjskih stanov leta 1543 smo ga omenili pri Moffetu Venturinu. Leta 1549 je pozval Janž Ungnad, štajerski deželni glavar, Petra Kegleviča, naj brez nadaljnjih izgovorov po- ravna svoj dolg pri Apoloniju Moskonu v Ptuju.«« 20. Neuhojer Ahac. V mestnih zapisnikili se omenja v letih od 1547 do 1549 Ahac Neu- hofer le v manj pomembnih zadevah (proda- ja hiše na Novem trgu, oporoka Janža Ko- širja, varuški obračun). Zato ga kot trgovca ne morem pobliže prikazati."' 21. Pastor Gašper. Med Florentinci, ki so se naselili v XV. stoletju v Zagrebu (^>mi0!ns GrecensLs«) in pridobUi tam meščanske pra- vice, se je odlikovala rodbina Pastor po pod- jetnosti, ugledu in posesti. Giovanni Pastor je imel sinova Giovannija ml. in Gašperja. Iz virov izvemo za Gašper j evo ženo Kata- rino in sina Štefana."" Leta 1538 je bil Gašper zagrebški mestni sodnik.«" Pridobil je tudi nekaj zemljiške posesti.'" Ukvarjal se je zla- sti z izvozom živine in kož iz ogrsko-hrvat- skih dežel v Italijo, zlasti v Benetke. Da ne bi Gašper pošiljal tovorov kož preko Bakra ali Sen j a »čez morje«, marveč jih spravljal preko dežel Ferdinanda I. v Trst ali na Re- ko, mu je znižal vladar carino v obeh pri- staniščih na polovico." V burnih časih po mohaški bitki, ko sta se potegovala dva tek- meca za ogrsko-hrvatski prestol, ni bilo lah- ko trgovati. Gašper je pisal prijatelju, bene- škemu trgovcu Francescu dalla Seta novice o stanovskih zborih v Cetinu in Dubravi ter sporočil, da je prepovedal kralj Ivan Zapo- Ija pod najstrožjo kaznijo vsak izvoz blaga preko nemškega ozemlja. Zato ne more do- baviti ogrskih volov za potrebe Benetk, ker so jih gnali preko Ptuja—Ljubljane—Gorice na Laško.'- Leta 1531 so mu vzeli služabniki zagrebškega škofa Simona Erdödyja 80 vo- lov." Tudi pri izvozu preko Trsta so mu od- godili nekaj časa plačilo »quarentesa«, tako da je bil leta 1545 dolžan 68 dukatov 10 ši- lingov in 1 pfennig.''' Značilna je bila Ga- šper jeva poslovna zveza z zagrebškim stol- nim kapitljem. Posojal je denar in dobav- ljal težke puške za njihovo trdnjavo Sisak.'" Iz registra tridesetine za mitnico Zagreb in njeno podružnico Brdovec za leta od 1545 ; 40 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA do 1555 moremo posneti, da je trgoval Ga- šper sploh z vsemi vrstami blaga, ki so bile tedaj v prometu.'" Tudi mesto Zagreb je ku- povalo v njegovi prodajalni tkanine, špeceri- je, darila npr. za poroko grofa Zrinjskega in dr.'' V svoji podjetnosti se Gašper ni oziral na izključno upravičenost ljubljanske trgov- ske družbe Khisl-Weilhamer do izvoza samo- borskega bakra na Reko.'* O njegovih tr- govskih poslih na Kranjskem pričajo razne pravde pred ljubljanskim mestnim sodiščem npr. leta 1537 z Jernejem Stratihlebom, leta 1541 z Danijelom Hohenhauser jem, s faktor- jem Andrejem Ochsom, Pankracijem Lustal-' lerjem in Pr. Pauscherjem ter leta 1548 s Teodorom Spinolo iz Genove.'" 22. Picardo Aldrago. V zapisnikih mestne- ga sveta se omenja leta 1528 Aldrago iz Tr- sta, ki ga tožijo Volbenk Pož in njegovi dru- žabniki."" Pozneje pa najdemo Picarda Al- draga iz Trsta. Ne morem ugotoviti, ali ima- ta osebi kaj skupnega. Ta trgovec je dosegel leta 1546 popust v znesku 300 gld. pri tržaški mitnini.*' Jakob Picardo iz Trsta je bil leta 1552 sprejet za ljubljanskega meščana. Od takrat dalje je bila rodbina zastopana tudi v Ljubljani.*^ 23. Pož Jan. Krst., sin Volbenka Poža. O njem je objavil Vladislav Fabjančič študijo »Volbenk Polž, ljubljanski veliki trgovec, denarstvenik in župan v začetku XVI. sto- letja«.*^ Ko je umrl Volbenk, je bil sin Jan. Krst. še nedoleten. Varuhi so poskrbeli, da je odšel mladi Pož v Italijo, kjer si je prido- bil potrebno znanje v trgovskem poslovanju. Poročil se je z Barbaro, hčerjo Vida Khisla. Polnoleten je prevzel očetovo trgovino in jo vodil uspešno dalje. Bil je eden izmed naj- večjih izvoznikov železa, deloma v družbi z Ahacom Neuhoferjem. Večkrat je moral pri ljubljanskem mestnem sodišču iztožiti denar na podlagi zadolžnic, npr. od Maksa Stettner- ja, Janža Weilhamerja, Jurija Luffta, Kle- mena Pegkha, Sebastijana Berma iz Reke in Ivana Barthosa iz Trsta. Kakor oče je tudi Jan. Krst. dobavljal olje dolenjskim trgov- cem.** Najbrž je bil tudi on tisti »Sowan Baptista de Labaco«, ki je poslal leta 1555 žeblje za utrdbe zagrebškega mesta.''^ 24. Rizzo Francesco, tržaški trgovec. VI. Fabjančič je zabeležil njegove poslovne zve- ze z Janžem Kharnerjem, sinom ljubljanske- ga meščana Klemena Kharner j a.*" 25. Rossi Donato in Jakob. Donato' se ome- nja na Reki v letih 1537 in 1540. Med nje- govim trgovskim blagom najdemo poleg že- leza, železnih izdelkov in kož še pepellko, steklo, klobuke, olje, fige in Šiške.*' Dolgo- trajna je bila njegova pravda z reškim trgov- cem Nikolajem Jurkovičem, ki je prišla od priziva na vicedoma v apelacijo pri n. a. vladi.** Jakob Rossi je bil leta 1545 priča testamenta Janža Weilhamerja.*" 26. Rottenmaner Blaž je bU morda iz Škof- je Loke. Tam je bil namreč Matija Rotten- maner loški meščan, ki je bil udeležen pri rudarskem podjetju v Železnikih."" Blaž se omenja v letih 1537 in 1540 na Reki. V glav- nem je tovoril tja žeblje, nazaj pa olje."' 27. Samerl (Zamrl) Blaž, ljubljanski me- ščan, mestni sodnik v letih 1549/50, 1550/51 in verjetno tudi 1555/56, župan morda v letih od 1559/60 do 1564/65, zanesljivo v letih 1569/70 in 1575/76. Nekaj časa je bil tudi stanovski odbornik. Poročen je bil s Kri- stino, hčerko ljubljanskega trgovca Erazma Pečolina. Zamrl je pridobil večjo zemljiško posest. Umrl je menda leta 1581."- 28. Sengsenschmidt Lovro je bil odvetnik, ki se pogosto omenja kot zastopnik strank pred mestnim in ograjnim sodiščem. 29. Spinola Teodor iz Genove je pridobil leta 1548 za 5 let monopolno pravico za pro- dajo zelenega mila, kakor so ga izdelovali v neapeljskem kraljestvu (Piscaria), in v An- coni. Pred njim je imel podobno prednostno pravico Beljačan Henrik Kurz. Jan. Krst. Pož, ki je bil s Spinolom v poslovnih zvezah, je moral jamčiti, da bo znašal donos na mit- ninah, carinah in quarentesu od prometa z omenjenim milom vsaj 400 ren. gold."^ Pred ljubljanskim mestnim sodiščem se omenja pravda Jurija Eisfogla iz Nürnberga s Teo- dorom Spinolo za 25 tovorov mila, vendar podrobnosti niso razvidne."* Leta 1553 je bila podaljšana izključna pravica Spinole za 10 let. Ali je imel Teodor sorodstvene zveze z znamenito rodbino genoveških finančnikov Spinola, ki se omenjajo na Francoskem in v Španiji v XVI. stoletju, ne morem ugotoviti."" 30. Sorc (Schorz) Blaž je bil sprejet za ljubljanskega meščana 1. aprila 1541 in je sodeloval kot član mestnega sveta. Uršula je bila njegova žena."" Med drugim izvemo iz sodnih knjig, da je imel trdovratnega dolž- nika, tržaškega meščana Janža Barthosa, ki ga je večkrat brezuspešno pozval pred ljub- ljansko sodišče. Zato je prosil Sorc za pripo- ročilo do tržaškega mestnega sveta, naj po- sreduje, ter zagrozil z represalijami proti tr- žaškim trgovcem, če ne dobi po redni poti poplačane svoje terjatve."' Bil je tudi oskrb- nik premoženja pokojnega Jurija Pristava ter se pravdal z Jan. Krst. Požem, Jakobom Wesenpacherjem in Petrom Reicher jem."* 31. Schwarz Hieronim, ljubljanski meščan, njegova žena je bila Felicita. Bil je član mest- nega sveta. Poleg LocateUijev je izkoriščal 41 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Železno rudo na Gorenjskem (zlasti na Ja- vorniku) in trgoval z železnimi izdelki."" V sodnih knjigah zasledimo več njegovih pravd: [ leta 1529 s Franceseom Lyonom, leta 1537 s Klemenom Kharnerjem,'"" z Danijelom Ho- henhauserjem'"' (1537—1545), z Janžem Ma- rincem (1537—1541) in Janžem Schwardo ! (1544).'"2 ! 32. Valentin Piero, ptujski meščan, je bil | bogat trgovec z živino. Zvali so ga tudi Olasz i Peter (= Italijan Peter). Poročen je bil s Ka- tarino, hčerjo ljubljanskega veletrgovca Vida Khisla.'"' Grof Nikolaj Zrinjski omenja v svo- jem pismu Tomažu Nadasdyju 1556 izvoz orgskih volov za Petra Valentina.'"* Ferdi- ! nand I. je naročil leta 1561 Valentinu, naj i izplača omenjenemu grofu 5000 ren. gold.'"? : Kakor kaže, je bil Valentin tudi v poslovnih ; zvezah z Gašperjem Hochstetter jem in Fran- j cem Moskonom v Ljubljani.'"" 33. Valvasor (Vavisor) Giovanni Battista se je priselil iz severnoitalijanskega Berga- maska.'"' Poročil se je z Emerenciano, hčerjo ljubljanskega veletrgovca Vida Khisla. Ob tastovi smrti se omenja kot priča oporoke.'"'" \ Leta 1547 je postal ljubljanski meščan,'"'' kmalu nato je prosil za priporočilno pismo do mesta Ancone,"" toda že leta 1551 se je odpovedal meščanskim pravicam, ker je na- meraval pridobiti plemstvo.'" Kot proviant- I ni mojster za Vojno krajino je tako obogatel, \ da je nakupil vrsto gradov z zemljiškimi go- ¦ sposivi vred. \ 34. Della Vecchia Gašper je pripadal be- ¦ neški rodbini della Vecchia. Ta trgovska dru- ; Zina je imela svoje člane tudi v Levanti. Leta 1531 je opravljal Gašper trgovske posle v Istanbulu. 22. februarja 1531 je poslal Ni- coletu della Torre pismo velikega vezirja Ibraim paše in Ludvika Grittija, sina bene- škega dože Andreja Grittija. Sporočil je tudi potrebne podatke, zlasti glede nakupa žita- ric, ki so jih dobivale tedaj Benetke predvsem iz turških pokrajin."- Gašper je potoval tudi i v Solun in Atene, medtem ko sta bila v Be- ; netkah Nicolo in Antonio della Vecchia."^ i Leta 1550 pa ni bilo več Gašperja v Pen (Istanbulu), marveč Pietro della Vecchia, ki je ustregel prošnji Ferdinanda I. ter posodil poslaniku Giovanniju Maria Malvezziju iz Bologne denar in dal svileno blago za po- trebna darila osmanskim dostojanstveni- kom."4 35. Weilhamer Janž, sin ljubljanskega me- ščana Štefana Weilhamer j a, ki je bil po ro- ; du morda iz Salzburga. V prvem zakonu je i bil poročen z Viktorijo, vdovo ljubljanskega trgovca Alojzija Katzana. Po njeni smrti se je poročil z Ano pl. Burgstall, vdovo Jožefa i Gratzerja, ki je umrl brez potomcev in opo- roke ter zapustil znatno premoženje. V letih 1536/37 in 1539/40 je bil Weilhamer župan Ljubljane. Kot zastopnik kranjskih stanov se je udeležil odborniškega stanovskega zbora na Dunaju (1539) in v Linzu (1541). Ob koncu leta 1543 je prejel plemstvo (v. Weilheim) in umrl maja 1545."^ O njegovi podjetnosti prim, njegovega družabnika Vida Khisla. Objavljeni register kaže, da je bila tedaj trgovina mest v daljavo še naravnana sve- tovno gospodarsko v prvotnem pomenu be- sehe, kajti narodna gospodarstva se še niso razvila. Naša Ljubljana je bila vključena v trgovino, ki je zajemala ves tedaj dosegljivi svet. Zato ne preseneča npr. dejstvo, da se omenja angleški trgovec Robert Bransitur okoli leta 1529 v Ljubljani in kmalu nato v turškem vojaškem taborišču v bližini perzij- ske meje."" OPOMBE 1. Dela SAZU 15. Lj., 1965,,296 str. — 2. Rav- notam 10 si. — 3. Herbert H., sin geografa, du- najskega univ. prof. Hugo H., je izrazit gospo- darski zgodovinar; naj navedem nekaj njegovih večjih spisov: Johann Joachim Becher 1635—1682, Ein Beitrag zur Geschichte des Merkantilismus, Veröffentlichungen der Kommission für neuere Geschichte Österreichs 38, Wien 1951, 272 str.; Forschung über Firmen und Unternehmer in Österreich seit 1945, Tradition, Zeitschrift für Firmengeschichte und Unternehmerbiographic Jg. 1957, Baden-Baden 1957, 172—192; Der Aus- senhandel der Habsburgermonarchie in der zweiten Hälfte des 18. Jahrhunderts, Der Stand der Manufakturen in den deutschen Erblanden der Habsburgermonarchie am Ende des 18. Jahr- hunderts (Forschungen zur Sozial- und Wirt- schaftsgeschichte, herausgegeben von F. Lütge, Bd. 6., Stuttgart 1964, 61—98, 110—176); Die Landstände der österreichischen Länder. Zu- sammensetzung, Organisation und Leistung im 16.