SI. 117 mm plačana i

V Trstu* v Četrtek 18. mala 1922
Posamezna številka 20 stotink
Letnik XLVII
jzhaja, lav« mil pondeljek, vs«k dan z jahaj. U**1' /o: ulica «v. FtartUk4 AsiSkega St. 20, L nadstropje. Dopisi naj se jecljajo uredništvu. Nefrmkkana
pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo? izdajatelj In odgovo.
Št« fa n Godina. — Lastnik tiskarna Edinost Tisk tiskarna Edinow 1».---
znaša za mesec L 7. —* • mesece L 19 50. pol leta L 32. —, ta celo leto L 60 — Za iaozemstvo mucčo* 4 Hxe več. — Telefon uredništva ta uprava «L 11-57.
EDINOST
Posamezne Številke v Tatu ta okolici po 20 stotiak. — Oglasi se računajo % širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev ta obrtnikov mm po 40 cent' oam;talce; ta zahvale, poslanice in vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L X — Mali oglasi po 20 st beseda, majnanj pa L 2 — OgUsl naročnina in reklamacije se poSUJajo izklučao upravi Edinosti, v Trsta, nlica sv* Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Teleion uredništva ta uprave 1 l-i7.
OBISK KR. DVOJICE
N. V. kralj Viktor Emanucl III. Savojski in kraljica Jelena obiščeta v nedeljo dne 21. t. m. Trst in naslednje dneve tudi nekatere kraje po deželi. Vsa Italija pripisuje temu obisku velikansko politično važnost.
Letošnji obisk kr. dvojice v naši deželi ima namreč poseben pomen, ki izhaja iz okoliščin samih, v katerih se izvrši, in obenem iz posebnega položaja naših pokrajin. Naša Julijska Krajina je bila priključena k Italiji po zmagoslavnem koncu najgroznejše vojne, kar jih pomnijo poko-lenja. Italija je doprine&la pod vodstvom sedanjega kralja ogromne žrtve za zmago skupne stvari vseh zaveznikov. Kralj Vi-kicr Emanuel III. je izpolnil v zadnji vojni stole ni cen savojske hiše in celokupnega italijanskega naroda. Pod njegovim vrhovnim pokroviteljstvom je bilo delo, ki so ga bili začeli njegovi kraljevi predniki v prvi polovici preteklega stoletja, slavno dokončano. Dedno sovražneo Italije, trdovratno tlačiteljico narodov, je zadela zaslužena kazen. Nekdanja mogočna Avstrija, strah in trepet tlačenih in ponižanih narodov, s« je strla v prah in pepel.
Sprejemne svečanosti, ki se pripravljajo v počastitev vrhovnega poglavarja itali-Vinske države, bodo torej predvsem svečanosti zmagoslavja. Uradna in neuradna Italija se pripravljata, da s počastitvijo kr. dvojice proslavita svoj uspeli, da dasta izraza veselju nad izpolnitvijo svojih sanj in svojih narodnih želj. Aneksija naših pokrajin se bo v prisostvu vrhovnega predstavnika države ponovno svečano potrdila. Mi julijski Slovani, ki smo bili z aneksijo pridruženi k drugorodni državi, bi smeli našim sodeželanom italijanske narodnosti morda zavidati radi njihovega brezmejnega veselja. Naravno je pač, da bodo naša čustva povodom predstoječih svečanosti malce različna od čustev Italijanov samih. Toda v tej razliki ne bo nikake škodoželjnosti, nikakega sovražnega na-sprotstva. Zmaga nad rajnko Avstrijo je biLa vsestranska. Dedna sovražnica Italije je bila obenem dedna sovražnica velikega dela slovanskega plemena. Slovanski narodi. ki so stoletja ječali v okovah sužnosti, so raztrgali težke verige in na razvalinah nekdanje tlačiteljice so vstale tri nove mogočne slovanske države: Jugoslavija, Če-hoslovaška, Poljska. Naši sinovi so se sicer borili tudi v vrstah osrednjih držav, toda v svoje čete so bili uklenjeni z verigami sužnosti. Srce jim je bilo polno čustva zavezništva s tistimi narodi, ki so se borili tudi za našo svobodo. Zmaga protinemške zveze je bila obenem tudi naša zmaga.
Vsled tega bomo spremljali predstojeće svečanosti z dostojnimi simpatijami. Dasi sc je aneksija izvršila, ne da bi nas bili vprašali za našo voljo in brez o»ztra na pravi :r narodov do samoodločbe, nas vendar ne bo navdajalo — nas julijske drugorodce — pove dom obiska vrhovnega poglavarja pri nas tisto značilno čustvo premaganih napram zmagovalcu. Kljub vsemu, kar se nam je storilo slabega od dneva zmage do danes, se jasno zavedamo, da se naš položaj sozmagovalcev v veliki borbi za svobodo narodov ni izpremenil ter da se ne more in ne sme izpremeniti. Iz tega izpo-znanja črpamo svoj pogum za naš odpor proti krivicam, ki nam jih delajo razne italijanske vlade ravno v imenu tiste zma-
ge, za katero je doprineslo tudi slovansko pleme ogromne žrtve, ki so padle v tesnem zavezništvu s silnimi žrtvami, ki jih je položila na oltar skupne stvari tudi Italija. Iz tega izpoznanja črpamo svoje upanje v končno zmago naše pravične stvari, tu je tudi moralna podlaga naših vsiljenih nam borb, podlaga anektiranega naroda, ki nI bil premagan, ki noče, da ga smatrajo za premaganega.
Naše zadržanje povodom prvega obiska vrhovnega poglavarja države, h kateri pripadamo po aneksiji, ki smo jo ponovno priznali v besedi in dejanju, bo v tesnem skladu z našim posebnim položajem. Kr. dvojico bomo sprejeli spoštljivo in prisrčno, toda obenem samozavestno in brez pretirane prisiljenostL Zavedati se moramo, da bomo v osebi N. V. kralja pozdravili predstavnika države, ki je vzišen nad zakoni in ni nikakor odgovoren za nelepo postopanje posameznih vlad in uradov napram slovanskemu delu julijskega prebivalstva. Zato mora biti naš pozdrav izraz spoštovanja do vladarja in države, a obenem tudi izraz naših želj in naših zahtev, ki nam jih je država dolžna izpolniti potom odgovorne vlade. Povejmo vladarju, da nam vlada ni izpolnila obljub, ki so nam bile dane na svečan način ob raznih prilikah; da odgovorna vlada dopušča, da se naš jezik zatira in preganja, da nas tarejo razne muke in skrbi, iz katerih pričakujemo skorajšnjo rešitev, in da si nihče bolj vneto ne želi kot mi sami, da bi se v naši deželi ustvarile take prilike, v katerih bi mogli končno začeti življenje zadovoljnih državljanov.
Naš sprejem naj N. Veličanstvo prepriča, da živi tu slovanski rod, ki ima svojo posebno narodno osebnost, svoje posebne potrebe. Vrhovnemu poglavarju države moramo dati priliko, da nas izpozna: To bomo dosegli s tem, da ga sprejmemo obenem kot drža vi jami in kot Slovani. Naša absolutna pravica je, da izkažemo kralju dolžno mu čast v našem jeziku, kakor častimo in molimo v našem jeziku Boga. Govori povodom uradnih sprejemov v našem delu dežele naj bodo vsled tega izgovorjeni v slovanskem jeziku, ako ne v celo^ pa vsaj v enem delu. Našemu ljudstvu bi se moralo tudi dovoliti, izvesi v pozdrav visokim gostom poleg državnih tudi naše narodne zastave. (Žalibog oblastvo do danes še ni ugodilo tej naši želji.) Naš pozdrav na slavolokih, pri sprejemih in pri drugih svečanostnih prilikah bodi «Dobrci-i došli! Živio! Živela!» Naši slovanski vzkliki bodo kraljevi dvojici tem bolj dobro-Sošli, ker je N. V. kraljica našega rodu in našega jezika in jih bo neposredno razumela.
To so naša čustva, s katerimi bomo spremljali kr. dvojico povodom- njenega bivanja med nami in ki se bodo izražala tudi v našem poklonu pred vrhovnim poglavarjem Italije. Narekujejo nam jih naš posebni položaj, vidna znamenja naše nesreče, ki neim jo je zakrivila nemarnosi in brezvestnost odgovorne vlade, ter upanje, cfa se bodo odločujoči krogi prej ali slej zavedeli popolne zgrešenosti naziranja, da bi bil vrhunec sreče italijanstva v Julijski I Krajini v vrhuncu nesreče julijskih Slo-! vanov.
KONFERENCA V GENOVI
Izgledi za konferenco v Haagu — Ruski odgovor
GENOVA, 17. Tudi nova konferenca v lepem holandskem mestu Haagu se bo začela na slabi podlagi, kakor se je začela konferenca v lepem italijanskem mestu Genovi. Zedinjene države, ki so odklonile svoje sodelovanje na konferenci v Genovi, ga odklanjajo tudi sedaj, ko gre za sestanek v Haagu. Sklicujoče države so, kakor znano, povabile tudi Zedinjene države v Haag, in po prvih informacijah se je zdelo, da se bodo Zedinjene države odzvale vabilu, toda ameriški poslanik Child, ki zasleduje v Genovi delovanje konference, je dobil z i svoje vlade to-le sporočilo:
Ta vlada je skrbno proučila vabilo, ki ga ji je poslal predsednik konference v "Genovi na podlagi pogojev, razloženih v besedilu sklicujočih držav, v katerem se prosi ameriška vlada za sodelovanje pri komisiji, ki se ima sestati v Genovi 15. prihodnjega junija.
Ta vlada želi na najbolj praktičen način sodelovati pri proučevanju gospodarskih zahtev Rusije in želi tudi izraziti globoko prijateljstvo, ki ga čuti narod Zedinjenih držav za ruski narod in svoje veliko zanimanje za vse ukrepe glede gospod r-■ske obnovitve Rusije. Ameriški narod je jasno in otipljivo dokazal svoj velik interes na gospodarski obnovitvi Rusije, in vladi Zedinjenih držav bi bilo žal, če bi ji ne nudila svoje pomoči ob vsaki priložnosti.
Toda viadi Zedinjenih držav je nemogoče vzeti v upoštev udeležbo pri sestanku v Haagu spričo dejstva, da se zdi ta sestanek le nadaljevanje konference v Genovi v drugačni obliki in spričo dejstva, da je temu sestanku namenjeno, da bo zadel ob iste težave kakor konferenca v Genovi, če ostane neizpremenjeno stališče Ruaov, nsraženo v spomenici od 11. maja 1922. Bistveno in glavno vprašanje se zdi
vprašanje obnovitve ruske produkcije. Bistveni pogoji za to obnovitev se morajo še določiti in se morajo naravno iskati in najti v Rusiji sami. Ta vlada je vedno smatrala te pogoje za primerne in jasne in se je vedno pripravljena pridružiti drugim vladam v svrbo, da se uvede preiskava izvedencev o gospodarskem stanju v Rusiji. Tekom te preiskave bi se morali ugotoviti gospodarski pogoji za obnovitev produkcije v Rusiji, brez katerih se zdi, da manjka vsaka resna podlaga za dovoljenje posojila.
Treba je pripomniti, da je ta vlada vedno pripravljena vzeti v resen pretres vsak predlog konference v Genovi ali katerekoli druge konference, smatra pa, da manjka sedanjim predlogom, ki so navidezno odgovor na spomenico od 11. maja vsaka določnost, ki bi omogočila sodelovanje te vlade pri predlaganem načrtu. Podpisan: Hughes.*
Zdi se torej, da ameriška vlada ne odklanja direktno vsakega sodelovanja in da bi se dala pregovoriti na sodelovanje, če sklicujoče države menjajo svoj načrt. Brez dvoma bo ruska delegacija znala porabiti ta odgovor ameriške vlade kot nov argument proti načrtu sklicujočih držav.
Vprašanje vzhodne Galicije in Litve ne pride v razpravo
Včeraj ob 17 so se sestali zastopniki sklicujočih držav pod predsedništvom Facte, da se posvetujejo, ali bi bilo primerno, da se povrnejo spričo sedanjega stanja stvari na sklep v seji 10. maja, da se namreč predlože prvi komisiji nekatere zahteve, predložene od različnih držav. Ugotovilo se je, da spričo sprejema zača~ snega dogovora proti vzajemnim napadom, ki temelji na sedanjem stanju stvari, ni vzroka za razpravo o vzhodnogalicijskem
in litvinskem vprašanju. Kar se tlfie sani« tetne konference v Varšavi, da bi bilo primerno predložiti konferenci, naj načelno odobri sklep«, storjene v Varšavi in naj pozove posamezne vlade, da čim prej uveljavijo te sklepe.
Vprašanja madžarskih in bolgarskih manjšin in vprašanje bolgarskega naravnega izhodišča na morje bodo predložena Zvezi narodov. Enako ee je odločilo tudi glede norve note, ki jo je poslal g. Stambu-linski glede dedeagaške luke.
Sklicujoče države so nato proučile spomenico in nasvete komisije mednarodnega odbora Rdečega križa in Zveze društev rdečega križa glede mednarodne sanitetne pomoči v mirnem času in vzajemnega zavarovanja narodov proti nesrečam. Sklenjeno je bilo, da se ti nasveti predlože Zvezi narodov. Sklicujoče države so se končno bavile z vprašanji zaključit ve konference.
O tej seji je dala angleška delegacija zbranim novinarjem ta-le pojasnila:
Glavni namen te seje je bil, da se določi program za zadnji del konference. Glede vzhodnogalicijskega in litvinskega vprašanja je Lloyd George poudarjal potrebo, da se ti dve vprašanji čim prej uredita, ker bi mogli postati zelo nevarni za Evropo. Ruska odklonitev spomenice, ki bi bila imela za posledico določitev galicijske in litvin-ske meje, je povzročilo odložitev teh dveh važnih vprašanj.
Sprejeti sta biH prošnji Madžarske in Bolgarske, ki žeHta podati nekoliko izjav na konferenci. Lahko bosta zbrali svoje želje v spomenici, ki jo bo konferenca vzela na znanej in jo nato sporočila Zvezi narodov. Bolgars&L zahteva glede pristanišča na Egejskem morju ni bila vzeta v upoštev.
Nastop društev Rdečih križe v proti epidemijam se je soglasno odobraval; sklenjeno je bilo, da se bodo pozvale vse države, naj podpirajo to iniciativo. Kar pa se tiče uradnega priznanja društev Rdečega križa kot evropskih ustanov za boj proti epidemijam in lakoti, je bilo to vprašanje prepuščeno Zvezi narodov.
