Postmcsat Ste*S9n$ 1 krono*
,T4BO*> fak* vak im, m—m nUh ta »nul*—.	■!	i
Ium	*m	tw
mm« J*e l, M J.
4» K. min M C. Vsi
»«/. - M m mm* .TAMM\
lUlIMft, W»iii <Stw IMtfc
u d a j?o§rBm& .ga^sžmsžjs-a, o d a |
roim»iimM>i ———p
Posamezna Številka« :|~|v 1 krono. Sp* imroin&m	«	m.
Hn, inliim »S. Jfc. *, I. aa4-
(tr»n*> T*l*l«n intannlb JR. Sli. UFBATA n	r	JmMm|
■Ud 44. *. sritlMi«. I—d. Tal« im A. M. SHS r«itis4*k*n6 ta-tat Mrr. U.»T.
*. MraMU Inn šmatfs m m
tir* — Srtapid s* :
a«u«J» w m 9
"“tfj
• * * * a eeKfc»w»w# \
Leto: II.
Maribor, petek 5. avgusta 1921.
* Številka: 175.
PRAN NOVAK:
i. obrtna razstava v Marž* boru in njen pomen.
Po prevratu leta 1919. je nastala v obrtnem stanu občutna stagnacija in sicer radi tega ker je med vojno obrtništvo silno trpelo, prvič ker so samostojni mojstri bili vpoklicani k vojakom in
obrt vodile soproge ali sorodniki ter v Omogih tjlučajih tudi neizučeni in nesposobni ljudje. Tako je obrt pešala, do-fclor ni bila popolnoma uničena, tako da je morala obtičatL V te delavnice se je vselil potem kak drugi neobrtnik ali verižnik, tako da ko je prišel opravi-. čeni lastnik nazaj, ni dobil več svojega prostora, oziroma svoje delavnice pa tudi potrebnega orodja ne; pač pa je dobil stanovanjske urade ter se moral boriii, da sizopet pridobi delavnico in orodje, ne da bi govoril tu še o obratnem kapitalu, katerega rabi vsak obrt-fiik-začetnik. Naravno je torej, da je vsled vsega tega pešala mala obrt in mali obrtnik, če je bil še tako priden in vešč v svoji stroki, vsled gori omenjenega ni mogel zadovoljiti popolnoma svojim naročnikom. Ti so se pričeli hudovati, se jeziti na ubogega trpina, malega obrtnika, ter ga smatrati za nezmožnega, za navijalca in bogsigave-<!i kaj še vse. Trebalo je torej temu od-pomooi, misliti na to, kako bi se ga zopet, privedlo do tega, da si pridobi ime in da se ovrže neprestano in'neopravičeno kritiko. Seveda te napačne sodbe 2n kritike ni bilo mogoče ovreči posameznim obrtnikom; zato je bilo treba fcloge, organizacije in edinstva. Nam mariborskim obrtnikom se je posrečilo ustanoviti ?Slov. obrtno društvo« kate-Tosi je nadelo veliko nalogo, da delu je »a skupen interes malega obrtništva. Društvo je storilo že mnogo ter priredi že v prvem letu svojega obstoja od 8. tio 25. septembra t.1. svojo prvo razstavo in sicer zaenkrat le še lokalno in v Kaanjšem obsegu. Upati pa smemo, da <ake razstave postanejo perijodične in da se bode k njim sčasoma pritegnilo tudi pomočniška in vajeniška dela' in ■tako nudilo priliko tudi našim mlajšim, da se jim priljubi obrtni stan in da dobijo veselje do obrta, razvoja, in napredka. Kakšen pomen imajo obrtne razstave in kaj se za obrtni napredek doseže z njimi, to bi nam mogli povedati najbolj nemški obrtniki, ki so le z obrtnimi razstavami povzdignili svojo obrt na visoko stopinjo, da. so še dane® po polomu ponosni na njo. Da pa so va-™e tudi za državo sledi žc iz tega, da jih Je Nemčija vedho podpirala ter dovoljevala subvencije. Pa tudi mi se zavedamo, da nam le razstave zamorejo «agotrmt.i zdrav obrtni razvoj in prinesti obrtnikom in državi boljšo bodočnost. Obrtništvo v Maribora ne sme biti mnenja da zadostuje že ako svoje obrtne zmožnosti zapre med štiri stene v k voj o delavnica marveč je treba, da potom razstave (trgovci pa potom vzorčnih sejmov) seznani občinstvo s svojimi izdelki in pridobi priznanje za svoje zmožnosti, pridotu pa tudi ime in odjemalce. Zato pa naj se letošnje razstave peslužijo vsi mariborski obrtniki v zavesti, da s tem koristijo prvič samim sebi, drugič pa tudi svoji državi. R to razstavo bodemo pokazali za enkrat naši ožji domovini kaj zamore storiti mali obrtnik.
V nedelfo, dne 7. t. m. vsi ria planinsko veselico v Ruše!
•«•«•« 11IINMMI
Potek šeste seje narodne skupščine.
“LDU Beograd, 3. avgusta. Šesto nudi Je pobijal izvajanja predgovornika redno sejo narodne skupščine je otvori! ter dejal, da se boji, da bodo gotovi predsednik dr. Ribar ob 10.30 uri. Po deli kritike dr. Dulibiča neugodno vpli-prečitanju vladnega poročila, da so vali na sanacijo naših notranjih razmer, zakon o zaščiti javne varnosti podpisali Predgovornik je dvomil na dejstvih, ka-ministri in da je bil včeraj objavljen v kor so službena poročila Narodne banke. .Službenih novinah", je prešla skup- Bilance in poročila Narodne banke niso Sčina na dnevni red: Poročilo financ- bila nikakor potvorjena. Minister izjavlja, nega odseka o načrtu zakona, s katerim kategorično, da je samo toliko bankov-se pooblašča vlada k najetju državnega cev v prometu, kolikor jih izkazujejo posojila. Poročevalec dr. Gregor Žerjav uradno objavljena poročila. Za njim je je prečital poročilo finančnega odseka, govoril poslanec Ivan Gjonovič (republi-nakar je finančni minister dr. Kumanudi kanec), ki se je izjavil proti posojilu, ker povzel besedo. Naglašal je potrebo, da bo breme padlo na one, ki so gospo-se posojilo uporabi po predlogu za darsko šibkejši. Namesto posojila bi bili velike intervencije, zlasti železnice, pred- potrebni novi davki na vojne bogataše, vsem pa za progo, ki bi Sla preko Po govoru zemljoradnika Cede Stan-sredine države ter bi spajala koviča je govoril socialni demokrat Beograd z morjem. Izgraditi je treba Zvonimir Bernot, ki je izjavil v imenn tudi našo lastno luko, treba je plačati socialnodemokratičnega kluba, da bodo dolgove pri Narodni banki ter socialni dgmokratje glasovali proti pr. odplavati dolgove v inozemstvu, ki so sojilu. Seja je bila nato ob 12.50 uri nastali pred vojno, za vojno in po zaključena ter se je nadaljevala popoldne vojni. S tem, kar bomo dobili zlata v ob 18.45 uri. Prvi je govoril radikalni našo državo in ker državi ne bo treba več disident dr, Momčilo Ivanič, ki je iz-kupovati tujih valut na tuiih borzah, se javil, d i je zakonski načrt o pooblastitvi bo dvignila naša valuta. Nato je govoril za najetje posojila nepotreben. Vlada zemljoradnik Voja Lazič, ki je utemelje- je tudi brez tega dolžna, da predlaga vsi svoje oddvojeno mišljenje, katerega pogoje in pogajanja za najetje posojila le že predložil v finančnem odseku, narfidni skupščini, ako so se take po-Proti oajetu posojila je nato govoril v godbe sklenile. Izjavil je, da bo glasoval imenu Jugoslovenskega kluba poslanec proti. Posl. Ivan Deržič (narodni soda-dr. Ante Dulibič, ki je izjavil, da je na- list) Se je v svojem govoru izjavil proti črt železnice, ki bo'spajala prestolnico ikonskemu predlogu. Finančni minister i morjem vsekakor dobra stvšr, vendar 6«; Kumanudi je na kratko odgovarjal na pa je to veliko delo in bi pred njim izvajanja posl. Ivaniča. Pogovoru radikal, bilo treba popraviti in izgraditi one Nike Miletiča je sledilo glasovanje. Za-proge, ki že obstoje. Skupščina se za kornki predlog je bil v načelu sprejet s posojilo ne more odločiti, ker nimamo 157 glasovi proti 29 glasom. Za pred-točne _ bilance o izvozu in uvozu, log je glasovala vladna vefina proti pa ker nimamo potrebne statistike, ko- so glasovali Jugoslovenski klub. zemljo-liko so naši posamezni državljani dolžni radniki, republikanci, narodna socialista, inozemstvu, kako je z delnicami socialni demokratje ter radikalca Ivanič raznih trgovkih in industrijskih podjetij, in Žujovič. Seja je bila zaključena ob v čigavih rokah se nahajajo in kdo do- 20.35 uri. Prihodnja seja jutri ob 9. uri biva dividende. Govornik izjavlja kon- z dnevnim redom; podrobna debata o Čno, da bo iz navedenih vzrokov glasoval tem zakonskem predlogu, proti. — Finančni minister dr. Kuma-	—o—
Seja verifikacijskega odseka.