-18. Jahrhundert, Jahrbuch für Landeskunde von Niederösterreich 36., 1964, 989—1035; Die Bedeutung des Zollregals für die Ausbildung der Landeshoheit im Südosten des Reiches, Fest- schrift H. Aubin, 1965; Zollwesen und Verkehr in den österr. Alpenländern bis um 1300. Mit- teilungen des Instituts für österr. Geschichtsfor- schung 1965, zv. 2.; Die Anfänge der Wirt- schaftsgeschichte in den österr. Ländern, Tiroler Heimat 29'30, 1965/66 (Festschrift Hans Kramer) III—129; Die Wirtschaftsgeschichte an Öster- reichs Hochschulen bis zum Ende des ersten Weltkrieges; v Wirtschaft, Geschichte und Wirt- schaftsgeschichte, Festschrift zum 65. Geburtstag von Friedrich Lütge, Stuttgart 1966, 407^29. — 4. ADvKD, Nö Herrschaftsakten, Fasz. M 54 a, fol. 502—520. — 5. ADvKD Gedenkbuch 32, fol 115—116. — 6. F. Krones, Die landesfürstlichen und landschaftlichen Patente Maximilians und i 42 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOv'iNO KRONIKA Ferdinands I., Beiträge zur Kunde steiermärki- scher Gesciiichtsquellen 19, 1883, 22, 25. — 7. M. S. D. LVI. 366, 489. — 8. Boh od nem. bachen, pomeni gnjat ali prekajeno slanino. — 9. Ge- denkbuch 49, fol. 316, ADvKD. — 10. O. Stolz, Geschichte des Zollwesens, Verkehrs und Han- dels in Tirol und Vorarlberg von den Anfängen bis ins XX. Jahrhundert, Schiern Schriften Bd. 108. Innsbruck 1953, 141. — 11. ASLj, registra- turni protokol II. fol. 264 (1528, 5. april). — 12. ASLj, registraturni protokol III. fol. 13 (1531, 24. maja). — 13. DAGr, registraturna knjiga dvorne komore 1531, fol. 93' (1531, 18. julija). — 14. M. S. D. LVI 319 si. (1532, 3. junij). — 15. Carniola L (1908), 149 (1532, 24. aprila). — 16. DAGr, registraturna knjiga dvorne komore 1538, fol. 82 (1538, 26. julija). — 37. MALj, Cod. 1/7, fol. 8 (1548, 9. marca). — 18. KrSM VI. 14, VII. 195. — 19. MALj, Cod. I'4, fol. 19 (1541, 25. febr.), 24' (1541, 8. marca), 58' (1541, 29. aprila), 1/5, fol. 136 (1545, 13. julija), 1/6, fol. 15' (1547, 13. maja), 47 (1547, 23. septembra), I'8, fol. 19 (1551, 3. februarja), 39 (1551, 27. febr.), 42 (isti dan), 143' (1552, 6. maja), 165 (1552, 12. avgusta), 172' (1552, 17. sept), 187'—188' (1552, 22. okto- bra), 193' (1552, 5. december), 1/9, fol. 199 (1569, 12. maja), 110, fol. 179' (1570), I/ll, fol. 19', 87', 149 (1571); KrSM VI. 13, 900 Jahre Villach, Vil- lach 1960, 498, 510. — 20. Nuntiaturberichte aus Deutschland, Abt. II. Bd 4. Nuntius Delfino 1564—1565, Wien 1914, str. CXXI. — 21. Prini. spise za zgodovino idrijskega rudnika iz ADvKD v ASLj pod datumom: 1565, 23. januar. — 22. MALj, Cod. I'4, fol. 77 (1541, 27. maja), 1/5, fol. 91' (1545, 6. marca), 190' (1545, 11. septembra), 1/6, fol. 62'—63 (1547, 2. dec), 1/7, fol. 14' (1548, 16. marca), 133' (1549, 15. marca), 159' (1549, 27. maja), 165' (1549, 21. junija), 174 (1549, 12. julija), 1/8, fol. 126' (1552, 11. marca), 131' (1552, 18. mar- ca), 183 (1552, 7. oktobra), 19, fol. 51' (1568, 27. februar), 71' (1568, 2. aprila), KrSM VI. 143. 23. MALj, Cod. 1/6, fol. 27 (1547, 5. avgust), 1/9. fol. 150' (1568, 26. novembra). — 24. Npr. z An- tonom Gajonom in njegovim bratom Vincencem, MALj, Cod. 1/7, fol. 22'—23 (1548, 11. sept), 24' (20. sept.), 32'—33 (26. okt), 61—62 )3. nov.), 70—72 (23. nov.), 109 (1549, 8. febr.), 110'—111 (11. febr.), 19, fol. 20—21' (1568, 23. Jan.), 29'—33 (6. febr.), 52—53 (4. marca), 53'—55 (5. marca), 61—63 (19. marca), 73—73' (5. aprila); z Antonom de Bossis Cod. 17, fol. 78' (1548, 7. dec). — 25. MALj, Cod. 1/4, fol. 115 (1541, 13. sept.), 1/5, fol. 30', 103—103', 114'—115, 116'—117, 128—128', 130, 181 (vse iz leta 1544/45), 1/6, fol. 70—70', 73', 74' (1548). — 26. Th. Elze, Primus Trubers Briefe, Tübingen 1897, 67, 115, 476; M. Rupel, Nove najdbe naših protestantik XVI. stoletja. Dela SAZU 7, Lj. 1954, 22; isti. Dva Trubarjeva ra- čuna. Slavistična revija VIII (1955), 107. — 27. KrSM VII (1940) 112—117, 142—150, 206—214; prim, še Kr. I. 31, XI, 141; VI. Fabjančič, Knji- ga sodnikov in županov, rkp. v MALj I. 207, 209—211, 244. — 28. F. Gestrin, o. d. 114, 116, 143, 185. — 29. F. Gestrin, o. d. 185. — 30. MALj, Cod. 1/6, fol. 57 (1547, 4. novembra), 1/7, fol. 145 (1549, 29. marca), KrSM VI. 198. — 31. MALj, Cod. I'9, fol. 177—177' (1569, 4. maja). — 32. MALj, Cod. I/l, fol. 77 (1523, 31. jul.), 123—124 (1526, 27. aprila), 126 (1526, 13. juL); ASLj, fase stare listine, št. 74 (1526, pred 7. nov.). — 33. VI. Fabjančič, Nekaj ljubljanskih županov iz za- četka 16. stoletja, KrSM VI. (1939), 195 sL, MALj, Cod. I/l, fol. 77, 123, 126, 1/2, fol. 110. — 34. MALj, Cod. 1/4, fol. 19 (1541, 25. febr.), 24' (8. marca), 58' (29. aprila), 63 (2. maja), 1/5, fol. 12 (1544, 1. febr.), 16—17 (1544, 22. febr.), 29' (21. marca), 86 (1545, 13. febr.), 87 (13. febr.), 105 (8 maja), 113 (10. maja), 115'—116 (1. junija), 123' (3. julija); KrSM VII. (1940) 115. — 35. VI. Fab- jančič, Knjiga sodnikov in županov I. 256, 258—259, 287, rkp. MALj; Cod. I'13, fol. 100 (1588, 20. maja). — 36. 900 Jahre Villach, Villach 1960, 499—500, 522; KrSM VII. 147. — 37. HA Reka, Kancelarska knjiga 1575—1577, fol. 27 (1575, 7. julij). — 38. VI. Fabjančič, o. rkp. I. 241—243, 256, 296, si., 301, KrSM IV. 139, VII, 13, 112, 117; Fr. Kidrič, Slov. biografski leksikon I. 341 si. — 39. Alf. Müllner, Geschichte des Eisens in Krain, Görz und Istrien, Wien 1909, 139, 388, 401, 403 sl. — 40. VI. Fabjančič, o. rkp. I. 303 sl. — 41. MALj, Cod. 1/4, fol. 48' (1541, 8. aprila). — 42. Npr. Petra Laserja (MALj, Cod. I'l, fol. 112, 1525, 12. marca), zlatarja Bernharda Ederja (Cod. 1/3, fol. 47, 1537, 9. marca), Gregor- ja Kegla (Cod. 1/4, fol. 67, 1541, 6. maja, 107. 19. avgusta). — 43. ASLj, Vic. A. F/I 74 (1537, 26. junij, 4. avgust, 4. september, 2. december), MALj, Cod. 1/7, fol. 21 (1548, 7. sept). — 44. VI. Fabjančič, o. rkp. I. 167—172, 186—189, 196, 201, 204—205, 213, KrSM VI. 11—13, 98, 132, 196, 198, VII. 114 sl. Kr. I. (1953) 30, F. Gestrin, o. d. 116, 900 Jahre Villach, Villach 1960, 495—498, 1. Jahrbuch des Museums der Stadt Villach, Villach 1964, 97—99. — 45. MALj, Cod. 1/3, fol. 36 (1537, 12. Jan.), 115 (3. sept), 123' (5. okt). -• 46. 900 Jahre Villach, Villach 1960, 497, MALj, Cod. 1/6, fol. 15 (1547, 13. maja), 1.7, fol. 177' (1549, 15. julija). — 47. Alf. Müllner, o. d. 130, 135, 382 sl., 393, 399—401, H. Wiessner, Geschichte des Kärntner Bergbaues III. Bd., Archiv f. vaterl. Geschichte und Topographie Kärntens 41—42, Klagenfurt 1953, 246. — 48. ASLj, Vizedomver- handlungen 1562, 185 sl., 188 sl. (1562, 27. ja- nuar). — 49. MALj, Cod. 1/6, fol. 45' (1547, 23. septembra). — 50. ASLj, Vie A. F/I 74 (1537, 25. in 28. febr., 25. sept.) — 51. MALj, Cod. 1/6, 98, 136, 1/7, fol. 24, 103', 1/8, fol. 59', 117', 144. — 52 ASLj, Stanovski a., fase 123 a (1541, 19. junij,. — 53. Istotam, fase 123 b (1543, 15. maja). — 54. KrSM VI. 195. — 55. ASLj, Vie. A. F/I 74 (1537, 8. in 29. Jan., 12. marca, 8. maj, 11. in 25. novem- ber). — 56. MALj, Cod. 1/7, fol. 3 (1548, 25. febr.), 113 (1549, 15. febr.), 123 (25. febr.). — 57. MALj, Cod. 1/4, fol. 44' (1541, 7. aprii). — 58. MALj, Cod. 1/5, fol. 18 (1544, 29. febr.), I'6, fol. 104 (1548, 25. maja). Isto leto je bil skrbnik otrok Petra Lombarda, naslednje leto Janža Tischler- ja; prim. KrSM VI. 194, VII. 13. — 59. MHCZ XIII. 253. — 60. Kr. I (1953) 31. — 61. MALj, Cod. 1/6, fol. 62' (1547, 2. dee). — 62. MALj, Cod. 1/6, fol. 103—103' (1548, 24. maja), KrSM VI. 133. — 63. 1567, 26. junij, listina ASLj. — i 43 KRONIKA ČASOPIS za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 64 MALj, Cod. I'9, (1568) fol. 18, 18', 23, 33', 44', 50', 61'—62, 69, 74—74'. — 65. MALj, Cod. ino, fol. 178' (1570, 24. nov.). — 66. MSHSM 40, 351 (1549, 17. oktobra). — 67. MALj, Cod. 1/6, fol. 149 (1547, U. marca), 17, fol. 92 (1549, 25. Jan.). — 68. MHCZ XIV. 295, 309 (1534), 74 (15351, 90 (1537), 312 (1548), XIII. 256 (1558), 258 (1559) XIV. 254 (1583), 378 (1591), 442 (1592). — 6.9. MHCZ III. 93, XIV. 3, 17, 93, 110. — 70. MHCZ XIV. 163. — 71. ADvKD, Gedenkbuch 28, fol. 354' (1526, 22. nov.), ASLj, Vie. A. F'I 74 se ome- nja 1527, 17. sept, tovor barvila (Waitgarn). — 72. M. S. D. XLIII. 704—705 = MSHSM 33. 77 (1527, 8. Jan.). — 73. MHCZ XII. 96 (1531, 0. april). — 74. ADvKD, Gedenkbuch 57, fol. 86-86' (1545, 18. junij). — 75. MHCZ XII. 289, 455—457, 458—460. — 76. MHCZ XIII. 99, 104, 108, 110 si., 113 si., 116, 121 si., 125, 128 si., 131, 135, 137, 140—143, 146 si., 149 si., 154, 156 si., 161 si., 164, 166, 180, 182 si., 185 si., 188 si., 192 si., 195, 201. — 77. MHCZ XIII. 4, 9, 11, 12. — 78. HA Reka, Kancelarska knjiga 1544—1546, fol. 219 (1545, 20. jul.). — 79. MALj, Cod. 1/3, fol. 16'—17, 1/4, fol. 63, 63', 64, 90'—93, 125, 129, 1/7, fol. 31'. — 80. MALj, Cod. 1/2, fol. 29 (1528, 29. Jan.). — 81. ADvKD, Gedenkbuch 59, fol. 187 (1546, 2. jan ). — 82. VI. Fabjančič, o. rkp. I. 184 sL, KrSM VII. 117. — 83. KrSM VI. (1939) 7—14, 97—99, 131—134. — 84. 900 Jahre Villach, Villach 1960, 482—485. — 85. MHCZ XIII. 287. — 86. MALj, Cod. 19, fol. 224' (1569, 15. julija), 233'—234 (1569, 5. avg.), VI. Fabjančič, o. rkp. I. 303 si. — 87. F .Gestrin, o. d. 161, ASLj, Vie. A. F/I 74 (1537, 15. Jan., 6. in 17. april, 5. junij, 13. avgust, 10. dec.) (1540, 20. in 21. Jan., 4. in 19. febr., 9. in 22. marec, 28. in 30. maj, U. in 26. junij). — 88. MALj, Cod. 1/5 (1546), fol. 118, 121', 1/6, fol. 23, 37 (1547). — 89. MALj, Cod. 1/5, fol. 125'. — 90. Alf. Müllner, o. d. 129. — 91. F. Gestrin, o. d. 185, ASLj, Vie. A. F/I 74. — 92. VI. Fabjančič, o. rkp. L 228, 229—231, 244, 273, 276, 290. — 95. F. Gestrin, o. d. 163; popravi tiskovno napako: Gerove v »Genove«. ASLj, Vie. A. F/I 90; ADvKD, Gedenkbuch 29, fol. 180 (1527, 1. av- gust). — 94. MALj, Cod. 1/7, fol. 31—31' (1548, 14. oktober). — 95. R. Ehrenberg, Das Zeitalter der Fugger, Geldkapital und Creditverkehr im 16. Jahrhundert I. Jena 1912, 329, 344 sl., 349, 351 sl. — 96. MALj, Cod. 1/4, fol. 37 (1541, 1. aprila), 38—39 (isti dan), 64'—65 (6. maja), 68 (10. maja), 69 (13. maja), 76 (23. maja), 83 (20. junija). — 97. MALj, Cod. 1/6, fol. 145' (1547, 4, marca), 160 (25. marca), 10 (29. aprUa), 11 (6. maja). — 98. MALj, Cod. 1/8, fol. 60 (1551, 8. maja), 121' (1552, 19. febr.), 127 (11. marca), 166' (12. avgusta), 177' (28. septembra). — 99. Alf. Müllner, o. d. 398, 382—383, 399. — 100. MALj, Cod. 1/2, fol. 121—122 (1529, 18. junij), 13, fol. 43'—44 (1537, 26. Jan.). — 101. MALj, Cod. 1/3, fol. 67 (1537, 13. april), 70' (4. maja), 103' (20. juhj), 143'—144 (17. dec), 1/5, fol. 101—102', 147' (1545, 21. avgusta). — 102. MALj, Cod. I'3, fol. 104—104' (1537, 23. julij), 1/4, fol. 24' (1541, 8. marca), 1/5, fol 13, 16 (1544, 8. in 22, febr.). — 103. 900 Jahre Villach, Villach 1960, 496, 521. — 104. MHH 1/29, 393—394 (1556, 29. Jul.). — 105. Istotam, 563—564 (1561, 27. aprila). — 106. MALj, Cod. I/IO, fol. 178' (1570, 24. nov.). — 107. P. v. Radics, Joh. Weikhard Freiherr v. Valvasor, Ljubljana 1910, 3—11, 900 Jahre Vil- lach, Villach 1960, 496. — 108. MALj, Cod. 1/6, fol. 4' (1547, 28. januarja). — 109. MALj, Cod- I'e, fol. 148 (1547, 11. marca). — 110. MALj, Cod. 1/6, fol. 11 (1547, 6. maja). — 111. MALj, Cod. 18, fol. 84 (1551, 17. sept.). — 112. 1531, 22. februarja, DAD, Turcica I. Karton 2. — 113. 1532, s. d., 8., 12. maj, 13. julij, ravnotam. — 114. 1550, 26. maja, ravnotam. Karton 8. — 115. KrSM VL 11—13, 132, VII. 13, 114, Kr. I. 28, VI. Fab- jančič, o. rkp. I. 192—193, 198—199, F. Gestrin, o. d. 116, 900 Jahre Vülach, Villach 1960, 496, 522, 1. Jahrbuch des Museums der Stadt Villach, Villach 1964, 97. — 116. Fritz Rörig, Mittelaher- liche Weltwirtschaft. Blüte und Ende einer Welt- wirtschaftsperiode. Kieler Vorträge herausgege- ben von Prof. dr. R. Harms, Bd. 40, Jena 1933, 36 sl., MALj, Cod. 1/2, f. 118, 120—121 (1529, 4. junij, 16. julij). Bransitur je prodal pred 1. 