Natisov 15.000. .Šlijerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. ičnina velja za Av-?a celo leto ~e, za pol in četrt razmerno; za Ogr-4 K 50 vin. za celo ; za Nemčijo slane "' leto 5 kron, za ;eriko pa 6 kron; ^;ugG inozemstvo se ■lini naročnino z ožina visokost pošt-jKaročnino je pla-naprej. Posamezne jseprodajajopočv. 'jedniStvo in upravno se nahajala v ijn, gledališko po-šiev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vt strani K 32, za '/• strani K 16, za V« strani K 8, za >/;l strani K 4; za ■/«> strani K 2, za '/«« strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. ev. 11. V Ptuju v nedeljo dne 14 marca X. letnik. Komedija. ajo Semtertja se resnemu človeku res že gabi, opazuje neverjetne komedijo, s katerimi ho- prvaške stranke svojim kandidatom do :e pripomoči. To je res že preveč. V dru- krajih se politične stranke razvijajo iz po- 'i potreb, pri nas pa misli vsaka politično osebno dvomljiva eksistenca, ki bi rada imela Ino- ali državnozborski mandat, da doseže [najbolje z ustanovitvijo nove politične stranke. to rastejo na Slovenskem politične stranke iz kakor gobe po dežju. Danes imamo že več 'ličnih strank kakor slovenskih poslancev. jbolje bi bilo, da bi imel vsak Slovenec svojo tno politično stranko. Potem bi bil menda r. . . h ja. prava grda komedija je to, kar uga- prvaki z nevednim ljudstvom. Ta igra je sialism, kakor komedije, ki jih igrajo prvaki svojih .Marijinih društvih". Evo par primer te prvaike komedije! 1. akt: na Koroškem se bližajo deželno- volitve. In slovenski prvaki nastopajo s svojim parade-orglarjom ter z drugimi 1 kandidati. Da bi pa bolj uspevali, vežejo iijejo se ti gospodje nakrat z nemškimi alei. Znano je, da je nemški kaplan Wal- imenovan »schoner Kari", eden najstrast- agitatorjev za slovensko pisarno advokata 3Jca. Zdaj sta se ta dva poštenjaka tndi litičiiem polju zedinila. „Mir" z svojimi imi pristaši pridiguje že leta sem sovraštvo Nemcem, Nemec je tem ljudem najhujši Bik. Celo tiste kmete sovražijo, kateri ■, da bi se njih deca nemščine priučila. zdaj so ti ljudje, ti zagrizeni prvaki, ti uci nakrat bratski prijateljčki nemških ov, ki no razumejo niti besedice sloven- Pač res — iiiur wenn sie im Kot sich fanden, da verstanden sie sich gleich"! V blatu, v politični korupciji so se našli slovenski in nemški črn n hi, da bi premagali vse tiste, ki mislijo napredno in koroško! Vprašamo : ali ni to pravi politični konkubinat? Ali ni to škandal za oba dva udeleženca ? In človeku se gabi . . . II. akt: Tudi ha Štajerskem se bližajo deželno-zborske volitve. „Narodnjaki" že čutijo svojo onemoglost in so pričeli prirejati shode, ria katerih obljubujejo vse mogoče, da bi si pridobili vendar par glasov. Povedati seveda ne morejo ničesar, kar bi bilo ljudstvu v korist. Svojo blamažo skrivajo, ki so jo v kratkem času doživeli. In vendar čutijo, že sami bližajočo se politično smrt. Dolgo ne bode trajalo, da bode štajersko kmetsko ljudstvo pomedlo z dohtarsko stranko »narodnjakov". Zato so se hoteli „narodnjaki" tudi zvezati z klerikalci. Mislili so si pač, da pri kompromisu nimajo in ne morejo ničesar izgubiti. Ali klerikalci so bili pametni in so ironično odklonili vgak kompromis s temi ljudmi . . . Kar se klerikalcev samih tiče, postavili bodejo seveda zopet kandidate, da se Bog usmili. Saj klerikalnim volilcem jo kandidatova oseba vse eno. Po fajmoštrovi komandi izvolijo tudi analfabeta ali pa brezovo metljo . . . Tako bodejo pokazale volitve za štajerski deželni zbor odločni boj med Spindlerjom in • Korošcem. Za ta dva imena se gre, — ljudstvo pa mora igrati le vlogo kulis in statistov, ljudstvo mora le molčati in k večjem še troške plačati. III. akt: Prvaški klerikalci kakor prvaški liberalci so pa pozabili na stare nekdanje prvake. Pozabili so na Ploja in njegove prijatelje. In to te ljudi peče. Kajti Ploj hoče biti poslanec, on že ve zakaj. Zamanj so ti prvaki snubili na desni in levi, pri črnih klerikalcih in pri libe-ralonih, nič jim ni pomagalo. Nikjer jih niso marali. Povsod so našli zaklenjena vrata ... In zato je šel Ploj v »narodni dom" in sklical shod zaupnikov. In ustanovila se je zopet nova stranka. Mumije so se oživele. Stari maliki hočejo bogove igrati. Oj ti žalostna, klavrna komedija , . . Medtem pa se približujejo volitve za deželni zbor. Ljudstvo je vso zbegano in spehano in ne ve, komu in kaj naj bi verovalo. Ali tudi najbolj zaspani človek mora že Čutiti, da je skrajni čas, da se poneha ta komedija. Prvaki! V vaši zaslepljenosti ste begali slovensko ljudstvo in ga futrali z narodnjaškimi frazami. Gospodarstvo pa je pri temu nazadovalo. Da, — v revščini propadajoče ljudstvo, t o je žrtev prvaške politike. V tujih grobih v Ameriki počivajo žrtve prvaške politike.! Kmetje, obrtniki, delavci! Vzdramimo se, da se ta komedija konča. Ljudstvo za ljudstvo! Politični pregled. Državni