Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - I Gruppo LI- CA' PO- ICI. CE, ■\J0 NA A« ie ;10 stal* ive#* bo' r# * >rd do* ni jitf M'11 s-t <$ Met mA Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . ... L 1.000 G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . ... L 2.000 PODUREDNIŠTVO: Letna inozemstvo ... L 3.000 T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 ■ i Leto XVII. - Štev. 22 (847) Gorica - četrtek, 27. maja 1965 - Trst Posamezna številka L 50 Krščanstvo Edvarda Kocbeka Neki viden zastopnik demokratičnih Slovencev na Tržaškem, ki so se povezali v Skupno slovensko listo, je pred nedavnim izjavil nekemu časopisu, da so Edvardu Kocbeku delali in še delajo veliko krivico. Potem trdi, da so obtožbe in obdolžitve, ki letijo na Kocbekov račun, plod slabe vere, zavisti, žeje po maščevanju, zavestnega in preračunanega natolcevanja in morda tudi opravičilo za politične polomije vsaj pri določeni skupini njegovih tožiteljev. (Novi list 13. maja 1965). Ker je na račun idej in zadržanja Edvarda Kocbeka tudi naš list prinesel že razne kritike in iznesel pomisleke, je omenjeni slovenski politik verjetno imel v mislih tudi nas, ko je izrekel navedene obtožbe, ki so pač zelo težke, tako težke, da Se moremo mimo njih brez odgovora. Seveda bomo znova slišali, da smo brez ljubezni in brez strpnosti, ker si upamo kaj Povedati zoper ljudi, ki so v milosti pri Novem listu. Opazili smo namreč, da ta časopis, ko nima argumentov, da bi jih postavil zoper naše pisanje, zaide vedno v jeremlja-de o nestrpnosti in pomanjkanju ljubezni, Čeprav si iskreno prizadevamo, da bi bili v naših polemikah čimbolj stvarni in mirni. Tega se bomo držali tudi v teh člankih; če se nam ne bo vedno posrečilo, Prosimo že danes, naj nam nihče ne zameri, tudi Novi list ne, smo pač tudi mi ljudje, ki nam včasih beseda uide. (Ured.) KAJ MISLI KOCBEK O KRŠČANSTVU Osebnost Edvarda Kocbeka je mnogolič-na- Zato ne mislimo govoriti o njem kot Pisatelju ali pesniku, temveč nas zanimajo v tem članku njegove svetovnonazorske ideje, predvsem njegov odnos do krščanstva. Da je Edvard Kocbek kristjan, tega mu nihče ne oporeka. Sam to izpoveduje v svojih spisih in je zadnjič tudi javno izjavil v Trstu. In vendar se z njegovim krščanstvom ne moremo strinjati. Razlog je zelo preprost: Kocbekovo krščanstvo je subjektivno pojmovanje Kristusovega e-Vangelija, ki v njem ne najde pravega mesta Kristusova Cerkev. O tem nas uveri Vse pisanje in govorjenje Edvarda Kocbeka. Zanj obstoji krščanstvo, ne obstaja Pa Cerkev kot vodilna Kristusova ustanova, ki naj ljudi vodi k zveličanju z oznanjevanjem evangelija in tudi s svojimi zapovedmi. Kot se da sklepati iz dosedanjih Kocbekovih izjav in iz njegovega dosedanjega ravnanja, je njegovo krščanstvo nek religiozni misticizem, včasih tudi zelo globok, čustven, toda brez povezanosti z vidno Cerkvijo, zlasti ne s hierarhično Cerkvijo. Tako bi si drznil vprašati Edvarda Kocbeka, ali priznava cerkveno avtoriteto. Iz dosedanjega njegovega nastopanja bi Se zdelo, da ne da veliko nanjo in na njen nauk. Saj je znano, da je nastopil zoper nauk Pija XI., zlasti zoper njegovo interpretacijo komunizma v okrožnici Divini Re-demptoris. Dalje, da se je uprl ljubljanskemu škofu Rožmanu, ko je ta grajal v »škofijskem listu« njegov članek o španski revoluciji v Dom in svetu leta 1937. Sedanje krščanstvo, kot se javlja v katoliški Cerkvi, se namreč zdi Kocbeku ko-rumpirano, gnilo, propadlo in oddaljeno °d prvotne čistosti. Zato mora skozi ogenj očiščevanja, trpljenja; mora kot ptič Fe-hiks zgoreti, da bo novo vzletelo v blesku k°t ga je imelo pred cesarjem Konštan-tinom. Kocbeku in z njim vsem tako imenovanim levim katoličanom Je ideal krščanstva ono Iz časov pred Konštanti-hom Velikim, ko je bila Cerkev uboga, Preganjana, toda polna gorečnosti, nesebičnosti, požrtvovalnosti, prosta vsega posvetnega. Zato Je potrebno, da sedaj komunizem Cerkev najprej potepta, jo prežene v katakombe, JI odvzame vse, kar le odveč, zlasti njeno bogastvo in uniči PJeno pretirano organizacijo. On, Kocbek In njegovi, morajo pri tem komunizmu pomagati. *Od krščanstva smo še vedno daleč, za *daJ Je tu najbolj učinkovita stopnja do humanizma marksizem, kakor ga uveljavlja partizanstvo v teh antično tragičnih pokrajinah«. (Slov. poslanstvo, str. 103). To je njih poslanstvo, poslanstvo reformatorjev sodobnega krščanstva, ki se je pod Pijem XI. in Pijem XII. najbolj oddaljilo od prvotne čistosti. Na Slovenskem še posebej. Tu se je krščanstvo sprevrglo v klerikalizem, politi-kanstvo, gonjo za oblast. Zatajilo je ljubezen, usmiljenje, pravičnost. Edini pravoverni kristjani so ostali Kocbek in krščanski socialisti. Ti se morajo povezati z marksizmom, da rešijo prvine krščanstva na Slovenskem. Zakaj edinole marksizem je tista zdrava sila, ki more slovensko krščanstvo osvoboditi okovov, v katere so ga uklenili slovenski katoličani. Tako namreč modruje Kocbek v razgovoru z zagrebškim monsignorjem Ritti-gom, ki je kakor on prešel k partizanom. KOCBEK PRIČAKUJE OD KOMUNIZMA OBNOVO KRŠČANSTVA Rittig vprašuje Kocbeka: »Kakšen je pomen najine svobodne odločitve? Kako jo pojmuješ ti?« »Moja kretnja in kretnja mojih prijateljev se hoče vrniti na pozicije kristjanov pred Konstantinom Velikim. Krščanstvo hočem osvoboditi vsega, kar je poslej napravilo iz njega tradicijo in vsoto organizacij, ideologijo in moralizem, interes in zunanjo moč. Verniku hočem znova omogočiti notranje razmerje do Boga in dejavno ljubezen do bližnjika. Samo resnica ne pomeni veliko, resnica mora biti aktualizirana v naših dejanjih. Ce danes sodelujemo s komunisti v osvobojevanju človeka, izpolnjujemo temeljne evangeljske zapovedi. Komunisti nam morejo odvzeti le tisto, česar se moramo sami čim-prej rešiti, naša odločitev je nevarna le za udobje cerkvene organizacije in meščanskega vernika. Skratka, samo uresničena resnica more rešiti krščanstvo iz u-mirajoče dobe v novo...