Končno je bilo določeno, da se da Rusom potreben čas za sestavo odgovora na zapisnik seje v vili Albertis. Angleška delegacija je končno izjavila, da bi se moralo odgovoriti na odgovor ameriške vlade na vabilo k sestanku v Haagu, posebno spričo zadnjega dela amerikanskega odgovora, o katerem se da razpravljati, preden se sklicujoče države odrečejo sodelovanju Zedinjenih držav pri omenjenem sestanku.
Ruski odgovor
Evo besedilo odgovora ruske delegacije na zapisnik seje v vili Albertis:
Predvsem izražamo svoje globoko obžalovanje radi dejstva, da se je delo pTve podkomisije za toliko časa prekinilo. Podkomisija je bila ustanovljena z namenom, da se omogoči zastopnikom Rusije in glavnih držav, da potom skupnih sklepanj pridejo do skupnih sklepov. Vkljub skupnemu proučevanju teh vprašanj so zastopniki drugih vlasti brez ruske delegacije sestavili svojo spomenico dne 2. maja. Vsled tega je morala postati sestava spomenice enostranska in qi mogla nikakor ustvariti podlage za sporazum. Tak način reševanja spornih vprašanj ne bo privedel niti za korak bliže k rešitvi Spričo velikega števila vprašani, ki se tičejo finančnih sporov med Rusijo in drugimi državami, spričo značaja m dalekosežnosti pogojev, predloženih Rusiji in z ozirom na razpoložljive kredite, ki bi se lahko dali Rusiji, je ruska vlada predlagala, naj bi se v ta namen sestavila mešana komisija izvedencev, ki bi jih imenovala konferenca; komisija bi bila sestavljena na podlagi popolne enakopravnosti med zastopniki Rusije in drugih držav. Vkljub temu so delegati drugih držav ponovno razpravljali o ruskem vprašanju v odsotnosti ruskih delegatov. Predlog teh delegatov obstoja v tem, da se da imenovati s strani drugih držav popolnoma nova komisija izvedencev, s strani sovjetske vlade zopet druga komisija. Gre za pravo konferenco, ki se hoče na ta način sklicati, toda na drugačni podlagi, nego se je sklicala konferenca v Genovi. Na konferenci v Genovi so bile zastopane vse evropske države, vštevši Rusijo in Nemčijo. Na bodoči predlagani konferenci se bodo zastopniki drugih držav sestali brez Rusije. Sestavljena bo posebna komisija sovjetskih zastopnikov, s katero bo komisija drugih držav delala skupno le od slučaja do slučaja.
Ruska delegacija ugotavlja, da se ta načrt nikakor ne strinja z njenim predlogom. Ta sistem dveh ločenih komisij je bil uveljavljen že v Genovi, in ravno temu se ima pripisati nedostatek doseženih uspehov. Danes se predlaga, naj se ta sistem uveljavi za bodoča pogajanja«. To nikakor ne odgovarja upom, ki jih je vzbudila konferenca v Genovi, in ruska delegacija izjavlja, da ne more prevzeti odgovornosti za ta novi predlog. . Mi smo prepričani, da bodo vsi sedanji člani podkomisije priznali, da ta sistem ni nikakor zadovoljv in obžalujemo, da se je v tem vprašanju popustilo državam, ki so ga predlagale, a se niti ne upajo prevzeti odgo-vj urnotsti za dokument, ki je bil predložen. Ruska delegacija pa bo vkljub temu sodelovala na konferenci
Ruska delegacija ugotavlja nadalje, da so države razdelile konferenco na dva dela, in sicer so aa eni strani upniki, na
drugi pa dolžniki in obžaluje, da nameravajo še nadalje ohraniti ta sistem. Posebno protestira ruska delegacija proti izključitvi Nemčije od sestanka v Haagu, poudarjajoč, da so druge države, katere se bodo udeležile tega sestanka, sklenile z Rusijo še bolj dalekosežne pogodbe nego Nemčija. Sodelovanje Nemčije bi imelo velikansko praktično važnost tudi zaradi vprašanja kreditov, ki se morajo dovoliti Rusiji in o katerih se ni govorilo v rapallski po-godbi.
Namesto Haaga predlaga ruska delegacija naj bo sedež bodoče konference v državah, s katero ima Rusija sklenjene pogodbe n. pr. Stockholm, Riga, London ali Rim.
Ruski odgovor govori nato o nekem tajnem dogovoru med člani podkomisije in poudarja, da bi Rusija morala nastopiti proti omejevanju prostosti posameznih držav v določevanju svojih odnošajev z Rusijo
Ruska delegacija z zadoščenjem sprejme predlog o vzajemnem dogovoru proti napadom, pripomniti pa mora, da bo imel sličen dogovor le tedaj kak pomen za evropski mir, ako se raztegne na vse sovjetske republike ter na vse republike na Daljnem Vzhodu. Ruska delegacija izjavlja, da je vsak napad na kako z Rusijo zavezano republiko^ obenem tudi napad na poslednjo samo ter da bo tak napad tudi poslednjo gnal k orožju. Vsled tega smatra ruska delegacija za določeno-, da se 6. člen načrta nanaša tudi na republike, ki so z Rusijo zvezane, ter pričakuje, da 'se bodo tudi vlasti izjavile v tem smislu. Ruska delegacija opozarja, da so bile v poslednjih letih sovjetske republike večkrat napadene ne samo od rednih čet, temveč tudi od iregularnih band, ki so stale pod okriljem rednih vojska. Vsled tega se morajo v 6. členu omeniti tudi bande. Napadi po ban-dah so za Rusijo posebno važno vprašanje, zlasti ker je ruska vlada v posesti dokumentov, ki dokazujejo, da na jugovzhodu Evrope ravnokar pripravljajo Vrangelove čete nov napad. Ker nočem izzvati razprave, dokumentov ne bom prečital. Ruska delegacija jih bo izročila tajništvu konference; tam jih bo lahko vsakdo vpogledal. Ravno radi teh okoliščin zahteva ruska delegacija, da se mora 6. člen izdatno izpopolniti^ Na Finskem se morajo razpustiti «Siytdskar» in druge slične organizacije, na Poljskem edinice za obmejno stražo ter delavski bataljoni, sestavljeni iz vojakov belih vojska. Ti se morajo naseliti daleč proč od ruske meje, njihovi glavarji pa morajo Poljsko sploh zapustiti. Iz Romunske in Besarabije se morajo odstrani vsi Vran-gelovi in Petljurini oddelki. Vrangelove čete, ki se nahajajo v Jugoslaviji, se morajo nemudoma razorožiti in odpeljati v bolj oddaljene države.
Seja prve podkomisije
Podkomisija prve komisije se je danes ob 10 in 30 sestala pod predsedstvom Schanzerja, da prouči odgovor ruske delegacije na stavljene ji predloge. Čičerin si pridržuje neke poprave v besedilu, sprejema v glavnem predlog, da se rusko vprašanje reši v komisijah izvedencev, smatra pa mesto Haag kot neprimerno, ker Rusija nima nobenih stikov z Nizozemsko. Čičerin predpostavlja da se razumevajo pod izrazom Sovjetska vlada tudi vse republike, ki so v zvezi ž njo. Lk>yd George je nato poudarjal da je Haag primerno mesto za mirno razpravljanje. Schanzer je prosil rusko delegacijo, naj bi opustila poprave, da ne ogroža z novimi razpravami že doseženega spcaazuma. Čičerin je želel da se pred vsem tudi prepove sestavljanje nerednih čet v vzajemnem dogovoru proti napadom. Zastopnik Poljske je izjavil, da je pripravljen podpisati ta dogovor. Radi pozne ure se je seja odgodila na popoldan.
Poročilo gospodarske komisije za ple&arno sejo
Gospodarska komisija je objavila točno in podrobno poročilo, ki bo predloženo prihodnji plenarni seji konference. Poročilo sestoji iz 24 členov in govori o carinskih tarifih, o carinskih omejitvah in tozadevnih pogodbah in dogovorih.
V poročilu se priporoča vsem državam, naj. bi sklenile medsebojne dogovore, podobne onemu, sklenjenemu v Portorozah. Na vsak način bi se moralo olajševati izvažanje surovin iz držav, ki jih ima v izobilju. Priporoča se tudi vzpostavitev trgovskih odnošajev na podlagi trgovskih pogodb; pravic, katerih so deležni domači trgovci, naj bi bili deležni tudi tuji trgovci. Glede potnih listov se poudarja potreba opustitve vizuma pri izhcdu in enoletne veljave vizuma pri vhodu. Vstopna pristojbina naj bi ne presegala 10 zlatih frankov, prehodna pristojbina pa 1 zlat frank.
Štetje Italijanskega življa v inozemstvu
RIM, 17. Generalni komisariat za izsel-stv.o je zaključil svoije statistično delo glede italijanskega prebivalstva, ki je raztreše-no po svetu. Izkazalo se je, da biva v raznih državah sveta približno 7,500.000 Italijanov. Ako prištejemo to število k številu, ki ga izkazuje nedavno ljudsko štetje v starih mejah italijanskega kraljestva, to je k številu 38,835.184, dobimo svoto, ki presega. 46,000.000. Štetje Italijanov v inozemstvu je zahtevalo precej truda. Upoštevati je namreč treba razne okodščine. Skoraj povsod se je moralo štetje izvršiti čisto na novo, ker ni bilo nobenih dobro določenih virov na razpolago. Dalje se je moralo štetje ponekod izvršiti v zelo obsežnih,
pokrajinah, tako da se je na prvi pogled zdelo, da bo sploh nerzvrfljivo. Toda generalni komisariat je pričel svoje delo na koncu leta 1920. ter ga je s sodelovanjem kr. diplomatskih in konsularnih oblasrtev neumorno in brez prestanka nadaljeval in uspešno zaključil.
Jugoslavija
Pred zaključkom pogajanj z Italijo
BELGRAD, 17. Na včerajšnji seji je namestnik ministrskega predsednika minister Trifkovič prečital vsa najnovejša, iz Genove došla poročila o razgovorih z Italijo radi izvršitve rapallske pogodbe. Italijanska delegacija je predložila nove kompromisne predloge glede m2sta Zadra in Reke. Ti predlogi se zelo približujejo jugosloven-skemu stališču. Minister dr. Krstelj vodi zaključna pogajanja. Jugoslovenska vlada je dr. Ninčiču takoj odposlala nova končna navodila. V političnih krogih pričakujejo, da bedo pogajanje že v četrtek, 18 t. m. popolnoma zaključena. Na prošnjo italijanske delegacije se o kompromisnih predlogih varuje stroga tajnost in to z ozirom ; na to, da bi se italijanska javnost po ne-' potrebnem ne razburjala.
Ministrski predsednik Nikola Pa*ič je pred dnevi sprejel daljše pismo dr. Matka Laginje, v katerem se Matko Laginja zavzema za to, da se mestu Kastvu enako kakor Zadru dajo gotove gospodarske koncesije, ker je to« mesto navezano na morje, a sedaj popolnoma od njega odrezano.
Anglija bo gradila 2 enoti, kei se Japonska ne drži vvashingtcnskih obvez
LONDON, 17. Doljna zbornica. Odgovarjajoč na neko interpelacijo je rekel Cham-berlain: Anglija je sprejela ameriški pre-dlog glede skrčenja mornarice pod pogojem, da to store tudi druge države. Toda Japonska si je obdržala oklopnico «Tutsu», tako da ima sedaj dve enc-ti najnovejšega tipa, to sta «Mutsu» in «Magato». Vsled tega je ravnovesje razbito in so na eni strani Zedinjene države prisiljene obdržati vrhu «Washingtona» in «Colorada» Še dve oklopnici najnovejšega tipa, na drugi strani pa si mora Anglija zgraditi še dve enoti modernega tipa.
Turki vztrajajo. — Zaplemba treh Viangelovih parnikov
LONDON, 17. Neka neslužbena vest iz Carigrada pravi, da je angorska narodna skupščina svetovala vladi, naj ne sprejme nobenega miru, ki bi ne bil v skladu z narodnim dogovorom. Druga vest pravi, da so se kemalisti polastili na podlagi novega sporazuma z boljševiki treh parnikov, Id so last Vrangelovih beguncev. Organizirati nameravajo na Črnem morju trgovinsko mornarico*.
Zveza narodov. — Nansenovo poročilo o položaju v Rusa p se objavi genovski konferenci
ŽENEVA, 17. Globok vtis na svet Zveze narodov je napravilo Nansenovo poročilo o položaju Rusije, pvozročenem po lakoti in epidemijah. Položaj je res strahoten. Lord Balfour je predlagal, naj se za io vprašanje zainteresira konferenca v Genovi, toda Nansen ni bil za to, češ da bi se na ta način utegnila stvar pokopati, ker se peča genovska konferenca z vzpostavitvijo odnošajev z Rusijo predvsem s političnega vidika. Drju Nansenu je ugovarjal markiz Imperiali. Rekel je, da se ravno genovska konferenca bavi s splošno obnovo Rusije, vsled česar bi se ne mogla protiviti, da bi proučevala to težko vprašanje. Prepričan sem — je poud'arjal markiz Imperiali —, da bi genovska konferenca, ko prečita pretresujoče poročilo drja Nan-sena, brez kolebanja vzela zadevo v svoje roke ter ji posvetila vso potrebno pažnjo. Po mnenju Imperialija bi ne bilo umestno, da povzame Zveza narodov inicijativo, ne da bi se prej domenila s konferenco v Genovi. Tega mnenja so tudi Angleži in Francozi. Po nekaterih pripombah drja Nansena se je predlog Balfcurja odobril.
Na popoldanski seji se je o priliki razprave o ruskih beguncih dr. Nansen jako laskavo izrazil o zadržanju Italije, za kar se mu je markiz Imperiali zahvalil.
Mešana komisija in razsodišče za Gornjo Šlezijo
ŽENEVA, 17. Kalender je predložil svetu Zveze narodov besedilo poljsko - nemškega sporazuma. Nato« je izjavil, da sprejme svoje imenovanje za predsednika mešane komisije v Gornji Šleziji za eno leto. Imenoval ga je svet Zveze. Van Karnebeka pa je svet imenoval za predsednika razsodišča v Gornji Šleziji. Sedež mešane komisije je Kattowitz, sedež razsodišča pa Leuthen. Nato je vzel svet na znanje poročilo drja Nansena glede repatriacije turških vojnih ujetnikov, ki se držijo v Grčiji. Končno je Hymans poročal o prometu opija.