zbor je bil včeraj zopet otvorjen. Češki radikalci so napravili zopet velikanski škandal. Ko je nemški posl. Funke svoj govor s „hoch" klicom na cesarja zaključil, zavpilje češki radikale c Choc „h a n b a" (doli!). To je rodilo velikansko razburjenost. Nemški poslanci so vpili: Proč z Čehi! Fej veleizdajalci! Več o seji poročamo prihodnjič. Glede vojske so se razmere malo zboljšale. Vendar še ni izključeno, da pride do konfliktov. Zopet — proti kmetom! Komaj seje kmetsko ljudstvo malo pomirilo zaradi sprejema postave glede uvoza srbske živine, ko se že poroča o novi nakani. Pogajanja med obema vladoma glede trgovinske pogodbe z Rumunskoso končana in listi že poročajo o vsebini te pogodbe. Glasom teh poročil se hoče Romunski kakor Srbiji dovoliti uvoz zaklane živine. Le Na pomoč, na pomoč! Eden naših dobrih prijateljev nam piše,: Zadnjič sem prišel slučajno v Ptuj in obi- razne gostilne, da se malo seznanim s ha- anEko kapljico. Končno me zapelje vrag skozi -Narodnega doma". Pozdravi me starejši cd, ki je bil menda krčmar; res, res, spo- sem ga, kajti ni še dolgo, ko so tega sicer olikanega gospoda iz neke ptujske kavarne malo neprijetni način odslovili. — „Dober sem dejal. In ko zagledam za krčmarjom o mladenko z malo vdrtim nosom in precej itim jezičkom, ponovim še enkrat: „Dober Vsedem se in prinesli so mi kozarec te- e, o kateri je trdil krčmar, da je vino. Tudi i se je zdelo, da je vino. In pogovarjali smo vsem mogočem. Gospodična z lepim nosom pravilu, kako rada bi imela, da bi zaprli hu- nrednika Linharta. Sploh smo se imeli dobro in hitro nam je pretekla urica. Kar nakiat začujem v sosedni sobi grozo- vpitje: „Na pomoč, na pomoč, na po-o-o- I" Kakor blisk skočim po koncu in hitim tja; mislil sem, da gori ali pa da so prišli roparji. Krčmar pa me prime za rokav in mi za-šepeta v uho: »Nikar se ne vznemirjajte, on fantazira". — „On? Kdo, on?" vprašam presenečen. „No, on, naš slovenski odrešenik, hof-rat Ploj". — In zopet zakliče glas iz sobe : »Na po-o-o-moč, na pomo-o-o-o-č!" Natihoma stopim k vratmi in pogledam skozi šprajno v sobo. Pred velikim zrcalom je stal c. k. dvorni svetnik Miroslav Ploj. Z obema rokama se je držal za glavo in govoril sam iz seboj približno tako-le: »Jaz sem največji mož na svetu. Tiste bolezni sicer nimam, katero imenujejo Nemci „Genickstarre"; nasprotno, moj tilnik se prav rad prikloni. Ali zato tudi nimam tistega, kar imenujejo Nemci „Karakter"; to je stara šara. Jaz sem zelo pametni človek, zato sem bil kot študent veliki Nemec, zdaj pa sem še večji Slovenec. In ko bi mene ne bilo, rastle bi v Halozah namesto trt le koprive, kmetje bi imeli namesto govede le morske zajčke, v slovenskih goricah bi živeli sami protestanti in župan Ornig bi si zdravil svoj giht edino s svežo slovensko krvjo. Kar je, to je in kar ni, pa ni. Vse sem jaz naredil in ko bi Bog-oče svet ne vstvaril, no, vstvaril bi ga jaz; pa še boljše bi ga vstvaril : Adam bi moral takoj „hej Slovanic peti in Eva bi morala ravno takšni nos imeti, kakor kelnerica v »narodnem domu". Jaz sem vse, jaz PLOJ!« Navdušeno je pogledal hofrat okoli sebe in potem zopet zavpil: »Na pomo-o-o-č!" Kelnerica mu je prinesla tiste tekočine, o kateri je krčmar trdil, da je vino. Vzel je požirek in pričel zopet govoriti: »Kar je, to je! Samo to je vrag, da me nikdo več ne mara. Narodnjaki pravijo, da spadam v staro železo. Klerikalci me tudi ne marajo, češ da sem jim dezertiral. Kmetje ne marajo ne klerikalcev iu ne narodnjakov, še manj pa mene. Torej kaj storiti?" Medtem stopi kelnerica v sobo in pogleda hofrata, ki je kimal z glavo kakor kitajske pa-gode. Ploj se ostavi pred devico in jo vpraša: »Ali veš, kaj in kdo sem jaz?" — „0 ja, kis-dihand, vi ste hofrat Ploj". — »Dobro! Povej mi, kaj naj storim. Mene ne marajo ne liberalci ne klerikalci ne štajercijanci ne Nemci; menda ena razlika je: poleg uvoza zaklane govede in prašičev dovolilo se bode Rumunski tudi uvoz zaklanih ovac. Ta postava bi pomenila zopet novi udarec v obraz avstrijski živinoreje. In zakaj se hoče to storiti, kdo ima od tega dobiček? Poroča se, da se je Srbija zavezala, da bod9 znižala. industrijske svoje eolnine. Naše kmetijstvo bode torej zopet trpelo in oškodovano v korist velekapitalističnih industrijcev ... Z Ru-munsko pogodbo bi imeli naši kmeti pričakovati zopetno izdatno znižanje živinskih cen. Eno je gotovo: da se kmetijstvo sploh le na polju živinoreje izplača. Ako bi se torej kmetu še ta dobiček vzel, potem se ga spravi naravnost na beraško palico in v pogin . . . Ali bodejo poslanci, izvoljeni od kmetov, tudi za rumunsko pogodbo glasovali? Gotovo, gotovo, kajti možatosti in poguma najdeš prokleto malo med našimi poslanci. Klerikalci vseh narodov se bodejo vedno in pod vsakim pogoj om vladi prodali ter s tem omogočili ta najnovejši atentat na kmetsko bodočnost. Skoraj gotovo je torej, da bode