Šlev. 237. f Lin®!, V CelrleK dne 16. Otn 1921. Posamezna flevllka slane 1v50 Oto LflO LIL Naročnina za državo SHS: na mesec......Din 20 za pol leta..... .120 za celo leto .... „ 240 za inozemstvo: mesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno V Jugoslaviji . v inozemstvu. Cin 40 . 60 Cene Inseralom: Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 ln Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2'50, veliki po Din 5-— ln oglasi v uredniSkem dele vrstica po Din 6'—. Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan irvzemšl ponedeljka in dnčva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnina platna v gotovini. UredniStvo je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi se ne vračajo: nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva teleton 50, upravniStva 328. list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi uiici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. Odstop Davidovičevega kabineta. Ostavka Davidovičevega kabineta bo vso javnost zelo presenetila. Ne morda zavoljo tega, ker javnost morda ne bi vedela, da so se nasprotniki sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci z uporabo vseh mogočih intrigantskih sredstev trudili, da podminirajo Davidovičevemu kabinetu tla, marveč ker za to ostavko ni bilo nobenega stvarnega razloga. Vlada je vživala zaupanje parlamenta, v katerem je imela in ima za svojo politiko veliko večino, vživala je pa tudi zaupanje krone, ker se krona nikdar ni izrazila, da ne bi odobravala politike sporazuma, torej programa, ki ga je vlada izražala. Iz besedila Davidovičeve ostavke je nasprotno jasno razvidno, da je krona odobravala politiko Davidovičeve vlade, politiko sporazuma, reda in poštenosti in je izrazila le svojo zahtevo, da se sedanja koalicijska vlada razširi v koncentracijsko vlado. Iz tega bi jasno sledilo, da bo dobil mandat za sestavo koncentracijske vlade Ljuba Davidovič. Je pa za idejo sporazuma in za nadaljevanje politike, kakor jo je vodil Da-vidovičev kabinet, vladna kriza umestna, koristna ali celo potrebna, bo pokazala že bližnja bodočnost. Po našem prepričanju je sedanja vladna kriza sporazumu naravnost škodljiva in bo široka javnost v vsej državi, izvzemši samo korupcioniste in njihova glasila, sedanjo krizo smatrala ^ za popolnoma nepotrebno in seumestno. Sedanja vladna kriza ni parlamentarna, marveč jo je povzročilo samo intrigiranje tistih krogov iz opozicije, ki so se bali posledic zakona o pobijanju korupcije in so se kazali zadnje čase voljne pristati na politiko narodnega sporazuma samo zato, da bi postali deležni sovladanja in se na ta način izognili kaznim radi storjenih korupcijskih dejanj. Prav nič ne dvomimo, da bi razširjenje koalicijske vlade v koncentracijsko vlado s takimi elementi politiki sporazuma ne bilo prav nič pomaga-no, marveč bi ti intrigantski elementi v koncentracijski vladi politiko sporazuma samo slabili, intrigirali tudi v kabinetu samem, kakor so dosedaj izven kabineta, da bi se program Davidovičeve vlade, izražen v njeni deklaraciji v parlamentu ob njenem nastopu, pofrtičil. Če bi bila katerakoli opozicionalna skupina za program Davidovičeve vlade, bi bila to jasno in obvezno izjavila v narodni skupščini in ne bi se bila skrivala za poročili vojnih krogov in tako na umeten način izzvala vladno krizo. Proti velji krone je politika za narodni sporazum s krizo Davidovičeve vlade prišla v zastoj in če se kriza ne reši ugodno, obstoja nevarnost, da bo v državi brez vsake potrebe ena kriza rodila drugo, da se bo podaljšal dosedanji nezdravi in mučni položaj, v katerega je pahnil državo prejšnji Pašičev - Pribičevičev režim zloglasnega spomina. Mesto politike sporazuma, reda, poštenosli in pozitivnega stvarnega dela se bodo moči poštenih političnih strank izrabljale v politični borbi za zmago svojih idej, ki bi jih sicer že lahko uveljavljale. Saj se je že sedaj, ko je Davidovičev kabinet zastavil delo v omenjenem pravcu, opažalo, da je moral polovico svojega časa in svojih moči uporabljati za borbo proti intrigam in tako ni imel dovolj potrebnega časa na razpolago za stvarno izvajanje svojega programa. Sedanji položaj torej ne pomeni samo vladne krize, marveč tudi krizo nacionalnega sporazuma. Kriza je začela torej majati na temeljih, ki so za procvit države in zadovoljstvo narodov absolutno potrebni. Vsa javnost je naravnost koprnela po položaju v državi, kakršen je bil ustvarjen z nastopom Davidovičevega kabineta, pa še preden je mogel ta kabinet izvršiti vse glavne naloge, ki so potrebne za izvedbo sporazuma in še preden je mogel z novim proračunom ustvariti mo"nost za izvedbo svojih gospodarskih načrtov in zadovoljiti opravičene zahteve raznih kategorij, je moral prenehati s svojim delom. Davidovičev kabinet popolnoma uora-vičeno poudarja, da za posledice odkla- nja vso odgovornost. Če se vladi s tako poštenim programom, kakor ga je imel Davidovičev kabinet, delajo v njegovem izvajanju take težave, potem nobena poštena in resna vlada ne more svojega programa učinkovito izvajati. To, kar smo videli dogajati sc zadnje dni v borbi proti Davidovičevi vladi, ni bila nobena državna politika, marveč igračkanje z državnimi interesi. Iz političnega kaosa, ki je ustvarjen z odstopom Davidovičevega kabineta, se bo napravilo težko kaj boljega kakor volitve. Te pa bi bile prišle, in sicer kmalu tudi brez tega kaosa, zato pa z večjim izgledom na konsolidacijo države, ker bi bile prinesle sporazum, brez katerega si noben pameten človek ne more misliti in pričakovati boljših časov. Odgovornost za tak položaj pa ne nosi Davidovičev kabinet, ki ni do svoji volji podal ostavko! KRALJ ZAHTEVA KONCENTRACIJO ZA DOSEDANJO POLITIKO DAVIDOVIČEVE VLADE, Belgrad, 15. okt. (Izv.) Prav v trenutku, ko se je Davidovičevi vladi posrečilo premagati največje težave, ki so se stav-jjale sporazumu med Srbi, Hrvati in Slovenci, ko je šlo za tem, da se Radič pridobi za aktivno udeležbo pri reševanju državnih poslov, ko so se ustvarjali pogoji za izvedbo reda in zakonitosti, ko se je začel boj proti korupciji in ropanju državnega imetja, ko je vlada vse pripravila za predložitev invalidskega zakona in zakona o poljedelskih kreditih, ko je hotela urediti uradniško vprašanje, prav v trenutku, ko je bilo gotovo, da pristopi k rešitvi najvišjega državnega vprašanja in da di širokim državnim masam priliko, da se medsebojno razumejo, se je posrečilo intrigan-tom pridobiti krono na svojo stran, da zahteva odstop vlade sporazuma. Že nekaj dni prej je bila ta želja večkrat današnji vladi izražena po raznih velikih osebnostih, da je. sedaj čas primeren za odstop današnje vlade. Take vesti je prinesel z dvora predvčeranjem državni podtajnik v notranjem ministrstvu Marko Cemovič in te vesti so se zvedele tudi po Ljubi Jovanoviču. Davidovič in z njim celokupna vlada teh vesti ni smatrala za resne, temmanj, ker je bilo še včeraj Davidoviču rečeno na dvoru, da uživa zaupanje krone in more vlada mirno opravljati one dolžnosti, ki jih ji nalaga država, ker ima večino v parlamentu. Važen datum v današnjem položaju tvori snočnja avdienca zunanjega ministra dr. Voje Marinkoviča, kateremu je kralj rekel, da vsak dan pričakuje, da pride Davidovič in mu poda — ostavko. To dejstvo, da krona zahteva demisijo, so danes vsi vladni člani vzeli na znanje. Vlada prej o poročilih, ki jih je dobivala po drugih osebnostih, ni resno razmišljala. Toda, ko je kralj aktivnemu ministru, kakor je Marinkovič, sporočil željo, da odstopi, je vlada takoj razumela, da se je kriza stvarno pričela. Današnji dan je bil dan velikih posvetovanj v vladi. Predpoldne so bile seje v ministrskem svetu, na katerem so razmišljali o vsem položaju povodom vesti, ki jih je dobil zunanji minister, da naj vlada odstopi. Na seji je vlada sklenila, da gre Davidovič kot predsednik kabineta na dvor, da izve za razpoloženje krone. Kajti vlada v takem položaju ne more vstrajati, ker v neprestani skrbi za svoj položaj ne more pravilno in svobodno funkcionirati, Vlada smatra, da mora imeti čista tla, na katerih stoji. Davidovič je bil opoldne na dvoru, kjer je ostal do pol 2. Po vrnitvi iz dvora ni nič dejal. To je zelo značilno, ker je znano, da Davidovič sicer ne govori rad o avdienci, vendar pa vsikdar na kratko označi položaj kakršen je v danem trenutku. Pred Davidovičevim odhodom na dvor je bila seja demokratskega poslanskega lduba, na kateri je Davidovič konzultiral člane svojega kluba, ki so zastopali stališče, da se ostavka ne poda toliko časa, dokler se ista nc zahteva naravnost od Davidovica. Po vrnitvi ni o avdienci s svojimi tovariši nič govoril. Vsem je bilo jasno, da je kriza nastopila. Popoldne ob 3. uri je Davidovič sklical ministrski svet. Razpravljali so do 6. ure 45 minut. Po teh razpravah je odšel Davidovič na dvor in tam ostal do 7. ure 5 minut. Po vrnitvi je Davidovič kratko očrial položaj: »Podal sem ostavko.« Po Davidovičevi avdienci je bila seja ministrov, na kateri se je govorilo o razgovoru, j ki ga je imel Davidovič nad 20 minut na dvoru, Davidovič je sporočil vladi, da se vlada od tega trenutka nahaja v ostavki, da pa opravlja vse posle, dokler sc kriza ne resi. Besedilo ostavke se glasi: j-Vaše Veličanstvo! Ker mi je Vaše Veličanstvo izrazilo potrebo, da podam ostavko z namenom, da se razširi temelj za podaljšanje naše dosedanje politike miru, reda, zakona, borbe proti korupciji in končno sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci, dovoljujem si podati ostavko kabineta, — Belgrad, 15. oktobra 1924. — Ljuba Davidovič, predsednik ministrskega sveta. Belgrad, 14. okt. (Tzv.) Odstop Davido-! viča je bil sprejet z veliko resignacijo v vladi. Vsi razgovori, ki so se popoldne vo-| dili v vladi, so se gibali okoli tega, kakšno stališče naj zavzame vlada z ozirom na zahtevo krone, da Davidovičeva vlada poda ostavko. Bila so različna mišljenja. Kabinet se je strinjal v tem, da stoji krona pod vtisom intrig, kar se vidi iz tega, ker je krona te dni večkrat pozvala Davidovica indirektnim potom, da poda ostavko. Vlada ni hotela dati ostavke, dokler je krona naravnost ne zahteva. Sedaj ko je krona izrazila to zahtevo Davidoviču, je vlada to storila. Storila je to zato, ker ni hotela priti v takem položaju pred parlament in spraviti v spopad dva ustavna faktorja, namreč krono in skupščino. Vlada se je zahtevam krone pokorila in prepušča vso odgovornost za v položaju vsem onim, ki so krone jali za tak korak. Vladni krogi >- tijo, da je z današnjim Davidovi stopom