Štev, 223,___ Uhaja vsak dan, tudi oo neacljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiŠkega §t 20. i. nsdstr. — Vsi dopisi naj sc pn:ilj?jo ured niš: u lista. Nerrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdaittelj in odgovorni urednik Štefan Godin:i. Lastnik konscrcij );«ta .Edinost* — Tisk tiskarne .Edinosti\ vpisane zadruge z omejenim porivom v Tr.stu. ulica Sv. FrančiSka Amškega 8t 20. Tcicfon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ................. ra tri mesece........ ......... za nedeljsko Izdajo za celo leto 5.20 z* pol leta....... ......... 2-60 V Trstu« v soboto, 12. avgusta 1916. Letnik XII. Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po G vinarjev«, zaitarele številk* po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostt ene kolone^. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..... . . T......m/n po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......,2.-* Mal' oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat nt oddelek .Edinosti*. Naročnina is\ reklamacije se pošiljajo upravi HsLa. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti' - Plača ki toži se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega št 20. — PoŠtnohranilniČai račun Št 841.652 Frefieti na]novejšffl doicdRov. Italijanska bojišča. — Laški napadi v plavskem odseku in proti novim našim postojankam vzhodno Gorice odbiti. Laski napadi v Dolomitih so se izjalovili. — Ponoven uspešen naš letalski napad na Benetke in baterije v Gradežu in ob izlivu Soče. _ . . Ruska boiišča. — Pri Žabjah ruski napadi odbiti. * Jugozapadno Monasterziske in severovzhodno Stanislavovega se naši po hudih bojih proti sovražni premoči pregrupirajo po določenem načrtu. Rusi so zasedli Delatin in Tišmjenico. Stanislavov so naši opustili brez boja. Rusi jugozapadno Založec odbiti, južno Založec rusko prodiranje zaustavljeno. Pri Troš-čjancu Rusi odbiti. Na stohodski fronti pri Kašovki naši vzeli rusko predpostojanko. Ruski napadi pri Nobelskem jezeru, Lubje-šovem, južno Žareč in severovzhodno Krevega so zavrnjeni. Balkanska bojišča. — V Albaniji ob dolnji Vojuši praske. Južno Dojranskega jezera navidezni sovražni napadi zavrnjeni. Zapadna bojišča. — Sovražni napadi severno Somme odbiti. Drugje nič pomembnega. Turška boiišča. — V bitliškem, muskem in ognotskem odseku novi turški uspehi. Soji za Gorico. Kakor poročajo vojni poročevalci iz vojnega tiskovnega stana, so Italijani v nedeljo, 6. t. m. začeli z vsemi svojimi topovi naravnost peklensko obstreljevati naše postojanke na desnem bregu Soče, vse od hriba sv. Valentina, Sabotina, pa oo Kalvarije, Podgorskega vrha. Strelski jarki, zaklonišča in nastanišča naše junaške posadke so razbili popolnoma. V nedeljo popoldne je začela naskakovati loška pehota. Oddelek za oddelkom je na-skakoval naše postojanke od Podgore do Pevme. Naše čete so se junaški borile in so v teh bojih ujele 72 častnikov in m.d 2900 mož, a v noči od ponedeljka na torek je opešala njihova obrambna moč. Skoraj popolnoma nezakriti so vztrajali v popolnoma razbitih jarkih, dokler niso dobile povelja, naj se umaknejo iz post -jank, fd jih ni bilo več mogoče vzdrževati. Dva dni in dve noči so ogromne laške mase naskakovale Kalvarijo. Ta rob, ki se je v poročilih vojnih poročevalcev večkrat imenoval tudi »velblodji hrbet«, na katerem že zdavnaj ni nobenega drevesa več, po katerem so se raztezali jarki vsenavzkriž, kot da bi jifi bili izrili krti. je bil eno najbolj krvavih bojišč sedanje svetovne vojne. Štirinajst mesecev so ga branile z brezprimerno hrabrostjo naše čete, a sedaj so ga Italijani podmini-rali in razstrelili mine, tako da so bili naši hrabri branitelji v največji nevarnost, da jih zasuje vse. Italijanom se je v ponedeljek, 7. t. m. zvečer posrečilo, da so vdrli na Male Rojce, a ponoči so jih naši zopet vrgli