tudi rumunska pogodba sprejeta, kakor je bila sprejeta pogodba s Srbijo. In potem ? No potem bodejo prišli Bulgari ter zahtevali isto. In vlada se bode zopet nekaj časa pogajala ter bode končno predložila zopet pogodbeni' načrt z Bul-garijo. In kdo bi dvomil, da bodejo-avstrijski poslanci tudi tega sprejeli?! Tako se bode polagoma odprlo za uvoz živine meje vseh balkanskih držav. Naš kmet je potemtakem le igrača za „visoko politiko" gotovih oseb. Kmetje, bodite pripravljeni in zapomnite si svoje „prijatelje"! ..Slovanska unija", tako se imenuje nova zveza v avstrijski državni zbornici, ki obsega poslance čeških in jugoslovanskih strank. „Unija" šteje 125 poslancev. O nje govorimo še v „novicah" današnje številki. Letošnji cesarski manevri se bodejo vršili med 1. korom (Krakova) in 2. korom (Dunaj) i. s. na Moravskem. Krakovski kor bode štel 3 infanterijske divizije (1 deželno-brambovsko) in istotako močan bode dunajski kor. Vsaki kor bode obsegal poleg tega 1 divizijo kavalerije. Skupno se bode udeležilo torej manevrov 100 batajlonov, 60 eskadronov, 48 baterij in 6 pijonirskih kompanij, torej približno 75.000 mož. IV. zbor rokodelcev planinskih dežel se bode vršil letos od 5. do 19. septembra v Linzu. Obenem se vrši tam zgornjo-avstrijska deželna razstava. Zbor je za rokodelce prav velikega pomena. Novi dolgovi . . . Zopet enkrat se poroča o novih dolgovih, ki nam jih je naredila naša ljuba vlada. Vlada se peča z izdajo 4% avstrijskih listov (Schatzscheine). Finančni minister se je zvezal z nekim bančnim konzorcijom (v katerem sedi seveda tudi Rotšild) ter s poštno hranilnico za 220 milijonev kron 4% listov, ki se jih odpove laliko na % leta in ki se jih' mora poplačati do 1. marca 1912. Zunanja politika in balkanski prepiri so vzrok teh novih dolgov. Zopet nemiri v Pragi. Cehi so preteklo nedeljo zopet rogovilili v Pragi. Napadli so v velikem številu nemške dijake. Policijo so bombardirali s kamenji in raketami. Končno jih je nagnala policija na konjih. Radovedni smo, ko- liko časa bode vlada še mirno te tolovajske napade trpela! Poljski minister-rojak pi. Abrahamowicz je podal svojo demisijo. Prišel je z lastnimi svojimi pristaši v navskrižje. Mi naprednjaki pač lahko rečemo, da za tega človeka ni škoda. Skrajna ura bi bila, da bi se avstrijska politika očistila takih oseb, ki bi bile primerne za čase črnega srednjega veka, ne pa za 20. stoletjo. Začasa vlade nesrečnega Badenija bil je Abrahamowicz tisti, ki je prignal policijo v državni zbor. Mož je sploh pravi vzor poljskega šlahčiča in Bog daj torej, da bi se njegovo ime nikdar več v avstrijski politiki ne slišalo! Umrl je na Dunaju bivši poljski minister-rojak dr. L. Pietak. Od 1. 1900 do 1. 1906 bil je minister, pozneje pa član gopodske zbornice. Napredni kmetje v Nemčiji kažejo vedno več razumevanja za združevanje. Od 22. p. m. naprej so imeli v Berlinu zbor svoje „zveze metov" (Bund der Landwirte). Zbora se je udeležilo čez 8.000 kmetovalcev. Poročilu je posneti, da so kmetje v Nemčiji v zadnjem letu obdržali 8.915 shodov. Njih „zveza" šteje 309.000 članov. Društvp ima posebno blagajno za penzijo' vdov in sirot, ki se prav lepo razvija. Vpeljalo se bode tudi blagajne za slučaj smrti. Na lastni račun se je oddalo za člane poljedelske raašine in orodje v znesku čez 1 milijon in 100.000 kron. Društvo je osnovalo 36 zadrug za skupno porabo mašin. Nadalje je nabavilo društvo čez 5 milijonev centov umetnega gnoja v vrednosti 81/« milijonev markov. V društvu je združenih 380 zadrug s skupnim prometom čez 203 milijonev markov. Tako gospodarsko delo izvršijo napredni kmetje na Nemškem n pri nas? Yolilci v Oplotnici Dne 15. in 16.-marca t. 1. se vršijo občinske volitve. Ako Vara je na tem ležeče, da obdržite občino v naprednih rokah, potem pridite vsi napredni volilci k volitvi in dajte svoje glasove naprednim kandidatom, kateri se brez strahu borijo proti klerikalnem navalu in znajo edino pametno in dobro gospodariti. Dokaz: Leta 1907 imeli smo občinskih doklad 100% „ 1908 „ „ 95% „ 1909 „ „ 90% To je na vsak način najboljši dokaz, da nam leži blagor davkoplačevalcev na srcu. Kaj se zgodi, ako zmagajo klerikalci? Odgovori se lahko na to! Mnogo od Vas volilcev to že vejo. Župnik Bezenšek je že leta 14M<>7/| napravil na o, k. okrajno glavarstvo |r Konjicah vlogo zaradi prevzema nove- cerkvo kot farne cerkve. Ako se cerkev z vsemi dolgovi prevzame, se mora tudi farovžki hlev od župnika kupiti. Poleg tega zahteva kaplan novo kapla-nijo, ki bi se'jo moralo prizidati k farni cerkvi. Jasno je, kaj se potem z nami davkoplačevalci zgodi! me niti ptujski Miha-mož ne mara. Ali brez mene bi v Halozah rastle koprive. Jaz moram biti. Kaj naj torej naredim?" — Kelnerica ga pogleda in nakrat se nasmeji tako prijazno, kakor zaljubljena žaba : „Veste kaj, hofrat, saj ste dosti študirani, ustanovite si lastno novo