Velika nesreča na železnici pri Budimpešti ' BUDIMPEŠTA, 17. Na železniški progi pri Bia Dorbagy v bližini Budimpešte je delalo nekaj delavcev, ko nenadoma pri-drvi vlak, s katerim se je vozil ministrski predsednik Bethlen in njegovo spremstvo, ter podere po nesreči tri delavce. Eden je obležal mrtev, eden je težko, tretji pa lahko ranjen.
Skok tuje valute v Avstrji
DUNAJ, 17. Tuje valute so v Avstriji naravnost nasilno poskočile: lira na 525, dolar na 9994, sterling na 44.500, švicarski
Stran D«
»EDINOST«
V Trttn, dbe 18.
m
frank na 1918, vse druge valute sorazmerna, Listi zahtevajo takojšnjo finančno odpora oč.
Nova grška vlada
ATENE, 16. Nova grška vlada se je sestavila na sledeč način: Predsedništvo, vojna in zunanje zadeve Stratos, finance in poljedelstvo Ladokulos, notranje zadeve Karbebotopulos, pravosodstvo Likurezos, pouk Higiskos, narodno gospodarstvo Kalamidis, aprovizacija in socialno skrbstvo Leonidas, promet Dresopulos. Vlada je položila prisego. Predsednik je poslal brzojavni pozdrav vojski v Mali Aziji. Po-slaniška zbornica se je sestala v nujni seji ter enoglasno sklenila, da se mora predstaviti vlada zbornici jutri. Ministrski predsednik je na tozadevno vprašanje zagotovil, da se bo vlada predstavila zbornici, predložila svoj program in zahtevala zaupnico.
izid Konference u Genovi
Danes lahko govorimo o izidu konference v Genovi, dasiravno ni ona formalno 5e zaključena — in dasiravno se tam ni podpisala in se tudi ne podpiše kaka obsežna pogodba po vzoru versejske, ki napolnjuje celo knjigo z neštevilnimi paragrafi.
Katera je bila glavna naloga genovske konference? Brezdvomno ta, da se odpravi zastoj v mednarodnem prometu, zastoj, ki je povzročil sedanje težko gospodarsko krizo. Odločilni evropski državniki so piišli polagoma do spoznanja, da ne more priti do ozdravljenja splošne gospodarske krize in do vzpostavljenja normalnih odnošajev, dokler ne zavzame Rusija pripadajoče ji mesto v družbi evrops kih držav. Vsled tega so povabili sovjetsko vlado, naj pošlje v Genovo svoje zastopnike, s katerimi se želijo dogovoriti giedc pogojev za mirno sodelovanje.
Glavna naloga genovske konference je bila torej vzpostavitev mednarodnih odnošajev med Rusijo in ostalimi državami in predvsem vzpostavitev mednarodnih trgovskih zvez s sovjetsko Rusijo. AH je genovska konferenca rešila to vprašanje? Jasen odgovor na to vprašanje nam nudi poročilo o zadnjih dogodkih v Genovi.
Rusi so v svojem odgovoru predlagali, na; se izvoli mednarodni cdsek za rešitev ruskega vprašanja, kar so vsi ostali delegati sprejeli. Vendar ni največje važnosti dejstvo, da je bil ruski predlog glede sestave posebnega odbora za proučavanje ruskega vprašanja sprejet, temveč je važno, kar se javlja o stališču, ki ga zavzemajo nasproti sovjetski vladi delegati odločujočih držav.
Najvažnejši je sklep, ki določa, da mora odbor za rusko vprašanje rešiti svojo nalogo najkasneje v treh mesecih, po preteku katerih si posamezne države — ako ne pride do splošnega sporazuma med vsemi državami in Rusijo — pridržujejo pravico do samostojne polit ke nasproti Rusiji, To pomeni, da hočejo tiste vlade, ki se Jiočejo za vsako ceno pogoditi z Rusijo, predvsem Anglija in Italija, počakati še tri mesece, da se Francija, Belgija in morda še kaka druga manjša država prepričajo o potrebi sklenitve mirovne pogodbe z Rusijo, na kar se bodo, brez obzira na Francijo in njene prijateljice začele same direktno pogajati s sovjetsko vlado.
Še več: posamezne države si pridržujejo pravico, da tudi tekom teh treh mesecev lahko sklepajo trgovske in gospodarske pogodbe z Rusijo. Le kar se tiče rešitve vprašanja ruskih dolgov, vojne odškodnin^ in zasebne lastnine na Ruskem so pripravljene počakati še tri mesece. Hitra rešitev teh vprašanj pa zanima največ Francijo kot upnico in seveda najmanj Ru-«ajo kot dolžnico. Dolžnik lahko čaka do brezkenčnosti, da se uredi vprašanje njegovega dolga, ako mu med tem časom ni treba plačevati niti glavnice niti obresti, kar velja ravno v slučaju ruskih dolgov in zasebne lastnine na Ruskem.
Ruski vladi re najbolj mudi z rešitvijo vzpostavitve trgovskih odnešajev med Rusijo in drugimi, v prvi vrsti indusirialnimi državami, in sicer preko vseh onih francoskih pogojev glede priznanja državnih dolgov bivše vladavine in vzpostavljenja privatne lastnine za inozemce. To je ona dosegla čisto in jasno v pogledu Nemčije z rusko-nemško pogodbo in na nenavadno čuden in zapleten način z ozirom na druge države potom sklepov, tičočih se sestave posebnega odbora za rešitev ruskega vprašanja. S tem je v glavnem povoljno rešena naloga genovske konference in ruske delegacije.
Gozdarska kriza na
Češka in Moravska sta vsled lepo razvite industrije že v bivši Avstriji stali zelo visoko v gospodarskem in kulturnem pogledu. Mali del nekdanje Ogrske (slo>-vaška in ruska zemlja), ki se je po obrazovanju nove čehoslevaške države priključil industrialnemu ozemlju Češke in Moravske, nikakor ne more uporabiti vse nadprodukcije češke industrije, vsled česar si je ta primorana iskati primerna tr-žfeča v inozemstvu. Tako je Čehoslovaška postala pretežno industrialna država in se tudi v njej opažajo vsi omi znaki splošne gospodarske krize kakor v drugih podobnih državah.
Dokler je čehoslovaška krona imela nizko vrednost, ki se ni mnogo razlikovala od jugoslovanske in avstrijske krone, se je češki izvoz lepo razvijal in je cvetelo narodno gospodarstvo. Čehoslevaške vlade pa so dosledno zasledovale finančno politiko utrjenja in zboljšanja valute, in sicer z mnogo večjim uspehom nego n, pr. Italijanske vlade, ki tirajo v tem pogledu enako politiko. Vrednost češke krone se
ni le utrdila, temveč stalno raste, kar so
Cehi dosegli v prvi vrsti s tem, <la so o priliki žigosanja kron bivše monarhije lini čili — ako se ne motimo — polovico
bankovcev.
Tako je dospela Čehoslovaška <io «zdrave*- valute ali kakor vse industrialne države z zdravo valuto tudi đo — bolnega gospodarstva. Nedavno temu smo poročali, kako je neki češki dnevnik tožil, da Čehoslovaška, vsled jugoslovensko-nem-ške trgovinske pogodbe gotovo izgubi ju-goslovenski trg in sicer iz dveh razlogov: ker nemška industrija na sploh že nadkri-ljuje češko in drugič zato, ker dežele s slabo valuto mnogo ugodneje kupujejo na Nemškem vsled stalno padajoče nemške valute.
Posledice te češke finančne politike se že pojavljajo; ravno te dni smo pisali n stavki 32 tisočev čeških kovinarjev in o dozorevajočem sporu med gospodarji in delavci v tkalni industriji, ki je posebno na Moravskem zelo razvita. V obeh slučajih igra vprašanje valute glavno vlogo. Cene čeških proizvodov ne morejo radi dobre valute konkurirati v inozemstvu z nemškimi cenami, vsled česar so češki in-dustrialci prisiljeni nižati svoje cene, kar pa skušajo doseči s tem, da znižajo delavske plače. Naravna posledica temu so seveda spori med gospodarji in delavci, stavke, zastoj industrije in kriza vsega narodnega gospodarstva.
Posebno nevarnost za češko narodno gospodarstvo pa predstavlja težnja Češke industrije, da se izseli iz dežele. Pojavljajo se že znaki izseljevanja nekaterih čeških industrialnih podjetij v Nemčijo in v države naslednice bivše monarhije, ki so razen Čehoslovaške vse pretežno poljedelske in torej pripravne za sprejemanje novih industrialnih podjetij.
Lastniki čeških kovinskih tervarn bi hoteli torej s pomočjo znižanja delavskih plač preprečiti propadanje kovinske industrije; zahtevajo«, naj bi delavci sprejeli znižanje plač za 25%, t. j. za eno četrtino manj, nego so dobivali do sedaj. Ker pa znašajo delavske plače povprečno le 20 odstotkov vseh proizvodnih stroškov, bi znižanje delavskih plač le za 5 odstotkov znižalo skupne proizvodne stroške, kar pomeni, da bi mogli češki industrialci le za 5 odstotkov znižati prodajne cene svojih proizvodov. S tem bi se pa češka kovinska industrija še daleč ne usposobila za konkurenco z mnogo cenejšo nemško.
Predpogoji sedanje gospodarske krize bi torej ne bili odpravljeni, pač pa bi znižanje delavskih plač zmanjšalo kupno sposobnost delavstva, kar pomeni zmanjšanje notranjega konsuma in povečanje splošne gospodarske krize.
Ostra borba med gospodarji in delavci vpliva jako neprijetno tudi na položaj sedanje vlade, ki je sestavljena iz socialistov, torej zastopnikov delavstva in iz meščanskih ministrov, ki seveda branijo interese industrialcev. Vlada se torej v svoji skupnosti ne more odločno postaviti niti na eno niti na drugo stran, marveč mora poiskati tako politično rešitev vprašanja, ki bi sploh odstranila povode gospcdarskiii navzkrižij, kar pomeni v sedanjem političnem momentu; ozdravljenje evropske politično-gospodarske krize.
Ta poslednja pa se sedaj rešuje v Genovi in se bo rešila le tedaj, ako pride do sporazuma med. Rusijo in ostalimi državami. Razvoj genovske konference nam dokazuje, da se tudi predsednik češke delegacije, Beneš, tega popolnoma zaveda, ker se njegovo stališče vedno bolj približuje stališču onih držav, ki imajo interes na vzpostavitvi normalnih političnih gospodarskih odnošajev v Evropi in med katere spadate v prvi vrsti veliki industrialni državi Anglija in Nemčija.
Sedanji politični položaj na Češkem nam dokazuje tudi to, da bedo sklepi genovske konference, oziroma posebne pogodbe, ki se bodo o tej priliki zaključile med posameznimi državami, globoko vplivale na notranji politični polctžaj dotičnih držav. Vlade, ki bodo iz Genove prinesle domov svojim državam ugodne pogodbe, bodo ostale in se okrepile, druge pa do-žive neizogiben poraz.
PieMeMi Brsti pMiidji
Ruska sovjetska repubfcka ne le da se v svoji notranjosti sistematično obtožuje, marveč je postala spričo svoje dobre delegacije pod izbornim vodstvom komisarja za v nanje stvari Čičerina eden najodtičnejših čSnKeljev v koncertu evropskih držav. Jasno je, da je to važno dejstvo povzročilo splošen preobrat v precenjevanju boljševiškc Rusije celo v kapitalističnih krogih, predvsem pa seveda v ruski cari-stični emigraciji, ki je postala po končnih popolnih porazih Kolčakovih, * Denikinovife tn Wranglovih buržuazno-monarhistićnih armad nadležna sama sebi in vsem evropskim državam, po katerih je raztresena.
In tako so se začeli v ruskih izseljetuških krogih oglašati posamezni ljudje s predlogi, naj caristi priznajo boljševiški retim, se vrnejo v Rusijo in tam delajo za kontoHdaeijo države. Te dni se je oglasil znani ruski pisatejj grof Aleksij Toktoj, eden iz ruske protiboljfceviške armade, in izjavil: «Borba je končana, rdeči so popolnoma zmagali. Državljanska vojna je končana... Obstojajo tri pota za nas Ruse: ali da zberemo vojsko, obstoječo iz tujcev in da napademo Rusijo. To bi značilo, da hočemo preliti Se morje krvi. Druga možnost, da ubijemo boljševike z lakoto, kar p omenja toliko kakor uničiti Rusijo. Tretja pot je: da priznamo, da ni v Rusiji druge vlade razen boljše vaške. Iz tega bfc sJcdilo, da se je treba vrniti v Rusijo in sodelovati za zasiguranje vsega lepega in dobrega, kar je prinesla revolucija, in za uničenje vsega slabega, kar je tudi rodila revolucija. Jaz sem »i izbral to tretjo potl»
Ta izjava je vzbudila med rusko caristično emigracijo veliko pozornost in mnog o stransko odobravanje. Stališče generala Wrangl&, ki še vedno sanja a bojnem pohodu proti Rusiji« f* tem seveda zelo omajano, ker ga zapuščajo aie&m aaivolivneiši bivši somišljeniki-
Gospodarski Interesi v mednarodni politiki
Politične borbe, posebno v sedanjih burnih časih, je večkrat popolnoma nemogoče pravilno pojmovati, ako nam niso znani gospodarski interesi, ki igrajo važno vlogo v politiki raznih strank in držav. To dokazuje posebno jasno in nagledno, kakor še nikoli poprej, razvoj konference v Genovi. Diplomati so sicer na zahtevo Francozov sklenili, da se genovska konferenca ne bo smela baviti s političnimi vprašanji, marveč da se mora omejiti le na gospodarstvo. Kakor v posmeh temu sklepu se pa prvi in najvažnejši odsek konference imenuje «politična komisija*. To nam zopet enkrat dokazuje, da sta v socialnem življenju gospodarstvo in politika tesno združeni, in da se gobovo zagazi v politiko, ako pridejo v razgovor vprašanja gospodarskih interesov ter da nasprotno ni mogoče uspešno voditi politiko, ako se ne upoštevajo gospodarski interesi.
