ljubljanski ČASNIK.
St. 8 O.
Vtorik 7. Mo&operskn.

„Ljubljanski časnik" izhaja vsak leden dvakrat, in sicer vtorik in petik. 1'rcdplačuje se začelo leto pri založniku Jožefu Hlazniku 6 gold., za pol leta 3 gold,, za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Traclni tlel*
3. oktobra 1851 je bil L. del, lil. tečaj deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan, ki zapopade:
Razpis c. k. denarstvinega ministerstva 22. Avgusta 1851, ki razlaga, kako gre obračati pazko 2. in 3. in tarifne številke 45 začasnih postav 9. Februarja in 2. Avgusta 1850. — Cesarski ukaz 5i8. Avgust 1851, s kterim se da razjasnjenje taistib postavnih odločb, po kterih je ravnati pri obnovitvi kriminalnih preiskav, ki so se godile po kazenskim zakoniku leta 1803. — Razpis c. k. denarstvinega ministerstva 2. Septembra 1851, se kterim se razglasi ravnanje z dne 1. Septembra 1851 v versti 167 izsrečkanimi obligacijami dvorne kamre po 3'/a in 6"/0. — Ukaz ministrov notranjih zadev in dnarstva 4. Septembra 1851, s kterim se dodalno k §. 6 naj v. patenta 11. Aprila 1851 razglasijo natanjčneje odločbe čez poplačanje dolžnim na dolg prerajtanih kapitalov odškodbe in odkupljenja pri odvezi zemljiš. — Okoljni ukaz c. k. denarstv. deželnega vodstva za Štajarsko, Koroško in Krajnsko 1. Septembra 1851. Izmera davšin za odstope premoženja tretjih oseb žennu in nevesti v ženitnim pismu. — Okoljni ukaz c. k. denarstv. dežel, vodstva za štajarsko,Koroško in Krajnsko 2. Septembra 1851 , Prostost davšin pobotnih listov in prošinj za iz-brisanje v rečeh odškodb za oprostenje zemljiš , potem pobotnih listov čez odškodovila za zaostale podložne oprave.
3. oktobra 1851 je bil LI. del, III. tečaja deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan; ki zapopade:
Razpis c. k. denarstvinega ministerstva 16. Septembra 1851 , s kterim se razglasi ravnanje z dne 16. Septembra t. 1. izsrečkanimi peneznimi listi po 10 kr. versta čerka Z. Razpis c. k. dnarstvinega ministerstva 20. Septembra 1851, s kterim se prepoved, kose, serpe,i. t. d. izAvstrie ali skozi njo v Švajco voziti ob veljavo dene. — Razpis denarstvi nega ministerstva 24. Septembra 1851, s kterim se ustanovi, kako se dajo domestikalne obligacie Avstrijanskega pod in nad Anižo, in Štajerskega izdane v času sovražnega napada za udeleženje deržavnega zajema leta 1851 porabiti.
leiradni tlel«
Dolžnost svoj jezik spoštovati.
(Pridiga v Možburgi na Koroškim binkoštni pon-deljk 1838 od sedanjiga mil. kneza in škofa La-vantinskiga g. g. Slomšeka. Iz Drobtinc)
(Konec.)
1. Naš slovenji jezik je brat tistiga gerški-ga jezika,v katerim so apostelni ino evangelisti sveto pismo pisali; že več tavžent let pošteni ljudje slovenje marnvajo (govorijo).
Slovenski jezik je brat latinskiga jezika, v katerim se še spol sveta maša služi; ino že pred tavžent leti so naši stari Očetje sveto pismo v slovenskim jeziku brali, so po slovensko v hiši božji Rogu hvalo prepevali. — Za to se še zdaj per vas sv. evangelji v treh jezikih v cerkvi bere po latinsko, nemško ino slovenje. Kdor se tedaj tak stariga imenitni-ga jezika sramuje, je podoben trapu, ki lepo pošteno oblačilo iz sebe izterga , ki mu ga je dober oče dal, se po ptujc obleče, in misli de bo lepši.
2.	Naš imenitni slovenji jezik se ne govori samo po Koroškim; ni ga jezika na svetu, ki bi ga tak po širokim mamvali, kakor jezik slovenji. Pojdi za jugam do morja, najdel boš po Hrovaškim, Dalmatinskim ljudi, ki slo-venjo govorijo, kakor ti, Prebodi Vogersko, Pemsko, Polsko ino Moravsko deželo, povsod boš najdel svojo slovensko žlahto.
Slovenji jezik le tisti malo obrajla, ki sveta ne pozna, ino ne ve, kakšni ljudje po sveti živijo. Podoben je tak nevednimu otroku, kteri tudi misli, de je Celovško jezero nar veči morje na svetu, ino de unkraj Ljubela je že konec sveta.
3.	Je pa morebiti slovenji jezik tako gerd ino nezaroblcn, de bi nas moglo sram biti, slovenje govoriti? — Lepe so pridige v nemškim jeziku, — pa tudi božji nauki v slove-njim jeziku lepi tako, da sc lehko človeških sere primejo, in dober sad obrodijo. Prijetne so pesmi nemške, alj prijetne tud pesmi slovenske, ki se lepo gladko zlagajo, in po nebeško naše serce razveselijo. Za tega del Slovenci po vsih krajih lako radi pojo. — Kdor svoj materni jezik zaverže, ter ga pozabi in zapusti, je zmedenimu pjancu podoben, ki zlato v prah potepta, ino ne ve, koliko škodo si dela. Slovenji stariši, ki slovenje znajo, pa svojih otrok kar slovenjiga jezika ne učijo, so nehvaležni hišniki, ki svojim otrokam drago domačo reč, slovenski jezik, zapravijo, ki so jim ga njihovi dedi izročili. Podobni so taki očetje ino matere slabim gospodarjam, ki svojo očetno gospodarstvo prodajo, drago po hištvo kupujejo, poslednič pa večdel beraško palico najdejo. — Kar je oče dobriga od svojih starih prejel, mora svojimu sinu zapustiti, in kar se je mati od svoje matere hvale vred-niga naučila, bo tudi svoji hčeri zapustila. Materni jezik je nar dražji dota, ki smo jo od svojih starih zadobili; skerbno smo ga dolžni ohraniti, olepšati, ino svojim mlajšim zapustiti. Človeški jezik je talent, kateriga je nam Gospod nebes ino* zemle izročil, de bi z njim barantali, ino veliko dobička storili. Kdor svoj materni slovenski jezik pozabi, malopridno svoj talent zakople; Rog ga bo enkrat terjal, ino vsi zaničevavci svojiga pošteniga jezika bojo v vunajno temo potisnjeni. Oj ljubi, lepi in pošteni slovenski materni jezik! s katerim sim pervič svojo ljubeznivo mamo ino ateja klical, v katerim so me moja mati učili Boga spoznati, v katerim sim pervikrat svojiga Stvarnika častil; — tebe hočem kakor nar drajži spomin svojih rajnih starišev hva-
ležno spoštovati ino ohraniti; za tvojo čast in lepoto po pameti kolikor premorem, skerbeti; v slovenjim jeziku do svoje posledne ure Boga nar rajši hvaliti; v slovenjim jeziku svoje ljube brate in sestre Slovence nar rajši vučili, ino želim, kakor hvaležni sin svoje ljube matere, de kakor je moja perva beseda slovenja bila, naj tudi moja posledna beseda slovenja bo!