stranko!' Ploj- je skočil po koncu, kakor da bi ga kača pičila. Potem je plesal pet minut na levi in tri minute na desni nogi. Objel je kelnerico prijateljsko, brez da bi mu mogel kdo zato kaj očitati, kajti to je itak znano, da je Plojeva nedolžnost čista kot prvi sneg. — „Prav imaš", je rekel Ploj ; „jaz ustanovim za-se novo stranko. Pomagali mi bodejo : Jurtela, ki mi vedno pomaga, ker teče njemu kakor meni voda v grlo; zg. radgonski Žemljic, ki ne ve, kaj žvižgajo planke; dr. Rosina, ki je fejst pob, čeprav ne zna „popravkov" pisati; Zelenik, ki ne pije vina, kadar ga nima; in morda dobimo še koga" . . . In Ploj je šel in ustanovil novo stranko. Ta stranka je važna kakor včerajšni dan. Jaz pa sem stopil k Ploju in rekel: „Vi, gospod, stranko že imate; zdaj si ustanovite še državno zbornico, recimo pri Mahoriču ; potem si vzemite vlado; justični minister bi bil najbolje dr. Bru-men, ker ima tako srečo v svojih procesih ; za vojnega ministra si vzemite dr. Kodermana, ker je bil na Ptujski gori že vojsko; finančnih ministrov imate dosti: vi vzamete lahko Horvata, župana v sv. Lovrencu, ki se zna tako lepo občinski denar „izposoditi", ali pa prejšnega župana v Turškemvrhu, ki je kradel, sploh bo-dete že koga našli; vi gospod hofrat, bi bili najbolje za ministra za poduk, ker še danes ne znate slovensko; na vsak način pa morate uresničiti novi ministerski portfelj, in sicer ministra proti alkohola; zanj kandidiram seveda ,profesorja" Zelenika" . . . Ko sem to povedal, stopile so Ploju oči iz glave. Zavpil je strašansko: „Na po-o-o-o-m-o-oč". Jaz pa sem vzel noge na ramena in sem jo od-kuril, da so se za mano kar iskre kazale . . . "" 'J« opisni k bes Iz Hras Plačila, plačila in zopet plačila?1"' „ .... . emščmi. M Pa ne samo plačila za nas, temveč %r0(|nn ,„•.; otroke, za dve generaciji! -^ l-.- Kakor znano, namerava župnik, ii^., uc-.jtPij večino, staro cerkev podreti. To so no sme zgoditi! „'v nj ^ Da se to doslej ni zgodilo, z j .., .-.. edino naprednim odbornikom ter občini%ričev:ilo i; kveno-konkurenčnemu odboru. Presodite torej, dragi volilci. kdo liprav 'slabj prijatelj in kdo sovražnik! Pridite torej vsi napredni volilci k^,,,. ,,.,.„ Prinesite seboj od c. k. namestništva i kvitunge o kolekturi laneg ';' mežnarja in organista in vprašajte zopet fajmoštra: Sv. Pet KJ<,J. denar? j,-- Ako slon vsak napredui vohlec «"!a|J0 jZi,a|e nost, potem je zmaga naša. Pridite vsi! Oplotnica, marca 1909. r ' iji) klenkal Napredni volilni * bil sejen titiral in vi Dopisi. hiše Ij seli hudo d ■rs.altiš Pa i črti i niči. No to Iz Ptujske gore. Dragi „Štajerc marljivo čitamo tvoj cenjeni list že m in se moramo očitno izraziti, da re v; noma resnično,'kar pišeš. Pišeš mnogo in — med drugim tudi kar se tiče ■ ! :i i '.,"avi ptujskega. Hvala Bogu! Tudi mi faranil in Majšpergske fare priznamo in se I javno zahvaliti načelniku okrajnega zirJ , "' Ornig, kateri nam je v kratkem času! puščene ceste tako lopo popravil, dal treba več ubogo živino neusmiljeno pni Pred nam ni bilo mogoče s trem parol žene živine po naših cestah peljati, ali euim parom toliko izpeljamo, kar srna ' 11 s tremi pari. Kaka kletvina je bila popi za govoriti in ne za popisati. Zdaj pal Vprašamo, kaj je storil prejšni okrajni! Odgovor: spal je 18 let in brigal se nil za ceste in ne za kmotovalstvo (živinoa Sv. Mar Ornig pa ni samo ceste v dober j a izvrši g- Štefan spravil, tudi za povzdigo živinoreje se t9ep." št. 9 in nam lepe pinegavskebi ke in t.elire pr«n 8e v „Sl ter nam tako podlago napravil. da u.calagal. Da r v par letih lepo rudečo-šM;asto pleme, Oznam resni bomo sumi doma izred.li. Mesnica je. am zadnjic v današnih časih le pri živini zasluii,l&, ne, to pri živinoreji ni za obogatuti in Ii>g b častiti gos da, da bi letos ne bila taka suša. kakor! g- kaplan leto; vse se bo popravilo, imamo r..c, idlo, da se Boga in bomo se že, če tudi s težkinieer z njih preživeli. Zato pa bomo današnemn okri bili peljal zastdpu" in - njegovemu*-■ izvrstnemu n -M bi se bil Ornig hvaležni, daje toliko koristnega i:»nici na lj kratkem času za naš okraj storil. Zdi ista omenjei so se potrebne ce.sie zgradile, /d:; !>m Vam spe hujskajo prvaki na grd način. Sram jihjmo peljala . Volilci za okrajni zastop! Priznajte ■ /eti se ne s našnji okrajni zastop v 4 letali .,.-. -s da sta se storil. Bodimo njemu in njegovemu veA se peljali nem načelniku g. Ornig hvaležni in anion zarani našo hvaležnost tako. da današiji ijicike, ne to okrajnega zastopa pod vodstv ikrat pa jo dalje volimo. Ne pustimo se za nosi veleizdajalskih hujskačov v vrstah prvi Sedaj i diteljev. Mi vemo. kaj imamo za si čojim ker V naprednjaki! Cor.ski h.m. habueek--vo Iz Črešnjevca pri Slov, Bistrici. s,rnam prijatel. sledeči popravek: Uredništvo „ Štajerca" ifadi obitelj ( V zrnislu § 19. tiskovnega zakona ?ah:«er mi predb; sprejmete sledeči popravek z oziroai rijel. zakaj s poročilo: Iz (.'rešnjevca pri Slov. Ilisrririf IG. let sta od dne 14. februarja 19U9. .