Eden izmed najuglednejših italijanskih listov, bcJonjski dnevnik «11 Resto del Car-lino» jako lepo opisuje zvezio med interesi angleških velekapitalistov in politiko LLoyda Georgea. Našim čitateljem bo gotovo ustreženo, ako jim v sledečih vrsticah podamo glavne misli "iz dotičnega članka:
Splošno je znano — pfše omenjeni list, da ako je London srce britanske imperije, je pa City (t. j. središ&e Londsona) srce in mozeg Londona. City je sedež bank in trgovskih poslov, glavno mesto angleške prestolnice in kapitala. City ima v svojih rokah usodo celega carstva; — podpisi velikih tvrdk imajo večjo važnost, nego podpisi ministrov, ker predstavljajo združene tvrdke tako veliko svoto interesov, da izgubljajo svoj zasebni značaj in zado-bivajo značaj celega naroda. Delovanje City postaja na ta način izrazito politično, dasiravno se ne bavi direktno s politiko.
Na sploh niao predstavniki angleške finance v City tisti, ki zasledujejo državnike, kakor se to dogaja drugje, marveč nasprotno: državniki skrbijo sami za vzdrževanje zvez s prvimi, od katerih dobivajo nai -te in zagotovila, da morejo na ta način spraviti v sklad svoije politične nazore s finančnimi interesi države, ki se odražajo v tem malem londonskem svetu. Te navade 90 normalne in splošno znane. Noben angleški državnik si v težkih vprašanjih ne upa nastopati, ne da bi se poprej informiral o mnenju v City, ker bi to značilo vladati brez obzira na najvišje državne potrebe. Vse to je dobro znano. V sedanjem momentu n. pr. je Lloyd George najvišji pooblaščenec velikih btank in angleške veletndustrije in vse njegove politične poteze v Genovi se izvršujejo po navodilih tz City, kar ni nikaka tajnost.
To se v javnosti premalo upošteva in nepričakovani obrati Llciyd Georgeove taktike se pogrešno pripisujejo njegovemu značaju. Tudi vsa njegova politika tekom vojne in po vojni je bfla odvisna od interesov angleškega velekapltala. Njegova prejšnja skrajna nepopustljivost nasproti Nemčiji s« je p«oeneje kar naenkrat izpre-raeniia v naklonjenost in v obrambo Nemčije nasprot? prevelikim zahtevam Fran-
Težko je sicer prodreti v dušo LIoyda Georgea, ali lahko se predpostavlja, da bi ne bil iwvršiJ v sve-ji politiki tako nepričakovanih in nevarnih obratov, ako bi bil postopal po svo# lastni volji. AH on ni bil svoboden, on je bii odvetnik mogočneže v v Ciiy. Nazori politikov se sicer menjajo in razvijajo, ali to se izvršuje le polagoma. Mnenja afaristov pa ne poznajo mej in se nc dafo brzdati ter se Jahko menjajo preko noči, dobivajo popolnoma nasprotne smernice, kaker jim ravno kaže dobiček ali skrb, da si bolj zmanjšajo neizogibno zgubo.
Ne Mamo pozafciti, da je bil Lloyd George finančni minister, in sicer ravno na predvečer svetovne vofne. Ta njegov položaj ga je dciočil za naravnega posredovalca med vlado in City. Dne 30. julija 1914 — torej na pragu vojne — je izgledajo, da se bo City izrekla za nevtralnost. Neka. delegacija finančnikov Tz City — pripoveduje Mermeix v svoji knjigi «Com-bat de trois» — se je predstavila Llo«ydu Georgeu in mu govorila pribKžno sledeče: •Vojna, ki se začenja, ne bo podobna nobeni od prejšnjih. Vsi tisti, ki se jo bodo udeležili,. zmagovalci in premagani, izide jo iz nje polomljeni Anglija mora ohraniti nedotaknjene vse svoje sile in sicer v svojem lastnem in v interesu prihodnje gospodarske obnove Evrope. Ako stopi tudi ona v vojno in doživi polom, ne ostane ni-kake nade, da bi se mogla Evropa zopet dvigniti*.
Lloyd George je v ministrskem svetu opozoril na to tehtno mnenje svoje tovariše. Ker je pa b£k> med njimi mnenje razdvojena in ker sta Asquith m Grey bila odločna pristaša vojne ter zahtevala še več pojasnil, je poeval Lk>yd George na posvetovanje še svetovnaznanega bankirja lorda Rcihschilda. Ta je potrdil mnenje omenjene delegacije, vendar je dodal, da bi se morda dala vojna hitreje končati in tako omejiti splošna razdejanja, ako bi se tudi Anglija udeležila vojne. To je povzročilo, da se je vlada po nekoliko-dnevnem kolebanju o priliki prekršitve belgijske nevtralnosti odločila za vojno.
Pozneje pa je nevtra&tična politika kapitalističnih magnartov iz CHy prišla zopet na površje. Prec I vsem se Je to dogodilo v novembru 1. 1918., ko so naložili naglo premirje, da se prepreči zadnja « amerikanska* faza vojne. Foeneje so Lloydu Georgeu naložili obramba nemške celokupno s ti nasproti Franciji, ki je hotela premagano sovražnico razkosati In slednjič so prfeffiKj angleško vlado, da na-
pravi prve korake za pomirjenje z Boljše-1 bi najhujši zločin na najvišjih viško Rusijo, isto angleško vlado, ki je lastne države in na nje bodočnosti!
ctr/J^Ao^^	i« A „^i::_____i____J_	__ t_ . .
svoječasno izgnala iz Anglije ravno tistega Litvinova, s katerim se Lloyd George sedaj prijazno razgovarja v Genovi,
Jako zanimiv je zaključek tega članka, kr se doslovno glasi tako-le: «Llo/yd George je ubogljiv družabnik City-ja. Zato izgledajo njegova mnenja tako spremenljiva. V resnici mi ne poznamo njegovega mnenja. Skozi. to, kar on govori in dela, pa lahko spoznamo nekaj mnogo bolj zanimivega: nasprotja idej in programov, v katerih se kakor ptica v Idetki bije svetovni afarizem».
Po žalostni obletnici
Sleherni trezni in svojo državo v resnici in čisto ljubeči Italijan je moral želeti, da v svojih novih državljanih druge narodnosti Italija dobi lojalne državljane. (Pojm «podaniki» odklanjamo, ker spominja na minule čase srednjeveškega razmerja med državo in državljanom, na dobo fevdalizma in absolutizma, ko so oni tam visoko gori ukazovali, podložnik pa je moral le ubogati in mu sploh ni bila dana nobena možnost, da bi se oglašal in zahteval kako svojo pravico). Vsak tak razsoden in pošten italijanski državljan mora le z radostjo pozdravljati izjavo, da mu hočemo biti miroljubni in za skupno koristno delo pripravljeni sodržavljani!
Ravno zato pa mara vsak tak Italijan z bolestjo v srcu misliti na tiste, ki so s svojimi dejanji, s svojim fanatizmom ali pa s slepimi predsodki zakrivili, da so nas dne 15. maja dušili pregrenki spomini, da je bil ta dan za naše ljudstvo — žalostna obletnica. Kakor moreča slana padajo na naše dobro razpoloženje za mirno sožitje s sodržavljani druge narodnosti spomini na vse tisto, kar je moralo naše ljudstvo pretrpeti v povojni dobi.
Vsak pošteni Italijan mora tem nujnejše želeti, da bi se ti moreči in skeleči spomini izbrisali iz glav in duš jugoslavenskih državljanov Italije! In tu se začenja velika, resnično patriotična dolžnost uradne Italije Ln vse italijanske javnosti. Vsi ti činitelji — ako so jim res na srcu velike materialne, politične in moralične koristi države — bi morali s pametnim in smotre-nim. postopanjem omogočiti našemu ljudstvu — pozabljenje in odpuščanje!
V nedeljskem članku o povojnih oškodovancih smo rekli-, da je država velik dolžnik napram našemu ljudstvu. Danes, v trenutku, ko se pripravljamo za pomemben dogedek, ponavljamo to ugotovitev tudi glede vse italijanske javnosti I
Državna uprava in italijanska javnost naj nam pomagata, da bomo mogli — pozabiti! Dasta naj nam popolno moralično zadoščenje za vsa krvava žaljenja, za vse pretrpljene duševne muke. A to ne samo s kakimi praznimi in votlimi zagotovili, češ, da smo tudi mi enakopravni in svobodni državljani, marveč z dejanji, ki bodo dokazovala in nam jamčila, da bomo mogli v tej državi tudi mi res svobodno in zadovoljno živeti kot pceainci in kot narodna skupaost! Pot do talce ga pomtrjenja jugoslovenskega prebivalstva, v povojni dobi tako krvavo užaljenega in kulturno in materialno oškodovanega, je jasno začrtana in edina. Odmrejo naj se zopet zaprte naše šole; odpravijo naj se za vedno vsi poizkusi za raznarodovanje našega šolstva, bijoči v cfcraz narodnemu in vsem peda-gogičnim načelom, razglašenim od pedagogov vsega civiliziranega sveta; namestijo naj se, oziroma pozovejo na povrnitev pregnani učitelji, uradniki in drugi razumniki; jeziku našemu naj se na granitni podlagi zakona zagotovi polna veljava in neovirana raba pri občevanju z oblastvi; našemu narodnemu, političnemu, kulturnemu in gospodarskemu snovanju naj se m delajo več zapreke; naj se nam ne pritiska več na čelo žig nevarnih ro-varjev edino zato, ker hočemo ostati zvesti svojemu rojstvu in živeti samosvoje naredno življenje; naj se našemu ljudstvu ne grenijo čustva z odklanjanjem in žaljenjem svetih mu narodu h znakov; in — slednjič — poravnajo naj se nam tudi materialne škode, ki so nam jih povzročili razni elementi v svoji strasti in razpalje-nosti. In dolžnost države je tem nujnejsa in neizegibnejša, ker je ugotovljeno in neizpodbitno dejstvo, da so na vsem žaljenju in uničevanju naših dobrin sodelovali tudi državni organi! To dejstvo ravno je, ki še posebno greni dušo našega ljudstva.
Kar se tiče poravnave povzročene materialne škode, čujemo, da se gospodje pri osrednji vladi sklicujejo na to, da so se slični dogodki in nasilja dogajala po vsej Italiji, da pa vlada načelno odklanja vsako tako odškodnino in zato da ne more delati izjeme glede Julijske Krajine. Temu izgovoru ne moremo priznati veljavnosti. To bi bila najusedhejša pogreška, ako bi nas vlada ravno v tem pogledu hetela izenačiti s pokrajinami starega kraljestva. Saj je vendar jasno, da ima Julijska Krajina radi svojega zemljepisnega položaja, svojega neposrednega sos-edstva z velikim zaledjem, tako bogatim na naravnih zakladih in v narodnostnem po-gledu istovetnim z veliko večino prebivalstva te dežele: vse drugačen pomen za državo, nego pa kaka pokrajina kje v južni Italiji! Le slepec ne more videti, kako velike stvari so tu v igri za Italijo! Tako velike, da bi se ta poslednja ne smela strašiti nebene žrtve v namen, da si tu ustvari in zagotovi zadovoljne državljane!
Vlada, ki bi ne znala, ali bi ne hotela prav ceniti tega dejstva in bi Julijsko Krajino in nje prebivalstvo hotela morda smatrati za kako afriško kolonijo, bi pokazala le, da je v velikem trenutku pritlikavec, nedorasel svoii nalogi: zagrešila
To je naša beseda — po žalostni obl? tnici!
Dnevne vesti
Prihod Nj. V, kralja in kraljice. Po4itičiwf društvo «Edincst» se je na svoji seji v pondeljek dne 15. i m. bavilo z vprašav njem, kako naj se naš narod zadrži o pri« liki prihoda kraljevske dvojice v našo de« želo. Po vsestranskem temeljitem razprav« ljanju, pri katerem je metalo močno senec ozlovoljenje nad nezakonitostmi najnuvej« še dobe posebno na jezikovnem polju te* nad vsem, kar je naš narod nezaslužene do sedaj pretrpel, je prevladalo mnenje/ da moramo razločevati med kraljem in vlado. V kralju moramo videti oficielnega predstavnika države, ki po ustavi ni odgovoren za vlado. Vsled tega se je sklenilo, da se naš narod pokloni kralju in udeleži povsod sprejemov, ki se bodo priredili kraljevski dvojici. Naš nastop bodi p -sod dostojen, pri nagovorih in udanostnili vah naj narod slobodno pove tudi svoje želje in težave. Kralj in kraljica naj tudi vidita, da sta prišla med svoje nove državljane, Slovence in Hrvate, zato naj bodo nagovori, vzkliki, napisi na slavolokih slovenski oziroma hrvatski, kakor sc spodobi narodu, ki se zaveda svojih narodnih, političnih in državljanskih dolžnosti.
Pri seji se je tudi poudarjalo, da bi spre-* jem, ki ga namerava naš narod priredit? kraljevski dvojici, zadobil značaj vseobčt. prisrčnosti, če bi se upošteval naš starodavni običaj ter dovolila, da kralja pozdravimo s svojimi narodnimi zastavami. Vsled tega se je tudi sklenilo, da se poda deputacija k gen. civ. komisarju, da mu ponovi to že d&vno in na različnih mestih izra ženo našo željo in mu predoči pravi pomen naših zastav, ki so zgolj narodne, ki nimajo ničesar opraviti z kakršnekoli državno zasiavo in katere je naš narod od pam-tivekov slobodno razobešal pri slavnostnih prilikah. Poslanci, ki so se bili udeležili seje, so se koj po seji podali k gen. civ. komisarju, ki jih je z zanimanjem poslušal ter takoj brzojavil za tozadevna navodila v Rim,
Torej vendar Slovenci in — lojalni! < Pic-colo» poroča, da v Postojni in po vsem okraju pripravljajo kralju prisrčen, slavnosten epre-jem. S posebno radostjo da pričakujejo kraljico. Vse da ji hoče neposredno izraziti svojo srčno udanost. Podčrtujemo te navedbe <Pic-cola» posebno še zato, ker prrznava, da sta postojnski in sežanski okraj pristno slovenska! Torej je prebivalstvo slovansko in — lojalno: priznava svoj novi državnopravni položaji Ravno zato pa bi vprašali «Piccola», kako more neprestano slaviti in hvaliti sistem, politične uprave v rečenih dveh okrajih, da-si je v kričečem navskrižju z označenimi dvemj dejstvi: s slovenskim značajem dežele fn —• lojalnostjo prebivalstva, pripoznano sedaj tudi od «Piccola»?! Ali b? ne zahtevala nav prvotnejša pravičnost, d- bi državne oblasti drugače postopale s tem prebivalstvom: da bi spoštovale njegovo narodno čustvo in i \ ;ov£ narodne pravice, da bi bile zaščitnice	il
gospodarskih koristi, ne pa le — žandar naj njim! Če je hvala v «.Picco!u» iskrena, bo moral izpregovorili resno besedo na naslov mogotcev, ki gospodarijo v postojnskem okraju!