nazaj. Istočasno se jim je tudi posrečilo, da so po divjem obstreljevanju zasedli naše postojanke na Sabotinu. Z izborno izvršenim napadom pa so jih naši vrgli tudi s Sabotina, tako da je bila ta važna postojanka v torek, 8. t. m. zjutraj zopet v naših rokah. Italijanski sunek proti Sa-botinu je bil tako močan, da je prodrl skoraj do Solkana, odkoder se je umek-nilo prebivalstvo šele v torek zjutraj. Mimogrede bodi pripomnjeno, da je Solkan kup razvalin, pogorišče. Mesto Gorico je zapustilo civilno prebivalstvo že v nedeljo. Odtedaj je smelo v mesto samo še oboroženo vojaštvo. Ker so v ponedeljek sovražni naskoki postajali čim dalje hujši, se je pokazalo proti večeru, da se morajo izprazniti popolnoma porušene postojanke na oni strani Soče, ker bi bilo nesmotreno, da bi se D L 1 S T E K Nučenlkl srca, Iz madjarščine M. Jokal-a. Nu, tu v švabskih gorah je bilo vse dovoljeno; tu ni bilo ne kolere, ne influence in nikakega — opravljanja. Razun tega je bilo meni sedemdeset, njej pa dvajset let. Nekega dne je postni sel motil mojo idilo. Zaklical sem mu iz vrta, naj da po slugi podpisati, ta da ima pooblastilo. Toda ni šlo, ker je prinesel denarno pismo. Tu se je seveda izplačalo, da sem se potrudil ven, dasi mi je prišlo na misel Estino denarno pismo in pa neprijetnosti, ki so nastopile vsled tega. Pismo, ki je datiralo iz Pariza, je prišlo od Bandija in je vsebovalo tisoč frankov. Sporočil mi je, da je neki odličen kupče-valec z umetninami kupil njegovo najno-vejo sliko in da je stopil v obveze šnjim tudi glede kasnejih. Ne potrebuje torej več moje prijazne podpore in vrača tretji obrok v nadi, da bo mogel tudi prva dva kmalu odplačati, če se mu tudi druge »like posrečijo. žrtvovali hrabri branitelji. Umikanje se je pričelo previdno pripravljati, a izvedlo se je ponoči. Postojank skoraj ni bilovec spoznati, ko so jih zapustile naše čete. Umikanje naših čet na levi breg Soče so krili naši topovi. Naše čete so nato zasedle nove postojanke na levem bregu Soče, med Sočo in mestom, ki so ga Italijani ves čas srdito obstreljevali. Ponoči, ko je že prispela vsa naša posadka do zadnjega moža na to stran Soče, so pijonirji razstrelili mostove. Tudi železniškega mostu pri Solkanu ni več. V torek, 8. t. m. so prišli prvi laški oddelki v Gorico, dočim so se naše čete umeknile v nove postojanke, zvezane z ostalo obrambno črto navzgor proti Plavam, navzdol pa z doberdobsko planoto. Mesto Gorica je tako ostalo med ofceina črtama. To se pravi ostale so le razvaline in pogorišča mesta, kajti Italijani so zadnje dni metali v Gorico večinoma le uži-galne granate, ki so povsod po mestu uži-gale in povzročale požarje. Tako je predmestje sv. Roka zgorelo popolnoma. Bilo je tu tudi veliko človeških žrtev. Italijani so posebno hudo obstreljevali cesto v Šempeter, po kateri je odhajalo prebivalstvo iz mesta, umikajoč se v Vipavsko dolino. V mestu samem je Korenj popolnoma razdejan. Popolnoma uničena je tudi Vetturinijeva ulica z Gregorčičevim in Šolskim domom, ravno tako tudi ulica sv. Antona, ul. Formica, in kje je bila Gosposka ulica, se menda niti ne ve. Zgorela je. Razbit je tudi Travnik, vojašnica, cerkev in druga poslopja. Da je v takem strahovitem topovskem ognju poginilo tudi veliko ljudi, je umljivo samo po sebi. Več sto oseb je mrtvih in ranjenih. Najbesnejši čin pa je bilo dejstvo, da so Italijani z zapornim ogniem zaprli, kakor smo že rekli, izhode iz mesta, tako cesto v Šempeter, potem Rožno dolino, Ajševico in mirensko cesto. Ker so Italijani obstreljevali poleg Gorice tudi še bolj zadaj ležeče kraje, kakor Šernpas, Osek, Prvačino, Rihemberk, Dornberg, je bilo nujno potrebno, da se ie umeknilo prebivalstvo iz najbolj ogroženih krajev. Tako je zapustilo ljudstvo Solkan, Kronberg. Šempeter. Gornjo in Dolnjo Vrtojbo, Štandrež, Bilje, Renče, Volčjodrago in menda tudi Miren ter druge manjše