\i res. i hočem č. Vaših naročnikov ni dobil te dni sv, -u škodovati. jerca" in je mene poštnega slugo vprS dva debelo da je list ostal in bi bil jaz naročnik;;" laž, ampak daje ,Stajerca" župnik Sušnik vselili sem jaz t to baje že štirikrat /godilo, ros pa je. najo na jez Vaših naročnikov, od mene svojega .šcuge nadaljn vedno dostavljenega dobivlja in meni|8em v tak slučaj ni znan, da bi „Štajerca1 Sušnik bil kedaj komu vzel še manj se bilo to že štirikrat zgodilo. Čr 25. februarja 1909. Josef Struc ie:ii [©dem več oz ca' ; .anj n čila! reč za I ko valiti a : Mi j mnogo| vse pojK n pošt« ja zaštj ii Go| i mori popi dob ejeli ija Struc, hči in priča. — Zdaj ima naš ipisnik besedo! Iz Hrastnika. Ljubi »Štajerc", nekaj malega jmi iz te doline, ko je tako nasprotje proti Moram ti naznaniti tukajšno slovensko ačiteljstvo; trije so še tako kakor bi imeli biti; drugi so pa vsi mlečozobi učiteljčki. Reka učiteljica (ime Se zdaj zamolčim) je malo nična glede revnih otrok; še znanje siroma- |kov ni toliko vredno, kakor bogatinov, ker sem jtain prepričan, da znajo revni otroci boljše, pa I ■.;ib> izgleda revnega otroka kakor bi mačke sume kljuke, bogatinov pa najboljši, slabše znajo. Brrrrr „slovenska" šola; Bogu da je še droga, da si lahko poma- pa pravijo: »ne v nemško šolo"; v nem- šoli imajo bolj potrpljenje z revnim otroci! llanes dovolj, drugokrat več od »narodne" e. Hudir nič ne zamir. Sv. Peter p. sv. gorami. Občinske volitve bcini sv. Peter pod sv. gorami, niso kleri- icem na nobeden način ugodile in so zanje o izpale. G. kaplan s svojo drnžbo je obra- in volilci so obrnili, t. j. človek snuje Bog ;(luje. Volitve so se vršile 10. februarja a »plan se je v svojo dolžnost všteval, da mo- klerikalei zmagati. Sel je 5. februarja, ko il sejem v sv. Petra in je celi božji dan ililne kandidate vsiljeval, kakor jud f? Wsj|i ► - Pwfttrf f&' •M-fr'-wi TrrrHimeštrem- o< I i hiše ljudi nagovarjat. Cerkveni ključarji so imeli hudo delo, zlasti Grgl in Štefančič, pa oni LUniversaltišler" Klaužer, vsi so si bili zmage Pa prišel je dan odločitve. Zmagali so (načeli črti naprednjaki, to je ne fanatični kleri- |kalci. No to je bil hud udarec za prvake! Čisto (so glave zgubili. Komaj malo se zavedejo in so Istikali neki reknrz ali ugovor. Bomo videli kaj je to za ena rešilna stvar za nje; pa mislim da bo ta nada skopnela ko sneg. Volilci tretjega (razreda (ker za te jim je največ tem mogoč- ne/.i'ini povemo že sedaj, da tretji razred tretje- razrednikom ne pa prvakom! "Ko se sliši, ker jim ni ugodno kričijo sedaj, da so nekateri Po- horci in pobje in Bog ve kaj vse. Poznata stvar da torn prvakom nobeno sredstvo preostudno Držimo se mi drugi na poti pravice in res- za blagor občine in napredka vseh. Es iitet sich nicht schlecht fiir Wahrheit und it. Volilci 3. razreda. Sv. Marjeta Opij. Cenjeni g. urednik! G. Štefan in Rozalija Cafuta sta mi v »Slov. " št. 9 od 3. marca 1909 predbacivala da se v „Stajercu" tedaj tudi Vam g. urednik al. Da ne bodete mislili g. urednik, da ne nam resnice, hočem danes popraviti to, kar zadnjič zakrivil. Evo Vam! Obitelj Cafuta , ne, to je laž, ampak prepiše to kar jim častiti gospod sestavil 1. da ni res da bi se g. kaplanu Agrežu v Marječkem tako do-llo, da se v tako pozni uri vozijo domov in z njih hčerko Micko, 2. da ni res da bi ili peljali kdaj tako pozno, 3. da ni res, bili sami z- najino hčerko "peljalit-No niči na ljubo Vam povem g. urednik da se omenjena tako pozno domu peljala kakor Vam sporočil, ampak res je, da sta se zapeljala domov, ker rožica, ki na skrivnem se ne sme pozno voziti. Jaz pravim da ni da sta se enkrat peljala, ampak res je, da se peljala dvakrat. Enkrat je bilo pozno, on zarano od habuca, e to je laž, od doma ne to je spet laž, od doma rožice, dru-at pa je bilo pozno — vrag že naj vzame zarano je bilo, od gostije. Gospod ured-Sedaj me pa sodite! Vaše sodbe se ne ker Vas poznam da ste pravični. Na abnček"-vo se pa ne oziram. A nadalje. Ako am prijatelja in me ta ljubi, ga zagovarjam. obitolj Cafuta zagovarja č. g. kaplana. Pa mi predbaciva da sem Micko v „Štajercu" zakaj se še tudi oua ni podpisala, saj je . let stara rožica. Ta obitelj prepiše tudi, hočem č. g. kaplanu na njega dobrem ime-škodovati. Štefek in Rozika v tem sta se dva debelo zlagala. Jaz sem pisal le to kar laž, ampak kar je gola resnica. Mislita vi dva i sem jaz tudi tak kakor so drugi ljudje, ki Dajo na jeziku Boga v srcu pa.....? Na ge nadaljne prepise Štefeka in Rozike se ne več oziral. Sem slišal v „Gospodarju" Pač ptička zapet, A ta ni pomislil, Da bo v „Štajercu" spet. Se huduje nad menoj Ker se Micka jezi, Ker ona je „rožca" Ki v skrivnem cveti. Prešmentani Achitsch Boš miroval kmal? Bom "miroval tedaj, . Ko se bo jezik držal! Sv. Gora