LETO XXVII, številka 3, 10. februar 1995 Cena 170,00 SIT mß- JS O , J ,/f l' „ /A'’ ^ i*Y / 'Vt «>' kuj.ßU fin^ U*> pinc. n h-i (>tL »'■'*-*■ C -t i.fr' '“vt~ /» m-t* nje*-' »te Al ^ '4 v-ttVA-t /i oLt-1 Tie. v- o/weati-. SE PRIPOROČAMO! /0 ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje NOVA KREDITNA PONUDBA ZA OBČANE STANOVANJSKO VARČEVANJE IN KREDITIRANJE V LB SPLOŠNI BANKI VELENJE D.D. ponujamo rešitev vsem tistim, ki dolgoročno načrtujete razrešitev svojega stanovanjskega problema s STANOVANJSKIM VARČEVANJEM: - najkrajša varčevalna doba je 12 mesecev in najdaljša 5 let, - varčevanje z enkratnim pologom po obrestni meri R x 11% letno ali z večkratnimi pologi po obrestni meri R x 8,5 % letno. - po končani varčevalni dobi lahko dobite kredit po ugodnejši obrestni meri od 250% do 1000% glede na privarčevani znesek. Pogodbe sklepate na vseh enotah banke, tel. informacije pa lahko dobite na št. 063/854-251 int. 303 in 249 oziroma 063/831-392. vse klase Nove višje odkupne cene plačilo takoj - ni potrebno žaganje - ugodni novoletni popusti ugodni plačilni pogoji - dostava na dom Informacije: 84i-i07 in u 0609-621-475/ N®slöVni@äi F. Prešeren: Pevcu. Prvotni zapis pesmi z naslovom Osrčenje. foto: Ciril Sem Kako znižati davčno osnovo za odmero dohodnine Savinja Mozirje terja enakomerno porazdelitev davkov in prispevkov Kako so z izidom lokalnih volitev zadovoljne politične stranke v dolini Občinski sveti so pričeli delovati s polno paro Linhartov Matiček se je ženil v Gornjem Gradu Mladi as alpskega smučanja z Ljubnega ob Savinji Kriza vrednot Pred kratkim sem se pogovarjaI s prijateljem, s katerim se sicer nimam priložnosti srečati kdove kako pogosto, in ko sem ga povprašal, kako kaj gre, mi je razočarano odvrnil, da še kar, vendar da ga iz dneva v dan bolj moti očitna kriza vrednot v družbi. Nisem ga spraševal, kaj natančno je mislil s tem, sem pa se na njegove spomnil takrat, ko se je vnela polemika o poslanskih plačah. Medtem se je val upravičenega nezadovoljstva že nekoliko pomiril, saj je bil sklep o odpravi omejitve poslanskih plač preklican, kljub temu pa ostaja grenak okus ob dejstvu, da nekateri poslanci očitno ne čutijo preveč dejanskega utripa slovenske družbe, pa naj si gre pri tem za poslance pozicije ali opozicije. Kako si sicer drugače razlagati omenjeni predlog navkljub dejstvu, da so poslanske plače vezane na petkratno povprečno plačo v gospodarstvu? In ko človek prične razmišljati o krizi vrednot tudi nekoliko širše, se mu tovrstni primeri kar sami valijo v misli: od vojne v Bosni do vojne v Čečeniji, pa nenamenskega trošenja proračunskih sredstev vse do vsakdanjih primerov, kot so kraje, laži, prevare... Teh zasledimo v rubriki "kronika" v slovenskih časopisih vedno več in slej ko prej velja ugotovitev, da-obstaja vedno več načinov, da te "prinesejo okoli". Naj si bo kakorkoli in kjerkoli. Ker je vsakemu najtežje tisto, kar ga teži neposredno, naj mi bo dovoljeno, da s tega mesta tudi sam malce potožim. Denimo, ali ni svojevrstna kriza vrednot, da kar 15 odstotkov naročnikov Savinjskih novic še plačalo naročnine za četrto tromesečje lanskega leta? AH ni kriza vrednot, da nekateri poslovni partnerji niti slučajno ne upoštevajo rokov plačil? In nenazadnje, ali ni kriza vrednot, da se mnogi od teh obnašajo, kot da je upnik njim kaj dolžan? Najbrž marsikomu od takih in podobnih še sedaj ni jasno, Bog jim pomagaj, če še vedno živijo v sistemu, ko se je delilo vsakemu ne glede na to, koliko je ustvaril, da Savinjske novice niso (več) nikakršno splošno dobro ali, če se izrazim v prispodobi, cunja za vse. Prav tako se morajo same (pre)živeti kot katerokoli drugo podjetje, le s to razliko, da sta zvrst dejavnosti in način njenega izvajanja precej specifični. Ah, pa pustimo to, saj bo čas gotovo še prinesel svoje. In če se znova povrnem na misel o krizi vrednot, se v zvezi s tem spomnim tudi našega največjega pesnika, dr. Franceta Prešerna, katerega obletnico smrti imamo Slovenci za svoj kulturni praznik. Ne vem, zdi se mi, da smo s tem hoteli vso tragiko njegovega življenja še poudariti, čeprav je dovolj razvidna že iz njegovih del. Mar ni tudi Prešeren v takratnem času na svoj način čuti! krize vrednot? Očitno jo je, a je občutke hkrati tudi skuša! zatreti v sebi rekoč: "Stanu se svojega spomni,' trpi brez miru!" Morda si je s tem želel vliti moči za nadaljnji boj s stvarnostjo. Spoštovane bralke in bralci, upam, da ste slovenski kulturni praznik praznovali dostojno in v miru. IMPRESUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Karolina Grudnik, Ciril Sem, Tomaž Pajk. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje-. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in forografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje tromesečje. I________________AKTUALNO_________________| Znižanje davčne osnove pri odmeri dohodnine V 9. členu zakona o dohodnini so opredeljene vrste vlaganj sredstev zavezancev za dohodnino in sicer za namene, za katere lahko za dohodnino uveljavljajo zmanjšanje davčne osnove. Zmanjšanje osnove za namene, opredeljene v 9. členu zakona, lahko znaša največ 3% osnove. Zmanjšanje osnove za namene, opredeljene v 9. členu zakona, se zavezancu prizna pod pogojem, da so bila sredstva porabljena osebno za zavezanca in dokazana z dokumenti, ki glasijo na njegovo ime. Zmanjšanje osnove se zavezancu prizna samo za sredstva, ki jih je za posamezne namene porabil v letu, za katero se dohodnina odmerja. Dokumentacijo, s katero se dokazuje resničnost naved,b v napovedi zavezanec praviloma ne prilaga k napovedi, temveč jo mora na zahtevo davčnega organa predložiti v odmernem postopku. Navedeno dokumentacijo mora zavezanec hraniti še dve leti od dneva pravnomočnosti te odločbe o odmeri dohodnine. Zavezanec za dohodnino lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove ter posebne olajšave za vzdrževane družinske člane do poteka roka za vložitev napovedi za odmero dohodnine za leto 1994, torej do 31. marca 1995. V skladu z zakonskimi določbami se osnova za odmero dohodnine lahko zmanjša za: 1. sredstva, vložena v vrednostne papirje, katerih izda- • jatelj je Republika Slovenija in katerih vračilni rok je daljši od 12 mesecev. Zmanjšanje po navedeni točki se prizna po vsakem vrednostnem papirju samo enkrat. Vsa sredstva, za katera zavezanec uveljavlja zmanjšanje osnove, mora posebej izkazati in dokazati z dokumenti. Da bi se zago- tovilo izvajanje navedenega, bo moral zavezanec davčnemu organu v odmernem postopku, lahko sočasno z vložitvijo napovedi ali pa pozneje na poziv davčnega organa, predložiti sam vrednostni papir in dokazilo o vplačilu sredstev za nakup vrednostnega papirja (npr. kopija položnice ali virmana, blagajniški prejemek). Ugotovitev, da je zmanjšanje osnove po tej točki uveljavljeno, davčni organ označi na hrbtni strani vrednostnega papirja. 2. sredstva, porabljena za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja za rešitev stanovanjskega problema zavezanca, za vzdrževanje teh objektov in odpravo arhitekturnih in komunikacijskih ovir za invalida v teh objektih. Pri nakupu in gradnji stanovanja oziroma stanovanjske hiše je zavezanec, glede na kriterij reševanja stanovanjskega problema, upravičen do zmanjšanja osnove le, če ni že lastnik stanovanjske hiše oziroma stanovanja. Do zmanjšanja davčne osnove za sredstva, porabljena za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš, so upravičeni lastniki teh objektov in najemniki. Lastnikom stanovanj in stanovanjskih hiš se priznavajo sredstva za nakup materiala za navedene namene ter za vzdrževalna dela. Lastnikom stanovanj se poleg tega priznajo tudi sredstva, porabljena za plačilo vzdrževanja skupnih prostorov in naprav v večstanovanjski zgradbi. Najemnikom se za stroške vzdrževanja upošteva 40% plačane letne najemnine, v kolikor gre za profitno najemnino, oziroma 80%, če gre za neprofitno najemnino, poleg tega pa še dejanska vlaganja za vzdrževanje najetih objektov, pod pogojem, da te stroške po najemni pogodbi krije najemnik sam. Kot sredstva, namenjena vzdrževanju objektov, se štejejo tista sredstva, ki so namenjena za nakup materiala za vzdrževanje objekta ter sredstva za opravljena vzdrževalna dela, in sicer pri vzdrževanju sten, tal, sistema ogrevanja ter električne, vodovodne in plinske napeljave. Osnova za odmero dohodnine se lahko zmanjša tudi za sredstva, ki jih lastnik porabi npr. za zamenjavo ali vzdrževanje peči za centralno ali plinsko ogrevanje ter drugih peči, radiatorjev, bojlerjev, kadi, pip in podobno. Kot zmanjšanje osnove pa se ne more uveljavljati sredstev, plačanih za nakup drugih naprav in opreme stanovanja, kot npr. za nakup in montažo satelitske antene, domofona ali alarmnih naprav. 3. sredstva, ki jih lastnik naravne znamenitosti ali kulturnega spomenika vloži v njegovo vzdrževanje v letu, za katero se dohodnina odmerja, na podlagi dokumentacije izvajalca del, s katerim je strokovna organizacija za varstvo naravne in kulturne dediščine soglašala in na podlagi njene ugotovitve, da so izvedena dela prispevala k ohranjanju naravovarstvenih ali spomeniških lastnosti nepremičnine, ter sredstva vložena v nakup likovnih del, leposlovnih knjig ter plošč umetniške vrednosti (gramofonske in kompaktne plošče oziroma CD); če davčni organ dvomi, da gre za takšne predmete, da o tem mnenje minister za kulturo. 4. prispevke in premije, namenjene za povečanje socialne varnosti zavezanca na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega varstva in zaposlovanja, plačane pravnim osebam s sedežem na območju Republike Slovenije, ter znesek sredstev, vloženih v nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov. Po navedeni točki se osnova zmanjša tudi v primeru dokupa pokojninske dobe v skladu z 215. in 216. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Gre za možnost dokupa do pet let zavarovalne dobe. Po navedeni točki ni mogoče uveljavljati zmanjšanje osnove za sredstva, vložena v druga osebna zavarovanja, kot npr. življenjsko, managersko ali nezgodno zavarovanje. Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje po navedeni točki za sredstva, vložena v nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov na recept kot tudi brez recepta. Nakup zdravil je možno dokazovati tudi z odrezkom blagajniškega traku, ki pa mora vsebovati ime kupca, navedbo, da je bilo kupljeno zdravilo, plačani znesek ter datum nakupa. Odrezek blagajniškega traku navedbe kupca ne vsebuje, zato je potrebno ta podatek naknadno vpisati na hrbtni strani odrezka. 5. sredstva za nakup učbenikov in druge strokovne literature, namenjene pridobivanju izobrazbe. Zmanjšanje osnove po tej točki lahko uveljavlja le zavezanec, ki se izobražuje v vzgojno izobraževalnih in drugih zavodih, podjetjih in drugih organizacijah ter zasebnikih, ki so organizirani in delujejo skladno z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Zavezanec mora na zahtevo davčnega organa kot dokazilo predložiti: - potrdilo, da se izobražuje v organizaciji, ki izpolnjuje pogoje, opredeljene v zgoraj navedenih zakonih in dokazilo o sredstvih, vloženih v nakup učbenikov in strokovne literature. (NADALJEVANJE PRIHODNJIČ) RUJP Izpostava Mozirje GOSPODARSTVO Savinja Mozirje Breme davkov in prispevkov porazdeliti enakomerno V mozirskem trgovskem podjetju Savinja so s trendom razvoja poslovanja v zadnjem času zadovoljni. Veliko so naredili na področju usklajevanja prihodkov in odhodkov, se pa še vedno poznajo posledice iz obdobja, ko je bila Savinja brez lastnega kapitala. "Priti znova do lastnega kapitala je mogoče le z dobičkom," meni direktor podjetja, Gregor Verbuč. “ Vendar je treba v časih, ki nam niso najbolj naklonjeni, pač računati na nekoliko daljši čas. Vsekakor nas navdaja z optimizmom dejstvo, da se rezultati poslovanja vseskozi izboljšujejo." Ob tem Verbuč še posebej izpostavlja pereč problem nelojalne konkurence, ki se kaže že nekaj časa, a se ga da bi se z nekaj politične volje dalo na tem področju storiti bistveno več." Direktor Verbuč dodaja tudi naslednje konkretne številke: 'V Savinji plačamo mesečno preko 20 milijonov tolarjev davkov in prispevkov, medtem ko potrebujemo za plače okrog 5 milijonov. To pomeni, da damo državi štirikrat več kot sebi. Česarkoli torej ne bi plačali, bi lahko namenili za plače ali za razvoj. Vendar nam ne Gregor država resno še ni lotila. "Ko govorim o nelojalni konkurenci, imam v mislih predvsem (ne)plačevanje davkov in prispevkov. Pri tem prednjačijo privatni podjetniki, seveda ne vsi, jih je pa kar precej, ki ne plačujejo oziroma ne plačujejo v celoti davkov in prispevkov. To je moč razbrati tudi iz višine zneska, ki ga na občini zberejo iz tega naslova. V praksi to pomeni, da mora naš trgovec od svoje plače odvajati enkrat več, da na ta način plačuje šolo in vrtec kakšnemu "bogatemu podjetniku". To je krivično, saj breme ni porazdeljeno na vse enako. Je pa to tudi eden od znakov nepravne države, saj sem prepričan, VERBUČ gre za to. Država mora dobiti, kar ji po zakonu pripada. Breme pa je treba porazdeliti enakomerno na vse. Tako bo tudi našdelavec oziroma trgovec bližje Evropi." "Na kadrovskem področju imamo vedno težave, kadar iščemo nadomestila za dopuste in bolniške odsotnosti. Trgovcev na zavodu preprosto ni. Zato nas čudi visoka številka brezposelnih, ki se tam pojavijo." Po besedah Gregorja Verbuča so v Savinji v minulem letu zaposlenim izplačali regres za letni dopust v znesku blizu 80.000 tolarjev, skozi vse leto pa so tudi izplačali regres za prehrano v znesku 7.200 tolarjev mesečno, kar je nad priporočilom sindikata. Poleg tega svojim zaposlenim povrnejo stroške prevoza na delo, kar pomeni v povprečju dodatno 20.000 tolarjev na zaposlenega v enem mesecu. Kaj pa tako imenovani boni? Kako je z njimi? Na te očitke Gregor Verbuč odgovarja takole: "Kar se bonov tiče, s katerimi naj bi si pomagale družbene firme, lahko povem, da je v našem primeru šlo predvsem za način pomoči nazarskemu Glinu, da so lahko izplačali plače. To je bil velik rizik, ali bomo sploh dobili vrnjeno. Drugih bonov pa ni bilo tako veliko. Tudi inšpekcija, ki nas je obiskala, je ugotovila, da nepravilnosti ni bilo." V Savinji se pospešeno pripravljajo tudi na postopek lastninjenja. Program so pripravili v sodelovanju z ustreznimi strokovnjaki. Program so pravočasno oddali in sedaj čakajo na odgovor pristojne agencije. Odločili POSLOVNE INFORMACIJE GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA VELENJE TRG MLADOSTI 2, P.P. 45 63320 VELENJE TELEFON: 063/856-920 TELEFAX: 063/855-645 1. 4. marca 1995 bo v Bovcu ITALIJANSKO - SLOVENSKA POS-1 LOVNA KONFERENCA. Informacije in prijavnice lahko dobite na| Območni gospodarski zbornici Velenje. 2. Združenje podjetnikov Slovenije in Gea College vabita v VEČERNO ŠOLO PODJETNIŠTVA. Cilj programa je usposobiti podjetnike, managerje za organiziranje in vodenje podjetij ali delov večjih podjetij. Šola je sestavljena iz petih vsebinskih modulov (podjetniška vizija, marketing, finance-ekonomika-računovodstvo in kadri). Potekala bo 4 mesece in sicer 2x[ tedensko, ob torkih in četrtkih od 18.00 - 20.30 ure. Pričetek! bo 28. februarja 1995. Osnovna cena je 144.000 SIT zal udeleženca. Ceno sofinancira Ministrstvo za gospodarske de-j javnosti in Gospodarska zbornica Slovenije, tako da je cena za S podjetnike, ki poravnavajo članarino GZS le 85.200 SIT, | plačljivo v dveh obrokih. Število udeležencev je omejeno na 251 slušateljev. Vse informacije in prijavnice dobite na Območni | gospodarski zbornici Velenje. VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2. TELEFON: 063/856-920. so se za kombinirani sistem lastninskega preoblikovanja podjetja z interno razdelitvijo delnic, notranjim odkupom in javno prodajo - to je 60%. K notranjemu odkupu so pristopili vsi zaposleni delavci delno pa tudi upokojenci in bivši zaposleni. Predvidevajo, da bodo šli v dokapitalizacijo podjetja, za kar se je odločilo precejšnje število delavcev v Savinji, vsak v okviru svojih možnosti. Kaj torej pričakuje vodstvo Savinje v letu 1995? Gregor Verbuč: 'V letošnjem letu še ne pričakujemo sicer potrebnega reda na trgu, zato smo program zastavili tako, da tudi v teh razmerah ostanemo ’nad vodo’. Je že tako, da od tarnanja nimaš nikoli ničesar in da se je treba znajti v vsaki situaciji. Potrudili se bomo, da bomo zastavljene cilje tudi dejansko dosegli." KF GOSPODARSTVO Podjetniški kotiček Zadnji dan januarja, ko smo Agenciji za plačilni promet oddajal podatke o prejemkih fizičnih oseb, torej osnovne podatke za obračun dohodnine za leto 1994, je izšel v Uradnem listu št. 6 tudi obrazec za obračun davka od dobička pravnih oseb. Obrazec torej, ki smo ga že dolgo čakali in ga morajo družbe dostavit Agenciji za plačilni promet do konca meseca marca. Seveda pa družbe obrazec rabijo že prej, saj brez ugotovitve davka od dobička ne morejo zaključiti poslovnega leta in pripraviti ustreznih bilančnih izkazov, ki jih bodo Agenciji oddale do konca februarja. S tem imajo menda družbe na razpolago vse potrebne obrazce saj, kot smo že zapisali, obrazcev za bilanco uspeha in bilanco stanja ne bo. Važna je torej vsebina, ne toliko oblika, ki si jo bodo družbe priredile na podlagi izbranega bilančnega izkaza na osnovi Slovenskih računovodskih standardov. Če ne prej, sedaj je čas (skrajni), da pokukate v to strokovno podlago, ki je osnova cnjiženj pri dvostavnem, smiselno pa tudi pri enostavnem knjigovodstvu. Medtem ko bomo v februarju skrbno zaključevali poslovno leto 1994, pa se kot posamezniki oziramo samostojni podjetniki, ki so obdavčeni po Zakonu o dohodnini, oziroma tudi na spremembe zakona o dohodnini, ki jih je Državni zbor sprejel na svoji seji 25. januarja in veljajo od 1.1.1995 dalje. Poglejmo nekatere spremembe: - Med izdatke, ki lahko za 3% znižajo dohodninsko osnovo, spada o odslej tudi izdatki za strokovno literaturo in programsko opremo tudi, če se formalno ne izobražujemo - Razširjena je možnost vlaganj v razvoj znanosti in tehnologije nakup delnic in deležev tudi drugih pravnih oseb, ki se s tem ukvarjajo, ne sme delnic državnih in drugih skladov) - Davčno osnovo