vasice v tem ogroženem oko-fišu. Večino beguncev so odpravili v Lip-nico na Štajersko. Po več kot štirinajst mesečnih strahovitih bojih, v katerih so imeli ogromne izgube — vojaški strokovnjaki jih ceniio daleč nad pol milijona — so torej Italijani dobili sedaj Gorico, to se pravi kup razvalin. Iz Trsta se je videlo z dobrim daljnogledom, kako so v torek popoldne vihrale v Gradežu in drugod tam okoli zastave v proslavo zavzetja razsireljene in požgane Gorice. Italiji je ponujala Avstrija pred italijansko vojno napovedjo 3840 štirjaških kilometrov ozemlja s približno 330.000 prebivalcev, da bi ostala nevtralna, toda Italija je hotela imeti več, še nadaljnih 7500 štirjaških kilometrov s 430.000 prebivalcev, med katerimi pa jih je bilo komaj 150.000 italijanske narodnosti. In kaj ima v svoji posesti Italija sedaj, po več kot 14 mesecih vojne, ko je že samo na primorski fronti žrtvovala nad pol milijona svojih najboljših ljudi, ne glede na izgube na ostalih frontah? Nekaj tirolskih gora in morda tisoč štirjaških kilometrov ozemlja na Primorskem, skoraj brez prebivalcev, in kup razvalin, ki naj bi se imenovala Gorica. To je uspeh več kot štirinaistmesečnih laških bojev, to je uspeh ogromnih laških žrtev in izgub. Toliko kot je hotela imeti tedaj Italija, je že izgubila, in upamo, da tudi še pride čas, ko bodo na razvalinah po njenih »odreševalcih« razdejane Gorice zopet plapolale naše zastave. Veselil sem sie zelo; ne radi denarja, ampak uspeha mojega učenca. Pariz je najvišji tribunah Kdor si tam pridobi pri-poznania, je mož na gotovem. Takoj sem obiskal Esto, da jej pokažem pismo, kajti radoveden sem b'1. kak vtis napravi nanjo, in ali jo hitri uspeh vzra-dosti, ali jo izguba užalosti. Kajti uspeh enega umetniških tovarišev pomenja vsikdar izgubo za drugega, a zanjo je bila izguba dvakratna. V Monakovem je še slikal svoj ideal, kako krmi gos, v Parizu ne bi ga več slikal. Ali, znala je mojstrski po-tajevati svoja čustva in mi je rekla mirno: »Saj tega je bilo že pričakovati ob sposobnostih mladega umetnika!« Položil sem dobljeni denar na stran in sklenil, da s tem pošljem Esto v Monako-vo, da se tam izpopolni! Toda, za sedaj jej nisem nič rekel o tem. Bandiju sem odgovoril takoj. Čestital sem mu na uspehu ter ga zaprosil, naj mi dopošlje dva svetlopisa prodane slike na ogled. (Naj bi sam pogodil, čemu dva!) Kar pa se tiče prvih dveh poslanih mu svot, smatram, da ste poravnani z dopo-slano mi krmiteljico gosi, ki diči mojo spalno sobo. Na to mi je dečko načečkal še eno pis- DUNAJ, 11. (Kor.) Uradno s« razglaša:! 11. avgusta 1916. Italijansko bojišče. — Na soški fronti so Italijani obnovili svoie napore proti plavskemu odseku in so napadli naše nove postojanke na gričevju vzhodno Gorice z znatnimi silami. Vse te napade smo odbili. Ravno tako se ie izjalovilo več sovražnih sunkov v Dolomitih. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. DUNAJ, 10. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba. 8. avgusta 1916. — V Lagarinski dolini nadaljno močno artiljerijsko delovanje. Na asiaški planoti smo odbili krepak sovražni napad v odseku Monte Zebija. V gornji Cordevolski dolini je sovražnik po močnem bombardiranju obnovil svoje napore proti našim postojankam na Monte Siefu. Odbili smo ga vselej ob težkih izgubah. Ob dolnji Soči, na goriški fronti, so hudi boji brez premora. Oporišči sovražne obrambe, Vrh sv. Mihela in Sa-botin, smo osvojili popolnoma. Goriško predmostje je v naših rokah. Naši topovi obstreljujejo mesto, da preženo sovražnika, ki se je ugnezdil med hišami. 