IJfo Jiffl«
i uBiuiua prar&na ▼ gofovfnf
I IgfMjuti, v soboto, dne 16. decembra 1939
Stev. 287
Maroftnina mesetao
25 Din, za isozem* stvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inoaemstro 120 Din
Uredništvo je t Kopitarjevi nI. 6/HI

Telefoni arerfništva hi apraves 40-91, 40-02, 40-83, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka la dneva po praznik«
Csna 2 din
Oekevn4 r«4nn Ljubljana številk* 10.650 in M.349 za inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6.
Ob stoletnici Muzejskega društva
Danes so se zbrali v Ljubljani slovenski fcgodovinarji, da s svojim stanovskim zborovanjem še posebej proslave veliki dogodek v slovenski kulturni zgodovini, namreč stoletnico ustanovitve Muzejskega društva; obenem pa tudi, da se povežejo med sabo v skupnih težnjah in skupnih naporih, v smernicah raziska-;vanja slovenske zgodovine in vsega, kar je v zvezi z domoznanstvom, ki prav z obnavljanjem preteklosti daje trden temelj bodočnosti. Sijaj stoletnice njihovega organiziranega napora za raziskavanje naših krajev in dob pa nam nalaga dolžnost, da se tega velikega dogodka spomnimo na uvodnem mestu, zavedajoč se, da mora vsakemu našemu dejanju in naši odločitvi v političnem kakor tudi kulturnem pogledu, če hoče biti organsko in z narodno rastjo v skladu, biti v osnovi trdno in stvarno poznanje preteklosti. In to solidno podlago naši narodni izobrazbi ter tesno zvezo s preteklimi dobami, kakor tudi prikazovanje napak naših očetov in dedov: to je naloga naših zgodovinarjev, ki so se danes zbrali v Ljubljani in ki jih v imenu slovenske javnosti pozdravljamo prav tako prisrčno, kakor jim tudi s ponosom čestitamo k stoletnici njihove osrednje organizacije — Muzejskega društva.
V letu ljubljanskega kongresa 1821 je dal pobudo za deželni muzej v smislu takratne romantične in v preteklost zavarovane dobe ljubljanski škof Avguštin Gruber, kar pa je ostalo samo lepa zamisel. Zamisel, da je treba tudi v Ljubljani društva, ki »bi si stavilo za cilj, boriti se ne samo politično, literarno ali kulturno z zgodovino, temveč si tudi postaviti središče in zbirališče za vse, kar nudi dežela zanimivega s področja naravoslovja, obrti, industrije in umetnosti.< ln če so ti prvi domoljubi še mislili, da bo tak muzej ustanovila država ali vsaj dežela s svojimi sredstvi, so se zmotili, kajti tako rodoljubno dejanje je tedaj slonelo izključno samo na materialnem žrtvovanju vnetih mož, ki so se zavedali važnosti zbiranja zgodovinskih predmetov in raz-iskavanja že davno odmrlih dob. In tako se je ustanovilo 18. decembra 1839 zasebno Muzejsko društvo — seveda še z nemškim imenom —, ki pa so mu stali ob strani tudi tedanji slovenski rodoljubi Prešernovega kroga, celo poljski emigrant Korytko, kar budi v nas danes spet posebni občutek. Tako je iz privatne iniciative in iz žrtev ljubljanskih in kranjskih prosvetljenih mož vseh stanov pognalo društvo, katero je postavilo temelj za slovensko kulturno poznavanje izredno važnemu muzeju, ki se je preselil po petdesetih letih — torej pred petdesetimi leti! — v tako impo-zantni hram, kakor ga imamo sedaj v svoji sredi. Gradivo pa, ki so ga nabrali v vsem tem stoletju in ga opisovali v svojih letopisih in izvestjih ti neutrudljivi kranjski pokrajinski rodoljubi, je ostalo in množilo s svojo usedlino našo domoznansko vednost. Ustanova, ki so ji kumovali Kranjci obeh tedanjih občevalnih jezikov, se je razrastla v veliko vseslovensko ustanovo, ki je s slovenskimi znanstvenimi izdajami še pred vojno izrecno poudarjala vseslovensko področje svojega udejstvovanja.
In danes stoji Muzejsko društvo v vsem svoj.em razcvetu med nami in izdaja naše osrednje muzejsko glasilo Muzejski glasnik, ki druži vse slovenske zgodovinarje v skupno družino in delo ter priobčuje rezultate dolgih, dolgih let, ki pa morejo biti odločilnega pomena za vrednotenje našega narodnega življenja in za poznanje naših najstarejših svoj-skih osnov, na katerih smo zrastli v narod, ponosen na svojo preteklost. Ta je bila često-krat izkrivljena po gledanju raziskovalcev tujega duha: naših zgodovinarjev dolžnost je bila in je, odkriti tako podobo naše zgodovine, kakor je resnično bila, tudi če bi današnjega Slovenca bolela, toda prikazati ga iz našega duha, ki ni isto kot tendenca, temveč samosvoja pot brez ozira na tuja mišljenja. Slovenska zgodovinska znanost si ustvarja svoja pota in svoje metode ter tudi svojo vsebino: in Muzejsko društvo daje vsem tem modernim težnjam svojo streho in pokroviteljstvo ter gre tako z roko v roki z našo univerzo, kjer se uvaja v skrivnosti zgodovinskega razumevanja naš naraščaj. In kakor je bilo prvotno Muzejsko društvo tesno povezano z muzejem, tako je sedaj tesno povezano z muzejem in univerzo, kar more dati slovenskim zgodovinskim vedam najlepši rezultat. Tudi če so se ob stoletnici nekatere vede, ki jih je nekdaj združevalo Muzejsko društvo, specializirale in si ustvarile svoja samobitna področja, je ostalo Muzejskemu društvo in političnim ter kulturnim, umetnostnim in arheološkim raziskovalnim zgodovinskim težnjam toliko polja, da ga ne bodo izčrpale še generacije zgodovinarjev. Zgodovina se namreč tvori sproti in sproti je treba napolnjevati našega duha z novimi odkritji, ki so lahko usodnega pomena za razvoj vsega naroda.
Ob stoletnici začetka tega organiziranega zgodovinskega dela, kateremu je temelj položil že Linhart s prvo slovensko koncepcijo zgodovine naših krajev, so se zbrali slovenski zgodovinarji v Ljubljani, da se pogovore o svojem deiu in načrtih. Ti zgodovinarji, ki so izdali v spomin tega dne monumentalni zbornik svo-jjih razprav, s katerim so pokazali svojo voljo
Angleške vojne ladje čakajo
Nemška križarka »Admiral Spee« bo morala šele čez nekaj dni iz luke Montevideo na odprlo morje
London, 15. dec. t. Reuter. Angleška vlada je sporočila svojemu poslaniku v Urugvaju, naj se urugvajski vladi zahvali za takojšnjo rešitev 61 angleških ujetnikov, ki so se nahajali na nemški vojni ladji »Admiral Graf v. Spee« in ki so prišli v nemško ujetništvo, ko je nemška vojna ladja potopila njihove trgovske ladje.
Angleški poslanik je dobil nadalje nalog, da stopi v stik z urugvajsko vlado glede njenega postopka nasproti nemški vojni ladji, ki se je zatekla v Montevideo. Urugvaj je ob izbruhu vojne izjavil, da ostane nevtralen in da se bo držal predpisov Zveze narodov glede nevtralnosti.
Nevtralnostni zakon pa zahteva, da mora vsaka vojna ladja v 24 urah zapustiti nevtralno luko ali pa mora biti zaplenjena in razoro-žena. Izjema velja samo za one ladje, ki so toliko poškodovane, da za plovbo niso sposobne. Tem se lahko dovoli daljše zadržanje v nevtralnem pristanišču, da škodo popravijo v toliko, da so za plovbo sposobne. Orožja pa ne smejo sprejeti nobenega.
17 zadetkov
Urugvajska vlada še ni sprejela dokončnega sklepa glede bivanja nemške vojne ladje, ki je hudo zadeta od 17 naravnostnih zadetkov, a je za plovbo sposobna. Verjetno bo dobila dovoljenje, da nekaj časa ostane v luki, da glavne poškodbe popravi. Angleška vlada se bo strogo zanimala, da bodo zakoni nevtralnosti spoštovani, V nasprotdem primeru ima namreč njeno brodovje pravico, da vdere v urugvajsko luko in nasprotno ladjo tamkaj uniči.
Popravljanje nemške ladje bo otežkočeno zaradi dejstva, da se urugvajska podjetja branijo, da bi prevzela popravljalna dela. Nemška' križarka brez dvoma ne bo dobila oklopnih plošč, ker se te itejejo že med vojni material.
Pred luko čakajo ...
Angleške križarke čakajo, kakor je poročala angleška admiraliteta snoči, pred vhodom v pristanišče. To sta »A j a x« in »A c h i 11 e s«, ki sta se udeležili bitke ▼ sredo zjutraj, nadalje križarka »E x e t e r«, ki pa jo še popravljajo, ter tri druge vojne edinice, ki so priplule pred Montevideo. Med njimi so najbolj moderne torpedovke. Križarka »B a r n h a m«, o kateri so nemška poročila govorila, da se je udeležila pomorske bitke, se ne nahaja v južnem Atlantiku in ta vest ni resnična. V bližini se nahaja tudi križarka »C u m b e r -1 a n d«.
Pogreb nemških žrtev
Pogreb 36 smrtnih žrtev na nemški vojni ladji »Admiral Graf v. Spee« bo jutri, v soboto. Udeležilo se ga bo tudi 100 mornarjev z angleških križark, ki so se z nemško vojno ladjo borile. Nemško mornarico bo zastopal neki nemški admiral, ki se je nahajal na »Admiral Graf von Speeu« tudi med bitko.
Nemška oklopnica je v zadnjih tednih potopila celo vrsto ladij v južnem Atlantiku. Potapljala je predvsem tiste, ki so se same spuščale na morje. Do sedaj se še ni primeril napad na skupine trgovskih ladij, ki so jih spremljale vojne ladje. Šele iz seznama imen ladij, ki jih je nemška vojna ladja potopila, so angleške oblasti izvedele za usodo dveh ladij, ki so jih dalje časa pogrešali. (Imena in velikost teh ladij objavljamo na drugem mestu pod naslovom »Potopljene ladje«; op. ur.)
48 ur!
Washington, 15. decembra. AA. Štefani. Urugvajska vlada je obvestila vvashingtonsko vlado, da je dovolila nemški bojni ladji, da sme ostati v Montevideu 48 ur, da bi izvedla popravila brez ozira na to, če je bila ladja poškodovana v pomorski bitki, ali zaradi kake druge nesreče.
32.000 tonski ,Renown' prihaja na pomoč
London, 15. dec. t. Reuter-Admiraliteta noče objaviti imena tistih vojnih ladij, ki so dobile nalogo, da počakajo nemško vojno ladjo »Admiral Graf v. Spee«, ki mora te dni zapustiti urugvajsko luko Montevideo, V pomorskih krogih pa ne zanikajo poročil, da je bila velika oklopnica, ki je križarila po južnoafriških vodah, kjer je zasledovala nemško oklopnico »Admiral Graf Spee«, dobila nalogo, da s spremstvom torpedovk hitro odpluje v urugvajske vode. To bi bila edino oklopnica »R e n o w n« (32.000 ton), o kateri je znano, da je bila v Južni Afriki.
Angleška „Ekster" pojde v argentinsko luko na popravilo
Newyork, 15. dec. b. Britanski mornariški ataše je prosil argentinsko vlado, naj dopusti, da dopluje britanska križarka »Exeter« v luko Poerto del Gran, kjer naj bi ranjenci dobili zdravniško
pomč. Argentinska vlada je želji ustregla. Včeraj popoldne je letalo z »Exetra« pripeljalo tri hudo ranjene mornarje, od katerih sta dva takoj umrla. Poročajo, da bo »Exeter« prepeljan v ladjedelnico v svrho večjega popravila. Poveljnik ladje je zahteval tudi v bolnišnici prostor za 100 oseb
Tudi „Cumberland" priplula v Montevideo
Montevideo, 15. dec. b. »Unites Press« poročajo, da je priplula v Rio dela Plaza težka britanska križarka »C u m b e r 1 a n d«, ki ima 10.000 ton. »Achilles« in »Cumberland« se vidita iz 6ame luke, medtem ko sta ladji »Aiax« in »Exeter« izginili v vzhodni smeri južnega Atlantika ter ju ni mogoče več videti z obale.
Nemški poslanik v Urugvaju Anton Landmann je ponovno konferiral z urugvajskim zunanjim ministrom in ga prosil za dovoljenje, da sme ladja tako dolgo ostati v Montevideu, dokler ne bodo končana vsa potrebna popravila.
Takoj po konferenci nemškega poslanika Land-manna je prispel v urugvajsko zunanje ministrstvo angleški veleposlanik Draake ter izročil urugvajski vladi zahtevo 6voje vlade, da mora »Graf Spee« zapustiti luko.
Hude borbe v zraku nad nemškimi otoki
Na angleški in na nemški strani boleče izgube
London, 15. dec. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo sporoča, da so v zračnih borbah nad Hel-golandom v toku zadnjih 24 ur bila sestreljena štiri nemška letala znamke »Messerschmitt« ter tri angleška vojna letala..
Berlin, 15. dec. AA. DNB: V bližini Helgo-landa je prišlo včeraj popoldne do zračne borbe med nemškimi lovskimi letali in angleškimi bombniki. Na angleški strani se je borbe udeležilo 12 najmodernejših vojnih bombnikov za dolge polete. Nemška letala znamke »Messerschmitt« so napadla angleške bombnike ter jih zbila šest. Eno nemško lovsko letalo se je moralo spustiti na gladini.
London, 15. dec. t. Reuter: Angleške izvid-niška letala in bombniki so tudi davi letela nad nemškimi otoki Helgoland, Borkum, Norderney in Sylt. Opazila so sovražnikova vodna letala. Angleška letala so vrgla bombe na nje. Angleška letala so se vsa vrnila.
Berlin, 15. dec. t. DNB. En angleški bombnik je priletel nad nemška letalska oporišča na otoku Borkum ter je vrgel nekaj bomb. Toda takoj je bil pognan v beg. Dva angleška bombnika pa sta poskušala bombardirati oporišča na Syltu, toda bombe so popadale v morje. Pri včerajšnjem spopadu nad Frisiškimi otoki je bilo od 20 angleških letal, ki so napadla otoke, sestreljenih 10, medtem ko je bilo uničeno samo eno nemško letalo.
London, 15. dec. b. »Echange Telegraph«. Včeraj popoldne se je razvila nad Severnim morjem velika letalska bitka med nemškimi in angleškimi letali. Nemška letala so varovala eskadro vojnih ladij, ki je bila sestavljena iz križarke, ene podmornice in nekaj rušilcev. Nemška eskarlra se je spuščala s severa proti jugu proti nemški obali in so jo odkrili britanski letalci. Britanska eska-dra je štela 20 bombnikov. Nemške bojne ladje so takoj pričele streljati na angleška letala, ki so nanje spuščala bombe. Nemške pomorske eskadre so takoj prosile radijskim potom za letalsko pomoč in so se z nemškega oporišča dvignila nekatera letala, ki so se spustila v borbo Z angleško eskadro. Nemška letala so napadla v manjših skupinah po dva do tri letala. Borba je trajala dokaj dolgo ter se je razvijala v veliki razdalji od severa
Angleški kralj J n r i j t Franciji. Desno od njega predsednik Francije L e b r u n in predsednik francoske vlade D a 1 a d i č r
in zmožnost, razlagati Slovencem njihovo rast iz najdaljnejših osnov v narod, menjavo njihove zemlje, na katero jih je postavil Bog in raziskavati duhovno podobo prednikov iu njihovo umetnostno tvorno ustvarjanje. Ob tej priliki želimo, da bi duh ljubezni d> vseh oblik preteklosti zajel tudi najširše plasti ne tako, da bi vanje oklepali duha današnje dobe, temveč v tem smislu, da bi jih ne uničevali, temveč hranili v muzejih, ki naj se ustanove .T vsakem večjem kraju z veljavo pokrajin-
skega in okrajnega pomena. Pa tudi v tem, da bi narod ne delal vratolomnih skokov in poizkusov, kjer nas lahko prepelje čez brezna lepa naslonitev na duha naših očetov in njihovo modrost, ki ni bila samo od včeraj, temveč so jo podedovali od vseh mrtvih, ki so bili tudi nekoč živi člani naroda. Zgodovina je namreč tista lepa veda, ki veže žive z mrtvimi ter jih budi v novo skupno življenje, ki šele tvori pravo narodno Bit in dela Narod večen1	M
proti jugu vse do nemške obale. V tej borbi so Angleži sestrelili štiri nemška letala najnovejšega tipa »Messerschmittc, medtem ko Angleži pogrešajo tri letala, ki se niso vrnila v oporišče. Zaradi velike brzine letal in nagluga manevriranja vojnih ladij ni znano, če je bila katera izmed njih zadeta.
Druga angleška eskadra pa je včeraj izvedla nov napad na nemško letalsko oporišče na otoku Syltu. Tam je vrgla štiri težke bombe, ki so eksplodirale in napravile ogromno škodo.
Potopljene ladje
London, 15. dec. t. Reuter: Pomorske oblasti javljajo, da so bile zadnje dni potopljene naslednje ladje:
Angleška petrolejska prevozna ladja »San Alberto« (7.379 ton) je bila na južnovzhodni # obali poškodovana od mine. Od 43 mož posadke je utonil samo eden.
Belgijska tovorna ladja »Rosa« (1103 ton) je zadela na angleški obali na mino in se potopila. Ubit je bil samo en mornar. Vsi drugi (15) so rešeni.
Iz listin nemške vojne ladje »Admiral Graf von Spee« izhaja, da je ta ladja v zadnjih tednih potopila: »Nevvton Beech« (4600 ton), »Fry-castle« (700 ton), »T ravan i on« (500 ton), »H untsman« (8000 ton), »Clement« (5000 ton), »Doric Star« (10.000 ton), »Eary« (4000 ton) >11 r i on h a 11« (3859 ton) in »Tairca« (7083 ton). Izvzemši zadnjih dveh je angleška admiraliteta vse ostale že proglasila kot izgubljene.
Nemška tgrovska ladja »Adolf Leonhardt' (2.989 ton) je bila zasledovana od angleških vojnih sil v južnoafriških vodah. Ker ni hotela priti v ujetništvo, se je sama potopila.
Angleške pomorske oblasti javl jajo, da so bile v tem tednu na norveški obali potopljene tri nadaljnje ladje, in sicer dve angleški: »T h o m a s W a 11 o n< in »D e p t f o r d< ter grška ladja »P a r a 1 o s«. Posadke so bile rešene.
Angleški vlačilec »Ludford« je zadel na mino m se potopil. 17 mož posadke je utonilo.
Pomorska bitka pri Jiitlandu?
London, 15. dec. AA. Havas: Iz Osla javljajo Agenciji Reuter sledeče: Včeraj so na jugovzhodni obali Norveške, blizu tam, kjer se je v pretekli vojni odigrala bitka pri Jiitlandu, slišali čez 60 eksplozij. Eksplozije so bile podobne topovskemu streljanju. To vest je prvi prinesel Rogolend, list ki izhaja v Stavangru.
Mexico, 15. dec. AA. Štefani: Velika nemška čezoceanska ladja »Kolumbus« je odplula snoči iz luke Veracruz in odplula v neznano smer.
Na suhem
Pariz, 15. dec. Ilavas: Na vsej fronti je bilo vso noč in vse dopoldne bolj živahno delovanje. Ponekod je prišlo do večjih spopadov med nemškimi in francoskimi oddelki, močnimi do 50 mož. Posebno pri reki Blies je bila živahnost največja.
Ivondon, 15. dec. t. Reuter. Ministrski predsednik Chamberlain je prispel na francosko-nein-ško mejo, kjer želi nekaj dni ostati pri angleških četah.
Zagrebška vremenska napoved: Poslabšanje vremena s padavinami.
Zemunska vremenska napoved: Pretežno oblačno v vsej kraljevini, tu pa tam dež. Snežilo bov p laninskih krajih in na severu. Na severu se bo tudi nekoliko ohladilo, na jugu pa bo topleje.
Občni zbor Glavne zadružne zveze
(Glej ppro&lo na 4. strani)
Zahvala Celja dr.šuteju
Celje, 15. decembra.
Na današnji plenarni seji celjskega občinskega sveta je obč. svetnik Fazaritjc Anton predlagal, da se pošlje finančnemu ministru dr. Šuteju brzojavna zahvala za veliko razumevanje, ko je podpisal odlok o zopetni vpostavitvi carinarnice v Celju, za katero so se vsi gospodarski krogi in tudi celjska mestna občina potegovali vsa leta od ukinitve carinarnice od 1. 1927 dalje. Celjski občinski svet se zaveda velikega pomena zopetne vpostavitve te ustanove in izreka zahvalo vsem, ki so k temu pripomogli. Občinski svet je predlog g. Fazarinca navdušeno in s ploskanjem sprejel. Prav tako bo odposlano zahvalno pismo načelniku finančnega ministrstva dr. Pavliču. Mestni župan dr. Voršič jg izrekel posebno zahvalo senatorju Alojziju Mihelčiču, ki je uspešno interveniral in dosegel v Belgradu to, kar so na merodajnih mestih vsa leta in še pred nekaj meseci odklanjali.
Najprej enakopravnost
Zagrebški »Obzor« prinaša z ozirom na članek dr. Mihajla Iliča, ki se je v »Napredu« zavzel za čimprejšnjo demokratizacijo Jugoslavije, važen članek, čigar glavna misel in tendenca se da povzeti H takole: Vidovdanska ustava je bila dosti demokratična in bi bila, ako bi se bila na primer izvajala v Belgiji, prinesla povoljne rezultate glede na demokratično politično življenje v državi. Pri nas pa je bila vidovdanska ustava že vnaprej obsojena na neuspeh. To pa zaradi tega, ker je kljub svojim demokratskim določbam v prvi vrsti težila za tem, da zasigura nadvlado srbskemu narodu. Zato je omogočala, da so mogli režimi urejati in voditi politično življenje v državi v nasprotju z demokratičnimi določili ustave, ki so se žrtvovala in kršila, če je bilo treba izvajati nasilje v prid režimu in njegovim ciljem, tako da je bil hrvatski narod dejansko izven zakona. Na ta način je vidovdanska ustava postala goli kos papirja. Tudi režim, ki se je uvedel 1. januarja 1929, je izjavil, da je treba uresničiti enakopravnost Hrvatov in Slovencev s Srbi, toda kljub temu so hegemonisti, ki so dobili režim v roke, uvedli absolutizem, tako da je bila izjava režima o novih načelih vladanja brez vrednosti. Te izkušnje nas uče, da je v prvi vrsti treba preurediti državo na temelju stvarne enakopravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev, da bi demokratska ureditev uspešno delovala. Resnična demokracija je odvisna od tega, da se dejansko ustvari ravnopravnost med Hrvati, Slovenci in Srbi, kar so za časa pretekle svetovne vojne izjavili tudi člani jugoslovanskega odbora, kakor tudi predstavniki srbske vlade.
Iz tega članka »Obzora« moremo zaključiti, da tudi on stoji na stališču, da je pri nas demokratizacija, ako naj ne ostane na papirju, odvisna od tega, da se država uredi po tistih načelih, ki so bila merodajna tudi pri sklepanju blejskega sporazuma med Cvetkovičem in dr. Mačkom.
Pravoslavna cerkev za mir
V pravoslavni saborni cerkvi v Belgradu je bjlo 14. t. m. bogoslužje, da se od Boga izprop mir za Jugoslavijo in za ves svet. Po molitvi ]e imel govor niški škof Ivan, ki je med drugim rekel: Mi pravoslavni Srbi najbolj vemo, koliko_ žrtev je naš narod doprinašal, da se ohranijo krščanska načela, kakor jih uči naša sveta pravoslavna Cerkev. Samo knez miru more vpostaviti mir in zato smo se obrnili na Boga, da narode spameti, da bodo med seboj složni in se ljubili kot člani ene same družine. — Zički škof Nikolaj je izdal pastirsko pismo, v katerem veličuje blagor miru in poziva srbsko ljudstvo, naj moli za mir.
Zemljeradniki proti komunistom
Glavni odbor mladine zemljeradniške stranke je izdal sledeči komunike: »Resolucija, ki so jo te dni širili na belgrajskem vseučilišču in po mestu, ni resolucija zemljoradniške mladine, niti jo je ta mladina natisnila in širila. Odločno zanikujemo, da bi bila ta resolucija resolucija zemljeradniške mladine in obsojamo taka zlobna podtikanja.« Omenjena resolucija je bila delo komunistov.
Neodkrito stališče opozicije
Stališče Stanojevičevih radikalov, Davidoviče-/ih demoktratov in JNS nasproti sporazumu Cvet-kovič-Maček — tako pišejo hrvatski listi — ni narekovano po načelnih razlogih, najmanj pa še od bojazni za interese srbskega naroda, saj opozi-cionalni prvaki sami izjavljajo, da je mednarodni položaj zahteval, da se sporazum med vlado in dr. Mačkom podpiše čimprej. Glavni razlog drža-nja srbske opozicije, pri kateri seveda zaplečkujejo tudi ljubljanski »Jutrovci« nasproti sporazumu je ta, ker ona ni sodelovala pri tej stvari in ni zastopana v vladi. Resničnost tega potrjuje tudi obnašanje zemljeradnikov, ki so bili v združeni opoziciji najbolj radikalni Srbi, so pa sporazum sprejeli kakor hitro so dobili mesto v vladi. Govoričenje in pisanje, da je zaradi sporazuma »srbstvo v krizi«, je neodkrito in goljufivo.
Prsti postopačem
Zagrebška »Hrvatska straža« prinaša članek, v katerem odločno zahteva radikalne ukrepe proti sodrgi, ki ogroža mesto Zagreb. 3. decembra so ti ljudje vprizorili v Zagrebu manifestacijo, zahtevajoč »kruha, dela in svobode«, kar so ponovili 10. t. m., o čemer je poročalo tudi inozemstvo. Kdor pa je te sprevode videl, se je mogel prepričati, da Hrvatov med temi ljudmi ni bilo niti 10%. To so bili deloma dobro plačani državni in mestni uslužbenci, pa brezposelni, ki pa niso doma v Zagrebu, niti drugod na Hrvatskem, ampak dan za dnem polnijo hrvatsko prestolico v trumah, prihajajočih iz drugih delov države. Eden izmed glavnih kričačev na teh komunističnih manifestacijah ima 5000 din plače na mesec. V Zagrebu more najti dela vsak Hrvat, ki zna kakšen posel, je pošten in nima pretiranih zahtev. Kdor pa nima posla, je večinoma prišel od drugod, večina teh brezposelnih pa so pijanci in lenuhi.
»Hrvatska straža« poziva bana, naj mesfo in deželo očisti teh privandravcev in sumljivih elementov, ki se jim ne ljubi delati, pa kričijo »kruha« in »dela«. Dolžnost policije je, da mesto očisti teh priseljencev, ki hočejo terorizirati pošteno in delovno hrvatsko ljudstvo. To je treba storiti tudi zaradi tega, da ne bodo imeli pravico voliti manjvredni elementi, s katerimi skuša komunistična
1.1:1.- t.iv-ruaii m»r«fp in nemire ter kontnima JUgUO.«..J>. ---------- - ,
promitirati našo državo v očeh inozemstva.
Belgrad, 15. dec. m. V Inženirskem doma j« bil danes redni letni občni zbor Glavne zadružna zveza za kraljevino Jugoslavijo, ki je vrhovna organizacija jugoslovanskega zadružništva. Na občni zbor je prišlo 47 delegatov, ki so zastopali 39 zadružnih zvez s 166 glasovi. Občni zbor je začel predsednik Glavne zadružne zveze in predsednik senata dr. Anton Korošec, ki je navzoče zadružnike pozdravil z nagovorom, ki ga objavljamo na drugem mestu.
Izvajanja predsednika so vsi navzoči zadružniki sprejeli z velikim odobravanjem in ploskanjem. Dr. Korošec je zatem prečital vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu,, kr. namestnikoma dr. Stan-koviču in dr. Peroviču ter pozdravne brzojavke predsedniku vlade Cvetkoviču, kmetijskemu, trgovinskemu, finančnemu, prometnemu in socialnemu ministru, nakar je tajnik GZZ Djordje Davidovič prečital poročilo o poslovanju GZZ v preteklem poslovnem letu. Poročilo nadzornega odbora je podal njegov predsednik dr. Branko Avramovič.
O poročilu upravnega in nadzornega odbora se je razvila krajša'debata, v katero sta posegla delegat Zveze nabavijalnih zadrug drž. uslužbencev Branislav Trajkovič in prota Ra-doslav Paunovič iz Vršca. Na kritiko' Broni-slava Trajkoviča je odgovoril podpredsednik GZZ inž. Voja Djordjevič. Prota Paunovič pa je v svojem govoru pohvalno omenit izvajanja predsednika dr. Korošca ter je pozval upravni odbor, da mora odločno nastopiti proti vsem činiteljem, ki rušijo zadružništvo. Občni zbor poziva, naj z vso odločnostjo podpira potrebe kmetijstva in zadružništva, ker pomeni vnašanje mira in reda v naše gospodarstvo, ki je v današnjih časih tega tako potrebno. Merodajni činitelji morajo zadružništvu dati na razpolago potrebna sredstva, da bo izvrševalo lahko uspesno svoje naloge v korist države.
Izvajanje prote Paunoviča so navzoči toplo
pozdravili. Občni zbor je nato soglasno dal razrešnico upravnemu in nadzornemu odboru. Prvi tajnik dr. Juretič je sporočil, da je v smislu društvenih pravil po kocki izpadla ena tretjina članov upravnega in nadzornega odbora. Občni zbor je vse te člane nanovo Izvolil deloma v upravni, deloma v nadzorni odbor. Samo namesto dr. Krafta, zastopnika nemškega zadružništva, je bil v upravni odbor izvoljen bivši nemški poslanec Tischler Josef. V upravni odbor je bil tudi izvoljen dr. Peter Uzelac, za njegovega namestnika pa Živko Štefanovič.
Občni zbor je zatem sprejel resolucijo, ki jo objavljamo prav tako na drugem mestu (4. stran). K tej resoluciji je na predlog prvega podpredsednika ing. Djordjeviča sprejel še to dodatno resolucijo:
1.	Kmetu proizvajalcu se mora zagotoviti polna cena za njegove pridelke in se ta cena ne sme v ničemer zniževati in tudi ne uporabljati v druge svrhe.
2.	Odkup od strani Prizada ali ravnateljstva za državno prehrano, v kolikor ta posel opravlja, mora biti prvenstveno od zadružnih organizacij, in to izključno po njihovih zadružnih centralah.
3.	Državne ali za državo odnosno od države pooblaščene ustanove morajo dati potrebne kredite za vnovčevanje kmetijskih pridelkov, da bi se preprečila nadaljna vojna špekulacija, ki v na'ši državi že obstoja.
4.	Vse rezerve hrane, ki so potrebne za državno obrambo, naj se zaupajo izključno zadružnim organizacijam.
Predsednik dr. Korošec Je dal obe resoluciji na glasovanje in sta bili soglasno sprejeti. Predsednik dr. Korošec se je zastopnikom posameznih zadružnih zvez zahvalil za udeležbo na občnem zboru, ki je potekel na dostojni višini in v popolni harmoniji ter bratskem sodelovanju, kakor to med zadrugami mora biti.
Pred uredbo o nadzorstvu nad cenami
Belgrad, 15. dec. AA. Nagel skok cen, ki se opaža zadnji čas, ne pušča ravnodušne naše državne oblasti. Uporabljajo se vse sile, da bi Se to skakanje cen brez opravičljivih razlogov čimprej ustavilo in da bi se špekulanti in brezvestni ljudje z najstrožjimi kaznami kaznovali. V tem smislu zaseda dva dnih nazaj skoraj neprestano v ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje plenum odbora za 'pobijanje draginje in brezvestne špekulacije, kakor ga določa člen 24 uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije z dne 25. septembra. Ta odbor ima nalogo proučevati vprašanje draginje in brezvestne špekulacije ter predlagati ministru za socialno politiko izdajanje novih ukrepov za pobijanje draginje. Odbor je sestavljen iz predstavnikov zainteresiranih gospodarskih ministrstev, predstavnikov vseh gospodarskih zbornic in Delavske zbornice iz Belgrada, centrale industrijskih korporacij, centralnega tajništva Delavskih zbornic, Glavne zadružne zveze in ostalih zainteresiranih organizacij, ustanov in strokovnjakov.
Kakor se iz navedenega vidi, proučuje ta odbor imenovana vprašanja načelno, nikakor pa ne posamično in v konkretnih primerih, za kar so pristojne upravne oblasti, odnosno krajevna državna policijska oblast ter okrajna sodišča po predpisih kazenskega sodnega postopka. Na teh sestankih plenuma odbora za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije so razpravljali o načrtu uredbe ia kontrolo cen, kakor ga je bil izdelal njegov pododbor. Izdelava take uredbe se je pokazala posebno potrebna zato, da se sedanje naglo in nerazumljivo povišanje cen najbolj potrebnih življenjskih potrebščin in ostalega blaga čim prej ustavi in najodločneje prepreči vsaka špekulacija in pretirano povišanje cen v primeri s cenami pred 1. septembrom, pa naj se to javlja pri proizvajalcih, med katere se ne prištevajo kmetovalci za svoje lastne proizvode, ali pa naj gre to za posredovalce, trgovce, ali druge prodajalce. Na ta način naj bi uredba o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije dobila izpopolnilo in bi postala še bolj učinkovita.
Toda treba je {»udariti, da niti uredba glede draginje in brezvestne špekulacije, niti uredba o nadzorstvu nad cenami nimata namena ovirati normalnega razvoja našega gospodarstva in pravilne razdelitve gospodarskih dobrin. Uredbi stremita samo za tem, da bi preprečili pretirano in neupravičeno bogatitev nekaterih proizvajalcev, grosistov in posrednikov, ki jih nič ne brigaj? koristi skupnosti in plačilne zmožnosti širokih potrošniških slojev, ki večinoma žive od stalnega zaslužka. Interes države zahteva v isti meri kakor ves normalni gospodarski razvoj, da se taka
brezvestna špekulacija v tem pogledu in v današnjih razmerah prepreči. V tem smislu se je gibala tudi razprava plenuma odbora in preostane le, da se v pododborni razpravi najde najboljši način za dosego tega cilja. Treba je posebej poudariti, da gredo vsa stremljenja ministra dr. Budisavljeviča v tej smeri, da mu ta odbor predloži v čim krajšem času svoje končnoveljavne konkretne predloge, da se izdajo najnujnejši zakonski ukrepi glede kontrole cen in še bolj učinkovitega izvajanja uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Tem sejam odbora je predsedoval načelnik oddelka za socialno skrbstvo D. Jeremič. Zaradi koordinacije dela glede teh vprašanj je tem sejam prisostvoval tudi predstavnik bana Hrvatske, svetnik Filipovič.
Zahvala kralj, dvora
Belgrad, 15. deCi AA. Na dan krstnega Imena kr. doma sv. Andreja sta Nj. Vel. kralj in Nj. kr. Vis. knez namestnik sprejela čestitke iz države in tujine, a katerimi se poudarjajo izrazi vdanosti in naslavljajo rodoljubne želje Nj. Vel. kralju in kr. domu. Po najvišjem nalogu ima pisarna Nj. Vel, kralja čast izjaviti zanvalo posameznikom in ustanovam za poslane čestitke kakor' tudi vsem, ki so se pri tej priliki vpisali v dvorske knjige. (Iz pisarne Nj. Vel. kralja št. 10.995.)