—	Tudi vsak pošten Slovenc ravno to želi; mislim , de želite ravno to tudi vi. Kako se pa naj to po pameti zgodi, v 2. delu poslušajte.
II.
1.	Vsmileni Bog, vsigamogočni Stvarnik je človeku dušo ino truplo dal. Truplo potrebuje pošteniga oblačila, duša pa zgovorniga jezika; kar je za truplo oblačilo, to je duhu jezik ino beseda. Vi skerbite svoje telo oblačiti; ali hote svoji duši pozabili pošteno govorjenje pre-skerbeti? Veliko starišev med vami novo šego ima svoje otroke le po novi šegi učiti, ino svoj stari slovenji jezik celo pozabiti. Oh, to je hudo delo ino velika zguba. -Ravno v tim jeziku, ki so vas vaši ljubi stariši žejjrali ino lepo marnvati učili, ste dolžni tudi vi svoje otroke učiti; alj ne, tako niste vredni dobri sini ino hčere svojih poštenih starišev biti; zakaj hudobec je, ki svojih starih ne spoštuje;
—	tudi oni vas kdaj po vstajenji za svoje mlajše ne bodo hotli spoznati. — Govorjenje, ki ste ga od svojih prednikov prejeli, ste dolžni svojim otrokam, kakor žlahte lastino (nar dražji blago) zapustiti. Otroci, ki slovenje marnvati od svojih slovenjih starišev se ne naučijo , veliko premoženje zgubijo , ki se več povernili ne da. Kolikor jezikov kdor marnvati zna, tolikov človekov velja. Boljši je, de jih slovenje marnvati naučite, kakor bi jim kapital zapustili; saj ne veste, kam vaši otroci pridejo, alj si ne bojo še v slovenjim jeziki kruha služili. Tudi učeni imenitni gospodje se slovenje marnvati uče; kako nemarno bi bilo, de bi stariši vi svoj materni jezik svojih otrok ne učili, kakor so naučili vaši očetje ino matere vas. — Slovenci, ki svoj jezik malopridno zatajijo, ino hočejo Nemci biti, so podobni neumnimu kmetu, ki svojo kmetiško suknjo sleče, ino gosposko nositi začne, de potem ni gospod, ne kmet. Rojen Slovenc, ki svoj narod zataji, je podoben pogreti jedi, ki nobenimu zdrava ni; tak človek svojiga rodu žlahtne lastnosti pozabi, ino se nemških slabosti privadi, ino je kakor preoblečeni vran od vsih zaničevan.
2.	Ne bodi vas sram, de ste Slovenci; to naj bo naša čast; in naj nas naši sosedi le zaničujejo, oni ne vedo kaj delajo. Ravno ti, ki nas zasramujejo, so tudi pred nekolkimi letmi Slovenci bili, kakor smo mi; ponemščili so se, zapravili nebeški dar slovenskiga jezika, ino zdaj ravno zatoliko manj jezikov znajo. Ravno tak bi tudi vi ino vaši otroci v kratkih letih za eniga človeka manj veljali, ako bi slovenje marnvati kar več ne znali; kar bi bila za vašo žlahto velika zguba in greh.
3.	Ne zaničujte ptujih jezikov, ino se nem-
škina le skerbno učite; lepši bo vam, ki znate j cerkev poklical, ravno tak bo tudi enkrat vse jezika dva, kakor Nemcam, ki znajo le samo svoje zveste služabnike v svoj,m učen,m kra-Lobkej bote si vi ino vaši otroci po Ijestvu združil. —
za-
eniga.
svetu pomagali, ako slovenje ino nemško stopite in govorite. Tako bote vi zvestimu hlapcu podobni, ki je od Boga dva|ne more,
Tamkaj bomo, kakor sv. Janez govori, iz
[leitnera; ali gospod Burgleitner pri glavni ob-Iravnavi pravi, daje v kemii izučen, da pa jo kemiški preiskavi nima tolike vednosti in da pri preiskavi ni vedno zraven bil, ampak , ka-
Za to' ga e Gospod pohvalil in čres gu ino jagnetu, ki je nas skoz svojo kri iz vse to le ena priča terdi in vam, gospodje & J	'vsih narodov, jezikov ino ljudstev perkupil. porotniki prepustim razsodbo, ce je ena priča
Skriv. raz. 7—9. Oh, de bi tudi nasSloven- o tako imenitnej reči dovolj. Potem se je po-cov, kakor nas je na zemli med vsimi našimi grešek opomnil, ki se je pri izkopanju gospe sosedi nar veči število, tudi nar več tam per|WurzcIove pripetil. Ni se v zapisniku tista
okoljšina zaznamovala, iz ktere se vidi, da je bila izkopana zares WurzeIova. Opomnim, da so umetniki v bistvu sicer ene misli o smer-
talenta prejel, ino je z nj dobil.