LDU Be ograd, 3. avgusta. Na no- bivših komunističnih poslancev Edhema cojšnji seji verifikacijskega odseka se je Buloviča, Stanka Matunoviča, ki so že razpravljalo o vprašanju komunističnih pred glasovanjem o zakonu za zaščito mandatov. Razveljavljeni So vsi mandati države izjavili predsedniku skupščine da poslancev komunističnega kluba razen izstopajo iz komunistične stranke. ’
Seja zakonodajnega odseka.
LDU Beograd, 3. avg. Popoldne se je vršila seja zakonodajnega odseka, na kateri so se prečitali vsi členi novega poslovnika, ki je bil sprejet z večino glasov brez razprave z ozirom na to, ker so poslovnik že odobrili zastopniki klubov. Na predlog poslanca dr. Simraka morejo odalej novinarji, ki imajo skup-
Ruslja za zamenjavo živil.
DKU Moskva, 3 avgusta. »Izvestja* poroCajo: Kakor vedno, ima Rusija v Ukrajini tudi letos znaten prebitek ječmena m koruze. Primanikuje pa zrnja za kruh. Vsled tega je vlada sklenila, da bo plačevala inozemsko žito mesto z zlatom z ječmenom in koruzo.
Po Carusovl smrti.
DKU Rim, 3. avgusta. Kakor poročajo listi, se bo truplo umrlega italijanskega tenorista Carusa balzamiralo. Vršile se bodo posebne žalne svečanosti. Zapuščino Carusijevo cenijo na 3 mili« jon« lir.
Za stradajočo Rusijo.
DKU Praga, 3. avgusta. Kakor poroča .Pravo Lidu‘, so sklenile češkoslovaške in nemike soc. demokratske organizacije uvesti pomolno akcijo .za stradajočo Rusija
ščinsko vstopnico, prisostvovati sejam zakonodajnega odseka. Prihodnja seja odseka bo sklicana pismeno. Jutri dopoldne se bodo določili člani za posamezne sekcije, ker se zakonodajni odsek deli v pet sekcij ter se mora izvršiti konstituiranje.
Rusko uradno poročilo o gladu.
DKU Moskva,, 2. avgusta. Vsem vladam brezžično poslana okrožnica izvaja, da rusko ljudstvo ter delavska in kmečka vlada toplo pozdravljata podporno akcijo v korist stradajočih mas v vzhodnih pokrajinah Rusije. Istočasno ugotavlja, da razne organizacije in Čase. pisje ter celo nekatere vlade niso dovolj poučene o resničnem položaju Rusije. Komisija glavnega izvrševalnega odbora za podporo stradajočih našteva pokrajine, v katerih vlada glad, kateremu je izročenih 18 milijonov ljudi.
Potresi v Italiji. .
DKU Rim, 3. avgrusta. Iz cele Italije poročajo o potresih. V Bflriju s« je porušilo poštno poslopje. Od padajoče ope:<e je bilo mnogo lmdi ubitih in ranjenih.
... ,.... m
Mariborski Sokol v Sl; gofc
Že pred meseci smo sklenili prirediti, majhen sokolski zlet k Sv. Jakobu TO Slov. goricah, kjer se je ustanovil od/ &ek mariborskega Sokola,	.	k
Določili smo zadnjo nedeljo v juliju^ ne da bi slutili, kak velikanska vročinni bo tedaj vladala Ko pa smo pretekli! teden začeli vabiti občinstvo na ta zlet, so se nekaterim, kar lasje ježili od začudenja, kako moremo misliti v tej neznosni vročini na pohod čez hribe in; dolin. Sokoli se kljub temu niso ustrašili; bili pa smo res v strahu za udeležbo ostalega občinstva, kajti solnoe j«*1 pripekalo dan na dan bolj.
Temvečje je bilo naše zadoščenje, Ko smo videli, v nedeljo na kolodvoru množico Sokolov, Sokoli c, naraščaja in §<*' več mariborskega občinstva. K našemu štabu so morali priklopiti še nove vagone in tako smo vziradoščeni nad krep ko Četo sredi najhujše vročine korakali: vedrih lic iz Pesnice proti Jarenini. — Kmalu nas je pot zapeljala v hladen1 gozdič in stari so slcoro tekmovali z mladino v dobri volji. Iz gozda smo prešli v prijazno dolinico, kjer smo v dolgi procesiji eden za drugim karakali IX) pešpoti čez travnik, da bi ne poanan-drali trave. Smeh in kramljanje se je mešalo s petjem in naenkrat smo bili na drugem liribu in zopet med senčnatim drevjem in tako se; je. vrstila pe-»tra narava Slo;V. goric eelo pot. Solnce je sijalo iz vedrega neba v polnem žaro in bil je naravnost čudovito lep pogled, ko je stopal začetek sokolske vrsie po drugem hribu navzgor, pa je bila še vsa dolinica posejana s pestrimi rdečimi čepicami vrlih sester in za njiup bele sokoličke iz naraščaja ter rdečeli*-mi dečki. Konec sprevoda pa se je vil še iz prvega hriba: bilo je, kot hi celo dolino in hribe obsuli s pestrim pomla Ipifi v vetjem. f'esto smo morali posta-ti, da so nas dohiteli dečki in drobne punčke ter dobre mamice in potem smo zopet tem radostne j e, pa prav komod-no korakali proti svojemu cilju. Y-ozadju se je dvigalo Pohorje v lahni megli, tja gor čez avstrijsko mejo in dalje čez hribčke so nam lesketale nasproti ljubke cerkvice do Mure in tja doli proti sv. Tifojiei in tostran.
In že čez poldrugo uro smo stopili iz zadnjega hriba uvrstili se v četvero-rede in že nam je zadonela nasproti mariborska Narodna godba. Par minui pred vasjo smo nastali na zeleni trati; kjer nas je pričakoval šent jakobski in jareninski Sokol s številnim občinstvom. V par jedernatih besedah nas jc pozdravil nadučitelj Kotnik, katere-* mu je odgovoril starosta, brat dr. Seri nec. Ob vsej poti nas je na to pozdravljalo domače ljudstvo, ko smo z godbo korakali. Celo topiči <so zagrmeli, % hiš so plapolale narodne zastave.
Telovadišče je bilo že polno domačega in okoliškega ljudstva. Prostor je bil zelo skrbno in okusno okrašen. Paviljoni, ki so jih oskrbovale domače gospe, pa dobro založeni z jedjo in ia» borno pijačo.
Čez dobro uro so že nastopili Sokoli, z župnimi vajami in sicer poleg Ma-j riborčanov tudi Št. Lenartčani ter čez 30 I bratov Sokola iz Jarenine. Naši mladi bratje v teh krajih so že zelo krepki; vaditelj šentjakobskega Sokola g. uči' telj Pohar je pač lahko ponosen na svoj uspeh. Ljudstvo je z zanimanjem gledalo lepo izvajanje prosto vaje in navdušeno ploskalo. Še večji aplavz pa si je priboril s krasnimi skupinami trgovskoobrtni naraščaj pod vodstvom, brata Cotarja, ki je žel za svoje delo [burno pohvalo.
Kdor dvomi, da naše kmečko ljudstvo nima smisla za Sokola in tudi
 ..»-II— —d...—......... r	I	N.*,«.—.-*-
Višjega estetičnega čuta, ta bi moral videti, s koliko zamaknjenostjo so te kmeč-Icc žene, mladina in možje, ki najbrže Se nikdar niso videli telovadbe, sledili dovršenemu pradnaSanju praških vaj mariborskih sester. Skoro, da niso trenili z Očmi in h koncu skoro niso mogli jen-iati ploskati. To je bil za naše delo najlepši trenotek našega zleta. Kar pa ni mogla ljudstvu o ciljih Sokolstva povedati telovadba in naše fino in dostojno obnašanje, to je nato razložil v daljšem, ognjevitem govoru načelnik Novak.