presekana politika s Vse ono, kar sc je zgodilo z z o odstopu, vodi zdravo politiko : a na žalostno in nezdravo pot, to je na pot, ki vodi baš v nasprotno smer. Za vse posledice, ki bodo sledile iz tega, prepušča vlada vso odgovornost onim, ki so doveli do njene ostavke. Vlada bi se mogla še dalje vzdržati na temelju parlamentarizma pri življenju in bi se upirala vsem intrigam opozicije, toda ker je šlo za odnošaje kralja do parlamenta, se je vlada odločila, sprejeti njegovo zahtevo, prepuščajoč vso odgovornost onim, ki so krono na ta korak prigovarjali. Kakšen bo izhod z položaja, sc ne vc. Kriza je otvorjena. Zanimivo je naglasiti, da se je kralj odločil, da še enkrat d.l mandat Davidoviču, da poskusi sestaviti koncentracijsko vlado. Davidovič se hoče strogo držati parlamentarnega principa in namerava kralju odgovoriti, da se mora sedaj konzultirati skupščinski predsednik. Tako je položaj prešel v roke skupščinskega predsednika Jovanoviča. ki jc bil zvečer pozvan na dvor. O Jovanovičevi avdienci ni točnih vesti. Vendar pa, kakor je Vaš dopisnik izvedel od zanesljive strani, ni Jovanovič sprejel poskusa sestaviti koncentracijsko vlado. Jutrišnji dan bo zelo zanimiv. Poučeni krogi so prepričani in ravno tako tudi radikali, da do koncentracijske vlada ne bo prišlo, ker radikali sami delajo težave za koncentracijo. Radikali so namreč pripravljeni, priti z vsemi težkočami in ovirami, ki bi dovedle do dolge krize. Za to se smatrajo volitve za najverjetnejši izhod iz krize. Kdo bo vodil volitve še ni gotovo. Politiki blizu Jovanoviča menijo, da on ne bi sprejel takega mandata, ker značijo volitve napoved vojne sporazumu in Jovanovič ne bi hotel prevzeti nase sovraštva vsega ljudstva. Politične razmere postajajo na ta način z zahtevo po odstopu nevarne. Ostavka je v belgrajski javnosti vzbudila veliko vznemirjenje. Zanimivo je, da je belgrajsko občinstvo v komentiranju položaja zelo naklonjeno bloku. Kajti ideja sporazuma je tako zelo propagirana, da se je jasno videlo, da vodi vsaka politika brez sporazuma v propast države. Z novo ustvarjenim položajem vsled Davidovičevega odstopa so zadovoljni samo taki elementi, kot so Pašičeva skupina in samostojni demokrati. Toda samostojni demokrati niso posebno veseli, ker so že slišali, da nobena rešitev, ki pride iz današnjega položaja, ne bode taka, ki bi rehabilitirala moč Pribičeviča. Žerjava in njegovih pristašev. 0 položaju se zdi, da bo rešen najkasneje do 20. okt., ker mora biti tega dne | skupščina zbrana. V slučaju, da bi se vlada ne mogla še sestaviti do tega dne, se bn skupščina sestala in odgodila do dne, dokler vlada ne bo sestavljena. Zanimivo je naglasiti za razpoloženje vladnih krogov, da čutijo in javno govore, da je z zahtevo po odstopu Davidovičeve vlade zadet prvi ustavni faktor, to je skupščina in da je la kriza krepek precedens za razvoj razmer pri nas. — Kriza je forsirana največ zalo, ker se bo 20. okt. volilo skupščinsko predsedništvo in predsednik skupščine je po voli vnem zakonu predsednik volivnega odbora. Zato bi radikali z izgubo skupščinskega predsednika izgubili naj-jačjega organa pri volitvah. Ako ne pride do volitev, bi si vlada v skupščinskih odborih ustvarila zadovoljiv položaj, ker bi dobila večino in bi svojo politiko uveljavljala skozi vso dobo skupščinskega zasedanja. v Zagrebu. Zagreb, 15. okt. (Izv.) Danes popoldne se je tu razširila vest, da bo Davidovičeva vlada nocoj odstopila. Predsedstvo HRSS je prejelo to vest, ko je bilo zbrano na svoji seji. na Radičevem stanovanju. Vab dopisnik je nocoj govoril z več člani predsedstva HRSS o tej vesti. Zvedel je, da je predsedstvo to vest prejelo že popoldne, pa je ni vzelo za resno in sploh ni razpravljalo o njej. Člani predsedstva so bili mnenja, da bo ludi v slučaju nove kombinacije sedanji, vladni blok ostal edinstven in kompakten. Po njihovem mnenju bo dobil mandat za sestavo koncentracijske vlade, za katero edino gre, Ljuba Davidovič. Ne verjamejo pa, da bi taka kombinacija mogla končali z uspehom. Smatrajo, da bi bile v slučaju, da se za Davj-dovičem poveri mandat za sestavo vlade Pašiču, rezultat te akcije nove volitve. Na vprašanje, kakšni so razlogi za to spremembo, jo odgovoril tajnik HRSS poslanec dr. Krnjevič: hče bi g. Radič podal nevem kakšne izjave, bi se položaj razvijal, kakor se razvija sedaj. Svoj čas je dobil Ljuba Davidovič mandat za sestavo vlade, katero je sklenila podpirati HRSS, ko se je Radič nahajal še v Moskvi in ni podal še nobeno izjave, kakor jih je podal kasneje o parlamentarni monarhiji angleškega tipa. Za spremembo v vladi so povsem drogi razlogi.« Zagreb, 15. okt. (Izv.) Nocoj odpotuje v Rrlgrnd tajnik IIRSS dr. Krnjevič, Jutri in pojutrišnjem so imeli odpotovati tudi ostali poslanci IIRSS, ki bodo pa sedaj počakali na razvoj novega položaja, Sodba zemljoradnikov o krizi. Belgrad, 14. okt. (Izv.) Zemljoradniške »Novosti«, ki vodijo o delu vlade ostro kritiko z ozirom na današnji položaj, prinašajo danes sledeče zanimive stvari: »Najnovejši moment v razvoju krize kaže, kako je položaj težak in resen. Predvsem je vloga drugega ustavnega faktorja zelo delikatna in opasna. Sedaj se zopet govori, da je položaj v rokah dvora, čeprav je v njegovih rokah že šesti mesec. To znači, da naš parlamentarizem ne funkcionira dobro in da je položaj nenormalen, ker je vedno nevarno in nepravilno, da se krona toliko eksponira. Parlamentarna monarhija znači, da mora biti krona vedno krila s kako parlamentarno kombinacijo. Vpliv krone mora biti, toda v nobenem slučaju se ne sme čutiti. Pri nas pa jc ta princip že več mesecev pogažen. Sedaj je drugi ustavni faktor postavljen v nenormalen položaj, ki je neprijeten. Brez dvoma ima kralj pravico, da prvi presodi položaj in da izrazi vladi nezaupanje. Nihče ne bo zanikal, da je to pravilo omejeno z drugim parlamentarnim običajem. Ako se dogodi, kakor je sedaj slučaj, da krona nima zaupanja v svojo vlado, je prisiljena parlament razpustiti in poveriti sedanji vladi volivni mandat, ker je sicer težko izravnati nesoglasje med narodno skupščino in drugim ustavnim faktorjem. Odtod izvira opasnost za današnji položaj. Obstoja pa še druga nevarnost. Neznani so činitelji, ki silijo krono, da izrazi Davidovičcvi vladi nezaupanje. Ako je samo to, kar je naznačeno v Hadžičevi ostavki, je to zelo malo. Tam je rečeno, da sta država in vojska v nevarnosti vsled Radičeve propagande, vendar pa je jasno, da bo državna avtoriteta pogažena, ako ne gredo korupcionistični ministri pred sodišče in se korupcija najresnejše ne začne preganjati. Ako se korupcionisti rešijo zaslužene kazni, bodo krožili najfantastičnej-ši očitki. To znači v očeh ljudstva in sveta, da se je korupcija pri nas tako globoko vkoreninila, da se ne moremo več boriti proti nji. Je pa še tretji razlog, vsled katerega obstoja opasnost za današnji položaj. Brez dvoma je v miselnosti Radičevih mas mnogo negotovosti, toda so začele prihajati v pravi tok in izgubljati svoje verovanje. Radič, ki je absoluten gospodar hrvatskih mas, sedaj odločno postavlja no-•ye težnje. Danes je treba iti v Zagreb in hrvatske vasi in se prepričati, kako čvrsto je »razpoloženje za sporazum s Srbi. Brez S dvoma je bilo vse na najboljšem potu. Ako so bile nekatere težave in nekaj incidentov, so bili prehodne^ značaja. Odtod izvira veliko nezadovoljstvo, ker se Hrvatska odbija od Belgrada in ker se odbija na stranpota. Ako Davidovičeva vlada pade izven parlamenta, bo prišel odnos med Belgra-dom in Zagrebom v ostro fazo. In takrat se opravičeno Belgradu ne bo verjelo, ker izgleda, da ga vodijo tajne sile. Ako bi se ta situacija upoštevala, bi ne bilo treba sedanjega eksperimenta z Davidovičem. IMENOVANJA V DIPLOMATSKI IN KONZULARNI SLUŽBI. Belgrad, 15. okt. (Izv.) Kralj je snoSi podpisal ministru za zunanje zadeve ukaze, s katerimi pride v 1. skupino 1. kategorije dr. Otokar Hybaf kot poslanik v Tiran o, za stalnega vladnega kandidata v podonavsko komisijo se imenuje Danilo Daničič, z generalnega konzula na Reki dr. Spiro Pavlovič, dasedanji generalni konzul Filip Dobričic pa se upokoji; za generalnega konzula na Dunaju je imenovan sekretar pri poslaništvu v Londonu Konstantin Fotič, dosedanji generalni konzul na Dunaju Lazar Baljic pa se upokoji. Za generalnega konzula v Bratislavi je postavljen Franjo Svetiša, sedanji vodja presbi-roja. Za generalnega konzula v Solunu je imenovan Ivan Gerasimovič, sekretar pri zunanjem ministrstvu. Momčilo Jurišič, načelnik zunanjega ministrstva, je imenovan za poslanika v Atenah. Za sekretarja pri poslaništvu v Pragi je imenovan Grgur Peric, sedanji konzul v Bratislavi. NADAL.JNA MOBILIZACIJA NA ŠPANSKEM. Pariz, 15. okt. (Izv.) »Chicago Tribune. poroča iz Madrida, da je kralj podpisal odlok za mobilizacijo treh letnikov vojaštva. FRANCIJA IŠČE DENAR. Pariz, 15. okt. (Izv.) >Journak poro-fa, da namerava francoska vlada razpisati domače posojilo v znesku tri do štiri milijarde frankov. Posojilo bodo amortizirali. Obrestna mera znaša 5 procentov. NEVIHTA V AMERIKI. Nowyork, 15. okt. (Izv.) V Nikaragui bo divjali silni viharji in nalivi in napravili silno škodo Zrakoplov »Z. R. HI.« v Ameriki. Chaltam, 15. okt. (Izv.) »Z. R. ni.« javlja, da plove nad Novo Fundlandijo. Newyork, 15. okt. (Izv.) »Z. R. HI.« jo danes ob 1. uri 29 minut priplul nad Newyork. Ncwyork, 15. okt. (Izv.) »Z. R. III.« je odplul ob 2. uri 55 minut proti Lake-hurstu. Newyork, 15. okt. (Izv.) Ob 3. uri 11 minut je »Z. R. III.« priplul v Lakehurst. Berlin, 15. okt. (Izv.) Državni predsednik Ebert je poslal dr. Eckenerju v Lakehurst brzojavko, v kateri mu Čestita in pošilja pozdrave njemu in vsemu moštvu v zrakoplovu. Izraža nado, da bo Z. R. III. tudi v nadaljnih vožnjah dokazal nemško iznajdljivost. Berlin, 15. okt. (Izv.) Vsi listi pozdravljajo na uvodnih mestih posrečen polet Z. R. III. v Ameriko. Nowyork, 15. okt. (Izv.) Ko je Z. R. III plul nad Nevvyorkom je spustil dr. Eckert v mesto poslanico, v kateri pozdravlja mesto in ves ameriški narod. Divi se nad krasnim razgledom in veličastnim mestom in izraža nado, da bosta ameriški in nemški narod skupno delovala za napredek zrakoplovstva. Poslanico so lisli takoj objavili v posebnih izdajah. s!! i a „ IZSTOP IZ POPOLARSEE STRANKE. Rim, 15. okt. »Giornale d'Italia« objavlja pismo senatorja Libertinija, s katerim le-ta naznanja svoj izstop iz ljudske stranke. FILIP NALDI NA SVOBODI. Rim, 15. okt. Sinoči ob 10. uri so izpustili na svobodo Filipa Naldija, ki je bil obtožen, da je Filippelliju pomagal na begu. ZBOROVANJE VELIKEGA FAŠISTOV-SKEGA SVETA. Rim, 15. oktobra, Včeraj se je v palači Venezia vršila prva seja oktoberskega zasedanja velikega fašistovskega sveta. Navzoč je bil Mussolini in ostali fašistovski ministri, Mussolini je poročal o notranjem in zunanjem političnem položaju. Sklenili so, da se proslavi druga obletnica pohoda na Rim v velikem obsegu. 