1529 tekstilno blago Giovanni Maria Bonnicelliju v Ljubljani proti zadolžnici za 190 dukatov, ki jo je prevzel Volbenk Pož in toži dolžnika pred mestnim sodiščem. K. Lanz, Correspondenz des Kaisers Karl V. Bd. I. Leipzig 1844, 355 sL: Gio- vanni Balbi, ki ga je poslal cesar k perzijskemu šahu Ismaelu, sporoča 1529, 27. novembra iz Amana, da je bil z Robertom Bransiturom sku- paj. KRATICE: ADvKD = Arhiv dvorne komore na Dunaju (Hofkammerarchiv, Wien) ASLj = Arhiv Slovenije, Ljubljana DAD = Državni arhiv na Dunaju odd. Haus-, Hof- und Staatsarchiv DAGr = Deželni arhiv v Gradcu HA = Historijski arhiv na Reki Kr. = Kronika KrSM = Kronika slovenskih mest MHCZ = Monumenta historica liberae regiae ci- vitatis Zagrabiae MHH = Monumenta Hungariae historica. Series I. Diplomataria M. S. D. = Marino Sanuto, Diarn, Venezia 1879—1903 MSHSM = Monumenta spectantia historiam Sla- vorum meridionalium, Zagreb 44 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ZDRAVILIŠČA IN KOPALISCA NA NEKDANJEM KRANJSKEM PETER BORISOV Vrelce oziroma termalne vode na Kranj- skem je poznal že historiograf J. V. Valvasor in jih je na več mestih v »Die Ehre des Her- zogthums Krain« omenjal, posebno v knji- gi IV. Od srede XIX. stoletja so se na Kranjskem ob izvirih termalnih voda ustanavljala zdra- vilišča in kopališča, ki pa so bila ta čas še maloštevilna. Dr. Keesbacher navaja, da je bilo leta 1881 na Kranjskem samo troje zdra- vilišč, o katerih se je javno poročalo — Bled kot klimatsko zdravilišče in toplice »Louisen- bad«, zdravilišče z mrzlo vodo »Mallner- brunn« in Toplice na Dolenjskem. Poročilo^" med drugim pravi: »...Razen pravkar na- štetih zdravilišč, od katerih bi Bled in Do- lenjske Toplice bila vredna večjega obiska, kot ga izkazujeta, poznamo še kraje, o kate- rih doslej še ni bilo nobenega izkaza za jav- no poročanje. To bi bile Cateške Toplice, zdravilišče v Kamniku in toplice Gallenegg v Zagorski dolini...» _ Zdravljenje v zdraviliščih je potekalo po »naravnih zdravilnih metodah«. Te so bile porojene na nemških tleh. Na Kranjsko so zašle bistveno nespremenjene tudi od tam. Ustanove, ki so se ravnale po »metodah«, so se oslanjale deloma tudi na našo domačo ljudsko medicino; od tod tudi njihovo speci- fično obeležje. Te ustanove so bile predhod- nice sodobne hidro-balneo-klimatoterapije. Pomanjkljivost »naravnih zdravilnih me- tod« je bila v tem, da so bile izključno em- Srednjeveško kopališče pirične. Kasnejše temeljite študije in natanč- ne klinične raziskave so mistično navlako okoli njih ovrgle.* Znanstvena medicina je od »naravnih zdravilnih metod« v končni fazi prevzela samo tisto, kar je imelo kak smisel za nadaljnji razvoj zdravstva. Nastanek in razvoj »metod« je potekal to- rej v luči posebnih zgodovinskih okoliščin. Medtem ko sei je francoska medicinska znanost pod varstvom revolucije iz leta 1789, splošnih svoboščin in korenitih socialnih spre- memb, ki so neposredno po njej stopile na plan, naglo razvijala in dosegala vrhunske, svojčas evropsko pomembne uspehe, je bilo sočasno opaziti v nemško govorečih deželah občuten znanstven zastoj. Do zastoja je prišlo sicer postopoma, ven- dar je ta dalj časa trajal. Vzrok za to so bile filozofske smeri Hegla in Schellinga. Njun metafizični koncept je po naključju postal dominanten filozofski nazor, ki je skušal podobno doktrini francoskega Konventa vsi- liti svoje vodstvo celotnemu javnemu življe- nju, pridobiti si primat v znanosti ter si spo- toma podrediti vso tedanjo nemško miselnost. Razumljivo je, da je bil tak nazor za razvoj * Wilhelm Winternitz je npr. Priessnitzovo metodo zdravljenja z mrzlo vodo analiziral, pri čemer je uporabljal znanstvena raziskovalna po- magala, ugotovil njen učinek na srce in krvni obtok in uvedel pojem hidroterapije v medicino. Bil je imenovan za profesorja hidroterapije na dunajski univerzi.*" 45 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO medicinskih ved zavirajoč in duha moreč. A kljub temu, da so se Nemci tega močno za- vedali, niso marali prevzeti najnovejših fran- coskih dosežkov s področja klinike in pato- logije, ker so bili kratko malo preponosni na »svoj svetovni nazor«. Zato ta čas drugače niso mogli, kot da so francosko medicinsko šolo namenoma žalili, češ da si ta prosto iz- mišlja bolezni. Omalovaževali so namreč po- litično in vojaško moč, ki jo je ustvaril oso- vraženi Bonaparte, in odklanjali vsakršno, tudi dobronamerno francosko miselnost. Ko pa je kasneje postal »materializem« kot nova nemška filozofska smer svetovni nazor, ki je pometel s poslednjimi pozicijami metafizične špekulacije, s tem pa vneto podprl dragocena odkritja mikroskopije, bakteriologije in nau- ka o celici, je opozicija proti francoski medi- cinski šoli popolnoma splahnela. V začetku preteklega stoletja se je v zdrav- stvu porajalo vedno več novih smeri, ki so si brez večjega napora priborile začasno pr- venstvo v medicini. Najpomembnejše in po Zahodu najbolj razširjene so bile Hahne- mannova »homeopatija«,* Mesmerjev »mag- netizem« in Schenleinova »Naturhistorische Schule«.^* Ne oziraje se na to, kako globoko so te »ideje« okupirale človeško miselnost, so vse bile v bistvu več ali manj špekulativne in mistične narave. Poskušale so se v medi- cinsko znanost neopazno vtihotapiti ter si jo s pomočjo magnetizma, elektrike in kemizma šiloma podrediti. Res pa je, da se je tudi znanstvena medi- cina ta čas močno oddaljevala od klasičnih vzorov, ki SO jih izklesali nesmrtni duhovi, kakor so bili Hipokrat, Kornelij, Celsus, Ga- len, posebno pa Paracelsus, Sydenham, Boer- haave, Fridrich Hoffmann in dr. — in na katerih je slonela. Ti ustvarjalci so bili na- tančni opazovalci narave in njenih zakonov. Pri zdravljenju so uporabljali v prvi vrsti naravna sredstva. In prav to dejstvo, ki ga dobršen del medikusov v začetku XIX. stolet- ja ni znal pravilno oceniti, tolmačiti in upo- rabiti, je speljalo razvoj medicine na ne- pravo pot. Zdravljenje bolnikov je bilo zato prepuščeno stalni nevarnosti zaradi mučnih, prepogostih in dostikrat nepotrebnih opera- tivnih posegov ter zaradi množice komplici- ranih zdravilnih sredstev in pripomočkov, ki * Na Kranjskem je homeopatijo v prvih de- setletjih minulega stoletja propagiral nekdanji predstojnik in višji zdravnik-ranocelnik bolniš- nice usmiljenih bratov v Ljubljani, prior Faustus Matevž Gradišek. Hud njen nasprotnik je bil ljubljanski fizik dr. Fran V. Lipič (Lippich), ka- snejši profesor na padovanski fakulteti, ki je v boju z Gradiškom podlegel in je nato moral za- pustiti Ljubljano. so bili neredko bolj škodljivi kot zdravju ko- ristni. Kot protiutež takratnemu medicinskemu stališču, še bolj pa zaradi strahu pred njim so nastajale v nemških deželah nove smeri zdravljenja, ki pa so zašle v drugo skrajnost in so se opirale izključno le na empiriko in iz te izhajajoče »naravne zdravilne me- tode«. V tem smislu so se kasneje ustanav- ljale zasebne, laične »zdravilne šole«, ki so do dna duše zaničevale šolsko medicino tudi še potem, ko je ta stopila na pravo pot, in ¦L njo vodile hude, dolgotrajne, a včasih tudi zmagovite bitke. Koristnost »naravnih zdravilnih sredstev« so poznali že antični narodi. Sokrat, Platon, Aristotel, Tacit so omenjali v svojih delih posebne naprave za termalne kopeli. Razva- line slednjih, tudi po naših krajih, spomi- njajo na nekdanje veličastne »rimske terme«. Tudi Cortez, ki je leta 1519 zasedal Mehiko, je pri Inkih videl, kot je to kasneje opisal, kupolaste kopališke zgradbe. Iz XVI. stoletja so znane »turške kopeli«, ki so služile bol- nikom kot naprave za potenje in so bile nek- daj silno razširjene po Aziji. Splošno pri- ljubljeno srednjeveško sredstvo pri Germa- nih so bile t. i. »nemške kopeli«, ki so jih ti prevzeli od sosednjih slovanskih plemen. Po- dobne kopeli so uporabljali tudi na Finskem in v Rusiji. Našteli bi lahko vrsto ustanoviteljev »na- ravnih zdravilnih metod«, ki so za današnji čas prav tako kot slednje zgolj še zgodovin- ska, več ali manj zanimiva posebnost (Pavel Schroth, Lahmann, Ferdinand Kristian Oer- tel, Schindler, Reinelt, J. H. Rausse, Adolf Meyer, Möller, Riedlin, Kapferer, Baltzer, Rose, Berg idr.), vendar so bili med imeni trije, ki so bili za razvoj našega zdravstva najbolj pomembni: Vinoenz Priessnitz, Seba- stian Kneipp in Arnold Rikli. Prvi, šlezijskl kmet in samouk Priessnitz iz Gräfenberga, je pod vplivom svojčas neopaženega dela Johanna Hahna: »Unterricht von wunderba- ren Heilkraft des frischen Wassers«^'^ iz leta 1738 V prvih desetletjih minulega stoletja zdravil bolnike po hidropatičnih principih, tj. z uporabo hladne in tople vode. Pries- snitzova »naravna zdravilna metoda«, ki je v bistvu temeljila na pridobitvi bolnikove teles-j ne odpornosti, se je naglo širila po nemško govorečih deželah. Tudi ostala dva »naravna zdravnika«, župnik Kneipp in tovarnar Rikli, ki sta bila sprva goreča privrženca te nove zdravilne smeri, sta kasneje Priessnitzovo »enostransko metodo« izpopolnila in jo obo- gatila z lastnimi izkušnjami in pogledi. Urad- na medicina, čeprav se je takim »metodam« 46 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA najprej močno upirala, je vendar kasneje del teh javno priznala in celo sprejela med svoje.* Uspehi »naravnih zdravilnih metod« so med bolniki imeli zaradi nebogljenosti in za- ostalosti tedanje medicinske znanosti ter za- radi zgoraj omenjenih činiteljev hude zago- vornike, a tudi nepopisno sugestivno moč. To je večkrat begalo ne le nevedno ljudstvo, ampak je včasih zapeljalo, sicer bolj redko, tudi solidno izobraženo zdravništvo. Kljub temu pa bi ne smeli odreči pomemb- ne vloge, ki so jo omenjene empirične meto- de prispevale k razvoju znanstvene medici- ne.Čeprav so bili ustvarjalci »metod« po- večini brez osnovne medicinske izobrazbe in so svoje »metode« odkrivali po naključju, tj. s pomočjo opazovanja učinkov le-teh na last- ni »koži«, so bila »zdravilna gibanja«, ki so jih vodili taki laiki, že a priori zaradi svoje preprostosti, razumljivosti in enostavnosti precej blizu ljudski psihi. Znanstvene teori- je, hipoteze in izsledki pa so se porajali le skozi dolgoletne napore in visoke stroške, terjali pa so za kolikor toliko približno ra- zumevanje brezobzirno in neizprosno po- prejšnjo medicinsko izobrazbo. »Empirične šole« so propagirale splošna higienska nače- la, bolj naravno, smotrno in nravno življe- nje, kar je bilo brez dvoma zelo zdravo in koristno in se jih je ljudstvo brž oprijelo in i s pridom posluževalo. Razen omenjenega pa. so praktično izvajale veliko tega, kar je kas-- neje koristilo pri izgradnji znanstvene hidro- balneo- in klimatotera|)iJe^ _ ........ * Tako priporoča in uporablja npr. šolska me- dicina v določenih primerih »Priessnitzove ob- loge«. "Kopališče in vodno zdravišče Kamnik na Kranjskem« Na Kranjskem so bila javna kopališča ustanovljena med letoma 1318 in 1360. Naj- bolj znana so bila v Ljubljani, Kamniku, Škofji Loki in na Bledu. Ohranjeno pismeno poročilo priča, da je koroški vojvoda Ulrik-^ že leta 1267 ob neki priliki podaril gornje- grajskemu benediktinskemu samostanu kopa- lišče v Ljubljani (stupam balneaream), ki pa za javnost ni bilo dostopno. V tem obdobju je namreč prevladovalo splošno prepričanje, da se s pogostim kopa- njem človek najlažje ubrani kuge. Kopališča so bila tudi središča družabnosti, kjer so se prirejale neredko razuzdane zabave. Priljub- ljeno osveževanje telesa je bilo tudi v parni kopeli (Badstuben). Za red v kopališču so skrbeli od mestnega sveta imenovani nadzor- niki (kopališki mojstri), katerim so bili pod- rejeni kopališki uslužbenci — balneatores, barbitonsores in chirurgi. Kasneje, ko se je strah pred kugo polegel, so javna kopališča povečini propadla. Sredi XIX. stoletja so se po slovenskih krajih udomačile »naravne zdravilne meto- de« oziroma »šole«. Po nekdanjem Kranj- skem se je najbolj razširila Kneippova me- toda, ki je imela največ privržencev med preprostim ljudstvom, bolj bogati pa so se rajši vozili k Rikliju na Bled. Kneippova zdravilna metoda^^ je bila se- stavljena v glavnem iz dveh delov: a) iz sredstev, ki krepijo telo in b) iz uporabe vode. Med prva so spadala: hoja z bosimi no- gami po rosni travi, po mokrem kamenju, po na novo zapadlem snegu in po vodi; prav tako polivanje kolen in pomakanje ramen ter 47 KRONIKA ČASOPIS za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO nog V vodo, ki naj bi bila kolikor mogoče mrzla. Voda naj bi rabila še za polivanje, za umi- vanje, za kopeli, za pitje in kot para. Tudi dieta je bila sestavni del zdravilne metode. Poleg običajne hrane, ki so jo bol- niki zauživali med zdravljenjem, so zjutraj dobivali še »Kneippovo krepko juho« (Kraft- suppe), »Kneippovo sladno kavo«, medico in kruh iz moke z otrobi. Posebni predpisi so veljali za obleko. Mo- rala je biti sešita iz »pristnega domačega platna«, da je koža bila izpod nje vedno do- volj topla. Kajenje in zauživanje alkoholnih pijač je bilo med zdravljenjem prepovedano. Proti koncu minulega stoletja je bil v Ljub- ljani ustanovljen »Wörishofen v Tivoliju«. Zdravilišče je obsegalo prostorno leseno ko- čo, ki je bila pregrajena v več kabin. Ob ko- či je tekel potoček Pržanj, dovolj mrzel tudi v vročih poletnih dneh, kjer so si po Kneip- povi metodi namakali noge in bosi hodili po vodi in rosni travi. Kneippovi »kočarji« so imeli svoje društvo, na kar opozarja oglas v »Slovenskem narodu« iz leta 1899: »Nekateri prijatelji Kneippovega načina zdravljenja so se združili v klub ter so v Ti- voliju, v jako prijetni dolinici napravili ne- kako malo Kneippovo zdravilišče, katero se otvori jutri popoldne ob 3. uri. Kdor želi klu- bu prisostvovati, naj se oglasi pri načelniku gosp. J. Beliču.