veliko postavil
Alj kedar se vi nemškiga učite, alj svoje otroka učite, nikar, de bi kadaj svoje poštenje ino dobro vest zapravili. Veliko jih je, ki se hudobniga nar prej naučijo, namreč po nemško kleti, ino pagerdo marnvati. Od vsake take besede bo enkrat na sodbi odgovor
Drugi slovenji stariši na gornim Koroškim dajo svoje otroke na Nemško med lutrane ino ne porajtajo, de otroci, mladi fantje ino dekleta per takih le prepogosto pravo vero zgubijo, ino zapravijo dobro vest. Veliko mla denčov se na Nemškim navadi slabo živeti, predobro piti ino jesti; veliko jih svojo nedolž nost zgubi. Oh to je slaba šola, v kateri se za nemški jezik nedolžnost, poštenost ino večkrat clo prava kerš. vera da. „Kaj pomaga človeku, naj ves svet perdobi, naj bi vse angelske jezike govoril, ako prave kerš. ljubezni
dobrjmu I vsih narodov ino jezikov, ki jih noben šteti kor sam pravi, lc pri glavnih delih preiskave. „„ „oga dva ne more, pred tronam božjim stali, ino pred Tudi pravi, da ni bil zraven, ko so to reč jimVdvaVru^a pri- jagnetam novo pesem poli: Hvala našimu Bo- gospodu Wunderju v preiskavo dali. Toraj
Očetu nebeškimu bilo! Amen.
Porotna obravnava.
(Dalje.)
Slomšek.
ti gospe Ane Wurzelove, vendar ne morem opustiti, vas tudi na to opomniti, da niso ene misli glede okoljšine, če je gospod Wurzel
Vse obtihne kot v grobu, tako napeti solmoral po zavdanju umreti. Opomnim vas, da bili poslušavci na današni govor gospoda der-1zdravniki o važnih rečeh niso ene misli, in da ..........i . ____I,-S nclonA In cnifin rP(M nnl.inil.-n nn ^n.inili. Vam ip Ipdfli
žavnega zastopnika Muleja, ki vstane in spre- niso reči natanjko naznanili. Vam je tedaj
prepuščeno, gospodje porotniki, to reč prav prevdariti. Vi niste vezani na podobe doka-
govon:
Povzamem besedo o sila resnej zadevi. Dokler se veselimo javnosti pravde, še ni bilo I primerleja, ki dušo tako pretrese kakor ti, ki bi bil tako poseben kakor ti. Strašan je za-1 volj velikosti hudobije, ki jc pripravna naj
zov, vendar morajo dokazi taki biti, da človeka o reči prepričajo. Ako imaste prepričanje , da jc zares Ana \Vurzelova po zavdanju z mišico umerla in da je morala zavolj
nima in svojo dušo zgubi Slovenci svojim otrokam za nemško besedo; alj skerbite jim tudi za poštene ljudi, za po šteno kerš. hišo, v katiro jih daste.
4. Perzadevajmo si, vsaki po svojim stanu, pošteno ino prav po keršansko živeti, kakor so naši prejniki, stari Slovenci živeli. Slovenci so bili od nekdaj dobriga vsmileniga serca; radi so potrebnim pomagali ino sose dam dobro storili. Tako še tudi zdaj po ne kterih krajih drugi za drugiga tako skerbijo, de med njimi nobeniga ubošca ni. Nobeden ne pogori, de bi mu vsi ne pomogli. Slovepci
Skerbite pošteni globokeji brezden nravnenizkostispolniti; po- tega umreti , se imaste prašati: kdo da ji je
•	i«	i	i ' _ ^ i .. X. .... .. «. ! m 1« I .. .. .1 .. 1	/ 1 <1 o imi .1 i n	I' i f rv rc o m DAhano
zavdal. Gospodje porotniki, tega ni nobena priča vidila in nobeden poterdil. Zavolj tega si boste sami pri teh okoljšinah mogli pomagati.
Zdaj napelje deržavni zastopnik vse okoljšine, ki zoper zatoženo govore, ki so se po-
so
r*"1 ' , , . ., . .r""8. T'skušnja uči, da vselej temu ni tako. bil. od nekdaj pr,dni delavci, k, so polfel ^^ ,judstva; ki večkrat slepo
seben pa zavolj osebnosti založene, nje mladosti, nje ponižanega, pa skoz in skoz brez-bojeznega obnašanja. Je tedaj, gospodje porotniki, vaša velika, vaša sveta naloga, vse okoljšine, vse dogodbe natanjko razmotriti. da boste zamogli pravo in resnično razsodbo storiti in pravici popolnoma zadostiti. Predenj I kazale pri pervem preiskovanju in pri glavni vendar reč razjasnem, se moram iz cele duše I obravnavi, jih nasproti postavi in iz vsega nečemu predsodu upreti. VI gospodje porot-j skupej zatožbo glede Ane \Vurzelove nazaj niki, imate o reči soditi, o kterej je javno|vzame, in potem bolj natanjko razloži okolj-mnenje že davno sodilo. Glas ljudstva je sicer po nečem znanem pregovoru, glas božji, pa
šine glede zavdanja Matija\Vurzela, ter razsodbo porotnikom prepusti.
On razjasne pred drugim nagon k hudodel-
marlivo obdelovali ino živino lepo redili; krivico komu storiti jih je bilo strah. Rajši so sami krivico terpeli. — Pokažimo tudi mi, de smo poštenih očetov pošteni sini, de naši nemški sosedi lažejo, ki nas Slovencc dolžijo, de smo zaviti. — Slovenci so od nekdaj radi Bogu služili, ino so bili dobri kristjani; — tudi mi
sodi,lstvu, namenjena možitev z Augustom I.