28. oktobra se vrši slovesna zaprisega milice kralju; ob tej priliki se zbero legije v Milanu in Rimu. 29. in 30. oktobra se vrše po vsej državi fašistovska zborovanja in druge prireditve, 31. oktobra aviatična manifestacija v Rimu. Na narod izdajo manifest. Iz zunanje politike. * Labonr Party v volivni borb}. Angleški ministrski predsednik Ramsay Mac Donald je imel 13. t. m. v Glasgovvu pred 3000 zborovalci volivni govor, v katerem je, burno pozdravljen, naglasil sledeče: Afera urednika komunističnega lista Wor-ker Weckley, Campbella, je malenkostna zadeva, ki jo je uporabila opozicija kot vzrok za padec vlade. Konservativci in liberalci so se prevarili, kajli delavska stranka uživa med ljudstvom splošno zaupanje. Delavska stranka je odpravila po nastopu vlade politični kaos. Takratni politični položaj Anglije je bil slabši nego položaj sovjetske Rusije. Opozicija je mislila pokopati delavsko stranko, toda pripravila si je sama grob. Posojilo sovjetski Rusiji je bilo spojeno z britanskimi interesi, kajti dve tretjini posojila bi takoj ostali v angleški kovinarski industriji ter gradbi ladij in drugih potrebščin za sovjetsko vlado. * Sestanek Reichstaga. Starostni voditelji parlamentarnih frakcij so sklenili, da se sestane Reichstag dne 21. t. m. h izrednemu zasedanju. Na tej seji bo precitana vladna deklaracija. — Nemška ljudska stranka (zunanji minister dr. Stresemann) je še pred par dnevi sporočil kanclerju dr. Marxu, da bo zahtevala razpust parlamenta, ako se nemških nacijonalcev ne bi sprejelo v vlado. S tem je hotela Strestmanno-va stranka pridobiti neodločne centrumaše za meščanski blok. Centrum je bil do predvčerajšnjem razdeljen, kakor nacijonalci 29. avgusta, in sani g. Mara ni vedel, kam se naj odloči. Cetrum je napravil igri konec s tem, da se je izrekla frakcija z ozirom na sedanji politični položaj za sedanjo vlado. Tako je parlamentarni položaj v Nemčiji razčiščen vsaj do prihodnje seje Reichstaga. * Bajka o podonavski konfederaciji. Avstrijski zunanji minister dr. Griinberger je v razgovoru s sotrudnikom lista »Sonn-und Montagszeitung« odločno zanikal vesti o nagibanju Avstrije v neko smer oziroma njeno udeležbo pri podonavski konfederaciji. Avstrija sklepa na vse strani prijateljske pogodbe in trgovske pogodbe, kar je najboljši dement. Sicer bi pa taki koraki nasprotovali ženevskemu paktu, ki je zgrajen na podlagi popolne samostojnosti Avstrije. Tudi ne trpi avstrijska produkcija enostranskih vezi, ker mora imeti dostop na vse strani. Angleško - turški spor. Nedavno je zahtevala angleška vlada v posebni noti od Turčije, da nemudoma evakuira posamezna področja Mezopotamije, ki so jih zasedle Kemalove čete. Turčija je odgovorila zelo nepovoljno in v Londonu so mnenja, da je Turčija postala naravnost predrzna, ko zagotavlja, da ne bo zapustila Iraka. Turčija je prosila Društvo narodov za intervencijo, naglašujoč, da je Anglija kršila status quo na meji Iraka, ker se Turčija nikdar ni odrekla Mosulu. Angleži se trudijo Turkom dokazovati vso te-žino angleških ukrepov. V tem slučaju bi započela Anglija z 28 v Mezopotamiji staci-oniranimi zračnimi eskadrilami in eno četo večjo akcijo. Medtem poročajo iz Carigrada, da hoče turška vlada storiti vse potrebno, ker se noče udati pritisku angleške vlade. V Londonu mislijo, da so: pokret v Maroku, potlačeni nemiri v Sudanu, napad Turkov v Mezopotamiji in borbe Vahabitov proti Faisalovi dinastiji en sam pokret proti zapadno-evropskemu in krščanskemu vplivu v severni Afriki in sprednji Aziji. Ti dogodki na vzhodu so le doknz, iz kakih razlogov se je Mac Donalcl tako hitro odločil za volitve. London, 15. okt. (Izv.) Britanska vlada je pristala na to, da se predloži angle-ško-turški obmejni spor na Iraku Društvu narodov na razsodbo. NOVA PRAVNA AKADEMIJA. Žeucva, 15. okt. (Izv.) V Ženevi so ustanovili akademijo za primerjalno pravo. Akademija se bo posebno prizadevala za izenačenje privatnega prava v raznih državah. VSTAJA NA KAVKAZU. Pariz, 15. okt. (Izv.) Mohamedanci na Tiflisu so sc uprli. Kurdi so udrli v armenske obmejne kraje, kjer more in ropajo. POSOJILO ZA NEMČIJO. Newyork, 15. okt. (Izv.) Ameriki določeni del nemškega posojila je bil v kratkem času podpisan. Podpisali so za 500 milijonov dolarjev več kakor je bilo določeno. Pridobivajte novih naročnikov! Polotok Arabija spada med doslej še zelo malo proučene dežele. O tem, kar se dogaja v področju, naseljenem po Arabcih — in najsi je to v Aziji ali v severni Afriki — izvemo le malo in zelo nezanesljivih poročil. Kriva je temu deloma razlika med našo in arabsko kulturo, tuje zveneči jezik prebivalstva in njega nezaupljivost napram tujcem. Avgusta smo čital i o vpadu Vahabitov v Transjordanijo. To je neke vrste arabska država vzhodno od Jordana in Mrtvega morja približno do železniške proge Damask-Medina, tzv. svetopisemski Moab. Glavno mesto je Am-inan in prebivalstvo šteje okrog pol milijona duš. V treh župnijah živijo tudi katoličani. Transjordaniji stoji na čelu. emir Abdulah, sin hedžaskega kralja Husseina. Sicer pa je dežela pod protekloratom Velike Britanije. Z Vahabiti smo že zadnjič seznanili naše čitatelje.. Omenili bi še lahko, da sta se borili za prvenstvo v pokrajini Nedšed dve pustinj-ski dinastiji: lbn-Saud in Ibn-Rešid. Prva je vladala na jugu, druga na severu. Zdi se, da je rodbina Ibn-Rešid žrtvovala precejšen del svojega vpliva v korist svoje tekmovalke. Dokler je spadala Arabija še pod Turčijo, sta delala oba emirja carigrajskim sultanom velike preglavice. Če je hotel sultan pobirati davke, je moral poslati v Nedšed posebno vojaško ekspedicijo. Nedšed je v zemljepisnem oziru srednji in severni del arabskega polotoka. V tej pokrajini bivajo skoro izključno nomadi, le v obroblja žive tudi mali kmetovalci, znani Fe-lahi. Med temi se vrše ljute borbe, in Felalii si morajo svoj miren obstanek oziroma lastninsko pravico do pridelanega sadeža odkupiti s posebnimi, »dajatvami prijateljstva«, imenovanimi »kufe«. Nomadi se delijo v notranjosti dežele na mnogo plemen. Na jugu ži- vi veliko pleme Šomar, severno od tega pa plemo Aneze. Nad vsemi plemeni vladata emi-ra lbn-Saud in Ibn-Rešid. Vpad Vahabitov v Transjordunljo so odbili angleški letalci. Ali so bili to res Vahabiti, je težko določiti, ker noinadizirajo daleč proč od Ammana. Sicer je pa označba Vahabiti zbiralna označba za vsa plemena v Ned-šedu. Ako gre v resnici za Vahabite, nastane vprašanje: Kaj jih jc napotilo k vpadu v Transjordanijo? Ali je veljal emirju Abdul-nhu? Ali pa morda angleškemu protektoratu? Po kratkem odmoru ,so se vrgli Vahabiti na Hedžas, kjer jo Hussein — očo emirja Abdul-nha — kralj po angleški milosti. Njegova vlada je zbežala v Džcdo in kralj Hussein je prosil Angleže, naj prestrašijo Vahabite z bombami iz svojih aeroplanov. Ilussein se je le težko odločil, prosili za pomoč Angleže, saj je bila vsa njegova politiku usmerjena v strem- ljenju po čim večji neodvisnosti Arabije od Angležev. Mož je imel tudi svoj načrt: združiti vse azijatske Arabce v eno kraljevino, ki bi služila njegovim dinastičnim aspiracijam. Taka politika pa Angležem nikakor ni bila po volji. Angležem gre za ojačenje njihovega vpil-va na arabskem ozemlju, saj to je most, ld vodi od Sredozemskega morja do Indije. Arabci si žele državnega edinstva. Konee turške nadvlade smatrajo kot velikanski napredek, zato jim gospostvo Angležev in Fran* ■ cozov prav nič ne gre v glavo. Pod Turčijo je bila Arabija vsaj enotna, sedaj je pa razdeljena. Tako je na severu razpadla Sirija (francoski manelat) v štiri tzv. države: Libanon, Alepo in Damask tor dežela Druzov. Ob Sirijo meji na jugu angleško interesno ozemlje! Transjordanija in Palestina. Na vzhodu se razprostira Mezopotamija (Irak). To je »samo-stoj n a c država, kateri načeluje emir Faisal, sin kralja Husseina. Irak je popolnoma odvisen od Anglije. Aprila t. 1. je ratificiral me-zopotamski parlament posebno pogodbo z Anglijo, ki daje temu državno-pravnemu odnošaju trdno obliko. Večina prebivalstva je proti omenjeni pogodbi. Mnogo poslancev, ki so zanjo glasovali, je bilo ustreljenih. Turška odpoved glede kalifata se zdi Arab-cemcem kot važen korak k narodnemu edin-stvu in politični samostojnosti. Kalife iz rodu Osmanov so vedno smatrali uzurpatorjem, češ, da more biti kalif le Arabec iz rodu Koreišitov, Hussein se je dal proglasiti za kalifa, ali splošno se ga ne priznava. Ker se razsultan Vahi-dedi in razkalif Abdul Medžid nista odpovedala svojemu dostojanstvu, imajo muslimani hkrati tri kalife. Hussein si je znal pridobiti med Arabci velik političen vpliv, vprašanje pa še vedno ostane, da-li se mu l>o posrečila državna združitev vsoli plemen. On je izvrsten politik in državnik, ali manjka mu denarja. Brez denarja pa med Arabci ni mogoče shajati. Dr. Joža Glonar: »Kulturtresger«. »Tiefer tiflngenk V obnovljenem »Letopisu Matice Srpske« je profesor ljubljanske univerze dr. M. K o s i c čutil potrebo, da kar v prvi številki v Članku »Narodno jedinstvo« pozdravi narod, med katerim živi in katerega sinovo bi naj uoil, s sledečo ekspekto-racijo: »Slovenci 60, kajpak, za državno edinstvo (če pustimo na stran ureditev države, t j. njihov avtonomizem), toda oni niso za narodno edinstvo, ker niso za kulturno skupnost. Za državno edinstvo so zato, ker vedo, da bi brez moči velike države prišli pod Nemce in Italijane, kjer bi ne samo ne bili razdvojeni, ampak potisnjeni v ozadje in strti. Oni vedo, da njihova industrija (ki je po kapitalu zvečine še vedno tuja, avstrijsko-židovska, po delavnih močeh in deloma po upravnem osobju pa slovenska) potrebuje naše trge, za kar jim plačujemo visoke zaščitne carine, in da bi se brez tega njihov proletarijat moral po večini izseliti, sijajno plačani upravni per-sonal pa bi ne bil sestavljen od Slovencev, ampak Nemcev in Italijanov. Dalje vedo, da potrebujejo za preostanek svojega »aka-demičnega proletarijata« veliko državo, saj so tudi v Avstriji bili »liferanti beam-terije«, drevesnica za »dvorne svetnike« itd. Vojno moč naše države bi radi porabili za to, da bi osvobodili svoje brate od Italije, da bi dobili v roke vse ugodne položaje velikega pristanišča Trsta, svoje »kulturne individualnosti« pa ne marajo žrtvovati. Oni ne potrebujejo velike skupne književnosti, kajti kdo ve aH bi v njej vedno bil kak »Kranjac« naš največji lirik, eseist, dramatik itd. Oni ne potrebujejo skupne znanosti, ker bi potem ne bilo monopolnih stolic za jezik, konkurenca po kvalifikaciji bi bila mnogo širša in kdo v% kako daleč bi kdo prišel, oziroma kje bi ostal. Slovenija je rezervirana, na podlagi posebnega jezika, za Slovence (naa par Srbo-Hrvatov in Rusov je izjema, ki jo jo rodila potreba, ker nimajo svojih ljudi niti z mnogo bolj skromnimi kvalifikacijami), vse druge pokrajine pa so njim odprte na podlagi državnega edinstva. Narod, ki po sUijustvaijasyfii^ verzo_Uiakadernno (t.