znižujejo tudi (spet) izdatki za nakup proizvodov, ki zmanjšujejo porabo pitne vode in električne energije, na podlagi kriterijev, ki jih bo določila vlada - Po novem bodo obdavčene tudi jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi in enkratne solidarnostne pomoči, če so izplačani zneski višji od tistih, ki jih določi Vlada RS s svojo Uredbo o povračilu stroškov (uredba, v kateri so določeni tudi najvišje priznani neobdavčljivi stroški za službena potovanja, prehrano...) - Pri pogodbenem delu (posledica odločbe Ustavnega sodišča RS) lahko zavezanec uveljavlja dejanske stroške v zvezi s pogodbenim delom, ne samo 10% doslej določenih normiranih stroškov - Davek se po novem ne plača tudi od: * nagrad, uvedenih na podlagi zakona * prejemkov za občasno in začasno nego- ali pomoč invalidom, ki ih fizičnim osebam izplačujejo invalidske organizacije * izplačil za opravljeno delo v programih javnih del * razlik med dejansko plačo in izhodiščno plačo po KP dejavnosti, ci jo je zavezanec v postopku prisilne poravnave zamenjal za delnice oziroma deleže dolžnika. Spremembe zakona so tudi na področju davkov od kmetijstva v primeru spremembe lastništva zemljišča in v primerih denacionalizacije (32. člen), spremembe v zvezi z napovedjo za odmero avka od najemnin za nove zavezance (93. člen), predpisane pa so tudi nove kazni za nespoštovanje zakona, predvsem pravnim osebam, če ne obračunajo in plačajo davka po odbitku. Prodaja (zaslužek) vrednostnih papirjev še vedno ne bo obdavčena. Vsaj ne do 1. januarja 1997. Če seveda med tem spet ne bo takšne spremembe. Nekateri ste v letošnjem letu že izplačevali zneske, od katerih se po novem ne obračunava dohodnina, oziroma zneske, od katerih se doslej ni, pa se po spremembah dohodnina obračunava in tlačuje. Izplačil, ki ste jih in kakor ste jih obračunali v letošnjem etu, ne spreminjajte in popravljajte, razlike bodo zavezanci uveljavljali z dohodninsko napovedjo za leto 1995, ko bodo z dokončnim obračunom svojega dolga do države tudi poračunali preveč oziroma premalo plačane zneske. Vida Skok Zgornjesavinjska obrtno podjetniška zbornica Sodelovanje z občinami bo zelo pomembno Ker se obrtniki in podjetniki v dolini očitno zavedajo, kako velikega pomena bo sodelovanje z občinami v bodoče, je Zgornjesavinjska obrtno podjetniška zbornica pohitela z navezovanjem ustreznih stikov. Tako so se v ponedeljek, 30. januarja, s predsednikom zbornice, Hermanom Remicem, na njenem sedežu v Mozirju sestali župani in predsedniki svetov. Herman Remic jih je v uvodnem nagovoru seznanil s funkcijami in pristojnostmi zbornice, med katerimi je seveda najbolj pomembno izdajanje obrtnih dovoljenj. Poleg tega zbornica vodi register članstva, zastopa in usklajuje skupne interese članov, spodbuja uvajanje sodobnih tehnologij, organizira preizkuse usposobljenosti, lastno kožo". Jakob Filač, predsednik občinskega sveta v Gornjem Gradu, sicer pa tudi sam uspešen obrtnik - gostinec, je opozoril, da obrtniki skupaj predstavljajo nekakšno veliko firmo, ki zaposluje veliko ljudi in ki posluje pozitivno. Prav zato je tudi pomembno, kako so organizirani. Župani in predsedniki svetov so z zanimanjem prisluhnili Hermanu Remicu izdaja licence prevoznikom, pospešuje umetno obrt in še bi lahko naštevali. Glavni organi zbornice, v kateri naj bi v bodoče prevladovala oblika dela v sekcijah, so skupščina, izvršilni odbor in nadzorni odbor. Po mnenju Remica je najpomembnejši med njimi izvršilni odbor, ki se sestaja vsaj enkrat mesečno, zato je treba njegovo sestavo ustrezno določiti. V izvršilnem odboru naj bi bili tako predstavniki občin kot predstavniki sekcij. Ob tem je Remic opozoril tudi na pereč problem, da namreč zgornjesavinjskih obrtnikov ni mogoče sklicati skupaj, v kolikor ne gre za "njihovo Na predlog Tonija Riflja, župana Gornjega Grada, da naj bi bi bili vsi organi zbornice sestavljeni po teritorialnem načelu vključno z individualnimi funkcijami, je Herman Remic odgovoril, da je predlog vsekakor sprejemljiv, vendar bo tistim, ki bodo izvoljeni, določen čas potrebno zaupati, dokler ne pokažejo rezultatov. Kolektivno vodenje pa se je že večkrat pokazalo kot neuspešno, zato ne pride v poštev. Mirko Zamernik, župan Luč, je pojasnil sedanji položaj v občini in status Solčave. Slednja naj bi letos postala GOSPODARSTVO samostojna občina. Jože Mutec, podpredsednik občinskega sveta Mozirje, pa je pojasnil nekatere podrobnosti v zvezi s skladom za razvoj malega gospodarstva v dolini. Sklad prevzema vsa sredstva, ki se vračajo iz naslova kreditov za nova delovna mesta, in sredstva, ki so bila na podlagi javnih razpisov malemu gospodarstvu posojena v lanskem letu. Toni Rifelj je ob tem opozoril, da omenjeni sklad spada v sklop zadev, ki jih bo urejala de- litvena bilanca, in občine se bodo morale šele odločiti, ali bo ostal enovit ali bo imela vsaka svojega. Odprtih vprašanj, so ugotovili udeleženci- razgovora, je še veliko. S povezanostjo in z ustreznimi kadri v organih zbornice pa jih bo gotovo mogoče usklajeno reševati v dobro ne samo obrtnikov temveč vseh občanov. Dober zgled je lahko, recimo, občina Domžale. KF Zgornjesavinjska obrtno podjetniška zbornica Mozirje Gostinci za poenotenje tolmačenj Predsednik sekcije gostincev pri Zgornjesavinjski obrtno podjetniški zbornici Mozirje je v uvodu sestanka imenovane sekcije poudaril, da je v zadnjem času prišlo do pregledov poslovnih evidenc na področju naše doline s strani republiške in njenih ugotovitev, da evidence v vseh obratovalnicah niso povsem v skladu z zahtevanimi predpisi. Po besedah predsednika Jak- omenjenih problemov evi- oba Filača bo potrebno vsled denčne kartice nabave in Jakob Filač porabe pijač in živil voditi dnevno in to vsak artikel posebej. V razpravi so prisotni ugotovili, da prihaja ob omenjenih pregledih s strani inšpektorjev iz različnih regij do neenakih tolmačenj in zahtev za enako zadevo. Po njihovem bo potrebno predpise spremljati in ob pregledu opozoriti na nasprotujoče si poglede. Gostinci so se zavzeli za spremembo enotnih cenikov, priporočljivo bi bilo poenotiti ponudbo točenja žganih pijač in preiti na sistem točenja 0,03 1. Pri cenah prehrane (malice) dosegajo izredno slabe finančne rezultate, predvsem zaradi visokih nabavnih cen nasproti relativno neugodnih prodajnih cen. Za člana Izvršilnega odbora Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice so ponovno imenovali predsednika sekcije, Jakoba Filača, za podpredsednika sekcije pa sta bila imenovana Milan Car in Stojan Markelj. Edi Mavrič, foto Sašo Bernardi Dober glas seže v deveto vas, slab pa še dlje Da navedeni pregovor še kako drži, so se prepričali tudi avstrijski turistični delavci, ki so izračunali, da nezadovoljen gost svoje vtise pove v povprečju 24-im ljudem, zadovoljen pa "samo" OPRAVIČILO V 25. številki Savinjskih novic 16. decembra 1994 so v prispevku "Dobrodelni koncert za Karitas" zaradi napake v seznamu nastopajočih, ki nam ga je posredoval organizator prireditve, pomotoma izpadli ljudski pevci z Ljubnega. Pevcem in bralcem se za neljubo napako opravičujemo. Sklad za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Prehod na kapitalsko osnovo delovanja Zadnji teden v januarju so se v prostorih Zgomjesavin-jske obrtno podjetniške zbornice Mozirje zbrali člani Sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije, tak je namreč uraden naziv, ki pokriva območje bivše mozirske občine. Namen sestanka je bil izvolitev delegatov Občnega zbora Sklada za štiriletno mandatno obdobje ter razgovor o poslovanju Sklada. Glede na število članov (cca 480) sta bila za naslednji mandat izvoljena Jakob Filač in Viktor Kovač, oba samostojna obrtnika iz Gornjega Grada. Filač je v zadnjem mandatu tudi član izvršilnega odbora, to je najvišji operativni organ Sklada, in sploh je njegovo delovanje v skladu povezano z dolgoletnim poslanstvom v najvišjih organih Sklada. Po nekaterih napovedih se bodo pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja pos- topno znižale, zato se bo tudi pri nas večina zaposlenih, obrtnikov, podjetnikov in drugih državljanov primorana še dodatno zavarovati. V Skladu samostojnih obrtnikov se je možno včlaniti s 15. leti ne glede na status oziroma dejavnost, ki jo potencialni član opravlja. Sploh je poudarek na pridobivanju novih članov prisoten skozi celo obdobje delovanja, še posebej so te aktivnosti poudarjene v zadnjem obdobju. Dejstvo je, da se število članov bistveno ne povečuje, ta trend kaže pripisati dejstvu delnega osipa in upokojitvam, kljub temu, da letno pristopi k Skladu okrog 2000 članov. Bistvena razlika med Skladom in obveznimi pokojninskim zavarovanjem je predvsem v prispevni stopnji. Sedanjemu je potrebno plačevati 31% mesečno, pri Skladu pa je mesečna prispevna stopnja v razponu od 15 - 18,5% od izbrane zavarovalne vsote. Po zaključnem računu v letu 1993 je bilo v pokojninskem skladu okrog 23.500.000 DEM. Do konca oktobra 1994 pa se je pokojninski sklad občutno povečal. Ob pokritju obveznosti do upokojencev ter ob poravnavi stroškov delovanja strokovne službe se je pokojninski sklad povečal za okrog 8.000.000 DEM in trenutno znaša 31.500.000 DEM, kar pa je po zahtevah osnutka zakona o zavarovalništvu premajhna vsota. Sploh bo moral Sklad svoje poslovanje uskladiti z določbami zakona, do sprejetja le-teh pa poslovati v skladu s pravili Sklada. Do sedaj je bilo delovanje zasnovano na medgeneracijskih vzajemnih osnovah, po določilih novega zakona o zavarovalništvu pa naj bi postopoma prišli na kapitalsko osnovo delovanja, za kar bi po Filaču rabili okrog 5 let, predvsem zaradi dokapitalizacije do predvidene zakonske vsote oziroma višine sredstev. Organi sklada bodo poskušali preko svojih strankarsko vezanih občinskih delegatov in institucij vplivati na spremembo dosedanjega osnutka zakona v smislu nemotenega delovanja Sklada tudi po sprejetju zakona. Po pravilih naj bi imel sklad za 18 mesecev pokojninske rezerve, trenutno ta vsota presega 40-mesečno možnost izplačila pokojnin vsem članom, kar kaže na dobro in odgovorno poslovno politiko Sklada. Skratka, kot je bilo slišati s strani najvidnejših predstavnikov je Sklad ena od dobrih možnosti, da se na stara leta izognete pomanjkanju in podobnim negotovostim. Edi Mavrič POLITIKA Politične stranke v Zgornji Savinjski dolini Kako so kje zadovoljni z izidom lokalnih volitev Od lokalnih volitev v lanskem decembru sta minila dva meseca. Dovolj časa, da so medtem vse politične stranke, ki so na volitvah aktivno sodelovale, ocenile rezultate, ki so jih dosegle. Zanimalo nas je, kako so z rezultati volitev zadovoljni v Slovenski ljudski stranki, stranki Slovenskih krščanskih demokratov, Socialdemokratski stranki Slovenije, Liberalni demokraciji Slovenije, Združeni listi socialnih demokratov in Slovenski obrtno podjetniški stranki - stranki centra. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS V SLS ocenjujejo, da so s sorazmerno majhnimi sredstvi brez letakov in brez plakatov dosegli najboljši rezultat. Za župana so imeli enega kandidata, ki je bil tudi izvoljen. Med vsemi strankami imajo v petih občinskih svetih največ svetnikov, kot kandidati s strani volivcev pa so bili izvoljeni še nekateri njihovi člani. V Zgornjesavinjskem odboru Slovenske ljudske stranke tako ugotavljajo, da ostajajo najmočnejša stranka v dolini in temu primerno bodo skušali sodelovati pri vseh nalogah, ki so pred občinami v času do naslednjih volitev. V vodstvu stranke se zavedajo, da bi z večjim vložkom v predvolilno propagando dosegli večji uspeh na volitvah in to dejstvo bodo v prihodnje upoštevali. Glede aktualnih nalog, ki so se v občinskih svetih že začele uresničevati, je Andrej Presečnik, predsed- nik Zgornjesavinjskega odbora SLS, dejal, da je le-teh precej: priprava statutov in proračunov, postavitev občinskih uprav, priprava delitvene bilance prejšnje občine, dogovor o načinu dela v javnih zavodih in javnem podjetju, tu pa so tudi kadrovske zadeve, ki so (ne)posredno povezane tudi z zaposlenimi na bivši občini. Očitno je, da viški bodo in po mnenju Presečnika jih je treba rešiti na čimbolj neboleč način. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD V Zgornjesavinjskem odboru SKD, kjer poudarjajo, da so stranka, ki temelji na vrednotah, ki so se potrdile v tisočletni zgodovini človeštva, volilni rezultat ocenjujejo kot uspešen. Slovenski krščanski demokrati so na volitvah nastopali skupno s strankami slovenske pomladi (SLS, SDSS). Na lokalnem nivoju je torej uspel dogovor, ki je bil nemogoč na državnem POLITIKA nivoju. Je pa to, po oceni krščanskih demokratov, pomenilo tudi nekaj odpovedovanja v korist ostalih dveh partnerjev. Ime stranke je bilo v dolini manj poudarjeno, kot bi bilo ob samostojnem nastopu. Skupni nastop strank je obrodil bogate sadove, saj so dobile štiri župane od petih ter v povprečju preko 50 odstotkov svetnikov v občinah, kjer so nastopale skupaj. V mozirski občini, kjer je veljal proporcionalni sistem volitev, je stranka SKD dobila šest svetnikov, skupaj s SDSS in SLS pa 15 od 19 svetnikov. Uspeh stranke je zaokrožila izvolitev njihovega člana na mesto predsednika sveta. Mag. Ivo Glušič, predsednik Zgornjesavinjskega odbora SKD, je mnenja, da doseženi rezultati pomenijo obvezo za kvalitetno delo v prihodnje, plačilo zanj pa bo sledilo na volitvah čez štiri leta. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE -SDSS Stranka SDSS ocenjuje svoj nastop na volitvah zelo uspešno. V Mozirju ima v svetu štiri svetnike, od teh dve dami. Zupan je bil skupni kandidat SLS, SKD in SDSS. V nazarskem svetu je od dveh kandidatov izvoljen en svetnik. V Gornjem Gradu sta tako župan kot predsednik sveta socialdemokrata. Oba predlagana svetnika sta bila izvoljena. Občina Ljubno je dobila mater županjo, ki so jo predlagali socialdemokrati, vendar za razliko od drugih koalicijskih strank SDSS v občinski svet ni prišla. V Lučah je bil izvoljen socialdemokratski župan, v svetu pa sedi eden od dveh predlaganih svetnikov. Kot je dejal Franjo Bartolac, predsednik Zgornjesavinjskega odbora SDSS, sicer lep volilni rezultat ne omogoča, da bi o glavnih vprašanjih razvoja doline socialdemokrati odločali samostojno, ampak bo to mogoče le s sodelovanjem, zato so pristopili k podpisu sporazuma s krščanskimi demokrati in ljudsko V5£ VASE 'ZA HTEVE-TE jpCKULScm V$TEN£ POKOJNIM ureditev odlagališča komunalnih odpadkov in izvedba projekta ločenega zbiranja ter reciklaže le-teh, sanacija divjih odlagališč, čistilne naprave v Lučah, na Ljubnem, Rečici, v Gornjem Gradu, zaščita vodnih virov, vzdrževanje lokalnih in gozdnih cest, izgradnja večnamenske športne dvorane, doma za ostarele itd. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - LDS Liberalni demokrati niso zadovoljni z rezultatom, ki ga je stranka dosegla na volitvah, saj je le-ta slabši od tistega iz leta 1992. V mozirskem občinskem svetu ima LDS tri svetnike, ki ne bodo mogli bistveno vplivati na odločitve sveta. Vendar je trenutno, po volitvah čez dve leti bodo spet enake možnosti za vse. SLOVENSKA OBRTNO PODJETNIŠKA STRANKA -STRANKA CENTRA SOPS je na lokalnih volitvah na območju Zgornje Savinjske doline aktivno sodelovala le v občini Gornji Grad. Za mesta v občinskem svetu so se potegovali štirje člani stranke, vendar nobeden od njih ni dobil zadostne podpore. Kljub temu v stranki volitev ne ocenjujejo neuspešno, saj so od desetih članov občinskega sveta kar štirje obrtniki. Slednji sicer niso člani SOPS, vendar bodo po mnenju Viktorja Kovača, predsednika občinskega odbora stranke v Gornjem Gradu, znali in zmogli zagovarjati Toda izvoljen je bil le en njihov kandidat, medtem ko so imeli od potrebnega števila svetnikov in županov kar 49% kandidatov. Med temi je bilo 43% podjetnikov, 42% delavcev ter 15% upokojencev in kmetov. V ZLSD ne razumejo, da se volivci niso odločali za predlagane podjetnike, čeprav so slednji uspešni v poslu in zaposlujejo delavce. Z rezultatom vsekakor niso zadovoljni. Po besedah predsednika območne organizacije, Franca Miklavca, je vzrokov za takšen rezultat več. Očitno je bila organiziranost brez lokalnih odborov v KS neustrezna, zato bodo sedaj ustanovili občinske odbore. Prisotna je bila premajhna aktivnost v stranki, poleg tega pa je bila POD PIKANO zastavljeno v dobro celotne občine in ne samo posameznih strank, kar je seveda zelo pozitiv no. Na Ljubnem ob Savinji ima LDS dva svetnika, v Nazarjah pa je župan član njihove stranke, vendar ni kandidiral kot kandidat stranke. Zdravka Hriberšek -Ladinek, predsednica Zgornje-savinjs kega odbora LDS, je poudarila, da se v stranki kljub slabšemu rezultatu na decembrskih volitvah ne predajajo malodušju, ampak verjamejo, da bo čas dokazal, da je stranka na račun svoje neo bremenjenosti z raznimi ideologijami vredna večjega zaupanja. Na naslednjih volitvah čez dve leti bodo "Prepričan sem, da bodo izvoljeni svetniki znali interese podrediti razvoju občine," dodaja Kovač. V gornjegrajskem odboru, ki za zdaj edini aktivno deluje na območju celjske regije, so si že zastavili konkretne naloge na lokalnem nivoju, ki jih želijo uresničiti v letu 1995, med temi pa je tudi uskla ditev organiziranosti glede na statut stranke. Prioriteta pa ostaja še naprej vezana na delovanje v smislu razvoja obrti in podjetništva. