lit Poklicno Združenje Svetoval¿ey*za Adriano PERIC & Martin DRUTOVKA jfy SOTLCA, UL CmtDrt 2 ■ Tfrl. -OÍB L &3EM3 - F-fiit» 04Bi 539Í 41 s- ■ JCPrimorski * ^^ dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 ČETRTEK, 24. DECEMBRA 2015 št. 299 (21.536) leto LXXI. 1,20 € http://www.primorski.eu/ e-mail: redakdja@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane sp.a. - Spedizone in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , tudi na družbenih __omrežjih ® ¥ C primorskiD svet fjk - Na 2. strani Na spletu kmalu tudi slovenščina Obljuba predsednika lacopa zgonik - Na 6. strani Hrovatin: Zahtevno, a uspešno delo Zgoniška županja o obračunu 2015 gorica - Na 11. strani Goriška pod udarom prašnih delcev PM10 Onesnaženost dosegla vrhunec ljubljana - Dan samostojnosti in enotnosti Slovenija praznovala 25 let LJUBLJANA - Slovenija in Slovenci so včeraj praznovali dan samostojnosti in enotnosti. Plebiscit o samostojnosti je 23. decembra 1990 potekal na podlagi zakona o plebiscitu, ki je bil v začetku decembra v skupščini, predhodnici zdajšnjega Državnega zbora, sprejet z 203 glasovi. Na plebiscitu je glasovalo 93,2 odstotka vseh volilnih upravičencev, od katerih se jih je za samostojno Slovenijo izreklo 95 odstotkov ali 88,5 odstotka vseh upravičencev. Da je plebiscit uspel, je bilo znano že nekaj po 22. uri, ko so prešteli okoli 60 odstotkov glasov. Na 3. strani Izleti 2016 Primorskega dnevnika Vrača se pobuda, ki nikoli ne more manjkati. V nedeljski izdaji Primorskega dnevnika bomo razkrili, kam se boste lahko prihodnje leto z nami podali na potovanje. Agencija Aurora jih je pripravila tri, Krožek Krut pa še četrtega. Ne zamudite! šport - Predstavitev Avtobus ZSŠDI št. 2 na Oberdankovem trgu Loris Mania, eden od na avtobusu ZSŠDI upodobljenih športnikov Hotel Restavracija Repen 76 Tel. 040 327115 - Fax 040 327370 www.hotelkrizman.eu - info@hotelkrizman.eu ZAPRTO OB PONEDELJKIH (ZA KOSILO) IN OB TORKIH (CEL DAN) Želimo vam vesel Božič v objemu vaših najdražjih! Ul. 1. Maja 14, Jamlje - 34070 Doberdob, Italija tel. +39 0481 410121 - mob. +39 335 8006548 www.hotelpahor.com - info@hotelpahor.com 70. obletnica slovenskih šol Ivan Žerjal /^15 Pariz v času terorizma Samo Miot /^18 Proces o Rižarni /M9 Vojmir Tavčar Rusija Elia Berre Dušan Udovič >/21 Infotočka avstralskih sanj Aleksija Ambrosi /■22 20 let Čarnika /^23 Danjel Radetič Nova avtocesta pridobitev za Italijo Na 2. strani Hrvaška: menedžer novi premier? Na 2. strani Praznike bodo preživeli v negotovosti Na 10. strani Zaradi božičnih praznikov Primorski dnevnik jutri in pojutrišnjem, kot tudi vsi drugi dnenviki v Italiji, ne bo izšel. Prihodnja številka bo izšla v nedeljo, 27. decembra DRUŠTVENA GOSTILNA NA PROSEKU Slavica Brankovič DOMAČA KRAŠKA KUHINJA TESTENINE IN MESNE JEDI SRBSKA KUHINJA MESO NA ŽARU CVRTIKALAMARI PROSEK 280 TEL. 040 225039 9771124666007 2 Četrtek, 24. decembra 2015 PRAZNIČNE TEME italija - Po 33 letih odprli apeninsko varianto avtoceste A1 Sever in jug države tesneje povezana v Renzi: Odgovor poklicnim tarnavcem - Ze prvi dan 12-kilometrski zastoj BOLOGNA - Premier Matteo Renzi je včeraj svečano predal namenu novo varianto odseka avtoceste A1 med Bologno in Firencami. Po več kot tridesetih letih je s tem odpravljen prometni zamašek na glavni prometnici, ki povezuje severno s srednjo in južno Italijo. Renzi je bil zaradi tega ob odprtju upravičeno vzhičen. »Končno je prišel dan, za katerega je kdo mislil, da ne bo nikoli prišel. To je najboljši odgovor poklicnim tarnavcem«. Renzi je poudaril, da bo nov odsek omogočil prihranek številnih ton bencina, »dosti manj pa bo tudi otroškega bruhanja na apeninskih ovinkih,« je dodal in spomnil na svoje najprej otroške in potem očetovske izkušnje s tem. Naslednja na vrsti bo avtocesta Saler-no-Reggio Calabria, je obljubil, na kateri dela prav tako trajajo že celo večnost. Nova gradnja je res impozantna. Prenovili so 59 kilometrov avtoceste, od teh 32 na povsem novi trasi variante, ki so jo speljali precej 226 metrov niže od zdajšnje avtoceste, večinoma v predorih in na viaduktih. Enih in drugih je po 41, najdaljši predor Galleria di Base je dolg 8,6 kilometra, njegov prerez pa meri skupno kar 180 metrov. Čas vožnje po novem odseku naj bi se skrajšal za približno 20 minut, ob enakem številu vozil pa naj bi letno prihranili skoraj 100 milijonov litrov goriva. Včeraj sicer ni bilo tako, saj se je večina vozil usmerila na novo traso, kjer je že prvi dan nastal 12-kilometrski zastoj. Izvedba je stala 4,1 milijarde evrov, kar je 2,5 milijarde več od začetno predvidenega stroška. Prvi načrt je iz leta 1982. Več kot 20 let je šlo za načrtovanje in birokracijo, dobrih 11 pa za izvedbo del. Na stenah predorov so se medtem že pojavile razpoke, beton se ponekod kruši, številne krajevne uprave pa že leta protestirajo zaradi usadov in usihanja vodnih virov v okolici gradbišč. M.M. Premier Renzi s tehniki ob odprtju avtocestnega odseka ansa hrvaška - Novo presenečenje Za mandatarja izbrali menedžerja izraelske firme ZAGREB - Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarovic je včeraj podelila mandat za sestavo nove hrvaške vlade dosedanjemu menedžerju v izraelski farmacevtski družbi Teva Tihomirju Ore-škovicu, potem ko sta desna Domoljubna koalicija in stranka Most neodvisnih list potrdili, da 78 njunih poslancev podpira njegovo kandidaturo. V kratkem protokolarnem postopku pred novinarji je 49-letni Oreškovic izročil Grabar-Kitarovicevi seznam z 78 podpisi podpore poslancev za njegov mandat. Nato mu je predsednica zaupala mandat za sestavo 13. hrvaške vlade in sklicala ustanovno sejo sabora za 28. december. Predsednik Mosta Božo Petrov je po srečanju s predstavniki desne koalicije v zagrebškem hotelu Sheraton izjavil, da so soglašali z Oreškovicem. Potrdil je, da ga je slovenija - Sklep na včerajšnji seji Cerarjevega kabineta Vlada predlaga Danila Türka za generalnega sekretarja ZN LJUBLJANA - Slovenska vlada je na včerajšnji seji uradno predlagala nekdanjega predsednika republike Danila Türka za generalnega sekretarja Združenih narodov. Vlada je ob tem pooblastila ministrstvo za zunanje zadeve, da opravi vse potrebne postopke v zvezi s kandidaturo in izvede aktivnosti za pridobivanje podpore kandidaturi. Združeni narodi so sredi decembra uradno sprožili proces izbire generalnega sekretarja ter povabili članice ZN, naj predstavijo svoje kandidate. Vzhodnoevropska skupina, katere članica je tudi Slovenija, je edina skupina v ZN, iz katere v 70-letni zgodovini organizacije še ni bil imenoval generalni sekretar. »Danilo Türk je pogosto omenjen kot verodostojen kandidat za mesto generalnega sekretarja, ki uživa visoko stopnjo mednarodnega ugleda,« so v sporočilu po seji zatrdili na vladi. »Uspešna kandidatura bi bila izrednega pomena za Slovenijo, pomenila pa bi tudi veliko čast in priznanje. Kandidatura tudi v fazi pridobivanja podpor utrjuje vidnost in vpliv Slovenije v mednarodni skupnosti,« so dodali. Mandat aktualnemu generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Moonu se izteče 31. decembra 2016. predlagala Domoljubna koalicija. »Tihomir je bil njihov predlog. Po primerjanju, kateri kandidat bi bil najboljši, smo soglašali z Oreškovičem,«je izjavil Petrov. Poudaril je, da gre za nestrankarsko osebo. Petrov je novinarjem tudi povedal, da je Domoljubna koalicija prišla v stik z Oreškovičem pred nekaj meseci, ko so iskali strokovne osebe za svojo vlado. Kot je dodal, bo novi mandatar oblikoval vlado, potem ko bosta strokovnjake za položaje v ministrstvih predlagali Domoljubna koalicija in Most. Pojasnil je, da se o imenih ministrov niso pogovarjali, temveč samo o zmanjšanju števila ministrstev. Tudi predsednik HDZ Tomislav Ka-ramarko je dejal, da je bil eden od predpogojev za dogovor nestrankarski kandidat za mandatarja nove vlade. »Za mandatarja smo dobili izkušenega človeka. Odločali bomo skupaj na pravi način in dali prednost strokovnosti. Vemo, da je Hrvaška najpomembnejša. Za gospodarski razvoj nam je bistven takšen človek,« je izjavil Karamarko. Ocenil je, da pomeni dogovor predsednikov HDZ in Mosta, da noben izmed njiju ne bo mandatar, velik premik v hrvaškem političnem življenju. Ne Karamarko ne Petrov sicer nista želela povedati, kakšna bo njuna vloga v prihodnji vladi. Povedala sta, da bodo podpredsedniki vlade »močne strankarske osebe«. Oreškovic je od lani finančni direktor za Evropo izraelske farmacevtske družbe Teva v Amsterdamu. Teva je lastnica hrvaške Plive, v kateri je bil 49-letni Oreškovic predsednik uprave. Domoljubna koalicija in Most sta sinoči predstavila svoj predlog za mandatarja predsednici države na posvetovanjih. Na torkovih posvetih so potrdili, da imajo zadostnih 78 poslanskih mandatov za podporo novemu mandatarju. (STA) Blagoslovljen Božic in svecno, zdravo ter uspeha polno Novo leto 2016! avn-l ^wre-ro-ki»! oripjniijcip Vesele božične praznike in srečno 20161 Slovensko dobrodelno društvo Nr [Huuihinrin ru pixrrhfk^! I jihkrt ¡din | -.iIiu,:.iii ki ludi >. ii.iki/.V-iii a ¡i|iKvi»ki^ &4w>Jd™i druii-i-v. m «k-V i rh!uii f>l 17 pti /-Jíilíjm ki-jrUíi huiilu, Lili «Uvini nuprivtifc pi z določi cri jo S tiwímk za SULX dnina Urnika 800110**1323. italija - Prazniki Pričakujejo več potovanj in potrošnje RIM - Med božičnimi in novoletnimi prazniki bo predvidoma 12,8 milijona italijanskih državljanov najmanj eno noč preživelo daleč od doma. Če se bodo napovedi uresničile, bo to 7,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Od teh jih bo več kot 80 odstotkov praznike preživelo v Italiji, preostali pa v tujini. Skupno bodo za namestitvene storitve porabili 8 milijard evrov, je ocenilo združenje Federalberghi. Na gospodarsko okrevanje in večjo porabo kaže tudi raziskava družbe SWG. Pokazala je, da bodo za novoletno večerjo porabili Italijani 2,6 miliarde evrov (povprečno 99 evrov po družini), kar je 5,7 odstotka več kot lani. Novo leto bo 82 odstotkov ljudi pričakalo doma ali na domu prijateljev oz. sorodnikov, preostali, to 4,7 milijona ljudi, pa bodo nazdravili drugje, od teh 2,3 milijona v restavracijah (+5 odstotkov). Vendar obstaja tudi druga plat. Dva odstotka Italijanov bo novo leto preživelo na delovnem mestu, šest odstotkov, to je 2,8 milijona ljudi, trikrat več kot lani, pa prihoda leta 2016 sploh ne bo praznovalo. grčija - Nov zakon Istospolni pari lahko sklepajo zakonskezveze ATENE - Grški parlament je včeraj podprl zakon, ki istospolnim parom zagotavlja pravice iz naslova zakonske zveze. Grčija je ena od zadnjih evropskih držav, ki je to storila. Vplivna grška pravoslavna cerkev je vrsto let temu nasprotovala. Spremembo zakonodaje je podprlo 193 poslancev, 56 jih je glasovalo proti. Za so glasovali poslanci vladajoče leve Sirize ter še štirih strank. Proti so bili med drugim poslanci nacionalistične Neodvisni Grki (ANEL), ki so del vladajoče koalicije. »To je pomemben dan za človekove pravice,« je dejal premier Aleksis Ci-pras. Dodal je, da sprejeta zakonodaja istospolnim parom zagotavlja »enake pravice v življenju in smrti« in »končuje prakso zaostalosti in sramote«. Organizacija Amnesty International je sprejetje zakonodaje označila kot "zgodovinski korak" in hkrati opozorila, da so homoseksualci, bi-seksualci, transseksualci in intersek-sualci (LGBTI) v Grčiji še vedno izpostavljeni sovražnosti. Istospolne poroke so že dovoljene v 18 državah, od tega v 13 evropskih. Irska je maja postala prva država, ki je to sprejela na referendumu. V Sloveniji so volivci na nedeljskem referendumu zavrnili uveljavitev novele zakona, ki je izenačevala vse partnerske skupnosti. španija - Po volitvah Ciudadanos bi se povezal s PP in socialisti MADRID - Vodja nove španske desnosredinske stranke Ciudadanos Albert Rivera je včeraj pozval k pogovorom za sklenitev dogovora s konservativno Ljudsko stranko (PP) in socialisti (PSOE), da bi oblikovali stabilno vlado. Vodstvo socialistov pa je že zavrnilo podporo vladi PP. Desni stranki PP in Ciudadanos sami nimata večine, na vse načine pa si prizadevata, da bi levičarskemu gibanju Podemos preprečili vpliv na špansko politiko. Istočasno sta se sestala predsednik konservativne vlade Mariano Rajoy in vodja socialistov Pedro Sanchez, da bi po volitvah zbližala stališča. A Sanchez je po srečanju že zatrdil, da ne bo podprl Rajoyevega poskusa oblikovanja nove vlade. »Bili smo jasni. Glasovali bomo proti kontinuiteti Ljudske stranke na čelu vlade in Marianu Rajoyu kot predsedniku vlade,« je povedal Sanchez. Španiji se tako obeta negotovo obdobje oblikovanja koalicijske vlade, ki bi se lahko vleklo več tednov. Rajoy je v ponedeljek ponudil "začetek procesa dialoga" z drugimi strankami, da bi tako poskušali oblikovati vlada. Ker so mu socialisti odrekli podporo, se omenja možnost oblikovanja manjšinske vlade PP s podporo Ciudadanos. / AKTUALNO Četrtek, 24. decembra 2015 3 trst - Enoletni obračun skupščine FJK Deželni svet napoveduje slovenščino na spletu Predsednik Franco Iacop prepričan, da Rim ne ogroža deželne avtonomije TRST - Na prenovljeni spletni strani deželnega sveta se bo kmalu pojavila tudi slovenščina. To je na včerajšnji novinarski konferenci napovedal predsednik skupščine FJK Franco Iacop. K temu ga je spodbudil podpredsednik Igor Gabrovec, ki je že ob uvedbi novega spletnega portala obžaloval, da je družba Insiel »pozabila« na jezike narodnih manjšin. Slovenščina se je pojavila le v življenjepisu svetnika Slovenske skupnosti. V predsedstvu deželnega sveta vsekakor poudarjajo, da ni šlo za namerno pozabljivost, temveč za spodrsljaj, ki ga bo Insiel popravil, kar naj bi se zgodilo v naslednjih mesecih. Gabrovec je glede slovenščine v deželni upravi ob tej priložnosti opozoril, da je tiskovni urad skupščine že dalj časa brez novinarja z znanjem slovenskega jezika. Potreben bo nov razpis, podoben tistemu, ki ga pred kratkim izpeljal tiskovni urad deželne vlade, kjer je prišlo do zamenjava novinarja, ki obvlada slovenščino. Predsednik Iacop je na tradicionalnem predprazničnem srečanju z novinarji izpostavil korektne odnose med večino in opozicijo. Soočenje je včasih ostro, doslej pa se Od leve: Igor Gabrovec, Paride Cargnelutti, Franco Iacop, Emiliano Edera in Alessandro Bourlot ni nikoli prelevilo v prepir in podobno. Iacop, ki pripada Demokratski stranki, je na splošno zadovoljen z enoletno »proizvodnjo« sveta. Ob predsedniku so bili njegova namestnika Gabrovec in Paride Cargnelutti, vodja tiskovnega urada Alessandro Bourlot, ter član predsedstva Emi- liano Edera, ki med drugim odgovarja za razstavno dejavnost v deželni palači na Oberdankovem trgu. Iacop je zmerno optimist glede prihodnosti avtonomnih dežel in pokrajin, ki po njegovem trenutno niso ogrožene. Pri tem deli mnenje predsednice Dežele Debore Serracchiani, slovenija - Številne prireditve in proslave 25 let od plebiscita Osrednja slavnost v Državnem zboru z govorom predsednika ustavnega sodišča Mozetiča LJUBLJANA - Ob dnevu samostojnosti in enotnosti Slovenije je bila sinoči Cankarjevem domu državna proslava s slavnostnim govornikom, predsednikom ustavnega sodišča Miroslavom Mozetičem. Pred proslavo se je na slavnostni seji sestal Državni zbor, poslance in goste je nagovorila podpredsednica Bojana Muršič. Premier Miro Cerar je ob dnevu samostojnosti in enotnosti gostil sprejem za svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe in ministrstva za notranje zadeve ter civilnih žrtev in ranjenih v vojni za Slovenijo. Plebiscit o slovenski samostojnosti je 23. decembra 1990 potekal na podlagi zakona o plebiscitu, ki je bil v začetku decembra v skupščini, predhodnici zdajšnjega DZ, sprejet z 203 glasovi. Nihče ni bil proti, štirje poslanci pa so se vzdržali. Plebiscitarno vprašanje je bilo: Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država? Po sprejetju zakona je 6. decembra enajst predstavnikov strank podpisalo sporazum o skupnem nastopu na plebiscitu. V njem so se vse stranke zavezale, da bodo pri pripravi in izvedbi plebiscita delovale sporazumno in usklajeno in da se stranke, zastopane v skupščini, zavedajo zgodovinskega pomena odločanja za osamosvojitev. Na plebiscitu je glasovalo 93,2 odstotka vseh volilnih upravičencev, od katerih se jih je za samostojno Slovenijo izreklo 95 odstotkov ali 88,5 odstotka vseh upravičencev. Da je plebiscit uspel, je bilo znano že nekaj po 22. uri, ko so prešteli okoli 60 odstotkov glasov. Premier Cerar je v nagovoru je izrazil hvaležnost in spoštovanje vsem žrtvam in tistim, ki so v omenjeni vojni utrpeli izgube, ter izpostavil pomen medsebojnega spoštovanja in spoštovanja države. To je zaveza do tistih, ki so Premier Miro Cerar govori na sprejemu ob 25.obletnici slovenskega plebiscita rtv slo padli za državo, je dejal. V nagovoru je Cerar še dejal, da je po nekaj letih krize jasno, da »potrebujemo drug drugega in da potrebujemo državo.« Ta država pa po njegovih besedah ne bo tisto, kar si želimo, če ne bomo znali spoštovati drug drugega in državnih institucij. Omenjeno medsebojno spoštovanje in spoštovanje države je po besedah premierja zaveza, ki jo imamo do tistih, ki so padli za državo ali so v vojni utrpeli izgube. »Če naša generacija in prihodnji rodovi ne bomo dojeli tega sporočila, tega pomena vaše žrtve, potem bo vse zaman. Vsi pa dobro vemo, da ni bilo zaman,« je dejal Cerar. »Naša samostojna Slovenija je velika pridobitev in vrednota, saj sedimo skupaj za mizo z vsemi drugimi državami sveta, zato smo dolžni, da jo na vsak način negujemo, ohranjamo in razvijamo naprej,« je pozval slovenski premier. (STA) ki je tudi prepričana, da Rim ne bo ukinil avtonomnih dežel in tudi ne spodbujal združevanja dežel, ki bi privedlo do nastanka t.i. makroregij. Slednje sicer najbolj podpira Severna liga, zamisel pa si utira pot tudi v nekaterih krogih Demokratske stranke (ne sicer v FJK). Prihodnjega maja bo deželni svet odmevno obeležil 40-letnico Igor Gabrovec: tudi tiskovni urad deželnega sveta po zgledu odbora nujno potrebuje novinarja z znanjem slovenščine potresa, ki je hudo prizadel vzhodno Furlanijo, Karnijo in Beneško Slovenijo. Iacop napoveduje, da obletnice ne bodo obeležili samo s spominskimi prireditvami, ampak, da bo to tudi priložnost za razmislek o takšnih in podobnih naravnih katastrofah. Obnova od potresa porušenih območij v FJK danes v Italiji in v tujini ocenjujejo kot primer dobre prakse, ki je vredna posnemanja. Od potresa do konca leta 1976 je deželni parlament ob soglasju večine in opozicije odobril kar enajst zakonov v korist prizadetega prebivalstva in obnove porušenih naselij. S.T. 1990-2015 sandor.tence@primorski.eu Kaj je zame Slovenija Baskovski pisatelj Bernardo Atxa-ga, kije meni zelo drag, pravi, da je treba razlikovati dom od domovine. Dom pooseblja družinske in prijateljske vezi, kraj, kjer si se rodil ter svet, ki ga imaš za svojega. To je lahko v skrajnem primeru tudi samo vas ali mestna četrt. Domovina po njegovem ni samo širši zemljepisni, temveč tudi intimni pojem. Dom temelji na vzajemnosti in solidarnosti, domovino pa moraš deliti z ljudmi, ki so ti tuji in s katerimi, razen jezika, nimaš včasih nič skupnega. Na to razmišljanje baskovskega književnika sem se spomnil ob 25-le-tnici plebiscita, na katerem so se Slovenci z ogromno večino odločili za samostojnost. Če bi imel slovensko državljanstvo, bi tudi jaz takrat glasoval za odcepitev od Jugoslavije. Ko sem za Primorski dnevnik poročal o skupščinah in debatah po naših vaseh pa sem skušal razumeti tudi tisto ne ravno nezane-marljivo število Slovencev v Italiji, ki je bilo čustveno in tudi politično vezano na Jugoslavijo. A to sodi v zgodovino. V teh 25 letih so naš prostor in naše glave doživeli velike spremembe, današnji mladi ob nastajanju samostojne Slovenije sploh še niso bili rojeni. Kaj jim torej danes pomeni matična domovina in kaj pomeni nam, ki smo pred nastankom nove države doživeli in preživeli Jugoslavijo? Slovenijo danes iz goriškega in tržaškega zornega kota (Benečija je vprašanje zase) vsakdo doživlja po svoje. Med tistim, ki meni, da je v Sloveniji vse dobro, in tistim, ki je razočaran nad stanjem v državi, je tisoč in več odtenkov. Vsako stališče je spoštovanja vredno in vsakdo odgovarja za svoje. Če se povrnem k Atxagi in razlikovanju doma od domovine, bi k njegovemu razmišljanju dodal še pojem države. Kar se mene tiče, je Italija moja država, Slovenija pa moja matična država, ni pa moja domovina. Bližji mi je Atxagov pojem doma, ki nima nič skupnega z italijansko patrio. Če bi že moral zbirati (v resnici zakaj pa bi?), mi je bližji Heimat, a vjužnotirolskem in nikakor ne v širšem nemškem pomenu, ki je povzročil toliko zla in prelivanja krvi. izdelovanje šopkov in vencev za vse priložnosti z možnostjo dostave na dom ODPRTO 7 DNI NA 7 Ul. deiristria 8/b - Trst Tel. 040 763856 obišči nas v naših prodajalnah, Devin Nabrežina (TS) - Sesljan 24/H Trst - Ul. Locchi 26/3 SUPERSTORE Devin Nabrežina (TS) - Devin 5/F SRBSKE SPEC1AL1TETE 1M TIPIČNE KRAŠKE JEDI Gabrovec, 24 Tel. 040-229168 URNIK: torek - nedelja od 8.00 do 23.00 Ob ponedeljkih zaprto. Bmpjičfti številka ^^^^^^ j 800913420) Geom. GIANCARLO FORAUS Svojim strankam se zahvaljujemo za zaupanje! Voščimo vam lepe praznike in srečno novo leto 2016! Obrtna cona Dolina 547/1 (TS) info@termoideale.it Vse za ogrevanie, vodovodne napeljave, sončne in alternativne sisteme wwwtermoideale it Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu 5 Četrtek, 24. decembra 2015 TRST / APrimorski ~ dnevnik Za mejno policijo je bilo leto, ki se izteka, dokaj pestro. Iz obračuna, ki sta ga podala vodja Antonio Grande in načelnica za severovzhodno Italijo Irene Tittoni, izhaja, da so imeli daleč največ dela ravno na območju nekdanjih mejnih prehodov, kjer so redno opravljali 24 urni nadzor. Posebno zahtevno je bilo zlasti januarja, junija, julija in avgusta, ko so se ukvarjali z nezakonitimi priseljenci zlasti na Krasu. Šlo je v glavnem za afganistanske, pakistanske in bangladeške migrante, ki so v naše kraje prispeli po tako imenovani »balkanski poti«. Za potovanje, ki naj bi se zaključilo nekje v severno-ev-ropskih državah oziroma Franciji in Španiji, pa naj bi kriminalnim združbam odšteli več tisoč evrov. Med temi je bilo tudi veliko mladoletnih, ki so jih pospremili v primerne sprejemne strukture v mestu oziroma v deželi. Zastopnika mejne policije sta izpostavila zlasti junijski »podvig«, ko so na linijskem avtobusu, ki je bil iz Francije namenjen v Romunijo, zasledili 17-letno Francozinjo, ki je zbežala od doma, da bi se pridružila silam kalifata v Siriji. Mejna policija je poklicala protiteroristično enoto oddelka Digos, ki je vzpostavila stik s francoskimi oblastmi. Dekle se je vrnilo v domovino. Kar zadeva osebe, ki jih je mejna policija prijavila, gre predvsem za tujce - večina jih je morala v Italiji prestati zaporno kazen zaradi kaznivih dejanj (kraje, ponarejanja in preprodaje, pa tudi ugrabitve ali nasilja). Seveda je bilo med temi tudi veliko takih, ki ni spoštovalo odredbe za izgon iz države. V sporočilu za novinarje sta Grande in Tittonijeva nanizala tudi proizvode in najrazličnejše predmete, ki jih je mejna policija letos zasegla: daleč največ je bilo nedovoljenih substanc, pa tudi vozil in orodja; ni pa manjkalo ponarejenih avtomobilskih registrskih tablic, draguljev in parfumov, vse do ukradenih elektronskih pripomočkov. Med tem so poudarili zlasti velike količine ponarejenega blaga, ki redno prihaja s Kitajskega. Posebnega poudarka je bilo deležno redno in nadvse uspešno sodelovanje s slovensko policijo. Tako Italija kot Slovenija sta namreč ocenili, da se v siner-giji skriva edina rešitev za preprečevanje čezmejnih kaznivih dejanj. Sicer pa niso pozabili na sodelovanje z avstrijsko, hrvaško, nemško, romunsko in madžarsko policijo, ter seveda na sodelovanje s karabinjerji in finančno stražo. Kaže, da sta se pakistanski in afganistanski državljan v torek zvečer pri tržaški železniški postaji sprla samo zaradi različne narodne pripadnosti; eden je naposled obležal v mlaki krvi, drugi pa je nemudoma zbežal. Na tržaški kversturi je vodja mobilnega oddelka tržaške policije Marco Cali novinarjem včeraj obnovil torkov napad. V Ulici Flavio Gioia, tam, kjer je manjše parkirišče tik ob železniški postaji, je v torek zvečer, okrog 19. ure 22-letni afganistanski državljan Saeed Khan zabodel pakistanskega sovrstnika. Tržaška železniška policija, ki je kot prva prihitela na kraj nesreče, je takoj zaslišala nekaj očividcev, prijateljev ranjenca, prav tako pakistanskih državljanov. Na podlagi njihovih pričevanj, so dokaj hitro ugotovili istovetnost napadalca in ga okrog polnoči zasačili v Ulici Ginnastica v bližini hotela Brioni. Ugotovili so namreč, da gre za prosilca za azil, ki je v okviru mestnih humanitarnih struktur nastanjen v omenjenem hotelu. Nosil je še vedno iste obleke, le orožja - se pravi noža ali nekaj nožu podobnega - se je znebil. Cali je hitel pojasniti, da verjame, da bodo orožje v kratkem tudi našli. Medtem so ranjenega pakistanske- . 50.776 . 17.150 .... 4.193 ......... 52 ....... 500 .......411 ......... 60 ....... 219 120.000 ga državljana odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga nemudoma operirali; napadalec mu je namreč globoko potisnil nož v želodec, vendar kaže, da ni v smrtni nevarnosti. Policija ga bo zaslišala lahko 48 ur po operaciji, da bi ugotovila potek napada. Obema so vsekakor zasegli oblačila in telefončke. Khana so odvedli v koro-nejski zapor, kjer ga dolžijo poskusa umo- Občina in migranti Občinska odbornica za socialo Laura Famulari je apelirala na tržaško prefekturo, naj poseže pri notranjem ministrstvu za premestitev migrantov, ki še vedno domujejo v Silosu. V zadnjih tednih so iz pokrajine odpeljali 100 oseb, drugih 800 je nameščenih v mestnih sprejemnih strukturah. V sodelovanju s konzorcijem ICS, škofijsko Caritas ter prefekturo je Občina zmanjšala nenadzorovane prihode. »Mi-grantom moramo zagotoviti dostojanstvo, krajanom pa čim manj skrbi.« ra. Ni namreč jasno, zakaj se je po mestu sprehajal z nožem ali temu podobnem orožjem z rezilom. Cali je dejal, da gre za prvi tovrsten dogodek, katerega protagonista sta mi-granta. Dodal je, da bo policija še okrepila nadzor nad običajnimi točkami v mestu, kjer se zbirajo priseljenci. Sara Sternad Trst: občinska seja in županova zdravica v Rojanu Po ponedeljkovi odobritvi novega prostorskega načrta se je sinoči spet sestal tržaški občinski svet, zadnjič v letošnjem letu. Na dnevnem redu je bilo glasovanje o spremembi statuta Promocijskega odbora Kmetijskih dnevov, o kateri je poročal odbornik za okolje Umberto Laureni. Tako se je tudi tržaška občina pridružila drugim občinam in pokrajini in s spremembo statuta dokončno zapečatila usodo Kmetijskih dnevov. Po seji se je župan Roberto Cosoli-ni podal v Rojan, kjer je na Trgu Tra i rivi s prosekarjem nazdravil božičnim in novoletnim praznikom, prisotni pa so se lahko okrepčali s fanc-li z dušo. Policijska postojanka pri papirnici Burgo Včeraj dopoldne je osebje tržaške kvesture s kolegi prometne policije ustavljalo avtomobile pri štivanski papirnici Burgo v devinsko-nabre-žinski občini. Gre za okrepitev nadzora in varnosti nad prometom v luči prihajajočih praznikov oz. konca leta. Policisti so ustavili 20 vozil in preverili dokumente 30 osebam - 10 od teh je bilo tujcev. Železniška postaja: nadzor nad potniki in prtljago Ob božičnih praznikih gre mimo tržaške železniške postaje veliko potnikov. Deželna železniška policija je zato poostrila nadzor tako na postaji kot na vlakih ter seveda na zunanjih površinah v neposredni bližini postaje. Samo v preteklih dneh so zasledili 7 mladoletnikov in 4 tuje državljane, ki niso imeli ustreznega dovoljenja za bivanje, istovetili so 84 oseb, eno pa celo aretirali. Izredno odprtje urada za orožje na kvesturi Ker je stopil v veljavo zakon 204/2010, ki določa, da kdor kupi oz. proda orožje mora tekom 72 ur to sporočiti silam javne varnosti. Urad za orožje na tržaški kvesturi bo izjemoma odprt za javnost tudi v soboto, 26. decembra, in soboto, 2. januarja, med 9. in 13. uro. Sporočilo pa lahko vsak pošlje tudi po faksu 040/3790585 ali am-min.quest.ts@pecps.poliziadista-to.it. mejna policija - Obračun leta, ki se izteka Največ dela je bilo z neza konitimi priseljenci Delovanje mejne policije v letu 2015 istovetenje oseb ................................................... nadzor nad vozili .................................................. opravljene izvidnice............................................. aretacije oseb.......................................................... prijave oseb na prostosti ................................... odkritje ilegalnih priseljencev.......................... priseljenci izgnani v Slovenijo.......................... prosilci za mednarodno zaščito ...................... zaseg ponarejenih proizvodov ....................... železniška postaja - Policija zasledila napadalca Zabodel ga je v želodec Šlo je za 22-letnega afganistanskega državljana, ki je napadel pakistanskega sovrstnika Na kvesturi so novinarjem predstavili torkov napad fotodamj@n narodni dom - Novo »sporočilo« na zidu v Ulici Galatti Mazači spet na delu Neljuba novost na zidu Narodnega doma fotodamj@n Na zunanji steni Narodnega doma v Ulici Galatti se je v teh dneh pojavil nov napis Squadrismo opremljen s fašističnim znakom -butaro (it. fascio). O podobnih sramotilnih ma-zaških podvigih k sreči že dolgo nismo poročali: po zidovih mestnih ulic so se namreč pod urbanimi freskami podpisovali tačas le grafitarji. Za tovrstna dejanja vandalskega oz. mazaškega značaja je predvidena globa v višini 1000 evrov ... Kdo jo bo poravnal? Morda ne bi bilo napak, da bi tržaški redarji poostrili nadzor, žaljivi napisi pa čim prej odstranjeni. črna kronika - Tatica v trgovini Oviesse Z ukradenimi oblačili kar mimo blagajne V veleblagovnici Oviesse v trgovskem centru Torri d'Europa je osebje v torek opazilo gospo, ki je s polic pobrala nekaj oblačil, s katerih je v kabini za pre-oblačenje snela magnetne varnostne priponke. Odpravila se je nato proti izhodu in mirno prešla mimo blagajne. Osebje jo je ustavilo in ji velelo, naj pokaže, kaj skriva v torbici. Poklicali so policijo, ki je žensko, 53-letno iransko državljanko, prijavilo zaradi kraje. Oblačila v vrednosti 78 evrov so vrnili trgovini. Na avtobusu ... raje kot v zaporu Nameravala se je vrniti v domovino, a ji je mejna policija prekrižala načrte. 30-letno romunsko državljanko M.L.D. je v torek zvečer policija zasačila pri nekdanjem mejnem prehodu pri Fernetičih. Peljala se je na linijskem avtobusu, ki je bil iz Francije namenjen v Romunijo. Med preverjanjem osebnih dokumentov so policisti ugotovili, da bi morala ženska sedeti v zaporu, saj ji je avgusta letos prizivno sodišče iz Perugie zaradi kraje odredilo eno leto in 11 mesecev zaporne kazni, poravnati pa bi morala tudi 1100 evrov kazni. Odvedli so jo v koronejski zapor. 