« Kopališče je obstajalo še nekaj časa po prvi svetovni vojni, ko so ga upravljali že- lezničarski upokojenci iz Šiške. Danes ni opaziti več sledu za njim. Sedaj je tam ljud- sko zabavišče s kegljiščem in bifeji pod ime- nom Mostec. Stare ljubljanske hiše zasebnih kopalnic niso poznale.'" V ljubljanskih mestnih arhivih iz srede preteklega stoletja so ohranjene no- tice o prvih javnih kopaliških in zdraviliških napravah, ki so bile nekoliko večjega obse- ga. Na mestu t. i. »vodnih vrat«, tj. na koncu sedanjega Grudnovega nabrežja v bližini Zabjeka so stale »Marijine toplice«. S tega kraja so baje Francozi naskakovali Ljubljano in stari Ljubljančani so vedeli pripovedovati, da je bila prav ta hiša »francoska trdnjava« proti Ljubljani. Kdaj je bilo kopališče ustanovljeno, ni zna- no. Nekdaj je kopališče slovelo pod nemškim imenom »Marienbad«." »Toplice« so bile na- stanjene v stari hiši in anali iz leta 1847 ta čas omenjajo kot lastnika Karla Ferdinanda Koschierja (Koširja). Košir je bil uradnik na magistratu in je bil med Trnovčani in Kra- kovčani znan kot vnet »šolar in sploh pasio- niran ptičar«." Hiša je bila od srede prete- klega stoletja 64-krat zadolžena. Zgradba »Marijine toplice« je bila prede- Ijena v dva dela tako, da je vsak obsegal po 6 kabin. Kabine so bile opremljene s kopal- nimi kadmi. Kadi so bile lesene, le dve sta bili kamniti. Dve kadi sta bili tudi večji in sta bili namenjeni zakoncema, ki pa sta se morala za to izkazati, sicer bi ne dobila vsto- pa.*3 Na podolgovatem hodniku sta bila vzi- dana kotla za segrevanje vode. Vodo so črpa- li na dvorišču iz Ljubljanice z vodno črpal- ko, ki jo je gnal najprej domači osel, kasneje delavec. Proti koncu XIX. stoletja je dal te- danji lastnik Friderik Košir napeljati vodo- vod v kopališče. Ljubljančani pa so imeli raj- ši vodo iz Ljubljanice, posebno ob deževnem vremenu, ko je bila ta še vsa kalna. Hvalili so jo kot zelo zdravo in celo zdravilno. Zato ¦ vila »Neptun« 48 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA SO jo zahtevali od lastnika kopališča tudi potem, ko je dal speljati vodovod. Da je Ko- šir ustregel gostom, je dal natisniti v leta- kih, ki jih je vsako pomlad pred kopalno sezono razpečaval po mestu, še tole nazna- nilo: »... Za kopanje v banjah rabil bodem iz- ključno le rečno vodo; na razpolago so pa tudi najboljše žveplene in močvirne kope- li ...«« Obe, z letakom omenjeni kopeli je Košir pripravljal na premeten način: za žveplene je v vodo, pripravljeno v banji za kopel, na- sut žveplov prah; za močvirne pa zdrobljeno šoto. »Toplice« so do konca minulega stoletja bi- le dobro obiskovane. Delovale so v sezoni od 1. maja do 1. oktobra. Leta 1900 pa so \ Ljubljani v Kolodvorski ulici zgradili »Mest- no kopališče« s toplimi kopelmi, kasneje ena- ko še v »Slonu« ter mrzlo kopališče ob Gra- daščici. Obe zadnji kopališči sta bili za tisti čas moderno urejeni, zato so »Marijine to- plice« vedno bolj hirale. Najhujše je bilo za »toplice«, ko je pričelo primanjkovati šote, ki SO jo uporabljali za pripravo »močvirnih kopeli«. Z njo pa so tudi kurili, kar je bilo še najceneje, ko so segrevali vodo. Leta 1917 je Košir zaradi pomanjkanja šote in zaradi regulacije Ljubljanice moral s »toplicami« prenehati. V prazne kabine je magistrat na- to naselil mestne brezdomce. Sredi leta 1931 so kopališče uradno požgali.^ S tem so raz- širili cesto, ki vodi ob Ljubljanici proti Šent- jakobskemu mostu. »Knajpanje« so poznali tudi v Kamniku. »Kopališče in vodno zdravišče Kamnik na Kranjskem« (»Bad Stein«) je bilo ustanov- ljeno leta 1876. Zgrajeno je bilo 411 m nad morjem, sredi prekrasnega parka, na ozem- lju nekdanje mekinjske občine, ob levem bi- striškem bregu, v kotu, kjer priteka Nev- Oglas za Riklljevo sončno zdravilišče na Bledu, ob- ; javljen v Letoviškem listu zdravilišča Bled, 1914, št. 4 : Ijica k Bistrici in ob vznožju do 2560 m vi- sokih Kamniških planin. Okolica je bila za- res za to prikladna. »Bližnje planine, krepilni planinski zrak, izvrstna, čista planinska vo- da, pripravna šetališča po gozdovji — vse to ima že samo po sebi veliko zdravilno moč in blagodejno upliva na slabotne in nervozne goste .. .«f'* »Vodno zdravišče« (Wasserheilanstalt) je bilo urejeno sredi parka in je obsegalo zdra- viliško poslopje (Curhaus) in štiri vile za nastanitev gostov. »Zdraviško poslopje« je imelo veliko plesišče in obednico z verando, kjer je bilo prostora za 100 ljudi. Razen tega je bilo za goste na razpolago več sob, keg- ljišče, biljardnica, salon in točilnica. Gostje so lahko stanovali tudi v pripravnih prosto- rih in sicer v vili »Neptun«, »Na mlinu«, »Lu- jizi« in »Ivani«. Lastnik umetnih nasadov in poslopij je bil Alojzij Prašniker (Prasch- niker), veleposestnik in tovarnar v Mekinjah. Pogled na zdravilišče je dajal zelo prije- ten vtis. Leta 1883 je kopališče obiskal cesar Franc Jožef in ob tej priliki »je blagovolilo Njega Veličanstvo izraziti se o kopaliških na- pravah jako laskavo in pohvalno«.*" Poleg zdraviliškega poslopja je bilo ureje- no kopališče, ki je imelo več kopelnih sob za tople, mrzle in kropilne (douch) kopeli. Sezona v kopališču je bila od 1. maja do konca oktobra. V avgustu leta 1891 je zavod prevzel Kneippovo zdravilno metodo,^ zato so se lo- tili velike preureditve. Ob zdraviliškem po- slopju so uredili velik plavalni bazen s 16 kopalnimi kabinami za slačenje. V parku, nekaj metrov vstran od bazen, je bila zgra- jena posebna stavba. Tu so se hranila različ- na telovadna orodja, ki so bila namenjena za krepitev bolnikovih mišic. »Vodno zdravišče« je imelo vse pripadajoče priprave, ki so so- dile v arzenal »zdravilnih metod« po Kneippu in Priessnitzu, poleg tega pa še Riklijeve parne postelje.* Zdravljenje v »zdravišču« je obsegalo na- slednje vrste »zdravilnih metod«: a) Sistematično zdravljenje z mrzlo vodo. Sem je sodilo: kopanje, polivanje, otiranje ali masaža telesa s kapljaj očim tušem, vlažni ovitki, kure za potenje s suhimi ovitki, pol- na kopel, kopel s potapljanjem, nagla kopel, polkopel, sedežna kopel, nožna kopel, različ- ne lokalne kopeli, zračna kopel, polivajoči tuš, deževni tuš, kopel za nos in mrzli ovitki. * Tako je bilo zapisano v vabljivi brošurici, tiskani leta 1893, ki je bila prevod ali slovenska izdaja nemške knjižice »Wasser-Heilanstalt und Bad Stein in Krain«. Slednja je izšla v Wörlovi zbirki. Le na dveh mestih je v slovenski izdaji bil majhen dostavek. 49 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO b) Medicinsko kopel: blatne, smrečne, sol- ne in ogljikove kopeli. c) Elektroterapijo, za katero so bili v rabi aparati s faradičnim in galvaničnim tokom. č) Masažo, zdravilno telovadbo in inhala- cije. d) Kneippovo dieto, kure s pitjem vode, kure s hojo in gibanjem na svežem zraku. e) Zdravljenje s suhim, vročim zrakom. f) Sončno kopel.* Vsak bolnik je moral dobiti od kopališke- ga zdravnika dovoljenje, da je smel izvajati zdraviliške kure. Zdravilišče je imelo hidro- patskega in še dva druga pomožna zdravni- ka, da »se zdravljenje zvršuje strogo znan- stveno in pod zdravnikovim nadzorstvom«." Hidropat dr. Robert Wackenreiter je bil so- časno tudi upravnik zavoda. Specializacijo je opravil na kliniki za hidroterapijo pri prof. Winternitzu, na dermatološki kliniki pri prof. Kaposiju, na nevropsihiatrični kliniki pri prof. Krafft-Ebingu in še v Wörishofnu, kjer je po končanem stažu prejel od Kneippa spri- Riklijevl pacienti v sončnem in zračnem kopališču na Višcah. Posneto iz prospekta »Arnold Rikli's Sonnenheilanstalt in Veldes (Oberkrain) Oesterreich 1909« čevalo. V kamniškem zdravilišču je deloval še do leta 1908, ko ga je nasledil dr. Rudolf Raabe,5 bivši asistent na dunajskem hidrote- rapevtičnem zavodu »Beatrixbad«. Leta 1892 se je število gostov močno pove- čalo. Za to je poskrbel sam Kneipp, ki je za- radi prenapolnjenosti zdravilišč v Wörishof- nu usmerjal bolnike v kamniško zdravilišče in je s tem priznaval Kamniku isti status, kot ga je imelo zdravilišče v Wörishofnu. Kamniški zavod je bil celo v nekaterih po- * Leta 1903 so v ta namen zgradili novo po- slopje. gledih na boljšem od podobnih zavodov po Bavarskem, ker »se tu zdravi vsak bolnik po osebnosti, uporabljajo se vsa sredstva Kneip- povo metode, polivanje, umivanje, zavoji, kopeli, parne kopeli, zdravilna zelišča itd. in zdravniško restavracijo — kar je velike važ- nosti — nadzoruje zdravnik natančno in strogo.«" Zdravilišče je dovoljevalo precej ohlapne indikacije. Sem so sprejemali bolnike z nev- rastenijo, s histerijo, z nevralgijami, z išia- som, s kroničnimi in habitualnimi glavoboli, z migreno, z Basedovo boleznijo, z inicialnim stadijem tabesa, s horejo in lažjimi oblikami padavice. Posebnega t. i. »individualnega zdravlje- nja« pa so bili deležni bolniki s sklepnim rev- matizmom, z želodčnimi in črevesnimi teža- vami, s kroničnimi katarji sinusov, žrelnice in bronhov, z astmo, s pljučnim emfizemom, s kroničnimi srčnimi obolenji (kot angina pectoris ali srčne nevroze), z motnjami v krv- nem obtoku, z obolenji jeter in žolčnika, z »enuresis nocturna«, z anemijami in hlorozo, s podagro, s škrofulozo, z zamaščenostjo, z raznimi dermatozami, z »ulcus cruris«, s kro- ničnim obolenjem ženskih rodil in menstrual- nimi motnjami, s seksualnimi izpadi ter s kroničnim zastrupljenjem z alkoholom, ni- kotinom in morfijem.5 Po ceniku iz leta 1893 so bile cene za »vod- no zdravljenje«, tj. za uporabo vode za vse vrste »zdravilnih metod«, za perilo in po- strežbo — 60 kr. na dan.^ Zunanji gostje, ki so se hranili in stanovali zunaj zavoda, so plačevali za samo zdravljenje 80 kr. na dan. 50 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVI NO KRONIKA Pogled na kolonijo Riklijevih zračnih ut, bivanje v teh utah je bil sestavni del terapije, Prefotografirano iz prospekta ^>Rikh's Sonnenheilanstalt in Veldes (Oberkrain) Oesterreich. 1909«, Iz gradiva Turističnega društva na Bledu Zdravniški honorar so bolniki plačevali zdravniku in se je ta ravnal po »kakovosti in dobi zdravljenja«,^ Manj premožni so ime- li nekaj popusta. Kasneje pa so bile cene zdravljenja večkrat navzgor zaokrožene,^ Kamniško zdravilišče so redno obiskovali tudi nekateri naši odlični kulturni in politič- ni delavci. Tako se je od leta 1885 skozi 16 let zdravil v »zdravišču« znani zgodovinar prof. Josip Stare iz Zagreba. Tudi skladatelj Vilhar s prijatelji je bil tu stalen gostja Po preusmeritvi zdravilišča na Kneippov način zdravljenja, ko se je tudi dotok gostov naglo povečal,* so ga obiskovali tudi številni gostje iz Hrvaške, kot npr. grof Kulmer in kasnejši nadškof dr. Bauer. Kamnik je bil ta čas »pra- vo hrvatsko letovišče«. Zaradi odlične lege zdravilišča, ki je omo- gočala veliko krajših in daljših sprehodov ter izletov v okolico, so v zdravilišče prihajali tudi istrski in tržaški rodoljubi: Spinčič, Mandič, dr. Ribaf in dr. Gregorin. Ti so na sprehodih lahko nemoteno obravnavali na- rodnostna in politična vprašanja, ker v ta- kem okolju oblasti niso bili sumljivi. Kamniško zdravilišče je uživalo velik slo- ves tudi zunaj meja nekdanje Kranjske. Za- nimiv je s tem v zvezi naslednji primer, ki je zavodu prispeval še večji sloves. Leta 1894 se je v kamniškem zdravilišču zdravil škof Janez Stariha (1845—1915),4<' ki je pripoto- val sem po nasvetu prijateljev iz Amerike. Izgubil je bil namreč popolnoma glas, a se je kmalu zatem ozdravljen vrnil v Ameriko. Med prvo svetovno vojno se je v zdravili- šču nastanilo vojaštvo, ki ga je temu pri- merno poškodovalo. Po vojni je zdravilišče * Samo v enem dnevu so leta 1899 našteli v zdravilišču 964 tuj cev.''" kupil tovarnar Pollak iz Ljubljane, nato ga ; je podaril konventu usmiljenih bratov v Kan- i diji pri Novem mestu. Usmiljeni bratje so nameravali obnoviti Kneippovo zdravilišče i ali pa zgraditi na tem mestu dom za onemog- le duhovnike. "V letu 1926 so dogradili stav- bo le do strehe, naprej pa ni šlo, ker jc : zmanjkalo sredstev. Leta 1930 so za javnost i odprli prsne, kadne tople kopeli in bazen. \ Leta 1937 je lastništvo kopališča prevzela ; Kopališka družba in mu vzdela ime »Nep- tun«. Med drugo svetovno vojno so Nemci dogradili nedokončano stavbo, ki so jo nato uporabili za svoje urade. Po vojni se je v i stavbi nastanila Baza za repatriacije, od leta i 1947 pa Zavod za rehabilitacijo invalidne mladine. V vasi Podlipici, severno od Zagorja, kjer se stekata potoka Medija in Orehovica, izvira iz skal topel vrelec. Znan je bil že Valva- sorju, saj ga je sam večkrat obiskal in je o njem tole zapisal: »Toplice leže pri kraju Nanuzaki, v bližini Medije. Vroča voda vrel- ca, ki izvira izpod skale, je pomagala že mno- gim bolnikom, posebno tistim, ki so imeli kontrakture ali stare prelome kosti.