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD V Združeni listi so si pred volitvami zastavili cilj doseči stranka zaradi nedefinirane preteklosti v volilni kampanji večkrat napadena. Miklavc je poudaril, da sedanja generacija ne čuti nobene odgovornosti še manj pa krivde za nastale razmere po II. svetovni vojni. "To je vezano na populizem, kjer postaja pojem slaba novica - dobra novica in ne obratno." V ZLSD si želijo, da bi izvoljena občinska vodstva delovala čimbolj uspešno, v stranki pa se bodo še naprej trudili prispevati svoj delež k razvoju doline. KF, foto: Sašo Bernardi Občinski svet Mozirje Tudi v Mozirju župan profesionalno Občinski svet Mozirje je na svoji 2. seji, ki je bila v četrtek, 26. januarja, sprejel Statutarni sklep o začasni statusni ureditvi pa je tudi nekatere druge Sejo občinskega sveta je tokrat prvič vodil njegov predsednik, dr. Anton Jezernik, ki je sicer zaposlen na fakulteti v Mariboru. Zahvalil se je ostalim svetnikom za zaupanje in jih pozval na redno ter točno prihajanje na seje. Statutarni sklep o začasni statusni ureditvi občine je bil glavna točka dnevnega reda. Župan Jakob Presečnik, ki se je udeležil nekaterih posvetov na temo razdelitve pristojnosti med župani in občinskimi sveti, je med drugim povedal, da se skupna poraba novih občin prve tri letošnje mesece vrši preko žiro računa občine, ki je bila ustanovljena na sedežu stare, torej mozirske. Na novi občini Mozirje je trenutno zaposlenih 14 delavcev, od katerih jih bo nekaj ostalo, nekaj jih bodo zaposlile ostale občine, nekaj pa bo tehnoloških viškov, ki jih bo izplačala država. Po daljši razpravi je bil statutarni sklep sprejet, izmed njegovih določb pa velja izpostaviti naslednje. Krajevni skupnosti delujeta naprej do sprejema statuta občine (kasneje bo verjetno prišlo do delitve sedanje KS Mozirje na KS Lepa njiva, KS Šmihel in KS Mozirje). Župan opravlja svojo funkcijo profesionalno. Do sprejema statuta občine opravlja delo tajnika občinske uprave Jože Mutec, delo sekretarke pa Mija Pavlin. V sklopu občine deluje tudi Zavod za urbanistično načrtovanje in razvoj, ki ga vodi Albert Toff. V nadaljevanju seje je občinski svet imenoval odbor za pripravo in spremljanje proračuna, ki ga bo vodil mag. Ivo Glušič, svetniki pa so nato obravnavali najemno pogodbo za zobozdravstveno ambulanto v Mozirju. Dr. Peter Deleja bo namreč od pristojnega ministrstva pridobil potrebno koncesijo za opravljanje zasebne zobozdravniške prakse. Svet je občine Mozirje, obravnaval aktualne zadeve. Jakob Presečnik soglašal s predlogom zavoda Zobozdravstvo Zgornje Savinjske doline, da se omenjena ambulanta odda dr. Deleji v najem, pri čemer pa je imel glede same pogodbe določene pripombe, za katere je zahteval, da se upoštevajo. Občinski svet Mozirje je pooblastil javno pravobranilstvo za zastopanje v postopkih na sodišču, ni pa imenoval člana nadzornega odbora Sklada za razvoj malega gospodarstva, saj je Danilo Glušič, ki ga je predlagala kadrovska komisija, odklonil funkcijo. Komisija bo do naslednje seje pripravila nov predlog. Živahna razprava se je razvnela tudi pri točki pobude svetnikov, saj je Anton Venek v imenu sveta mozirske krajevne skupnosti zahteval pismeno obrazložitev, kako je potekala gradnja avtobusne postaje, kdo pobira najemnino, kdo je odgovoren za njeno okolico, kdo je vanjo vlagal in kakšna so lastninska razmerja. Opozoril je tudi na neurejeno parkiranje avtobusov pri postaji in tovornjakov v celotnem kraju. Nato je bilo slišati še vprašanja glede parkiranja pri TVD Partizan, zimskega čiščenja trga, terjatev bivše občine Mozirje do podjetja Glin Pohištvo, gradnji rečiške osnovne šole itd. KF Pestra sestava občinskih svetov Malce "igračkanja" z objavljenimi podatki o izvoljenih občinskih svetnikih je dalo naslednje rezultate. V mozirskem svetu sedi 6 svetnikov SKD (31,6%), 5 svetnikov SLS (26,3%), 4 svetniki SDSS (21,0%), 3 svetniki LDS (15,8%) in en svetnik z liste KS (5,3%). V nazarskem svetu je 7 svetnikov neodvisnih (70%), po enega svetnika (10%) pa imajo stranke SDSS, SLS in SKD. V Gornjem Gradu je v občinski svet prišlo 6 neodvisnih svetnikov (60%), dva svetnika (20%) sta člana SLS, dva (20%) pa SDSS. Na Ljubnem ima stranka SLS 4 svetnike (40%), SKD in LDS imata po 2 svetnika (20%), enega svetnika (10%) ima ZLSD, medtem ko je en svetnik (10%) neodvisen. V povprečju je najstarejši mozirski občinski svet (povprečna starost 44,9 let), sledijo Ljubno (43,4), Gornji Grad (42,7), Nazarje (41,5), prepričljivo najmlajši pa je lučki svet, ki je sicer nepopoln (35,0). Največji relativni delež svetniških mest so si ženske priborile v Gornjem Gradu -20 odstotkov (dve svetnici in 8 svetnikov), sledi Mozirje s 16 odstotki (3/16), Nazarje z 10 odstotki (1/9), medtem ko lučki in Ijuben-ski svet nimata predstavnic nežnejšega spola. Sodeč po sicer nepopolnih podatkih v seznamih kandidatov ima' v povprečju najvišjo stopnjo izobrazbe mozirski občinski svet, kateremu v navedenem vrstnem redu sledijo Nazarje, Luče, Gornji Grad in Ljubno. KF Krajevne skupnosti še obstajajo Po lanskoletnih lokalnih volitvah, še bolj pa po konstituiranju novih občinskih svetov se pogosto zastavljajo vprašanja o usodi krajevnih skupnosti. Treba je poudariti, da zakonodaja sedanje KS ohranja do prvih volitev. Zakon o lokalni samoupravi omogoča občinam ustanovitev krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti. V občinskih statutih, ki naj bi bili sprejeti do konca marca, bodo občine zapisale morebitno razdeljenost na skupnosti. Pri tem bodo morali biti upoštevani interesi prebivalcev. Krajevne, vaške ali četrtne skupnosti bodo lahko, če se bo občina tako odločila in zagotovila ustrezna sredstva, opravljale del občinskih nalog. Še posebej smiselna se zdi ustanovitev omenjenih skupnosti za potrebe operativnih komunalnih in drugih opravil na najnižjem nivoju, kot je, denimo, organizacija zimskega čiščenja krajevnih cest, organizacija odvoza zabojnikov za smeti in podobno. Prve volitve v navedene skupnosti, v naši dolini pridejo v poštev seveda predvsem krajevne skupnosti, so predvidene konec marca prihodnje leto. Do takrat zakonodaja ohranja sedanje krajevne skupnosti. Zakon o ustanovitvi občin namreč določa, da KS in njihovi organi nadaljujejo svoje delo do konstituiranja na prvih volitvah izvoljenih svetov novih skupnosti. Le v primeru, če se nova občina ne bo delila na skupnosti, bodo KS ugasnile z uveljavitvijo občinskega statuta. Za take primere zakon določa, da premoženje in delavce (če seveda so) KS prevzamejo občine. Luče ob Savinji Izredna seja občinskega sveta Prvo izredno sejo so člani lučkega občinskega sveta namenili perečemu problemu, ki se imenuje Solčava. Znano je, da Državni zbor ni potrdil občine Solčava kljub temu, da se je zanjo odločila večina prebivalcev. Iz tega vzroka so Solčavani bojkotirali volitve v občini Luče in seveda ostali brez svojih zastopnikov v občinskem svetu. Solčevani pri svoji odločitvi vztrajajo, saj so preko sveta KS poslali vladi Republike Slovenije protestno noto in sprožili zahtevo za ustavni spor na ustavnem sodišču. Član sveta KS Solčava Janez Čerček je jasno in nedvoumno poudaril, da želijo samo to,, za kar so se na referendumu odločili, torej enak status kot Luče. Vsled sprememb, ki se pripravljajo v zakonu o lokalni samoupravi in z obljubljeno pomočjo državnega poslanca dr. Zagožna, ki si bo, kot je izrecno poudaril, "prizadeval, da se to zgodi čimprej", v Solčavi upravičeno pričakujejo rešitev konfliktne situacije v svojo korist. Pomembna pa je njihova želja, da jih Luče pri tem ne ovirajo, kar s strani slednjih tudi Gornji Grad Svetniki ni namen. Trenutno najbolj pereč problem predstavlja začasno financiranje KS Solčava. V občinskem svetu je prevladalo mnenje, da je bolj kot nakazovanje sredstev na solčavski žiro račun smiselno in enostavno plačevanje tekočih stroškov, ki v Solčavi nastajajo. Bo pa potrebno status Solčave ustrezno opredeliti v statutu občine Luče. Dejstvo je, da stvari še malo niso enostavne, kljub jasni odločnosti Solčave in njenih ljudi, po kateri naj bi si v bodoče tako kot drugi sami urejali življenje. Njihov predstavnik in nedvomno dobro podkovan "pogajalec" je sicer odločno zatrdil, da je Solčava sposobna preživeti sama, je pa vse odvisno od sprememb zakonskih določil. Če teh, ki so sicer predvidene, Državni zbor ne bo sprejel, so upi in želje krajanov Solčave po lastni občini brezpredmetni. V tem primeru, ki za njih predstavlja skrajno opcijo, ostajajo 5. volilno območje občine Luče. Vroča in neprijetna tema, o kateri bo očitno prelitega še precej črnila. Edi Mavrič sprejeli retarja občinskega sveta in administrativnega delavca. V nadzorni odbor so svetniki soglasno imenovali Dominika Miklavca iz Mozirja, Franca Bezovška iz Gornjega Grada in Ivana Rihterja ml. iz Nove Štifte. Funkcija imenovanih je predvsem v nadzoru finančnega poslovanja občine. Nadalje so svetniki imenovali člana sosveta pri načelniku upravne enote Mozirje. Do nadaljnjega naj bi to dolžnost opravljal podpredsednik sveta Niko Purnat. Na mesto namestnika je bil imenovan Jakob Filač. Nekoliko se je zataknilo pri sprejemu stališča glede denacionalizacije hiše "Zehelj". Nazarski svetniki so na svoji drugi seji, bila je v četrtek, 2. februarja, opravili nalogo, ki jih je čakala še s prve seje -izvoliti predsednika in podpredsednika sveta. Komisija za volitve in imenovanja je pripravila predloga z dvema kandidatoma, o katerih so se svetniki odločali na tajnih volitvah. Za predsednika sveta je bil izvoljen Pavel Bitenc, njegov protikandidat je bil Marjan Pečnik, za podpredsednika pa slednji, protikandidat je bil Toni Boršnak. Občinski svet je sprejel tudi začasni statutarni sklep, ki velja do sprejema statuta. V njem je opredeljeno, da župan opravlja funkcijo neprofesionalno. Občinska uprava bo določena s statutom oziroma s sistemizacijo delovnih mest, do takrat pa ta dela opravlja tajnik občinske volilne komisije. Zavod za urbanistično načrtovanje in razvoj, ki deluje v sklopu mozirske občine, opravlja delo tudi za nazarsko občino. Krajevni skupnosti Nazarje in Šmartno delujeta naprej do sprejema statuta občine. Pri tej točki dnevnega reda je beseda nanesla tudi na način financiranja nazarske občine. Njen proračun po predvidoma "težak" okrog 77 milijonov tolarjev. Svetniki so na tajnih volitvah izvolili tudi odbor za pripravo Zaradi predvidenega (če hočete domnevnega?) stanovanjsko socialnega problema, ki naj bi bil z denacionalizacijo povzročen, se svet zaradi nepoznavanja problematike ni opredelil. Vsekakor bo pred nadaljnjimi ukrepi oziroma aktivnostmi potreben kontakt z bodočim (bivšim) lastnikom hiše. V skrajnem primeru se lahko zgodi, da bodo stanovalci omenjene stavbe na bremenu občine, saj je po mnenju uradnega cenilca sporen tudi vložek stanovanjske skupnosti v objekt, katerega je do sedaj imela v upravljanju. Edi Mavrič, in spremljanje proračuna, ki ga bo, vsaj tak je bil predlog, vodil Toni Boršnak, nakar so se lotili obravnave najemne pogodbe za nazarsko zobozdravstveno ambulanto. Tako kot dr. Deleja v Mozirju, tako želi tudi dr. Željko Bejat pridobiti koncesijo za opravljanje zasebne prakse v omenjeni ambulanti. Svet je s pogodbo soglašal, prav tako pa se je strinjal tudi s pooblastilom javnemu pravobranilstvu. Za člana nadzornega odbora Sklada za razvoj malega gospodarstva je bil imenovan Marjan Pečnik, za člana izvršilnega odbora Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice pa Herman Remic. Član sosveta pri načelniku upravne enote v Mozirju bo predsednik sveta, Pavel Bitenc. Občina Nazarje želi imeti kot osnovna identifikacijska znaka grb in zastavo. Da bi prišli do kar najbolj kvalitetnih in uporabnih rešitev, so se člani občinskega sveta odločili, da se izvede javni natečaj za oblikovanje grba in zastave občine Nazarje. O izbiri bo v končni fazi odločal svet. KF statutarni sklep Župan Toni Rifelj je svetnike na drugi seji občinskega sveta uradno seznanil z aktivnostmi in pripravami za konstituiranje občinske uprave, ki naj bi se operativno spopadla s problematiko, pred katero stoji nova občina. Po županu naj bi letos iz sredstev občinskega in deloma republiškega proračuna asfaltirali cesti v Florjan in Mačkin kot ter izvedli rekonstrukcijo ceste Bočna - Pod-hom. Najpomembnejša in osrednja točka dnevnega reda je bila nedvomno sprejem statutarnega sklepa, ki naj bi do sprejema statuta veljal kot nekakšen občinski zakon. Predlagan osnutek sklepa so svetniki potrdili po dolgotrajni razpravi in mnogih dopolnilih, kar kaže na pomanjkljivo pripravo dokumenta. Iz sprejetega sklepa je bistveno predvsem dvoje. Do sprejetja statuta ostane status krajevnih skupnosti občine Gornji Grad nespremenjeni, torej s pravico delovanja pravne osebe. Znano je tudi število zaposlenih, ki naj bi poleg župana, ki funkcijo opravlja neprofesionalno, tvorili občinsko upravo. Poleg tajnika občinske uprave, ki bo neposredno odgovoren županu, bo občina zaposlovala še sek- Nazarje Izvolili predsednika in podpredsednika sveta m Ljubno ob Savinji Nadaljevati začetek dela Sveta krajevne skupnosti Občinski svet občine Ljubno ob Savinji je na svoji tretji seji obravnaval nerešena vprašanja, s katerimi se je soočal Svet KS Ljubno. V kraju je predvsem potrebno urediti avtobusno postajo, še vedno je odprto vprašanje javne razsvetljave in Ljubnice v zgornjem toku. Žalostno je, da se slednje vprašanje, tokrat na mizi svetnikov, ponavlja in kliče k razrešitvi že od poplave pred štirimi leti. Problem je seveda denar, ključ do rešitve pa je v rokah republike oziroma sredstev, ki jih bo le-ta namenila. Poleg ostalega pridobivajo ustrezno dokumentacijo, • na podlagi katere bodo na Ljubnem pristopili k razširitvi pokopa lišča. Županja Anka Rakun je svet- nike seznanila z informacijo o delovanju novih občin, strokovni posvet za župane je bil na Bledu. Predsednik sveta Stanko Zagožen pa je kolegom predstavil možnost razvoja turizma v Savinjsko -Šaleški dolini. Z manjšimi dopolnili je občinski svet sprejel tudi statutarni sklep, po katerem naj bi vsi občinski odloki in predpisi, (izhajajo iz bivše občine Mozirje), ki so stopili v veljavo do 31. decembra, veljali tudi v bodoče. Izjema so seveda tisti, ki niso usklajeni z zakonodajo na področju lokalne samouprave. Svetniki so se dogovorili, da bodo statutarnem sklepu, zaradi manjših sprememb na prihodnji seji še spregovorili. Edi Mavrič Blagoslov konjev v Šentjanžu Konjereja se počasi vrača tudi v Zg. Sav. dolino. Včasih je vsaka malo večja kmetija imela konja ali celo dva. To so bili vprežni konji, s katerimi smo delali na polju, travniku in gozdovih. Vse, kar danes naredimo s traktorjem, je včasih vlekel konj. Zdaj so konji bolj šport kot pa za delovne potrebe. Po zgledu Dolenjcev, so letos tudi v Šentjanžu blago- Jasnejše županov Da bi zagotovili tekoče in usklajeno delovanje občinskih svetov in županov, je služba vlade za reformo lokalne samouprave pripravila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, ki naj bi bil sprejet po hitrem postopku na februarski seji DZ. Ena izmed pomembnih določb v predlogu določa, da so funkcije župana, slavljali konje. Rečiški župnik g. Lukner je po maši pokropil konje in molil za zdravje živali in njih gospodarjev. Zbralo se jih je okoli štirideset, to je več kot na vsakem sejmu. Število konj še narašča in nekateri konjereja že imajo svoj klub. Konj je plemenita žival in lepo je, da se vrača na naše kmetije. Marija Ročnik naloge in svetov podžupana, zaposlenih v občinski upravi in načelnika upravne enote ter vodij notranjih organizacijskih enot nezdružljive s članstvom v občinskem svetu. Spremembe in dopolnitve omenjenega zakona naj bi v celoti jasneje opredelile naloge in pristojnosti občinskega sveta in župana. KF Rečica ob Savinji Priznanja in zlate plakete kulturnikom 8. februarja, na dan Slovenskega kulturnega praznika, je bila v prenovljenem kulturnem domu na Rečici ob Savinji slavnostna otvoritev letošnjega, že desetega po vrsti, meseca kulture v Zgornji Savinjski dolini. Na prireditvi so bila podeljena priznanja in zlate plakete Zveze kulturnih organizacij in Zavoda za kulturo. Prejeli so jih: - Marija Zamernik iz Luč (predlagatelj PD Luče), - Stanko Rojten iz Gornjega Grada (predlagatelj PD Gornji Grad), - Jožica Kolenc iz Gornjega Grada (predlagatelj PD Gornji Grad), - Marija Ročnik iz Bočne (predlagatelj PD Bočna), - Drago Jelenko z Rečice (predlagatelj PD Rečica), - Andi Ermenc iz Nazarij (predlagatelj PD Ljubno), - Roman Čretnik iz Mozirja (predlagatelj PD Mozirje), - Pust Mozirski iz Mozirja (predlagatelj PD Mozirje), - Turistično društvo Ljubno (Flosarski bal) (predlagatelj Zavod za kulturo). Več o sami prireditvi, na kateri je kot gost nastopil kvartet DO, pa v prihodnji številki. KF Bočna 90 let pevske kulture Bočna je v svojem kulturnem delovanju črpala izrazno moč predvsem na pevskem področju. Trije zbori (moški, ženski in mešani) so za tako majhen kraj, kot je Bočna, pravzaprav posebnost, ki potrjuje vpetost ljudi v korenine, katere so pognale ob trudu in odrekanju kar nekaj generacij. Ni torej slučaj, da bodo letos praznovali 90. jubilej organiziranega petja moškega in mešanega zbora. Nekoliko mlajši ženski zbor je bil ustanovljen po vojni, torej deluje skoraj polnih petdeset let. Visoka jubileja zaslužita posebno obeležje in poudarek, zato v krajevnem prosvetnem društvu načrtujejo predvidoma v maju slavnostni koncert, na katerem bodo podelili Gallusova priznanja za dolgoletno in zaslužno delovanje na področju zborovskega petja. Edi Mavrič Marija Rihter Vidim te Ko beseda ledeni, vem, da moj klic poln pričakovanja zaman je bil. Vidim te, kako oči zavil si proti nebu. "Ah, že zopet ti" Tvoj pravi jaz se nemo oglasi. "Kako lepo da zopet slišim te", tvoj jezik laže. Zaplešejo mi črne slutnje pred očmi in padajo v trohneli čoln, ki plove po kalni reki in nočejo se utopiti. Lažnih obljub ne potrebujem, saj nikoli ne objokujem. Večna jetnica sem ljubezni tvoje, le srce svoje in dušo ti darujem. KULTURA Matiček se je ženil v Gornjem Gradu Minulo soboto (dan kasneje je sledila ponovitev) je bila v dvorani gornjegrajskega kulturnega doma premiera veseloigre Ta veseli dan ali Matiček se ženi, katere avtor je Anton Tomaž Linhart. Za gornjegrajski oder je komedijo priredil Edi Mavrič. Leta 1756 rojeni A. T. Linhart je najvidnejši predstavnik sloven skega razsvetljenstva. Pisal je v nemščini in slovenščini, komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi, ki jo je napisal leta 1789, pa je predelava Baumarchaisove komedije Figarova svatba. Prvič so jo smeli uprizoriti šele leta 1848, saj je v njej Linhart, čigar dela sicer veljajo kot temelj slovenske dramatike in slovenskega gledališča in čigar dvestoletnico smrti praznujemo letos, prikazal bistre, preproste ljudi kot zmagovalce nad lahkoživim in pokvarjenim plemstvom. Avtorju je to uspelo s spretno prestavitvijo prizorišča dogodkov iz Španije na gorenjsko podeželje, kjer živijo graščaki v neposredni bližini ljudstva. Režiserka