t Poitnim plalana v gotovini LJUBLJANA, DNE SO. NOVEMBRA 1935 LETO 48. — ŠTEV. 47. noM £jun Stane 38 Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. — Izhaja vsako sredo. Prostor ene drobne vrstice v Inseratnem delu stane !0 Din - Naročnino | Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. — Telefon 25-49. ir.serate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba« - letefon 29"»2 Tisoč in petdeseto obletnico smrti sv. Metoda so točno na njegov smrtni dan 6. aprila najslovesneje praznovali v Rimu. Čehi in Slovaki so to obletnico proslavili samo v ožjem obsegu. Slovesnejšo ljudsko praznovanje so zaradi letošnjega, velikega katoliškega shoda v Pragi preložili na prihodnjo leto. Podobno se je tudi v Jugoslaviji zaradi • haiističnega kongresa slovesno praznovanje odložilo. Po odloku jugoslovanskih katoliških škofov se bo praznovanje pričelo prihodnjo nedeljo (24. novembra) in bo trajalo do 5. julija prihodnjega leta. Praznovanje sv. Cirila in Metoda se je mod katoliškimi in vzhodnimi Slovani skozi tisoč let tako oviralo in zapostavljalo, da raa-lokateri narod svoje apostole tako malo časti kakor Slovani. Zato je prav, da slavimo ne samo tisočletniea in stoletnice naših apostolov, ampak tudi petdesetletnice. Posebno velja to o sv. Metodu, ki se pri skupnem češčenju slovanskih apostolov navadno preveč zapostavlja. Stari latinski in staroslovenski viri nam veliko spodbudnega pripovedujejo svetniško vzorni mladosti sv. Cirila; o mladosti in svetniškem življenju sv. Metoda pred njegovim prihodom na Moravsko pa nimamo skoraj nobenih poročil. A tudi to je svetniška zasluga sv. Metoda. Stari viri so namreč najlepše dokaze Cirilove svetosti zvedeli od sv. Metoda, ki je v veliki ponižnosti sebe skrival, da je tem bolj počastil svojega mlajšega brata. Sv. Metod pa po Cirilovi smrti v daljni tujini ni imel nobenega sorodnika ali mladostnega znanca, ki bi mogel kaj več povedati o njegovem prejšnjem svetniškem življenju. Nekoliko več vemo šele o tisti burni dobi njegovega življenja, ko je moral proti mnogim nasprotnikom in obrekovaveeni braniti svoje slovansko misijonsko delo. Sv, Metod je imel pač veliko zvestih in gorečih učencev, a bili so mladi in premalo izkušenj. Zato je bil v neprijetnih bojih proti tolikim nasprotnikom kakor osamljen velikan. In ko je po tolikih trudili obnemogel legel v grob, je moral še po smrti trpeti krivično obrekovanje. Njegovo veliko misijonsko delo je bilo poteptano, njegov sveti opomin opljuvan, njegovi učenci pa izgnani in razkropljeni, da spomina svojega svetega učitelja niso mogli tako ohraniti in potomcem izročiti, kakor bi bil zaslužil. Mnoge važne stvari o Metodovem trpljenju so prišle na dan šele tisoč let po njegovi smrti; tako posebno njegovo veliko trpljenje v nemški ječi in grdo ravnanje nemških škofov proti njemu. Zato Metodovo svetniško življenje in njegovo' požrtvovalno apostolsko delovanje tem bolj zasluži našo občudovanje in proslavljanje Ustanovitelj slovansko krščanske književnosti in izobrazbe je sicer sv. Ciril, a sv. Metod jo pri tem tako bistveno sodeloval, da brez njega sv. Ciril tega velikega dela ne bi mogel dovršiti. Sv. Metod je namreč po pričevanju starih virov slovanski jezik in slovansko ljudstvo bolj poznal kakor Ciril. Pri slovanskem misijonskem delu je bistveno sodeloval in nazadnje po Cirilovi smrti sam nosil vse breme nove slovanske cerkvene pokrajine. Nas Slovence, ki še nimamo priznanih domačih svetnikov, vežejo s sv. Metodom posebno tesne in žive vezi. Slovenski knez Kocelj je namreč odločilno sodeloval pri ustanovitvi Metodove panonsko-moravske nad-škofije. Po Kocljevom prizadevanju je bil sv. Metod postavljen za panonskega nadškofa I z naslovom sremskega škofa. Sv. Metod je bil torej prvo slovansko in katoliško misleči jugoslovanski nadškof. V 9. 3totetju jc bil slovenski knez Kocelj glavni sodelavec in glavna opora sv. Metoda. V 19. stoletju pa je bil slovenski cerkveni knez, svetniški škof Slomšek največji pospe-ševavec češčenja sv. Cirila in Metoda. Ustanovil je Bratovščino sv. Cirila in Metoda, ki je razširjena v Apostolstvo sv. Cirila in Metoda zaslovela po vsem katoliškem svetu. Sv. Metod je bil velik organizator in misijonar, velik državnik, pa še večji svetnik. S svojo svetostjo in z neomajno junaško vdanostjo sv. Cerkvi je zmagoval nad premogočni m i nasprotniki. Njegovi svetniški osebnosti so se klanjali vladarji in papeži. Zapustil nam jo mogočen zgled, da moremo v težavnih časih proti premogočnim sovražnikom zmagovati predvsem z vdanostjo sv. Cerkvi, s svetim življenjem in z notranjo močjo. Boj z jeiiko Dobil sem povabilo. Glasilo so je, naj se skušam udeležiti važnega, prediranja, ki je namenjeno boju zoper jetiko. Šel sem zraven in ko sem poslušal predavateljevo ostro besedo na račun jetike. -m si mislil sam pri sebi: »Jetika, zdaj bo pa po tebi.« Hude imaš nasprotnike v vsem zdravniškem stanu. Zdaj aH pa nikoli ti bodo zavili vrat.«- Pa je stopila na poti proti meni suhljata žena in mi je rekla: .Ti me še ne poznaš, zato se ti spodobno predstavim: veš, jetika sem Ti misliš, da me bo kmalu konec, pa se motiš. Je že res, da imam v zdravniških vrstah hude in ostro nasprotnike? in če bi bili zdravniki res vsemogočni, potem gorje meni! | Pa imam še vedno dosti zaveznikov, zato se ne bojim, da bi me zdravniška predavanja mogla kar meni nič tebi nič ugonobiti.« Res je, da imamo predavanj zoper jetiko že kar brez števila. V šoli je treba otrokom vcepljati strah in sovraštvo do te krute morilke vsega človeškega rodu. Delavstvo po tovarnah se mora zbirati k predavanjem iste vrste, — kje je še kotiček na zemlji, kjer bi ne bilo nobenega predavanja zoper pošastno bolezen jetike! Tudi za kmete je bilo napovedanih že čedno številce predavanj. Vprašanje pa je, ali nas I »do sama predavanja rešila jetike. Odgovor na to vprašanje je dvom, je zmajevanje z glavo. In ta dvom je opravičen, zmajevanje je na mestu. Ne samo s predavanji, z delom, z doslednim delom moramo v boj zoper njo, našim predavanjem brez dela se pa jetika lahko smeja v pest. Nič ne pravim, da bi še ničesar ne bili naredili zoper razširjanje jetike, samo to trdim, da se predava veliko preveč, dela pa primeroma premalo. Izrednega prijatelja ima jetika še vedno v alkoholu. Čudno pa je, da gostilne vedno naraščajo. Ali jih ni še dosti? Če se lo oglasi kak nov kandidat za gostilno, občinski odbori bodo vedno glasovali zanjo. Gospodje odborniki se opravičujejo s tem, da se nočejo nikomur zameriti. Ta zagovor vsaj nekaj velja: hudo je imeti v svoji bližini sovražnega in maščevalnega soseda. Zato bi pa druge instance morale naraščaj gostilniških obratov omejevati. Gostilne so svoje častito ime žo itak davno zapravile, pivnice in plesišča so, ne pa gostilne. Ples nedeljo za nedeljo, pijanci se v njih uapajajo nedeljo za nedeljo; pridi pa in zahtevaj jedila, ga pa ne boš dobil. ne hladnega, ne toplega. Naši kapital-pijanci pijejo na prazen želodec, kaj čuda, če začno hirati, če postajajo za bolezen vedno manj odporni, in če ima jetika potem kar lahko delo, igrača ji je napadati take izpite in izžete ljudi. Poleg tega si mislimo še mi nesnago, ki jo srečujemo po nekaterih gostilnah po deželi in bomo videli, da ima jetika po mnogih gostilnah sila dobre zaveznike. Nič bi ne škodovalo, če bi višja oblast izvajala glede snage večje nadzorstvo, kakor ga izvaja doslej. Pa vzemimo naše gostilne kot plesišča. Ali jo vsa smetna, vsa zapljuvana, vsa od to-bakovega dima prenapolnjena gostilna res primeren prostor za plesišč©? Sploh moramo povedati, da so plesi po naših gostilnah vse premalo obdavčeni. Nedeljo za nedeljo škriplje harmonika — navadno nič naznanjeno. Tu ima finančna kontrola obširno in lepo polje, delati za ljudski blagor. Eno nedeljo tu, drugo tam naj bi nenapovedano preiskovali njeni organi, kje se pleše, pa bi našli marsikaj nedovoljenega. Temu naj pa sledi primerna kazen. Ne od 2 do 10.000 Din, ker take kazn* RAZGLED PO SVETU niiniaiiiiitiriTrgTgiiK^ * ^ w Afaemnsh&4tatijanska vojna V preteklem tednu na afriških bojiščih Se ni prišlo do večjega spopad*. Gibanje prednjih čet otieh nasprotnikov pa je bilo dokaj Aivo Po nemških porvc-Mi so Abesiuci napadli v temni noči močni italijanski muni-eijski oddelek pri Gorohaju in jui tem pomorili umi 1700 Italijanov. Abosinci so uplenili mnogo munieije in celo štiri tank«. I/. Addis AW«' uradno poročajo odidem m nemni-alnein postopanj« Italijanov « abe-sinskiaii ženami in dekleti, ki se morajo pred nasilneži skrivati po gozdovih. Italijanske vesli seveda trdijo. da je vse t« izmišljeno. — V Hali jamskih krogih so vznemirjeni, ker se m italijanskim toejiščem nenadoma fx> javili altesisisiii oeta.