6. in 7. avgusta smo zajeli 8000 mož, med njimi nad 200 častnikov, med katerimi se je nahajalo 20 štabnih častnikov in en polkov-ni poveljnik s svojim štabom. Število ujetnikov se zvišuje. Zajeli smo enajst topov, okoli 100 strojnih pušek, veliko orožja, municije in drugega vojnega materijala. Zadnjo noč je naš zrakoplov z vidno uničujočim učinkom bombardiral železniško vozlišče Opčine z zelo močnim razstrelivom, ki je tehtalo eno tono. Zrakoplov so obstreljevali številni obrambni topovi in sta ga napadli dve pomorski letali, proti katerima se je branil z učinkujočim, srditim ognjem svojega na krovu se nahaja-jočega orožja ter vrnil nepoškodovan v naše črte. 9. avgusta 1916. — Danes so naše čete prikorakale v Gorico. Včeraj zjutraj je naša artiljerija po močni koncentraciji artilerijskega ognia popolnila posest gričev Oslavja in Podgore in prepodila zadnje sovražne, tam ugnezdene sovražne oddelke. Strelske jarke in zakionišča smo našli polne sovražnih mrtvecev. Povsod je ležalo orožie, municija in drug materijal, kar je sovražnik zapustil v hitrici. Proti večeru so oddelki casalske in pa-vijske brigade prebredli Sočo, ker je sovražnik razstrelil mostove, in so se utrdili na levem bregu. Kolono konjice in bersaljerske kolesarje smo poslali čez reko, da zasledujejo sovražnika. Z veseljem so začele neumorne ženijske čete v nasprotniškem topovskem ognju graditi mostove in popravljati po sovražniku razdejane. Na kraški planoti smo zavrnili nove napade na vrh Vrha sv. Mihela in smo v bližini vasi Šmartina osvojili nadaljna kritja. Doslej ugotovljeno skupno število ujetnikov znaša nad 10.000 mož. Nadaljni ujetniki še neprestano prihajajo na zbirališča. Doslej še ni bilo mogoče ugotoviti ogromnega vojnega materijala. Časopisje o padcu Gorice. ROTTERDAM, 11. (Kor.) Nizozemsko časopisje, govoreč o padcu Gorice, izraža mnenje, da se iz tega dogodka ne sme pričakovati zelo odločilnih posledic za Italijane. Tukajšnji list »Van den Dag« označa izrek lista »Giornale d' Italia«, da je padec Gorice zadel Avstro-Ogrsko v srce, naravnost za smešen. Katoliški »Maasbode« piše: »Smrtno rano« ie Avstro-Ogrski zasedaj zadalo kvečjemu pero kakega laškega urednika. Dogodki na morju. DUNAJ, 11. (Kor.) Uradno se razglaša: V noči od 10. na 11. avgusta so brodovja naših pomorskih 'etal obnovila napad na smo. kjer se mi je v objestnem razpoloženju zahvalil na vsiljenem mu mecenatstvu. ker ni tak cigan kakor so drugi. Namazano krmljenje gosi ima le vrednost platna in nanj razmazanih barv. To iznaša skupno osem mark in petdeset vinariev, ki jih odteguje od posojene mu svote. O tem pismu nisem nič omenil Esti. XII. Idealizem je lepa stvar. Trajati utegne dolgo, včasih celo sedem desetletij. Govorimo si: duša mi je še mlada, čustvovanje zdravo, fantazija sveža. Tuje in lastne radosti in žalosti občutim kot v svoji mladostni dobi. Ne dvomim še, ampak upam še in se naslajam na lepem in dobrem. Hkratu pa steza po nas kremplje straši- lo, realistična pošast in govori: In vendar si — star!« In ti kremplji ostavljajo svojo sled na naši koži. Občutil sem namreč hkratu na prsih, na plečih, na hrbtu neznosno srbenje, kakor da ležim v koprivah. Vso noč nisem mogel spati zato. Pozval sem zdravnika. Ta mi je priporočil neko mazilo, strogo dijeto in purgature ali ni koristilo. Slednjič mi je nasvetoval špecijalista za kožno- bolezen, slovečega zdravnika in ta Benetke. Obmetala so izdatno z bombami arzenal, kolodvor, zunanje utrdbe in zunanje forte. Brezprigovorno so se mogli ugotoviti dober učinek in požarji v arsenalu in kolodvorskih napravah vkljub dežju in nevihti. V zrakoplovski lopi v Campaltu se je dosegel zadetek v polno. Nadalje so uspešno obmetala z bombami baterije v Gradežu in ob izlivu Soče. Vkljub zelo neugodnemu vremenu in silnemu obrambnemu ognju so se vsa letala vrnila nepoškodovana. Poveljništvo brodovja. M2 uretlno poročilo. DUNAJ. U. (Kor.) Uradno se razglaša: 11. avgusta 1916. Rusko bojišče. — Fronta pod-niaršaia nadvojvode Karla: Naše karpatske čete so južno Žabij ponovno odbile močne ruske napade. Severovzhodno Sta-nislavovega in jugozapadno Monasterziske je sovražnik napadel zopet s premočjo. Priboril si je pač nekaj krajevnih uspehov, a smo ga končno po hudem boju zaustavili. V tem okolišu se boreče bojne sile desegavajo one prostore, ki so jim bili nakazani z ozirom na premeknitev sovražnih moči. Rusi so zasedli Delatin in Tišmjenico. Izpraznili sm-.