Posvet Pokojninskih zavodov
Belgrad, 15. dec. AA. V ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje je bila konferenca pokojninskih zavodov za .zasebne nameščence iz Belgrada, Zagreba, Ljubljane in Sarajeva, na kateri so razpravljali o razširitvi pokojninskega zavarovanja na trgovske pomočnike, kakor tudi o razširitvi zavarovanja na zobne tehnike in strojarje s strojarskim izpitom v smislu pooblastil letošnjega finančnega zakona. Poleg tega so razpravljali tudi o vprašanju novega statuta za pokojninske zavode ter so določili glavne smernice za izdelavo statutnega načrta zlasti na predpise, ki bodo veljali za volitve v glavno skupščino in ostale samoupravne organe pokojninskih zavodov. Te volitve bodo razpisane, čim bo statut odobren.
Mestne občine iščejo posojili pri SUZOR-ju
Zagreb, 15. dec. b. Danes so obiskali poverjenika mestne občine Mato Starčeviča predstavniki belgrajske občine, ki so se zanimali za posojilo belgrajski občini. V zvezi z istim vprašanjem so obiskali, kakor poročajo, g. Starčeviča tudi župani drugih mest. Zagrebška občina je dobila od SUZOR-ja 30 milijonov dinarjev posojila, medtem ko želi belgrajska občina 50 milijonov din. Tudi ljubljanska občina želi večje posojilo zaradi organizacije civilne zaščite in izvedbe socialnih del v Ljubljani.
Sestanek poveljujočih generalov
Belgrad, 15. dec. m. V Belgradu so imeli konferenco vsi armadni poveljniki iz vse države. Njim na čast je priredil nocoj vojni minister armadni general Milan Nedič večerjo v Gardnem domu na Topčideru. Večerji so prisostvovali predsednik vlade Cvetkovič, vsi člani kr. vlade in poveljniki ar-madnih oblasti, armadni generali Milorad Petrovič, Bogoljub Ilič, Jovan Naumovič, Živko Stani-savljevič, divizijska generala Ilija Brašič in Peter Nedeljkovič, poveljnik mesta Belgrada armadni general Peter Kosič, načelnik glavnega generalnega štaba armadni general Dušan Simovič, poveljnik mornarice viceadmiral Marjan Polič, poveljnik letalstva arm. general Milojko Jankovič, pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba divizijski general Milan Radosavljevič, pomočnika vojnega ministra divizijski general Aleksander Stojanovič in Djordje Lukič, poveljnik kr. garde divizijski general Aleksander Stankovič, poveljnik konjenice divizijski general Milkovič, kabinetni Sef vojnega ministra polkovnik Miloš Maslovič
Pravilnik o izplačilu izseljenskih dolgov
Beograd, 15, decembra. AA. Finančni minister je predpisal pravilnik za izplačilo izseljenskih dolgov. Po tem pravilniku se bodo hranilne vloge izseljencev pri tistih naših domačih denarnih zavodih, ki 60 prišli pod konkurz od 1. januarja 1925 pa od 1. februarja 1931, izplačevale iz državnih sredstev. Izseljenci vlagatelji so dolžni predložiti Poštni hranilnici kr. Jugoslavije v Belgradu s sledečimi dokumenti: vložno knjižico ali 6odni sklep, če je bila vložna knjižica predmet 6odnega uničenja, dokazilo državljanstva ter potrdilo o izseljen-stvu najkasneje do 31. decembra 1940. Glede vseh prijav za izplačilo vlog bo odločala posebna državna komisija treh članov, ki jih postavlja finančni minister. V to komisijo pridejo po en zastopnik finačnega ministrstva, poštnega ministrstva in ministrstva za socialno politiko. Državna komisija bo po pregledu predloženih prijav in potrebnih dokumentov izdala končni sklep o izplačilu izseljenskih vlog. Ko bo uvidela, da obstoje zakonski pogoji za izplačilo, bo komisija zračunala vlogo in dogovorjene obresti od začetka konkurznega postopanja. Izplačilo vlog bo izvršila Poštna hranilnica v Belgradu, ki bo vlagateljem izdajala svoje hranilne knjižice za zneske, katere jim bo priznala državna komisija. Na hranilne knjižice bo Poštna hranilnica plačevala tiste obresti, kakor jih plačuje tudi drugim svojim vlagateljem in sicer od dne, ko bo izdala svoje hranilne knjižice. Če je konkurz nad imetjem nekaterih denarnih zavodov že ukinjen, se bodo izseljenske vloge teh zavodov izplačevale vlagateljem iz državnih sredstev z odbitkom že izplačanih zneskov iz konkurzne mase. Konkurzna sodišča, pri katerih 6e vodi konkurzni postopek ali pa se je vodil in je že končan, bodo podala v kratkem sod-
nem roku 6voje odgovore in obvestila, ki jih bo od njih zahtevala državna komisija. Vse pravice vlagateljev, katerih terjatve bodo pokrite s tem novim pravilnikom, preidejo na državo in se bo v vsem izvajal postopek o prijavljanju sodišč, kakor ga določa člen 7 o izplačilih izseljeniških vlog pri Prvi srbski zemljoradniški banki v Belgradu in pri nekaterih drugih bankah s tem, da bo sama Poštna hranilnica pristojnim sodiščem prijavila tudi izplačane terjatve po tem pravilniku. Postopek za prijavljanje 6odišča ne bo izvršen če je konkurzni postopek nad imovino denarnega zavoda, čigar vloge 6e izplačujejo že končan s pravomoanim 6odnim sklepom.
Ureditev države pred volitvami
Glasilo HSS, »Hrvatski dnevnik«, se v svojem uvodniku peča z načrtom novega volivnega zakona, ki ga je sestavil minister d h Laza Markovič (čigar določbe je prinesel »Slovenec« v vsem obsegu) in ga na splošno ugodno komentira, češ da je v nekaterih točkah podoben načrtu volivnega zakona za hrvatski sabor. »Hrvatski dnevnik« poudarja posebno nekatere točke, ki jamčijo čistost volitev, na primer, da naj se volivni zapisnik izdela v več izvodih, to je v tolikih, kolikor jo strank, ki v vsakem okrožju kandidirajo. Vsak predstavnik stranke bi dobil en primer volivnega zapisnika, kakor tudi zapisnik o končnem volivnem rezultatu. Volivni odbor bi se sestal na dad volitev, a ne dan prej, kakor je bilo to sedaj uzakonjeno, tako da so se omogočale zlorabe. — »Hrvatski dnevnik« hvali tudi, da načrt novega volivnega zakona priznava pravico glasovanja tudi ženskam, obžaluje pa, da daje volivno pravico samo ženskam s fakultetno izobrazbo, strokovnim znanjem in samostojno službo ali obrtjo, za katero plačujejo davke.
Nato opozarja glasilo dr. Mačka, da volivni zakon prav za prav ni na prvi totki dnevnega reda v tedanjem položaju, ampak da vlada razpravlja istočasno o vprašanjih, katera želi rešiti še pred volitvami. Rešitev teh vprašanj želi posebno srbska stran, ki je na stališču, da naj bi nova narodna skupščina Imela pred seboj že končnove-ljavno določene banovine, tako da se skupščini sami ne bo treba veliko baviti s temi temeljnimi dejstvi in potrebami, ampak da jih bo mogla naknadno kar odobriti. Kakšna so ta vprašani«, rr ne more izvedeti, dokler so razgovori še v teku,
lahko pa si mislimo, za kaj gre. 0 teh vprašanjih sta govorila dr. Maček in Cvetkovič že začetkom tega leta, ko se je sklepalo o sporazumu 26. avgusta na Bledu, pa takrat ni bilo glede njih mogoče doseči soglasja. Za Hrvate je posebno važno, kaj bo z Bosno, čije hrvatski del želijo Hrvati zase, to je za banovino Hrvatsko. »Hrvatski dnevnik« pravi, da se ti razgovori vodijo danes v mirnem ozračju, tako da je upati na uspeh, to tem bolj. ker se na svetu godijo važne stvari, ki zahtevajo, da mi svoje notranje zadeve uredimo čimprej in v celoti. To delo je olajšano, ker je izšla že večina uredb, s katerimi se prenašajo posli z državo na banovino Hrvatsko in je sedaj potrebno, da se Hrvatom izplačajo odobreni in preneSeni krediti, nakar se bo pretakala nova kri skozi žile hrvatskega gospodarskega življenja. Treba je — zaključuje svoja razmišljanja Mačkovo glasilo —, da se naši odnošaji popolnoma uredijo in da bo življenje postalo ugodnejše.
V svojih političnih novicah pa »Hrvatski dnevnik« komentira sejo vlade od 13. t: m. v tem smislu, da se na tej seji ni redigiralo besedilo nobenega političnega zakona, ampak so razpravljali samo o njihovih glavnih načelih in določbah, podrobna izmenjava načrtov pa bo naloga posebnih ministrskih odborov. Važnost volivnega zakona ln drugih političnih zakonov je morala odstopiti mesto vprašanju preuredbe državne celote, ki se ne da odlagati in bo odslej zavzemala prvo mesto v političnih posvetovanjih vlade. To se more sklepati tudi iz tega, ker se minister dr. Maček nI odpeljal v Zagreb, kakor je to njegova navada, ampak i« ostal v Belgradu, kjer je njegova navzočnost nujno potrebna.
Komunističnega razgrajania bo kmalu konec
Belgrad, 15. dec. m. V zvezi s snočnjimi demonstracijami in manifestacijami komunističnih elementov in raznih plačanih agentov in potepuhov, o katerih je bilo izdano tudi uradno obvestilo in ki hočejo za vsako ceno uprizarjati vsaj navidezne nemire, je, kakor smo izvedeli, vlada že danes napravila preflej daljnosežne sklepe, ki dajejo pravno podlago in zakonito obliko za učinkovite protiukrepe.
Na podlagi teh ukrepov bodo iniciatorji in tehnični voditelji nemirov takoj izločeni iz svoje okolice, da jim bo onemogočena vsaka akcija. Udeleženci nezakonitih dejanj bodo občutili vso trdoto zakona, kakor to tudi zaslužijo.
Za žensko volivno pravico
Belgrad, 15. dec. m. V zvezi z novim volivnim zakonom politični krogi še vedno razpravljajo o vprašanju ženske volivne pravice. To je vprašanje, s katerim se v zadnjem času pečajo vse ženske organizacije. »Slovenec« je že objavil oba glavna načrta,- ki sta ju izdelala pravosodni minister dr. Markovič in minister pri predsedstvu vlade dr. Konstantinovič. Po dr. Markovičevem volivnem načrtu naj bi dobile volivno pravico samo ženske s fakultetno izobrazbo in ženske samostojnega poklica. Dr. Konstantinovič v svojem volivnem načrtu o ženski volivni pravici ni govoril. Glede ženske volivne pravice so se pojavili živahni zagovorniki te pravice, na drugi strani pa spet drugi, ki mislijo, da splošen razvoj pri nas še ni tako napredoval, da bi mogli uvesti žensko volivno pravico. Nekateri pa naglašajo, da vprav konkretne sedanje razmere vzbujajo pomisleke proti tej bistveni novotariji v volivnem zakonu. Stališče sedanjih slovenskih zastopnikov v vladi je jasno: Slovenci smo volivno pravico že enkrat uvedli za občinske volitve in dali ženam celo pasivno volivno pravico. Zato sedanji zastopnik Slovencev v vladi brani splošno in enako volivno pravico vseh žena, da bi tudi one bile volivke pod istimi in enakimi pogoji kakor moški državljani.
Premestitve
Belgrad, 15. dec. m. S kraljevim ukazom so premeščeni; za davčnega inšpektorja 6. pol. skup. v Šmarje pri Jelšah Ludvik Avšič iz davčne upr. v Ptuju; za davčnega inšpektorja v 6. pol. skup. v Ormož Janko Rožaj z davčne uprave v Brežicah; t a višjega davčnega kontrolorja 6. pol. skup. k davčni upravi Ljubljana-meslo Rudolf Zrinšek z davčne uprave v Ormožu in na davčno upravo v Ptuj Rudolf Podkrajšek, davčni inšpektor v Šmarju pri Jelšah. Z <jdlokom poštnega ministra je premeščen v istem svojstvu na pošlo Celje Antoa Pelernel, uradnik na pošti v Grobelnem
Pritisk na Fince v štirih smereh
Finci se z junaško tveganostjo branijo - Malo se umikajo na severu in vzhodu
Rdeča poročila
lz številnih brzojavk, ki prihajajo o borbah na Finskem, ni mogoče točno razbrati, kakšen je dejanski položaj na bojiščih. Sovjetska armada napada očividno v štirih ali petih smereh in je usoda sovjetske ofenzive različna.
V karelijski ožini, to je čisto na jugu, sovjetske čete ne pridejo nikamor in še niso dosegle finske utrjene črte, imenovane »Mannerhei-mova črta«.
Nad je(«rom' Ladoga spvjeti napadajo, toda finski odpor jih je na nekaterih mestih potisnil celo nazaj. Borbe se razvijajo okrog mest Salmi in Soujarvi.' Mimo njih Sovjeti ne pridejo. Svoje oporišče imajo sovjetske čete v mestu Pe-trozavodsk, ki leži ob ijiutman^ki železnici.
Najhujši pritisk izvajajo rdeče žete v sredini zahodne ironte, tam, kjer je razdalja med. sovjetsko mejo in Botniškim zalivom najožja (200 km). Tamkaj so se morali Finci umakniti do mest^ S u o m i s a 1 m i, ki so ga Sovjeti zasedli. Toda dlje ne pridejo in so Finci tamkaj uničili dva cela polka.
Severno od tega. bojišča -so- Sovjeti tudi začeli prodirati in trdijo, da so prišli do mesta K u e 1 a -j ar vi, ki leži kakih 60 km od meje in od koder imajo še dobrih 250 km'do morja. Finski odpor je tudi tamkaj žilav.
Čisto na severa pa so borbe spet izredno hude. Sovjetske čete napadajo od morja sem skozi pristanišče P e t s a m o , ki so ga baje že zavzele. Toda Sovjeti so udarili od suhega ter prodirajo od vzhoda čez mejo južno od Petsama, tako da so Fincem že za hrbtom. Deželica Petsamo je široka samo do 80 km in se vriva med Norveško in Sovjetijo proti morju nalik malemu jezičku. Tega so Sovjeti skoraj že popolnoma zasedli in se Finci borijo že tik ob norveški meji za hrbtom.
Sovjetske pomorske sile pa napadajo zdaj tu, tedaj tam obalna mesta Finskega zaliva, toda do najhujših dejanj ni prišlo.
Finska poročila
Helsinki, 15. decembra. AA. Havas. Snočnje sporočilo finskega vrhovnega poveljniitva se glasi: NaKamelinski oiinlso bile v teku včerajšnjega dneva krajevne borbe. Uničenih je bilo 11 sovražnih oklopnih avtomobilov.
Na vzhodu je sovražnik brezuspešno nadaljeval napade. V Sumisalmu so Sovjeti ponovno uporabljali strupene pline. Po treh dneh ogorčene borbe, v toku katerih so Sovjeti imeli velike izgube, so naše čete ponovno zasedle ozemlje okoli Tolvajervija. Ob tej priliki sta bila skoraj popolnoma uničena dva sovražna polka.
Finski bombniki so bombardirali otok Bj3r-k e, ki se nahaja sedaj v ruskih rokah. Pri tem je letalom pomagalo tudi finsko obalsko topništvo.
Na severu je bilo sestreljeno neko sovražno letalo. Našli so tudi ' ostanke nekega drugega bovražnega letala, ki je bilo sestreljeno že ob pr-ivem bombardiranju Helsinkija.
Helsinki, 15. dec. t. Radio Roma, Finske čete too sovjetsko vojsko prepodile iz vasi S a 1 a n a na srednjem bojišču vzhodne fronte, tam, kjer je grozil sovjetski prodor do morja.
Pri Petsamu se še vedno drži 2000 Fincev, ki se junaško bore proti desetkratni rdeči premoči. fTi 6e žrtvujejo, da bi glavnim četam omogočile redili umik proti zavarovanemu zaledju.
Helsinki, 15. dec. b. Prodor Sovjetov na Pa-lamiarvi se nadaljujejo in Finci se v redu umikajo ter zbirajo na ugodnem področju, kjer bodo zopet nudili odpor. Na velike daljave se vidijo plameni gorečih vasi. Sovjeti so plačali vse svoje dosedanje uspehe z ogromnimi izgubami. Sovjetsko vrhovno poveljstvo ne štedi z vojaštvom in pošilja pehoto tudi tja, kjer kosijo strojnice. Pri Ivali gradijo Finci novo obrambno črto. Doslej so imele finske čete sorazmerno zelo malo izgub.
Svanovik, 15. dec. b. Sovjetske čete na skrajnem severu so z lahkimi tanki prodrle do norveške meje in zasedle rudnik nikla Salmi ar v i, ki so ga finske čete pred umikom zažgale in razstrelile, tako da je vsako izkoriščanje rudnika nemogoče,
Moskva, 15, dec. AA. Havas. Sovjetsko vojno poročilo pravi, da sovjetske čete nadaljujejo na-
predovanje na odseku pri Murmansku. Na odseku Petrozadovsk so sovjetske čete napredovale 116 kilometrov od meje. Zasedle so kraje Siskujarvi, Simpola in Cukulampi. Zračnih operacij zaradi slabega vremena ni bilo.
Moskva, 15. decembra, t. Ratio Roma. Poročilo poveljstva ljeningrajskega vojnega okrožja pravi, da sovjetske čete napredujejo v smeri proti Mouroansi. V smeri proti Oukhta so prišle že 117 kilometrov daleč od meje v notranjost Finske. Zaradi megle letalskega delovanja ni bilo.
Zadnje novosti v konstrukciji radio aparatov in radio cevi
najdete združene v
PHILIPS RADIO
SERIJI 1039/40
Oglejte si bogato zalogo raznih modelov in zahtevajte brezplačno predvajanje pri
H. S U T T N E R
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA C. 6.
Prodaja tndi na obroke, Zahtevajte brezplačen
prospekt in cenik!
Borba s podmornicami
Ali jih bo Nemčija utegnila toliko zgraditi, kolikor jih ji Anglija sproti potopi
V preteklem tednu so službena angleška in nemška mesta objavljala v dnevnem tisku o pod-morniški vojni nekatere podatke, o katerih bi bilo smelo trditi, da so propagandnega značaja. Tako je angleška admiraliteta skozi usta ministra za vojno in mornarico sporočila, da združene angle-ško-francoske pomorske sile potopijo tedensko do 4 nemške podmornice, torej več, kakor jih Nemčija more zgraditi novih. Nemške pomorske oblasti pa so na to sporočile, da se nemške ladjedelnice pripravljajo, da bodo dosegle — v kolikor se tiče podmornic — številke, ki so jih dosegle leta 1917, ko je bila podmorniška borba v zadnji svetovni vojni na višku, to se pravi, da bodo zgradile po eno novo podmornico dnevno. Angleška službena mesta so temu optimizmu pri nasprotniku ugovarjala, češ da so v zadnji vojni nemške ladjedelnice zmogle saino po 3 podmornice na teden in da tudi danes še niso napredovale mimo te meje.
Ker igra vojna na morju, in pri vojni na morju borba podmornic, do sedaj skoraj glavno vlogo, ki je tudi v bližnji bodočnosti ne bo izgubila, se vojskujoče kakor tudi nevtralne države z veliko zaskrbljenostjo sprašujejo, kakšen bo obseg, ki gaJf)Q> vta, borba zavzela v bqdqčpqsii in če bo napadalna sila Nemčije zadostna, da bo prebila obroč, ki se stiska okrog nje ter ga privila okrog svojih nasprotnikov, ali pa če bo angleška obrambna jnoč zadostna, da nasprotnika užene in reši samo sebe iz nevarnosti gospodarske zapore. Pogled na položaj, ki je vladal v zadnji svetovni vojni pred 20 leti, odpira v tem oziru zanimive poglede.
Ko je leta 1914 Nemčija šla v vojno, je imela na razpolago 20 podmornic. Toda kaj kmalu se je nemško vojno vodstvo odločilo za skrajnostno uporabo tega orožja. Tako je bilo v vojni dobi od leta 1914 do 1918 v nemških ladjedelnicah zgrajenih vsega 323 novih podmornic, od katerih jih je pri zaključku premirja ostalo v službi samo še
Ako bo Nizozemska napadena pojde Belgija takoj na pomoč
Značilna izjava v belgijski zbornici
Pariz, 15. dec. t. Havas: »Temps« poroča Iz Bruslja, da je v belgijski Zbprnici padla jasna beseda o zadržanju Belgije v primeru, da bi bila Nizozemska napadena od Nemčije. Preračunski poročevalec grof Carton de Wart je namreč v svojem poročilu, ki je bilo soglasno sprejeto od finančnega odbora, o tem dejal naslednje:
»V sedanjem trenutku predstavljata Nizozemska in Belgija skupno s kneževino Luksemburško tisti mirni otok, ki je najbolj izpostavljen nevarnosti. Vse polno razlogov je za to, da se torej obe državi druga
nosti. Razume se, nikdo bi ne mogel prisiliti ene ali druge države, da bi šla drugi na pomoč v primeru napada na njeno neodvisnost, toda nikogar tudi ni, ki bi mogel preprečiti, da bi druga država takoj šla na pomoč prvi, če bi bila napadena in narobe. Vojaške zveze Nizozemska in Belgija med seboj nimata. Toda kjer ni vojaške zveze, jo lahko nadomešča taktična skupnost med obema oboroženima silama.« V mednarodnih krogih so ta odstavek v
Ereračunskem poročilu smatrali kot izjavo, da o Belgija takoj stopila na stran Nizozemske,
luguv JC AU lO, UU SC lorej UUC ur/.avi IIIU£U |	^IMJM lun"J	i,a nudi nnuttju.m^,
k drugi stisneta v obrambi svoje neodvis- | ako bi bila slednja napadena od strani Nemčije.
1
Aafleild kralj Jurij v razgovoru s francoskimi a mednimi poveljniki nekje na zahodni fronti. Na-•proti kralja vrtova! poveljnik združenih aagtegko-francoski h armad general Gamelia
121, ostale pa so nasprotniki potopili. S tem orožjem je Nemčija nasprotnikom prizadela zelo občutno škodo. Saj je po priznauju angleških oblasti samih angleško trgovinsko brodovje izgubilo vsega za 15 milijonov ton ladij, torej skoraj štiri petine brodovja, ki ga je Anglija imela ob vstopu v vojno. Samo v najhujših mesecih od februarja do novembra 1917 so nemške podmornice potopile za 6 milijonov ton angleških trgovskih ladij. Anglija je vzdržala le, ker so njene ladjedelnice sproti nadomeščale potopljene ladje, Nemčija pa je v borbi vztrajala, ker je v svojih ladjedelnicah mogla tako rekoč sproti nadomeščati izgubljene podmornice z novimi. Na koncu vojne je bila Nemčija res v stanu — pri zapostavljanju vseh drugih ladijskih gradenj — spustiti vsak dan po eno novo podmornico v morje.
Ob izbruhu sedanje vojne je imela Nemčija na razpolago okrog 60 podmornic. Nemški uradni podatki v začetku leta 1939 govorijo o 43 splov-ljenih in izgotovljenih podmornicah ter o 28, ki so še v delu. Nobena tajnost ni, da je Nemčija od letošnje spomladi dalje, od trenutka, ko je kancler Hitler odpovedal angleško-nemški pomorski sporazum, ki je število nemških podmornic vezal na število angleških, v izredni meri pospešila gradnjo podmornic, kakor da bi vedela, da jih bo v najkrajšem času potrebovala mnogo. Saj je morala računati s tem, da se bo v kakšni vojni z Anglijo morala posluževati v prvi vrsti orožja podmornic, ker ne razpolaga z drugim brodovjem, ki bi se moglo na odprtem morju meriti z angleškim. Ker pa je od letošnje spomladi dalje postajalo vedno bolj jasno, da bo vojna med Anglijo in Nemčijo postala neizbežna, smemo z gotovostjo reči, da se je nemška mornarica začela takoj pripravljati na to možnost in da je vprav gradnji podmornic posvetila največjo pozornost. Nemški listi sami so priznavali, da so bile vse ladjedelnice, ki prihajajo v poštev za gradnjo podmornic, vključene v objem vojne industrije in stavljene pod vojno nadzorstvo. Vsa severno in vzhodnomorska obala je polna večjih in manjših ladjedelnic, ki so v tem pravcu zaposlene, nekatere za gradnjo celih podmornic, nekatere pa so specializirane za gotove sestavne dele. Na podlagi teh dejstev so torej nemški službeni krogi zadnje dni s tolikšno gotovostjo zatrjevali, da bodo nemške ladjedelnice kmalu dosegle gradbeno možnost, ki so jo imele na koncu zadnje svetovne vojne, to je, da bodo splovile po eno podmornico dnevno. Nasprotno pa o nemško-francoski protipodmorniški obrambi danes še ni mogoče z gotovostjo trditi, če je tehnično že tako napredovala, da bo s potapljanjem dohitela delazmožnost nemških ladjedelnic. Za enkrat tekmo še obvlada.
Angleški pomorski krogi pa računajo na to, da jim bo prišlo na pomoč vprašanje izvežbanega moštva, da ne govorimo o gotovih surovinah, ki so za tako fine stroje, kot so podmornice, potrebne in katerih je danes težko reči, če jih bo Nemčija imela na razpolago dovolj za tako obsežne
Svetnik - socialni reformator
Letos praznujejo v Italiji petstoletnico, odkar je bil rojen v Feltre pri Trevizu Bernardino Tomitani, ki je kot član bogate meščanske družine študiral v slavni Paviji pravo, je pa ganjen od pridig frančiškana sv. Jakoba della Marca, stopil v red sv, Frančiška. V tem redu se je odlikoval po izrednem daru govorništva ter je v teku petindvajsetih let prepotoval vso Italijo, pozivajoč vse stanove h pokori in dejanskemu krščanskemu življenju.
Stoletje, v katerem je živci blaženi Bernardin feltrski, je bilo kaj razgibano, hudo raz-rvano po notranjih borbah med raznimi mogotci in razklano po razrušujočih socialnih nasprotjih. Vse to je bilo združeno z nravstvenim propadanjem in versko mlečnostjo ter, kakor je v takih primerih navada, s pojavom sekt, ki so še poglabljale družabno neslogo in anarhijo ter splošno brezpotje. Zlasti so trpeli delovni stanovi, ki so jih tlačili despoti, izkoriščali bogatini in izžemal Židi, ki so se takrat po Italiji silno namnožili in spravili vse v odvisnost od oderuškega kapitala. Bernardino da Feltre je kot pravi sin sv. Frančiška odločno posegel v ta vrvež in postal pravi apostol socialne pravice, čigar gorečnost v oznanjanju krščanskih načel družabnega življenja pomeni pravi preobrat na tem področju.
Izprevidcl je, da nravstvenega zla ni mogoče izkoreniniti, če se obenem ne zdravijo socialne rane družabnega organizma in se zato nj proslavil samo po svojih spokorniških pridigah, ki so spreobrnile najbolj zakrknjene grešnike, ampak še bolj po svoji praktični socialni delavnosti, po kateri je postal zgled tudi sodobnim katoliškim socialnim delavcem, kakor je bil nn primer Manning. ki sv. Bernardina večkrat omenja kot svoj vzor na tem področju. V zgodovini socialnih borb in dviga Evrope pa je fra Bernardino znan najbolj po ustanovitvi ljudskih hranilnic, ki so jim dali ime Monti di pietii. kakor še danes v Italiji imenujejo zastavljalnice. Bernardinovi Monti pa so imeli širši obseg in so začetek modernega ljudske** posojilništva sploh. Ker je bil blaženi Bernardin tako dalekoviden, da je za posojil? jeinal nizke obresti, je zasigural svojim zavodom, ki so poslovali brezplačno, obstoj za stoletja, dočim so prej podobne ustanove kmalu propadle. Bernardinova socialna akcija, vodena že po čisto sodobnih načelih, je bila vekovnega pomena. Seveda si je s tem nakopal smrtno sovraštvo Židov, oderuhov in drugih mogoč-nikov, ki so poizkušali več atentatov na njegovo življenje, tako da je večkrat moral begati iz kraja v kraj. kjer je povsod z zastavo, ki je imela na belem polju rdeč križ in napis: »Jaz sem član božje stranke,« oznanjal stanovsko vzajemnost in državljanski mir. Papeži so se ga posluževali večkrat za posredovalca v hudih notranjih sporih italijanskih republik, ljudstvo pa ga je že za življenja častilo kot svetnika. Umrl je 1.1494 v Paviji, kjer je tudi pokopan.
gradbene načrte. Izvežbanje sposobnega moštva za tako težko službo, kot je podmorniška, traja dolgo časa. Potrebno je izredno tehnično znanje, potrebna pa je tudi praktična vaja s podmornico v vseh mogočih vodah in vseh mogočih bojnih okolšfcinah. V Nemčiji so zadnje čase odprli veliko število pose'h šol za podmorniško službo in tudi odziv tn ne za to nevarno službo je po pisanju nemškega tiska zadosten. Poleg tega smemo biti prepričani, da se je nemška mornarica v zadnjih dveh letih, ko se je na obzorju z vedno večjo jasnostjo odražala^ senca bodoče vojne, kolikor mogoče dobro založila z izvežbanimi podmorniškimi mornarji.
Vendar pa mislijo na angleški in francoski strani — kjer nalog, ki jih čakajo, nikakor ne podcenjujejo —, da po izkustvih angleške mornarice, ki ima jiravico govoriti o izročilih in izkustvih, vprašanje moštva igra prvenstveno nalogo in da tehnično še tako dovršeno podmorniško brodovje lahko izkrvavi, ako mu njegova duša, to je človek, ni v vsakem pogledu na višku.
Brez dvoma stojimo pred enim najbolj dramatičnih razdobij v svetovni zgodovini.
Sovjetski poslanik pobegnil iz Rima z vso družino
Curih, 15. dec. b. »Basler Nachrichfen* poročajo iz Rima, da merodajni italijanski krogi potrjujejo novico, da se je sovjetski poslanik Oorelkin nenadoma odpeljal v Moskvo. Oorelkin je odpotoval v Sovjetsko Rusijo z vso družino. To je tembolj značilno, ker je novi poslanik prišel v Rim šele pred nekaj tedni in bi moral jutri izročiti svoja poverilna pisma. Kot glavni vzrok njegovega odhoda navajajo protisovjetske demonstracije in stalno naraščanje protisovjetskega razpoloženja v Italiji.
Turčija ne verjame Sovjetom
Turški predsednik na sovjetski meji — Tajna pogodba med Turčijo in Romunijo glede Sovjetov
Sofija, 15. dec. L >United Press« poroča, da so njenemu poročevalcu na merodajnih mestih izrazili dvome v razna zanikanja, ki jih je zadnje času izrekla sovjetska vlada glede odnošajev s Turčijo. Tamkaj so mnenja, da napetost traja dalje, a da je za enkrat še podzemeljska, medtem ko na zunaj traja prijateljski videz.
To je toliko res, da je turški predsednik Izmet Ineni kljub zanikanju in kljub prikrivanju vendarle odpotoval na turško-sovjetsko mejo in da se trenutno nahaja na nadzornem obisku v Erzerumu, kjer je Turčija po prejšnjih poročilih, ki pa so bila zanikana, zbrala veliko svojih čet v odgovor na zbiranje sovjetskih fet na drugi strani meje v kavka-škem področju. V spremstvu turškega predsednika sta šef turškega generalnega štaba maršal Č a k m a k ter general Orbey, ki je vodil vsa vojaška pogajanja z Anglijo in Francijo.
V Turčiji se potem takem ne prepuščajo nobenim utvaram glede razpoloženja Sovjetov, čeprav vedo, da se Sovjetska Rusija- na jugu ne bo spuščala v nobeno vojno, dokler na Finskem ni dosegla svojih ciljev. V diplomatičnih krogih potrjujejo vsa poročila, ki tičejo zbiranje francoskih in angleških čet v Siriji, kjer naj bi bile pripravljene, da takoj priskočijo na pomoč Turčiji, ako bi bila napadena od strani Sovjetov. Le podatki o številčni moči teh čet ee še ne ujemajo. Verjetno pa gre za 900.000 mož, ki stojijo pod povelj-"
stvom generala Weyganda in ki bi se takoj pridi užile 500.000 turških čet, ki stojijo okrog Erze-ruma.
Zelo zanimivo je poročilo, ki je zadnja dva dni krožilo med diplomaličnimi krogi. Turčija si je pri podpisovanju zavezniške pogodbe z Anglijo in Francijo namreč izgovorila, da je pogodba ne veže, ako bi jo spravila v vojno s Sovjetsko Rusijo. Turška vlada pa je baje v neki pozneje podpisani pogodbi z Romunijo izrecno obljubila, da se te ugodnosti ne bo posluževala, ako bi bila Romunija napadena od Sovjetske Rusije, ampak da bo takoj priskočila na pomoč z vso svojo oboroženo silo. To da je bil glavni vzrok, zakaj je Sovjetska Rusija kar naenkrat zanikala zle namene proti Romuniji. V Turčiji vsi vedo, da velja to zanikanje samo za dobo vojne na Finskem.
Bolgarsko-sovletska trgovinska pogajanja
Sofija, 15. dec. AA. DNB: Ministrski svet je na včerajšnji seji imenoval člane bolgarske delegacije, kf bo v Moskvi vodila trgovinska pogajanja. Delegacijo bo vodil finančni minister Božilov, član delegacije pa bo tudi guverner narodne banke. Gunel. V delegaciji bodo zastopana vsa ministrstva, kakor tudi vsa gospodarska oblastva na Bolgarskem.
Danes premiera prekrasnega filma
»CITADELA"
Danes premiera prekrasnega lilma P° romanu slavnega angleškega pisatelja-zdravnika A. J, CRONINA. Ze roman
1	-- >G1TAI)ELA« je osvojil ves svet, še večje navdušenje in pritnanie pa je do«egel
Mm »CITADELA«. ki je eno najkrasnejš'b del zadnjega časa. — Življenje in borba mladega zdravnika. — Spopad idealizma in stvarnosti — Režija: KING VIVORA ROBERT IIOSAT - |f ||J#y UATIfA tol	Predstave ob
K03ALINDA BUSSEL MU V WWI	»81« J>	16.. 19. in 21. uri
Delo našega zadružništva
Občni zbor Glavne zadružne zveze v Belgradu pod predsedstvom dr. Korošca
Belgrad, 15. decembra.
Danes dopoldne je bila v Inženirskem domu redna glavna skupščina Glavne zadružne zveze v Jugoslaviji. Občni zbor je vodil predsednik g. dr. Anton Korošec, ki je imel na zbrane zastopnike osrednjih zadružnih organizacij iz vse države naslednji nagovor:
Govor dr. Korošca
Bratje zadružniki! Preden preidem na dnevni red nagega rednega letnega občnega zhora, mi dovolite, da vas predvsem toplo in prisrčno pozdravim. Moj pozdrav vam naj ho obenem tudi pozdrav vsem zvezam, vsem zadružnikom po vsej naši državi.