ši- ki napadajo trairs-jmirte živeža iti atreliva. Značilno je, da je južno od M a kale pri nekem takem spopadu z. abesinskimi oeiaši bil med drugimi ubit KATOLIŠKA €ER K EV s <*v bi bil papež napmšen. Minrgokod se T a jejo glasovi, ki pozivajo sv. očeta, naj |«>-seže v dogodke v vzhodni Afriki. Pri tem je zanimivo, da prihajajo v prvi \rsti i/, noka-teliških in socialističnih krogov. Tem m; pridružujejo še prostozidarji. Take' poziv ■ ino-raino pravilno, razumeti, ker je njihov namen v tem, da tapietejo- Cerkev- v mednarodni spor m Škodujejo njenemu ligledu. Neiskrenost je očitna, če vemo, da baš taisti krogi skušajo izriniti Cerkev iz vsega javnega življenja. Leta 1017 so mnoge države mirovne nasvete Benedikta XV. prezrle in obenem sklenile, da sv. Stolica nima dostopa v Zvezo narodov. Cerkvi je vojna za človeštvo nesreča, ki spada v sedanji svetovni nered. Kljub temu bi papež rad nastopil kot razsodnik v v navadnem življenju ničesar ne pomenijo, ostajajo pač samo na papirju. Kasen mtj bo potgieSku primerna. Bolje 10 Din, ki jih lahko izter jam, katar 1000 Din, ki viBe samo v zraku. Nekaj je, kar marsikomu ne gre v glavo: vsaka prireditev na naših podeželskih odrih je kar naravnost okrutno obdavčena in vnn- Izjavi jamo 1. svoje neomajno prepričanje, da je osnovni pogoj za pravi napredek kulture in mednarodnega sporazuma samo mir, ki sloni ua vzajemnem spoštovanju iu zaupanju narodov; 2. da je težnja za tem idealom eden izmed glavnih ciljev gospodar- BANKA BARCJCH 11, Sate MM r. Pariš MomniO denar v luao«lavt!n najhitreje In po najboljšem dnevnem ktnro. Vrii ve« banf-nr posle najkulantneje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Lnkuem-sprejemajo pSaSla aa aafe tokova* račune. wum *» «184-81 «rM»U». KftAKCIM, Ko H|J-»4 C«ri>. HUI MlAl Ko I4SS-6« XfJ, lll»ii«t. I.itksbhrcrfl, V»SW7 lnt«Ml>«H>s. Na zahtevo pošljemo brezpiaču« naše ček. nakainice skega zadružništva in glavni povod za ustanovitev zveze; iS. da je cilje «tdružni»tva tre-l»a uresničiti brez ozira »a barvo, pleme in veroizpoved; 4. da jo v današnji krizi uenli-nodno potrebno, da pokažejo zsdruftiiji svojo enodušnoet s svetovno organizacijo narodov za vzdrževanje svetovnega miru in to kljub temu, da zadružni sistem, zasnovan na enakopravnem združevanju, nudi sredstva za okrepitev svetovnega miru. Zato poziva zveza svoje članice — zadružne ustanove v vseh državah, da vplivajo z vso svojo silo v korist Zveze narodov in da podprejo storjene ukrepe, ki jim je namen varovali svetovni mir. AMERIKA s Razno. V Bockdale U. jo umrl Alojzij Mlakar iz Vel. Tre-beljeva nad Litijo. - V Declo Id. je" odšel v večnost 28 letni Anion Znidaršič. — V Renton Wasch. je uinrl Jerry Plut iz Črnomlja. — A' Chisholmu Minn. so jo v rovu smrtno ponesrečil Frane Šprojcar. — V Willock Pa. je zaspala v Gospodu t>4-letria Antonija Moravoc iz Sotle pri St. Ku pertu. — V bolnišnici v Virginiji je izdihnil 4ti letiii Ant, Kušljan s Planine pri Logatcu. — V Indiaria pol i s Ind. je umrl 46 letni Lazar Frank iz Potovrha pri Šmihelu ua Dol. — 60 let jo dopolnil znani voditelj ameriških Slovencev gosp. Vrane Opeka v Watikegnmi-North Cchicfigo, Vse najboljše Se mnogo let! AVSTRIJA s Itrnbii V Mali vesi pri (ilobasnici je umrl Križnikov oče. -- V Dolab jo umrla užit-fcarica Marija Marinič. V Vernbergn je odšol v večnost npok. železničar Janez Stnrni. V Podnivljah je zaspala v Gospodu Bor.biirn Vospernik — V Vernberjru je knezeškof dr. Heftor blagoslovi! mrvi misijonski samostan. — V Srejah pri Škocijairu ,je umrl Jamrz Mi< bor pd. Dobiwnik. — V fttebemi pri frlofias-nici sta na veko zaprla oči 70 letu i Dobrov-Jiikov Hanej in Kvismoj Hanej. — V |>ole1iii tl»36 namerava celovška občina t>!> Vrbskern jezeru prirediti večje slavnoslno prireditve, da privabi tujce. — Po uradnih podatkih znašajo izredni stroški državo ku vzdrževanje reda in miru v lanskem februarju in jraliju skupno a»X) milj. šilingov — Velilrovšlri trg v Celovcu je po sklepu mestne oličino prekrščen v Conrad von Hfttwndnrfplate".. DROBNE NOVICE se marajo vrjiiti keieutje v Afriki, zahteva nemški finančni minister. 27 podmornic izdelujejo nemške ladjedelnice. 8 milijonov zabojev potrebuje Palestina m i zvok pomaranč, 4(W milijonov IHa znaša primanjkljaj madjarskih železnic v prvih devetili mesecih leta 10:E5. Hotel »Siavjaneka besed«* v središču bolgarske Sofije ima 170 «)!>. Nad 1000 birših Jimrksistov so zadnje dni zaprli na Dunaju. Volitve v angleški pariament so prinesle veJiko zmago konservativcem. 22570 m riaefc« v xt»,k stn se dvignila z balonom dva Američana. Krvavi nemiri v se nadaljujejo- Minul« je let, odkar je umrl sname-niti ruski pisatelj Lev Tolstoj. Dne 1.8. novembra je bil v Ljubljani občni zbor Zadružne zveze, ki je pokazal, kako močna je v našem narodu zadružna misel, kljub temu, da zadružništvo preživlja danes hude preizkušnje. Na tem mestu prinašamo govore predsednika Zveze ministra dr. Korošca in ravnatelja Zveze Gabrovška o nalogah in o delu Zadružne zveze in zadruga rjav: Minister dr. Korošec Predsednik minister dr. Anton Korošec je nagovorit zbrane zadružnike s sledečim govorom: Letošnje leto bo najhujše leto za nas v gospodarskem oziru. Izdatki ostajajo isti, dohodki pa so vedno manjši, to vetja z.a posameznika kot za državo. Državni proračun bo letos sestavljen na drug način, kakor pa je bilo to običajno. Sestavljen bo redni proračun, ki bo obsegal redne dohodke in izdatke, i z v a n -redni proračun pa bo obsegal izredne izdatke, investicije. Redni proračun bo uravnotežen. Od izrednega proračuna pa se bo izvršilo le tisto, za kar »o kritje. ilačnnati je treba s tein, da bodo dohodki iz davkov manjši zaradi slabih gospodarskih razmer, zlasti zaradi suše. Pri vsem tem pa bo treba skrbeti še za po d-poro pasivnih krajev, ki so v hujšem položaju, kot so bili v prejšnjih letih. V Sloveniji prideta v poštev kot pasivna kraja Bela Krajina in Haloze vse do šmarskega okraja. Svetovna kriza se ni zboljšala in dokler ni splošnega izboljšanja, tudi nI pričakovati, da bi se stanje pri nas bistveno spremenilo. Nas zlasti pritiska denarna kriza. Nekateri zavodi, in siecr večji, imajo nekaj denarja in prometa. Toda večina jih je v hudi stiski. Vračamo se prav za prav v čase, v katerih je živel Itaiffeisen, to je v čase začetka zadružništva. Po vojni so bili sicer časi, ko so zadruge imeie veliko de-narja, celo male zadruge so razpolagale z milijoni in so vsled tega nndile denar vsakomur, ki ga je hotel. Tega je sedaj konec. Vračamo se k malim zadrugam in malim bilancam. Med ljudstvom je nekaj denarja. Ta pa ne pride v zadruge, ker do njih sedaj ni zaupanja. Denar gre sedaj v nogavice, gre tudi y Državno hlpotekarno banko in v Poštno hranilnico, Denar v nogavicah je neproduktiven. Državna hipotekama banka in Poštna hranilnica pa denar jeml jeta ter ga v i s t i m e r i ne vračata. Toda, če kdo prejema, mora tudi dajati, Zato bo ali država morala podpirati zadružništvo ali pa morajo državni zavodi dajati kredite tudi v vse kraje In vsem ljudem, ki kredite potrebujejo. Zadružništvo se mora vzdramiti in mu je treba pomagati. Tega se zaveda tudi država in kmetijski minister študira in d»'a načrte za izboljšanje. Denar za podporo zadružništva se mora dohiti. Pojavljajo se sedaj kritiki, ki pravijo, da ni bilo prav, če se je denar dajal temu in onemu in so sedaj nastale Izgube. Kritizirat! je danes lahko, tod« tisti, ki danes kritizirajo, sc takrat, ko sc je denar dajal, niso oglasili. NI bilo zdravo, da je zadružništvo slo v veliko. Zato se je treba vrnit! k malemu zadružništvu, ki bo polno ljubezni do bližnjega in, ki bo pripravljeno vo-magatl potrebnemu. - Treba se je navadni na mal obseg in na delo s skromnimi sredstvi. Naše gosnodarstvo je sedaj pred vprašanjem. kakšne posledic« bodo Imele zanj sankcije proti Italiji. Izvoz lesa ni znbranjen in tako glede najvažnejšega našega izvoznega artikla ostaja še nadalje m oz- Za te?ko delo je močno vino I Dobite ga najlažje v CČNTRAI.NI VINARNI v Ljubljani ZV&Z® nost Izvoza. Izmed predmetov, ki zadevajo nas, je edino izvoz konj prepovedan. Toda izvoz konj bo itak moral biti omejen, ker se kaže že pomanjkanje za domačo potrebo. Vprašanje zadružništva ni rožnato, toda zato ni treba izgubljati pameti, ampak je treba držati kar se da držati. Bo sicer nekaj brodoloincev, vendar kar se bo dalo izboljšati, se bo Izboljšalo. Ne smerno kloniti drug za drugega. Zadružni ideal ljubezni do bližnjega mora ostati. Nergače, ki nas v našem optimizmu ovirajo, moramo izločiti, ker branijo drugim, da gredo proti idealom. Ostanimo zvesti idealu zadružništva, ki je: ljubezen do bližnjega. Ravnatelj Gabrovšek Gospodarska kriza še vedno traja, prizadeto je tudi zadružništvo, predvsem kreditne zadruge, ki še vedno vodijo hoj z vlagatelji in z dolžniki. Vsled razmer je bilo 134 zadrug prisiljenih, da se je poslužilo uredbe o zaščiti denarni) 7avndr-Rešitev o odlogu plačil in sanacijo je dobila tudi Zadružna gospodarska, iti sicer ne njeni <»»!