Iz motnih virov. Zadnje dni opažamo, da si dajajo tukajšnji italijanski listi pridno poročati iz Belgrada, kaj in kako piše list Videlo«. Tako prinaša torkova *Sera» posnetke iz članka rečenega lista, kjer ■<Videlo cčil* Jugoslaviji, da se je popolnoma zasužnila politika Francije, ki pa da izgublja sinipali-v sveta it» je vedno bolj osamljena. Ne mislimo na to, da bi se hoteli zavzemati za Francijo in njeno politiko. Menimo pa, da niso nič boljši tudi drugi «veliki», ki so narodom Evrope naprtili] svoje «mirovne» pigodbe. Ce nastajajo navzkrižja med njimi, ni to iz ljubezni do malih narodov, marveč iz sebičnosti, ki je lastna vsem mogotcem Evrope; v navzkrižju so sf, ker so si drug drugemu na poti pri licitaciji: kdo —• dobi več! Francije ne branimo. Vendar so očitanja v «Videlu» na račun Jugoslavije neupravičena spričo dejstva, da je ta država našla zavetje v mali antanti, ki ima ravno namen, da brani interese svojih članic na desno in levo. Do danes vsaj pa nimamo nikake oporo za očitanja mali antanti, da ne vrši te svoje naloge! Opozoriti pa bi hoteli italijanske liste na dejstvo, da je «VideIo» list, ki nima v Srbiji nikogar za seboj, da ni glasilo nobene resne, stranke, da mu očitajo v Jugoslaviji, da dobiva, svojo hrano iz — tujih, izven jugoslovenskih virov. Je torej zelo — kalen vir.
Vojaški nabori. Civilni komisar za Trst in okolico objavlja, proglas tičoč se bodočih vojaških naborov. Ti nabori se bodo vršili v času od 20. maja do 20. julija t. 1. Proglas ima tudi natančen seznam razrejen po letnikih in začetnih črkah, po katerem se bodo morali mladeniči predstaviti naborni komisiji.
Posnemamo glavne podatke tega proglasa ter takoj opozarjamo vse liite, ki bi hoteli kneti natančnejša pojasnila, naj se obrnejo na urad Pol. društva «Edinost» v Trstu, Via S. Francesco 20, ki jim bo Ual vsa potrebna navodila.
Naboru sc morajo podvreči brez izjeme vsi italijanski državljani rojeni v letih 1301 in 1902; nadalje tisti, ki so rojeni v letih 1399 in 1900 v shičaiu, da pod piejsnjo vladavino mso bili trajno oproščeni vojaške službe in da niso služili ne v avstro-ogrski, ne v italijanski ne v kaki drugi zvezni ali pridruženi vojski.
Ml-tdeniči, rojeni ▼ leta 1952 in v prejšnjih letih, ki so izpuščeni iz nabornih sezmurov, morajo takej preskrbeli potom županstva za to, da bodo vpisni, da ne zapadejo po zakonu pred-vidjenim kaznim. (Praktično sledi iz tega to, da mora vsakdo takoj pregledati naborne imenike, ki so na razpolago pri županstvu — v Trstu pri anagrafičnem uradu — ter se prepričali, da je vpisan). Tujci (t. j. neitalifanski državljani), ki so vpisani v naborni imenik, morajo s prilogo potrebnih listin zahtevati izbris pri vojnem ministrstvu. (Navodila za prošnjo daje gori omenjeni urad).
Pravico na skrajšanje vojaške službe na dobo treh mesecev imajo: a) sinovi edinci, katerih oče je stopil v 65 leto svoje starosti; b) sinovi prvorojeni tistih očetov, ki se naha-« jajo v enakih okolnostih in ki nimajo druge^ttf nad 16 let starega sina; c) siru>%i eefinet. Katerih mati je vdova (ne še v drugič poročena.'; d) sinovi prvorojenci, katerih mati je vdova in
V Trstu, dne 18. maja 1921
»EDINOST«
bon U!
nima drugega nad 16 let starega sina; e) vnuki
edinci, katerih ded je stopil v 70. leto svoje starosti in nima živih sinov; f) vnuki edinci, katerih babica je vdova in nima smov; g) prvorojenci, ki nimajo starišev živih in nobenega nad 16 let starega brata; h) bratje edinci, ki imajo samo sestre brez starišev, katere so ali neporočene ali vdove brez sinov, ki bi bili nad 16 let stari- Skrčenje vojaške službe zadobe nadalje tisti, ki imajo krvnega brata, a) kateri je umrl pod orožjem, ali pa je bil odpuščen oziroma spoznan nesposobnim vsled hibe za-dobljene v vojaški službi; b) kateri je pohabljenec in je vpokojen vsled ran zadobljenih v vojaški službi. Ne bodo v poslednjih dveh primerih deležni skrčitve tisti, katerih brat spada še danes v razred podvržen vojaški službi in je bil pod prejšnjo vladavino dodeljen k re-servi radi tega ker je vzdrževal družino ali pa kot poljedelec.
Rojeni v letih 1900 in 1899, ki so imeli enega gornjih predpogojev za skrčenje službe tedaj, ko so se predstavili ali bi se bili morali precU staviti naborni komisiji pod staro vladavino, bodo upisani za službo treh mesecev, tudi če so se ti pogoji pozneje spremenili. _
Potrebne listine se morajo zahtevati od župana.
Po končanih naborih bodo tisti, ki bodo po-trejni, odpuščeni in poklicani s posebnim odlokom vojnega ministrstva pod orožje.
Tržačani se bodo morali za nabor predstaviti nabornemu svetu, ki hna svoj sedež v ulici Sanite št. 20.
Nov poštni cad v Trstu. Poštno ravnateljstvo javlja: Z 22. maja 1922. se vzpostavi v Trstu podružni poštni urad št 8 (stara prosta luka). Ta poštni urad bo oskrboval poslovanje s pismi, zavoji, denarnimi pismi in poštnimi nakaznicami ter poslovanje prehodnega spre-jemališča pošiljatev. Urad bo tudi sprejemal in odpošiljal brzojavke ter bo imel telefonsko celico.
Škofijski zavod v Št. Vidu nad Ljubljano.
V zavod sv. Stanislava se sprejemajo zdravi, dobro vzgojeni dečki, zlasti taki, o kaierili je upati, da se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovskemu poklicu. Prošnje za sprejem je nasloviti na škofijski ordinariat v Ljubljani. Prošnji naj se priloži: a) krstni list, b) izpriče-
šenega umora, katerega je Uvrfih n« osebi svojega moža Petra, je bila pred včerajšnjim izpuščena iz zapora. Do tega je pripomogel njen mož.
Draga pijača; pol Htra vermuta, deset kozarčkov Štrege in dve črni kavi: 2006 lir: Bilo je pred 6nočnjim okoli 10. ure. V vedno zakajeno staromeško krčmo «Alla taverna di fumo* je stopilo šest oseb: Mihael Staničič, star 62 let, stanujoč v ulici della Crosada št. 14, Marijan Errat, star 28 let, stanujoč v ulici della Crosada št. 10, Peter Roncevich, star 30 let, stanujoč v ulici Cavazzeni št. 10, Terezina Vi-varini, stara 24 let, stanujoča v ulici del Pešce
njegov sin na nekam hiviem vojnem polju, Ma-terjal je bil zaplenjen, kmet pa aretiran.
Skrivnosten slučaj v kami <Rcaa». Neka ženska, ki pometa kavarno «Roma» v ulici Giosue Carducci, je stopila pred anočnjkn okoli 11. ure v neko zapuščeno sobo v isti kavarni. Tedaj jo je obdal gost dim; zavohala je žveplo. Vsa prestrašena je planila pred bank in povedala lastniku kavarne, kaj jo je doletelo. Lastnik je stopil v zapuščeno sobo« prižgal električno luč m zagledal na divanu železno cev, iz katere je švigal plamen in gosi dim. Tudi on ves prestrašen si je dal prinesti vodo in je srečno pogasil ogenj. Kmalu so pri-
Velika izbera
št. 1, in še dva mladeniča, katerih imena nam j jlj na ]xcq, mesta policijski organi in ugotovili, ™	Pr,*£Wi c^i; ^Trf«	fa ^ bUa v ceyi žciatina| jneka vrs{a razstre-
ljivne snovi). Kdor je prinesel in užgal v sobi želatino, ni še znano. Vsekakor preiskuje policijsko oblastvo zagoneten slučaj.
pa niso znana. Prišleci so sedli za dolgo mizo.
—	Dva litra vermuta na mizo! — je velel Roncevich s hripavim glasom. — Danes plačam jaz.
Kmalu je bila pijača na mizi. Gostje so vstali, dvignili vrhane kozarce, trčili in izpili na Staničičevo zdravje . .. Pol ure pozneje je začel Staničič peti: bil je «v rožcah*; izpil je pol litra vermuta. Ko se je Staničič napel, so zapustili veseli pivci krčmo «Alla taverna di fumo» in jo zavili v kavarno «Flora*.
—	Natakar, prinesite kozarček štrege in pet črnfh kav. To naročilo je izustil Roncevich. Štrega je bila za Staničiča. Gostje so se mudili v kavarni dobre pol ure. Med tem časom je izpil Staničič na račun navzočih še devet kozarčkov štrege. Tedaj je bil močno vinjen. Družba je šla potem še v kavarno «Mocca». Tam je izpil Staničič, seveda na račun navzočih eno črno kavo. Ko so zapustili krokarji to kavarno, so stopili v kočijo in se pripeljali pred kavarno •Milano*. V tej kavarni je izpil Stančič eno črno kavo. Pogledal je tudi na uro. Bila je ena. Kmalu potem je hotel pogledati na uro. Toda ure, in vrhu tega še verižice ni bilo več! Kdo mu je ukradel obojno? Ravno to vprašanje rešuje policija, med tem ko sedijo Errat, Roncevich in Vivarinijeva v zaporu Coroneo. O estalivh dveh mladeničih ni ne duha ne sluha. Policija ju zasleduje.
Staničičeva ura in verižica je bila zlata. Obojno je bilo vredno 2000 lir.
Posledica pijančevanja: blaznost. Včeraj zjutraj so pripeljali v opazovalnico mestne bolnišnice Apclonijo P., staro 67 let, žz vasi
Vesti z Goriškega
Iz cerkvene službe. Gospod Ivan Štolfa, doslej vikar na Vojščici pri Komnu, posluje od 1. maia dalje kot upravitelj župnije in dekanije v^ Devinu. Oskrbue tudi «excurrendo* Mav-hinje in Jami je.
Nabrečina. Dramatični odsek Javne ljudske knjižnice uprizori v nedeljo dne 28. maja t. 1. ob 5. uri popoldne na dvorišču kavarne v Na-brežini burko v štirih dejanjih • Vražja misel». Burka nudi mnogo užitka in zabave.
Gorica. Koncert Pevskega in bralnega društva v Gorici, o katerem smo že poročali, se vrši v sredo, dne 31. maja t. L Spored priobčimo prihodnjič.
Za koncert vlada v mestu in na deželi živahno zanimanje in je pričakovati velike udeležbe. Vstopnice bodo par dni pred koncertom v predprodaji. Opozarjamo na to občinstvo že danes, da ne zamudi priložnosti zagotoviti si jih pravočasno.
Nesreče pri dela. Hiiarij Krpan, star 32 let iz Volčjedrage, je padel pri svojem delu z zidarskega odra in se precej težko poškodoval. — Z nekega drugega odra je padel zidar Janez Degavo, star 38 let, iz Ajdovščine. Zdravi se v bolnici usmiljenih bratov. — Tretja nesreča se je zgodila v Podgori, kjer je 32 letnemu Jo-
ob priliki bližnjih
yak> o dovršeni ljudski šoli s pripomnjo, da se; Pasijak pri Jelšanah. Nesrečnica ^ je udala	¥ Po^re Padla
je izdalo, ker hoče učenec vstopiti v gimna zijo. Stariši ali njih namestniki naj prošnje s prilogami prinesejo v zavod sv. Stanislava in endi od 1. do 11. junija svoje sinove za sprejem v zavod osebno predstavijo. Samo iz Julijske Krajine se sprejemajo gojenci izjemoma samo pismenim potom, toda le pogojno, dokler jih vodstvo, ko pridejo v zavod, ne potrdi. — Vodstvo zavoda sv. Stanislava. — Dr. Karlin, rektor.
Učiteljski izpiti. Ravnateljstvo slovenskega učiteljišča v Tolminu javlja, da se izpiti za dosego učne usposobljenosti za slovenske ljudske šole ne bodo začeli že 22. t. m., kakor je bilo prvotno določeno. Z ozirom na predstojeći obisk kr. dvojice so se morali omenjeni izpiti odložiti ter se bodo začeli še le 29. maja t. 1.
Društven« vesti
Slov. akad. fer. društvo « Balkan*. Danes
sestanek kakor navadno ob 20'30.
M. D. P. Magdalena. Danes ob 8'30 vaje vezivnega odseka.	Načelnica.
Odvada. Danes dne 18. t. m. se vrši redna
krožkova seja tečno ob 20. uri v navadnih prostorih. Člani in somišljeniki so naprošeni, da se je točno in v polnem številu udeleže. Obenem naj se oni, ki žele pristopiti h krožku, in oni, ki si žele nabaviti bloke, zglasč pri tajništvu istotam.	Tajnik.
Pevsko društvo «Zastava, Lonjer. V soboto pevska vaja ob navadni uri.
«Prosveta». (Odsek za soc. izobrazbo). Danes ob 19 seja v društvenih prostorih,
V soboto dne 20. t. m. ob 20 XA predavanje v društvenih prostorih pevskega društva < Slava > pri Sv. M. M. spod. Predava gčna Marija Čok-ova. Predmet predavanja: Vplivi alkohola in tobaka na mladino.	Odbor.
M. D. P. Magdalena. Prireditev, katera bi se morala vršiti dne 21. t. m. se prenese na 25. t. m.	Odbor.
Podružnica Kmetijske Zadruge v Lonjer ju, priredi dne 28. maja 1922 ob 3 popol. na vrtu Konsumnega društva v Lonjerju javno toqj-bolo. Glavni dobitek: junica; ostali dobilki: poljedelsko orodje in jagnje, vseh dobitkov bo pet. Za obilno udeležbo se priporoča.