« (Slov. poslanstvo str. 122). Mislim, da je v teh izjavah dovolj prikazano Kocbekovo gledanje na krščanstvo in na Cerkev. Gre za verskega zanesenjaka, kot jih pozna zgodovina veliko, ne pa za verskega reformatorja. Zgodovina nam namreč priča, da so resnični verski reformatorji, kot so bili Frančišek Asiški in Ignacij Lojolski, tudi videli pomanjkljivosti na krščanstvu svoje dobe, toda so svojo reformo začeli in izpeljali v okviru cerkvene avtoritete in ne proti njej, aktivizirali so zdrave sile v Cerkvi in se niso vezali z njenimi nasprotniki, da bi Cerkev osvobodili in krščanstvo prenovili. Kakor Kocbek so delali heretiki, ne pa svetniki in reformatorji krščanstva! KOCBEKOVA POT NE GRADI KRŠČANSTVA Zato lahko priznavamo Kocbeku iskrenost verskega čustvovanja, toda ne moremo mu priznati, da je stopil na pravo pot, ko se je povezal s komunizmom za osvoboditev krščanstva; ne moremo priznati, da je bila pravilna odločitev, da vstopi v Osvobodilno fronto z namenom, da kot kristjan sodeluje pri izvedbi komunistične revolucije. Torej ne iz zavisti, (kaj naj pa Kocbeku zavidamo? Morda njegovo pokornost Partiji?) in tudi ne iz žeje po maščevanju, saj so ga komunisti sami dovolj kaznovali, ko so ga s položaja ministra porinili v kot penzionlranega profesorja, ampak iz jasnega spoznavanja, da je njegovo krščanstvo iznakaženo, potvorjeno, lažno, smo pisali proti Edvardu Kocbeku. S tem mu tudi nismo naredili krivice, saj opozarjati koga na njegove zmote, ni krivica, temveč dejanje krščanskega usmiljenja, kot uči katekizem. Za zaključek lahko rečemo, da nam je žal za Kocbekovo osebno tragiko, ker Je tako velike talente In iskrene namene postavil v podporo marksizmu. Lahko bi bil res veliko prispeval k obnovi krščanstva med Slovenci, ko se ne bi bil izločil iz okvira hierarhične Cerkve. (r + r) Problemi držav Vzhodne Evrope Vajeni razpravljati predvsem o problemih tistega dela sveta, v katerem živimo in ki nam je duhovno najbližji, prečestokrat gremo mimo aktualnega dogajanja v deželah Vzhodne Evrope, kjer vse gospodarsko in politično življenje ureja država kot izraz mo-nopolitične komunistične stranke. Temu je morda tudi krivo pomanjkanje virov, iz katerih bi črpali potrebne podatke ter si ustvarili ustrezne sodbe o življenju v državah s socialistično družbeno ureditvijo. Res je tudi, da svetovni tisk večkrat poroča o njihovih gospodarskih in političnih težavah, toda marsikdo je to vzel kot na pol resnično protikomunistično propagando v tihem upanju, da bo bodočnost prinesla razjasnitev, kateri sistem je boljši, »socialistični« ali »kapitalistični«. Danes po dvajsetih letih, kar so zavladali komunistični režimi v Vzhodni Evropi, si lahko ustvarimo realno sliko dežel, v katerih so na oblasti. Kljub zunanjemu videzu nekakšnega izboljšanja, do katerega je objektivno rečeno tudi res prišlo, se mora gospodarstvo dnevno spopadati z ovirami, ki niso zgolj finančne, temveč v prvi vrsti politično-organizacijske narave. Da to trditev pravilno razumemo, je potrebno opozoriti na nekatere temelje, na katerih je slonelo gospodarsko in politično življenje v prvem desetletju po končani vojni. To obdobje je sovpadalo s stalinizmom, ki je na gospodarskem področju odredil prisilno programiranje s poudarkom na težki industriji ob zanemarjanju dobrin za široko ljudsko potrošnjo. Ves državni ustroj (vlada, policija, sindikati) je bil prisilno vprežen v izvedbo tega načrta. O kakih pomislekih in dvomih ni bilo govora. Na vodstvene položaje so bili postavljeni ljudje, ki so ne meneč se za objektivne gospodarske zakone določevali plane proizvodnje. Posledica tega je bilo velikansko razmetavanje denarja, nizka proizvodnost ter nizka kupna moč delavcev. »POLITIKA GULAŠA« Tak način življenja se je začel spreminjati po Stalinovi smrti. V Sovjetski zvezi je Nikita Hruščev pod pritiskom nezadovoljnih delovnih množic odredil novo politiko, ki mora sloneti na proizvod: nji potrošnih dobrin. »Manj jekla in več gulaša!« je postalo osnovno vodilo gospodarske politike v državah Vzhodne Evrope, ki so jo nekateri krstili tudi za »komunizem v blagostanju«. Zdelo se je kot da hočejo te dežele v nekaj letih nadoknaditi to, v čemer so zaostale za svojimi sovrstnicami na Zahodu. Toda kmalu se je izkazalo, da je bil ta nenaden preokret strnjen v prvi vrsti zaradi tega, da se pomiri ljudstvo, ki je pod vplivom novih razmer zahtevalo več vsakdanjih potrošnih dobrin in takoj. V začetku je šlo vse bolj ali manj prav, ker je v primerjavi s preteklostjo le pomenilo izboljšanje in napredek. Toda kakor hitro je bilo treba to »politiko gulaša« dosledno izvajati ter jo razviti do logičnih posledic in zaključkov, so se pojavile težave, ki še vedno o-virajo razvoj v tej smeri. Glavno oviro predstavlja preživeli stalinistični ustroj, po katerem mora biti vse gospodarsko planiranje centralizirano. Za gospodarski sistem, ki hoče sloneti na proizvodnji potrošnih dobrin, je to nekaj nepojmljivega in nemogočega, ker ni mogoče z visokega predvidevati menjajočega se razpoloženja kupcev. Na drugi strani nas tehnološki napredek sili k temu, da proizvajamo po konkurenčnih cenah. Z drugimi besedami se to pravi, da se moramo omejiti na proizvodnjo tistih dobrin, katerih proizvodni stroški so najnižji v primeri s proizvodnimi stroški v drugih deželah. AVSTRIJA Sl JE IZVOLILA NOVEGA PREDSEDNIKA Postal je že kar nepisan zakon, da je predsednik avstrijske zvezne republike socialist. Sicer so to pot celo sami socialisti malo dvomili, ali jim bo uspelo ohraniti predsedniško mesto, ki so ga po zadnji vojni zasedli Renner, Korner ter Scharf. Letošnji predsedniški kandidat dunajski župan Franc Jonas namreč ni tako močna osebnost kot njegovi predhodniki; poleg tega se je kandidat avstrijske ljudske stranke Alfonz Gorbach izkazal za izredno ljudskega ob priliki svojih volivnih nastopov. Tako do konca štetja preteklo nedeljo ni bilo jasno, kdo izmed obeh kandidatov bo zmagal. Končno se je na večer sreča nasmehnila socialistu Jonasu. Zmagal je za pičlih 63.000 glasov! Volilna u-deležba je bila zelo visoka: 95%. Volilo je 4,679.591 volilnih udeležencev, od njih 2,324.474 za Jonasa ter 2,260.992 za Gorbacha. Novi avstrijski predsednik se je rodil na Dunaju 4. oktobra 1889 v preprosti delavski družini. Izučil se je v tiskarski stroki. Zadnjih 14 let je bil dunajski župan. V tem svojstvu je večkrat pokazal, da je prepričan ateist. Vendar je kot politik vedno izpričal dovolj-no mero politične strpnosti do svojih političnih in idejnih nasprotnikov. Ta strpnost mu bo sedaj, ko je prevzel vodstvo države, gotovo pomagala, da bo postal res predstavnik vseh Avstrijcev doma in v svetu. »» M« Michelangelo« je prispel v New York Mogočni superatlantik »Michelangelo« je srečno zaključil svojo prvo vožnjo iz Genove v New York. Prispel je v New York točno po določenem času, v osmih dneh iz Genove mimo Cannesa in Neaplja in skozi Gibraltar. V New Yorku bo ladja ostala osem dni, nato se pa vrne v Genovo. »Michelangelo« lahko po pravici imenu-jo plavajoče mesto. Saj se na njem dobi vse, kar je najmodernejšega na svetu. 