«.• 'a izvrši r.a ta način, da se 40% starih dobroimetij pretvori v špecijalni rezervni fond V-rateri -•■ sicer mnenja, da bi bilo boljše, če bi banka šla prej pod zaščito kot so to storile druge banke in so tako ohranile svoj prejšnji poslovni obseg skoraj v celoti. Pozabiti pa ne smemo, da so bile v tistih časih razmere, ko so se tudi čisto gospodarsko vprašanja obravnavala politično in smo vsled tega morali vztrajati. Naložba pri Zadružni gospodarski banki se bo zvezi obrestovala po 2%, dočim bo špecijalni rezervni fond brezobresten. Zadružna zveza je podpisala pri banki tudi novo prioritetno glavnico v znesku t8.8 milj. Din, ki bo vživala prednostno 4% no dividendo. Zveza je morala radi tega znižati obrestno mero za naložbe članic. Obrestna mera za kredite znaša TA in jo ni mogoče znižati, če naj zveza ohrani ravnotežje med dohodki in izdatki. Odplačilni načrt, ki ga Je zveza napravila za izplačevanje svojih vlog, je posta) s lansko uredbo o zaščiti brezpredmeten. Po lanski uredbi izplačilni načrt odpade, pač pa mora zavod vsakih 6 m^pc*"' no1 ie-u; -n/rored, po katerem -e ntpd vlagatelje izplača d;nar, ki ga izterja od dolžnikov. Svoje dolžnike morejo kreditne zadruge le počasi likvidirati. To Je rnzuuiljivo, če vedimo, kakšne dolžnike imajo. Po ugotovitvah, ki jih je v zadnjem času napravila zveza. Je od 700 milijonov dinarjev kreditov, ki so pri njenih članicah, 200 milijonov Din kreditov v tekočem računu pri mestnih kreditnih zadrugah, od ostalih 500 milijonov dinarjev pa odpade na kmetske dolgove. Vprašanje kmetskih dolgov je še vedno odprto, sicer je Izšlo že pet uredb in popravkov, vendar pa se definitivna rešitev zavlačuje v nedogle-den čas. Zadružništvo je prepuščeno samo sebi od države dobiva le obljube. Obljube smo tudi dobivali, ko je šlo za predvojna in potem za vojna posojila, nato z.a naložbe pri dunajski hranilnici, ta' ■> da imamo obljub dovolj Toliko je dobro v sedanji uredbi za zaščito kmetov, da Je v 61. 4 dana zadrugam možnost, da same napravijo načrt, kako morajo kmetski dolžniki odplačevati svoje dolgove. Glede defini-tivne rešitve vprašanja kmetskih dolgov je zveza na stališču, da je ta mogoča le v zvezi z rešitvijo denarnega obtoka. Odklanja pa rešitev z državnimi obveznicami, s katerimi naj bi se odplačali upniki kmetov, kot 30 to nekateri predlagali. Ne preostane nam drugega kakor, da čakamo nn boljšo rešitev tega vprašanja, zavedajoč se. kot Je dejal predsednik dr. Anton Korošec, da ne samo v političnem življenju, ampak tudi v zadružništvu je treba potrpežljivosti. Sanacijski fond zn zadruge, kakor je bil sklenjen na lanskoletnem občnem zboru zveze, ne velja samo za kreditne zadruge, ampak tudi za nekreditne, kar je s 'svojo odločbo potrdilo kmetijsko ministrstvo. V sanacijski fond se je zbralo 4.275 milj. Din, od tega je že razdeljenih 4.112 milijonov Din, V tekočem letu je tudi končana pravda proti Stimac & Komp. Zagreb, ki jo tekla skoraj 17 let, s tem Je likvidiran zadnji ostanek zapuščine Zadružne centrale. Zveza je v prvih dveh instancah sicer pravdo dobila, v zadnji pa Je propadla. V kratkem času izgitie^obnc kamen PROTI ZOBNEMU KAMNU Zadružna zveza rešitve na svojo prošnjo za zaščito sicer še ni dobila, napovedana pa je komisija, ki bo pregledala stanje. Revizijsko delo zveze se je vršilo v polnem redu, revidiranih je bilo 368 revizij, razen tega so revizorji sestavili na sedežih zadrug 177 bilanc. 90 bilanc pa pregledali. Stroški revizije za eno zadrugo, če se računa vse, znašajo blizu 700 dinarjev. Z ozirom na določbe, ki jih ima načrt novega zadružnega zakona, bodo nastale zlafli za male zadruge v tem oziru nove težave. Članstvo zveze je padlo od 673 na 667, pristopilo je na novo 12 članic, izključenih pa Je bilo 8 članic, 9 jih je likvidiralo, t pa Je šla v konkurz. Narodni gospodar izhaja v 1550 izvodih. Njegova posebnost je, da mora prinašati uredbo za uredbo, da seznanja članice s stalno se spreminjajočo zakonodajo, ki se jih tiče. Zanimivo je tudi to, da je skozi.dve lep načslstvno poru-do v »Narodnem gospodarju« bilo kontiscirano. Zveza je izdaia, kakor običajno, tudi statistiko o poslovanju svojih članic. Svoje poročilo je ravnatelj Gabrovšek zaključil s pozivom, da naj zadrugarji ne izgubljajo poguma v teh t •»sikih časih ......* prt nas zmagati prepričanje, kol je zmagalo tudi v mnogih drugih državah, da je treba zadružništvo rešiti in poživiti. Poročilo nadzorstva Za nadzorstvo Je poročal predsednik nadzorstva g. duhovni svetnik Zaplotnik. Omenjal je, da Je imelo nadzorstvo od lanskega občnega zbor« 6 sej in sicer 4 lansko leto, dve pa letos. Bilanco za t. 1934 je pregledalo in odobrilo nadzorstvo na svoji seji 11. novembra 1935. G. predsednik nadzorstva je govoril še o posameznih bilančnih postavkah ter nato predlagal, da se načelstvu da absolutorij. (Ker smo bilanco Zadružne zveze prinesli v nedeljski številki »Slovenca«;, zato bilančnih jiodatkov na tein mestu ne navajamo.) Po poročilu nadzorstva je prevzel predsedstvo občnega zbora podpredsednik Zadružne zveze g. prof. dr. Karel Capuder ter je pozval delegate, da se javijo k besedi. K besedi 83 je oglasilo večje število delegatov, med temi gg. Strnad (Dobrepolje), Amlolsek Janko (Cerklje ob Krki), duh. svetnik Skrbeč Matija (Kranj), Ilič (Omišalj), Zupan (Kranj), Fur-ian (Vrhnika), Strah (Ježica). Večina govornikov se je bavila predvsem z vprašanjem sanacijskega fonda za zadruge, ki je bil stvorjen po sklepu lanskoletnega občnega zbora. Njih \igovore in pomisleke so zavrnili gg. ravnatelj Gabrovšek, ravnatelj dr. Basaj ter predsednik nadzorstva g. duh. svetnik Zaplotnik, ki Je dal še nekatera podrobnejša pojasnila glede zvezlne bilance. V vsako hišo »Domoljuba«! g> Sttan 612. 'DOMOLJUB*, dne '20. novembra 1!)35. J JE NOVEGA Našičhm ulerci Dne H. novembra S935 je bi! zaključen zloglasui . našički proces;. Do tega dne so zaslišali 106 obtožencev. Razsodba je bila proglašena 18. novembre. Samo par številk! Pri Našičkk je država oškodovana za 230 milijonov dinarjev. Družba ?Našička ; je kupovala pri nas kubični meter lesa po 400 do 600 Din, prodajala pa ga je po 1400 do 2000 Din kubični meter. Računajo, da je to podjetje s pomočjo svojih upraviteljev v desetih letih izvleklo i* naše države okrog 10 milijard dinarjev. Kje je danes ta denar? In >Našičkar, ki je neusmiljeno sekala krasne slavonsko gozdove, je plačevala našega delavca bd 8 de 20 Din na dan. Cela ;NačiEka« je bila sama korupcija brez pi i mere. Korupcija ni pojav, ki ga zasledujemo samo v naši državi, temveč se pojavlja povsod, kjer ni vere, ali pa kjer se vera preganja, kjer ni nravstvenosti in poštenja. Vsakemu je jasno, da nenravstvenemu človeku ne moreš dati denarja v roko. Prave, resnične nravstvenosti pa zopet ne more biti brez vere Treba vzeti v roke kirurgični nož, to je vero, to jo nauk Onega, ki je edini lahko svojim smrtnim sovražnikom zaklicai: Kdo me more obtožiti greha . Samo točno izpolnjevanje božje postave in življenje po njej bo korupcijo zatrlo. Sodišče je celo vrsto ljudi obsodilo na težke kazni. Bivši minister Ni k iS je dobil 4 leta ječe, poslanec Jevremovič pa !l leta. Ae drugod bi bilo treba tako postopati! Cene kož m živine Slovenec* je priobčil v preteklem tednu Ittdi sledeči stavek: Kako ho danes plačuje živina? Vzemimo srednjega vol«, ki ni nad prvovrstnimi, ki ga je mesar plačal za današnjo ceno precej dob-io — po 3.50 Din kg žive teže. Ta vol ima u. pr. 600 kg in je dobil kmet zanj 2100 Din. Kaj pa da približno bik vol? Sprednji četrti 180 kg po 8 Din -1440 Din. Zadnji četrti 120 kg po 10 Din = 1200 Din. Koža po da-našoji ceni najmanj 500 Din. — Pljuča, jetra, ščiščeni vampi, za prikiado porabljeni del glave in noge, ledvice, loj in čreva 470 Din. To znese skupno 3610 Din. (Opomba: Pljuča 4 kg po 4 Din, jetra 7 kg po 8 Din, vampi 12 kg po 6 Din, del glave in noge 10 kg pO 8 Din, ledvice, loj in čreva 250 Din. Mesarski mojster pa bo dejal: Kje ao pa davki in osobje? Za vse dobro vemo, koliko ».našit pri mesarju v Ljubljani, ki porabi na teden 2 vola, 3 teleta in 2 prašiča. Mimogrede naj I jo omenjeno, koliko dobi kmet za tele in koliko vrže mesarju. Pač naj 1» poudarjeno, da je to krivica, ako ima mesar pri volu v 3 dneh polovico toliko, kakor kmet za vola, katerega je imel več let v hlevu. Končno pa pridejo te revne krave same, katerih meso se na trgu prodaja po 6 Din kg. Odkod te krav« VKrava, ki je dala 4—5 telet, »i več za pleme in nima več dosti mleka ali celo nič. Take krave kmet ne more drugaui oddati, kakor tla jo nekaj mesecev še dobro krmi in da mu požre Se za približno 400 !