•»
še večkrat strastno obsodi, le toliko pazite, vendar opomne, daje bila ljubezen do Au-kolikor se vjemajo z prepričanjem glavne ob- gusta L., že tako mlačna, da je že na dru-ravnave, da nc boste v nevarnosti, namesti posredstvo med pravico in krivico, lc odmev prenaglega bledenja biti
Ne sodite tedaj po mnenju sveta, ne sodite, zavolj grajanja ali hvale, ako se taka sodba
zega mislila. On opomne potem težavnega jhranovanja strupa in zraven tudi te okoljšine, da seje tudi govorilo, da si je Ana Aleksander hotla sama zavdati. Potem omeni jrazdelitev žgancev, o kterih je dvomiti, če
nc pozabimo svojga Boga, in tudi on nas ne I y.enia popolnoma z vašini notrajnim pre-fje bil strup v njih in ostrupenega lonca
bo zapustil. „Vsi jeziki naj spoznajo, de je Gospod Jezus Kristus v veličastvi Boga Očeta. Fil. 2, 11. Tako bomo mi dobri otroci Očeta nebeškiga; bratje ino sestre Jezusa Kristusa, tempel sv. Duha, ki bo pri nas vsakim prebival, ino nam svoje nebeške dari delil To je vsakimu rodu nar veči hvala in čast.
Sklepanje.
Ljubi Slovenci, bratje in sestre moje! dve reči med nami moje serce nar več žalostite. Perva žalost moja je, de nas neki Nemci, naši sosedi dostikrat zaničujejo. Oh zaderžimo se tako, de bomo vse časti ino hvale vredni pred Bogam ino pred ljudmi; tako bomo goreče oglje na glavo svojih nasprotnikov nakladali, in nc bojo imeli kaj zoper nas slabiga govoriti naši sovražniki
pričanjem. To sim moral povedati, predenj se k reči sami obernem. — Dve let je pro-teklo, od kar se je vera neoskrunjene svetosti družbinega življenja v našem sosednem mestu, Mariboru nanagloma omajala.
Nato pripoveduje gospod deržavni pravdnik celo dogodbo prav razumljivo. Potem dalej govori:
Moja dolžnost je, gospode porotnike opom-
kterem so juho kuhali in potem mišico našli, kterega je potem zatožena skoz okno za-dervila.
Ta poslednja reč je bila, po spričevanju prič, v debelo tamo zavita. Gospod deržavni zastopnik porotnikom v premislik pusti, če je to tisti lonec, v kterem se je juha kuhala , kterega je zatožena skoz okno zagnala; ker Maria Magi in Maria Tinauer s pervega pravite,
niti na pomankljivost in pogreške v zdravni-lja so na tistem kraju le čepino našli, in gospa škem pregledu. Pred drugim moram opom- Dorotea K.., ki je po smerti Matija VVurzela niti, da je zapisnik raztelesovanja podlaga loncc sodništvu izročila, ga celo več poznala
ni, in si tudi ne ve več spomniti, da ga je sodništvu izročila — potem, če zamore zatožena zato, da so v tem loncu, ki je 8 dni pod milim nebom ležal, pri kemiški preiskavi mišico našli, in posledjič, če je mnenje enega
djanja
V zapisniku pa po gospodu Matiju Wurzel stoji, da so drob kemiško preiskati dali. V tem zapisniku se pa govori le o enem steklu, v ktero so drob djali. Ko so ga pa pozneje
Druga žalost, ktera moje serce boli, je slaba gospodu kemikarju Wunderju v preiskavo dali, samega kemikarja dovolj v spričbo tega
se ne morejo na število stekel več natanjko spomniti. Gospod magister Hackel sicer pravi,
navada Slovencov, de se svojiga rodu in je- je bilo v treh steklih. Poskusili smo, to zmoto zika sramujejo, in že marnvati po slovenje |poravnati in smo gospoda Gotza prosili, o tem nočejo, ako jih v maternim jeziku ogovorim. O karte tega! Ljubite svoj rod, spoštujte svoj jezik. Za čast svojiga jezika vsak pošten mož bolj skerbi, kakor pošten ženin za čast ino poštenje svoje neveste. Pred Bogam ni nobeniga razločka med Nemcam ali Slovencam; vse za ljubo ima, ki njemu zvesto služijo. Kakor se je sv. Duh v podobah velikoterih jezikov prikazal, ravno tako naj v vsih jezikih se Bog hvali ino časti, v lepi zlogi, za-stopnosti ino kerš. ljubezni. Ino kakor je Bog sv. Duh vse narode ino jezike v svojo sveto
Ako bi, pravi deržavni zastopnik, gospodje porotniki iz tega se prepričali, da je Ana
nam vzrok naznaniti; pa gospodje umetniki j Aleksander svojemu redniku zavdala, potem
bi morali namen, ga umoriti, deloma iz nago-|na, deloma iz kakšnosti djanja po sledečem
da ste bile naj manj dve stekli, vendar za sklepu povzeti: Kdor komur s kakim strupom
jzavda, kije že v malem smerten, mora na vsako vižo omenjeni namen imeti.
Ko deržavni pravdnik poslednjič na čudni [mir in neboječnost zatožene pokaže, izroči porotnikom čast sodništva in osodo zatožene
gotovo več ne ve. Ravno tako gospod dr. Quikeriz; on pravi da ste bile dve, ali njih več, brez da bi natanjko vedel. GospodGotz pa pravi, da se na to celo nič večne spomni Tedaj se dvomi o gotovosti reči tiste podlage,
zavolj ktere se je dal drob kemiško preiskati, s pristavkom, da jo izroči možem, ki bodo Kemiško se je drob preiskal po gospodu ke- prevdarili vzroke nje dolga in nedolžnosti, da mikarjuWundcrju vpričagospoda lekarjaBurg-|jo izroči možem, kterih ne bode slepa govo-
rica vodila; ampak lastno prepričanje, on jo izroči možem, ki bodo svojo čast, svojo vest, svoj um na vago položili in razsodbo storili, ki bo dika v svetišču pravice.
Poldrugo uro je govoril deržavni pravdnik; govor je zatoženo tako presunil, da se zgrudi in v solzah raztopiti hoče; ti govor je bil pa tudi naj resniši cele obravnave, tako da je bil vsak poslušavec živo ganjen. Gospod zagovornik se takole oglasi: Deklica v cvetju mladosti, izrejena v okoljšinah, ki se po navadi srečne imenujo, v družbi stanu, enako daleč od verloglavne viso-čine slavnega bleska in nečimernega bogastva, kakor od stiske skerbipolncga uboštva, je bila pripeljana pred sodništvo, zatožena dvomora, storjenega na lastnima rednikoma, nje nar ve-čima dobrotnikoma na zemlji, ki, akoravno ju niso veze kervi vezale, sta jo vendar odgoji-la do cveteče mladosti, jo redila s polno serčno ljubeznijo, jo varovala s skerbjo upanja, ki sta v nje veselju in žalosti drugo življenje živela, ker je bila nju cela duša razcvetajoči cvetici posvečena.