Za njim je stopil na govorniški oder Župan Gor. Jakobskega dola g. Ivan Trojner ter v izbranih besedah v imenu občine pozdravil došle Sokole in se za-hvalil, da so jih počastili s svojim obiskom. Njegov pozdrav je izzval burne ovacije, tako med domačim občinstvom kot tudi med gosti, kajti s tem ješ pač rvokazal, v katerem taboru stoji tamošnje ljudstvo, ki Si ga toliko svojijo naši nasprotniki. Nato je spregovoril Še starosta 6t. Sernec, ki.se je v kratkih besedah dotaknil tudi nasprotnikov Sokolstva in je bilo žnačilno, da so ravno njegovemu govoru domačin? stavek za stavkom burno pritrjevali. Vse inkvizitorsko hujskanje M prižnice je bilo zaman. Kmečka in viničarska dekleta so že tudi cel teden nesebično pletla vence za okrasitev telovadišča, fantje so pripravljali prostor in jo dan na dan vežbali, domače gospe, Kotnikova, Matjašičeva in Triierjeva pa so pod vodstvom gospe in gospoda Ci-tiauer pekle in tako skrbno založile šotor, da je moral biti zadovoljen največji flžvfljenec. Požrtvovalno je pomagal tudi gostilničar t)ominik Peklar, nadučitelj Kotnik in mizar Ekselenski. Tudi župan Matija Peklar jt šel Sokolu v vseh ozirih rti r6ko ter se našim ljudem kar najpo-hVilnejše izrazil o Sokolstvu in naši prireditvi.
Po telovadbi smo zaplesali kolo in jrmalu so se vrtiii v našem krogu tudi domačini. K ostalim so prisedli Mariborčani in se zapletli v prijazne pogovore, tako, da je vladala hajlepša harmonija.
Povdariti je treba, da šo se zleta častno udeležili tako mariborski trgovci, kakor tudi obrtniki in prav nikomur ni bilo Žal, da je vkljub vročini pohitel v ta prelepi biser Slov. gorfc.
Ob 20. uri smo prižgali lampijone tat V še večjem veselju in ob prepevanju pesmi hiteli nazaj v hladu čez griče gor in dol in nihče ni godrnjal. Vsi smo si bili edini, da je bila to ena najlepših sokolskih prireditev, ki pa naj bi ne ostala osamela. Sokol mora v naravo in med ljudstvo f
iABO R‘
bistvenimi spremembami novega posel-skega reda:
§ 1. določa, da novi poselski red velja samo za posle, zaposlene edino v gospodinjstvu, (stari poselski red je bil tudi za one posle, ki so zaposleni v gospodarstvu.)
§ 8. Počitek. Vsak posel ima pravico do počitka: Vsako nedeljo in praznik do 5 ure prostega popoldneva. Nadalje za druge nedelje in praznike pa, ako gospodar ne dovoli poslu prostega popoldneva, se mora ta nadomestiti s 5 urnim prostim popoldnevom en dan v*tednu.
Poleg tega mora imeti posel vsako nedeljo in praznik prosti čas, da lahko zadosti verskim dolžnostim, in to do 7. ure zjutraj.
Poslu gre dnevno nerazdeljeni deveturni počitek in sicer praviloma med 21. in 6. uro.
§ 10. Dopust. Po devetletnem službovanju brez presledka ima posel vsako hadal|no leto pravico do nerazdeljenega dopusta enega tedna. Cas dopusta se
Katunariča, ker je odobraval atentat na Draškoviča ter prerokoval, da bo temu atentatu sledilo še več drugih. Poleg tega jih je bilo aretiranih še več drugih. Mnoge izmed njih so izgnali iz Splita v pristojne občine.
* Tiranska vlada in kemalistl. V Albaniji se je zadnje čase razvilo močno gibanje pristašev kemalistov, ki stremi za tem, da se Albanija zopet ujedini s Turčijo. Ker pa se je to gibanje razvijalo le preveč očitno, se ga je tiranska vlada ustrašila, ker je uvidela, da bi lahko imelo kvarne posledice za albansko samostojnost ter je odredila, da se mora proti temu gibanja najodločneje nastopiti. Proti temu gibanju se je zavzel posebno poslanec Ali Kli-sura iz Autofagoste, ki je predlagal, da se v albansko vojsko ne smejo sprejeti častniki, ki so služili v bivši turški voj ski, ker so ravno ti glavni povzročitel 'tega gibanja. Skupščina je predlog po slanca Ali Klisure odobrila.
* Odnošaji Bolgarije do zaveznikov. Bolgarski ministrski predsednik
določi sporazumno in sicer pravilom.' Stambulijski se pripravlja na važno po
v času šolskih počitnic.
Poleg redne mesečne plače gre poslu za Čas dopusta doklada za hrano v višini polmesečne plače v gotovini, ki se pa mora v polnem znesku odšteti ob nastopu dopusta.
§ 21. Poselska odpravnina. Ce se razveže službeno razmerje, ki je trajalo brez presledka 10 let, gre poslu odpravnina v znesku četrtletne plače v gotovini. Odpravnina narašča z vsakim nadaljnim polnim službenim letom za 5 odstotkov, dokler se ne izenači z njo.
Ta odstavek odpade, če je gospodar odpovedal poslu službo'iz tehtnih vzrokov §§ 17 in 18.
§ 24. Poseisko izkazilo. Posel dobi, ako napravi strokovno preiskušnjo, poseisko legitimacijo. Ostali posli imajo poseisko knjižico, ki bo pa tudi bistveno izpremenjena.
Toliko, da ne bo mogel kdo reči, da nS ve za poselski red. Kar se %a tiče organizacije služkinj, mora organizacija ugotoviti, da ne bo preje mirovala, dokler se ne postavi služkinja v enako vrsto z ostalimi stanovi.
Notranja in zunanja
Novi poselski red.
Končno je novi poselski red enkrat Uveljavljen ter razglašen v ^Uradnem listu0 z dne 16. julija 1921, štev. 82, Naredba štev. 224 ni popolnoma takšna, kot je bila zahteva organizacije služkinj, pač pa se lahko reče, da smo enkrat Zavrgli poselski red, ko se je smatrala služkinja za bitje, s katerim se lahko postopa po svobodni volji.
Naj se tukaj pouči javnost vsaj
BERGfiS;
Slučaj Loaf.
(Amerikanska humoreska). — Prevci: P i k 'a o n (Dalje.)	(16)
Ko je Zaznal vsak za svojo dolžnost, je zaključil inf. Silbefst&in td znamenito ŽbOrovanje. »Nezaposleni« gospodi 66 se podali v svoja stanovanja, medtem ko bo stopali mr. Silberstein, kralj detektivov mr. Stupid In Oetali elani doputacije protfei Stanovanja ubogega [polkovnika in temperenčnika Gali arija P. Loafa. — —-
5.
Medtem, ko je korakala ant i tempe-renena dOputacija po ulicah Kansas Čilija, je stal mr. Loaf še vedno pred njegovo visokostjo, sodnikom Phelpsom, ikl je ravnokar dal povelje, naj se »Hi-rftma Loafa, aretiranega radi nedopustne prodaje špirituoz* privede iz celice, Svidenje med očetom in sinom je bilo zelo ginljivo. Mali Hiram se je jokal in smejal, iifa ni hotel nobenemu drugemu odgovarjati kot le očettt. — Sodnik Phelps je tedaj čutil tudi človeško in se je poslnžaval mr. Loafovega |eaika, da ^ataneneje zaslišuje raapeče-
* Naši dijaki štipendisti — komu nističnt agenti. V nekem vinogradu v okolici Niša, kjer so se običajno shajali niški komunisti, je bila sedaj zasačen« in aretirana cela komunistična družba, ki je bila voditeljica vse propagande. Zanimivo pa je, da se nahajata med aretiranimi tudi dva visokošolca, ki sta na državne stroške Študirala na Češkem in sicer Dušan Jovanovič ter štud. agr. Čapanovič. Prvi je bil celo voditelj pro psgande ter so pri njem našli tudi litografični stroj, s katerim je razmnože val komunistične lepake, oklice in brošure.