Minulo jo zopet leto dni življenja in dela Glavne zadružno zveze. Slabi preroki, hvala Bogu, niso imeli prav, ko so napovedovali boj v zadružništvu, združenem v eni Glavni zadružni zvezi. Delo z Zvezi našega zadružništva v tem letu dokazuje, da jo med nami zadružna zavest in zadružna ideja močnejša od vseh osebnih nesporazumov. To ugotavljam z veseljem in zadovoljstvom. Skupno delo in življenje je pripomoglo mnogo v tem letu k notranji utrditvi zadružništva. Gospodarske razmere v zadnjih desetletjih so zadale zadružništvu mnogo ran, toda vidno je, da ima zadružništvo v sebi toliko življenjskih moči, da z malo pomočjo te rane samo ozdravlja in se mu posreči, da zadružništvo postaja iz dneva v dan vso močnejše.
Iz naših letnih poročil je razvidno delovanje Glavne zveze. To delovanje jo bilo živahno in vsestransko. Ne nameravam poročati o tem delu, temveč hočem samo poudariti dejstvo, da je našo zadružništvo močno sodelovalo pri reševanju naših gospodarskih vprašanj in pri vprašanjih naše vasi.
Ni dvoma, da je zadružništvo sistem, ki pospešuje reševanje socialnih in gospodarskih vprašanj. Zadružništvo je mnogim narodom večalo uspehe na vseh področjih.
Za materijalno blagostanje, za višje kulturno življenje, za boljše pogoje socijalnega življenja ima zadružništvo veliko zasluge. Zadružništvo odklanja nepravičen dobiček, izključuje nepotrebne posredovalce, pomaga ustvarjati in jačiti pogoj za življenje in blagostanje tako za posameznika kakor za narod. Zadružništvo izpoveduje svobodo in dostojanstvo človeka, enako pravico za vse ljudi.
V tem delu in v teh mislih zadružništvo ustvarja srečo posamezniku in pospešuje srečo celoti. Zadružništvo tudi ni samo gospodarsko, čisto materialistično gibanje, temveč je gibanje, ki ima v sebi mnogo duhovnih vrednot.
Iz teh razlogov je tudi za nas, za našo malo. državo conditio sine qua non za gospodarski razvoj, za kulturni napredek in za dobro socialno odnešaje med posamezniki in medstanovsko odnosa jo.
Zadružništvo često predstavlja drobno delo, toda vse to neznatno drobno delo in njegovi uspehi predstavljajo izredno važen činitelj v življenju vsakega naroda. Tisoči in tisoči naših zadrug, od teh tudi po številu članstva kakor tudi po obsegu dela majhnih in na oko brezpomembnih — pa do zvez in do Glavne zadružne zveze predstavljajo moč, ki bi sc v vsej veličini pokazala šele tedaj, če bi vsega tega naenkrat ne bilo. Kako bi so omajala celotna stavba našega socialnega in gospodarskega življenja.
Že svetovna vojna jc prisilila državo, da so morale vse vlade prevzeti usmerjanje gospodarsko politike. Dober del narodne gospodarsko politiko je dirigiran od strani državnih oblasti. Vsi so sprašujemo, po kateri poti naj hodimo, ali čisto v državno trgovinsko politiko in v državne sindikate in kolhoze, ali pa v zadružni sistem, z njegovo svobodo osebnosti in svobodo proizvodnje. Ni treba poudarjati, da mi želimo zadružnemu sistemu popolno zmago v gospodarskem življenju in v gospodarskem državnem razvoju.
Pomen zadružništva jo ogromen tudi v normalnih razmerah. To važnost povečujejo nenormalno razmero, v katerih prov zdaj živimo. I'a tudi za državno obrambo, za prehrano prebivalstva, za vnovčevanje kmetijskih pridelkov, predvsem onih malih producentov, jc zadružništvo nenadomestljivo. Pa ne samo to. Zadružništvo jo tudi moralna sila za zbližanje posameznikov raznih slojev in naroda. Zadružništvo je apostol pravico, ljubezni in miru!
Naše geslo je: Vedno naprej k boljšemu ln popolnejšemu! Zvesti temu geslu bodo naši napori v bodočem poslovnem letu: odstraniti iz zadružništva vso, kar je pomanjkljivega, manj popolnega in okrepiti vse, kar imamo, napeti vso sile, da zadružništvo prodre ne samo v zadnji kot naše države, temveč da tudi zadružna misel, zadružna zavest, zadružna načela osvoje čimprej nas in naše sodržavljane.
Torej na delo za napredek in razvoj našega zadružništva!
Govor dr. Korošca je bil sprejet z velikim odobravanjem, na kar je bilo podano poslovno poročilo, iz katerega posnemamo:
Doba, na katero se nanaša poročilo, je prav za prav doba prilagoditve našega zadružništva predpisom novega zadružnega zakona od 24. septembra 1937. Ta prilagoditev se mora dovršiti do septembra 1940, kar se bo najbrž tudi zgodilo. Tudi se je Glavna zadružna zveza prilagodila novemu zadružnemu zakonu in postala iz neobvezne organizacije dejanska organizacija vsega našega zadružništva. Do izredne skupščine 1. septembra 1938 je bilo včlanjenih v Glavni zadružni zvezi 21 revizijskih zvez. Na že omenjeni skupščini je sodelovalo 21 zvez, poleg njih pa 10 drugih zvez, ki so pristopile v članstvo. Po prilagoditvi predpisom zadružnega zakona na skupščini dne 1. septembra 1938 je pristopilo v zvezo še 5 revizijskih zvez, tako da šteje sedaj Glavna zadružna zveza 37 članic, osred. zvez iz vseh krajev naše države.
Glavna zadružna zveza ima tudi zelo živahno živinorejsko sekcijo, ki se zelo trudi za Izvoz živine na zadružni podlagi, kar dokazujejo številke, ki smo jih včeraj objavili. Tej sekciji je uspelo zvišati delež zadružništva pri izvozu prašičev v Ua.,2^% Auctrijn 7a 3 do 4 vacone tedensko.
vitn/	— — -	-
Zadružništvo in izvoz živine
Živinorejska sekcija Glavne zadružne zveze je imela že prejšnji dan svojo sejo, na kateri je
ugotovila:
1.	Pospeševanje našežlvinoreje in racionalna proizvodnja se morejo izvajati le po živinorejskem zadružništvu, kakor je bilo to storjeno v večini držav z malimi kmetijskimi posestmi.
2.	Dosedanje delo zadružništva in, posebno živinorejskih zadrug je dalo vidne rezultate pri pospeševanju in izboljšanju ras in povečevanju proizvodnje, kar so pristojna ministrstva že večkrat uradno priznala in kar so pokazale tudi vse zadnje živinorejske razstave.
3.	Vsi napori državnih in samoupravnih Institucij in zadružništva za pospeševanje in povečanje živinorejske proizvodnje bodo ostali zaman, če se kmetu-producentu ne zasigura prava in rentabilna cena za njegove živinorejske proizvode.
4.	Dobra svetovna konjunktura in dvig cen živinorejskih proizvodov vzbujata mnoge želje za ustvarjanje bogastva in skladov v breme kmeta-živinorejca.
5.	Kratitev prave cene za živino kmetu-živino-rejcu, pa naj prihaja s katerekoli strani, je nezakonito, neopravičeno in nenapredno, ker predstavlja novo prikrito obdavčenje živinorejske proizvodnje, kar bi moglo biti usodepolno za našo proizvodnjo v bodoče.
6.	V dosedanjem sistemu vnovčevanja in izvoza živine, prašičev in proizvodov živinoreje so edino zadružne organizacije producentu varovale pravo doseženo ceno na inozemskih tržiščih. Brez njih bi bil pravi kmet-producent, posebno mali, prepuščen neopravičeni špekulaciji, ki je redna v naši državi.
7.	Dosedanji odstotek za zadružništvo, uradno 40%, stvarno pa komaj 30%, je premajhen za organizacijo zadružništva, ki je izvrševalo izvoz živine jio 20 osrednjih jx>slovnih zvezah, ki so imele včlanjene okoli 5500 zadrug s 650.000 za-družniškimi družinami.
8.	Pravico izvoza se mora v prvi vrsti dati združenim producentom po zadružništvu, ki se razteza na vse naše kraje in ki daje edino garancijo, da dobi producent-kmet pravo ceno, da pospešuje živinorejo in poveča nacionalni dohodek
NECKEN
ZlatO nalivno pero ima vse prednosti zato ga darujte I Cene neizpremenjene!
(zbrano lepa božična darila
NOVOSii pisemskih papirjev.
REGISTRRTURfl
OmOGOČA RED in TOČEn PREGLED; VSE Zfi ARHIVE in PISARnO POTREBŽČlnE Zfl PISRLRE STROJE
KBonne, ""°"oc"
JELEDBURCjOVP
od kmetijslva. Šele ko tega združeni kmetje ne morejo, se more izvoz prepustiti drugim.
9. Podržavljenje in ustvarjanje državnih institucij, ki so neodgovorne in izven uprave samih producentov, pa zato monopolizirajo za sebe izvoz, je škodljivo za državne in gospodarske interese naše države, za kmetijstvo pa je lo novo breme, varuštvo kmetu in novo obdavčenje, ki ne velja za ostale gosjx>darske panoge.
Na osnovi teh ugotovitev je predložila Živinorejska sekcija Glavne zadružne zveze naslednjo resolucijo:
1.	Legitimni predstavnik kmeta-živinorejca so njegove zadružne organizacije.
2.	Zadružne organizacije so nezadovoljne z dosedanjim sistemom tlačenja cen živine in prp-izvodov z ustvarjanjem skladov pri državni instituciji, ki se ne trošijo za vzdrževanje cen in pa stvarjanje novih trgov, ampak v svrhe, ki nimajo ničesar skupnega z živinorejsko proizvodnjo.
3.	Potrebna je reorganizacija sedanjega sistema izvoza vse živine in izdelkov na osnovi zadružne organizacije, javnega polaganja računov in cen, ki se dobivajo v inozemstvu.
4.	V novi reorganizaciji je treba zadružništvu dodeliti najglavnejše mesto pri izvozu živine in proizvodov, ker je s svojim dosedanjim delom pokazalo, da je strokovno, materialno in tehnično edino sjxisobno, da malemu kmetu-živinorejcu zagotovi pravo ceno in povoljne pogoje za vnovčevanje.
5.	Poslovanje zavoda za pospeševanje zunanje trgovine mora v interesu samih producentov ostati strogo v mejah pravilnika o kontroli izvoza živine in proizvodov, t. j., da vrši kontrolo izvoza živine, ne pa da se sam bavi s posli. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je sodelovanje zavoda pri kupoprodaji bilo za male producente velike škode, ker niso dobivali one prave cene, ki bi jih morali dobili, da ni zavod zbiral skladov tako, da je zadrževal od doseženih cen na tržišču znaten del.
6.	Da bi pri reorganizaciji izvoza živine bili pravilno zaščiteni interesi zadružništva, po njih pa interes stotin tisočev malih producentov, zahteva živinorejska sekcija, da pristojni faktorji pri novem zakonskem reguliranju tega važnega go-sjx>darskega in socialnega vprašanja zaslišijo tudi predstavnike zadružništva in upoštevajo upravičene interese zadružništva.
voljeno med drugim kot tiskovino poslati za božič in Novo leto pismena voščila z največ petimi besedami ali običajnimi kraticami (5 začetnih črk), jne glede na to ali je to napisano na razglednico, •posetnico ali v" ta namen jjrirejen® karto. Poleg voščila z največ 5 besedami je dovoljeno napisati seveda popoln naslov pošiljatelja in prejemnika, podpis in datum.
Hkrati opozarja ravnateljstvo občinstvo, ki pošilja po pošti jestvine v inozemstvo, da jih omota pravilno, kot je to glede na vsebino potrebno in predpisano. Često pošiljajo stranke v pošiljkah kot blagovne vzorce maščobe, ki se rade tope in ki niso dovoljno omotane Vsebina takih pošiljk pokvari potem še druge. Pošte imajo nalog take pošiljke zadržati od odprave. V interesu strank je torej, da pošiljke pravilno opremijo, da 6e 6 tem izognejo nepotrebnim stroškom in ne ovirajo poslovanja pošt. Pripomniti ie, da je dovoljeno predajati po znižani tarifi kot blagovni vzorec le predmete, ki res služijo za vzorec dotičnega blaga. Blago pa (jestvine in druge stvari), ki je namenjeno porabi ali uporabi, je treba izročati na pošto kot pakete ali za inozemstvo do 1 kg tudi kot male pakete.
Nadalje prosi ravnateljstvo občinstvo, da v lastnem interesu ne tlači v poštne nabiralnike tiskovin in blagovnih vzorcev (in sploh pošiljk) večjega obsega. Take pošiljke ovirajo redno izpraznje-vanje nabiralnikov, ker 6e pri padcu na dno nabiralnika lahko zataknejo za njegove robove in tam obvise. Za pošiljke večjega obsega so določeni posebni nabiralniki tako na glavni kot na kolodvorski pošti.
Opozorilo poštnega ravnateljstva v Ljubljani
Za praznike pošilja občinstvo po pošti čestitke svojim sorodnikom, prijateljem in znancem ter 6e v ta namen poslužujejo predvsem razglednice. Če6to 6e dogaja, da nastanejo ob dostavi takih pošiljk sj>ori z naslovniki zaradi doplačila poštnih pristojbin. Razglednice (s slikami krajev in V6e ostale dopisne karte) je treba taksirati kot dopisnice, stranke pa mnogokrat pogrešno smatrajo, da so tp tiskovine in jih kot take frankirajo. Mnenja 60, da smejo vsa pismena voščila predajati na pošto kot tiskovino. Temu pa ni tako, kot tiskovine se 6mejo taka voščila izročati le:
1.	Če je V6e besedilo tiskano (z roko sme biti napisan naslov pošiljatelja in prejemnika, podpis in datum) in
2.	če je voščilo napisano z največ petimi besedami na tiskano posetnico. Posetnica mora imeti torej natisnjeno ime, voščilo pa je lahko napisano z roko z največ petimi besedami ali običajnimi kraticami. Ločila (pike, vejice itd.) se tu ne štejejo. Taka posetnica mora biti vložena seveda v odprt ovitek.
Izjema pa velja za inozemstvo, kamor je do-
Borze
Uredba o obveznem zavarovanju posevkov in plodov proti toči v vardarski banovini je objavljena v »Služb, novinalu in je stopila v veljavo.
Novi odstotki mešavin v bencinski mešanici. Finančni minister je odredil, da bo odslej mešanica bencina s špiritom sestavljena takole (v oklepajih prejšnje razmerje): bencin 78.8 (79.4) odst., 20% špirita in 1.2 (0.6)% metialkohola.
Izpremcmbe pri Zetski plovbi. Namesto g. Slavka Siriščeviča iz Belgrada je izvoljen za člana uprave dr. Nikola Zuber, industrijec s Cetinja. Za ravnatelja družbe je imenovan Anton Glanc.
Licitacije: Pri štabu za utrjevanje v Ljubljani bodo naslednje pismene licitacije: dne 18. in 19. decembra za dobavo sestavnih delov za barake. — Pri strojnem odd. ravnateljstva drž. žel. v Ljubljani se vrši dne 28. deembra ofer-talna licitacija za dobavo strojnega materiala.
Predpisi o občinskih hranilnicah. Pravkar je v knjižni založbi tiskarne »Merkur« v Ljubljani kot LXII. zvezek zbirke »Zakoni in uredbe« knjižica »Predpisi o občinskih hranilnicah«, ki obsega: uredbo o občinskih hranilnicah, čl. 47. do 62. zakona o Drž. hipotekami banki, besedilo čl 4 iz uredbe, s katero se uvaja zakon o izvršbi in zavarovanju iz leta 1930., vzorni pravilnik o poslovanju občinskih hranilnic, uredbo o sodnih pologih (depozitih) in uredbo o nedvignjenih (zapadlih) sodnih pologih Knjižici eo pridejani tudi obrizci k § 48. uredbe o sodnih pologih. Mehko vezana 116 in VIII strani obsegajoča knjižica velja a prštnino vred 2t din. Dobi se pri založnici knjižni založbi tiskarne Merkur v Ljubljani, Gregorčičeva 23 in v vseh knjigarnah.
Dne 15. decembra 1939
Denar
Ameriški dolar 8S— Nemška marka 14.20—14.40
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi i . J	na belgrajski pa 6.6 milij. din. V
elektih je bilo prometa na belgrajski borzi 520.000 dinarjev.
Ljubliana — uradni tečaji
London 1 funt Pariz 100 frankov . ^ Newyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov , Bruselj 100 belg , ,
.	.	.	174.10- 177.30
.	,	.	98.70- 101.—
.	.	.	4425.00—4485.00
.	.	.	995.00—1005.00
.	.	.	731.50— 743.50
Ljubljana — svobodno tržišče
London 1 funt Pariz 100 frankov . Newyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov , Amsterdam 100 gold . Bruselj 100 belg . ,
,	.	215.06— 218.26
.	.	121.98— 124.28
.	,	5480.00—5520.00
*	,	1228.18—1238.18
.	,	2899.93—2937.93
.	.	903.47— 915.47
Ljubljana — zasebni kliring
Berlin 100 mark...... 14.20— 14.40
Zagreb — zasebni kliring
Solun 100 drahem ..... 35.65— 36.35
Belgrad — zasebni kliring
Solun 100 drahem..... 34.75— 35.48
Curih. Belgrad 10, Pariz 9.985, London 17.58 Newyork 446.-, Bruselj 73.75, Milan 22.50, Amsterdam 236.70, Berlin 178.62, Stockholm 106.20, Oslo 101.35, Kopenhagen 86.10, Sofija 5.30, Budimpešta 79.—, Atene 3.35, Carigrad 3.50, Bukarešta3.30, Helsingfors 8.62 nom., Buenos Aires 101.50.
Vrednostni papirji Vojna škoda:
v Ljubljani 415 —422 v Zagrebu 418 —419 v Belgradu 421.50—423
Po več dneh slabe tendence za državne pa-i Pi/.ie je nastopil danes preokret. Tečaji so se zelo učvrstili in zavladala je na splošno čvrsta tendenca. Prejšnje zniževanje tečajev je bilo po naših vesteh pripisovati glasovom o bližnji konverziji ™™!h .Posojil- Sedaj pa so najbrže ti glasovi utihnili. Stalno pa je čvrsta tendenca za delnice, med katerimi zlasti prednjačijo delnice Narodna
.x -;<,-!, f danes floee£le na belgrajski borzi ecaj 7.8o0 denar, in delnice Trbovel jske premogo-kopne družbe radi dobre zaposlitve družbinih obratov.
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilQ 95—97, agrarji 50—52, voj. škoda promptna 415—422, begluške obveznice 74—76, dalm. agrarji 64-66, 8% Blerovo posojilo 92-94, 7%, Blerovo posojilo 86-87, 7% posojilo Drž. hip. banke 97—99, 7% stab. posojilo 92—94. — Delnice: Narodna banka 7.500—7.700, Trboveljska 230—240. _Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo denar, agrarji 50 blago, vojna škoda promptna 418—419 (422), begluške obveznice 75—75.50 (70), dalm. agrarji 68 blago, 6% šumske obveznice 03 denar, 8% Blerovo posojilo 93—94, 7% Blerovo posojilo 86—87.50, 7% stab. posojilo 95 blago. — Delnice: Narodna banka 7.800 denar, Priv. agrarna banka 196 denar. Trboveljska 245—250 (245), Gutmann 55 blago, Sladk. tov. Osijek 110 denar, Osj. livarna 150 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 96 denar, vojna škoda promptna 421.50 do 423 (419, 418), begluške obveznice 74.50—75.50 (75), dalm. agrarji 66.50—67, 6% šumske obveznice 65—66.50, 8% Blerovo posojilo 92.50—94, 7% Blerovo posojilo 86.50—87 (86.50), 7% stab. posojilo 99 denar. — Delnice: Nare,dna banka 7.850 denar, Priv. agrarna banka 190 blago (srednji komadi).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bač okol N. Sad 188—190,
srem lad 188—190, gornja bač 189—191, bač ladja Tisa 192—194. Tend. stalna. Promet srednji.
Sombor. Pšenica: bač okolica N. Sad sred bač 185/87, bač okolica Sombor 185/87. gornja baS 187/89, srem slov 183/85, južna ban 185/87, gornja ban 187/89, bač ladja Kanal bač ladja Begej 190/92.50, bač Tisa štev. Ia, Ila 190/92.50, bač ban ladja Dunav 187.50/90. — Tend neizpremenjena. Promet 57 vag.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
V	Celju dne 6. decembra: voli I. vrste 6 din, II. vrste 5—5.50, III. vrste 4.50—5, telice I. vrste 5—6, II. vrste 4.50—5, III. vrste 4—4.50, krave I. vrste 4—5, II. 3.50—4, III. 3.350 din, teleta I. vrste 6, II. 5.50 din, prašiči špeharji 12 din, prašiči pršutarji 9—10 za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 10—12, II. vrste 10 din, svinjina 16—18 din, slanina 18 din, svinjska mast 20 dinarjev, čisti med 20 din, goveje surove kože 12—14 din, telečje surove kože 16 din, svinjske surove kože 8—10 din za 1 kg. — Pšenica 240 din, ječmen 195, rž 185, oves 185, koruza 180, fižol 600, krompir 145, lucerna 100, seno 90, slama 45, jabolka I. vrste 200 din, II. 180, III. 100 din, hruške 250, pšenična moka 335—375, koruzna moka 225, ajdova moka 400—450 din za 100 kg. — Drva 90 din za kub. m, jajca 1.50 za komad, mleko 2—250 za liter, surovo maslo 28—36. za 1 kg.
V	Ljutomeru dne 6. decembra: Telice II. vrste 4—4.75 din, III. vrste 3.50-4, krave II. vrste 3 do 3.50, II. vrste 2.25—2.75, teleta II. vrste 4.50 do 5.50, prašiči pršutarji 6 do 7.50 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso 10—12 din, svinjina 15, slanina 14, svinjska mast 16, čisti med 15, goveje surove kože 8, telečje surove kože 9, svinjske surove kože 8 din za 1 kg. — Pšenica 180, ječmen 150, rž 160, oves 150, koruza R20, fižol 400, krompir 130, lucerna 70, seno 60, slama 30. jabolka I. vrste 300, II. 200, II. 150, pšenična moka 350 do 400, koruzna 200—250, aidova 350 din za 100 kg. Drva 92 din za kub. m. jajca 1.05 za 1 ko-man, mleko 2 din za liter, surovo maslo 20—26 din za 1 kg.
M B;"*®"*"" fcom«cll|f - »«el«B« Immoii«. Izvrstnih dovtlpov. opijnlb naravnih lepot m ml« ljubezni dveh Mladih zaljubi,enih uc . .
V glavnih vlogah:■ ROLF WANKA nepozabni junak iz fi'ma »PATER VOJTEH«, Liizi Holzschuh, Rozei Csikos, Tibor Halmajr Vsi naravni posnetki tega krasnega filma so izdelani v Jugoslaviji, — v Dalmaciji od Dubrovnika do Kotora
KINO SLOGA 27-30 Premiera danes ob 21. uri
Danes ob 16. in 19. uri ter jutri ob 1030 dopoldne nepreklicno zadnjikrat „F R A DIAVOLO"
" '	'	---- ■-------------------- —I—• •
Beg na Jadran
=S
Pota sodobnega šolstva
V nedeljo je bil v prostorih Slovenske Matice bbčni zbor Zveze društev »Šoia in dom« v Ljubljani. Na občni zbor so prišli zastopniki društev iz vseh krajev naše ožje domovine.
Na osnovi poročil, ki so jih poslala poedina 'društva, je podal tajnik prof. Čopič pregledno sliko o stanju našega šolstva v tekočem letu. Prav tako so društveni delegati poročali o razmerah na šolah v njih krajih in iznesli spodaj navedene težnje staršev.
Mednarodni položaj in nase šolstvo
Vse naše gospodarsko, socialno in prosvetno življenje je zastalo pod silnim vtisom razpada češkoslovaške in poljske države ter sedanje vojne na življenje in smrt med dvema skupinama največjih evropskih držav.
Trenutno smo ob strani velikega boja za oblast na svetu, toda ne vemo, kdaj ta vrtinec ne zagrabi tudi nas. Vpoklici nekaterih učiteljev in profesorjev na orožne vaje v septembru t. 1. so povzročili nered pri pouku na ljudskih, meščanskih ter srednjih šolah. Negotovost, v kateri živijo starši in učiteljstvo, se je prenesla tudi na mladino in v šolo. Mladina živi s srcem na daljnih bojiščih in komaj sledi pouku v šolah. Mehanično, neživljenj-sko, abstraktno, čisto razumsko šolsko delo se ne more uveljaviti ob živi stvarnosti, ki tišči in zanima mladino,
Šola, ki mladini ne more pokazati velikih živ-ljenskih smotrov ob tako važni zgodovinski prelomnici, je za mladino mrtva. Kaj oddaljena doba, davni narodi in njih kultura! Danes je vprasame obstoja in varnosti našega naroda pomembno za mladino. Šola nima za mladino prave privlačnosti, zato nima mladina veselja do šole.
Spremenimo učne načrte
Umetnost zbrati toliko in take življenjske snovi, ki bo dovoljno oblikovala našega otroka z našim duhom, bi bila naloga sestavljalca novega učnega načrta. Dosedanji učni načrti so prepolni snovi, ki nima ne učne ne vzgojne vrednosti.
Čudno je to, da še danes nekateri zagovarjajo načelo, da naj se naša mladina na srednjih šolah preko tuje kulture in tujih jezikov uči spoznavati lastno kulturo in materinski jezik.
Pripravljene so bile novele k zakonu za ljudske, meščanske in srednje šole, toda preureditev države je potisnila vse delo za izboljšanje prosvetne zakonodaje v ozadje in s tem tudi sestavo novih učnih načrtov.
Starši naj sodelujejo
Ljudstvu je treba nuditi možnosti, da sodeluje ▼ prosvetni samoupravi; zato naj se veljavne zakonite določbe o sodelovanju staršev pn šolski upravi še razširijo.	.
Učiteljstvo naj prosvetna uprava namesti in premesti med velikimi počitnicami, da se bo pouk lahko pričel v polnem obsegu že septembra.
Šolsko leto naj se tako uredi na vseh šolah, da bo pričelo s šolsko slavnostjo 6. septembra in takoj nato naj začne reden pouk. Vsa druga potrebna opravila, kakor vpisovanje in drugo, naj se izvrši neposredno pred tem datumom. Božične in velikonočne počitnice naj odredi prosvetna uprava tako, da ne bodo zaradi tega vsako leto ne-prilike.
Velika ovira pri Šolskem delu je pomanjkanje prostorov za srednje in meščanske šole.
V	Ljubljani ima drž. ženska realna gimnazija 5 razredov s petnajstimi oddelki, v katerih je 744 učenk. Vse te učenke so stlačene v 8 učilnicah, od katerih je 5 na državnem učiteljišču, 3 pa na mestni ženski realni gimnaziji. V sedmih oddelkih imajo pouk popoldne. III. državna realna gimnazija, ki je bila sezidana za največ 800 učencev, ima v 38 oddelkih skoraj 1600 učencev. V Ljubljani bi bilo potrebno takoj pričeti z zidavo ene ženske in ene moške realne gimnazije. V Mariboru nima drž. ženska realna gimnazija še sedaj svojih prostorov, prenapolnjeni sta pa obe, klasična in realna gimnazija. Z odlašanjem se zlo vsako leto poslabša. Potrebno je takoj izrabiti kredite za zidanje srednjih šol, ki so odobreni v tekočem ba-novinskem proračunu v znesku 1,500.000 din.
V	Zagorju bi morali takoj pričeti z zidavo nove meščanske šole, ker so sedanji prostori neprimerni in je stavbišče že novo določeno.
Učne knjige naj se prehitro ne menjavajo
Učne knjige se na vseh vrstah šol brez stvarne potrebe menjajo in uvajajo nove in s tem dela staršem velike stroške, čeprav so prejšnje knjige še dobre in bi lahko še nadalje bile v uporabi, kljub malenkostnim razlikam z učnim načrtom. Odobritve za učne knjige, ki naj se prej preizkusijo na poizkusnih šolah, naj bi veljale vsaj za 8 do 10 let. Za meščanske in srednje šole naj bi bile po možnosti iste knjige. Šolskih knjig naj ne pišejo aktivni šolski inšpektorji in referenti, ker se s tem vrši moralen pritisk za uvajanje njih knjig. Kadar se pokaže potreba po novi učni knjigi, naj se razpiše natečaj. Večjo skrb je treba posvetiti telesni vzgoji mladine na srednjih šolah. Pet ur sedenja v šoli in povprečno še štiri ure doma za učenje, t. j. skupno devet ur na dan, je preveč za mladino, ki bi morala biti dnevno vsaj dve uri na prostem.
Prav tako je treba v vseh mestih ln industrijskih krajih urediti javna igrišča za otroke. V stanovanjskih kasarnah se otroci ne morejo razgibati in naužiti svežega zraka, zato naj bi bili primerni prostori odrejeni za otroška igrišča, kjer naj bi se mladina igrala pod vodstvom otroških vrtnaric ali otroških negovalk.
Potrebne so
nove šolske poliklinike
Zakon o ljudskih šolah določa: V krajih, kjer obiskuje "šolo nad 400 učencev, se ustanovi šolska poliklinika s kopalnico.
Zato je nujno potrebno, da se v vsakem večjem kraju, kjer je zadostno število šolskih otrok, ustanove šolske poliklinike in nameste zaščitne sestre.
V takih industrijskih krajih kakor so Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Jesenice, Črna, Senovo, Sevnica bi morali takoj ustanoviti šolske poliklinike.
Uredba o zaščiti civilnega prebivalstva pred zračnimi napadi zahteva, da se ustanove povsod posebni pododbori za zaščito mladine. Prav bi bilo, da bi javnost bila obveščena o vsem delu teh zaščitnih odborov in da bi jim tudi pomagala. V mestih bi morala biti v bližini šol popolnoma varna zaklonišča.
Trenutno je najhujši sovražnik našega naroda alkohol. Dobra sadna letina in slaba kupčija s sadjem sta omogočila podeželskemu ljudstvu, da je kuhalo silne množine alkoholnih pijač. Našo mladino zastruplja žganje, kar je hujše kot vsi poboji in zastrupljenja z alkoholom pri odraslih, ker se bo poznalo to zastrupljenje na mladini še desetletja.
Prosimo vse oblasti in organizacije, da pomagajo varovati mladino pred tem strupom.
Prosta žganjekuha je nesreča za naš narod, zato naj zakonodajna oblast zopet uvede določbe, ki so veljale pri nas pred dovolitvijo proste žganjekuhe.
Zlata poroka
Od Sv. Lovrenca na Pohorju nam poročajo: Pred dnevi sta obhajala svojo zlato poroko zgledna zakonca Franc in Marija Peitler, ki sta oba kljub lepi starosti še čila in zdrava. Zelo je zlata zakonca razveselilo, da so njima na čast ob zlatih poročnih obredih tako lepo okrasiti domačo cerkev in da jima je lepo prepeval domači cerkveni pevski zbor. Zlasti pa ju je ganil krasen nagovor domačega gospoda župnika in čestitke, ki sta jih prejela od župana in od mnogih drugih njunih spoštovalcev. Tudi naš list se pridružuje vsem številnim čestitkam in jima želi še mnogo I srečnih let.
Patriarh Gavrilo je nedavno priredil svečano večerjo, na katero je med drugimi povabil tudi vse člane kr. vlade. Slika nam kaže poglavarja srbske pravoslavne Cerkve, ki nazdravlja gostom. Ob njem sta predsednik vlade g. Cvetkovič in podpredsednik g. dr. Vladko Maček.
Katoliška Cerkev v Ukrajini
pod boljšev sko svobodo
Učiteljev je premalo
Brezposelnost med učiteljskim naraščajem je ponehala in ni več brezposelnih učiteljev(ic), manjka pa skoro dvesto učiteljev na ljudskih šolah in še nekaj učiteljev na meščanskih šolah in profesorjev na srednjih šolah.
Nastavljanje, premeščenje učitelj ev-pripravni-kov na vseh vrstah šol naj bi vršila banska uprava, da bi lahko takoj poskrbela za to, da se izpolnijo izpraznjene službe,
— Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Joselova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Keg. po min. soc. pol. In n. zdr. S-bt. 15.485. 25. V. 35.
Tri mesece je že Ukrajina, kolikor jo je nekdaj bilo pod Poljsko, pod Sovjetsko Rusijo.
V informacijskih središčih Evrope se je medtem zbralo dovolj podatkov o razmerah pod novim gospodarjem, da moremo podati vsaj skromno sliko razmer, ki so nastale kmalu po prihodu boljševikov.
Vsa poročila najprej povdarjajo, da je vsa duhovščina, višja in nižja in redovniki, zvesto ostala pri svojih vernikih, čeprav so vsi vedeli, da se jim pod boljševiki ne obeta nič dobrega. Vrhovni cerkveni poglavar v Ukrajini msgr. grof Andrej Szeptyckyj je kljub svoji visoki starosti in telesnim poškodbam, ki jih ima še kot spomin na prvo pregnanstvo na Solovjet-skih otokih, ostal na sedežu svoje nadškofije v Lvovu. Rdeči mogotci se sprva visokospoštova-nega in pri vsem ljudstvu zelo priljubljenega cerkvenega kneza niso upali dotakniti. Živi v svoji škofijski palači, popolnoma ločen od vse-
§a sveta v družbi svojega brata grofa Klemena zeptyckega, vrhovnega predstojnika reda stu-ditov. Ta vzhodni meniški red, ki živi in deluje po pravilih svetega Teodorja iz Stadiona, je obnovil leta 1906 nadškof Szeptyckyj sam, da
bi bil most. med ločenim vzhodnim in katoliškim redovništvom.
Sovjetske oblasti so najprej od sivolasega metropolita zahtevale, da mora plačati na račun nekakih davkov 600.000 zlotov, ako bi se kaj upiral, bi bil obdolžen sabotaže. Doslej je cerkveni knez z muko zbral 30.000 zlotov. To pa je bilo tudi vse njegovo premoženje, ker vso ostalo njegovo zasebno imovino kakor tudi cerkvena posestva, so boljševiki takoj prve dni
Eo svojem prihodu zaplenili. Verniki se zelo oje, da bi sovjetske oblasti lepega dne utegnile sivolasega metropola obdolžiti sabotaže in bi ga pod to pretvezo dale odpeljati bog ve kam v notranjost Rusije, odkoder se le malo kdo vrne. Vhod v škofijsko palačo je neprestano zastražen po organih GrU. Več ljudi, ki so skušali z metropolitom stopiti v zvezo, so že zaprli.
Apostolski delegat za Volinijo in ostale severovzhodne pokrajine, ki so .pred svetovno vojno spadale pod Rusijo, msgr. Čarnetsky je bil izgnan in sedaj živi v nekem samostanu v Lvovu. Edino lvovski pomožni škof, ki je bil ob času boljševiškega vpada na inšpekcijskem
Upornik
Konec.