6 Četrtek, 24. decembra 2015 TRST / zgoniška občina - Pogovor z županju ob izteku zahtevnega leta Hrovatin: številne svetle točke (z izjemo razsvetljave ...) V vseh pogledih umirjeno leto 2016. To je zaželela zgoniška županja Monica Hrovatin ob koncu pogovora o obračunu delovanja njene uprave v iztekajočem se letu. Zanjo je bilo leto 2015 vse prej kot umirjeno. Težave s paktom stabilnosti in uvajanje medobčinske teritorialne unije z morjem srečanj in sestankov, trenji in dogovarjanji so jo polno zaposlile. Upravi je kljub temu uspelo obdržati storitve na standardni ravni, poleg tega pa tudi ni obremenila občanov z zvišanjem dajatev Kakšen je obračun upravnega delovanja v letu 2015? Večinoma pozitiven, morda s kako temnejšo točko. Začnimo s svetlimi točkami. Letos nam je uspelo izpeljati nekaj večjih investicij, kar je v sedanjih razmerah nekaj zelo pozitivnega. Največja investicija se je nanašala na poslopje osnovne šole v Zgoniku. Na strehi je bila nameščena nova fotovoltaična napeljava. Povezali smo jo z občinsko stavbo, kar nam bo zagotovilo energetski prihranek. V šoli smo zamenjali centralno kurjavo na nafto. Nova je plinska, kar bo tudi pomenilo prihranek in predvsem znižanje onesnaženja. Opravili pa smo še nekaj vzdrževalnih del. Celotna investicija je znašala kakih 230 tisoč evrov. Drugi posegi? Zaključujejo se dela na občinski telovadnici v Zgoniku. Tam smo dodali sončne panoje za sanitarno vodo in popravili termično centralo. V kratkem bomo zaključili dela okrog rokometnega igrišča. Nadalje so bila pred telovadnico lepo začrtana tri parkirna mesta za ljudi s posebnimi potrebami, kar izraža pozornost do prizadetih oseb. Kaj pa posegi v drugih vaseh? Spomladi smo zaključila dela na ekološkem otoku v Repniču, ki so se lani zaustavila zaradi omejitev pakta stabilnosti. Prav v tej zvezi smo se letos poglobili v vprašanje upravljanja z odpadki, da bi ga smotrno rešili. In kaj ste odločili? V prihodnjem letu naj bi začeli z novim načinom zbiranja odpadkov, a o tem bo govor, ko bo zadeva urejena. Drugi posegi? Letos smo uredili nekaj makadamskih cest pri Gabrovcu in Samator-ci, kar ni bilo naključje. V naš volilni program smo vključili tudi vzdrževanje makadamskih cest, kar smo začeli in bomo v prihodnjih letih še nadaljevali, seveda vedno v okviru možnosti, ki nam jih dovoljuje pakt stabilnosti. V tej zvezi bo morala nekaj nujno pojasniti. Prosim. Zaradi omejitev pakta stabilnosti smo imeli težave pri načrtovanju posegov. Kajti: šele sredi poletja smo izvedeli, koliko finančnih sredstev bomo imeli na razpolago za izvedbo javnih del. Vsa ta dela so zato stekla šele konec poletja ali v začetku jeseni, dokončati pa jih je treba do 31. decembra, ker tako pač določa pakt stabilnosti. Uskladiti načrtovanje in posege je bilo zato za naše urade zelo naporno in zahtevno. Vi ste trikrat omenili pakt stabilnosti. Koliko denarja imate vloženega v banki, a ga prav zaradi omejitev pakta stabilnosti ne morete izkoristiti? Približno milijon 500 tisoč evrov. Ta denar je naš, občinski, a se ga prav zaradi pakta stabilnosti ne moremo dotakniti. Od novega državnega finančnega zakona bo sedaj odvisno, ali bodo ta sredstva sprostili za nekatere nujne in zaradi varnosti potrebne posege, na primer vzdrževanje cest in popravilo šol, ali ne. Monica Hrvatin fotodamj@n Katere pa so bile temnejše točke letošnjega obračuna? Govoriti o temnejši točki, ko gre za vprašanje razsvetljave, je skoraj paradoksalno, a je tako. Kaj se je zgodilo? Preko dežele smo iz evropskih skladov prejeli prispevek za zamenjavo standardnih svetil z novimi energetsko varčnimi led žarnicami. Namen je bil jasen: z zamenjavo luči bi dolgoročno mnogo prihranili ter obenem znižali svetlobno onesnaževanje. Tako smo v petih vaseh - Briščikih, Zgoniku, Briš-čah, Koludrovici in Saležu - posodobili javno razsvetljavo. Ko so se nove žarnice zasvetile, smo bili zelo zadovoljni, čez poletje pa je nastal problem. Kateri? Čez poletje so začele žarnice ugašati. Od julija dalje je mrknila tretjina teh svetil. Zato smo sprožili zakonsko predvideni postopek. Obrnili smo se na pravno službo, sedaj je v teku tožba. Dokler ne bo jasno, kdo je odgovoren, ne bo mogoče zamenjati vseh pregorelih svetil. Mi smo vseeno zamenjali svetila in razsvetlili tiste odseke, na primer kri- žišča, da bi zagotovili varnost. Naj dodam, da se je tak problem pripetil tudi nekaterim drugim občinam v Furlaniji, pomeni, da je šlo za sistemsko napako. Leto 2015 je bilo leto reforme krajevnih uprav in združevanja v medobčinske unije. Kaj menite o njej? Trenutno je vse ustavljeno in čakamo, ali bodo zadevo na deželi tehtno spremenili. Mi župani smo se potrudili pri pripravi statuta in popravili pomanjkljivosti zakona. Sedaj nestrpno pričakujemo novosti. Med novosti letošnjega leta sodi zanimanje za razvoj Proseške postaje. Kaj se bo iz tega izcimilo? Za Proseško postajo se zanima Pristaniška oblast. Tam je odkupila obsežno območje, ki naj bi postalo prosto-carinska cona. Ko bi se to zgodilo, bi lahko Proseška postaja s svojimi strukturami spet gospodarsko zaživela. Marjan Kemperle POKRAJINA TRST - Obračun za leto 2015 «v • | • • Dinamično in ambiciozno Z razstavami ovrednotili zgodovino naših krajev, obnovili veliko cest, posodobili šolska poslopja... Ob prihajajočem novem letu so predstavniki Pokrajine Trst ocenili leto 2015 in se soočili z letom 2016, ki bo prineslo, kar se pokrajinskih uprav tiče, veliko novosti. Na včerajšnji predstavitvi opravljenega dela tržaške Pokrajine je predsednica Maria Teresa Bassa Poropat povedala, da je bilo leto 2015 zelo dinamično in ambiciozno, čeprav so nekatere pristojnosti pripadle drugim ustanovam. Poro-patova je v družbi pokrajinskih odbornikov predstavila najvidnejše projekte, z letom pa so vsi skupaj večinoma zadovoljni. Iz poročila o aktivnostih v letu 2015 je razvidno, da si kulturni utrip ni pustil odvzeti svoje živahnosti. Z razstavami v Skladišču idej je Pokrajina Trst ovrednotila zgodovino naših krajev, s poletnim festivalom Teatri a Teatro v Svetoivanskem parku pa je poskrbela za živahne poletne večere. Te in druge kulturne prireditve so letos privabile 24 tisoč obiskovalcev. Pokrajinski odbornik za okolje in promet Vit-torio Zollia je predstavil aktivno delo svojega resorja. V tem letu so nadaljevali z gradnjo šempolajskega nadvoza, izpeljali so postopek podelitve koncesije za izvajanje del v križišču v Gabrovcu za Zgonik, v prvih mesecih prihodnjega leta pa nameravajo izbrati izvajalca del za krožišče pri Boljun-cu. V načrtih je tudi ureditev krožišča na koncu Ul. Flavia v smeri proti Miljam. S temi deli bo zaključena obnova večine pokrajinskih del (skoraj 93% pokrajinskih cest bo obnovljenih). Zollia je tudi spomnil, da so s podjetjem Trieste Trasporti posodobili vozni park z 32 novimi avtobusi, na področju okoljevarstvene politike pa so pozornost posvetili odstranjevanju azbestnih kritin v poslopjih. Letošnje leto je bilo dejavno tudi za pokrajinskega odbornika za politiko Krasa Igorja Dolenca, ki je na novinarski konferenci izpostavil štiri-jezični projekt Marketing Krasa, ki vključuje tudi vojaška pokopališča, in projekt, ki zadeva kontovelski breg oz. obnovitev ceste in ojačitev vodovoda okrog kontovelske Mlake. V letošnjem letu so nadaljevali z ureditvijo pešpoti Gemina, ki naj bi jo končali predvidoma 15. februarja prihodnje leto. V zaključni fazi so tudi obnovitvena dela na nekaterih športnih objektih v Dolini in Nabrežini, je povedal Dolenc in dodal, da preučujejo tudi možnost vzpostavitve platforme za pridobivanje biomase v Zgoniku (namesto v Miljah). Pokrajinske uspehe predstavila predsednica Bassa Poropat s sodelavci fotodamj@n Pridno so s projekti nadaljevale tudi pokrajinske odbornice Mariella de Francesco, Adele Pino in Roberta Tarlao. Prva je izpostavila obnovitvena dela v nekaterih šolskih poslopjih, ki jih Pokrajina Trst izvaja v sodelovanju z Občino Trst. Ob tem je odbornica pohvalila pokrajinske uradnike, ki so zaradi pakta stabilnosti morali racionalizirati stroške in denar za dela iskati na različnih koncih. Adele Pino je omenila projekte, ki zadevajo tržaške šolarje. Opozorila je na uspeh novembrskih informativnih dnevov (1200 obiskovalcev), na katerih so šolarji in starši dobili koristne informacije o nadaljnjem šolanju. Po svojih najboljši močeh je v letu 2015 kakovost življenja občanov s posebnimi potrebami izboljševala tudi od-bornica Roberta Tarlao. Sanela Čoralič NABREZINA Za novo leto brez ognjev in pokanja petard Tudi v Občini Devin-Nabreži-na ob prehodu iz starega v novo leto ne bo pokalo. Župan Vladimir Kukanja je namreč izdal odredbo o prepovedi prižiganja ognjev, prostih plamenov, kresov ipd. na javni površini in v krajih, odprtih za javnost, oz. pokanja umetnih ognjev, petard, izstrelitve raket oz. uporabe drugih pirotehničnih izdelkov od polnoči dne 30. decembra 2015 do polnoči dne 2. januarja 2016. Čeprav sil-vestrsko pokanje spada nekako v tradicijo, utegne biti tudi nevarno, predvsem če se s petardami ukvarjajo mladoletne oz. neizkušene osebe, poleg tega pa utegne pokanje preplašiti domače živali in divjad, ki lahko pri tem izgubi orientacijo in se izgubi, pri čemer lahko pride tudi do prometnih nesreč, med drugim utemeljuje župan svojo odredbo. Kdor le-te ne bo spoštoval, tvega denarno kazen v višini od 50 do 300 evrov ter zaseg pirotehničnih izdelkov, za nadzor nad spoštovanjem odredbe pa so zadolženi pripadniki krajevne policije in varnostnih organov. trst Delovni čas uradov med prazniki Poslovni čas in uradne ure številnih uradov v tržaški občini bodo med božičnimi in novoletnimi prazniki spremenjeni. Občina Trst sporoča, da bo urad za urejanje zadev v zvezi z bivališčem v prehodu Costanzi 2 prihodnji ponedeljek, torek in četrtek ter v ponedeljek in torek po novem letu posloval med 8.30 in 11. uro. Po spremenjenem delovnem času bo posloval tudi občinski urad za prevzem aktov v Ul. Punta del Forno št. 2, ki bo od 28. do 31. decembra odprt samo med 9. uro in 12.30. Na božični in novoletni dan bo zaprt občinski matični urad, prijave umrlih in dovoljenja za pokop pa bo možno urediti na telefonski številki 348/4527737, in sicer v nedeljo, 27. decembra, in soboto, 2. januarja, med 9. in 11. uro. Lokalna policija sporoča, da bo danes za javnost zaprt urad v Ul. Genova 6, ki se ukvarja s preverjanjem bivališč. Agencija za prihodke pa sporoča, da bodo danes in 30. ter 31. decembra poslovali samo v dopoldanskih urah. D NAJDI NAS NA FACEBOOKU PrimorskiD pokrajina - Sprejetje enotnega programskega dokumenta Urejanje cest in šol Zadovoljstvo Vidalija (SSk) za pozornost Slovencem - Grizon (LS): Proti, ker to je rezultat reforme krajevnih uprav Tržaški pokrajinski svet je na svoji torkovi seji izglasoval enotni programski dokument za triletje 2016-2018. Za dokument je glasovalo 13 svetnikov levosre-dinske večine, proti pa je bilo sedem svetnikov desnosredinske opozicije. Triletni programski dokument je moral pokrajinski svet sprejeti, čeprav je Pokrajina na tem, da se jo dejansko ukine zaradi reforme krajevnih uprav, v njem pa je tudi več postavk, ki zadevajo slovensko narodno skupnost in ozemlje, na katerem le-ta biva. Tako bodo v teku prihodnjega leta zaključili gradnjo železniškega nadvoza pri Šempolaju (4,9 milijona evrov) ter asfaltiranje cestišč, ureditev varnostnih ograj in gradnjo pločnikov na veliki večini pokrajinskih cest. Več Maurizio Vidali arhiv časa pa bodo zahtevala obnovitvena oz. vzdrževalna dela na poslopjih nekaterih višjih srednjih šol, kot npr. na stavbi zavoda Stefan na Canestrinijevi ploščadi, za kar je predvidenih okoli 5 milijonov evrov, ali pa na liceju Prešeren (500.000 evrov) oz. začasnem sedežu zavoda Stefan na Vrdelski cesti (370.000 evrov). Zato je predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vidali, ki pripada stranki Slovenska skupnost, izrazil veliko zadovoljstvo, da je Pokrajina pokazala veliko pozornost do slovenske manjšine. Nasprotovanje programskemu dokumentu in proračunu za leto 2016, o katerem bo pokrajinski svet razpravljal v ponedeljek, pa je izrazil vodja Ljudstva svobode Claudio Grizon predvsem zaradi povezave z deželno reformo krajevnih uprav, ki je prizadela ozemlje in skupnosti, ki na njem živijo ter briše institucionalno raven razširjenega območja, ki je bila bolj učinkovita in manj draga od Dežele. (iž) / TRST Četrtek, 24. decembra 2015 7 OBČINA TRST - Pomemben dosežek za krajevno gospodarstvo Na območju bivšega avtosalona bo zrasel Obijev trgovski center Gre za območje salona Dina Contija na Cesti za Glinščico - 55 novih delovnih mest - Ureditev novega krožišča Na območju nekdanjega avtosalona Dino Conti bo zaživela nova gospodarska realnost, se pravi veletrgovina z materialom in pripomočki za dom in vrtnarjenje Obi, obenem bodo na omenjenem območju uredili tudi krožišče med ulicami Caboto, Flavia in Carletti ter Cesto za Glinščico. Gre za eno prvih posledic od marca letos veljavnega trgovskega načrta Občine Trst, ki predvideva, da se osem večjih opuščenih območij nameni ureditvi velikih trgovskih središč. 16 milijonov evrov vredno investicijo so včeraj dopoldne na tržaškem županstvu predstavili župan Roberto Cosolini ter odbornika za urbanistiko in gospodarski razvoj, Elena Marchi-giani in Edi Kraus. 11.500 kvadratnih metrov veliko površino, kjer je nekoč deloval zelo znan Contijev avtosalon, je kupila družba Cervet podjetnika Fran-cesca Fracassa iz Veneta, ki je specializirana v gradnji velikih trgovskih središč. Ta bo na 8600 kvadratnih metrih površine na mestu, kjer je stal avtosa-lon, zgradila nov trgovski center družbe Obi, ki ima v Italiji 53 trgovin, prisoten pa je seveda tudi v Sloveniji, kjer je Tržačanom med drugim dobro znana Obijeva trgovina v Kopru. Pritličje bo namenjeno prodaji, v prvem nadstropju pa bodo našli prostor uradi in parkirna mesta, ki bodo vsekakor na voljo tudi na površini, ki meji na cesto (parkirnih mest naj bi bilo vsega skupaj 400). V novem trgovskem središču naj bi zaposlili 55 uslužbencev, v glavnem s pogodbami za nedoločen čas, gradnja pa je tudi v skladu z novimi določili pravkar izglasovanega prostorskega načrta Občine Trst, ki precej omejuje število novih gradenj ter je usmerjen predvsem v ponovno preureditev obstoječih objektov. Če se bo gradnja kmalu začela, naj bi novi center bil nared konec leta 2016 oz. na začetku leta 2017. To pa ni edina dobra novica, saj se bo na istem območju, tudi v skladu z novo namembnostjo, kmalu začela gradnja novega krožišča. Križišče med ulicami Caboto, Flavia, Carletti in Cesto za Glinščico je namreč zelo nevarno, saj je stalno prisotna velika stopnja tveganja trčenja med vozili, ki prihajajo iz Trsta, Žavelj oz. od Domja. Zadevni sklep občinskega odbora tako predvideva izgradnjo krožišča, ki bo stala dobrih 382.000 evrov, od katerih bo 300.000 evrov dala na razpolago Občina, dobrih 82.000 pa podjetje Acega-sApsAmga. CESTA ZA GLINSCICO __-tfCfo-----—- . —tft^- ■- ■ — I ■!!. : t! Ureditev novega krožišča bo precej olajšala promet med ulicami Flavia, Caboto in Carletti ter Cesto za Glinščico trgovinska zbornica - Nova spletna aplikacija Vse o ribištvu s klikom Brezplačna aplikacija deluje na tablicah in pametnih telefonih tudi v slovenščini Nova aplikacija FishTourFVG podjetja Gac, ki deluje v okviru tržaške Trgovinske zbornice oz. njenega podjetja Aries, ljubiteljem ribištva in morja na sploh odslej omogoča, da lahko na zanimiv način izvedo vse o ribiški dejavnosti v naših krajih in zaščitenih naravnih ter ribolovnih območjih. Z brezplačno aplikacijo, ki je bila sicer razvita v okviru evropskega projekta za ribolov 2007-2013, imajo uporabniki možnost, da v štirih jezikih, in sicer v slovenščini, italijanščini, nemščini in angleščini, spoznajo lokalne in sezonske ribiške proizvode ter najlepša ribolovna območja. Več o aplikaciji, ki deluje na tablicah in pametnih telefonih, je na včerajšnji novinarski konferenci na tržaški Trgovinski zbornici povedal njen predsednik Antonio Paoletti, ki je povedal, da so uporabili štiri jezike, ker je aplikacija namenjena tudi turistom. K sodelovanju so povabili Miramarski naravni rezervat in njegovega direktorja ter koordinatorja znanstvenega dela digitalnega projekta Maurizia Spota, ki je razložil, da aplikacija na prijazen način odjemalcem predstavlja pet deželnih naravnih območij. S klikom na točko je mogoče dobiti podrobnejše informacije o opazovanju ptic, krajevnih gojiščih školjk, varstvu morskega okolja in habitata, zanimiv segment Spletna aplikacija aplikacije pa so kuharski recepti in namigi za pripravo lokal- je na razpolago nih ribiških proizvodov. Recepti so urejeni po sezonah, s či- tudi v s love n šči n i mer želijo naročniki aplikacije spodbuditi uporabo sezonskih rib. Dodatne podatke pa lahko prispevajo tudi odjemalci, ki lah- fotodamj@N ko svoja doživetja ali fotografije delijo z drugimi. (sč) »Grenak boži za Sveti Ivan« Rajonski odbor od Sv. Ivana in Kolo-nje je včeraj izbral svojstveno prizorišče za novinarsko konferenco: mestni avtobus, ki je iz Ul. Battisti zapeljal do Sv. Ivana ter se nato vrnil do Ul. Battisti. Organizatorji so se odločila za svojevrstno premično lokacijo, da bi novinarje »pripeljali« do Sv. Ivana, to je mestnega predela, ki naj bi ga - po oce- Luciano Ferluga fotodamj@n ni prirediteljev - v ponedeljek odobreni prostorski načrt tržaške občine še posebej prizadel. Koordinator odbora Luciano Ferluga je ocenil, da je občinski svet »izglasoval neskončno obsodbo za Sv. Ivan in njegove prebivalce.« V novem prostorskem načrtu je namreč območje nekdanje vrtnarije Busai zraven sve-toivanske cerkve je zazidljiva, to pa je edina še obstoječa zelena površina v središču rajona. Ferluga je tudi opozoril, da je Sv. Ivan edini mestni rajon brez omembe vrednega ljudskega vrta. Nadalje manjkajo v tem mestnem predelu rekreacijsko središče, središče za mladino, center za otroke in ostarele, ter nenazadnje tudi jasli. Na štefanovo božični koncert Godbenega društva Prosek Športni center Ervatti pri Briščikih bo v soboto ob 17. uri spet prizorišče božičnega koncerta Godbenega društva Prosek. Proseška godba na pihala je začela s koncerti na štefanovo, kot so se prvotno imenovali, leta 1979, ob pomladitvi glasbenega sestava. Takrat in še dolga leta so potekali v dvorani Kulturnega doma Prosek-Kontovel. Zadnja leta se odvijajo božični koncerti Godbenega društva Prosek v športnem centru Ervatti pri Briščikih, prireditev pa poteka pod pokroviteljstvom Odbora za ločeno upravljanje jusarskega premoženja Prosek in v sodelovanju z ZSKD in Rajonskim svetom za Zahodni Kras. V soboto božični koncert v Bazovici V soboto, 26.12.2015, ob 18 uri bo v cerkvi sv. M. Magdalene v Bazovici tradicionalen božični koncert, ki ga prireja bazovska župnija v sodelovanju z župnijskimi zbori. Na koncertu bodo nastopili OPS Slomšek, MePZ SkalaSlovan, MlVS Anakrousis, MoVS Lipa in MePZ Lipa. Toplo vabljeni! Tudi danes brezplačna vožnja z avtobusom Vožnja z mestnimi avtobusi je še danes zastonj fotodamj@n Tudi danes se bo z avtobusi mestnega prometa mogoče voziti brezplačno. S tem ukrepom sta Občina Trst in podjetje Trieste Trasporti želela spodbuditi občane in občanke, naj se po opravkih odpravijo z avtobusi in ne z jeklenimi konjički. Brezplačen prevoz bo veljal vse do 20. ure. Stopnja onesnaženosti je namreč v teh dneh krepko prekoračila dopustne vrednosti, zaradi česar so bili odgovorni prisiljeni sprejeti okoljevarstvene ukrepe. Na današnji predpraznični dan v mestu pričakujejo veliko množico ljudi, ki bi s svojimi avtomobili lahko povečali vrednost škodljivih prašnih delcev v zraku in zastoje v prometu. Občina ob tem tudi opozarja, da bo lokalna policija izvajala poostren nadzor prometa, nedovoljeno parkiranje pa bo brezkompromisno oglobila. potniški promet - Trieste Trasporti Cena vozovnic enaka, višji popusti za letne karte Cene vozovnic tržaškega potniškega prometa ostajajo za vse uporabnike tudi po 1. januarju 2016 nespremenjene. To je za razliko od preteklih let, ko smo bili priča novoletnemu višanju cen vozovnic, prijetno presenečenje. Teh pa s tem še ni konec. Prevoznik Trieste Traspotri napoveduje izjemne olajšave pri nakupu letnih študentskih vozovnic. Tisti, ki bodo vozovnice kupili po spletu, bodo prihranili pet odstotkov, 20-odstotni popust pri nakupu letnih vozovnic bodo lahko koristili dijaki in študentje, ki imajo v družini že brata ali sestro z letno karto. Tretjerojenci bodo upravičeni do 30-odstotne-ga popusta. Letne vozovnice za vse trase bodo tako kupovali po 274 evrov (namesto 343 evrov) oz. po 240 evrov. Subvencioniranje šolskih vozovnic se bo tako povečalo za deset odstotkov. Cena mesečnih vozovnic ostaja nespremenjena. Ta stane nekaj več kot 27 evrov za eno traso in nekaj več kot 34 evrov za vse trase. Pomembna novost leta 2016 pa je tudi odločitev, da bodo od junija 2016 naprej polmese-čne vozovnice veljale 15 dni od njihovega žigosanja in ne več prvih oz. drugih 15 dni v mesecu. 8 Četrtek, 24. decembra 2015 TRST / dolinska občina - V nedeljo, 27. decembra Že deveti pohod Te skupne stezice Tudi letos bo v nedeljo 27. decembra v priredbi vaških organizacij iz Ospa, Socerba, Kastelca, Prebenega, Doline in Mačkolj potekal vsakoletni pohod Te skupne stezice" Ob padcu meje leta 2007 so se predstavniki omenjenih vasi sestali in se odločili, da ponovno usposobijo stezice, ki so stoletja povezovale omenjene kraje, a jih je meja desetletja prerezala. Namen je bil, da se ljudje tudi medsebojno spoznajo, saj so se z mejo tudi človeški odnosi prekinili. Tako se pa leto za letom vse več ljudi med seboj spozna in navezuje prijateljstva. Pohod je brez dvoma dosegel svoj namen, saj je tudi udeležba vsako leto številnejša. Meja je imela tudi pozitiven učinek, saj so ostali kraji vzdolž meje nedotaknjeni, na žalost se je tudi marsikatera njiva zarasla. Obiskovalci bodo lahko občudovali raznolikost apnenčastih in fli-šastih skladov, neokrnjene narave in obilje divjih živali. Prav tako so kraji bogati na borovih in hrastovih gozdovih, potokih, tolmunih, pa tudi vinogradov in oljč-nikov ne manjka. Organizatorji vsako leto potek pohoda spremenijo, saj je stez zelo veliko in področje obsežno. Start bo kot vsako leto na prireditvenem prostoru društva Jože Rapotec v Prebenegu ob 10. uri. Pol ure poprej bo potekala registracija udeležencev. Pohodniki se bodo nato podali, delno po asfaltu, delno po gozdnih stezah do prireditvenega prostora Primorsko v Mačkoljah, od tu naprej pod elek-trovodom do vhoda na kolovoz, ki pelje do starega hleva (pogorel je pred desetletjem) na Dolgi Kroni. Kolovoz bo izletnike, ki se jim letos obeta lepo vreme pripeljal do večnamenskega centra na Dolgi Kroni, kjer bo kratek počitek s čajem in kuhanim vinom. Odprt bo tudi prodajni center. Pot se bo nadaljevala do novega hranilnika kmetijskega vodovoda, o katerem je bilo mogoče nekaj slišati v preteklih dneh, čez greben proti Mačko-ljam in po njivskih poteh do Križpota. Osapci bodo na bivši bencinski črpalki postregli s priložnostnim prigrizkom. Sledil bo vzpon po »kontradi« do Prebene-ga. Kdor ni seznanjen s to lepo njivsko potjo, bo lahko opazoval nad 500 metrov cikcakaste meje, saj je bila pot istočasno tudi meja, da so lahko Prebenežani prišli do svojih njiv. Zaključek bo v Prebenegu s priložnostno malico. Tudi letos poteka pohod pod pokroviteljstvom Občine Dolina in Krajevne skupnosti Črni Kal. Pohod je primeren za vse, tudi otroke, priporočena je le dobra obutev. šolstvo - Osnovna šola v Barkovljah Pester december učencev Finžgarja Ko se bližajo božični prazniki, se začenja na šoli Frana Šaleškega Finžgarja v Barkovljah prav prijetno vzdušje. Praznovanje se kot običanjo prične konec novembra, ko se vsi učenci odpeljemo na knjižni sejem v Ljubljano. Ta izlet prirejamo že vrsto let, saj nas knjige prav posebno navdušujejo. Imamo pa še edinstveno priložnost za res ugodne nakupe. Letos smo si šli ogledat še Slovenski šolski muzej in doživeli učno uro kot naše babice in dedki. Po izletu v Ljubljano nestrpno pričakujemo Miklavža. Prvi razred je sodeloval na Miklavževanju z otroki iz vrtca, učencem drugega in tretjega razreda pa je Miklavž prinesel vstopnico za Immaginario scientifico, in res smo decembra tam preživeli znanstveno jutro. Mesec december nam je prinesel še dodatno presenečenje. Učenci višjih razredov smo obiskali deželni sedež RAI, kjer sta nam novinarja Erik Dolhar in Ivo Jevnikar razkrila delovanje našega radia in televizije. Tudi letos nismo pozabili na svojo literarno naravnanost in posvetili nekaj časa teh že natrpanih decembrskih dni slovenski besedi. Na pobudo Društva slovenskih pisateljev smo v našo sredo povabili ustvarjalko Cvetko Bevc, ki nam je predstavila svoje knjige in nas navdihnila, da smo se še sami preizkusili kot avtorji krajših zgodb. Učenci višjih razredov smo literarno znanje merili tudi na Cankarjevem tekmovanju. Učenci in učenke petega razreda pa so napisali novo spremno besedo naše knjižice Sprehodi po Barkovljah, ki jo bomo s pomočjo Združenja staršev ponatisnili. Med učnimi urami se sliši veselo petje, saj potekajo letos na šoli glasebene urice, ki jih vodi Saška Krašovec. Vseskozi smo decembra pripravljali po razredih raznorazne božične okraske in izdelke, ki jih bomo razstavili na našem sejmu. Sejem prirejamo v sklopu boži-čnice, ki je bila 21. decembra v barko-vljanskem društvu. Tam smo učenci predstavili svojim staršem, kar smo se naučili. Ob tej priliki smo si vsi skupaj izrekli voščila. Učenci Šolniki iz Slovenije med obiskom spoznavali Slovence v Italiji Slovenci na Tržaškem smo »zanimiva kulturna izletniška točka in vabljiva turistična atrakcija«. To potrjuje dvodnevni obisk skupine okrog trideset učiteljev Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad iz Ljubljane, ki so konec novembra obiskali Trst. Ekskurzija je bila v sklopu njihovega izobraževanja s poudarkom na zamejstvu, zamejskih Slovencih in zahodnem oziroma obmejnem delu Slovenije. Želeli so se spomniti, kaj se je dogajalo v preteklosti in spoznati, kako Slovenci živijo tu danes, s čim se ukvarjajo in kako se predstavljajo širši javnosti. Skupina učiteljev je sledila predstavitvi slovenske narodne skupnosti v Italiji z raziskovalko Slovenskega raziskovalnega inštituta Zairo Vidau, nato so v Trstu obiskali še Rižarno, edino uničevalno taborišče v Italiji. V popoldanskem času so imeli voden ogled posestva in dvorca v Devinu. Drugi dan obiska so šolniki iz Slovenije odkrivali še Goriška Brda, kjer so se seznanili s tamkajšnjim z oljkarstvom, sadjarstvom, briško arhitekturo in izdelovanjem mila. Obiskali so tudi Kobarid in Kobariški muzej. sobota - Koncert Camerata strumentale italiana V muzeju Revoltella bo v soboto, 26.decembra, ob 17.uri koncert, ki ga bo oblikoval komorni orkester Camerata strumentale italiana. Solist bo Stefano Furini, koncertni mojster orkestra gledališča Verdi, mednarodno uveljavljen umetnik, ki sodeluje tudi z orkestrom milanske Scale, ansamblom I Solisti veneti, in s številnimi drugimi uglednimi komornimi sestavi. Igral bo Štiri letne čase Astorja Piazzolle, na sporedu bodo tudi Mozart, Corelli in Bruch, solista bosta tudi Elia Vi-golo na violi in harfistka Tatiana Donis, profesorica na Glasbeni matici in na SCGV Emil Komel. Dirigiral bo Fabrizio Ficiur, vstop je prost. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 24. decembra 2015 EVA Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.25 - Dolžina dneva 8.42 - Luna vzide ob 16.00 in zatone ob 7.13. Jutri, PETEK, 25. decembra 2015 BOŽIČ VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,9 stopinje C, zračni tlak 1030,6 mb ustaljen, vlaga 93-odstotna, veter 2 km na uro severozahodnik, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,5 stopinje C. [I] Lekarne Danes, 24. decembra 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 - 040 639042, Ul. Pic-cardi 16 - 040 633050, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Na-brežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. S. Giu-sto 1, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. S. Giusto 1 - 040 308982. Jutri, 25., in v soboto, 26. decembra 2015 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. S. Giu-sto 1, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 - 040 639042, Ul. Piccar-di 16 - 040 633050, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. S. Giu-sto, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. S. Giusto 1 - 040 308982. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 15.00, 17.15, 19.45, 22.00 »Star Wars: Il risveglio della Forza«. ARISTON - 16.00, 18.00 »Perfect Day«. CINEMA DEI FABBRI - 18.00 »La Isla Minima«; 16.00 »Ahora si Llego!«. FELLINI - 16.00, 20.15 »Le ricette del-la signora Toku«; 18.00, 22.15 »Dio esiste e vive a Bruxelles«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Irrational Man«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.40, 17.45, 19.50, 22.00 »Il ponte delle spie«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.50, 17.30, 19.15, 21.00 »Francofonia - Il Louvre sotto occupazione«; 22.30 »Il professor Cenerentolo«. KOPER - PLANET TUŠ - 14.10 »Božič pri Cooperjevih«; 12.00 »Dobri dinozaver«; 12.10, 14.30 »Sestri«; 12.50, 14.50 »Snoopy in Charlie Brown - film o Arašidkih«; 11.50 »Snoopy in Charlie Brown - film o Arašidkih 3D«; 11.40, 14.20 »Vojna zvezd: Sila se prebuja«; 12.40, 13.45, 15.20 »Vojna zvezd: Sila se prebuja 3D«. NAZIONALE - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Franny«; 16.00, 18.50 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; 16.30, 21.15 »Star Wars: Il risveglio della Forza 3D«; 18.20, 20.15, 22.00 »Va-canze ai Caraibi«; 18.30, 20.15, 22.00 »Natale col boss«; 15.00 »Belle & Sebastien - L'avventura continua«; 20.15, 22.10 »Heart of the Sea - Le origini di Moby Dick«; 15.15, 16.30, 17.40 »Masha e Orso - Amici per sempre«; 15.00, 16.45, 18.45 »Alvin Superstar: nessuno ci puo fermare«; 15.00 »Il viaggio di Arlo«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 14.10, 15.35 »Masha e Orso - Amici per sempre«; 15.00, 17.05 »Belle & Sebastien - L'avventura continua«; 15.10, 17.10 »Al-vin Superstar: nessuno ci puo ferma-re«; 15.15, 17.00, 19.15 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; 19.40 »Star Wars: Il risveglio della Forza 3D«; 15.30, 18.00, 20.00 »Natale col boss«; 15.40, 17.50, 20.00 »Vacanze ai Ca-raibi«; 15.45 »Il viaggio di Arlo«; 17.30, 19.40 »Irrational Man«; 18.00 »Il professor Cenerentolo«; 19.10 »Il ponte delle spie«; 20.05 »Franny«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.10 »Vacanze ai Caraibi«; 17.00, 19.45 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; Dvorana 2: 15.00, 16.30 »Alvin Superstar: nessuno ci puo fermare«; 18.10, 20.10 »Vacanze ai Caraibi«; Dvorana 3: 15.00, 16.15 »Masha e Orso - Amici per sempre«; 17.40, 19.45 »Irrational Man«; Dvorana 4: 15.00 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; 17.15, 19.45, 22.20 »Il ponte delle spie«; Dvorana 5: 15.10 »Chiamatemi Francesco«; 17.00 »Masha e Orso - Amici per sempre«; 18.15, 20.15, 22.10 »Natale col boss«. SI Šolske vesti DTZ ŽIGE ZOISA sporoča, da bodo uradi zaprti danes, 24., in v četrtek, 31. decembra, ter v soboto, 2. januarja. RAVNATELJSTVO DIZ J. STEFANA obvešča, da bodo šolska stavba in uradi danes, 24., in v četrtek, 31. decembra, ter v soboto, 2. januarja, zaprti. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo šola zaprta danes, 24., v četrtek, 31. decembra, in v soboto, 2. januarja. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do 15. januarja možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov v š.l. 2015/16: za nakup učbenikov, individualnih učnih pripomočkov v korist učencev NSŠ in/ali za nakup vozovnic za prevoz v tržaški pokrajini v korist učencev NSŠ in prvih dveh razredov višjih srednjih šol, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec je treba izpolnjevati na www.sandorligo-dolina.it. M Izleti POHOD BREZ MEJA, TE SKUPNE STEZICE... bo v nedeljo, 27. decembra. Zbirališče pohodnikov v Parku v Prebenegu ob 9.30. Pohod v sklopu dogodkov Božič v Bregu vasi Dolina, Prebeneg, Mačkolje, Socerb, Osp in Kastelec v skupni organizaciji z Občino Dolina, Naravnim rezervatom doline Glinščice in Krajevno skupnostjo Črni kal. SPDT vabi v nedeljo, 10. januarja, na pohod v Dražgoše. Iz organizacijskih razlogov je nujna prijava najkasneje do ponedeljka, 28. decembra, na tel. št.: 338-4913458 (Franc). Pohod je naporen. MLADINSKI DOM BOLJUNEC IN SLOMŠKOV DOM BAZOVICA vabita na ogled jaslic v Ljubljani v sredo, 30. decembra. Odhod avtobusa iz Bo-ljunca ob 14.00 pri gledališču, postaja v Bazovici in na Pesku. Po ogledu jaslic in stojnic nas bo popestril prihod Dedka Mraza. Večer bomo sklenili s skupno večerjo. Povratek pribl. ob 22.30. Program je primeren za družine z otroki. Vpis na tel. št. 3358045700 (Albert). SPDT vabi v petek, 1. januarja, na tradicionalni pohod na Medvedjak. Zbirališče ob 14. uri na Poklonu pri restavraciji na Repentabru; od tod se bodo pohodniki podali proti vrhu, kjer si bodo voščili in nazdravili novemu letu. SEKCIJA ANPI-VZPI BOLJUNEC organizira izlet v sredo, 13. januarja, na Sv. Ano pri Starem Trgu, na tradicionalno komemoracijo padlim borcem v NOB, med katerimi je tudi naš domačin Josip Maver. Odhod ob 8.30 izpred gledališča F. Prešeren. Vključeno kosilo. Info v KD Prešeren, na tel. št. 340-03452782 ali 347-1573307 (Walter Maver). /'Primorski ~ dnevnik imedia OGLAŠEVALSKA AGENCIJA obvešča, da sta danes naša urada v Trstu in Gorici zaprta. Web: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it 9 Kriška sekcija VÜPI-rtNPI Evald AniončJč vošči vsem članom i) j vaščanoni v ese/ jfroz/č in srečno nouo /et:_ lS '-.i-:. in vasi Dolina, Prebeng, Mačkolje, Socerb, Osp in Kastelec prirejajo v sklopu dogodkov Božič v Bregu pohod Te skupne stezice. v nedeljo, 27. decembra 2015, z zbirališčem v Parku v Prebenegu ob 9.30, začetek pohoda ob 10. uri SKD F. Prešeren v sodelovanju s skupino Studio Art vabi na ogled predstave LJUBEZENSKI IN ŠALJIVI OGLASI AL FRESCO v sklopu Štefanovanja 2015 sobota, 26. decembra ob 18.00 uri v gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na koncert božičnih pesmi ADESTE FIDELES V ponedeljek, 28. decembra ob 20. uri v baziliki sv. Silvestra v Trstu Nastopili bodo: Mojca Milič - sopran Stanko Arnold - trobenta in Gregor Klančič - orgle Slovensko prosvetno društvo Mačkolje vabi na KONCERT BOŽIČNIH PESMI v izvedbi MePZ Mačkolje in OPS 'z Ul'ce' V soboto, 26. decembra ob 11h v župnijski cerkvi v Mačkoljah Ob uspeli izvedbi Božičnice "Anb'tje blo T'ku" se Občina Dolina in društva iz Brega prisrčno zahvaljujejo vsem nastopajočim ter posebno čestitajo režiserki Boži Hrvatic za neutrudljivo pomoč in ustvarjalnost! H Čestitke Ob prejetju prestižnega priznanja Javnega Sklada Republike Slovenije čestitamo DAŠIGRGIČ, vsi pri KD Slovan s Padrič in drugi njeni sovaščani. DAVID se je rodil na predboži-čni večer pred letom dni. Danes bo poskusil upihniti prvo svečko. Mi vsi se bomo z njim veselili, posebno sestrica Isabel z bratranci Robinom, Patrikom in Nino. [H Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. št. 040-208375. IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v ticmanjih 120. Tel. št. 366-5304154. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 3488435444. 3 Poslovni oglasi 0 Mali oglasi NA OPČINAH dam v najem ali prodam stanovanje: 2 sobi, dnevna soba z balkonom, kuhinja, kopalnica, hodnik, klet in podstrešje. Samostojno ogrevanje. Tel. št. 040-214309 ali 333-2130947. PODARIM kompletno dvopostelno spalnico. Tel. št.: 349-7769394. PRODAJAM 4 zimske gume, št. 195/65/t15. Tel. št.: 340-8534021. PRODAM stroj za mletje mesa (trita-carne), stroj za izdelavo klobas (oboje kupljeno l. 2009), pomivalni stroj (lavabicchieri) in dve kletki z mrežo proti mrčesu (1x2x1 m). Tel. št. 040281153 ali 347-7217198. PRODAM 60-kg tehtnico omega. Tel. št.: 331-7114399. PRODAM stolčke za hranjenje otrok (do 3 let). Tel. 329-9260852. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. Z3 Obvestila NA REPENTABRU, v hiši na skali, bo od danes, 24. decembra, do 6. januarja g. Grega Tozon postavil na ogled enkratno zbirko jaslic iz celega sveta. Urnik: vsak dan od 15. do 17. ure ter pred in po maši v prazničnih dneh. NŠK bo med prazniki zaprta, in sicer: sedež knjižnice v Ul. S. Francesco 20 od danes, 24., do 31. decembra, Oddelek za mlade bralce v Ul. Filzi 14 in Odsek za zgodovino v Ul. Montecchi 6 pa od danes, 24. decembra, do torka, 5. januarja. SDGZ IN SERVIS obveščata cenjene člane in stranke, da bodo naši uradi danes, 24. decembra, in v četrtek, 31. decembra, popoldne zaprti. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo od danes, 24., do 31. decembra zaprto. ZSKD obvešča, da bodo uradi v Trstu zaprti od vključno danes, 24. decembra, do nedelje, 3. januarja. Od 4. do 8. januarja bo urad odprt od 9. do 13. ure. V ŽUPNIJSKI DVORANI V NABREŽI-NI bo tradicionalna bogata razstava jaslic iz vsega sveta, na ogled bodo tudi jaslice v cerkvi. Ob sobotah in praznikih od 16. do 20. ure od petka, 25. decembra, do nedelje, 10. januarja. SKUADRA UOO prireja Žegnanje konjev v Štivanu pri stari cerkvi v soboto, 26. decembra, ob 12. uri. Vabljeni vsi, posebno ljubitelji konjev in starih običajev. KONCERT BOŽIČNIH, tržaških in dalmatinskih pesmi, ki ga bo oblikoval MoPZ Ciril Kosmač iz Kopra bo v nedeljo, 27. decembra, ob 16. uri v domu za ostarele v Ul. Battisti 22. Solo-pevca Miran Zadnik in sldo Žerjal. OBČINSKA KNJIŽNICA Nada Pertot v Nabrežini obvešča cenjene bralce, da bo zaprta zaradi dopusta od ponedeljka, 28. decembra, do petka, 8. januarja. JUS NABREŽINA IN GD NABREŽINA, v sodelovanju z Borisom Grudnom »M'rtinč'v«, vabita člane, vaščane in prijatelje na veselo srečanje in družabnost, ki bo v torek, 29. decembra, od 17.30 dalje na nabrežinskem trgu. V prijateljskem vzdušju se bomo poslovili od starega leta in si bomo izmenjali voščila za novo leto 2016. Za veselo in praznično vzdušje bo poskrbela domača godba. JUS NABREŽINA obvešča, da se je začelo vzdrževalno čiščenje enega dela Brščic in pobiranje suhih drv in čer-sakov. Navodila in ostale info na tel. št. 347-6849308 (Igor), 349-5289593 (Mi-livoj) in 329-3177329 (Gianni). Ob ponedeljkih od 18.30 do 19.30 je na sedežu Jusa na razpolago tudi odbornik. OBČINA ZGONIK prireja v sodelovanju s krajevnimi društvi, tradicionalno novoletno družabno srečanje v nedeljo, 10. januarja, ob 17. uri v domu v Bri-ščikih. Srečanja se lahko udeležijo vsi občani nad 70. letom. Prisotnost potrdite do 5. januarja v tajništvu občine Zgonik ali na tel. št.: 040-229101. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom Opčine, obvešča, da bo knjižnica zaprta do srede, 6. januarja. SKD VIGRED sporoča, da so na razpolago društveni koledarji pri odbornikih društva, v gostilni v Šempolaju, v knjigarni v Nabrežini in v kavarni Gruden. KRAŠKA OHCET 2016: organizatorji vabijo mlade pare, zainteresirane, da se vzamejo »po starih običajih«, naj pošljejo svoj CV in kontakte na Občino Repentabor, Col 37 - 34016 Trst, s pripisom Kraški par 2016, do 30. januarja. PLAY & LEARN - želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščino na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3. do 6. leta. Urniki: sreda 17.00 -17.45, začetek 10. februarja. Info in prijave na www.melanieklein.org. 0 Prireditve BOŽIČ Z NAMI na Opčinah: danes, 24. decembra, bo ob 22.45 praznovanje Je-zuščkovega rojstva ob jaslicah None Brune, sledi ob 24.00 slovesna polno-čnica v cerkvi Sv. Jerneja. V petek, 25. decembra, zjutraj v cerkvi Sv. Jerneja bo slovesna božična maša, sodelovali bodo: MeCPZ Sv. Jernej, ob 18.00 Božični koncert openskih zborov: MeCPZ Sv. Jernej, MoKZ Stane Ma-lič, OPZ in MIPZ Vesela Pomlad ter MoPZ SKD Tabor. RAZSTAVA DOLINA 1615 - 2015: v Pangerčevi hiši je na ogled razstava o uskoški vojni v Dolini in o zakladu dolinske pražupnije. Urnik: vsak dan 17.00-19.00, ob sobotah 10.00-12.00, do danes, 24. decembra. Info: www.mitteleuropa-institute.org. BOŽIČNI KONCERT NA OPČINAH: Župnija sv. Jerneja ap. in MeCPZ Sv. Jernej, vabita na božični koncert v župnijski cerkvi na Opčinah v petek, 25. decembra, ob 18. uri. Koncert oblikujejo: OPZ Vesela pomlad in MlPZ Vesela pomlad (Andreja Štucin), MoPZ Tabor (David Žerjal), MoKZ Stane Ma-lič in MeCPZ Sv. Jernej (Janko Ban). BAZOVSKA ŽUPNIJA, v sodelovanju z župnijskimi zbori, vabi na božični koncert v soboto, 26. decembra, v cerkvi sv. M. Magdalene v Bazovici ob 18. uri. Nastopajo OPZ Slomšek (dir. Zdenka Kavčič Križmančič), MOVS Lipa (dir. Anastazija Purič), MePZ Lipa (dir. Tamara Ražem Locatelli), MlVS Anakrousis (dir. Jari Jarc) in MePZ Skala-Slovan (dir. Jari Jarc). GODBENO DRUŠTVO PROSEK organizira, pod pokroviteljstvom Odbora za ločeno upravljanje jusarskega premoženja Prosek in v sodelovanju z ZSKD in Rajonskim svetom za Zahodni Kras, Božični koncert, ki bo v soboto, 26. decembra, ob 17.00 v Športnem centru Ervatti pri Briščikih. Vabljeni! SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE in župnijska skupnost vabita na koncert božičnih pesmi v soboto, 26. decembra, ob 11.00 (po sveti maši) v župnijski cerkvi v Mačkoljah. Nastopata MePZ Mačkolje pod vodstvom Mateja Lazarja in otroška pevska skupina »z Ul'ce« pod vodstvom Brede Sosič. V REPENTABRSKI CERKVI bo v soboto, 26. decembra, ob 17. uri božični koncert, ki ga prirejata župnija Re-pentabor in Razvojno združenje Re-pentabor. Gost večera bo MoPZ Kraški dom. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi na božični koncert v nedeljo, 27. decembra, ob 17.00 v župnijski cerkvi na Pesku, ki ga bo oblikovala Vokalna skupina Goldinar iz Postojne. Prireditev spada v okvir pobude »Božič v Bregu«, v sodelovanju z Občino Dolina. ADESTE FIDELES - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na koncert božičnih pesmi, ki bo v ponedeljek, 28. decembra, ob 20. uri v baziliki sv. Silvestra v Trstu. Nastopili bodo: Mojca Mi-lič - sopran, Stanko Arnold - trobenta in Gregor Klančič - orgle. BOŽIČNI NAPEVI, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji Pevskega zbora Tončka Čok bo v petek, 8. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Trojice na Katinari. Nastopajo PZ Tončka Čok iz Lonjerja (dir. Manuel Purger), MePZ Lipa iz Bazovice (dir. Tamara Ražem Locatelli) in Nomos Ensembles Wind Quartet. BOŽIČNI SPEVI, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji MePZ F. Venturini bo v soboto, 9. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu. Nastopa MePZ Fran Venturini od Domja (dir. Cinzia Sancin). BOŽIČNI UTRINKI V KARNAJSKI DOLINI - Jaslice in pesem, koncert v organizaciji MePZ Naše vasi - Tipana bo v nedeljo, 10. januarja, ob 15. uri v cerkvi srca Jezusovega v Karnahti (UD). Nastopajo MePZ Naše vasi - Tipana (dir. Davide Tomasetig), Barski oktet (umetniški vodja Davide Clodig) in MePZ Rdeča zvezda - Salež/Zgonik (dir. Rado Milič). S PESMIJO VAM ŽELIMO... koncert v sklopu deželne zborovske revije Nati-vitas v organizaciji DSMO Kiljan Fer-luga bo v nedeljo, 10. januarja, ob 15.30 v stolnici v Miljah. Nastopata ŽeVS Barkovlje in DeVS Primorsko iz Mač-kovelj (dir. Aleksandra Pertot). SKGZ vabi na predstavitev biografije Mi- lana Kučana v sredo, 13. januarja, ob 18. uri v foyerju balkona tržaškega Kulturnega doma. Delo bosta predstavila predsednik Kučan in avtor knjige Božo tepe. TRŽAŠKA NOŠA: v društvenem baru n'G'rici v Boljuncu je, v sodelovanju s Skupino 35-55 SKD F. Prešeren, na ogled razstava in koledar o folklorni skupini, ki so ga pripravili pri TFS Stu ledi. BOŽIČ, OD VENETA DO ŠTAJERSKE, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji Noneta Primorsko bo v soboto, 16. januarja, ob 18. uri v cerkvi sv. Jožefa v ticmanjih. Nastopajo Nonet Primorsko in DeVS Primorsko iz Mačkovelj (dir. sleksan-dra Pertot), Ensemble vocale Emozio-ni Incanto iz Padove (dir. Giuseppe Marchioro) in MoPZ Ivo Štruc iz Slovenskih Konjic (dir. Ivo Kacbek). BOŽIČNI NAPEVI, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji MePZ Lipa bo v soboto, 16. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Jakoba v Trstu. Nastopata PZ Tončka Čok iz Lonjerja (dir. Manuel Purger) in MePZ Lipa iz Bazovice (dir. Tamara tažem Locatelli). FOTOVIDEO TRST80 vabi na ogled razstave Barkolana Luke Vuge in ta-divoja Mosettija na Opčinah v pice-riji pred cerkvijo in Nataše Peric in Milosa Zideriča v gostilni v Zgoniku. Prispevki V spomin na Zlatka Lorencija daruje družina Lazar 30,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Milana Miliča daruje Zmaga Lorenzi 30,00 evrov za AŠK Kras. Ob priliki božičnih in novoletnih praznikov darujeta Aldo in Elda 30,00 evrov za Še Primorec, 30,00 evrov za KD Primorec, 30,00 evrov za godbeno društvo Viktor Parma - Trebče, 30,00 evrov za Mladinski trebenski krožek (MTK), 30,00 evrov za cerkev sv. Andreja v Trebčah. Ob obletnici smrti Maria Batiča daruje žena Delka 50,00 evrov za repentabr-sko cerkev. V spomin na mamo Zofijo Batič, ki bi danes praznovala 100-letnico rojstva, darujeta Iva in Majda z družino 100,00 evrov za Dijaški dom v Trstu. V spomin na Anico Bogatec darujeta Angelo in Majda 30,00 evrov za Sklad Matej Lachi - Lah. V spomin na drago Ano Pipan daruje Alma 20,00 evrov za MePZ Skala Slovan. V spomin na sestrično Nerino Kralj darujeta Bruno in Nerina 30,00 evrov za župnijo sv. Andreja - Trebče in 30,00 evrov za godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč. V spomin na sestrično Marijo Terčič darujejo Irene, Vesna, Darko in Sergij 50,00 evrov za gledališko skupino VZS Mitja Čuk. Ob priliki božičnih praznikov darujejo upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo ter uslužbenci Zadružne Kraške banke 1.500,00 evrov v dobrodelne namene. ŠIVILJSTVO ANDREJA - šivanje po naročilu, razna popravila v trgovini MANA-SEŽANA Tel. 00386-41-455157 SREČNO IN ZDRAVO 2016! 1 0 Četrtek, 24. decembra 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu goriška - Številne tovarne še vedno občutijo učinke gospodarske krize Praznike greni negotovost Med letošnjimi božičnimi in novoletnimi prazniki številni delavci na žalost nimajo pravih razlogov za praznovanje. V raznih tovarnah po goriški pokrajini še vedno občutijo negativne učinke splošne gospodarske krize, zaradi česar so številni zaposleni izgubili delovno mesto, drugi so na mobilnosti ali v dopolnilni blagajni. SIAP - Konec meseca bo dokončno zaprla tovarna SIAP v Ulici Brigata Casale v Gorici, v kateri je proizvodnja zastala že pred časom. Stroje bodo odpeljali v druga dva proizvodna obrata družbe Carraro v Maniagu in v Campodarsegu. V tovarni v Stražcah je bilo še pred manj kot enim letom 70 delavcev; le trije izmed njih so pristali na ponudbo vodstva družbe Carraro in sprejeli službo v Campodarsegu oz. Ma-niagu, nekateri so se upokojili, večina drugih je na mobilnosti. Nekaj delavcev je našlo novo zaposlitev, vendar gre v veliki večini za pogodbe za določen čas. TEX GIULIA - Pred štirimi leti je bilo v podgorski tekstilni tovarni 80 zaposlenih, zatem se je začelo njihovo postopno odpuščanje. Leta 2013 so jih odslovili trideset, lani jih je odšlo dvajset, naposled je do današnjih dni ostalo le 21 zaposlenih. Tovarna ima naročila za celo prihodnje leto; proizvesti morajo dva milijona metrov blaga. Kaj bo leta 2017, se pa še ne ve. NEWTON - V kovinarski delavnici Newton Officine Meccanice v štandreški industrijski coni, ki spada v skupino Camoz-zi, je zaposlenih 34 delavcev, ki delajo s solidarnostno pogodbo. Kljub težavam se prebijajo skozi krizo, vendar je tudi zanje prihodnost precej negotova. ASTREL - S solidarnostno pogodbo delajo tudi zaposleni v tovarni Astrel v Mo-šu, v kateri proizvajajo elektronske sisteme. V tovarni je bilo pred leti skoraj osemdeset zaposlenih, vendar se je zatem njihovo število znižalo, tako da jih je zdaj šestdeset. Obdobje solidarnostne pogodbe se bo zaključilo aprila, sindikati upajo, da se zatem število zaposlenih ne bo znižalo in da bo vodstvo obrata uspelo pridobiti nova naročila za nadaljevanje proizvodnje. EATON - Na nove težave v tržiški tovarni Eaton je oktobra s parlamentarnim vprašanjem opozoril poslanec Massimilia-no Fedriga. Takrat je ministrstvi za delo in gospodarski razvoj pozval, naj preverita, zakaj se vodstvo tovarne Eaton vse bolj pogosto odloča za poseganje po zunanjih delavcev z začasnimi pogodbami, namesto da bi v tovarno spet poklicalo delavce, ki so na mobilnosti. »Zgleda, da je družba Eaton leta 2013 odslovila petdeset delavcev, ki do danes niso uspeli najti druge zaposlitve v kovinarskem sektorju, potem pa je vzela v službo zunanje delavce, ker je proizvodnja narasla,« je poudaril Fedriga. BERAUD - Še neznana je usoda tridesetih zaposlenih podjetja Beraud Mare, ki se jim bo v kratkem izteklo obdobje mo- lavcev. Še zlasti je zaskrbljenih deset uradnikov iz tržiškega in pordenonskega mlina, saj bo podjetje Casillo uradniške posle vodilo s svojega glavnega sedeža v Apuliji. Za prihodnost tržiškega mlina je sicer potrebna prenova železniške povezave z Ronka-mi, za kar naj bi šlo okrog osem milijonov evrov. Podjetje Casillo je pripravljeno vložiti le del denarja. FINCANTIERI - V tržiškiladjedelni-ci se nadaljujejo pogajanja za podpis nove dopolnilne pogodbe, ki so bila več mesecev prekinjena. Z novembrsko plačo je Fincan-tieri izplačal dodatek za produktivnost, ven- V ponedeljek so v Gradišču zaprli tovarno lepilnih trakov Nar bumbaca bilnosti. V tržiškem pokrajinskem uradu za delo so delavcem v sodelovanju z deželo in zavodom Enfap ponudili možnost dodatnega usposabljanja, tako da bi imeli več zaposlitvenih priložnosti. Za podizvajalska dela, ki jih je opravljalo podjetje Beraud, skrbi zdaj družba Petrolavori, ki pa ni zaposlila odpuščenih delavcev. V družbi Petrolavori so se odločili, da bodo raje vzeli v službo priseljence namesto bivših zaposlenih v podjetju Beraud, ki so seveda imeli kar nekaj izkušenj pri barvanju ladij. DE FRANCESCHI - Tržiški mlin De Franceschi je odkupilo podjetje Casillo iz Apulije, ki še ni zaposlilo vseh nekdanjih de- tržič - V stanovanjskem bloku Brezdomec nekaj noči prespal na podstrešju Brezdomec azijskega rodu je zadnjih nekaj noči prespal v podstrešnih prostorih stanovanjske hiše v Ulici Bixio; stanovalci nekaj dni ga niso opazili, naposled pa so ga odkrili. S podstrešja so odstranili nekaj odej in embalažnih kartonov, moški se zatem ni več prikazal in si je verjetno poiskal drugo zavetišče. V Tržiču je bilo v zadnjih časih več podobnih primerov, vse več ljudi živi v stiski ob robu družbe. Pred kratkim so člani združenja Monfalcone domani opozorili, da je par brezdomcev prenočeval v čakalnici urgence, še pred tem so nekateri klošarji naskrivaj vstopali v posamezne oddelke tržiške bolnišnice in spali na posteljah, ki so bile prazne. Pred časom je eden izmed brezdomcev, ki podnevi prosijo miloščino pred vhodom, ponesel v bolnišnico blazino, na kateri je nameraval pre-spati. Klošarji so si svojčas kuhali kosilo v eni izmed sob oddelka za fizioterapi-jo, sprožil se je alarm in varnostniki so jih prisili, da so zapustili objekt. Le pred nekaj dnevi se je alarm sprožil tudi v podzemni garaži nakupovalnega središča Sorelle Ramonda v Ronkah; mladenič francoskega rodu je s kartonastimi škatlami zanetil ogenj, ob katerem je nato zaspal in se pri tem lažje opekel. Po prihodu gasilcev in policije so mu pomoč zagotovili na sedežu tržiške Karitas. Brezdomec v Laškem bonaventura vredno štirideset milijonov evrov in bo trži-ški tovarni zagotovilo proizvodnjo skoraj celo prihodnje leto. Tudi zaradi drugih naročil so se v družbi Asi Nidec na državni ravni odločili za štirideset novih zaposlitev; v Tržiču bodo zaposlili okrog dvajset delavcev, danes jih je natanko 423. MANGIAROTTI - V tržiško industrijsko cono Lisert bodo predvidoma pred koncem prihodnjega leta izselili proizvodnjo iz tovarne Mangiarotti Pannellia iz Se-degliana, ki zaposluje okrog sto ljudi. Lastnik tovarne na Videmskem je ameriško-ja-ponska skupina Westinghouse-Toshiba, ki se za selitev dogovarja z družbo Cimolai. Na novi lokaciji bi imela tovarna veliko boljše razvojne pogoje, saj bi se nahajala tik ob pristanišču, ki bi ga uporabljali za dostavo zgrajenih strojev, in hkrati ob drugi tovarni družbe Mangiarotti, v kateri tristo zaposlenih gradi naprave za jedrske elektrarne NAR - V Gradišču so v ponedeljek zaprli tovarno lepilnih trakov Nar, ki je bila že dalj časa v hudih težavah. Enaindvajsetim delavcem se je po redni iztekla še izredna dopolnilna blagajna, tako da so zdaj na mobilnosti. Za tovarno so zaman iskali kupca, ki bi bil pripravljen ohraniti proizvodnjo. dar ne vsem zaposlenim, temveč le nekaterim, pri čemer se sindikati sprašujejo, kateri so bili kriteriji za podelitev nagrad. Na državni ravni je družba dodatek izplačala 1800 uslužbencem, med temi jih je okrog sto zaposlenih v Tržiču. Delavci so prejeli okrog 800 evrov dodatka, uradniki in vodilni funkcionarji do dva tisoč evrov. ASI NIDEC - Dobre novice prihajajo iz tržiške tovarne Asi Nidec, ki je prejela veliko naročilo iz Rusije, pri čemer je premagala konkurenco nemškega Siemensa. V Tržiču bodo gradili električne motorje za novo tovarno v Sibiriji, kjer temperatura pade tudi do 60 stopinj pod ničlo. Naročilo je gorica - Carmen Kocjančič Na čelu dveh podružnic solidne Čedajske banke »Poslujemo s podrejenimi obveznicami, ni razlogov za zaskrbljenost« Podružnici Čedajske banke -Kmečke banke na Verdijevem korzu v Gorici in v Štandrežu imata od 7. decembra novo vodjo. Po enem letu in treh mesecih je 50-letnega Paola Pa-corja nadomestila 48-letna Goričanka Carmen Kocjančič, ki je pri banki zaposlena od leta 1986. »Dva meseca po opravljeni maturi na ekonomsko tehničnem zavodu Žiga Zois v Gorici sem takoj našla zaposlitev na takratni Kmečki banki,« se spominja Kocjančičeva, ki je pred tem tri leta vodila podružnico Čedajske banke v Krminu, celih petnajst let pa je bila na čelu podružnice v Ulici Kugy pri Rdeči hiši. »Končno sem se vrnila domov,« duhovito pripomni nova vodja dveh podružnic, ki skupno štejeta štirinajst uslužbencev, od teh sta dve osebi zaposleni v Štandrežu, dvanajst pa na obnovljenem sedežu na Verdijevem korzu. »Še dodatno se bom skušala približati strankam. To velja tako za mene kot za podružnici, ki ju vodim. Želimo biti čim bolj prisotni na teritoriju ter še pozorneje upoštevati potrebe in zahteve strank. Vem, da se to na prvi pogled ne zdi nič posebnega ali novega, je pa zame bistvenega pomena,« pravi Koc-jančičeva o svojih načrtih za razvoj obeh bančnih podružnic. Dobro se zaveda nelahkega trenutka, ki ga doživljajo banke zaradi afere okrog kraha banke Etru-ria in še treh italijanskih bančnih zavodov, stranke Čedajske banke pa nimajo kaj skrbeti, zagotavlja: »Tudi mi poslujemo s podrejenimi obveznicami, naše stranke pa poznajo značilnosti tovrstnih obveznic. Ni razloga za zaskrbljenost, saj je naša banka solidna, kar pomeni, da ljudje ne tvegajo, da bi jim ne povrnili denarja ob zapadlosti rokov.« Carmen Kocjančič izraža zadovoljstvo nad storitvami, ki jih banka nudi, in nad spodbudnim »zdravstve- Carmen Kocjančič bumbaca nim« stanjem podružnic. »Vsaka podružnica je dobičkonosna, tako da stroški upravljanja ne povzročajo težav. Ni nikakršnega simptoma o tem, da bi direkcija želela zapreti kako podružnico na Goriškem. Zadovoljni smo tudi s poslovanjem na internetu. Spletna stran bančnega zavoda je urejena in jo je enostavno uporabljati. To nam zagotavljajo sami uporabniki,« še razlaga prijazna sogovornica. Z njenim nastopom na čelu goriške in štandreške podružnice je Čedaj-ska banka nekoliko bolj »slovenska«, saj je prejšnji vodja Paolo Pacor za naš dnevnik sam priznal, da je bil edini »priseljenec« brez znanja slovenščine. »Podružnici Čedajske banke v Štandrežu in v Gorici sta zagotovo izraz slovenske prisotnosti na teritoriju. Dejstvo, da je njun vodja Slovenec oziroma Slovenka, je zato skoraj naravna in logična poteza,« samozavestno ugotavlja Carmen Kocjančič. (av) VČERAJ V RONKAH S protestnimi letaki nad banko iz Vicenze Neznanci so zalepili nekaj protestnih letakov pred ronško podružnico ljudske banke iz Vicenze. Omenjeni bančni zavod je vpleten v afero italijanskih bank, v katerih so opeharili več sto varčevalcev. Letake so najprej opazili uslužbenci bančnega zavoda iz Vi-cenze, ki so se včeraj dopoldne odpravili na delo. Takoj zatem so poklicali karabinjerje, ki so si nato ogleda- li letake. V okviru preiskave si bodo ogledali tudi posnetke varnostnih kamer podružnice bančnega zavoda v Ulici Roma in videokamere ronške občine, ki je nameščena na Trgu Unita d'Italia. Na letakih so neznanci opozorili na stisko opeharjenih varčevalcev, ki so zaradi neodgovornega poslovanja bank, vpletenih v afero, izgubili kar nekaj denarja. Letake so neznanci nalepili pred banko ponoči, tako da jih ne bi nihče opazil. V kratkem naj bi v parlamentu ustanovili dvodomno komisijo, ki naj bi osvetlila številne senčne plati bančne afere. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 24. decembra 2015 1 1 pm10 - Onesnaženost zraka dosegla vrhunec Goriška se duši v prašnih delcih Potem ko je v zadnjih tednih stopnja onesnaženosti presegla opozorilne vrednosti v številnih mestih severne Italije, je zdaj prišla na vrsto še Gorica, ki je že nekaj dni prekrita z meglico drobnih prašnih delcev PM10. Z goriške občine so sporočili, da so minulo nedeljo, ponedeljek in torek - to se pravi tri dni zapored - izmerili previsoko stopnjo drobnih prašnih delcev PM10. Če bo previsoka stopnja onesnaženosti vztrajala tudi danes, bodo stopili v veljavo prvi ukrepi, ki predvidevajo zmanjšanje kurjenja in znižanje temperature v zasebnih objektih in pisarnah. »Temperatura ne bo smela presegati 19 stopinj Celzija, medtem ko smo doslej v pisarnah in stanovanjih lahko imeli 20 stopinj Celzija,« sporočajo z goriške občine. V Sloveniji so ukrepom podvržena samo mesta, ki so uvrščena med t.i. degradirana območja. Gre za mesta, ki so na letni ravni več let zapovrstjo zabeležila preseženo koncentracijo delcev PM10 več kot 35 dni; med njimi ni Nove Gorice. »V sosednji Gorici bodo sprejeli ukrepe na podlagi istih evropskih direktiv, pri nas pa se jih ni sprejelo v tistih mestih, ki nimajo prekoračene koncentracije PM10 35 dni na leto. V Sloveniji so torej sprejela ukrepe in odloke samo tista mesta, ki so bila s sklepom vlade uvrščena med degradirana območja in so že več let beležile petintride-setkratno dnevno prekoračitev v enem letu,« je včeraj za Primorski dnevnik pojasnila Vanda Mezgec, vodja službe za okolje Če bo v Gorici še danes presežena mejna vrednost, bodo morali občani znižati na 19 stopinj temperaturo v stanovanjih in pisarnah in prostor na novogoriški mestni občini. Sama je na vlado že večkrat naslovila pobude o tem, da naj se sprejmejo določeni ukrepi v zvezi z onesnaženostjo z delci PM10 za vsa slovenska mesta, ne glede na to, ali spadajo med degradirana območja ali ne. V tej luči bi bile po njenem mnenju smiselne tudi subvencije za posameznike, ki bi hoteli zamenjati stare kurilne naprave na drva z novejšimi. »V začetku je bilo sicer mišljeno, da bi tudi Nova Gorica sodila v to skupino mest, kjer so bili ukrepi sprejeti, a smo imeli nekaj let krepko manj kot 35 dni preseženo dnevno koncentracijo, zato se na ta seznam nismo uvrstili,« pravi Mezgečeva. Ekološki podatki, ki jih na svoji spletni strani ažurno objavlja novogoriška občina, kažejo, da je bila koncentracija omenjenih delcev od 1. januarja do včeraj presežena natanko štiriintridesetkrat. Sistem je med 1. januarjem in 1. novembrom zabeležil 14 prekoračitev, samo v decembru pa do zdaj kar 15. »Ti podatki so sicer še neuradni, dokler jih ne pregleda Agencija Republike Slovenije za okolje - ARSO, vendar dajo dovolj dobro orientacijo o stanju,« pristavlja sogovornica. Kaj je torej krivo za takšno stanje v zadnjem mesecu? »Dejstvo je, da so decembra ceste veliko bolj obremenjene s prometom, ker je zima, hkrati se veliko kuri ... Poleg tega pa že dolgo beležimo obdobje skoraj popolnega brezvetrja,« našteva razloge Mezgečeva. Novogoriška merilna postaja je nameščena na območje, kjer so vsi ti vplivi zelo izraženi: v bližini nakupovalnega središča Qlandia, kjer so še zlasti popoldan kolone avtomobilov v decembru izrazite, ter v bližini naselja Grčna, kjer hiše niso priključene na daljinsko ogrevanje, temveč imajo individualna kurišča. Prav izgorevanje trdih goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju, pred- vsem zaradi uporabe lesa v neučinkovitih starih kotlih na trdna goriva ali v drugih napravah z neoptimalnim zgorevanjem lesne biomase, so po podatkih spletne strani AR-SO glavni vir delcev PM10. Sektor mala kurišča je v letu 2011 prispeval 66 odstotkov k skupnim emisijam primarnih delcev manjših od 10 mikrometrov. (km) Novogoriška merilna postaja foto k.m. gorica - Na liceju Trubar-Gregorčič Štirje dijaki napredovali v drugi krog Cankarjevega tekmovanja Šolski del tekmovanja za Cankarjevo priznanje, s katerim pri učencih in dijakih nagrajujejo sposobnost samostojnega in poglobljenega branja slovenskih književnih del, je pred kratkim potekal tudi na slovenskem liceju Trubar-Gregorčič v Gorici. Udeležilo se ga je deset dijakov. Tako kot sovrstniki v Sloveniji in na Tržaškem so se pripravili na izbranih literarnih besedilih, ki so bili podlaga za preverjanje bralne zmožnosti in zmožnosti pisanja eseja. Osrednja tema tekmovanja je domoljubje in (sodobno) slovenstvo, naslov pa Domovina med platnicami. Vsi sodelujoči so prejemniki bronastega priznanja, nekateri med njimi pa so se zaradi izrazite kakovosti svojega pisanja uvrstili na področno tekmovanje, ki bo 21. januarja na Srednji šoli Veno Pilon v Ajdovščini. V prvi skupini goriških tekmovalcev je sodelovala Ema Ter-pin, dijakinja iz četrte gimnazije na klasičnem liceju Primož Trubar. Prebrati je morala knjigo Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh, mentorica ji je bila prof. Slavica Radinja. Ema se je izkazala in zaslužila uvrstitev na področno tekmovanje. V drugi skupini so sodelovali štirje dijaki iz prvega klasičnega liceja, in sicer Danijel Bukovec, Jan Devetak, Demetra Jarc in Sara Maniacco, dalje Mitja Devetak in Nika Tomšič, dijaka iz drugega znanstvenega liceja, in Sofia Gergolet, dijakinja iz tretjega humanističnega liceja. Njihova mentorica je bila prof. Maja Melinc Mlekuž, navdih za pisanje pa so črpali iz knjige Gorana Vojnovi-ca Jugoslavija, moja dežela. Na področno tekmovanje bosta šla Danijel Bukovec in Jan Devetak. V tretji skupini sta sodelovala Petra Crosatto, dijakinja iz četrtega humanističnega liceja, in Philip Müller, dijak iz petega znanstvenega liceja. Njiju je doletela knjiga Marjana Rožanca Ljubezen, mentor jima je bil prof. Adrijan Pahor. V naslednji krog tekmovanja za Cankarjevo priznanje je napredovala Petra Cro-satto. Vsem sodelujočim čestitamo, za udeležence januarske preizkušnje pa navijamo. »Pokanje« prepovedano Župan Ettore Romoli je podpisal odredbo, s katero je tudi letos prepovedal uporabo petard in pirotehničnih izdelkov med silvestrovanjem na območju goriške občine. Dovoljenje za »pokanje« je izdal edino podjetju, ki bo poskrbelo za tridesetminutni ognjemet z goriškega gradu. Pripadniki sil javnega reda bodo kršilce odredbe kaznovali z globo od 50 do 300 evrov in jih odpeljali s prizorišč prazničnega dogajanja v mestnem središču. Kosiču Černetova nagrada V Močnikovem domu v Gorici bo v nedeljo, 27. decembra, ob 11. uri izročitev 28. Nagrade Dušana Černeta slikarju, javnemu delavcu in trgovcu Andreju Kosiču. Spregovorili bodo Saša Martelanc, Damjan Paulin in Saša Quinzi, glasbeno točko pa bo izvedel harmonikar Manuel Peršolja. Včeraj stotič daroval kri Rdeči križ Nova Gorica skupaj s Centrom za transfuzijsko dejavnost skrbi za nemoteno oskrbo s krvjo predvsem za potrebe šempetrske bolnišnice. Letos so organizirali 2.438 odvzemov. Posebno pozornost namenjajo krvodajalcem, ki kri darujejo prvič, ter tistim, ki dosežejo 100 odvzemov in več. Eden takšnih skritih herojev je tudi Aleksij Mavrič iz Krasnega v Brdih, ki je včeraj kri daroval že stotič. (km) Razstava Marina Beroviča V torek, 29. decembra, ob 18. uri bo v galeriji Andreja Kosiča v goriškem Ra-štelu odprtje razstave likovnih del Marina Beroviča iz Ljubljane, akademskega restavratorja in konservatorja specialista. Predstavil ga bo kritik Janez Mesesnel. Udeleženci odprtja bodo nazdravili ob skorajšnjem novem letu. šempeter - Nova urgenca bo zaživela predzadnji dan leta Prve službe se že selijo Za nujno internistično in kirurško obravnavo bodo pacienti od 30. decembra dalje vstopali v urgentni center preko glavnega vhoda fotok.m. gorica - Gambero Rosso Tjaša Dornik »ambasadorka« deželnih kulinaričnih dobrot V vodniku Foodies 2016 izpostavlja najimenitnejše jedi in vina Goriška podjetnica in modna nav-dušenka Tjaša Dornik, ki jo med drugim poznamo kot igralko in napovedovalko na raznih prireditvah, je postala amba-sadorka eno-gastronomije Furlanije Julijske krajine v šesti izdaji gastronom-skega vodnika Foodies 2016, ki ga izdaja Gambero Rosso. Posvečen je ljubiteljem kakovostnih jedi, ponuja pa izbor lokalov, kjer sta hrana in pijača - predvsem vino - pravi užitek. V letošnjem vodniku svetuje Tjaša Dornik najimenitnejše kulinarične značilnosti FJK, bralci pa preko izbranih jedi odkrivajo obenem kulturne in naravne znamenitosti dežele. V poglavju, ki je posvečeno FJK, razkriva Tjaša tudi svoje najbolj priljubljene hode, med katerimi izstopajo furlanski frico, ribje jedi, palačinke in kraška vina, med najlepšimi kraji pa uvršča Dornikova videmske griče in tržaško obalo. Nekaterim izmed restavracij, ki so omenjene v gastronomskem vodniku, je namenila posebno pozornost tudi na svojem spletnem portalu Bollicine di stile. Naj omenimo, da so v letošnjem vodniku Foodies 2016 poleg Tjaše Dornik prisotne še nekatere italijanske osebnosti, kot so igralke Stefania Sandrelli, Cristiana Capotondi in Donatella Finocc-hiaro, režiser Giuseppe Piccioni in pisatelj Gianrico Carofiglio. (av) Tjaša Dornik Na odprtju urgence ob šempetrski bolnišnici, ki je potekalo pred enim tednom, je vodstvo bolnišnice začetek delovanja te pomembne pridobitve za celotno Goriško napovedalo v prvih dneh januarja. Po podrobnem premisleku in sestanku delovne skupine za organizacijo dela v urgentnem centru pa je bil sprejet sklep, da se bosta internisti-čna in kirurška urgentna služba v nove prostore urgentnega centra preselili že 30. decembra ob 1. uri ponoči. »Glede