> tudi Stanislavov brez boja*. — Hindenburgova fronta: Jugozapadno Založec smo odbili napade ruskih mas s protinapadom. Ravno tako smo pri Troščjancu krvavo zavrnili sovražnika. V stohodskem kolenu pri Kašovki je avstro-ogrski oddelek vzel sovražno predpostojanko. Pri četah generala Fatha so se ponovni sovražni prehodni poizkusi zadušili v našem artiljerijskem zapornem ognju. jugovzhodno bojišče. — Ob dolnji Vojuši praske. Drugače nič pomembnega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. liofer, fml. LAŽNIVA POROČILA. DUNAJ, 11. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: V italijanskem in francoskem časopisju se razširjajo ten-dencijozne neresnice, da naše in nemške čete v zasedenem ruskem ozemlju pravoslavna svetišča, kot cerkve in samostane, izpreminjajo v restavracije, kavarne in kinematografe. Ta trditev je izmišljeno obrekovanje. Vsakomur je znano, da naše čere, in isto se more ugotavljati tudi o naših zaveznikih, čuvajo cerkve in samostane v sovražni deželi z največjim spoštovanjem. V naši armadi je spoštovanje verskim namenom posvečenih mest neomajna tradicija, proti kateri se tudi v tej vojni ni pregrešil noben naš vojak. Kako daleč gre to spoštovanje, je razvidno tudi iz dejstva, da se je v nekem slučaju, ko nas je obstreljevanje naših vojnih bolnišnic sililo v povračilo, sprejelo v uradno poročilo c. in kr. vrhovnega armadne-ga poveljštva 7. julija t. 1. naslednje sporočilo: »Ce bi se ponavljalo tako protimed-narodnopravno ravnanje, naperimo naše topove proti samostanu Novo Počaje-vemu, ki smo ga tekom skoraj enoletnega zasedenja varovali skrbno in z vsem spoštovanjem.« Če bi mi, kakor se trdi sedaj. ne prizanašali cerkvam in samostanom v sovražni deželi, bi pač sklicevanje na naše spoštljivo ravnanje o omenjeni priložnosti v sovražnem časopisju ne bilo ostalo brez primernega odgovora. RUSKO URADNO POROČILO. DUNAJ, 11. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo ruskega generalnega štaba. 9. avgusta, dopoldne. — V okolišu vzliodno Svinjuhov so naše čete z nenadnim napadom osvojile del sovražnih strelskih jarkov in zajele prijem 13 častnikov in okoli 600 mož. Ob reki Koropcu smo vrgli sovražnika iz utrjene utrdbe. Naše čete so zasedle levi breg reke do izliva v mi je povedal pravo ime bolezni: Eczema senile, lišaj starčevske dobe. In tako mi je bilo povedano, da sem starec. Ne le prileten, ampak pravi starec! Sodba mi je bila podpisana na prsih, na hrbtu, in bila je huja, nego smrtna obsodba. Glasila se je: »Živi in — trpi!« Sebi in svetu si v nadlego in bolje bi bilo. da te vrag vzame, nego da nosiš vraga na hrbtu! Slavni doktor mi je zagotovil tudi v po-mirjenje, da je ta bolezen že mnoge pognala k samomoru, in da si vselej, ko čitamo v časopisih o častivrednem starčku, ki je posegel po samokresu, da ublaži svoje trpljenje, moremo domnevati, da je bil ta ubijalni mučitelj Eszema senile. Medi-cinična znanost odreja proti temu sredstvo, ki — četudi ne ozdravlja — pa vsaj deluje blažilno. Ta dobrotnik je arzenik. Napisal je torej recept s potrebnim navodilom. Prvega dne je bilo vzeti tri kapljice ar-zenika. naslednje dni pa vedno po eno več do dvajset kapljic in potem zopet do treh nazaj. Ako bi se bolezen ponovila, treba zopet začeti z nova. In s tem se je poslovil. To je bil resničen realizem in pri kraju Dnjester. Južno Dnjestra so čete generala Lešickega dalje zasledovale sovražnika in so ga zaporedoma vrgle iz cele vrste vasi in gričev, ki jih je imel zasedene. Dosegle so reko Tlumač, pritok Dnjestra. 