«*' Nekaj minut hoda od vrelca, bolj proti se- verozahodu, je stal Valvasorjev grad Galle- negg, ki ga je sredi XIX. stoletja odkupil tovarnar in bogataš Prašniker. Podjetni Praš- niker^ je ob vrelcu nameraval kopati, ker je iskal rudnik s premogom. Premoga pa ni na- šel, temveč je pri kopanju naletel na izvire tople vode. Tu mu je graški profesor minera- logije, Peters'" svetoval, naj bi se rajši za- dovoljil s toplim vrelcem, kakor da bi še na- prej vrtal v neznano. Prašniker je tako tudi storil. ) 51 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Na vodi Orehovici je Prašniker dal zgra- diti leta 1877 kopališče »Gallenegg« (Valva- sor-Heim),'i ki je stalo na severovzhodni stra- ni istoimenskega gradu. Kopališče je obsega- lo več kopeli. »Das Grottenbad« (Jamna kopel)'" je bila zgrajena na Frančiškovem izviru. Pritlična, zidana hiša je bila opremljena s kabinami. Tu je bil zidan bazen, ki je bil toliko velik, da so ga sočasno lahko uporabljale štiri ose- be. Za razsvetljavo bazena je služila umetna luč. Temperatura vrelca je bila stalna in si- cer med 26»—28" C. Vrelec je bil posebno priljubljen pri bolnikih moškega spola, ki so se zdravili za podagro, za revmatičnimi težavami, za splošno oslabelostjo in za sek- sualnimi motnjami ali pa so imeli slabo zra- sle zlome kosti na spodnjih udih. Kopališče je zaradi svoje zdravilne moči bilo znano da- leč zunaj meja nekdanje Kranjske. Obisko- valci, ki so bili večinoma preprosti ljudje, so prihajali sem množično, posebno ob nede- ljah in praznikih, tudi iz oddaljenih krajev. Zato je veljalo kopališče kot »ljudsko kopa- lišče«. Nekoliko vstran od »Jamne kopeli« stoji še danes manjši obelisk, ki ga je postavil Praš- Ilustracija delnih in posteljnih parnih kopeli, ki so bile • del Riklijeve terapije (namesto sončnih kopeli). Pre- ; fotografirana ilustracija brošure: »Rikli's Bett- und I Helldampfbäder — 1889« i niker v spomin in na čast Valvasorju. Na prednji strani nosi naslednji napis: »Dem edelsten krainischen Patrioten Herrn Johann Weikhardt Valvasor Freyherrn zu Gallenegg ect. ect. anlässlich der Eröffnung dieses Bades im Juni 1877 zum ehrenden Andenken gewidmet von Alois Praschni- ker.«^" Desno od »Jamne kopeli« je Prašniker ure- dil drugo kopališče. Imenovalo se je »Annen- bad« (Anina kopel)^" in je bilo grajeno v švi- carskem stilu. Tu se je lahko kopalo 20—25 bolnikov hkrati. Voda vrelca, ki je imel drug izvir, je imela stalno temperaturo med 24^ do 26" C. Po učinku je bila enaka vodi vrelca v »Jamni kopeli«. Prašniker je tu dal urediti posebne kopalne banje (kamnite banje, po- globljene in bazenu podobne naprave). Ko- pališče so uporabljale večinoma bolnice žen- skega spola. Tretje kopališče, ki je bilo zgrajeno nekaj korakov vstran od »Anine kopeli«, je ležalo sredi prelepega in brezhibno negovanega parka. Imelo je pravi, odprt bazen, ki je bil obrobljen z dekorativnim cementnim okvi- rom; tega so izdelale Prašnikerjeve tovarne. Dno bazena je bilo pokrito z mivko. Slednja je imela poseben zdravilen pomen: vodni me- hurčki namreč, ki so se razpršili skozi mivko, so pokali in so dražili kožo kopalca. Ker je bil bazen precej plitek, so ga uporabljali tu- di otroci. Temperatura vode je nihala med 18" in 20" C. Zdravljenje v bazenu je bila posebnost kopališča. Zanj je bil odrejen do- poldanski čas, ko so se sončni žarki močno uprli ob vodno gladino bazena. S tem je na kopalca učinkovala zdravilna kombinacija sredstev: žarkovja, zdravilne vode iz vrelca in čudovito aromatičnega, z eteričnimi olji prepojenega zraka, ki ga je dovajala flora iz parka. Da bi si gostje zavarovali glavo proti močnemu soncu, so v kopališču prodajali po- sebne v ta namen izdelane slamnike po ceni 30 kr. za kos. Gospe in gospodje so kopališke klobuke radi nosili tudi zunaj kopanja, ker so bili lično narejeni in primerni za nošnjo. Ob bazenu so se vrstile kopalne kabine in garderobe. Na kraju samem pa je bil na udobnih ležalnikih omogočen prijeten poči- tek. Levo od »Jamne kopeli« je stala restavra- cija, ki je bila prav tako grajena v švicar- skem stilu. Ob tej se je raztezal aromatičen park. Pred njim pa je bil urejen manjši ba- zen z vodometom, kamor se je odtekala od- večna voda iz »Jamne kopeli«. Zdraviliški gostje so stanovali v Valvasor- jevi vili, ki je imela 24 prostorov. Tudi grad 52 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Gallenegg je služil v iste namene in je imel na razpolago za goste 12 prostorov.'" Zdravniško posvetovalno službo je v ko- pališču opravljal obratni zdravnik iz Za- gorja. Sedanji videz kopališča je drugačen. Zal je bolj preprosto urejeno. Parka in vodome- ta ni več, pa tudi gradu Gallenegga ne, ki so ga v zadnji vojni porušili. Današnje kopa- lišče si je vzdelo ime »Medijske Toplice«. Čeprav je bil Bled še v Prešernovih časih komaj znano naselje na Gorenjskem, je do- segel v zadnjih sto letih raven največjega jugoslovanskega letoviščarskega kraja in je zaslovel daleč preko meja naše domovine. To se je Bledu posrečilo zaradi izredno ugod- ne topografske lege in klimatskih razmer. Bled so zaradi cerkvice na Otoku obisko- vali že od XIII. stoletja dalje številni do- mači in tuji romarji, ki so sem prišli »prosit zdravja in usmiljenja pri blejski Materi«.^! Bolniki pa so se radi posluževali tudi ter- malnih vrelcev, ki jih omenja leta 1689 Val- vasor. Ti vrelci, ki jih je bilo vsega skupaj sedem — uporabni od teh so bili samo štirje — so bili razporejeni v polkrogu po vzhod- nem pobočju in so od severa proti jugu bili postopoma toplejši. Ni znano, ali so vrelce uporabljali tudi briksenški škofje, ki so bili gospodarji Bleda že cd začetka XI. stoletja, pač pa omenja Valvasor, da je te rado obi- skovalo poleg domačinov tudi plemstvo iz Avstrije. Ob vrelcih je bilo namreč v XVII. stoletju zgrajeno leseno kopališče. Krištof Karel Waidmann (1642—1651),« oskrbnik blejskega gradu, je dal del teh vrelcev kas- neje zasuti, ker se je bil naveličal stalnih obiskov gospode, ki ji je moral ob takih pri- ložnosti kot dobrim znancem tU pa tam kaj poslati v kopališče ali jih celo povabiti na grad. Podobne reči pa so skopuškemu go- spodarju šle le sila težko od rok. Zato je dal skopati jarek, da bi ugonobil postrvi in bi se tudi na tak način zavaroval pred nadlež- nimi gosti. Čeprav je bilo kopališče uničeno, so domačini kasneje našli ob zasutem vrelcu še neki drug izvir, ki so ga prav tako radi obiskovali in si z njim zdravili »bolezni mrzle narave in izvora«.'" Na travniku kmeta Ferjana v Želečah'- so že naslednjega leta »neki podjetni Blej- ci«4, 26 ob podpori grofa Rajmunda Turjaške- ga sklenili, da na lastne stroške in z lastnimi silami zgradijo ob termalnem vrelcu kopali- šče. Na tem mestu je sredi minulega stoletja zraslo zdravilišče »Louisenbad«. Za blejske vrelce se je kot znanstvenik pr- vi zanimal Hacquet.i* Leta 1779 je izmeril Račun Riklijevega zdravilišča gospodu kapitanu Sugniju z dne 8. avgusta. 1864. Prefotografirano iz gradiva Tu- rističnega društva na Bledu temperaturo vode, ki je znašala 18" R. Prva j analiza^^ blejskega vrelca je bila nato leta i 1784 objavljena v njegovi »Oryctographia Carniolica«. Kasneje so sledile še druge ana- lize. Tako sta leta 1821 analizirala termo le- karnarja Vondrašek in Krainsky,^^ leta 1822 po nalogu kresi j e Laschan^* in leta 1874 Kletzinsky.'^ Analize so pokazale, da voda iz vrelcev vsebuje bogate množine minera- lov in so zato zdravniki (npr. dr. Petrovich'^) ; priporočali njeno uporabo pri zdravljenju '< kroničnih obolenj. Zdravljenje je bilo menda i sila kratkotrajno, uspehi pa pri tem prese- i netljivi in skoraj »čudežni«. Ne oziraje se tudi na poročila, ki jih je poslal prof. Rich- ter,'ä je dunajska medicinska fakulteta za- ¦ vzela pri ocenjevanju kemičnih analiz blej- : skih termalnih voda kljub temu precej skep- ! tično stališče glede na njihovo zdravilno vrednost. Kljub takemu odklonilnemu stali- šču je ljubljanski zdravnik dr. Pober^^ Blej- cem svetoval, naj se gradnja kopališča ne opusti, pri čemer se je skliceval na dr. Stro-j ja in dr. Petrovicha, ki sta se navduševala ; nad terapevtičnimi uspehi, ki sta jih pri ne-i 53 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO katerih bolnikih dosegla z uporabo terme. Ob tem je bil tudi prof. Richter mnenja, da bi se »vrelec moral imenovati zdravilen, ni- koli pa termalen, saj kot ,toplice' ne bo ni- koli pomemben, kot zdravilen vrelec pa lah- ko postane izredno znamenit«. Taka mnenja in stališča so samo ohrabrila Blejce. S pomočjo radovljiškega okrožnega zdravnika dr. Petrovicha sta okoli leta 1822 Jerman iz Kamna in Homann iz Lesc^^ ločila topli vrelec od hladnega in sta na tem mestu postavila začasno leseno stavbo. Ta je imela dva prostora, in sicer je v enem bila skala, iz katere je izviral vrelec, ki je imel tempe- raturo do 20" R. Pri razstreljevanju so mo- rali biti dokaj previdni, sicer bi lahko znova skalili topli vrelec z novimi mrzlimi izviri. Topli vrelec je bil tik nad jezersko gladino in kake tri sežnje oddaljen od obale jezera. Termalni vrelec so obzidali in so vodo spe- ljali v bazen, ki je bil prekrit z leseno koli- bo. Tu se je lahko kopalo osem ljudi hkrati. Poleg omenjenega sta bila zgrajena še druga dva bazena, večji — za 12 oseb — je bil na- menjen moškim, manjši — za 4 osebe — pa_ Reverz medalje, ki jo je dal Izdelati odbor za proslavo 50-letnice Riklijevega zdravilišča na Bledu 1904. Delo kiparja Wilburgerja. Poleg posvetila ustanovitelju sonč- nega zdravljenja je citat Riklijevega gesla in grb (to- varniški znak). Posnetek po originalu — gradivo Turi- stičnega društva na Bledu Ženskam. Kopališče so smeli uporabljati v prvi vrsti samo bolniki, ki so imeli za to pri- voljenje dr. Stroja. Zdravilišče so najprej imenovali po prvotnem lastniku »Prešeren«, po domače pa so mu rekli tudi »Burjevc«." Novo stavbo na tem kraju, hotel »Louisen- bad«, je pričel graditi leta 1850 poštni rav- natelj Hoffmann.'" Kopališče je bilo dogra- jeno leta 1854, ko ga je njegova vdova pro- dala Jožefu Luckmannu iz Ljubljane.'* Ko- pališče je nato kupil leta 1875 grof Camillo Aichelburg," ki si je dal veliko truda okoli ureditve Bleda. Ustanovil je tudi prvo me- teorološko postajo na Bledu. To zdravilišče, ki je pri zdravljenju kroničnih bolnikov upo- rabljalo zdravilni učinek termalne vode, je v sezoni od 1. maja do 1. oktobra bilo po prepričanju dr. Ludwiga Germovnika" pri- merno tudi kot klimatsko zdravilišče. Neki drug zdravnik, dr. Müller, pa je bil celo mne- nja, da vrelec, ki ima temperaturo 18° R, vsebuje večje množine žvepla in da bi taka voda, če bi bila pogreta v kadeh, bila pri- merna za zdravljenje vseh vrst lišajev, a tudi kot izredno lepotilno sredstvo, ki daje ženski polti svežino in rožnat nadah. Letovanje na Bledu pa že v omenjenih ča- sih ni bilo poceni. Tujec, ki je v času sezone prebil na Bledu več kot pet dni, je plačal zdraviliško takso 4 gld, če se je posluževal zdraviliških uslug ali ne.