na to, da se z delom mudi, smo se odločili, da pospešimo postopke in izkoristimo praznični čas, ko je morda manj navala na bolnišnico in zdravstveni dom, ekipe pa lažje razporedimo na delovišče. Tako da smo že začeli z urejanjem selitve urgence v petek, 18. decembra, v ponedeljek, 21. decembra, popoldan smo imeli že prvo simulacijo delovanja,« pojasnjuje direktorica bolnišnice Nataša Fikfak. Datum selitve je torej določen na noč z 29. na 30. december. Tedaj se v nove prostore selijo internistična in kirurška prva pomoč ter vse pomožne službe. V polnem pomenu pa bo urgenca delovala ko bo preseljena tudi ekipa primarnega zdravstva. »Sedaj potekajo še dogovori, ali se nam bo ekipa primarnega zdravstva pridružila že v tem nočnem dežurstvu 30. decembra, zagotovo pa po novem letu. Za dnevni del si bomo tudi nekako razdelili delovanje med nami in zdravstvenem domom,« pojasnjuje direktorica, ki pričakuje, da bo dokončna selitev dežurnih služb iz novogoriškega zdravstvenega doma opravljena do februarja. Za nujno internistično in kirurško obravnavo bodo pacienti od 30. decembra dalje torej vstopali v urgentni center preko glavnega vhoda, kjer bodo na sprejemnem pultu opravili tudi administrativni vpis, dežurna služba novogoriškega zdravstvenega doma bo, kot rečeno, do nadaljnjega delovala nespremenjeno, pojasnjujejo v šempetrski bolnišnici. (km) 1 2 Četrtek, 24. decembra 2015_GORIŠKI PROSTOR ZV V* I« I • g «V« • I v • voščili med najstarejšimi občani Števerjanski upravitelji med obiskom Iva Gravnerja bumbaca Števerjanska županja Franca Padovan je včeraj obiskala enajst domačinov, ki imajo več kot devetdeset let. Med obiskom so jo spremljali še ostali štirje člani občinskega odbora, in sicer podžupan Robert Princic ter odborniki Marjan Drufovka, Martina Grahonja in Orieta Jarc. Upravitelji so devetdesetletnikom izrazili voščilo ob božično-novoletnih praznikih ter jim zaželeli čim več zdravja in lepih trenutkov v družbi najdražjih. Med obiskanimi Števerjanci je najstarejša Marica Rožič vdova Vogrič, januarja bo praznovala 102. rojstni dan. / goriška - Kam med prazniki Ob glasbi tudi obisk razstave Današnjo božično vigilijo je mogoče preživeti v veselem vzdušju tudi v Gorici. V Ulici Garibaldi in na Korzu Verdi so nameščene stojnice z obrtniškimi izdelki, pred Ljudskim vrtom so na voljo slaščice in druge jedi, razne dobrote je mogoče okusiti tudi v Raštelu. Vse dni bo odprto drsališče na Travniku. Jutri ob 22. uri bo v hiši Von Ungerspach na Trgu Cavour zabava X Mas Party Soul Clapa; glasbo bodo vrteli raznih didžeji iz Pordenona, Londona in Pariza. Na goriškem gradu si bo razstavo o prvi svetovni vojni mogoče ogledati danes med 10. in 13. uro ter na štefanovo med 10. in 19. uro, medtem ko bo jutri zaprta. V palači Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki (Carduccijevi) ulici 2 v Gorici bo v soboto med 15.30 in 19. uro izjemoma na ogled razstava o vojaški prisotnosti v mestu. V soboto in nedeljo bo odprta tudi razstava Habsburžani - Štiri stoletja vladavine v obmejni grofiji1500-1918, ki je postavljena v muzeju sv. Klare na Verdijevem korzu; vstop je prost med 10.30 in 19. uro, ob 16.30 bosta vodiča po razstavi njena avtorja Marina Bressan in Marino De Grassi. Praznične prireditve potekajo tudi v Novi Gorici. Jutri ob 17. uri bo na Bevkovem trgu jazz božični koncert, nastopil bo Blaž Vrbič z božičnim Jazz Bandom. Zasedba izvaja znane božične pesmi v samosvojo easy-jazz preobleki. V soboto ob 21. uri pa se obeta večer slovenske popevke z Nuško Drašček, Alenko Godec in Ladom Leskovarjem. Oba koncerta bosta v primeru slabega vremena prestavljena v veliko dvorano mestne hiše. V nedeljo ob 17. uri bo otroke razveselil prihod dedka Mraza, na ogled bo še predstava za otroke čarovnika Sam Sebastiana. (ur, km) gorica - Ob božiču Pri sv. Ivanu bo nocoj polnočnica ob 22. uri Nadškof bo jutri kosil z zaporniki in pazniki Tradicionalna »polnočnica« v cerkvi sv. Ivana v Gorici - slovenskem pastoralnem središču goriških Slovencev - bo nocoj ob 22. uri. Jutri, na dan božiča, bo praznična maša ob 8. uri pri Marijinih sestrah na Korzu Italia in v Zavodu Sv. Družine v Ulici Don Bosco, dalje pri sv. Ivanu ob 10. uri in na Travniku ob 18. uri. V soboto, na Štefanovo, bodo maše v Gorici kakor ob nedeljah, odpadla bo le maša na Travniku, ker bo ob 17. uri v stolni cerkvi tradicionalni božični koncert. Na Silvestrovo bo slovenska zahvalna maša ob 18. uri pri sv. Ivanu, na prvi dan novega leta pa bodo maše po nedeljskem urniku; popoldne ob 16. uri bo v Zavodu Sv. Družine ura molitve za mir. Nadškof Carlo Redaelli se bo drevi ob 19. uri udeležil praznične večerje v središču Pastor Angelicus v Gorici; Karitas in italijanski skavti jo prirejajo za občane, ki bi božično vigilijo drugače preživeli osamljeni. Opolnoči bo nadškof daroval slovesno mašo v goriški stolnici, kjer bo jutrišnja praznična maša ob 11. uri. Božično kosilo bo nadškof preživel v zaporu v Ulici Barzellini, kjer bo kosil z zaporniki in pazniki. V četrtek, 31. decembra, ob 19. uri bo v stolni cerkvi nadškof Redaelli daroval zadnjo mašo v tem letu, v petek, 1. januarja, ob 19. uri pa še mašo ob svetovnem dnevu miru. Nadškof Redaelli Hip Hip Hura za malo Kristino! Iznajdljivemu gamsu, Mariji in celi družini čestitamo vsi skavti Szso □ Čestitke Harmonika prepeva, merjasec beži, saj naš MANUEL se z magisterijem že nekaj dni veseli. Novemu gradbenemu inženirju iz srca čestitamo! KD Danica Gledališče V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 28. decembra ob 20. uri bo komedija »Mame« v režiji Tijane Zina-jic; informacije pri blagajni vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, tel. 003865-3354016. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU ob 21. uri: 29. decembra novoletni koncert izven abonmaja v organizaciji občine Gradišče, nastopa Mitteleuropa Orchestra; informacije po tel. 0481-969753. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: 29. decembra ob 16.30 in 20. uri »Pašjon« (Iz- APrimorski ~ dnevnik ™cmedia OGLAŠEVALSKA AGENCIJA obvešča, da sta danes naša urada v Trstu in Gorici zaprta. Web: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it tok Mlakar), razprodano v obeh urnikih. 30. decembra ob 20. uri »Gospa Bovary« (Nebojša Pop Tasič). 31. decembra ob 21. uri silvestrska predstava »Gospa Bovary« (Nebojša Pop Tasič); informacije po tel. 0038653352247 ali na blagajna@sng-ng.si. ~M Koncerti NOVOLETNO GLASBENO SREČANJE v organizaciji sovodenjske občine bo v nedeljo, 17. januarja 2016, ob 17.30 v občinski telovadnici. Nastopajo domače skupine in solisti. Poleg vsakoletnih gostov Kraških muzikantov bo publiko tokrat razveselil tudi istrski kan-tavtor Rudi Bučar. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. DNEVNO IN NOČNO DEŽURSTVO OD 25. DECEMBRA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DNEVNO IN NOČNO DEŽURSTVO OD 26. DECEMBRA V GORICI D'UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DNEVNO IN NOČNO DEŽURSTVO OD 26. DECEMBRA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DNEVNO IN NOČNO DEŽURSTVO OD 26. DECEMBRA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. U Kino DANES V GORICI KI N EMAX Dvorana 1: 15.10 »Vacanze ai Caraibi - II film di Natale«; 17.00 - 19.45 »Star Wars - Il risveglio della forza«. Dvorana 2: 14.45-16.00 »Masha e Or-so - Amici per sempre«; 17.20 »Il pon- Društvo goriških upokojencev vošči članom vesele božične in novoletne praznike te delle spie«; 20.00 »Vacanze ai Caraibi - Il film di Natale«. Dvorana 3: 15.00 - 16.50 »Natale col boss«; 18.40 »Vacanze ai Caraibi - Il film di Natale«; 20.30 »Irrational Man«. DANES V TRŽIČU KI N EMAX Dvorana 1: 15.10 »Vacanze ai Caraibi - Il film di Natale«; 17.00 - 19.45 »Star Wars - Il risveglio della forza. Dvorana 2: 15.00 - 16.30 »Alvin Superstar - Nessuno ci puo fermare«; 18.10 -20.10 »Vacanze ai Caraibi - Il film di Natale«. Dvorana 3: 15.00 - 16.15 »Masha e Or-so - Amici per sempre«; 17.40 - 19.45 »Irrational man«. Dvorana 4: 15.00 »Star Wars - Il risveglio della forza«; 17.15 - 19.45 - 22.20 »Il ponte delle spie«. Dvorana 5: 15.10 »Chiamatemi Francesco - Il papa della gente«; 17.00 »Mas-ha e Orso - Amici per sempre«; 18.15 -20.15 - 22.10 »Natale col boss«. 25. IN 26. DECEMBRA V GORICI KI N EMAX Dvorana 1: 15.10 »Vacanze ai Caraibi - Il film di Natale«; 17.00 - 19.45 - 22.10 »Star Wars - Il risveglio della for-za«. Dvorana 2: 14.45 - 16.00 »Masha e Or-so - Amici per sempre«; 17.20 - 21.50 »Il ponte delle spie«; 20.00 »Vacanze ai Ca-raibi - Il film di Natale«. Dvorana 3: 15.00 - 16.50 - 22.15 »Natale col boss«; 18.40 »Vacanze ai Ca-raibi - Il film di Natale«; 20.30 »Irrational Man«. 25. IN 26. DECEMBRA V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.10 »Vacanze ai Caraibi - Il film di Natale«; 17.00 -19.45 - 22.30 »Star Wars - Il risveglio della forza. Dvorana 2: 15.00 - 16.30 »Alvin Superstar - Nessuno ci puo fermare«; 18.10 -20.10 - 22.10 »Vacanze ai Caraibi - Il film di Natale«. Dvorana 3: 15.00 - 16.15 »Masha e Or-so - Amici per sempre«; 17.40 - 19.45 »Irrational man«; 21.30 »Star Wars - Il risveglio della forza« (digital 3D). Dvorana 4: 15.00 »Star Wars - Il risve-glio della forza«; 17.15 - 19.45 - 22.20 »Il ponte delle spie«. Dvorana 5: 15.10 »Chiamatemi Francesco - Il papa della gente«; 17.00 »Masha e Orso - Amici per sempre«; 18.15 - 20.15 - 22.10 »Natale col boss«. H Obvestila DOBRODELNA SKUPINA ŠTANDREŽ vabi na božično tržnico še danes, 24. decembra, na Korzu Verdi v Gorici. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem silvestrovanja, da bo v torek, 29. decembra, odpeljal v kraj Corno di Rosazzo avtobus št. 1 ob 17. uri s trga Medaglie d'oro - z Goriščka, nato s postanki pri vagi blizu pevmske-ga mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Avtobus št. 2 bo odpeljal ob 17. uri iz Jamelj, nato s postanki v Doberdobu, na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu na Pilošču. Organizatorji priporočajo točnost. ZSŠDI obvešča, da bo danes, 24. decembra, goriški urad zaprt. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE obvešča, da bodo uradi zaprti od danes, 24. decembra, do srede, 6. januarja 2016. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Korzu Verdi 51 v Gorici bo za božične počitnice zaprta do 1. januarja 2016. Informacije po tel. 0481-531733 ali go-rica@knjiznica.it. SKGZ sporoča, da bo goriška pisarna zaprta do 6. januarja 2016. ZSKD GORICA obvešča, da bo urad zaprt od danes, 24. decembra, do vključno 5. januarja 2016. AGENCIJA ZA PRIHODKE sporoča, da bodo 24., 30. in 31. decembra uradi v Gorici (Korzo Italia 157) in v Tržiču (Ul. Ceresina 1) odprti samo v jutranjih urah med 9. in 13. uro. DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ul. Mameli v Gorici obvešča, da bo med božičnimi in novoletnimi prazniki odprta po skrajšanem urniku 7.45-13.30 od 24. decembra do 5. januarja 2016. SPDG prireja začetniške in nadaljevalne smučarske tečaje, ki bodo ob sobotah ali nedeljah januarja (16., 17., 23., 26., 30. in 31.) in februarja (13., 14., 20. in 21.) 2016. Vpisovanje na sedežu društva 29. decembra ter 8. januarja 2016 od 18. do 20. ure; informacije po tel. 331-4585257 (Sara). V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Gorici bo v ponedeljek, 28. decembra, ob 17. uri združenje Dante Alighieri v sodelovanju z državno knjižnico v Gorici organiziralo predavanje z naslovom »Il volto di Dio in Dante«. MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE, Gradnikove brigade 33 v Novi Gorici, prireja predstavitev Sheng Zhen Gonga, ki ga bo danes, 24. decembra, ob 10. uri vodil Bogdan Bajc iz Ljubljane. 0 Mali oglasi IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja in poslovne prostore. Popravljam pohištvo, peči na drva in pelete ter kamine; tel. 3402719034. ODDAMO V NAJEM v južnem predmestju Gorice opremljeno stanovanje z dvema spalnicama, samostojnim ogrevanjem in hlajenjem ter parkiriščem; tel. 0481-522206. PRODAJAM akacijeva drva in Ekstra deviško oljčno olje tel. 0481-390238 ob uri obedov. Pogrebi DANES V SV. KRIŽU NA VIPAVSKEM: 14.30, Danilo Rustja (od 8. do 13. ure bo ležal v mrliški vežici goriške bolnišnice). DANES V GORICI: 11.30, Valerio An-drian iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Roka v Podturnu ob 11.40 in na pokopališču v Ločniku. DANES V PEVMI: 11.10, Vladislao (Lade) Fiegl (iz goriške splošne bolnišnice ob 11. uri) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TURJAKU: 14.30, Lorena Trevisan por. Bosma (iz Vidma) v cerkvi in na pokopališču. Ob izgubi dragega očeta in dedka Danila Rustje izražajo občuteno sožalje Barbari, Milenki, Goranu ter vsem svojcem Brecljevi iz Devina ŠZ Olympia Gorica izraža iskreno sožalje družini Rustja ob izgubi dragega Danila. Ob smrti dragega očeta Danila izraža odbornici Mileni Rustja in sorodnikom iskreno sožalje Slovenska skupnost Sekcija Dolina Prizadeti ob izgubi dragega soseda Ladeta Fiegla izrekamo globoko sožalje sestrama Valeriji in Dorici ter ostalim sorodnikom vsi Cibičevi ■ 2mtm r/wf - tragi Gorica ulica Se mi na no 12 tel 0481,30632 ^ .v o JE8TVINE Max« FAMILY POVSIC TRADICIJA m KAKOVOST OD LETA ]% 1966 • 2016 grafica goriziana V^ tiskarna Ul. Gregorčič, 18 • Gorica • tel. 0481 22116 • fax 0481 22079 E-mail: info@graficagoriziana.com • www.graficagoriziana.com PRODAJA IN POPRAVILA KOLES ELIA ČUK CEFARIN R. & SAKSIDA A. Gorica, trg Cavour 9, tel. 0481 535019, www.cukelia. ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE KOVAŠKI IZDELKI Tabaj F. lli s.n.c. Miloš in Rajmund STANDREZ - GORICA, ul. A, Gregorčič 24 Tel. [1461/23 514 ► E jks 0-181/21987 - bjrhjrjeftjboj.191.it ULICA TUIKSTli iftl 34170 COliHW III, M4SI.21 11 ul TinnPL h A vri'* vai ion. it GRADBENO PODJETJE KOSI.NA. s.a.s. KOSIC GIOVANNI & C. DOBERDOB, Goriška ulica 20/A tel. 348-8519905 W-A. zidarska dela za nove stavbe, popravila na obstoječih, specializirani za zunanje zidne plašče (cappotti) in prekrivanje streh 1 4 Četrtek, 24. decembra 2015 KULTURA / kc lojze bratuž - Božični koncert v znamenju mlajših nastopajočih Sveže rajske strune GORICA - Dva različna ansambla s kontrastnima programoma, Girotondo dArpe in NOVA filharmonija, sta v ponedeljek oblikovala božični koncert Kulturnega centra Lojze Bra-tuž v Gorici. Koncert, ki je postal ustaljena tradicija, je tokrat v milini prihajajočih praznikov glavno besedo prepustil mladim glasbenikom. Pod scenarij božičnega dogodka z naslovom Naj strune rajsko zazvenijo, ki je povezal ansambel fino zvenečih harf v zasedbi z violino ter veličastni simfonični orkester, se je podpisala Jasmin Kovic. Z video projekcijo je poskrbela, da sta bila nastopa združena v celoto: modro ozadje za harfe in rdeče za simfonični orkester sta utripala v odsevu milijona drobnih lučk, zvezdic in snežink. Modra nas je s snežnimi motivi popeljala v skrivnostni svet keltske ljudske tradicije, v njihovo zasanjano pravljičnost in poskočne plesne ritme. Glasba, ki jo je odkrival Girotondo dArpe pod umetniškim vodstvom profesorice Tatiane Donis, je bila mehko zveneča. Vključevala ni le keltskih skladb, ampak tudi gal-ske in angleške. Ob nežno vibrirajočih strunah je polno zazvenel čustveni sopran Polone Kante Pavlin, ki je kot lahke snežinke mehko podpiral svilnati zvok harf. Poleg irsko-angleških skladb so bile na programu še Largo iz Zime (Štirje letni časi) Antonia Vival-dija in (obvezna) O Holy Night. Ameriška Jingle bells pa je predstavljala prehod v pripoved simfonične glasbe 20. stoletja. Z ansamblom Girotondo d'Arpe je nastopila tudi sopranistka Polona Kante Pavlin bumbaca V drugem delu, z rdeče obarvanim ozadjem, nas je simfonični orkester NOVA filharmonija iz Nove Gorice sprejel z žarom in ognjem, ki je ponazarjal toplino domačega ognjišča in prisrčne družinske vezi. Rdeči čeveljci in še mnogo drugih barv: moške naramnice, rdeče vezalke ... podrobnosti na orkestraših so nas popeljale v Združene države Amerike v začetek prejšnjega stoletja. Polnost orkestrskega zvoka je strastno vzplamtela z odlomkom iz zahtevne Simfonije številka 2 Charlesa Ivesa in z znamenitim Vodičem po orkestru Angleža Benjamina Brittna. Dirigent Simon Per-čič je s spretnostjo vzdrževal dinamično napetost v izvedbi mladih glasbenikov iz Primorske in Furlanije Julijske krajine. Skupaj so pripravili nastop, poln radostne razigranosti, ki pa je bil obenem tudi resen in zbran. Z nežnostjo je sopranistka Polona Kante Pavlin vstopila v radoživo igro NOVA filharmonije. S sekcijo violončelov je izvedla priredbo White Christmas Irvinga Berlina v aranžmaju Moza Pelicana. Nato pa je še z baritonistom Nikolajem Pintarjem in NOVA filharmonijo za konec zapela Sveto noč v posebni priredbi Marka Mozetiča. Obe skladbi sta sicer iz železnega repertoarja božičnih, vendar sta s svojima iskrivima priredbama na enkratno-izviren način večeru vdahnila svežino, tako kot tudi vsi nastopajoči glasbeniki in glasbenice iz ansamblov Girotondo dArpe ter NOVA filharmonija. Metka Sulic glasbena matica - Lep koncert gojencev v dolinski cerkvi Božično pričakovanje DOLINA - Božično-novoletni prazniki so za vsako šolo tudi priložnost za obračun leta, ki se izteka; Glasbena matica je letos imela kar bogato žetev, o kateri priča veliko število uspešnih nastopov in nagrad, ki so jih gojenci osvojili na mednarodnih tekmovanjih, med najlepše dosežke pa sodi tudi preporod orkestra, ki sicer še ubira svoje prve korake, a je kljub temu optimistični pokazatelj vitalnosti šole. Pa še praznovanje 70-letnice ponovnega zagona šole po dolgi prekinitvi pod fašistično diktaturo, izid zbornika ... vse to je izpostavila predsednica Milena Padovan, upravičeno ponosna na dosežke in pozitivno razpoložena za prihodnost, ko je v imenu upravnega odbora Glasbene matice nagovorila občinstvo, ki se je zbralo v dolinski cerkvi sv. Urha za nastop gojencev pod naslovom Božično pričakovanje. V imenu ravnatelja Bogdana Kralja, ki je bil zaposlen z božičnico v Kanalski dolini, je prisotnim voščila prof. Erika Slama, dobrodošlico učencem, staršem, profesorjem in občinstvu pa je izrekel gostitelj, župnik Mihael Palfi. Škoda le, da so cerkve ob tem času prehladne, saj so morali učenci nastopati ohomotani v tople obleke in tudi glasbila se ne najlepše odzivajo ob nizkih temperaturah, to pa je edina hiba nastopa, ki je bil prisrčen in kakovosten. Najprej je srca ogrel mali zborček -OPZ Mini Krasje, v katerem pojejo malčki, ki še obiskujejo vrtec, in OPZ Krasje z osnovnošolci; pod vodstvom Nede Sancin in ob spremljavi Claudie Sedmach, ki je igrala na električno klaviaturo, so malčki zapeli Kaj bo Mihec? Ignacija Ote, v poklon pokojnemu glasbeniku - domačinu, nato ljudsko iz Ricmanj Miklavž ima sivo glavo, pa še Podpečanovo Božiček in Olivierijevo Pesem želja. Bogato vrsto flavtistov je odprl Elia Gustin, učenec prof. Erike Slama, ki je Prijetno dolinsko božičnico so sooblikovali številni nastopajoči muzikalno podal Schubertovo Uspavanko ob spremljavi prof. Sedmachove, sledili sta flavtistka Maja Devetak (prof. Ri-segari) in pianistka Milena Carlini (prof. Zonta), ki sta ubrano in elegantno podali Bothovo Romanco, nato je harmonikar Jakob Kralj, učenec prof. Zobina, doživeto zaigral Odmev in Magično melodijo iz 4. Zolotarjeve Suite. Spet harmonika, tokrat v rokah Ivane Kresevič, učenke prof. Ful-vija Jurinčiča, ki je zbrano interpretirala Holminovo Pesem, nato pa trenutek polne romantike, ki jo je pričarala mala violinistka Alida Shahrazad Igbaria, učenka prof. Jagode Kjuder, z Meditacijo iz Mas-senetove opere Thais (pri klaviaturi prof. Sedmachova). Flavtistki Valentina Jogan in Metka Zeriali, učenki prof. Slama, sta ljubko zaigrali Andante iz Briljantnega due-ta op.16 Nielsa Petra Jensena, sledila sta dva kitarista, učenca prof. Ferija: Irina Goruppi, ki je dovršeno zaigrala Linne-mannovo Whistling something in Francesco Cenci z Llobetovo ElMestre. Harmonikar Mitja Tull, učenec prof. Jurin-čiča, je zrelo podal Angelisovo Impasse, nastop pa je sklenil kvartet flavt, ki so ga sestavljali Valentina Jogan, Jan Kalc,Tja-ša De Luisa in Metka Zeriali: venček božičnih napevov v priredbi Kate Agiori-tis je prav prijetno sklenil glasbeni dogodek. Katja Kralj založništvo - V Sloveniji Lani izšlo 1599 leposlovnih del LJUBLJANA - V Sloveniji je v letu 2014 po končnih podatkih Narodne in univerzitetne knjižnice izšlo 5554 naslovov tiskanih knjig in brošur. Od tega je bilo 1599 leposlovnih del, in sicer 804 izvirnih del slovenske književnosti ter 795 prevedenih del tujih književnosti. Med izdanimi leposlovnimi deli je bilo tudi lani največ romanov. Končni založniški podatki kažejo, da je lani izšlo za 9,2 odstotka (to je 470) več naslovov kot v letu 2013. Med leposlovnimi deli je bilo skoraj 38 odstotkov romanov, od tega 179 naslovov izvirnega slovenskega leposlovja in 422 naslovov prevodov tujih del. Kratka proza za otroke in mladino je znašala 25 odstotkov naslovov, med njimi je bilo 248 slovenskih del in 151 prevodov. Pesniška dela je predstavljalo 14 odstotkov naslovov, kratka proza za odrasle 10 odstotkov, poezija za otroke in mladino približno tri odstotke, odstotek je bilo dramskih del, devet odstotkov pa je bilo nerazvrščenih leposlovnih del. Po podatkih knjižnice je lani izhajalo 1838 naslovov tiskanih časopisov in drugih serijskih publikacij ali 36 več kot v prejšnjem letu. Velika večina jih je izhajala občasno (403), letno (395) in mesečno (351) ter četrtletno (255). Glede na zvrst so prevladovali strokovni oz. znanstveni časopisi, takih je bilo 1394. Poleg tega je izhajalo 192 časnikov in splošnih časopisov. (sta) fotodamj@n Susan Sarandon pomaga beguncem na Lesbosu ATENE - Ameriška igralka Susan Sarandon trenutno kot prostovoljka pomaga na grškem otoku Lesbos pri sprejemanju beguncev, ki prihajajo na otok. Posveča se predvsem otrokom in jim pomaga pri preoblačenju iz mokrih v suha oblačila, s prostovoljci skupine Team Humanity pa spremlja begunce na gumenjakih, da varno priplujejo do obale. Kot je zapisala v ko-lumnah za spletni časopis The Huffington Post (nekatere so dostopne tudi na spletni strani njegove italijanske različice), bodo letos njihove nogavice njene božične nogavice; v ZDA je namreč za božič tradicija obešanja nogavic, ki jih nato Božiček napolni s sladkarijami. Svoje vtise z grške obale objavlja tudi na svojem twitter profilu @Su-sanSarandon, kjer smo si sposodili tudi zgornjo fotografijo. (sta, pd) filmi@primorski.eu GREMO V KINO ZDA 2015 Režija: Andrew Renzi Igrajo: Theo James, Dakota Fanning, Richard Gere in Clarke Peters Ocena: ★★★ Po petindvajsetih letih spet v vlogi bogataša. Edward (Richard Gere) iz filma Pretty woman, ki je popeljal v svet sanj celo generacijo žensk in jih skušal prepričati, da pravljice res obstajajo in da imajo lahko celo srečen konec, je tokrat Franny. Sicer seveda zelo osivel, a vseeno nadvse očarljiv petinšestdesetletnik, ki se v enem od letošnjih božičnih filmov predstavlja v vlogi osamljenega milijonarja, velikega človekoljuba, tudi čudaka, ki je izbral odmaknjeno življenje. V resnici Franny v samoti prikriva neizrekljivo skrivnost, ki je ni še nikomur zaupal. Postavni gospod ne dela, ker mu seveda ni treba delati, se pa na veliko posveča dobrodelnim pobudam in pomaga potrebnim. Ko se nekega dne po večletni odsotnosti pojavi Olivia (Dakota Fanning), to je hčerka Franny-jevih velikih, tragično preminulih prijateljev, se bogataš ne more obvladati in ji želi na vsak način pomagati. Olivia se je namreč pravkar poročila in čaka prvorojenčka in Franny se tako v hipu spremeni v pravega sponzorja mlade družinice. Oliviji in možu ponudi najrazličnejše priložnosti, kupi jim hišo, avto, priskrbi službo in jim sproti rešuje vse težave. Zal pa je pri tem tudi vse bolj vsiljiv in prisoten v njunem življenju, ki ga v določenem trenutku začne celo kontrolirati. Prav takrat pa iz preteklosti privre na dan Frannyjeva velika skrivnost. In od tistega trenutka, nič ne bo več tako kot je bilo... (Iga) / PRAZNIČNE TEME Četrtek, 24. decembra 2015 15 70. obletnica obnovitve slovenskih šol - Pričevanje »prarealke« Vere Čok Vesel Ko so bili nekateri dijaki LE NEKAJ LET MLAJŠI OD RAVNATELJA ... Ivan Žerjal Bi se podali na maturo v coklah zaradi pomanjkanja čevljev? Bi oblekli plašč, izdelan iz vojaške odeje? Bi se učili samo na podlagi zapiskov zaradi pomanjkanja učbenikov, in to v razredu, ki bi štel kakih 40 dijakov in kjer bi bili nekateri dijaki le nekaj let mlajši od ravnatelja šole? Za današnjega človeka, vajenega vsakovrstnega udobja in koriščenja najmodernejših tehnoloških dosežkov, od tabličnega računalnika do pametnega telefona, so verjetno take razmere nepredstavljive in vendar se je prav v takih razmerah pred 70 leti začel pouk na obnovljenih slovenskih šolah na Tržaškem in Goriškem. Leta 1945 niso le obnovili slovenskih šol, nekatere so tudi na novo ustanovili. Med temi je bila tudi realna gimnazija, predhodnica današnjega Liceja Franceta Prešerna, ki jo je obiskovala tudi prof. Vera Čok Vesel, ki je bila tako ena od »pra-realk« oz. »prarealcev« iz Ulice Starega la-zareta, o katerih v svoji istoimenski knjigi piše pokojni prof. Bojan Pavletič. Svojo nekdanjo profesorico italijanščine na Nižji srednji šoli Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu sem pretekli petek obiskal na njenem tržaškem domu, saj je prijazno pristala na pogovor in pričevanje o doživljanju tistih študijskih let, med pogovorom ob kavi pa se nama je za krajši čas pridružil tudi njen soprog inž. Aljoša Vesel, ki je prav tako znal marsikaj povedati. Veliko navdušenje • • f •• in razumni profesorji Vera Čok Vesel je na slovensko gimnazijo, ki je takrat domovala v palači v Ulici Starega lazareta, prišla, potem ko je obi- »Mi, ki smo prihajali s Tržaškega, smo znali dobro italijansko in latinsko, nekateri, ki so prihajali iz Jugoslavije, pa so imeli težave z italijanščino in latinščino.« skovala italijansko nižjo srednjo šolo Petrarca. Ne spominja se, ali je vodstvo italijanske šole kaj zamerilo staršema zaradi vpisa v slovensko šolo, res pa je, pravi, da Italijani niso marali slovenskih šol v mestu, posebno ne višjih. Biti dijakinja slovenske gimnazije pred sedemdesetimi leti je naši sogovornici pomenilo veliko navdušenje: »Govorili smo slovensko, bili smo revni v slovenščini. Mi, ki smo prihajali s Tržaškega, smo znali dobro italijansko in latinsko, nekateri, ki so prihajali iz Jugoslavije, pa so imeli težave z italijanščino in latinščino. Moram reči, da smo imeli izredno razumne in delavne profesorje, ki so bili navdušeni za slovensko šolo, da se ustvari, ohrani in napreduje. Nam sopo-magali, tudi tistim, ki so med vojno izgubili kako leto. Profesorji so skušali na vsak način pomagati, tako domačini kakor prišleki.« Med temi se sogovornica kot odličnih oseb spomni Jožeta Peterlina in Vinka Be-ličiča, še zlasti pa Vinka Vovka, ki je poučeval matematiko in pri komaj 26 letih postal ravnatelj šole: »Bilje zelo zmeren in je znal upoštevati razne dejavnike, da je omilil napetosti med flobelimi" in flordečimi", ko so bile stavke in demonstracije.« Slovenske šole so namreč svojo pot začele v viharnem času po drugi svetovni vojni, ki so ga zaznamovali boj za meje in politična razhajanja. Tista stran, ki je zagovarjala Jugoslavijo in novo komunistično ureditev, je po besedah inž. Vesela šolo zasovražila, ker so bili profesorji povečini begunci oz. nasprotniki režima, če ne ravno bivši domobranci, leta 1948 pa je z resolucijo informbiroja in spora med komunisti samimi prišla še druga ločitev, tako da je v svojih prvih petih letih delovanja šola doživela razne šoke. Pri tem zakonca Vesel poudarjata, da so zahodni zavezniki takrat bili zelo naklonjeni ustanovitvi slovenskih šol in radia, tudi zato, ker takrat pri zaveznikih vzdušje do Italijanov ni bilo nič kaj prijazno, šteli so jih za bivše nasprotnike, čeprav se je ta odnos pozneje spremenil, zaradi ideološkega nasprotovanja zavezniški upravi pa bi bili lahko šole tudi izgubili. Prvič v mešanem razredu S prihodom na novoustanovljeno slovensko realno gimnazijo je Vera Čok Vesel tudi prvič prišla v mešan razred, saj so prej na osnovnih in nižjih srednjih šolah delovali ločeni dekliški in fantovski oddelki. Na slovenski »realni« pa so se v številnem razredu, ki je včasih štel tudi več kot 40 dijakov, znašli fantje in dekleta različnih sta- Prof. Vera Čok Vesel pred nekaj leti na podelitvi Flajbanovih nagrad Slovenskega dobrodelnega društva (desno) in skupaj s sošolci in razredničarko prof. Lauro Abram v gimnazijskih letih (četrta z desne v zadnji vrsti) rosti: »Nekateri smo se poznali že od prej, z nekaterimi smo se spoznali pozneje, nekateri so bili bolj zadržani, nekateri so tudi marsikaj hudega doživeli: oče Žive Sla-vikove je npr. umrl v taborišču Mauthausen. V našem razredu je bil tudi Aldo Ste-fančič, ki je bil sirota, brez očeta. Povem še primer svojega starejšega brata Leota. Preživel je 9 mesecev v Dachauu, bil je na tem, da umre, ni naredil niti enega dneva pouka. Potem so ga sprejeli, opravil je vstopni izpit in ni izgubil tistega leta. To je en primer, ampak so bili tudi drugi: ali so bili partizani, ali jim je bila bombardirana hiša, ali so bili begunci, so kakšno leto izgubili. Nekateri so prišli v razred malo starejši, nekateri so šolanje opustili, ni bilo nekaj stabilnega. Potem so bile razne manifestacije in stavke, šola je bila zaprta. Nekateri so rekli, da to ni resna šola in morda so tudi zaradi tega nekateri starši izpisali otroke. Bilo je nekoliko raznobarvno, raznoliko in izredno naporno tudi za profesorje, ki pa so stvar izredno dobro izpeljali, da je ta šola nastala, ostala in nadaljevala.« Da so bile takrat res izredne razmere, ki jih človek, rojen pozneje, težko razume, potrjuje tudi Aljoša Vesel, ki sicer ni opravil slovenskih šol, saj je, nekoliko starejši, zadnji letnik opravil na italijanskem liceju Dante Alighieri: »V mojem razredu so bili bivši ko-mandantfašističnih enot X Mas, dalje tržaški Jud, ki je bil med vojno poročnik v indijski enoti britanske vojske, in Grk, kije bil med vojno partizan. On je imel 24 let, jaz pa 17.« Tako dijaki kot profesorji so se v šolo peljali s tramvajem, ker avtov in motorjev ni bilo. »Po navadi smo odhajali po nabrežju, ker je bila Cavana bolj dvomljiva četrt javnih hiš in dijaki tja nismo zahajali, poleg tega je bilo ob morju lepo, mrgolelo je ladij, tudi vojnih seveda, vozil je tudi vlak,« pravi Vera Čok Vesel, ki se spomi- »Po navadi smo odhajali po nabrežju, ker je bila Cavana bolj dvomljiva četrt javnih hiš in dijaki tja nismo zahajali.« nja tudi profesorjev. Poleg že omenjenih Peterlina, Beličiča in Vovka so poučevali še npr. italijanščino Lina D'Atena, zgodovino Ruža Šturm, prirodopis Ivan Sosič, telovadbo Suhadolčeva, angleščino Franc Cucek, ki pa se je šele učil tega jezika, poučeval pa je samo prvo leto, potem je prišla Ru- je velika revščina.« Poleg tega za nakup čevljev ni zadostoval le denar. Vera Čok Vesel se takole spominja: »Po vojni sem potrebovala nove čevlje in od tet jih nisem mogla dobiti, ker so imele vse manjšo nogo. Tako sem šla z mamo v trgovino, kjer so mi dali prave čevlje, samo da je bilo treba poleg denarja dati tudi nekaj masti, samo za denar niso dali. Ker smo imeli med vojno doma prašiče in tudi nekaj masti, sem za denar in mast dobila čevlje. Plašči so bili izdelani iz preurejenih in prebarvanih vojaških odej, ali pa so bili kaki stari plašči od none ali tete.« V pomanjkanju so živeli tudi profesorji, predvsem tisti, ki so prišli iz Jugoslavije oz. od drugod: »Ko je prof. Vovk prišel v Trst, je imel samo eno obleko, zato je neko mojo sošolko zaprosil, da bi mu šla iskat kako obleko. Takrat tega ni bilo mogoče kupiti v trgovini, je pa prof. Vovk imel obleke na svojem domu v Jugoslaviji, kamor pa takrat ni mogel vsakdo. Eden, ki je lahko šel, je bil Bojan Pavletič, druga pa Vera Sardoč. Tako se je ustvarila neka skupnost med profesorji in dijaki,« se še spominja Vera Čok Vesel. Denar in mast za čevlje Na izlet s tovornjakom Bila so to tudi leta velikega pomanjkanja. Tako se Aljoša Vesel spominja, da je na maturo šel obut v cokle, ker čevljev ni bilo: »Čeprav sem bil sin odvetnika in smo bili meščanska družina, je bilo ekonomsko stanje takšno: bile so še karte, bila V kakšnih razmerah pa je sploh potekal pouk? »Vam povem, da je bil skoraj čudež, da je ta šola šla naprej, ker je imela toliko problemov, od ogrevanja, ker smo imeli peči, a ne drvi, do prostorov: ni bilo npr. laboratorijev za kemijo, prav tako ne telovadnice, vadili smo v telovadnicah v ulicah Combi in Della Valle ali pri Sv. Jakobu. Vendar so bili naši profesorji čudežni: takoj smo šli na šolski izlet, šole namreč do-tedaj niso šle nikoli na šolski izlet. Šli smo v Oglej, seveda s tovornjaki, ker ni bilo avtobusov. Izleti so bili enkrat v Oglej, enkrat v Milje, enkrat k jezeru Cavazzo, se pravi v bližnje kraje, vsekakor so bili to šolski izleti, tako da smo se tudi zbližali, spoznali.