8. avgusta ob 6 zvečer so naše čete zavzele mesto Tišmjenico. Skunno število četah generala Lešickega tekom bojev 7. t. m. zajetih sovražnikov znaša 88 častnikov in 7400 vojakov, med njimi 3o00 Nemcev, btevilo 2000 Nemcev je bilo javljeno v poročil u 8. t. m. Nadalje so naše čete zajele 5 topov, med njimi 3 težke, 63 strojnih pušek, municijske vozove in bombovke. 9. avgusta, zvečer. — Ob reki Koropcu so naše čete, ko so prestopile reko, vrgle sovražnika na desni breg in so zasedle celo vrsto gričev zapadno Velešnjovega proti jugu do dnjestrske fronte. Na umiku je sovražnik razdejal svoje črte. Nasprotnik je izvršil tu dva protinapada, ki smo ju zavrnili, prešedši sami v napad. Zajeli smo pri tem 5 častnikov, 414 mož, en top in strojne puške. V okolišu Tišmjenice so se naše prednje čete pomeknile nekoliko boli proti zapadu v smeri proti Stanisla-vovemu. _ iliio uroSno poročilo. BEROLIN, 11. (Kor.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan, II. avgusta 1916. Zapadno bojišče. — Severno Somme so temnokožni in beli Angleži napadali posamez in brez uspeha. Ravno tako se je ponesrečil večkrat ponovljen naskok francoskih čet tik severno reke ob trdni vztrajnosti saksonskih rezervnih četnih delov. V ostalem se ne da poročati nič posebno pc-meinbnih dogodkov. Vzhodno bojišče. — Hindenburgova fronta: Med Višnjevskim jezerom in Smorgonom ter v okolišu severovzhodno Krevega smo zavrnili številne slabotne ruske napade brez težave. Na stohodski fronti se je sovražnik po svojih porazih zadnjih dni omejeval v splošnem na živahno artiljerijsko delovanje. Poizkušani njegovi delni napadi zapadno Nobelskega jezera, pri Lubješovem in južno Žareč se niso posrečili. Južno Založec pričeti boji so se razširili. Ruski napad, ki je med Bja-logloviml in Gorodiščem najprej pridobil tal, je bil zaustavljen z nemškim protisun-kom. Močne sovražne napade v okolišu Troščjanjca smo krvavo zavrnili. Sovražni poizkusi, da bi si ob Seretu, jugovzhodno Gorodišča, priborili uspehe, so se izjalovili do zadnjega. — Fronta podinar-Š2!a nadvojvode Karla: Jugozapadno Monasterziske ter v kotu med Dnjestrorn in Bistrico so napadle močne ruske sile. Hrabri branitelj se je na raznih mestih moral upogniti sovražni premoči. Protinapadi so zopet prestregli sovražni naval in zaustavili boj. Vršeče se pregrupiranje zveznih čet, ki se je odredilo z ozirom na premeknitev ruskih moči, se izvršuje še dalje. V Karpatih se je sovražnik južno Žabij zastonj prizadeval, da bi nam zopet iztrgal priborjene uspehe. Balkansko bojišče. — Južno Dojranskega jezera je sovražnik s slabotnimi oddelki izvršil posamezne navidezne napade, ki Smo jih brez resnega boja zavrnili s svojim ognjem. Vrhovno armadno vodstvo. Francoski letalski napad. BEROLIN, 10. (Kor.) Wolffov urad javlja: Sovražni letalec je v noči na 9. t. m. vrgel več bomb na RottweiI na Wiir-temberškem. Zadel je neko hišo. Več oseb je bilo ranjenih. Vojaške škode ni bilo. S loršKlU &ojlšf. CARIGRAD, 10. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan Javlja: Z iraške in perzijske fronte ni bilo nobenega poročila. Kavkaska fronta. — Na desnem krilu so naše čete popolnoma zasedle sem bil z vseirt idealizmom. In sedaj ie mogel biti pred teboj najkrasneji razgled, poleg tebe najlepše dekle — vedno si mislil le na svoje kapljice. Te pa so ostale zveste spremljevalke. Te objemi jejo srce in delajo udarce srčne žile napravilne — zatemnevajo dušo in preganjajo vsako veselje. Zastonj se bliža pomlad, se odpirajo cvetlice in popki dreves. Smrtne slutnje kalijo misel. Nekega dne, ko sem ravno štel kaplje iz svoje iiole v čašo, je stopila Esta v sobo. »Kaj je to?« je vprašala. žArzenik.« Prestrašeno me je pogledala s svojimi velikimi temnimi očmi. »Cemu pa potrebujete arzenik?