komedije, Anica Stakne, je z Mavričevo pomočjo njene akterje postavila med sorazmerno enostavne, a kljub temu nazorno razpoznavne kulise, ki pri gledalcih že prvi hip ustvarijo podobo resničnega okolja. Prehod med dogajanjem v notranjosti in zunaj je ločila tudi s svetlobnimi efekti (luč je tudi sicer delovala popolnoma sinhronizirano z dogajanjem), domiselno pa si je pomagala tudi z glavno zaveso. Pristop, ki samo potrjuje njeno režisersko rutino. Na uprizoritev komedije pridejo gledalci seveda s pričakovanjem, da se bodo nasmejali. To terja od igralcev veliko truda že v samem začetku predstave, da bi bil občutek med tistimi, ki sedijo v dvorani, kar čimbolj sproščen. Glede tega tokrat res ni bilo težav. Ko je na oder stopil graščinski vrtnar Matiček (Edi Mavrič), je že s svojo podobo in vsebini igre primernimi oblačili sprožil glasen nasmeh občinstva. In tudi kasneje se je v bolj ali manj komičnih situacijah, teh res ni manjkalo, potrjevala misel, da je Edi Mavrič, seveda v relativnem in hkrati pozitivnem smislu, komedijo priredil na kožo sebi in svojim soigralcem. Po smešnosti svojih podob v tej igri prednjačita tudi študent Tonček (Gusti Fale) in pisar Budalo (Jože Venišnik). Vsi ostali se v ta ambient skozi igro odlično vklapljajo, naštetim v bok pa gre, vsaj po našem mnenju, postaviti še odlični Tatjano Bezovšek, ki igra Nežko, hišno in Matičkovo nevesto, in Vido Cajner, ki igra Rozalo, gospo Naletel. Gornjegrajski gledališčniki bodo z veseloigro Ta veseli dan ali Matiček se ženi v mesecu kulture gostovali še v Nazarjah, na Rečici, v Bočni, v Lučah, na Ljubnem in v Mozirju. Res si jih velja ogledati. KF, foto: Sašo Bernardi V VRTCIH Tudi mali šolarji spoznavajo gradove V oddelku medvedkov v nazarskem vrtcu, v katerem se odvija pouk male šole, so minuli petek predstavili projektno nalogo o gradovih. Malčki, ki so minuli mesec dni spoznavali ne samo gradove kot objekte, v katerih so ljudje nekoč živeli, ampak tudi tedanja oblačila, orodja in način življenja, so k učenju pritegnili tudi svoje starše in skupaj z njimi naredili prave gradove iz lepenke, ki so potem na podlagi lastne domišljije tudi poimenovali. Največ se jih je seveda odločilo za ime bližnjega gradu Vrbovec. Na predstavitev projektne naloge so mali šolarji skupaj z vzgojiteljico Vanjo Hofbauer povabili svoje starše, ki so jim z zanimanjem prisluhnili. KF Prostovoljno gasilsko društvo Nazarje Za zdaj še brez novega statuta Člani Prostovoljnega gasilskega društva Nazarje so se v soboto, 28. januarja, zbrali na rednem letnem občnem zboru. Poleg običajnega pregleda dela za nazaj in sprejema programa dela za tekoče leto so nameravali sprejeti tudi nov statut društva, kar pa ni bilo mogoče, saj medtem državni zbor še ni sprejel novega zakona društvih. Predsednik društva, Roman Krajner, je spomnil na 70-letnico delovanja, ki jo je društvo praznovalo lani in inška, poveljnika Gasilske zveze Mozirje, v dolini ni tako redek problem, ampak se z njim srečuje marsikatero društvo. Kot je dejal, je bilo lani v dolini 13 požarov, pri katerih je bil najpogostejši vzrok strela. V lanskem letu je bila opravljena kategorizacija društev, že zdaj pa je očitno, da bo v prihodnje potrebno še več izobraževanja gasilcev. Tudi način financiranja gasilskih društev, v določenem deležu bo morala sofinancirati tudi občina, se bo morah' doreči. Nazorski gasilci na občnem zboru poudaril novo organiziranost občin. V občini Nazarje sta poleg nazarskega še GD Gorica ob Dreti in Šmartno ob Dreti. Poveljnik društva, Miran Krefl, pa je opozoril, da je v nazivu društva znova beseda "prostovoljno". PGD Nazarje je v letu 1994 sodelovalo le v eni resni intervenciji (požar na Homcah), sicer pa se je udeležilo sektorske vaje na Rečici (reševanje z višin) in organiziralo društveno vajo (reševanje živine iz gospodarskega poslopja) ter vajo reševanja v prometni nezgodi. Težave so imeli v društvu le s kadrom za mladinsko desetino. Slednje po besedah Jožeta Zlat- Župan občine Nazarje, ki se je udeležil občnega zbora, se je zahvalil gasilcem za njihovo prizadevno delo in izrazil prepričanje, da se bo tudi financiranje uredilo na ustrezen način. Ob tem je opozoril, da ogenj ne vpraša, v kateri občini gori. Nazarski gasilci bodo v letošnjem letu poleg izobraževanja in sodelovanja na tekmovanjih na gasilskem domu popravili streho in fasado, na izrednem občnem zboru pa se bodo zbrali še enkrat, da bodo sprejeli nov statut. KF Studio M Mozirje Vzdrževanje sistema urediti drugače V nedeljo so se na letni skupščini zbrali člani društva Studio M iz Mozirja in spregovorili o svojem delu v letu 1994, o letošnjih načrtih ter o nejasnostih, ki jih je v zvezi s njihovo dejavnostjo ta trenutek še veliko. Kot je povedal Rudi Hramec, predsednik upravnega odbora, je Studio M junija 1992 od KS Mozirje prevzel v upravljanje in vzdrževanje kabelsko razdelilni sistem. Nato so prizadevni člani usposobili še prostor za studio v TVD Partizan. Prihodki od reklam in snemanj različnih dogodkov so se praktično v celoti porabili za vzdrževanje sistema tako v lanskem kot tudi v predlanskem letu. Iz tega razloga je Studio M že lani jeseni predlagal mozirski krajevni skupnosti, da prevzame nazaj KRS in uvede vzdrževalnino, medtem ko bi studio sam oddajal še naprej reklame ter občasno tudi informativne oddaje. Ni namreč problem samo v. 'stroških sistema. Problem -se kaže tudi v zvezi z delovanjem studia, saj obstaja možnost dopisništva Vaše televizije (VTV), za kar pa bi bilo potrebno izpolnjevati nekatere zahtevne tehnične in kadrovske pogoje. Le-te bi lahko izpolnili le s pomočjo lokalne skupnosti, občine Mozirje torej. V ta namen so na skupščino društva povabili tudi župana Jakoba Presečnika, ki je poudaril potrebo sodelovanja mozirskega in rečiškega studia, glede na to, da gre za isto občino, poleg tega pa je potrebno najprej razčistiti tehnične probleme v zvezi s spremljanjem programa VTV, preden bi lahko na občini rekli karkoli bolj konkretnega. Osnovne značilnosti dela rečiškega studia je predstavil Zlatko Pajk, ki je povedal, da na Rečici že nekaj časa pobirajo vzdrževalnino v višini tri nemške marke mesečno, brez katere sistem sploh ne bi mogel živeti. Člani društva so ob zaključku razprave na skupščini sprejeli odločitev, da ponovijo apel na mozirsko krajevno skupnost glede prevzema KRS in pri tem nameravajo vztrajati. Krajevna skupnost naj bi skladno s tem organizirala tudi nov način sporočanja eventualnih napak in okvar na novo telefonsko številko. Glede sodelovanja pa bosta oba studia razmislila tudi o možnostih združevanja. KF Pust Mozirski Malce drugačna pustna opravila Letošnji pust bo na koledarju nekoliko kasneje, kot smo sicer vajeni, ne glede na to pa se nanj v društvu Pust Mozirski intenzivno pripravljajo. Že v petek, 20. januarja, so se Pustnaki zbrali na 4. občnem zboru v gostilni Pri Jaklnu pred Žekovcem in se dogovorili glede poteka prireditev v sklopu pustovanja. Izvolili so tudi novo vodstvo društva Pust Mozirski, ki mu poslej predseduje Jani Arlič. Ker so zboru prisostvovali tudi gostje, so se Pustnaki držali precej nazaj (pri pijači). Določen je tudi program letošnjih pustnih opravil. V četrtek, 23. februarja, bo javna proba orkestra Boj se ga s podelitvijo trških pravic. Letos jih bo dobil lastnik bistroja Oaza. V nedeljo dopoldne bodo Pustnaki obhodili občinske meje, popoldan pa bo pustno rajanje za najmlajše - otroška maškarada torej. Ponedeljek bo dan za otiranje, v torek zjutraj pa sledi prevzem oblasti in obhod podjetij v občini ter soseščini. Torkovo popoldne je rezervirano za tradicionalni karneval na mozirskem trgu. Kot vsako leto se bo pustovanje tudi letos zaključilo na pepelnično sredo. KF ORGANIZACIJE Dr. Žunter predsednik konzorcija zasebnih zdravnikov Konec novembra lani je bil v Moravskih toplicah zbor zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, ki se ga je udeležilo 150 zdravnikov zasebnikov. V Sloveniji je okrog 7 odstotkov splošnih zdravnikov že zasebnikov, 13 odstotkov zobozdravnikov in 7 odstotkov specialistov. Ker so zasebni zdravniki in zobozdravniki ocenili, da bodo lažje in bolj učinkovito združevali lastne interese, reševali probleme in lažje realizirali zastavljene cilje, so ob tej priložnosti ustanovili konzorcij zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov. Za predsednika konzorcija je bil izvoljen dr. Tonč Žunter, (za zdaj) edini zasebni zdravnik v Zgornji Savinjski dolini, ki ima ordinacijo v Lučah ob Savinji. Dr. Žunterju, ki je na omenjenem zboru predstavil problematiko splošnih zasebnih zdravnikov v odnosu z javnimi zavodi, želimo na novi funkciji obilo uspeha! KF Radioamaterstvo kot pomoč pri poklicnem usmerjanju Poleg vseh ostalih koristi, ki jih pripisujemo radioamaterstvu, ima usmerjanje mladih v poklice na področju elektrotehnike in elektronike še poseben pomen. V Sloveniji je gotovo že zelo veliko število strokovnjakov in znanstvenikov, ki izhajajo iz radioamaterskih vrst. Pri usmerjanju mladih so bili vedno uspešnejši klubi, ki so si v tej smeri zavestno prizadevali. Med takšne lahko prištejemo tudi mozirski radioklub, kjer tudi mladine na šolah nismo pozabili. Tako se je precejšnje število krožkarjev oziroma radioamaterskih operaterjev usmerilo v takšne poklice. Prav zato se ne strinjam s tistimi, ki želijo skrčiti radioamaterstvo le na zasebni konjiček, klubi pa naj bi članom omogočali le pridobitev operaterskih licenc in nabavo cenejše tehnične opreme. Na ta način bi ostali brez vsake širše vzgojno izobraževalne funkcije. Med dosedanjimi člani našega kluba je doslej nedvomno največ dosegel Vojko Matko, ki si je sredi preteklega leta na mariborski univerzi (o tem so Savinjske novice pisale v lanski 23. številki) priboril naslov doktorja tehničnih znanosti. Ob tem smo obujali spomine na naš operaterski tečaj leta 1972, v katerega se je vključil tudi Vojkov starejši brat Milan, sedaj S57HMM, za 12-letnega Vojka pa smo bili mnenja, da je še premlad. Že prvi dan tečaja pa nam ga je v učilnico pripeljal oče Vlado rekoč: "Tukaj ga imate! Jaz ga ne bom doma prenašal in poslušal njegovega joka, saj hoče na vsak način tudi on v tečaj!" Vojko je bil po vsem tem seveda takoj sprejet, tečaj in izpit je uspešno opravil. Takrat je bil med najmlajšimi operaterji v Sloveniji. Z bratom Milanom, sedaj tudi inženir 'elektronike, sta postala prizadevna člana kluba, mnogo sta pomagala tudi takratnemu predsedniku pri urejanju klubskih prostorov. Vojko pa se je v klubu seznanil z osnovami elektrotehnike in radiotehnike oziroma elektronike, kar je nedvomno prispevalo k njegovi poklicni usmeritvi. Ludvik Es, S52LE Helikopter z imenom Celje V okviru posodabljanja Slovenske vojske Slovenija prevzma večnamenske vojaške helikopterje tipa Bell 412 EP. Drugega, ki nosi ime po mestu Celje, so slovesno poimenovali in izročili Letalski enoti Slovenske vojske minulo soboto na atletskem stadionu Kladivar-Cetis v Celju. Ob tej priložnosti so si prisotni najprej lahko ogledali akrobatske spretnosti pilotov treh letal tipa Zlin, nakar so na stadionu drug za drugim pristali člani slovenske padalske reprezentance. Vse navzoče, med katerimi so bili tudi minister za obrambo Jelko Kacin, načelnik generalštaba Slovenske vojske generalpolkovnik Albin Gutman in ameriški veleposlanik Allan Wendt, je pozdravil celjski župan Jože Zimšek. Jelko Kacin je v svojem govoru posebej poudaril razumevanje Združenih držav Amerike za posodabljanje Slovenske vojske, slavnostni govornik pa je bil brigadir Iztok Podbregar, načelnik slovenskega letalstva, sicer domačin iz Celja. Poudaril je, da iahko s helik- opterji Bell naše enote sodelujejo v mednarodnih enotah, seveda pa zaradi embarga, ki še vedno velja, helikopterji še niso oboroženi in so civilno registrirani. Z njimi lahko v eni uri pripeljejo na požarišče tudi do 50 ton vode, v eni uri lahko na katerokoli mesto v Sloveniji postavijo protioklepne ovire, helikopterji pa so tudi zelo primerni za reševanje v gorah in v višinah. Helikopter z imenom Celje je "krstila" Mojca Pepelko, vdova slovenskega vojaka, ki je padel med vojno za Slovenijo, na podoben način pa bodo dobili imena krajev, kjer so poveljstva Slovenske vojske, tudi ostali helikopterji. KF, foto: Ciril Sem ZGODOVINA Še o radmirski monstranci Že med okupacijo smo postavili krajevna poveljstva Narodne zaščite v Zg. Sav. dolini, ena od teh je bila tudi v Radmirju, njen poveljnik NZ pa je bil takrat Franc Dobrovnik. Po osvoboditvi je imela NZ polne roke dela, vojni pleni, kraje in ostalo. Sedež okrajnega poveljstva NZ je bil takrat v Gornjem Gradu, njen poveljnik pa še živeči Alojz Rokovnik iz Mozirja. Spominjam se še dobro, ko je prišel poveljnik NZ, g. Dobrovnik, na našo upravo NZ v Gornji Grad in prijavil to tatvino ter prosil za takojšnje ukrepanje. Takrat junija 1945 je bila regularna NZ in se je vse že odvijalo po redni poti. Pošta je takrat potovala bolj počasi, telefonskih zvez še ni bilo, tako nam je ostalo le še potovanje v Ljubljano, da to rešimo čimprej. Prevozno sredstvo - motor s prikolico - je preskrbel poveljnik Dobrovnik, jaz pa sem (po vezah) dobil toliko bencina za prevoz tja in nazaj, kajti takrat ni bilo nikjer dobiti bencina. Ker sem imel osebno poznane na upravi NZ v Ljubljani, sem se odločil tudi jaz za to pot v Ljubljano s poveljnikom NZ, g. Dbrov-nikom in šoferjem Kovačem, da bi čimprej dobili nazaj to monštranco. Koj drugi dan po prijavi smo se odpeljali po slabi cesti preko Črnivca v Ljubljano. Tu je hotel poveljnik Dobrovnik kar sam do osumljencev, ki naj bi po podatkih imeli to dragocenost. Kot je sam povedal, so ga po dolgotrajnem poizvedovanju na prijazen način Steklina je nevarna bolezen ljudi in živali. Povzroča jo virus, ki se razmnožuje v možganih in žlezah slinavkah. Bolezen se najpogosteje prenaša z ugrizom stekle živali in se vedno konča s smrtjo. Preprečimo jo, če človeka, ki ga je ugriznila stekla žival, takoj cepimo. Prva bolezenska znamenja. se pri živalih pokažejo šele dva do osem tednov po okužbi. Najbolj značilne so spremembe v obnašanju. Okužena žival lahko izloča virus že nekaj dni prej, preden se pokažejo prva bolezenska znamenja. Stekli psi so najprej melanholični in plašni, z napredovanjem bolezni pa popadljivi; težko požirajo, se slinijo, hripavo lajajo, čez nekaj dni začnejo hrometi, dokler ne obležijo in pogine- "izbacili" iz njihovih pisarn. Jaz sem šel medtem na našo upravo NZ v Ljubljani, nesel sem s seboj prijavo o tej tatvini, ki smo jo prvo napisali po prijavi Dobrov-nik-a in jih še ustno seznanil o teh storilcih. Odgovorni na tej upravi NZ mi je obljubil vso pomoč v tej zadevi in so jo končno tudi rešili v kratkem času. Ta uprava NZ v Ljubljani je bila res uspešna, takrat se je cerkvena lastnina reševala bolj počasi, to zadevo pa so vzeli takoj v postopek in je tudi kmalu prišla monštranca nazaj v Radmirje. Zvedela sva tudi, da sva prišla v Ljubljano glede te monštrance 5 minut pred 12, ker bi drugače verjetno končala v neki topilnici. To dopolnilo sem napisal, ker sem sam to doživel, ne po pripovedovanju. Alojz Kokovnik jo. Podobne znake opazimo tudi pri mačkah, le da so te bolj napadalne. Govedo je sprva nemirno, preplašeno, težko požira, se obilno slini, pogosto urinira, se zaletava v predmete, zavija z glavo in je tudi napadalno. Prašiči so napadalni, se slinijo, drgnejo ob korita in druge živali, nato pa postopoma hromijo in poginejo. Pri konjih, ovcah in kozah so podobni znaki kot pri govedu. Steklina je v Sloveniji zelo razširjena. Pojavlja se v jesenskih in zimskih mesecih ter v zgodnji pomladi. Rezervoar okužbe je lisica. Jeseni, ko mlade lisice dorastejo, začnejo iskati nov življenjski prostor, na poti se srečujejo z drugimi in prenašajo bolezen. Spomladansko naraščanje števila steklih lisic je povezano s par- jenjem v januarju in v začetku februarja. Lisice prenašajo steklino na vse živali, ki z njimi delijo življenjski prostor. Na področju Zgornje Savinjske doline sta bili v zadnjih dveh letih od sedemnajstih preiska-nih, sumljivih živali, stekli le dve lisici. S preventivnimi ukrepi preprečujemo širjenje bolezni, ne moremo pa je izkoreniniti. Bolezen lahko izbruhne nepričakova no, npr. na področju Lepe Njive, na meji z nekdanjo občino Velen je, kjer se že dve leti steklina ni pojavila, so lovci novembra 1994 ustrelili steklega psa. Ena od najbolj obetavnih metod za zatiranje stekline je cepljenje lisic proti steklini z vabami, ki vsebujejo cepivo. Skupaj z lovci je veterinarska služba pripravila in izpeljala že 4. akcijo cepljenja lisic. V zadnji akciji, 15. oktobra 1994, so lovci na obsežnem področju Zgornje Savinjske doline položili 4700 vab s cepivom. Od domačih živali so steklini najbolj izpostavljeni potepuški psi, pašne živali, psi verigarji in vse mačke, ki živijo na prostem. V primeru, da psa ugrizne stekla žival in je pes cepljen proti steklini, je malo verjetno, da pes zboli. Ce pes ni cepljen proti steklini, skoraj gotovo zboli. Osnovni ukrep zatiranja stekline je zaščitno cepljenje vseh psov. Cepljenje je obvezno. Psa se mora prvič cepiti proti steklini pri 4. mesecu starosti, potem pa vsako leto. Obvezno je tudi cepljenje živali, ki se pasejo brez nadzora. Cepljenje mačk ni obvezno, vendar ga priporočamo. V 22. številki Savinjskih novic, 4. novembra 1994, je veterinarska inšpekcija objavila odločbo, ki odreja kontumac in pokončanje potepuških psov in mačk. Kontumac je prepoved prostega gibanja psov in mačk. Psi morajo biti privezani ali zaprti, zaprte morajo biti tudi mačke. Kadar imetnik vodi žival na sprehod, jo mora imeti na vrvici. Najvažnejša naloga imetnika psa je, da pripelje svojega psa vsako leto na cepljenje in da spoštuje kontumac. Veterinarski službi mora javiti vsak pobeg živali, nenavadno obnašanje in pogin. Zbolelega psa ali mačke imetnik ne sme ubiti, ampak mora takoj obvestiti veterinarja, ki bo žival opazoval. Divje živali, ki se nenavadno vedejo, je treba pustiti pri miru in o najdbi obvestiti veterinarja ali lovca. Za nadzor nad izvajanjem kontumaca je pooblaščena veterinarsko higienska služba in lovske organizacije. Lovci imajo nalog, da v tem času strožje nadzorujejo