46.000 tonska ladja je dolga 275 metrov in je nevnetljiva. Opremljena je ob straneh z neke vrste plavuti, ki ji onemogočijo kretanje, če je morje preveč razburkano. Razpolaga z dvema električnima centralama ter z elektronskimi možgani, ki poveljnika seznanjajo z vsemi dogodki na ladji. Brezhibna je telefonska in telegrafska zveza, radijski in televizijski prenosi. Potnik lahko v najkrajšem času dobi zvezo s komurkoli na svetu. Ladja ima svojo lastno moderno tiskamo, kjer se tiska dnevnik »Corriere del Mare«, ki izhaja v več jezikih. »BUROKRATSKE SILE« Vse to pa nujno zahteva prožnost prilaganja novim, stalno menjajočim se prilikam. Prožnost pa je možna le s široko decentralizacijo programiranja. Zato je glavna ovira za gospodarski razvoj v novi smeri, ki so jo ubrali voditelji vzhodnoevropskih držav po zavrnitvi stalinizma, ravno stalinistični centralizem, ki je ostal skoro neoskrunjen. Poleg tega je na vodstvenih položajih tako v gospodarstvu kot v politiki ostalo veliko število ljudi, ki so vzgojeni in vajeni delati le po starem, zaprtem sistemu. Čeprav v besedah iz oportunizma dajejo prav tistim, ki se zavzemajo za novo smer, delajo na vse načine, da bi se nova smer ne uveljavila. Nobenega dvoma ni, da se za temi »burokratskimi silami« skrivajo stalinistični elementi, ki bi hoteli obdržati vse pri starem. Proti njim se oglašajo mlajši ljudje, ki pa jim vedno ne morejo priti do živega. Dokler ne bodo starih voditeljev zamenjali z novimi, bolj odprtimi in dovzetnimi za današnjo stvarnost, bodo vse lepe deklaracije o zvišanju življenjskega nivoja in o demokratizaciji javnega življenja ostale le na papirju. Na odgovorna mesta je treba postaviti ljudi, ki bodo sposobni in voljni nove smernice tudi prenesti v stvarnost. V nasprotnem primeru se bo razlika med državami s socialistično ureditvijo ter tako zva-nimi kapitalističnimi zahodnimi državami še občutneje večala. NUJNA POLITIČNA OBNOVA Vedno bolj se namreč pri novem rodu utrjuje prepričanje, da je ža izvedbo katerega koli programa nujno potrebna politična odgovornost voditeljev. Brez osebne odgovornosti posameznikov pa ni mogoče od navadnih državljanov zahtevati brezkompromisne poslušnosti ter zavzetosti pri vsakdanjem delu ter izvesti tistih preosnov, ki jih čas in razmere nujno zahtevajo. Zato ni dovolj ovreči stalinizma samo na pol ali samo na gospodarskem področju, na političnem pa ga anahronistično držati pri življenju, kajti politika in gospodarstvo sta tesno med seboj povezana. Čemu vzdrževati politično diktaturo in ogromne policijske a-parate, če cilj države ni več nasilno izrabljanje državljanov, v produktivne namene, temveč omogočiti ljudstvu zadovoljitev čim večjega števila potreb? To je pa že eminentno politični problem, ki se mu pa komunistični voditelji nelogično izmikajo, češ da bi odprava političnega monopola pomenilo korak nazaj, četudi so na gospodarskem področju šli nazaj na staro. Tak je zlasti primer Jugoslavije, ki hoče svoje gospodarstvo voditi po tržnih (kapitalističnih) zakonih, pri vodstvu države pa ohraniti politični monopol komunistične stranke. V teh protislovjih se danes premetavajo vse komunistične dežele od Rusije do Jugoslavije ter se jih ne bodo prej iznebile, dokler začete nove smeri v gospodarstvu ne uvedejo tudi v javno politično življenje. Z drugimi besedami: gospodarska obnova se bo izkazala uspešna le, če bo demokratičnemu sistemu v gospodarstvu sledila demokratična obnova tudi na političnem področju. Komisija za vzporeditev koncilskih del je zaključila svojo delavnost Omenjena komisija je proučila besedilo osnutkov, o katerih bodo morali razpravljati in glasovati na prihodnjem četrtem, to je zadnjem koncilskem obdobju. Posebej so razpravljali o osnutkih o Cerkvi v modernem svetu in o misijonski delavnosti Cerkve, za katera so koncilski očetje zahtevali popolno predelavo in spojitev. Razen tega so ocenili splošne smernice glede časa ob priliki koncilskih razpravljanj in glasovanj, ki se bodo vršila v zaključnem koncilskem obdobju. Tudi so upoštevali nekatera vprašanja postopka, ki naj bi privedla k dobremu zaključku predvidenega programa. Ta vključuje razpravo o osnutkih o verski svobodi, o cerkvi v modernem svetu, o misijonski delavnosti Cerkve in o življenju in duhovniškem poslanstvu. Ti štirje osnutki so bili namreč v celoti ali deloma predelani po željah, ki so jih izrazili koncilski očetje v teku tretjega obdobja koncila. Na glasovanje in na morebitne spremembe čakajo besedila tehle osnutkov: o božjem razodetju in o laičnem apostolatu, o katerih so že razpravljali v koncilski dvorani. Končno bodo morali koncilski o-četje glasovati še o spremembah, ki so jih izvedli pri tehle petih osnutkih: o pastoralnih dolžnostih škofov v Cerkvi, o redovnem življenju, o oblikovanju duhovščine, o krščanski vzgoji in o odnosih Cerkve do nekrščanskih ver. iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiii IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI Joško Klemenc igra na citre na materinski proslavi, ki jo je Slovensko društvo Sydney 8. maja priredilo za tamošnje slovenske rojake Materinska proslava v Sydneyu V soboto, 8. maja zvečer je Slovensko društvo Sydney v Avstraliji priredilo v čast našim materam materinsko proslavo. Uvodni pozdrav je izrekel p. Valerijan Jenko OFM. Nato se je brezhibno razvijal program, ki so ga izvajali otroci, kateri zahajajo v Slomškov šolski tečaj v Sy-dneyu. Otroke sta pripravila g. Jože Cu-ješ, predsednik omenjenega društva ter gdč. Antonija Vodopivec, tajnica istega društva ter nečakinja pok. skladatelja župnika Vinka Vodopivca iz Kromberka. Zelo lep govor je imel ob priliki materinske proslave predsednik Slovenskega društva Sydney g. Jože Cuješ. Dejal je: Naš materinski dan je posvečen materam in naši domovini Sloveniji — vsemu lepemu in domačemu, kar iz nje izhaja, posvečen spominu zelenih livad in šumečih gozdov, žuborenju bistrih potokov, vonju šmarnic in pritrkavanju zvonov, oknom polnih rdečih nagelnov in temnih kodrčkov, večerni pesmi vaških fantov — predvsem pa ljubezni do ene same domovine — do naših nebes pod Triglavom. Pojdimo v mislih na naš ponosni Triglav, ozrimo se po , Kanalski dolini vse doli do izliva Soče v naše morje! Objemimo s srcem sončno Primorsko, ki je bila toliko let ločena od nas, da smo se ji skoro odtujili. Vrzimo pogled preko Notranjske do Gorjancev, Bele Krajine in Dolenjske. Kako lepa si, domovina! Koliko lepote je ob bregovih drzne Save, ob soteskah Savinje: — v razvalinah stoji celjski grad! Iz ponosnega prapora teh grofov so si slovenski kmetje priborili tri zlate zvezde. Še pojo klopotci po Slovenskih goricah. Nenehno teče Mura in visoki topoli kličejo v pozdrav porabskim bratom. Ni več Kocljeve države, a narod še živi! Narod noče in ne more umreti! Iz globin rodne zemlje srka življenje — z višin neba prejema svoj blagoslov. Ob Zili, Dravi in Glini ječe — vendar je njih jok pesem upanja in vere! Slovenski grunt ima korenine do pekla — slovenski rod še globlje! Stoletja so nas potujčevali in varali. Sami smo se pobijali — a vendar smo ostali — seme izkrvavelega naroda! Za štiri petine so nam zmanjšali domovino, a mi smo si osvojili svet! Poglej, kako veliki smo, poglej, koliko nas je! Povsod na svetu smo, vsa zemlja nam je postala domovina, ves obok neba — skupna streha! Še šume borovci na Pohorju, še sanjajo pastirji o sreči lažno skriti v Iučih daljnih mest. Iz zemlje poganja nova pomlad, novo upanje! Tisoči so dali življenje za svoj narod, za svojo domovino! Ljubezen ne sprašuje za ceno — vse d/i; ko bodo izvrševali regulacijski načrt; ko bodo hoteli razlaščevati zemljo ženskega kmeta po usodnem zakonu Kakor do sedaj hočemo tudi v bodoče dajati pobudo pri ustvarjanju pogojev za mirno sožitje med obema naradoma in hočemo pri tem konstruktivno sodelovati. 