^zpanstvenoLjlru- šfijTjIpTj^ akaoemijo), in to za pokrajino, ki nima niti milijona ljudi, torej že proti vsaki, ekonomski racijonalnosli, ki ustvarja svojo posebno znanstveno (in to na stroške skupne države!) in prevodno književnost, tak narod kaže dovolj jasno, da hoče ostati posebna kulturna enota, torej poseben narod. Dočim hoče skupno državo in reklamira obenem pravico samoodločbe, izgub-; Ija iz oči, da je že zavzel stališče proti državni skupnosti, in da je enako od volje ostalih delov, oziroma narodov v tej državi odvisno, pod kakimi pogoji še hočejo živeti v tej skupni državi. Napram Hrvatom imamo prašanje državne ureditve, napram Slovencem pa so prašanjo kulturne skupnosti, torej glavnega pogoja za ustvaritev enotnu nacije. Hrvaško prašanje se rešuje nn državno-pravnom terenu, in z uvedbo skupne pisave, vsaj za znanost in lepo književnost, počasi tje lahko izvrši proces popolne nacionalne asimilacije. Slovenci so kulturno corpus separatum in če se bo za-dovolilo njihovim željam, pa imamo že tudi politično avtonomijo. Tcda, tedaj nastane vprašanje: lcaj sili nas Srbe, da ostanemo pod takimi pogoji skupaj ž niimi in da se zaradi njih eksponiramo proti dvema velikima in naprednima naeijama, proti Italijanom in Nemcem? To prašanje treba postaviti.« Na to praš'anie je odgovor lahek: kadar bodo Slovenci amputirani in ko bodo Hrvatje, kar jim Kosic obeta, smeli v latinici natisniti le še kakšnega "»Zagrebečkega šoštarja« ali kak molitveni!:, bo prišla vrsta na Srbe, ki bodo brez prijateljev, brez bratov na svetu. In tedaj bo prišel kak socijolog kakšnega res velikega naroda, recimo italijanskega, in bo Kosičevim potomcem, ali že njemu samemu razlagal 'm, kar razlaga on sam tukaj nam Slovencem in — Hrvatom. Kcsič je izrazit tip nacljo-nalno saturiranega Srba, ki danes nima nobenih idealov več. Poleg tega pa je tako utonil v političnih ideologijah, ki jih v obliki »socijologije« učijo eksponenti narodov, ki so res veliki, da mu je problem malega naroda sploh popolnoma tui. On namreč ne vidi, da so v konceptu njegovih učiteljev Srbi sami — majhen narod! Zato je zajahal visokega konkvistadorskega konja in godrnja, da se Slovenija ne da tralc-tirati kot nekaka srbska kolonija. Saj ni prvi! Že pred vojno nam je previden moik Scotusa V i a t o r j a in južnjaška kle-petavost T r e s i č a - P a v i č i c a rnzode-la, da bomo ob ujedinjenju južnih Slovanov naši »brači« samo dobrodošel kompenzacijski objekt pri obračunu z Italijani! In danes se zgraža Kosic, da se ostali Slovenci, kar jih je po tej dovolj krvavi amputaciji še ostalo, na ijubo taki »bračfc, kakor jo reprezentira on, kratkomalo ne —-»uekopdjo«. Njegova zahteva, da naj na ljubo nekim imaginarnim dobrinam bodočnosti kar črez noč podremo in zažgemo vse, kar smo z našimi predniki vred ustvarili z vztrajnim naporom stoletij, ni samo pjotikulturna, ampak naravnost barbarska. Pri tem pa se še predrzne očitati nam nekako parazitstvo na državnem denarju! Da nam država plačuje našo znanstvcno li-teraturo, ki je za Kosiča že po svoji eksistenci protidržavna? Kaj mar ne dajemo cesarju, kar je cesarjevega? Da so nam odprta vsa mesta po državi? čemu bi nam he smela biti? Posebno, če lahko z veČino državljanstva govorimo v njenem materinem jeziku! Kosic je tudi rekel eno o znanstveni kvalifikaciji Slovencev, pa bi boljše molčal. Takale socijologije, kakor jo tukaj on pridiga, so nam naši lastni ljudje — od časov »Vede« sem — producirali že toliko, da preseda nam in že tudi njim. Der-artigen Mist- produzieren wir langst sel-ber! Posebno mržnjo do Slovencev pa razodeva njegovo govorjenje o naši industriji. Nje zaščita ščiti celotno industrijo države, logičen zaključek njegovih besed pa bi bil: če že mi nimamo, tega tudi Slovencem treba ni! Po njegovem bi se naj s slovenstvom sploh ali napravila tabula rasa, ali pa se naj odžaga. Srbi so tega »socijologa« dobro po-enali, ko so ga reducirali, naivnim slovenskim vseučiliškim profesorjem v Ljubljani, ki so ga rehabilitirali, se je šele sedaj razodel. Ali pa je naloga univerzitetnega (profesorja in ali se strinja ž njegovim dostojanstvom, da ovira v kulturnem stremljenju in naravnost sramoti narod, med katerim živi in ki bi ga nai učil, »to prašanje treba — vsekakor tudi! — postaviti I« -f »Balkanska mentaliteta«, »Jutro« in feapačni. naslov. »Jutro« je s slastjo pograbilo vest in komentar belgrajske »Pravde«, da hoče dr. Korošec »zadušiti naš prosvetni oddelek v Parizu, ki ima nalogo, cla varuje interese jugoslovanske mladine, študirajoče v Parizu. Čudimo se »Pravdi«, ki bi lahko črpala svoje informacije iz prvega vira, da je postala žrtev grde mistifi' acije. Da se jutrovci ne bodo zastonj veselili, ugotavljamo sledeče: Dotično »prosvetno od-delenje« v Parizu je bilo pravo gnezdo korupcije. Podpore tega »oddelenja« so bili deležni celo dijaki, ki niti inskribirani niso bili na pariški univerzi, marljivi dijaki pa štipendij niso bili deležni, tak režim so uprizorili za časa Pribičeviča in zadeva je naposled začela smrdeti celo v Franciji. Po padcu P.P.-režima so francoski krogi sami izrazili željo, da se v tem Avgi-Jevem hlevu (Pribičevičeve »prosvetne politike) napravi red. Dr. Korošec, ki vživa v inozemstvu nekoliko več ugleda kakor zloglasna ekscelenca iz Vrginmosta, se je takoj lotil dela, nikakor pa ni mislil te institucije v Parizu ukiniti. Jutrovci bi najraje dokazali, da je demolacija in čiščenje hiše eno in isto. V tolažbo naj jim služijo pribita fakta. »Prosvetno oddelenje« v Parizu ni bilo ukinjeno, če je pa prosvetni minister fcačel delati tam red in odpravlja; korupcijo, ki nas sramoti pred celim ku.turnim svetom, ni s tem manifestiral »balkanske ;mentalitete% ampak je sloril le svojo dolžnost. -f Ustanovitev MaŽarske stranke v Novem Sadu. Minolo nedeljo se je v Novem Sadu vršil ustanovni občni zbor Mažarske stranke. Program stranke je v glavnem agrarnosocialnega značaja ter bodo mogli stranki pristopiti vsi Mažari brez razlike vere in stanu. Za načelnika je bil izvoljen zdravnik dr. Ferdinand Brezovski. Iz Ptuja. Volivci, skrinjica gospodarsko- sosijalsioga bloka v Ptuju je prval 19. oktobra vrzite kroglico vsi v prvo skrinjico! Občinske volitve. Boj, ki se bije v Ptuju za mestno občino, je boj poStenosti proti hinavstvu, to je boj zdravega jedra našega ljudstva proti šnopsariji, to je boj proti brezvestnosii, s katero so naprtili naši sovražniki občini neznosna bremena z vojnim posojilom. To je boj proti zadnjim ostankom ptujskega štajerčijanstva, ki ie zastrupljalo dolga leta zdravo jedro našega •ljudstva. Ta boj bomo 19. oktobra častno dobojevali, ker bomo vsi, ki nas je rodila slovenska mati, vrgli kroglico v I. SKRINJICO. Ptujski Nemci in nemškutarji so napovedali z domačo gospodarsko stranko Slovencem boj. Zato pa je dolžnost vsakega Slovenca in Ptujčana, ki hoče s Slovenci v miru živeti, da vrže v nedeljo 19. oktobra kroglico v prvo skrinjico! Vsi k volitvam! V nedeljo 19. oktobra mora vsak slovenski volilec priti volit! Slovenska skrinjica (gospodav3ka«scdja!nt blok) je prva. Ne izgovarjajte se: «Bodo že brez mene opravili.« Kdor hoče v Haloze na trgatev ali v Slovenske gorice na dobro vino, naj pride takoj zjutraj volit! V nedeljo je prva in glavna narodna zadeva prva skrinjica, vina bo še itak po volitvi dovolj. Nemški agitadjski lokal je v hiši Spar- u-Vorschussvereina. Vsak, ki nalaga denar, sc bo izognil te posojilnice daleč naokoli in bo vložil denar v slovenske denarne zavode. — Se-mišljeniki! V nedeljo, dne 19. oktobra ss vrše po vsej Sloveniji občni zbori podružnic Kmetijske dražbe. Naši somišljeniki morajo ta dan vsi na občne zbore! Posebno opozarjamo, naj vsakdo prebere pojasnilo v »Kmetovalcu« z dne 30. septembra, zlasti zadnji odstavek, ki pravi: »Pravico, vložiti ugovore proti nepravilnostim na občnem zboru, imajo samo oni, ki so se udeležili občnega zbora. Izgovor, da kak ud ni vedel, da se vrši podružnični občni zbor, ne more obveljati, ker velja vabilo v tej številki »Kmetovalca« za vse ude. Glede časa in prostora je pa dolžnost vsakega uda, da se sam pobriga za to in poizve, ob kateri uri in v katerem prostoru se vrši ohčni zbor za njegovo podružnico.« — Župnik Ivan Souknp t. Umrl je v sreelo 15. oktobra v Stari Oslici nad Šbofjo Loko oadotni župnik gosp. Ivan Soukup. Rojen je bil dne 11. majnika 1867. v Vondfi-ehovem pri Piseku na Češkem in bil v mašni-ka posvečen v Ljubljani dne 19. julija 1S90. Služboval je kot kaplan v Hrenovieah in v Spod. Idriji, bil štiri leta administrator in župnik na Gorah nad Idrijo in sedaj 24 let v Stari Oslici. Pogreb bo v potok, 17. t. m. ob 10. uri dopoldne. N. v m. p.! — Za dekana novomeške dekanije .je j imenovan g. Karel Č e r i n, prošt koleg, ka-pitlja ln župnik v Novem mestu. — Smrtna kosa, V Mavčičah je umrla v petek 10. t. m. Marija Vrhovni k, žena cerkvenikova stara 68 let, 48 let je služila župni cerkvi sv. Pavla v Mavčičah in bila mnogo let dobra cerkvena pevka. Vzgojila jo 6 otrok, ki so vsi pevoi, mod njimi dve orga-nistinji in najmlajši Anton cecilijanee v III. teea;'u. Bog ji bodi plačnik! — Iz Mcdvcdske okolice. Medvodski državni most počasi napreduje s popravilom. Delo je zelo težavno. Smledniški most bo ta teden dogotovljen. Popravljali so ga skoro 8 mesecev. Gorenjska ima letos bolj slabo krompirjevo letino. Malo ga je v zemlji, dro-ban je, nekaj ga je pognilo, nekaj so ga miši pokončale. Na Sorškem polju imamo krasno jesen. Jutra in večeri so hladni, čez dan pa je prijetna gorkota. Fižola in jabolk jo še mnogo na prodaj, tocla cene so nizke, krompirja je malo za trg, repa, pesa in korenje lepo, bogato kaže. Danes, v torek 14. oktobra je padla prva slana. Ajda je dozorela! — Londonski finančnik v Zagrebu. Pretekli torek si je ogledal bivši ruski finančni