*' Družinski člani so plačevali polovico pristojbine. Takse pa so bili izjemoma oproščeni: zdravniki z dru- žinami, vojaki od narednika navzdol, otroci pod 12 let starosti in služinčad, ki je sprem- ljala svojo gospodo. Zdravniško službo v zdravilišču sta do leta 1880 opravljala blejski ranocelnik in deloma radovljiški okrožni zdravnik dr. Jelovšek,^' po letu 1890 pa dunajski zdravnik in maser dr. Rudolf Fröschl*' ter sezonski zdravnik dr. Lukeschitz.'* Na pobudo grofa Camilla Aichelburga in dr. Alfonsa Moscheja iz Ljubljane je bil leta 1891 tiskan letak,*' ki je pozival javnost, da zbira denarna sredstva za gradnjo novega zdraviliškega salona in za ureditev zdravili- škega parka na Bledu. Z nabranim denar- jem so potem leta 1896 zgradili »Curhaus« (Zdraviliški dom),*^ ki pa so ga leta 1955 po- rušili zaradi urbanistične preureditve tega mestnega predela. Zdravilišče »Louisenbad« je bilo leta 1922 preurejeno v hotel »Toplice«.' Deset let ka- sneje so v hotelu zgradili plavalni bazen s 30 kabinami za 90 kopalcev. Prostornina ba- zena je znašala 90 m'. Za javnost je kopališki bazen dostopen poleti, pozimi pa navadno le za hotelske goste. 54 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Bled pa se je pričel naglo razvijati in širiti šele zaradi slovesa, ki ga je pridobil ob usta- novitvi svojevrstnega zdravilišča; to je v zadnji polovici preteklega stoletja pri zdrav- ljenju raznovrstnih kroničnih obolenj dose- galo izredne uspehe. »... Bled je kot kopali- ški kraj ogromno pridobil, odkar biva tod v vsaki sezoni hidropat. Letošnje poletje (1858 — op. avtorja) so obiskali Bled zlasti dunaj- ski in tržaški gostje. Novo kopališko poslop- je, ki ga je zgradil gospod Rikli, verjetno ustreza svojim namenom. Na zunaj pa ni prav posebno lepo ...«'" Tako je Bled kljub temu, da ga je po letu 1818 večkrat obiskal Sir Humphry Davy,'- ki je doma in v svetu širil dober glas o nje- govih izrednih klimatskih razmerah, zaslo- vel šele v Riklijevem času. Švicarski tovarnar in hidropat, Arnold Rikli, se je po srečno prestani bolezni in okrevanju odločil, da zgradi tu hidropatsko zdravilišče. Ker je bil bogat, je svojo za- misel tudi uresničil. Leta 1854 je na Bledu ustanovil »Curbadehaus« (Naravni zdravilni zavod),ali atmosferično in kombinirano zdravilišče »Mallnerbrunn«.'* Pri svoji zdra- vilni metodi se je Rikli najprej opiral na dela Munde j a o hidroterapiji in Cornana o zmernem življenju, najbolj pa na Pries- snitzovo »naravno zdravilno metodo«. Ker se kasneje ni več strinjal z enostransko metodo »zdravljenja z uporabo mrzle vode« Vin- cenza Priessnitza, je to izpopolnil z novo metodo kombiniranega zdravljenja: »Wasser tut's freilich, — alles doch nicht; höher die Luft steht, — am höchsten das Licht.«^' Zato je od leta 1867 uporabljal svetlobne zračne kopeli, sončenje in bivanje v zračnih kolibah (»atmosferično zdravljenje«).'*''" Teze je ob- razložil leta 1869 v knjigi »Die Thermodiä- tetik«. V bližini današnjega »Kazina« je stalo ob treh mrzlih vrelcih na vzhodni obali jezera in z glavno fasado, obrnjeno proti jugoza- hodu, zdravilišče »Mallnerbrunn«, ki je bilo grajeno v švicarskem slogu. Vrelci so imeli temperaturo 8«, 10» in 12» R. Rikli je dal vrelce zajeti v bazene, ki so bili v pritličju velike kopališke dvorane. Slednja je merila 50 kvadratnih sežnjev. Kamniti bazeni so bili trije, vsak po 5 kvadratnih sežnjev po- vršine in 4 čevlje globoki. Bazeni so imeli v polovični globini vode klopi, ki so bile na- menjene za nožne kopeli od pedi do kolena. Voda se je v osmih urah obnavljala. Velikost bazena je dovoljevala plavalne gibe. Ob ba- zenih so stale štiri kadi za polovične kopeli. Temperatura vode je znašala 8» in 14» R. V zadnjem delu dvorane so stale postelje za. parne kopeli. Na to iznajdbo je bil Rikli po- sebno ponosen in jo je popisal v knjigi: : »Rikli's Bett- und Heil-Dampfbäder«.'" Poste- lje je uporabljal v času, ko sprememba vre- mena ni dopuščala izvajanja naravnih sonč- nih kopeli. Tu je bilo tudi nekaj prostora, kjer se je 12 bolnikov kopalo lahko sede. Ob bazenu so vodile stopnice v prostor s prhami. Rikli je zbral več sistemov prh. Te i so bile najmočnejše dražilno sredstvo. Na-1 pajal jih je vrelec, ki je imel ternperaturo i 8" R. To vodo so bolniki uporabljali tudi za \ pitje, ker je vsebovala največ ogljikovega ' dvokisa. Nad kopališko dvorano je bila zgrajena spalnica za moške, pred njo pa je bila pokri-. ta lopa in galerija za sončenje. Posebnost Riklijevega »naravnega zdravi- lišča« je bila »kolonija zračnih ut«. Ute (ko- libe) so bile razporejene vzdolž jezerske obale, deloma v bližini današnjega javnega kopališča. Glavna fasada jim je bila obrnje- na proti jezeru in je bila brez stene, namesto te pa je odprtino prekrivala tanka zavesa ali so bile pritrjene lesene letvice. Ute, ki so bile namenjene za dve osebi, so bile prire- jene za izvajanje atmosferske kure. Sam Rik- li je več let prebival v taki uti. Kolonija je štela 34 ut v dveh vrstah. Na Straži je bil »Riklikulm«, tj. park za svetlobno kopel, ki je bil določen za srednje- krepke moške. Park »Arnoldshöhe« je bil namenjen za bolj šibke; najšibkejši pa so uporabljali park »Rolandsheim«. Tudi bol- nice so imele svoje posebne »parke za svet- lobno kopel«. Riklijeva »naravna zdravilna metoda« je temeljila na prepričanju, da vodi obolenje nekega organa nujno do oslabljenja celotne- ga organizma. Uporabljeni zdravilni postopki (Riklijeva zdravilna kura)" sprožajo v telesu reakcijo (bolnikovo naravno obrambno moč), njena kvaliteta pa je odločilna pri uspehu zdravljenja. Ker temeljijo vzroki bolezni sko- raj brez izjeme na motnjah v presnovi živč- nega fluida in sokov, tj. krvi in limfe, slu- žijo »zdravilne metode«, ki jih je predlagal in uporabljal Rikli, v prvi vrsti za odstra- njevanje omenjenih motenj. Zato je pri zdravljenju vseh kroničnih obolenj bistvene važnosti popolna regeneracija organizma, predvsem okrepitev živčevja in obtočil.'" Ta smoter, ki ga je Rikli popisal v »Die Grund- lehren der Naturheilmethode«, je skušal do- seči z uporabo svetlobnozračnih, sončnih in vodnih kopeli Tej terapiji je dodajal še pre- bivanje bolnikov v »zračnih kolibah« in ve- getarijansko dieto. Pri dieti se je oslanjal predvsem na dela Hahna in Baltzer j a. 55 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Rikli je bil privrženec zavestnega ogreva- nja in ohlajevanja, a hud nasprotnik »zmot- nega« medicinskega nauka o škodljivosti temperaturnih sprememb. Omalovaževal in obrekoval je zdravnike zaradi »metode stru- pov«,'* tj. zdravljenja z medikamenti, ki je v navadi v medicini, kajti tudi to je bilo v nasprotju z njegovim naukom. Zaradi take- ga stališča je bil Rikli v pogostih prepirih z zdravniki, ki so ga tudi večkrat obtoževali, da šušmari, enako kakor njegovega sodob- nika Kneippa ali pozneje v naših dneh, Zei- leisa v Gallspachu. V Avstriji so Riklijevo knjigo »Die Fieberkrankheiten« (O vročičnih boleznih), ki je izšla leta 1900 v lastni na- kladi, celo oblastveno prepovedali.'- Bolniki, ki so se želeli zdraviti pri Rikliju, so mu morali poprej poslati svoj natančen popis bolezni (anamnezo), ki je bil potem odločilen za sprejem pacienta v zavod. Rikli je sicer zatrjeval, da se po »njegovi metodi« ozdravijo vse bolezni — od revmatizma do sifilisa**" —, vendar je iz previdnosti odkla- njal nemirne duševne bolnike ali bolnike z akutnimi nalezljivimi bolezni,^* ki bi zaradi hudih patoloških okvar očitno diskreditirali »zdravilno metodo« in bi zavodu jemali do- ber ugled. Po sprejetju v zavod so se bolniki morali strogo držati udomačenega hišnega reda. Zgodaj zjutraj so se v lahki obleki ali ko- palkah napotili v svetlobni park. Tu so se »zračili« do 10. ure. Medtem so pojedli zaj- trk. Po svetlobni kopeli je sledila enourna dopoldanska sončna kopel, po njej pa ohla- dilno kopanje, ki je bilo običajno v polkopeli. Kopel so bolniki zaključili s hojo, da bi se telo zopet ogrelo. Med 14. in 17. uro so bili pacienti zaposleni s popoldanskimi zračnimi in sončnimi kopelmi ter s ponovnimi vodni- mi kopelmi. Kopeli so prav tako zaključili s hojo. Ob 17.30 uri pa je bilo skupno vege- tarijansko kosilo. Riklijevo zdravljenje ni bilo poceni; do- stopno je bilo le za premožne bolnike. Kura, ki je trajala najmanj mesec dni, navadno pa tudi več, je veljala 105 gld.:-'" Bolnik je pla- čeval 5 gld. za zdravniški pregled, 100 gld. pa za zdravljenje, za postrežbo in za vege- tarijansko dieto. Oslabelim bolnikom je Rikli za časa kure izjemoma dovoljeval uživanje mesa, vendar so ga ti morali plačevati po- sebej. Razumljivo je, da je bil »zavod« v vseh pogledih izredno donosno podjetje. i * Tu se misli na pogosta kronična zastrup- j Ijenja z živim srebrom, t. i. »Merkurialkrank-i heit«, ki so ga uporabljali pri zdravljenju sifilisa i v dobi pred odkritjem salvarsana, ne pa na; posledice same luetične infekcije. Rikli je bival na Bledu nad 50 let. V tern času mu je zavod obiskalo več tisoč bolnikov. Dr. Germovnik piše v svojem poročilu, da je Rikliju resnično uspelo, da je s svojo »me- todo« ozdravil številne slabokrvne ženske, ki so trpele za hudo migreno, nevrozo, tudi za histerijo, ali ki so imele dolgotrajne men- strualne motnje ter druga obolenja na rodi- lih. Prav lepe uspehe pa je dosegel tudi pri moških, ki so se zdravili zaradi protina, zlate žile, pletore, ohromelosti hrbtenice, zastarelih »izpuščajev«, ali zaradi posledic seksualnih motenj. Razen na Bledu je Rikli zgradil v letih 1859 do 1892 podobne zavode še v Trstu, Fi- rencah in Griesu pri Meranu,'- kamor je rad odhajal v zimskih mesecih. Leta 1869 je Rikli s somišljeniki ustanovil »četo krepostni- kov«,'* ki je bila neke vrste klub »Riklijev- cev«. Iz leta v leto je število tujcev na Bledu naraščalo, čemur je veliko prispevala tudi gradnja gorenjske železnice leta 1868, ki je povezovala Ljubljano preko Jesenic s Trbi- žem. Iz statističnih podatkov' je razvidno, Spomenik Amoldu Rikliju, ki so mu ga postavili si- novi, na straži. Okrog leta 1945 porušen. Prefotogra- firano iz gradiva Turističnega društva na Bledu 56 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA da je leta 1881 obiskalo Bled 1080 gostov, leta 1887 — 1094 gostov, leta 1905 pa že 2640 gostov. Po letu 1870 je na Bled sicer priha- jalo vedno več tudi takih gostov, ki jim ni bilo toliko do Riklijevega »asketskega« zdrav- ljenja, kolikor za počitek. Ti so imeli večje zahteve ter se niso zadovoljevali z Riklijevo skromnostjo. Zaradi tega je bilo v letih 1880 do 1900 na Bledu zgrajenih več hotelov. Z otvoritvijo Karavanške železnice leta 1906 je Bled dobil najkrajšo zvezo s Koroško, Salz- burgom, Münchnom in vso srednjo in za- hodno Evropo, z druge strani pa s Primorsko in Trstom. S tem je bil Bled tudi uradno uvrščen med večja letovišča in zdravilišča nekdanje avstro-ogrske monarhije. Leta 1904 so na Bledu slovesno obhajali petdesetletnico Riklijevih zavodov-*' *- in so mu častilci ob tej priložnosti dali kovati po- sebno bronasto kolajno z doprsnim reliefom. Izdelali so tudi spominski list. Sinova pa sta mu postavila spomenik na Straži. Ko je dotok bolnikov močno narasel, je Rikli spoznal, da temu sam ne bo več kos. Povabil je na Bled graškega zdravnika dr. Laaba, ki se je prav tako zapisal »naravni metodi« zdravljenja. Vodstvo zavoda pa Rik- li tudi to pot ni dal iz rok. Obdržal ga je do leta 1906, tj. do svoje smrti. Po smrti je pre- vzel lastništvo zdravilišča sin, Oskar Rikli. V opisu »Sončnega zdravilišča Arnolda Rikli- ja na Bledu«, ki je izšel v novi nakladi leta 1909, beremo, da je ta čas imel nad bolniki zdravniško nadzorno službo dunajski hidro- pat dr. Richard Eder,^* ki je na Bledu v času sezone ordiniral dvakrat tedensko. Na Bledu je Rikli imel tudi posnemalce. Domačin Vovk'- je uredil v prvem desetletju XX. stoletja podobne prostore za zračne in sončne kopeli. Tudi ta »zavod« je privabljal na Bled številne domače in tuje goste. Z ustanovitvijo zdravilišč in kopališč jo Bled postopoma izgubljal svoj kmečki videz in se je vse bolj preusmerjal v mestno na- selje. To je popolnoma dosegel, ko so leta 1914 zgradili vodovod in napeljali elektriko.' Po prvi svetovni vojni je Riklijevo zdra- vilišče bilo opuščeno. Stavbe so bile prodano in deloma preurejene v druge namene. BIBLIOGRAFIJA 1. Achtschin A.: Wegweiser durch Krain und' Küstenland für Radfahrer. Laibach, 1895. — 2. Adamič A.: Dvesto let Razlaških Prašnikerjev. »Jutro«, 1930, št. 273. — 3. Andrejka H.: Bled am See. Ljubljana, 1929. — 4. Anonimno: Führer durch Bad Stein (in Krain). Stein, 1898. — 5. Anonimno: Kur- und Wasserheilanstalt »Bad Stein« (Kamnik) in Krain. Stein, 1910. — C. Anonimno: Kopališče in zdravišče v Kamniku. Ljubljana, 1893. — 7. Anonimno: Razvoj turiz- ma na Bledu. Gradivo Turist, društ. Bled. — 8 Anonimno: Nekdanje Marijino kopahšče bodo podrli. »Jutro«, 1931, 24. julij. — 9. Anonimne: Konec stare ljubljanske hiše. »Jutro«, 1931, 29. julija. — 10. Anonimno: Kaj bo s kamniškim »Kurhausom«? »Jutro«, 1933, 23. aprila. — 11. Benkovič J.: Kamnik. Dom in svet, 1892, 517. — 12. Bohinec V.: Arnold Rikli in njegov Bled. Turist, vest. 1953, 12. — 13. Diepgen P.: Ge- schichte der Medizin. Bd. II/2, Berlin, 1958. — 14. Germovnik L.: Curort, Veldes. Wien, 1878. — 15. Germovnik L.: Veldes, ein Naturwunder- land Krain. Wien, 1908. — 16. Goestl F.: Ob Kneippovi smrti. Ljub. zvon, 1897, 451. — 17. Goestl F.: Spomini na Ljubljano pred 60^—50 leti. Kron. slov. mest, 1937, 17. — 18. Gruden J.: Zgodovina slovenskega naroda. Celje, 1911. — 19. Issleib L.: Veldes und die Wochein.Blätter aus Krain. 