« Sogovornica se spominja tudi, da razen italijanske slovnice in berila drugih učbenikov ni bilo: »Naslednje leto je Beličič uredil berilo, drugače smo si morali zapisovati predavanja, kasneje so profesorji začeli pripravljati skripte. Tudi v zvezek nismo pisali s kemičnim, ampak z navadnim »Če pogledamo kake stare zvežčiče, bomo videli, da smo si zapisovali enostavne besede in njihov pomen.« svinčnikom, mogoče so imeli nalivno pero. Table so bile, kreda po navadi tudi, ampak ne vedno, zato se je ni smelo preveč porabiti brez potrebe.« Kaj je kozolec? Dijaki, ki so začeli leta 1945 obiskovati slovenske višje šole, so imeli povečini za seboj le šolanje na italijanskih šolah, zato je bilo znanje slovenščine bolj šibko, omejeno na domačo govorico, zato so marsikdaj težave povzročale tudi enostavne besede. Vera Čok Vesel se spominja znanega kiparja Franceta Goršeta, ki je na gimnaziji poučeval likovno vzgojo: »Bil je umetnik in dobričina, marsikateri dijak ga je zafrkaval, ampak je hotel pomagati in nam je dal lahko nalogo: "Narisali boste kozolec. " Kdo je imel pojma, kaj je kozolec? Njemu se je zdelo naravno in logično, da vsi znamo narisati kozolec, ki je enostaven, mi pa nismo vedeli, kaj je kozolec. Če pogledamo kake stare zvežčiče, bomo videli, da smo si zapisovali enostavne besede in njihov pomen. Doma smo vedno govorili slovensko, vendar brali nismo, naše izražanje je bilo bolj domače, bolj revno. Doma se sicer nismo pogovarjali v narečju, morda, ker je bila moja mama učiteljica, govorili pa smo bolj pogovorno slovenščino s tržaškim prizvokom.« »Šola daje samozavest« Vera Čok Vesel je maturirala leta 1950, pri čemer so prišli v poštev vsi predmeti tako pri pisnem kot pri ustnem delu izpita, upoštevali pa so snov zadnjih treh let šolanja. Slovenski šoli pa se je naša sogovornica pozneje posvetila tudi sama, saj je poučevala na nižjih srednjih šolah, pri čemer meni, da je na to izbiro vplivalo tudi dejstvo, da je po vojni obiskovala slovensko gimnazijo, pa tudi to, da sta bili tako mama kot teta učiteljici: »Poklic mi je bil všeč, rada sem poučevala. Naredila sem samo pet let slovenske gimnazije, vendar sem kot suplentkapoučevala tudi slovenščino,« ve povedati Vera Čok Vesel, ki na vprašanje, kaj ji je slovenska šola posredovala tako v dijaškem kot profesorskem obdobju, odgovarja: »Predvsem prav ta resen odnos, da gre šola naprej. Šola je koristna, potrebna, kot Slovencem nam daje samozavest in je tudi orožje, da gremo lahko naprej v življenju. Slovenci smo že v 19. stoletju imeli veliko vero v šolstvo, znanost, znanje in to gre še vedno naprej, morda se je danes nekoliko porazgubilo.« Vesele božične ¿„ no voletne praznike! Pixseria - jränien "KurtÄ' fiza i/ ¿mint1 fwiíí ßuyatü ixbína itiijlwljiih piv íHxchta zunanja pttkrita terasa lepo líw/rnFDt zríf nem jwrku /Vsr-t. iíkj - TW./ - oja/zztiHffy PRODAJALNA ČASOPISOV Zaccaria Tania vošči vsem vesele praznike Mcafß VATTA uteittim Tel. 040 226786 ul. Igo Gíü3én 35, Bazovica ZGONIK 3/A Tel. 040.229123 www. gustintrattoria.com/info@gustintrattoria.com 11 tj n Narodna ÍJpíiwíIVrf STOPI M SVET RAZVAJANJA Zaprto ob ponedeljkih Tel. 040 Z461&S4 SVEŽE PECIVO * DOMAČI SLADOLED * HITRA KOSILA APERITIVI * KOKTAJLI * TIPIČNI KRAŠKI PROIZVODI * VEČERJE Pñ -j = (Ell lili IM GOSTU LNÄ /. fHO 22A294 Rfiiavraiija - ñV OJOJJÓSX9 MARKET KUKANJA VESEL BOŽIČ IN SREČNO i NOVO LETO! v I & NABREZINA 106/B • TeL 040.200172 Trst - Ul. Coroneo 11 Tel. 040 634666 PRECNIK 1/b ponedeljek in torek Tel. 040 200871 - Fax 040 201267 - info@sardoc.eu - wwwsardoc.eu £U£HMEL ■ REGISTRATOR! Dl CASSA ■ PRODAJA IN SERVIS Dl SUSHMEL G., PAR0VEL S. & SAIN A. SAS Ul. S. Francesco 11 ■ TRST Tel. 040.370802 TRGOVINA r r r / f— f— p-r- r rr~ f \ osn i r r i r- / TV, gosp str [ Sr.poif »odinjski 'O j i 1NABREŽINA CENTER - TEL. 040200123 pizzeria - bar - gostilna »VETO» DEBENJAK NADA sne TIPIČNE DOMAČE JEDI DIVJAČINA MESNICA DA FUFO SVIZC MHO LH SITCIALLTITE ZJi ZAS OPČINE Proseška ulica 35 Tel. 040.211629 ob torkih zaprto PROSEK - Ul. S. Nazario 46 - TRST - Tel. 040 2528145 Križ 340, na pokrajinski cesti, tel. 040 220409 PEKARNA - SLA torie po rtfliofii/o Bil rovi c o - Ul, too Gruden, G4 -Tel R N A A PO L E Of cVese¿ áazicf 18 Četrtek, 24. decembra 2015 PRAZNIČNE TEME razmišljanja v parizu v času terorizma »Država jih zavrača, zato države ne ljubijo« Borka za mir, risar in upravitelj bara o muslimanih v Franciji Samo Miot »Nujna je raznovrstnost. Samo tako bodo mladi Francozi severnoafriškega porekla vzljubili Francijo.« Tako je spregovorila Latifa Ibn Ziaten, ko je 18. novembra prejela priznanje sklada Chirac za pomembne dosežke pri preprečevanju konfliktov. Gospo Ibn Ziaten je med podelitvijo poslušal francoski predsednik François Hollande in dober del predstavnikov francoske vlade. Slišali so jo spregovoriti o tem, kako je v nekaterih razredih šol v predmestjih večjih francoskih mest tudi 95% dijakov arabskega in severnoafriškega porekla. Po njenem mnenju pa je nujna večja mešanost, da bi se ti lahko vključili v francosko družbo. Latifa Ibn Ziaten je leta 1977 odšla iz Maroka. Pridružila se je svojemu možu, ki se je v Franciji zaposlil kot železniški delavec. Imela sta pet sinov. 11. marca leta 2012 sta izgubila prvorojenca Imada, francoskega vojaka, ki ga je v svojem rojstnem mestu Toulouse ubil 24-letni islamski skrajnež Mohammed Merah. »Morilec na skuterju«, kakor so ga radi imenovali po medijih, je bil Francoz alžirskega porekla. Njegovo otroštvo je bilo vse prej kot rožnato. Še kot najstnik je okusil zapor, tu pa se je nalezel islamskega ra-dikalizma. Imad Ibn Ziaten je bil njegova prva žrtev, kriv le tega, da je bil francoski vojak. V Toulousu in v bližnjem Montau-banu je Mohammed Merah v osmih dneh hladnokrvno ubil še šest oseb. »Ponavadi muslimane po dveh, treh dobah slabo plačanega ali celo neplačanega pripravništva delodajalec pošlje na cesto. Kolegi mi pravijo, da je za te fante večkrat edina možna zaposlitev v kiosku s hitro prehrano kakega sorodnika ali prijatelja. Na ta način se še bolj zaprejo v lastno skupnost. Tako se ustvari začaran krog. Kruta igra usode je v tem, da jim večinsko prebivalstvo to zaprtost očita. Še bolj kruto pa je naslednje: kdor nima niti tega rešilnega jopiča -sorodnika, ki prodaja kebab, ta si bo mogoče pomagal na nezakonit način.« Latifa Ibn Ziaten je nekaj mesecev po sinovi smrti ustanovila združenje »Imad Ibn Ziaten za mladino in za mir«. Prizadeva si za vzpostavitev dialoga med ljudmi različnih verstev in za širjenje pomena miru med mladimi. Po januarskem napadu na sedež revije Charlie Hebdo še bolj intenzivno predava po šolah in po zaporih o veri in o laičnih republikanskih vrednotah, ter o tem kako te niso v nesoglasju. Z veliko vnemo se bori proti temu, da bi mladi v revnejših francoskih predmestjih zabredli v ek-stremizme. Zaradi tega boja je prejela nagrado sklada Chirac. -s» -s» Guillaume Cardin pod psevdonimom David Snug riše in piše zgodbe. Njegovi stripi so med ljubitelji v Franciji dokaj znani, a ne dovolj, da bi mu njihova prodaja zagotovila preživetje v dragem Parizu. Od Latifi Ibn Ziaten (levo) je 11. marca leta 2012 24-letni islamski skrajnež ubil sina, francoskega vojaka, zdaj si preko združenja »Imad Ibn Ziaten za mladino in za mir« prizadeva za vzpostavitev dialoga med ljudmi različnih verstev. Desno pogled na baziliko v Saint Denisu časa do časa zato vodi stripovske delavnice po zaporih, zaposlen pa je tudi v zavodu, kjer pripravljajo mlade na bodočnost. Espace Dynamique d'Insertion »Nord-Ouest« (Dinamični prostor za vključitev »Nord-Ouest«) je namenjen mladim od 16 do 25 let. Nahaja se v pariškem predmestju Saint-Denis. »V naš zavod prihajajo fantje in dekleta iz Saint-Denisa, ki so s težavo zaključili obvezno šolanje. Dodatna šolska pot bi bila zanje prestrma. Kot večina tukajšnjega prebivalstva imajo skoraj vsi korenine iz severnoafriških držav. Vsi so muslimani. Tukaj obiskujejo tečaje, ki naj bi jih profesionalno usmerjali«, je Guillaume na kratko opisal obiskovalce in delovanje zavoda. »Pogojnik je obvezen, saj tečajniki le v redkih primerih dobijo zaposlitev, ki je povezana z vsebino obiskovanega tečaja. Ponavadi jih po dveh, treh dobah slabo plačanega ali celo neplačanega pripravništva delodajalec pošlje na cesto. Kolegi mi pravijo, da je za te fante večkrat edina možna zaposlitev v kiosku s hitro prehrano kakega sorodnika ali prijatelja. Na ta način se še bolj zaprejo v lastno skupnost. Tako se ustvari začaran krog. Kruta igra usode je v tem, da jim večinsko prebivalstvo to zaprtost očita. Še bolj kruto pa je naslednje: kdor nima niti tega rešilnega jopiča - sorodnika, ki prodaja kebab, ta si bo mogoče pomagal na nezakonit način. To je, z vlamljanjem v stanovanja ali v avtomobile in s preprodajo mamil. Možnost, da bo končal v zaporu je v tem primeru skoraj stoodstotna. Takrat pa se bo zanj začelo še hujše poglavje. Stalen stik z izurjenimi kriminalci ali celo s teroristi bo sovraštvo do družbe in države, ki mu ni ponudilo zasilnega izhoda pred pogubo, še povečal.« Saint-Denis ni znan samo po tem, da tu stoji bazilika, v kateri je pokopana večina francoskih kraljev. Ali po tem, da je tu največji francoski stadion. Zadnji mesec je širši javnosti predvsem znano, da so se prav v Saint-Denisu skrivali tri teroristi pariškega pokola, ki so jih po nekajurnem obleganju pokončali specialci. »Dogodek je naše mlade precej pretresel, saj veliko izmed njih živi v bližnji okolici«, pravi Guillaume, ter doda: »Moji kolegi in tudi sam sem z dijaki razpravljal o pariških terorističnih napadih. Vsi tečajniki so se strinjali s tem, da taki dogodki škodijo ugledu muslimanov. Nekateri izmed njih pa niso sočustvovali s Parizom, kakor so to počenjali širom po svetu. Redki so v jezi šli celo tako daleč, da so bur-žoaznim Parižanom privoščili, kar se jim je pripetilo. S kolegi smo imeli vtis, da v teh primerih ni šlo za nikakršno medetnično mržnjo ali za boj med verstvi, temveč bolj za razredni boj. Samo pariški bogataši naj bi si po mnenju teh tečajnikov zaslužili svoje, ne Parižani na splošno.« Vsakdan v afriški četrti v osemnajstem okrožju y- »Vivre ensemble!« (Živeti skupaj!) To je eno izmed gesel, ki krasijo strop Oma-disa, priljubljenega kafiča osemnajstega pariškega okrožja. Bar, v katerem njegov upravitelj Hamid Goudjil že sedemnajst let toči pijače, a tu prireja tudi koncerte, kulturna srečanja in vrti filme, je v afriški četrti. Njegova posebnost je v tem, da vanj radi zahajajo Francozi vseh polti in porekel, obenem pa sem vstopijo tudi tujci. Taka etnična pomešanost je po lokalih na splošno redkost. »Tu začutijo pozitivne vibracije, te pa pomaga ustvarjati kdor je za šankom«, Hamid resno odgovori na vprašanje, zakaj ljudje radi prihajajo sem, in doda: »Kdor tega nima rad in se pravil ne drži, sem vstopi samo enkrat in nikoli več. Bolje tako. Dober kuskus pripraviš le z dobro pšenico. Slabo odvržeš.« Hamid se je rodil alžirskim staršem, pred več kot petdesetimi leti v Franciji. »Po srcu sem Francoz«, pravi. Svojo državo ljubi, a ima do nje tudi ostre besede: »Francija svojih državljanov ne uči kako živeti v sožitju, ker je to ne zanima. Prej nas bo uči- la nasprotno. 'Potrebno je ločiti, da boljše vladaš', pravimo sedaj pri nas; 'divide et impera', so pravili nekoč v Rimu. Nič se ni spremenilo. Toda to ni značilno samo za našo državo, temveč je to dejstvo po vsem svetu. Svetovni voditelji nam vsiljujejo misel, da ne moremo sobivati, samo zato, da bi nas boljše obvladovali.« Hamida jezijo razmere v Franciji tudi zaradi naslednjega dejstva: »Ponavljam, Francoz sem. Tako kot jaz pa ne čutijo vsi mladi muslimani, ki so tu rojeni ali so se sem preselili kot otroci. Država jih namreč zavrača, zato oni države ne ljubijo. Dela ne dobijo, in to nalašč. Samo ker so muslimani, ne dobijo dela. To me zelo jezi.« V bar Omadis, poln gostov, vstopijo še tri danske aktivistke, ki so prišle na srečanja v sklopu zasedanj COP21. Hamid jim postreže, nato odgovori na vprašanje: »Ne bi rekel, da se je odnos do muslimanov tu v Parizu in okolici po novembrskih terorističnih napadih spremenil. Kar se pa tiče vzpona stranke Front National, logično, da je to povezano z napadi 13. novembra. Zaradi negotovosti in strahu, ki se širita ob takih dogodkih, ljudi iracionalno privlačijo ra- dikalne sovražne fraze Le Penove in njenih somišljenikov. A kljub vsemu je le desetina Francozov volila za njeno stranko, ne pa 30 ali več odstotkov, kakor nam pravijo. Jaz sem optimist in mislim, da ne bodo nikoli zmagali.« Glede na to, koliko gostov ima njegov bar, bi mu lahko verjeli. Preden začne koncert zbora, ki poje tradicionalne bretonske pesmi, nam Hamid zaupa še svoja navodila, kako bi lahko presegli razlike med ljudmi in zaživeli skupaj v miru. Nekako to, kar njemu uspeva ustvarjati v Omadisu. »Potrebno bi bilo upoštevati vrednote kot so sodelovanje, ra- Vsi so se strinjali s tem, da taki dogodki škodijo ugledu muslimanov. Nekateri izmed njih pa niso sočustvovali s Parizom, kakor so to počenjali širom po svetu. Redki so v jezi šli celo tako daleč, da so buržoaznim Parižanom privoščili, kar se jim je pripetilo. dodarnost in ljubezen med ljudmi, ne pa misliti samo na to, kako imeti čimveč moči in denarja. Denar spoštujem, a vem, da ni to najpomembnejše v življenju.« Po Hamidovem pozdravu z dvojnim trepljajem po prsih, se poslovim. Na cesti se nasmehnem njegovim idealističnim stališčem, ki se resnici na ljubo ne razlikujejo preveč od fraz kandidatk na lepotnih tekmovanjih. Takoj zatem se nasmehnem samemu sebi, da sem od njega pričakoval magični recept za mir na svetu. A vseeno, Hamidu je treba priznati, da mu je v nič kaj lahkih okoliščinah uspelo ustvariti zares sproščeno vzdušje, kjer se združujejo ljudje raznoraznih narodnosti in nagnjenj. Na cesti proti domu je turobno mrzlo. Pomislim na politike, ki ploskajo La-tifi Ibn Ziaten, a obenem silijo mlade v objem teroristov, katerim oni sami posredno ali neposredno prodajajo orožje. Ker ljubijo moč in denar. Se razžalostim, ker nimam in ne vidim rešitve, saj ne zmorem Hami-dovega optimizma. Zato se bom slejkoprej vrnil v Omadis, da se ga bom morda nale-zel. V Omadisu namreč Dobro zmaguje. Resnično dobro, ne pa ono navidezno, ki naj bi zaobjemalo vrednote zahodnih demokracij in opravičilo »boj imperija dobrega proti zlu«. To je le del zgodbice, ki nam jo prodajajo že od Busha mlajšega dalje, kot bi se šlo za Vojne zvezd. A tu se ne gremo filmskih pravljic. Tu se gre za resnična življenja. / PRAZNIČNE TEME Četrtek, 24. decembra 2015 19 trst - Pred 40 leti se je začel proces zaradi zločinov pri Sv. Soboti Polovična resnica procesa o Rlžarni • » V*. fk i - -- y j JL^ »j» Vojmir Tavčar Bil je najbrž zamišljen kot prvi korak, kateremu naj bi sledile dodatne poglobitve, ki naj bi osvetlile manj poznane predvsem pa uradno zamolčane okoliščine in razkrile tudi odgovornost tržaških kolaboracionistov. Toda prvemu koraku niso sledili drugi, poglobitve so izostale, ostala je samo polovična resnica, ki je v spremenjenih političnih razmerah tudi edina uradno priznana. Štirideset let potem je proces zaradi zločinov v tržaški Ri-žarni ostal nedorečen in osamljen prvi korak, Rižarna sama, ki je bil za vsedržavni spomenik proglašena leta 1965, pa je še vedno pomnik, ki razdvaja in po mnenju mnogih skoraj nek nebodigatreba. Pričakovanja so bila 17. februarja 1976 povsem drugačna. Čeprav je bilo jutro hladno in vetrovno, se je pred vhodom v sodno dvorano tržaškega porotnega sodišča zbrala velika množica. Bili so ljudje različnih starosti, ki so oviti v plašče in potrpežljivo čakali, da bi lahko vstopili, ker so želeli biti priča zgodovinskemu dogodku: začetku procesa zaradi zločinov v policijskem lagerju pri Sv. Soboti, kjer je od pomladi leta 1944 do osvoboditve mesta 1. maja 1945 skozi dimnik krematorij-ske peči »izpuhtelo« na tisoče življenje. Trideset let po koncu vojne se je vendarle začel proces. Slovesnosti in pomena dogod- ka po mnenju tistih, ki so se zbrali pred vhodom v sodno dvorano in čakali na začetek sojenja, ni zmanjšalo niti dejstvo, da je bila zatožna klop prazna. Nekdanji ese-sovski polkovnik Ernst Dietrich Allers je nekaj mesecev pred začetkom sojenja umrl v nenavadni prometni nesreči, nekdanjega komandanta policijskega lagerja Jo-sepha Oberhauserja pa nemške oblasti niso izročile italijanski pravici in je, kljub procesu, lahko še vedno nemoteno točil pivo v svoji münhenski pivovarni. Tudi ostali pripadniki skupine Enzatzkommando Reinhard (EKR), ki je delovala v Rižarni, so umrli preden bi jih lahko dosegla roka italijanske pravice. Proces zaradi zločinov v Rižarni se je začel trideset let po koncu vojne, ker se je tržaško sodstvo dolgo let izogibalo problemu in tudi dejstvo, da je bila Rižarna leta 1965 proglašena za državni spomenik z odlokom takratnega predsednika republike Giuseppa Saragata, ni bilo povod za začetek preiskave. In vendar novic o tem, kaj se je dogajalo v Rižarni za časa Operacijske cone Jadransko primorje (OCJP), ko je nacistična vojska zasedla naše kraje, ni manjkalo. Do leta 1954je kazenske postopke proti nekdanjim kolaboracionistom zavirala zavezniška vojaška uprava, a tudi potem ko je Trst po Londonskem memorandumu prišel pod upravo Italije, ki je v nekdanji Coni A STO uveljavila svoj pra- vni red, se sodstvo problema policijskega lagerja ni lotilo. Prezrlo je mnoga poročila časopisov, prezrlo je gradivo, ki so ga zbrali organizacije bivših borcev, političnih preganjancev in deportirancev ANPI-VZPI, ANPPIA in ANED, in Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja. Z mrtvega tira je zadevo premaknilo nemško sodstvo. Maja 1964je preiskovalni sodnik iz Hamburga dr. Dettmer pisal partizanskemu združenju API in prosil za gradivo in novice o deportacijah in pobojih, ki so jih nacistične enote povzročile v Julijski krajini. API je s prošnjo seznanil Deželni inštitut za zgodovino odporništva, ki se je povezal z vsemi organizacijami bivših borcev, političnih jetnikov in deporti-rancev ter zbral obilno dokumentacijo. Na osnovi dobljenega gradiva je frankfurtski sodnik dr. Bach leta 1967 z uradnim pismom seznanil tržaške sodnike, da preiskuje dogajanje v Rižarni in da so bili Allers in nekateri drugi pripadniki zkupine EKR osumljeni sodelovanja pri raznih zločinih. Obenem je tržaške kolege prosil za sodno pomoč. V njegovem imenu naj bi zaslišali priče, katerih imena je nemškim preiskovalcem poslal Inštitut za zgodovino odportništva. Gradivo, ki ga je zbral in posredoval nemškim kolegom, je bilo za tržaškega preiskovalnega sodnika dr. Sergia Serba izhodišče za samostojno preiskavo. Leta V SLABEM POLDRUGEM LETU 1968je pisal predsedniku tržaškega sodišča in ga obvestil, da se na osnovi zbranih pričevanj lahko uokviri dogodke kot kazniva dejanja tudi v italijanskem pravnem sistemu in se lahko začne sodni postopek zoper evidentirane domnevne krivce. Dve leti pozneje je dr. Serbo šefa glavnega tožilstva obvestil, da je pravno utemeljeno ugotavljati odgovornost za poboje Judov in znatnega števila ljudi, ki so jih nacisti zaprli, čeprav niso bili njegovi politični nasprotniki in niso bili sodudeleženi v oboroženem odporu. Imena preiskovanih pa so bila Allers, Oberhauser, Stangl, Siebert in Fischer (tudi slednji trije so bili pripadniki EKR), katerim so se pozneje pridružili še drugi. Že v tem sporočilu je preiskovalni sodnik nakazal, da namerava ločiti žrtve Rižarne na dve kategoriji: »nedolžne« (Judje in ljudje, ki niso bili povezani z odporništvom) in »nenedolžne«, torej tiste, ki so bili angažirane v političnem in oboroženem uporu proti okupatorju. Kdor je poznal dr. Serba in njegovo moralno držo, najbrž ne dvomi, da se je tudi sam sodnik zavedal, da je tako ločevanje krivično, verjetno pa se je odločil za to potezo - ki jo je potem potrdil tudi v končni obtožnici - ker se je bal, da bi v nasprotnem primeru preiskava sodila v pristojnost vojaškega sodstva in bi nakazana kazniva dejanja 30 let po koncu vojne lahko že zastarala (v tistem času je bila »omara sramote« na sedežu vojaškega tožilstva v Rimu še skrbno zaklenjena in obrnjena z vrati proti steni). Vojaško tožilstvo iz Pa-dove je sicer nastopilo, zahtevalo izročitev gradiva, češ da je edino pristojno za sodni postopek, ker naj bi preiskovali vojne zločine, toda dr. Serbo ni klonil, obrnil se je na kasacijsko sodišče, na katerem je prodrl s svojo tezo, da je bil značaj obravna-vanavanih kaznivih dejanj izrazito političen, ker so bila prežeta s političnim in rasnim sovraštvom, ki je bilo razširjeno že pred izbruhom vojne in zato v pristojnosti civilnih sodnikov. Tako je lahko zaključil preiskavo in sestavil obtožnico. Njegovo delo ni bilo lahko. Poleg težav s samim preiskovalnim delom (saj je mnogo prič in tudi osumljencev takrat že umrlo, marsikateri dokaz se je s časom izgubil), se je moral sodnik spoprijeti tudi z neugodnim odzivom dela tržaške družbe, ki ni želel, da bi proces znova odprl žgoče poglavje krajevne zgodovine, za katerega je marsikdo upal, da bo z molkom in z leti tonil v pozabo. Ni manjkalo protestov in demonstracij, ki so kazali, da konservativni del Trsta noče razmisliti o svoji preteklosti, o endemskem sovražnem odnosu do Slovencev in do slovanskega zaledja. Ni manjkalo zahtev, naj bi vzporedno uprizorili tudi procese zaradi izvensodnih usmrtitev v fojbah, ki naj bi bile s političnega in moralnega zornega kota zrcalen zločinski pojav, ker naj bi odraz želje po ugonabljanju Italijanov. Skratka po trditvah teh krogov med nacisti in »sla-vokomunisti« naj ne bi bilo nobene moralne in politične razlike. To vzdušje je pogojevalo potek procesa, saj sta tudi predsednik porotnega senata dr. Domenico Maltese in prisedni sodnik Vincenzo dAmato ravnala dokaj togo in s slabo prikrito nestrpnostjo zavrni- Umorili 5000 ljudi Komaj so nacistične sile po kapitulaciji fašistične Italije v jeseni leta 1943 zasedle naše kraje in jih spremenile v Operacijsko cono Jadransko primorje, je bila nekdanja tovarna za predelovanje riža pri Sv. Soboti preurejena v policijski lager, ki je postal orožje okupacijskih oblasti v boju proti odporništvu in obenem eno od zbirnih mest za Jude, ki so jih nato deportirali v koncentracijska taborišča v Avstrijo in v Nemčijo. Za preureditev Rižarne v policijski lager je poskrbela skupina pripadnikov Einsatzkommanda Reinhard (EKR), ki se je pod vodstvom generala Odila Globočni-ka (rodil se je v Trstu, starši so bili slovenskega rodu, zrasel pa je na Koroškem) »prekalila« z delom v taboriščih smrti Treblinka, Chelmno, Sobibor in Belzec na Poljskem, kjer je pokončala več kot dva milijona ljudi. Kot je povedal poveljnik Rižarne Joseph Oberhauser, je bil lager pri Sv. Soboti takoj opremljen s krematorijsko pečjo, ki je do- bro delovala zaradi visokega dimnika nekdanje tovarne. Peč in celice, v katere so zapirali politične jetnike, je zgradil zidarski mojster Erwin Lambert, ki je s podobnimi napravami opremil tudi druga nacistična taborišča smrti (med temi tudi Aushwitz). Preden je Lambert zgradil svojo peč (začela je delovati aprila 1944), so nacisti verjetno sežigali trupla usmrčenih jetnikov v stari sušilnici Rižar-ne. Po pričanju Oberhauserja so v Rižarni morili s »sistemom Treblinke«, se pravi z izpušnimi plini dizelskih motorjev, Nekaj ljudi je bilo ustreljenih, mnoge pa so umorili z udarcem po tilniku z jekleno knuto (po vojni je bila dolgo let shranjena v eni od omar za dokazno gradivo tržaške kvesture). Po pričanju pripadnikov EKR so med med preizkušanjem peči v Rižarni sežigali od 30 do 40 trupel, nato pa je bila poprečna »zmoglivost« od 50 do 70 trupel, prižigali pa naj bi jo dvakrat ali trikrat na teden. V obdobju od februarja-marca 1944 do 29. aprila 1945, ko so jo pripadniki EKR pred umikom raztstrelili, je peč gorela okoli 100 dni, kar naj bi zneslo okoli 5.000 umorjenih. Od štiri do pet tisoč žrtev je izračunal tudi novinar PD Albin Bubnič, podobna je bila tudi ocena slovenskih zgodovinarjev. Poleg pripadnikov EKR je v Rižarni delovala tudi skupina Ukrajincev, ki so bili povsem podrejeni nacistom in ki so opravljali težaška dela. Po begu EKR so se mnogi med njimi porazgubili v Trstu, kjer so živeli še mnogo let po koncu vojne. Kdor želi poglobiti problematiko Rižarne, lahko seže po knjigi San Sabba, ki je izšla na pobudo združenja nekdanjih deportirancev ANED. Druga izdaja je izšla leta 1995 v založbi Lindt, vsebuje zgodovinske eseje, dokazno gradivo, navedena pa je tudi obilna bibliografija. (VT) la vsak poskus, da bi na procesu celovito obravnavali medvojno dogajanje kot krajevni odraz nacistične politike zasužnje-vanja tim. manjvrednih ras tako da bi sodba postala verodostojen razmislek o nevarnosti obnavljanja fašizma. Nestrpnost je prišla do izraza zlasti med zaslišanjem zgodovinarjev (predsednik Maltese je z odredbo poudaril, da sta načeli juridične in zgodovinske vzročnosti nujno različni) in nekaterih partizanov in aktivistov OF. Sodni senat je tudi zavrnil zahtevo zastopnikov prizadetih strank, naj bi zaslišali nekdanjega tržaškega prefekta, ki ga je imenovala nacistična oblast Bruna Co-ceanija in »podestaja« Cesareja Pagnini-ja, češ da nimata nobene zveze s procesom o Rižarni, čeprav sta vodila v mesto v času, ko je policijski lager obratoval s polno paro. Ob koncu je sodni senat zavrnil tudi zahtevo vseh nekdanjih partizanov in aktivistov OF, da bi se prijavili kot prizadete stranke. To pravico je priznal samo »nedolžnim« žrtvam. Po 31 obravnavah in po več kot še-sturnem posvetu je sodni senat 29. aprila 1976 Josepha Oberhauserja v njegovi odsotnosti obsodil na dosmrtni zapor, obsodbo je dve leti potem potrdil tudi senat prizivnega porotnega sodišča, ki mu je predsednoval dr. Egone Corsi. Utemeljitev obsodbe, ki jo je napisal dr. Maltese, je bila navidez strokovno asep-tična, vendar je prav ta navidezna nepri-stranost odraz političnega pristopa, ki se jasno kaže v enem od zaključnih stavkov, saj je utemeljitelj po opisu zločinov v Ri-žarni in po begu pripadnikov EZ ter raz-strelitvi krematorijske peči zapisal, da »s koncem nacistične okupacije se je končala tudi zločinska dejavnost pripadnikov Einsatzkommanda, le malo časa potem pa je bilo mesto zopet - in na nič manj krut način - okrvavljeno«. V bistvu so si po mnenju sodnega senata v Trstu okrvavili roke tako Nemci kot Slovani, razen seveda Italijanov. Tako med procesom kot v utemeljitvi sodbe je sodni senat skrbel predvsem zato, da ne bi prišle do izraza odgovornosti kolaboracionistov, italijanskega fašističnega režima in tudi ne sicer okrnjenih državnih izpostav Salojske republike, ki so delovale v OCJP. Kot je v svoji oceni poudaril zgodovinar Enzo Collotti, je bila nacionalistična nestrpnost, ki je imela tudi razredno oznako, glavna značilnost fašizma v Julijski krajini in je pustila globoko sled v ljudeh in tudi v institucijah. Proces zaradi zločinov v Rižarni bi lahko prispeval k globokemu razmisleku o tej dediščini in pomagal k njenemu preseganju. Vendar priložnost je bila zamujena. Polovična pravica pa je po Collottijevem mnenju samo pokazala, da družba ni bila sposobna avtonomne regeneracije, da ljudje na vodilnih položajih niso imeli dovolj državljanskega poguma, da bi ubrali drugačno pot. Kljub vsem kritičnim platem, ki so bile zgoraj omenjene, pa je sodba senata tržaškega porotnega sodišča dopuščala možnost dodatne poglobitve. To pot je ubral sodnik Serbo, ki je začel drugo preiskavo, da bi razkril tudi odgovornosti ko-laboracionizma in osvetlil aspekte, ki jih prvi proces ni. Toda šlo je za »muho enodnevnico«. Dr. Serbo je bil premeščen, po njegovem odhodu nihče ni hotel prevzeti žgoče »štafetne palice«. Preiskava je nasedla na sipino brezbrižnosti, nekaj let potem pa je bila na predlog nekega drugega sodnika arhivirana. V štirih desetletjih so se razmere v Italiji in tudi v Trstu korenito spremenile. Jugoslavija se je razkrojila, Slovenija je postala članica EU in nato vstopila v območje Schengna, Slovenci v Italiji smo dobili zaščitni zakon, nacionalistična trenja v naših krajih so se zmanjšala. Kljub temu pa je kulturno politična dediščina preteklosti še vedno zaznavna. Proces, o katerem je govoril Collotti, je ostal še vedno nedorečen, kot so pokazale nedavne polemike o tem, ali so jugoslovanski partizani osvobodili ali okupirali Trst in kot je pokazal odmev na 40-letnico Osimskih sporazumov. V teh desetletjih se je spremenil tudi odnos dela levosredinskih sil do dediščine preteklosti, saj je v iskanju dialoga s centristi in z manj razvpitimi desničarskimi silami, pozabil na nekdanji načelni pristop. Morda pa je tudi v tej nenačelno-sti eden od vzrokov njihove sedanje idejne in politične krize. * * * * T' V/esel božic o „ o * * PREHRAMBENI DISKONT EUROSPIN ★ ★ FERNETICI 24 LEKARNA Dr./Dott.ssa SCOLARIS Trst, Ul. delllstria 8/E - Sveti Jakob - tel. 040 764704 ~ • O BOŽJE POLJE, 1 ZGONIK (TS) Tel./fax 040 225596 poned. - petek 8.30-13.00 16.00-19.30 sobota 8.30-13.00 homeopatija - fitoterapija avtodiagnostika - veterina rezervacije za cup plačila: ticket elektromedicinski aparati izdelava galenskih preparatov PRAZNJENJE GREZNIC PREGLEDI S TU KAMERO ZIDARSKA DELA Obrtna cona Zgonik* Proseška Postaja 29/C Tel. 040 2528113« Fax 040 2528124 info@danev.it • www.danev.it Ošterija Ferluga od leta 1900 Dimitri Ferluga TIPIČNE DOMAČE, MORSKE IN KRAŠKE JEDI Sprejemamo rezervacije za Silvestrovo Ferlugi (TS) Ulica Bellavista 12 tel.: 347 139 61 33 at ptnt BarMakadam ML MAKADAM SNC DIHUSU TAMARA & C. PROSEK - PROSECCO 1 Tel: 040 251043 VOSC1 VSEM VESELE PRAZNIKE! TIPIČNE DEŽELNE IN KRAŠKE JEDI _Meso - Ribe - Divjačina_ Božje polje 14 - 34010 Zgonik (TS) Tel.: 040 225324 - 348 89076551 e-mail: lorenzoaipini@libero.it ZAPRTO OB TORKIH jÄfe, Cvetličarna - X •^ M Nadja / gradbenik elio berra je večino življenja delal v rusiji »Vladimir Visocki, moj ključ do ruskih ljudi« Na levi Elio Berra; spodaj levo Berra s sibirskima kolegoma na gradbišču v Rusiji; desno spodaj pesnik Vladimir Visocki; naslovnica prevoda poezij Vladimir V Y S O T S K \ i 4i,;ilIiisiliiil~ «I i Elio Berra Dušan Udovič »Zahod se, žal, nikdar ni dovolj potrudil razumeti Ruse, njihovo kulturo in zgodovino. Iz tega dejstva izvira vrsta napak, ki imajo na svetovni ravni hude posledice. Če na Zahodu in še zlasti v Združenih državah Amerike mislijo, da se bo Putin pustil poteptati ali ponižati, se motijo. Z Rusijo je mogoče ustvariti konstruktivne odnose samo na podlagi zaupanja. Za uporabo sile, pritiskov in groženj z orožjem ta država ni bila dovzetna v preteklosti in ne bo niti v prihodnosti«. Oceno je v preteklih dneh izrekel Elio Berra, beneški Slovenec iz Tipane, s katerim sem bil pred več leti bolj pogosto v stiku, ko sem kot novinar sledil dogajanju v Videmski pokrajini. Povratek v Tipano, vgnezdeno med obronke sredogorja pod Kobariškim Stolom in Breškim Jalovcem, je bil v naklonjenem sončnem dnevu prijeten in gotovo vreden številnih cestnih serpentin in ovinkov, ki jih moraš premagati. Tam nekje visoko je izvir Nadiže, narava je daleč naokrog v bistvu ostala neokrnjena, kdor si želi miru in samote ima tu raj na zemlji. Slovenija je tik zraven, odkar ni več meje je prehod do Plestišč in Breginjskega kota dodatno doživetje. Elio Berra je med Slovenci videm-ske pokrajine in tudi širše v Furlaniji znana osebnost. Kar sedemnajst let je bil župan občine Tipana, v občinskem svetu je praktično sedel od pamtiveka, za nekaj let je predsedoval zdaj že pokojni Gorski skupnost Terskih dolin. Njegova navidezno mirna narava prikriva odločen značaj. Spomnim se ga, denimo, po samozavestni potezi, ko je na vrata občinske stavbe pred leti dal obesiti plakat, s katerim je odkrito pozival občane, naj se na svojega župana obračajo v svojem, domačem jeziku. Na morebitne proteste in nasprotovanja, ki so se umetno razpihovala, se, prepričan v svoj prav, ni veliko oziral. Ob tej priložnosti me je posebej zanimala Eliova dolgoletna delovna izkušnja v Rusiji. Po poklicu gradbeni tehnik je prvič odšel na delo v tujino v prvi polovici sedemdesetih let