lovišča in so dolžni potepuške pse in mačke ustreliti. Pse in mačke, ki se gibajo brez nadzorstva v urbani sredini, pa mora poloviti veterinarsko higienska služba. Bojana Šturm, dr. vet. med. veterinarski inšpektor OGLASI I - rü f I fp M r A6ENZA MOZIRJE TEL Š32-72I Adriatic- zavarovalna družba d.d. Delovali čas od 01-03.95: Ponedeljek: 9.00 — 15.00 Torek: 9.00 - 12.00 Sreda: 9.00 - 17.00 Četrtek: 9.00 - 12.00 Petek: 9.00 -14.00 NASVETI Slovenska veterinarska Zveza Ali no/ ogroža /teklina? Okonina 18, tel.fax: 841-173 POOBLRŠČCNI SCRVIS TCR PRODAJNI ZASTOPNIK PROGRAMA FIAT. ALFA ROMCO IN LANCIA NUDI UGODN6 PRODRJNC POGOJE ZR VS€ TIP€ VOZIL, KREDITIRANJE, TER PRODAJO VOZIL "STARO ZA NOVO..." POSEBNA ATRAKCIJA MESECA - NOV AVTOMOBIL FIAT ŠPORT CUPE OB KATEREM VAM ZASTANE DIH! AVTO ŽUNTER - AVTOMEHANIKA, AVTODELI IN AVTOSALON...! turist biro san$A Grad Vrbovec Razarje NOV DELOVNI ČAS od 09 do 15 ure tel.fax. 831-316, centrala 831-321 mobitel 0609/616-847 * zima 94/95 * 1. maj Val Thoron - FRANCIJA * magijski izlet - hotel Diamant Poreč 10. - 12. marec V treh dneh boste imeli možnost pogleda v vašo preteklost s pomočjo regresije, pogleda v vašo sedanjost s pomočjo razlage slikanja vaše avre in v prihodnost s pomočjo jasnovidke Maru če. Cena: 7.770 SIT vključuje 2 polna penziona in še eno kosilo, turistično pristojbino, stroške organizacije in vodenje izleta. * Beneški karneval, Pariz, Budimpešta, Dunaj... * Odhodi vsak teden Malta, Kanarski otoki * Zakladi Tajske odhod 25.2. * Kobenhavn 25.3., 28.3, 2.4., 8.4., 15.4., 29.4., 13.5 in 27.5. * V prodaji že poletje na COSTA BRAVI -LORET DE MAR - 10 dni, prvi odhod 26.5. * sejmi - CEBIT - HANNOVER * maturantski izleti, sindikalni izleti, nakupovalni izleti na Madžarsko Avtobus zvestih noročnikov Savinjskih novic Naša nova akcija, ki smo jo začeli v prejšnji številki, je naletela na veliko odobravanje med vami, spoštovani naročniki. Kot smo priznali že sami, ideja ni ravno izvirna, se pa, že zdaj kaže tako, dobro obnese. Če torej na kratko ponovimo pred izidom vsake številke do 19. maja bomo izžrebali štiri naročnike, pri čemer bomo preverili, če so poravnali naročnino za tekoče tromesečje. V primeru, da bo temu tako, jih bomo vpisali na seznam pot- nikov Avtobusa zvestih naročnikov Savinjskih novic, ki nas bo 3. junija odpeljal na enodnevni izlet po Sloveniji. Kam, naj do aprila ostane še skrivnost. V drugem kolu so bili izžrebani: MARJAN VALTE, TLAKA 23, GORNJI GRAD, ANTON PEČNIK, ŽLABOR 26, NAZARJE, JOŽE TRATNIK, DOL 35, GORNJI GRAD, JOŽE ŠUSTER, PODVRH 40, MOZIRJE. Čestitamo! d) ^ — C JZ JZ © >« © = o _ n >0 'č ® n o c £ 'C>c/> © o c °- 2 3 O c I-* *» o °Š>U O C 0 TO©© C 3= © JŽ n >N >N 2 Z'8-$ UL —) —1 I Iz Lenarta pri Gornjem Gradu je znana prigoda, ko so se ženske vračale s slavja lepe nedelje pri sv. Lenartu (fantovska). Vreme je bilo tako lepo, da so se vse glasno veselile nenavadno lepega dne. Baje na ta dan sicer ni bilo pogosto lepo vreme, so vedeli povedati ljudje. V tem predelu so domačini govorili, da je neka ženska (K.) copernica, da zna delati točo, dež pa še marsikaj so ji pripisovali. Zato so se ženske glasno pogovarjale, da danes pa K. le ni tu, sicer bi se vreme ne držalo tako lepo. Komaj so to ugotovile, se je pred njimi znašla K. vsa mokra, da je kar kapljalo od nje. Ženskam je rekla "sem že tu" in res se je ulilo, kot da bi se nebo odprlo... Nekoč so ženske hodile s tavrha domov, šle so prek Ježičeve in Grčke njive v Lenart. V daljavi, na hribu onkraj doline so zagledale luč, ki se jim je hitro približevala. Ko se je ta luč znašla pred njimi, je obstala - vse so vedele, da je to K. Tudi v Gornjem Gradu so ljudje govorili, da je K. copernica. Baje je zvečer izginila od doma, zjutraj pa se je spet pojavila. Mož ni nič opazil, ker mu je namesto sebe zacoprala drugo. K. Po verovanju ljudi ni bila od muh... V Lenartu je A. B., rojen leta 1870, videl nekoč konja, ki je' dirjal čez njive, višje od njegove hiše. Konj sam po sebi ne bi vzbudil njegove pozornosti, če mu ne bi iz ust švigali plameni. Neka Lenarčanka je pripovedovala, kako je nekoč med mašo slišala nek zvok, podoben hudi sapi, pravila je, da je naredilo "všic" in spočela je od sv. Duha. Res je rodila pozneje hčerko. Če so ji ljudje verjeli, pa ostane v zgodovini le nepopisan list. Kmalu po prvi svetovni vojni je neko lenarčko kravo pičila kača. Domači hlapec je takoj vzel kos kruha in malo svinjske masti ter tekel k Jeri B., ki je znala zagovarjati proti kačjemu ugrizu. Res je ženska zagovorila kruh in mast, tako da je delala nad enim in drugim križe in seveda govorila zagovor. Hlapec je hitro letel domov, da bi krava čimprej zaužila kruh, z mastjo pa so mazali ugriženo mesto. Krava je preživela. Po starem verovanju kače niso smeli ubiti, dokler ni vzela strupa nazaj, tako so trdili. Če bi torej kačo prej ubili, bi tudi krava ne preživela. Jurčkov z Rovta je bil znan, da je znal zagovoriti ogenj. Po ljudskem izražanju gre pri tem za "ogenj ven vzeti", kar pomeni ozdraviti opekline. Pred približno dvajsetimi leti je prišel okoličan v Gornji Grad h kovaču in ga prosil, če mu proda podkev. Kupil jo je in se podal spet domov. Žena, ki je skrbela za svinje, je podkev položila pod svinjsko korito. Baje je to pomagalo, da so svinje ostale zdrave. Mati našega pripovedovalca je znala žeti, pa ne le žito, tudi ječmen, ki je pogosto našel svoje mesto pod očesom. Ljudem je seveda povzročal ne le bolečine, tudi druge nevšečnosti so bile z njim povezane. Požeti ga je bilo treba kar na samem začetku, ko se je tvorba pojavila. Mati je takole ravnala: ko je z nožem zamahnila pred bolnim očesom, je moral bolnik vprašati "baba kaj delaš". Žanjica je odgovorila "ječmen žanjem". To so > morali ponoviti dvakrat. Obstaja pa še drug nagovor. Bolnik vpraša "žena kaj počneš", vendar ne gre za bistveno razliko. Baje še danes nekatere ženske uspešno odpravljajo ječmen na očesu. V Gornjem Gradu so odpravljali bradavice tako kot tudi drugje, namreč z vrvico ali sukancem. Nanj so naredili toliko vozlov, kot je bilo bradavic, če so katero izpustili, se ni posušila! Tako zavozlano nit so skrili pod kamen, ki si ga niso smeli zapomniti. Včasih so kamen našli kar sredi ceste, ko je bil, kot je šegavo nekdo pripomnil, povsod le "ruski asfalt". V Rovtu je bilo okoli leta 1975. Doma so bili trije domači, dva odrasla in en Ljudska verovanja so bila zelo raznolika. Če so ponekod, tudi pri nas, verjeli, da bo tisti, ki se sedem let zapored ob postnem času dosledno posti, lahko vnaprej povedal datum svoje smrti, so drugod spet verjeli v merjenje težko bolnih, saj so na temelju mer določevali približen čas smrti. Sploh je opaziti, da so ljudje podobne prerokbe smatrali za nekaj posebnega. Baje so lahko "izbrani" s pomočjo Kolemonovega žegna določili dan smrti. Vendar so se takih napovedi ljudje izogibali, ker so videli v tej čarobni knjižici neko povezavo s hudobcem. Če pomislimo, v kakšnih okoliščinah so tedaj ljudje spoznavali razne resnice skrivnega poglavja življenja, je lahko razumljivo njihovo verovanje. Zaradi neukosti in raznih drugih vplivov so na razna dogajanja gledali s stra- otrok. Ponoči jih je zbudilo ropotanje na podstrešju, ki je postajalo vse glasnejše. Temu je sledil trušč, kot bi z ene strani na drugo kotalil sod. Slednje je trajalo kakih 10 minut. Ko je na podstrešju vse utihnilo, pa se je slišalo izpred hiše, ko da bi zemlja letela na krsto v grobu. Kmalu pa je vse skupaj utihnilo. Ko so si zjutraj ogledali podstrešje, ni bilo nikakršnih sledov. Toda že dopoldne so jim sporočili, da je ožji sorodnik naredil samomor. Ljudje so pojav obravnavali kot "cahn", kar pomeni neke vrste napoved smrti. Zahvaljujem se gospodu Janezu Mavriču iz Gornjega Grada za pomoč pri zbiranju gradiva (prigod). hospoštovanjem. Bali so se raznih naravnih pojavov, ki jih pač niso mogli pravilno tolmačiti. To neukost so seveda nekateri dobro izkoriščali "in malali hudiča tam, kjer ga ni bilo". Spet moramo poudariti pomembnost branja, ki je v marsikaterem primeru razkrivalo ljudem tančico skrivnosti. Žal je bilo malo takih, ki so, denimo, na prelomnici 18. stoletja, znali brati. Ko je bila že šolska obveznost, so zopet otroci iz oddaljenih krajev ostajali doma, ker so avstrijska določila velevala, da tistim, ki so oddaljeni najmanj 3 km od šole, ni treba v "učilno". V naših krajih je to pomenilo, da so domala vsi hribovski zaselki bili izvzeti iz šolske obveznosti. Tiste čase so mladi fantje "služili cesarju" tudi sedem in več let. Največkrat so prihajali domov bolani ali pa Nesrečne številke izčrpani. Toda znali so pisati in brati, zato so veljali med ljudmi kot ugledni. Prav ti ljudje so pogosto širili v ožjem krogu znanje branja in pisanja. Prve knjige, ki so prihajale med ljudi, so bile razne pratike in žal tudi knjige, ki so navajale ljudi k odvračanju od čarovništva, sem pa so prišteli tudi domače zdravilstvo, posebno še zagovarjanje. To je bilo seveda enostransko in od posvetnih", pa tudi cerkvenih oblasti ukazano branje. Tu je bila narejena nepopravljiva škoda domačemu zdravilstvu, tembolj, ker tedaj zdravnika zunaj mest sploh ni bilo. Ljudje so v bojazni pred oblastjo skrivali svoja znanja in pomagali svojemu bližnjemu v bolezni le skrajno tajno. Takšno početje oblasti je bilo vsega obsojanja vredno, saj niso bile dane možnosti, da bi prebivalci povsod bili deležni zdravstvene nege, saj zdravnik pogosto ni bil dosegljiv. Pa še to je bilo, da na kmetih ni bilo denarja za plačevanje dragih uslug zdravnikov in še dražjih zdravil v lekarnah. Te okoliščine so torej prisilile ljudi, da so ohranjali vedenja o zdravilstvu še naprej, pa čeprav še tako skrito. Luč omike so prinesle mohorjanske knjige in prav Mohorjeva je bila tista, ki je slovenskemu narodu prva posredovala knjigo o poljudnem zdravilstvu. Med ljudmi je že davno pozabljeno verovanje v dobre in slabe številke. Zato je dobro, če spomin osvežimo. V nekem zapisu iz leta 1836 sem naletel na preglednico dobrih in slabih številk. Kaj to pomeni? Številke povezujemo z dnevi v določenem mesecu. Tako so menili, da je težko ozdravljiva bolezen, če nekdo zboli ne nesrečni dan. Ali da otrok, ki je na tak dan rojen, ne živi dolgo. Tisti par, ki se je na “nesrečni dan" poročil, se baje ne bo dobro razumel. Naj dobesedno zapišemo tale stavek "kdor gre na ta dan na rajžo terpi škodo na duši al na telesu in pride bolan domu". Dalje "... nesrečni 1. april je bil Judeš Škorjot rojen...". Kako so do teh številk prišli, ni mogoče ugotavljati. Je pa takšno verovanje lahko bilo zelo neprimerno za ljudi, saj so bili nekako ukleščeni v meje verovanja, ki so jih utesnjevala na vsakem koraku. Več kot očitno je, da je zapisovalec številke od nekod prepisal. Šlo je namreč za človeka, ki je bil "Žnidar" pa hkrati tudi domači zdravilec. Seveda pa so bile tudi srečne številke, ki so ponudile ljudem še drugo plat. Toda, nesrečnih številk je bilo več od srečnih! Tako so zapisali, da so srečne, navajamo le kot primer, 13. in 23. januar, nesrečne pa 1., 3., 10., 27., 31. januar. Da bi pa duhove pomirili, opozarjamo na različne tabele z omenjenimi številkami, med njimi so velike razlike med srečnimi in nesrečnimi številkami... Petek je V starem zapisu Martina Podlesnika, ki je datiran z 19.5.1869, zasledimo tudi zanimivo razlago okoli verovanj v “petek". Seveda je že v Svetem pismu petek zelo poudarjen, saj je tesno povezan s Kristusovo smrtjo. Verjetno je prav zaradi tega tudi toliko verovanj okoli tega dne v tednu. Pa prisluhnimo, kaj vse so obljubljali in zapisali v zvezi s petkom. Če se bo nekdo vsaj enkrat v življenju, 12 petkov zapored, postil ob kruhu in vodi, ga bo Kristus obvaroval peklenskega ognja in ga sprejel med svoje. Če pa kdo po opravljenem postu sledeči petek za mašo da v čast sv. Petru apostolu, pa pridobi še sedem prednosti: da ne bo nikoli prišel na beraško palico, da ne bo nikdar pogubljen, da ne bo iznenada umrl, da bo ob njegovi smrti prisotna Marija (Mati božja) z angeli, da ga bo po smrti Bog k sebi vzel. Greh pa ima tisti, ki bi vedel za te milosti pa ne bi drugim povedal, kako do njih priti. V petek po svetem Martinu apostolu, se moli 13 očenašev v čast sv. Trojice. V petek pred Marijinim oznanenjem, se moli 43 češčenih Marij v čast in spomin Marije, ker je bila 43 let stara, ko je svet zapustila. Na Veliki petek se moli 42 očenašev h Kristusovi trnjevi kroni, ker je v njej bilo 422 trnov. Petek pred Velikim križem (Vnebovzetje) se moli 40 očenašev, ker je Kristus 40 dni po vstajenju obiskal svetek... apostole. Petek pred Binkoštno nedeljo se moli 50 očenašev in 30 češčenih Marij, ker je bil sv. Duh na zemljo poslan. Petek pred sv. Trojico se moli 12 očenašev v čast 12 apostolom. Petek pred godom sv. Janeza Krstnika se moli 30 očenašev v čast Jezusa Kristusa, ker je bil za 30 srebrnikov izdan. Petek pred sv. Petrom se moli 33 očenašev, ker je Kristus na tem svetu dočakal 33 let. Petek pred dnevom sv. Jakoba se moli 50 očenašev v čast krvi Jezusove, na križu prelite. Petek pred dnevom sv. Matevža se moli v čast 3 žebljem 3 očenaše, saj je bil Kristus od Judov s 3 žeblji pribit na križ. Petek pred dnevom sv. Andreja apostola se moli 5 očenašev v čast petim Kristusovim ranam. Petek pred Božičem se moli 15 očenašev in 15 češčenih Marij v čast 15 skrivnostim, ki jih bo Kristus šele na sodni dan izdal. Prav gotovo je pisec zapisa navajal te podatke iz svojih izkušenj, kar daje misliti, da so se verniki držali navedenih pravil. Med ljudmi seveda ni več spomina na to, čeprav radi pripovedujejo, kako so ob določenih praznikih molili rožni venec ali pa kar vse tri dele po vrsti. Tudi to sodi med narodopisne zanimivosti in je prav, da jih zapišemo in s tem obvarujemo popolne pozabe. Članice dekliškega odseka in člani fantovskega odseka, slikani v Nazarjah 1.9.1940. Slika je še posebej zanimiva, ker je na njej dobro vidna cerkvica na graščinski skali. Sliko je poslala Cveta Krebs. NASVETI Zdravniški nasveti Težave s hrbtenico Stara sem 43 let. Imam družino in 24 let delovne dobe. Trenutno sem v staležu. Že šest let me spremljajo težave s hrbtenico. Mrtvijo in bolijo me roke in noge, imam bolečine v križu, včasih me boli cel hrbet. Ce dolgo stojim, ležim ali sedim, mi to povzroča težave. Ortoped mi operacijo odsvetuje, češ, da je ta poseg preveč težak in zahteven. Svetuje mi zdravilišče, ki pa mi ga zdravniška komisija na Ravnah ni odobrila, ter invalidsko oceno. Kaj menite vi o operaciji. Kosmodisk, ki ga nosim že eno leto, mi nič ne pomaga. Preizkusila sem že kar nekaj pripomočkov, pa ni uspeha. Moje diagnoze so: Hondroza in osteohondroza ledvene in križne hrbtenice ter lum-boishialgija. Prosim, napišite kaj več o teh boleznih. Marija Spoštovana gospa Marija! Vaša bolezen sodi med degenerativne spremembe na hrbtenici. Lahko bi rekli, da gre za prerano staranje hrbtenice. Vzroki za to so lahko prekomerne obremenitve v času odraščanja ali kasneje, stalne iste drže pri delu ali počitku(l) ter premalo gibanja. Med vretenci, ki sestavljajo hrbtenico, so medvretenčne ploščice, ki so zelo pomemben in zelo občutljiv del sklepa hrbtenice. Prehranjujejo se tako, da dobivajo potrebno hrano iz okolice. Za to je potrebno aktivno gibanje. Kadar je hrbtenica obremenjena vedno v enakem položaju, medvretenčna ploščica ni dobro prehranjena in se zato začne spreminjati, po domače pravimo, da se "seseda". Ker okvarjene medvretenčne ploščice ne ščitijo površine vretenc, pride tudi do okvare le-teh. Ob njihovih robovih se razvijejo ostefiti - "izrastki". Ti izrastki lahko pritiskajo na živce, ki izhajajo med vretenci in oživčujejo posamezne dele telesa. Na živec pa lahko pritisne tudi okvarjena medvretenčna ploščica, takrat govorimo o heniji diskusa. Pritisk na živce povzroči prizadetost, mravljinčenje, bolečnost ter delno ali popolno ohromelost prizadetega predela. Najpogosteje je prizadet ishiadični živec, takrat govorimo o lumboishialgiji. Kadar ima bolnik akutno lum-boishialgijo (po domače išijas), je najbolje, če par dni trdo odleži in dobiva zdravila proti bolečinam. Kasneje je potrebno ekstenzijsko zdravljenje ("nategovanje"), masaža, vaje za hrbtenico, obsevanje, zdravila proti vnetju in predvsem razgibavanje v vodi. Vsaj v začetnem obdobju bolezni je važno, da bolnik opravlja vaje pod kontrolo fizioterapevta. Kadar je vzrok za lumboishial-gijo pritisk spremenjene medvretenčne ploščice na živec, pride v poštev operacija, ki pa, kot vam je povedal že ortoped, pri vas še ne pride v poštev. Jaz bi se na njegovo mnenje kar zanesla. Operirali se boste še vedno lahko, če se ne bo dalo drugače. Odločitve zdravniške komisije za odobritev zdraviliškega zdravljenja se zdijo včasih kar nenavadne, vendar vam zagotavljam, da se komisija strogo drži pravilnika o zdraviliškem zdravljenju. Čeprav vsi vemo, da bi bilo takšno zdravljenje za bolnika še kako ugodno, žal, naše zdravstvo ni tako bogato (tudi drugod po svetu ni nič drugače), da bi lahko šli v toplice vsi, ki imajo okvare hrbtenice, saj vemo, da ima rentgenološko dokazane spremembe na hrbtenici večina ljudi (zdravih ali bolnih) nad štiridesetim letom starosti. Sploh pa je zdravljenje v zdravilišču časovno omejeno, pomembno je, da bolnik vsak dan živi tako, da bo prav za njegovo hrbtenico. To pomeni, da mora redno ponavljati vaje, ki se jih je naučil pri fizioterapevtki, pravilno dvigovati bremena, dosti plavati. Bolnik z degenerativno okvaro hrbtenice mora svoje življenje prilagoditi svoji bolezni tudi tako, da hodi na dopuste, ki so za njegovo zdravje najprimernejši. Jaz svojim bolnikom svetujem, da ga preživijo v zdraviliščih ali vsaj, da hodijo čimveč na plavanje. Topolšica je blizu, to je vredno izkoristiti. Vsi znaki, ki jih opisujete, ne sodijo k diagnozam, ki ste jih napisali. Kaj je vzrok za "jemanje vida" in občasno povišano temperaturo, ne vem. Hrbtenica prav verjetno ni. V drugi polovici menstruacijskega ciklusa je telesna temperatura pri ženi navadno povišana preko 37 stopinj, pa to ne pomeni bolezni. Mogoče gre pri vas tudi za za psihično pogojene bolezenske znake, ob dlje časa trajajoči bolezni ni to nič čudnega. Zato mogoče ne bi bilo nič slabega, če bi šli še k psihiatru, če je vaš zdravnik že izključil vse druge možne vzroke za omenjene bolezenske znake. Če bo vaš zdravnik presodil, da zaradi okvare hrbtenice ne boste sposobni za svoje delo, vas bo gotovo predstavil invalidski komisiji, ampak jaz mislim, da je za to še vedno čas, pomembno je narediti najprej vse, da bi bolezen pozdravili ali čimbolj omilili. dr. Maja Natek, spec. spl. med. Kviz "Mladi in kmetijstvo" Tudi letos organizira Kmetijska svetovalna služba v sodelovanju z Društvom podeželske mladine Zgornje Savinjske doline Kviz "Mladi in kmetijstvo”. Tekmovanje bo v 3. marca 1995 ob 18. uri v Zadružnem domu v Solčavi. Na tekmovanju lahko sodelujejo skupine mladih s podeželja, ki se v dogovorjenem roku prijavijo organizatorjem. Vsaka ekipa mora šteti 3 člane. Prvouvrščena ekipa se uvrsti v nadaljnje tekmovanje. Za letošnje tekmovanje so razpisane naslednje teme: - Ureditev kmečkega vrta - Čist dom - zdrav dom - Gospodarjenje z gozdom - Konjereja - Krompir Tekmovanje bo popestreno tudi s kratkim kulturnim programom. Hkrati vas obveščamo za predavanja, ki jih bomo organizirali: mag. Ivan Kuder Vzreja plemenskih telic in reja krav dojilj Mozirje, 14.2.1995, ob 9. uri sejna soba ZKZ Mozirje Luče, 21.2.1995, ob 9. uri zadružni dom Luče dr. Franc Urlep Bolezni hrbtenice Ljubno, 13.2.1995, ob 14. uri zadružni dom Ljubno Solčava, 20.2.1995 ob 14. uri gostilna Zadružnik v Solčavi G. Grad, 27.2.1995 ob 14. uri gostilna Menina G. Grad mag. Marko Čepon Pitanje rjavega goveda G. Grad, 24.2.1995 ob 9. uri gostilna Menina G. Grad Kmetijska kmetovalna služba Bernarda Brezovnik, kmet. ing. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE NASVETI «Nova odkritja naravne dediščine Tisočmetrsko brezno v Molički peči Kamniško Savinjske Alpe so prišle med izbrano družbo gorovij, ki v sebi skrivajo ti-sočmetrska brezna. Jamarji društva Siga iz Velenja so v jamskem sistemu Molička peč prodrli do globinel 050 m. Raziskave jame so se začele jeseni 1991, ko so člani jamarskega kluba Podlasica iz Topolšice našli vhod v Zadnikovo Brezno. Spomladi 1992 so jamarji društva Siga iz Velenja našli novo brezno, ki so ga imenovali Ledena devica. Po odkritju so brezni intenzivno raziskovali. Slutili so, da sta med seboj povezani. Jeseni se je slutnja uresničila, v globini 630 m sta se brezni združili in dobili ime Sistem Molička peč. Raziskovalno dejavnost je prevzelo društvo Siga, ki so mu pomagali tolminski in letuški jamarji. Z novim poletom so nadaljevali z raziskavami. Malo pod 700 m so naleteli na ožino, ki jih je zaustavila. Ker je iz nje močno pihalo, so vedeli, da so spodaj še veliki jamski prostori. Treba je bilo razširiti špranjo s klesaškim delom v težkih pogojih. Vztrajali so in po letu prizadevanj se je dalo splaziti naprej. Zdaj, ko je bila pot odprta, so se z novo vnemo spuščali v globino. Za spuste so opremili Zadnikovo brezno. Uredili so si celo bivak v jami, da so lahko ostajali kak dan dlje v notranjosti zemlje. In dosegli so znamenitih 1050 m, tam se sistem nadaljuje z vodnim kanjonom. V Sloveniji imamo kar štiri podzemske jame globje kot tisoč metrov, tri so v predelu Kanina in Rombona. Kar malo zavidam jamarjem, da imajo tako veselje do raziskovanja podzemskega sveta. Posebno zadovoljstvo jim prinese odkrivanje tako globokih brezen, ki je združeno s hudimi napori in velikim tveganjem. Kdor se bolj zanima, si lahko prebere potek odkrivanja jame v Planinskem vestniku, številka 12 v letu 1994 izpod peresa Milana Podpečana. Brin - drevo v Logarski dolini Pot po Logarski dolini vodi mimo brina (Jupiperus communis), ki je na naše presenečenje zrasel v pravo drevo. Taka oblika je zelo redka. Spominja nas na cipreso, le da bi cipresa ostrega gorskega podnebja ne prenesla. Brin ga je navajen, saj je pravi pionir, ki naseljuje gole površine. Zato sklepamo, da je vsaj toliko star kot okoliško drevje ali še starejši. Spoznamo ga po njegovih bodečih iglicah in po zdravilnih brinovih jagodah, ki so prvo leto zelene, v drugem se obarvajo modro. Če si ga želite ogledati, ga boste našli malo pred Domom planincev celjskega PD, na spodnji strani ceste. Obkroža ga simbolična ograja. Dokler ograje ni bilo, je imel slabo navado, da se je skrival in smo ga včasih kar težko našli. Zdravilne brinove jagode za domačo lekarno si naberite na mestih, kjer brin množično raste, našega starosto pa raje občudujte kot primer vztrajnosti in veselja do življenja. Zeleni Franček gozdnih cest v zasebnih gozdovih za leto 1995, po katerih bi potrebovali cca. 48.000.000 SIT, da bomo gozdne ceste lahko usposobili za varen promet. V letošnjem letu poteče zakonski rok, v katerem je potrebno določiti gozdne ceste, ki so pretežno javnega značaja (povezovanje kmetij, zaselkov, vasi, turističnih, izletniških in drugih podobnih objektov) in vzdrževanje le-teh bodo prevzele lokalne skupnosti iz svojih proračunov. Do meseca marca bomo poskušali na Zavodu za gozdove pripraviti predloge razdelitve cest, ki jih bomo uskladili z novimi občinami. Gradnja gozdnih cest se je po letu 1990, ko se stari Zakon o gozdovih ni več upošteval, ustavila, ker ni bilo nobenega vira sredstev, iz katerega bi se gradnje lahko financirale. Lastniki gozdov niso več odvajali od prodanih gozdno-lesnih sorti-mentov za to namenjenih sredstev. Vemo pa, da je izgradnja gozdne ceste velika investicija, ki si jo lahko privošči le malokateri lastnik gozda. Šele 3. septembra je izšla v Uradnem listu Republike Slovenije ODREDBA o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev proračuna Republike Slovenije v kateri v 4. členu pod točko "E" določa, da se gradnja gozdnih cest sofinancira iz proračuna na osnovi javnega razpisa, ki ga razpiše vsako leto Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Javni razpis mora biti objavljen v lokalnem časopisu in na oglasnih deskah krajevnih enot Zavoda za gozdove Slovenije. Torej v letošnjem letu lahko pričakujemo razpise in se interesenti morajo pravočasno pripraviti. Pod pripraviti mislim predvsem dosledno upoštevanje zakonskih določil, ki zahtevajo, da je potrebno za gradnjo gozdne ceste na osnovi projekta pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje od ustreznega občinskega upravnega organa. Zavod za gozdove pripravi strokovne podlage, določi potek trase v prostoru (določitev ničelnice) in izda soglasje za poseg v gozdni prostor, ki je osnova za pridobitev omenjene dokumentacije. Gradnja gozdnih vlak ni financirana ali sofinancirana in jo vsak lastnik gozda gradi v lastni režiji. Ponovno opozarjem na določila Zakona o gozdovih, ki sem jih navedel že v lanskem sestavku, vendar se v letu 1994 niso dosledno upoštevala. V 17. točki 3. člena je določeno, da priprava vlak za spravilo lesa ni poseg v gozd po tem zakonu, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu. Torej mora lastniku gozda, ki želi zgraditi vlako, revirni gozdar izdelati gozdnogojitveni na-črt, s katerim vlako predvidi, sicer pa mora lastnik gozda prijaviti priglasitev gradnje občinskemu upravnemu organu, soglasje za gradnjo pa mora izdati tudi Zavod za gozdove. Po podatkih, ki so jih posredovali revirni gozdarji je bilo v letu 1994 izdelanih in rekonstruiranih 14.430 m gozdnih vlak. 1350 m so jih lastniki gozdov zgradili povsem samovoljno, za 650 m je bila prijavljena priglasitev del, 12.430 m pa je bilo zgrajenih po gozdnogojitvenih načrtih. Opozarjam, da bomo v letošnjem letu skrbno spremljali upoštevanje zakonskih določil in bomo kršitve morali posredovati inšpekcijskim službam. Ni mogoče razumeti lastnikov, da ne poiščejo sodelovanja gozdarjev, saj imamo na področju gradnje izkušnje in lahko lastnikom le pomagamo, da bodo gozdne vlake smotrno in najceneje položene v gozdni prostor, kar je tudi namen zakonskih določil. Upajmo, da bo v letošnjem letu na vseh področjih bolje. Da bo zbrano dovolj sredstev za vzdrževanje, da bo kaj denarja za novogradnje in da se bodo lastniki gozdov disciplinirali pri gradnji gozdnih vlak! Jože JERAJ ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZARJE (NADALJEVANJE IZ 2. ŠTEVILKE) Porabljeno je bilo 15.226.394 SIT in ceste v državnih Gozdne prometnice gozdovih so v mnogo boljšem stanju kot v zasebnih gozdovih. Na OE Nazarje smo že pripravili plane vzdrževanja MLADI BOBENČEK /šupe/i fuAtna (so pričela kapljati v nabiralnik MLADEGA BOBENČKA. Ker vsebujejo toliko naj-naj idej in predlogov, bomo danes razbobnali predvsem novice in domislice, ki sta jih pripravili Zdenka in Suzana. Če bosta še naprej tako "fajn" dopisovalki, jima "grozi", da ju bomo kmalu predstavili v rubriki "Tebe pa poznam". V uredništvu že močno sumimo, da sta Zdenka in Suzana bodoči novinarki! * jCobcntefe je naslov himne, ki jo je napisala Suzana z Ljubnega. V uredništvu nam je tako všeč, da smo jo vzeli za svojo: Naš bobenček je poglavar, vsak mesec nam poroča, kaj je zbral in kaj še bo, da spet nam bo poročal. PREVEDENO dobno: Orehove rezine potrebujem: 4 jajca, po 2 jogurtna lončka sladkorja, moke, mletih orehov ter po 1 jogurtni lonček olja in mleka, preliv: 10 dag čokolade v prahu, 5 dag margarine, 10 dag sladkorja (mletega), 3 žlice ruma pripravim: Naredim boskvitno testo (najprej zmešam jajca in sladkor, nato dodam ostalo). Spečem in ohlajeno prelijem z vročim prelivom. navodila za uporabo: Previdno, ne da bi si odgriznil-a prst, prinesem košček peciva do ust in ga z veseljem pohrustam! P. S. Joj, sploh se še ni nihče javil, da bi nam sporočil, če je soba že prenovljena! Mogoče ste pa ravno sredi dela? Mogoče, joj, mogoče... vas pa ravno kregajo, ker ste pobarvali tudi tepih?! Ampak tega MLADI BOBENČEK že ni naročil! NAJ SAVINJSKIH PET Hay! Nadaljujemo pregled glasbenih dogodkov minulega leta! JULIJ: Težave in spet težave: Skupino Wildhearts je zapustil 5-letni član benda CJ, razpustili so se Little Angels, težave tudi pri Bon Jovijih. V Sloveniji se je rodilo kup novih plošč: Naj te morje (Faraoni), Lep je dan (Anja Rupel), Hrast-niška deklica (Veter). Rodil pa se je tudi Luka - Alenki Godec. AVGUST: Mesec je potekal v znamenju dveh deževnih koncertov. Prvi je bil v Readingu blizu Londona. Nastopili so Wildhearts, pa Therapy?, Terrovison in Manics. Drugi pa je bil festival Woodstock H, kjer so gostili Mettalica, Aerosmith in mnogi dnigi. SEPTEMBER: Izvedelo se je, da je Jon (Jon Bon Jovi) najbogatejši zvezdnik rocka - njegovo premoženje je vredno 120 mio USD. V ljubljanskih Križankah so nastopili veseli, bradati, osiveli Irci, prijatelji našega Andreja Šifrerja, skupina The Dubliners, ki so povsem navdušili občinstvo. OKTOBER: Slash je izdal svoj solo album, naveličan Axlovega sedenja in čakanja. Baje ima probleme Z bivšo punco. Probleme ima tudi Sharise Neil, bivša blatna Tokoborka, ki je bila poročena z bivšim članom skupine Motley Crue. Njen bivši mož se zdravi zoper seksaholizem. Ubožec. Legendarni punkerji The Ramones so v ljubljanski hali Tivoli odigrali zadovoljiv izbor skladb. NOVEMBER: Bon Jovi so imeli v Londonu dva koncerta. Vstopnice so bile razprodane v 24. urah. Slayeijevega Kerry Kinga je kolega izdal, da se je obril le zaradi tega, ker je postajal plešast. V hali Tivoli sta bila dva pomembna nastopa. Prvi je bil nastop Đorđa Balaševića. Bil je eden od najbolj čustvenih, neposrednih in iskrenih nastopov kakšnega glasbenika pri nas. Drugi pa je bil nastop ameriške trash - metalske skupine Slayer. DECEMBER: Gunsi so dobili novega kitarista: Paula Huga. Wildhearts, še vedno brez zamenjave CJ, pa so sporočili, da so se naveličali pretiravanja o spolnih užitkih in zato posneli še en album. S tem mesecem smo zaključili glasbeni koledar leta 1994. Katja Tuji del 1. PINK FLOYD: Wish you were here 2. NIRVANA: Smells like teen spirit 3. BON JOVI: Always 4. E.T.: Tek je 12 sati 5. KELLY FAMILY: An angel Domači del: 1. CHATEAU: Mlinar na Muri 2. POP DESIGN: Ko si na tleh 3. ŠANK ROCK: Lahka dama 4. MAGNIFICO: 24.000 poljubov 5. 12. NASPROTJE: Pokliči me G\«ŽU3eSS temača »kladi#: Tujo skladbo; .Jla0lob:A_ '•C ^ < -> ▲ *T A . ^ MLADI BOBENČEK TEST: Kako osvajaš 1) Par na sliki se vroče pozdravlja. Kaj misliš zakaj? a) dolgo se nista videla b) sta pač vročekrvna c) ona praznuje rojstni dan 2) Ko se zaljubiš, kako hitro ji (mu) to pokažeš? a) takoj b) čez nekaj dni c) sploh ne pokažem, ampak čakam, da opazi 3) Tvoja simpatija te povabi na prvi randi. Kako se pripraviš? a) rečem si: "Kar bo, pa bo!" b) pomislim, kaj naj rečem c) sam(a) poskrbim za kinovstopnice 4) Kako ocenjuješ svoj temerament? a) ravnam se razmeroma primerno b) sem zadržan(a) c) sem napadalne sorte 5) Če se želiš s kom seznaniti, boš naredil-a prvi korak? a) redko b) včasih c) vedno (Odgovori) illllillÄliiiiii 2 0 3 6 3 6 0 3 4 3 6 0 5 6 3 0 0-15 točk: Greš naravnost v napad. Od nedolžnega spogledovanja pričakuješ veliko ljubezen. Nasvet: Prestavi v nižjo prestavo! Čustva obvladaš. Ce se ti zdi. da si našel pravo ljubezen, postaneš osvajalec. več kot 24 točk: V tebi je kup zavor. Ne maraš hrupnih besed. Tiho uživaš ob majhnih nežnostih. ^lzzjancztz u o detajl POGLEJ IN ZADENI V priljubljeni razvedrilni oddaji slovenske televizije Poglej in zadeni, smo konec lanskega leta tudi Zgornjesavinjčani imeli svoje predstavnike, pravzaprav predstavnice. To so bile članice dekliške vokalne skupine Škrjanček z Rečice ob Savinji. Kako je do nastopa sploh prišlo? Skupino Škrjanček, ki jo vodi Lidija Podlesnik, so k sodelovanju povabili člani ansambla Le Baron iz Velenja. Pevke so povabilo sprejele in prva stvar, ki so jo potrebovale, je bil studijski posnetek. Brez njega nastop na televiziji namreč ni mogoč. Posnetek v velenjskem studiu je uspel in z njim je bil zadovoljen tudi Stojan Auer, voditelj oddaje. Škrjanček in Le Baron sta nastopila skupaj v oddaji, ki je bila 23. decembra v Vinski gori. Za prizadevne pevke z Rečice je bil to prvi nastop na televiziji, medtem ko so v radijskih oddajah (Prizma optimizma, Koncert iz naših krajev) že nekajkrat sodelovale. Njihov napredek je torej očiten, njihovemu petju, ki je očaralo že mnogo poslušalcev, pa lahko na enem izmed nastopov v letošnjem mesecu kulture prisluhnete tudi sami. KF, foto: Bojan Mihalič žima Zima. Ta čas poln skrivnosti. Izpod oblačnega neba podajo veliki kosmi snežink. To je nekaj čudovitega. Snežna podlaga je vedno večja. Komaj se zavem, že je okrog mene vse belo. Vsa pokrajina se svetlika od milijonov kristalov. Zdi se mi, kakor da sem v pravljici, kakor da sem se znašla v čisto drugačnem svetu, čisto sama, samcata. Nikjer ni več tistih zimskih otožnih barv, ko te ob pogledu nanje stisne pri srcu. Zdaj je tukaj sama pravljična belina. Drevesa se kar šibijo pod težo snega. Ko se ozrem v gozd in zagledam smreke, obdane z belim pajčolanom, občutim nekakšen mir, srečo, veselje. Vse hiše imajo belo kapo in tiste, ki so se mi prej zdele Tako snežno bele, so zdaj kar nekaj bolj umazane. V tej zamišljenosti se povzpnem na hrib za vasjo, kjer se že sankajo drugi vaški otroci. Vsi zadihani hodimo navzgor po hribu, nato pa se veselo spustimo po strmini. Naš ponos so lička, ki so rdeča kakor jabolka. Sosedov Aleš je iz lesa izdelal čudovito ptičjo hišico. Vanjo je nasul nekaj pesti koruznega zdroba in jo obesil na drevo ob hiši. Zdaj ima krmilnica zmeraj obiskovalce. Ravnokar je iz velikega drevesa ob vodi priletel majhen, sestradan vrabček. Hlastno je začel zobati rumeno - rjavo zrnje. Ubogi ptiček, kar smili se mi. Poglej no, kaj pa je to? Snežak! Kakšen čudak. Korenje ima za nos. Iz oglja ima usta in oči. S temi čudnimi stvarmi se zelo lepo ujema z zimsko pokrajino. Ta zima, čisto sem začarana od nje. Kar pozabila sem, kako me zebe. Saj imam roke čisto otrple. Morala bom iti v hišo in se ogreti. Kljub mrazu pa si želim, da te bele pravljice ne bi bilo nikoli konec, da bi trajala večno. Anica Prislan 6.č, OŠ Mozirje ycmrv ,rrW /tC/ 'i:-. im., -ur.. f(er rwW..irrfaJ... /a&r.meMur' ../nU/C<3/ /jt/ /MzV C/CcA-StdV IW cxb ... ..Znjeä/K Xm. /rWb&nu.