minister in velefinančnik v Londonu, eksel. Pierre Bark, znamenitosti mesta Zagreb ter se je zelo pohvalno izrazil o svojih vtisih. Bark je obiskal tudi zagrebškega župana arhitekta Heinzla v njegovi vili. Zupan ga je zainteresiral za večje občinsko posojilo in tozadevne pogoje. G. Bark se je zanimal za ta projekt in je obljubil svojo pomoč, v koliko se tiče njejovecra sodelovanja. — Služabniška povprečnina oziroma dnevnica in poštni sli, Ker mnogo predstojnikov razrednih pošt ne ve, komu in v kakšnih zneskih naj izplačujejo služabniške povprečnine j oziroma dnevnine, ki se nakazujejo predstoi- • nikom poštnih uradov, se uradno razglaša: Služabniške povprečnir- (pavšal) so določene za vzdrževanje pavšalnih slug in poštnih slov, dnevnine pa za vzdrževanje namestnikov slu-žiteljev oziroma namestnikov pripravnikov zvaničnigke kategorije in namestnikov pismo-nos. Od teh zneskov si smejo predstojniki pošt obdržati največ po 10 do 15 odstotkov kakor odškodnino za jamstvo in odgovornost, ki jo imajo za pavšalne sluge in poštne sle oziroma za namestnike služiteljev, za namestnike pripravnikov zvaničniiSkc kategorije in za namestnike pismonoš, ves ostali znesek iz služabniške povprečnine oziroma dnevnine pa morajo izplačati dotičnim uslužbencem samim, ker je to v principu njih plača, poleg katere jim nakazuje ravnateljstvo po številu tedenskih delovnih ur šc pripadajočo mesečno dra-ginjsko doklado. — Argentinski poslanik ua našem dvoru. Argentinski poslanik Martin Borpagarey je dospel v Belgrad, ker je imenovan za poslanika svoje države na našem dvoru. G. Bor-pagarey je izročil kralju svojo akreditive v posebni avdijenoi. — Roko mu j« odrezalo. Dne 14. t. m. je hotel skočiti medicinec Stilinovič v Ilici (v bližini kavarne Korzo) n^ tramvaj. Pri tsm je padel tako nesrečno, da mu je koio motornega voza odrezalo desno roko. — Junaški Čin ajunaka iz Like«. Te dni so se splašili v Županji (Slavonija) konji posestnika Antona Bušiča, vpreženi v voz z naloženimi bučami in drugim i poljskimi pridelki. Nastala jsvelika nevarnost za ljudi. Tedaj je skočil na cesto v Županji bivajoči atlet Marijan Matijevič čer jo z nadčloveško močjo zagrabil konje s tako silo, da so se konji in voz v polkrogu zasukali ter ustavili. Pri tem je dobil Matijevič manjše poškodba na prstih desno roke. — Velika nesreča v Sarajevu. Dne 13. t. m. so še talci ob Miljaeki v Sarajevu pod mostom pri klavnici opazili nedovršeno otroško truplo. Opozorili so so policijo in na lice mesta ja takoj došila komisija. Na mostu se je v tem nabralo do 30 glodalcev, ki so se vsi sklanjali čez mostno ograjo. Most, ki je bil že star in trhel, je pod težo popustil in se zrušil -i m globoko v strugo. Vseh trideset oseb, med njimi več otrok, je padlo v vodo, ki pa ni bila globoka, Večina ja megla takoj sama na breg, a Štiri osebe so ostale težko poškodovane ter to jih morali odpeljati v bolnišnico. Most je bil do zadnjega odprt za promet i?r so vozili po njem tudi avtomobili. Pravo čudo je, da se most ni že preje podrl, — Za potresne opazovalnice. Uprava belgrajskega seizmološkega zavoda so je obrnila na prosvetno ministrstvo s prošnjo, da odobri potrebne kredite za obnovo potresne opazovalnice v Ljubljani in za ustanovitev potresnih opazovalnic v Splitu, Sibeniku, Dubrovniku in Podgorici. — Nesreča pri sekanju, V Zapužah blizu Dravelj je delavec Bečan Alojzij podira! hraste. Zašel fe ped deblo, ki ga. je pretisnilo Zt>z spodnji del telesa, Vsled notranjih poškodb so ga prepeljali v bolnico. — Vlomi, Vozelj Gregor iz Male Štango je vlomil v stanovanje Franceta Avzec in mu pokradel nekaj usnja, obleke, čevljev v skupni vrednosti 1725 Din. — Zadnje dni je bilo vlomljeno v skladišče železniške pcstr.je Mokronog-Bistrica, Ukradeno je bilo 163 m barhenta, 5 m hlacevine, 31 m cefirja in šc, nekaj raznega blaga, Skupna škoda zna&a 6092 Din. Blago je bilo namenjeno trgovcu Ivanu Kofcer-Goriski Straži '. Komaj je sodišče izreklo proti njej eno kruto razsodbo, že ji je naprtilo drugo obtožbo in takoj razpisalo razpravo, ki se je vršila nocoj. Topot se je morai odgovorni urednik Kemperle zagovarjati zaradi uvodnika z dne 6. t. m. pod naslovom >Zakaj plačujemo davkev'. Članek med drugim naglasa, da morajo Slovenci z lastnini denarjem vzdrževati šole, v katerih se njihovi otroci raznarodujejo. Obtožnica je očitala odgovornemu uredniku, da je s tem člankom zagrešil hujskanje na razredno sovraštvo. Kemperle je na razpravi izjavil, da prevzema za članek vso odgovornost, članek vsebuje zgolj opravičeno kritiko metod in sistemov, ki se uporabljajo proti Slovencem in vsa v članku navedena dejstva popolnoma odgovarjajo resnici. Kritika pa ni bila naperjena proti italijanskemu narodu ali osrednji vladi, marveč prot.i krajevnim političnim oblastem, ki vodijo zgrešeno, pogubno, nezmiselno politiko. Po govoru državnega pravnika, ki je zahteval strogo obsodbo, in Kemperletovih zagovornikov, ki sta opozarjala na težki položaj slovenskega prebivalstva in naglasala, da je Kemperle ravnal v popolnoma dobri veri, ker je pisal zgolj resnico, je senat razglasil razsodbo, s katero je obsodil Kem-perleta n? 5 mesecev zapora, 100 lir globe in plačilo stroškov. Kemperle je prijavil vzklic- p Orožnika ustrelil, 14. t. m. zvečer je na eesli v bližini Črnikala v Istri (občina. Dekani) neznan človek z revolverjem ustrelil ornikalskega orožniškega brigadirja Lipalina in orožnika Bua. Morilca še niso izsledili in tudi ni znano, iz kakšnega razloga je ustreli! orožnika. p Letalska nesreča v Hovinju. Dne 14. f. m. dopoldne je od letel iz Pulja v Kovin j hi-droplan »Savoia 16--. Na njem sla bila 33 letni narednik Periu in 20 letni letalski motorist Caselli. Nad Rovinjem se je hidroplan nenadoma preobrnil, užgal in padel na hiše. Caselli je ostal na mestu mrtev, Perin pa je obležal s težkimi poškodbami. Goreče letalo je užgalo tri najbližje hiše, ki so pogorele, [zmed stanovalcev so dobile tri osebe težje opekline. š Mariborske vestL Zupan dr. Grčar se &ar ne more ločiti od županskega stolčka, sicer ne bi z nepotrebnimi pozivi strankam Narodnega bloka zavlačeval sestavo novega občinskega sveta. Stranke so pričakovale, da se bo vršila omenjena seja danes, vendar še odborniki včeraj niso prejeli pismenih vabil, ki jim morajo biti po zakonu dostavljena tri dni poprej. Ker je zavlačevali!a taktika g. župana očiivdna, je g. dr. A. Jerovšeb v imenu Narodnega bloka protestiral pri velikemu županu proti temu zavlačevanju. — Konkurz je razglašen o imovini mesarja Fr. Pergdolta na Aleksandrovi cesti. — Mestni fizikat objavlja, za dobo od 5. do 11. oktobra sledeči izkaz nalezljivih bolezni na področju mestne občine: trebušni legar: preostal 1, obolel 0, ozdravel 1, ostaneO; škrlatica: preostala 2, obolel 1, ozdravela 2, ostanel; griža: preostalo 5, oboleli 3, ozdravela 2, ostane 6. lj Razglas. Ker se je "dogodilo, da je neki posesinik goloba-pismonošo, ki je iz tuje države doletel v njegov golobnjak, naprej prodal, čeravno je opazil, da ima na nogah obroček iz gumija iu aluminija in na perotnicah označbo s številkami in besedami, se občinstvo v izogib kazenskih posledic opozarja, da se morajo taki golobi-pismonoše, ki služijo tudi v špijonažne svrhe, nemudoma oddati bližnjemu varnostnemu organu oziroma orožniški postaji.. — Policijska direkcija y Ljub-JjanL lj Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo stavbinsluh in drugih obrtniških del pri adaptaciji delavnice mestne plinarne v svrho povečanje iste ter napravo stanovanj. Vsi potrebni podatki se dobe med uradnimi urami v mestnem stavbnem uradu, Lingar-jeva ulica št 1. Ponudbe naj se vlože uajkas-neje do 23. oktobra 1924 opoldne pri imenovanem uradu. lj Visokošolec, bi govori slovenščino, srbohrvaščino, laščino, in francoščino, sprejme pouk v imenovanih jezikih ali inštruk-cije v vseh srednješolskih predmetih. Kot nagrada mn je najljubše stanovanje ali hrana. Pojasnila daje iz prijaznosti naše nprav-ništvp. lj Večerni tečaj sa šivilje in nešivilje na of in v fhelenski« pisavi. Potemtakem so vsebovali trije oddelki kamna isti tekst in moglo se je zdaj prvič s pomočjo grške prestave priti za skrivnosti egipčanskih napisov. Avgusta 1822 je objavil Champollion natančno in točno analizo demotičnega dela, kamna v Rosette, kjer jo posamezne risbe in skupine ločil, seveda, ne da bi jih znal sam citati. 17. septembra 1822 je čital v akademiji svoje «P'tsmo Dacinru o fonetičnih bierogli-fih<- in je pokazab da se poslužuje hiero-glifna pisava alfabeta, fonetičnih znakov; da. more izraziti tuja (grška ali latinska) lastna imena. Te fonetične znake je prvič natanko določil. Korak za korakom si je osvajal Champollion od leta 1823 dalje uanovo pri-horjena tla in je dokazab da. ohstoji egipčanska hieroglifna pisava, iz treh vrst znakov, ki jih je imenoval ^figurativne«, ddeo-i grafične in «alfabetičce«. Julija 1828 je stopil Champollin bot j vodja, znanstvene ekspedicije, bi naj bi pro-i učevala spomenike ob Nilu, prvič na tla one j dežele, koje preteklost je znanstveno odkril v dolgoletnem raziskovanju. Marca 1830 se je vrnil v Pariz in pričel takoj urejevati s sabo prineseni materija!. Med vsem tem pa je nadaljeval prekinjeno delo o egipčansbem jezika. Leto kasneje so ga poklicali na nalašč zanj ustvarjeno sto-lico za egiptologijo v College de France. Toda komaj je pričel s predavanji, jih je moral radi bolezni že prekiniti. S potovanja v domovino se je vrnil navidezno zdrav, kmalu pa je zopet obležal, dokler ui 4. marca 1832 podlegel novemu napadu. Še v postelji je dovršil ^Egiptovsko gi-amatibo« ter jo izročil svetu! Njegovo zapuščino, zapiske in znanstvene dnevnike je bupila vlada in nato izdala. 19. oktobra, nedelja: Carjeva nevesta. Ljudska predstava pri znižanih cenah, 20. oktobra, ponedeljek: Zaprto. V petek dne 17. t. m- se poje v opernem gledališču priljubljena Verdijeva opera *Rigo-lctto«, v kateri poje vlogo dvorskega norca Rigoletta prvič na našem odru g. Boris Popov v slovenskem jeziku. Ostalo vloge so sledečo zasedene: Gilda — ga. Lovšetova k. g., Mad-dalena — ga. Thierry-Kavčnikova b. g„ vojvoda g. Kovač, Sparalucilc — g. Zaihey in vlogo Monteronc poje iz prijaznosti g. Betetto, ker jc g. Pugclj bolan. Opero dirigira g. Neffat, režira pa g. Bučar. V Nedelja dne 19. oktobra: LEPA VIDA, drama s petjem v petih dejanjih. Začetek ob pol 8 zvečer. Predprodaja vstopnic vsak dan od 5 do 7 zvečer v pisarni Ljudsbega odra (Ljudski dom II. naclstr.). c Pastoralna konferenca za semiško dekanijo bo v Semiču v četrtek 23. t, m. Začetek točno oh 10 doooldne. Kaznovana neprevidnost Krojaški pomočnik Viljem Peterim je prosi! neznanca, naj mu nekoliko podrzi suknjo, češ da se bo takoj vrnil. Neznanec .je s suknjo vred seveda izginil. Peterlin ima nad 700 Din ebod^.