Deržavna gosposka je kakor čuvajka postave , zatožbo glede zavdanja rednice opustila, in tudi obdolženje glede zavdanja rednika s prepričavno besedo razjasnula; ponavljati to, je prazno slamo mlatiti. — Ostane še, gospodje porotniki, na nektere trenutke opomniti, ker mislim, da ste z mano vred popolnoma prepričani, da je dalje obdolženje skrivnega ravnanja z zdravili le izvir hudobnega jezika, ki pa močno razodeva razmere in sovražno mnenje tistih, ki so bili naj bližej nesreči, in ki so žalibog , pred drugim poklicani pričati in nesrečno osodo razločiti.
Kako negotovo je, da je bil strup v žgance primešan, lahko spoznate, ako si to stanje predočite. Naj so žganci še tako previdno odločeni, vendar se pri vsakem premikleju prav lahko zgodi, da se zmešajo, in ko jih kdo je, je celo nemogoče, de bi skupej ne padli. Mislite si toraj nevarnost, v ktero bi se bila zatožena postavila, ako bi bila zares iz tiste sklede žgance jedla, ktere polovica je bila s smertjo zavdana. Urez namena bi bilo to, se v tako nevarnost postaviti, ker bi bila svoj namen, pri vsakej drugej jedi lo-žeje dosegla.
(Dalje sledi.)
Austrijansko cesarstvo.
Iz Is trije 28. velki serpana. Marsikaj se piše in bere, kako bi se učilnicam posebno med Slavenci, kteri jih nar več pogrešajo, bolj vstreči tnoglo.
Bere se v „Novicah", kako se spet duhovni spodbadajo, de naj bi to kakor človeštvu nar koristniši tako tudi nar berž nar težji butaro podučevanja prevzeli, in sicer brez vse druge plače, kakor le proti oni, kijih unkraj čaka, kakor de bi samo oni umreti in tam plačila pričakovati imeli, in to v dobi, ko po Cesarskih pisarnicah zlo pomnoženo število uradnikov zdaj od enkrat toliko debelši plačila po-teže.
Že nekdajni Ilirsko-predmorski Deržaj, ki je marsikaj dobriga zmislil, pa žalibog! de ni speljati mogel, G. Stadion, je kaj taciga po-skuševal, ter v to posebne vradnike po Der-žavi razpošiljeval, kteri so pa učilnice le po zapisnikih osnovavali, de zdaj skoraj nobena tako osnovana učilnica ne živi.
Ce tedaj tudi duhovni gospodje, kterih na več od vboga kmeta raste, in v ktere zdaj, ker so enkrat poprej, kakor kmeta sploh otroci tudi z njih omiko za duhovstvo cele družine obožali, vsa njih žlahta po pravici gleda in preži, pri povikšanimu trudu tudi povikšano plačo pričakujejo, bi se po tem takim pač no-
ben pravičen deželan nad tem spotikati ne smel, če le po verhi gibanje današnjiga sveta in pa take duhovske okolšine pregleda.
Novak med duhovni, se lahko kaj posili, ker je mlad in krepak, ako ravno mu posebno pri učilstvu, kar pa še tistikrat ne ve, kasneje kleca (tcca),pa tudi ne tolikaju zavoljo uno-stranske plače, (ker smo vsi ljudje) ampak koliko več, de bi sc lagle in poprej tudi on v svoji službi povikšal,in zraven dobička časti (ker tudi ta nobenimu ne smerdi) tudi lagle svojim domačim , ktere je enkrat obožati pomagal, kaj podal. Kar na dalej nasvetovanje v „Danici" zadene, de bi se na kerčmarje in vinopivce v to sežni davk naložil, bi že ne bilo zavoljo same kletvine, ktero bi laki ljudje proti učilnicam verli že obstoječega vinskiga davka izrekovati vtegnili, kaj taciga varno in hasniva, zakaj, če molitev pomaga, gotovo kletvina škodje. — Privzemimo še, de se imajo tega za človeštvo nar imenitnišiga dela nar več pijanci in njih strežaji vdeležiti, in drugi mogočni in že omikani ljudje, kakor de bi res slepič slepiča voditi mogel, nobeniga zaslužc-nja v tem ne iskali, bi bila grozna sramota za človeško omiko in pa prederznost čez pre-derznost, de imamo iz ljulke pšenico pričakovati.
Bati se je tedaj po tem takim, de dokler se to nar potrebniši delo od zgoraj dol ne prične in od tam gor lepi in potegljivi zgledi ne zasvetijo, bomo Jc perje in cvetje lepiga nasvetovanja brez zernja in sadja v napeljevanji učilnic imeli. Veliko dobriga za človcčan-stvo se je že v kratkim po ti poti od zgoraj dol zgodilo, postavim: v Veldnovi nabiri za pohablene vojake, v pripomočki deželnih stanov v požlahtenje živinoreje enkrat, zdaj v sobraženje kovačev in živinskih lekarjev na Krajnskim; v majhnim je, postavim, pred dvema letama samo majhino mesto Koper in to samo Iahoni, in ne mara, de nar več v kljub in zatero Slavencov po Istrii, ki vendar kakor slepič pogleda učilnic potrebujejo, v napravo laškiga Gimnazia čez 60 tisuč zlatov zložilo i. t. d.