2. Z glasovnico bomo spet poudarili, da smo Slovenci. Povedati hočemo, da slovensko vprašanje v Italiji še ni rešeno. Z glasom, ki ga bomo oddali za slovensko listo, katero krasi lipova vejica, bomo hkrati izrekli glasno zahtevo po zaščitnem zakonu za slovensko narodnostno skupino. Zaščito nam obljublja in jamči ustava republike. Država mora s posebnim zakonom zaščititi vse, kar je na tem ozemlju pristno in naravno slovenskega; zagotoviti mora tudi, da se bo vse to pristno in naravno slovensko ohranjalo in svobodno razvijalo v bodočnost. Pod pogojem, da Krščanska demokracija podpre našo zahtevo po zakonski zaščiti slovenske narodnostne skupine, smo pri volitvah v državni zbor leta 1963 podprli njene kandidate. Sedaj je čas, da se vse to izpolni. Tudi papež Janez XXIII. je v svoji okrožnici »Mir na zemlji« naročil državam, naj ščitijo narodne manjšine. Vsi naši kandidati so bili svobodno izbrani in vodstvo Slovenske demokratske zveze jih predstavlja slovenskim volivcem. Slovenke in Slovenci! Glasujte za kandidate slovenske liste pod staroslavnim znakom »lipove vejice«. ANTON KACIN predsednik S.D.Z. Ženam, materam in dekletom v premislek ^Halu bomo s preprostim znamenjem Pet let pomagale začrtati pot gospostvu naše občine. Za tem strokovnim se skriva trdnost našega doma-8a življenja, uspeh dela in skrbi naših in očetov, vedrina pogleda naših fok . ^udariti moramo torej, kako bomo Izbile volilno pravico. Potrdimo ono, za so v naši otroški dobi trpeli naši N, za kar je pred nedavnim trpela v k®*1 ta taboriščih marsikatera izmed nas, tesar so mnoge izgubile očeta ali l0^a> ta sina in ona brata, sestro, mater, 'česar nam niso nikoli podarili, vse na,n radi vzeli premeteno, potuhnjeno, “knjeno. Ponujajo nam veličino svetov-*a bratstva, a doma rušijo prvi narav-^kon: ljubezen do domačega ognjišča, lastnega naroda, o * živimo slučajno po dolinah naših nismo slučajno ukrčili njivic in vino-OV po naših gričih, nismo mimogrede ltQsili božjih hramov po planinah in ^ Julijskih Alp. Povsod tod in še el so pred tisočletjem živeli naši ^•tiki, Cirilovi in Metodovi učenci pa '“m tu prižgali prvo svečo krščanstva. 5 smemo omalovaževati in teptati vse-'Utega, k čemur so z osebnimi žrtvami *'0,"ogli naši veliki možje. a bodo naše volitve vredno plačilo ‘a Oiinulega truda, hvaležno prečrtajmo 0 vejico — vršiček drevesa naših Jkov. 11 čebelica ob lipovem cvetju bo ob kamenju naša dvojna ljubezen: bežen žene, ki ve, komu zaupa trud e8a moža; “ezen matere, ki zaupa svoje otroke ^Jnim bam. BO V NEDELJO 30. MAJA V DOBERDOBSKI DVORANI "Hilli ioČ n o-od 09* 77 ij)' isti sebi »vil ibe-topa ti-iali" e v DRISKE NOVICE Ne zatajimo materine besede! Naša preteklost se je razpletala pod lipo sredi vasi, naša sedanjost in prihodnost je v lipovi vejici slovenske volilne liste. VOLIVKA PROSLAVA MATERINSKEGA DNEVA NA SPOREDU JE GOVOR, PETJE, DVODEJANKA, BARVANE SLIKE Z REGISTRACIJO. — VABLJENI! Nazadovanje komunistov v Dolini Aosta Preteklo nedeljo so v avtonomni deželi s posebnim statutom Dolina Aosta obnovili občinske svete v 73 občinah. Komunisti, povezani s socialisti proletarske enotnosti, so si zagotovili 15 sveto-vavcev (3 manj kot leta 1961), Krščanska demokracija 16 (brez sprememb), socialisti 3 (1. 1961 dva), demokratični socialisti (saragatovci) 2 (1. 1961 enega), liberalci 1 (0), Union valdotain 3 (3). Do sedaj je Dolino Aosta upravljala koalicija komunistov, socialistov ter Union Valdotain. Ta koalicija bo imela večino še naprej, če jo bodo socialisti podpirali v bodoče, toda skrčila se je na 21 sveto-vavcev od prejšnjih 24. Prvo sv. obhajilo slovenskih otrok Za italijanskimi goriškimi otroci, ki so prejeli prvo sveto obhajilo v nedeljo, 16. maja, je sledilo prvo sveto obhajilo slovenskih otrok. Svečanost je bila v cerkvi sv. Ignacija na Travniku pri maši ob deveti uri. Mali slavljenčki, dvanajst po številu, so slovesno vkorakali v cerkev, medtem ko jim je na koru lepo prepeval otroški zbor. Začela se je sv. maša, pri kateri so prvoobhajanci lepo odgovarjali in ji pobožno sledili. Travniški kaplan g. Stanko Jerioijo, ki je otroke tako lepo pripravil na njihovo prvo srečanje z Jezusom, je imel na male slavljenjčke lep govor, ki so si ga otroci globoko vtisnili v srce. Z iskreno pobožnostjo so prvoobhajanci ponovili krstno obljubo, se odrekli Satanu in njegovim delom in tako lepo notranje pripravljeni sprejeli nebeškega gosta. Po cerkveni slovesnosti je sledila še zunanja proslava v farni dvorani, kjer je sestra g. kaplana Jericija pripravila malim slavljenčkom zajtrk z vsemi mogočimi dobrotami. V prijetnem razpoloženju so se otroci razšli na svoje domove, kjer so v krogu svojih najdražjih proslavljali svoj najlepši dan. Popoldne, ob 15. uri so se pa otroci še enkrat zbrali v cerkvi, kjer so se posvetili nebeški Materi Mariji in prejeli spominsko sliko. Naj bo ob tej priliki izrečena prisrčna zahvala gdč. prof. Tušar, gdč. uč. Dovgan, čč. sestram iz zavoda Sv. Družine, osebju Dijaškega doma, učiteljstvu mestnih osnovnih šol in sploh vsem, ki so kaj darovali ali pa kakor koli sodelovali pri tem prazniku naših malih. Bog naj vsem obilno poplača! Stanko Jericijo, kaplan Koncert polifonske, narodne in umetne pesmi v Gorici Slovensko katoliško prosvetno društvo »Mirko Filej« v Gorici je tudi letos želelo nuditi Slovencem na Goriškem popoldne zborovske pesmi, kjer naj bi prišli do izraza lepota slovenske pesmi in melodičnost naših skladb. Koncert sta pripravila mešani in moški zbor »Lojze Bratuž«. Dvorana je bila v glavnem zasedena, dasi je močan dež tik pred pričetkom koncerta marsikoga zadržal doma. Bili smo pa zato veseli, da so prišli rojaki ne samo iz mesta in okolice, temveč tudi s Tržaškega dn Beneške Slovenije. Navzoč je bil tudi prof. Ubald Vrabec iz Trsta, čigar skladba »Polževa snubitev« je bila ena izmed točk sporeda. Sam spored je obsegal 19 pesmi. Prvi del je bil daljši z 11 skladbami. Najprej je nastopil mešani zbor, ki je izvajal po dve kompoziciji J. Gallusa in p. M. Miol-lija. Zapel jih je kar doživeto, dasi manj učinkovito kot na tekmovanju, ki ga je organiziralo lani in predlanskim pevsko društvo C. Seghizzi v Gorici. Moški zbor je nato zelo ubrano podal tri pesmi, potem pa mešani zbor še štiri. Drugi del je obsegal štiri pesmi za moški zbor in štiri za mešani. Moški zbor pod vodstvom g. Zdravka Klanjščka je odpel po dve pesmi pok. Lojzeta Bratuža in prof. Mirka Fileja. Moramo reči, da je občinstvu ugajal. Boij skromen je bil nastop mešanega zbo- ra, ki ga je dirigiral prof. Ivo Bolčina. Morda bi bilo bolje, če bi koncert zaključil moški zbor s kako živahno skladbo. Seveda pa ostane pri vseh teh nedostat-kih dej sto, da so dirigenta, pevci in pevke položili v koncert veliko naporov, žrtvovali dolgo vrsto večerov ter prišli na oder z najboljšo voljo, da nudijo svojim rojakom dve uri umetniškega