* Dalmatinski komunisti. Splitske oblasti so aretirale komunista Marina
valca žganja. Malček je ponavljal, da mu je dala neka črna gospa, katero je videl večkrat v očetovi trgovini, nalog, naj prinese whiskiya. »Črna gospa —« je začudeno ponovil mr. Loaf in zdelo se mu je, kakor da se mu jasni, »črna gospa?! Moj bog, sedaj —!«. Še nekoliko krtižkraž vprašanj in pek je prestrašeno plosknil z rokami.
»O, vaša prevzvlšonost!« js vzkliknil. »Gospod sodnik, in vi, Rev. M&son, ki me Obdolžujete, sedaj mi je jasno, da sem postal žrtev nesramne intrige. Ona, ki je poslala mojega malega, nedolžnega Hirema po žganje, in potem pokazala pete, ni bila nikdo drugi nego črna Elizabeta. —■«
»Elizabeta Lobell!« je zavpil sodnik. »Mož! Polkovnik! Ako je temu tako, pO-tem vam moram k rt pip H likam, katerim' se morate sedaj podvreči, iz srca Čestitati!«
»Kaj, ali poznate to grozno, staro čarovnico?«
»Da jo ne bi presna!! Saj mi že celo dolgo dobo jemlje rtajlepšo perutnino
—	zakaj rta.l bi to zamolčal? — m vam najbrže krnb. Ali ste se mogoče spozabili in jo pretepli.*«
Pek je poitrdil žalostno. »Tako je,
litično pot po Evropi. Pri potovanju ga bo spremljal sedanji bolgarski poslanik v Beogradu, Todorov. Napram nekemu bolgarskemu novinarju je izjavil Stambulijski o tem potovanju sledeče: Moj odhod v inozemstvo morete tolmačiti tako, da so odnošaji med mojo vlado in zavezniško komisijo dobri Enako dobri pa so odnošaji tudi s sosednjimi državami. Potrudili se bomo, da stopimo čimpreje v najtesnejše od nošaje z Romunijo; v to svrho bo odpotoval general Fičev v kratkem Bukarešto. Kar se tiče odnošajev kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, so istotako jako dobri. Grška se res nahaja v vojni, toda mi nimamo vzroka, da bi se z njo sprli.
* Ceškl železničarji proti komunistom. Kakor poročajo listi, je unija čeških železničarjev izključila komunista Križa in Korskyga. Križ je bil predsednik unije, Korsky pa načelnik nadzorovalnega odbora.
* Iz stradajoče Rusije. Po poročilu Jzvestij" so gubernije Tambov, Pensa in Voronješ polne stradajočega prebi valstva, ki koraka brez prestanka naprej. Dne 20. julija je to bežeče prebivalstvo dospelo do mesta Tambova. Cete, ki so mu bile poslane nasproti, je pognalo v beg. Oplenilo je vse zaloge ter pobilo vse konje kavalerije in požarnih bramb. Preiskava je dognala, da so se čete, ki bi bile morale ščititi mesto, branile streljati na množico.
* Amerika za Rusijo. Hoover je dal vodji ameriške pomožne akcije za Evropo, mudečemu se v Londonu, nalog, naj odide takoj v Rigo, da se pogaja s sovjetskimi oblastmi glede pričetka transportov ameriških živil v Rusijo. Hoover je naznanil, da se mora sporazumno z Rusijo takoj pričeti prevozom živil preko Gdanskega. Prvi transport živil bo najbrže odšel v Petrograd. Razen živil se bodo pošiljala tudi zdravila.
gospod sodnik. Prijel sem jo in se spustil z njo v pretep. Ako priznavate, da tudi vam, gosipod sodnik, ni prizanašala s svojimi tatvinami, tedaj se moram tudi jaz spovedati, da sem prejel pri onem pretepu najhujše in zelo vroče batine. Vkljub temu se je pa še maščevala nad mojim sinčkom, in nesreča je ravno hotela, da sta prišla tedaj po ulici tudi pobožna moža, moja somišljenika iz Bostona in zasačila otroka z whi-skeyem. Ne morem jima vzeti za zlo, da sta me obdolžila, kajti v enakem slučaju bi storil isto tudi -jaz.«
Oba gospoda, Rev. Mason in profesor Crowley, M sta sedela v bližini sodnika, sta se nežno spogledali.
»Daj bog, spoštovani gospod Loa!,« je rekel končno prvi, >ula bi se izkazala vaša sumničenja kot resnična. Vendar bi bilo trebd z ozirom na ugodno redilo v te zadeve priznanja ono stare žene. Ali ni tako? Ako pa trdovmfrrto zanika —? O, na to strašno možnost ne more misliti mojo pobožno srce. — — Uvidevate, da se tudi vkljub tej premembi naše obdolži tva ne moreva umakniti, kajti to bi vaši stvari lo škodovalo —
»In nič koristilo, ker niste obdolžite! ja, temveč priči,« jo s^ojpolnil sod-i
* Protlnemška zveza. Bivši češki poslanikv Rimu Borsky se zavzema »Narodni Politiki" za osnovanje proti-« nemške zveze, katero naj bi tvorila Češkoslovaška, Poljska in Francija. Ta zveza bi po njegovi štatistiki stela 78 milijonov duš.
* Arabska vstaja v Maroku. Kakor znano se je v španskem Maroku dvignilo proti Spancem arabsko pleme Riff. Prišlo je do hudih bojev, pri katerih so utrpeli Spanci mnogo izgub. Špansko časopisje je o teh bojih poročalo tudi, da so vstaški Arabci zagrešili strašna zverinstva, kar se pa sedaj iz francoskega vira odločno oporeka. Nasprotno pa se poroča, da so Španski vojaki v Melili masakrirali velikansko število uglednih arabskih oseb. Zanimivo pri tej vstaji pa je najbolj to, da ji stoje na čelu Štirje Nemci, ki so pobegnili iz francoske -tujske legije ter se postavili kot inštruktorji in vojskovodje v služb« Arabcev.
Zanimivosti.
Kraljeva hči in fostrott. Kakor znano, vlada na angleškem dvoru velika strogost in mržnja do vsake novotarije. Kljub temu pa so našli dohod v kraljeve dvorane vsi novejši in moderni plesi, med katerimi zavzema na dvoru foxt,rott najodličnejše mesto. Da mlada princezinja Mary navzlic strogi dvorni vzgoji nadvse rada pleše, se pač pri današnjih razmerah, ni čuditi. Zanimiva ,:ie tudi to, da so princezinja Mary in princ Waleški zelo rada gibata med preprostim narodom. Nedavno je šla princezinja v East-End, da prisostvuje otvoritvi nekega ženskega kluba. Ko je bila ceremonija končana, je šla |e v nek moški klub, v katerem se zbirajo samo bivši vojaki. Ko je vstopila, so ravnokar plesali. Hoteli so ples takoj prekiniti, a princeza tega nikakor ni dopustila, pac pa je stopila k najbližjemu možakarju, ga prijela in se začela po taktu godbe vrteti z drugimi vred. — Njen prvi plesalec je bil nek brezposelni delavec iz kemične tovarne, a t« princeainje ni zadrževalo, samo da j® plesala. Plesali so foxtrott. Delavec, s Katerim ne prvo plesala, je pravil pozneje svojim tovarišem: »če bi bil imel cas razmišl jevati, bi se bil raje odločil za mojo baterijo, kot pa da grem s kraljevo hčerko plesat. Pa, tu nisem imel niti časa ziniti. Najprvo je mislila, da se p.cse valček, ko pa sem ji povedal, dai De to foxtrott se je takoj pregibala p<y
rtr"	■''»»J	tnai	stofK
)era Mi
Dnevna kronika.
Maribor, l avgusta,
— Mariborskemu občinstvu! Jutri poseti naše mesto naš prvi kraljevi pokrajinski namestnik g Ivan Hribar la krajev, koder se je g. kr. namestnik doslej mudil poročajo, da so bile vse
hiše v zastavah, zato smemo pričakovati, da naš Maribor v tem ne bo za-
nik. Vendar so pa izgled j mnogo bolj Si. Ako zamoremo doprinesti dokaze, d#, je to intrigo zamislila res ma i EUza-beta, tedaj bo morala plačati vse stroš-kg sodnija« Stttni pa bi se posrečilo pra^ vici, da reši mesto pred to nevarno td/ tico m šlonarko.«
»In »ko se vam ne posreči doprin«? sta dokaze?!« je vprafel eden navzočih’ mladih advokatov (najbrže častilec Za-konottnane sleparke) z zasmeh J ji vi m pogledom na polkovnika.