Z jedinjenimi močmi je treba to delo od zgoraj dol začeti in zato ne vbogiga kmeta, ki že tako brez tega komaj živi, precej za vse prijeti, in ker res pomagati ne more, v černe bukve pisariti. — Kaj hočemo, de bo dandanašnji vbogi kmet v to pomagal, ker je že tako od toliko nesreč in težav poteptan! — šuša, kakar pride, nar bolj le njega prime; — moča in toča, le njega nar bolj zalije in pobije; — dolžniki ga brez brambeža in vsmilenja stiskajo, starši posojila tirjajo in otroci rastergani in lačni okoli njih jočejo!! — Kaj bo tedaj storila vboga duša! vtopljen v tolike težave! — Zraven tega ga težijo po-vikšani davki in rešenje desetin in tlake. — In — kadar vbogi kmet ne pridela, je vse drago, de blizo ne more, se prihraniti; — in kadar spet kaj ima, je vse zlahka, de za malo prodaja, dolgove plačevali. Kaj mora tedaj po tem takim, kar se lahko z roko prime, vbogi kmet, v svojo in v omiko svojiga ljudstva pomagati ?!
Pišite ga v černe bukve, pa mislite poprej, de je že dovolj v černih bukvah, ker marskteri posebno pomlad pri težkim delu komej od lakote pojemlje. — Zato domorodci in še živi prijatli človečanstva od zgoraj dol v omiki kmeta, brez kteriga živeti ne moremo in našiga ljudstva pristopimo, kakor v več drugih napravah, ter vsaki v ta s. namen po zmožnosti in enaki gorečnosti pomagajmo:
1.	Duhovni po učenosti in šibki plači svoje službe,
2.	„Cesarski uradniki, grajščakiin dvornik,
3.	Mestjani in rokodeli in posebno tergovci v živo razmisleči, de jc 5perstov na roki, in
de je palo od drugih, ako ravno nar dlej in nar nižji na roki, vemdar vsim drugim nar potrebniši za prijembo vsake reči in vsaciga dela, in de moramo za moč in zdravje tega, kolikor vsih drugih skerbeti, ko hočemo kaj stanovitno dobriga v blagor in mir našiga slavniga cesarstva storiti, kar se pa nar bolj in nar poprej po učilnicah doseči zamore."
V prihodje v prid človečanstva neobhodno pelrebne učilnice, kjer še niso, naj bi tedaj
a)	duhovni po vsaki škofiji take mladenče zbrali in jih toliko v branji in pisanji podučili, de bi se mogli po tem, kakor duhovni v svojih sejniščih, sejnišča učiteljev vdeležiti, ka-tirga naj bi berž ko berž visokoserčnost go-rajnih prijatlov človečanstva s združeno močjo postavla in v prihodnjost zagotovila. Zato bi
b)	lahko kmalo v tako sejnišče učiteljev nar poprej župnije brez učilnic že doma v branji in pisanji in kar bi se dalo tudi v petji že zurjeni mladenče pošiljale, kateri bi po tem v takim sejnišči požlahteni in precepljeni mla-denči od tam pridši lahko
c)	za majhino plačo, ker so v to malo potrosili mladino podučevat in sami sebe in po-dučevanje spetjem in prijetnim orglanjem pri-poročevati začeti, ter si tako brez posebne silnosti vbogiga kmeta po malim kvas priljudnosti do učilstva v sercu takih ne hudobnih ampak le zanemarjenih nasprotnikov postavili, de bi po tem tako zurjeniin učiteljem več zadovoljno dali kakor zdaj po tako nagli sili in pri tolikim vbožtvu podkrižali, kar bodo morebiti vsako leto oponašali ino kleli in učitelja in učilnico sovražili, ter tako, kakor do zdaj brez koristi in omike pri vsih tako posiljenih učilnicah ostati. —
Stranski.
Štajarska.
Da bodo pred kot mogoče hlaponi čez Se-mering derdrali, sc zlo trudijo, žc ob letu se ima to zgoditi.
Ilorvaška.
Hervaški Ban, ki je 27. septembra po noči v Zagreb prišel, se je zopet na Dunaj podal. Sliši se, da se ima on o važnih rečeh z mi-nisterslvom pogovorili, in da bo pri posvetovanju občinske postave, ktero je on soslavil.
Avstrijanska.
Knez Metternich je že nektere dni na Dunaju in sprejema visoke goste.
Tuje dežele. Nemška.
Pruska vlada je pervooblastnim deržavam noto poslala , v kterej se govori o združenju knežije Neušatel z pruskim kraljestvom.
Francoska.
Francoska vlada vse stori, da bi neomejeno volitev spet pribojevala, ker meni, da je prosto ljudstvo za Napoleona vse vneto, in da bo na tako vižo predsednik mnogo več glasov pri novi volitvi imel. Zraven sc tega še tudi boji, da bi kraljevič Jonville Napoleonu na poti ne bil in tako še bolj za neomejeno volitev skerbi. Francoski časopisi pa pravijo, da se Napoleon hudo moti, in da prosto ljudstvo njega nikdar zdaj več ne bode volilo. Da se je pri pervej volitvi zanj potegnulo, se ima zahvaliti dvema kraljevima strankama. Prijatli Jonvilla vedo za vse to dobro in pravijo, da bode kraljevič, ako bode zvoljen, skupej poklicanemu ljudstvu sledeča vprašanja dal:
1.	Republika ali monarhia?
2.	Kaka monarhia?
* Bliža se doba, ko bode Francosko nem-ško-avstrijansko poštni zvezi pristopilo.
MI
'43L
Zlata hruška.
