Naši razgovori Dnnica B.: Zvezdici za mamico. Oj ti zvezdica, srebrno Morda čuje, moli zamc, se tvoj soj do nas blesti; morda tudi stadko spii* dej, li vidiŠ niojo maino, Morda — pa v pekoči skrbi dp), li svetiš zdajle nji? zame v dolgi noči bdi? Oj ti zvezdica, srebrno se tvoj šoj do nas blesti, daj, pozdravi inojo raamo. reci ji — naj mirno spi! Bogdaa: Ob zatouu. .\a zapadu je zarja rdeča. V daljavi ogiaša večerni se zvon. Solnce je v dalji tam zad utonilo, Pesem glasi se v dobravi, tam daleč, tain v sinji daljdni z oebesne vižine pa zvezdic nebroj svoje steze je zgubilo ... sveti po tihi Jirjavi. Stanko: KanarfeL. Rumcua ptička . v kletki veselo skaklja kot sredi ravnega polja njegova svobodna sestrička psstirička. Rumena ptička s kljunčkom si perje čehlja iu poje veseto: saj je doma, saj drugega doma ne pozua, v kletki rumena ptička. Dolenjka : Nadaljuj in išči opore pri dobrih novejžili pesnikihl Opažam," da na moč čislaŠ rime. Rima pri pesmi še daleč ni poglavitna stvar, in mladega pesnika rada zapelje, da zapiše nesmisel, ki pesem grdo kvari. Ker pravimo, da Vdo pobere >šila in kopita«, si zapisala zaradi rime: >so pobrala svoje pete«, kar ni niti lepo niti smiselno, Govordmo: pete pokazati, Če lcdo zbeži, uide, pa to v tvoji pesemci nima pomena. Saj nisi huda, če sem te malo prijel! Le nadaljuj! Stepan J. : Dragi Janez, pritožujež se, da ne nafeisnemo tvojih peami in sjpisov. Kakor pa si videl v 2. številki >Vrtca«, je y kotičku že tvoja povest: Gozdar-fiek in škrat. Poslal si tudi dve pesmici, v katerih opevaš pomlad, jn le-teh, vidiš, zdaj v zimskem času ne kaže priobčiti. To bi bilo prav tako. kakor če bi ti hodii o božiču z ragljo po vasi; ali če bi z gospodom učriteljem inajnlka meseca peli: Nesrečna zima mrazi me, mrazi me, ovbž! Zdaj razumes, kaj ne, zakaj še nisi zagledal v kotičku svojih pesmic? Vsaka stvar ob svojem Času, in nič preveč negtrpnosti, kar velja za vse. Pozdravljen in še piši! Danica 8.: Tvoja mamica spreinlja vsak tvoj korak v življenju z tju- • beznijo — in skrhjo. Želim ti, da bi mogla in smela vsak večer naročati zvezdi-cani, iakor si lepo zapela v pesmi: da naj mati zaradti tebe — mirno spi. Kaj boljšega iu lepšega svoji materi ne moreš pokloniiii. Pozdravi jo! Stanko : Kanarček se je nekoliko razšopiril, kaj ne? Ljubka ptička, kdaj žt; je pozabil na bratce, ki se gibljejo v svobodi na daVjaih Kanarskih otoiih! Če 1>| mednje zašel, saj bi ga niti ne prepoznali. Življenje v kletki ga je spreme- - — nilo na zunaj in znotraj. Bo gdan : Slabe strani «voje pesmice bi rad vedel; da precej čitaŠ, to vidim;