minulega stoletja in sicer v Libijo, kjer so bila prisotna številna italijanska podjetja. Šel je po poteh šte- vilnih Benečanov, ki so iskali priložnosti za delo in zaslužek, ki ga je v domačih krajih primanjkovalo. Izkušnja je bila pozitivna in tako je mladi gradbeni izvedenec pozneje, v letu 1987 odšel prvič na delo v Rusijo, oziroma v tedanjo Sovjetsko zvezo. Od takrat je pravzaprav skoraj vso svojo delovno dobo, vse do lanskega leta, preživel v Rusiji, oziroma v državah nekdanje Sovjetske zveze. Največ je bil v Belo-rusiji (Minsk), pa tudi v Moskvi, Sibiriji in v Ukrajini (Odessa). V glavnem je tam preživel po deset dni na mesec ali po potrebi tudi daljša obdobja. »Prvi dve leti sta bili za moje poznejše delo in bivanje v Rusiji odločilnega pomena. V kratkem sem se naučil ruskega jezika in sem bil zaradi tega takoj različen od furlanskih kolegov. Rusi so me imeli za drugačnega, očitno je moj ti-panski izvor prispeval svoje«, je povedal Berra in se hvaležno spomnil matere, ki je bila doma iz Plestišč. Ko ga je kot otroka peljala s seboj v Videm, se je z njim skoraj izzivalno gčasno sredi mestnega središča pogovarjala v plestiškem narečju. Njega je ob tem bilo sram in je namenoma zaostajal nekaj metrov za njo. Šele pozneje je spoznal pomen tega materinega jezikovnega izročila, ki ga je zaznamovalo za vse življenje kot »dodana vrednost«, kot temu rečemo danes. »Meni je bil dostop do ruščine enostaven in spontan, kar mi je pri odnosih z ljudmi in pri delu odprlo številne poti in kulturna obzorja. Ni mi bilo do tega, da ostanem eden tolikih Furlanov, ki hodijo v Rusijo izključno zaradi dela in zaslužka, hotel sem spoznati ljudi, njihovo zgodovino, kulturo in način razmišljanja«, je povedal Berra, ki je v več državah nekdanje Sovjetske zveze vodil številna gradbena dela velikih objektov, pri katerih so bila soudeležena italijanska podjetja. »Spočetka, za časa Sovjetske zveze, je Rusijo vodil reformator Mihail Gorba-čov. Opazil sem, da ga ljudje nimajo bog-ve kako radi, ker je za njihove pojme govoril preveč. Tako kot je včasih Stalin govoril premalo. Z Rusi pa si na deloviščih moral ustvariti odnos zaupanja, na katerem je temeljilo vse. Imel sem opraviti tudi z visokimi voditelji v gospodarstvu in politiki, a povsod je bilo temelj vsega zaupanje. No, to, da sem se dobro naučil ruščine, je bilo pri tem velikega pomena. Še zlasti mi je bilo v pomoč dejstvo, da sem vzljubil pesnika Vladimirja Visockega, ki je bil takrat (in je še danes) v Rusiji izredno popularen. Skupaj z Jeseninom je za Ruse ostal ikona, čeprav je umrl že leta 1980. Vsako leto se ob obletnici njegove smrti ves dan recitirajo njegove poezije in predvajajo njegove pesmi, po radijskih in televizijskih kanalih. Visocki je bil pesnik, gledališči igralec in pevec, za tisti čas nekakšen ruski kantavtor, bi lahko rekli. On in Jesenin sta najbolj ljubljena pesnika, ker se v njunih poezijah najbolj prepoznavajo ruski ljudje, naj bodo to Moskovčani ali prebivalci daljnih krajev neskončne Sibirije«, mi je povedal Berra. Vladimir Visocki je bil v tistih letih na Zahodu malo znan. Ni namreč spadal med klasične ruske literarne disidente, ki so jih zaradi nasprotovanja režimu kovali v zvezde. Nakoliko bolj znan je bil le v Franciji, ker je bil poročen s filmsko igralko Marino Vlady. Doma ga režim ni povzdigoval, a ga tudi ni preganjal, čeprav imajo njegove poezije izrazit klic k svobodi človeka. Elio Berra mi je doživeto prebral nekaj poezij Visockega v originalu in prevodih, za katere je poskrbel sam. Zbirka prevodov je izšla v brošuri, ki jo je pred leti izdalo Kulturno društvo Naše vasi iz Tipane v sodelovanju z združenjem Eugenio Blanchini. Knjiga je res edinstvena, Berrovi prevodi Visockega pa bi po oceni podpisanega gotovo zaslužili pozornost tudi kakega pomembnejšega založnika in je prava škoda, da so ostali v mejah Tipane. Pozorno sem poslušal Eliovo branje poezij velikega ruskega pesnika. Da se je kot gradbeni tehnik brez ustreznega specifičnega znanja lotil prevajanja, se je moral vanje zelo poglobiti, iz prevodov pa je tudi občutiti, da so ga poezije popolnoma prevzele. Kot da je hotel skozi ta vrata vstopiti v svet ruskega človeka in njegove kulture. To so zaznali tudi številni ruski kolegi, gradbeni inženirji in voditelji, ki jih je srečeval na svoji poklicni poti. Bil je drugačen od drugih »tujcev«, pravzaprav ga sploh niso imeli za tujca. »Na tržnicah sem se pogosto pogovarjal z ljudi s Kavkaza. Nikoli ne bi rekli, da prihajam iz Italije, kvečjemu iz Slovaške ali kaj takega. V tistem svetu, tako različnem od našega, sem se z leti počutil kot doma, postal je del mene. Še zdaj sem navezan na Rusijo in imam tam veliko pravih prijateljev. Videl sem ta veliki svet in doživel stvari, za katere bi ostal prikrajšan, če bi ostal samo v Tipani«, je povedal Berra. Četrtek, 24. decembra 2015 Imel sem občutek, da se je v njem za vedno naselilo nekaj ruske nostalgije, vsekakor pa bo ostal pečat, ki mu ga je v dušo vtisnil Vladimir Visocki. Prebral mi je še pesem o lovu na volkove, ki je za ruskega pesnika zelo značilna. Govori o tem, kako gredo ruski lovci po preizkušenem sistemu nad volkove. Širše območje zakoličijo z zastavicami in ko se volkovi znajdejo v tem obroču, nagonsko ne gredo ven iz njega, čeprav sploh ne gre za pravo ograjo. Lovci takrat začnejo streljati iz zasede in ubijajo drugega za drugim. Volkovi padajo zadeti, le eden izmed njih se odloči, da bo ušel smrti in zbeži mimo postavljenih zastavic. Lovci streljajo za njim, a ga ne zadenejo. Pobegli volk v poeziji Visockega simbolizira voljo človeka po svobodi, ki je nič ne more ustaviti. Nazadnje je odločitev njegova in premaga sklenjen krog, iz katerega ni bilo videti izhoda. Tako je na domu Elia Berre v Tipa-ni minilo par enkratnih ur v družbi Vla-dimirja Visockega, zame dotlej polj slabo poznanega pesnika. Že nekaj mesecev potem, ko je Elio pred tremi desetletji začel z delom v Belorusiji, so mu prijatelji za rojstni dan poklonili v dar njegove poezije. Pesnik je zanj postal dejanski ključ do ruskih ljudi, krepil je zaupanje vanj in mu pomagal odpirati vrata, ki so drugim ostala zaprta. Rusijo je po delovnih obveznostih premeril v vsej njeni neizmerni razsežnosti, a pesnik mu je bil, delovodji na velikih gradbiščih, stalni in zvesti spremljevalec. Z Eliom sva prijetno srečanje končala tam, kjer sva začela, s komentiranjem današnjih ruskih razmer in aktualnega dogajanja, ki je z njimi povezano. »To je svet, ki mu ne prideš zlahka do kraja, a Zahod bi se moral potruditi, da v Rusiji najde partnerja, ne pa, da iz nje vedno znova dela sovražnika. Vsaj Evropa bi morala to narediti v lastnem interesu. Putin ne bo sprejel ne druge ne tretje vloge, on trdi, da mora biti svet multipolaren, tega mu ne morem osporavati. Pri Rusih in razhajanjih z Zahodom pa ima pomembno vlogo tudi pravoslavna Cerkev, sicer pa se Zahod glede Rusov moti na celi črti, ko ocenjuje, da imajo ekspanzionistične namene. Raketnih sistemov atlantskega zavezništva Nato na svojih mejah razumljivo ne morejo tolerirati«. Berra se je spomnil na letošno 70-letnico osvoboditve, ko je večina zahodnih držav nerazumno bojkotirala moskovsko proslavo. »Kdo pa je ustavil Nemce in jih prignal do Berlina. V Moskvi in drugod so bile proslave, na katerih so tisoči ljudi ponosno nosili v rokah fotografije svojih padlih. Bitka pri Stalingra-du in večletno obleganje Leningrada sta emblematična dogodka. Če bi bili oblegani v Leningradu Italijani, bi se vdali v enem tednu. Tako pa so ljudje umirali v stotisočih od lakote in mraza, a so na koncu vzdržali in zmagali«. Berra je spomnil na to, kako ruske značilnosti beleži angleški vojni zgodo-vinar-strateg B.H. Liddell Hart, ko je svoji knjigi Zgodovina nekega poraza opisal, kako so Ruse ocenjevali ujeti nemški generali. Ocenili so, da so bili narodi Sovjetske zveze izrazito nagnjeni k obrambi, sploh ne k napadanju. Ko so se čutili ogrožene, so reagirali in šli do konca. Tako nemški generali. A tu je moj sogovornik v isti sapi dodal, da dejstva tega ne potrjujejo v vsaki okoliščini. Poljaki in Litov-ci na Rusijo gledajo s sumničenjem, kar je tudi sled zgodovine, kajti drug drugemu v preteklosti niso prizanesli. Dejstvo je, da so bili Rusi po razpadu Sovjetske zveze kar obsedeni od skrbi za svojo varnost, danes pa je varnost globalni problem, ki ga je treba reševati z novo svetovno ureditvijo, ne pa s podaljški nekakšne hladne vojne, kjer se Rusija še vedno prikazuje kot vir zla in agresivnosti, meni Elio Berra. Njegov pogled na Rusijo je »od zunaj«, a tudi izrazito »od znotraj«. Njegova presoja je suverena, tako kot pogled tistega, ki si je v življenju znal utreti uspešno pot do poklicnega uspeha, a ga je pri tem spremljala kultura. Želi si, da bi se ljudje na Zahodu osvobodili predsodkov, bili voljni in sposobni širiti svoja obzorja in vstopiti v ta veliki svet, ki ponuja in bo tudi v prihodnosti ponujal neskončne možnosti. Za tiste, ki jih bodo sposobni videti. 22 Četrtek, 24. decembra 2015 PRAZNIČNE TEME MELBOURNE - Z Ilario Gianfagna o infotočki Just Australia Avstralske sanje pomaga uresničevati tudi drugim V deželi»tam spodaj«se ne cedita med in mleko, priložnosti pa ne manjka Aleksija Ambrosi V času, ko se morje ljudi zateka v Evropo, da bi pobegnilo pred vojno in revščino, vse več mladih in manj mladih Evropejcev razmišlja o selitvi v države, ki ponujajo boljše zaposlitvene možnosti in višji življenjski standard kot stara celina. Kovčke vsako leto spakira tudi veliko slovenskih in italijanskih državljanov, ki so -razočarani nad razmerami v domovini -pripravljeni oditi zelo daleč, tudi na drug konec sveta. Avstralija je tako med Slovenci kot med Italijani že od nekdaj poznana kot dežela priseljevanja, še danes pa kljub oddaljenosti ostaja ena najbolj privlačnih destinacij. Ampak: ali je domovina kengurujev in Aboriginov res raj za priseljence? Je Avstralija obljubljena dežela, kjer se cedita med in mleko? »Avstralija je predvsem država, ki ponuja veliko priložnosti,« pravi Ilaria Gianfagna, 35-letna Vi-demčanka, ki se je v Melbourne - drugo največje avstralsko mesto - preselila lani. V »prejšnjem« življenju je bila svobodna novinarka s študijskimi izkušnjami v Veliki Britaniji in Španiji, nato pa je sklenila, da se poda na avstralsko dogodivščino. Prodala je vse, od avtomobila do nočne omarice, in odšla. Pridružil se ji je tudi someščan Stefano Riva, bivši vodja gostinskih lokalov in organizator dogodkov, s katerim sta v glavnem mestu zvezne države Viktorija ustanovila podjetje Just Australia. Zdaj, poldrugo leto po pristanku v de- želi »tam spodaj«, še drugim pomagata, da uresničujejo svoje avstralske sanje. Ilaria, kaj je Just Australia? V bistvu dvoje: je agencija, ki tujcem nudi svetovanje na področju izobraževanja, in infotočka. Povezani smo z več jezikovnimi in poklicnimi šolami, ki delujejo po vsej Avstraliji, in ponujamo njihove tečaje. Nudimo tudi informacije o univerzitetnem študiju in podiplomskih programih, za katere pa je bistveno manj povpraševanja, saj so izredno dragi, tako kot v ZDA. Govorimo o šolninah, ki znašajo 20 tisoč evrov. Zato se tuji državljani, ki se obračajo na nas, ponavadi zanimajo za razne jezikovne in druge tečaje. Hkrati je Just Australia informacijska pisarna, ki sva si jo s soustanoviteljem in kolegom Stefanom Rivo zamislila na podlagi lastne izkušnje. V Avstraliji je veliko agencij, ki sodelujejo z izobraževalnimi ustanovami in ponujajo njihove tečaje - pravijo jim »education agencies« -, tistim, ki sva jih midva obiskala, pa je manjkala »človeška« plat: možnost, da s kom poklepetaš, popiješ kavo in vprašaš za nasvet, kako lažje prideš do službe ali stanovanja, zraven pa lahko še brezplačno urediš prve dokumente, od davčne številke in zdravstvenega zavarovanja do življenjepisa po avstralskih standardih. Rentabilni del našega podjetja je agencija, in-fotočka pa to ponudbo dopolnjuje in prispeva k temu, da se ljudje - tudi če se pre- Ilaria Gianfagna in Stefano Riva v infotočki Just Australia; zgoraj okrožje Southbank v Melbournu, drugem največjem avstralskem mestu, in plaža Brighton Beach ko nas ne vpišejo na noben tečaj - vrnejo, saj ponujamo več storitev. Vas ljudje sprašujejo, ali jim lahko zagotovite zaposlitev? Vsak dan prejmemo več elektronskih sporočil, v katerih nas pošiljatelji prosijo, ali jim lahko priskrbimo službo. To seveda ne gre kar tako. Mi jim nudimo nasvete, podporo in svojo mrežo kontaktov, preko katerih bodo lahko z večjo lahkoto našli prave delodajalce, dela pa ne moremo zagotoviti. Kdaj sta s Štefanom odpotovala v Melbourne? Februarja 2014. Jaz sem se že pred odhodom vpisala na enoletni podiplomski študij komunikologije, moj kolega pa je najprej želel izboljšati svojo angleščino, zato se je vpisal na jezikovni tečaj. Kmalu sva si začela postavljati problem, kako bova lahko ostala v Avstraliji tudi po zaključku študija. Ni bilo enostavno, saj sva žal naletela na napačne ljudi, ki nama niso znali pravilno svetovati, nato pa sva s pomočjo drugih svetovalcev le našla pravo pot in sama ustanovila agencijo, ki tujim državljanom - večinoma Italijanom, prihajajo pa tudi iz drugih evropskih držav - pomaga, da na čim boljši način načrtujejo svojo študijsko ali delovno pot v Avstraliji. Pri tem sodelujemo z migracijskimi agenti, ki so usposobljeni za svetovanje pri pridobivanju raznih vizumov. Od trenutka, ko sva se odločila za konkretizacijo svoje ideje, do dejanskega odprtja pisarne je minil približno en teden: v Italiji bi to bilo zelo težko, če že ne nemogoče. Komercialista seveda potrebuješ tudi tukaj, vse skupaj pa je bistveno manj zapleteno. Na svoji Facebook strani ste zbrali prek 38.000 všečkov. Koliko ljudi je obiskalo vašo pisarno v tem letu? Zelo veliko, gotovo več kot tisoč. V Avstralijo namreč prihaja ogromno italijanskih državljanov. Na grobo smo izračunali, da jih je okrog 25 tisoč letno. Ob tistih s turistično vizo je največ takih, ki zaprosijo za delovni počitniški vizum - t.i. »working holiday visa« -, ki je namenjen mladim do 31. leta. Vsako leto se ga poslužuje okrog 16.000 Italijanov. Starejši od 31 let pa navadno zaprosijo najprej za študentski vizum: iz Italije jih pride okrog 2500 letno, mi pa jim lahko pomagamo pri vpisu v šolo, obveznem zdravstvenem zavarovanju, pripravi prošnje za pridobitev vizuma in izpolnjevanju drugih birokratskih zahtev. Prav tako pomagamo in usmerjamo tiste, ki se želijo v Avstralijo za stalno preseliti, kar ni preprosto. Avstralska migracijska zakonodaja je namreč stroga: obvladati moraš angleško in opraviti izpit IELTS, dokazati, da imaš delovno izkušnjo in izobrazbo ter najti sponzorja-delodajalca. Če imaš določen poklic, lahko prideš do stalnega vizuma tudi v primeru, da še nimaš zagotovljene službe, ostale pogoje pa moraš vseeno izpolnjevati. Midva sva vizum dobila v precej kratkem času: zame je bilo bolj enostavno, ker sem izpit angleščine opravila že pred prihodom v Avstralijo, za tiste, ki jezika ne znajo, pa je postopek daljši. Kateri so najbolj iskani poklici? Veliko je povpraševanja po inženirjih, zdravnikih in bolničarjih, ki so tudi zelo dobro plačane službe, zlasti v zdravstvu pa je treba jezik obvladati na zelo visoki ravni in opraviti kakšen univerzitetni izpit ali tečaj na tukajšnjih univerzah. Delodajalci v Avstraliji iščejo tudi kvalificirane delavce na drugih področjih, na primer obrtnike. Nekaterih poklicev - mizarja, tesarja, varilca, mehanika itd. - Avstralci ne znajo ali nočejo opravljati, zato je po njih kar nekaj povpraševanja. Izredno iskani so tudi kuharji, saj je gostinstvo v Avstraliji in zlasti v Melbournu močno razvit sektor. Izpostavila bi še gradbeništvo: tu gradijo kot nori! Nove stavbe rasejo kot gobe po dežju, saj predvidevajo, da se bo v prihodnjih letih število prebivalcev občutno povečalo. Tudi pri teh poklicih je znanje angleščine nujno potrebno: marsikomu se ne ljubi ponovno sesti v klopi, saj bi raje delal in služil, če želi priti do cilja, pa je ta pot obvezna. Nadzor izvajajo resno: če nekoga zalotijo pri delu na črno, ga lahko doletita izgon in prepoved vstopa v državo za daljše obdobje. Se na vas obračajo zlasti mladi? Prihajajo v glavnem mladi, a ne samo. Videvamo ljudi, stare okrog 45 let, in družine z otroki, ki se preselijo visokim stroškom navkljub. Obvezno šolanje je namreč za tuje državljane zelo drago. Vča- sih srečamo tudi starejše ljudi, ki si želijo tukaj ustvariti novo življenje, avstralske oblasti pa so za pridobivanje določenih vrst vizuma postavile starostne omejitve: stalnega vizuma pa dopolnjenem 50. letu ne izdajajo, razen v redkih primerih, kot je poroka z avstralskim državljanom. Kako je živeti v Avstraliji? Ko sem prišla, sem kot mnogi drugi imela vtis, da so vsi Avstralci srečni. Vsi se vedno smejejo, strahu, da bodo ostali brez dela, nimajo, življenjski standard je visok. Cene so višje kot pri nas, kar pa velja tudi za plače. So mlada in multikulturna družba, saj je Avstralija od nekdaj dežela priseljencev. Doslej sem naletela na odprte in pozitivne ljudi. Ob tem so zelo radovedni, morda zato, ker živijo na otoku; večkrat se mi je zgodilo, da so me ustavili kar na ulici in nagovorili. Občutek imam, da bolj spoštujejo drugačnost in da tu ni takega rasizma kot pri nas. Avstralija je seveda tudi zelo lepa in slikovita dežela. Melbourne nima najbolj ugodnega podnebja, ponaša pa se z visoko življenjsko ravnijo, morjem, parki in bogato kulturno ponudbo. Seveda, preden si mi priseljenci lahko privoščimo to, kar si privoščijo domačini, se moramo pošteno potruditi. Je Avstralija novodobna Indija Ko-romandija? Ne, oziroma ne za vse, lahko pa to postane. Avstralija ponuja predvsem veliko priložnosti. Možnosti za zaposlitev ne manjka. Sta tudi vidva že koga vzela v službo? Da, kolegico Pamelo Moronci, načrtujeva pa dodatno okrepitev, saj imamo res veliko dela. Občasno sodelujemo tudi z drugimi ljudmi - fotografom, grafikom, video ustvarjalcem, agencijo za organizacijo dogodkov -, eno dekle nam pomaga tudi iz Furlanije Julijske krajine. V pisarni v Melbournu delamo Stefano, Pamela in jaz, cilj pa je, da bi pridobili nove sile. Doslej sem namreč imela res malo časa, da bi potovala: še domov se bom prvič vrnila za letošnje božične praznike. Še en krajši nasvet za tiste, ki jih mika Avstralija. Najbolje je, da pridejo pred dopolnjenim 31. letom; to jim omogoča, da dobijo enoletni delovni počitniški vizum, ki ga lahko podaljšajo še za eno leto, če 88 dni delajo na kmetiji. O slavnih avstralskih farmah so sicer zdaj veliko razpravlja, saj mnoge izmed njih izkoriščajo delavce. Poznam pa tudi veliko takih, za katere je bila trimesečna izkušnja na kmetiji zelo pozitivna. Drugače pa je splošen nasvet za tiste, ki se želijo za stalno preseliti v Avstralijo, predvsem sledeč: zavihajte si rokave, saj boste tu ostali le, če boste borbeni in vztrajni. Ni preprosto. Ko si tako daleč od doma, se zlahka prepustiš malodušju in domotožju; na to je treba biti pripravljeni. Preden se človek odloči za selitev, je vsekakor boljše, da tu preživi določeno obdobje - recimo eno leto - in ugotovi, ali mu je sploh všeč. / PRAZNIČNE TEME Četrtek, 24. decembra 2015 23 čarnik - Muharsko društvo praznuje dvajset let ČIM TESNEJŠI STIK Z NARAVO POMEMBNEJŠI OD ULOVA Ustanovni občni zbor Čarnika leta 1996; z leve Gabrijel Figelj, Silvan Bevčar in Dušan Černic (levo); Ismael Princi, najmlajši društveni član, je letos na Idrijci ujel lepo soško postrv FOTO W.P. Danjel Radetič Čarnik. Po eni izmed najbolj lovnih umetnih muh se imenuje ribiško društvo, v katerem se že dvajset let združujejo slovenski muharji iz Italije. Ustanovni občni zbor so izpeljali 11. februarja 1996 v bivši osnovni šoli v Štmavru, predlog za njegovo poimenovanje je dal Tomo Korošec, slavist na ljubljanski filozofski fakulteti, dolgoletni predsednik muharske sekcije pri Ribiški zvezi Slovenije in soavtor znamenite knjige Muharjenje. »Mnogi pojmujejo ribolov kot nesmiselno dejavnost. Sliši se namreč, da to ni šport, ker se igra konča z usmrtitvijo ujete ribe. Včasih je bil človek lovec in ribič iz življenjske potrebe, danes tega ne potrebuje več oz. ne bi smel potrebovati, zato je ohranil te dejavnosti le še kot rekreacijo in šport. Športni ribolov pa ni samo uplenitev rib. Mnogo drugih razlogov je, da se danes odločamo za ribolov. Želimo si tesnejšega stika z naravo, privlači nas ribiška družabnost, in tudi sodelovanje pri čuvanju naravnih dobrin in ohranjevanju okolja. Žal je človek s svojim ravnanjem posegel v eko-sisteme že tako močno, da so v nekaterih primerih posledice kar težko popravljive. Vode so vse pogosteje in vse huje onesnažene. Čeprav so nekateri človekovi posegi v naravo delno tudi opravičljivi, kot na primer regulacije vodotokov, izkoriščenje vode za energetske namene in za namakanje, to v ničemer ne zmanjšuje škode, ki jo je človek prizadel vodnim bitjem,« je na ustanovnem občnem zboru povedal prvi Čar-nikov predsednik Silvan Bevčar in poudaril, da si morajo ravno ribiči v prvi vrsti prizadevati za čiste vode. V svojem nagovoru je nadaljeval, da so se muharji Čarnika srečevali in se skupaj odpravljali na ribolov že vsaj deset let pred uradno ustanovitvijo svojega društva. Takrat so se pri svojih dejavnostih naslanjali na športno in kulturno društvo Naš prapor iz Pevme. Po prvih letih delovanja so navezali stike z Ribiško zvezo Slovenije, ki jim je zatem dala možnost, da opravijo ribiški izpit, čeprav niso imeli slovenskega državljanstva; pri tem jih je obravnavala kot rojake v matici, kar ji je nedvomno v čast. Pred ribiškim izpitom in ustanovnim občnim zborom so goriški muharji izpeljali niz pripravljalnih srečanj. Na enemu izmed teh jih je v Pevmi obiskal pokojni Marjan Fratnik, ki sodi med slovenske muharske velikane. Med pevmskim srečanjem je navezal nekaj puhovk in drugih muh, zaradi katerih ga poznajo po celem svetu. Goriški muharji so se leta 1995 odločili, da ustanovijo svoje društvo. Na srečanju na domačiji pri Radikonu je Tomo Korošec predlagal ime Čarnik, nad katerim so se takoj navdušili. Novo muharsko društvo je takoj začelo krepiti stike z ribiško družino Tolmin; vanjo so se včlanili vsi Čarnikovi muharji. Z leti se je v društvo vključilo nekaj slovenskih ribičev iz Nadiških dolin; ker je eden izmed članov doma s Tržaškega, se lahko društvo Čarnik pohvali, da ima svoje člane v vseh treh pokrajinah - tržaški, goriški in videmski -, kjer v Furlaniji-Julijski krajini živijo Slovenci. Veliko zaslug, da se je društvo nenehno razvijalo, da je med Čarnikovimi člani rastla želja po organiziranem ribolovu z visokimi etičnimi vrednotami, ki jih ponuja muharjenje, gre pripisati tudi bivšemu predsedniku Zveze ribiških družin Primorske, iskrenemu in dolgoletnemu prijatelju Antonu Jesenšku, ki je od samih zametkov društvenih dejavnosti predstavljal nepogrešljivega mentorja. Z njim se člani društva Čarnik še vedno prav radi srečujejo in zahajajo v njegovi družbi tudi na ribolov. Po nekaj letih vodenja društva je Silvana Bevčarja na predsedniškem mestu nasledil Beno Vižintin, za njim pa leta 2004 Danjel Radetič. Društveni tajnik je od vsega začetka Dušan Černic, ki opravlja izredno pomembno vlogo tudi pri vzdrževanju prijateljskih in upravnih stikov z ribiško družino Tolmin. V zadnjih letih je društvo Čarnik navezalo prijateljske stike tudi z nekaterimi člani ribiške družine Soča, nekaj prijateljev imajo tudi na Vipavskem. V redno dejavnost Čarnika, ki ima svoj sedež v nekdanji osnovni šoli v Štmavru, spadajo večeri z vezanjem muh v zimskih mesecih, poleti so na vrsti ribiška srečanja in skupinski ribolovi. Med Čarnikovimi člani po navdušenosti nad ribolovom še zlasti izstopa Walter Princi, ki je bil z množično podporo slovenskih in italijanskih ribičev že dvakrat izvoljen za predstavnika goriškega ribiškega okoliša v deželnem zavodu Ente tutela pesca. Njegova dvakratna izvolitev je seveda v čast vsem članom Čarnika, ki se vključujejo tudi v dejavnosti ribiške družine Tolmin - od čistilnih akcij do prvoaprilskega piknika in poletnih prazničnih srečanj; številne prijatelje imajo tudi v italijanskih ribiških društvih, med katerimi jih je kar nekaj takih, ki se tudi sami navdušujejo nad lepoto slovenskih voda in nad njihovim zglednim upravljanjem. Ravno med letošnjim poletjem se je skupina Čarnikovih članov odpravila na ribolov na reko Belo na avstrijskem Koroškem, s katero gospodari Podjunski ribiški klub, v katerem se združujejo koroški Slovenci. Tudi njim ribolov pomaga pri ohranjanju narodne identitete in jezika. Mislim, da je res posebno doživetje, ko opazuješ ribiča muharja, ki raztegne nad vodo svojo dolgo živobarvno vrvico z nekaj harmoničnimi, usklajenimi, skoraj istočasnimi zamahi in zategi; ko se ta kot žarek zariše v zraku, v trenutku neslišno zaplava na vodni gladini in na kot las tanki predvrvici ponudi ribi ščepec svile in perja pod nasprotnim bregom reke. In prikaže se kolobar, ki mu sledita zateg in prevara. Trenutki napetosti, žival beži in se krčevito bori, da bi se osvobodila. Ko se končno vda neznani usodi in se še z zadnjimi močmi skuša osvoboditi neusmiljene jeklene osti, ji ribič podari življenje... Iz predsedniškega poročila Silvana Bevčarja na ustanovnem občnem zboru leta 1996 Ribolov v kanjonu nad Kobaridom (levo); Čarnikovi muharji so avgusta leta 1996 lovili na Savi Bohinjki (desno) in na Soči pri Ladri (spodaj) FOTO S. B. Društveni člani so se letos poleti odpravili na avstrijsko Koroško, kjer so lovili na reki Beli; v družbi predsednika Podjunskega ribiškega kluba Milana Wutteja so si ogledali tudi ribogojnico v Mlinčah FOTO D. R. 24 Četrtek, 24. decembra 2015 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Butalci sežigajo knjige Jo2e Pirjevec Na moskovskem letališču Šere-metovo kupim Literaturnajo gazeto, da se nekoliko razgledam po ruskem kulturnem življenju. Poleg uvodnika, ki je naslovljen »Plina bo konec, literatura ostane...«, in ki govori o minljivosti plinskega in naftnega bogastva ter o nesmrtnosti umetniške ustvarjalnosti, pritegne mojo pozornost deveta stran časopisa, posvečena tragediji v Katynu, vasi nedaleč od Smolenska, kjer so kot znano Nemci leta 1943 odkrili množični grob pobitih poljskih oficirjev. Te je med aprilom in majem 1940 dal po-streliti Stalin. Tako je vsaj trdil Hitlerjev propagandni minister Joseph Goebbels, v težnji, da razbije vojno zavezništvo med SSSR in zahodnimi zavezniki, in tako so od zdavnaj prepričani vsi Poljaki. Rusi so dolgo ugovarjali tej verziji dogodkov, dokler Mihail Gorbačov ni priznal Stalinove krivde. Pred petimi leti se je spominske svečanosti v Ka-tynu poleg poljskega ministrskega predsednika Donalda Tuska udeležil tudi Vladimir Putin. Sedaj pa se je spor o tem, kaj se je zares zgodilo, znova razvnel, pri čemer so v St.Peterburgu prepovedali film znamenitega režiserja An-drzeja Wajde o katynski tragediji, zgodovinarji pa so v 560 strani debeli knjigi objavili dokumente, ki naj bi postavljali pod vprašaj uradno »resnico«. Kot pravi eden od avtorjev omenjenega zbornika, je ta »slovanski spor« brezpredmeten, kajti za Katyn niso krivi Rusi. Skratka, polemika teče dalje. Pridem domov in že me čaka vest o skupini Butalcev, ki je pred domom Milana Kučana v Murgljah v soboto skušala zažgati njegovo pravkar izdano politično biografijo. Novica me seveda močno pretrese zaradi barbarskega početja, toliko bolj ker sem v prijateljskih odnosih tako s Kučanom kot z njegovim biografom Božom Repetom. Slednjemu sem takoj poslal solidarno- stno pismo in ga pohvalil, ker je v svoji izjavi ob sramotnem dogodku spomnil, da sta bila žrtev podobnega sežiga v naši zgodovini že Trubar in Cankar -dva velikana našega naroda. Mislim, da bo tudi v primeru simbolnega postavljanja na grmado Kučana in Repeta zgodovina dokazala, kdo je v naši sodobnosti na strani pravice in resnice. Pa še kompliment gospe Štefki, Milanovi ženi, ki se je v krizni situaciji imenitno znašla in Butalcem celo skuhala in ponujala čaj. Zame je s to gesto rešila čast in pamet Slovenije. V ponedeljek dobim novoletno pismo svojega tokijskega prijatelja Ke-na. V njem na dolgo toži o političnih razmerah na Japonskem, kjer da so razmere pod konservativno vlado premiera Šinza Abeja vedno bolj zadušne. Parlament je sprejel ustavni amandma o nacionalni varnosti, ki ima očitne mi-litaristične poteze, ljudje se boje za svojo zaposlitev in so ubogljivi, polemika s Korejo in Kitajsko zaradi zločinov japonske okupacije med drugo svetovno vojno se nadaljuje. »V zadnjih sedemdesetih letih«, piše Ken, »še ni bilo rešeno vprašanje t. i. »confort women« žensk, ki so bile prisiljene v prostitucijo. Urad za imigracijo celo preprečuje vstop na Japonsko prizadetim osebam. Ker njihovi japonski podporniki postajajo vedno starejši in ker so mladi ljudje preveč brezbrižni, da bi prenesli ta tragični spomin na bodoče generacije, se bojim, da bo v japonski družbi ignorantski šovinizem zlahka pognal globoke korenine.