Podružnični odbor.
pred kakimi štirimi leti pijančevanju, kar je imelo za posledico, da se ji je zmračil um. Do pred par meseci je bila še mirna, toda pozneje je postajala čezdalje nasilnejša: vaščani niso bili več varni pred njo; doma je divjala itd. Pred snočnjim je bila nenavadno nasilna: domačim je žugala s smrtjo, razbrvala je pohištvo, tolkla je z glavo ob zid itd. Njen sin Milan ni mogel več tega prestati in jo je pripev Ijal v tukajSnjo bolnišnico.
Aretiran kolesar. Včeraj zjutraj je bil aretiran v ulici SS. Martiri kočijaz Kari Riga, stanujoč v zagati Sv. Tekle, ker je povozil na isti ulici s kolesom 6 letno Pierino Colombinijevo, stanujočo v ulici SS. Martiri št. 4. Kočijaž bo najbrž v kratkem izpuščen, keT ni zadobila deklica težkih poškodb.
Kvintal bakra in svinca sumljivega izvora. Pred včerajšnjim zjutraj so ustavili finančni stražniki pred carinsko postajo na Greti kmeta Avgusta M. iz Vipave, ker je peljal na vozu par vreč kosti, pod katerimi je bil skrit en kvintal bakra in svinca v vrednosti 900 lir.! Kmet je izjavil, da je nabral ta svinc in bakar;
nogo in mu Jo popolnoma zdrobila. Najbrže mu jo bodo morali odrezati.
Nesreče. Anton Perdič iz ZaAofenina si je zlomil nogo,-ki mu je prišla pod voz. Zdravi se v bolnici usmiljenih bratov v Gorici
Pretep. Na Doberdobu se je vršil ples in na takih prireditvah pride kaj rado tudi do pretepa, Pri tej priliki je b3 ranjen neki Lojze Klanjšček iz Svetega pri Batah z nožem v desno stegno. Zdaj se zdravi v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici Rana ni težka. Ne ve se, kdo ga je ranil.
A
Avgusta Dujmavič Josip Povh
poročena Trst, 18. maja 1922.
COKO Ultt. Em. III. 16
Tel. 10-08
Corso Ulit. Em. lil. 16
Tel. 24-24
Pri Sv. Jakobu u čevljarnici FORCESSIN
Vla G. Ca p r in II. 5 (prej v»a ErSa)
dobite najmočnejše iu najlrpežnejše obuvalo za me£ke, ženske in otroke.
^ VELIKA IZSEKA OBUVALA ZA BIRMO
Delavsko obuvalo po jako zmernih cenah. Podružnica: Vsa Udine Si. 2 (ptej via Selvedere)
336
r
ĐOSSSdZK^NA MANUFAKTURNA TVRDKA
••N
ftIT
Trst — Vla Mazzini štev- 37 (prej Via Nuova) — Trst
naznanja ccnj. odjemalcem, da se je preskrbela z veliko izbero blaga za moSke in ženske obleke, platna, bombaievine, volnenih odej. žimnic in vatiranih odej lastnega izdelka, trliža, volne in žime, izdelanega perila kakor tudi vsakovrstnih pletenin. Istočasno naznanja, da je preskrbljena z bogato izbero vseh potrebščin za pomlad in poletje po najzmernejših cenah.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, du je naša ljubljena toproga. mati, tašča
MARIJA VOUK
v dobi 63. let, po dolgi ln mučni bolezni, previđena s sv. zakrament!, mirno zaspala.
Pogreb nepo/abne pokojnice se bode vršil v četrtek, 18. t. m., ob 16»/4. iz hiae Žalosti št. 141) p?i Sv. M. Magdaleni spodnji <£olonkovec) na pokopališče k Sv. Ani
TRST, dne 17. maja 1922.	(337)
Josip Vou'1, soprog. Anton, Alojz in Marija, otroci. — Josip ierne* zet. — Alojzija roj. Sandn, __	Teroza, Ana, sinahe, sestre in ostali sorodniki.
Novo pogrebno podjetje, Trst
Iz težaškega
Samomor gluh ca. Gluhec Oton Kremser,1 star 23 let, se je vrgel včeraj zjutraj okoli 9. ure iz tretjega nadstropja hiše št. 3 na trgu Leonardo da Vinci. Razbil si je črepinjo ter si zlomil desno nogo in desno roko. Odpeljali so ga v mestno bolnišnico, kjer je kmalu potem umrl. Sel je v smrt radi neozdravljive bolezni.
Peter Crivici in njegova žena Ada. Adia Cri- J vici, o kateri smo svoječasno poročali, da je ' bila obsojena na 16 mesecev ječe radi posku- j
i
FH&NC SCAMPERLE
star 54 let, je sinoči po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu preminul
Žalujoča soproga Josipifia rojena Zadnlk in hčerka Sonja naznanjata to br.dko izgubo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem.
Pogreb se bo vršil v četrtek, 18. t. m., ob 15 iz hiše žalosti Scorcola b. Pietro st. 50 v farno cerkev v Rojanu.
TRST, 17. maja 1922.	(339)
Velja kot direktno obvestila.
Pogrebno podjetje Capellan, Corso V. E. III. 45.

KUPUJTE
NKrihi
pri tej dobro znani tvrdki
Trst - Via Trento št. 8 - Trst
Brzojavni naslov: Zanklfi^ll
Gradec, Ljubljana, Maribor, Dunaj, Leoben.
PODLISTEK
KAPITAN MARRYAT
Leteti Ho!andec
Roman
(142)
Tuji mornar je zajokal in se spet obrnil k odhodu, rs koč: «Zelo grdo in neprijazno je to! Le spomnite se me in prišel bo čas, ko boste tudi vi zaželeli, da bi vaša družina dobila od ▼as sporočila.*
Po teh besedah je izginil. Trenotek za tem je bilo čuti udarjanje vesel, ki so odpeljala čoln k oni ladji nazaj.
•	Sveti Anton!* je vzkliknil kapitan, «od strahu ne vem, kje mi glava stoji. Ho, kletar, prinesite mi araka!»
Kletar je stekel po steklenico: bil pa je rav-notako preplašen kot kapitan, vsled česar se je še sam posluiil steklenice, predno je izvršil zapoved.
«No,» je rekel kapitan ko fe čez nekaj minut vso steklenico izpraznil, «.kaj sedaj?*
•Jaz vam povem,* je odvrnil Schriften in ■topil k njemu.
•	Ta mož ima okrog vratu obešen urok; iztrgajte mu ga in ga vrzite ▼ morje in va*a ladja bo rešena; če ne — se boste vsi skupaj potopili!* —
•Da, da, res je tako, zanesite se na njegove besede*, so pritrdili mornarji.
•Norci*, se je, branil Filip, «kaj verjamete temu podležu? Ali niste spoznali kako ga je
•Pravim vam, da se motite,*
Schriften.
•	Ta mož tu je — le vzemite mu oni urok!*
•Da, da*, so zaklicali mornarji, «urok mora
dati namf» in so planili na Filipa.
Filip se jt umaknil na mesto, kjer je stal kapitan.
•Norci, kaj počenjate?! kos svetega križa je, kar nosim okrog vratu. Le vrzite v morje, če se upate in za vedno boste pogubljeni*. In pri tem je pokazal relikvijo.
•	Ne, ne, ljudje,* je vzkliknil kapitan, ki se nekoliko opomogel, «tega ne smete!*
Mornarji pa so postajali vedno bolj divji. Eni so hoteli, da naj vržejo Schriftena, drugi pa Filipa v morje. Slednjič je napravil konec prepira kapitan, ki je zapovedal izpustiti čoln in vanj stopiti Filipu in Schriftenu. Mornarji so bili s tem zadovoljni. Filip se temu nič ni upiral, toda Schriften je bil krog sebe in kričal, dokler niso s silo odrinili čoln od sebe v temo. Tu je obstal trepetajoč na krmu, Filip pa je sedel na krmilu in usmeril čoln proti začarani ladji.
41. POGLAVJE.
Čez nekaj minut ni bilo vsled goste megle več opaziti ladje, ki sta jo Fibp in Schriften zapustila. Pač pa sta videla začarani brod, toda
zelo zelo daleč. FiKp je veslal na vso moč, toda čeprav je stal Holandec pri miru, se je vseeno zdelo, da se med njim in čolnom razdalja vedno veča. Za nekaj trenotkov je Filip prenehal veslati, da pride do oddiha, nakar se mu je Schriften približal:
•Veslajte kakor hočete, Fffip Vanderdecken,
eni tujec spoznal In ga pozdravil kot tovariša? toda one ladje ne boste dohiteli nikoli, ne, ne, On ie tisti, ki spravlja ladjo v nevarnost!* 1 nikoli, nemogoče; zakaj me ne vržefce v vodo? •Da, da* so pritrdili mornarji, «res je tako.! HU Hi! Potem bi bfl čola lažji!*
ie imenoval svojega tovariša.*	' • Takrat sem vas vrgel is razburjenja, ker
vzkliknil ste mi hoteli vzeti relikvijo®, je odvniil Filip.
•In ali nisem tudi danes nagovarjal mornarje naj vam jo vzemo? No? Hil Hi!»
•Da*, je odgovoril Filip, «toda zdaj sem prepričan, da ste ravno tak nesrečnik kot jaz in delate le kot vam veleva usoda. Kako in zakaj, ne vem, toda res je, da sva oba prizadeta na isti skrivnosti. Ce je moja naloga ohraniti relikvijo, je vaš cilj to relikvijo mi vzeti. Oba se boriva za isto stvar in vi st« bili, kar se tiče izpolnitve moje dolžnosti, moj najhujši sovražnik. Toda, Schriften, nikdar ne pozabim, da ste dali moji Amini prijazni nasvet, da ste ji prorokovali grozni konec, če vas ne posluša in da je niste sovražili, čeprav ste mene mrzeli. In radi nje vam odpuščam in ne bom vam skušal prizadeti ie kako zlo*.
•Torej odpuščate svojemu sovražniku, Filip Vanderdecken?* je odvrnil Schriften žalostno, * kajti priznam, da sem res.*
*Đa, iz vsega srca in vse svoje duše,* je odvrnil Filip.
•Potem ste me premagali, Filip Vanderdecken in napravili ste me za svojega prijatelja in va£a želja se bo izpolnila. Hočete vedeti kdo sem? — Čujte! Ko mi je vaš oče v divji jezi vzel življenje, mu je ostala k ena pot, da se reši večne kasni — pomoč njegovega sina. Toda tudi jaz sem napravil prisego — prisego maščevati se in bilo mi je dovoljeno ostati na zemlji in vam stopiti nasproti. Dokler sva bila sovražnika se vam ni posrečilo izpolniti vaše naloge, Id jo boste izpolnili sedaj, ko ste izkazali najvišjo čednost krščanstva, ki jo je oznanil križ: odpuščati. Filip Vanderdecken, od. pustili ste svojemu sovražniku, obojna usoda je zdaj zaključena*.
i&onec prihodnjič)«
ss računajo po 26 stotiak beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debel s črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Xoor IŠČ-. službo, plača polovično ceno.
PRODA SE po jako zmernih cenah poročne sobe, popolne, z mizo in dvema stolicama zu L 1100, Krasne poročne sobe od L 2000 naprej, jedilne sobe s stolica ini s pravim no-njem od L 3000 naprej, pohištvo za vrt, ku-hino, predsobo in pisarne, tudi posamezni kosi, stolice in naslanjači. Preprodajalcem in hotelirjem se da popust. Via Geppa 17, skladišče.	997
SOBO s hrano oddam s 1. junijem. Naslov pri uprav ništvu.	991
J KUHINJSKO pohištvo, moderno, se prodn.
MOŽ brez otrok išče službe kot kolon. Ponudbe pod «B» na upravništvo.	992
MLADENIČ išče službe kot vrtnar od 3—10. Ponudbe pod «R* na upravništvo.	993
KONSUMNO društvo v Bazovici proda dve stekleni omari z vso opravo. Pojasnila daje načelništvo.	994
POPOLNA SOBA za L 600^-, druga L 950.—, brestova L 1500.— se prodajo v ulici Fon-deria št. 3.	937
POSOJILO L 30.000 proti 15% obrestimi na prvo vknjižbo, iščem. Ponudbe pod «Var-nost na upravništvo.	977
PRODA 9e takoj radi selitve dober glasovir in amerikanska blagajna «National*. Naslov pri upravništvu.	978
MOTOR na bencin, 18 HP in transmisija z la-gerji, 7000X70 mm, se proda po ceni. Mlakar, Divača 9.	979
POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edina gro-sist Belleli Vita. via Madonnina 10, I. 16
UB1RALEC in popr&vijaiec glasovirjev in har« monijev. Pečar Andrej. Trst via Čoroneo 1, V. nadstr.	17
Torquato Tasso 28, vogal via Udine, mizar Majcen.	998
NOVI DOHODI poročnih sob, popolno,
vonsko delo, iz masivnega hrastovega lesa, z veliko krasno psiho, 3 brušenimi zrcali, se prodajo po reklamni ceni L 1350. — Velika izbera miz, stolic in stojal za cvetlice. Turk, via Rossini 20, Imbalaža za deže'o,
9Va
PLANINO luksuriozen, dober, svetovne znamke Kockorselt, se proda po nizki ceni. Acquedotto 23, vrata 11.	996
RAZPISANA MESTA. Brezposelni, s primerno izobrazbo in neomadeževane preteklosti, se iščejo za različne občine goriške dežele kot pod-agenti zavarovalnice proti požaru. Visoke provizije. Prošnje sprejema ha Pace* Gorica, via Morelli ŠL 16.	» !0
SVINEC mehek (olovo) kupujem vsako množino. Naslov Kuret, Settefontane 1. 195
HIŠA v Opatiji z velikimi prostori, pripravnimi za garažo, trgovino vina ali lesa, se radi družinskih razmer proda. (Sedaj služi za spedicijsko podjetje). Pojasnila daje gospa Rumpl, Opatija, villa Rozalija.	982
£r
lezni. Pojasnila daje gospa Rumpl, villa Rozalija.
idl Opatija,
ŽIVINSKI in kramarski semenj v Štanjelu bo ZDRAVILA za vse živinske bolezni, redilni; letos dne 22. t. m., ker je 21. nedelja. 985
prah, fluid itd. Lekarna v IL Bistrici.
28:
VILA «PEPINA» na Opčinah št. 478 in hiša št. 398, se prodata. Pojasnila v kavarni Besednjak, Opčine.
EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema vsaki dan od 13—19. Via Udine 12, pt.	S31
PRIPOROČA se dobroznana brivnica Jerman, Trst, uh XXX Ottobre 14.