« Povedal sem jej vzrok. »Ah, vam ni nič,« je odgovorila Esta, »temu je kriva le volnena srajca. Večkrat mi je pripovedoval o tem mlad zdravnik iz bolnišnice, da volnene srajce dražijo na ta način lahko občutljivo kožo. Jagerijanci smatrajo to za jako zdravo, ker to da čisti kri. Kdor pa ne more vzdržati, temu ne treba drugega zdravila, nego da volneno srajco sleče in si nadene svileno. Slušal sem ta nasvet in po tednu dnij je eczema senile izginil in nobene sledi ni bilo več opaziti na mojem telesu. Strun 11. .EDINOST" štev. 223. V Trstu, dne 12. avgusta 1Š16. i : oliš severno in zapadno Bitltea in del sovražnih boirJh si!, ki se je skušal vzdržati v rahovski soteski, s Svojimi zaledo-va!nitr nizlci ceni- Tančer, Du to vije 47. 540 PlIRtf} volno, bombaž, volnena pokrivala, vol-Llilljbf nino, žaklje in kovino kupujem. Prili i-jam tudi ca dom. Trat, Boschetto 18 532 VllMlifiltl volno, ielezo, lito železo, bombaž ftiUj^bii&ill po K 7 in razne kovine. Trst, ulioa. del L'osco IS. Prihajam tudi na dom. 467 llfnn istrsko belo in črno, Šampanjec, Vermouth, Vlili? Malinovec po zmerni ceni. APOLLONIO, Amaiia 10. 539 n»mf0 čokolada. Fondants, Menta. Ra* »t' WlU*Lfwt!y Lokum. Gedhč sadje itd. ge prod* na debtrlo. Cene zmerne. Zastopstvo ulica Solitario Štev. 1. 537 Kanlfahturno prodajalno In zalogo odda v najem takoj Starec, Prosek. m Umetni zobje Jančar, konces. zobotehmk. Poprava v dveh urah po najzmernejših cenah. — Trst, ulica Torrente št 2S, II. nad. — Ordinira od 8 zjutiaj do 6 zvečer. 531 Čevlje M7DF1fIfO ^ P»rov najboljše vrst« ArCli&IVtS „ehevrot", rumene, pro dajo se po zmernih cenah en blok, tudi posamezni kosi ; čevlje za mufcke, usnje in delo zajamčeno. Trst, ulica Tor S Lorenzo 10, vr. 13 (Traversaie S. Michele). 527 Kliniltom CUD.j®> voluo, bombaž, volaena in I\U|7*ljiSlll vatirana pokrivala in volnene pletene ■rajce Prihajam tudi na dom. Zaloga Settefontane štev. 45. 463 HlimilDm cnuJe P° 70-80 volnena in lliilfatjCIll bombaževa pokrivala, volnino, žaklje in kovino. Ulica Belvedere 81. 533 7fiffl?0 vrste kupuje prva slovanska trgo- LUIujC vina, Jakob Margon, Trst, ulica Solitario 21 (pri mestr.I bolnišnici.) S2t» f rlfftlfsKff biškoti Turu I, Koestling Zwiback, lUftUiUUUf slaščice, malinovec itd. se proda na debelo in na drobno. ,Pegnu di cioccolata-' Tr-t. Corso št. 39. 460 Posojilnica In hranilnica u Kopru vkojiiena zadruga z neomejenim poroštvom bo imela v prostorih Konsumnega In posojilnega društva v Vanganelu. dne 26. velikega srpana 1916 ob 4 pop. ni. občno Mm Predmeti sklepanja so: 1) Poročilo načelstva in nadzorstva. 2) Odobrenje računov in vporaba dobička. 3) Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Opozarja se zadružnike na določilo §. 31. z. pravil ter se jih objednem vabi, da imajo zadružno knjižico seboj. NAv,ELS~VO. Ifa deuelo samo za preprodajalce. Kogavice, sukanec, pip«, milo, gumijeve podpet-nik<>, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetlljka, baterije, pisemski papir kopirni <-vinčniki, zaponke, prstani rdečega krita, krema za brado, ilice, razna rezila, robci, mrežice za brka, pletenine, srajce, spedn^e hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe -in drugo prodaja JAKOB t^F.VI. ulica S. Nicolo — ZDRAVNIK M. Dr. Karo! m\t\l stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 111. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za notranja, nervozne In oiroik« bolezni (blizu cerkve sv. Antona novega.) fitev. 19 J. StoKa, -r8-t,u1' Moi-inpic- o 19. Na drobno in debelo. Umetniške, voščilne, pokrajinske, vo^ne, ljubim- Svinčniki: Razglednice: *ke, glave, mornarske, cv» tlične itd. od 3 — naprej za 1(K) ko^ov. — Tržaške po K 2.50 saprej za 10© kosov. PlsemsKl papir lzsI*:^ po K 1 5u naprej najrazličnejših oblik in barv. Mnfa«; za civiliste in vojake, od najvad-&IUig£l nejših do najfinejš n v usnje vezanih, v vseh mogočih oblikah. Volne dopisnice blv:n lenkaate: dobre po K 2.o0, boljše po K 3.