* Nadležen gost in dcnuncijant Poročali smo, da je Arko Anton prav surovo napadel branjevko Metko Krašovec. V zavesti, da bo kaznovan, se je maščeval nad branjevko s t.em, da jo je naznanil finančni oblasti za-| radi nedovoljenega prodajanja žganja. Zaradi zakotnega pisarstva je bil obsojen bivši kapclist okrajnega, sodišča v Radovljici na teden dni zapora. Kazen so mu poostrili zaradi nekega pisma, ki ga je pisal obtoženec preiskovalnemu sodniku v jako žaljivem tonu. Draga plahta. Delavec Igaacti Eihič si I je hotel nekoliko odpomoči. Vlomil je v ne-1 zaklenjeno barako »-Stavbnega vodstva za iz-| sušenje barja« in je ukradel veliko okrog j 1000 Din vredno vozno plahto. Moža pa so prav kmalu izsledili iu ga izročili sodišču. Mož je tatvino priznal. Obosojen je bil ua 10 mesecev težko ječe, mora plačati stroške, 100 Din takse in pr- vrniti stavbnemu vodstvu 1000 Din za plahto. { Naznanila. s Nezaposlenost v ČSR v meseca septembru 1924, Kakor izkazuje statistika češkoslovaškega ministrstva za socialno politiko za mesec september t. L, je bilo v Češkoslovaški republiki vsega skupaj 7700 oseb, ki so bile broz dela. Med njimi je bilo 5900 moških, 1800 ženskih, poleg tega je 8500 družinskih članov. Od teh jih je pripadlo na Češko 5000, ua Mo-ravo in Sleško 1300, na Slovaško in Podkar-patsko Rusijo pa 1400. Poleg tega jc bilo podpisanih s posredovanjem podjetij 17.750 der loma nezaposlenih oseb z 8380 družinskimi člani. Število direktno podpiranih oseb se jc v primeri s prejšnjim mesccem zmanjšalo za 9233. V istem času lanskega leta je bilo neposredno podpiranih 56.606 s posredovanjem podjetij pa 37.854 oseb. pr Zbornik za umetnostno zgodovino. Izšel je 3. zvezek s sledečo vsebino: Moderna češka umetnost (Antonin Matejček), Potočnikove risbe (Izidor Cankar), Srednjeveški rokopisi drž. licejske knjižnice v Ljubljani (Milko Kos), Neptunov vodnjak (Viktor Steska), Umetnostno-zgodovinski zapiski (dr. Josip Al al), poročilo o občnem zboru Narodne galerije, poročilo konservatorja dr. Fr. Stcleta o varstvu spomenikov (od 1. 4, do 1. 7. 1924) in drugi krajši sestavki. Narodno gledališče v Ljubljani DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer, 16. oktobra, četrtek: Firma P. B. Red B. 17. oktobra, petek: Paglavka. Red E, 18. oktobra, sobota: Moč teme. Red C. 19. oktobra, nedelja: Šestero oseb išče avtorja. Izven. 20. oktobra, ponedeljek: Paglavka. Red A. OPERA Začetek ob pol 8, uri rvečer. 16. oktobra, četrtek: Majska noč. Red A. 17. oktobra, petek: Rigo'etto. Red D. 18. oktobra, sobota: V vodnjaka. Cavalleria rn &ticana. Red B. Družabni klub ima svoj redni letni občni zbor v soboto dne 18. 10. ob osmih zvečer v hotelu Union, soba «v Rožcah«. Ker se bo poleg volitve novega odbora razpravljalo tudi o delovanju kluba v bodoči zimski sezoni, va-: bimo vse člane k zanesljivi udeležbi. — Odbor, Krekova mladina, ima. danes v četrtek sestanek v Jug. strok, zvezi, Stari trg 2. L Ude-, ležba obvezna. — Predsednik. Ustanovitev narodnega žej. glasbenega društva breme< razdeliti med seboj enakomerno in ž donosom iz travnikov odškodovati bikorejca. Seveda bikoreja, tako urejena, po navadi ni dobra, ker dobi dotični bikorejee, ki pride na vrsto, kakršnega koli bika, samo da odsluži to enoletno dobo in pokosi >jun-čevec«. — Za skupnost imamo pač še veliko premalo smisla in naša ozka sebičnost nam je v veliko škodo. — Primerno razmeram je treba urediti tudi skočnino. Bikoreja je steber govedoreje, ker polovica in več lastnosti plernenjakov preide na mladiča-teleta. — Nujno je torej potrebno, da storimo v tej tako važni zadevi kar največ mogoče. Začeti .moramo tam, kjer nam je začetek po naravi, odkazan — pri teletih. Ako se vzdržujejo in nakupujejo dragi državni žrebci, je to prav in dobro — toda desetkrat bolj važno je za našega kmeta vprašanje dobrih bikov-plemenjakov in zato mora vlada v tem pogledu in temu primerno storiti tudi svojo dolžnost. Potrebni so pri naših razmerah na vsak način nakupi in odbiranje dobrih plemenskih bičkov, katerih imamo za mesarja dovolj —, zakaj bi jih ne imeli tudi — za pleme. — V deželi imamo dovolj in dobrih pasem Ze aklimatiziranih, treba je v prvi vrsti pravilnega odbiranja in to že telet, ker je tu nadzorstvo in nakup najlažji in najcenejši. Okrajni zastopi na štajerskem, naši okrajni živinorejski odbori in državni ekonomi imajo tukaj najvažnejše in najbolj hvaležno delo: odbirati najboljša teleta-juneke za pleme že pri kravah, razliko večjih stroškov za pravilno jzrejo eventuelno doplačati ter ua ta način rešili dober plemenski naraščaj mesarskega noža. Starejša bike, ki so dobrega izvora ter so zaplodili žo dobra in mlečna teleta, je treba pri premovanjih odbirati in če drugače ne gre s primernimi podporami ohraniti kolikor mogoče dclgo za pleme. — Zato je splošno* treba priporočati, da se taki biki rabijo za. .poljsko delo in vožnjo, ker so .taki bolj krotki iu obranijo dolgo časa svojo plemensko silo. g Cene živire, telet in prašičev doc iS. oktobra v Ljubljani. Voli prvovrstni za kg žive teže Din 13.50, voli rejeni Din 13 do 13.25, voli za vprego 12.50 do 12.75, biki lažji 10 do 11, krave rejene 9 do 10, krave ldobasaricc 7 do 8, teleta težja debela 17 do 17.75, teleta lažja rejena 15,50 do 16.75, prašiči debeli 17 do 18, prašiči-peršutar ji 15.25 do 16.50, prašiči zaklani po kakovosti 20 do 21.50, koštruni in ovce debele 8 do 9, plemenski prašiči 5 do 8 tedenski, komad 150 do 200 Din. Današnji sejem je bil srednje obiskan. Kupčija jc bila slaba. Vkljub temu, da so bili prodajalci zelo prijenljivi pri cenah, se kupčija ni mogla živahno razviti, Kupci so se držali zelo rezervirano in sc je sklenilo malo kupčij. Zato pa so tudi cene v zadnjem tednu precej padle. Če se izvozne prilike ne izboljšajo, jc prej pričakovati padca kakor naraščanja cen. Posebnih nadaljnjih sprememb v cenah v bodoče ni pričakovati. g Dunajsko tržno poročilo. Dogon na dunajski sejem dne 13. t. m. jo znašal 3436 komadov goveje živine in sicer iz Avstrije 1078 komadov, iz Mažarske 809 kom., iz Jugoslavije 686 kom., iz Romunije 620 kom., iz Nemčije 145 kom. in iz Češkoslovaške 98 komadov, Cene so bile sledeče: voli Ia 17—20.000 a. K, voli srednji 14—17.000 a. K, voli slabi 11—14.000 a. K, buše 11—14.000, biki 14 do 18.500 a. K, krave 12—16.500 a. K (vse za kg žive teže), Potek sejma za govejo živino je bil vobče slab. — Na svinjski sejem dne 14. t. m. je bilo prignanih 10.088 komadov, od tega iz Poljske 7098 kom., iz Romunije 1513 kom., iz Jugoslavije 789 kom., iz Mažarske 671 kom., iz Avstrije 17 kom. Cene so bile sledeče: prima debele svinje 27—28.000 a. K, srednje debele svinje 25.500—27.500 a. K, stare debele svinje 24—26.000 a. K, angleške mesnate svinje 20—2.7.500 a. K (vse cene se razumejo j za kg žive teže), Tendenca na sejmu jc bila srednja. g Izkaz Narodne banke z dne 8. oktobra 1924. (Vse v milijonih dinarjev: v oklepaju razlika! napram 30. septembru 1924.) Aktiva: metalne podloge 482.4 (-f 1.5), posojila na menice in vrednostne papirje 1534.6 (-f- 2.5), račun za odkup kronskih novčanic 1208.2, račun začasne izmenjave 389.9, državni dolg 2966.3, vrednost državnih domen 2138.3, saldo raznih računov 454.3 (— 19.7), skupaj 9174.3; pasiva: glavnica ih rezervni fond 31.2, ban-kovc- v obtoku 6089.0 (+ 120.9), računa začasne zamenjave 389.9, državne terjatve — (— 136.7), razne obveze 462.4 (+ 0.1), vrednost državnih domen 2138.3, ažija 63.1, skupa<" 9174.3. g Carinski dohodki. V tretji desetini .meseca septembra t. 1. so znašali dohodki glavnih carinarnic 58.560.705 dinarjev, v drugi desetini istega meseca pa 58.642.598 dinarjev. Skupno so v mesecu septembru t. 1, dosegli carinski dohodki 173.305.088 dinarjev napram 146.882.881 v avgustu t. 1. Od 1. aprila pa do 30. septembra t. 1. so znašali carinski dohodki 847.408.384 dinarjev napram 843.252.138 v istem razdobju preteklega leta. g Dohodki od monopola tobaka v 1. 1924. V prvih osmih, mesecih t. 1. so znašali dohodki od prodaje tobaka' v celi državi 1,062.557 Din rmprn-m -915.096.000 dinarjev v isti dobi leta ' 1923» Najvišji so bili dohodki v mesecu avgustu t, 1., ko so dosegli višino 165.934.000 dinarjev, najmanjši pa v februarju t.. 1., so so znašali samo 114.087.000 dinarjev. g Naš dolg Angliji. Pred razpustom angleškega parlamenta jc zakladni kancelar odgo- ! varjal na neko interpelacijo o dolgovih tujih držav Angliji. Podal je podatke o stanju dolga z dne 31. marca t. 1. Skupni dolg raznih držav Angliji je znašal navedenega dne 2031.390 tisoč 884 funtov šterlingov. Naša država (tudi črnogorski dolgovi) je bila dolžna 30.732.819 j milijonov funtov (približno 10 milijonov dinarjev). K temu bi se morale prišteti tudi obresti, ki jih naša država ni plačala od 31, marca t. 1. Njih višine pa ne povedo podatki, g Kartel sladkornih tovarn na vidiku. Kai kor smo informirani, se vrši v petek dne 17. t. m. seja vseh sladkornih tovarn v državi ter se splošno pričakuje, da pride do sporazuma glede enotne cene sladkorja. Mislimo, da so sedanje cene sladkorja popolnoma primerne z ozirom na ceno letošnje repe ter moramo protestirati v imenu konsumentov proti zvišaj nju cene. g Produkcija sladkorne pese in sladkorja v naši državi. Dosedanji podatki o produkciji sladkorne pese v okrajih, ki dobavljajo peso poudinim sladkornim tovarnam, kažejo, da bo imela tvornica v Bečkereku na razpolaga 151.000 vagonov, ona v Novem Vrbasu 16.000, v Osijeku 16.000, v Črvenki 18.000, v Usori 8000, v Čupriji 10.000, v Belgradu 12.000 in v Belem Manastiru (Belje) 12.000 vagonov sladkorne pese. Skupno bodo torej imele sladkorne tvornice na razpolago 108.000 vagonov sladkorne pese, od katerih se pričakuje pri-f bližno 110.000 ton sladkorja (?), ker znaša poraba v tuzemstvu 60.000 ton, bo treba najti v inozemstvu odjemalce za preostalih 50.000 ton. g Češkoslovaška brodarska zveza. Češko, slovaške parobrodne družbe so se že dalj časa pogajale med seboj o osnovanju brodarske zveze. Sele sedaj je konstituirana zveza brodarskih družb. Glavni cilj te zveze je opravljati mednarodni promet s posredovanjem afi--Branih organizacij. g Sladkorna pesa v Češkoslovaški. Letos posajena površina s sladkorno peso je znatDo večja kakor lanska. Poleg tega je tudi ugodno vreme povzročilo, da jc tudi pridelek obilen. Računa se, da bo znašala produkcija 15 do 16.000 vagonov sladkorja. Konzum sladkorja v Češkoslovaški znaša približno 1000 vagonov. Češkoslovaški statistiki računajo z izvozom nad 10.000 vagonov. 