-.AM'- /XjamfioM/. Tt\Aa/ ■I.C'llCO'/ rfj ßdkayn/....... AA&V&ry&Jxu sjyfa/ ,/mMv. /sWTV /ii/lAAKtia/ /Ctbr HKÄtiÄ, OJ nAt-Tosreoj. d!r nrw.. AjvjÄamjGo . PkTJt/ f/tve/ .JltttbAis mV ir.bi'.. y^aj. datu j&aÜrßa/ „rjc/r-v bc^rß.oJ. . ,pJK/. Irx/v tUi snjmid&’. . cT&äv&c' .. mvm/ njs ______ Tud/tT /Cujo/ti/ V -•VU’!!Ao’l'aCibuy (. mcuLjf/jurt W>WIV Teja. VodiaL Zi.h OK Zgornja Savinjska Poraz in zmaga Odbojkarice Zgornje Savinjske so v 15. kolu na Gomilskem gostile vodilno ekipo 1.A lige Klima Commerce Bled. Tekmo so sicer izgubile 0:3 (-12, -13, -14), vendar sam rezultat ne pove, da je šlo za pravi derbi z mnogimi preobrati in številnimi lepimi akcijami. Domačinke so v prvem nizu vodile že 9:1, v drugem 7:2, vendar so oba izgubile. V tretjem nizu sta se ekipi menjali v vodstvu do izida 14:14, ko sta dve napaki dokončno pokopali upe zgornjesavinjskih odbojkaric. V 16. kolu so igralke Zgornje Savinjske gostovale v Kočevju pri ekipi LIK Tilia, ki je krepko na dnu lestvice brez osvojenih točk. Zmaga OK Zgornja Savinjska 3:0 (13, 12, 7) je bila bolj ali manj stvar rutine. Lestvica po 16. kolu: Klima Com. Bled 16 15 1 46:7 30 TPV N. mesto 16 11 5 39:20 22 Zg. Savinjska 16 9 7 32:25 18 Krim 16 7 9 27:34 14 HIT Casino 16 6 10 21:37 12 LIK Tilia 16 0 16 6:48 0 V 17. kolu bodo odbojkarice Zgornje Savinjske jutri doma igrale z drugouvrščeno ekipo TPV Novo mesto. KF Uspešna Vrbovec in Pizzerija 902 V drugem kolu medobčinske košarkarske lige v Velenju so ekipe iz Zgornje Savinjske doline iztržile polovičen uspeh. V skupni A sta pomerili moči ekipi iz Gornjega Grada in sicer je Pizzerija 902 premagala ekipo Smreke. V ekipi B so igralci iz Nazarij po veliko boljši igri ugnali moštvo Bonace, Partizan iz Mozirja pa je po zadnjem žvižgu sodnikov zastal za favorizirano ekipo Elektre mladi za tri točke. Sicer pa so bili v drugem kolu doseženi naslednji rezultati: skupina A No Pass look : Rekreacija Šoštanj 24 : 60 Pizzerija 902 : Smreka Gornji Grad 46 : 39 TEŠ : Fiskulturniki 36 : 49 skupina B Vrbovec Nazarje : Bonaca 34 : 13 Ravne : Sportklub 36 : 43 Elektra mladi : Partizan Mozirje 46 : 43 Vrstni red po odigranih tekmah 2 kola Skupina A 1. Rekreacija Šoštanj 2 2 0 117 : 50 4 67 2. Pizzerija 902 2 2 0 89 : 80 4 9 3. Fiskulturniki 2 1 1 75 : 93 3 -18 4. No pass look 2 1 1 68 : 89 3 -21 5. TEŠ 2 0 2 77 : 92 2 -15 6. Smreka Gornji Grad 2 0 2 68 : 90 2 -22 skupina B - 1. Vrbovec Nazarje 2 2 0 61 : 37 4 24 2. Elektra mladi 2 2 0 84 : 70 4 14 3. Partizan Mozirje 2 11 93 : 70 3 23 4. Sportklub 2 1 1 67 : 63 3 4 5. Ravne 2 0 2 63 : 81 2 -18 6. Bonaca 2 0 2 37 : 84 2 -47 Edi Mavrič ŠPORT mlad! as alpskega smučanja Naše življenje se odvija na tleh, ki so obdana z gorovji, tu pa tam se najde počivališče snega tudi poleti. Zadnja leta, z izjemo letošnje zime, so bila domala brez snega. Je res to vplivalo na zmanjšanje števila smučarjev in njihovih zvestih navijačev? Vendar pa le imamo v dolini smučanje lahko postalo nje- fanta, ki ima vso pravico zbuditi naše zanimanje. To je 14-letni Lenart Solar z Ljubnega ob Savinji. Za vzor si je postavil rojaka Jureta Koširja. Njegova prizadevanja na belih poljanah že kažejo dobre rezultate. Smuča od tekmovanja do tekmovanja boljše. Od vseh alpskih disciplin ima najraje slalom. gov velik cilj. Začel je zelo zares, a tudi šola se je začela. Ko se zvečer utrujen vrača domov, ga čaka še naloga in učenje. Čas in snov hitita naprej, zato mora napisati kako kontrolno tudi pri dopolnilnem pouku. Z olajšanjem prizna, da mu šola stoji tesno ob strani, kadar ima tekmovanja. "Dopust" do - m L 1Ü % «■Sli äillSW : : »«Bill 1 J 1 Ufi Ml K i '■ Hü m^i mmišm iPsPi lili 1H % v Lenart Solar Seveda pa hoče postati smučar "širokega profila" in to sezono veliko trenira veleslalom. Superveleslalom in smuk sta najbolj oddaljena, a tudi ta bo Lenart še popolneje obvladal. Že nekaj časa ima za trenerja strica Sreča Solarja, sicer pa je v Smučarsko skakalnem klubu Ljubno ob Savinji od 12-ega leta dalje. Prvič je stopil na smučke pri treh letih in tisto sezono je tudi že imel lastno karto za smučišča na Golteh. Začetki treningov so se začeli pri petih letih. Po letu dela s trenerjem Aleksandrom Kozmi-nom (Alijem), je Lenart začudil, da bi alpsko treh dni mu lahko odobri razredničarka. Sošolci so ponosni na Lenarta, čeprav jih malo jezi, da niso tudi oni tako dobri smučarji. Vendar roko na srce. Vsi rezultati so povezani s trdim delom. Nekaj let je treniral tudi v mozirskem in velenjskem klubu. Že kot ciciban je osvajil 5. mesto na Golteh. Vrstili so se uspehi od petega večkrat tretjega, drugega in prvega mesta na regijskih tekmovanjih. V letošnji sezoni prav tako beleži dobre rezultate V starostni skupi ni 13-14 let starejši dečki. Poglejmo le najbolj sveže dosežene na državnem nivoju. 21. januarja - 33. mesto v veleslalomu in dan pozneje 29. v- slalomu. Tekmovalo je 85 tekmovalcev. Slalom in veleslalom je bil v Kranjski gori, v Podkorenu na progi, kjer merijo moči tekmovalci za svetovni pokal. Resda je bilo startno mesto postavljeno malo niže, a zadnja strmina, pravi Lenart, ni tako položna, kot zgleda na TV-ekranih. Na vprašanje, kako obsežen je plan letošnje sezone 94/95, sem dobila kar dolg seznam tekmovanj. 11 regijskih meritev hitrosti med sovrstniki določa udeležbo na državnih tekmovanjih. 13 tekmovanj za pokal Gorenjke in 4 za pokal Radenske, seveda iz vseh disciplin, določa kvaliteto smučanja na državnem nivoju. Da telo prenese ves napor, je potrebno veliko kondicije. Lenart je letos treniral s skakalcema Tomažem Murkom in Robijem Kopušarjem v telovadnici, na kolesu ter s hojo in tekom. S kolesom so se odpravili npr. iz Logarske na Pavličevo sedlo, pa po Panoramski cesti nazaj v dolino. Tek in hoja na Travnik ali na Golte pa so bili urnik nedeljskih dopoldne vo v. Zdaj pa poglejmo probleme, ki pestijo našega zagnanega smučarja. Denar je gotovo najhujša težava. Vse stroške opreme, kart za smučišča, Startnina, prevoze krijejo domači sami. Če človek pomisli, da stanejo Lenartove smuči za veleslalom 140.000 tolarjev, je vsakemu jasno, da je to drag šport. Toda en par smuči rabi za trening in drugega za tekmovanje, poleg tega je tu še kup dodatne opreme. Vendar pa denar naj ne bi omejeval dela našega alpskega smučarja. Zato upam, da bo Lenart čimprej dobil sponzorja, ki ga vsekakor zasluži. Na vprašanje: "Katero smu- čišče ti je najbolj všeč?" je Lenart odgovoril: "Golte". Skromen fant, sem si mislila, vendar pa, kaj manjka razgibanemu področju nad Terom!? Včasih sneg. Takrat mora Lenart trenirati v sosednji Avstriji. Tu pa so spet novi dodatni stroški. Lenartu je malo dolgčas, ker nima v dolini tekmecev. Poziva svoje vrstnike, da se mu pridružijo, saj bi rezultate lahko primerjali med sabo in spletli nova prijateljstva. Cilj nadebudnega smučarja Lenarta je priti v državno reprezentanco. To pa pomeni tudi približati se svojemu vzorniku Juretu, njegovi vožnji, agresivnosti na progi in psihični pripravljenosti, ki je pogoj za dobro izpeljano vožnjo. Lenartu želimo dobro formo in čim manj poškodb. Od nas pričakuje držanje pesti za čimboljšo vožnjo. Na tihem pa upa, da nas bo kmalu prijetno presenetil. Slavica Tesovnik PISMA BRALCEV OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo dosledno spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. PISMA BRALCEV Kakšno opravičilo, g. Božič? sem pismo g. Božič Alfreda, objavljeno v SN z dne 13. januarja 1995. Cilj njegovega pisanja je manipulacija z bralci, da bi s tem ustvaril vtis žrtve, kar bi bil prvi potreben korak za njegovo rehabilitacijo. Skupščina ni odstavila g. Božiča s funkcije predsednika IS zgolj zaradi ravnanja s proračunskimi sredstvi; več pozornosti je vzbujala poraba komunalnega denarja, komunalne investicije (avtobusna postaja Mozirje itd.), denar sklada stavbnih zemljišč, denar zdravstva in s temi izvenproračunskimi sredstvi, ki so bila posredno ali neposredno pod upravljanjem IS ali točneje izvršnika, je tako ali drugače bila povezana firma Božič d.o.o. Koliko tega denarja se je nateklo na žiro račun firme Božič d.o.o., ni ugotavljal niti Franc Bastl niti skupščinska komisija, ampak inšpekcija takratne SDK. In če ne bi bilo nič narobe, se dosje Božič ne bi znašel v rokah javnega tožilca. Pri tem ni pomembno, po katerem pregledu oz. zapisniku je ugotovljenih več zlorab in po katerem manj. Dejstvo je, da se skupina občinskih poslancev ni zmotila, ko je podvomila v zakonito ravnanje takratnega izvršnika g. Božiča in predlagala pregled poslovanja ter končno tudi nezaupnico. Kaj bo ukrenil javni tožilec in kakšen bo rezultat sodnega postopka, ni več stvar te polemike. Proračunska in izvenproračunska sredstva so denarna sredstva davkoplačevalcev, ki so namenjena za določeno skupno porabo, zato ne morejo pripadati niti firmi Božič d.o.o. niti z njimi g. Božič kot iz-vršnik ne bi smel ravnati samovoljno. Občinski poslanci smo sprejemali odloke in sklepe za porabo teh sredstev, zato smo porabo bili dolžni tudi nadzirati. Zase lahko trdim, da sem to počel pošteno, dosledno, argumentirano in strokovno ter brez apetitov po kakšnem osebnem okoriščanju. Če je inšpekcija SDK ugotavljala formalne razloge za porabo denarja (podlage v sklepih, odlokih ali zakonih), je občinska komisija, kateri sem predsedoval, obravnavala dejanja s političnega, moralnega in vse- binskega vidika. Ali drugače rečeno: če je neka občinska denarna sredstva g. Božič nakazal na firmo Božič d.o.o. na osnovi pogodbe, ki jo je kot izvršnik sam podpisal v imenu občinskega pooblaščenega funkcionarja in hkrati v imenu direktorja firme Božič d.o.o., je ta pogodba inšpektorju morda zadostovala, komisija (oz. jaz kot njen predsednik) pa je tako dejanje posebej izpostavila skupščini, saj leta nikoli ni pooblastila g. Božiča za sklepanje takšne pogodbe, še manj pa za enormno visoke zneske, ki jih je firma Božič d.o.o. zaračunavala občinskim službam oz. zavodom in s tem pretakala javna denarna sredstva na svoj privatni žiro račun. In teh dogodkov je preveč za ta moj odgovor. Kot ekonomistu mi g. Božič očita nestrokovnost, ker naj ne bi vedel, da posojeni denar -kredit ni porabljen denar. Normalno je res tako, toda nekateri "Božičevi krediti" so vendarle pomenili porabo. Spomnimo se le primera kredita Glin-Holdingu. Namenska sredstva je dal kot kredit Holdingu za obratna sredstva, zatem za ta denar odkupil njihova stanovanja in če jih je prodal oz. ko bodo prodana, bo treba doberšen del tega izkupička nakazati na republiški stanovanjski fond v skladu z zakonom. Ta del denarja bo občina izgubila. Naj mi bo dovoljen še kratek komentar na Božičevo koketiranje z "našimi podjetji, v katerih so zaposleni naši ljudje", kot je zapisal v svojem pismu. Poplavna sredstva so po informacijah res bila nakazana na žiro račune podjetij, toda osebno nisem prepričan, da kakšen zajeten znesek ni (pod sokoljim očesom g. Božiča) nadaljeval poti čez slovensko-avstrijsko mejo in pristal na kakšnem nerezidentu ali žiro računu prav za takšno priliko ustanovljene "tuje" firme. V tem primeru bi "zaposleni naši ljudje" bili seveda le alibi. Zato bom zaključil: ubogi "zaposleni naši ljudje", če verjamejo besedam g. Božiča. Franc Bastl, Podsmrečje 14, Gornji Grad KRONIKA Odšel od doma in zašel 24. januarja je okrog 15. ure odšel od doma Jože B. (85) z Ljubnega ob Savinji. Napotil se je v svoj gozd v Teru, tam pa je zaradi teme zašel in omagal. Ker so do 20. ure ni vrnil domov, so ga pričeli iskati domačini in ljubenski gasilci ter ga okoli 21. ure našli nepoškodovanega. Grozila je svojemu fantu 24 januarja je od 15. do 1. ure zjutraj naslednjega dne v Spodnjih Krašah kršila javni red in mir Cvetka Š. (29), ki sicer stalno stanuje v Radmirju, začasno pa pri fantu v Spodnjih Krašah. Slednjega je zmerjala in mu grozila, da ga bo ubila, zato so morali policisti intervenirati kar dvakrat. Vročekrvna (.Tetka se bo morala zagovarjati pred sodnikom za prekrške. Neznanec ukradel kabel V noči na 30. gumar ie neznani storilec v Dol Suhi i uh upi približno 600 meti ov PTT Kalila m s tein ('škodoval tel|sko enoto podielja Telekom za okoli 90.000 Deblo mu je polomilo noge 1 februarja je okrog 8. ure delavec GG Nazarje, Janez P. (45) iz Raduhe, sekal les v gozdu v Podvolovljeku. Pri tem je kos debla zdrsnil po pobočju m zadel Janeza v predel goleni rer mu zlomil obe nogi. Delavec je bil z reševalnim vozilom odpeljan v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Lažna prijava poskusa posilstva 1, februarja je na policijski postaji v Moziiju podala ustno ovadbo Andreja S. 122) iz. Radmirja in prijavila kazimo dejanje poskus posilstva s strani znanega storilca. 7 zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je bila prijava lažna, zato bo zoper Andrejo podana kazenska ovadba zaradi storitve kaznivega dejanja krive Požar v stanovanjski hiši 2 februarja je okrog 11.15 ure izbruhnil požar \ sobi stanovanjske hiše v Kokarjah, last Cirila Ž.. Da. požara, \ katerem je zgorelo vse pohištvo, oblačila in aparati, je |)nšlo zaradi doliajanosti namizne svetilko. Škodo so ocenili na 1.500.000 tolarjev. Požar so pogasili gasilci GD Nazarje in Gorica ob Dreti ter več občanov. Lastnika objekta, ki je spal. so iz hiše še pravočasno rešili OGLASI Programe si lahko ogledate v knjigovodskem servisu INPUT, Savinjska 4 v Nazarjah pri g. Purnatu, tek: 063 832 716. Programe lahko kupite na 12-mesečno odplačevanje. Podjetniki, trgovci, obrtniki, knjigovodski servisi, več kot 2000 kupcev naših aplikacij s področja poslovne informatike vam lahko potrdijo, da so računalniški programi našega podjetja najboljša glasba za vaša ušesa. Naj vam omenimo sedem let izkušenj, brezplačno svetovanje in šolanje, hitro servisiranje, enostavno uporabo in zanesljivo delovanje programov? RAČUNALNIŠTVO m (065) 27 760 OGLAS I Zadruga mozirje »»mos Mercator - Zgornjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. po sklepu upravnega odbora z dne 7.11.1994 objavlja javni razpis za izbiro izvajalca vzdrževalnih del na zadružnih domovih na Ljubnem ob Savinji in Šmartnem ob Dreti 1. Predmet razpisa je zamenjava oken in izdelava fasade na zadnjem, JV delu zadružnega doma na Ljubnem ob Savinji ter obnova fasade na zadružnem domu v Šmartnem ob Dreti. 2. Predvideni rok za začetek del na zadružnem domu na Ljubnem je mesec marec 1995, na zadružnem domu Šmartno ob Dreti pa april 1995. 3. Ponudniki dobijo natančnejše informacije o delih, ki jih je potrebno opraviti, pri poslovodji Železnine na Ljubnem oz. poslovodji trgovine v Šmartnem ob Dreti. 4. Ponudba mora vsebovati: - točen naslov ponudnika in kontaktno osebo - popis celotnega potrebnega obsega- del s predračunsko vrednostjo vsega materiala, storitev in stroškov - rok izvedbe del - način plačila. 5. Rok za oddajo ponudb je 25.2.1995 na naslov Mercator - ZKZ Mozirje, Cesta na Lepo njivo 2, Mozirje, v zaprti ovojnici z vidno oznako JAVNI RAZPIS. 0 izbiri najugodnejšega ponudnika bodo ponudniki obveščeni v 10 dneh po poteku roka za oddajo ponudb. Investitor si pridružuje pravico izbrati najugodnejšega ponudnika, kar pomeni, da se poleg cene upoštevajo tudi drugi kakovostni kriteriji. OPRAVIČILO V 2. številki Savinjskih novic je prišlo v zahvali za Marijo Goričar do napake. Namesto priimka Goričar je bil naveden priimek Goričnik, kar je bilo napačno. Bralcem in naročniku zahvale se zaradi neljube napake vljudno opravičujemo. UREDNIŠTVO nnuBif POGREBNE STORITVE Ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: PREVOZ Z AUTO FURGONOM (VKLJUČNO NA UPEPELITEV) DEKORACIJA SOBE, POSTAVITEV ODRA NA DOMU IZKOP GROBNIH JAM POSTAVITEV ŽARNIH NIŠ UREDITEV KOMPLETNE DOKUMENTACIJE ODŠTEJEMO ZAKONSKO POGREBNINO Štiglic Jožica Radmirje 10, 63333 Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-029 POGREBNA SLUŽBA CVETLIČARNA MORANA d.o.o. Parižlie II/c. Braslovče Tel.& fax 063 721-667, 721-043, 720-003 Kompletne pogrebne /toritve Izdelavo vencev in o/tolih cvetličnih aranžmajev ter do/tava no dom Ureditev dokumentov Od/tejemo pogrebnino POSLUJEMO 24 UR NA DAN ZAHVALE V 71. letu starosti nas je zapustila naša sestra, teta in svakinja, Dragica URTELJ Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem za izraze sožalja, za darovano cvetje, sveče, sv. maše in za vse molitve ob njeni krsti. Posebna zahvala njenemu dolgoletnemu zdravniku dr. Širku, zdravstvenemu in strežnemu osebju bolnic Topolšica in Celje, kjer so ji lajšali bolečine zadnji mesec. Hvala g. p. Borisu za pogreb in lepe poslovilne besede, g. Tadeji in njenemu pevskemu zboru, nazarskim gasilcem, vsem praporščakom ter vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili k večnemu počitku. Vsi njeni V spomin dragi mami Mariji PLANOVŠEK roj. Klemenšek 6. februarja mineva leto dni, od kar je tiho odšla od nas naša draga mama, babica in prababica. Nepozabna bo ostala v naših srcih. Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu in jo hranite v lepem spominu. Vsi njeni $*ilU4Uu 1 lahko naročite po tel.: 832-306 OBVESTILA VETERINARSKO DEŽURSTVO 06.2. DO 12.2. KRALJ CIRIL, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-616-978 (841-410) 13.2. DO 19.2. LEŠNIK MARJAN, DR. VET. MED, MOZIRJE, TEL. 0609-616-978 (831-219) 20.2. DO 26.2. RUP MARIJA, DR. VET. MED., G. GRAD, TEL. 0609-616-978 (843-084) VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL.: 831-017, 831-418, 0609-616-978 IZDAJA ZDRAVIL: VSAK DAN OD 7. DO 8.30 URE. OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNK-T1H. c------------------------------------------------ ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. MATIČNA KRONIKA ZA MESEC JANUAR 1995 ROJSTVA: Rodilo se je 10 deklic in 9 dečkov. POROKE: Porok v mesecu januarju ni bilo. SMRTI: 1. Marija Goričar, 1912, Zgornje Pobrežje 21 2. Martina Tevž, 1990, Bočna 65 3. Matevž Završnik, 1931, Lenart pri Gornjem Gradu 20 4. Anton Levar, 1930, Bočna 78 5. Marija Erjavec, 1905, Raduha 41 6. Angela Rajter, 1929, Radmirje 71 7. Marija Krajnc, 1907, Ter 63 DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE 06.2. DO 12.2. LEVER PETER, PAŠKA VAS, TEL.: 885-150 13.2. DO 19.2. MAROLT MARKO, MOZIRJE, TEL: 831-877 20.2. DO 26.2. TRATNIK FRANC, PUSTO POLJE, TEL.: 831-263 V PRIMERU, DA SE DEŽURNI NE JAVI DOMA, POKLIČITE TEL. 441-242 ALI 25-841, KJER DOBITE VSE POTREBNE INFORMACIJE. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. JQotnji QtnA Uprizarja: A. T. Linhart - E. Mavrič TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI Luče, petek 10. 2. ob 18.00 uri Nazarje, sobota 11. 2. ob 18.00 uri Mozirje, nedelja 12. 2. ob 16.00 uri _______________Vabljeni! KINO MOZIRJE II. IN 12.2.1995 LJUBIM TEŽAVE - ameriški film - romantična drama, 1994 (I Love Trouble) Režija: Charles Shyer Glavne vloge. Julia Roberts, Nick Nolle Izkušen novinar so mora ponovno dokazovati ob mladi, silno podjetni novinarki konkurenčnega časopisa, s katero pričneta laziskuvati zgodbo o sumljivem iztirjenju poštnega vlaka... Za ljubitelje večnega rivalstva (in ljubezni) med spoloma 18. !N 19.2.1995 KO MOŠKI LJUBI ŽENSKO - ameriški film - ljubezenska drama, 1994 (When a Man I oves a Woman) Režija: i ms Mandoki (■lavni vlogi \iu!v l.a.ua Mog Rvali Pod fasado idilične dl užine se skrivaju pi obletni materinega prikritega alkoholizma in očetovih pogostih službenih odsotnosti. Predstave so ob sobotah ob 20. uu. ob nedeljah ob 17. uri. Vstopnina. .150,00 SIT KINO NAZARJE ::1TCJN;;. 12:2.1995 NEPOSREDNA NEVARNOST • ameriški film akcija. 1994 (Clear and Present Danger) Režija. Philip Noyce Glavne vloge- Harrison Ford, Willem Dafoe, James Fail Jones Neposredna nevarnost je nadaljevanje filma Patriotske igie, ki ie po romanu amci iškega romanopisca Toma Clancyla vpeljal novega junaka, talnega agenta Jacka Ryana, ki se ponovno znajde v vrtincu sklivnustne spletke. Bori se proti kolumbijski narko-mafiji. 18. IN 19.2.1995 VIKEND Z BERNIJEM 2 ameriški film - komedija, 1992 (Weekend At ßernie’s 2) Režija: Roben Klane Glavne vlogi- Andiew McCaithy, louathan Silverman Nadaljevanje pred Seti tudi pri nas zelo popularnega, zelo simpatičnega Vikenda z Bermjem I. Oba yappieja en dan po koncu olioškc zabave ugutovila, da je Bernie še vedno živ... Predstave so ob sobotah ob 20. uri, ob nedeljah ob 17. uri. Vstopnina 350,00 SIT. KINO LJUBNO OB SAVINJI jj IN 12 2.1995 LEVJI KRALJ ameriški Film - risanka, 1994 (The Lion King) Režija Rogei Allere, Reb Minko!! Songi Tim Rite. Ellon John Glasovi Rowan Atkinson. Whoopi Goldberg, James Hail Jones Levček Simhra si mora v džungli ob zavistnem kialjcieni biatu izboriti prestol... Nova uspešnica i/. studia Walta Disneya, pivu posneta po izvirnem scenaniu, je nov biser po risankah Lepotica m zver ter Aladin. 