pri Litiji (Kranjsko). Dragi gospod urednik, ni treba misliti, da tukaj pri nas kar spimo; ako ravno je sveta Gora 849 m visoka pa vendar imamo tukaj tudi „Marijino drnžbo" ; zdaj jo hoče sedanji g. župni npravitelj F. Knižak zelo visoko povzdigniti, ker je tudi izpraševanje za velikonočne listke imel za „ Marijine družice" posebej, ker se je bal da bi tudi katere niso vpisane „garjove" ne postale. Zato me je napotilo da vpišem to družbo sv. Gorskih »Marijnih" družic. Predlanskem se je ena od teh družic omožila, katero so tudi matere hčeram za vzgled kazale, in res so ji njene tovaršice šopek kupile in pred poroko nagovor naredile. Pa minul mesecev šesti je, glej štorkla. pri-štorkla, prinašajoč Miciki enega fantiča. Tudi druga je pred enim letom se tudi omožila in ravno tako naredila, samo štorkla je bolj hitro stopila, že čez tri tedne. Zakar se pa narbolj gre, je pa tretja dekle od »Marijine družbe" in tudi večletna cerkvena pevka. Pa to niso le heci, le poslušajte gospod urednik, ta se je pa 15. februarja letos omožila in v pričo petih družic (ena prednica, dve pevki so tovarišici in 2 drugi) na božjo pot v Rim obljubila in že čez 5 dni svojo obljubo izpolnila in fanta v dar dobila. Ženin pa beli si glavo odkod je prišla stvar. Micika ga pa tolaži; ne beli si glave saj je tudi sveta Ana brez moža dobila dekle. Dragi urednik naznanim Vam, da pri nas hribovcih je taka navada, da tukaj ena taka dekle k poroki brez »krancelna" gre, Micika je hotla pa nobel bit in »krancel" na glavi nosit in g. župnika upravitelja na »vohcet" povabit, kar se je tudi zgodilo. Tukajšni fantje -so pa drugače naredili, so pa pred vohcetjo pol krancelna na lipo obesili, in zraven pa zapisat pustili: ,Marijina družica, nevesta. Mariji si bila nezvesta". Pa saj to nič čudnega ni ker se tudi ponoči peti uči, posebno pri prejšnemu g. župnemu upravitelju Zgagatu. Pa tudi sredi noči hočejo fante peti učit, če se jim pa ne posreči se pa tak milo drže da na vsezadne jim mati dovoli. To v album tudi tistim katere v gostilni jaskajo in druge poštene opravljajo, same sebe pa še v zrcalu ne vidijo. Vohitezanim. Lincoln, Nordamerika. Prosim en malo prostora v priljubljenem listu »Štajercu", da rojakom' naznanim razmere iz ameriških krajov. Tukaj pri nas je precej Slovencev in tudi Nemcev, pa žalibog da smo sami ledig fantje, ože-njena sta samo dva iz starega kraja; mi pa čakamo kedaj da bode kakšna Slovenka prišla sem v Lincoln. Naznanim vam, da sem bil lani na 2. avgusta vstreljen skozi jetre in pljuče in zdaj sem še veliko boljši ko preje. Tudi poročam, da letos ni dobro v Ameriki ker se slabo dela, na tisoče delavcev je brez dela; zatoraj rojakom naznanim da kateri ima dosti denarja naj le sem pride. Tukaj pri nas. še delamo zmirom pomalem da še lahko kakšen glažek piva spijemo in poleg tega edno od štajerske dežele zapojemo . . . Naznanim tudi, da po dolgi suši smo dobili čisto topli dež namesto snega. Rojakom naznanim, da bo kedaj se boljše delalo, bodem že poročal v »Štajercu". Lansko leto smo tukaj denarno seme sejali in zdaj ker je prav toplo so že začeli cvesti; kedaj bodejo dozoreli bodem že poročal. Zdaj pa skončam to moje slabo pisanje in prosim g. urednika: ako ni primerno za v časnik dati, pa vrzite v ta globokejši koš, da se ne bo več videlo na svetlem ker jaz nisem navajen dopisov pisati. Končam za danes moj dopis (moj ta prvi) in pozdravljam vse čitatelje našega naprednega lista »Štajerca". Listu pa želim obilo naročnikov! Pozdrav vsem rojakom na onkraj oceana fant Andreas Šproger, Galena 715 Lincoln, lila. Nordamerika. Štolnine. •) Po »Allg. Bauern-Zeitung". i. Štolnine so stvar, ki se zelo kmeta tiče; kajti grabijo mu v žep. Pri današnji draginji čuti kmet to dvojno hudo, da rastejo vsak dan od duhovništva dvignene doklade, imenovane štolnina. Te doklade so višje kakor vsaka druga dača in jemlje se jih z vso strogostjo. Najhujše pa je to, da se kmetu ne pojasni od strani farovžov, je-li ima plačati in v kakšni visokosti štolnino. Ako bi kmet duhovnika o tej zadevi še tako prijazno vprašal, dobil bi grob odgovor, kakor da bi bila občina za župnika in ne župnik za občino. Kdor bi to vprašal, ta bi bil takoj »brezverec", vkljub temu, da hoče izvedeti edino svojo pravico. V denarnih zadevah so gospodje ravno zelo občutljivi. Kmetje so iz stališča klerikalne stranke samo zato tukaj, da se pustijo izkoriščati in da oddajo pri volitvah tistemu svoj glas, katerega imenuje župnik. Končni cilj klerikalcev je, spraviti kmete v odvisnost in jih vzdržati v nevednosti. Kmetu pa se zamore pomagati edino po kmetu. . Bavno pri štolninah izprevidi lahko vsak kmet, kako šlabb-mishj6: 'klerikalci š ] kmetom. Zato hočemo o njih pisati, da bode vsak kmet izprevidil, kje je njegov prostor ob volitvah. Štolnine je uredil Jožef II., ljudski in kmetski cesar v svrho varstva kmetov pred duhovniškemu