Domači grudi
Domovine sueta gruda, prvi plahi moj korak si nosila, in razlegal tocl se je moj glas šibak. Prvihrat po tebi krenil svojo pot sem v božji hram, radostno tam doignil roke, Večnega spoznal sem tam.
Vsak dan me po tebi »odi moja pot v nauk goreč, ki porabljal ga bom v&mo, tebi v blagor le živeč. In ie me pooede v tuje kraje še usoda kda/, vendar hočem kmalu k tebi, k tebi pridem spet nazaj.
ln ho se vabeč približa angel smrti zadnji dan, v domovine sveti grudi hočem biti pokopan. Duh moj prosi pa o višino: Zemljo širno to okrog, Jugoslauijo predrago blagoslooi, mili Bog!
Marija Zopfova