15. oktobra 1924 DENAR. Zagreb. 3.1040-3.1340, (3.0850-3.1150), London 318.40 -321.40 (319.50—322.50), New-york 70.30-71.30 (69.75—70.75), Pariz 3.74 do 3.79 (3.6750—8.7250), Praga 2.1050—2.1350 (2.0995-2.1295), Dunaj 0.0998 do 0.1018) (0.0993-0.1013), Curih 13.65—13.75 (13.50 do 13.60). — Tendenca čvrsta, blaga malo na razpolago. Po borzi nekoliko čvrstejše, blaga več na razpolago. Curih. Belgrad 7.35 (7.45), Budimpešta 0.0068 (0.006750), Berlin 1.24 (1.2350), Italija 22.80 (22.85), London 23.44 (23.4250), New-york 521.50 (521.50), Pariz 27.30, Praga 15.4750 (15.45), Dunaj 0.007355 (0.007350)* Sofija 3.80 (3.80). Dunaj. Devize. Kodanj 312.280, London 318.400, Milan 3094, Newyork 70.934, Pariz 3712, Varšava 13.600, — Valute, dolarji. 70.460, angleški funt 316.700, francoski frank 3685 lira 3075. dinar 987, češkoslovaška krona 2102. Praga. Devize. Lira 148.13, Zagreb 47.65, Pariz 172.75, London 152.30, Newyork 33.95. Fran Bonač: (Dalje.) Ge znaš količkaj Italijanski, si s par Cigaretami pridobiš naklonjenost finančne straže na Vršiču in v pičli uri stojiš očaran pred izvirom naše Soče. Iz globokega, skalnatega tolmuna vre bistra hči planin že koj v začetku vsa zeleno-modra, pohlevno skaklja nekaj hipov, da se kmalu nato v grmečem slapu požene preko skalnatih čeri napram Trenti. Sklonjen zreš v globoki tolmun in pričakuješ, Na sveti večer« o zaročencu iu dekletcu mladem: >in glej, iz dna valov pozdravi jo znan, kras&n in ljub obraze in da ti veselo pove in oznani, kdaj bo tudi goriško domovje srečno združeno pod skupnim krovom in čolnlč soško-jadranski za vselej otet. Iz tega sanjarjenja te prehude zares krasni glasovi raznih goriških pevskih zborov, ki so prispeli sem, da se na tem božjem vrelcu narodne moči in zavesti, spet olcrope in navdušijo. Pojo zbrano, pojo lepo; refren vseh pesmi je •>nadja srce »e in — bojf.< Zadivljen poslušaš in se spomniš, da jo v knjigi modrosti napisano: »Dragocen rubin v zlatem okovu je ubrana glasba. /Smaragd v zlatem prstanu je pevski zbor.« (Sir. 7—8.) Kako neizrečeno rad bi bil takrat pohitel z vami, bratje Goričani, naprej po soški dolini, ampak obljubil sem bil finančni straži na Vršiču, da se vrnem. Turist naj nikoli ne izrablja v gorah dobro- hotnosti finančnih organov, ki ga puste čez mejo do gotove točke in naj vedno vestno drži dano besedo, da s kakim neprevidnim činom ne oškoduje drugih. Vračal sem se s trdnim namenom, da čez teden dni zopet pobitim med naše požrtvovalne brate v Primorju in to pot opremljen, z vsem potrebnim. . \ September jo najbolj primeren čas, da se podaš pred lastovkami na jug. Vročina in veletok posetnikov Italije pojenju-jeta, zato hajdi na kolodvor in zjutraj za-rana zdrčiš doli k Adrijj. Koj v Postojni zapaziš, da se Italija na vse kriplje trudi, da bi dala novopri-dobljeni slovenski zemlji pečat italijanstva. Razna poslopja s pristnim laškim značajem rastejo ko gobe po dežju; javnih uslužbencev in snoparjev kar mrgoli. Na vidnem prostoru postaje Be blešči v italijanskem, francoskem, angleškem, češkem in nemškem jeziku, kdaj se jama lahko obišče, lo jezika ljudstva, ki stoletja tod prebiva, iščeš zaman. Italija dirigira venomer in neprestano cele trume svojega naroda v poslonjsko jamo, preskrbi jim vse mogoče olajšave in nepoučenemu se res zazdi, da je tod okoli bilo že od nekdaj vse italijansko. Naša govorica zamre ua ustnah in le plašno ter skrivaj čuješ" tu ali tam kak glas našega jezika. Veliko bolje postaja, čim vlak drči naprej po trdnem Krasu, ki ga_ še naprej z vztrajno, žuljavo roko obdeluje roka slovenskega ratarja. Slišiš slovensko petje, kot nekdaj po njivah in goricah, okamenela pravljica- te pozdravlja: miramarski grad, Adrija se smehlja, kot da nikoli ne bi videla grozot vojne vihre in že izstopiš a Trieste, perla del mar. Trst sicer še ne umira, kakor Reka in Pola, polu pestrega življenja je; avto drvi za avtom, corriera za corriero. Vendar na morju se dviga grozeča pošast brezdelja in negotove bodočnosti. V mestu samem prevladu je Lah iz starih pokrajin, kaj se on briga za bodočnost mesta, njegovo geslo je: pane e cinematografo, kakor nekdaj v Rimu panem et eircerises. Kar pa je domačega laškega prebivalstva milo vzdihuje, kot Dante nekoč, ki je klical nemškemu cesarju Albrehtu: Vient a veder ta tua Roma che pingne, vedova e sola, e di e notte chiama: Cesare mio, perche non ni accotnpngnc? Pridi, da vidiš svojo Komo, kako joče, kol vdova zapuščena solz- ne ustavi, ia noč iu dnn: Moj cesar, kje si, stoče. (Debevc, Purg. VI, 112.) Tako kliče Trst prošlost nazaj, pa ne iz ljubezni do nje, pač pa do kruha, ki mu ga je ona delila in ga tako zelo razvadila. Pravemu Tržačanu je pa vseeno: naj pride kdorkoli, pa magari kitajski general Vu-Pej-Fu, samo, da mu prinese kruha v izobilju in ves navdušen mu bo slavo pel. Slovencev je v Trstu morda še več ko v Ljubljani, pa se izgubo v strašni poplavi italijanstva; spodnja okolica se stalno umika. Ni v Trstu tistega podrobnega, navdušenega dela, ki tako zelo odlikuje prekrasne naše Goričane. Tam je delo zasidrano v znamenju križa, tržaški materiali-zem pa se je žal vsesal tudi v naše obmorske Slovence. No v kavarniškem, suhoparnem kritiziranju, marveč med živim našim ljudstvom je naša rešitev, je pogon naših sil in. moči. Ob lepem, mirnem vremenu odhaja večkrat na dan hidroplan, vodno letalo v Portorose. Rabi 10 minut, vožnja sem in nazaj 150 lir v istem dnevu. Poleg tega si jo neki prebrisan pilot pridobil dovoljenje, da sme vzeti vsakokrat po tri popotnike, ki mu plačajo 50 lir, v svoj hidroplan, ki pristane vedno nekaj metrov od mblo au-dace (prej S. Carlo)" Dasi sem se branil, češ, škoda denarja, me jo vendar neki dunajski trgovec-bogataš, kateremu sem napravil več uslua kot tolmač, povabil, naj grem ž njim na morje in v zrak. Ukrcala sva se v mal čolniček, ki naju prepelje k hidroplanu. Ročno skočiva oba v ladjico letala, ki je vsa iz jekla, pilot nama ponudi nepremocljiv plašč in čepico, zasuče vijak in že drči hidroplan kot dolgo zadrževana strelica po morski gladini, liki galeb se dvigne v smeri proti Miramaru, v višini kakih 900 metrov se obrne nazaj proti mestu, plove kot kraljevi orel nad sv. Ju-stom, nad stabilimento S. Marco doli proti Zavijam, se spet okrene leteč nad morjem in z vrtoglavo naglico, da človeku ledeni kri, trešči v morje, ki zašumi kot razdražen lev in kmalu nato pristane tam, odkoder je oaplul. Vožnja traja komaj pet minut in to se ponavlja ob lepom vremenu vsak dan, kakor v dunajskem Pratru razni vrtiljaki in slične naprave. Gledavcev je vedno vse polno. Kaj takega si ne more pri- voščiti niti Pariz niti Berlin in druga me- sta na suhem. Podaj se na morsko obrežje v Trstu, prijatelj moj, in užival boš brezplačen kino, cirkus in teater. Zabave torej dovolj, kruha pa tako malo, tako bore malo. Premišljeval sem, kako bi se kar največ navžil morja in njegovih krasot, pa sem omenil prej imenovanemu trgovcu, da bi bilo najbolje, če se podava v Benetke in Milan, kamor so ga zvali njegovi opravki, po morski poti. Odplula sva z brzopar-nikom Venezia točno ob 9 dopoldne. Je kaj pripraven ta parnik. V Benetke rabi nekako 4 ure, ob 3 popoldne se vsaki dan vrača. Vožnja sama na sebi: prelepa pesem. Na pamiku je prevladovala nemščina, češčina ni zaostajala, celo na par kre-menitih Kraševcev sem naletel. Čehi so kmalu zapeli »Kje dom je moj«, navdušeno smo jih spremljali s slovenskimi glaso- vi in jim zaupali vse naše gorje in povojno razočaranost. »Kje so tisti časi,« je dejal ponosni Krašovec, >ko jo na Kontoveiju na stotine slovenskih grl zapelo >Buči, buči morje adrijanskok tako mogočno, tako navdušeno, da so nas culi v Benetkah.« VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7 odstot. investicijsko posojilo lz leta 1921. 62 (blago), Celjska posojilnica d. d., Celje 210 (denar), Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 225—233, Merknntilna banka, Kočevje 123—130, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 918 (denar), Slavenska banka, Zagreb 98 (blago), Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 130—150, Trboveljska premogokop-na družba, Ljubljana 360—380, Združene papirnice Vevče 120 (blago), 4 in pol odstot. zastavni listi Kranjske deželne banke 17.50 (blago), 4 in pol odstot. kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 88 (blago). Zagreb. Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb 107—109, Hrv. sveopča kreditna banka, Zagreb 108, Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb 56—57, Jugoslavenska banka, Zagreb 102—104, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915, Slavenska banka, Zagreb 90, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 92 do 93, Hrv. slav. d. d. za ind. šecera, Osijek 750, Našica 57.50—60, Guttman 5C0, Narodna l ska industrija, Zagreb 78, Slavonija 65 —69.50, Trboveljska pretnogokopna družba, Ljubljana 380, Vojna odškodnina 112.50—113.50, 7 odstot. drž. inv. posojilo 63.50—64. Dunaj. — Efekti. Zivnostenska banka 798.000, Alpine 290.100, C.reinitz 135.000, Kranjska industrijska družba 380.000, Hrvatska eskomptna banka 124.000, Leykam 106.000, Jugoslovanska banka 99.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 53.500, Avstrijske tvornico za dušik —, Gutmann 400.000, Mundus 690.000, Slavex 200.000. Slavonija 61.000. BLAGO. Ljubljana. Les. Drogovi od 4 do 8 m dolžine, od 5 < m debel, na dr * -em koncu, fco nakladalna postaja, na tek. meter 75, hlodi smrekovi (do 10 odstot. jelovi), 4 m od 30 cm naprej, fco naklad. poJaja 325, deske I., II., IIL, fco meja 690, Remeljiii 8-8, 4 m dolž., 1., II., fco meja 730, trami monte 3-4, 4-5, 5-6, fco meja 1 vag. 405, 410, zaklj. 