izkoriščanju. Cesar Jožef H. bil je eden največjih kmetskih dobrotnikov. On je odpravil tlako, uredil in znižal plačila in doklade na ta način, da je del davkov plemstva in duhovništvu naložil, katera dva stanova sta sicer dve tretini zemlje posedovala, brez da bi kaj davka plačevala. Plemenitega cesarja so zato duhovni zelo črteli. Kmetje, le vprašajte klerikalne agitatorje po Jožefu II. Videli bodete, v kakšno zadrego jih spravite. Kajti vzel je duhovništvu nekaj nepotrebnega bogastvu in ustanovil s tem verski sklad, — velika dobrota za kmetski stan, ki bi moral drugače več za farovže plačevati. Štolninski red razlikuje tri stanove : plemstvo, meščane in kmete. Kmete razdeli glede visokosti štolnine v 5 razredov, i. s.: I. razred: polni kmeti. H. „ polovični kmeti. III. „ četrtinski » IV. „ kočarji. V. » posli, delavci itd. Na Koroškem se smejo samo sledeče štolnine zahtevati: Od izklicanja (za poroko) I. razred......84 vinarjev 1 ,', ......63 ITT /19 .....• 'M "- • • • '• • • • S' i » C ':■ V. I '.'.'.'.'. .'107. I Od poroke same I. razred........K 210 H. , ........ v 1757, M. „ ........, 105 IV. „ ........,--63 V. » ....... .»--42 Mežnarju za vpisovanje v L, TI. in III. razredu 35 vin., v IV. in V. razredu pa 17'/» vin. Za otroško krst ni treba plačati nobene pristojbine. Istotako ne od žegnanja neveste ali porodnice. Od pogrebov pod 9. letom čez 9. leto I. razred K 101 K 210 H. „ » —-70 „ 105 IE. » » -25 » -63 IV. j, l --28 » -'42 V. „ » --14 » -'21 Nadalje je plačati vsakemu duhovniku, ki se ga je zahtevalo h konduktu 1 K 05 h, spremljevalcu ali ministrantu pa 527» h. Ako se jih pa ni zahtevalo, ni treba ničesar plačati. Mini- Ti članki so spisani posebno za koroške razmere. Vendar pa so važni tudi za vse druge in prosimo čitatelje, naj jih pazljivo čitajo. (Op. uredn.) strantu ali nosilcu križa je plačati 10'A vin. Za krstni, poročni ali mrtvaški list je treba plačati le 1 K kolek. Ta postava velja še danes. Spremeniti jo zamore edino vlada po zaslišanju škofov. Vsaka kršitev teh določb je nepostavna. Duhovniki pa so napravili dostikrat nekake pogodbe z občinami, po katerih smejo zahtevati višjo štolnino. Te pogodbesopanepostavne in tudi neveljavne. Kmetje, računajte enkrat, kaj vas jo kleri-kalizem že vse koštal! Novice. Kmetje, pozor na vaše poslance! Mislimo, da tudi najzadnejši hribovski kočar dandanes ni več tako neumen, da bi bil zadovoljen s praznimi obljubami ter da bi ne razumel prav ničesar o temu, kar se imenuje „politika". Tisto apolitiko", katero nam prodajajo prvaški poslanci po svojih shodih in svojih listih, sicer vsak pametni kmet in gospodar hvaležno a odločno odklanja. Politika narodnostnega sovraštva in nemira, politika prepirov, napisov in pečatov nas je že toliko koštala, da smo jo pač žo do grla siti. Zato zanima kmete in sploh delavno ljudstvo edino še g o s p o d a r s k a politika. Edino za današnji čas važno vprašanje je: ali bodemo imeli jutri potrebni kos kruha ali ne?! Ta žalibog potrebna politika želodca je pač edno-stavna in ni treba veliko študirati, da se jo razume. Oj, to je lahko! Le poslušajte : na polju in na njivi ne zasluži kmet ničesar, gorice mu prinesejo danes nekaj, jutri pa požrejo dvojno svoto, — edino živinče je še nekaj, kar zamore v dobrih razmerah, pri pridnemu delu in ob veliki sreči nekaj dobička prinesti. Dobro! Ako bi. imela vlada torej le količkaj razumevanja do kmetskih potreb, bi morala gledati, da z vsemi silami okrepča in zasiguri potrebno in koristno živinorejo. Po pravici rečeno vlada doslej v tem oziru ni mnogo storila. Kar se je v tem ozira v nekaterih (posebno v ptujskem okraju) storilo, bilo je na okrajne troške storjenega. Ali tudi to bi preboleli in preživeli. Mi celo naravnost rečemo : popolnoma zadovoljni smo, ako vlada le nič proti domači živinoreji ne stori. Pomagali se bodemo že sami, le škodovati, nasprotovati, sovražiti nas ne sme vlada. Ali mi smatramo to za oškodovanje in sovraštvo, ako odpira vlada eno za drugo mejo in omogoči s tem. da konkurira tuja, okužena živina z našo. In tega n8 moremo pripustiti, proti temu se moramo braniti ! Pred nekaj meseci se je odprlo za uvoz zaklane živine srbsko mejo. Zdaj se bode to istotako z rumunsko in pozneje z bulgarsko mejo zgodilo. Morda celo s turško. Vsa slaba, okužena balkanska živina bode torej preplovila naše dežele in naš kmet bode zopet moral oditi v — Ameriko. To je vsa sedanja kmetska politika in za to ter za ničesar druzega se nam je brigati. Sami kmetje seveda ne moremo 8 svojimi pestmi vlado pametno narediti, čeprav bi nam za to marsikdaj kri vskipela. Ali kmetski poslanci imajo dolžnost, da se v takem trenutku za kmete potegnejo in brez ozira na vse drugo kmetske interese branijo. Vzemimo torej enkrat slovenske poslance in vprašajmo, je-li so v tem oziru svojo dolžnost storili in je-li imamo od njih pravo zastopanje