(Drugi del). *)
Ko se Radovedec zopet od padca zave, mu je zala plesavka iz rok zginila in 011 leži pred srebrostenim in zlatarn kritim gradam. On si mane oči, se prijema za čelo in se debelo okrog ozira. To početje bi bil še dalje gnal, ko bi ne bili iz grajskih vrat štirji pritlikovci privihral in ga z besedami: Nov lov za gospo ! silovito napadli. Radovedec je bil korenjašk mož in zlo ga je mikalo pritlikavce s krepko pestjo odgnati. Pa besede lov za gospo ! ga tako potolažijo, da se brez overe pritlikavcam povezati in odpeljati da. Le to bi bil rad vedel, kakšni gospej bo služiti mogel. Ri bila stara, bi bile gotove sitnosti v službi, pa pogina se vender tudi tu ni bal; zakaj neover-žljivaresnica je, de lepota vsem dopade in de jo slasti stare gospč po vrednosti cenijo, de je pa on zares postaven možak bil, so mu pa zerkalaste, srebrosvitle stene pričale. Ri bila pa gospa mlada; o potem bi bila pa sužnost še sladka in še marsikdo drugi bi se ji bil z radovoljnostjo vklonil. To premislivši je jel Radovedec že ta in un naklep kovati, kako bi se oblastnici prikupil, ktero mu domišlija če dalje bolj živo v pervim cvetju mladosti pred oči stavlja. Zlo neprijetno se mu te misli raz-kade, ko ga pritlikavci namest v krasno izbo krasne gospe v konjsko stanico pripeljejo ter mu odkazavši, kaj mu je vsak dan storiti odidejo in vrata terdo za sabo zaklenejo. Kraj, v kterim je bil, sicer ni bil šlali podoben: imel je oglajen tlak, svitle stene, marinel jnove jasli in mehko, pirnato posteljo, pa nikdar za plačilo oblastnice viditi, je bila vender pre-grenka osoda, ki se je le sčasama pozabiti mogla. K sreči je imel Radovedec kratkočasno družino: tri konje, ki so tudi človeški jezik znali in zatorej po dokazu verjetnigallerderja tudi um in pamet imeli. Ker jim ni bilo treba kakor ljudem za živež skerbeti, so imeli ti ču-dovitni žebci priložnost in čas se še veliko veliko bolj izobražiti, kakor to človek zamore, tedej tudi Radovedec z veliko pazljivostjo njih po pol ure posluša.
*) Ki ni lanskiga časnika bral, mu v kratkim
pervi del povemo. Radovedec jo mojrel zavolj svoje učenosti svoj staroljubni tlom šišmiševo zapustiti in pride po mnogis poskusih si lačen žclodec nasititi, v deželo bolniga kralja, kterimu jo prorokovaco, de ga le okus zlate hruške oteti zamore. Kralj obljubi prinesitelju ozdravila svojo hčer dati. Radovedec jo hoče dobiti in pleza sedem let v drevo verh pridši pa na klopici, ki je jondi, zaspi in pade v sladki sanji, de z zalo deklico pleše, v bližnje nebo. Vse dogodbe, ki tu slede, so tedaj v raznih krajih nad nebezain misliti.
(Dalje sledi.)
(Dalje.)
Neka posebna skrivnost je v značaju i zgodovini slavenskoga naroda, da se pri njem inest-njanslvo (gradjanstvo, Burgerthum) razviti ne more; ne samo pri Rusih, tudi pri ostalih slavenskih ljudstvih se nikder ne vidi krepko razvijanje gradjanstva. Ne Polaki ne Jugo-sloveniga neso razvili, pri Čehih pak je grad-janslve od Nenicov osnovano, u čeških mestih še do danešnega dne večidel Nemci stanujo.
Duže kot pol stoletja si je ruska vlada prizadevala, gradjanstvo osnovati. Katarina II. je za Gradjansko vstavo ukaz dala v nemškem duhu, na nemško kopito! Moramo spoznati, da vsi ti ukazi so bili le nevgodno delo brez zaželjenoga konca, kteroga si je vlada obetala. Pri Rusih je močen duh pritovarše-vanja '). Nemški duh pridruževanja a), na kterem je gradjanstvo utemeljeno, je narodnomu značaju Rusov zevsema. Ouli pridruževanja je protiven narodnim običajem, družbinskim navadam ruskoga ljudstva, mislim da se tudi ni-kol vkoreninil ne bode.
Rus je za vse spodoben i prebrisan. Rus lahkič med vsemi narodi ima naj več praklič-koga razuma si kak primeren stan izvoliti. Alj kar je Nemcu tako prirodjeno, nagnjenosti ljubezen do svojega stana, do svoje obrtnic, svojega rokodelstva; toga Rus neti ne pozna.
Pravi Nemec ljubi svoj stan, ga noče s ni-kakim drugim zameniti; svojej obertnii, kterej se je enkrat posvetil, ostane veren; opravlja svoje rokodelstvo z ljubeznjo, stanovitnostjo, nekakim ponosom , on išče svoje hvale u tem, da se v svojem delu do popolnosti izobrazi, ga veseli, če mu delo po sreči izide. On misli, da je po previdnosti k temu svojemu izvoljenomu stanu poklican, da temu poklicu mora tudi zvest ostati.
Ne tako Rus; zvekšine odloči primerek, ktera med mnogimi sposobnostmi (ktere mladeneč ima) se naj pred naj izobrazi. Zemeljski gospod poišče med mladenči svojih rabov na veliko izvoljo, kteri bodi črevlar, kteri li kovač kteri li kuhar, kteri li pisar i. t. d. Skrbni vlastini 3) da dobrih rokodeleov dobijo, dajo tudi mladenče meštrom na 3, 4 do 8 letuuk. Polkovnik ukaže u svojem polku brez težke izvolitve: Toliko i toliko momkov ima biti se-dlarov, toliko kovačev, ti imajo biti godci uni pisari u pisarnici!
Pa res to postanejo, ino sicer vsikdar ne-kakvo urnostjo i prebrisanostjo! Iz teh bivajo praviloma naj poštenii naj bolji rokodelci, delavci in umetniki, ker od zunajne oblasti pri-
Pritovaršenje — associatio.
2)	Pridruženje — corporatio.
3)	Vlaslin — Gutsherr.
morani potem pri svojej enkrat početi obertnii tudi ostanejo. Pri kronskih kmetih je prvi nagib za mladenča od starišev ali žliihte ali pak si sam izvoli kakšno delo. Se je mladeneč ka-kvoga rokodelstva sam lotil, ni misliti, da bi se v teistem do popolnosti izobrazil. Ljubezni ali povdanosti do svojega stana, do svojega rokodelstva nema nikake.
Je Rus postal bogat tergovec ali tovarnik, on vendar ne ljubi, ni natvezan na svoj stan, na svojo obrtnio. Ta mu je le pomoček obo-gateti. Priprosti mužik, kmet, je ljubezniv, iz srdca dober, ko brže pak si bogatstva pridobi, špekulant, trgovec postane, je popačen i velki lupež !