užitka. Za njihovo plemenito stremljenje in doprine-šene žrtve smo jim iz srca hvaležni in samo to želimo, da bi zbor napredoval od nastopa do nastopa in si ne dal vzeti poguma ob raznih pomanjkljivostih, ki so prišle do izraza ob priliki zadnjega koncerta. Proslave 50-letnice vstopa Italije v vojno Črna peresa italijanskih alpincev, ki so v teh dneh imeli svoj shod v Trstu, So preplavila tudi Gorico in bližnje spominske kraje prve svetovne vojne. Zlasti jih je prišlo veliko v Gorico v ponedeljek, 24. maja, na dan odlikovanca in vojnih sirot in 50-letnici ustanovitve pešpolka »Mantova«, ki ima sedaj svoj sedež v Gorici. Med odlikovanci, ki so prejeli spominska odlikovanja, je bil tudi padli letalski podporočnik Miroslav Komjanc, kateremu so podelili v spomin srebrno kolajno. Po končanih vojaških slovesnostih na Travniku so vojaške oblasti položile vence na spomenike padlih in prisostvovale položitvi temeljnega kamna za novi zavod »Fabio Filzi« na Majnici v bližini istrskega naselja. Pozno popoldne je bil po mestu mimohod vseh praporov, ki so se udeležili prve svetovne vojne. Tajnik KD Rumor je govoril na predvolivnem shodu V nedeljo, 23. maja je politični tajnik Krščanske demokracije obskal Gorico in govoril v zvezi s predstoječimi občinskimi in pokrajinskimi volitvami na Goriškem. Govor je imel v gledališču Verdi. Potrdil je načela krščanske demokracije, ki so predvsem načela svobode in odločnega bo-ja proti komunizmu. Rumor je nato podal ekonomski pregled države. V Italiji je v teku nova politične, ekonomska in socialna preobrazba, ki stremi za te, da bi izenačila dohodke z izdatki in se tako aktivno uvrstila v evropski načrt. S tem ni mišljen napad na osebno podjetnost in lastnino, temveč nasprotno, krščanska demokracija stremi za tem, da bi se izboljšal ekonomski i nsocialni položaj vsakogar, da bi tako vse pripomoglo k skupnemu blagru državljanov. Rumor se je med svojim obiskom v Gorici poklonil tudi goriškemu nadškofu Pangraziu in se z njim zadržal v prisrčnem pogovoru. Vojni muzej prenovljen V palači Attems na Komu so v nedeljo, 23. maja odprli prenovljeni vojni muzej. V štirih dvoranah so zbrani predmeti iz prve svetovne vojne: strelivo, knjige, razglednice, zemljevidi in podobno, vse, kar je bilo mogoče skrbno zbrati v krajih prve svetovne vojne. V nedeljo in ponedeljek so si obiskovavci lahko muzej brezplačno ogledali. Dragi gostje iz Ljubljane V torek 25. maja je obiskala Gorico skupina salezijanskih bogoslovcev, ki obiskujejo teološko fakulteto v Ljubljani. Bilo jih je 27. Vodil jih je g. Turšič. Prvi dan, to je 25. maja so si bogoslovci najprej ogledali Trst. Spremljal jih je ravnatelj Marijanišča g. France Štuhec. Obiskali so med drugim stolnico sv. Justa, škofijsko semenišče, grad Miramar, nato pa prispeli v Gorico. Povzpeli so se na goriški grad, bili gostoljubno sprejeti na kosilo v salezijanskem zavodu sv. Alojzija, potem pa obiskali Zavod sv. Družine, ki ga vzorno vodijo v skrbi za slovensko ljudsko in srednješolsko mladino šolske sestre sv. Frančiška. Hišni duhovnik g. Jože Jurak je izrekel dragim gostom prisrčno dobrodošlico, nato pa so gg. bogoslovci zapeli več pesmi, ki so bile namenjene zlasti č. s. Urbani Gorup, bivši predstojnici tržaške province, ki je prav tisti dan praznovala svoj god. Za protiuslugo so gojenke zavoda pod vodstvom hišne prednice s. Rafaele Sakside pozdravile vse navzoče s peto besedo. Vsa skupina si je po obisku zavoda ogledala dvorano Katoliškega doma, sad naporov naših zavednih katoliških Slovencev v zamejstvu, zlasti na Goriškem. Pot je naprej vodila v starodavno mesto Oglej, od koder je prišla luč sv. evangelija v naše kraje. Pri tem je bil v veliko pomoč msgr. Rudolf Klinec, ki je iz svoje bogate umetnostne razgledanosti salezijanskim bogoslovcem tolmačil zgodovino tega slavnega kraja. Naslednji dan so gg. bogoslovci obiskali Benetke, tretji dan bivanja v Italiji so pa pohiteli na grob sv. Antona v Padovo, nato pa se preko Vidma in skozi Kanalsko dolino povzpeli k Mariji Kraljici na Sv. Višarjah. Preko prehoda pri Ratečah so se spet vrnili v svojo domovino. Veseli smo, da so dragi gostje odkrili nov košček domovine tudi izven meja svoje matične države. Naj bi se obiski nadaljevali in pripomogli, da se bomo spoznali vsi, ki govorimo in čutimo slovensko. «— jk Mladina iz vasi MAČKOVLJE pri Trstu vabi na PRAZNIK ČEŠENJ ki bo v nedeljo 30. maja v gozdiču nad vasjo Ob 17. uri bo kulturna prireditev: pevski in godalni nastopi, zborna recitacija, folkloristični plesi itd. Od 14. do 24. ure bo na razpolago domača jedača in pijača. Slovensko šolstvo Na pobudo Slovenske skupnosti je v Rimu v teku širša akcija za ureditev nekaterih visečih vprašanj slovenskega šolstva. O tem bomo obširneje poročali, ko bo znan izid omenjenih posredovanj. Slovenska skupnost je večkrat pismeno zahtevala ustanovitev stalnih mest na o-snovnih šolah, čeprav je še nekaj težav, je vendar že podpisan odlok, s katerim se ustanovi na slovenskih osnovnih šolah na Goriškem 43 stalnih in 10 dodatnih stalnih mest, na osnovnih šolah na Tržaškem pa 100 stalnih in 15 dodatnih stalnih mest. Poudariti je treba, da ima za ta ukrep veliko zaslugo šolski skrbnik prof. dr. Tavella. ^''''NllllllllllllllllllllllltllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIMHlIlllllllllllllllliUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIN V nedeljo 30. maja na praznik češenj v Mačkovi j e 1 '''''iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM MEJA 20 v Jugoslaviji ni navade, da bi se ‘iie, ^ skril pod posteljo, ko gre na obisk. P® se skrije pod posteljo človek, ako koga zastrašiti ali prisiliti, da ga ^ Moremo si misliti, da je gospod Fer-ar tudi podobnega nameraval in bi ga v tem primeru sram priznati svojo yar‘jo.« a$e pojasnilo me ne zadovolji. Želim, ^govori Ignaz Verdebcr sam!« J^ik in Nace sta spet ugibala, kaj ^govorila, da bi bilo prav. A zlepa se „ ttiogla zediniti: Morda bi jima še k) v i. kaJ pametnega na misel, da ju ni »""'l žandar. Razgovori med auslander-1 . , ' Ki so sledili vsakemu njegovemu ;anM so se mu zdeli vedno sum-6Jži-% ' l>,,°stite, gospod župnik, že dalj časa (l^evam, da skušate vplivati na Ver-r,a. v kakšnem smislu naj odgovarja, to domnevam, da ne prevajate dobesedno mojih vprašanj in njegovih odgovorov, temveč jih tolmačite po svoje. Zato vam uradno naročam, da točno in dobesedno prevajate vsako vprašanje in odgovor in nič več in nič manj!« Gospodu Simonu se je dobro zdelo, da mu je narednik vsaj dotlej pustil toliko svobode pri tolmačenju. Sedaj pa je prišlo zasliševanje take točke, da bi se tudi sam najrajši rešil neprijetne službe. Brž je izjavil: »Upam, da sem poverjeno nalogo, izpolnjeval doslej v splošno zadovoljstvo. Ker več nc uživam vašega zaupanja, te častne in odgovorne službe ne morem več vršiti.« « »Hočem vedeti globlji razlog.