>in I sena brez dane koristi, potem ja po ponudi mesarju. Mesarji kupujejo take krave večinoma na i čez*. — Mesar ponudi za kravo, ki ima živa približno 500 kg, 500 Din. Če se kmet obrne na več mojstrov, dobi morda tudi do 650 Din. Kaj pa da taka krava? Po današnjih cenah kož dobi mesa r samo za kožo 400 Din. — Če ne upot tevatno tega, kar dobi za drobne odpadke, proda približno 200 kg mesa po 6 Din. Pri Luki kravi dobi nesporno mesar v nekaj dneh več čislega zaslužka, kot je dobi! kmet za kravo, katero je Imel 6 let v hlevu ali pa še več. Imamo pa še druge primere, to so nezgode. En primer: Pred kratkim se je v bližini mesta znanemu kinetu ponesrečil vol. V svoji nesreči je hitro poklical mesarja. Ta je zbeganemu posestniku plačal za vola 260 Din, vola zaklal in odpeljal. Imel je približno 280 kg lepega vdovskega mesa in aa kožo je dobi! do 500 Din. — Kdo je tu prizadet? Kmet in konzutnent! Iti ta knnzument je v gotovem odstotku ;:o|>et kmet. ki pride po opravilih v mesto, državni uradniki, uslužbenci, upokojenci ier delavci, ki se borijo za svoj obstoj. OSEBNE VESTI d lian dr. Natlačen se je mudil pretekli teden v Beli krajini iu v Novem mestu. Povsod ga je narod navdušeno »prejel. d 70 let je dopolnil trboveljski radar v pokoju Leopold Medvešček. d Duhovne vesti. Umeščena »ta bila: Janko Pogačar, žup. upravitelj na Dobovcu, : m to župnijo, in Janko Oražem, kaplan v Cerkljah ob Krki, za župnijo Struge. Podeljeni sta bili župniji: Javorje pri Litiji Tomažu Javoraifcu, župnemu upravitelju isto-tam, in Sv. Lenart nad Skofjo Loko Stanislavu Šinkovcu, iopnennti upravitelju istoiain. j — imenovan je bil eikakurendc-upravlte- I t lja župnije Nova Oselica Ivan Pečnik, župnik v Zireh. — Nameščen je bil za kaplana v Do-brli vasi na Koroškem Ivan ftpenda!, kaplan v Naklem. —- Razrešen je službe banovinske-ga duhovnika v bolnišnici za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani Andrej Klobasa, duhovnik lavantin&ke šfaofije. Stalna pokoj- Pri gatoviti botenilt foKa m jeter, žolCnc^a kamna in zlatence urejuje naravne FRANZ-JOSEFOVA frealta voda prebavo in pospešuje izpraznjen)« črev. Kbnitke iekuSnje potrjujejo, tla domače ailtarl)aoje dobro n£inkbi«, »ko a« jemlje gjntrai na («(*« Frvna-Jtoseiova voda pomešana z nekolik'- *ro{« ved«. H<*. na »tri mm. pci. te nar. wte. 8-tw. 184«, X. V. K. Štev. 47. nina je dodeljena Jožefu Brešarju, župniku v Veiesovem. — Župnijski ia.pit.so dovršili: Jožef Hostnik, kaplan v Dolu pri Ljubljani, Anton Petrič, kaplan v Mirni peči, Martin liadoš, kaplan v Starem trgu ob Kolpi in Ciril Zajec, kaplan v BoStanju. DOMAČE NOVICE d 400-letnico uršulinskega reda bo praznoval uršttliuski samostan v Ljubljani v dneh 23., 24. in 25. novembra s slovesno tri-dnevnico. d Narodna prolituberkulozim zveza je imela 17. novembra v Ljubljani svoj občni zbor. Udeležili so se ga mnogi vidni delavci na zdravstvenem polju v Sloveniji. Zveza ima 40 krajevnih organizacij z 634!) člani. V prvih 0 mesecih le!' Sujega lotu so izvršili 672H prvih in 4123 prnuvnih preiskav, 862» i&utgeuskib preg!eerkulo*ze. dokler ne bomo te bolezni zagrabili ne samo za rep, temveč tudi za vrat s primerno prebrano, z zdravim stanovanjem in nravstvenim dvigom ljudskih množic Dr. Franci Lefeiisger zasebni zdravnik zopet redno orchnlra v Litij). d Znižanje stanovanjskih najemnin iu zgradarina- Finančni minister je izda! odlok, da se pri odmeri zgrndarine morejo upoštevali tudi do vključno 1. novembra znižane najemnine. Davčne uprave morejo torej pri odmeri zg rad« rine upoštevati tudi znižane najemnine in upamo, da IkkIo to ludi storile. d Davčne olajšave je dovolil ministrski svet onim davkoplačevalcem, ki bodo do konca februarja plačali zaostale davke v določenih obrokih. d V vednost tistim, ki imajo moč. V srbskem rudniku Resava so zaatavkali delavci i« rudarji. Zaslužili so tudi |si H dinarjev na dan. Lastnik, usmiljen kakor .je, je ustanovil >magaziin ali nekak konzum po naše. Cene so dvakrat višje kakor drugod. Milo za britje slane drugod dinar, v magazinu tri. Hlače v Belgradu 60 dinarjev, v magazlnu 120 dinarjev. Računov s predpisano takso ne izstavljajo. »Slučajno« pozabljajo izdajati tudi potrdila. Tndi otroke imajo zaposlene v rudniku. d Nujno razširjenje ljubljanske bolnišnice bi veljalo do 20 milijonov dinarjev, kar je vsekakor lepa vsoto. Ce pa pomislimo, da je veljal most črez Donavo pri Pančevu 500 milijonov, črez Savo pri Zetnttnu 280 milij< nov, osuševanje pančevskega močvirja 300 milijonov dinarjev, bi se pač tudi za ljubljansko bolnišnico že lahko našel potrebni denar. d Sodišče v Dubrovniku je razveljavilo sklep splitskega, okrajnega glavarstva, » '{a' terim se je odobrila prodaja 880.000 kvadr. m občinskega zemljišča delniški družbi Port-land-cement za 200.000 Din. d Tudi mariborski peki gredo s cenami »navzdol«. Po dolgotrajni razpravi so mariborski peki sklenili, da »višajo cene kruhu za 50 par. Hali kruh, ki je bil doslej po 4 Din, ne bo prodajal po 4.60 Din; polneiemu kruhu se zviša cena od 3.50 Dki uu 4 in črnemu od i! Din na 3.50 Din. d O premoženjskem stanju in davčni mori občin. Moste, Vič iu Zgornja Šiška, ki so priključene Lubljani, smo že poročali. Sedaj, ko je mostna občina prevzela gospodarske posle teh občin, je ludi ugotovila, koliko so te občine dolžne njej sami samo za vodo. Skupno bi morale te občine oddati mestni občini 750.000 Din; na vsako občino bi padla približno ena tretjina. OI>čine so od prebivalstva vodari-no sicer iatirjale, pač pa so jo uporabile za druge namene. Sedaj, ko pridejo te občine pod Ljubljano, je vprašanje, kdo naj plača te dolgove. d Varujmo cerkvene starine! fo dolenjskih hribih (ftkocijan) itd.) hodi neki potnik (inoški mlad. srednje postave, oblečen v bolj punošeno obleko), ki kupuje starinske stvari. Nastopa večkrat kot jH.slan od škof. muzeja iu kot tak zbira ludi po cerkvah slike, obleko itd. Župnij se seveda izogiblje, hodi le okoli podružnic, luistopa nasilno, tako da mu boječ' cerkovniki lahko nasedejo. — Opozarjamo vse žtipne urade, cerkovnike in ključarje, da cktioriik od škof. ordinariata nitSfe nobenega jicthlaslila in ga naj zato na-zna-nijo orožnikom. d Nekaj m slovenske vinogradnike. N« ljubljanski trg je oni leden prišla večja množina grozdja iz južnih krajev, to je iz Banata in Srema, pa tudi iz Srbije. Grozdje sicer ni in prečrtane knjige za književni dar našemu delavstvu. Vso knjige naj se pošiljajo na njeai naslov: Prosvetna zvczu, Ljubljana, Miklošičeva c- 7. Vsak književni dar nam je dobrodošel. d Novi motorni vagoni so postavljeni v promet na progi Belgrad--Huma. Ti vagoni dosežejo hitrost % km in veljajo (io 1 milijon 600-000 Din. Motorni vagoni pridejo v promet tudi na progah Belgrad—Kraljevo in Belgrad—Novi Sad. Zakaj ne tudi v Sloveniji? d Pravica je zmagala. Ministrstvo prosvelo je z odlokom z dne 30. sept. 1035 št. 14.911 odločilo ueprimiičnino, ki so služile svoječasno v šolske namene verskih šol v Prekmui ju, so lastnine verskih občin poedinih veroizpovedi (rimsko katoliških ali evangelskth) in ne morejo preiti v last šolskih občin brez pristanka teh veroizpovedi odnosno verskih občin, pa naj se kakorkoli tolmači besedilo § 30 zakona o narodnih šolah. Ravnotako ne tvorijo te nepremičnine servitute, ker niso služile sedanjim šolskim občinam preko 30 let, marveč so verske občine pred tem rokom po svojih organih reklamirale svoje lastninsko pravo. Zato je edini izhod, da se šolske občine sporazumejo z verskimi občinami ter sprejmejo v najem nepremičnine, katere potrebujejo v šolske namene. 