« To je samo nekaj drobcev žalostne podobe razmer doma in v tujini na pragu novega leta. Daleč je še tisti dan, o katerem je sanjal France Prešeren v svoji Zdravljici, ko bo prepir iz sveta pregnan. Kljub temu ugotavljanju pa nisem črnogled in niti slabe volje. Danes je božični večer. Jutri bo božič... PISMO UREDNIŠTVU Še o poimenovanju vrta Novice o poimenovanju javnega vrta ob ulici Montecchi po partizanki, poslanki in politični delavki Mariji Ber-netič sem se kot šentjakobska Slovenka iskreno razveselila. Gospe Marine, kot so ji pri nas doma pravili, ker je bilo to njeno partizansko ime, nisem poznala, saj je preminila veliko let pred mojim rojstvom. Toda v naši družini je spomin na dobro, plemenito gospo Marino Berne-tič še vedno živ. Bila je soseda in družinska prijateljica mojih nonotov; nono se še sedaj spominja, da se je kot poslanka v italijanski poslanski zbornici zavzeto prizadevala za pravice slovenskih šol v Italiji. Ko sem po poimenovanju prvič stopila mimo novega obeležja, ki nosi njeno ime, me je živo prizadela oznaka zapisana samo v italijanskem jeziku. Sedaj, ko me vsakodnevno pot vodi mimo obeležja, mi je pogled nanj čedalje bolj neznosen. Ne morem dojeti, kako si tržaški izvoljeni občinski upravitelji in občinski funkcionarji sploh razlagajo ta paradoks, da se tržaško Slovenko, ki se je aktivno zavzemala za pravice slovenske narodne skupnosti, lahko počasti izključno z italijanskim zapisom. Resnično ne razumejo, da prezrtje slovenskega jezika dejansko poniža slovenski del tržaškega prebivalstva in s tem tudi spomin partizanke Marije Bernetič? Podobno ponižanje smo Slovenci v mesecu avgustu doživeli ob poimenovanju malega trga pri Lajnarjih nad Rojanom po msgr. Stanku Zorku. Ali res lahko še vedno na Mfi tržaški občini vztrajno spregledujejo, da smo Slovenci od vselej prisotni ne samo na Krasu, temveč tudi v drugih mestnih okrajih in v samem središču? Kako je mogoče, da jim je nerodno in težko zapisati tudi enostavne besede ko so »javni vrt« in »partizanka«? Kako ne razumejo, da je prava identiteta Trsta italijanska in slovenska ter da bi Trstu več-jezičnost povrnila čar in privlačnost mul-tikulturnega mesta? Zakaj je jezik, slovenski jezik, še vedno problem v tem za-plankanem mestu? Naj mi nihče ne razlaga nauka o postopnosti in o zmernosti, češ, naj se zaenkrat, v pričakovanju boljših časov, potrpežljivo zadovoljimo le s poimenovanji slovenskih osebnosti! Nihče naj ne računa na moje pohlevno, ponižno razumevanje! Zaradi zastarelih, preživelih miselnih zavor in kratkovidne politične računice, še po 70 letih po osvoboditvi Trsta, moramo takorekoč vsakodnevno, pri vsakem koraku, doživljati ponižanje, prezir in zapostavljanje našega jezika. Ta občutek je boleče neznosen. Tu gre tudi za moj ponos. Upira se mi resi-gnacija in napis na obeležju ob vrtu ulice Montecchi je zame brca v želodec. Radha Nadlišek ŽARIŠČE Vtisi ob letošnjem Cankarjevem tekmovanju Adrijan Pahor_ O letošnjem Cankarjevem tekmovanju in uspehih posameznih udeležencih na šolskih tekmovanjih, njihovem številu in njihovih mentorjih je naš dnevnik že poročal, velja pa pripomniti, da je letošnji razpis vsekakor zanimiv zaradi samega naslova tekmovanja, in sicer: Domovina med platnicami. Če se osredotočim predvsem na tekste, predvidene za srednjo šolo, lahko rečem, da je bil izbor del zanimiv, z izjemo knjige Gorana Voj-novica, Jugoslavija, moja dežela, namenjene prvim, drugim in tretjim letnikom višjih šol, saj se je nekaj dijakov odpovedalo tekmovanju iz ideoloških razlogov oziroma zaradi stilno zaznamovanega načina izražanja avtorja in neštetih vulgarizmov. Knjiga Ljubezen Marjana Rožanca, ki jo je komisija določila za zadnje razrede naših višjih šol, pa je požela, vsaj pri nas, kar nekaj odobravanja in so jo dijaki radi brali. Pa tudi potopisni roman Evalda Flisarja, predviden za tiste dijake, ki so uspešno prestali šolsko tekmovanje in se začeli pripravljati na področno (to bo letos v Ajdovščini), obeta veliko bralnih užitkov. Splošno mnenje mentorjev, ki pripravljajo oziroma, ki so pripravljali dijake na tretji in četrti stopnji, je, da je letošnje študijsko gradivo vse prej kot enostavna zadeva. Poleg same literature je treba preštudirati predvsem značilnosti medvojnega in povojnega obdobja in z njim povezane literarno-teoretske pojme, ki so za marsikaterega kandidata novi in težje razumljivi. Če je bil namreč za šolsko tekmovanje Rožančev roman bolj ali manj dostopen in dojemljiv malodane vsem dijakom, je literarna percepcija Fli-sarjevega dela, prežetega z newage-jevsko filozofijo junaka zahodne metafizike, naše zahodne civilizacije, veliko bolj zahtevna; še težje je zato aplicirati na koncepcijo literarnega dela interpretacijo, razlago, ki je namenjena dijakom oziroma njihovim mentorjem. Tu imamo namreč opravka z različnimi pristopi literarnih zgodovinarjev in kritikov, ki ponujajo več možnih pristopov, izkustvenega, pragmatičnega in pa izrazito strukturalističnega, obogatenega z različnimi pristopi oziroma klasifikacijami, npr. Bahtinovskega romana tout court ali pa v Lukacseven smislu nekakšnega literarnega potopisa. Skratka, »Čarovnikov vajenec« naj bi bil nam bralcem večplastno delo, ki ponuja različne poglede in razlage, zato seveda tudi naše različno dojemanje literarnega teksta. Takšna, znanstvena razlaga, izpod peresa prof. Toma Virka, ki je namenjena dijakom kot dodatno učno gradivo, terja že izobraženega bralca in razlagalca, ki obvladata pojme kot metafikcija, med-besedilnost, samonanašalnost, solipsizem, fikcija, epifanične zgodbe, in podobno. Dijaki, ki se pripravljajo na regijsko tekmovanje, se torej soočajo z zahtevno strokovno literaturo, ki jo morajo nato med pisanjem eseja seveda tudi suvereno obvladati, saj je konkurenca že na tej stopnji izredna. Po drugi strani se bralcu samo po sebi postavlja vprašanje o smiselnosti takih zapletenih razlag, ki so včasih pretirane (ali celo morda same sebi namen), saj bi bilo absurdno pričakovati, da bi povprečen bralec vse to obvladal (večkrat se je že zgodilo, da se sami avtorji recenziranih tekstov niso prepoznali v razlagah in interpretacijah posameznih kritikov). Če bi razumevanje Flisarjevega romana res terjalo toliko teoretičnega znanja na področju literarne vede, potem bi njegovo delo brali samo specialisti, se pravi, da bi imel Flisar vsega nekaj deset občudovalcev. Flisarja smo namreč v šoli brali že pred leti in ob njem brez pomoči strokovne literature razvili zanimive debate in se ob vsem tem nismo počutili manjvredni bralci. Če imajo potemtakem vsi novodobni interpreti v svojih recenzijah absolutno prav, potem nemara vsaj devetdesetim odstotkom bralcev sistematično »uhaja« tisto ključno, prikrito, duhovno, saj niso kvalificirani bralci, sposobni dojeti vse tisto, kar naj bi bil avtorjev namen sporočiti, seveda, če je bil to sploh njegov VREME OB KONCU TEDNA Anticiklon bo vztrajal vsaj do konca leta Darko Bradassi Ali Višarje +8,1 stopinje Celzija, Zoncolan +6,5, Matajur +4,8 stopinje Celzija: to so najnižje temperature, ki jih je deželna meteorološka opazovalnica FJK včeraj ponoči in zjutraj namerila na nekaterih vrhovih v naši deželi. Če k temu dodamo, da je ARSO zabeležil drugo najtoplejše jutro v zgodovini meritev na Kredarici, kjer so včeraj ob 7. uri namerili +7,4 stopinje Celzija, je slika popolna in verjetno ne potrebuje dodatnih komentarjev. Ozračje je predvsem v gorah, razen nekaterih redkih izjem, ko zaradi stagnacije mrzlega zraka nastajajo krajevni obrati, npr. na Piancavallu in v kraju Forni di Sopra, kjer se je včeraj in v preteklih dneh živo srebro ponoči spustilo pod ničlo (toda so bile čez dan temperature vseeno občutno pozitivne), zelo toplo. Ničta izoterma se je včeraj povzpela najvišje v letošnjem decembru. Radiosonda iz Campoformi- da pri Vidmu jo je včeraj opolnoči namerila na višini 3720 metrov, kar je za več kot 2000 metrov višje od normalnosti. Če upoštevamo povprečje dolgoletnih meritev, bi bila to normalna višina v drugi tretjini julija. Pod takim toplim pokrovom z zelo vztrajnim, obsežnim in solidnim an-ticiklonskim območjem se v nižinah, razen občasnih manjših sprememb, v glavnem zadržujeta vlaga in nesnaga. Zračni tlak je bil v celotnem decembru zelo visok, pravzaprav z le redkimi izjemami tudi v novembru. V letošnjem decembru je bil med drugim najvišji v tekočem letu in prav gotovo v tako dolgem obdobju med najvišjimi v zgodovini. Zelo pogosto je presegal 1030 hek-topaskalov, pogosto 1035 hektopaska-lov, nikoli pa se ni spustil pod 1022 hek-topaskalov. Take vrednosti bomo namerili tudi v prihodnjih dneh, za jutrišnji praznični dan okrog 1035 hek- topaskalov. Anticiklonsko območje je zelo solidno in obsežno in bo vztrajalo vsaj do konca leta ali do prvih dni v novem letu. Vremenska slika ostaja torej zelo statična in stanovitna. V takih pogojih se v nižjih slojih zelo počasi vrstita vlaga in občasni sončni utrinki, medtem ko v gorah prevladuje sončno in toplo vreme. Edine manjše spremembe in nekaj več občasnega sonca v nižinah lahko posredno prinašajo oslabljene vremenske motnje, ki se pomikajo onstran Alp. To se bo zgodilo tudi danes in jutri, ko bo vremenska fronta oplazila Alpski greben. Pred njo bodo že itak šibki vetrovi obrnili od jugozahoda in se bo vlaga še povečala. Danes ne gre izključiti občasnega krajevnega rosenja iz megle ali kakšne kaplje dežja, v vsakem primeru bo šlo za zelo skromne količine, ki jih dežemeri zelo verjetno povečini niti ne bodo namerili. Jutri, ko se bo vremenska motnja oddaljevala in se bo zračni tlak krepil, bo ob manjši in obrobni prevetritvi lahko postopno nekaj sončnega vremena. Stanovitno anticiklonsko vreme se bo nadaljevalo do novega leta. V nižinah se bosta izmenjavali vlaga ter bolj ali manj izraziti in dolgotrajni sončni utrinki, v gorah pa bo prevladovalo sončno in toplo vreme. Zadnje dni v letu je možno, da se bo središče anticiklona pomaknilo na sever ali severovzhod. Po sedanjih izgledih kaže, da bo zlasti za Silvestrovo verjetno nekoliko hladneje in da bo zapihala šibka burjica, ki bo prečistila ozračje. Na sliki: anticiklon vztraja v vsej svoji moči Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu e RADIO IN TV SPORED ZA PETEK Četrtek, 24. decembra 2015 APrimorski ~ dnevnik 25 V Borovem po 24 letih BOROVO - Nekdanji srbski nogometni zvezdnik in trenutni trener Milana Siniša Mihajlovič se je prvič po 24. letih vrnil v domači Borovo, ki ga je kot mladenič zapustil leta 1991 zaradi izbruha vojne v hrvaški Slavoniji. O Mihajlovičem obisku piše beograjski Kurir, ki poroča, da je bil 46-letni trener ob povratku vidno ganjen. Nogometaš srbske narodnosti je po nastopanju za domači Borovo v Novem Sadu igral za Vojvodino, s katero je osvojil jugoslovansko prvenstvo v sezoni 1988-1989. Nogometni Boxing day Olimpijskeigre2024vVidmu ^^ ^^ ^ 111-» t-v-i/\»*Ar»lft-i1 ^ rv» «"* rvIlrv-iTAIIfl^A I• 1 1--% LONDON - V državah Commonwealtha je 26. december praznični dan posvečen obdarovanju revnejših. Angleški nogomet pa na ta dan ne počiva. Letos bo Boxing day angleške Premier Legue še toliko bolj zanimiv, saj trenutno vodi Ranierijev Leicester, pravo presenečenje prvestva. Angleško moštvo je iz kroga v krog deležno večjega zanimanja. Ranieri je prepričan, da bo Laicaster lahko obdržal vodstvo tudi po novem letu, če bo prestal tudi cikel prazničnih tekem. Prva med temi bo gostovanje v Liverpoolu. zsšdi - Na Oberdankovem trgu »krstili« avtobus številka 2 Mlajši, a večji brat Po več kot enem letu odkar se je v barvah ZSŠDI in s fotografijami uspešnih slovenskih športnikov v Italiji na cesto zapeljal prvi športni avtobus, je z novimi športnimi grafikami in fotografijami ambasadorjev slovenskega športa v Italiji dočakal javno predstavitev še drugi avtobus postojnskega prevoznega podjetja Edo Tours. Novi avtobus je sinoči predstavilo ZSŠDI v sodelovanju s postojnskim zasebnim prevoznikom in ostalimi pokrovitelji v Tržaškem knjižnem središču na Trgu Oberdan. Novi avtobus znamke mercedes benz krasijo fotografije zaslužnih športnikov, ki se uveljavljano na državni in svetovni sceni. Šesterico sestavljajo goriški odbojkarski prvoligaš Loris Mania, telovadka in državna re-prezentantka Tea Ugrin, dobitnik svetovnega pokala v gorskem teku Žabni-čan Tadei Pivk, motociklistični dirkač Mitja Emili, jahačica v disciplini trek Irina Počkar in plavalec Kristian Vidali, ki so se še pred začetkom uradnega dela večera nastavljali fotografom ob športnih silhuetah na karoseriji avtobusa. Dinamično grafiko z oranžno podlago in fotografijami šestih športnikov je oblikoval tajnik ZSŠDI Martin Maver. Prijetnega predprazničnega večera, ki ga je povezoval Evgen Ban, so se udeležili tudi vidni gostje, med njimi deželni odbornik za kulturo in šport Gianni Torrenti, predstavniki pokroviteljev, športniki in številni športni delavci. Predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin je predstavitev drugega športnega avtobusa označil kot pomembno etapo za slovenski šport v Italiji. Poudaril je, da so za to zaslužne vse trdnejše vezi s pokrovitelji in poudaril, da je pod že zaslovelem geslom ZSŠDI Skupaj zmoremo!, torej z združenimi močmi, mogoče uresniči marsikaj. Pohvalil je tudi nove športne ambasadorje in poudaril, da smo vsi ponosni, da so del slovenskega športnega gibanja v Italiji. Kozarce, v katerih se je prej skrivala posebna srečko za poznejši srečelov, je napolnila penina, v ospredje pa so stopili tudi športni ambasadorji. Evgen Ban je vsakega, z izjemo odsotnega Ta-deia Pivka, povabil pred občinstvo in predstavil njihove dosedanje športne uspehe. Kramljanje s šestimi športniki je prijetno obogatil tudi nastop dua Mar- 01 več fotografij in videoposnetek na www.primorski.eu Ambasadorji ZŠSDI Loris Mania, Mitja Emili, Tea Ugrin, Irina Počkar in Kristian Vidali. V sredini predsednik Peterlin s hostesama večera Majo Kojanec in Anastazijo Pertot, spodaj Tea Ugrin ob svoji podobi na avtobusu FOTODAMJ@N tina Feri in Aljoša Saksida. Brez prevoznega podjetja Edo Tours in drugih pokroviteljev zamisel zdaj že dveh športnih avtobusov ne bi zaživela. Vodja podjetja Edo Tours Uroš Žagar pa je dejal da si šteje v posebno čast, da so navezali tako trdne vezi s Slovenci v Italiji: »Počaščeni smo, da smo postali del zamejskega športa in da se je sodelovanje nadgradilo. Gospodarstveniki so spoznali, da so lahko športniki dobri oglaševalci,« je še dejal Žagar. Za najbolj zabavno točko večera sta poskrbela radijska voditelja priljubljene jutranje radijske oddaje Radia Trst A Marko Sancin in Boris Devetak. Predstavila sta športno dogajanje v letu 2070, ko bo ZSŠDI praznovalo 100-letnico ustanovitve, Ivan Peterlin bo pobegnil na Maldive s telovadko Teo Ugrin, športna krovna zveza pa bo prevzela še zadnji avtobus tržaškega prevoznega podjetja Trieste Trasporti. Dobro obiskani večer se je, kot rečeno, zaključil s srečelovom. Dobitniki so se lahko veselili vstopnic v kino Kinemax, brezplačnega vstopa na dirkališča ter boksov na tekmi Mitje Emilija v državnem motorističnem prvenstvu National Trophy, uro telovadbe s Teo Ugrin in lekcijo jahanja z Irino Počkar. (mar) Prvi je že prevozil 160.000 kilometrov ... Športni avtobus je v dobrem letu postal prava ikona slovenskega športa v Italiji in najbolj razpoznaven turistični avtobus voznega parka podjetja Edo Tours Postojna. Zanj ne prosijo samo športniki. Če ni zaseden za potrebe naših društev, se z njim peljejo tudi pevski zbori in druga kulturna društva. V semptembru je na toskansko dirkališče v Mugellu zapeljal tudi navijače Mitje Emili. Postojnski vozniki so se avtobus najdlje vozili do Berlina s člani navijaškega društva Cheerdance Millenium. Skupno je prvi športni avtobus v enem letu že prevozil 160.000 kilometrov. Mlajši, a večji brat, ki premore še dva sedeža več (53 namesto 51), se je v novi športni preobleki že predstavil Hrvatom, saj je pred sinočnjo uradno predstavitvijo v Trstu že vozil po zagrebških ulicah. OBVESTILO Zaradi pomanjkanja prostora bomo rubriko Planinski svet objavili v eni prihodnjih številk Ob morebitni zmagi olimpijske kandidature Rima za OI leta 2024 bo vi-demski nogometni stadion gostil olimpijski nogometni turnir. Poleg Vidma bodo turnir odigrali še v Palermu, Firencah, Veroni, Bologni, Genovi, Bariju, Turinu, Neplju, Milanu in Rimu. Božična NBA brez Dragica? MIAMI - Med božičnimi prazniki košarkarji NBA ne bodo mirovali. Že jutri se bosta na t.i. Nba Christmas Day ob 23.00 pomerila lanska finalista Golden State Warriors in Cleveland Cavaliers. V poznih nočnih urah (4.30) se bosta pomerila tudi mestna tekmeca iz Los Angelesa Clippers in Lakers. Ostala božična srečanja: (20.30) Oklahoma City Thunder - Chicago Bulls, (2.00) Houston Rockets vs. San Antonio Spurs. Največ zmag na božični dan beleži Miami, ki je v torek doma izgubili proti Detroitu z 92:93. Be-no Udrih je začel v prvi peterki in v 34 minutah zbral 14 točk, šest podaj in tri skoke.Goran Dragic ni igral, saj ima težave z meči, prstom in zapestjem. Tako je izpustil prvo tekmo v sezoni. Tvegano iz Sydneya v Hobart Nad 71. izvedbo regate Sydneya v Hobart, ki bi morala startati iz avstralske prestolnice v soboto, se gnetejo črni oblaki, podobnim tistim iz leta 1998, ko je v Tazmanjski ožini zaradi močne nevihte in številnih brodolomov udeleženih jadrnic izgubilo življenje šest jadralcev. Organizatorji tokrat nočejo ponoviti takratne tragične izbire. V primeru zelo slabih vremenskih razmer bodo regato prestavili na poznejši datum. alpsko smučanje Strmoglavljeni televizijski dron zanetil polemiko MADONNA DI CAMPIGLIO -Mednarodna smučarska zveza (Fis) se je znašla pod drobnogledom po nevsakdanjem dogodku med drugo vožnjo slaloma za svetovni pokal alpskih smučarjev v Madonni di Campiglio. Na progo je padel televizijski dron s kamero ter za nekaj centimetrov zgrešil avstrijskega smučarja Marcela Hirsc-herja, ki je bil ravno takrat na progi.Ra-zen uničene opreme in daljinsko vodenega zračnega plovila incident na srečo ni imel hujših posledic. Dron bi skoraj zadel Hirscherja, ki se je za las izognil poškodbam, dron je padel na tla za njegovim hrbtom, tako da je brez prekinitve nadaljeval vožnjo ter osvojil drugo mesto na slalomu pod žarometi. Incident je nemudoma sprožil številna vprašanja o uporabi daljinsko vodenih dronov ter varnosti. »Skupaj z medijskimi partnerji uvajamo najsodobnejšo tehnologijo, s katero želimo gledalcem in ljubiteljem smučanja še približati tekmovanja in jih narediti privlačnejša, vendar pa se takšne nesreče z droni ne smejo več ponoviti,« se je krovna svetovna smučarska organizacija z izjavo za javnost odzvala na incident. Najboljši alpski smučar v zadnjih štirih sezonah svetovnega pokala se je nesreči izognil brez praske, a je bil po prihodu v ciljno areno osupel in zgrožen, potem ko se je zavedel, kaj bi se lahko zgodilo. Lastnik drona je medijski partner Infront: »Radi bi se opravičili Marcelu Hirscherju in Fis za nesrečni incident z dronom. Opravili bomo podrobno preiskavo, kaj je šlo narobe, takoj, ko bomo izvedeli vse tehnične podrobnosti nesreče, bomo o tem obvestili javnost.« (STA) 26 Četrtek, 24. decembra 2015 RADIO IN TV SPORED ZA ČETRTEK RAI3bis RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 13.30, 16.55, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 9.35 Božični koncert 10.55 A conti fatti 12.00 La prova del cuo-co 14.05 Natale da stimare 15.05 Zecchi-no d'Oro 15.45 Film: Un anello a primavera (kom.) 17.10 Film: Tre cuori in cucina (kom.) 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Af-fari tuoi 21.25 Božična maša 23.20 A Sua immagine RAI PREMIUM SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 11.15 Nad.: Un posto al sole 12.05 Nad.: Linda e il brigadiere 13.00 Nad.: Una buo-na stagione 14.05 Serija: Last Cop - L'ulti-mo sbirro 14.55 Aktualno: Anica - Ap-puntamento al cinema 15.00 Serija: Un medico in famiglia 16.45 Nad.: Cuori rubati 17.40 Novice 17.55 Serija: Cedar Cove 18.40 Nad.: Pasion Prohibida 19.25 Nad.: Terra Nostra 20.15 Nad.: Il commissario Manara 21.20 Nad.: Per una notte d'amo-re 23.45 Serija: Lady Cop RETE4 6.50 Serija: The Mentalist 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.35 Ieri e oggi in TV 16.50 Film: L'orfana senza sorriso (kom.) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Un anno Dalla vostra parte 21.15 Film: Nativity! (kom.) 23.30 Film: Il cammino per Santiago (dram., '10, i. M. Sheen) _RAI2_ 6.0014.00 Detto fatto 6.50 Film: Buona fortuna Charlie - Road Trip Movie (kom.) 8.05 Film: Quando l'amore sboccia a Natale (dram.) 9.3013.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.001 fatti vostri 13.0017.55, 18.20, 20.30 Dnevnik in vreme 16.20 Film: Opera-zione Cupcake (kom.) 18.00 Šport 18.50 Film: Annie Claus va in citta (rom.) 21.00 Zio Gianni 21.10 LOL 21.15 Voyager - La luce di Parigi 23.45 Film: Fantasia (anim., '40) _RAI3_ 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regio-ne 8.00 Film: Gesu di Nazareth - I (biogr., '77, r. F. Zeffirelli, i. R. Powell) 9.35 Rive-diamoli 10.05 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 11.10 Nad.: Doc Martin 11.55 14.00, 19.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.25 Serija: I magnifici sette 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.15 Nad.: La casa nella prateria 16.05 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 #TreTre3 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 39° Festival del Circo di Montecarlo - I 23.20 Dok. film: Oceani _RAI4_ 13.40 Switched at Birth 14.25 Sword Art Online 14.55 Steins Gate 15.20 Andromeda 16.05 Star Trek: Enterprise 16.50 Xena 17.35 0.15 Novice 17.40 Film: Twin Dragons (akc., '92, i. J. Chan) 19.35 Supernatural 20.20 Ghost Whisperer 21.10 Doctor Who 22.20 Film: Lemony Snicket - Una serie di sfortu-nati eventi (fant., '04, i. J. Law, J. Carrey) _RAI5_ 14.20 Le Alpi viste dal cielo 15.15 L'inso-spettabile talento delle piante 16.15 Grat-tacieli d'autore 16.40 Memo - L'agenda culturale 17.35 Ubiq - Pop! 18.05 Novice 18.10 20.40 Passepartout 18.40 Trans Europe Express 19.45 Shakespeare da scopri-re 21.15 Petruška presenta 21.20 La crea-zione di Fran Joseph Haydn 23.15 Ghiac-cio bollente 23.20 Elvis on Tour RAI MOVIE 14.15 Film: Senza via di scampo (triler, '87, i. K. Costner) 16.15 Film: L'incredibile av-ventura (pust.) 17.40 0.40 Novice 17.45 Film: Ercole contro i figli del Sole (pust., '64) 19.20 Film: La banda degli onesti (kom., It., '56) 23.35 Film: La leggenda di Bagger Vance (dram., '00, i. W. Smith, C. Theron, M. Damon) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Film: Mandie e il Natale dimenticato (dram.) 11.00 Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Film: Forse un angelo (rom.) 15.40 Film: I ponti di Madison County (dram., '95, r. in i. C. Eastwood) 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Film: Mrs. Miracle - Una tata magica (druž., '09, i. J. Van Der Beek) 23.05 Film: Una sorpresa dal passato (kom.) _ITALIA1_ 6.45 Risanke 10.10 Film: Zeus e il Natale in California (kom.) 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 19.00 Nan.: Simpsonovi 14.10 Film: Prancer - Una ren-na per amico (pust.) 16.10 Film: Randall, un'oca sotto l'albero (kom.) 18.00 Nan.: Camera Café 18.25 The Store of My Life 19.25 Film: Il Grinch (fant., '00, i. J. Carrey) 21.15 Film: Pomi d'ottone e manici di sco-pa (fant., '71) 23.00 Film: Ring 2 (horor) 21.10 Film: Una poltrona per due (kom., '83, i. E. Murphy) 23.30 Resto umile World Show _IRIS_ 13.20 Film: Uno dopo l'altro (vestern, '69) 15.15 Film: Sabato, domenica e lunedi (kom., It., '90) 17.35 Film: La guerra dei bottoni (pust.) 19.20 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Forget Paris (rom., '95, i. B. Crystal) 22.50 Adesso cinema! 23.15 Film: Before Sunset - Prima del tramonto (rom., '04, i. E. Hawke) _laz_ 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Film: Souvenir d'Italie (kom.) 9.45 Serija: McBride 11.30 Serija: La libreria del mistero 14.00 Kronika 14.20 Film: Puo succedere anche a te (kom., '94, i. N. Cage) 16.25 Film: Il piccolo Nicholas e i suoi genitori (kom.) 18.15 Film: Fuga dal Natale (kom.) 20.35 Natale nel Paese delle Meraviglie 22.15 Film: Cara, insopportabile Tess (kom., '94, i. S. MacLaine, N. Cage) LA7D / 6.20 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 17.05 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Lo sport pre-ferito dall'uomo (kom., '64, i. R. Hudson) 23.25 Film: Cat Ballou (vestern, '65, i. J. Fonda) TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Didici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.20 Occhio alla spesa... 20.00 Qua la zampa 20.05 Happy Hour 20.20 Fede, perché no? 21.00 Film: Indovina chi viene a cena? (rom., '67, i. S. Poitier) _LAEFFE_ 10.40 13.35 Il cuoco vagabondo 12.40 Bourdain: Cucine segrete 14.40 Il re dello street food 15.50 Silvia, pepe quanto basta 16.55 Jamie Oliver: Il mio giro d'Europa 17.55 Jamie Oliver in America 18.55 David Rocco: Dolce vita 19.25 Semplicemen-te Nigella 20.05 Jamie Oliver: Super Food 21.05 Film: Le donne vere hanno le curve (dram.) 22.45 Film: La duchessa (dram., '08, i. K. Knightley) _CIELO_ 12.15 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 MasterChef Australia 15.3017.15 Fratelli in affari 16.30 Vendite impossibili 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Bara con vista (kom.) 23.00 Film: Non faccio la guerra, faccio l'amore (kom., '66) _DMAX_ 9.5519.55 Banco dei pugni 15.55 Affare fat-to! 21.10 Affari a quattro ruote 22.55 Fat N' Furious 23.45 Video del tubo SLOVENIJA1 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.55 Turbulenca 12.20 Nan.: Anica 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 19.45 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Pogovor s predsednikom države 14.20 Slovenski utrinki 15.10 Brez meja 15.5518.10 Risanke in otroške serije 16.25 Profil 17.30 Oddaja o kuhanju 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: Vsi pod eno jelko (kom.) 21.40 Božič s tremi tenorji: Carreras, Domingo, Pavarotti 23.10 Sveto in svet 23.45 Polnočnica SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 18.55 Risanke in otroške odd. 8.10 Zgodbe iz školjke 9.10 Točka 10.40 Z vrta na mizo 11.0517.00 Halo TV 12.20 Dobro jutro 15.35 Slovenski magazin 16.05 Čas za Manco Košir 17.50 Nan.: Fina gospa 19.40 Infodrom 20.00 Božični koncert 21.15 Pesmi naše mladosti: Božič s Prifarci 21.35 Film: Božična pesem (druž.) 23.05 40 let muzikalov Andrewa Lloyda Webbra _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 23.55 Čez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.25 Avtomobilizem 14.40 Najlepše be- Četrtek, 24. decembra Canale 5, ob 15.40 VREDNO OGLEDA I ponti di Madison County ZDA 1995 Režija: Clint Eastwood Igrajo: Clint Eastwood in Maryl Streep Jeseni leta 1956 se Robert, fotograf revije National Geographic ustavi v Madison Countyju, da bi poslikal tamkajšnje pokrite mostove. Robertov štiridnevni delavni obisk pa se kaj kmalu spremeni v nadvse prijetno ljubezensko pustolovščino. Fotograf namreč spozna Francesco, temnolaso gospo, ki je poročena in ima dva otroka, prav tiste štiri dni pa je sama doma. Njuno srečanje bo ostalo ovito v skrivnost, vse do France-scine smrti, ko bodo njeni otroci našli mamin dnevnik. Tako bodo odkrili zgodbo matere, njima v tem smislu skoraj neznane ženske, ki je okusila ljubezensko čustvo in štiridnevno romanco, katerima pa se je odpovedala, v imenu družine, se pravi moža in otrok. sede 15.10 Potopisi 15.40 Slovenski magazin 16.05 21.20 28. Mednarodno srečanje pevskih zborov Izola 16.45 Webolution 17.15 Božična oddaja 18.00 22.50 Dok.: Škocjanska okapnca 18.35 23.50 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Božično sporočilo koprskega škofa 19.30 Jutri je božič 20.00 Vesolje je... 20.25 Gledališka predstava: Se vivi una volta sola! 22.15 Dok.: Drobtine... 23.20 Kraji in običaji _POP TV_ 7.00 Risane in otroške serije 8.05 9.40, 10.50, 12.20 Tv prodaja 8.20 Enostavni obroki Rachel Allen 8.50 17.05 Nad.: Odpuščanje ljubezni 9.55 Sanjski moški 11.05 Nigellissima: Božična oddaja 12.35 17.55 Nad.: Usodno vino 13.45 Film: Daleč od nje (dram.) 15.45 Serija: Kar bo, pa bo 16.45 18.55 Novice in vreme 20.00 Film: Moje pesmi, moje sanje (dram., '65, r. R. Wise, i. J. Andrews) 23.25 Film: Bitka za božič (rom.) _KANAL A_ 7.0018.00 Svet 7.55 Risanke 8.2513.55 Serija: Odbita rodbina 8.5014.25 Nan.: Mrhi za šankom 9.15 Nan.: Naša mala klinika 10.10 11.20, 13.25 Tv prodaja 10.25 15.00 Nan.: Lepo je biti sosed 11.35 Film: Princeska za božič (kom.) 16.00 Film: Sam doma (kom.) 19.00 Film: Shrek (anim., '01) 20.40 Film: Shrek 2 (anim., '04) 22.25 Film: Shrek tretji (anim., '07) PLANETTV 12.00 Tv prodaja 12.30 Nad.: Sulejman Veličastni 13.40 Nad.: Esperanza 14.35 Nan.: Škorpijon 15.45 Nad.: Želite, milord? 16.45 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 18.00 Nad.: Talenti v belem 19.00 21.55 Danes 19.25 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 21.20 Ta teden z Juretom Godlerjem 22.10 Film: Bitka za božič (kom.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Med-praznična prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Čarobni srednji vek (pripravlja Matejka Grgič); 12.15 Slovenska Talija v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Miško Kranjec: Povest o dobrih ljudeh - 2. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale: Literarni pogovori, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Božični večer na Radiu Trst A; 20.00 Božič 2015 ali...; 21.00 Iz domače zakladnice - Pogovori o božiču in glasbi; 22.00 Božični koncert ZCPZ; 23.00 Kratka poročila, sledi Svetovečerni pogovor; 0.00 Pol-nočnica, sledi Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Ob enajstih!; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Mladi primorski talenti; 20.30 Božični koncert; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00 Punto e a capo/Cultura e societa; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00, 14.35, 18.00, 18.35, 21.00, 22.00 Glasba; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 20.00 Cultura e societa; 20.30 Punto e a capo; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A Nocoj je sveti večer, zato bo na Radiu Trst A po večernih poročilih podaljšan program, ki vas bo spremljal v živo do konca božične polnočnice, ki jo bomo letos predvajali z Repentabra. Spored bo povezoval urednik Aleksi Jercog, ki je prav za to priložnost pripravil posebno oddajo Iz domače zakladnice s podnaslovom Pogovori o božiču in glasbi. Tokratne sogovornice bodo dolgoletna pevka Ansambla bratov Avsenik Jožica Svete in članice vokalnega terceta Kres-niceBoža Hvala, Mojca Milone in Matejka Černe. V Studiu D po 11.00 o prazničnem vzdušju doma, ko bo floristka Viviana Kljun spregovorila o negi božičnega cvetja. Kuharski mojster Peter Patajac nam bo dal navodila kako pripraviti praznični meni. Slaščičarka Alenka Kodele pa bo prikazala tiste slastne dobrote, ki vas bodo zagotovo navdihnile. V Literarnih pogovorih ob 18.00 bo na sporedu srečanje s pisateljem, prevajalcem in urednikom Evaldom Flisarjem, ki je letos praznoval 70. letnico. RADIO IN TV SPORED ZA PETEK Četrtek, 24. decembra 2015 27 Petek, 25. decembra Rete 4, ob 20.30 VREDNO OGLEDA Via col vento ZDA 1939 Režija: Victor Fleming Igrajo: Clark Gable, Vivien Leigh, Olivia de Havilland in Hattie McDa-niel Zgodba se začne leta 1861, ko med ameriško državljansko vojno Gerald in Ellen O'Hara na plantaži v Georgiji vzgajata tri hčerke. Najstarejša Rossella (v originalu je to Scarlett) se zaljubi v aristokratskega soseda Ashleyja Wilkesa in čeprav se ta poroči z drugo žensko, Rossella globoko v srcu verjame, da ljubi njo. Da bi se rešila globoke žalosti in razočaranja se Rossella poroči s fantom, ki pa kmalu po poroki gre v vojsko in v vojni izgubi življenje. Nekaj časa kasneje očarljivo dekle sreča postavnega Rhetta Butlerja in med njima se razvije viharna in strastna ljubezenska zgodba. Zgodba sodi v sam vrh filmske klasike. Delo je namreč prejelo devet oskarjev, in še danes velja za enega najboljših filmov vseh časov. Posnet je bil po romanu Margaret Mitchell. /- RAI3bis_ SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Spet so lučke zasijale, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 _RAJI_ 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 13.30, 16.55, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 9.35 Zecchino d'Oro 10.30 A Sua immagine, vmes maša 12.20 Božični koncert 14.05 Natale da stimare 15.05 Pietralcina come Betlemme 15.45 Film: L'albero dei desideri (rom.) 17.10 Film: Continua a ballare (rom.) 18.45 Kviz: L'Ere-dita 20.301 dieci comandamenti 0.001 mi-gliori anni _RAI2_ 7.10 Film: Lovestruck - The Musical (mu-zikal, '13, i. S. Paxton) 8.30 Film: Quando l'amore sboccia a Natale (dram.) 9.5013.30 Rubrike 10.00 Božična maša 11.00 I fatti vostri 13.0017.55, 18.20, 20.30, 0.10 Dnevnik in vreme 14.00 Cronache animali 14.50 Film: La sposa di neve (rom.) 16.20 Film: Holidaze - Il Ringraziamento con i miei (rom.) 18.00 Šport 18.50 Film: 12 volte Natale (rom.) 21.00 Zio Gianni 21.10 LOL 21.15 Film: Planes (anim., '13) 22.55 Film: Fantasia 2000 (anim., '99) _RAI3_ 6.30 Rassegna stampa 7.00 Novice 8.00 Film: Gesu di Nazareth - II (biogr., '77, r. F. Zeffirelli, i. R. Powell) 9.35 Rivediamoli 10.10 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 11.10 Slang - That's Sapore 11.55 14.00, 19.00, 22.55 Dnevnik, vreme in rubrike 12.25 Serija: I magnifici sette 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.15 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 #TreTre3 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: La storia fantastica (pust., '87, r. R. Reiner, i. R. Wright) 23.10 Dok. film: Io & George _RAI4_ 14.35 Steins Gate 15.00 Andromeda 15.45 Xena 17.15 Novice 17.20 Film: La tigre e il dragone (pust.) 19.25 Rai Player 19.35 Supernatural 20.20 Ghost Whisperer 21.10 Film: Operazione Spy Sitter (akc., '10, i. J. Chan) 22.50 Film: Under the Mountain (fant.) _RAI5_ 14.15 Le Alpi viste dal cielo 15.15 Tree Stories 16.10 Cronache degli angeli 17.05 Money Art 18.00 Novice 18.05 Fiaba e musica 19.35 Shakespeare da scoprire 20.30 Rai Player 20.40 Passepartout 21.15 Dok. film: Parole povere 22.15 Michelangelo scono-sciuto 23.15 Ghiaccio bollente 23.20 No Nukes RAI MOVIE 12.50 17.10 Rai Player 12.55 Film: La ten-da rossa (pust., '69, i. S. Connery) 15.30 Film: Harry ti presento Sally (rom., '89, i. M. Ryan) 17.05 0.50 Novice 17.20 Film: Arri-vano i titani (pust., '62) 19.20 Film: Toto, Peppino e... la malafemmina (kom., It., '56) 21.1S Film: Mr. & Mrs. Smith (akc., 'GS, i. A. Jolie, B. Pitt) 23.20 Film: Il ragazzo con la bicicletta (dram.) RAI PREMIUM 11.15 Nad.: Un posto al sole 12.0019.25 Rai Player 12.10 Nad.: Linda e il brigadiere 13.05 Nad.: Una buona stagione 14.05 Serija: Last Cop - L'ultimo sbirro 14.50 Anica - Appuntamento al cinema 14.55 Serija: Un medico in famiglia 16.50 Nad.: Cuo-ri rubati 17.45 Novice 17.50 Serija: Cedar Cove 18.40 Nad.: Pasion prohibida 19.30 Nad.: Terra Nostra 20.20 Nad.: Il commis-sario Manara 21.20 Nad.: L'ultimo papa re 23.20 Serija: Lady Cop _RETE4_ 6.20 Media Shopping 6.50 Serija: The Mentalist 9.10 Ricette all'italiana 10.00 Maša 10.50 0.45 Božični koncert 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Film: Si puo fare... amigo (vestern, '72) 14.20 Donnavventura 15.30 Film: Bernadette (biogr., '43, r. H. King, i. J. Jones) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Film: Via col vento (dram., '39, i. V. Leigh, C. Gable) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Le frontiere dello spirito 9.30 Film: A Christmas Story (kom.) 11.00 Film: L'ulti-mo Babbo Natale (rom.) 