»Well, potom «e Hirama Loafa, oziromanjegovega očeta, kaznuje radi ne-dovoljenega trženja žganja, ki mora Polog tega Se plačati sodne stroške, ta jti dejstvo, da jo p«,kuša! podati Hi-ram duhovnemu gospodu za deset i*en-u žganja, je neovrgljivo. Tn kdo drugi gospoda moja, bi plačal v tem slučaju p rimi no za ona dva gospoda, namreč za vsakega dnevno dva in pol dolaria kot mr. T/onf? Ker se vrši glavna ob S vnava šele v desetih dneh, bi znašala SKii-ma sveta šestdeset dolarjev.«
Rev. Marnn Irt plDtoflot* tVntvlev sin se smehljala sladko in obžnlovalno sko-mignila z rameni.
^Dalje priK.v
T A'B O H3’
Stran X
tjstal. Pozivamo torej naše meščane vfla vse one, Jd nameravajo na noivo Imenu vsega zavednega in državi zve-1 vstopiti med planince. Na tak način
stega Jugoslovenstva, da jutri v petek razobesi zastave, obenem pa upamo, da bosta tudi magistrat in okrajno glavarstvo izdala podoben poziv.
— Regentov povratek. Kakor poročajo listi, se regent Aleksander, ki se sedaj nahaja v Parizu, vrne v domovino v drugi polovici tega meseca
— Minister dr. Kukovec pride danes iz Beograda v Celje, kjer ostane za čas počitnic.
— Imenovanje. Za sekundarija mariborske javne bolnice je imenovan g. dr. D. Horvatsky.
— Pozor naročniki! Današnji številki prilagamo položnice tef prosimo one, ki plačujejo naročnino mesečno, da jih izpolnijo ter odpošljejo z zneskom vred Čim preje. Oni, ki so med tem naročnino že plačali, ali ki jo plačujejo na daljši rok, naj položnice spravijo za pozneje. Uprava. „Tabora“.
— Peskova izvolitev razveljavljena. Kakor doznavamo iz Beograda, je notranji minister uvidel, da na podlagi poročila pokrajinskega namestnika ne more predložiti izvolitev Antona Peska za ljubljanskega župana kroni v potrditev. Izvolitev je torej razveljavljena in se bo v kratkem vršila nova volitev, katere pa se komunistični odborniki ne bodo mogli udeležiti, ker so njihovi mandati razveljavljeni.
— Kraljevi policijski komisarijat naprošamo, da pouči stražnika, ki je včeraj krog 20. ure opravljal službo pri vojaških barakah poleg Ljudskega vrta, kako se ima obnašati napram mirnim strankan, da jih v bodoče ne bo več nahrulil kakor hudodelce.
— Obsojen pangerman. Najbolj nadut in zagrizen Nemec v Mariboru je menda zloglasni Srbofob dr. Kupnik, sedaj koncipijent pri Mravlagovem nasled-hilcu. Pred kratkim pa je bila vendar tudi njegova ošabnost primerno degradirana. Bil je namreč pri okrajnem sodišču radi predolgega jezika obsojen na 250 K, oz. na primerno zaporno kazen.
—	Večina slovenskih juristov tega podplatnega Germana, ki si še vedno drzne pri sodniji politizirati, ignorira; samo tuintam se se znajde kak pozabljenec, ki s tem zaznamovancem iz leta 1914 še celo nemško govori.
— Konjska bolnišnica ali kaj?
Govori se, da je neka akcijska družba' kupila od Pugla posestvo v Kopališki ulici 19, nasproti Narodnega doma ter misli tam zgraditi podkovsko šolo in takozvano konjsko bolnišnico;,če je to res se ne moremo s tem strinjati, da pride v sredino mesta nekaj takega, kar spada nekakor na skrajno periferijo mesta, na kar se moramo vendar že iz Sanitetnega in higijeničnega stališča ozirati. Zato že sedaj opozarjamo sanitetni odsek in stavbeni urad, kateri ima tu za odločevati.
— Nakup „Marburger Hutte" od Strani mariborske podružnice SPD. V
»Jutru« sem apeliral na zdravniške kroge, da se naj zanimajo za nakup te koče v evrho uporabe kot sanatorija. (Utemeljeval sem to kakor iz zdravstvenega tako tudi iz narodnega stali šca. Goapodje okoli SPD so se požurili radi tega, in res se jim je posrečilo, kupiti to lepo kočo. Kot seda j še zdrav človek in planino se gotovo iz srca veselim tega nakupa, smatram pa za svojo dolžnost opozoriti sedanje vodstvo Mariborske podružnice na obveze, katere je prevzelo z nakupom tega
(podjetja in to iz narodno-državnega
stališča. Podravska podružnica ima kakor znano na Pohorju lepo posestvo in planinska zavetišča. Po preobratu smo se bali, da bi moglo*priyabiti to sedaj več stotisoč vredno premoženje v društvo take elemente, katerih cilj ni cilj SPD. Pri veliki množini novo-flošleeev je bila kontrola za Bušane skoro nemogoča, na drugi strani pa bi bilo tudi prav težko pri planinskem društvu postopati pri sprejemu tako ozkosrčno, kakor to zopet zahteva narodni interes društva. Zato smo smatrali kot najboljše sredstvo, da smo sami dali inicijaitivo za ustanovitev podružnice v Mariboru, ki bi naj spreje-
bi bili deležni vseh udobnosti članov, društvo pa ne bi imelo nobene nevar nosti, da bi prišlo v roke takih elemon tov, ki niso slovenski planinci. Z naku pom imenovanega poslopja je dolžnosi sedanjega odbora mariborske podruž nice, da strogo pazi, da no bo postal le racij onaliziran »Bergverein«. — Dr, Milan Gorišek".
— Avtomobllna zveza Maribor-Sv, Lenart-Radgona in njene teškoče. Občinstvo zabavlja, časopisi, smešijo, pošta urgira reden obrat, nihče pa očivi-dno ni na jasnem, kdo je odgovoren za vse te nedostatke. V pojasnilo naj sin ži sledeče. Dvakrat sem sestavil družbo, katera naj bi skrbela za promet, prvič iz samih privatnih interesentov, drugič tudi iz javnih korporacij. Obo-jekrat smo vozili z razpoložljivimi sredstvi, prvič sami, drugič nekateri privatni interesentje na svoj račun in nevarnost. Vzrok, zakaj še ni prišlo do rednega in pravilnega obratovanja je okolnosfc, da še nimamo koncesije. Za redno obratovanje se rabijo trije dobri a utobusi,'primerna večja zaloga gonilnih sredstev in rezervnega materijala torej reči, katere zahtevajo izdatek na jmanj 1,200.000 K. Brez tega je vsak roden promet nemogoč. Na ta izdatek je imenovana družba pripravljena, pa vse to šele tedaj, če botje imela konce sijsko listino enkrat v rokali. V pomanjkanja tega predpogoja leži krivi da slabega obratovanja. Dosedanji način obratovanja pa ni našel nikakršnega priznanja od strani občinstva, marveč je bil v stanju le škodovati bodočemu podjetju. Zato se je sedaj sploh ukinil. Dr. M. G.
— O cestnem redu. Prejeli smo in priobčujemo: Mnogo bi se dalo povedati o vzornem cestnem redu v Mariboru. Seve, da se trudi policijski komisarijat na vso moč, da po mo* nosti uredi prometne razmere, vendar je zelo težko vtepsti občinstvu ljubezen do reda v trde glave. Tako sem par-krat že videl koga se prav udobno peljati s kolesom po Gosposki ulici, menda že zato, ker je ravno tam kolesarjenje prepovedano. Kar pa je naj-neprijetnejŠe, _ je to, da se nihče ne ozira na napis „hodi in vozi se po levi* na obeh koncih našega lepega državnega mostu. Vsakdo gre kjer hoče. Vsak dan se moram na novo jeziti, ko grem čez most sicer.po levi strani, a me nasproti prihajajoči suvajo, dasi ne bi smeli tam po isti strani hoditi gor in dol, kot kje v mestnem vrtu pri še-tanju. Kdo se še sploh mepi za policijske naredbe, če jih nihče ne skuša uveljaviti? Skraja, ko je bila od pol. komi«arijata tozadevna naredba izdana, so gg. redarji vestno navajali občinstvo k temu, da se je vsakdo "držal levega pešpota, a to je trajalo k večjemu le kakih 8 dni, potem pa smo bili 2e spe. na starem tiru. Jako dobro in koristno bi zato bilo, da bi se dalo gg. redarjem strogo nalogo, da pazijo na to, da se zgoraj navedena naredba glede hoje in vožnje po levi strani mostu vpošteva od vsakogar brez razlike na stan, spol ali starost, ali pa se naj red spremeni v toliko, da se bode hodilo samo po desni strani, ker kaže vsakdo le težnjo, nasprotovati prepovedanemu in hoditi le po desni strani. Slednjič bi bilo tudi dobro, če bi se ljudem prepovedalo zbirati se v cele gruče ravno na naj-ožjih in obenem na najprometnejših križiščih, tako, da človek res pride težko zkozi. O tem se lahko prepričate, če greste z Glavnega trga v Gosposko ulico ali pa narobe. Nekdo, ki ljubi red.