0 vsaki drugi odločitvi odloča sodišče. d Jagode zore in rožice cveto po naši deželi že drugič v letošnjem letu. Iz več krajev nam sporočajo, da je letošnja lepa jesen naravo ponovno prebudila in da so se pojavile vse sinederevsko, kakor ga hvalijo prodajalci. vendar pa še prav »veže in zelo okusno. Prodajalci ga prodajajo v košenieah po 10 do 15 kg, in sicer po ceni D ki 3.5 za kilogrami, kar je seveda cenejše, kakor pri branjevikah. kjer je grozdje najceneje po 5 Din kilogram. Moraš pa seveda kupiti celo košarico. Kljub temu je £ia kupčija dobro. Okoli poldne pa so prodajalci dajali grozdje že po 3 Din kg. Ako dobro kupiš, dobiš celo prvovrstno namizno grozdje — ki niti peška nima. Podobne kupčije bi se mogli lotiti slovenski vinogradniki in vstij del žlahtnega pridelka svojih goric spraviti na ta način v denar. <1 Božični dar slovenskim delavcem, ki ži-vijio v Srbiji, Bosni in Hercegovini in onim, ki živijo v Nemčiji, Holandiji, Belgiji in Franciji hi radi poslali v obliki slovenskih knjig. Gmoten njihov položaj .je tako težak, da si ne morejo poleg vsakdanjega kruha preskrbeti tudi duhovite hrane slovenske knjige. Prosvetna zveza v Ljubljani trka za to ha vrata sleherne i slovenske hiše, da bi prispevali že rabljene ! Zakaj $& smehlja! gospa Ivanko? Ifobrti j»ziki sosed pravijo, da gospo Svanka obeša samo lepše kose, - zaprane pa, da skrivaj suši. Temu se gospa Ivanka smeji: Noja tajnost imeti lepo belo perilo je pri vsakem trgovcu naprodaj, imenuje s® terpentinovo milo Ziatorog, ki oper® vse povrsti tako temeljito, da je po pranju lepše kot pa .novo. OVDTERPENTINOVO MILO rastline, ki smo jih vajeni videti v cvetu in sadu prvo pomladanske mesece. Zlasti jagode so ponekod dale kar obilno drugo letino. Vsem, ki so nam o tej zanimivosti poročali, zlasti onim, ki so nam za pokušnjo sladkih jagod poslali, najlepša hvala! d Ljubljanski občinski svet je imel dne 14. novembra zopet sejo. Zupan dr. Havnihar je med drugim poročal o tuskoprometni konferenci v Celovcu, ki je med drugim sklenila, naj se izposluje letalska proga Dunaj—Gradec—Celovec—Ljubljana—Sušak, ki bi imela priključek na Salzburg in čez Zagreb na Belgrad. Vrše se pripravljalna dela za zgraditev Ustne mestne bolnišnice. —- Podžupan-Jarc je obžaloval, da Držav, hipotekama banka se vedno ni našla umevnnja za željo Mestne hranilnice po posojilu 35 milijonov Din, ki so potrebni, da se delovanje te hranilnice upravi v redni tek. — Večina je sklenila, da se > Iliriji* odstopi brezplačno zemljišče, na katerem ima sedaj kopališče. Zemljišče meri 4000 kvadratnih metrov. --■ ZaB DINAR ' tebSata Aspirin« m hol»0me ni vefil Kot Mfcž&to pred pon«f«db»ml nosi e«»k« IBfi&Efh tabtota Aspirina uttenjon Bajraijov krit. ASPIRIN »•« I. ti. ti It •« H./VUl 1Z DOMAČE POLITIKE 01",f- m ... • -Razumem,« se je branila Tulija in vzela dobelo zlato iglo z mize. »Dalje!« Egipčanka je že spleila lase svoje gospo: dinje v grški vozel; drugi dve sužnji, miadi deklici, pa sta pristopili z razbeljenim ze- lezom. »Previdno!« je opozarjala lubja m zabodla koničasto iglo globoko. v roko deklice, ki se je prva sklonila nad njo. Mlada sužnja je stisnila od bolečine ustnice, a ni dala niti najmanjega g'a«u od sebe. Hiparh je bral dalje: Možje kličejo žensko že s štirinajstim letom gospa. Kakor hitro žene zapazijo, da je edino niihova zasluga skupno življenje z možmi, teda.i se začno lišpati in krasiti in posvete vso skrb svojemu obrazil. I reba bi jih bilo poučiti, da so le tedaj vredne spoštovanja. ako se obnašajo krepostno m dostojno ...« . „ ., . ' i To od nas tako slavi jem Epiktet je očividno pisal samo zase, ker ni imela njegova modrost nobenega vpliva na filozofe,« je pripomnila Tulija in hudomušno ogledovala lepo počesano glavo. . »Nespodobno bi bilo, pokazati se pred tako lepo zaščltnieo z zanemarjeno zunanjostjo.« .,-■ »Da si se pri rotorjih naučil laskavih besedi, mi je znano; toda jaz ne potrebujem tvoje zgovornosti,« j« odvrnila V'1'-1" . la: koj je zopet napadlo mlado sužnjo: »ti mi prinašaš goreče železo preblizu čela, ne-rodnie.a!« In drugič je zopet prebodla z iglo roko deklice, v čigar očeh so zablestele solze. Izraz bolečine, katero je pokazala služabnica, je gospodarico t&ko malo zanimal, da se ni niti ozrla, da bi (»ogledala kako učinkuje njeno ravnanje. Ljubko naslonjena je samo opazovala v zrcalu gibe svojih služabnic, ki so se ukvarjale z njeno glavo. Njen sveži obraz ni izdajal nobenega sledu v kakem razburjenju. Hiparh je bral dalje: »Znak podlega značaja je, če se kdo preveč nestrpno zavzema za čustvenost, ee Preveč je. spi in preveč občuje z ženskami. Take stvari naj se vrše samo mimogrede. Dušev-nosti se mora posvetiti vsa paznja.« Tulija se je prezirljivo smejala. »Včeraj sem zapazila,« je prekinila bravea, »da si imel izboren tek: ti si veliko več jedel, kot mi navadni Zemljani! Tudi starega vina ne zaničuješ; grešno uživanje ti tudi ni tuje!« Z napol odprtimi trepalnicami je pogledala od strani filozofn precej prezirljivo. »Morda bi se rad en teden posti! in stanoval v sodu? Tu bi imel čas in mir, da bi premišljeval v modrih .nasvetih svojega mojstra.« In ko je Hiparh potrt sklonil svojo glavo nad papirnimi zvitki ter se pripraljal, da bi naprej bral. je nadaljevala: »Daj. nehaj s temi čenčami! Ta filozofija je za berače in sužnje. Jaz no razumem, kako se more hožanstveni Mark Avrelij s takim dopnrlenjem zatopiti v te smešne stvari?... Ali so današnje novice že tu? Ko je bila plnvn gospodarice urejmia, so spletle suknje biserov v njene lase in zhtnVpiln nnd >rr"ko. kito z drn-rulji obložen vglavir.lt. 0!if> mlajši sta hiteli ven, a PO DOMOVINI Smrt dobrega moža. iMatena pri Igu.) Nedavno smo pokopali Antona Stric. pixsest-jika in cerkvenega ključarja. V soboto 2. nov. se e v Ljubljani »trudil na tla in nezavestnega j« odpeljal rešilni avto v bolnišnico. Ker ni bilo več pomoči, so ga v nedeljo pripeljali domov, kjer jc drugi dan umrl, star 60 let. Da jc moral umreti razmeroma zgodaj, je bilo vzrok to, da jja je pred 10 leti napadel in težko z nožem poškodoval njegov sovražnik, ker kot cerkveni ključar ni pustil delati škode v cerkvenem gozdu. Ze ob tisti »osreči »n se vsi bali za niegovo življenje, -saj ie celo zdravniki niso unali. da bo ostal pri življenju. Vendar je njegova trdna narava vzdržala še 10 let. Vedno je bil vesele narave. 'Seprav težke nesreče obiskovale njegovo hišo. Pred več leti, ko ie bil ie otrok, jc domača hiša pogorela, njegov oče se ie tako zelo opekel, da ie na opeklinah umrl, en otrok ie pa takrat popolnoma zgorel. Pred dobrimi sedmimi leti mu ie v gozdu drevo poškodovalo 20 letnega sinn Jožeta da je po nckai dneh umrl. Pole!* vs--di teh neveč še sam težko poškodotau, pa je vseeno bil vedno vesel in izredno delaven. Pa ie bil zvest katoliškemu prepričani« in v njegovo hišo je redno zahajal Domoljub.. Zato počivaj v mini. dobri in verni mož in oče! Vsem pa. hi za .Teboj žalujejo, naše iskreno sožalje! "ospodinjski tečaji (St. Vid pri Stični.) Pri nas gre h koncu drugi trimese. ;i gospo-difliski te.;ai. katera ie priredila banska uprava pod vodstvom učiteljice Minke Odlaskove. Ne mo-rer-o dovoli poudariti vzgojne in poučne strani teh tečaiev. Dekleta in starši smo zadovoljni s tečajema. saj sta oba tečaja nudila toliko lepega in koristnega za naSa dekleta, da bomo skušali tudi v bodoče prirediti take tečaje, ko se aabere toliko deklet, da so bo mogel tečaj zopet v rti ti. — Ob zaključku prvega tečaja smo imeli priliko prisostvovati lepi akaderaiii, ki to jo priredila dekleta pod vodstvom gospe Zalokarieve V nedeljo 24 novembra pa zaključimo tečaj z javno brezplačno razstavo in naša dekleta tudi tako javno pokažejo, kaj so se v tečaju učile in se usposobile. Razstava bo odprte ves dan v Prosvetnem domu, ob treh popoldne bo pa slovesno zaključena in k temu zaključku vabimo vse, ki »te naklonjeni napredku kmetskifc deklet iz nate vasi. Shod ministra Kreku. (Dol pri Ljubljani.) Krsievni odbor JRZ vabi vse svoje člane in prijatelje na shod ministra dr. Kreka, ki bo v soboto 23. nov. ob T zvečer v druilvenem dointi v Dolu. Zato le vkup uboga gmajn«, dovoli ie trplje-lia. dovoli ie srag! Jospf in ftUjtriainsa Mirnem- iz Podpore |>ri Dolu, ki »ta 10. novembru praznovala xlato poroko pri Materi božji na Brezjah. Eden izmed sinov j» iiovoimenovani kanonik Josip, doslej spiritunl v šikotji Loki Oče Jožef je naročnik (Domoljuba«, odkar izhaja ZlatojioroČKiiceina dni ljubi Bog 5e obilo zdravih let! h dolenjskih Benetk. (Kostanjevica.) Povsod sami jubilejil Pa ne da bi kdo mislil, d« jih pri nas ni. Toliko so pa že staro nate Benetke«, da lahko obletnice .slavimo Tako bi mogli imeti zlato poroko. Pa kaj bomo v taki krizi. !.