1858, 2, 41—44. — 20. Keesbacher F.: Krain und seine öffentliche Gesundheit mit be- sonderer Berücksichtigung des Jahres 1881. Lai- bach 1883. — 21. Kimovec F.: Bled nekdaj in sedaj. Ljubljana, 1908. — 22. Kneipp S.: Moj testament. Ljubljana, 1944. — 23. Kneipp S.: Moje zdravljenje z vodo. Celje, 1961. — 24. Lukman F.: Rikli Arnold. Slov. biog. leks. Ljubljana, 1960, 9, 106. — 25. Mal J.: Stara Ljubljana iu njeni ljudje. Ljubljana, 1957. — 26. Minafik F.: Sto let blejskega vrelca. »Slov. narod«, 1922 (separat). — 27. Minafik F.: O železnih toplicah na Bledu in nekaterih sorodnih vrelcih. Vjes. Ijek., 1923, 7. — 28. Minafik F.: Spominski list in kolajna Arnolda Riklija. (Rokopis v Inštit. za liter. SAZU). — 29. Polec J.: Kamnik. Ko- ledar Moh. družbe. 1953, 141. — 30. Radics v. P.; Das Warmbad Gallenegg (Valvasor-Heim) in Krain. Wien 1885. — 31. Radics v. P.: Führer durch Krain und die Landeshauptstadt Laibach. Laibach, 1885. — 32. Radics v. P.; Führer für Bad Veldes. Laibach, 1879. — 33. Radics v. P.: Mineralbad Töplitz in Unterkrain und seine Um»- gebung. Wien, 1878. — 34. Raztresen M.: Bun- galovi ob blejskem jezeru. »Ljub. dnev.«, 1964, 25. 9. — 35. Rikli A.: Aufruf an die kranke Menschheit an Körper und Geist. Laibach, 1857. — 36. Rikli A.: Rikh's Bett- und Theil-Dampf- bäder. Laibach-Leipzig, 1889. — 37. Rikli A.: Grundlagen der Naturheilkunde. Laibach, 1890. — 38. Rikli O.: Opis sončnega zdravilišča Arnol- da Riklija na Bledu. (Prevod). Ljubljana, 1909. — 39. Richter F.: Veldes und die Wochein. »Illyr. Bl.«, 1821, 12—15. — 40. Sattner H.: Ave Maria Koledar. 1924, 48—60. — 41. Schweiger-Lerchen- feld A.: Veldes, eine Idylle aus den Julischen Alpen. Wien, Pest, Leipzig, 1891. — 42. Schwei- ger-Lerchenfeld A.: Zur Erinnerung an den 50- jähr. Bestand der Riklischen Naturheilanstalt in Veldes. Leipzig, 1906. — 43. Sic A.: »Marijine tophce« V Ljubljani. Kron. slov. mest, 1939, 14. 57 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO — 44. Stanojevič V.: Istorija medicine. Beogra- Zagreb, 1962. — 45. Steudel J.: Priessnitz und Kneipp. Heilbad und Kurort, 18, 10, 51, 1967. — 46. Stiasny L.: Kamnik. Ljubljana, 1894. — 47. Suchy J.: Kamnik in njegovi purgerji. »Slov. narod«, 1930, 23. julija. — 48. Vahen D.: Ljublja- , na, zgodovinski oris. Ljubljana, 1941—43. — 49. Valvasor J. W. : Die Ehre des Herzogthums Krain. I. zv., IV. knj. 604. Rudolfswerth, 1877—79. — 50. Windischgraetz E. in dr.: Vabilo (letak) iz leta 1891., 10. sept. (Prevod), Grad. Turist, društ. Bled. 58 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGOD O V INO KRONIKA IN MEMORIAM ZVONETA MIKLAVICA V času prve svetovne vojne in v letih po njej se je mnogo Slovencev in slovenskih družin izsejilo iz Primorske in iz Trsta v notranjost slovenskega ozemlja. Medtem ko pripisujemo izseljevanje v vojnem času tako imenovanim »vojnim razmeram«, to je, pri- tisku bližajoče se fronte, je pa drugo izselje- vanje imelo značaj politične emigracije. Prvi skupini preseljencev je pripadala tu- di družina pokojnega Zvoneta Miklaviča. Si- cer je bil pokojnik rojen 9. aprila 1914 v Trstu (starši so prišli v Trst iz Volč), toda komaj je dobro shodil, je moral zapustiti me- sto, ker so družino preselili na slovenski del Štajerske. Ko se je oče vrnil leta 1920 iz ruskega ujetništva, se je zaposlil v Trbov- ljah kot trgovski pomočnik. Zato je sin prav tu tudi obiskoval ljudsko šolo — in spozna- val proletarsko življenje soseske. Tu se je v njem podzavestno gradil temelj za oprede- litev k socializmu oziroma komunizmu. Ta ideja mu je prešla v zavest v gimnazij- skih letih, saj je bil višješolec prav v času velike svetovne gospodarske in domače go- spodarske ter politične krize (na ljubljansko realko se je vpisal leta 1927) in se mu je toliko bolj okrepila najprej na pravni fa- kulteti, od leta 1939 dalje še na filozofski fakulteti. Zato je popolnoma logično, da je bil v času diplomiranja leta 1943 že aktivist Osvobodilne fronte in tesno povezan tudi s partizani. Ko so bili takoj po okupaciji starši izgnani na Hrvatsko, je sin Zvone odšel v Belo kra- jino, kjer se je zaposlil kot cestni delavec. Ker je bil že tu povezan z aktivisti in par- tizani, so ga oktobra 1941 aretirali; bolezen ga je rešila pred dolgotrajnim zaporom ali še čem hujšim. Umaknil se je v Ljubljano, to- da tudi tu ga je zaradi dela za Osvobodilno fronto čakala podobna logika: okupator ga je leta 1944 aretiral in zaprl. Po osvoboditvi je bil najprej profesorski pripravnik na nižji gimnaziji v Zgornji Ši- ški (diplomiral je namreč iz pedagoške sku- pine), potem pa je od leta 1946 dalje oprav- ljal službo, za katero je bil že po svoji nara- vi močno disponiran: kot poverjenik za kul- turo in umetnost Mestnega ljudskega odbora Ljubljana (od leta 1955 dalje kot načelnik podobnega oddelka Okrajnega ljudskega od- bora Ljubljana) je skrbel za vse kulturne in umetniške ustanove v mestu, ki so spadale v njegovo območje, na primer za Mestno gle- dališče. Mestni muzej. Slovansko knjižnico. Lutkovno gledališče. Mestni arhiv itd., itd. Delo ni bilo lahko, saj je posredno nosil bre- me za repertoar gledališča, za načelni razvoj muzeja, za dotacije knjižnicam, za primerno razvedrilo otrokom, za napredek arhivistike, za kvalificiran kader množice novih glasbe- nih šol, za primerne ateljeje upodabljajočih umetnikov in podobno. Zato je povsem razumljivo, da se je leta 1952 zelo navdušil za idejo, ki je živela v Mestnem arhivu že od osvoboditve dalje, naj se utemelji revija, ki bi bila nadaljevanje kulturne tradicije, utemeljene z izhajanjem predokupacijske Kronike slovenskih mest. Idejo je podpiral moralno in gmotno (oskrbel ji je osnovno glavnico in še dodatne kapi- tale!). Vneto in zavzeto je sodeloval pri vseh ustanovitvenih sejah in pripravah, nagovar- jal je znance, da so prispevali članke, oskr- bel je celo oglase raznih podjetij, se zanimal za zunanjo opremo revije in podobno. Čeprav je ob zaživitvi postala nova »Kro- nika, časopis za slovensko krajevno zgodo- vino« glasilo sekcije za krajevno zgodovino Zgodovinskega društva za Slovenijo, je ured- niški odbor izvolil prav Zvoneta Miklaviča za odgovornega urednika. S tem je namreč hotel poudariti njegove nemajhne zasluge za realizacijo omenjene pozitivne ideje. Razen nekaj izjem je sodeloval na vseh sejah, ki jih je imel uredniški odbor od začetka do letoš- 59 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino njega marca in ki jih v teku teh 15 let nil bilo malo. Ko je leta 1963 postal direktor Pionirskega doma in zaradi tega zapustil uradne prostore načelnika kulturnega oddelka Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, ni to prav nič vplivalo na njegov odnos do uredniških po- slov pri Kroniki. Ostal jim je zvest prav do tragične in vsekakor prezgodnje smrti dno 27. marca letos. Kot enega izmed realizatorjev »Kronike« in njenega dolgoletnega odgovornega ured- nika ga bo ves kolektiv njegovih sodelavcev iz ožjega in širšega kroga revije ohranil v lepem in častnem spominu. Jože Som 60 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA IZ DELA NASIH ZAVODOV IN DRUSTEV Poročilo o znanstvenem posvetovanju ^ ob 50-letnici Oktobrske revolucije i in 30-letnici ustanovnega kongresa ] Komunistične partije Slovenije Ob dveh obletnicah je bilo v Ljubljani v dneh 2., 3. in 4. novembra 1967 znanstveno ; posvetovanje, posvečeno tema dvema dogod- koma in posledicam, ki sta jih povzročila. Program simpozija, ki se ga je udeležilo ; veliko število zgodovinarjev in družbeno-po- litičnih delavcev, je bil razdeljen na nasled- nje skupine: 1. Oktobrska revolucija in Slo- venci; 2. Komunistična partija Jugoslavije in nacionalno vprašanje in 3. KPS in dejavnost progresivnih sil pred II. svetovno vojno. V vsaki skupini oziroma področju je nastopil glavni referent in večje število koreferentov, vse pa se je dopolnilo in zaključilo z zelo živo in plodno diskusijo. Ne bom tu povze- mal vsebine vseh referatov in koreferatov, kajti bilo bi preveč, saj jih je bilo 27; nekaj tehtnih prispevkov pa je podalo tudi 19 di- skutantov, zato bom podal le vsebino glavnih problemov, o katerih je simpozij največ raz- pravljal. Za uvod smo slišali sestavek prof. Borisa Ziherla Dve obletnici, v katerem je pokazal na stične točke med zgodovinskim dogaja- njem, ki ga je pobudila pri Slovencih okto- brska revolucija, in med ustanovitvijo KPS dvajset let pozneje. v prvi skupini »Oktobrska revolucija in Slovenci«, ki je bila po prijavljenih refera- tih najobsežnejša, v glavnem ni bilo odprtih novih in spornih vprašanj, o katerih bi se kaj več diskutiralo. Omeniti pa moramo za- radi njihove tehtnosti, zanimivosti in no- vosti nekatere izmed njih. Referat dr. Dušana Kermavnerja Oktobr- ska revolucija in Slovenci zasluži vso pozor- nost zaradi zapletenosti in širine problema- tike. Govori o tem, kako je oktobrska re- volucija odmevala med Slovenci nasploh, kakšne sledove je pustila v slovenskem druž- benem in političnem življenju tudi med me- ščanskimi strankami, ne samo med delav- stvom. Doslej se je namreč pisalo več ali manj le o njenem vplivu na delavstvo. Dr. Marjan Britovšek se je v svojem pri- spevku »Lenin in zimmerwaldsko gibanje« dotaknil enega izmed temeljnih problemov zgodovine delavskega gibanja, ki pa se ga zgodovinopisje precej izogiba, namreč izobli- kovanja revolucionarne strategije, ki je bila osnova oktobrski revoluciji in III. internacio- nali. Vsa razprava je napisana na podlagi avtentičnih dokumentov. France Klopčič je v svojem prispevku Slo- ' venci med revolucijo in državljansko vojno ; v Rusiji od leta 1917 do 1921 načel problem ; jugoslovanskih dobrovoljcev v Rusiji in di- sidentskega gibanja med njimi. Naglasil je, da se je treba lotiti nove historične ocene ¦ obojega. V tej skupini smo slišali še sestavke: Naj- ; novejša znanstvena dognanja v svetu o okto- brski revoluciji, Seljaštvo u februarskoj i oktobarskoj revoluciji. Odmevi oktobra med slovenskimi vojaki v avstro-ogrski armadi, Upori slovenskih vojakov v avstro-ogrski vojski. Upor 22. julija 1919 v Mariboru, Re- volucionarna gibanja kmečkega ljudstva v Sloveniji v letih od 1917 do 1919, Pregled stavkovnega gibanja na Slovenskem v letih od 1917 do 1920, Cene in mezde ter gospo- darski položaj industrijskega delavstva na Slovenskem v prevratni dobi. Revolucionar- na preusmeritev socialistov v Julijski krajini pc I. svetovni vojni od leta 1918 do 1921, Oktobrska revolucija in slovenski književni- ki in Revolucionarno Prekmurje. ¦ V drugi skupini, KPJ in nacionalno vpra- šanje pa se je odprlo nekaj važnih vprašanj in problemov, ki so povzročili živahno disku- sijo. Referat dr. Janka Pleterskega Nacio- nalno vprašanje v Jugoslaviji v teoriji in politiki KPJ-KPS, kritično delo, izdelano na j podlagi dokumentov, je govorilo o treh eta- ! pah v razvoju narodnega vprašanja v teoriji j in praksi KPJ in da je šele tretja etapa po : letu 1934 pravilno rešila bistvo narodnega vprašanja v Jugoslaviji. Nekateri koreferati so prišli do popolnoma enakih zaključkov, drugi pa so temu nasprotovali. Vsi so si bili edini v tem, da imamo v razvoju narodnega vprašanja pri KPJ zares te tri etape, razha- jali pa so se v historični oceni posameznih izmed njih. Referentu in večini nasprotno mnenje je bilo, da je KPJ na vseh etapah zaradi danih družbeno-političnih okoliščin j pravilno reševala narodno vprašanje. j Diskusijo o nacionalnem problemu so zbu- j dili prispevki: Prilog istraživanju stajališta j KPJ o nacionalnom pitanju u Jugoslaviji u i razdoblju od kongresa ujedinjenja leta 1919 j do Lipanjskog plenuma CK leta 1935; Be- ležke o stališčih KP Slovenije in italijanske- ga delavskega gibanja do nacionalnega vpra- šanja (do leta 1941); Komunistična partija ¦ Hrvatske i nacionalno pitanje 1937—1941; Nacionalna politika KP Jugoslavije v Slove- : niji v dvajsetih letih in diskusijska prispev- ka dr. Zwitter j a in dr. Kermavnerja. 