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Intimissimi On Ice 15.30 0.30 Adele Live in London 16.00 Božični koncert 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Film: Miracolo nella 34a strada (fant., '94, i. R. Attenborough) 0.00 Su- percinema _ITALIA1_ 6.45 Risanke in otoške oddaje 10.15 Dok. film: La marcia dei pinguini 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Športna rubrika 13.45 19.00 Nan.: Simpsonovi 14.10 Film: L'Era Glaciale presenta - L'Era Natale (anim.) 14.35 Film: Balto (anim., '95, r. S. Wells) 15.55 Film: Beethoven's Christmas Adventure (kom.) 17.45 Nan.: La vita se-condo Jim 18.10 Nan.: Camera Café 18.25 The Store of My Life 19.25 Film: Vacanze in America (kom., It., '84, r. C. Vanzina) 21.10 Film: Il ciclone (kom., It., '96, r. in i. L. Pie-raccioni) 23.05 Resto Umile World Show _IRS_ 13.30 Film: Paulo Roberto Cotechiño, cen-travanti di sfondamento (kom.) 15.20 Film: Delitto al ristorante cinese (kom., It., '81, r. B. Corbucci) 17.20 Film: Delitto sull'auto-strada (kom., It., '82) 19.05 Film: Delitto in Formula Uno (kom., It., '84) 21.00 Film: La banda del gobbo (det., It., '77, i. T. Milian) 22.50 Film: Squadra antiscippo (det., It., '76, r. B. Corbucci, i. T. Milian) _laz_ 7.30 13.30, 20.00, 0.50 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Film: Nata ieri (kom.) 9.45 Serija: McBride 11.30 Serija: La libreria del mistero 14.00 Kronika 14.20 Film: La seconda volta non si scorda mai (kom.) 16.15 Serija: Jo- sephine, ange gardien 20.35 Natale nel Pae-se delle Meraviglie 21.10 Film: Missione tata (kom., '05, i. V. Diesel) 23.00 Film: La casa dei fantasmi (kom., '03, i. E. Murphy) _LA7D_ 6.201 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 16.15 I menù di Benedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Il favoloso mondo di Amélie (kom., Fr., '01, i. A. Tautou) 23.15 Film: Il concerto (kom.) TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 10.30 Film: L'amore è una cosa meravigliosa (rom., '55, r. H. King, i. J. Jones) 13.00 Aktualno: Musa Tv 13.15 20.20 Oggi è 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.35 Voci dal Ghetto 17.55 Film: I 7 magnifici Jerry (kom., '65, i. J. Lewis) 20.00 Apriti cielo 20.05 Happy Hour 21.05 Film: Insieme a Parigi (rom., '64, i. A. Hepburn) 23.35 0.00 Trieste in diretta _LAEFFE_ 10.45 13.50 Il cuoco vagabondo 12.55 Bourdain: Cucine segrete 14.50 Il re dello street food 15.30 Film: The Grandmaster (biogr.) 17.55 Jamie Oliver in America 18.55 David Rocco: Dolce vita 19.25 Sem-plicemente Nigella 20.05 Jamie Oliver: Super Food 21.05 Film: Piccole donne (dram.) 23.20 Serija: L'ispettore Wallander _CIELO_ 12.15 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 MasterChef Australia 16.15 Fra-telli in affari 19.15 Affari al buio 20.15 Af-fari di famiglia 21.10 Film: Absolute Deception (akc.) _DMAX_ 9.55 Affari a quattro ruote 19.30 Banco dei pugni 21.10 L'oro della Siberia 22.00 River Monsters 23.00 Prigionieri di viaggio 23.50 Vide del tubo SLOVENIJA1 7.00 18.05 Risanke 9.25 18.20 Kviz: Vem! 10.00 Evangeličansko božično bogoslužje 11.00 Dok.: Nazaj k nedolžnosti 11.55 Ur-bi et orbi: papeževa božična poslanica 12.30 Božična pravljica 13.0017.00, 18.55, 22.20 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Film: Čudovito življenje (dram., '46) 15.40 Mostovi - Hidak 16.10 Božični koncert 17.20 Pogled na... 17.30 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Dnevnikov izbor 20.00 Slovenski pozdrav 21.30 Dok.: Matija Vertovec, veliki um slovenskega naroda 22.45 Film: Neznankino pismo (dram., '48) SLOVENIJA2 7.20 V službi človekovega dostojanstva: 25 let Slovenske Karitas 8.20 Koncert: Božična romanca 10.00 Film: Potovanje na božično zvezdo (pust.) 11.10 Dok.: Planet Zemlja 13.05 Veliki božični koncert gimnazije Kranj: Slovanski večer 14.55 O živalih in ljudeh 15.20 Na vrtu 16.00 Migaj raje z nami 16.30 Film: Samo oče (dram., It., '08) 18.00 Nan.: Fina gospa 19.05 Risanke 20.00 Dok.: Kako vključiti Samuela? 21.00 Film: Kavlež Ifla (kom., '14, i. J. Corden) 22.30 Polnočni klub 23.40 Nad.: Popravljena krivica _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 City Folk 14.55 Vesolje je... 15.25 Gledališka predstava: Se vivi una volta sola! 16.20 28. Mednarodno srečanje pevskih zborov Izola 17.00 19.25 Drobtine... 17.05 22.15 Arhivski posnetki 18.00 To bo moj poklic 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - Aktualnost 20.00 Nautilus 20.30 Najlepše besede 21.00 Gledališka predstava: La sponta 23.10 Koncert _POP TV_ 7.00 8.10 Risanke 7.55 9.30, 13.00 Tv prodaja 9.45 Film: Moje pesmi, moje sanje (dram., '65, i. J. Andrews) 13.20 Film: Dedek za božič (kom.) 15.15 Film: Pomoč za Božička (kom.) 17.05 Nad.: Odpuščanje ljubezni 17.55 Nad.: Usodno vino 18.55 Novice 20.00 Film: Sam doma 4 (kom.) 21.40 Film: Pisma Sv. Nikolaju (rom.) 23.00 Eurojackpot _KANAL A_ 7.0018.00, 19.50 Svet 7.55 Risanke in otroške odd. 8.25 Film: Naključni božič (druž.) 10.10 11.20, 13.55 Tv prodaja 10.25 Nan.: Naša mala klinika 11.35 Serija: Lepo je biti sosed 12.30 Dok. film: Špaltna Ekspres 14.25 Film: Shrek (anim.) 16.15 Film: Shrek 2 (anim.) 18.55 Serija: Komisar Rex 20.00 Serija: Kar bo, pa bo 21.00 Film: Nenavaden primer Benjamina Buttona (dram., '08, i. C. Blanchett, B. Pitt) PLANETTV 12.00 Tv prodaja 12.30 Nad.: Sulejman veličastni 13.40 Nad.: Esperanza 14.20 Ta teden z Juretom Godlerjem 14.50 Ena žlaht- na štorija in vse njene skrivnosti 16.10 Film: Najboljša božična zabava (dram.) 18.00 Nad.: Talenti v belem 19.00 21.35 Danes 19.40 Vreme in šport 20.00 Film: Jelenček Niko (anim.) 21.55 Film: Fred Božiček (kom., '07, i. V. Vaughn) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.25 Prva izmena: Dobro jutro, napovednik; 9.00 Sv. Maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45, 17.10 Music box; 10.10 Prva izmena: Kulturne diagonale - Literarni pogovori; 11.00 Studio D; 11.00 Irving Berlin in pesem Beli božič; 12.00 Iz domače zakladnice - Pogovori o božiču in glasbi; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Miško Kranjec: Povest o dobrih ljudeh - 3. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Kronika; 6.25 Pesem tedna; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Program v živo; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.00 Božični dopoldan; 9.10 Prireditve danes; 9.40, 12.55, 18.25 SMS; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.30 Botrstvo; 15.30 DiO; 16.30 Božič na fronti; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Ari Zona; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Ap-puntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pairapappa; 13.35 Ora musica; 14.00, 14.35, 19.00, 23.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Pu-glia; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V Studiu D ob 11.00 bo na sporedu posebna praznična enourna oddaja v znamenju najlepših pesmi ameriškega skladatelja Irvinga Berlina. Berlin je kot znano avtor svetovno najbolj znane božične pesmi WHITE CHRISTMAS - BELI BOŽIČ, ki je nastala leta 1942 in je do danes doživela že nešteto različič in izvedb, najbolj priljubljena pa ostaja še vedno izvedba pevca Binga Crosbyja. Oddajo je pripravila muzikologinja Sara Trampuž. "Spet so lučke zasijale«, to je naslov božične televizijske lepljenke, v kateri se bodo v skladnem zaporedju vrstili družinski prizori in pesmi. Nastopajo nona (Ljuba Miot), nono (Luciano Čan-dek) in vnuki (Simone Genso, Anika in Iztok Gropajc); otroška pevska skupina A.M.Slomšek pod vodstvom Zdenke Kavčič Križmančič in ob klavirski spremljavi Tamare Ražem Locatelli; duo Marko Manin & Hannes Wallner; Manin ensemble in lectarka Mojca Andrejaš. Ob 20.50. 28 Četrtek, 24. decembra 2015 RADIO IN TV SPORED ZA ČETRTEK RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Koncert: Božič med prijatelji, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 7.00 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 7.05 UnoMattina in famiglia 10.30 Buongiorno benessere 11.30 Linea Verde Orizzonti 12.00 La pro-va del cuoco 14.00 Linea Bianca 15.00 Sa-bato In 16.15 Nad.: Legami 17.15 A Sua im-magine 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.30 Il dono RAI2 7.00 Serija: The Millers 7.40 Film: Quando l'amore ha inizio (rom.) 9.05 Sulla Via di Damasco 9.40 Film: A casa per Natale (kom.) 11.00 Mezzogiorno in famiglia 13.0018.40, 20.30, 23.15 Dnevnik 13.25 Film: Toy Story - Tutto un altro mondo (anim.) 13.50 Classici Disney 14.00 Film: Un principe tut-to mio 4 (kom.) 15.40 Film: Windstorm -Liberi nel vento (kom.) 17.10 Sereno va-riabile 18.05 Viaggi da record 18.45 Film: A Christmas Carol (anim., '09, i. J. Carrey) 21.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Blue Bloods 23.30 Rubrike RAI3 6.55 Serija: Zorro 7.45 Film: Gesu di Nazareth - III (biogr., '77, r. F. Zeffirelli, i. R. Powell) 11.00 12.25, 14.45 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.40 Dnevnik, vreme in šport 14.55 Report 16.30 I dieci coman-damenti 18.20 Ritratti 20.00 Blob 20.10 Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 20.30 Film: Monsters University (anim., '13) 22.10 Film: Monsters & Co. (anim., '01) 0.00 Film: Mozzarella Stories (kom.) RAI4 RAI5 14.10 Le Alpi viste dal cielo 15.05 Tree Stories 16.05 Gledališče: Rebecca, la prima mo-glie 17.45 Passepartout 18.15 Novice 18.20 Le lezioni dei maestri 18.50 Cronache de-gli angeli 19.50 Money Art 20.45 Gratta-cieli d'autore 21.15 Gledališče: Moby Dick 23.15 C'e musica e musica 23.55 Ghiaccio bollente RAI MOVIE 12.50 Film: Nuovo Cinema Paradiso (dram., It., '88, r. G. Tornatore) 16.00 Film: Zanna Bianca (pust.) 17.45 Novice 17.50 Film: Sandokan alla riscossa (pust.) 19.25 Film: Operazione San Gennaro (kom., '66, i. N. Manfredi) 21.15 Film: Il treno (voj., '64, i. B. Lancaster) 23.40 Film: Preparati la bara! (vestern, '68) RAI PREMIUM 12.551 Love You 2 13.20 Film: Avro la mia vendetta (krim.) 15.00 Aktualno: Anica -Appuntamento al cinema 15.05 Genio e bellezza: Franco Zeffirelli 15.25 Film: Non avere paura - Un'amicizia con Papa Woj-tyla (biogr.) 17.15 Novice 17.20 Cosi lon-tani cosi vicini 19.25 Nad.: Le cose che re-stano 21.20 Nad.: L'ultimo papa re 23.15 Nad.: Amanti e segreti _RETE4_ 7.15 Media Shopping 8.05 Nan.: Due per tre 8.35 Film: Il mago di Oz (fant.) 10.45 Ri-cette all'italiana 11.3018.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: La signora in giallo 14.15 Nad.: Un bambino di nome Gesu 16.35 Nad.: Poirot 19.35 Serija: The Mentalist 21.30 Film: Sette spose per sette fratelli (muzikal, '54, i. J. Powell) 23.45 Film: Victor Victoria (muzikal, '82, i. J. Andrews) _CANALE5_ 6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 8.45 In forma con Starbene 10.30 Supercinema 10.40 Film: Il mio amico Babbo Natale (fant.) 13.40 Film: Un matrimonio sotto l'albero (kom.) 15.30 Film: Equivoci d'amore (rom.) 17.30 Film: Natale a 4 zampe (kom.) 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Guinness - Lo show dei record 23.35 Film: Un cane per due (kom.) _ITALIA1_ 7.30 19.00 Risanke in otroške oddaje 8.55 Film: Le 1001 favole di Bugs Bunny (anim.) 10.35 Film: I rubacchiotti (kom.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.10 Film: Shrekkati per le feste (anim.) 14.40 Film: Neverland (fant.) 17.55 Nan.: La vita secondo Jim 18.20 Nan.: Camera Café 19.15 Film: Jack Frost (druž., '98, i. M. Keaton) 13.55 Film: Ip Man - The Final Fight (akc.) 15.45 Delitti in Paradiso 17.50 Novice 17.55 Atlantis 19.35 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 21.10 Film: The New Daughter (horor, '09, i. K. Costner) 23.10 Film: Striscia vincente (akc.) 21.10 Film: Fred Claus - Un fratello sot-to l'albero (kom., '07, i. V. Vaughn) 23.25 Film: Mr. Bean's Holiday (kom., '07, i. R. Atkinson) _IRIS_ 12.25 Film: Scontro di titani (fant.) 14.40 Film: Jesus Christ Superstar (muzika, '73) 16.35 Adesso cinema! 17.00 Film: Al di la dei sogni (fant., '98, i. R. Williams) 19.05 Film: Affittasi ladra (kom., '87, i. W. Goldberg) 21.00 Film: I mostri (kom., '63, r. D. Risi) 23.20 Film: In nome del popolo italiano (dram., It., '71, r. D. Risi, i. U. Tognazzi, V. Gassman) _laz_ 7.30 13.30, 20.00, 0.50 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Film: Toto di notte (kom.) 9.45 Serija: McBride 11.30 L'aria che tira - Il diario 12.00 Il pollice verde sono io 12.45 Magazine 7 14.00 Kronika 14.20 Film: Ho visto le stelle (kom., '03, r. in i. V. Salemme) 16.15 Serija: Josephine, ange gardien 20.35 Natale nel Paese delle Meraviglie 21.10 Film: Un Natale con i Fiocchi (kom.) 23.00 Film: Ti lascio perché ti amo troppo (kom.) _lazd_ 6.20 11.00 Cuochi e fiamme 8.10 17.35 I menu di Benedetta 13.05 19.00 Chef per un giorno 15.10 Non ditelo alla sposa 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Gilda (dram., '46, i. R. Hayworth) 23.10 Film: Da qui all'eternita (dram., '53, i. B. Lancaster) TELEQUATTRO 6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 10.30 Film: Vacanze romane (rom., '53, i. A. Hepburn) 13.00 Rotocalco Adnkronos 13.10 Occhio alla spesa... 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Voci in piazza 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Qua la zampa 19.10 Tg Confartigianato 20.00 La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta LAEFFE 12.20 Jamie Oliver: Super Food 13.15 18.35 Viaggi nudi e crudi 14.15 Posso dormire da voi? 16.20 Film: Oggi e gia doma-ni (dram., '08, i. D. Hoffman, E. Thompson) 18.15 #Realta 19.05 Bourdain - Senza pre-notazione 20.00 Il cuoco vagabondo 21.05 Nad.: Moby Dick 22.50 Film: The Grandmaster (biogr.) CIELO 14.0015.15 Junior MasterChef Italia 15.00 Novice 16.15 Masterpasticciere di Francia 17.15 Cucine da incubo 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Vatel (dram., '00, i. U. Thurman) DMAX / 9.55 La prova del diavolo 11.40 Santi e bi-santi 20.20 Banco dei pugni 21.10 Natale del tubo 23.00 Video del tubo SLOVENIJA1 7.00 17.20, 18.40 Risanke in otroške serije 9.15 Kviz: Male sive celice 10.00 Dok.: V svojem ritmu 10.35 Dosje: Projekt osamosvojitev Slovenije 12.00 Dok.: Preuoske so stazice 13.0017.00, 18.55, 23.05 Poročila, šport in vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.25 Dok. odd.: Kulturni vrhovi 15.00 Dok. odd.: Meje sveta - Vodnik po vesolju 16.00 Zaljubljeni v življenje 18.30 Ozare 19.25 Utrip 20.05 4. festival slovenske domoljubne pesmi 22.05 Nad.: Zapuščina 23.25 Film: Globina (akc.) SLOVENIJA2 7.00 Najboljše jutro 9.00 Dober dan 10.00 Polnočni klub 11.25 10 domačih 12.00 Državna počastitev dneva samostojnosti in enotnosti 13.10 25 let po plebiscitu 14.00 40 let muzikalov Andrewa Lloyda Webbra 15.15 Film: Mikov božič (druž.) 17.00 Šport v letu 2015 18.05 Dosje: Slovenski plebiscit 19.05 Dok.: V ritmu volovske vprjege 19.35 Dok.: V svojem ritmu 20.00 Film: Petelinji zajtrk (dram., Slo., '07) 22.05 Zvezdana 22.50 Dok.: Pesem ima moč 23.45 Koncert: Aleksander Mežek - Ljubljana po Londonu _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Potopisi 15.00 Gledališka predstava: La spon-ta 16.00 Webolution 16.30 Arhivski posnetki 17.20 23.50 Vsedanes - Aktualnost 18.00 O živalih in ljudeh 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.15 Vse-danes - Dnevnik 19.25 Drobtine... 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Tednik 20.30 Folkest 2015 22.30 Dok.: Šport brez meja 23.00 Vrt sanj _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 10.50 12.45, 13.00 Tv prodaja 11.05 Film: Božična zgodba 2 (kom.) 13.15 Kozmopolitska kuharica Rachel Khoo 13.45 Film: Pisma sv. Nikolaju (rom.) 16.05 Film: Božične norčije (kom.) 17.55 Nad.: Usodno vino 18.55 Vreme in novice 20.00 Film: Umri pokončno (akc., '88, i. B. Willis) 22.30 Film: Veliki Gatsby (dram., '13, i. L. DiCaprio, C. Mulligan, T. Maguire) _KANAL A_ 7.00 Risanke in otroške serije 7.3518.35 Serija: Naša mala klinika 8.2513.55 Nan.: Novo dekle 8.50 19.30 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.20 Serija: Veliki pokovci 10.15 ŠKL - Šport mladih 10.45 Tv prodaja 11.00 Top Gear 12.55 Dok. film: Državljan Diareja ali kdo je Tomaž Lavrič 14.25 Film: Shrek tretji (anim.) 16.05 Film: Shrek za vedno (anim.) 17.45 Pazi, kamera! 20.00 Film: Zobna vila (kom., '10, i. D. Johnson) 21.55 Film: Družabnica (kom., '96, i. W. Goldberg) VREDNO OGLEDA jI Sobota, 26. decembra m La7d, 21.10 Gilda ZDA 1946 Režija: Charles Vidor Igrajo: Rita Hayworth, Glenn Ford in George Macready Gilda je plesalka, ki se poroči z Ballinom in to zato, da bi se maščevala nad bivšo ljubeznijo, Johnnyjem, ki jo je pred tem pustil. Kasneje se usoda tako zasuka, da prav Ballin reši življenje Johnnyju, ki iz hvaležnosti sprejme ponudbo, da se zaposli v Ballinovi igralnici, kjer se seveda spet sreča z Gildo. Johnny ni vedel, da se je njegova bivša zaročenka medtem poročila in njuno ponovno srečanje spet zaneti ogenj strasti. Film Charlesa Vidorja, ki bo naslednje leto praznoval sedem desetletij, je noir zgodba, ki je ovekovečila talent a tudi lepoto Rite Hayworth. Charles Vidor, ameriški režiser sicer rojen v judovski družini v Budimpešti je s Haywort-hovo sodeloval tudi pred in po filmu Gilda. PLANETTV 12.05 Nan.: Vojaške žene 13.00 Hiša vaših sanj 14.00 Film: V 80 dneh okoli sveta (pust.) 17.05 Film: Polarni vlak (anim.) 19.00 22.15 Danes 19.25 Planet kuha 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Mrk (fant., '10, i. K. Stewart) 22.30 Film: Pokvarjeni Božiček (kom.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.25 Dobro jutro: napovednik; 8.30 Kulturni dogodki; 9.00 Medpraznična prva izmena; 10.10 Prva izmena: Komorno popotovanje, sledi Music box; 11.15 Studio D - Pogled skozi čas, sledi Music box; 12.00 Ta roza-janski glas; 12.30 Tam kjer teče bistra Bela; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila; 14.10 Nediški zvon; 14.40, 18.25 Music box; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Božo Rustja: Mizarjevo oko - radijska igra, režija Maja La-pornik; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 7.00 Kronika; 6.25, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 7.15 Program v živo; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Pogovor z Ano Jurčič; 9.40, 12.55, 18.25 SMS; 10.00 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Pogovor s Kučanom; 11.30 Osebnost decembra; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Elektronika mix; 23.00 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.00, 14.35, 19.00, 20.00, 20.30, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 Ora musica; 14.00 Slot Parade/Anteprima classifica; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik - Rosso di sera; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 22.30 So-noricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V mesečniku Tam kjer teče bistra Bela ob 12.30 bo v ospredju pregled letošnjega leta v Kanalski dolini. V Mali sceni ob 18.00 vabljeni k poslušanju prve izvedbe radijske igre Mizarjevo oko, ki jo je po lastni istoimenski povesti napisal Božo Rustja. V svetu, kjer se poleg ljudi metaforično prepira celo orodje, je mizar mojster razuma in srca. Ob delu in poslušanju številnih božičnih zgodb bo znal med sprtimi ustvariti sintezo in uveljaviti prepričanje, da smo drug drugemu potrebni prav zato, ker smo si med seboj tako različni. Na videz preprosta zgodba, primerna za najširše občinstvo, ki nas preseneča s svojo modrostjo in toplino. Režija Maja Lapornik, igrajo člani Radijskega odra. Ob 20.50 bo na TV mreži Rai 3 Bis Božič med prijatelji. Urednica Tamara Stanese je skupaj s kolegi manjšinskih radiotelevizijskih hiš v Evropi sestavila kolaž prispevkov, s katerimi vam voščijo vesele praznike. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |f| Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Prehranska dopolnila, olja in kozmetični izdelki znamke planet zdravja planet of health so vam na razpolago v trgovini (Vida Legiša) v Sesljanu, 54/D Ob možnosti ugotovitve telesnega stanja vam trgovina priporoča NARAVNO OLJE ZA SONČENJE Tel. 040 299314 • info@planetviva.it www.viva-planetofhealth.com CONAD Opčine Alpinska ulica 95 Dunajska cesta 61 S. Giorgio dl Nogaro ulica Leonardo da Vinci 8 Domjo ulica Morpurgo 7 Vsem strankam voščimo vesele božične in novoletne praznike! BOŽIČNA SLIKOVNA KRIŽANKA rešitev v naslednji številki na strani televizijskih sporedov sestavil lako pesniški polni stiki zgodaj zrelo sadje ime treh pergamon-skih kraljev primorski dnevnik, tvoj dnevnik fr. režiser (roger) vijaki pri stiskalnici kem.znak za iridij k spisom varhiv.ad... spoj roke s trupom dolg letalski napad azijska država z glavnim mestom teheran alojz rebula srčni predvor italijanska showgirl trevisan na vrhu mangarta dirkališče formule 1 pri lizboni igralec v gledališču slov. smučarka maze pomol, prizidek mesto v Španiji nekd. franc. tenisač stopnja barvev slikarstvu zapustnik košarka v nba prvi prevod biblije v latinščino slovenska igralka, ... rina am. igralec (chuck) prostor za kupoprodajo naša nikalnica odisejev otok brez brata in sestre severnoameriški plazilec gr. boginja nesreče gl. mesto filipinov britanski glasbenik (brian) "večno mesto" obleka duhovnikov sl. pisateljica peroci zdravilo za vdihavanje zaviralni vesoljski izstrelek žensko ime in mestece v romuniji velik kos pohištva samuel adams kemijski znak za natrij prebivalec iz zgonika ali repna nemška pritrdilnica kneginja gonzaga zaboj za tovor poraz v boksu enovalentni radikal puščavnik, samotar naša najboljša kotalkarica (tanja) judovska ločina daljše obdobje, vek visoka ledena gmota naše športno društvo podzemeljski hodnik vprežni drog kmečkega voza prijeten vonj ljubitelj, diletant veleblagovnica v ljubljani vrv krščanska molitev predsednik kmečke zveze (edi) lastnina specialist za bolezni ušes vasica v dolinski občini hlod, panj ivan čampa ugo tognazzi alkaloid v čaju predmestje beograda francoski pisatelj france papeževa palača v rimu cerkveni zbor igor škamperle naša telovadka ugrin kradljivec francoski skladatelj (maurice) livade, tudi menice otis redding emil adamič glavno mesto etiopije, ... abeba hrib nad beogradom stoja plesalke na enem prstu, palcu pri baletu paradiž, raj soudeleženec kaznivega dejanja rastlina s pernato razdeljenimi listi otok v grčiji naš novinar in publicist rudolf dolgorepa papiga z dolgim kljunom brezdelnost rimski bog ljubezni kurirji, odposlanci krokar gornji zaključek stavbe arabski žrebec jamajška glasba angleški fizik kričanje, vpitje naglavna ruta prvi izraelski kralj evropski veletok izvržek, izmeček prebivalka evropske otoške države ozek konec polotoka naslov tur. guvernerja mesto v turčiji miha arih šaša brez vokalov žolč brez ... medice sl. kolesar (tomaž) onassisov vzdevek poljski filozof (alfred) ljubimec galateje ..., vi, oni opis, oris omejitev pregona lennonova vdova (yoko) naš pesnik mermolja mesto vtoskani podzemni lešnik gorljiv plin leslie irving kim novak pablo picasso držaj pri košari majhni žareči delci snovi gorovje v italiji termalno zdravilišče v črni gori grofija v angliji edi kraus personal computer podeželsko naselje SLOVARČEK - ASTON = angleški fizik, nobelovec 1922 (Francis William) • BADALONA = industrijsko mesto in pristanišče v Kataloniji, v Španiji • ENOS = mesto v Turčiji, ob izlivu reke Marice • ESENI = judovska ločina iz drugega stoletja pred našim štetjem • IKARIA = otok v Grčiji, v Egejskem morju • ILEANA = mestece v Romuniji • KEDIV = uradni naslov turškega guvernerja v Egiptu • KENT = grofija v Angliji, glavno mesto Maidstone • MIRIANA = italijanska showgirl Trevisan • RAKOVICA = industrijsko predmestje Beograda • TARSKI = poljski filozof, od leta 1942 živel v ZDA (Alfred) / VREME, ZANIMIVOSTI_Četrtek, 24. decembra 2015 3 1 VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. V četrtek bo anticiklon afriškega izvora začasno nekoliko oslabel; dotekali bodo jugozahodni tokovi, ki bodo vlažni le v prizemnih plasteh. Atmosfera bo nato še naprej stanovitna. 1020 1010 BERLIN = ° 12/13 PARIZ „BRUSELJ 011/15X0=10/14 DUNAJ C O 0/13 ŽENEVA 4/10 0 MILANXf "4/11 MOSKVA 4/6 O KIJEV 0 4/8 1030 LIZBONA ,°7/7 MADRID O0/16 BEOGRAD 1 5/14 V SPLIT 7/16 SOFIJA O RIM o 6/13 1/13 skopJE —. ? vi? ATENE - UV*7/15 . ~ <-\> - l £ Sonce vzide ob 7.43 in zatone j g ob 16.25 i Dolžina dneva 8.42 /T V večjem delu dežele bo v glavnem oblačno z meglicami in meglo. Na vzhodnem pasu bo lahko ponekod rosilo ali rahlo deževalo. V notranjih predelih hribovitega sveta bo spremenlji-vo,v visokogorju pa jasno vreme. Danes bo v severni Sloveniji delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno in ponekod megleno. Na Primorskem in Notranjskem bo občasno rosilo ali rahlo deževalo. Čez dan bo ponekod pihal šibak jugoza-hodnik. Najnižje jutranje temperature bodo v severnih krajih pod 0, drugod od 2 do 7, najvišje dnevne od 5 do 10 stopinj C. VIDEMO 2/11 TRBIŽ O -3/5 ČEDADo 3/10 ¿..y, CELOVEC KRANJSKA G. {i} O-6/7 ^ 25-J O TRŽIČ ^ -5/7 KRANJ O ^ S. GRADEC O -4/6 CELJE -1/9 O LJUBLJANA O 4/8 GORICA 5/11 O N. GORICA O 6/10 O 6/8 PORTOROŽ O 8/10 PORE KOČEVJE ČRNOMELJ O OPATIJA PAZIN O REKA 7/12 Po nižinah in v priobalnem pasu bo vreme spremenljivo z meglicami in krajevno meglo. V hribovitem svetu bo vreme lepše s pretežno jasnim nebom. V visokogorju bo jasno. Jutri bo na Primorskem in delu Notranjske sprva oblačno, popoldne se bo delno zjasnilo. Drugod bo sončno z nekaj jutranje in dopoldanske megle po nižinah. TRBIŽ O -3/9 VIDEMO 1/13 POSTOJNAM1/S8TOllj ^ = % ČEDADo^ ,_d 2/12 ^ —-^N. GORICA O 6/13 J ., J> CELOVEC O-1/3 KRANJSKA G. O-4/9 c-J^-, O TRŽIČ ^ -1/9 S. GRADEC 0-3/8 CELJE 1/12 O KRANJO LJUBLJANA O 5/10 GORICA 4/13 O POSTOJNA O 7/12 ?N. MESTO > 2/10 O DANES PORTOROŽ O 8/12 c^k^ t^UMAG POREČ KOČEVJE V ° ČRNOMELJ O OPATIJA PAZIN REKA 8/15 JUTRI Luna vzide ob 16.00 in zatone ob 7.13 1963 - Nad osrednjo in jugovzhodno dno Evropo se je zadrževal izjemno močan anticiklon, v z Sloveniji so bile izmerjene rekordno visoke vrednosti o zračnega tlaka. Ob 7. uri zjutraj je tlak, preračunan na mor-< ski nivo, v Murski Soboti znašal kar 1052 hPa, v Mariboru 1051 hPa, v Novem mestu 1050 hPa in v Ljubljani 1049 hPa. Danes: ob 2.40 najnižje -16 cm, ob 8.34 najvišje 52 cm, ob 15.49 najnižje -64, ob o 21.55 najvišje 32 cm. 2 Jutri: ob 3.21 najnižje -17 cm, ob 9.11 najvišje 51 cm, ob 16.21 najnižje -65, ob 22.30 najvišje 35 cm. Morje je skoraj mirno, temperatura morja 12,5 stopinje C. 500 m...........11 1000 m............9 1500 m............7 2000 m . 2500 m . 2864 m . Vrednost UV indeksa ob jasnem vremenu sredi dneva doseže 1. Po 38 letih ponovno polna luna na božični dan Z invalidskim vozičkom na Kilimandžaru prek višine Triglava HOUSTON - Za vse, ki radi opazujejo dogajanje na nebu, bo letošnji božič prinesel dodatno darilo, polno luno. Nazadnje je bila polna luna na božični dan, 25. decembra, leta 1977, naslednja se obeta leta □ 2034, navaja ameriška vesoljska agencija Nasa.Tokratna polna luna bo že 13. letošnja, saj smo lahko polno luno julija letos občudovali kar dvakrat. Jutri bo polna luna nastopila ob 12.11, ko pri nas še ne bo vidna, bo pa vzšla ta dan ob 16.46 in zašla v soboto, 26. decembra, ob 7. uri in sedem minut. Lunini ciklusi so dolgi približno 29 dni in pol, medtem ko je koledarski mesec dolg od 28 do 31 dni, zato se dnevi, ko nastopijo polne lune, premikajo vzdolž koledarja. Po navedbah Nase decembrsko polno luno, zadnjo letošnjo, imenujemo tudi polna mrzla luna, ker se pojavlja na začetku koledarske zime. DAR ES SALAAM - Boštjan Lederer, mišični distrofik, ki je že od otroštva prikovan na invalidski voziček, in njegova prijateljica Vesna Škrlj sta skušala osvojiti najvišjo goro Afrike Kilimandžaro. Prav na vrh Le-dererju ni uspelo priti, a so z dosežkom, presegel je višino Triglava, kljub temu zadovoljni. Uresničitev cilja jim je preprečila nepredvidljiva narava in slabe vremenske razmere. Prišla sta do višine 3720 metrov. Na vrh se je nato povzpel eden od članov odprave Sašo Korene. »Vremenske razmere v zadnjih tednih so bile obupne. Poti so postale kanali, polni blata in ogromnih skal, težko prehodne tudi za zdravega človeka, kaj šele za voziček,« je dejal Lederer. pisma božičku Največ jih je s skromnimi željami LJUBLJANA - Božiček je lani prek Pošte Slovenije prejel več kot 15.000 pisem in risb otrok, letos pa bo po prepričanju pošte to število še višje. V tem času božiček prejme več sto pisem dnevno. Najmlajši si najpogosteje zaželijo igrače, vedno več pa je tudi pisem s skromnimi vsakdanjimi željami. Božiček s pomočjo Poštarja Pav-lija odpiše na prav vsako pismo. Božiček je svojo pisarno na pošti odprl že v začetku decembra. Lani je odpisal vsakemu, ki je pripisal svoj naslov, v pismu pa je priložil tudi majhno presenečenje. Tako bo tudi letos. Otroci večinoma pošiljajo pisma z željami ne le zase, pač pa za vse otroke. Pošiljajo tudi risbe in ročno izdelane izdelke iz različnih materialov. V pismih Božičku običajno povedo, da so bili pridni. Zadnja leta so med željami tudi mobilni telefoni in tabli-čni računalniki. Predvsem malce starejši otroci si želijo tudi nematerialnih dobrin, na primer, da bi bili vsi otroci srečni. Vedno več pa je tudi pisem s skromnimi vsakdanjimi željami, so pojasnili na pošti. Po njihovih besedah so zelo zanimiva tudi pisma, ki jih Božičku pošljejo skupine iz vrtcev in šol. »Ti izdelajo plakate, pošljejo svoje podpise, odtise rok in podobno, skratka prave male umetnine,« so zapisali. Kot zanimivost dodajajo, da je Božiček letos že prejel tudi pismo iz Belorusije, na katerega bo seveda odgovoril in mu priložil majhno darilce. postojnska jama - S Predjamskim gradom skoraj milijon obiskovalcev ZV • • •• • živimi jaslicami zaključujejo rekordno leto POSTOJNA - V Postojnski jami bodo letošnje leto zaključili z okoli 3,5 milijona evrov čistega dobička, potem ko so vknjižili 18,2 milijona evrov prihodkov. S tem v družbi zaključujejo rekordno leto 2015, v katerem je samo Postojnsko jamo obiskalo 670.000 ljudi. Ob koncu leta bodo obiskovalce v jamo še dodatno vabile žive jaslice. Postojnska jama je skupaj s Pred-jamskim gradom letos naštela 970.000 obiskovalcev, so v podjetju povedali na novinarski konferenci, na kateri so podali obračun poslovanja v tem letu. Med gosti so izpostavili turiste iz Italije, Južne Koreje, Nemčije, Japonske, Slovenije, ZDA, Francije in Tajvana. Največje število obiskovalcev so zabeležili avgusta, ko jih je bilo 130.000. V letošnjem letu so za investicije namenili 2,2 milijona evrov. Med drugim so prenovili vhodno dvorano in peron v jami, most čez reko Pivko, Postojnska jama se je predstavljala tudi v slovenskem razstavnem paviljonu na svetovni razstavi Expo v Milanu, prenovili so vivarij in trgovino. Še več investicij pa načrtujejo v pri- hodnjem letu, ko naj bi med drugim za prenovo hotela Jama in prvo fazo prenove promenade slavnih namenili 6,2 milijona evrov. V prazničnih dneh bo sicer Postojnska jama goste privabljala tudi z živimi jaslicami, ki ponujajo šestnajst prizorov svetopisemske zgodbe o božjem rojstvu je v najlepših kapniških prostorih. Od 25. do 30. decembra si bodo obiskovalci lahko predstavo ogledali približno 12-krat dnevno. Letošnja novost je sicer možnost predprijave za ogled jaslic; doslej so prejeli 7500 takih prijav. pariz - M. Claude Umrla lastnica prestižnega bordela NICA - V bolnišnici v Nici je v soboto umrla 92-letna Francozinja Madame Claude, ki je v prejšnjem stoletju v svojem prestižnem pariškem bordelu gostila mnoge znane osebnosti, med katerim naj bi bila tudi John F. Kennedy in Marlon Brando, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Madame Claude, katere pravo ime je bilo Fernande Grudet, je bila na svojem višku v 60. letih prejšnjega stoletja, ko je imela pod okriljem okoli 500 vrhunskih prostitutk, ki so zaslužile na tisoče frankov vsako noč. Njen pariški bordel blizu Elizejskih poljan pa je veljal za najbolj prestižnega na svetu. Claude je postala slavna v Parizu v 50. letih prejšnjega stoletja, ker je z ulic pobirala propadle modele in igralke, ter jih uporabila v svoji dejavnosti. »V grob bo odnesla mnoge skrivnosti, bila je prava legenda,« je povedal nekdanji načelnik pariške policije Claude Cances. Dejal je, da je v 60. letih delovala kot ovaduhinja, s čimer si je zagotovila imuniteto, vendar jo je na koncu pokopala utaja davkov. Ni pa bila priljubljena v vseh krogih. Igralka Francoise Fabian, ki je madame igrala v filmu iz leta 1977, je povedala, da je Claude prezirala tako moške kot tudi ženske. »Moški so bili denarnice, ženske pa luknje,« je Fabian povedala za Vanity Fair ter jo primerjala s priganjačem sužnjev z ameriškega juga. V > - - ,. ,-T"v> VESEL BOŽIČ IN SREČNO 2016 ZKB Doberdob Sovodnje