„ spomnili smo «e te 50 letnice, ko sta bila 16. nov. pred 50 leti zvezana Stokarjevo na Dovšcah in »tu skozi vse težav« srečno dočakala ta dan, Praviu pa, da so bili prej« holjti časi. — 15. nov. uuo uneli pa 95 letnico našega -Abrahama« Janeza Ma-rolta, ki je nedvomno med najstarejšimi Slovenci. Pa vam je to tudi častitljiv mož, Vi so mu že sam Škot nekajkrat noge umili. Svoje življenjsko delo je zvesto vršil v davčni službi kot eksekutor. Sitno delo je mož zmagal in se Se s svojimi 95 leti krepko drži. — Igramo pa po krškem polju, da je kaj. Menda so preje ona gospoda, ki so imela oblast v rokah, mislila, da bodo rei vse uničili Tako hudo kot v saiettt okraju, m bilo nikjer. No na so tistemu gospodu pokazali pot na jug. narod ie pa osta! in dela spet naprej. Tudi mi v Kostanjevici smo na delu in bo naš dramatski odsek v nedelio 24. nov. postregel gledalcem, da se bodo spet en krat do polne mere razveselili. Seveda, kdoi l»« prišel gledal Vstopniua bo 2, 4 in S Di-' Razno. fSoičsrs | V smislu tiskovnega zakona Vas pozivat... .Ia v prihodnji številki Vašega listu pod istim nsslo-vom tn z istimi črkami priobčite sledeLi po-) ave:.. Učiteljstvu tukajšnje šole se po svojih močeh trudi za reden pouk in normalno poslovanje šoV za kar ima priznanja odločilnih faktorjev Ako ;\i star -m otrok ni kaj povšeči, so za nje šolska vrata .stalno odprta, kier lahko izrečejo svoie želfe ali ••ritožhe Nai bodo uverjeni, da se bo oziralo na nnli tez je, kolikor bo mogoče! Anonimni napad- pa so nečastni! V nadi, da popravite krivico ki se je tem potom izvršila nad učiteljstvom. se Vara vnaprei zahvaljujem! — Grgič Svetko. zač npr. Nameravana nova dvorasredtuca. (St. Peter pri Novem mestu.) V nedeljo, dne 10. novembra se je vriil r našem »Katoliškem domu« zelo buren r.hod Kaj ia je bilo? Tukajšnja krajevna organizacij -JR7 ie povabila na sestanek svoje člane da jih sez aii z odločbo, po kateri nai bi se v Sieduicai Gm-im ustanovila nova dvorazrednija. V to šolo nai hi sta se takoj vrnili s svežo nagubano tuniko in dolgo belo obleko iz mehke sirske volne s širokim škrlatnim robotu. Prodno sta gospodarico oblekli tuniko, je nabrala stara Egipčanka ogle v široko rdečo pentljo, ki je lepo padala na njene pr.->i iu vse tri so se bile trudile potem za-po-ojene. tla so vložile vleeko nad tuniko v h pe gube. Strogo natančno je Tulija zasledovala delo svojih služabnic, obenem pa točno pazila na dnevne novice, katere ji je bral lli paril i/, voščene tablice. •ISožanstvoni vladui Mark Avreiij je izvolil včeraj z hožanst venim vladarjem Lu-c i jem Vetom v taboru pretorijanecv prisostvovati blagoslovitvi nove zastave. liožan-stveni Mark Avreiij jc imel prisrčen nagovor na našo ltotmstio telesno stražo? in ne ji zahvalil za hrabrost, katero je pokazala v vojski n Pari i ■ Pusti dvorne novice, ga je prekinila Tulija. »Poglej če je dane* kaka zanimiva predstava. Hiparh je čital dalje. I/. Afrike so prišli štirje sloni, katere je kupil tribun Puhlij Kvinktilij Var z namenom, da jiii pokaže rimskim meščanom na dan pretovskih iger.. * . "K11!3.1." Kvinktilij? je iznuuftdena vprašala Tulija.« -Torej se je tribun že povrnil?« t Njegov varovanec Lucij mi ie povedal, da je »lavni tribun žc dva dni v' Rimu.- je odgovoril Hiparh. »Ali veš morda, kje stanuje? »V stari palači poleg nas.« Tulija je dvignila z dvema prstnimi svoje oblačilo in pokazala na malo ožgano mesto, ter vprašala: »Kdo je danes likal? Ali morda ti Mimut?« Mlathi sužnja r. velikimi, rjavimi gaz.e- 5* I linimi očmi je padla « tihim vzdihom k njenim nogam. »Ti veš. gospa,« je šepetala z bledimi ustnica ini, Tulija je tlesknila z rokami iu ko .sc je tla to znamenje pojavil ghumik v ohlačiluici, je ukazala: /Mimut privežite k stebru in služabniki naj jo pretepejo!... Al; sc ni še nikdo prijavil? »Visokimi«vili protor Mark Kvinktilij je naznanil svoj jutranji poklou.- je odgovoril suženj in pograbil Mimut za lase. »Povabil boš pretorja v stebrišče.. Jok Mimuto ni prav nič molil Tulije: mirno se jo ogledovala v zrcalu. V svoji dolgi beli obleki, vitko prepa-sana, visoke rasti, glavo s tako ostrimi ohri- • i o lepo zgodovinsko igro v štirih dejanjih Krasna Gospa Masabelska«. 2« dane« vabimo na to ler-o prireditev, da bodo igralci primerno nagrajeni za težko delo. — Društvena dvorana je dobila nov okras, podobo Brezmadežne, katero je slovesno blagoslovil domači g. župnik na praznik Kristusa Kralja. — Občni zbor druitva je bil v nedeljo 27. oktobra V odbor smo postavili nekaj novih moči. Dr.ištvu želimo v bodoče popol « ii Voidinio v novo življenje! Prosvetno giboni« (Besnica.) V nedeljo, dne 27. oktobra je imelo-naše prosv. iruštvo občni zbor, na katerem se je nanovo uredilo di moraš pa« oprostiti svojemu sorodniku utrujenost. Že dolgo m nismo tako imenitno zabavali. Ta Lucij ima včasih napade. kakršnih niti Kalignla m imel. Pred-s t avlj» j si: triumfalen |K>hod eele legije pevk in plesalk ne pomika mimo dvorane, v kateri razpravlja božanstveni Mark Avrelij s svojimi modrijani minljivost vse,Še eno leto, dve, tri leta 111 ti boš brez strehe! Ali boš mar čakala, da te upniki vržejo iz tvojih palač in poženejo mini druhali Ali boš morda poročila obogatelega oderuha, stavbenika, davkarja. ki se mu cede sline po tvojem rodu?« Tudi Tulija je vstala, se ponosno vzravnala in uprla svoj pogled v pretorja kot razdražena levinja. Toda Mark je mirno vzdržal njen pogled, 110 meneč se za grozečo jezo. ..Kar je dane« sramota in nesreča, boš jutri z veseljem pozdravljala, ko ho prišel izvršilni član sodišča in potrkal na tvoja vrata,« je nadaljeval. »Človek ne obvlada svojih slabosti, ako je suženj svojih navad Tako po razmerah se igra življenje 7. nami. kot veter s suhim listjem.« Prijel jo Tulijo za roko in jo peljal ob stebrih. Tako sta stopala nekaj časa molče drug poleg drugega, nato pa je zopet začel Mark: »Le tvojem položaju je zelo priprost izhod. Puhli j se je vrnil v Rini: 011 te je vedno zelo ljubil...« Publij je posebnež,« ga je prekinila Tulija; »011 živi popolnoma po zastarelih na zorib.'. Ti nisi nikuka ženska, ako ne znaš nekaj časa igrati vloge matrone starega kova. Saj imaš postavo, vedenje, lepoto in ponos sta rc.jše Atrripine... ostalo pa preskrbi ženska zvitost. ITkaži postaviti v dvorani nekaj kolovratov in sta te v: užgi ogenj na domačem ognjišču: skrij crške romane, in spotnkljive slike; govori s Publijem vedno v latinskem jeziku; govori mnogo 11 bhvvkii Rima, o dolžnostih patricijke. o poklicu žene. matere, gospodinje: obiskaj svetišča in blini vero v bajke duhovnikov. Publij se odlikuje kot vsak vojak „1 ne v zvijači Ti ga zelo lahko 11 jame-: in ko vidiš enkrat Io vo.ino pošns.4 poil notnimi tedni lahko delaš kur hočeš.« *■ Se v veljavi JNS volivni zakon, ki predvideva javno glasovanje. Toda posavsko ljudstvo bo Slo vseeno jiogumno in samozavestno na volišče, ker ve. da se mu tokrat ne bo treba bati šikan, zlasti pa da te njegova volja ne bo potvariala, kakor se je to dogajalo pod preteklim JNS režimom najgršega spomina. Volitve se bodo vršile od 7 zjutraj nepretrgoma do 6 zvečer v društvenem domu na Ježici. Kakor vse kaže, bosta vloženi še dve listi: Lista JKZ je namreč že vložena Njen nosilec je g. Sever Franc, po.vstnik z Ježice SI. 28, sin našega zadnjega svobodno izvoljenega župana, kateri je bil 11. decembra 1932 od JNS režima, ki ni imel spoštovanja pred svobodno ljudsko voljo, skupaj s le 11 drugimi ljudskimi zastopniki v občinskem odboru razrešen te časti. V odbor pa kandidirajo najboljši možje in fantje iz vseh delov in stanov naše velike ježenske občine. Poleg JRZ bedo, kakor vse kaže. nastopili samosto,no s svojo listo še socialisti in pa zadnji ostanki JNS režima na ježici. O tem, katera lisla bo zmagala, ni nobenega dvoma Preganjana našilh ljudi pod zloglasnim JNS režimom so bila malokje tako divja, kakor so bila prav na Ježici Trpljenje pa je utrdilo naše ljudi, da jih ne ho mogla omajati nobena pa še tolikšna demagogija. .Hi/ volivci bodo šli kompaktne na volijče. 15. dccembra bo črni dan za naše domače preganjavce in ovaduhe. Ta dan bo dan zmage poštenosti in svobode. V nedeljo 15. decembra si bomo izbrali kol svobodni ljudje brez bajonetov, brez denarnih in drugih kazni prave ljudske zastopnike, ki bodo oprti na ljudsko zaupanje vodili našo občino Nekaj novic i (.št. Jernej na Dol.) ! Mi. .Šerrljernejrmti, smo ponosni na svoj kraj. | 2e v pesmi pojemo, da ni le|>šega kraja kot je j St. Jernej. Nekaj pa le še manjka v naši občini, i Ole pševalnega društva. Takoj, ko se ustanovi, naj j se potrudijo člani do naše farne cerkve; pri glav- j nem vhodu naj se obrnejo v smeri proti Novemu I mestu, pa ne daleč. Tik vhoda v cerkev je gno ! jišče in razbil, umazan plot. Ali ne bi morda hra- j minira poskrbela, da se gnojišče premesti dru- I gam sli pa se še pred zimo naredi primerno ! visok plot. da ne bo treba gledati te' nesnage prav zraven hiše božje. Naše katoliško prosvetno društvo vabi iante v fantovski odsek, dekleta v dekli&ki odsek. Našli boste pouka, zabave in lepega veselja. — V nedeljo, dne 24. novembra popoldne po večernicah nastopi na našem odru Katoliško prosvetno društvo iz Orehovice z igro »Razvalina življenja«. Za Št. Jernejčnne vemo, da so dobri igralci, pridite pogledat Se Orebovfane! Bog živi! Novice (Motnik) Po daljšem molku bomo spet povedali par nov Naša župna cerkev jc dobila čislo novo lice. Popravili smo zvonik, da ga je sedaj veselje pogledati. Streha nova in tudi zidovje v novi obleki. Vsa preureditev se je izvršila po zaslugi našega g. župnika Vsem naj zvonik pokaže, da se s pametnim gospodarstvom tudi v času krize da kaj napraviti. — Dne 12. novembra se je v našem rudniku zgodila prva nesreča, ki je zahtevala življenje komaj 27 letnega Aniona (iroz-ni-ka roj. v