61 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Posebej pa je treba omeniti koreferat Alenke Nedog »O nastanku izjave treh ko- munističnih strank o slovenskem narodnem vprašanju, ki je prikazal nekaj novih, doslej neznanih dokumentov. O KPS in dejavnosti progresivnih sil pred 2. svetovno vojno so govorili sestavki: Rad- nički pokret naroda Jugoslavije uoči osni- vačkih kongresa KPS i KPH; Zunanjepoli- tična konstelacija v času ustanovnega kon- gresa KPS; Manifest CK KP J od januara 1937 godine i njegov odraz na rad Partije u Črno j gori; Socialisti in komunisti ter boj Slovenk za enakopravnost; Za enotno in demokratično študentovsko fronto; Pogledi slovenskih marksistov na književnost (1919 do 1941); Informacija o gibanju slovenskih narodnih revolucionarjev (SNR); Nekaj dej- stev o razvoju krščansko socialističnega gi- banja na Slovenskem in Borba za minimalne mezde v tridesetih letih. Ta tematika je načela zelo zanimive in važne probleme, kot je problem dveh struj v krščansko socialističnem gibanju ob nena- padalnem paktu Hitler-Stalin, in vprašanje sklepov III. partijske konference KPS spo- mladi 1940. Diskusija je pokazala, da v krščansko socialističnem gibanju ne moremo razločevati dveh struj, temveč so le posa- mezniki iz intelektualnih krogov imeli do nekaterih vprašanj drugačno stališče kot vod- stvo JSZ. Udeleženci simpozija so bili mne- nja, da moramo pri kritičnem ocenjevanju nekaterih partijskih stališč o nenapadalnem paktu in enotni fronti delavstva upoštevati celotno partijsko politiko do tega vprašanja, ne pa izolirano ocenjevati nekaterih sklepov III. konference in jim očitati sektaštvo. Posvetovanje se je dotaknilo tudi proble- ma o položaju in poučevanju novejše zgodo- vine v naših šolah. Ugotovilo je, da je struk- tura predavateljskega kadra na strokovnih šolah neustrezna, da se je na osnovnih šolah zboljšala in se še zboljšuje, vendar so velike težave prav tam, ker je zgodovina šele v zad- njih razredih, katerih ne obiskujejo vsi učen- ci in spričo tega ne dobijo celotnega zgodo- vinskega pregleda predvsem novejše zgodo- vine. Na srednjih šolah pa je predavateljski kader ustrezen in se še zboljšuje. Primanj- kuje pa sodobnih učnih pripomočkov za uspešnejši pouk zgodovine. Na posvetovanju so raziskovalci podali svoje nove izsledke in izmenjali mnenja. Po- kazalo se je, da slovenska historiografija dobro napreduje. Še bolj, kot na lanskem po- svetovanju o OF, se je na letošnjem poka- zalo, da slovensko zgodovinopisje odpira tudi najbolj važne in delikatne probleme iz naše bližnje preteklosti in jih skuša reševati. Rav- no diskusija in borba mnenj na posvetovanju sta pomagala pri takšnem reševanju — če- prav ju nekateri redki posamezniki niso je- mali kot znanstven inštrument — in v tem je velik pomen posvetovanja. Janko Prunk 62 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA NOVE PUBLIKACIJE Loški razgledi, X1V-1967 Loški razgledi nas redno in zvesto sprem- ljajo iz leta v leto. Štirinajsti letnik (1967) je zaradi prizadevnosti urednika profesorja Franceta Planine izšel že konec novembra, čeprav zbornik izhaja ob pomoči občinske skupščine v počastitev občinskega praznika 18. decembra. Naklada je nekoliko višja, 1300 izvodov. Prispevki številnih avtorjev, od katerih nekateri že po tradiciji prispevajo vsako leto kak članek, so razvrščeni po že ustaljenem principu: NOB, razgledi, leposlovje ter zapi- ski in poročila. Prvi članek Toneta Lotriča govori o škof- jeloškem odredu, ki so mu ob občinskem prazniku 18. decembra 1967 podelili domicil v Loki. 2irovska kronika kronista Vinka Govekarja letos popisuje leto 1943. Razglede pričenja dr. Pavle Blaznik z za- nimivo razpravo Od reverza do transakcije, kjer opisuje borbo loških meščanov s frei- sinškim škofom, ki jim je na prehodu od XVI. v XVII. stoletje kratil pravice mestne avtonomije. France Štukl opisuje, kako se je loški grad arhitektonsko spreminjal od potresa leta 1511 do danes. Z arhitekturo se ukvarja tudi dr. Ivan Sedej, ki raziskuje arhitekturno in stilno problematiko kmečkih dvorcev na loškem ozemlju. Meta Sterle ko- rnentira zbirko Groharjevih zgodnjih del, ki jih danes hranijo v župnišču v Sorici. V članku navaja tudi nekatere ustne izjave ljudi, ki so Groharja še poznali, in nam s tem rešuje pozabe marsikatere podrobnosti. Naši znani literati, kakor Tavčar in Pregelj, so Loko večkrat omenjali v svojih literarnih delih; o tem nam spregovori Jeja Jamar- Legatova. Vrste pajkov na Blegošu popisuje dr. An- ton Polenec. Inž. Veljko Omaljev in dr. An- ton Ramovš nas seznanjata z rudiščem urana v Zirovskem vrhu, kjer že več let poskusno vrtajo in analizirajo uranovo rudo. Z zgodovino lesne industrije v Selški doli- ni nas seznanja direktor LIP Cešnjica Janez Šter. Inž. Ivan Gorenc navaja kratko zgodo- vino podjetja Motor, prednika današnjih Loških tovarn hladilnikov (LTH). — O ke- mični sestavi in mikrobioloških lastnostih mleka na območju škofjeloške mlekarne piše njen direktor Milan Košenina. — Tajnik skupščine Škof j a Loka Ferdinand Buh raz- pravlja o samoupravljanju občanov in škof- jeloški občinski upravi, Milan Cadež pa o financiranju družbenih potreb v občini Skol- ja Loka. Oba članka nam približata delo ob- činske skupščine. Leposlovje je letos posvečeno stoletnici Groharjevega rojstva. Ivan Mrak, nagrajenec mesta Ljubljane za leto 1967, je priobčil tra- gedijo v dveh delih o Ivanu Groharju. Tra- gedijo so igrali prvič v Celju leta 1938, ven- dar je delo banovinska cenzura prepovedala. Tudi med vojno mu italijanska cenzura ni bila naklonjena. Za leto, posvečeno stolet- nici Groharjevega rojstva, je natis tragedije primerno delo. Istočasno so tragedijo pona- tisnili v posebnem odtisu v 500 izvodih. Zapiske in poročila začne ravnatelj Mu- zeja Andrej Pavlovec s prispevki o stoletnici Groharjevega rojstva, slikarski koloniji v Škofji Loki in odkritju spomenika Ivanu Groharju v novem, po njem imenovanem Groharjevem naselju. Tudi šestdesetletnice rojstva rojaka slikarja Franceta Miheliča ni pozabil. Sledi njegovo poročilo o razstavah v galeriji na loškem gradu. France Planina piše o ameriškem rojaku dr. F. J. Kernu, o Sorici, o novem zemljevidu škofjeloškega ozemlja in o muzejskem izletu. Jeja Jamar opisuje izlet članov muzejskega društva iz Loke v Freising. Ivan Dolenec pa razpravlja o pomenu priimka Finžgar. Večina prispevkov ima resuméje v nem- škem oziroma francoskem jeziku. Opremo Razgledov je oskrbel akademski kipar Tone Logonder. Naslovna stran prikazuje detajl njegovega spomenika Ivanu Groharju v Gro-^ harjevem naselju. France Stukl 63 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SOMMAIRE i 1 Janez Kos, Archives Nationales de Slovénie, Ljubljana: La greve der. ! cheminots en avril 1920 — 331.892(497.12 Ljubljana) »1920« — p. 1 ' 1 Tone Knez, Musée de la Basse Carniole, Novo mesto: Quelques details sur = la préhistoire du terrain de la ville de Novo mesto (»Nouvelle ville«) ~ ] 711.16(497.12 Novo mesto) — p. 16 | Josip Žontar, prof esseur, Kranj : Un fragment du registre des revenus j de l'office des surtaxes (Aufschlagamt) a Ljubljana de Fan 1544 (Les j surtaxes furent des impóts indirects recouvrés surtout du transit des j marchandises) — 336.2.028(497.12 Ljubljana) »1544« — p. 32 i ¦] Peter Borisov, médecin, Ljubljana: Les Sanatoriums et les stations ther- males dans I'ancienne Carniole — 362.13(497.12) — p. 45 . Jože Šorn, membro de la redaction: In memoriam Zvone Miklavič — p. 59 | Informations sur l'activité de nos établissements et de nos sociétés —' 061.055 — p. 61 Publications nouvelles — 930(048) — p. 63 [ Sommaire — p. 64 j 64 OBVESTII^O UPRAVE Obveščamo naročnike, da smo ob zadnji številki letnika XV/1967 obračunali vse zaostale naročnine in zasebnim naročnikom s po- sebno pošto poslali deloma izpolnjene položnice. V bodoče bodo zasebni naročniki prejemali položnice ob prvi številki posameznega letnika. Prosimo, da v položnice vnesejo še manjkajoče vpise in z njimi poravnajo naročnino. Drugim naročnikom (gospodarskim organizacijam, zavodom itd.) smo poslali račune za naročnino do konca leta 1968 in jim bomo tudi za bodoče račune posebej dostavljali. NAROČNINA Za naročnike v Jugoslaviji ostane naročnina za XVI. letnik ne- spremenjena, in znaša torej 12,00 N din za letnik; posamezna šte- vilka stane še nadalje 5,00 N din. Glede starejših letnikov velja še naprej naša objava na notranji zadnji platnici 2. številke letnika XV/1967. Za inozemstvo veljajo letniki, ki so še na zalogi, do vključno let- nika XIII/1965 po 1,5 US $ (posamezna številka po 0,6 US $). Začenši z letnikom XIV/1966 velja posamezni letnik 2 US S (posamezna številka 0,8 US $), kolikor znaša tudi naročnina za tekoči letnik. Prosimo naročnike, naj nas čimprej obveste, če je ob personalnih spremembah v upravi morda prišlo do kake napake pri dostavlja- nju revije ali pri obračunavanju naročnine. Pri Arhivskem društvu Slovenije je pravkar izšla knjižica ARHIVI OD PISARNE DO ZAKLADNICE ZGODOVINE Knjižica obsega 56 bogato ilustriranih strani. Njen namen je se- znaniti bralca s pomenom in nalogami arhivov ter z njihovim delom. Poseben poudarek je dan tudi tehničnim napravam in pri- pomočkom za delo arhivov. Te naprave ne služijo samo zgodovin- skim arhivom, temveč tudi arhivom, ki jih hranijo organi, gospo- darske organizacije in zavodi. Knjižica je tiskana na finem umetniškem papirju. Naročite jo lahko pri Arhivskem društvu Slovenije v Ljubljani, Levstikov trg 3. Stane 8,00 N din. Arhivi Slovenije so objavili tudi popolne preglede arhivskih fondov ki jih hranijo sami ali ki jih hranijo biblioteke, muzeji in podobni zavodi. Ti pregledi so izšli v treh zaporednih knjigah, ki sestavljajo eno celoto: 1. 60 let Mestnega arhiva ljubljanskega, Ljubljana 1959. Knjiga vsebuje razen zgodovine zavoda tudi pregled vseh do leta izida v tem arhivu zbranih fondov. Naroča se pri Mestnem arhivu v Ljub- ljani, Mestni trg 27 in stane 6,00 N din. 2. Splošni pregled fondov Državnega arhiva LRS, Ljubljana 1960. Ta publikacija vsebuje pregled fondov tega arhiva, med katerimi so zlasti pomembni razni deželni organi in organi za Slovenijo med obema vojnama. Knjiga se naroča pri Arhivu Slovenije, Ljubljana, Levstikov trg 3 in stane 3,00 N din. 3. Vodnik po arhivih Slovenije, Ljubljana 1965. V tej knjigi so po stanju 1. 1. 1963 dopolnjeni podatki za Arhiv Slovenije in Mestni arhiv Ljubljane, v glavnem pa so objavljeni podatki za druge arhive in zavode. Obsežno sistematično kazalo za- jema podatke iz vseh treh knjig. Vodnik po arhivih Slovenije se naroča pri Arhivskem društvu Slovenije, Ljubljana, Levstikov trg 3 in velja 100 N din. Poslopje Centralnega državnega arhiva Ruske SFSR v Moskvi. — Poslopje britan- skega državnega arhiva — Public Record Officea v Londonu. — Shranjevanje do- kumentov v škatlah v Nacionalnem arhivu ZDA v Washingtonu. — Aparat za mikrofilmanje Recordak MRG