Kristus je sedel na nizkem stolčku, rablji pa krog njega kakor za stavo. Še enkrat več jih je bilo kot popred, ko so ga — reveža bičali. Eni so z debelimi gorjačami pritiskali na trnje — tacega po naših lazih ni bilo nikjer videti ■— in trnje je lezlo v la6e in skozi lase v glavo, ki je ob straneh krvavela (kaplije je sestra pobarvala z rdečim svinčnikom, 6icer bi jih jaz zdajle), iz oči pa so trpinu drsele debele solze. Tega obraza nisem mogel dolgo gledati, kajti še nikoli nisem videl, da bi moral kdo tako grozno trpeti, pa še po nedolžnem, In še zaničevali so ga trijfe rablji, ki 60 po-klekali pred njim, se smejali zlohotno, da bi vsakega posebej udrihnil, da bi nikoli več kaj takega ne poskusil, grdoba; je, naš ata bi jih, ko bi bil zraven. Ne vem, kako to, da niso nobenega blizu pustili? To bi jim pokazali Naenkrat so se mi vsule po licu solze in v grlu je nekaj dušeče zabolelo, ko 6em požrl slino. »Ti, zakaj jih pa ne udariš?« sem ihtel in se tresel od jeze in sočutia, ki ga je bilo erce tako polno. »Čakaj,« sem planil v klet in prinesel velik žebelj. In na mah 6em s konico zabodel rablja, ki je škodoželjno pljuval Kristusu v obraz, ravno v velike oči. In potem še enkrat in še. Obrisal sem si mokre oči in zazdelo se mi je, da me je nekdo tolažil: »Ne jokaj, po onem udari, udari!« Pa sem rablja še enkrat zbodel in končno sem mu izkanil oči. Tako neizrečeno srečnega sem se počutil, ko še nikoli v svojem dozdaijšnjem življenju. Potlej sem razmišljal, če bi mi mežnar dovolil, da bi še enim rabljem v cerkvi vsem po vreti oči iztaknil. Potem bi bilo vse drugače na svetu, sem vedro zrl v bodočnost, ki je ležala v moji domišljiji vsa kalna, mračna, žalost, m trpljenja polna. Vsaj rožnega venca bi ne molili več in v
Zgodbe bi dali lepše 6like in jaz bi jih gledal, gledal z veselim obrazom in radostnimi očmi. O Bog! tako mi je na ta večer duša molila, daj tako, daj!..
Po naši vasi je bilo nekega popoldne kakor ob velikem pogrebu. Tri krave 60 obležale, ker 60 se pasle v detelji in jih je napelo. Tisti gospodar je bil čisto iz sebe. Pastirica se ni upala domov, mi pa smo čakali, kdaj bodo živino pripeljali skozi vas, Potem smo šli za vozom. Tako so se mi smilile sivke, ki so ležale mrtve na njem. Ko so jih pripeljali na dvorišče, se je nanagloma odprlo hišno okno, nekdo je zakričal kakor v smrtni prikazni, da smo se prestrašili: »Ti si mi to naredil!« in tisti hip je padlo dol na vrt belo razpelo, ki ee je ob jablani razbilo na dvoje. »On je, on,« je švignilo od ust do ust in vsakemu je zastala sapa: »Kai je storil?...« Groza nas ie prešinila in Pavel 't p'o-eil: »Pojdimo,« a nihče 6e ni ganil. Čez kratek čas pa smo na vse pozabili. Gledali smo samo mesarja, ki je brusil nože in rezal, rezal. Vendar — tisto noč ni bilo skoraj moči spati. Neprestano je vstajala iz teme predme tista grozotna slika, ko se je odprlo malo okno in je nekdo treščil skozenj belo razpelo in — o, strašno! Nisem si mogel poklicati v spomin, da bi to ne bilo nikoli res. Ko sem se zjutraj prebudil, sem bil ves utrujen in glava mi je bila vroča in težka. Pokrižal sem se, a moliti nisem mogel, ko mi je pogled ušel v kot, kier je viselo zaprašeno razpelo in a njem zbledelo Kristusovo telo Zunaj je pa sijalo zlatorumeno sonce ... Sonce — kaj more še kaj sijati, kaj more ... 7
Toni me je ustavil spet s figami. Nič kaj mi niso šle v sla6t. Sumil sem, da je denar ukradel.
»Ti, kai, ta si pa upal,« je napeljaval pogovor na tistega gospodarja, ki je prišel ob živino. »Kje bi se jaz kaj takega upal,« sem se zgrozil ob spominu na oni prizor. »Jaz pa!« — »Ti?« Saj nisem verjel da govori re6no. »Jaz? Koliko daš? se je Toni vstopil predme kakor pripravljen na dvoboj »Ali ti —?« Strah me je oblil, misel je vsa nemirna hlastala za pravim izrazom, erce mi je razbijalo, noge so se mi tresle, stal seei pred Tonijem ko črv, ki je cepnil v vodo in ga valovi nese neznano kam. »Mevža!« mi je »brusil Toni bolj iz zasmeha ka-
kor iz zlobe. V meni je zavrelo. Znašel 6em se na trdnih tleh, valovi krog mene so se na mah polegli. »Kdo?« Zdajle se bova, sem menil. »Ti!« — »Misliš, da se ne upam? Preje kot ti. Primesi mi križ —.« Čutil sem, da ve« plamtim da mi ogenj sika iz oči, ko sem izbruhnil podlo laž. Prijatelju 6em 6topil za vrat, saj mu je 6apo vzelo. Stal sem pred njim, visoko nad njim, kakor pred malim črvičkom. Dobil sem zmago, strastna radost me je zazibavala v sladko mamo A pretrgalo nama je razgovor, brez besed sva se razšia Fige, ki so se mi topile v potnih rokah, sem vrgel proč. Tistikrat je nekdo za-gradil najina pota, da nisva več mogla drug do drugega. Visok plot je stal med nama. Sicer sva se še srečavala, govorila, se še igrala skupaj, ali v duši sva 6i bila tujca, kot da se še pozdravila ne bi nikoli Spet sem bil ves zbit, utrujen, zahrepenel sem po smrti, da bi se spočil za vedno Legel sem v mehko travo Visoko nad mano so se drenjali oblaki kakor lepe bele ovčke po prostranem sinjem polju. »Bog, če si tam gori, udari tega uporneža, udari!« je ihtelo in prosilo v moji razklani duši. Pa nebo se ni zgenilo, ni ee odprlo, nikogar ni bilo. da bi stopil dol in me udaril, udaril do smrti. Bil sem sam, tako grozno sam v svoji bolečini.
Zvečer smo molili rožni venec. Težke misli eo «e mi motale po glavi. Kristus, ki je potil krvavi pot, bil bičan, s trnjem kronan in še križan, je bil nekje daleč, daleč . .
Drugi dan sem bil spet sam doma v sobi. Ko sem se ■ domislil Tonija, me je nagloma postalo strah. Pri fari je zazvonilo v čast Kristusovemu trpljenju in 6mrti. Bilo je v na petek popoldne. Ko sem zaslišal zvon, me je nekaj zgrabilo in sam ne vem, kdaj sem se znašel na tleh pred razpelom, ki it viselo tam v kotu. In prisluhnil sem. In zazdelo se mi te, da se je belo telo Kristusovo, ki je bilo pribito na zaprašenem križu, zgenilo, vzdrgetalo in.. . Zunaj je že zdavnaj odzvonilo, jaz pa sem poslušal še in še in slišal sem, da so se zamajali vsi trije zvonovi, da se je razlilo v dolino kakor na veliko soboto in da je nekdo zapel alelujo. »Od pusti...!« 6e mi je izvilo iz prsi in ko sem se za-
vede! lahko molil.
n« rti
las zajokal. Tisti
vp?pr »m cnM
In potem še velikokrat.
Fr. K.
potovanju med poljskimi izseljenci v Južni Amerike, se je "na ta način slučajno odtegnil boljševlški roki.
V škofiji Stanislavov so zaprli škofa msgr. Khomychyne, ki pa so ga po večkratnih zasliševanjih izpustili, vendar pa so mu agenti GPU neprestano za petami.
Škofijo Premysl deli nova meja med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo na dva dela. V tistem delu, ki je prišel pod Sovjetsko Rusijo, so že zaprli vsa semenišča in katoli.ške vzgojne ustanove, njihovo premoženje pa so zaplenili. V svetnih šolah je uveden nov pouk z novo snovjo, v kateri verouka ni več. Vsi redovi in verske družbe so bili ražpuščeni. Redovniki in redovnice so morali samostane zapustiti. Začasno so se mnogi zatekli k vernim družinam, kjer skušajo živeti svojemu poklicu.
Tiskarska podjetja Bazilikancev so zaplenili in jih sedaj uporabljajo za tiskanje brezbožnih knjig in brošur. Delo za cerkveno zedi-njenje, ki je bilo v Ukrajini v teku že 300 let in je doživelo že velik razmah, je seveda z bolj^eviškim vpadom takorekoč popolnoma ustavljeno. Nosilcem tega dela. kapucinom, jezuitom. redemtoristom in bazilijancem je onemogočeno vsako delovanje.
Veliko upanje skriva edino junaška zvestoba vernikov, ki kljub vsemu preganjanju in zatiranju vstrajajo ob Cerkvi in branijo svoje duhovnike pred boljševiki. Le temu verskemu junaštvu se je zahvaliti, d» so cerkve še do danes ostale odprte in da si boljševiki ne upajo udariti kar naravnost. Vendar pa si po človeško govorjeno, za bodočnost nihče ne more obetati ugodnih časov. Kadar bodo rdeči mogotci spoznali, da je prišla njihova varna ura, bo tudi v Ukrajini zavladalo strašno in splošno gorje, ki dozdaj zadeva le še posameznike, pastirje.
Budimpešta ima 1,115.000 prebivalcev
Najnovejše ljudsko štetje na Ogrskem je ugotovilo, da ima Budimpešta 1,115.87? prebi-, valcev. Potem takem je glavno mesto Ogrske od leta 1930 narastlo za več kot 100.000 prebivalcev. Ta porast Budimpešte je treba pripisati velikemu dotoku prebivalstva z dežele.
Spor za kanadske petorke
Kanadske petorke, ki se vse pišejo Dionne, so v Kanadi trajna privlačnost, ki na ta ali oni način že dajo kak povod, da zanimanje zanje znova oživi. Tudi Amerikanci se zanimajo za nje, čeprav so Kanadi skoro nevoščljivi, da ni njihova dežela. tako srečna, da bi imela petorke. Toda ob petorkah zvesto stoji njihov oče, ki kroti radovednost in želje po senzacijah in vztrajno bruni svojih petero hčera, da mu jih ne iztrgajo iz družinskega ognjišča. Pred kratkim jih je demokratski klub iz Kalifornije skušal izvabiti v svojo deželo in sicer pod pretvezo, da bodo tam varno zrastle — do konca vojne, dočim so v Kanadi v nevarnosti, da bi mogle ob kakem bombnem napadu kaj trpeti. Toda ko je oče prebral ta predlog kalifornijskega demokratskega kluba, je samo zmajal z glavo in se takoj prijazno zahvalil za nesebično ponudbo, zraven pa je pristavil, da so njegove hčere podanice angleškega kralja in bodo vseskozi ostale pri njem, •češ, da on še nikdar ni obrnil hrbet domovini in tudi ne bo dovolil, da bi n jegove hčere uvajale v hišo nove navade... Tako bodo še ostale pri njem, svetovno časopisje na spet piše s njih.
novice
Koledar
Sobota, 16. decembra: EvzebiJ, škof; Albina, devica, mučenica.
Nedelja, 17. decembra: Tretja adventna nedelja. Lazar, škof; Vivina, devica.
Novi grobovi
+ V Kamniku je mirno v Gospodu zaspala gospa Franja Bergant, bivša lastnica ugledne gostilne »Pri Tomažu«. Pogreb bo v soboto ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti na pokopališče na Žalah. Naj ji iskreno sožalje!
sveti večna luč! Žalujočim naše
Osebne novice
= Iz meščanskošolske službe. Ko potrebi službe je premeščen Josip Gorišek, ravnatelj meščanske šole na Rakeku, za meščanskošol6kega učitelja v Domžale. — Po potrebi službe je upokojena Marija S e r a j n i k , meščanskošolska učiteljica I. dekl. mešč. šole v Mariboru.
== Na ljubljanski univerzi sta bila v petek 15. t. m. promovirana za doktorja filozofije gospa Kristina Brenk-Vrhovec Iz Horjula in g. Herman Lešanc iz Maribora. Čestitamo!
Boj mraza I Uspešno orožje proti njemu; baržun, velvetin, barhent in dvojna flanela za domače batje. obleke, bluze in jutranje jopiče. Vse to vam nudi v dobri kakovosti in po zmern b e >nah
CESNJK OANKO
L3UBL3ANA LINGAR3EVA
—	Zborovanje sodnih pripravnikov v Belgradu. Jutri bodo zborovali v Belgradu sodni pripravniki iz vse države. Nameravajo se ločiti od Združenja sodnikov in ustanoviti svojo organizacijo. Minister za pravosodje je dovolil udeležencem zborovanja tridnevni dopust, prometno ministrstvo pa polovično voznino na državnih železnicah.
_ Koledarček ZFO za leto 1940. Izšel je žepni koledarček ZFO za leto 1940. Vsak odsek je prejel že določeno število izvodov, katere naj čimprej raz-peča. Kljub temu, da je vsebina letošnjega koledarčka pestrejša in poživljajo besedilo slike naših najboljših telovadcev, ki 60 zastopali barve Jugoslavije tudi v inozemstvu ter je pridejano več pa-pinja za pisanje kot prejšnja leta, je cena koledarčka le 6 din za izvod. Na 10 prodanih in plačanih izvodov pa bo Zveza poslala naknadno še en koledarček brezplačno. Ta izvod naj da odsek revnemu članu, ki si koledarčka ne more nabaviti pa je vzoren in delaven član. Koledarček pa ne širite samo med člani fantovskega odseka, ampak ga ponudite trdi članicam dekliškega krožka, Prosvetnega društva in drugim prijateljem. Koledarček se naroča pri Zvezi fantovskih odsekov, Ljubljana, Miklošičeva c. 7-1.	< .!. i. I
—	Na povratku iz sezonskega dela je zdaj izstopilo na kolodvoru v Murski Soboti že čez 4000 delavcev, ki so se vrnili iz Nemčije. Zadnji trans-
ort je tudi že na potu in bo v soboto v Murski So-oti. Tako bodo za praznike vsi sezonski delavci doma, le kakih 500 jih bo ostalo tudi čez zimo v Nemčiji.
—	Šolski vrtec bo v kratkem odprt v Dobrov-
niku v Prekmurju. Vodile ga bodo šolske 6estre iz Slovenske Bistrice, nameščen pa bo v Gerenčevi hiSi. Vrtec bo vzdrževala banovina. Ni treba poudarjati, da 60 taki zavodi v obmejnih krajih nadvse potrebni, ne 6amo iz socialnih, ampak tudi iz narodno vzgojnih pogledov.
g;
LASJE KAKOR SVILA
Umivajte si lase s Savexom, odličnim tekočim milom brez luga. Na zahtevo pošljemo vsakomur brezplačno knjižico o popolni negi las. L'Oreal/24„ Zagreb 1, pošt. pret. 8.
—	Lepo dišeče vijolice nam je poslal g. dr. Viljem Treo. Natrgal jih je na svojem vrtu v Rogaški Slatini. Iskrena hvala za jx>zornost.
—	Električna centrala v rudniku. V Mošeniku je začela družba The Central European Mineš Limited graditi lastno elektripno centralo j>od zemljo. Omenjena družba izkorišča rudnik svinca v Mežici in dobiva sedaj električni tok iz Velenja. Ker bi pa družba rada imela svoj električni tok, je sklenila zgraditi električno centralo v rudnikih satnih. Iz rovov, ležečih globoko jx>d zemljo, bodo izčrpali vodo. Upajo, da bo električna centrala dograjena v dveh letih.
•— Prijetna družba čez vse! Neprijeten dub po potu jo kvari. Odpravi ga SANOPED. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg.
—	Rekorden lov na zajce v Murski Soboti. Na
zadnjem velikem lovu na zajce na poljih od Murske Sobote proti Bakovcem je v osmih krogih padlo nad 520 zajčkov. Lovcev je bilo toliko, da so lahko napravili mogočen krog in v njem zajeli cele črede preplašenih dolgouhcev, ki niso mogli pobegniti iz navzkrižnega ognja. Nekateri lovci so v tem lovu postavili svoj strelski rekord, saj je n. pr. eden izmed mariborskih gostov jx>drl 58 zajcev. Pa ni streljal z mitraljezo, ampak s svojo lovsko puško. Ustreljeno divjačino so naložili na velik tovorni avtomobil in jo odpeljali k znani trgovini z divjačino Vajdi v Čakovec.
—	Uradni dan »Dentistično-tehnične zbornice« v Mariboru. Uradovanje za članstvo iz področja bivše mariborske oblasti bo v nedeljo, dne 17. t. m. od 9 do 12 v hotelu »Orel« — lovska soba.
—	Eksekutorja je napadel, ko ga je prišel ru-bit, posestnik Ludvik Kerčmar v Selu v Prekmurju. Izvršilni organ soboškega okrajnega sodišča Matija Škafar se je po uradni dolžnosti zglasil v Selu. Posestnik Kerčman pa se mu je zoperstavil in raztrgal rubežno dovolilo ter izvršilnega organa nasilno potisnil skozi vrata Čeprav se je izgovarjal, da je bil zaradi rubežni preveč razburjen, je bil vseeno obsojen pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti na dva meseca strogega zapora in 300 din denarne kazni.
—	Tat v župnlšču. Župnik g. Marko Škofič na Kapeli je opazil, da mu iz pisarne nekdo krade denar. Izginjali so majhni in večji zneski, vendar pa skrivnostnega tatu niso mogli izslediti, dokler ga g. župnik 6am ni zasačil pri dejanju. Bil je to Jakob Budja, ki je bil uslužben pri kapelski župniji kot dninar. Razmere so mu bile dobro znane, zato si je preskrbe! ponarejen ključ, s katerim si je odpiral vrata v pisarno. Odnesel je 7037 din. Pred
..Ji^.m ,» Mlirctri ^nhnfi ia Kit nluninn
1; i .v,,!>...> uvui.vvi.i , » ------- ---->• .—	- —vj —
na 5 mesecev strogega zapora.
—	Fantovski pretep s smrtnim izidom je bil 8. septembra na Ivanjševskem vrhu pri Gornji Radgoni. Med fanti, ki so pili pred neko viničarijo, je prišlo do 6pora. Franc Hojs zagrabil nož in ga zasadil Francu Škrlecu naravnost v prsa, da je ta kmalu potem izkrvavel. Nato se je še razvil pretep, v katerem je Franc Hoj6 poškodoval čuvaju Francu Kajdiču puško. Dominik Hamler in Franc Kajdič sta ob tej priliki odnesla še lažje poškodbe. Okrožno sodišče v Murski Soboti je obsodilo Franca Hojsa na 3 leta strogega zapora in 400 din denarne kazni, Rudolfa Bačiča na 1 mesec zapora in 400 din kazni, ker je poškodoval Kajdiča, kmečka sinova Ba-breka in Janka pa na 400 din kazni, ker eta se udeležila pretepa.
—	Pri zaprtju, motnji v prebavi, vzemite zjutraj še na' prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčlce.
—	Božični izlet v Rim, Dubrovnik in Sarajevo ter v Trst in Gorico. Informacije in sporedi v vseh biljetarnicah Putnika.
po- d\&ay£

m*
*	V Splitu se je ustanovil filharmonični orkester. Skupnim prizadevanjem intendanta hrvatskega narodnega gledališča v Splitu skladatelja Tijar-doviča, skladatelja Josipa Hatzena in vojaškega ka-pelnika Maksa Ungerja se je posrečilo, da so združili V6e splitske godbenike v močan orkester, ki bo predstavljal splitsko filharmonijo. Orkester splitske filharmonije šteje že nad 80 članov in se že marljivo vežba za prvi simfonični koncert, ki bo februarja meseca. Ta filharmonija bo nadomeščala tudi gledališki orkester in bo poleti prirejala tudi glasbene festivale.
*	Brodska tovarn« vagonov pričakuj* velikih naročil. Tovarna vagonov v Slavonskem Brodu je v pogajanjih s prometnim ministrstvom glede naročila 30 lokomotiv in 300 vagonov. Tako bi začel spet obratovati tovarniški oddelek za vagcme, ki že delj časa miruje. Tovarna pa bi tudi zaposlila veliko število delavcev. Z ozirom na dosedanje uspehe tovarna pri njenih izdelkih pričakuje, da bo prav gotovo dobila to naročilo.
*	Zaradi trdovratne samomorilne kandidatke je imel vlak uro zamude. Nenavaden vzrok zakasnitve je imel predsnočnji osebni vlak, ki vozi iz Zagreba proti Belgradu. Na železniški postaji Blinj-6ki Kut pri Sisku se je v samomorilnem namenu vlegla pred vlak 23 letna Ema Jelič Iz Požege, ki je z istim vlakom potovala iz bolnišnice za duševne bolezni v Vrapču domov. V Blinjskem Kutu je stopila z vlaka in se vlegla pred lokomotivo. Seveda so jo pravočasno opazili in pregnali s tračnic. Toda Jeličeva je nato pobegnila pod vlak in 6e dobro uro skrivala pod vagoni, taiko da vlak ni mogel naprej. Vei razpoložljivi železničarji in še številni potniki 60 lovili žensko. Priti 60 morali še štirje vojaki, ki se jim je slednjič posrečilo trdovratno kandidatinjo smrti ujeti in zvezati. Zvezano so izročili postajenačelniku v Blinjskem Kutu, nakar je vlak nadaljeval vožnjo proti Belgradu.
*	Drzni podvigi železniških tatov. Na vlakih, ki vozijo med Belgradom in Zagrebom se često dogajajo drzne tatvine. Najbolj znano shajališče in izhodišče železniških žeparjev in tatov je postaja Vrhpolje v Slavoniji. Te dni 6e je vozil v nekem kupeju 2. razreda v osebnem vlaku proti Belgradu banski 6vetnik iz Zagreba Ivan Filipovič, ki je potoval službeno. V Vrhpolju je vstopil v njegov kupe neki neznanec. Ko se je vlak na naslednji postaji spet ustavil, je neznanec bliskovito pograbil Filipovičeve čevlje, ki jih je le-ta imel sezute, in planil ven. Naslednji hip se je že izgubil v mraku. Filipovič je zaklical na pomoč, toda preden je priklical nekega orožnika, je bil tat že daleč.
*	Tri cente težko blagajno odpeljali. V eni preteklih noči so štirje vlomilci obiskali poslovne prostore trgovca Milana Slomoviča v Vinkovcih. Iz prostorov so odnesli skozi okno tri cente težko blagajno, jo naložil na voz, v katerega so vpregli konja iz Šlomovičevga hleva. Blagajno eo odpeljali na neki travnik v okolici, kjer so jo razbili. Toda na veliko razočaranje v blagajni ni bilo niti dinarja, Iz srda so vlomilci požgali vse papirje, kar jih je bilo v blagajni, med drugim tudi knjigo dolžnikov. Zjutraj se je konj 6am vrnil v domači hlev,
*	Uboj v prepiru. Kmet Nenad Stamenič v Osjeku je s puško ustrelil svojega 60vaščana Mišo Miladinoviča. Miladinovič je bil pred leti obsojen na več let robije, ker je ubil nekega orožnika. Na razpravi je Nenadov stric nastopil kot glavna priča proti Miladinoviču. Ko 6e je letos Miladinovič vrnil iz ječe, je začel sovražiti vse Stameniče. Te dni se je 6prl z Nenadom, ki pa ga je v prepiru ustrelil.
*	Strašna smrt otroka. Nezadostna pazljivost staršev je povzročila v Selišti pri Sisku strašno smrt triletnega Jovana Mikiča. Mati je pri pranju napolnila večjo posodo z vrelo vodo. V kuhinji se je medtem igral Jovan. Ko se je mati za nekaj trenutkov oddaljila iz kuhinje, 6e je radovedno dete nagnilo nad loncem, izgubilo ravnotežje in padlo na glavo v vrelo vodo. Na grozen otrokov krik je, prihitela mati, ki ga je brž potegnila iz vode in se pri tem sama močno oparila po rokah. Toda bilo je prepozno. Deček je v dveh urah po strašnih mukah izdihnil.
*	Iz cistern kradejo petrolej. Na železniški postaji Batajnica pri Zemunu je osrednje skladišče državnih železnic. Tam dovažajo v cisternah tudi
petrolei. Te dni pa so na neki cisterni opazili, da so plombe poškodovane in da je iz cisterne zmanjkalo 1260 kg petroleja. Vestna preiskava, ki so jo
Tanoll 4ll/rtl ni mnitln Xn •< ><n,t n (a 1.	L.' 1_ ! 1 J___
začeli takoj, ni mogla še ugotoviti, kdo bi bil drz-ni tat.
♦	Neumna stava ga je veljala smrt. Gjorgje Miladič iz Rogatice pri Sarajevu, ki je bil znan pijanec, je šel stavit, da bo popil vso rakijo, ki bo tekla iz lonca za kuhanje. Na njegovo dolgo prigovarjanje so kmetje slednjič sprejeli njegovo stavo in tako je Miladič pil rakijo ki je tekla iz lonca za kuhanje, od 9 zvečer pa ao 5 zjutraj. Tedaj pa se je onesvestil, nakar so ga prenesli v barako. Tam pa se ni več prebudil.
*	Mesalina iz jabukovca in njen konec na ve-šalih. Te dni je imel krvnik Hart zopet svoje žalostno opravilo. Obesil je v Negotinu 36 letno kmetico Marijo Krstič iz Jabukovca in njenega hlap ca Petra Vuldojeviča. V Jabukovcu je živel 20-letni mizar Dragotin Krojitovič v najsrečnejšem zakonu s svojo šele 17 let staro ženo Cico. Ko se jima je rodila hčerka, je bila sreča polna. Otroku je bil za botra Peter Vuldojevič, ki je pozneje na prigovarjanje Marije Krstič mater tega otroka ^ na zverinski način umoril. Marija Krstič je živela razuzdano. Njen mož je bil slaooinež in jo ni pri tem prav nič oviral. Sicer bi pa prav
Proslava 20 letnice slovenske univerze
Podpisana Akademska zveza poziva vt« akademike in akademičarke, naj se v čim večjem številu udeleže vseh slavnosti, ki bodo ob priliki proslave 20 letnice slovenske univerze, nad katero je prevzel pokroviteljstvo Nj. Veličanstvo kralj Peter II.
Drevi ob 8 bo v operi slavnostna predstava »Gorenjski slavček«, jutri ob enajstih dopoldne pa bo v Unionu slavnostno zborovanje. Vstopnice za to zborovanje se dobe v Akademskem domu.
Pozivamo vse članstvo, da se zlasti pri zborovanju vzdrži vsakih političnih in nedovoljenih vzklikov in manifestacij. Prosimo pa tudi vse ostalo občinstvo, da se tudi ono vzdrži nedovoljenih in političnih vzklikov, da bo zborovanje res na dostojni višini,
Akademska zveza.
gotovo ne bil, več živ, če bi to storil. Marija Krstič je vrgla svoje oči na Dragotina Krojitoviča in se je na vse mogoče načine trudila, da bi ga pridobila zase. Neizkušeni mladi mož se je udal zapeljivki, ni se pa mogel odločiti, da bi zapusti svojo mlado ženo in hčerko ter se preselil v hišo Marije, za kar ga je ta vsaki dan prosila. Da bi njegovemu omahovanju naredila konec, je Marija sklenila spraviti Cico spoti. Pripravno orodje je našla v Vuldoieviču, ki je medtem stopil k njej v službo. Začela se mu je dobrikati in mož je bil kmalu ves nor v njo. Pri neki priliki ga je pridobila za svoj morilni načrt. Da bo bolj trden, mu ie obljubila še tisoč dinarjev. Dne 0. junija je Idojevi"
i? ik.
Vuldojevič napadel mlado Cico na travniku in ubil s kolom. Nato je njeno truplo vrgel v poto Ko so čez nekaj dni našli truplo umorjene Cice in ga jx>kopali, je bil med pogrebci tudi morilec. Dne 23. septembra sta bila Vuldojevič in Marija Krstič pred negotinskim okrožnim sodiščem obsojena na smrt na vešalih. Kasacija je sodbo jx>-trdila Prošnja za pomiloščenje, ki sta jo oba vložila, je bila zavrnjena iu te dni sta oba končala svoje življenje na dvorišču negotinskega okrožnega sodišča.
*	Po enem letu pojasnjen umor. Preteklo leto
sla bila na dan poslanskih volitev 11. decembra v Valjevu umorjena trgovec Milko Korač in delavec Dragan Nikolič. Čeprav so oblasti uvedle vsestransko preiskavo, vendar niso mogle odkriti morilca. Na obletnico smrti je Koračeva družina razglasila, da bo dala 10.000 dinarjev tistemu, ki bi izdal morilca ali pa vsaj oblastem prijjomogel, da ga najdejo. In res je takoj drugi dan prišlo k preiskovalnemu sodniku nekaj oseb, ki so izjavile, da vedo, kdo je umoril Korača in Nikoliča. Na podlagi njihovih izjav so aretirali valjevskega mesarja Milorada Radiča.
*	Na svojo sestro streljal med poroko. Lepa Hadžera Fejzulovič v Tetovu se je zagledala v Etnina Musoviča, prijatelja njenega brata Čerima. Ko je mladi mož pri njenih starših prosil za roko hčerke, so ga zavrnili, ker je imel po mnenju staršev premalo pod palcem. Brat, ki se je postavil na stran staršev, je sestri zagrozil, da jo bo umoril, če bo proti njegovi volji in proti volji staršev sledila Erninu. Deklica pa se ni zmenila za grožnjo in je ostala zvesta svojemu Eminu. Zaljubljenca sta sklenila, da bo Hadžera pobegnila iz hiše staršev, nakar se bosta vEminovi hiši takoj poročila: Preteklo sredo zvečer je Hadžera skrivaj zapustila hišo svojih staršev in zbežala v Eminovo hišo, kjer je bilo že vse pripravljeno za poroko. Hodža, ki bi ju poročil in svatje so bili že zbrani. Ko se je poročni obred začel, je nenadoma zadonel strel skozi okno in Hadžera se je, zadeta v prsi, zgrudila na tla. Strel ie oddal Celim, ki je takoj, ko je zvedel, da je Hadžera pobegnila iz hiše staršev, hitel k Eminovi hiši, da izpolni svojo grožnjo. Čerim je bil aretiran, Hadžero so pa prepeljali v bolnišnico v Skoplje, kjer se bori s smrtjo.
*	Alkohol uničil življenje. 30 letni poulični pevec Predrag Barbulovič v Kraljevu je sklenil narediti konec svojemu življenju. Legel je v posteljo
in hoče toliko časa stradati, dokler ga ne bo re šila smrt. Barbulovič izhaja iz dobre hiše in bi lahko v uglednem poklicu udobno živel. Pa se je že zgodaj udal alkoholu in ta nesrečna strast ga ie potiskala vedno bolj navzdol. Družina se je končno ločila od nepoboljšljivega, ki se je zadnja leta preživljal s petjem j>o ulicah. Usmiljeni ljudje so mu večkrat nudili podporo, da bi ga iztrgali tako žalostnemu življenju, pa so bili vsi poskusi zastonj, ker se Barbulovič nikakor ni mogel odreči alkoholu.
Anekdota
V življenju maršala Moltkeja, ki v vojski nI bil nikdar premagan, se je pripetila epizoda, v kateri je moral maršal sam priznati, da ga je nasprotnik zaradi svoje večje duhovitosti premagal. Ta nasprotnik je bil povrhu še navaden kadet. Zgodilo se je to ob priliki pregleda kadetnice v Lichterfeldu.
Pred Moltkejem so pohvalili hitro presojanje in duhovite odgovore nekega kadeta.. Maršal je prikimal, vprašal za ime tega kadeta in sam pri sebi sklenil, da bo preizkusil tega vzornega učenca.
Prišli so v prvi razred, v katerem je bil tudi omenjeni kadet. Maršal, ki je bil znan kot zelo molčeč človek, je na veliko začudenje tudi sam stavljal vprašanja. Tako je poklical kadeta, ki so mu ga pohvalili in kratko in strogo iznenadil z vprašanjem: »Kako široka je Seina pri Londonu?«
Kadet ni niti trenutek pomislil, ampak točno odgovoril: '»Ravno tako kakor Temza pri Parizu, ekscelenca !<
Moltke je videl, da je premagan. Kislo se je nasmehnil in dejal: »Premagal me ie in naredil izpit z odličnim uspehom.«
»Da, gospod ravnatelj, to so gospodje, ki se potegujejo za službo nočnega čuvaja.«
Ljubi jana, 16. decembra
Gledališče
Drama. Sobota, 16.: >Tri komedije«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 17. ob 15: »George Dandin«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: »Velika skušnjava«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera. Sobota, 16.: »Gorenjski slavček«. Izven. Slavnostna predstava v proslavo 20 letnice Univerze kralja Aleksandra I. Nedelja, 17. ob 15: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20: »Prodana nevesta. Izven. Znižane cene.
Rokodelski oder
Jutri zvečer ob 8 bo Rokodelski oder na splošno željo ponovil igro »Sestra Anuncijata«. Igra je imela pri prvi uprizoritvi izredno lep uspeh in je občinstvu prav posebno ugajala. Igra je sodobna, zajeta iz življenja naših dni. V njej je polno posebno lepih, pa tudi pretresljivih prizorov. Prepričani smo, da bo vsakdo zadovoljen, kdor se je bo udeležil. Vstopnice se dobivajo v predprodaji jutri od 10 do 12 in zvečer od 7 dalje v Rokodelskem domu, Komenskega ul. 12.
Radio Ljubljana
Sobota, 16. dec.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Brez napovedi igramo, plošče v venčku vam podamo — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Brez napovedi igramo, plošče v venčku vam podamo — 14 Poročila — 17 Otroška ura: a) dr. B. Magajna: Račko in Lija; 11. branje, bere avtor sam. -b) Ciciban (članice Narod, gledališča) — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radij, orkester — 18.40 Marijo nosijo (Fr. Kunstelj)
—	19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Beli šport v slov. planinah (Jan. Gregorin, Ljublj.)
—	19.40 Objave — 20 O zunanji politiki )dr. Al. Kuhar) — 20.30 »Dolga je pot čez ulico«. Pisan večer. Besedilo Jožek m Ježek. Izvajajo Člani Rad. igral družine — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna (Rad. orkester).
Drugi programi
Sobota, 16. decembra: Belgrad: 19.40 Narodni večer — 21.50 Zab. konc. — Zagreb: 20 Igra
—	20.30 Zajčeve skladbe — Bratislava: 19.30 Ruske narodne — 20.20 Pisan večer — 22.15 Cig. ork. — Sofija: 20 Ork. in zbor — 21 Valčki — Beromiinster: 20 Jodlerji — 20.40 Igra — Budimpešta: 20.05 Klavir — 20.35 Igra — 22.05 Ork. konc. — 23.20 Cig. ork. — Bukarešta: 20 Otroški zbori — 20.25 Jazz 21.30 Zab. gl.
Prireditve in zabave
Igralska družina Prosvetnega društva Trnovo
uprizori v nedeljo, 17. decembra ob 20 na odru društvenega doma božično igro v 3 dejanjih »Čez deset let«. Predprodaja vstopnic na dan predstave od 10—12 dopoldne v društvenem domu.
Pianist Nikita Magalov je izreden pianistični talent, ki ima že velik elove6 v vsem glasbenem svetu. V Ljubljani bo koncertriral pivič v torek, dne 19. t. m. ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Vstopnice 60 v predprodaji v Matični knjigarni.