Zagorju — Naše Prosvetno društvo bo dne 24. novembra začelo svojo zimsko sezono v uprizoritvijo igre »Črna žena . prirejeno f>o splošno znani [»vesti. Vsi domačini, kakor tudi okoličani, pridite pogledal. — Mrtvaški zvon se precej |)ogos-lo oglaša, a vseeno ie še rojstev več. Tako je prav! belino smo imeli letos zelo dobr<>. Hvala Bogu! Pa še drugič kaj. Novice (Cerknica| Društveno življenje je v polnem razmahu. Pričeli smo zopet z rednimi fantovskimi sestanki I in obnovili smo dekliški krožek. Dekleta bodo ! imela zopet svoj tamburaški zbor. Knjižnica pro- i svetnega društva je odprta ob nedeljah in praznikih od 13 do 14. Zimski čas moramo dobro po- ' rabiti za čitanje dobrih knjig in časopisov. Izpo- | sojevalnina za knjigo je le pol dinarja za 14 dni. Nabavili smo tudi nekaj novih knjig. V januarju bomo imeli več predavanj. Prvo bo o živinoreji. — Mele Jože iz Cerknice je dobil te dni v Javor- ■ niku cel šop zrelih jagod, kar je za Ia čas in za j mrzlo Notranjsko prava redkos* ' Zlobne roke (Zg. Dolina pri Tržiču) V lorek 12. novembra kmalu po tretji uri popoldne je začel goreti senik posestnika franca Meglica pd. Kušpegarja. V seniku je bilo okrog 7000 kg mrvo. Škode je okrog 6300 Din. Polovica sena so oteli, vendar bo za krmo zaradi dima slabo. Orožniki so požigalcu na sledu. Gospodar je imel zavarovan senik, sena pa ne. — Zlobni ljudje so na nevarni dolinski cesti na več mestih podrli leseno ograjo. Žrtev bi kmalu postal mlad Šolar, ki ie šel z očetom v Tržič in mu jc na 8|H>lzki cesti spodrsnilo, da bi kmalu padel na skale in v deročo Bistrico. Prosimo, da preprečijo gospodarji nevarnosti s tem, da ograje ptiprr.vijo. Vozniki pa pazite in vsako poškodovanje takoj javite, da se krivec, izsledi. Naša prosveta (Sodražica) Kol mnogi, lako smo čakali ludi mi, da se spet oživi naša organizacija. Za otvoritev bo naše društvo uprizorilo v nedeljo, dne 24 novembra ob pol 3 popoldne ljudsko igro s petjem »Zagorski zvonovi«. Pred predstavo zapoje pevski odsek tri lepe narodne pesmi, in sicer: Nebo žari. Prelepa je Sodr .. fara, in Flosarje. Vstopnina je običajna Na veliko udeležbo vljudno vabljeni. Smrfna kosa. (Kopanj.) Dne 12. nov. je umrl po kratkem bolehanju najstarejši naš župljan France Planinšek, p. d. stari Srakar iz Velike Ilove gore. Spomladi je dopolnil 92 let. Pisatelj Franc laklič in slikar Franc Kralj sla ga ovekovečila v povesti »Nevesta s Korhja., NAZNANILA n Za proslavo državnega praznike 1, decembra nudi Prosvetna zveza primeren program, ki obsega slavnostni govor, recitacije in deklamacije. Izvod stane 3 Din. Opozarjamo na to zlasti vsa prosvetna društva, katerih naloga ie širiti ljubezen do domovine in dvigati narodno zavest. n Prosvetno društvo v Smartnem pri Litiji priredi v nedeljo, dne 21, novembra ob 15 v društvenem domu igro »Črna žena«:. Vabljeni vsi! n Dramatični odsek gasilcev na Viru pri.-edi v nedeljo 24. nov. ob pol štirih v Godbenem do.nu v Domžalah ljudsko igro s petjem »Črna žena«. Sodelujeta tudi pevski in tamburaški zbor. Pred-prodaja vstopnic pri g. Pučku na Viru in 24. nov. pri blagajni od 9 do 11. Vabljeni! n 2ažar pri Vrhniki. Prost, četa priredi v nedeljo, dne 24. novembra ob pol treh v Gasilskem domu veseloigro v 3 dejanjih »Tata na konju«. — K obilni udeležbi vabi odbor. B-ski Oh dvajsetletnici svetovne morije (Nadaljevanje.) Sovjetska oblast je trajala v Berdjansku dobra dva meseca. V nedeljo dne 21 aprila 1918 je zopet izšel krajevni časopis »Berdjanskaja Ziznj« (Berdjansko življenje), ki je poročal o vsem tem, kar sem ravnokar napisal. V uvodniku imenovanega lista čitam pozi. meščanom k edinosti, redu in miru in še sledečo ugotovitev: »Vsa zgodovina naše (ruske) revolucije nas uči, da je sila in oblast v odločnosti, eneržiji in delu. ne pa v grmečih besedah in v praznili srčnih tipih :in željah.« Zdaj moram še povedati, kje sem bil dne 18. aprila 1918, torej med berdjansko meščansko vojno jaz in, kaj sem doživljal. Kakor običajno, sem šel zjutraj pred deveto v vsakdanjo službo na okrajno upravo. Tako na fronti, kakor v ujetništvu ni bila moja navada, dn bi iztegoval vrat tja, kamor ae mi ni zdelo potrebno, posebno v nevarnih položajih. Ko sem začni, da v mestu nekaj poka, sem se umaknil z drugimi vred iz uličnih sob in odšel v prostore, ki so imeli okna ne dvorišče Ta opreznost se je pokazala kaj kmalu, če ne kot rešilna, pa vsaj kot zelo potrebna. Okrog II dopoldne so namreč prileteli ulire v krasno opremljeno sobo predsednika uprave dve ročni b™I!'>.'. *> s,n sobo in opravo popolnoma opu-* t i smo seileii v neki dvoriščni sobi in cakah v nemalih skrbeh konca uličnih bojev »to prihitela men nas boljševiška okrajna komisarja nlman in Voronkov. Bledo sta bila in globoko zamišljena. Okrog četrte popoldne, ko }e ponehalo streljanje, sem se napotil po Zeleni ulici iz uprave proti domu. Povsod sledovi človeške krvi. Nedaleč od okrajne uprave je pod zeleno akaeiio ležal s prestreljeno glavo bolj- ševiški mornar. Kakih sto korakov dalje sein prijel za mrzlo loko padlega tovarniškega delavca. Oba Husa, oba revežu sta se bila bojevala in sta umrla /.a druge . Rešen si, prijatelj! Beg ve. kaj še mene čaka! Na svidenje! — V zavetišče je prišlo dne 19 aprila 1918 več bogatih avstrijskih Hrvatov in Srbov. V kritičnem trenutku so ušli od rdeče armade. Kar so imeli v žepu, so pa seveda vzeli s seboj. Zelo dobro so plačevali avstrijsko staro uniformo, Naslednji dan, dne 20. aprila 1918 je pri-plul v berdjansko pristanišče paruik. ki je vlekel za seboj velik splav z dvema topovoma. I.adja s topovoma se je ustavila nekaj sto metrov od obrežja. Na pomoč mornaijem, ki so se utrdili ob morju osem kilometrov od Berdjan-ska. so prišli boljševiški tovariši iz Rostnva na Donu, kjer so še vedno vladali sovjeti. Med berdjanskimi invalidi in mornarji so ee zopet začela pogajanja, ki so trajala ves dan. Končala so se brez uspeha zakaj mornarji so stavili, ko so zagledali na morju boljševiške topove, pač prevelike zahteve. Hoteli so da se jim vrne ves zaplenjeni denar, okrog 40 milijonov rabljev, da se izpusti iz zapora berdjanski okrajni sovjet in da se jim dovoli dve uri »po-guljat po gorodu« (se sprehajat p- me«tu). Invalidski štab je seveda vse te zahteve odbil in zagrozil, da bo za vsak strel v mesto, odšel na drugi svet po eden od zaprtih komunistov. Najprej bi prišli na vrsto seveda sovjetski komisarji. V veliki negotovosti in napetosti jc minula noč in napočil je dan 21. aprila 1918. Določen je bil za pogreb dveh žrtev meščanske vojne. Zbrtua se je precejšnja množica ljudstva. Več pravoslavnih duhovnikov je vodilo pogreb v krasnih duhovniških oblačilih. Svečeniki so lepo prepevali pogrebne pesmi in zvonovi so otožno glasili svojo mrtvaško melodijo. Ko je bil sprevod nekako sredi mesta, so zaceli boljševiki z morja neusmiljeno obsipati Berd tansk s kanonskimi izstrelki. Pogrebei so se razbežali na vse strani in pravoslavni duhovniki so se urno vrnili v svojo domovanja. Tudi jaz sem zapustil hitrih nog pogrebni sprevod. Na ulici sta v odprtih rak vali, kakor je pri pravoslavnih običaj, ostali samo mrtvi žrtvi meščanske vojne. Vse je bežalo iz mesto » okolico, kjer je med vinogradi šla pot navzgor. Povzspel sem se na višino 70 m nad morjem, odkoder sem opazoval bombardirovko, ki je povzročila posameznim poslopjem Berdjanska veliko škodo. Boljševiki niso spuščali svojo jezo v obliki kanonskih krogel samo v mesto, ampak tudi v bližnjo okolico. Okrog 4. popoldne (e bomba rdi rovka prenehala. Nekuteri bolj korajžni so se vračali polagoma v mesto. Jaz sem io z nekaterimi drugimi zavil pod goro v klet Nemca Fdigerju. ram sem dobil med drugimi tudi ujetniškega tovariša Juvana, o katerem čujem, da nekje okrog Litije prav pridno prebira moje »Spomine«. Naročil sem buteljko berdjanske črnine /a 7 rnbljev in z Juvanom sva se začela pogajali za — ruski vojaški plašč. Berdjansko vino ni brez moči, in ko se je delal mrak, sem že cisto pozabil, da gledajo boljševiški kanoni še vedno z morja rta mesto, I isti. ki niso bili v »razpoloženju«, kakur jaz, so mi svetovali, naj grem takoj na stanovanje. Vsaka hoja po Ulicah je bila tisti večer prepovedana in tudi ne brez nevarnosti. Po mestu so hodile močne patrulje in podile vsakega domov. Berdjansk je skrival še marsikaj sumljivega. Meni pa je šepetala berdjanska črnina: »Kar pojdi do pristanišča«. In sem šel. Srečal sem več straž in vsaki sem na vprašanje kuni grem, odgovoril, da grem domov, čeprav sem korakal ravno v nasprotno smer. Na obali sem dobro videl ladjo s topovi, ki so čez dan obstreljevali mesto in ogledal sem si nekatere, j>o bombardi rovki več ali manj porušene W$e, nakar sem se srečno vrnil v svoje stanovanje. Noto pa sem pisal