« »Vsakdo, ki zna več jezikov, ve, da je treba prestavljati po smislu in ne besedo za besedo. Kajti sicer je mogoče pravi smisel vprašanja in odgovora docela zgrešiti. Kor sta jezika v načinu izražanja precej različna, jaz pa ne poklicni tolmač, nujno moram dati stavkom nekoliko spremenjeno obliko, ako nočem, da bi prišlo do večjega nesporazuma in nepotrebnih zapletljajev. Razen tega je Nace zelo zmeden in utrujen in mu moram pomagati, da se jasno izrazi. Ker vi ta način tolmačenja ne odobravate, sem bil prisiljen podati na svoj posel nepreklicno ostavko.« »Ostavke ne sprejmem. Službo morate vršiti do kraja. Prestavljajte kot doslej po smislu! Ponovno ga vprašujem, zakaj se je skril pod posteljo!« je moral narednik odnehati, če je hotel zasliševanje zaključiti. »Na vsak način hoče vedeti, zakaj si zlezel pod posteljo. Kaj naj rečem?« »Veste, jaz sem že čisto zmešan. 2e kar vrti se mi v glavi. Kakor mislite, da bo bolj prav, pa odgovorite!« Župnik je pooblastilo takoj izrabil in dal žandarju pojasnilo, ki se mu je zdelo najprimernejše : »Ignacij Ferderbar me pooblašča, da vam izjavim za vse pravne učinke, da se je skril pod posteljo, ker je zmotno domneval, da ste Angleži!« je župnik Naceta še vedno smatral za skrivača pred Angleži. Slabše dušebrižnik v Nacetovem imenu ne bi bil mogel odgovoriti. Komaj ga je narednik dobro razumel, je že zaprl beležnico in slovesno kot Kajfež, ko je obsodil Kristusa na smrt, izjavil: »Zasliševanje je končano! Ignaza Ver-derberja zasledujejo Angleži in mi nimamo do njega druge pravice, ne dolžnosti, kakor da jim ga izročimo živega v roke. Na podlagi te ugotovitve, prvič, odpravljam obsedno stanje, ki sem ga bil prisiljen vzpostaviti. Drugič, sprejmem, gospod župnik, vašo ostavko, ker vaše pomoči več ne potrebujem. Tretjič, vam, gospod podna-rednik, izrekam javno pohvalo, da ste tako vestno in vzorno opravljali svojo službo in ves čas tako pozorno stražili osumljenca, da sem se jaz mogel docela posvetiti zasliševanju. S tem torej vas odvezujem dolžnosti, da pazite na gospoda Ferderberja.« Kakor da se ne bi še dovolj uveljavil in proslavil, je narednik nadaljeval: »Vidite torej, gospodje, dogodki so dali zopet enkrat meni prav! V celoti so po- trdili moje naziranje, ki sem se ga oklenil že na začetku zasliševanja, da je namreč Ignaz Verderber izredno nevaren in splošno iskan mednarodni vohun in hudodelec, ki ga išče mednarodna policija. Izključno po moji zaslugi je pravkar padel pravici v roke. S tem da Ignaza izročimo angleški policiji, ji bo avstrijska varstvena oblast izkazala izredno dragoceno uslugo. Dokazali bomo Angležem svojo sposobnost in zrelost pa tudi vdanost in hvaležnost, da so nas rešili jugoslovanske zasedbe in nas rešujejo jugoslovanskih beguncev. Trdno sem uverjen, da bo nadalj-ne zasliševanje Ignaza odkrilo znaten del jugoslovanskega načrta za ponovno zasedbo Koroške, ki se je s postavitvijo napisa takorekoč če pričel izvajati. Hkrati bo z izročitvijo Ignaza Verderberja položen trden temelj za zgraditev iskrenega sodelovanja in večnega prijateljstva med angleškim kraljestvom in avstrijsko republiko, kar bo v korist vsej zapadni Evropi in kulturnemu svetu sploh.« (se nadaljuje) RZASKE Glasba v Miramarskem parku V okviru nove svetovne cvetlične razstave, bo 4. junija t. 1. v Miramarskem parku vrsta koncertnih prireditev pod pokroviteljstvom tržaškega gledališča »Verdi«. Glasbeni večeri se bodo vrstili na prostornem trgu v samem parku prav pred spomenikom cesarja Maksimilijana, obdanega od pomladnega zelenja in pred malim gradičem (cesarjeve »dependance«) ter modrim Jadranom. Orkester bo zaigral med drugimi 4 iMendelsonovo simfonijo, eno »suito« Čajkovskega, valček »Rožica Širite »Katoliški glas,, iz Juga« ter valček iz operete »Netopir« R. Straussa, Sibeliusov »Otožni valček« ter končno- Veberjevo »Vabilo na ples«. Mogočna »Plateja platanov« bo lahko sprejela 400 gostov s svojimi udobnimi sedeži. Na vsak način se obeta lepa glasbena manifestacija, ki bo prav gotovo privabila številne meščane in tudi tuje turiste. Četrta obletnica Marijinega doma v Rojanu Zadnjo nedeljo v maju slavimo četrto obletnico otvoritve Marijinega doma v Rojanu. Glavna novica ob tej obletnici je ta, da so pokriti dolgovi. Ob otvoritvi jih je bilo nad deset milijonov lir. Z velikodušno pomočjo mnogih dobrotnikov se je dolg leto za letom krčil. Letos lahko rečemo, hvala Bogu, da smo z dolgovi pri kraju. Bog naj povrne dobrotnikom, ki se v teh letih niso naveličali, ko smo trkali na njihova velikodušna srca. Seveda bo še nekaj novih izdatkov, ker smo z nekaterimi deli čakali, da bi najprej pokrili stare dolgove. Odločili smo se za centralno ogrevanje. Vsako zimo smo čutili, da je to nujno potrebno. Glavni čas za razne prireditve je namreč ravno zimski, če prostor ni primemo ogret, pridejo ljudje enkrat, drugič pa že raje ostanejo doma. Z deli bomo začeli že junija in upamo, da bo do jeseni vse končano. Dvorana bo ogrevana na zrak, ostala stavba pa na vodo. Zakaj nismo že pri zidavi mislili na o-grevanje? Zato ker smo bili v taki stiski za denar, da smo se morali omejiti le na najnujnejše. Prepričan sem, da se bo vedno našlo dosti radodarnih ljudi, ki bodo pomagali še pri teh zadnjih stroških za Marijin dom! Stanko Zorko Rojan - Smrt Marijine družbenice V četrtek 20. maja smo spremenili k zadnjemu počitku gospo Terezijo Germek. Dokončala je skoro 95 let. Dolga leta je bila članica Marijine družbe. Čeprav že visoko v letih in kljub temu, da sama ni mogla več prihajati v cerkev, se je pa do zadnjega zanimala za vse župnijsko delovanje. Vera je bila zanjo življenje. Veselje in trpljenje, bolezen in zdravje je hvaležno sprejemala iz božjih rok. Naj ji dobri Bog bogato poplača dolgo, zgledno krščansko življenje. Njene drage pa naj Bog tolaži v žalosti! NOVICE Smrt v duhovniških vrstah V Trstu je umrl duhovnik Franc Schul-ler. Dočakal je 67 let. Bil je več let kaplan v Rojanu. Zadnja njegova služba je bila v bolnišnicah pri Sv. Ivanu. Naj mu Bog poplača njegovo delo v korist bolnih in betežnih! Spominski tek Cvetlična razstava v Miramarskem parku Preteklo soboto so v Miramarskem parku odprli mednarodno cvetlično razstavo. Letošnja razstava bo po pomembnosti in obsegu največja in tudi na najbolj primernem kraju. Pri nas se cvetličarstvo vedno bolj širi in tudi naš kmet in »mandrjar« se uspešno bavita z gojenjem ljubkih cvetlic. Za turizem pa je cvetlična razstava gotovo prireditev, ki bo privabila k nam številne obiskovavce iz bližnjih in oddaljenih krajev. Naš človek, ki ima še vedno, kljub dinamiki današnjega časa toliko smisla za lepoto in okras svojega doma, si bo gotovo z zanimanjem ogledal najrazličnejše novosti iz področja cvetličarstva. Slovenska mladina je na pobudo športnega združenja Bor pripravila v počastitev 20-letnice odpora spominski tek, ki bo obiskal slovenske kraje v deželi Furlani j a-Julijska Benečija. Mladi tekači bodo v čredo, 26, maja startali iz Kanalske doline, od koder jih bo pot povedla