Josip 15
AUTO za prevažanje, 34 HP, 18 P, Fiat, v po-olnem stanju, se proda. Andrej Kovšca,
turije (Slekoti 78).	967 KRONE srebrne in ziate, piačuje po najvišjih
BODEČO žico in plošče za štedilnike ima vedno v zalogi Černeka, via dell'Olmo 4. 968
cenah Pertot, Via S. Francesco 15, TI.
19
NOVE POSTELJE L 60.— vzmeti 55.—, žim-nice 40.—, volnene 9i— in drugi posamezni *• kosi po zmernih cenah. Via Fonderia 3. 975 ••
om U „EDINOSTI" IffiGiG
niMšf uspeh

Sfean IV,
in travnikih, je prav udobno zanje m tudi za dotične posestnike, saj Jtm je s tem odvzeta mukapolna košnja in sprava poljskih pridelkov. To niso nobeni novi dogodljaji, nikaka poostritev vojnega stanja, kakor tudi ne oni, ti-čočš se zgradb na tujem svetu, njih olepšava z svežimi smrekami, katere se v malo dneh posuše in zopet nadomestijo s svežimi ix bližnjega gozda, kateri je itak pregost in ga je treba
. Njivice pri Kojskem. Bralno in pevsko društvo na Njivicah pri Kajskem je priredilo v nedeljo 7. maja vekko vrtno veselico. To je ze idrugi nastop tega mladega društva, katero ob-istoja komaj šest mesecev. Pokazalo je, da res 'zna dobro napredovati, vsa čast ustanovitelju društva gosp. J. Štekarju in g. Pavlini Kusnar, katera se zares neumorno trudi za korist društva, ki je sedaj že v drugo nastopila s svojimi mladimi pevci in pevkami. Pevci m pevke so se izvrstno pokazali, tudi igralci so dobro iz-vrišli svojo nalogo. Posebno lepo je bilo videti dekH.ce, ki so bile vse v narodnih nošah, in tistega dečka, ki nam je tako lepo deklamiraL Če bo mladina šla po ti poti izobraževalnega dela dalje, smemo pričakovati od nje še mnogo koristnega za bodočnost našega ljudstva. Le pogumno naprej!	Udeleženec.
Srečke je ponujala prejšnje dni po Gorici neka ženska. Enkrat je kazala ljudem kot dar lepo verižico z medaljonom, drugič par lepih novih škafov itd. Marsikatera lahkoverna Pepca, Lucika, Judita ali Veronika je dala svojo liro za srečno številko, ki se bo »žrebala določenega dne, ob določeni uri v Šolski ulici, številka ta in ta. Ob določenem času ni bilo na določenem mestu nikogar; ženska je odšla z lirami, številkami in darovi dalje, da poskusi svojo srečo drugod — če jo niso morda ta čas zaprli, ker je imela baje rešpekt pred
financarji.	_
Igrače, ki niso igrače. Goriški republikanski
list je pisal glede kraljevega prihoda v Gorico nrecej — republikansko, zato so mu zamerili lašisti, ki mislijo, da je zdaj čas, da pokažejo in dokažejo svoje junaštvo. Šli so, oklofutali urednike v kavarni Garibaldi, nato so slovesno sneli kratevo podobo in jo odnesli v kavarno Teatro, češ, da kavarna Garibaldi ni vredna, da jo ima na steni. S tem dogodkom se v času bede in vojnih odšodnin bavi Gorica. Poleg tega pa kroži govorica, da je incidenta kriva tudi konkurenca med kavarno Teatro, ki je zvečine prazna in kavarno Garibaldi, ki je dobro obiskana. To je potemtakem še lepše, čisto naših malih, gnjusnih razmer vredno.
Brje. V Kasovljah je bila 7. t. m. zopet veselica, ki jo je priredilo bralno in pevsko društvo iz Brij. Bilo je ogromno ljudstva od vseh strani lepe vipavske doline celo iz AjdovšHne in Gorice. Domača mladina je igrala «<Rokov-ujače* in sicer tako lepo, da bi igralci lahko z uspehom nastopili na mestnih odrih. Žal da je dvorana prevelika in šumeča Vipava jemlje glas. (Ravno pod dvorano je znani «hudičev/	_
jez..} Domači pevci in pevke so zelo ubrano in! cim° — sfasaj ^ nanesei,	i*
lepo peli pod vodstvom g. Pelicona učitelja iz hod tik pr^ n^o, ko ^
Vrtovina, ki je nastopil tudi s svojim krasnim vadtto polno	TO^"Sf^J^i
vrtovinskim zborom. Bratsko društvo iz Ri-! nosti. In 6of, *of, dob.l si klofuto in P^"^ hemberka je nastopilo pod svojim spretnim klobuk po cesti -- kdor se iu ođfcrfljustavi pevovodjo gosp. Valenčičem z lepo skladbo.! in odkril se nt nobeden, ker st m btl mM* svesi
■a hudodd^ra
»EDINOST«
Želimo mnogo taHh nastopov ter tudi kakšen dSjašk? koncert, ker le na ta način borno izpo-znavali naše dijake v Čast bo tudi zavodu.
iztrebiti. Sicer pa vlada glede naših gozdov
pravi komunizem. Za tlakovanje okrog barak se dobi po vseh cestah lepo zloženi gramož, ki te kar vabi, da g« uporabiš. Če srečava* dan za dnem s svežo nakošeno travo do vrha
naložen «carro», se nič ne čudi, tudi konjičkom gre v slast sveža krma, saj je kmetič zadovoljen, ako mu suša krmo vzame. In če mu suša vzame v jeseni kak krompirček ali drugi pridelek, magari celo v potu svojega obraza obdelano njivo, je prav zadovoljen, saj mu ni treba po zimi ne kuhati ne jesti, prezimi vseeno prav udobno, kakor naš polh ali medved. Gorje pa onemu, ki se drzne oporekati solncu radi teh činov; dobi zelo umesten odgovor — pripelji solnce, ki ti je požgalo pridelek, tebi in tvojim pričam ne gre vera. Vse to je staro vojno stanje že izza zasedbe 9em.
Pred kratkim so se pričele vojaške strelske vaje. Za te vaje so določili neki teren med vasmi Veliki otok ia Zagon. Ugovor teh va-ščanov, da ta teren ni v naravi zadostno zavarovan, ker ogroža deloma vasi same in da izključuje vsako pažnjo živine na bližnjih pašnikih, je bil kratkomalo zavržen z motivacijo, ljudje naj ostanejo doma, živina naj se pase po polju. Res salomonska sodba. Ti kmet, ki si počival celo zimo in vsled deževja celo spomlad, počivaj lepo doma še nadalje, prihodnjo zimo greš lahka v gozd — paberke obirat. Živinica se bo pa po njivah dosti hitreje m o-bilneje napasla, kakor na gmajni, a po zrnu bo lepo počasi — prežvekvovala. Za nas so obt-čaina strelišča, tam nekje pod sv. Trojico za cel četrt ure preoddaljena in $e tam državna last, katero ne smemo oškodovati. Ni to pametna poostritev vojnega stanja? Pred kratkim je bilo šiloma vlomljeno v Otoško »amo in jama opustošena iz popolnoma enostavnega vzroka — kdor kaj drugega rnisB, je nudodelec _ ker je ta jama privatna last in dela konkurenco postonjski jami, katero smatrajo za državno last, in konkurenco delati državni lasti je — hudodelstvo.	•
Preteklo nedeljo 4. t m. je imelo vodstvo obhod po mesta z zastavo in godbo. No. — recimo — slučaj je nanesel, da se je vršd ta ot>-
Valenčičem z lepo skladbo Enako je nastopil na odru tudi oseški zbor pod vodstvom gosp. Brceta in zapel Vodopivčevo «Žabe», ki je prav posebno ugajala občinstvu. Prišel je tudi pevski zbor iz Sv. Križa, ki je kakor vsi drugi gori omenjeni med odmori pel krasne pesmi. Sploh moramo reči, da se je po vejni povzdignila lepa pesem po deželi, za kar čast mladini in neutrudnim pevovodjem.
Bralno in pevsko društvo v Brjah je ta dan obhajalo tudi 25-letnico svojega obstoja. S ponosom gleda društvo lahko nazaj, ker je priredilo tekom let obilo predstav in veselic, godilo ves čas neumorno petje moškega in mešanega zbora, priredilo več poučnih predavanj in izletov, nabavilo si lepo knjižn:co, kupilo
% sredfoa Posteče se nahaja obsežen park obstoječ iz obsežnih travnikov, okrog katerih so zasajeni košati drevoredi m zgrajene lepe ceste, namenjene le letoviSčarjem in ljubiteljem miru in svežega zrakfe, čigar lastnik W Pogojna. Ves ta park in tudi njegova bhznja okolica so veljali do sedaj za nekak imun, nedotakljiv teren. In to po vsej pravici. V sredam tega parka se nahajajo namreč studenčni izvirki. kateri napajajo naš vodovod, nam dajalo po-Žirek dobre vode. Ker pa leži ta teren dokaj niže, kakor mesto samo, je bila dolžnost zdravstvenega oblastna, da ga postavi pod varstvo, da zabrani vsako onesnaževanje, da ga progla-----------* ' ta oblast tudi sto-
^SSt po&ebno' ^nT^^ZP^^
: javni plesi. Društvo tudi , županjem i ^^^^^"Si^S^
virke. Vsi ugovori mestnega zastopa mi dru gA čmrtetjev, da je to početje nedopustno, da preti nevarnost okuženja našega vodovodu, ntso uc pomagali kljub zatrdim raznih gg. generalov, kolonelov, majorjev i. d., da T>odo takoj preprečili vsako uporabo tega terena. Tudi novo izvoljeni občinski svet se je z vnemo zavzel za to zadevo, a zaman. In to je višek poostre-
bodočnost, ker ima krepek in zaveden naraščaj, ki išče v delu in omiki svojo rešitev.
K 25-letnici društvu čestitamo, želeč, da se njegove namere in nade izpolnijo v čim večji
meri!
Vesti Iz Istre
M. D. < Prosveta» — BorŠt. Ne najdemo pravih besed, da bi se mogli dovolj zahvaliti . vs?m, ki so kljub neprijetnemu vremenu prišli \ nedelo na našo prvo vrtno prireditev. Dolžni smo zahvale pa največ društvu «Slavec» za posojeni les za napravo odra ter za sodelovanje, kakor tudi društvom <Zastava» iz Lon-jerja, «Slava» iz Sv, M. M., in «Vodnik» iz Doline ter njih neutrudljivim pevovodjem. Enako tudi članom šentjakobske «Prosvete» za soudeležbo, največ pa tov. Gombaču za ves njegov trud. Zahvaliti se moramo tudi tistim, ki so nam pripomogli z mizami, stolicami ali s čimerkoli, ter gosp. Brajniku za prepustitev dvorišča.
Zelo žal nam je, da nam ni bilo mogoče skupaj se kaj več zabavati in da so nas morala društva radi mrzlega vremena zapustiti. Od-pasti je morala igra <Damoklejev meč», pevske točke, ena deklamacija ter šaljiva pošta.
Upamo, da nas si. občinstvo raditega za naprej vseeno še obišče, ter prosimo, da nam radi morebitnih nerodnosti oprosti. Srčna hvala vsem! Zdravo!	Odbor.
Kmetijska Zadruga. — Podražnica^Koper. V nedeljo 21. t. m. ob 14 se vrši v gostilni g. Babiča (Fikona) v Marezigah javno predavanje. Predava ing. Josip Rustja. Predmet predavanja «o zadružništvu«.
vojnega stanja, ki vlada v Postojni, iemo naše državne poslance na P-"-—* proseč jih, naj nas obvarujejo, ne da izbruhne
nega
Kli
USt'L Jlll, noj	~ ----'	_ . , ,	« - •
v našem mestu legar, oni strašni legar, ki je pred leti razsajal med nami ffe sttčnega vzroka in ki nam je vsem še živo v — žalostnem spo-
minu.
Vesti z Notranjskega
Postojna fVojno stanje poostreno v Postojni.)
Da prebavlja Postojna še vedno vojno stanje, dokazujejo razne naprave, ki obstojajo še od zasedbe sem, razni dogodljaji, ki se vedno ponavljajo. 2e na prvi mah še vedno vidiš svojedobno provizorično napeljavo telefona. Ob celi glavni cesti so po vseh poslopjih lepo razvrščene debele žice v podobi mandoline ali harfe, seveda le slučajno v taki višini, da lepo skrivajo napise tvrdk, gostiln i. t. d. , ker so ti napisi itak brezpomembni, ker so pisani v nam tujem jeziku — slovenščini. — Hišnim gospodarjem je s to napeljavo pa tudi zelo ustreženo. Ker je vsako popravilo pročelja onemogočeno, ima mošnjiček v žepu tudi popoln mir; ustreženo jim je pa tudi zategadelj, ker bo hiša poprej razvalina, mošnjiček prazen, beraška palica gotovo sredstvo.
Poleg ljudske šole stoji še vedno velika lesena baraka, nekdaj namenjena avstrijskim o-f j c: rjem v zab avo, a sedaj rabljena za vojašnico. Ta naprava je zelo koristna učeči se mladini! Ta naprava pa vsebuje še neko dobroto. Pod njo so izpeljani odvajalni kanali iz stranišč ljudske §ole. To je edina kanalizacija za to šolo. Ti kanali so zamašeni in stranišča polna lepo dišečega parfuma, čigar vonj se širi po celem obsežnem poslopju ljudske šole!
Da vojaki v svojih prostih urah hodijo na izpreHod naravnost čez ograje in plotove, čez vrtičke in vrtov«, čez njive in travnike, jim pač nihče ne zameri, saj so siti vežbanja po trdih tleh in si želijo odpočrti na mehkejši zemlji.
Da se gospe mule neovimo pasejo po njivah
Idrija. 29. IV. t 1. se je vršil javni dijaški telovadni nastop pod vodstvom g. prof telovadbe Danila Fona v tukajšnji realčni telovadnici z jako obsežnim sporedom.	.	.
Proste vaje so Uvajali mlajši kakor tudi starejši dijaki dobro in želi za to pohvalo občinstva. Vzorna vrsta je nastopila s boksom, (ako
se ne motim francoAlm).
To so vaje, ki dajo veliko truda, veliko sa-mozatajevanja in naravnost trpljenja je treba, predno se utrdiš toliko In privadiš telo m nog^, da obstaneš na mah pravilno v najtežjih položajih. Občinstvo se ni moglo načudtti vzorni izvedbi teh lepih toda težkih prostih vaj.