dnevnik pozno v noč 'Nadaljevanje.) Plev, 41. iDOMOLJUtk, dne 20. novembra 1A35, Stran 61«. DOBRO ČTfVO k Vata« kujte« a »v. Cirilu in Metodu. Okrožnica i ugaslo vaiuk iti Škofov ob tisoč in petdeseti cbletrojv smrti sv. Metoda pripori it a knjigo: Slo-mAi «p«M4»ia »v. Ciril in Metod. Spisal dr. Fr. Gr>v«c. Knjiga j« iiila 1. W27 in dosegla nenavadno veliko prmnanje; knjigo so toplo pohvalili sveti oče Pij 3Q., naie ministrstvo prosvete pa jo ic priporočilo u v« šolske in ljudske knjižnico. Prevedena je na češki, poljski, llovaiki in nemški jezik. Pisana je mikavno, da se bere kakor povesi. Obširna knjiga, k' ima 180 strani in 42 lepih slik na lepem papirju, ne dobiva, ra izredno znižano ceno 12 Din, ds hi «« mogla čim bolj razširili. Kdor aaroči najmanj S izvodov naravnost pri založniku (ACM — Ljubljani, Napoleonov trg 1), dobi izvod po 11 Din ekitpoo s poštnino; brej: poštnine pa jio 10 Dav n Oratlvein koledarček, ki je nedavno izid, »e dobi v Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7; trd« vezan staji« 7 Din. Poleg običajnega koledarčka ima lupe članke o novi dobi, o duhu Katoliške akcije v francoskih druilvih, podaja smernice fantovskima odUekum in deklii-kim krožkom v prosvetnih društvih. Zelo posrečene so smernic«, namenjene prosvetnim odrom. Končno prmafci seznam vseh prosvetnih društev, ki so včlanjena v ljubljanski, mariborski in celoviti Prosvetni zvezi. Naj ne bo člana društev brez društvenega ktdadarčka za 1. 1936. k Vsem o drsni priporočamo novo voino dtauao v petih dejanjih iživ pokopan«. Dejanje se ^odi v času svetovne vojne in se kaie v njem stiska ia beda naših vasi, na drugi slrani pa gorje in trplienje snih, ki so trpeli in umirali na bojiščih, predvsem trpljenje -slovenskega vojaka, ki se vrača iz vojne oh roki sorodne zveste duše, kot živ mrtvec. Igra ie globoko resna, ima pa tudi dovolj šepavosti iu veselega petja. Igra zasluži, da jo vsak oder uprizori. Pošilja: Kuiar Tone, Reteče J3, p. Rkoija Loka. k Ako kmpidete ali prodajat«, rabile zanesljivega računaria. To vam nadi lasjižica Bačitnar, ki stane »-esana t S i>in in jo dobite v Jušosiovan-ski knjigarna v Linbljani. Marsikdo ni imel prilike v ljudski Soli, da se z računanjem dodobra seznani. Zalo vam bo luijižica Računar pri vaših kupčijah najzanesljivejši pomočnik. Izgovor, do se na Lake Računarie ne spoznate, nc more držatL treba vam j ic Je knjižico natanko presedati, kako so računi sestavljeni in če vam kljub temu še ni ka; jasnemu, pa povpraSate kakega priialelia ali znanca, kako se Računar rabi. k mašo v sv. Cecilije is mešan zbor in samospeve t orgiami od pokoinviia skladatelja Antona Foersterja, j« zoo-H taiožila »lovanaka knjigarna v Ljubljani. Pevski r.bari bodo gotovo z veseljem segli po skladbi, ki si 4e.tka, a zelo melodiiozna. Tudi cena ni pretirana, saj slane partitura t5 Din. posamezni glasovi pa se dobe po 1 Din. n Kktanlva Spisal Jtuhu-kiv SkaJickt. bivši ravnatelj kmetijsko šole na (j.iun pri Nov.cui ■lucslii in vinarski nadzornik i. pok. J.jiibJj«uui I9J4. Knjiga imn IV2 struni iu S" slik mrd lw-M-tilom. < run broš. knjijri je 00 Din. * platno »vrani 72 Oin. \ y.ttlngi (ujoslovauske knjigarn«" v Ljubljani. Kletarstvu je umik kako pravilno pripravljati \/ gro/.dja vino in kako ga o-Vrbovuli. spiiivljni', negovat* iu kak.šjiu n«j bo čistoča in red \ kleteh. Knjiga se obširno in temeljito bavi z umnim kletarstvom, kajti brez dobrega, smotrenega klelar-tvu ni uspešnega vi-HUjUVMlat&i«. ikjvtsretvu /ahtev« po- leg obilne prakse tudi temeljitega poznanja vinske kemije in bnkteriologije. Važno je po-jthivfe u mivgHjvaiijn sodo* in vini sploh, dalje poglavje o Msp.iknb in boleznih vi«. SHow.ii i ja jiridola v svojih, pretežno izbornih vinorodnih legali vsakovrstno, med temi tudi jako sloveča vin«, katerih glus gre daleč čez uiilr meje. Zaiti pa liutii vsnkegin pr i i letovati yi vina ghn na skrb in dolžnost, -cfaii&kn ara, 16.15 Harmonika. 16-30 »Matiček ee ženi«. 19.30 Mar. ura. 20 Napoved čaiea, ponočda, objava *i>or»£li». 28.15 Uro iiiadnikovih pesmi. 21 Radijski orkester. 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.15 Radijski jazz. PonedtVh, 25- nov-: 16 O boleznih v stcij, oii!?a in krvi. 18.20 Plošče. 18.40 Kulturna kronika. 19.30 Nac. ura. 29 Simfonični koncert. 22 Napoved čast. vrememska napoved, poročila, objava *p<««da. 22.15 Prenos iz Nebotičnika. — Torek, 26. nov.: 11 Šolska ura. 18 Pesmi dr. Danila Svare. 18,40 Kitajski Platon — Lao-lse. 19.30 Nac. ura. 20 Prenos ir Z«tfr«fca - Sr*da, 27. nov.: 18 Otroška ura, t8.28 Tz burkastega življenja lutke Storžka. 18.40 Po se-verao-afriških iuk&h. 19.30 Nac- ur« 20 Preaos h. optrroega g(«datiiča v Li«bljani. Preklicujcin žuliivke, ki sem jih urekei o gospodu Dermuiitji Valentinu, tesarje, i Zg. Pirniče St/25 „ 1 " PeSemel Janez, tovarniški delavec, . t'wniče, I Hišni gospodar (rasijarjou): Kdo vam je dovolil 1» lepak nalepiti na mojo hišo?< Plakaler: ,Vaša tnna.< Gospodar (lišje in pohlevno): 0, saj -čisto čeden lepak.' Potoval je t lokalno železnic«, ki je bila ziuuiu ;»u svuji počasnosti in uaudoi«io«ii. Ko j» n« pmhtdirji postaji izetopjl, jc dejal sprcvoit-jiiku- .-■.Nu. hvala Bogu. iiajliujši del potovanja j« zu menoj.« ;Kam pa potujete, če smem vprašati,< se je zanimal uslužbenec. ?Na Kitajsko,« je dejal potnik .. Šofsfte nevšečnosti Ped tem naslovom je po videzu goreč zagovornik »kmečkega živija« izvrševali. l>rpis«ik bi rad vpeljal v šote staro navado, po kateri je otr-ok z istim dnem zapustil šolsko klop, ko je i>oslal star 14 let. To se je oliičajno dogajalo, ker so otroci začeli hoditi v šolo po izpoinjeiie.1! šestem letu slanosti. Danes odreja šolski Mko.i, da otroci gredo v šok) 1*1 izpolnjenem sedmem letu, zato pa določa, da ae ga sme, ne pa mora, odpustiti iz šole po 15, oziroma 10 starostnem letu. —■ Vprašanje nastane, koliko Škoduje 8 letno obvezno šohnje kmečkemu delti zlasti zadnji dve leti, ko izvečine vsak, količkaj marljiv otrok hodi v šolo le v zimskem času, od novembra -do aprila? Ali ne igra tukaj večjo vlogo deška lenoba in dekliška nečimuraost, ki obe priiiska na starše, naj jih reši naporne hoje v šolo? — Dopisnik s svojimi klienti se postavlja rta stališče, da je šote mučilnica kmečkih otrok in ško-dljivka kmečkemu življu. »Dovolj, da zna brati in pisati,« ta stara kranjska parola naj bi Liila primerna tudi danes. Če sc otrok nauči brati in pisati v enem letu, lahko tudi v enem Setu konča šolo. Radoveden sem, če bo dopisnik tudi svoje otroke po tem merilu šolal. Brtz-dvoina je vsako ljudstvo, vsak stan vpoštevan in odporen v boju za obstanek nc toliko s samim ročnim delom iu garanjem, kolikor bolj po svoji umski izobrazbi, ki jki se pridobi vedno 1e z učenjem in šolanjem. Temelj vsemu šolanju je pa ljudska šola. Morda kak posamezen otrok obvlada predpisano ljud-skošolsko znanje v manj kakor osmih letih, skušnja pa kaže, da večina otrok ne doseže tega znanja niti v -osmih letih. Odvisnik bo tega dejstvu delal krivo učitelje! vo, resnica bo pa preje ta, da so krivi neuspehov starši, ker se /j umski napredek otrok atašolutoo ae zmenijo, otroku pri učenju nič- ne pomagajo, in sploh gledajo v šob svojega nasprotnika. Kajne, da bo tako. brate dopisnik! Kmet v slov. pregovorih L Satelj Ako se kmet po lovu klati, čez kratko drugim mlati. Ako se kmet z gospodo brali, ne bo imel 9 čim orali. Dakler se bliiči lemež, kmet ni revež. (khspeda drži «a Ikanje, kmet 7, vašim sinom je velik križ. Nič ne bo z njim. Kaj naj napravim?« — Sledil je odgovor" »Kaj me vprašujete kaj Jakega. Jaz imam /, dedcem dosli opraviti in gu komaj krolini. Vaša naloga je. da krotite Tinčka.« Mali ogla§nik Vsaka dronua vrstica ali nje prostor velja ?.a eukrat Dio f> Naročniki ..Domoljuba" plačajo aamo polovico ako kupujeto kmetijske po trebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vaiencev In narobe Pristojbina za male oglate se platoje naprej. BpaiaSftgga vajenca iščem. Vsa oskrba v hiši. Bobnar Anton, krojič, Dol T ptice. Zimstii sulinjiči samo 185 Din dobre ob eke od 250 Din ter vsa draga oblačila poceni nabavite pri Pre-skeriu. Sv Peira c. 14. tirna pa krščanskih sta- muita rjSev gprPJ. meni. - Vsa u-krba v hiSi. Janko Rogelj, spi. kro aStvo Loka |iri Zid. mostu hm« "M: vsško orodje, p. je Jože. Trava 10, pošta Cabar. Bfiireiso odi, ^ ne. češininievo .ubie itd. kupujem po najviš jili ceuah EI Pišler, Vrhnika Hranilne feniižlce Ijublj zavodov : Bano vinske, Mesine, l.ju.l-s :e jiosojiiince, kuji m. Piačam ce.o vsoto. — Josip Novak, Bežigrad št. 5 Ljubljana Ižrum k govei!' živini IBktlfl ilt Z8 vsa druga dela. idraviga. po lenegi, vojaščine prostega kmečkega fanti. Prednost tnrijo 1- Goreti ci. .\a«'ov v upravi pod St. I4IM1 Hliiian