U vsih velikih mestih še vidiš lastovite podobe, lastovite noše. Tudi v nemških mestih še naideš ljudi v deželnej noši, alj to so že redke iznimke! Mestni stanovniki so povsodi deželni obleč zavrgli, le seljani vbližnih ves-nicah so še v deželnej obleki ostali. VxVIoskvi so vsi stanovniki uižjih vrst tedaj do 9/10 še vnarodnej noši. Med temi vidiš čudne, vmes tudi odviše značajne podobe. Med temi je naj naj bolj lastovita podoba dvornikov. On je hišni hlapec i vratar. Dvornik je leto i zimo na dvorišču, pod uvoznimi vratami ali na cesti. Ima paziti na cesto, da se u lepej snagi obrane; ako li toga ne včini, gorje jemii njegov dober stric budočnik se nič ne šali! Žjutroma I zvečer ti nevtrudno pometa pred hišnim kaponi ali na dvorišči, čegar neomenjen gospod on je. (Od dvorišča (udi ime dvornifc.) On je srednik med hišnim gospodom i med najemniki. 4) On ima oskerbovati vse hišne popravke, dimnike preglodovati i. t. d. Na njega se varovčia 5) obrne u všem, kar najemnika zadene, je treba jim prebivališni list podpisati ali potrebuje kakvo drugo pismo od varovčie, vseli k dvorniku pribežijo. Večidel opravlajo to službo stari vojaki, pa tudi vsak kmet rad u njo stopi.
Naj bližnji stric dvornika je budočnik. Kakor je dvornik čuvar dvora, tako je budočnik čuvar ceste. Na oglu vsake imenitnie ulice je z desek zbila bajtica, stanišče budočnika. On je naj nižji služabnik varovčie, jemu je nad-zorničtvo ceste izročene. On ima paziti, da se cesta snažna obrane, ima vediti, kdo li u vsakej hiši stanuje, pri njem se ima vse zvedili i. t. d. Praviloma stoji budočnik veličasten v popolnej brezdelavnosti pred svojej bajticoj naslonjen na svojo močno alebardo, ter pusti ljubo solnce sijati na šubu (kožuh) svojega široka herbta.
4)	Najemniki — Miethsleute, ki najemnino plačujejo od stanisča.
5)	Varovčia — policia.
(Dalje sledi.)
Odgovorni vrednik: Drayotiti Melcer. — Založnik in tiskar Jožef Blaznik.
št. 883i. Oznanilo, cw?i
Ker je izvoljeni izvolitvi zaztopnika namestnika dolžnih v nekdanjem novomeškemu okrožju se odrekel, bo 10. novembra 1.1. nova volitev pri c. k. okrajnem poglavarstvu v Novem mestu pod vodstvam tamošnjega gospoda okrajnega poglavarja.
Kar se s tem sploh naznani.
Ljubljana 27. septembra 1851.
št. 8705/H67. Oznanilo. .cneocs
Od dovoljenih solskik milodarov z razpisom visociga c. k. ministerstva bogočastja in uka od 17. oktobra 1849 št. 7133 za učence kirurgije iz Krajnskega, je ena stopnja z začetkom šolskega leta z 120 gold. spraznjena, ki se bo podelila iz učiliščnega krajnskega zaklada.
Tisti učenci, ki se zato oglasiti hočejo, imajo svoje prošnje s priloženim kerstnim listam, s pričbo ubožnošti, slovenskega jezika in z dobrim vspehom dokončanih obeh polovic poslednjega šolskega leta in sicer naj manj če-tertega gimnazialnega razreda, do 15. oktobra 1851 pri tem c. k. deželnem poglavarstvu vložiti.
C. k. deželno poglavarstvo Ljubljana 19. septembra 1851.
Vradni list št. 00.
ž>t.as«. Oznanilo dražbe, 0"0«»
V četertek 9. oktobra t. 1. dopoldne med 9. in 12. uro bo v vradni pisarnici v Litii ha Savi postavljenega c. k. namestnika inženirja javna dražba v najem c. k. vodostavbeni zalogi vhistnega čez Prusnikovi tok prevaževavnega poda na Savi in zraven prištetega kmetijskega gospodarstva. K tej dražbi se po ukazu ča-stitega c. k. stavbenega vodstva od 30. pr. m. št. 2625 vsi, ki imajo voljo to reč prevzeti, s tem pristavkom povabijo, da se zamorejo bolj natanjki pogoji tukaj vsak dan pregledati, in da je v primerleju, ako bi bil eden ali drug zader-žan k dražbi priti, ali ustmeno ne hotel pri dražbi govoriti, njemu tudi prosto, pred za-četjem dražbe pismeno ponudbo na 10 kr. koliku in po pogojih sostavljcno vložiti.
Postavljena cena za eno leto znese 550 gold. — vendar pa je vsacemu prosto, tudi manj ponuditi.
C. k. ekspositura za stavbe na Savi.
Litija 21. septembra 1851.
Št. 9577.	Proglas,	(l 79.) C 2
Podpisano c. k. okrajno sodništvo s tem naznani, da je c. k. deželna sodnija v Ljubljani za prav spoznala, Matevža Kramarja iz Gub-
nišča za bebca naznaniti, zavolj česar nm je tukajšnja sodnija Martina Ogorelica iz Ško-felca za varha dala.
C. k. sodništvo ljubljanske okolice. Ljubljana 27. septembra 1851.
Heinricher s. r.
št. 2828. Oznanilo. 078.) 3 .
Visoko c. k. višje vodstvo za občenje
II. oddelk je z visocim razpisom od 7. t. m. št. 533/OP poštnej postaji v Ipavi dovolilo za priprego navkreber, obstoječo iz ravno toliko konj, kolikor se jih za vožnjo navadno rabi, proti Razdertem, pri vsih izrednih poštah in izrednih berzovožnjah, ježno in postilonsko zapitnino, za celo z enojno pošto odmerjeno daljavo pobirati.
Kar zadene cesarke vožnje ima ostati pri sedanjem onienjenju priprežniii odrajtvil zraj-tane na % pošte.
Kar se s tem sploh naznani.
C. k. poštno vodstvo.
Ljubljana 18. septembra 1851.
Hoffmann s. r.