4u , bukova d™ a Ia eksportna, fco nakladalna postaja 29, oglje Ia, vilano, fco meja 114.50, Bouls hrastovi, fco nakladalna postaja 1250. — Žito in poljski pridelki: Pšenica damača, fco Lj.V ljana 380, pšenica bačka, par. Ljubljana, 75-75 425, koruza bačka, par. Ljubljana 330, oves bački, par. Ljubljana 315, laneno seme, par. Ljubljana 685, pšenična mc' a domača, sortir., bas. O, fco Ljubljana 615. — Stročnice, sadje: Fižol ribničan, orig., fco Ljubljana 465, fižol prepeličar, orig., fco Ljubljana 425, fižol mandolon, orig., fco Ljubljana 350, fižol rujave, orig., fco Ljubljana 350, jabolka za prešanje, fco nakladalna postaja 60. Novi sad. Pšenica 360—362, koruza 267.50, oves 255, moka basis >0< 540—550, otrobi 165. Turistika in šport. Ilirija j Primorje. Višek jesenske nogometno sezone. V nedeljo, dne 19. t. m. nastopita stara ljubljanska rivala, ki sta ostala v jesenski prvenstveni sezoni šo neporažena. Srečanje obeh klubov je bil vedno derby, kor se je nudil gledalcem res užitka poln boj. Kdo se ne spominja lanskoletne pomladno prvenstvene sezone, ko se je posrečilo poraziti Primorju našega pravka Ilirijo z 1:0. Za letos so šance za Primorje veliko slabše, ker poseduje Ilirija izborno krilsko vrsto, uigram in izbalanciran napad. Poleg nastopi Primorje z nekaterimi igralci, ki so bili v zadnji tekmi proti Rapidu občutno blosirani. Kljub temu pa niso v nogometu izključena presenečenja. Napadalna vrsta Primorja jo v zadnjih tekmah pokazala lepe kombina-cijske poteze in elan, ki lahko mnogo doprinese k uspehu. Obenem bo ta tekma tudi odločilna za prvenstvo jesenske sezono. Kot rečeno v zmago Ilirije ne dvomimo, vendar bo skušalo Primorje ta poraz zmanjšati. — Tekma se vrši na igrišču Primorja, Dunajska cesta, ter prične ob 15.30. Predtekmo Igrata obe rezervi in sicer ob 13.45. Predprodaja vstopnic (sedežev in navadnih stojišč) v trafiki Sever, Šelenburgova ulica, od petka dalje. Dijaške in mladinsko vstopnice v blagajni na igrišču. SK. Ilirija naznanja svojemu članstvu in prijateljem kluba, da so dospeli novi lično izdelani znaki, knteri se dobo v trgovini J, Goreč in pri tajniku I. Komarju v upravt « Jutra«. Vsaka drobna vrstica Din t'50 aH vsaka beseda 50 par. Najmanjši 5 »in. Oglasi nad devel vrstic se računajo vise. Za odgovor znamko! Kroj. pomočnika mladega, za malo delo, sprejmem takoj. - Franc STRNIŠA, Fužine 18 pri Ljubljani. stanovanje. MED1CINEC išče mirno Ponudbe na upravo lista pod šifro »Soliden«-. Sprejme se še nekaj UČENCEV (tudi začetnikov) v privatni pouk v angleščini. Naslov v upravi lista št. 6304. Lepo SOBO z dvema ali eno posteljo oddam takoj. Naslov v upravi lista pod štev. 6134. POSTRE2NICO išče in~ža vsak dan od 1,—3. pop. Vprašati: Zrinjskega cesta št. 6, pritličje, levo. 6440 VAJENEC v trgovino z meš. blagom se sprejme krepak in zdrav dečko z dežele, ki ie poleg ljudske šole dovršil kak razred mešč. ali srednje šole. Predstaviti se je osebno pri tvrdki Leopold KNEZ v Radovljici. 6449 li'o »"©tiri se sprejme DE-l\gt S tjU CEK od 4 do 7 let, pri dobri družini, proti nizki odškodnini. - Naslov v upravi lista pod štev. 6389. »♦♦ ******* ******o* *** ne onfinlra tlo konca leta 1924. O*************** »»»«.♦♦«♦♦♦1 Klavir (STUTZFLOGEL) črn, od svetovno znane tvrdke Erard-Paris, z angleško mehaniko, dobro ohranjen, se ceno proda. — Naslov pove uprava -Slovenca« pod štev. 6295- Pozor! Posestniki graščin, veleposestev in gozdov! Strokovnjak v ekonomiji, gozdarstvu, lesni industriji in trgovini, drevo- in sadjereji, prvovrsten pomolog, praktičen in vztrajen, išče službo. - Cenj. ponudbe na Štefana POVODEN, Velenje. 6438 Kupim suhe golie po najvišji ceni in vsako množino. - Ponudbe z navedbo cene in vzorcem na IVAN SEVER — VELENJE. 5648 IZ NAJBOLJŠIH TOVARN CVETLIČARNA Ljubljana, Šelenburgova rl. 6 - naznanja, da ima veliko izbiro umetnih, žalnih vencev in aranžmajev, žalnih trakov ter rrep-pajčolana v vseh barvah. Svežo jubilejske in žaltie veuce ter aranžmaje - šopke, kakor tudi sveže cvetlice vedno v zalogi. Cene solidne; tudi na drobno. 6410 'J popravlja in uglaša točno in poceni ?Prva Ljubi' anska tovarna klavirjev«. - R. WAR-BINEK - Ljubljana, Hilšer-jeva ulica 5, I. nadstr. 6296 INŠTRUKCIJE daie srednješolcem po nizki ceni višješolec. - Ponudbe na upravo lista pod »Privatist«. se išče za prodajo »Svetline kemičnih izdelkov proti visoki mesečni plači in proviziji. Nastop takoj. Refektira se samo na resno in strok. moč. -Pismene ponudbe poslati na Tvornica »SVETLIN«, Ljubljana — Vegova ulica 2. in šivalni stroji se radi konca sezije poceni razprodajajo z garanc. m tudi na obroke. - Ceniki zastonj. JOS. šELnVIN-čUDEN Ljubljana, Mestni trg št. 13. žeiod, bukov žir, borove in jelove STORŽE, hrastov mah, lipovo seme in vse druge gozdne in poljske pridelke, kupuje po najboljših cenah tovarna »GOBAN« d. z o. z., Liubljana, Sv. Petra cesta 85 - Telet. int. 924. Visokcšolec JtšZ: ščino, srbohrvaščino, iaščino in francoščino, sprejme pouk v imenovanih jezikih ali in-štrukcije v vseh srednješolskih predmetih. Kot nagrada mu je najljubše stanovanje ali hrana. Pojasnila daie iz prijaznosti uprava »Slovenca« pod »Inštrukcija«. Ia fiatat, olivno ril CENA 18 DIN za ULUi, . KILOGRAM -razpošilja proti povzetju v kantah po 20 kg, pri večjem odjemu primeren popust. Po-štarina in emba'aža se povzame po lastni ceni. - Naslov: FRANJO LES, trgovcc — TIVAT — Boki Kotorska. Vi in za manufakturno stroko, SE KUPIJO. — Ponudbe pod: »STELA2E« na Aloma Com-pany, Ljubljana. 6253 Lesena baraka nasproti pivovarne »Union« ter zraven igrišča »Ilirija«, se proda. STANDARD CIL COMP., Balkan (Julij Ebert). dobro ohranjen, SE KUPI. -Ponudbe z navedbo nninižie cene in znamke pod »Piani-no« na Alcma Company — Ljubljani. 6252 Dražfjeni oklic. Dne 21. oktobra 1924 ob eni popoldne se vrši na licu mesta prostovoljna javna dražba graščinskega po;:e-.tva »šinkovfurn« pri Vodicah. -Izklicna cena za graščinsko in gospodarska poslopja ter za pripadajoča zemljišča v izmeri 7 ha 28 a 52 mJ je določena na 175.000 dinarjev. -Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled na licu mesta pri lastniku ali v Rca'i-tetni pisarni »Posest«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 24. Ogled posestva na dan dražbe od 10. ure dalje. 6393 Moderne damske cilinder - otilike DOšLE v lilcu, baržunu in pllšu raznih barv. Cena od 300 Din, baržun filc od 160 Din naprej. — MODISTKA M. HORVAT — Ljubljana, Stari trg št. 21. 5255 H in vse I#n7Q divjačin druge ftUtC KUPUJE v vsaki množini "9L D. ZDRAVIČ, trgov, usnja, LIUBLJANA, Florijanska ulica 9. 5522 N A Z N~A~N I L~ol Večja množ-na raznih otroških in igračnih VOZIČKOV (ostankov posameznih vzorcev) kvarne »Tribuna«, se po znatno znižani ceni prot'a Ljubljana, Karlovska cesta 4. BBBnTOMMBKMBBBBBBMMBnn^ Iščem STANOVANJE, ob- stoječe iz sobe in kuhinje v pritličju ali v podpritličju, v mestu ali bližini mesta. Po-nudbe na upravo tega lista pod »Stanovanje«. 6427 2 čevljar. POMOČNIKA se sprejmeta v trajno delo, Ur?na in stanovanje v hiši, Fr. Flach, Bevško, Trbovlje I. 2 GOSPODIČNI iščeta pri-inerno onhn v mestu. — psr- SUMU Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »URADNICI«. Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji »VRT« Džamonja in drugovi, družba z o. z„ Maribor. — Največji izbor raznovrstnih plemenitih srdnih dreves (čepov) v najplemenitei. vrstah in v vseh oblikah. Plemenite vinske trte na amerikanskih podlogah, knkor tudi cepe in podloge istih. — Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. — Cvetje v loncih in razno okrasno grmovje in drevje imamo celo leto! Zahtevajte cenike! Zaradi opistitn Irpvins se v manufakturno-modni trgovini JOS. BEDRAČ, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12, prodaja, dokler traja zaloga, vse blago po vsaki sprejemljivi cenk 6399 Krasno POSESTVO 36 oralov, arondirano, po!-drugo uro od Maribora, v Slovenskih goricah, na glavni cesti, obstoječe iz hiš a gospodarja, oskrbnika in vi. ničarja, hlevov ter fundus in> struktus, se proda prosto, ročno. - Pismene ponudbe na A. REiSMAN, Maribor, Vo. jašniška cesta 6. 6326 I, Drva trboveljski premog H. PcfriC Ljubljana Gosposvetska cesta 16 Telefon 343 Brez posebnega obvestila. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naš ljubljeni in dobri oče, oziroma stari oče in tast, gospod po' t. poduradnik v p. in hišni posestnik dant? dne 15. oktobra po dolgi, mukepo!ni bolezni v Bogu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v četrteK dne 16. oktobra ob 3. popoldne iz hiše žalosti, Kopališka ulica št. 2, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 15. oktobra 1924. Žalujoči rodbini Šeme - Rothl. m damstte plašče m fopšce sealskin, p5<2, astrahan in !M»M«>MM*»m»M«M»tMmMH« Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem zaloslno vest, da je nafa ljubljena mati, stara mali in tašča, gospa danes, dne 15. oktobra v 56. letu, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. — i ogreb nepozabne nam rajnke se vrši v čelrtek, dne 1(3. okt. ob 4. uri pop. iz hiralnice Sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo jo v molitev in blag spomin. Ljubljana,, dne 15. oktobra 1924. JOSIP in HERMAN, sinova. — MARICA, hčerka. — MARIJA, sinaha. - «,w - - « *----- - - * V f9 razšfrlen list med ljudstvom. ******<>***** ***** ******»*******<,**>******«** ************ *************************** 11 VlljEfl BIZJAK BiSli GOSPOSVETSKA C. 7 t patM PekClMa J MARIJIN TRO 2 Slara zolop in prodajo Mm iz Hog. Mire ASfrert- keksi« a kg.....Din 34 • — VanSljnl „ „ ......Din 34 — Milk- „ „ ......Dm 33- — Nie-Nac- „ „ ......Din 30 — Petlt Beurre- „ „ ......Din 30- — Slatin sKi „ .......Din 37- — MandelJevI „ , ......Din 43' — Smetanovi „ „ ......Din 3S- — Fartllljnl „ „ ......Din 36-50 Mixed, čajna mešanica .... Din 50 - Palience, različni......od Din 49—32■ — Oblati za torle.........Din l1 — Zdravilni prepečenec, zavoj . . Din ©•_ Nopolltanke, Adrl|a - plSkotl. medeno in druge vrste blago. F~H R >-' Fi O !) A J A T, C I P R t M R R E N P O r U S T i EHBHanaraaHHHfflKH B B B B a ■bbbrrhmhh H za 43 dinarjev ■ en meter dobrega todna ss en ineier doftreila šev.osa £ m cii mcHer dobrega sukna g ® dvollne širine dobite pri s s Lcftssi & ©er»mm Lfu&Sfasaa ! 'Z >3 r kanarski, izvrstni pevci, (EJeiroller) kakor tudi plemenske samice imam na prodaj. LJubljana 7, Kavškova ulica 193 trgov na željeznom roEom d. d. Zagreb. Martičeva ul. 8. Sklad šče: Čerromercc ilustu i^-idlu) Telefon: 10 8j, 16-17, 11)45. Brzojavke: Gradelto. priporoma: železniško in tramva ske potrebfčlne za državne, industrijske, poijske in cestoe železnice Ž ezt ln ploccv no, žico, cevi Reprezentant v Ljubljani: A. Lampret, Krekov trg 10. 18., 19. in 20. oktobra t. 1. ^»c na prostoru Ljubljanskega velesejm Najugodnejša prilika za nakup finega namiznega SADJA v velikih in manjših množinah. RAZGLAS. Na državni kmetijski šoli v St. Juriju ob juž. žel. je za 11 mesečni tečaj, ki se začne 10. novembra t. 1. nekaj mest, med temi nekaj polprostih (to je mes. oskrbnina 34.50 Din). Kdor želi še tn lrtn vstopiti in še ni vložil prošnje, naj to stori najpozneje do 1. novembra. Ravnateljstvo.