Pevsko društvo Tabor bo zapelo na svojem koncertu naslednje zbore: Premrl: Korotan, Adamič: Zapuščena, Ipavec: Milada, Guček: Ko 6troji molče. Dalje Premrl: Slovanska pesem, Trček: Naše gorice in Adamič: Polka je ukazana. Tretji zborov nastop tvorijo naslednje skladbe: Osterc: Na pust, in Tepežnica, Mokranjac: II. rukovet ter Schvvab: Dobro jutro, pevski valček s 6premljeva-njesm klavirja. Koncert bo v ponedeljek, 18. t. m. v mali Filharmonični dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Predavanja
Prosvetno društvo v Zeleni jami priredi za svoje članstvo in prijatelje 6kioptično predavanje v ponedeljek, 18. decembra, zvečer ob 8 v Zavetišču. Predava univ. prof. dr. A. Snoj: Božič v Palestini.
Združenje rezervnih častnikov, pododbor v Ljubljani, obvešča svoje člane, da bo imel v torek, dne 19. decembra ob 20 g. inž. Stanko Dimnik v dvorani Združenja jug. inž. in arh. »Zvezda« II. n. levo, sledeče predavanje: »Nujnost obrambne pripravljenosti zaledja«. V6top le za člane z legitimacijo.
Sestanki
F0 ŠlSka obvešča člane, mladce in naraščaj, da se prične redna telovadba danes zvečer ter vsako soboto od 18—2130 v telovadnici šišenske osnovne šole.
F. O. Ljubljana — mesto. Pozivam vse mladce, naraščaj) redne člane in starešine na obvezni sestanek v nedeljo ob 14. uri v telovadnici na Poljanski gimnaziji. Spored: Nagovori, božično obdarovanje. Pridite v čimvečjem številu, bodite točni.
—	Predsednik.
Sadjarska in vrtnarska podružnica LJubljana
—	mesto ima svoj letošnji redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v soboto, 16. decembra t. L ob pol 20. uri v salonu gostilne »pri Mraku«, Cesta 28, oktobra. Udeležba {je za člane dolžnost.
Cerkveni vestnik
Kongregacija učiteljic in gospodičen pri svetem Jožefu Imata v nedeljo 17. decembra ob 6.30 skupno sv. obhajilo; v ponedeljek 18. decembra pa se udeleže članice ob 6 zvečer mirovne pobožnosti v cerkvi sv. Jožefa.
Kino
Kino Vič predvaja drevi ob pol 9 krasen film nepozabne vsebine »Druga mati«. Za dodatek dva najnovejša zvočna tednika.
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljaj od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Tvrševa cesta 62, telefon št. 27-29.
Lekarne
Notno sluibo imajo lekarne! dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
Poizvedovanja
Izgubljena je bila dne 13. t. m. na poti z Vodnikove ceste, Šiška do Tyrševe ceste črna usnjena ženska torbica. Najditelj naj jo proti nagradi odda v Pražakovi ulici 3, 1. nadst. (ne na t. 14» kakor je bilo včeraj navedeno).
p l)UBi)AN4
Lepa proslava 50 letnice šole na Ledini
V četrtek je obhajala šola na Ledini 50 letni Jubilej, odkar se je preselila v poslopje v Komen-skega ulici. Stavba, ki je bila pred nedavnim re-novirana, je že na zunaj kazala slovesno lice. Zastava pa je vse mimoidoče spominjala na pomembni praznik. Prav posebno slovesno je praznovala ta dan šolska mladina, ki je imela ob 8 zjutraj skupno mašo pri sv. Petru za vse umrle učitelje in učence ledinske šole. Z vsem učitelj-stvom je po maši mladina krenila nazaj v šolo, kjer je bila v lepo okrašeni telovadnici pestra akademija, na kateri so se šolarji postavili z lepo uspelimi nastopi, deklamacijami in petjem. Zatem so imeli učitelji po razredih krajša predavanja, kjer so razložili učencem pomembnost 50 letnega jubileja. Za zaključek pa je bila pogostitev učencev, ki so dobili v svojih razredih vsak po en štrukelj in nekaj jabolk.
Komaj se je popoldne zmračilo, že je zažarela ledinska šola v siju reflektorjev in tako opozarjala na slovesno akademijo, ki se je začela zvečer ob 8 v izredno lepo okrašeni šolski telovadnici. V telovadnici je bil postavljen začasni oder, dvorana sama pa je bila kar spremenjena v nekak zimski vrt, toliko je bilo zelenja v njej. Upravitelj šole g. Vider Josip, ki je pripravil vso proslavo in jo s pomočjo učiteljskega zbora tudi izredno lepo izpeljal, je povabil na večerno proslavo vse vidnejše predstavnik'! javnega življenja in premnoge nekdanje učence šole. Na večerno proslavo niso prihiteli le številni starši mladine, ki hodi sedaj v šolo, ampak tudi mnogi nekdanji učitelji. Bana g. dr. Marka Natlačena in prosvetni oddelek je zastopal banovinski šolski nadzornik Jeglič Vilko, ljubljanskega knezoškofa kanonik Vole, ljubljanskega župana podžupan dr. VI. Ravnihar, Slomškovo družbo njen predsednik nadzornik Štrukelj, navzoči so bili dalje šempetrslčl župnik Košmerlj, ravnatelj učiteljišča Prijatelj, univ. prot. dr. Snoj in dr. Fabijan, več občinskih svetnikov in številni zastopniki ljubljanskih ljudskih in meščanskih šol.
Akademijo je začela državna himna, ki so jo krepko odpeli šolarji, zatem pa je imel slavnostni govor upravitelj šole g. Josip Vider. V svojem lepem govoru, v katerem je popisal povezanost preteklosti s sedanjostjo in bodočnostjo, je orisal petdesetletni razvoj šole na Ledini. Naštel je tudi mnoge najvidnejše slovenske može, ki so prejeli prve nauke v šoli na Ledini. Naj omenimo le nekatere: ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, Dragotin Kette, pesnik in pisatelj, Milčinski Franc, sodnik in pisatelj, Jama Matija, akademik in slikar v Ljubljani, dr. Fran Ramovš, vseučiliški profesor v Ljubljani, Nučič Hinko, upravnik Narodnega gledališča v Zagrebu, dr. Boris Zamik, vseučiliški profesor v Zagrebu, in mnogi drugi odlični delavci v najrazličnejših stanovih. Svoje misli je zaključil z besedami: »Naj šola na Ledini še v bodoče vzgaja mladino, ki bo polna božjih sil. Kakor so te božje sile v nas stoletja kljubovale divjemu Turku, da nas ni pomandral in zbrisal s sveta, tako bodo kljubovale tudi modernemu barbarstvu, ki je sedaj zajelo Evropo, in vodile naš narod lepši bodočnosti naproti.« Zatem so se zvrstile ljubke in živahne točke šolskega pevskega zbora in deklamacije, ki so najlepše pokazale, koliko ljubezni in požrtvovalnosti je učiteljstvo šole dalo mladini, da se je mogla naučiti vsega, kar je bilo potrebno za tako uspel nastop. Prisrčen je bil tudi Slomškov igrokaz: »Dva potepena šolarja.« 0 epo pa je zaključila vso akademijo zborna de-Vaniaciia: »Mladina sporoča svojemu narodu.« Tako je minil tudi ta pomembni jubilej in upajmo, da bo v drugi polovici stoletja šola še z večjim uspehom izpolnila vse svoje naloge kakor v prvem.
Nameščenci so polagali račan o svojem dela
Ljubljanska podružnica Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije je imela svoj redni občni zbor, ki ga je vodil predsednik podružnice g. France Pernišek. Predsednik je pozdravil vse navzoče, posebej še zastopnike centrale g. inž. Koširja, predsednika Delavske zbornice g. Kozamernika in zastopnika pomočniškega zbora g. Sitarja. Nato je govoril bivši poslanec g. Rudolf Smersu, ki je opisal, kakšne zasluge si je pridobila nameščenska organizacija od njene ustanovitve do današnjih dni, ko čutijo nameščenci bolj kakor kdaj prej potrebo po svoji stanovski organizaciji, ki jim edina more priboriti uspehe, ki si jih želijo. Danes so razmere v svetu hude, posebno hude za zasebne nameščence. Draginja se vedno narašča, špekulacija se vedno bolj širi, p'ače nameščencev so pa iste kakor pred zvišanjem cen, čeprav so se nekatere življenjske potrebščine podražile za nad 25%, obutev in oblačilo pa za najmanj 30%. Zato je nujno potrebno, da se vsi nameščenci organizirajo in tudi redno čitajo svoje stanovsko glasilo »Bodočnost«, ki se vedno in povsod bori za zboljšanje socialnega položaja slovenskih nameščencev. Le v strnjenih vrstah in z močno organizacijo bodo prišli nameščenci do svojih pravic in do uresničenja svojih upravičenih teženj, zato je nujno potrebno, da se vsi slovenski nameščenci organizirajo. Govornik je končal s pozivom na složno in marljivo delo in uspehi se bodo gotovo prav kmalu pokazali.
Iz poročil odbornikov podružnice smo videli delo odbora v zadnjem poslovnem razdobju in načrte, ki jih namerava podružnica ob podpori vsega članstva izpeljati v bližnji bodočnosti. Občni zbor je dal dosedanjim odbornikom razrešnico, nakar so sledile volitve novega odbora. Soglasno je bila izvoljena lista z g. Julijem Komnom na čelu, uradnikom ljubljanske podružnice priv. agrar. banke. Novi predsednik se je v imenu vseh novih odbornikov zahvalil za zaupanje in poudaril, naj vsak član vestno opravlja svoje dolžnosti in obveznosti do organizacije. Novi odbor se bo predvsem trudil za zboljšanje nameščenskih plač, določitev minimalnih nameščenskih prejemkov in za splošno zboljšanje življenjskih razmer. Občni zbor je potekel v najlepšem redu in je dal vsem navzočnim nameščencem novega duha, poguma in poleta za svojo stanovsko organizacija.
Pomoči potrebnim za božič
IV. Občestveni večer za župnijo Marijinega Oznanjenja v Ljubljani
Današnji dnevi so prepolni žalosti in bede. Z viharjem, ki pretresa Evropo se veča beda tudi pri nas. Ne smemo ostati brezbrižni, ko vemo, da jih je med nami v župniji mnogo, ki s strahom pričakujejo zime. Zavedajoč se tega, je Frančiškanska prosveta M. O.v Ljubljani sklenila, da se bo sama oddolžila karita-tivnemu delu na Občestvenem večeru, obenem pa nudila priliko vsem drugim sožupljanom.
da s posetom tega Občestvenega večera na svoj način iskažejo nratovsko ljubezen.
Zato povabimo danes vse naše prijatelje in župljane, da poselijo jutrišnji Občestveni večer. Spored je sledeč: R. Clier: O več me z rožami ne mami; Osana Jože: Devojčica moja; Z. Norkovski: Krako\viak, poje konservatorist g. Janez Lipušček. — Reger: Murijinu uspavanka; Marx: Marijina pesem; Mozart: Vijolica; poje godč. Poldka Zupanova. Sirota Jerica, de-klumucija. — Ileinen — Plestenjak: »Igra o dobroti«. Slika iz današnjih težkih dni, v režiji g. viš. insp. L. Stancarja. — Cene: Sedeži od
Najnovejša poročila
Tanner - Molotovu
Ganljiv govor finskega zunanjega ministra v radiu v ruščini
20 do 4 din; stojišča 3 din. Predprodaja vstopnic v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici. *
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzpjemne zavarovalnice ob 6.20 zjutraj.
1 Jutri, v nedeljo, dne 17. decembra jc zlata nedelja. Kupujoče občinstvo ponovno in vljudno prosimo, da izrabi ta dan za nakup božičnih daril. Ljubljanski trgovci so pripravili najpraktičnej-še blago za božična darila. Ponovno oj>ozarjamo kupujoče občinstvo, da v nedeljo, dne 24. decembra trgovine ne bodo odprte.
1 Pri parte Albin Robič je bilo pomotoma izpuščeno ime rodbine Lotrič. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 18. t. m. ob 7 v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
I Opozorilo onim, ki imajo pravico do »spominske kolajne na borbe za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije 1918—1919«. Vsi oni, ki imajo pravico do te kolajne in žive v Ljubljani ter niso včlanjeni v nobeni organizaciji, ki bi jim preskrbela to kolajno, naj se najkasneje do 20. januarja zglase v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-L, soba 2. Na to zglasitev ee opozarjajo zlasti svojci padlih borcev, ker se zamujenih prijav ne bo moglo upoštevati.
1 Zimsko perilo, Karničnik, Nebotičnik.
1 Slab petkov ribji trg. Poznavalci trga in prodajalci rib so včeraj zatrjevali, da ne pomnijo kmalu tako elabega ribjega trga, kakor je bil včerajšnji. Dovoz svežih morskih rib je sploh izostal. Vzrok: velika burja na gornjem Jadranu in slabo vreme. Na trgu je bilo le nekaj morskih rib iz prejšnjih dni. Tržno nadzorstvo je nekaj rib zaplenilo. Na izbiro je bilo nekaj sladkovodnih rib. Lipam iz Save so bili j>o 32 din, belice po 12, j>ostrvi 40 in ščuke po 16—20 din za kg.
1 Rekordne kupčije z zemljišči in hišami. Takega rekorda pa še ni nikdar zaznamoval ljubljanski nepremičninski trg, kakor v dneh od 7. do 15. t. m. Dne 7. t. m. je imela zemljiškopro-metna komisija v tem mesecu prvo sejo. Od tega dne pa do včeraj je bilo od raznih strank komisiji predloženih v odobrenje 58 novih kupnih pogodb, ki se nanašajo na prodajo odnosno nakup raznih vil, hiš, stavbnih in zemljiških parcel, kakor tudi na prodajo posestev odnosno parcel v okolici. Neka nepremičnina v Spodnji Šiški je bila prodana za 1,000.000 din, več hiš v mestu pa po 300.000 do 550.000 din. Parcele so se v mestu podražile, ker je za nje veliko zanimanje. Okolica kupuje manjše parcele, na katerih si potem varčni delavci in drugi gmotno šibkejši sloji zidajo stanovanjske hišice in prijazne domove, da so pod lastno streho. Nekatere manjše parcele v okolici so bile prodane za prav nizke kupnine, tako za 100, 200, 300, 400 in 500 din. Vse, v Času od 7. t. m. naprej komisiji prijavljene kupne pogodbe predstavljajo nepremičnine v skupni kupni vrednosti 4,597.493 din.
1 Zamrznjene vodovode tali brez razkopavanja zidu z električnim aparatom Avgust Čoke rt, klepar, vodovodni instalater, Gregorčičeva ulica 5, telefon 24-70.
_ 1 »Beg na Jadran« v kinu Slogi. Občinstvo opozarjamo na krasen in izredno zabaven film, ki teče od danes naprej v kinu Slogi v primieri. »Beg na Jadran« je roman dveh mladih zaljubljencev, ki sta po dolgotrajnih in velikih ovirah končno prijadrala srečno v zakonski stan. Poleg zabavne in vesele vsebine, je odlika tega filma v prekrasnih posnetkih, ki so vsi izdelani pri nas v Dalmaciji. Pretežni del filma ee godi namreč na progi od Dubrovnika do Kotora in tako bodo gledalci filma videli poleg naših najlepših krajev tudi naše ljudi.
1 V Stritarjevi ulici štev. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
1 Vlomilec, ki je pustil vizitko na kraju vloma. 13. decembra se je vtihotapil na podstrešje hiše v Gosposki ulici št. 9 36 letni brezposelni trgovski potnik R. V., doma iz Ljubljane. Prenočil je na podstrešju, nato pa v ranem jutru vlomil v podstrešne oddelke v hiši stanujočega Jerneja Kržana in Alojzija Stritarja. Na podstrešju sta imeli stranki spravljeno, kakor ponavadi, najrazličnejše predmete, ki jih niso nujno potrebovali v stanovanju. Vlomilec je vso zalogo temeljito prebrskal in si nabral dve veliki preprogi, nekaj aktovk, nekaj obutve, kovčeg in drugih drobnarij v skupni vrednosti 3000 din. Ko je v četrtek zjutraj težko otovorjen zapuščal podstrešje, pa je stresel svojo listnico z legitimacijo in vsemi dokumenti. Pa to še ni bila največja smola. Še večjo je namreč imel, da ga je stražnik že takoj pri drugem poskusu razprodaje nakradenega blaga prijel in odvedel na stražnico, češ da prodaja ukradeno blago. Na stražnici seveda še niso vedeli o tatvini na podstrešju in zato je tat na srečo lahko korajžno lagal in se predstavil z drugim imenom. Ker pa ni nič kaj gladko povedal, kako je prišel do predmetov, ki jih je prodajal, čeprav je skušal dokazovati, da prodaja za svojega brata, so ga vzeli nekoliko bolj natančno v pretres. Medtem pa je prišel na stražnico policijski uradnik, ki je bil že obveščen o tatvini na podstrešju in ki je tudi vlomilca poznal že iz prejšnjih časov, saj je šele oktobra prišel iz zaporov Tako je dobil vlomilec hitro izgubljene dokumente nazaj, nakradeno blago pa so tudi lahko vrnili oškodovancem.
1 Starejšega gospoda, ki je v kavarni »Vesel« na Miklošičevi cesti pomotoma vzel tujo aktovko, v kateri so bile moške enežke, razna zdravila, krtače, ovratniki itd., opozariaino, da je dobro znan in ga zato prosimo da aktovko takoj vrne, da se izogne posledicam.
1 Zastrupljenje ( plinom. V zadnjem času urejajo kabeljsko omrežje avtomatske telefonske centrale v Ljubljani. Na Tyrševi cesti je postavljenih vse polno šotorov nad jaški, v katerih monterji urejajo kabelske zveze. Ker morajo tudi z vročino taliti izolacijske snovi, uporabljajo pečice z ogljem. Žareče oglje pa je nevarno zaradi plinov, ki pri tem nastajajo, in tako je na Dunajski cesti včeraj dopoldne padel v nezavest 46 letni monter Pavel Majcen, zaposlen pri telegrafsko-telefonski sekciji. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je že izven vsake nevarnosti.
Mengeš
V nedeljo 17. t. m. bo ob pol 4 popoldne v dvorani Društvenega doma v Mengšu ^juoptično predavanje »Francoska revolucija«, ki jo priredi Zveza združenih delavcev. Vsi vabljenil
Helsinki, 15. dec. A A. Reuter: Nocoj je govoril po radiu v ruskem jeziku zunanji minister Tanner in sporočil Molotovu, da je Finska pripravljena nadaljevati s pogajanji za mirno rešitev vseh sporov. Tanner je med drugim vprašal Molotovu: Ali ste pri-pruvljeni nadaljevati s pogajanji? Prosim vus, da odgovorite po našem posredniku. Pred ne-l>uj tedni sva midva s Paasikivijem vodila pogajanju z vami in s Stalinom. Ta pogajanja so se nanašala na zahteve Sovjetske Rusije, da se izroči finsko ozemlje njej. Mi smo bili pripravljeni, du kar največ popustimo, čepruv zato ni bilo zakonitega opruvičila. V teh pogajanjih se nam ni posrečilo najti skupne podlage, čeprav smo mi izrazili upanje, da bi se pogajanja mogla končati z zadovoljivim spo-
razumom. Pogajanja pa so bila prekinjena. Odgovorna je za to Sovjetska Rusija. Vi ste zavrnili ponudbo USA za posredovunje, kakor tudi predloge švedske vlade. Vaše zadnje delo je zavrnitev predlogov skupščine Društva narodov, naj se ustavijo sovražnosti in ste z njimi nadaljevali. Gluhi ste bili za ta predlog in ste podrli vse mostove. Zdi se, da so vaši cilji, da zasedete vso Finsko in da obnovite stare carske meje. Če so to vaši cilji, totem vedite, da se bo Finska borila do zud-njega moža. Finski narod ne bo dovolil, da bi izgubil neodvisnost in svobodo, ter da bi pudel pod tuje suženjstvo.
Ta Tannerjeva izjava je bila po radiu sporočena tudi v finskem in švedskem jeziku.
Uredba o omejitvi prometa z motornimi vozili
Belgrad, 15. dec. A A. Na podlagi čl. 1 uredbe o omejitvi prodaje tekočih goriv in prometa z motornimi vozili od 10. nov. 1959 je ministrstvo za trgovino in industrijo ter finančno ministrstvo predpisalo tole uredbo o omejitvi prometa z motornimi vozili:
Čl. 1. Razen omejitev, določenih z odlokom od 27. nov. 1939 pod točko 3, št. 47.862, se prepoveduje do naduljnjega:
a)	uporaba zasebnih potniških avtomobilov in motornih koles v medkrajevnem prometu, ki je vzporeden z železniško ali avtobusno jirogo. Za vzporedno se bo smatrala tista proga. ki kot odhodna ali končna postaja veže kraje, ki leže ob železniški ali avtobusni progi in gre prevoz skozi kruje, ki so v oddaljenosti do 15 km od železn. oziroma avtobusne proge. Ta prepoved ne velju za avtotuksije.
b)	Uporaba zasebnih potniških avtomobilov in motornih koles v lokalnem prometu od 21 zvečer do 7 zjutraj. Uporaba potniških vozil podjetij se more začeti "ob 6 zjutraj in se končati ob 21.50 zvečer. Avtotaksije in avtobuse ne veže ta prepoved. Prav tako tudi ne avtomobile zdravnikov, veterinarjev in zdravstvenega osebja pri opravljanju službe. Kot krajevni promet se bo smatral promet v obč. rajonu in v odduljenosti 15 km izven področja občine.
c)	Uporaba potnišikh avtomobilov in motornih koles na prvi in drugi dan katoliških in pravoslavnih praznikov in tudi na praznične dni, ko so trgovine po določbah uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin in obrtniških delavnic (uredba od 16. aprila 1959), oziroma banskih odlokov, izdanih na podlagi te uredbe, zaprte ves dan. Ta prepoved velja od 24. ure prejšnjega dne in traja celih 24. ur.
d)	Uporaba potniških avtomobilov in avtobusov v svrho prireditve izletniških voženj.
Čl. 2. Izjemo od prepovedi uporabe potniških avtomobilov in motornih koles, ki jo ukazuje ta uredba in odlok od 27. nov. 1959 ppij,,točko 5, št. 47.862, more dovoliti samo ministrstvo za trgovino in industrijo (oddelek za notranjo trgovino, če to zahteva javna korist ali če za to obstojajo posebno upravičeni razlogi. Za izdajanje dovoljenja je potreben predlog pristojnih ustanov ali oseb, v katere interese se bo izjema določila. Uporaba avtomobilov za opravljanje zdravniškega poklica in oseb zdravstvene službe v sobotah od 14 do ponedeljka do 8 zjutraj se omejuje izključno in edino na osebno uporabo te vrste oseb pri opravljanju službe. Te osebe smejo s predložitvijo legitimacije uporabljati svoje avtomobile samo za prevoz od stanovanja, ozir. od ordinacije, od stanovanja, iz zdravilišča ali bolnišnice z namenom, da obiščeio svoje paciente ozjr. zaradi prevoza bolnikov. Uporaba vozil za prevoz drugih oseb je prepovedana brez izjeme. Te olajšave ne bodo uživali zdravniki, ki ne opravljajo zdravniške prakse, kakor tudi ne tisti zdravniki, katerih delo (n. pr. zobrozdravniki) je vezano pretežno z ordinacijo. V prepovedanem času smejo uporabljati svoje avtomobile v neobhodno potrebnem številu tudi ustanove za zavarovanje delavcev z namenom izkazovanja zdravniške pomoči. S temi vozili se smejo prevažati samo zdravniki od stanovanja do bolnika ali bolniki do ambulante ali bolnišnice. Veterinarji smejo v omenjenem času uporabiti vozila edino samo za osebni promet, in sicer pri opravljanju svojega poklica. Električna podjetja — centrale, smejo za časa prepovedi uporabiti neobhodno potrebne potniške avtomobile, ki jih uporabljajo
izključno za posebno potrebno nadzorstvo in nujna popravila električ. daljnovodov, transformatorjev, električnih postaj in ostalih električnih naprav.
Čl. 3. Kot promet, vzporeden z železniško ali ladijsko progo preko radialne oddaljenosti 30 km od sedeža podjetja v smislu čl. 3 uredbe od 27. nov. 1939 se bo smatral tudi promet s tovornimi avtomobili na relacijah med kraji, ki so vezani z železnico ali če ti kraji leže ob sami železniški ali ladijski progi, bodisi da so oddaljeni manj kot 15 km od kraja ob progi. V primeru dvorna, ali je kakšna relacija vzporedna z železniško ali ladijsko progo, odloča trgovinski minister. Prepoved ne zadene prevoza elektrotehničnega materiala. ki ga prevaža električno podjetje — centrala zaradi popravila daljnovodov, transformatorjev, električnih postaj ali ostalih električnih naprav. Ministrstvo za trgovino in industrijo lahko dovoli izjemo prepovedi v primeru, če se promet s tovornimi avtomobili opravlja v javnem interesu, ali če prevozniško podjetje dokaže, da ni možnosti, da bi se blago prepeljalo po železnici, ali pa kadar so zato po.ebno opravičeni razlogi.
Čl. 4. Od dneva, ko stopi v veljavo ta uredba, se bo razveljavilo do nadaljnjega izdano dovoljenje za opravljanje prevozne službe avtotaskijev, kakor tudi dovoljenje za redni prevoz potnikov z motornimi vozili na progah, za katere je do dneva, ko stopi uredba v veljavo, bilo izdano takšno dovoljenje. Če razmere v posameznih banovinah dovoljujejo, da se na posameznih progah izvedejo redukcije vozil v avtobusnem prometu, lahko ban primerno reducira prevoz po stvarnih potrebah v teh krajih. O tej odločbi bon obvešča trgovinskega ministra, ki more po zaslišanju posvetovalnega odbora za avtobusni promet odlok revidirati.
Čl. 5. Vsako potniško motorno vozilo, ki po določbah te uredbe, kakor tudi uredbe od 27. nov. 1939 pod točko 3, št. 47.862, opravlja promet v prepovedanem času nli v prepovedanih relacijah. Tudi avtotaksiji morajo nositi objave na zaščitnem steklu, da je uporaba do-tičnega vozila dovoljena. Te objave izdajajo pristojne oblasti obče uprave prve stopnje. Potniška vozila državnih in samoupravnih teles bodo nosilu belo, vozila za zasebni promet modro, za javni promet pa rdeče znamenje. Avtotaksiji se morajo najpozneje do 31. jan. 19IO oskrbeti z registrirnimi številkami s posebnimi tablicami, z označbo sede/a podjetja.
Čl. 6. Omejitve te uredbe se nanašajo na uporabo tekočih goriv, ki služijo v proizvodnji kot surovine ali pomožna sredstva same proizvodnje. Da bi se pa lastniki podjetja mogli v bodoče preskrbovati s potrebnimi količinami tekočega goriva, so dolžni, da po svojih potrebah predlože prijave v smislu čl. 4 uredbe od 27. nov. 1959 pod točko 3, št. 47.862.
Čl. ?. O izjemah, ki jih dovoljuje uredba, bo odločal poseben odbor, ki se bo ustanovil v trgovinskem ministrstvu (oddelek za notranjo trgovino). V ta odbor pride po en zastopnik trgovinskega ministrstva, finančnega ministrstva, ministrstva za vojsko in mornarico, prometnega in notranjega ministrstva. Odbor odloča, če so navzoeni najmanj trije člani.
Čl. 8. Prekrški te uredbe se bodo kaznovali z denarno kaznijo do 5000 din in z zaporom do "V) dni.
Čl. 9. Ta uredba stoni v veljavo 7 drugim dnem po objavi v »Službenih novinah«.
Nesreča v Trzinu
Ljubljana, 15. decembra.
Na današnjem sejmskem dnevu se je v Trzinu pripetila nesreča, katere žrtev je postal neki Jožef I.ončarič, doma iz karlovškega okraja. Kd je šel proti kolodvoru, ga je avtobus na križišču Kolodvorske in Ljubljanske ceste pritisnil k zidu, da je dobil hude notranje poškodbe. Lastnika avtobusa ne ?:adene nobena krivda, ker se je trudil, da bi voz zavrl, pa mu je zdrčal po oledeneli cesti. Lon-čarič je bil prepeljan v Ljubljano, kjer je bil operiran.
Drobne novice
London, 15. dec.' t. Reuter: Admiraliteta
foroča, da je bilo na mali križarki »A c h i I-e s«, ki se je udeležila boja proti nemški oklopnici »Admiral Graf Spee« nekaj žrtev, in sicer so bili ubiti štirje mornarji, ranjeni pa so trije.
New York, 15. dec. t. Reuter: Ameriški zunanji minister Cordell Hull je sporočil urugvajski vladi, da je zdaj prišel trenutek, da se vse ameriške države med seboj posvetujejo, kajti pomorska bitka pri Montevideo je bila v nevtralnem pasu, ki so ga ameriške
države določile na vseameriški konferenci v Panami. Severna Amerika bo storila vse, kar je potrebno zato.
Oslo, 15. dec. t. Reuter: Norveška ladja »Foena« (1674 ton) je zadela na škotski obali na mino in se potopila. Dva mornarja sta utonila, 18 je rešenih.
Santiago de Chille, 15. dec. AA. Ilavas: Neka angleška križarka je potopila nemško lad jo »D ii s s e 1 d o r f« (4500 ton). »Diissel-dorf« je zapustila Valparaiso 13. dec. ob 20.30.
Pariz, 15. dec. AA. Pat: V Parizu je bila svečano otvorjena posebna poljska kratkovalovna radijska posiaja.
Belgrajske novice
Belgrad, 15. dec. A A. Predsednik ministrskega sveta je dovolil dopust vsem državnim uradnikom — skavtom, ki se bodo kot delegati udeležili skupščine zveze skuvtov kraljevine Jugoslavije 16. in 17. t. m. v Belgradu. Dopust je dovol jen od 15. do 19. decembra s tem, da se ne računa v redni letni dopust.
Belgrad, 15. dec. A A. Trgovinski minister dr. Ivan Andres je sprejel danes glavnega urednika »Ilamburger Freindenblatta« Štefanu v. Miillerja. v čigar spremstvu sta bila tudi dopisnik »Miinchener neueste Nachrichten« O. Methan in dopis. »Kiilnische Zeitung« Gruber.
Premiera!
Odlomek življenja romana lene žene, ki so jo ljudje prezirali zaradi zaeo netnega dogodka v njeni preteklcstl.
Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri Po Isto menskem gledališkem komadu A. M ti 11 er j a
Ul Dagover. A. Scltfinhals, Sabine Petan, Julia Serda — KINO UNION, tel. 22-21
Ta film bo zanimal zlasti naSe dame!
Skrivnost gospe Beate
KULTURNI OBZORNIK
Zbornik ob stoletnici Muzejskega društva
Ob priliki današnje stoletnic« Muzejskega
društva v Ljubljani je izšel slavnostni Zbornik zgodovinskih razprav, ki je resnično monumental-no delo slovenskih zgodovinarjev ter dostojno podčrtava pomen tako važnega kulturnega jubileja v slovenski javnosti. Za danes se bomo omejili samo na imensko poročilo o zgodovinarjih in njihovih razpravah, ki so počastili jubilej svojega društva. Zbornik obsega 410 strani ter ima v dodatku tudi 28 prilog raznih fotografskih posnetkov. Uredil ga je s pomočjo članov odbora ravnatelj dr. Mal, urednik Muzejskega glasnika. Zbornik pa vsebuje razprave naslednjih zgodovinarjev: 1. Dr. Jos. Mal, Naše Muzejsko društvo v teku sto let. 2. Dr. Fr. Kos, Neveljski paleolitik. 3. Srečko Brodar, O stratigrafiji Potočke zijalke. 4. Dr. W. Schmid, Vače — predzgodovinska naselbina. 5. Dr. B. Saria, Doneski k vojaški zgodovini naših krajev v rimski dobi. 6. Dr. Jože Rus, Johannes — zadnji škof panonske, a prvi istrske Emone. 7. Dr. Fr. Grivec, Sv. Ciril in Metod v Spodnji Panoniji. 8. Dr. R. Ložar, Staroslovansko in srednjeveško lončarstvo v Sloveniji. 9. Dr. Milko Kos, Vlahi in vlaška imena med Slovenci. 10. M. Kos-Jos. Žontar, Neznana listina o gorenjskih lastniških cerkvicah 12. stoletja. 11 Dr. Jože Turk, Cisterciensium fratrum instituta. 12. Dr. Jos. Kle-
mene, Breški denarji na Hrvatskem. 13. Dr. Metod Dolenc, O »krvavem penezu« in sorodnih dajatvah. 14. Dr. Jak. Kelemina, K terminologiji gorskega prava. 15. Dr. Janko Polec, Paberki o klavzuli deželne obveze za škodo (Landschadenbund). Prav-nozgodovinsko poročilo. 16. Dr. Fr. Štele, Potovanje skozi Slovenijo leta 1571 in 1574. 17. Dr. Rud. Andrejka, Doneski k postanku in razvitku rodbinskih imen v selški dolini. 18. Dr. Anton Melik, O mestih in trgih na Slovenskem. 19. Gr. Čremošnik, Naša vojaška narodna pesem. 20. Dr. Fr. Zwitter, Prva koncepcija slovenske zgodovine. 21. Dr. Viktor Novak, Slomšek saradnik u Gajevoj »Danici Ilirskoj«. 22. Silvo Kranjec, Slomškov »Vbogi otrok v1 faberkah« in njegova predloga. 23. Dr. Janko Glaser, Stritariana v Študijski knjižnici v Mariboru. 24. Fr. Baš, O stikih Maribora z Ljubljano v 19. stoletju. 25. Dr. Fr. Mesesnel, Slovensko kraji-narstvo v 19. stoletju.
O Zborniku, ki predstavlja slovensko zgodovinsko znanost v današnjem stanju pred slovensko javnostjo in širšim svetom in je v svojih razpravah pokazal prerez zgodovinskih problemov od prazgodovine do 19. stoletja, bomo še poročali, Člani Muzejskega društva ga dobe kot sicer naročniki Muzejskega društva, v knjigotrštvu pa bo Zbornik imel veliko večjo ceno.
Gledališko pismo iz Skoplja
Kulturnega človeka zanima kulturno udejstvo-vanje ne samo doma, ampak tudi drugod. Zato je prav, da mi Slovenci s tako razvitim smislom za poklicno in diletantsko igranje spoznamo, kakšne so gledališke razmere prav na drugem koncu države.
Skopljansko gledališče kralja Aleksandra ni razdeljeno kot pri nas: v dramsko in operno. Tudi ni potrebno, morda bo jfotrebno čez 20 let. Stavba je veljala 20 milijonov dinarjev, četudi bi lahko manj. Kralj Aleksander je daroval gledališču še poseben fond: pa je bil kmalu izčrpan. Stavba |e res lepa, le škoda, da morem pohvaliti skoro samo to. Rentabilnost gledališča ni sicer vsžna, vendar je grenko, da gledališče samo petino izdatkov samo krije Skoro milijon podpore daje država, podpore dajeta tudi banovina in občina.