Mariborska Narodna godba,
delovala, bo lahko postala kmalu važen kulturen faktor za Maribor in okolico. Pričakujemo torej, da nas začetek ne bo varal v upih.
— Zdravstveni teden v Mariboru. Jugoslovanski akademični blub Janušič, podružnica v Zagrebu, priredi od 7. do 13. avgusta s pomočjo zdravniškega odseka ter drugih kulturnih društev zdravstveni teden v Mariboru. Podroben program sledi.
— Od mestnega magistrata. Dne
9. julija 1921 je v vasi Dane, občina Stari trg pri Rakeku, požar vpepelil tri hiše in 22 gospodarskih poslopij. Zgoreli so nadalje poljski pridelki, gospodarsko in poljsko orodje, hišna oprava (sbleka itd. Prizadetih je 13 posestnikov Škoda znaša nad 5 milijonov kron, a zavarovalnina je malenkostni*. Pogorelci se nahajajo v skrajni bedi in si iz lastnih moči ne morejo pomagati. Da se jim vsaj deloma olajša beda j* razpisala deželna vlada pobiranje milodarov, ki se sprejemajo pri mestni blagajni.
— Zabranjenl Usti. Notranje ministrstvo je prepovedalo v naši državi do-pošiljanje in razpečavanje berlinskega lista »Jugendinternationale*, saksonskega lista „Der Rote Kurier" ter leib-cijškega lista »Internationale Jugend-korrespondenz." Vsi trije omenjeni listi so glasila komunistov.
— Planinska veselica v Rušah ob priliki 20-letnice Podravske podr. SPD dne 7. avgusta obeta biti nekaka posebnost. Ne samo, da je obljubil so delovati cirkus Bufallo Bill s celim svojim šolanim osobjen, so se priglasijo še razni drugi svetovnoznani umetniki. Kdor še nima vstopnice, naj si jo še hitro preskrbi, da ne bo nepotrebnega navala pri blagajnah. V nedeljo vse kar leze in gre, naj bo planine ali rte, v naše slavne Ruše!
— Kurz za srbo-hrvaškl jezik. Udeležencem kurza za srbo-hrvaški jezik, da se na znanje, da se kurz ne more več nadaljevati v prostorih II. deške ljudske Sole na Ruški cesti, ker okrajni šolski svet teh prostorov ne da več na razpolago. Udeleženci, ki bi bili pripravljeni ta kurz Še nadalje obiskovati v vojašnici vojvode Putnika v Stritarjevi ul., naj blagovolijo priti v petek_ dne 5. avgusta t. 1. ob 18, uri 30 min. v imenovano vojašnico, kjer im straža f>ri vhodu vojašnice pokaže okal.
Šele pred par tednov ustanovljena, je v nedeljo pod osebnim vodstvom kapelnika g. Vanouša prvič z velikim uspehom javno nastopila na Sokolskem zletu pri sv. Jakobu. Godbeniki, večinoma naši domači samouki, so že s toliko dovršenostjo igrali, da so bili Mariborčani naravnost presenečeni nad tem hitrim napredkom. Celo težke praške vaje so prav dobro spremljali. Tudi ta-mošnjemu ljudstvu so se godbeniki izredno prikupili, ker so še čez pogojeni čas prav marljivo igrali. Ako bo godba tudi v naprej tako resno iti smotreno
-r- Prijave za sprejem v sadjarsko in viriorejsko šolo v Mariboru.
Dasi so številne prijave za sprejem v označeni zavod iz naših domačih krajev, iz mariborske in ptujske okolice doli do Brežic, nadalje iz Gorenjske, Hrvat-ske, Slavonije in celo iz Bosne in Baranje zelo razveseljive in pričajo o velikem Zanimanju našega ljudstva za razvoj in napredek kmečkega stanu, moramo žalibog ugotoviti, da z naše severne meie ni došla niti ena prijava. In vendar^ tudi na naši severni meji biva pravo* kmečko ljudstvo, a nadvlada ga še nemški duh„ da pošilja svoje sinove raje v nemške šole v inozemstvo. Merodajni faktorji v teh krajih naj opozorijo kmete na naš domači zavod, ki je tudi v tujini znan kot eden najboljših in najvzornejših zavodov te vrste. Upamo, da ob pričetku novega šolskega leta ne bomo več pogrešali gojencev od naše severne meje.
— Popisovanje šoloobveznih otrok. Te dni razpošilja mestni kot krajni šolski svet strankam, ki imajo šoloobvezne otroke popisne pole. Starši šoloobveznih otrok rojenih v dobi med 15. septembrom 3907 in 15. septembrom 1915 se pozivajo, da po šolskih slugah izročene jim popisne pole natančno in pravilno izpolnijo, ter jih izročijo v 8 dneh po prejemu hišnim' gospodarjem, oziroma hišnikom, od katerih jih bodo pobirali Šolski voditeljice). Za napoved narodnosti je edino merodajno pokolenje, ne pa občevalni jezik, V slučaju zahteve so stranke primorane popisovalnim organom dati na razpolago krstne in domovinske listine.
— Nesreča. V torek zvečer je šel 36 let stari Karl Šunko, lakirar južne železnice po stopnicah iz svojega stanovanja v hiši št. 41 na Koroški cesti. Pri tem pa se mu je spodrsnilo tako nesrečno, da je padel ter pri tem zadel
levo roko v koncenj stonnic se na-
hajajoče okno. Šunko si je pri tem ot razbitih šipah močno razrezal roko pc prstih in po podlakti ter si obenem prerezal tudi žilo dovodnico. Prvo pomoč mu je podelila rešilna postaja. *
— Nesreča z vojaško patrono.Nd Pragerskem ja našla včeraj neka ženski na nekem travniku celo vojaško patronoi katero je skušala odpreti z iglo. Pri tem pa je patrona eksplodirala ter ji razmesarila roke in jo občutno ranil* tudi po obrazu.
“ Tifus v St. liju. Vsled poinanj^ kanja vode in vsled silne vročine ja izbruhnil v St. Il]u tifus, na katerem ja obolelo že več ljudi.	\
— V soboto zvečer ob pol 20. url igra v Narodnem domu zopet, naša vrla Narodna godba, na kar že sedaj opozarjamo naše občinstvo. Ker je treb^ godbo grriotno podpreti, upamo, da bc udeležba častna.
— Zdravstveni teden v Celju od
31. julija do 7. avgusta je nad vse pri-j čakovaoje sijajno uspel. Zanimiva poučna razstava o alkoholizmu, sušici in spolriihj boleznih je bila vse dni dobro obiskana. Dnevno so bila predavanja za delavce ia meščanstvo ter za vojake celjske garnizije. Večerne predstave v kinu in v Na-1 rodnem domu z diapozitivi in zdravstvei nimi filmi o alkoholizmu, sušici in d spolnih boleznih so dobro uspele. Občinstvo je posvečalo predavanjem mnogo' pozornosti in se je z veseljem številno odzvalo.
— Izgon ljubljanskega občinskega svetovalca. Iz Ljubljane so 'izgnali ko* munističiiega agitatorja in .. občinskeg* svetovalca A. Bartuloviča iz- DalmacijeJ
— Etbin Kristan je zopet odpotava? v Ameriko, da obnovi stike z našimi izseljenci. Iz Amerike se povrne zopet v oktobru.
— Obsojeni župnik. Pri celjskeni okrožnem sodišču je bil obsojen župniki Franc Lnsser na 3 mesece težke ječe, ker je prišel s § 129 kaz./ak. v konflikt, ki vsebuje nečistost zoper narave (homoseksualnost).
— Gozdarska šola v Novem Saduj
Po naredbi ministrstva za poljedelstva se otvori V Novem Sadu prva gozdarska šola.