Pri drugem takem nastopu želim jaz kakor gotovo tudi drugi videti to krasno točko še enkrat na programu — ako je mogoče pa 9 telovadcev. Tej točfcE je sledila orodna telovadba dijakov nižjih razredov (konj na vzdolž, bradljaj ter Mm pokazala lepe uspehe. Izvedli so ti mladi a krepki telovadci tudi tri slikovite sku-
pine, ki so bile vzorne tudi v manjših podrob-
Književnost In umetnost
Dopisnica »Slovanske zapoved*. Jezikovni krožek «Odvada» v Trstu je izdal ravnokar «Deset slovenskih zapovedi* primorskega Slovenca v obliki dopisnice z geslom: «Naša slovenščina je, prepačani smemo biti« eden najlepših jezikov na sveta* (o. Skrabec). Zunanjost je prav lična, tisk lep in snažen. Cena komadu 29 stotink. V Trstu se prodajajo v knjigarni J. Stoka. Večja naročila sprejema; Jezikovni krožek «Odvada», Trst, Chiarbola zg. 11 (Stara policija). — Primorcem, kakor tudi vsem kultumAm društvom priporočamo, da ai dopisnico nemudoma preskrbe!
Ribičič-Vonk: Sest mladinskih iger. — (Iz-dala in založila < Prosveta», Trat 1922. Natisnila ta tiskarna "Edinost*. Cena hro«. 5 L vez. 7 L.)
NaSe društveno življenje po deželi je v najlepšem razcvitu. Dela so a« lotili predvsem mladi ljudje, pokn idealizma in ljubezni, požrtvovalnosti in neutrudfjivosii. Ljudske prireditve, ki se vrše skoro vsako nedelo po naših vaseh, so najboljši dokaz, da je zdravo jedro našega naroda v Julijski Krajini našlo svojo pot duševnega napredka, ki ga je bila vojna udušala, i ne zadušila. Ob tem novem, pleme nitiem razgibu ljudske kulture, ki odkriva objektivnemu opazovalcu najlepše plati naše duše, smo začutili veliko pomanjkanje pripravnih ljudskih iger, ki bi se dele uprizarjati brez velikih scenerij in občutnih težkoč posebno pri veselicah na prostem, katere naše ljudstvo naljbolj ljubi1.	.
Tej potrebi sta izdatno odpomogla Ribičič in Vouk, ki sta pred kratkim izdala <=Sest mladinskih iger». Prvi, znan in priznan mladinski pisatelj, katerega najboljše delo <;V kraljestvu palčkov« je pravkar razkošno o-premijeno fešfo v zaiožbi «Juga» v Ljubljani, je napisal petero igric: «Vraže», k|er z ironijo biča habjovernost tn orožarstvo; «škrati», vesela igra v dveh dejanjih, podana z va«m čarom otroške naivnosti in rjtzigrćmMil; »čudodelna srajca*, morda najbolj đrasnatična igrica od vseh pete*©* kjer je RiMtič dobro zajel problem človeškfe sreče, mu (Sad sfikovito orien-fialsko obeležje far gtofcQL smisel Ubranost kvari par banalnih mest fekor n. pr. če modrijan Omar pravi, <fit ne pozna obrti *te živali*, slS pa Omarjevo besedno igračkanje na koncu 69. strani; na šofckSi odrih se bo uveljavila c£a!o£fcziran* sl&a «MladJ»», z vso razposajenostjo	dtekHkega razreda, ki
nevedč udari v odprto rane učftelfa, in pa slika *Pri svetem Petni«, Mer si otrok-dušica pzprost dovoljenje od Jezuščka, da sme obiskati bolnega bratci in mater na zem#. Zelo nežno otroško sfcko moti brundanje sv. Petra o svobodni vo#, k! v tak okvir ne spada. Ne morem razume«, zakaj se Ribičič tako krčevito ogiblje odločnejšega etičnega povdarka tudi tam, kjer mu sam sli v pero. Ne m?shm tu «tendencemarveč človeka, ki je v otroku še najbolj čist) in neoskrunjen in ki ga je Zupančič v svojem «CicibaiJu» tako nedosežno lepo izcbličil. 2al mi je zato premnogo lepot, ki mu vsled tega zbeže, ko se jih komaj narahlo dotakne, ne da bi jih mogel izklesati. Ce kdo, je R&ičič poklican, da z otroškega odra spregovori naSk deci in on&n, ki še niso ubili otroka v sebi, tisto tajno besedo lepote, ki naj nas reši noči in blata. Ko najde pot preko samega sebe nazaj v se, bo ta beseda dozorel sa/r njegove zmage.
Tem Ribičičevim igricam, je dodal Ivan Vouk za Milčinskem prirejeno igro «Tri?e snubci*, izreAio posrečeno dramatizacijo šega ve pripovedk«, ki jo bodo podeželski odri kjrali z največjim uspehom. To delo, ki je eno najbržih naših ljudskih Igric, me je razveselilo tembolj, ker je Vouk ž njim dokazal, da je dramatizacija klfrib vsem težkočam vendar le mo«*oča, vsa? pri Vra^ich stvareh.
Jezik Je pri vseh igrah čist, izgiajen in priprost. Oprema knjige nenavadno ukusna m gre tiskarni »Edinost* za to vse prtznan>e. Naslovno stran (ki bo naletela na odpor) je narisal A- Bucik. V tehničnem oziru bi pi oporekal predolge roke in stopala nog sedečega mladeniča, plastični vtis celote pa je dobro zadet. Nai om-nfrn $e, da skupni naslov ^mladinske« igre nekoliko bega, ker niso to le *otroške» igre («Škrati*, »Mladfe*, «Pri sv. Petru») za šolske prireditve, aaapak bodo po «vražah^, aČudcdelnl srajci* in po «Treh snubcih » se^ gala s pridom predvsem izobraževalna društva po deželi.	Dr. Alojzij
DAROVI
Za nesrečnega Ivana Jajčica so darovali: Brmšek trgovec v Trnovem L 20, Valenčič, bivši župan v Trnovem živila in L 30, vdova Zemljak, mlinar Primožič, Žagar Dekleva, Gombač v Motovunu, veleposestnik Muha v Lokvi, Srebotnjak v Lokvi — živila; vratarica Gasperšlčeve hiše pri Sv. Jakobu živila in L 11, vele tržeč Dekleva v Slavini L 25, Pa-ternost, narodni hotel v Postojni L 25, Peter Rehar, trgovec v Trstu 10 dinarjev. Obdaro-vanec se iz srca zahvaljuje blagim dobrotnikom. Hvaležen jim bo do zadnjega diha na izkazanem usmiljenju in bratski ljubavi.
I
KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR I5CE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« •
f
italijanska tovarna notarjev na težko oljejritrisBiliiD premakljivi!).
Hslars - mazza Ferrsri 3 - M3lan
Specijaliteta: Lokomobill za mlatilnice in mline.
Stroji in j?otreb5čine za mline. (273) Največji prihranek.	Največja izdatnost.
Zastopnik: P. Concaio, Trst, Via Mercadante 1
f Ti^io, dne 18. maja 1923.
Naročajte In Sirite „EDINOST"
Velika zaloga vina, žganja In likerjev
JAKOB PERHAUC
ustanovljena leta 1878
Trst, via S. T. Xydlat Sb 6, tafafon 2-M,
Vtdno v zalogi in po cenah Izven vsake konku" kurence: pristen istrski tropinovec, kraški brinjevec in kranjski stivovec.
Lastni Izdslkl i šumeča vina kakor šampanjec, Sumeči istrski refoSk Lacrima Crlsti in droga.
Spsdanteta i Jajčji konjak In Crema maršala ter raznovrstni likerji ln strupi, kakor pristni malino-vec in drugi.	(50)
ft ^
ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
kuhinjske In druge hišne potrebščine
iz sbesija, sleHom lesa ia ensaHirana prsti. TRST — Piazza Sati Giovanni
Srebrne krone In zlato platojem po najvišjih cenah
ALOJZIJ POUK
Trst Piazza Gardami It. 2
(prej Barriera)
Dr. A. C3ryso¥fn
specialist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, p<srfekcioniran na dunajskih klinikah.
Sprejema od 9—12 in od 3—7 ure.
Gorica (Piazza grande) Travnik hiša
Paternoli.	(60)
V m
vsake vrste in mere. Steklenine, porce-iani in lončevine. — Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. n
Gospodarstvo
Modre gaKce bomo letos, ako bo trajalo vlažno vreme, potrebovali bržkone malo več kot Lani, kajti vemo, da sc gKvice peronospore v vlažnem in toplem vremenu posebno močno razvijajo. Da zabranimo že vnaprej razvoj peronospore, moramo tudi pravočasno škropiti, kajti če se je v vinogradu že nasebla, je ue moremo več pregnati. Škropljenje ima torej namen, kakor smo že neštetokrat slišali in čitali, da glivico uniči, preden se more razviti, da torej bolezen odvrne, predno se pojavi. Kakor vemo namreč prezimijo zimski trosi, to je seme peronospore v odpadlih listih in na suhem grozdju. V drugi polovici maja jih raz-
Uvozna in izvozna tvrdka
DebiBsis i Domeniš
Trst, via Coroneo 13, te!. 12-34 lastno skladišče v- prosti lukl Št. 4
opozarja na novodešle velike purtije stekle-nine, porcelane, emailiratie kuhinjske posode in najraziične ših šip v originalnih zabojih
pu najnrzjih konkurenčnih cenah. - Vse bSago Je češkega izvira. -
RENATO LEVI H
fu Alessandro	36
Trst vio San SeSasilana 3f Trst
Velika izbira pohištva, žimnic in vatirane odeje po zmernih cenah.
TrMKa posojilnica in hranilnica
regtstrovana zadruga z omejenim poroštvom,
uradufe v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
PIT po 4%
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave In osebne kredite.— Obrestna mera po dogovoru.
Urodne ure za stranke od 9 do 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-67.
Kje se dobi manifakturno blago na debelo po zmernih cenah 71?
Pri A. SMERDOU
Trst, Via ScS^io Slataper $t. 10 fprel via Boschetto)
Brzojavni naslov: Ssnerdou-Trleste, Tel. 2600 bls
nostih dovršeno izvedena točka. Občinstvo naša veter po vinogradu ter padajo na trs
ni štedilo s pohvalo, čudilo se je tej urnosti - " '----------J ""
disciplini ter navdušeno odobravalo to zname. nito njih delo.	.
Orodna telovadba starejših dijakov je dosegla tudi svoj namen. Dopadcl se nam fe posebno drog. Na bradlji je vzbujal našo pozornost dijak pohabljenec (ena roka brez prstov), ki m prav nič zaostajal v spretnosti. Tu je dokaz, kaj vse premore vstrafnost.
Zelo pohvalno, naravnost vzorno so izvajali
posebne proste vaje dHaki nižješolci, 9 po številu. Izvedba teh nelahkih sestav je bila :r-čna in sigurna. Disciplina talca, da bi sc jih lahko marsikatero društvo vzelo za z^led. Stali so kot pribiti — naravnost imponirali so nam.
Ta res krasni nastop je zaključila vz-orna vrsta na bradlji- Vaje so bile dokaj komplicirane m bradlja je orodje, na katerem se je treba mnogo vaditi za gladko izvedbo. Vaje so se izvajale lepo in skladno. Pokazali ste, da ne spite, da delate — vsa čast Vam g. prof. a tudi Vam dijaki. — Kar se tiče celokupnega nastopa. bi opozoril na to, da so bili presledki posameznih oddelkov prekratki Presledki naj bodo daljši, ker obratno se telovadci kakor tudi jfledalci utrudijo. — Pri telovadbi je sodielovaJ tudi «Salonski orkester* ter bO izboren, na nekaterih mestih mogoče malo prehiter spremljevalec mladih telovadcev. Sicer pa je tirtft on pod spretnim vodstvom dcrvrfcil nalogo tako, kakor smo ga bili navafeni vedno stiiati. — Vkljub slabemu vremenu je bikt reaična telovadnica zelo dobro obiskana — posebno pa galerija. Dijaško podporno društvo mislim da fe tudi 1;
listje in grozdni zarod. Ce je hst le količkaj ■vlažen ali tudi orošen, trosi tzkilrjo in Pp-c- i nejo v list koreninico, ki ji pravimo micelij in ki sesa trtni sok. Ta koreninica izrasie na spodnji strani iz lista ali jagode ter napravi,a novo seme, to je letne trose podobne moki, kateri trosi zopet okužujejo novo razvito list;e in jagode. Ce škropimo, preden začnejo padati trosi na listje, tedaj se kasneje na l:st padu trosi ne morejo razviti, kajti ako pade na oSkropljeni hst rosa, se v rosnih kapljicah strupena galica raztopi in zastrupi ter uniči tros v kalu. Ako škropimo prepozno, ko so trosi že izklili in pognali koreninice, tedaj ne moremo bolezni več pregnati.
S kasnim škropljenjem dosežemo k večjemu to, da zabranimo kolikor še mogoče nadaljnje razvijanfe peronospore na novih m se nerazvitih trtnih delih. .	__
Borzna por ožita.
Taja valsta na tržaškem trgu:
Trst, dne 17. maja 1922.
—. 2.40 ' 2.50 —.22.--.25
z uspehom
lahko zadovoljno. H koncu.
ogrske kron« . • • • • avstrijsko-nemSke krone čcškoslovalke krone • dinarji . • • • • • • le J l ,(•»••••• marke dolarji
francoski fndkt • • • Švicarski franki . . . angleški fanti papirnati angleški funti, zlati . napoleonl ••••••
36J20.— 36.75 27.50,— 28.— 1*—.— 14.-6 70.— 6.4Ć1 M.70 — 18.90 173 25.—173.75 361.—v—365.--84.20— 84.60 93.—— 95 — 74.50 75.—
Delnlika žlncnica L 15,000.000 Rezerue L 5,100.000
Dunaj, Opatija, T&ST, Zadar. ,
Afilirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Baograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelsl, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu.
Afilirani zavod v New-Yorku ; Frank Sakssr Slade Bank.
Izvršuje vse bančne posla.
■T PREJEMA VLOGE
na hranilne knjižice in na tekočI račun ter jih obrestuje 00 4°/0.
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja.
= Daje v najem varnostne predale (safes) ■1 a ■
Zavodovi uradi v Trstu: Via Cassa di Rfsp&rmio itev. S — Via S. Nlcol6 itov. 9.
Telefon št. 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.
J