— fine po K 3.50 najfinejše po K "i-oO za tisoč kosov. navadni od 26 vin. naprej ducet, kepi; ni tintni K 1.5U ducet. „Mfcphisto- K li. ducet, „Penkala*4, „Hardtmut", „Koh i Nehr'- po t 4.50 ducet in sicer vseh mogočih kakovosti in barr. I Pflllfl najboljše vrste vseh barv in veli-llllilU kosti steklenic, za preprodaje ducet steklenic po K. 2. Črnilo za stampilije vseh barv. PlsarnlSKe potrebščine: frač matov, najrazličnejša držala, peresa, podloge, pivnici, gumi, pečatni vosek, niti, tintniki, kuverti itd itd. Trgovske knjl$e, likosti, mehko iu trdo vezane. Tiskovna dela: ^ knjig«-, kuverte, cenike itd. izvršuje točao po naroČilu. KVffl6f) * Slovarje, slovnice, slovenske in ItEejIjlZ • tujejezične, leposlovne, znanstvene ia šolske ter knjige za mladino. tV-^ffffi 1Z kavčuka in kovine, za občine, rtlUlb urade, pisarne, privatnike itd. Izvršuje točno v vseh oklikah. fffCfanO' Cesarske in narodne v vseh LllMUVtt velikosti ima v zalogi in jih izvršuje po naročilu. igralne karte nemške in ogrske. Šah in domino v raznih velikosti. Okvirje za vsa'covrstno siike. f f AffPfiftlf papi*"61« vsch vrst: škatlje po UguriCUll K % 80 naprej, stročnice škatlje po 32 vin. naprej Vojaške potrebščine: sr js in izvršuje pismena naročila točno in naglo. daln-atinsko, istrsko, šampanjec, Asti, re-fošk, ptneči in desertni moškat. Malinovec, žganje, rum. maršala, vermouth, -----grenčice Dd 56 I naprej.--- : : Velika množina modre galice. : : PARČINA. Kavarna »Armonia« — Trst. Ima sedal ve5|o zalego belega, dobrega namiznega vina po 135 K loco klet in rizling po 150 K. Kupci pridite, ker je cena sedanjim razmeram primerno nizka. Sprejema Občni zbor Kmečke posojilnice iti hranilnice v Vanganelu (reg strovace zadruge z neomejeno zavezo) bo dne 26. velikega srpana 1916 ob 5 popoldne v prostorih zadružnega urada s tem-Ie dnevnim redom: 1) Poročilo načelstva in nazdorstva. 2) Odobrenje računov, vporaba dobička. 3) Volitev načelstva in nadzorstva. 4) Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi NAČELSTVO, Pripomba: Opozar ja se na §. 35. zadr. pravil glede sklepčnosti. ZOBOZDRAVNIK "V Dr.J.Cermak se Je preselil In ordinira sel:! v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Iziiiidfije zoMrc; bolem Miran? ^ UMETNI ZOBJE. 0 KršKem ob Savi, Dolenjsko, ie taksi prodati obstoječe iz: 1 nadstropne hiše s 7 sobam; itd., krasno verando, parkom, vodovodom i iz velikega hleva s skladiščeni, velike virske kleti, gospodarskega poslopja, rastlinjaka, ledenice, prostranega dvorila itd.; vse so lidno zidano, v prav dobrem st. nu, za vsako podjetje, z'asti trg vino z vinom in lesom pripravno ; k posestvu spadajo vrtovi, vinogradi, travniki, njive, hosta, ki so v najugodnejši legi in najboljšem stanju. Po svojej legi in kakovosti je to posestvo prav ugodna naložitev kapitala, najbojša prilika za vsa koršno podjetje, pa tudi za mirno življenje. — Proda se z letošnjim pridelkom in mrtvim in živim inventarjem v celoti ali pa posamezno. — Plačilni pogoji ugodni. Pojasnila daje: Dr. J. ttolmi, župan, h■ s V:, ■ Al O. 1m* k«' I Ivan Krie Trst, Pi^zsa S. Giovanni 1 ku&iiy£*lh in UHumBIi potreb' šfiin od leaa ia pletenin, škafov vreat, iebrov in kad, eodSekov, lopat reflet, sit In bfljfcorrrstaifc kofier, jerb&sc-v in metel ter mnogo spatfegc&h pred me te t. Priporoča svojo trgovino s kuhinj oko posodo vsake vrate bodi od porcelana, z.em^e emaila, kositaija ali oinka. nadalje pa*axBaatoqe, kletke itd. Za gostilničarje pip«, krogca, serije in stekleno poMdo za vino, OMI^TRoctie «£3 cfob) 9 j<5e/> tekarnah 6 K.V.- Prsne bolezni« oslovski kašelj, naduha, influenc a Kdo naj jemlje Sirolin ? t Vaak. ki trpi na frajn«m kašlju. Lažje jc obvarovati sa boieatr.- .iego joz-draviff. .2. Osebe s kroničnim kafarom bronkijov, Ki s Sirolinom ordrava. VaduSljivi.kafarifn Sirolin %ns1r\o olahča naduho- S krof urni otroci, pri katerih učinkuje Sirot in K ugodnim vspahom na splošni pocufek.