•— Zapuščina Harry Waldena. Razdelitev zapuščine znanega kino-igralc? Hsrry V/aldena, ki je tako tragičnG končal svoje življenje, je prevzel nek njegov prijatelj. HanyWaldenu dolguje dunajska »Renaissancebflhne* še 75-000 kron. Oglasilo pa se je že toliko upni-<ov, da od cele zapuščine otrokom ia njegovega prvega zakona ne bo mnogo ostalo.
— Tezno pri Mariboru. Pevska društo „Zvon“ na Teznu priredi v nedeljo, dne 7, t. m. ob 15. uri v pro« štorih g. J. Leberja na Teznu svojo ?rvo veselico. To bo sploh prva slovenska veselica, kajti Tezno je bilo do* slej nedostopno vsemu, kar je narodnega. To novo društvo bo v nedeljo ookazslo, kaj zmore trajna volja in smotreno delovanje. Na vsporedu »a večinoma koroške pesmi za moški in mešani zbor, srečdlov s krasnimi dobitki (podplati, strd itd.) godba itd. Oai; Mariborčani, katere bo mogoče prehuda vročina vstrašila poti v Ruše, naj pridejo v bližnje Tezno, kjer se bo nudilo vse prijetno - tudi za najbolj izbirčne želodce.
m
x Konferenca pedagogov. Prosvetno ministrstvo je sklenilo, da se skliče še to leto konferenca pedagogov iz vse države. Konferenca bi se posvetovala o ustanovitvi višje pedagoške šole in o njeni notranji ureditvi.
x Caruso umrl. Kakor poročajo iz Neapola, je tamkaj umrl slavni italijansk*' tenorist Caruso.
Šport
: Kolesarska dirka na Bled. S. K. Ilirija v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 7. t. m. kolesarsko dirko na Bled. Start ob 9. uri na Gosposvetski cesti, cilj na Bledu pred trgovino Pretnar. Dirkalo se bo v 4 skupipah : glavni, težki, junierski ter seniorski. Dirka se vrši za prvenstvo kluba na 50 km.
ftran «
.f A B O R-
M*rtbftff3. avgusta 1921
Borza 3. avgusta.
Zagreb: Berlin216*50—217,Italija (50—753, Londan6S6—636.50, NewYork 177—178, Pariz 1360—1363, Praga 222 4o 223.00, Švica 29J0—2930. Valute: LneriŠ*i dolarji 173-50—174.75, avstrijske jčrone 18—19.00, carski rublji 20—22, Eeško-slovaške krone 228—0, francoski jranki 1330—2350, napoleond. 595—602, nemške marke 215—218-00, romun-iki leji 0 —225, souvereigni 690—0, talij, lire 745—747, turške lire 660.
D u na j: Ameriški dolarji 1003—1007, nemške marke 1212—1218, angleški funti 3590—3610, francoski franki 7700 do 7740, italijanske lire 4260—4280, Jugoslovanski dinarji 2236—2256, polj* Bite marke 50.00-52.00, švicarski franki 16.625—16.675, češkoslovaške krone 1257—1263, madžarske krone 246-.r— flo 249.—.
C uri ta: Berlin 735, New Vork 609, London 2168, Pariz 4635, Milan 2565, Praga 755, Budimpešta 147.50, Zagreb 340, Varšava 0-30, Dunaj 0 675, avstrijske žigosane krone 0.64.
Nova izvozna cajinska tarifa#
' o . • ‘ , •	.
Na seji finaiieno-okotiomskega komiteja eo bile na novo določene nekatere izvozu o-car inske postavke, v glav* nem za živila in krmila. Med dragimi »o se določile tudi sledeče izvozne postavke: pšenica (100 kg) 10 din., oves 10 Vlin-, ječmen 10 din., seno 5 din.; oves, rž, ječmen in seno se do krilca potrebe jvojaške uprave ne smejo izvažati. Živa goveda preko 400 kg teže 150 din., do-400 kg teže 100 din., bnše do 300 kg teže 80 din., očiščeno sveže meso 50 din., žive[ svinje preko 120 kg 200 din., od 50 do ; 120 kg 80 din., sveže svinjsko meso 50 itliiL, konji in kobile belgijske in norveške pasme čez 3 leta stari 400 dinarjev žrebeta in mladi konji belgijske in norveške pasme do 3 let 200 dinarjev, konji, kobile, mladi konji in žrebeta ostalih pasem 250 din., konji za klanje 50 jdinarjev. Očiščeni in odreni zaklani konji so carine prosti. Konji pa se smejo zaklati samo, če niso za nobeno drugo uporabo. Klanje konj se bo vršilo pod nadzorstvom državnih živino®drav-nikov. — Meseni izdelki: slanina, nesoljeno suha in prekajena 60 din., meso nasoljeno, v paci, suho in prekajeno (t. j. šunke in na drug način konservirano meso) 40 din., sveža B-vinjska mast f>0 dinarjev. Izvoz žive kakor zaklane živine, svežega in predelanega mesa, slanine, perutnine in živinskih surovin (kože, rogovi itd.) se more vršiti samo po železnici ali parobrodih preko carinarnic, pri katerih so nastavljeni državni živinozdravniki, nastavljeni od ministra za pol jedel jstvo. Ti živino-«iravniki bodo kontrolirali izvoz in bodo rezultate pregledov beležili tudi na carinskih deklaracijah. Sveže, suho, prekajeno meso ali meso v paci, kakor +ndi drugi mesni izdelki, ako nridejo iz' klavnice, so pod stalnim nadzorstvom državnih ži vinozd ravn ikov. Lastniki morajo imeti potrdilo živinozdravnika, da je meso v dobrem stanjn iri od zdrave živine. — Jajca 100 din., volna 250 din., kože, goveje 100. telečje 200, ovčje, kozje in od japrnet 100 dinarjev, krpe in volneni odpadki 250 din., nesortirane' krpe 250 dinarjev. — Staro železo 100! din., stari baker 150 din., črni premog 10 din. Za izvoz črnega premoga je potrebno dovoljenje, za ostale vrste pre-1 mosra pa je izvoz prošt. Za gozdarske proizvode je izvoz' prost, a zabranjen je žn hrastove prage.
g Doklada na direktne davke. Na seji finančnega odbora je predlagal finančni minister, da se naj ukine, oziroma omeji izvozna carina za večjo število predmetov, da ee olajša izvoz in stem dvigne našo valuto. Ker pa je imela država od izvoznih carin dosedaj okrog 150 milijonov dohodkov, bo z znižanjem carin zgubila .približno 100 milijonov. Da se krije ta primanjkljaj,,je predlagal finančni minister davčne doklade na vse neposrodne davke, izvzemši invalidni davek, dohodnino in osebni davek. Ta davčna doklada naj bi se računala za leto 1920 in 1921, torej‘za eno
leto nazaj. Te doklade bi se določile progresivno in bi znašale 15 do 50 odstotkov. O tem predlogu se bodo posvetovali posamezni klubi, potem se bo šele sprejel končnoveljavni sklep.
g Zakaj naš dinar pada* »Riječ« poroča: Da naša valuta pada, je več vzrokov: Slabi izgledi žetve je eden prvih pogojev. Potem, trgovci kupujejo mnogo tujih valut, da zadostijo svojim obveznostim, za katere je sedaj rok plača-nja in da bi nakupili novega blaga. Ko bo imel izvoz v rokah devize, bomo imeli takoj boljšo valuto. Razentega se vrše sedaj pogajanja o zaključku inozemskega posojila. Ko se to posojilo realizira, in če bo znašalo tudi samo 100 milijonov frankov, bomo imeli pri nas tujo valuto mnogo cenejše.
g Svoboden promet z devizami In v^IntamL Glasom naredbe finančnega ministrstva je promet z devizami in vafyitami popolnoma prost. Zavarovanje valute odpade. Od svobodnega prometa z devizami in valutami je izvzeto sledeč^: zlat in srebrn denar se ne sme v nobeni količini izvažati iz države. — Potniki,’ ki potujejo v inozemstvo, smejo enkrat na mesec vzeti seboj 2000 dinarjev v papirju. Drugače pa je izvoz kronsko-djnarskih novčanic prepovedan.