Program obsega samo dramski del, kvečje-mu še spevoigro. Po kvantiteti je program obširen, po kvaliteti srednje dober. Komedije prevladujejo nad dramami, domača dela pa nad tujimi. Letošnji program obsega sledeča dela: jugoslovanska: Bri-čič: Med štirimi očmi; Voijnovič: Ekvinokcij; Dojči-novič: V zatišju; Ilič: Urad za brezposelne; Kala-canovič: In zopet svet ni propadel; Kranjc: Direktor Čacnpa; Kreit: Matija Gubec, Kreature; Plao-vič-Džokovič: V sredo je petek, Samokovlija; Fu-zija; Popovič: Rodoljubi; Fabp: Na mladih stoji svet; Šebeščen: Zadnja komedija; Šubič: Ožgane peroti. Slovanska: Bulgakov: Moliere; Krieger: Srečni zakon; Ostrovski: Brez dediščine; Tolsto?: Živi mrtvec; Zapoljska: Gospa Mališevska; Kerdžin-ski: Srca v igri; Przybys^ew6ki: Zaradi 6reče; Lan-ger: Stev. 72; Sinek: Veliki dogodek; Stodola: Banka Kuvič in komp.; Čapek: R. U. R.; Šramek: Leto,
Ponovljena pa so bila najboljša dela iz domačega življenja, ki imajo tudi največ uspeha: Pano-vič: Pečalbari, ki kaže življenje delavcev domačinov kako grenko in težko si služijo kruh. Nadalje Stankovič: Koštana, ki kaže narodno življenje v okolici Vranja in odnos med Srbi in cigani. In pa Ristič: Na vilajetu (Na pristavi), spevoigra, ki kaže oživljenje Srbov pod Turki. Prav ta dela 60 za domačine posebno pa za na6 tujce najbolj zanimiva in vidimo v njih narodno življenje običaje, noše, plese in narodne pesmi. Prav v zgodovini in v narodnem življenju imajo neizčrpen materijal in hvaležno delo 6rbski pisatelji dramatiki in skladatelji. Ko sem gledal tukaj Vernerjevo delo Na ledeni plošči II. del ali Novi ljudije, sem pomislil, kako bi bilo to delo primerno, da ga uprizorijo tudi v Ljubljani. Deloma zato, ker so uprizorili njegovo prvo 6tvar: Na ledeni plošči, dalje zato, ker je delo idejno močno in poučno in ker je tako aktualno: saj 6e dejanje godi v maju in pa po oktoberski katastrofi na Češkem.
Režiserjev nimajo izrednih. Prejšnje leto je tu gostoval Ferdo Delak, v prejšnji sezoni in pri-četkom letošnje sezone pa V. Skrbinšek, ki sedaj deluje v Mariboru. Obeh Slovencev 6e dobro spominjajo. Skrbinškova režija, kolikor sem jo letos videl, je bila skladna z igro, dala je igri poudarka, scenerija je bila izvirna in precej simbolistična. Sedaj nas pa utruja vedno ista stereotipna scenerija in pri igrah ni vidna režiserjeva stvariteljnost. Re-žiraijo sedaj: Štimac, Srdanovič, Zivojinovič in Pla-
ovič, prvak belgrajskega gledališča, ki tu gostuje z igranjem in režijo.
Igralsko osebje šteje 35 članov, dovolj torej, da morejo igrati v dveh oddelkih. Med njimi ije samo malo izrazitih igralcev: Mak6 Furijan (Slovenec, bivši član Marib. gledališča), Jovanovič, Srdanovič, Ravasi, Sluka. V igralski umetnosti daleč zaostajajo za ljubljansko dramo. Igranje je večkrat prav diletantsko. Ne poglobijo se v vlogo, ne v celotnost igre, vse ostane na površju, problematike in notranje napetosti v igri ne nakažejo. Dikcija je graje vredna, celo domačini tožijo glede iz-govarjave. Na slovnico tudi pozabljajo. Boljše igrajo realistična dela in ona iz narodnega življenja. Kjerkoli pa je treba preiti v druge razmere, v drugo dobo, pa odpovedo Tartuffe n. pr. 6e mi je zdel težko prebavljiv. Edini, ki je zadovoljil, ki je Mo-liera razumel, je bil Tartuffe (M. Furijan). Hudičevega učenca so igrali srednje dobro, zadovoljivo pa Pečalbare.
Kje so vzroki te slabosti? Prvi in najbolj opravičljiv vzrok je: začetek. Gledališče je mlado, razvija 6e sedaj v mladeniško dobo. Dalje: pre-mala izobraženost in prema.1 trud igralcev in režiserja. Glavno pa je pomanjkanje kritike. V Ljubljani igralca raztrgajo in okrtačijo časopisi in publika. Časopisi kvečjemu kronično poročajo o gledališču. Ker kritike ni, eo igralci flegmatični, e seboj zadovoljni in z drugimi tudi.
Občinstvo pa tudi ne daje igralcem poguma. Žalostno poglavje gledališča v Skoplju je to, da je dvorana navadno na pol prazna. Povprečno je pri predstavah 250 gledalcev (povprečno 300 pri domačih delih in 200 pri tujih). Kako se bo igralec potrudil za prazne stole? Ker je občinstva malo, so predstave kmalu izčrpane, treba je pripravljaj hitro nove stvari. Hitro pripravljeno pa je navadno slabo pripravljeno. Pomislimo: predstav je bilo v pretekli sezoni samo v Skoplju 240, z gostovanji vred 370. Gledališče obiskujejo predvsem priseljenci, uradniki, deloma častniki. Domačini pridejo le tedaj, če igrajo v makedonskem jeziku. Turki itak nimajo smisla za gledališče, deloma pridejo tedaj, ko je posebej za nje ramazanska predstava. Zanimivo je, da 60 si letos kot ramazansko predstavo muslimani zaželeli Remčevo igro: Magda. Sploh je to slovensko delo imelo precej uspeha v Skoplju.
Omembe vredni in pohvalni pa sta dve dejstvi: Gledališče prireja namreč po Južni Srbiji gosto-6tovanja, da vse kraje zainteresira za kulturo. Važno je to posebno, ker v Južni Srbiji, razen v Skoplju, nimajo igralskih družin. Pri programu za gostovanja bi bilo želeti le kritičnejšo izbiro. In drugič: Vsak petek popoldne so dijaške predstave, kjer je najvišja cena 4 din. Zato so dijaške predstave zelo obiskane (povprečno 430 gledalcev).
Poleg gledališča igrajo diletanti v dvorani katoliškega župnišča. Tam seveda ni državne subvencije, zato pa tembolj veselje in lastni trud. Igrajo podobno kot naši podeželski odri v Sloveniji. V državnem gledališču 60 preteklo sezono igrali pred polno dvorano Finžgarjevo »Verigo«. Nekateri 6o zopet sprožili misel, da bi 6kopljanski Slovenci priredili slovenski večer, ni pa med njimi, četudi jih je mnogo, povezanosti in skupnosti, ki bi to misel uresničili.	Vinko Zaletel.
Spor zaradi pasjega ugriza -hi mu ne bo konca
Civilno sodišče v Newyorku se je moralo pred krutkim pečati s svojevrstno odškodninsko tožbo. Nekega petletnega otroka, ki je bil znan kot dokuj čeden dečko, je v javnem parku ugriznilo majhno pasje ščene po vsej nesreči prav v zgornjo ustnico. Čeprav so rano zdravniki zdravili z vso skrbnostjo, je vendar le ostala na zgornji ustnici čudna brazgotina, ki je otrokovega očeta pripravila do tega, du je zoper lastnika nevzgojenega psa vložil odškodninsko tožbo in sicer je zahteval v imenu svojega sinčka odškodnino za bolečine, povračilo zdravniških stroškov in še odškodnino za zmanjšano upanje na bogato ženitev. Dokazoval je namreč, d" bo brazgotina na zgornji ustnici njegovega sinčka, ki je bil prej splošno znan kot fantek, v zrelih letih ovirala, da bi se mogel tako sijajno poročiti, kot bi se lahko, če bi ne imel te nesrečne brazgotine. Sodni spisi ne povedo, ali je vse te odškodninske zahtevke iznašel oče sam, ali pa mu jih je pomagal iznajti kak izurjen pravdač. Sodišče se je postavilo na stališče, da je telesna lepota z ozirom na sklenitev bodočih zakonskih zvez važnejša pri ženskah kot pa pri moških, da pa 7endar tudi trditve otrokovega očeta niso brez sleherne podlage. Lastnik psa je bil slednjič obsojen in sicer mora plačati: 100 dolarjev kot kazen, ker pes ni imel nagobčnika, 400 dolarjev na račun zdravniških stroškov, 1500 dolarjev kot odškodnino za bolečine, in 4000 dolarjev kot odškodnino za zmanjšano upanje nu sklenitev ugodne zakonske zveze. V pravdi propadlemu lastniku psa pa je sodišče priznalo pravico, da sme zasledovati življenjski tek po-nadenega otroka. Ako bi kdaj kljub svoji brazgotini našel »dobro partijo«, more lastnik psa od njegovega očeta tistih 4000 dolarjev zahtevati nazaj, ker takrat bi bil podan dokaz, da sina brazgotina na zgornji ustnici le ni ovirala. Seveda če ne bo takrat sinko dokazoval,
Silva Palme ii Ljubljane
naša državna crvakinja v umetnem drsanju, ki je pred \ra,Vim z velikim uspehom nastopila na Dunaju.
kako sijajen zakon bi šele lahko sklenil, ako ne bi imel tiste nesrečne brazgotine... Težko bo priti takemu sporu do konca.
ŠPORT
Milan Vrbanič: Posthumae. Sabrane pjesme pokojnog karlovačkog pjesnika. S predgovorom Stanka Dvoržaka. Zagreb 1939.
M. Vrbanič (rojen 1884 v Karlovcu) je umrl kot odpuščen profesor 1. 1913 v Zagrebu in šele 1. 1939 se je našel nekdo, ki je izdal njegove pesmi, kolikor jih je ohranjenih in znanih. Toda Vrbanič ni bil samo nežen lirik, ampak tudi literarni kritik in publicist, ki je poročal v hrv. listih zlasti o češki literaturi. Za nas Slovence bo zanimivo ludi to, da je poznal Zofko Kvedrovo in si z njo dopisoval ter da je z njenim sodelovanjem pohrvatil »Izabrane slovenačke novele« (iz slovenščine) in »Mariško« (iz češčine).
Predvsem pa je bil Vrbanič pesnik, lirik. Zapustil je sicer samo 19 pesmi (med njimi je nekaj ciklusov), kjer pač ne moremo iskati niti vsebinske niti oblikovne popolnosti, ki pa vendar kažejo začetke zelo lepega talenta. Vrbanič je bil bolestno občutljiva narava, zato je tudi njegova pesem krhka, otožna in plašna:
Ja sam stablo golo, Ito usred polja tuži, oko kog vjetar ledni šaptom i boli kruži.
(Moderni barok)
Kot človek je bil Vrbanič posebnež, ki je bežal pred družbo, ker se je čutil vrženega iz družbe; tudi kot pesnik je bil osamljen. Zelo je vzljubil nekatere češke pesnike, posebno Bfezino, in tudi sam dal nekaj močnih ekspresionističnih in simbolističnih pesmi (Rukama).
Dvoržak se je trudil, da bi s svojim uvodom (16 strani) podal čim popolnejšo sliko Vrbaniče-vega dela in življenja. To pa je zapeljalo, da govori o vsem mogočem in nemogočem, navaja vse, kar je sam ugotovil in kar so mu o Vrbartiču napisali oni, ki so ga v življenju od blizu poznali, a kljub temu iz uvoda malo izvemo o Vrbaničevi osebni rasti, še manj pa o njegovi pesmi. Videti
je celo, da hoče Dvoržak ob nekaterih Vrbaniče-vih besedah — »kolikogod ove misle bile ponialo i jednostrane i sociološki krivo postavljene«, kakor na str. 14 Dvoržak sam priznava — povedati nekatere misli lastnega ekskluzivno materialističnega stališča. Tako Dvoržak navzlic vsej svoji ambicioznosti ni rehabilitiral Vrbaniča, ki zasluži boljšega biografa in kritika, zlasti pa boljšo in popolnejšo izdajo vsega svojega dela (v stihu in v prozi).	Gregorič Jože.
»Družbenik Marijin«. Molitvenik za Marijine družbe. 1939. — Pravkar je izšel v sedmi izdaji znani in priljubljeni molitvenik Marijinih družb »Družbenik Marijin«, ki ga je izdalo škofijsko vodstvo Marijinih družb v Ljubljani. Ta molitvenik pospešuje skupno in zasebno molitev kongreganistov ter tako edini stotine slovenskih Marijinih družb v odločno duhovno armado božjega kraljestva, ki naj se po Marijini pri-prošnji razširi med nami in po vsem svetu. Ta sedma izdaja ima poleg navadnih molitev, prirejenih po Cerkvenem molitveniku, tudi zgodovino in razvoj Marijinih družb v svetu in na slovenskih tleh še posebej, od kar je škof Hren ustanovil 1. 1605 prvo kongregacijo in jih zopet obnovil katehet Krčon v Škofji Loki leta 1858. Tudi zato bo molitvenik zanimal kulturnega zgodovinarja, kajti gibanje Morijinih družb je danes zajelo vso Slovenijo ter je važen činitelj v oblikovanju ljudstva in njegovega duha.
Breda šček: »Na izletu« — je vesel pevski prizor za dekliški zbor. Primeren je za razne šolske prireditve kot zelo hvaležna točka programa. Besedilo je napisal Vekoslav Skuhala (Hajdina pri Ptuju). On je tudi založil skladbo. Vsebina prizora je pogovor mestnih deklet, ki pridejo v vas na izlet — z vaškim dekletom. V daljnem razvoju se govori o pobratenju meščana in kmeta, kar izzveni v slavospev dobri vasi. Skladateljica je to spretno obdelala za dekliške glasove tako, da so neka mesta recitirana in druga izpeta solistično, v dvo-spevu ali triglasnem zboru s priprostimi imitacijami in vse podprto z lahko snremljavo harmonija ali klavirja.	Iv. Grbec.
Velik uspeh Silve Palmetove na Dunaju
Številno dunajsko časopisje se je bavilo te dni z veliko športno prireditvijo v Hernalsu, kjer so v dneh 7. in 8. decembra pred dunajskim razvajenim občinstvom nastopili najboljši svetovni moj-siri v umetnem drsanju, med njimi tudi Slovenka Silva Palme iz Ljubljane. Naša mlada umetnica je v hrvaški narodni noši plesala »Ero z onega sveta« iz Gotovčeve opere, s katero je žela višek uspeha.
Naša mlada prvakinja, ki se že več let bavi z drsanjem, se je tej umetnosti popolnoma posvetila pred tremi leti, ko je odšla na Dunaj in tam do danes dovršila že tretji razred drsalne šole. Ze po prvem letu študija je dobila diplomo in bronasti znak, preteklo šolsko leto diplomo in srebrni znak. Silva Palme je lansko leto prvič nastopila v inozemstvu, v Zakopanem in Budimpešti.
Na Dunaju je naša mlada prvakinja učenka bivšega svetovnega prvaka Karla Schafferja. Du-najčani so jo pohvaliti že za drug letošnji nastop v januarju, kjer bo predvajala >Idilo kresnice«. Dne 15. januarja pa bo, zopet v hrvatski narodni noši, Italijanom v Milanu zaplesala »Ero z onega sveta«, kamor je povabljena z dunajsko elito.
Poleg Dunajčanov so v znani Engelmannovi areni v Hernalsu nastopili še mojstri kot: švedska prvakinja Sonja Fuhrmann, Slovakinja Ka-lancikova in Madžar Krištof Kallayi.
NaSa mlada umetnica na ledu, ki se je z vsem srcem in vso energijo posvetila tej lepi športni panogi, z največjim zanimanjem zasleduje tudi druge umetnosti. Celo v počitnicah študira umetnostno zgodovino, literaturo in jezike.
Naši m'.adi umetnici želimo veliko uspeha na njeni poti v mednarodni svet. Naj ji bo umetnost jasna zvezda, ki sije nad razrvanim in v krvi se potapl jajoči m človeštvom. Zvezda, ki ne pozna sovraštva, ki mehko in tesno privija na materinsko srce vsako stvar, ki ji hoče služiti: in se tako vsaj za trenutek izvije objemu vsakdanjosti, raz-pne svoja krila ter se dvigne do onih višav, ki ne poznajo mraka, kakršen je danes zajel Evropo.
Športni drobiž
Sonja Henie postane Amerikanka. Vedno pogosteje 6e dogaja, da zaprosi kaka evropska športna zvezda za ameriško državljanstvo. Toda želja po izbiri novega domovinstva ne izvira iz pomanjkanja ljubezni do svoje prvotne domovine, temveč so največkrat vzrok neznosni davki, ki so za ino-zemce v Ameriki izredno visoki. In ravno zato hočejo postati inozemci ameriški državljani, ker pridejo tako v vrsto onih, katerim se davki ne odmerjajo tako visoko,
Sedai se je odločila za to tudi Sonja Henie, evropska in svetovna prvakinja v umetnem drsanju. Sonja pravi namreč tole: »Temu ni kriva vojna, da sem se odločila za ta 6klep, temveč dejstvo, da zaslužim vse dohodke v Ameriki, Moj sklep ni prenagljen, kajti že pred dvemi leti 6em zaprosila za ameriško državljanstvo. Na Norveškem so mi odločno odsvetovali izvedbo mojega sklepa in zato je cela stvar počivala. Res ne bi rada hotela žaliti norveškega naroda, ki je s svojimi simpatijami in lojalnostjo v izredni meri pripomogel, da sem postala tako znana drsalka v umetnem drsanju na ledu. Nikdar ne bom pozabila izkazovati svoje hvaležnosti napram Norvežanom, tudi potem, ko bom Amerikanka.«
Sonja Henie je v zadnjih letih vso svojo družino privabila v Ameriko. Njena mati in njen brat že dolgo časa stanujeta v Hollywoodu. Njen brat je nameščen pri neki filmski družbi, dočim vodi njena mati gospodinjstvo.
Priprave naših jahačev za olimpijado
Za prihodnje leto je napovedana olimpijada v Helsinkih, vendar radi vojnega 6tanja med Rusijo in Finsko do tega svetovnega srečanja ne bo prišlo. Kljub temu se pa športniki pripravljajo naprej, kajti športni optimizem namreč še vedno računa z olimpijado ter se večji del narodov pripravlja nanjo, kakor bi bile na svetu normalne razmere. Tako tudi pri na6 še ni prenehalo delo za olimpijske igre. Naš olimpijski odbor skrbi za sredstva, aktivni športniki se pa pripravljajo intenzivnejše kakor sploh kedaj. Veliko aktivnost je razvil naš največji strokovnjak v jahanju polkovnik v p g. Vladimir Seunig v Ljubljani. Po 6vojih lepih mednarodnih uspehih v Aachenu se je vrgel še intenzivnejše na delo ter si je nabavil konja, ki je polbrat olimpijskega zmagovalca »Kronosa« in »Absintha« za 109.000 dinarjev. Konja, ki predstavlja viick olimpijske zrelosti v dresuri. Poleg tega poseduje g. Seunig še tri konje prvorazredne
vrednosti. Vse velike stroške za vzdrževanje teh konj nosi sam g. Seunig iz lastnih sredstev, kar je V6e hvale vredno in seveda tudi potrebno pomoči onih, ki 60 zato pozvani. G. Seunig je zaprosil za oprostitev carine pri uvozu 6vojih konj, pa ni dobil niti odgovora.
Iz jugoslovanskega drsalnega Športa
Na zadnji seji drsalne zveze je bil sprejet za člana Palički športni klub iz Paliča, ki ima svojo ho-hej sekcijo na ledu in sekcijo za umetno drsanje. S tem je zveza povečala svoje članstvo ter ima samo Vojvodina 8 klubov.
Mednarodna liga v hokeju na ledu iz Bruslja javlja, da je gotova stvar, da letošnjo sezono ne bo niti svetovnega niti evropskega prvenstva v hokeju na ledu zaradi razmer v Evropi
Drsalna zveza namerava tekom letošnje sezone poslati kombinirano moštvo v hokeju na ledu v svrho propagande v Osijek ter v Belgrad. Moštvo bi tvorili igralci zagrebških klubov pojačani z igralci iz Vojvodine. Na ta način bi nastali dve moštvi, ki bi igrali v omenjenih mestih. Edina težkoča je v pomanjkanju igrišč, ker nikjer nimajo specijalnih igrišč za hokej na ledu.
Zagrebško drsalno društvo je poslalo dva svoja najboljša igralca v Milan, da se bolje pripravi moštvo za hokejtekme na ledu.
V kolikor bodo dovoljevale mednarodne prilike, bo drsalna zveza poslala v tej sezoni, t. j. v mesecu januarju in februarju 1940 leta svoje hokej moštvo v Ga-Pa v Nemčijo na mednarodne zimske igre. Da bi se za to srečanje naše moštvo čim bolje pripravilo, je bilo sklenjeno, da odpotuje tekom meseca decembra 12 naših igralcev v Nemčijo na trening.
Snežne razmere
Uradno poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Maribotru JZSZ in SPD
Rateče-Planica 870 m: —4, oblačno, mirno 10 ran pršiča na 10 podlage.
Planica-Slatna 950 m: —3, oblačno, mirno 20 cm pršiča na 10 podlage.
Planica-Tamar 1108 m: —S, oblačno mimo 25 cm pršiča na 25 j>odlage.
Peč-Petelinjek 1140 m: —1. oblačno, mirno, 20 om pršiča na 20 podlage.
Kranjska pora 810 m: —4, oblačno, -mirno, 10 em pršiča na 20 podlage, snnkališče uporabno, Budkovnik 20 om pršiča, Vršič 45 cm pršiča.
Dovje-Mojstrana 650 m: — 2, oblačno, mirno, 9 om pršiča.
Jesenice, 584 m: —7, oblačno, mirno 40 cm pr.
šiča.
Bled, 501 m: — 1, oblačno, mirnj. 3 cm pršiča.
Radovljica 470 m: oblačno, drobno mede, 2 cm pršiča nn 8 podlage.
Bohinj-Zlatorog 530 m: —1, oblačno, drobno mede, 8 cm pršiča.
Valvasorjev dom 1180 m: —1, oblačno, vetrovno 20 cm osrenjenegn snega.
Dom na Komni 1510 m: —3. drobno mede, 20 cm pršiča na 6« podlage.	,
Dom na Krvavcu 1700 m: —1, drobno mede, 15 om pršiča na 60 podlage.
Velika planina 1558 m: —2, drobno mede, 15 cm pršiča na 40 podlage.
Škofja Loka 350 m: oblačno, 10 om pršiča. nega snega.
Polževo 620 m: —2, oblačno, 10 om pršiča.
Senjorjev dom 1522 m: —8, drobno mede, 15 cm pršiča na 30 podlage.
Rimski vrelec 530 m: —2, drobno mede, 15 cm pršiča.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Občni zbor SK Planine bo v petek dne 22. decembra t 1. ob 8 (20) zvečer v prostorih Akademskega doma na Miklošičevi cesti. Dnevni red: Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, poročila odbornikov, predlogi in slučajnosti. Pozivajo se vsi načelniki 6ekcij, da pripravijo poročila, članstvo pa, da 6e občnega zbora polnoštevilno udeleži. Seja odbora radi razgovora o občnem zboru bo v četrtek, 21. t. m. ob osmih (20) v Akademskem domu.
ASK. Itednn Reju * Akademskega športnega klu-ha» je dantm ob 13 v Akademskem domu. Za člane upravnega odbora in načelnike sekcij je udeležba obvezna. Ker je t« seja zadnja pred božičem, je želeti, da bi se je vsi udeležili.
Smučarski klub Ljubljana objavlja, da jn med-klnbski gozdni lek, ki jo bil razpisansa nedeljo dne 17. t. m., zaradi zapadlega snega odpovedali.
ZFO
Vse one brate, ki so dobili povabilo na prvi zvezni tehnični svet, ki bo v soboto, dne 16. in v nedeljo, dne 17. dec., ponovno opozarjamo, da se izredno važnega sveta gotovo udeleže. Zlasti opozarjamo vse tehnične odbore podzveze, da sigurno pošljejo vsaj po dva svoja zastopnika. Podroben spored tega sveta je razviden iz okrožnice, katero smo svoječasno poslali. Dnevni red je obširen in za nadaljnji tehnični napredek naše organizacije izredno važen. V soboto se prične ob 15, v nedeljo pa ob 8. Tehnični svet bo v telovadnici Vzajemne zavarovalnice, in ne na Stndionu. kakor smo javili v okrožnici. To pa iz razloga, ker je blizu glavnega kolodvora.
novice
tiskovni zadrugi. Vso celjsko javnost opozarjamo na to izredno prireditev in vabimo, da se je pol-noštevilno udeleži!
c + Lovre Veranič. V četrtek ob pol 11 ponoči je po 4 dnevnem bolehanju umrl 88 letni Lovre Veranič. Pokojni je oče restavraterke v Celju ge. Roze Zamparutti in je bil dolgoletni naročnik katoliških časopisov. Na zadnji poti ga bomo spremili v nedeljo ob pol štirih popoldne na mestno pokopališče. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožaljel
c Licenciranje žrebcev za leto 1939 za območje mestnega poglavarstva Celje ter okraje Celje, Laško in Šmarje pri Jelšah bo 19. decembra ob 9. dopoldne.
c Čiščenje poljskih jarkov. Nekateri lastniki zamočvirjenih zemljišč svoječasno dostavljenim odlokom, ki so se nanašali na očiščenje jarkov, niso ustregli, nekateri pa so delo površno opravili. S tem ovirajo pravilen odtok vode, zaradi česar trpijo občutno škodo lastniki višje ležečih zemljišč. Obrežja nekaterih strug in jarkov so se ponovno obrasla in jih je potrebno očistiti, grmovje in ostalo vejevje pa odstraniti. Po vodoprav-nem zakonu so te naprave dolžni očistiti in vzdrževati obmejni lastniki sami. V poštev prihajajoče posestnike poziva mestno poglavarstvo, da to sporazumno s svojimi mejaši takoj urede. Kdor se temu pozivu ne bo odzval, ga bo mestno poglavarstvo kaznovalo, delo pa opravilo na njegove etroške. — Mestno poglavarstvo.
o Nesreče. V Loki pri Zidanem mostu je padla
s kozolca 40 letna posestnica Klenovšek Terezija, in si zlomila desno roko nad komolcem. V nekem gozdu v Šmihelu pri Šmarju je padlo drevo na Romiha Jakoba in mu zlomilo desno nogo. V West-novi tovarni si je pri delu prerezal kite na desni roki 18 letni delavec Glušič Bogomil iz Vojnika pri Celju. Na Gomilskem v Savinjski dolini je padel in si zlomil desno roko 49 letni Boldin Franc.
c Dober plen celjske policije. Zadnje mesece je bilo ukradenih v celjski okolici več koles. Posebno mnogo primerov je bilo, da so tatovi odpeljali kolesa, demontirali posamezne dele in nato pustili taka kolesa kje ležati. V četrtek popoldne se je oglasil v neki gostilni na Polulah delavec Leban Ivan iz Polul. Zamudil se je nekaj časa v gostilni. Ko je stopil iz gostilne, je našel kolo brez sprednjega kolesa. Tatvino je javil celjski policiji, ki je včeraj aretirala 18 letnega krojaškega pomočnika Ivana R. iz Celja. Pri njeni je našla ukradeno kolo. Ivan je dejanje takoj priznal. Osumljen je še več takih dejanj in so ga izročili sodišču.
c Artič Avgust podlegel poškodbam. V četrtek ponoči so pripeljali v celjsko bolnišnico 28-letnega Artiča Avgusta, posestnika iz Stojnega se-la pri Rogatcu. V sredo ob 6 zvečer sta ga napadla dva posestniška sinoVa in mu prizadejala z noži globoke rane v trebuh. Artič Avgust je včeraj ob 11. podlegel poškodbam. Naj v miru počiva!
c Razbojnika Košak Albin in Josip Pečovnik obsojena. Včeraj smo obširno poročali o razpravi proti zločinski Roganovi tolpi in zasluženi kazni posameznih razbojnikov. Včeraj dopoldne sta prišla
6red veliki senat, kateremu je predsedoval g. dr. olničar, še strahovalca Savinjske doline, 29 letni pekovski pomočnik brez stalnega bivališča Albin Košak in 28 letni delavec brez stalnega bivališča Josip Pečovnik. Skupno sta izvršila 10 vlomov in tatvin, pri katerih je znašal plen v skupni vrednosti blizu 10.000 din. Pečovnik je imel stalne zveze z Roganom in njegovim tovarišem Karol Kupni-kom. Sodišče je obsodilo Košaka na 5 let robije, po prestani kazni na 3 leta prisilne delavnice, Pečovnika pa na 6 let robije. Oba bosta po odsluženi kazni 1 leto pod sodnim nadzorstvom.
Jesenice
Akademija. V nedeljo 17. t. m. priredita ob treh popoldne v Krekovem domu FO in DK akademijo z bogatim sporedom. Med drugimi nastopijo tudi člani — mednarodni telovadci — z gim-nastičnimi vajami in na orodju. Sodeluje godba na pihala. — Vse naše prijatelje vabimo, da e svojo navzočnostjo počaste katoliško mladino na Jesenicah I
Neapelj — biser najlepših svetovnih mest — pevski film predvaja kino Krekov dom danes ob 8 zvečer, ob 4 matineja. V nedeljo 17. decembra se predvaja samo ob 8 zvečer — popoldne odpade, ker je akademija FO in DK. Za dodatek dva tednika in še kaj. Za božične praznike bodo predvajali najlepši in najboljši film za vse »Robin , Ilood«, znan našim čitateljem iz romana »Junaštvo Robina Hooda«, ki je izhajal v »Slovenskem domu«. Drugi film »Uspavanka« film brez primere. Oba filma bosta na božičnem sporedu.
Trgovine na Jesenicah bodo na »zlato nedeljo« 17. decembra ves dan odprte. V nedeljo 24. decembra pa bodo zaprte.
škofja Loka
Zasačen. tihotapec. V mali obmejni vasici So-vodenj v škofjeloškem hribovju je v ponedeljek, dne 11. t. m. zatekla tihotapce huda nezgoda. Finančnim organom je prišlo na uho, da se vrše tihotapstva raznih predmetov, predvsem riža. Tako so se omenjenega dne skrili ob cesti, na kateri so videli tovorni avtomobil, obrnjen proti Italiji. Obšli so to vozilo in ga pričakali na vožnji proti Škofji Loki. Ko so vozilo ustavili, je skočila iz kabine neznana oseba ter pobegnila čez vode v temni gozd. Vozilo, ki je bilo takoj preiskano, pa je dalo dober plen. Nič manj kakor štiri avtogume za tovorne avtomobile, 250 kg riža, 112 kg sadnih konzerv, do 10 kg aluminijaste kuhinjske posode ter za priboljšek še večje število steklenic s šampanjcem, ki ga pa tihotapci ne bodo pili. Vozilo so finančni organi spremljali v Ljubljano in ga s šo ferjem Mazkom Venceslavom izročili carinski oblasti. Ta tovorni avtomobil je last znanega avtopre-voznika Mraka iz Loga pri Škofji Loki Z njim najbrž ne bo več mogoče prevažati takega blaga.
Litija
Požar v litijski predilnici. V sredo 14. decembra t. 1. je izbruhnil požar v tako zvanem predil-niškem »selfaktorju«. Na kraj požara so nekaj minut po izbruhu požara odšli litijski gasilci z motorko. Požar so |>o dveurnem gašenju pogasili. Požrtvovalnim predilniškim delavcem in litijskim gasilcem se je zahvaliti, da so ogenj tako hitro pogasili in tako preprečili velikansko škodo, ki bi lahko nastala. Kakor smo slišali, je škoda, ki jo je

Kuiicek
SLON SAMBO
(191) »Rešita Tukana!« sta bili njegovi prvi besedi, ko je prispel na vrh. Ing je spet previdno pogledal v globino, nato je vzkliknil: >0, ubogi ptič! Spodaj leži, ves trd in m>rtev jel Ni mu pomočil« Solinih oči so zrli vsi trije navzdol.
(192) To je bilo preveč za ubogega Filipa; mahoma se je sesedel in cepnil v sneg. Ing ga je zavil v odejo in ga nesel dalje. Kako je to romanje postalo žalostno 1 Slednjič so dospeli do koče, ki je bil Ing v njej govoril. Zadnji del poti je bil Filip spet na nogah, vendar je bil ves zbit, potrt in žalosten.
napravila ubrtzgana voda, večja, kakor škoda po |
ognju. Po ognju so pokvarjeni nekateri stroji, ki jih je ravnateljstvo predilnice že prej sklenilo zamenjati z novimi. Pri gašenju je bilo pobitih .tudi več šip na oknih predilnice.
Knjižnica Prosvetnega društva je odprta vsako nedeljo po zadnji sv. maši, t. j. ob 11 dopoldne.
Na praznik Brezmadežne je bila v litijski župni cerkvi sprejeta v katoliško vero gospodična Svetla žužarevič iz Rezana pri Ohridskem jezeru, ki se je sedaj naselila v Gradcu pri Litiji. Proslava Brezmadežne v Litiji je krasno uspela. Vseh 15 točk so izvajalci lepo naštudirali in krasno
podali I
Murska Sobota
Francoski krožek ima svoje redne sestanke vshk petek ob 20 v Trgovskem domu. Ob tej priliki posluje tudi knjižnica, ki se je v zadnjem času obogatila z novimi pridobitvami. Čitalnica je odprta vsak dan, razen 6obote, nedelje in praznikov, od 17 do 19.
Prosvetno društvo pripravlja znano igro »Župnik iz cvetočega vinograda«. — Miklavž je dvakrat obiskal Prosvetni dom ob prenapolnjeni dvorani' in razdelil izredno mnogo daril, vsakemu občlarovancu pa je naslovil nauk V izbranih verzih.
Državni in banovinski uradniki so na zborovanju zahtevali zboljšanje svojega gmotnega položaja. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano.
Dijaška marijanska kongregacija je na praznik Brezmadežne priredila v Prosvetnem domu akademijo, ki je zelo lepo uspela. Na sporedu so bile deklamacije, recitacije, govor itd.
Žalosten dogodek na pogostovanju
Celje, 15. decembra 1939.
V Marini vasi pri Žetalah so bili zbrani pri Jožefi Potočnikovi svatje na pogostovanju, ki je v teh krajih običajno teden dni po poroki. Gostje so bili dobre volje in so prepevali. Krog pol 2 ponoči sta prišla v sobo nepoklicana go-
sta in začela izzivati zbrane 19 letni ValandVa-letni in 21 letni Galun Anton, oba iz Završja. Gostje so se zelo vznemirili, beseda je dala besedo, vse to pa je povzročilo prepir in nazadnje pretep. Pri tem je Valand zabodel z bajonetom naravnost v prsi 21 letnega ženino-vega brata Jakoba Mesariča, ki je mrtev obležal v veži. Dogodek je zelo razburil vse prebivalce tega kruja. Vulanda in Galuna so orožniki aretirali in so jih prepeljali v zapore okrožnega sodišča v Celju.
Iz Julijske krajine
Ukve v Kanalski dolini Že 80% naših faranov se je izjavilo za Nemčijo in bo podpisalo prošnje za nemško državljanstvo. Nacisti ostro agitirajo za izhod iz domačije. Kar je zavednih Slovencev, bodo ostali.
Preserje pri Komnu. V visoki starosti 76 let se je za vedno poslovila od nas dobra in blaga mati Terezija Krajniger. Bog ji bodi dober plačnik!
Državna knjižnica v Gorici praznuje te dni svojo 20 letnico. Sedanja »Državna knjižnica« je nekdanja slovita goriška »Licelialna knjižnica«. Tudi prostore ima še stare v poslopju nekdanje stare goriške gimnazije.
rotim ura • dragoceno darilo nllh popravila - vestno izvršuje
murni BOGDAN, nrar
LJUBLJANA, Mestni (rt* St 1?