17. IN 19.2.1995 KO MOŠKI LJUBI ŽENSKO - ameriški Film ljubezenska drama. 1994 (When a Man Loves a Woman) Rivi|a I ms Mandoki Glavne vloge- Andy Garcia Meg Rvan Pod fasado idilične družine se skrivajo piohlcmi materinega pnk-ntega alkoholizma in očetovih pogostih službenih odsotnostih. Predstave so ob sobotah ob 20. uri in ob nedeljah ob 17.30 uri. Vstopnina 350,00 SIT; KINO GORNJI GRAD 11.2.1995 ijjljjH LEVJI KRALJ - ameriški film - risanka, 1994 (The Lion King) 18.2.1995 |ilj j KO MOŠKI LJUBI ŽENSKO - ameriški film - Ijtrižezenska drama, Man loves a Woman) ' ' Predstave so ob sobotah ob 1.8. uri. Vstopniria .100.1)0 Sil OGLASI radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 radio alfa d.o.o. PROPAGANDNA AGENCIJA Trg mladosti 6 63320 Velenje telefon (063) 851 788 telefax (063) 85T788 VAS SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 1C7,8 Mhz UmSjŠTVOPODPBtAH Razrez, obdelava in vgraditev marmorja in granita UGODNA PONUDBA: - nagrobnih spomenikov, tudi obnovo starih • okenskih polic, tudi po naročilu ' kapnic Valentin Podpečan, Šalek 2D ' tjokov _ Velenje, Tel. 063/857-558 Š^OVi» Uradne ure za stranke: kuhinjskih pultov vsako sredo od 7.00 do 17.00 Kinološko društvo Mozirje Ljubitelje psov v Zg. Sav. dolini obveščamo, da se prične tečaj po programu A in B v nedeljo 5.3.1995 ob 10 h na vadbišču v Varpoljah. Mozirje in Ljubno ob Savinji tel: 832 01 1 in 841 267 VELII^i IZPILA, PCCLNE CENE LALIATCLJI nec ir EU PEČI SIME CCPILCI HANSA VELIEA IZPILA EAEV IN LAECV VELIEA IZPILA LEČI IN P1AECNJEP GOTOVINSKI POPUST UGODNE CENE SE PRIPOROČA IZOLES MOZIRJE 832-011 IN HELKO IZOLES LJUBNO 841-267. OGLASI RUMENILO _ _ _ _ _ _ __ _ _ _ ., 'Elkroi Proizvodnja modne konfekcije, d.d. Mozirje SPREMEMBA JAVNE PRODAJE ki bo 14.2.1995 v kolekcijski sobi Elkroj 1. Iz seznama osnovnih sredstev se izvzamejo naslednja osnovna sredstva Zap. št. Osnovno sredstvo Inv. št. Cena v DEM 1. rigličarka singer 2. likalna preša za likanje 135 500 pasu TEST HBS-T 3. likalna preša za likanje pasu 419 1.000 TEST HBS-T 499 1.000 4. likalna preša za likanje pasu 9 TEST HBS-T 412 1.000 5. NECCHI rigličarka 420-100 2846 400 2. Na novo se v seznam vstavijo naslednja osno- vna sredstva: 1. rimoldi ki. 329-12 - žeparica 96 1.000 2. rimoldi ki. 327 - entlarica 267 1.000 3. diirkopp ki. 211 91 1.000 4. diirkopp ki. 211 239 1.000 5. diirkopp ki. 211 10 1.000 6. diirkopp ki. 211 2857 600 Občina NAZARJE objavlja NATEČAJ ZA OBLIKOVANJE NAJBOLJŠEGA PREDLOGA ZA GRB IN ZASTAVO OBČINE NAZARJE 1. Predmet natečaja je oblikovanje grba in zastave občine Nazarje. Pri oblikovanju naj se upošteva naravne in kulturne značil nosti območja nazarske občine. Predlogi naj vsebujejo grafične rešitve v barvnih kombinacijah. 2. Avtorji naj predloge pošljejo na naslov: Občina Nazarje, Savinjska c. 2, 63331 Nazarje, s pripisom: ZA GRB IN ZASTAVO. 3. Rok za oddajo ponudb je 30 dni po objavi natečaja. 4. O izbiri najboljših predlogov, ki bodo nagrajeni, bodo ponudniki obveščeni najkasneje v 30 dneh po poteku razpisa. Direktor gostinskega podjetja, ki ima shirani sedež v Nazarjah, je svojim podložnikom menda nalil čistega vina o tem, kaj mora kdo delati in kaj spoštovati. To je seveda krasno, nekoliko nas skrbi samo dejstvo, da ima omenjeno podjetje določene obveznosti tudi do našega časnika. Upamo, da to ne bo glavni krivec izgube, o kateri se govori. Mi imamo sicer v rokavu rezervno varianto (nekaj lačnih ust), vendar se je število odprtih lokalov že tako zmanjšalo, da res ne vemo, kako bo. Doslej je bilo še vedno nekako, saj so se tako ali drugače prodajali lokali, kako pa bo jutri? (TO NI NAGRADNO VPRAŠANJE) Da so gornjegrajski komedijanti pravi "machoti" svoje obrti, najbrž nihče resno ne dvomi. Da jim je pa ljubi Bog navdihnil tudi nadnaravno moč spreobračanja, to dejstvo pa je bilo tudi za vsezvezdavo uredništvo cvetk dolgo časa skrivnost vere. Na sobotni predstavi Matička smo nemalo presenečeni opazili celo prvega moža gornjegrajskega občinskega sveta. Glava omenjenega organa je po četrt stoletja ponovno našel pot v kulturni hram in pomislite, ni mu bilo žal. Še sreča, da kulturniki vsakodnevno kompenzirajo njegovo abstinenco. (ŽEJNI HODIJO SKOZI GOZD, PA NE VIDIJO DREVES) Pravijo, da se po oblasti ljudstvo prepoznava. Že mogoče. Debela dva meseca po lokalnih volitvah si cenjeni predstavniki davkoplačevalcev širom po dolini še vedno prebirajo zakon o lokalni samoupravi. Kaj kdo sme in kje so meje takšnih ali drugačnih pristojnosti. Za vse je menda kriv zakonodajalec, tako pravijo. Bi pa skromno pripomnili, da je bil zakon znan, četudi slab, že pred volitvami. Po toči zvoniti je prepozno. Če drugega ne, je pristojnost svetnikov vsaj poznavanje stolčkov, za katere so se potegovali. (PO JUTRU SE DAN POZNA, PO SVETNIKU PA... HM?) Na seji najvišjega organa mozirske občine so znova sprožili neprijetna vprašanja v zvezi s tamkajšnjo avtobusno postajo. Pa ne da avtobusi ne bi postajali. Ne, ne, to je že v redu. Pravzaprav postajajo kar preveč odločno, torej bi lahko rekli, da parkirajo. In kot kaže, jim na tej lokaciji izrazito pstreza, saj se jih okoli zgradbe, kateri je medtem menda začelo nekaj puščati, nagnete lepo število. Žal pa vsa vprašanja niso letela zgolj na parkiranje, ampak tudi na takšne malenkosti, kot so: kdo kasira najemnino, kdo je lastnik in podobno. Odgovornemu uredniku predlagamo, da se pripravi na večstransko prilogo pisem bralcev na omenjeno temo. (ZADNJI ČAS, DA ŠE KJE DRUGJE ZGRADIJO AVTOBUSNO POSTAJO) Na seji nazarskega organa, občinskega namreč, pa je padlo vprašanje v zvezi z dvema zvezdicama na žigu občine. Budno oko budnih svetnikov ju je odkrilo, še preden je župan štampiljko sploh začel resno uporabljati. Da bi bila koza cela in volk sit, je tajnik zvezdici z žiga preprosto -odrezal. In ni ju več. Škoda. Pa še petokraki nista bili... Slišati je bilo, da bo nazarski svet predlagal evropski uniji, da v primeru zvezdic na njeni zastavi postopa enako. (LEPI ZGLEDI VLEČEJO) (2uet6e ta farfnive && ftneverfetto nene&tiate * m božična kraja (Vilom v bicikeU (Nadaljevanje iz prejšne številke) Na policijski postaji... ...ni bilo nikogar. Očitno je dežurni šel v božične nakupe. S patrom, ki so mu vlomili v kolo, točneje - v zvonec in mu zmaknili ključ od zakristije, ki ga je skrbno skrival tam, da mu ga ne bi, nisva vedela, kaj bi. “Čujte, gospod pater," sem začel, "kaj ko bi vdrla v ključavnico ali pa razrezala kakšno steklo na oknu? Saj imate še kje kakšen ključ od teh vrat?" "Okna že ne bo nihče rezal! Kaj pa misliš?! Sto let stare vitraže bi uničeval..?! Hm, mogoče bi pa šlo, če stremo ključavnico..." Pa ni šlo. Trdovratna zadeva na masivnih vratih se nikakor ni hotela vdati. Farovška kuharica Celca kar ni mogla prehvaliti župnikovega sistema skrivanja ključa: "Kako neumno od vas, ki ste tako pozabljivi, da si ga niste zavezovali okoli vratu. Kako bomo pa zdaj v cerkev prišli?" In zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi: polnočnice bi skoraj odpadle. Ključa nismo našli, lopova takisto ne, le na dežurnega policaja smo naleteli v gostilni Pod smrekco. Hipoma smo ga zadolžili, da naj drži na očeh cerkvena vrata, za slučaj morebitnega vloma. Si morete misliti, da ga ni bilo nikjer videti. Pozneje je rekel, da zaradi tega, ker je pil, pardon - bil pod krinko. "Pa ravno tega zmazeta ste našli, da nam bo čuval farof!" smo ves predbožični dan poslušali kuharico Gelco, ko smo iskali prostor za polnočnice. Sosed Miha, ki je prikolovratil okoli in me vprašal, če sem mu vrnil lopato, je predlagal kulturni dom, kot čudovit prostor za božični obred. "Ne bo šlo..." so rekli iz njegove stranke, nekam jezni nanj. Verjetno se jim je izkazal kot zelo dobrodošla pomoč, ki nič ne naredi. Nakar je predlagal: "Potlej nam ne preostane drugega..." "Kaj?" smo ga pogledali z župnikom vred. "Pod smrekco!" je rekel. "A v gostilno? Si nor?! Dete božje naj se nam letos rodi pod šankom? Ne pride v poštev!" se je razkurila Gelca. Župnik pa, večji flegmatik kot ostali, malo potuhta in reče: "Mislim, da z obredom ne bo nič..." A ko vidi razočarane poglede prenekaterih prisotnih, doda: "Maša mora biti na posvečenem prostoru. Dokler ne pridemo v cerkev, z njo ne bo nič. Najbolje bo, da greste v sosednjo vas po zakramente. Zvečer bi se pa le še zbrali in kakšno zapeli Pod smrekco." To je sprožilo reakcijo. Tonč, gostilničar, se je koj ogrel za nekakšne polnočnice pri njem. Zvočnike je napeljal ven in prek posnetih kaset predvajal vabljenje - zvonovi so se čuli skoraj tako dobro kot iz zvonika. "Hja, ne bi si mislil," si je govoril, "res si ne bi mislil. Saj ne rečem, ljudje res radi zavijejo v gostilno po maši. Ali pa jih pogostim, ko pridejo na sedmino ali se ženijo. Zmeraj je veselo. Toda, da bi jih pa kar takole direkt vabil, to pa še ne!" Ljudje, ki so bili prej pri maši v kakšni od bližnjih cerkva, pa tudi tisti, ki ne, so se zvečer zgrinjali proti gostišču. Le Gelca je negodovala: 'jezusnamarička, kam gre ta svet! A ste vsi ob pamet?! V gostilno na božični večer..." Tonč je še obesil opozorilno tablo pred vrata: Petarde čim-prej odvrzite, da ne bo moten nered! Izstrelitvena rampa za svetlobne rakete je na terasi.., in postavil redarja Marjana pred vrata, da je prihajajočim delil pesmarice. In že so se slišale Rajske strune zadonite, kar me Miha vpraša: "Ti, kaj misliš, zakaj je Marija na vseh slikah z Jezusščkom tako žalostna?" "Ne vem, bo že zaradi tega, da zgleda bolj svetniško..." "Ne bi rekel. Po moje si je želela deklico." Ko bi videli Gelco, kako naju je pogledala. Ledene rože so ji zacvetele na očalih. Peli smo Tam stoji pa hlevček, kar me spet dregne Miha. "Kaj je?" 'Ti, a veš, da je Šilčkov Janez na divje ustrelil srno?" Nisem vedel. 'Ja kako pa ti to veš?" 'Je bil pri spovedi tako glasen, da se ga je slišalo pet klopi daleč iz spovednice. Pa veš, koliko mu je župnik naložil za ubito srno?" "Ne!" "Šest jurjev. Je rekel, da več ne da, ker je polna šiber..." Iz Gelcinih očal se je kadilo, tako je šibala strele iz oči proti nama. (Konec v naslednji številki) Žan vici po gorn/esftvin/sito REČIČANOVA ŽENA RODI... Jože, ki ima že pet otrok, nestrpno čaka na izid novega poroda. Nazadnje se prikaže medicinska sestra, ki mu reče: -"Čestitam vam, dobili ste sedmega otroka!" -"Eee... najbrž ste hoteli reči ’šestega’...1“ -"Da, šestega tudi!" SLIKARSKA KOLONIJA V LUČAH -"Gospa, ali lahko naslikam vašo kravo?" vpraša slikar kmetico. -"Bolje bi bilo, če je ne bi. Krava je že šest let rjava, pa naj takšna kar ostane, saj smo se je že navadili." PRI FIZIKI -"No, Jurček," reče učiteljica, "ti nam boš pa kaj več povedal o treh Newtonovih zakonih!" -"Pri zgodovini smo se učili, da je bil vse življenje ledik!" NEZVESTA MOZIRJANKA Suzanin mož se iznenada vrne domov in odkrije neznanca v omari zraven zakonske postelje. -"Kaj pa vi tu?" zaprepaden vpraša ljubimca. -'Ja, nekje sem se pa moral skriti..." SAVINJSKA GOSPODINJA Mama zakliče hčeri: -"Pojdi v shrambo in mi prinesi pivsko steklenico, na kateri piše kis. Notri je borovničev sok, ampak vseeno poduhaj, če ni mogoče špirit..." KRIŽANKA REŠITEV KRIŽANKE IZ 2. ŠTEVILKE: n. Apolon. Paloma. Ariman, rag. DO. Adonis. gotica. ekonom. ženin. rinolog. Nace. apostrof, kap. Ta. Eigen. Za, orka. kanibal, sončarica, rt. IA. tloris, ovacije, lina. Yojarin. etan. MINI SLOVARČEK: AKRIT : Rimski konjenik, graničar v starem Bizancu KALE : Naselje pri Žalcu ONTAKE : Ugasli vulkan na Japonskem ŽETALE : Kraj v Halozah Rešitev zlogovnice iz 2. številke: KJER OSEL LEŽI . TAM DLAKO PUSTI. PIRAMIDA 1. Avstrija 2. Ploščinska mera 3. Oranžada Glavno mesto Italije (orig.) Del pohištva Slovanska boginja smrti 7. Pripadnica plemena indoevropske jezikovne skupin« 8. Cevaste testenine 9. Kulturno gibanje v letih 1800- 1830 9 1 2 3 4 5 6 3 7 8 Rešitev : e^guewoj 'juoje^ew E^jUEWoy euejow ejewo Eiuoy ejo 'je 'v OGLASI MALI OGLASI OBVESTILO OGLAŠEVALCEM! Obveščamo vse oglaševalce, da je izključena možnost komercialnega oglaševanja v rubriki MALI OGLASI. Ta rubrika je namenjena izključno relaciji "bralci - bralcem". Zato pa smo kot novo možnost oglaševanja uvedli novo rubriko z nazivom MORDA IŠČETE PRAV TO... Cena 1 cm visokega stolpca širine 8 cm je 1.250,00 SIT. Vabimo obrtnike in podjetja, da izkoristijo ugodno možnost oglaševanja! iJlortia tötete prati to... IŠČEMO 2 KV KUHARJA, 2 KV NATAKARJA za Hotel Plesnik, Logarska dolina 10. Ponudbe pošljite na zgornji naslov. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Obiščite trgovino šivalnih strojev, gasilnih aparatov, plinskih gorilnikov, zaščitnih oblačil, gumbov, pribora za šivanje, tel. 831-109. ANTENE IN RTV SERVIS Ste slabe volje zaradi slabe slike na TV sprejemniku? Antenske instalacije, meritve in montaža ter RTV servis na vašem domu! Na voljo so tudi dekoderji za Filmnet s slovenskimi podnapisi. Prašnikar s.p., tel. 845-194. ■SERVIS IN MONTAŽA VSEH VRST OLJNIH GORILNIKOV Montaža toplotne in vodovodne tehnike. Škoflek Ivan s.p., Aškerčeva 54, Mozirje, tel. 832-550. Kvaliteta, servis, CENA : ISA 485/33 sle VLB 486/66dx2 VLB 486/80dx2 VLB 486/100dx4 PCI 486/xx + PCI 586/90dx ... 114.900 SIT ... 139.900 SIT ... 144.900 SIT ... 154.900 SIT ... 4.990 SIT ... 246.900 SIT Tiskalniki: HFl EPSON, FUJITSU. CD ROMi, Sound Blasterji,.. Comp.ak d.o.o. Efenkova 61, Velenje,Tel: 063/852-660 Fax: 063/852-346 Mali oglasi do 10 besed, poslani na kuponu iz zadnje številke Savinjskih novic, so brezplačni. Vsaka nadaljnja beseda 125,00 SIT. Mali oglas v okvirju 1/250,00 SIT. Mali oglas pod šifro: 1.250 SIT____________________________ Golf 1,3 B, letnik 86, prodam, Kupim rabljeno zračno puško, tel. 843-472 Stenšek tel. 832-687 Marko. Z 101, letnik 82, reg. do 4/95, prodam ali menjam za novejši tip, 843-454 zvečer po 7. uri, cena po dogovoru. Prodam nov zadnji odbijač za Kadet solza, tel. 831-198 Prodam nerabljen, vgradni, kombiniran gorenjski štedilnik, cena 60.000 SIT, tel. 832-696 Dvosobno stanovanje v Lučah prodam, tel. 844-021 zvečer. Telico friziko in sivko težko 300 kg v A kontroli prodam, 063/832-564. Peč za centralno kurjavo (novo) Sedušak Vransko prodam, tel. 843-074. Travnik v Devcah prodam, Duršak, tel. 831-534. V Žalcu ali Velenju najamem eno in pol ali dvosobno stanovanje za dobo dveh do petih let, tel. 832-404 od 10.-17. ure. Prodam Fiat Uno 45 fire, letnik 86, dobro ohranjen, cena 5.500 DEM, Martin Forštner, Dobrovlje 18, Nazarje Podarim lepo črno psičko, mešanico nemškega ovčarja in ptičarja, inf. na tel. 846-073. Ugodno prodam dobro ohranjeno kolo na 12 prestav, tel. 831-820. Prodam Jugo koral 45, 88/10, tel. 841-127. Prodam “Mont" bundo puhovko (novo) št. XXL, oranžne barve, cena 19.000 SIT, malo rabljene rollerje št. 43 za 7.000 SIT, tel. 832-984. Ugodno prodam spalnico, tel. 841-054 zvečer. Prodam dva kompresorja in žago za razrez hlodovine, tel. 841-177. V Gornjem Gradu oddam v najem hišo z bivalnimi in poslovnimi prostori, tel. 843-196. Prodam nov hladilnik Gorenje (srednja velikost), tel. 832-253 Tehtnico dvig 200 kg, Nacjonel mokni stroj, kotel 100 1 za žganjekuho ter mizarski virštat, ugodno prodam, tei. 841-194. Prodam Golf 1981, reg. do dec. 95, 841-173, Žunter Okonina Prodam namizni električni štedilnik na 2 plošči s pečico 65x30x35 cm. Snežne verige za VW hrošč, original, malo rabljene in žensko kolo poni s srednjimi kolesi, skoraj nov, tel. 832-057. Prodam nove zimske in letne gume z obroči za Fiat 750, tel. 843-228. Iščem instrukcije iz nemščine in angleščine 2x na teden za izpopolnjevanje jezikov, tel. 844-134. Letenje z dvosedežnim jadralnim padalom z Golt, 832-364 Dare. Prodam snežne verige za tovorni avto 20 col, tel. 831-409. Prodam zložljivi kavč in dva fotelja z mizo, tel. 846-042. Želim oddati 2 leti staro, zelo lepo nemško ovčarko, tel. 831-256. 2 kom platišča in prag za Z101 ugodno prodam, tel. 831-602. Iščem honorarno (pogodbeno) delo. Naslov je v uredništvu. Prodam jedilni krompir desiree (rdeč), tel. 832-523. • Zavarovalniško posredovanje pri avtomobilskih škodah Vleka vozil Odkup poškodovanih vozil Tel. 832-132,832-822,832-474 mm HLADILNIKOV i ZAMRZOVALNIKOV VSEH VIST ČE VAM SKRINJA TOČI, LEDENI, MENJAMO IZOLACIJO. V ČASU POPRAVILA ZAMRZOVALNIKA GA NADOMESTIMO Z DRUGIM. SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO PO KONKURENČNIH CENAH. SE PRIPOROČA TERGLAV MILAN, POLZELA 137,/A TEL. FAX: 063-720-138 TEL. 063-720-406 GOSTILNA NAPRODU Ter 42, Ljubno; tel: 841336 * od srede do nedelje vsak dan pice, vsak dan kosila, narezki, jedi iz divjačine * sprejemamo rezervacije za družinske praznike (jubileje, poroke...) in za praznovanja drugih zaključenih skupin... moka TIP 500 moka TIP 850 olje Zvezda sladkor 25/1 25/1 (na zaboj) 50/1 55.50 47.50 159,90 99,00 5 Ljubno ob e>3 tel: 841-512 vinji koruza KAN (avstrijski) NPK 15-15-15 (Kutina) MLEKOVIT 25 s p.d. 24,00 1.155,00 1.417,50 Kg brez p.d. 22,90 1.100,00 1.350.00 4.290.00 NA ZALOGI DOMAČ IN UVOŽEN SEMENSKI KROMPIR, VSE VRSTE SEMEN, MINERALNIH GNOJIL (5 kg, 10 kg, 20 kg), HUMOVITA, HUMUSA,... servis 45-deIni 6.990,00 (8 skodelic za kavo, 8 globokih krožnikov, 8 plitkih krožnikov, 8 desertnih, 1 oval, 1 skleda za solato, sladkornica, posoda za mleko) MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. e SAVINJSKA trgovska družba d.o.o. Žalec SPORT SHOP (NOVA AVTOBUSNA POSTAJA V MOZIRJU) TRENIRKE REEBOK cena samo 4.471,50 SIT Na zalogi tudi copati AIR MAX 2 po ugodnih cenah Celje - skladišče D-Per 7/1995 ill 5000002527,3 PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. znižanje športne konfekcije in obutve COBISS s d m I L C 11 o vas v Blagovnici Mozirje naročilnica f[mm časopis mice inieln"pfiirnek ulica hišna številka poštna številka kraj telefon datum podpis in si zagotovite -15% popusta pri naročnini, malih oglasih in zahvalah - sodelovanje v nagradnih žrebanjih - pripravljamo pa vam še nove ugodnosti! OSREDNJO KNJ. CELJE