g Kupo vina ovsa, zobi, ječma, kn-kuruza. Poziva ju se interesenti, da stave Komandi Dravske divizijske oblasti pismene porar*dbe za prodaju ovsa, zobi, ječma i kuknruza franko intendantsko slagalište i to: za iijubljanu 190.000 kg, za Maribor 200.000 kg, za Celje 20.000 kg. TTkupno 41 vagona po 10 tona. Za-kljnčivanje pismene pogodbe 4. avgusta prepodne u intendaturi Komande Dravske div. oblasti. Slagalište imaju željezničke prage. Predaja u vrečama ill ala rinfuza i to 10 vagona do 15. avg. 10 vagona do 31. avg. i 21. vagona tekom meseca septembra tek. god. Ispo-rnka po prepisanim uslovima, dozvo-1 jeno jedan procenat neefotoče. Sto je više Odbije se od računa. Ponudbe i cene staviti ovako: a) cela količina čistog ovsa, b) po jedna t regina cele "količine u ovsu (zobi) jeomu i kuknruza. e) po jedna tfečina cele količine u ovsu (zobi) i dvije tre<!ine u ječmu ili kukuru-zu. Komisijski prijem u navedenim sl agali štima. Ponude se primaju na matije i vece količine od gore označenih. Kaucija 10 odst. od ponudjene cene. Pobude biliegovuti ea 2 dinara. Uslovi se mogn videti kod divizijske intendan-ture.
g Trgovsko agenturo namerava ministrstvo za industrijo in trgovino o-snovati v Solunu. Na novo so otvorjene trgovske agenture v Napulju in Manchestru.
g Razstava zvonov na ljubljanskem \elesejmu. Industrijska družba z Jese-nic-Fužin razstavi na ljubljanskem velesejmu tri jeklene zvonove. Jeklen zvon te družbe stane osmi del tega, kar stane bronast ter ima precej močan doneč glas.
g Za poljski vzhodni sejem. Poljski generalni konzulat v Zagrebu poroča, da bo izdal vsem, ki potujejo na Poljsko na »Vzhodni sejem«, dne 25. septembra do 5. oktobra 1.1. brezplačni vizum na potne listine.
g Stanje tobačnih nasadov v Nem* fijl. Stanje južno-nemških tobačnih nasadov je nepovoljno. Suša je rastlinam zelo škodovala. Pome j e nasejani tobak se je skoraj popolnoma posušil. Vsled; slabih izgledov tobačne letine so se eene tobaka v Nemčiji zvišale.
g Izvoz zlata i* Romunije. V ministrskem svetu so razpravljali o svobodnem izvozu zlata, ki 6e dobiva v romunskih rudnikih. Temu predlogu je nasprotoval samo finančni minister, dočim so se ostali ž njimi strinjali. — Vprašanje še ni rešeno.
g Industrijska kriza na Češkoslova* i škem. Industrijska kriza v Moravski Ostravi, se vedno bolj siril Tudi največ- j ja podjetja se ji ne morejo več upirati. Železnarne v Vitkovicah so vsled pomanjkanja naročila skušale s proizva-; janjem zalog in z drugim delom zapo- i sliti delavce, pričakujoč, da se bo polo-: žaj v doglednem času zboljšat. Toda to ; pričakovanje se spričo slabih gospo- • darskih razmer ni izpolnilo in so že-i
leznarne primorane, odpuščati delavce. Dosedaj je bilo odpuščenih krog 3.000. Če se do septembra, razmere ne bodo zboljšale, bo nadaljnik 2000 brez dela. Pri tem se ozira tudi na gmotno stanje delavstva. Prvi,so odpuščeni najmlajši, in oni, ki so najboljše situirani. Kemi-čno-industrijsko d. d. v Oderfn rtu je popolnoma ustavilo obratovanje. V Prago je odšla deputacija delavstva in upj*ave, da bi izposlovala državna naročila in na ta način preprečila popolno ustavljenje obrata. Država je na to tudi naročila nekaj umetnih gnojil, tako, da se bo vsaj deloma obratovalo.
g Cirkulacija bankovcev v Angliji. Koncem julija je bilo v Angliji v prometu 128,283.000 funtov Šterlingov proti 177,718.000 funtov šterlingov po prejšnjemu izkazu angleške banke.
g Zbirka za zlato podlago v Poljski. V Lvovu se je nabralo za zlato podlago poljske valute 15 meterskih stotov žlahtnih kovin v vrednosti 300 milijo* nov poljskih mark.
g Ameriška prohibltna carina na
magnezit. Kakor poročajo iz Newyor-ka, bodo Zedinjene države uvedle pro~ hibitno carino na magnezit. S tem bo najbolj prizadeta avstrijska industrija magnezita, ki je pred vojno prodala tri četrtine celokupne avstrijske mag« nezitne produkcije v Ameriko.
g Izvoz premoga iz Amerike. Izvo« premoga iz Zedinjenih držav je znašal leta 1918 — 19,954.100 ton, leta 1919. 16,393.000 ton, in 1. 1920. 34,410.000 ton. Najboljši odjemalci L 1920 so bili Kanada, Italija, Francija, Holandija, Švedska, Švica, Danska in južno-ame-< riške države.	,	.	'	;
g Francoske banke so znižale diskom tno mero od šest na pet in pol odštet-kov. Odstotna mera na predujme se j« določila na šest in pol odstotkov.
Mala oznanila.
Boljše gospode ali trosoo-diftne sc spremne na hrano. Naslov v upr# vi. 1096 2—5
Pohištvo it eno «obo In kuhinjo s** proda. Studenci, Dr. Krekova ceata 3 J. 1101
Zamenjam svoie iz dveh sob. kabineta kuhinj« in predtobe obstoječ* stanovanje v
Tattenbaeheri -ni ei zn 4 do 5 sob v blitini kolodvora ali Tattenbachovi ulici. Ponudbe na Dragotin K"pif, Tatten-bachjva n!ic» M, 1090 3-2
Pranj« oblek In perila se
vzame na Hom. Stro^majer-jeva ulica St. 8.	,
Proda 99 vefi lesenih zabojev. Marib. tiskarna d 4.	*
Prvovrstnega
ki j« dobro Urežbjn t trgovskem knjigovodstvu in dober hilancist, kakor tudi prvovrstno stenograflnjo za nemški in alnvenski imi« in *tro|eplsko iš?e 7t> f.iraprellen naslon družba „IMPEX“ r Ljubljani. 1099 3-1
Cenjenemu občinstvu na-inaojam, da sem svojo
kavarno
popolnoma renovlral in prahu prost vrt na novo uredil. Najel sem |jjv«vr*tno
zagrebško godbo,
katera bode igrala od sobota
naprej dnevno. 7!aftetek koncerta ob 20. url zvefer brez nabiranja, obilen obi-k se piiporoča	1100	2—1
Josip Žirjart, kavarnar.
-------------n
Olavnl urednik t Radivof Rehar, rj ^Odgovorni urednik: Rudolf Ozim,
Hotel ,;Stara pivarna“ (Halbwidl)
(krasen vrt)
V petek, dne 5. avgusta 1921 ob 19. url
umetni tamburaški zbor iz Zagreba,
Vstopnina prosta. Brez pobiranja.	1108
Vedno sveže, mrzlo Gdtzovo pivo.
Družabnik
s 150.000 K se išče za dobro vpeljano trgovino i Čevlji na prometnem prostoru. Ponudbe pod ,Dn« žabnik* na upravo lista.	J098t
Dobro vpeljana
DELIKATESNA TRGOVIN^
z blagom in Inventarjem vred se prodal Naslov pove uprava.	10
Leieno poblStoo I Železna pohištvo Tapetniško poblStoo
dobro in po coni ▼ zalogi pohištva \
Karo! Prels, IHarlbor
217 io—to Slomikev trg 6.
Ceniki zestonj!	Ceniki zestonjl
Nahrbtniki
*a planine v raznih velikoslil ir jadrovine ntirffma gumfranepa | plains, {turte za rol6, tra-i kovl ze žaluzije, mreže za konje, žoge za nogomet, gonilni Jermeni itd pri
Iv. K« avos, SVSariboi
\ Aleksandrova c. 13.
1065 5-S
Zavod za straženje in zaklepanje v Mariboru
prevzame
vsako vrsto stralenj« v mesta, ne kolo* dvorili, kakor tudi spremljanj« felesnti* kih vosov. — Pojasnila v pisarni i Pri« ■ tantika ulica 2.
KNJIGOVEZNICA
MARIBORSKE TISKARNE D. D.
KI JE NAJMODERNEJŠE UREJENA. SE
PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU. OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA
VSA V KNJIGOVEfeKO STROKO SPADA-n -	JOČA	DELA.
IZVRŠBA SOLIDNAI CENE ZMERNE!
Uurtnib is izdajatelj; .Konzorcij Ubor*. — Tisk«; Mariborska tiskarna d. d.