Najdragocenejše božično darilo
STEINWAY KLAVIR
Forster, Seiler, Stingl — pri M. BBuerle - Maribor
Tyrševa ulica 24
Kdor Ifubl glasbo,
izbere
ffllMde radio
Model 195W, 4 elektroniki din 3150"— » 21fSW, 5 »	» 3S73'—
> 240W, 6 »	»4100 —
Pogonska sigurnost - tlstota zvoka - Okusna oblka • Izredno povoljna cen«
Zastopstvo za Ljubljano in okolico:
RadiofeSinik ŠETINA FR., Ljubljana
Domobranska 27.
Telefon Si.32.E4
Celjske
e Božična slikarska razstava celjskih slikarjev se bo odprla v nedeljo ob pol 11 dopoldne v sejni dvorani Mestne hranilnice. Razstavljenih bo nad 76 del v raznih tehnikah. Svoja dela iz zadnjih časov bodo razstavili ga. Vera Fišer-Pristov-šek, gg. Albert Sirk, Cvetko Ščuka, Miroslav Mo-dic in Karel Mehle. Razstava bo odprta do 26. decembra vsak dan od 8. do 18.
c Tvrdka Knez in Pacchiafio, zlatarna v Gaberju, je svojim delavcem zvišala plače za 10— 20%. To lepo gesto tvrdke, ki je sama uvidela nujno potrebo zvišanja plač svojim delavcem spričo vedno naraščujoče draginje, iskreno pozdravljamo.
c V župnijski cerkvi sv. Danijela v Celju sta se poročila g. Svetelšek Franjo, železniški kontrolor iz Splita in gdč. Frecetova Tilka, blagajničarka iz Celja. Iskreno čestitamo in želimo mnogo srečel c Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Celju, obvešča svoje članstvo, da je razposlala predpisani obrazec za sprejem spominske kolajne vsem poverjenikom, kjer jih tudi člani izven celjske občine dobijo. Ostali člani izven okoliša poverjeništva prejmejo obrazce direktno od krajevne organizacije, člani celjske občine pa v nedeljo 17. decembra ob 9. dopoldne v Narodnem domu, kjer bo članski sestanek. Pogoj za sprejem teh obrazcev je plačana članarina ter plačilo pristojbine za obrazce.
c Baletni večer v mestnem gledaliičtt. Znana člana in solistva ruskega baleta v Monte Carlo I ter gosta newyorške Metropolitne opere priredita | drevi ob 8 v celjskem mestnem gledališču baletni večer. Vstopnice dobite v predprodaji v Slomškovi
Kranj
Avto zdrknil s eeste. Pred nekaj dnevi je zapadlo po Gorenjskem nekaj snega, ki je povzročil, da so bile ceste zelo gladke in nevarne za vožnjo. Na cesti pri Podbrezjah je vozil tovorni avto napolnjen z gramozom, last prevoznika Li-kozarja iz Kranja. Šofer je opazil pred seboj na cesti dva kmeta, ki sta prekladala lee z enega voza na drugega. Ko se jima je hotel šofer izogniti, je avto zaradi gladke ceste zdrknil s ceste in padel v obcestni jarek. Na vso srečo pa se je med padcem šofer pomaknil od krmila na drugi konec sedeža, sicer bi ga zasul gramoz, ki se je vsul v kabino ravno pri krmilu. Šofer je odnesel lažje poškodbe. Avto je razbit in lastnik trpi precejšnjo škodo. _
Krasna
božična darila
jaslice, nakit za drevesca in kolekcije knjig dobite po nizki ceni v podružnici
Jugoslovanske knjigarne v Kranju
Kino Šmartinski dom. V soboto ob pol 9 »Carski sel«, ob 10.15 »Plavolasa prikazen«. — V nedeljo ob 5 in 9 »Carski sek, ob 7 »Plavolasa prikazen«. — V ponedeljek ob 9 zvečer »Carski sel«.
Lov z letalom
Ako vodi ne uide, in ako pomoč ne pride, bo obsojen, da utone. Še enkrat je pogledal po nebu, a bilo je prazno, prazna pa tudi obala daleč na obe strani; res so bile v zalivu ladje, a kdo bi jih mogel iz take razdalje poklicati na pomoč?
13. Dve milji in pol na minuto.
Plima se je z vsakim hipom plazila bliže. Veter se je presukal in pihal v severovzhodni smeri in venno močneje, tako da so se valovi z grivo rumenih pen vsi skodrani lomili ob menkem pesku. Jock je vedel, da ga bodo prej ko v petin minutah dosegli in ta misel ni bila prijetna.
Vendar pa Joc.ku ne bi bilo treba utoniti, ako bi si mogel pomagati. Hoditi res ni mogel, a morda bi se pretrkljal.
Ako pa imaš roke in noge trdno zvezane,
Se trkljanje po mehkem pesku in še navkre-ier težka naloga. Čez pet minut je bil Jock že ves prepoten, oči, usta in ušesa pa je imel polna peska, a vkljub vsem naporom je spoznal, da je trud brezuspešen. Še vedno je bil trideset metrov od meje, do koder je prihajala plima.
Še enkrat je ves obupan pogledal naokrog po obzorju.
Ničesar ni videl, pač pa je nekaj slišal, sunkoma se je usedel in jel strmeti v nebo. Na vzhodnem obzorju se je pojavila temna točka, in Jock je od veselja kriknil, kajti bilo je letalo. Tim. gotovo bo Tim! Samo to je Jocka še skrbelo, bo li prišel še o pravem času ali ne. Jock se je ulegel in se začel zopet trki jati.
Letalo je hitro raslo in brnenje se je okrepilo v znano bučanje. Ali mahoma je tudi to prenehalo, ker se je motor ustavil in Jock je
ledal, kako se veliki stroj spušča na obalo, avpil je, ob robu luknje je zaplapolal robec, letalo pa je splavalo dol in pristalo s takšno natančnostjo, da se je usedlo samo dvajset ko-kakov proč od njegovega ležišča.
Iz letala je skočil Tim. Brez besede je vzel iz žepa nož in prerezal vrvi, ki so vezale njegovega prijatelja ter mu pomagal na noge.
»Kdo te je zvezal?« je jezno vprašal.
»Red!« A že ga je Tim prekinil: »Nastavi te semkaj, da bi utonil! In menda si ga še zagovarjal, da je dostojen človek!«
»Saj tudi je. Na plimo pač mislil ni. A hujše je to, da ima zdaj zopet smaragde!«
Finch IIanley je pomolil glavo preko robu luknje in strašno razočaran vzkliknil: »Tim je pa rekel, da si jih skril!«
»Saj jih tudi sem! A Red je bil spretnejši od mene. Mislil sem, da je že odšel in vzel sera dragulje iz skrivališča, tedaj pa je s svojim pajdašem planil zviška po meni. In vse nesreče je kriva moja budalost!«
»Kaj boš tako govoril!« ga odločno zavrne Tim. »Prepričan sem, da si nimaš ničesar očitati. Red je potem odšel?«
»Da, in še njegov sluga Marko. Odletela sta v severni smeri.«
»Kakšno letalo sta imela?«
»Kratkokriten enokroven dvosedežnik, ne preveč velik in rumeno pobarvan.«
»Skoraj gotovo Dexter. In praviš, da je krenil na sever?«
»Da preko zaliva, a letel je za spoznanje proti vzhodu.«
Finchu se je čelo pomračilo. »iNe mislita se torej vrniti na dom v Wales. Vse kaže, da hočeta na celino. Tam namreč lahko dragulje pro-dasta, in nihče ju ne bo vpraševal, odkod jih imata. Fanta, na krov! Nekaj malega upanja i imam še, da ju dohitimo.« I Jock in Tim sta zlezla v letalo in komaj
sta bila na svojih prostorih, je že Finch pognal. Nataknila sta si slušala, da bi mogla govoriti. Jock je Tima najprej vprašal, kako je mogel na^jti Fincha Hanleya.
»Bil je na bristolskem letališču. Ko je teta dobila tvoj brzojav, je telefonirala v Taverton. Finch je bil tamkaj na policiji in posrečilo se mu je dobiti letalo znamke Moth, ki je z njim zletel naravnost v Bristol. Hotel je iti prav za prav čez zaliv v Wales, pa mu je bencina zmanjkalo. Priletela sva skoraj istočasno na letališče, pa sem ga takoj spoznal po tvojem popisu.«
»Pa si res imel srečo!«
_ »O. imel bi še dosti večjo srečo, da si ti nisi spustil s padalom na zemljo! Zdaj sta pa roparja tako daleč pred nami, da res ne vem, kako naj ju dohitimo. Dexter je namreč zelo urno letalo, in zelo dvomim, da bi naše bilo za deset milj na uro hitrejše!«
No, recimo, dn sta res namenjena proti celini, kakor misli Finch: Koliko ur bosta potrebovala za to pot?«
Tim je pomislil. »Odtod do Rotterdama je kakih p<;t sto milj, veter je severoseverovzhod-nik. Kakih pet ur sta dobr®.«
»Joj in vrh tega sta že šestedeset milj pred nami! Zelo malo upanja imam, da bi ju dohiteli.«
»Imamo pa zato dobro letalo in najboljšega pilota! In še nekaj: Finch je po telefonu govoril z lordom Merepitom, in ta mu je dal
firosto roko. Na njegov račun si lahko najame etalo in ga uporablja, dokler bo smatral za potrebno.«
»To je res lepo naredil. Ali bencina imamo zadosti?«
»Dosti, saj sva ga vzela v Bristoln. Letimo lahko več ko pet sto milj dale?.«
Jocka je stresel mraz. »Zebe me.«
»Ni čuda, saj smo pet tisoč čevljev visoko.«
Jock je pogledal čez rob. Letalo je plavalo tako visoko, da so bile vode v zalivu pod njimi gladke kakor v ribniku, ladje pa se skrčile v igračke.
»Zakaj pa rinemo tako visoko?« vpraša Jock.
»Zato, da uidemo severu. Ako namreč ujamemo v krila zapadnik, pridobimo z njim najmanj dvajset milj na uro.«
»Saj res. Namesto, da bi se z vetrom borili in sfe na njegovih zobeh krhali, si rajši poiščemo takega, ki nam bo pomagal. Toda ali ne bo Red storil isto?«
»Morda bo poskusil.a naše letalo ima višji strop, to se pravi: višje lahko zleti, ker ima večjo razpetost kril.«
še vedno so se dvigali in Jock je na baro-grafu ali višinomeru bral, da so dosegli že nad šest tisoč čevljev.
Tedaj je Finch okrcnil glavo in zavpil tako glasno, da je prevpil bučanje strojev: »Zavii-ta se v vse, kar imata I Morda bom moral celo deset tisoč čevijer visoko, preden dobim pravi veter.«
Veliki dvokrovnik se je poganjal više in više, a Finch je imel drog še vedno zadaj. Prekoračili so sedem tisoč čevljev, nato osem. Jock u je sapa v zavihnjenem ovratniku pri suknjiču zmrznila v srež in ves se je tresel, tako strupeno mrzlo je bilo. še pet sto čevljev. Finch je zopet pogledal nazaj in oči so mu žarele od veselja.
>Ga že imamo!« je vzkliknil ves navdušen. »Zadeli smo na jugovzhodni tok. Zdaj smo dobri. Poglejta našo senco na oblakih!'
J Brzinomer je kazal sto dvajsetnet milj, a ock je dobro vedel, da zaradi ugodnega vetra etijo celo z brzino stopetdesetih milj na uro. torej p0 dve jn poi mj]Je na minuto. To je bil ičt!
4 ? # A/1"'" l»\ A	jf t
j
pnK
Za din 193- ~ mesečno
ste rešili vprašanje
DoZittiega darila za vso družino
PHILIPS EVROPA SUPER 206 je sprejemnik, ki v ceni in dejstvu nadkriljuje vse dosedanje. Oglejte si in poslušajte v naših prodajalnah to čudo tehnike!
PHILIPS RADIO
Made in Holand
I. ŠašeLj:
Živali in veter - sejalci
Ko je prebrala neka stara oseba, ki ima že 64 let, moj zadnji spis v »Slovencu« z dne 18. nov. št. 265 »Naši ptiči — sejalci«, je rekla: O to pa tudi jaz vem že od svojih otroških let, da so ptiči sejalci po hostah, in mi ije povedala, da je šla v svoji mladosti, ko je bila stara kakih 9 do 10 let, s svojim očetom v jeseni listje grabit v bukovje. Pa je opazila, da ra6te med bukvami tudi oreh aLi kostanj. To se ji je čudno zdelo, pa je vprašala očeta: Oče, kdo pa je sadil med bukve oreh ali kostanj? I kdo neki, je odgovoril oče, vrana, ko je letela nad hosto z orehom ali kostanjem v kljunu, pa ji |c po nesreči padel iz kljuna med bukve in tam vzklil na tleh in začel ra6ti. — Tako je odgovoril pripro6ti kmet pred kakimi 55 leti. — Temu bi jaz dodal še, da so sejalci v hosti razen ptičev tudi še polhi in veverice. — Dotična oseba mi je pa tudi še rekla: Pa tudi to sem že videla, da je rastel na slamnati strehi bob in fižol. In ko sem jo vprašal, kaj misli, kdo bi bil sadil bob in fižol na streho, mi je odgovorila: Mislim, da miši. Naj tu dostavim, da sem tudi iaz že nekaterikrat videl fižol na 6trehi, kakor tudi drugi lijudie, kakor so mi pravili.
Kaj pa veter? Tudi ta je znan sejalec, pa ne samo po slamnatih strehah, kakor sem omenil že v svojem zadnjem spisu, ampak tudi po zidovju. Saj 6e večkrat vidijo po zidovju različne rastline, celo tudi drevesa, ki rastejo po zidovi|U, zlasti starem. Naj navedem zanimiv slučaj iz lastne skušnje. V moji nekdanji župniji v Beli Krajini je bil znamenit 6tari grad Pobrežje, sezidan po bregu nad Kulpo, odtod njegovo ime. Naj podam o tej priliki o njem nekj zgodvinskih podatkov, da se otmo pozablje. nosti. Nemško se je imenoval Freiturn in sicer, kakor piše Valvazor, odtod, ker ga Turki nikdar niso zavzeli in se ga polastili, marveč se je pri vsakem napadu hrabro branil in Turke odgnal. Valvazor ga imenuje tudi »trg in grad«, omenja, da je z okroglimi in štirivoglatimi stolpi dobro utrjen in da je ljudem, v okolici stanuijočim, v zavetje, kadar se prikaže nevarnost pred Turki. V gradu med ozid-jem na sedanjem grajskem vrtu je bilo svoje dni tudi več hiš, kakor se vidi tudi na Valvazorjevi sliki, kamor so se zatekali v nevarnosti pred Turki bližnji kmetje in podložniki. Grad sam je imel 4 stolpe, na visokem obzidju okoli sedanjega vrta pa je bilo tudi še več 6tolpov, iz katerih so napadali sovražnika, napadajočega grad in njegove utrdbe.
Kdo je grad sezidal, se ne ve, kakor tudi ne, kdaj je bil zidan. Najbrž je bil sezidan še pred prihodom Turkov v Evropo. Ko so pa začeli napadati Turki Hrvatsko in našo deželo, posebno še Belo Krajino, so ga razširili in utrdili ter obdali z visokim obzidjem. V zgodovini se imenuje pobreški j grad prvič 1539. Ko so prenehale nevarnosti pred Turki, ki 60 ravno po Beli Krajini tako obilnokrat napadali in jo pustošili, tedaj so 6e kmetje in branilci gradu, ki 60 prebivali znotraj grajskega obzidja, izselili in so ustanovili ob cest proti Adleši- | čem vas, ki se imenuje »Purga«. vaščani pa »pur. ' garji« po nemškem imenu Burg — grad. Hiše med obzidjem pa so podrli in napravil na njih mestu obširen grajski vrt in v njem sezidali 1. 1697 kapelo sv. Florijana. In na tem zidu je rastel pred več leti in sicer na najvišjem, več metrov visokem zidu nad vhodom na grajsko dvorišče in vrt, javor, ki je bil visok kak dober meter ali več in starikav, ki je pa rastel že več let, pa le slabo, ker mu je manjkalo zemlje, vlago pa je dobival samo ob času deževja, pa tudi malo, ker v Beli Krajini včasih tudi po več tednov skupaj nič ne dežuje. In od kod je prišlo javorovo seme na tako visok zid? To 6e je dalo lahko dognati. Zanesel je seme na zid veter. Na grajskem dvorišču je namreč ob mojem času, t. j. pred 53 leti, rastel blizu vhoda v grad, nedaleč od kamenitih stopnjic skoraj ob zidu 6tar velik javor. In s tega je zanesel veter seme na zid, ki je vzklilo in rastlo.
Naj dodam še tole sporočilo, ki mi ga je poslala naša pesnica ga. Marija Brenčič omož. Jelen. Pred kakimi 10 do 12 leti secn bila na šolskem izletu v Peklu Tedaj sem opazila, da je rastla na neki tovarni ob cesti Vrhnika-Borovnica smrekica.
Gospodu!
Sigurno je tudi Vaša želj k, da bo Vaša gospa soproga, mama, sestra uslužbenka, ali znanka s poklonjenim božičnim darilom zadovoljna. Vsled tega si dovolimo priskočiti Vam na pomoč z navedbo nekaterih predmetov, ki bodo Vaše obdarovanke gotovo razveseli.
Na primer:
4 m čisto volnenega blaga za celo damsko obleko 2*5 O Itt prvovrstnega medernega volnenega blaga (širina 130 emi za celo damsko obleko . 4 Iti krasnega svilenega cloqueja za celo damsko
4 m ze'o trpežnega blaga (iz svile in volne) za
celo damsko obleko........"<.... din
4 Iti vzorčastega velourja za celo damsko haljo . 4 m trpežne vzorčaste flanele za celo obleko ali haljo 4 m trpežnega vzorčastega barhenta za celo obleko 4 m izredno močnega in lepega diagonal barhenta
za celo damsko obleko....... . , .
3 m črtaste flanele za damsko perilo ......
3 lit izredno trpežne črtaste keper flanele za perilo 3 m krasne vzorčaste flanele za spalno srajco . . 4-50 itt krasne vzorčaste flanele za dam. pižamo lO itt trpežne bele kontenine 15 itt finega dobrega šifona za perilo t , . . . 20 Itt najfinejšega šifona za perilo 3 itt barvastega puplina za damsko perilo . , , ,
3 Itt fine svile za damsko perilo ........
2 Itt krasne tamburirane svde za celo dam. bluzo 1 namizna garnitura (damast prt in 6 servijetov) , 1 krasna namizna garnitura •
1 lep karirast prt , , t , , , . . , , , , , , . ,
6 belih servijetov . . . ......<•■•■••
i. t. d.
Za pripomniti imamo še, da smo navedli samo predmete take kakovosti, ki bodo tudi glede trpežnosti zadovoljili obdarovanke.
din	79'—
din	142*50
din	112--,
din	50-—
din	50-—
din	40-—
din	46-—
din	5®-—
din	15-50
din	27--
din	37-50
din	56-25
din	72-50
din	131-25
din	200-—
dn	32-25
din	3S-25
din	35-50
din	75-—
din	135-—
din	34-50
din	33--
Hanuffaktura
Mali oglasi
V malih oglasih velja vsaka beaeda 1 din: ženltovanjskl •Klasi t din. Debelo tiskane naslovne besed« se računajo dvojna Najmanjši znesek ca mail oglas IS din. • Mali •Klasi ge plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska, S mm visoka oatltna vrstica po 1 din. • Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prllolltl znamko.
Mlad pekovski pomočnik
z mojstrskim Izpitom, želi premeniti službo. Nastopi s 1. januarjem. — Zmožen tudi kavcije. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 19294.
Gospodična
z večletno pisarniško tn hotelsko prakso, želi popoldanske zaposlitve v LJubljani. Ponudbe pod »Zmožna« na upravo »Slovenca«.
mu in a
Žagarja
sprejmem na venicianko s turbinskim pogonom. -Vešč popravila. Služba stalna. Plača po dogovoru. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod P—P. M. B. št. 19393.
8 UHti^ Wj
Krasna stavbna parcela
ugodno naprodaj. Dopise v upravo »Slovenca« pod »Krasna parcela« 19X72.
ir.PPHfMBBB
MMMIIIHMMWMraHMi
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Presker, Sv. Petra e. Ii, Ljubljana.
Jabolka
po 1.50—2 din, prodajam od 25 kg naprej, železničarji 5»/i popusta. Danl-mir Pačnlk, Laško.
Otroški voziček
skoraj nov, aerodinamična oblika, prodam. Ogleda se ga lahko vsako popoldne. - Simonič, Be-zenškova ulica 30, Zelena jama.
Trgovci!1
Orehova jedrca, ajdov ta cvetlični med kupite najceneje v Medarni, Ljubljana, židovska ulica
Pisalni stroj
malo rabljen, zajamčeno brezhiben, poceni prodamo. »Radioval«, Ljubljana, Dalmatinova 13.
Naprodaj
iz konkurzne mase trgovski portal s šipami ln rolojem. Povprašati v Odvetniški pisarni dr. Albina Smoleta, Ljubljana, Dalmatinova 6.
Sodna dražba
hotela Osterberger v Ptuju ter treh vinogradniških posestev v Halozah, bo pri okrajnem sodišču v Ptuju, soba št. 6, dne 18. decembra 1939 ob 8. Informacije daje Mestna hranilnica v Ptuju, ozir. odvetnik dr. A. Remec v Ptuju, Minoritskl tre 7.

Kupimo!
Vsakovrstno ZlatO<
srebro in briljante kupuje vsako količino pa najvišjih cenah
A. Božit, Ljubljana Frančiškanska ulica 3. /
Naznanjamo žalostno vest, da je naš dobri, edini sin, brat, stric itd.,
g. Josip Sabotič
pilot-lovec, podporučnik, večkrat odlikovan v Zemunu dne 14. t. m. tragično umrl. Truplo nepozabnega nam rajnika bo prepeljano v šmarje-Sap. Dan pogreba bomo objavili. Šmarje-Sap, Ljubljana, dne 16. decembra 1939. Neutolažljivi starši, sestre in ostalo sorodstvo.
K. D.
Ljubljana, Mestni trg 17
Spoštovane stranke izven Ljubljane opozarjamo na ugodnost nedeljskih povratnih kart v nedeljo 17. t. m. ko bomo imeli cel dan odprto.
Stala je na podstavku dimnika in bila visoka čez en meter, Kdo jo je sadil na tako neprimernem mestu, kdo ve?
JEGLIČEV AKADEMSKI DOM BO SPOME-N1K POKOJNEMU SLOVENSKEMU VLADIKt VSJ ZAVEDNI SLOVENCI, DARUJTE OB TRET* JI OBLETNICI NJEGOVE SMRTI V TA NAMEN
+
Žalostnega srca naznanjamo tužno vest, da je sinoči ob pol enajstih za vedno zatisnil svoje trudne oči naš ljubljeni oče in stari oče, gospod
Lovre Veranič
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 17. decembra ob pol štirih popoldne na mestnem pokopališču.
Sveta maša zadušnica bo v ponedeljek, 18. decembra ob sedmih zjutraj
v farni cerkvi. Celje, dne 15. decembra 1939.
Žalujoča hčerka Roza Zamparutti in ostalo sorodstvo.
Hranilne knjižice
3V» obveznice
ta druge vrednostne papirja kupuje tal plača najbolj«
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta 40.
»
Slava Gril
knjige o kozmetiki, Rožna dolina, Cesta X,	St. 36 (nova hiša).	(i
GumbnUe, gumbe, pllse,
monograme, entel, ažur Ino 'o hitro izvrši
Matek & Mikeš
Ljubljana. Frandlkanska allta
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. ro?„ dela
Umrl nam je naš ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod
ADOLF ŽABJEK
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 17. decembra ob dveh popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana - Klagenfurt, dne 15. decembra 1939.
Žalujoče rodbine: ŽABJEK-JAVORNIK in ostalo sorodstvo.
+
Umrla nam je naša dobra mama in stara mama
Franja Bergant
vdov. Unger, roj. Grašek
previdena s tolažili za umirajoče. Na poslednji poti na Zale jo bomo spremili v soboto, 16. decembra ob pol 16 iz njenega doma v Kamniku. Majstrova ulica št. 9. Kamnik-Ljubljana, dne 15. decembra 1939.
Franja Dcbevec roj. Unger, hčerka; Božo Debevec, vnuk; Nada ing. Dolenčeva, vnukinja.
Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: jože Kramariž
Izdajatelj: Ini Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčil
Pritisk na Fince v štirih smereh
Finci se z junaško tveganostjo branijo - Malo se umikajo na severu in vzhodu
lz številnih brzojavk, ki prihajajo o borbah na /inskem, ni mogoče točno razbrati, kakšen je dejanski položaj na bojiščih. Sovjetska armada napada očividno v štirih ali petih smereh in je usoda sovjetske ofenzive različna.
V karelijski ožini, to je čisto na jugu, sovjetske čete ne pridejo nikamor in še niso dosegle finske utrjene črte, imenovane »Mannerhei-mova črta«.
Nad jezerom Lado ga sovjeti napadajo, toda finski odpor jih jte na nekaterih mestih potisnil celo nazaj. Borbe Se razvijajo okrog mest Salmi in Soujarvi.- Mimo njih Sovjeti ne pridejo. Svoje oporišče imajo sovjetske čete v mestu Pe-trozavodsk, ki leži ob murmanski železnici.
N a j h u j i i pritisk izvajajo rdeče čete v sredini zahodne ironte, tam, kjer je razdalja med sovjetsko mejo in Botniškim zalivom najožja (200 km). Tamkaj so se morali Finci ■umakniti do mesta Suomisalmi, ki so ga Sovjeti zasedli. Toda dlje ne pridejo in so Finci tamkaj uničili dva cela polka.
Severno od tega bojišča so Sovjeti tudi začeli prodirati in trdijo, da so prišli do mesta Kuela-jarvi, ki leži kakih 60km od meje in od koder imajo še dobrih 250 km. do morja. Finski odpor je tudi tamkaj žilav.
Čisto na severu pa so borbe spet izredno hude. Sovjetske čete napadajo od morja sem skozi pristanišče Pet sam o, ki so ga baje že zavzele. Toda Sovjeti so udarili od suhega ter prodirajo od vzhoda čez mejo južno od Petsama, tako cia so Fincem že za hrbtom. Deželica Petsamo je široka samo do 80 km in se vriva med Norveško in Sovjetijo proti morju nalik malemu jezičku. Tega so Sovjeti skoraj že popolnoma zasedli in se Finci borijo že tik ob norveški meji za hrbtom.
Sovjetske pomorske sile pa napadajo zdaj tu, r.daj tam obalna mesta Finskega zaliva, toda do najhujših dejanj ni prišlo.
Finska poročila
Rdeča poročila
Svanovik, 15. dec. b. Sovjetske čete na skrajnem severu so z lahkimi tanki prodrle do norveške meje in zasedle rudnik nikla S a 1 m i a r v i, ki so ga finske čete pred umikom zažgale in razstrelile, tako da je vsako izkoriščanje rudnika nemogoče.
Moskva, 15. dec. AA. Havas. Sovjetsko vojno poročilo pravi, da sovjetske čete nadaljujejo na-
predovanje na odseku pri Murmansku. Na odseku Petrozadovsk so sovjetske čete napredovale 116 kilometrov od meje. Zasedle so kraje Siskujarvi, Simpola in Cukulampi. Zračnih operacij zaradi slabega vremena ni bilo.
Moskva, 15. decembra, t. Ratio Roma. Poročilo poveljstva Ijeningrajskega vojnega okrožja pravi, da sovjetske čete napredujejo v 6meri proti Mouroansi. V 6meri proti Oukhta so prišle že 117 kilometrov daleč od mitje v notranjost Finske. Zaradi megle letalskega delovanja ni bilo.
Zadnje novosti v konstrukciji radio aparatov in radio cevi
najdete združene v
PHILIPS RADIO
SERIJI 1939/40
Oglejte si bogato zalogo raznih modelov in zahtevajte brezplačno predvajanje pri
H. S U T T N E R
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA C. tf.
Prodaja tudi na obroke.	Zahtevajte brezplačen
prospekt in cenik!
Borba s podmornicami
AH jih bo Nemčija utegnila toliko zgraditi, kolikor jih ji Anglija sproti potopi
Helsinki, 15. decembra. AA. Havas. Snočnje »poročilo finskega vrhovnega poveljništva se glasi: Na Kamellnskl ožini so bile v teku včerajšnjega dneva krajevne borbe. Uničenih je bilo 11 sovražnih oklopnih avtomobilov.
Na vzhodu je sovražnik brezuspešno nadaljeval napade. V Sumisalmu so Sovjeti ponovno uporabljali strupene pline. Po treh dneh ogorčene iborbe, v toku katerih so Sovjeti imeli velike izgube, so naše čete ponovno zasedle ozemlje okoli Tolvajervija. Ob tej priliki sta bila skoraj popolnoma uničena dva sovražna polka.
Finski bombniki so bombardirali otok Bjor-kc, ki se nahaja sedaj v ruskih rokah. Pri tem je letalom pomagalo tudi finsko obalsko topništvo.
Na severu »e bilo sestreljeno neko sovraž-ro letalo. Našli so tudi ostanke nekega drugega sovražnega letala, ki je bilo sestreljeno že ob pr-[*em bombardiranju Helsinkija.
Helsinki, 15. dec. t. Radio Roma, Finske čete eo sovjetsko vojsko prepodile iz vasi Salana na skednjem bojišču vzhodne fronte, tam, kjer je^ro^il sovjetski prodor do morja.
Pri Petsamu se še vedno drži 2000 Fincev, ki e* junaško bore proti desetkratni rdeči premoči. Ti se žrtvujejo, da bi glavnim četam omogočile redni umik proti zavarovanemu zaledju.
Helsinki, 15. dec. b. Prodor Sovjetov na Pa-lamiarvi se nadaljujejo in Finci se v redu umikajo ter zbirajo na ugodnem področju, kjer bodo zopet nudili odpor. Na velike daljave se vidijo plameni gorečih vasi. Sovjeti so plačali vse svoje dosedanje uspehe z ogromnimi izgubami. Sovjetsko vrhovno poveljstvo ne štedi z vojaštvom in pošilja pehoto tudi tja, kjer kosijo strojnice. Pri Ivali gradijo Finci novo obrambno črto. Doslej so imele finske čete sorazmerno zelo malo izgub.
V preteklem tednu so službena angleška in nemška mesta objavljala v dnevnem tisku o pod-morniški vojni nekatere podatke, o katerih bi bilo smelo trditi, da so propagandnega značaja. Tako je angleška admiraliteta skozi usta ministra za vojno in mornarico sporočila, da združene angle-ško-francoske pomorske sile potopijo tedensko do 4 nemške podmornice, torej več, kakor jih Nemčija more zgraditi novih. Nemške pomorsko oblasti pa so na to sporočile, da se nemške ladjedelnice pripravljajo, da bodo dosegle — v kolikor se tiče podmornic — številke, ki so jih dosegle leta 1917, ko je bila podmorniška borba v zadnji svetovni vojni na višku, to se pravi, da bodo zgradile po eno novo podmornico dnevno. Angleška službena mesta so temu optimizmu pri nasprotniku ugovarjala, češ da so v zadnji vojni nemške ladjedelnice zmogle samo po 3 podmornice na teden in da tudi danes še niso napredovale mimo te meje.
Ker igra vojna na morju, in pri vojni na morju borba podmornic, do sedaj skoraj glavno vlogo, ki je tudi v bližnji bodočnosti ne bo izgubila, se vojskujoče kakor tudi nevtralne države z veliko zaskrbljenostjo sprašujejo, kakšen bo obseg, ki ga bo ta borba zavzela v bodočnosti in če bo napadalna sila Nemčije zadostna, da bo prebila obroč, ki se stiska okrog nje ter ga privila okrog svojih nasprotnikov, ali pa če bo angleška obrambna moč zadostna, da nasprotnika užene in reši samo sebe iz nevarnosti gospodarske zapore. Po-
121, ostale pa so nasprotniki potopili. S tem orožjem je Nemčija nasprotnikom prizadela zelo občutno škodo. Saj je po priznanju angleških oblasti samih angleško trgovinsko brodovje izgubilo vsega za 15 milijonov ton ladij, torej skoraj štiri petine brodovja, ki ga je Anglija imela ob vstopu v vojno. Samo v najhujših mesecih od februarja do novembra 1917 so nemške podmornice potopile za 6 milijonov ton angleških trgovskih ladij. Anglija je vzdržala le, ker so njene ladjedelnice sproti nadomeščale potopljene ladje, Nemčija pa je v borbi vztrajala, ker je v svojih ladjedelnicah mogla tako rekoč sproti nadomeščati izgubljene podmornice z novimi. Na koncu vojne je bila Nemčija res v stanu — pri zapostavljanju vseh drugih ladijskih gradenj — spustiti vsak dan po eno novo podmornico v morje.
Ob izbruhu sedanje vojne je imela Nemčija na razpolago okrog 60 podmornic. Nemški uradni podatki v začetku leta 1939 govorijo o 43 splov-ljenih in izgotovljenih podmornicah ter o 28, ki so 4 še v delu. Nobena tajnost ni, da je Nemčija od letošnje spomladi dalje, od trenutka, ko je kancler Hitler odpovedal angleško-nemški pomorski sporazum, ki je število nemških podmornic vezal na število angleških, v izredni meri pospešila gradnjo podmornic, kakor da bi vedela, da jih bo v najkrajšem času potrebovala mnogo. Saj je morala računati s tem, da se bo v kakšni vojn iz Anglijo morala posluževati v prvi vrsti orožja
Svetnik - socialna reformator
Letos praznujejo v Italiji petstoletnico, odkar je bil rojen v Feltre pri Trevizu Bernardino Tomitani, ki je kot član bogate meščanske družine študiral v slavni Paviji pravo, je pa ganjen od pridig frančiškana sv. Jakoba della Marca, stopil v red sv. Frančiška. V tem redu se jc odlikoval po izrednem daru govorništva ter je v teku petindvajsetih let prepotoval vso Italijo, pozivajoč vse stanove h pokori in dejanskemu krščanskemu življenju.
Stoletje, v katerem je živel blaženi Bernardin leltrski, je bilo kaj razgibano, hudo raz-rvano po notranjih borbah med raznimi mogotci in razklano po rnzrušujočih socialnih nasprotjih. Vse to jc bilo združeno z nravstvenim propadanjem in versko mlačnostjo ter, kakor je v takih primerih navada, s pojavom sekt, ki so še poglabljale družabno neslogo in anarhijo ter splošno brezpotje. Zlasti so trpeli delovni stanovi, ki so jih tlačili despoti, izkoriščali bogatini in iz/.emnl Židi, ki so se takrat po Italiji silno namnožili in spravili vse v odvisnost od oderuškega kapitala. Bernardino da Feltre je kot pravi sin sv. Frančiška odločno posegel v tn vrvež in poslal pravi apostol socialne pravice, čigar gorečnost v oznanjanju krščanskih načel družabnega življenja pomeni pravi preobrat na tem področju.