v Slovensko Benečijo, na Goriško in Tržaško. Zaključna proslava bo v nedeljo na Bazovici, kjer vo ob 16. uri sv. maša v župni cerkvi z blagoslovitvijo štafetne palice, skupen obisk pokopališča in obisk spomenika bazoviških žrtev. Ob spomeniku bo spominski govor, pevski nastop in recitacije. Medtem bo v »Slomškovem domu« slikarska razstava zamejskih likovnih umetnikov. Po proslavi pa bo ob 20. uri v bazoviški kino dvorani nastopil komorni pevski zbor Jacobus Gallus. Ponovni razlastitveni dekreti Ustanova za industrijsko pristanišče, ki je našim ljudem prizadela že toliko krivic s tem, da jim je prisilno razlaščevala plodna zemljišča, a nadaljujejo s svojim za našega človeka gospodarsko in narodnostno uničujočim delom naprej. To pot ji daje novi naftovod Trst-Bavarska priliko, da z zelo nizkimi odkupninimi cenami znova udari po našem človeku. Slovenski mali posestnik je torej žrtev te vsiljene in morda malo koristne industrializacije. Ciij je pa samo eden: čimbolj sproleta-rizirati našega človeka, ga oropati zemlje, tako in samo tako bodo nad njim imele kaj več vpliva nam sovražne nacionalistične sile in razni »proletarski« intema-cionalizmi. Junaški boj za pravico našega kmeta-posestnika vodijo te dni v občinskem svetu predstavniki naše Slovenske liste z znakom lipove vejice in pod vodstvom mladega dr. Tula vrsta narodno zavednih in našemu človeku zvestih svetovalcev. Komunisti in njihovi sopotniki se le formalno in iz propagandističnih razlogov »potegujejo« za naše ljudi, potem, ko je njih župan še kot prejšnji načelnik občinske uprave kratkomalo podpisal in sprejel brez kakih vidnih in za našega človeka koristnih zagotovil, da naftovod lahko teče po ozemlju dolinske občine. O razlastitvah bo še govora, na vsak način pa menimo, da bi se naši pravniki morali najprej potegovati za razveljavitev dekreta bivše ZVU (člen 16 odloka 66 iz 1. 1953). Nato bi bilo važno navezati stike direktno z družbo oz. graditelji naftovoda, tako da bi se naš človek naravnost pogajal s koristnikom in ne z Ustanovo za industrijsko pristanišče, ki bi rada le v svojo korist odigrala vlogo nekakega prekupčevalca ali mešetarja. ROJANSKI OTROCI vprizorijo v MARIJINEM DOMU v nedeljo 30. maja pravljično igro v štirih slikah MAČEHA IN PASTORKA Začetek ob 17.15. Med odmori srečolov. V abljeni! Radio Trst A Važna tržaška občinska komisi, Proračun tržaške občine 14. maja t. 1. je občinski odbornik dr. Verza prečital poročilo o letošnjem proračunu. Letošnji primanjkljaj znaša kar 3 milijarde 765 milijonov 122 tisoč lir, za katerega je občinska uprava naprosila za državno kritje. Med poročilom je odbornik tudi omenil, da je državna oblast odobrila 2 miliardi lir za kritje dela lanskoletnega primanjkljaja, ostalo se bo pokrilo z najetjem posojila. Letos namerava tržaška občina najeti eno milijardo 200 milijonov lir posojila, od katerega bo šlo 214 milijonov 200 tisoč lir za okrepitev vodovoda na področju industrijskega pristanišča. Za neposredne potrebe občinske uprave bo ostala ena milijarda in pol za javna dela in druge stroške v okviru triletnega načrta. Nadalje je odbornik omenil, da bo imela letos občina 893 milijonov lir več rednih dohodkov in bo porabila približno 222 milijonov več kot lani; zato znaša letošnji primanjkljaj v primerjavi z lanskim 671 milijonov 393 tisoč lir manj in prvič po tolikih letih beleži tržaška občinska uprava zmanjšanje primanjkljaja. Nato je še povedal, da bo občina najela eno milijardo lir posojila za stroške, ki jih bo imela za delno uresničenje zakona 167, to se pravi za nakup zemljišč za gradnjo ljudskih ekonomičnih stanovanj. Naj omenimo s svoje strani, da so zemljišča, ki jih misli občinska uprava odkupiti, v veliki meri last Slovencev, ki bodo zanje prejeli predvidoma zelo nizke vsote in ne na podlagi tržne cene. Tako se nadaljuje z razlaščevanjem slovenske zemlje in z obubožanjem našega človeka, kar je voda na mlin komunističnim in social-marksističnim gibanjem, ki žele spraviti čim prej naše ljudi na beraško palico, da bi tako lažje vedrili in oblačili nad njimi. Načrt za novo bolnišnico na Katinari Po zadnjih vesteh so Združene tržaške bolnišnice popolnoma opustile prvotni načrt nove bolnišnice pri Sv. Mariji Magdaleni in se odločile za Katinaro. Novi kraj naj bi bil po mnenju strokovnjakov idealen in sedaj bo uprava bolnišnic napela vse sile, da najde potrebne fonde za tako veliko in važno delo, ki naj bi stalo približno 12 milijard lir. Tako bi lahko Trst postal tudi mednarodni center za proučevanje zdravstva, saj bo imel v kratkem tudi medicinsko fakulteto. Tudi tržaško glavno bolnišnico, ki je stara že 125 let, bodo postopoma radikalno modernizirali, da bo tako poleg bolnišnice pri Sv. M. Magdaleni in nove na Katinari laže služila svojemu namenu. VPRAŠUJETE - ODGOVARJAMO O DELOVANJU NEKATERIH ŠPORTNIH DRUŠTEV Nekaj let že obstoja blizu naše cerkve športni krožek, ki ima za svoje delovanje privoljenje tržaške policije. Zgodilo pa se je že večkrat, da krožek priredi ali sprejme kak športni turnir, ki se vedno vrši v času, ko bi Jantje morali spolniti svoje verske dolžnosti (kakor npr. nedeljska sveta maša ali velikonočna spoved). Tako so člani krožka postavljeni pred to izbiro: ali se udeležiš turnirja ob času, ko je določen ali pa si izključen iz krožka. Na Žalost moramo ugotoviti, da se večina članov krožka, tudi če so strežniki, odloči za turnir in pusti nedeljsko sv. mašo, velikonočno spoved in druge pobožnosti v prid športa. Šport ima prvo mesto, verska dolžnost pa zadnjo! Ali ni to malikovanje športa, novo poganstvo, podpiranje ciljev, ki si jih je zastavilo moderno brez-boštvo? Ali soglašajo s tem krščanski starši, ki vendar vidijo, da športni krožek pod krinko razvedrila trga mladino, zlasti strežnike od cerkve? Ali je znano, da se prirejajo »festini« s plesi z mladoletnimi dekleti iz drugih vasi? Župnik s Krasa Hudič vedno skriva svoje namene pod krinko kake nedolžne zabave kakor je n. pr. šport. Zdi se, da so za takim krožkom v ozadju drugi nameni, ki nimajo s poštenim razvedrilom nobene zveze. Vedenje vodstva krožka zelo sliči tistemu, ki so ga imeli črnosrajčniki za časa fašizma, ki so prirejali podobne turnirje zlasti v času, ko so se vršili verski obredi v cerkvi. Ta sum še bolj potrjuje dejstvo, da krožek prireja »festine« in vabi nanje 14-15 letna dekleta iz drugih vasi, da tam plešejo pozno v noč, se razume, zlasti v postnem času! Le kako se vse to sklada z resničnim športom? Vse kaže, da krožek zgublja prvotni namen, za katerega je bil ustanovljen in za katerega so oblasti izdale dovoljenje. Krožek hoče doseči druge skrite namene, kakor n.pr. v Devinu, kjer so zasledili mladostnike, ki so vpisani v komunistično partijo in hodijo po drugih vaseh na sestanke. Hudič je in bo vedno isti; oče laži in sovražnik vsega, kar je božje! Da uspešneje deluje, se skriva pod krinko nedolžnega športnega krožka! Krščanski starši ter pristojne oblasti bi morali poseči vmes, preiskati delovanje takega krožka ter sprejeti potrebne ukrepe. Kaj se vam zdi? Teden od 30. maja do 5. junija 1965 Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 11.00 O vincu zapojmo. — 11.45 Oddaja za najmlajše: »Otroka kapitana Granta«. Šesti in zadnji del. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. — 15.30 »Kakor listje v vetru«. Drama v štirih dejanjih. — 18.30 Kino, včeraj in danes. — 20.30 Iz slovenske folklore: Niko Kuret: »Pratika za prvo polovico junija«. Ponedeljek: 12.15 Iz slovenske folklore: Niko Kuret: »Pratika za prvo polovico junija«. — 13.30 Z glasbenih festivalov. — 17.20 Širimo obzorja: »Od Ikara do reakcijskega^ letala«, napisala Mara Kalan. — 18.00 Ne vse, toda o vsem - poljudna radijska enciklopedija. — 19.15 Plošče ža vas: 33. quiz oddaja. — 21.00 Luigi Cheru-bini: »Medea«, opera v treh dejanjih. Orkester in zbor milanskega gledališča »Alla Scala«. Torek: 11.45 Italijanski akvarel. — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 17.20 Italijanščina po radiu: 56. lekcija. — 18.30 Solistični inštrumenti. Joannes Brahms: Koncert št. 1 op. 15 v d-molu za klavir in orkester. — 19.15 Dante Alighieri: (10) »Debevčevi in Zakrajškovi prevodi«, pripravil Alojz Rebula. — 20.35 Kulturni odmevi -dejstva in ljudje v deželi. — 22.00 Slovenske novele: Ivo Šorli: »Povest o neki drugi«. Sreda: 8.30 Glasbena matineja. — 10.00 Koncert operne glasbe. Igra orkester tržaškega gledališča Verdi. — 11.00 Slovenske narodne pesmi. Pojejo: Ljuba Bercč-Košu-ta, Nora Jankovič, Ivan Sancin in Dario Zlobec. — 11.25 Moški vokalni ansambel, ki ga vodi Humbert Mamolo. — 12.15 Brali smo za vas. — 13.30 Prijetna srečanja, izbor motivov in izvajavcev. — 15.30 »Kavarnica«. Komedija v treh dejanjih. I-grajo člani Slovenskega gledališča v Trstu. — 18.30 Nove plošče resne glasbe. — 19.15 Higiena in zdravje. Četrtek: 11.45 Neapeljski motivi. — 12.15 Za smeh in dobro voljo. — 17.20 Italijanščina po radiu: 57. lekcija. — 17.40 Iz al-' buma lahke glasbe. 18.30 Glasbena oddaja za mladino. — 19.15 Radijska univerza: Guido Fasso: Naravno pravo: (1) »Nezapisani zakoni««. — 20.35 Moški zbor »Slovenske Prosvetne Zveze« iz Celovca, ki ga vodi Valentin Hartmann. — 21.00 »Mrtve duše«. Roman, ki ga je napisal Gogolj, za radio pa dramatiziral Jožko Lukeš. Petek: 11.45 Mali ansambli. — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 13.30 Melodije iz revij in glasbenih komedij. — 18.00 Ne vse, toda o vsem - poljudna radijska enciklopedija. — 18.30 Slovenski solisti. — 19.15 Italija in južni Slovani v letih 1848-1918: Miloš Vauhnik: (13) »Jugoslovanski prostovoljci na Piavi leta 1918«. — 20.35 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe. V odmoru (približno ob 21.30) Znanost in tehnika: Slavko Andree: »Zemeljski plin v Severnem morju«. Sobota: 11.45 Ameriški odmevi. — 12.15 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. — 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste. — 16.00 Zgodbe prve svetovne vojne: Giani Stuparich: »Adio, Tina«. — 17.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine: Zbor »Arturo Zardini« iz Rizzija. — 17.20 Drugi vatikanski koncil. Poročila in komentarji. — 17.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 19.15 Družinski obzornik. — 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Komorni zbor iz Celja, ki ga vodi Egon Kunej. — 21.00 Alessandro Manzoni: Zaročenca: (1) »Don Abbondio«, za radio priredil Martin Jevnikar. Izvajajo dijaki slovenskih bivših srednjih šol v Trstu. Ponovitev prihodnjo sredo 9. junija ob 12. Pred dnevi je bila na tržaški občini čana umestitev občinske komisije za pl čevanje prizivov davkoplačevavcev. Pri ni so bili predstavniki prefekture, načel občinskega oddelka za davke dr. Rini odbornik za finance prof. Lonza ter vilni občinski svetovavci. Tržaška kolt ja šteje 45 članov, od katerih imenuje občinska uprava in 15 prefektura. Za predsednika je bil izvoljen dr, gliaferro in poleg njega so še 4 podp sedniki. Komisija je bila razdeljena še 5 podkomisij, ki jim načelujejo pred: nik in 4 podpredsedniki. Vsak občan pravico, da osebno predloži komisiji je ugovore in ima tudi pravico, da ogleda ugovore občinske uprave proti govemu priziku ter da komisiji pis® in ustno obrazloži razloge za svoj pri preden komisija izda svoj dokončni sk OBVESTIL IZGUBLJENI POKLIC: nova knji* primerna za vse, v obliki zgodbe pot življenje mladega fanta, ki je po ma« krivdi zgubil svoj duhovniški poklic; sal Don Boskov tajnik Carlo Vigbi priredil Tone Vode SDB. Cena 100 Priporočamo. SLIKAR ANDREJ KOŠIČ bo razsf 22 oljnatih slik v Gorici v dneh od 27. ja do 11. junija 1965. Razstava se 27. maja ob 10. uri v prostorih Sala stre, Corso Verdi 100/1. Slikar Andrej Košič je bil rojen t f rici 1. 1933. Razstavlja od 1. 1954. Intf že osebne razstave v Gorici, Trstu P goslaviji. Udeležil se je raznih pokf skih, deželnih in mednarodnih raz Obisk toplo priporočamo! DEČKI - PEVCI iz Munchena v T1 V četrtek 10. junija bo v stolnici svi Justa koncert verskih pesmi. Konc# izvajal zbor dečkov-pevcev iz Mund1 DEČKI-PEVCI V GORICI. V sred junija bo v Katoliškem domu v 0 koncert verskih in nemških narodni!1 smi. Koncert bo izvajal zbor dečkov-pt iz Munchena. (Miinchener Chorbubenl' četek ob 20.30. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA V D0> vabi na zaključno prireditev, ki bo trtek 27. maja ob 16. in 20. uri v * dvorani v Dolini. RAZSTAVA RISB gojencev učitelji!’ ulici Caravaggio 4/1 je odprta vsak od 10. do 12. ure in sicer do 10. j11 DAROVI: Za Zavod sv. Družine: N. N. iz 3.000; N. N. iz Gorice 3.000 lir. Preblagim dobrotnikom iskren »Š vrni!« Za Alojzijevišče: T. A. 5.000; N. N-N. N. iz Rupe v počastitev spomina msgra dekana Oskarja Pahor 3.000; ' Gorica 5.000 lir. Bog povrni vsem dobrotnikom! Za Katoliški dom: N. N. 20.000; ^ 500; v spomin pok. mame dr. Hi# daruje A. K. 10.000; N. N. 1.000; $ Alojzij Novak ob biserni maši 50.0$ Vsem darovavcem Bog povrni! LISTNICA UREDNIŠTVA V prihodnji številki izide post'!’,,a loga Utripi, ki jo dobijo vsi naro#1^1 šega lista. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega st°! trgovski L 30, osmrtnice L 50, davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. M' Tiska tiskarna Budin v Gorici ZAHVALA Po hudem trpljenju je Bog 18. maja poklical k sebi našo drago mamo Terezijo Germek v starosti 94 let Umrla je vdana v božjo voljo in previdena z vsemi tolažili svete vere, l# je po smrti zrcalilo v blaženem smehljaju na njenem obličju. Posebno se zahvaljujemo za pogrebne obrede č. g. Zorkotu, vsem darova'10 cvetja, članicam Marijine družbe ter vsem sorodnikom, prijateljem in znaa$ ki so na kakršen koli način izrazili svoje sožalje in pospremili drago pokojnic0 zadnji poti. Žalujoča hčerka Mara, sin Franc z ženo, družina Rudeš, družina Pahor. Trst, 27. maja 1965 SLOVENCI - 13. junija bomo volili Lipovo vejic« V