Izprevidcl je, da nravstvenega zla ni mogoče izkoreniniti, če se obenem ne zdravijo socialne rane družabnega organizma in se zato ni proslavil samo po svojih spokorniških pridigah, ki so spreobrnile najbolj zakrknjene grešnike, ampak še bolj po svoji pruktični socialni delavnosti, po kateri je postal zgled tudi sodobnim katoliškim socialnim delavcem, kakor je bil nn primer Manning. ki sv. Bernardina večkrat omenja kot svoj vzor na tem področju. V zgodovini socialnih borb in dviga Evrope pa je fra Bernardino znan najbolj po ustanovitvi ljudskih hranilnic, ki so jim dali ime Monti di pietu, kakor še danes v Italiji imenujejo zastavljalnice. Bernnrdinovi Monti pa so imeli širši obseg in so zučetek modernega ljudskeg* posojilništvn sploh. Ker je bil blaženi Bernardin tako dalekoviden, dn je za posojil." jemal nizke obresti, je zasigural svojim zavodom, ki so poslovali brezplačno, obstoj zn stoletja, dočim so prej podobne ustanove kmalu propadle. Bernnrdinova socialna akcija, vodena že po čisto sodobnih načelih, je bila vekovnegn pomena. Seveda si je s tem nakopal smrtno sovraštvo Židov, oderuhov in drugih mogoč-nikov, ki so poizkušali več atentatov na njegovo življenje, tako da je večkrat moral begati iz kraja v kraj, kjer je povsod z zastovo, ki je imela nn belem polju rdeč križ in napis: »Jaz sem član božje stranke,« oznanjal stanovsko vzajemnost in državljanski mir. Papeži so se ga posluževali večkrat za posredovolca v hudih notranjih sporih italijanskih rontiblik, ljudstvo pa ga je že zn življenja častilo kot svetnika. Umrl jc 1.1494 v Paviji, kjer je tudi pokopan.
»led na položaj' ki je vladal v zadnji svetovni J podmornic, ker ne razpolaga z drugim brodovjem,
o . .	... , .	.___________: —i.: u:	««	mnpin morili t nntrlf>-
vojni pred 20 leti, odpira v tem oziru zanimive poglede.
Ko je leta 1914 Nemčija šla v vojno, je imela na razpolago 20 podmornic. Toda kaj kmalu se je nemško vojno vodstvo odločilo za skrajnostno uporabo tega orožja. Tako je bilo v vojni dobi od leta 1914 do 1918 v nemških ladjedelnicah zgrajenih vsega 323 novih podmornic, od katerih jih je pri zaključku premirja ostalo v službi samo Se
Ako bo Nizozemska napadena pojde Belgija takoj na pomoč
Značilna izjava v belgijski zbornici
Pariz, 15. dec. t. Havas: »Temps« poroča iz Bruslja, da je v belgijski zbornici padla jasna beseda o zadržanju Belgije v primeru, da bi bila Nizozemska napadena od Nemčije. Preračunski poročevalec grof Car t on de AVart je namreč v svojem poročilu, ki je bilo soglasno sprejeto od finančnega odbora, o tem dejal naslednje:
»V sedanjem trenutku predstavljata Nizozemska in Belgija skupno s kneževino Luksemburško tisti mirni otok, ki je najbolj izpostavljen nevarnosti. Vse polno raz-
i	• _ ___ J. _ _l _ ______! — .. -1 »X n«• > /lmiirn
nosti. Razume se, nikdo bi ne mogel prisiliti ene ali druge države, da bi šla drugi na pomoč v primeru napada na njeno neodvisnost, toda nikogar tudi ni, ki bi mogel preprečiti, da bi druga država takoj sla nn pomoč prvi, če bi bila napadena in narobe. Vojaške zveze Nizozemska in Belgija med seboj nimata. Toda kjer ni vojaške zveze, jo lahko nadomešča taktična skupnost med obema oboroženima silama.« V mednarodnih krogih so ta odstavek v preračunsketn poročilu smatrali kot izjavo, du bo Belgija takoj stopila na stran Nizozemske,
logov je zn to, da se torej obe državi druga . u,, ^.fjv,"	■>"—■	■
k drugi stisneta v obrambi svoje neodvis- | ako bi bila slednja napadena od strani INemčije.
ki bi se moglo na odprtem morju meriti z angleškim. Ker pa je od letošnje spomladi dalje postajalo vedno bolj jasno, da bo vojna med Anglijo in Nemčijo postala neizbežna, smemo z gotovostjo reči, da se je nemška mornarica začela takoj pripravljati na to možnost in da je vprav gradnji podmornic posvetila največjo pozornost. Nemški listi sami so priznavali, da so bile vse ladjedelnice, ki prihajajo v poštev za gradnjo podmornic, vključene v objem vojne industrije in stavljene pod vojno nadzorstvo. Vsa severno in vzhodnomorska obala je polna večjih in manjših ladjedelnic, ki so v tem pravcu zaposlene, nekatere za gradnjo celih podmornic, nekatere pa so specializirane za gotove sestavne dele. Na podlagi teh dejstev so torej nemški službeni krogi zadnje dni s tolikšno gotovostjo zatrjevali, da bodo nemške ladjedelnice kmalu dosegle gradbeno možnost, ki so jo imele na koncu zadnje svetovne vojne, to je, da bodo splovile po eno podmornico dnevno. Nasprotno pa o nemško-francoski protipodmorniški obrambi danes še ni mogoče z gotovostjo trditi, če je tehnično že tako napredovala, da bo s potapljanjem dohitela delazmožnost nemških ladjedelnic. Za enkrat tekmo še obvlada.
Angleški pomorski krogi pa računajo na to, da jim bo prišlo na pomoč vprašanje izvežbanega moštva, da ne govorimo o gotovih surovinah, ki so za tako fine stroje, kot so podmornice, potrebne in katerih je danes težko reči, če jih bo Nemčija imela na razpolago dovolj za tako obsežne
gradbene načrte. Izvežbanje sposobnega moštva za tako težko službo, kot je podmorniška, traja dolgo časa. Potrebno je izredno tehnično znanje, potrebna pa je tudi praktična vaja s podmornico v vseh mogočih vodah in vseh mogočih bojnih okolščinah. V Nemčiji so zadnje čase odprli veliko število posebnih šol za podmorniško službo in tudi odziv mladine za to nevarno službo je po pisan iu nemškega tiska zadosten. Poleg tega smemo biti prepričani, da se je nemška mornarica v zadnjih dveli letih, ko se je na obzorju z vedno večjo jasnostjo odražala senca bodoče vojne, kolikor mogoče dobro založila z izvežbanimi podmorniškimi mornarji.
Vendar pa mislijo na angleški in francoski strani — kjer nalog, ki jih čakajo, nikakor ne podcenjujejo —, da po izkustvih angleške mornarice, ki ima pravico govoriti o izročilih in izkustvih, vprašanje moštva igra prvenstveno nalogo in da tehnično še tako dovršeno podmorniško brodovje lahko izkrvavi, ako mu njegova fiuša, to je človek, ni v vsakem pogledu na višku.
Brez dvoma slojimo pred enim najbolj dramatičnih razdobij v svetovni zgodovini.
Sovjetski poslanik pobegnil iz Rima z vso družino
Curih, 15. dec. b. »Basler Nachrichten* poročajo iz Rima, da merodajni italijanski krogi potrjujejo novico, da se je sovjetski poslanik Oorelkiu nenadoma odpeljal v Moskvo. Gorelkin je odpotoval v Sovjetsko Rusijo z vso družino. To je tembolj značilno, ker je novi poslanik prišel v Rim šele pred nekaj tedni in bi moral jutri izročiti svoja poverilna pisma. Kot glavni vzrok njegovega odhoda navajajo protisovjetske demonstracije in stalno naraščanje protisovjetskega razpoloženja v Italiji.
Turčija ne verjame Sovjetom
Turški predsednik na sovjetski meji — Tajna pogodba med Turčijo in Romunijo glede Sovjetov
AiMueiki kraij Jurij t r»rgovorn » Irsneoskisif aimednlmi poveljniki sekje na zahodni fronti. Ns sproti kralja vrtom! poveljnik združenih ang leiko-francosklh armad general Ga mel i a
Sofija, 15. dec. t. »United Press« poroča, da so njenemu poročevalcu na merodajnih mestih izrazili dvome v razna zanikanja, ki jih je zadnje času izrekla sovjetska vlada glede odnošajev s Turčijo. Tamkaj so mnenja, da napetost traja dalje, a da je za enkrat še podzemeljska, medtem ko na zunaj traja prijateljski videz.
To je toliko res, da jc turški predsednik Izmet Ineni kljub zanikanju in kljub prikrivanju vendarle odpotoval na turško-sovjetsko mejo in da se trenutno nahaja na nadzornem obisku v Erzerumu, kjer jc Turčija po prejšnjih poročilih, ki pa so bila zanikana, zbrala veliko svojih čet v odgovor na zbiranje sovjetskih fet na drugi strani meje v kavka-skem področju. V spremstvu turškega predsednika sta šel turškega generalnega štaba maršal C a k m a k ter general O r b e y , ki je vodil vsa vojaška pogajanja z Anglijo iu Francijo.
V Turčiji se potem takem ne prepuščajo nobenim utvaram glede razj>oloženja Sovjetov, čeprav vedo, da se Sovjetska Rusija na jugu ne bo spuščala v nobeno vojno, dokler na Finskem ni dosegla svojih ciljev. V diplomatičnih krogih potrjujejo vsa poročila, ki tičejo zbiranje francoskih in angleških čet v Siriji, kjer naj bi bile pripravljene, da takoj priskočijo na pomoč Turčiji, ako bi bila napadena od strani Sovjetov. Le podatki a siovijčjij	loh čet se še ne ujemajo. Ver-
jetno pa gre za SOO.OOO mož, ki stojijo pod" povelj-
stvom generala VVeyganda in ki bi se takoj pridi užile 500.0<X) turških čet, ki stojijo okrog Erze-ruma.
Zelo zanimivo je poročilo, ki je zadnja dva dni krožilo med diplomatičnimi krogi. Turčija si je pri podpisovanju zavezniške pogodbe z Anglijo in Francijo namreč izgovorila, da je pogodba no veže, ako hi jo spravila v vojno s Sovjetsko Rusijo. Turška vlada pa je baje v neki pozneje podpisani pogodbi z Romunijo izrecno obljubila, da se te ugodnosti ne bo posluževala, ako bi bila Romunija napadena od Sovjetske Rusije, ampak da bo takoj priskočila na fKimoč z vso svojo oboroženo silo. To da je bil glavni vzrok, zakaj je Sovjetska Rusija kar naenkrat zanikala zle r.a-mene proti Romuniji. V Turčiji vsi vedo, da velja to zanikanje samo za dobo vojne na Finskem.
Bolgarsko-sovietska trgovinska pogajanja
Sofija, 15. dec. AA. DNB: Ministrski svet je na včerajšnji seji imenoval člane bolgarske delegacije, ki bo v Moskvi vodila trgovinska pogajanja. Delegacijo bo vodil finančni minister Uožilov, član delegacije pa bo tudi guverner narodno banke. Gunel. V delegaciji bodo zastopana vsa ministrstva, kakor tudi vsa gospodarska ohlastva na Bolgarskem.
DaneS premiera prekrasnega lilma P° romanu slavnega angleškega pisatelja -zdravnika A. J, CRONINA. Ze roman —	— »OITADELA« je osvojil ves svet, še veije navdušenje in priinanie pa je dosegel
m »C1TADELA«. ki je eno najkrasnejš'h del zadnjega ča?a. — življenje in borha nil«deca zdravnika. — Spopad Idealizma in stvarnosti — Kežija: K1NG V1VORA ROBEKT D O S A T -	MATIffl »q| Of .41 Predstave ob
HOSALINDA KU*SEL	Fl A I IVM, lel.	16.. 19. jn 21. uri
uanes premiera prekrasnega lilma
„CITADELA"
Delo našega zadružništva
Občni zbor Glavne zadružne zveze v Belgradu pod predsedstvom dr. Korošca
Belgrad, 15. decembra.
Danes dopoldne je bila v Inženirskem domu redna glavna skupščina Glavne zadružne zveze v Jugoslaviji. Občni zbor je vodil predsednik g. dr. Anton Korošec, ki je imel na zbrane zastopnike osrednjih zadružnih organizacij iz vse države naslednji nagovor:
Govor dr. Korošca
Bratje zadružniki! Preden preidem na dnevni red našega rednega letnega občnega zbora, mi dovolite, da vas predvsem toplo in prisrčno pozdravim. Moj pozdrav vum naj bo obenem tudi pozdrav vsem zvezam, vsem zadružnikom po vsej naši državi.
Minulo je zopet leto dni življenja in dela Glavne zadružne zveze. Slabi preroki, hvala Bogu, niso imeli prav, ko so napovedovali boj v zadružništvu, združenem v eni Glavni zadružni zvezi. Delo s Zvezi našega zadružništva v tem letu dokazuje, da je med nami zadružna zavest in zadružna ideja močnejša od vseh osebnih nesporazumov. To ugotavljam z veseljem in zadovoljstvom. Skupno delo in življenje je pripomoglo mnogo v tem letu k notranji utrditvi zadružništva. Gospodarske razmere v zadnjih desetletjih so zadale zadružništvu mnogo ran, toda vidno jc, da ima zadružništvo v sebi toliko življenjskih moči, da z malo pomočjo te rane samo ozdravila in se mu posreči, da zadružništvo po3taja iz dneva v dan vse močnejše.
Iz naših letnih poročil je razvidno delovanje Glavne zveze. To delovanje jc bilo živahno 111 vsestransko. Ne nameravam poročati o tem delu, temveč hočem samo poudariti dejstvo, da je naše zadružništvo močno sodelovalo pri reševanju naših gospodarskih vprašanj in pri vprašanjih našo vasi.
Ni dvoma, da je zadružništvo sistem, ki pospešuje reševanje socialnih in gospodarskih vprašanj. Zadružništvo je mnogim narodom večalo uspehe na vseli področjih.
Za materijalno blagostanje, za višje kulturno življenje, za boljše pogoje socijalnega življenja ima zadružništvo velike zasluge. Zadružništvo odklanja nepravičen dobiček, izključuje nepotrebne posredovalce, pomaga ustvarjati in jačiti pogoj za življenje in blagostanje tako za posameznika kakor za narod. Zadružništvo izpoveduje svobodo in dostojanstvo človeka, enako pravico za vse ljudi.
V tem delu in v teh mislih zadružništvo ustvarja srečo posamezniku in pospešuje srečo celoti. Zadružništvo tudi ni samo gospodarsko, čisto m»teria!itj|U:no gibanje, temveč je gibanje, ki ima v sebi mnogo duhovnih vrednot.
Iz teh razlogov je tudi za..nas, za našo malo državo conditio sine qua non za gospodarski razvoj, za kulturni napredek in za dobre socialne odnošaje med posamezniki in medstanovske od-nošaje.
Zadružništvo često predstavlja drobno delo, toda vse to neznatno drobno delo in njegovi uspehi predstavljajo izredno važen činitelj v življenju vsakega naroda. Tisoči in tisoči naših zadrug, od teh tudi po številu članstva kakor tudi po obsegu dola majhnih in na oko brezpomembnih — pa do zvez in do Glavne zadružne zveze predstavljajo moč. ki bi se v vsej veličini pokazala šele tedaj, če bi vsega tega naenkrat ne bilo. Kako bi se omajala celotna stavba našega socialncga in gospodarskega življenja.
Že svetovna vojna je prisilila države, da so morale vse vlade prevzeti usmerjanje gospodar-ske politike. Dober del narodne gospodarske politike je dirigiran od strani državnih oblasti. Vsi so sprašujemo, po kateri poti naj hodimo, ali čisto v državno trgovinsko politiko in v državne sindikate in kolhoze, ali pa v zadružni sistem, z njegovo svobodo osebnosti in svobodo proizvodnje. Ni treba poudarjati, da mi želimo zadružnemu sistemu popolno zmago v gospodarskem življenju in v gospodarskem državnem razvoju.
Pomen zadružništva jc ogromen tudi v normalnih razmerah. To važnost povečujejo nenormalne razmere, v katerih prav zdaj živimo. Pa tudi za državno obrambo, za prehrano prebivalstva, za vnovčevanje kmetijskih pridelkov, predvsem onih malih produccntov, je zadružništvo nenadomestljivo. Pa ne samo to. Zadružništvo je tudi moralna sila za zbližanje posameznikov raznih slojev in naroda. Zadružništvo jc apostol pravice, ljubezni in miru!
Naše geslo je: Vedno naprej k boljšemu in popolnejšemu! Zvesti temu geslu bodo naši napori v bodočem poslovnem letu: odstraniti iz zadružništva vse, kar je pomanjkljivega, manj popolnega in okrepiti vse. kar imamo, napeti vse sile, da zadružništvo prodre ne samo v zadnji kot naše države, temveč da tudi zadružna misel, za-drnžna zavest, zadružna načela osvoje čimprej nas in naše sodržavljane.
Torej na delo za napredek in razvoj našega zadružništva!
Govor dr. Korošca je bil sprejet z velikim odobravanjem, na kar je bilo podano poslovno poročilo, iz katerega posnemamo:
Doba, na katero se nanaša poročilo, je prav za prav doba prilagoditve našega zadružništva
predpisom novega zadružnega zakona od 24. septembra 1937. Ta prilagoditev se mora dovršiti do septembra 1940, kar se bo najbrž tudi zgodilo. Tudi se je Glavna zadružna zveza prilagodila novemu zadružnemu zakonu in postala iz neobvezne organizacije dejanska organizacija vsega našega zadružništva. Do izredne skupščine 1. septembra 1938 je bilo včlanjenih v Glavni zadružni zvezi 21 revizijskih zvez. Na že omenjeni skupščini je sodeloval z\ crfv. poleg njih pa 10 drugih zvez, ki io pristopi'* v" flanitvo. Po prilagoditvi predpisom zadružnega- zakona na skupščini dne 1. septembra 1938 je pristopilo v zvezo še 5 revizijskih zvez, tako da šteje sedaj Glavna zadružna zveza 37 članic, osred. zvez iz vseh krajev naše države.
Glavna zadružna zveza ima tudi zelo živahno živinorejsko sekcijo, ki se zelo trudi za izvoz živine na zadružni podlagi, kar dokazujejo številke, ki smo jih včeraj objavili. Tej sekciji je uspelo zvišati delež zadružništva pri izvozu prašičev v
A,»etritn -.a 1 t\r\ i vaflV>M«» t*vtlM1cWv
UITOV ,»,ou»jw	—	- .-5»..- - —.
Zadružništvo in izvoz živine
Živinorejska sekcija Glavne zadružne zveze je imela že prejšnji dan svojo sejo, na kateri je ugotovila:
1.	Pospeševanje našeživinoreje in racionalna proizvodnja se morejo izvajati le po živinorejskem zadružništvu, kakor je bilo to storjeno v večini držav z malimi kmetijskimi posestmi.
2.	Dosedanje delo zadružništva in, posebno živinorejskih zadrug je dalo vidne rezultate pri pospeševanju in izboljšanju ras in povečevanju proizvodnje, kar so pristojna ministrstva že večkrat uradno priznala in kar so pokazale tudi vse zadnje živinorejske razstave.
3.	Vsi najx>ri državnih In samoupravnih institucij in zadružništva za pospeševanje in povečanje živinorejske proizvodnje bodo ostali zaman, če se kmetu-producentu ne zasigura prava in rentabilna cena za njegove živinorejske proizvode.
4.	Dobra svetovna konjunktura in dvig cen živinorejskih proizvodov vzbujata mnoge želje za ustvarjanje bogastva in skladov v breme kmeta-živinorejca.
5.	Kratitev prave cene za živino kmelu-živino-rejcu, pa naj prihaja s katerekoli strani, je nezakonito, neopravičeno in nenapredno, ker predstavlja novo prikrito obdavčenje živinorejske proizvodnje, kar bi moglo biti usodepolno za našo proizvodnjo v bodoče.
6.	V dosedanjem sistemu vnovčevanja in izvoza živine, prašičev in proizvodov živinoreje so edino zadružne organizacije producentu varovale pravo doseženo ceno na inozemskih tržiščih. Brez njih bi bil pravi' kmet-producent, posebno mali, prepuščen neopravičeni špekulaciji, ki je redna v naši državi.
7.	Dosedanji odstotek za zadružništvo, uradno 40%, stvarno pa komaj 30%, je premajhen za organizacijo zadružništva, ki je izvrševalo izvoz živine jx> 20 osrednjih poslovnih zvezah, ki so imele včlanjene okoli 5500 zadrug s 650.000 za-družniškimi družinami.
8.	Pravico izvoza se mora v prvi vrsti dati združenim producentom po zadružništvu, ki Še razfeza na vse naše kraje in ki daje edino garancijo, da dobi producent-kmet pravo ceno, da pospešuje živinorejo in poveča nacionalni dohodek
od kmetijstva. Šele ko lega združeni kmetje ne morejo, se more izvoz prepustiti drugim.
9. Podržavljenje in ustvarjanje državnih institucij, ki so neodgovorne in izven uprave samih producentov, pa zato monopolizirajo za sebe izvoz, je škodljivo za državne in gospodarske interese naše države, za kmetijstvo pa je lo novo breme, varuštvo kmetu in novo obdavčenje, ki ne vel>a za ostale gospodarske panoge.
Na osnovi teh ugotovitev je predložila Živinorejska sekcija Glavne zadružne zveze naslednjo resolucijo:
1.	Legitimni predstavnik kmeta-živinorejca so njegove zadružne organizacije.
2.	Zadružne organizacije so nezadovoljne z dosedanjim sistemom tlačenja cen živine in proizvodov z ustvarjanjem skladov pri državni instituciji, ki se ne trošijo za vzdrževanje cen in pa stvarjanje novih trgov, ampak v svrhe, ki nimajo ničesar skupnega z živinorejsko proizvodnjo.
3.	Potrebna je reorganizacija sedanjega sistema izvoza vse živine in izdelkov na osnovi zadružne organizacije, javnega polaganja računov in cen, ki se dobivajo v inozemstvu.
4.	V novi reorganizaciji je treba zadružništvu dodeliti najglavnejše mesto pri izvozu živine in proizvodov, ker je s svojim dosedanjim delom pokazalo, da je strokovno, materialno in tehnično edino sposobno, da malemu kmetu-živinorejcu zagotovi pravo ceno in povoljne pogoje za vnovčevanje.
5.	Poslovanje zavoda za pospeševanje zunanje trgovine mora v interesu 6amih producentov ostati strogo v mejah pravilnika o kontroli izvoza živine in proizvodov, t. j., da vrši kontrolo izvoza živine, ne pa da se sam bavi s posli. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je sodelovanje zavoda pri kupoprodaji bilo za male producente velike škode, ker niso dobivali one prave cene, ki bi jih morali dobiti, da ni zavod zbiral skladov tako, da je zadrževal od doseženih cen na tržišču zna-len del.
6.	Da bi_ pri reorganizaci ji izvoza živine bili pravilno zaščiteni interesi zadružništva, po njih pa interes stotin tisočev malih producentov, zahteva živinorejska sekcija, da pristojni faktorji pri novem zakonskem reguliranju tega važnega gospodarskega in socialnega vprašanja zaslišijo tudi predstavnike zadružništva in upoštevajo upravičene interese zadružništva.
omm mm
zlato nalivno pero ima vse prednosti zato ga darujte! Cene neizpremenjene!
Izbrano lepa božična darila
NOVOSti pisemskih papirjev.
ADAO soDOBnn VKUH REGISTRBTURA
omooočfl RED in TOCEn PREGLED, VSE Zfi arhive in pisnRno
POTREBšČinE ZR PISfiLnE STROJE
ivjonnc,
SELEnBUMOVA /
Opozorilo poštnega ravnateljstva v Ljubljani
Za praznike pošilja občinstvo po pošti čestitke svojim 6orodmikccn, prijateljem in znancem ter 6e v ta namen poslužujejo predvsem razglednice. Često- ■ se dogaja, da nastanejo ob dostavi takih pošiljk spori z naslovniki zaradi doplačila poštnih pristojbin. Razglednice (s slikami krajev in vse ostale dopisne karte) je treba taksirati kot dopisnice, stranke pa mnogokrat pogrošno 6matrajo, da so to tiskovine in jih kot take frankirajo. Mnenja eo, da smejo vsa pismena voščila predajati na pošto kot tiskovino. Temu pa ni tako, kot tiskovine 6e smejo laika voščila izročati le:
1.	Če je vse besedilo tiskano (z roko sme biti napisan naslov pošiljatelja in prejemnika, podpis in datum) in
2.	če je voščilo napisano z največ petimi besedami na tiskano posetnico. Posetnica mora imeti torej natisnjeno ime, vpščilo pa je lahko napisano z roko z največ petimi besedami ali običajnimi kraticami. Ločila (pike, vejice itd.) se tu ne štejejo. Taka posetnica mora biti vložena seveda v odprt ovitek.
Izjema pa velja za inozemstvo, kamor je do-
voljeno med drugim kot tiskovino poslati za božič in Novo leto pismena voščila z največ petimi besedami ali običajnimi kraticami (5 začetnih črk), ne glede na to ali je to napisano na razgTtsžbiico, posetnico ali v ta namen prirejeno karto. Poleg voščila z največ 5 besedami je dovoljeno napisati seveda popoln naslov pošiljatelja in prejemnika, podpis in datum.
Hkrati opozarja ravnateljstvo občinstvo, ki pošilja po pošti jestvine v inozemstvo, da jih omota pravilno, kot je to glede na vsebino potrebno in predpisano. Često pošiljajo stranke v pošiljkah kot blagovne vzorce maščobe, ki se rade tope in ki niso dovoljno omotane Vsebina takih pošiljk pokvari potem še druge. Pošte imajo nalog take pošiljke zadržati od odprave. V interesu strank je torej, da pošiljke pravilno opremijo, da se 6 tem izognejo nepotrebnim stroškom in ne ovirajo poslovanja pošt. Pripomniti je, da je dovoljeno predajati po znižani tarifi kot blagovni vzorec le predmete, ki res služijo za vzorec dotičnega blaga. Blago pa (jestvine in druge stvari), ki je namenjeno porabi ali uporabi, je treba izročati na pošto kot pakete ali za inozemstvo do 1 kg tudi kot male pakete.
Nadalje prosi ravnateljstvo občinstvo, da v lastnem interesu ne tlači v poštne nabiralnike tiskovin in blagovnih vzorcev (in sploh pošiljk) večjega obsega. Take pošiljke ovirajo redno izpraznje-vanje nabiralnikov, ker 6e pri padcu na dno nabiralnika lahko zataknejo za njegove robove in tam obvise. Za pošiljke večjega obsega so določeni posebni nabiralniki tako na glavni kot na kolodvorski pošti.
Uredba o obveznem zavarovanju posevkov in plodov proti toči v vardarski banovini je objavljena v »Služb, novinalit in je stopila v veljavo.
Novi odstotki mešavin v bencinski mešanici. Finančni minister je odredil, da bo odslej mešanica bencina s špiritom sestavljena takole (v oklepajih prejšnje razmerje): bencin 78.8 (79.4) odst., 20% špirita in 1.2 (0.6)% metialkohola.
Izpremembe pri Zetski plovbi. Namesto g. Slavka Siriščeviča iz Belgrada je izvoljen za člana uprave dr. Nikola Zuber, industrijec s Cetinja. Za ravnatelja družbe je imenovan Anton Glanc.
Licitacije: Pri štabu za utrjevanje v Ljubljani bodo naslednje pismene licitacije: dne' 18. in 19. decembra za dobavo sestavnih delov za barake. — Pri strojnem odd. ravnateljstva drž. žel. v Ljubljani se vrši dne 28. decnibra ofer-talna licitacija za dobavo strojnega materiala.
Predpisi o občinskih hranilnicah. Pravkar je v knjižni založbi tiskarne »Merkur« v Ljubljani kot LXII. zvezek zbirke »Zakoni in uredbe« knjižica »Predpisi o občinskih hranilnicah«, ki obsega: uredbo o občinskih hranilnicah, čl. 47. do 62. zakona o Drž. hipotekami banki, besedilo čl 4 iz uredbe, s katero se uvaja zakon o izvršbi in zavarovanju iz leta 1930., vzorni pravilnik o poslovanju občinskih hranilnic, uredbo o sodnih pologih (depozitih) in uredbo o nedvignjenih (zapadlih) sodnih pologih Knjižici so pridejani tudi obnzci k § 48. uredbe o sodnih pologih. Mehko vezana 116 in VIII strani obsegajoča knjižica velja s peštnino vred 21 din. Dobi ee pri založnici knjižni založbi tiskarne Merkur v Ljubljani, Gregorčičeva 23 in v vseh knjigarnah.
Borze
Dne 15. decembra 1939
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka <4.20—14.40
Tfi^ooK2",'- pro,liet ie znaial na zagrebški borzi 7,847.925 din, na belgrajski pa 6.6 milij. din. V
dinarjev6 ProlIleta "a belgrajski borzi 520.00Q
Ljubljana — uradni tečaji
London 1 funt......
Pariz 100 frankov ..... Newyork 100 dolarjev , . , Ženeva 100 frankov , . . , Bruselj 100 belg.....
. . . 174.10— 177.30 . . , 98.70— 101,— . . , 4425.00—4485.00 . ■ . 995.00—1005.00 . . . 731.50— 743.50 Ljubliana — svobodno tržišče
London 1 funt Pariz 100 frankov . Newyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov . Amsterdam 100 gold . Bruselj 100 belg . .
14.40
36.35
35.48
. . ,	215.06— 218.26
■ . .	121.98— 124.28
. . ,	5480.00—5520.00
. . ,	1228.18—1238.18
. . .	2899.93—2937.93
. .	903.47— 915.47
Ljubliana — zasebni	kliring
Berlin 100 mark ......	14.20—
Zagreb — zasebni kliring
Solun 100 drahem..... 35.65-
Belgrad — zasebni kliring
Solun 100 drahem ..... 34.75—
Curih. Belgrad 10, Pariz 9.985, London 17 58 Newyork 446.—, Bruselj 73.75, Milan 22 50, Am
fkU ini Šf B"'in m62< Stockholm 106.20, Oslo 101.35 Kopenhagen 86.10, Sofija 5.30, Bul dimpešta 79.-, Atene 3.35, Carigrad 3 50 Buka. WLM.3-30, Helsin«fors 8'62 "orni Buent Aijes
Vrednostni papirji Vojna Skoda:
v Ljubljani 415 —422 v Zagrebu 418 —419 v Belgradu 421.50—423
. . P? veC dneh slabe tendence za državne r>a^
učvrstin rt0r>,Y;Ur .preokret- Tečaji sosezefo Prl avla ?la je na seIošn° čvrsta ten-vesteh n" zniževanje tečajev je bilo po naših vesteh pripisovati glasovom o bližnji konverziji državnih posojil. Sedaj pa so najbrže ti glasovi utihn, i. Stalno pa je čvrsta tendenca za delnice banke L?^ f'SU P/edniaeiio delnice NaroTe teč« i 7 8^,*° danes ,d(«e"le na belgrajski borzi Lnnn« h? -k"31-' !?. d^lnice Trboveljske premogo-obratov	radi d°bre zaposlilve družbinih
nosoiiWano7 DrŽa™.i PaPir'i: 7% investicijska
^ iM979VW 50-52< vo-i- škoda pron.pt-
na 41o—422, begluške obveznice 74-76, dalm. agrarji 64-66, 8% Blerovo posojilo 92-94 7%
ke »7-99, 7% stab. posojilo 92-94. — Delnice: Narodna banka 7.500-7.700, Trboveljska 230-240. Zagreb. Državni papirji: 7% jnvest. posojilo
4?«'	* I5,la«°< voina škoda Promptna
9 (4"2)' begluške obveznice 75-75.50 76) dalm. agrarji 68 blago, 6% šumske obveznice 63 denar 8% Blerovo posojilo 93-94, 7% Blerovo posojilo 86-87.O0, 7% stab. posojilo 95 blago. -Delnice: Narodna banka 7.800 denar, Priv. agrarna banka 196 denar. Trboveljska 245—250 f>45) Gutmann 55 hlago. Sladk. tov. Osijek 110 denar! Osj. livarna 150 denar.
I$flgr0a'L. Državni papirji: 7% investicijsko
S^Sol ,7?« dr"ar< , voina škoda Promptna 421.50 d° 423 (419, 418), begluške obveznice 74.50-75.50 (75), dalm^agrarji 66.50-67, 6% šumske obveznice 65 66.50, 8% Blerovo posojilo 92.50-94, 7% B erovo posojilo 86.50-87 (86.50), 7% stab. posojilo 99 denar. — Delnice: Narodna banka 7.850 denar Priv. agrarna banka 190 blago (srednji komadi).	J
2itni trg
Novi Sad. Pšenica: bač okol N. Sad 188—190 srem lad 188—190, gornja bač 189-191, bač ladja Tisa 192-194. Tend. stalna. Promet srednji. U v	Plenica: bač okolica N. Sad sred
^,on85/87' ba5 okolica Sombor 185/87, gornja bač 187/89, srem slov 183/85, južna ban 185/87, gornja *„'»ač ladja Kanal bač ladja Begej 190/92.a0, bac Tisa štev. Ia, Ila 190/92.50, bač ban ladja Dunav 187.50/90. — Tend neizpremenjena. Promet 57 vag.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
V Celju dne 6. decembra: voli I. vrste 6 din, II. vrste 5—5.50, III. vrste 4.50—5, telice I. vrste 5—6, II. vrste 4.50—5, III. vrste 4—4.50, krave I. vrste 4—5, II. 3.50—4, III. 3.350 din, teleta I. vrste 6, II. 5.50 din, prašiči špeharji 12 din, prašiči pršutarji 9—10 za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 10—12, II. vrste 10 din, svinjina 16—18 din, slanina 18 din, svinjska mast '20 dinarjev, čisti med 20 din, goveje surove kože 12—14 din, telečje surove kože 16 din, svinjske surove kože 8—10 din za 1 kg. — Pšenica 240 din ječmen 195, rž 185, oves 185, koruza 180 fižol 600, krompir 145, lucerna 100, seno 90. slama 45, jabolka I. vrste 200 din, II. 180. III. 100 din hruške 250, pšenična moka 335—375, koruzna moka 225, ajdova moka 400—450 din za 100 kg. — Drva 90 din za kub. m. jajca 1.50 za komad, mleko i 2o0 za liter, surovo maslo 28—36. za 1 kg. , Ljutomeru dne 6. decembra: Telice II. vrste IIL vrs,e 3.50—4, krave II. vrste 3 do 3.50, II. vrste 2.25-2.75, teleta II. vrste 4.50 do 5.50, prašiči pršutarji 6 do 7.50 din za 1 k<» žive teže. - Goveje meso 10-12 din, svinjina 15, slanina 14, svinjska mast 16, čisti med 15, goveje surove kože 8. telečje surove kože 9, svinjske eu-rove kože 8 <iin za 1 kg. - Pšenica 180, ječmen 150, rž 160, oves 150, koruza 120, fižol 400, krompir 1.30. lucerna 70, seno 60, slama 30. jabolka 3?°- IL 200' 15°. pšenična moka 350 400 koruzna 200-250, ajdova 350 din za 100 kg. Drva 92 din za kub. tn, jajca 1.05 za 1 ko-man, mleko 2 din za 'iter, surovo maslo 20—26 din ja 1 kg
V glavnih vlogah: mH^HkVnTSk'^^!,maimt",h ,,0,rt,P0••	^ ^	»tjubl^.n.h
»PATER VOJTEH«, Lini Holzschuh, Rozei Csikos, Tibor Halmay Vsi naravni posnetki tega krasnega filma so izdelani v Jugoslaviji, — v Dalmaciji od Dubroonika do Kotora
lic
KINO SLOGA 27-30 Premiera danes ob 21. uri
Danes ob 16. in 19. uri ter jutri ob 1030 dopoldne nepreklicno zadnjikrat
Beg na Jadran
iF8A DIAVOLO"