pričakovati. Kako je bilo pri glasovanju o srbski pogodbi? Ta postava je bila le z enim glasom večine sprejeta. Slovenski poslanci, zlasti glaVni voditelji, so za to nesrečno postavo glasovali. Nekateri kakor Ježovnik pa sploh niso prišli. Lahko torej trdimo, da bi slovenski kmetski ppslanci prav lahko onemogočili srbsko pogodbo, pa tega niso hoteli in se niso upali storiti. Iz tega sledi, da v kmetskih zadevah ne mor emo i meti nob en e-g a zaupanja do slovenskih poslancev. Zato pa pravimo že danes: Kmetje, vo-lilci! Pazite natančno, kaj bodejo storili in kako bodejo glasovali vaši poslanci glede odprtja balkanskih mej za uvoz živine. Mi smo prepričani, da bodejo slovenski poslanci kmeta zopet i a-d a 1 i in p r o d a 1 i .. . Ogenj in voda se v navadnem življenju ne moreta združiti. V avstrijski politiki pa je seveda vse mogoče. Tu se združujejo največja nasprotja in človek ima semtertja res vtis, kakor da bi vsa politika navadna luraparija in najgrše blato . . . Otroška in malenkostna je avstrijska politika zlasti pri Slovencih. Razumemo sicer, da ne more biti politika Slovencev posebno zrela, kajti vodili so jo doslej skoraj izključno posamezniki, ki so prihajali zopet skoraj izključno iz duhovniškega in odvetniškega stana. Tako sta slovenska politika in slovensko ljudstvo dva nasprotujoča si pojma. Zato res ni čudno, da se v slovenski politiki združujeta ogenj in voda v neko čudno mešanico, za katero nimamo druzega izraza nego — prvaška politika. Tako se je osnovala v zadnjem času v avstrijski državni zbornici t. zv. „slovanska unija". V tej zvezi poslancev sedijo poleg čeških strank tudi hrvatski, srbski in slovenski poslanci. Vprašamo, kakšna „zveza" je torej to? Večino in s tem odločilno besedo imajo Cehi, kar hočejo Cehi, temu se morajo seveda tudi Hrvati in Slovenci pokoriti. Zdaj je pa čisto gotovo, da ima avstrijski jug povsem druge gospodarske interese kakor avstrijski sever. Cehi n. p. se prav živahno ogrevajo za t. zv. kanalske postave. S tisoči milijonev kron se hoče namreč na severu zgraditi velikanske vodne ceste (kanale), od katerih bode imel le sever dobiček, za katere bodemo pa morali vsi skozi desetletja plačevati. Slovenski poslanci se bodejo morali Cehom pokoriti in torej nam škodovati. In tako je še mnogo ednako važnih zadev. Omenimo pri temu tudi, da Cehi zlasti Slovencem doslej niso koristili temveč le škodovali. Prvaški listi naj nam le pokažejo toliko dobička, ki so nam ga Čehi dali, kakor je za nohtom črnega. Čeh pozna le sam sebe. Najboljše službe nam Čeh po Slovenskem odje, tako da je Slovenec hlapec, Ceh pa gospodar. Le poglejte, kako se množi po Slovenskem število čeških uradnikov, inženerjev, ja celo duhovnikov. Mi Slovenci torej nimamo nikakoršnih zvez s cehi in „pemski muzikanti" so za nas le škoda. Nadalje omenimo tudi, da so v tej »slovenski uniji" tudi češki radikalci, torej Fresel, Kloufač itd., sami ljudje, ki stojijo ravno zdaj v sodnijski preiskavi zaradi veleiz-dajalskih činov. Naši prvaški poslanci sedijo torej v enem društvu z veleizdajalskimi hujskači. In pri temu se prvaki še vedno branijo našega očitanja, da so veleizdajalci. Najbolj smešno pa je, da sedijo v nslovanski uniji" ravno tako slovenski klerikalci kakor tudi slovenski liberalci. Doma so ti Janezeki kakor pes in mačka, na Dunaju pa se objemajo in smejejo skupno neumnim svojim volilcem . . . Čudna je torej ta „slovanska unija". V nje sedijo : Mla-dočehi, pravcati brezverci in liberalci; — potem češki realisti, ki Boga naravnost tajijo; — potem češki klerikalci, katerih predhodniki so Jana Hus živega sežgali; — potem češki agrarci, ki se vedejo zelo patriotično in se znajo imenitno cesarju lizati; — nadalje češki radikalci, ki imajo zveze s Srbijo in Rusijo in so v sodnijski preiskavi zaradi veleizdajalskih činov; — tudi sedijo v tej čedni „zvezi" Hrvatje, ki se v zad-njom času družijo s Srbi ; — nadalje slovenski klerikalci, ki trdijo, da je »Marijino društvo" več vredno kakor višja gimnazija; — nadalje slovenski narodnjaki, ki pretepavajo klerikalce s pasjim bičom in priporočajo, da naj se duhovnikom v obraz pljune; končno pa še sedijo v tej družbi slovenski c. k. hofrati . . . Dragi čitatelj, ali razumeš to godlo ? Ces. kralj, hofrat dr. Ploj sedi poleg veleizdajalskega Kloufača, ljubljanski Hribar poleg kaplana Korošca, Ben-kovič poleg Robleka itd. Voda se združuje z ognjom in človeku se obrača želodec, ko pregleduje to nesramno igro s poštenimi volile i, to breznačajnost, to korupcijo in komedijo . . . Ali SO veleizdajalci? Prvaki vedno krčevito tajijo, da bi imeli v svoji nesrečni politiki kaj veleizdajalskega. Kaj pa pravijo k sledečemu slučaju: Pretekli teden priredili so prvaki v „narodnem domu" v Ljubljani večjo veselico. Proti koncu veselice je prišlo do burnih protiav-strijskih demonstracijah. Neki ljubljanski prvak je imel nagovor. Ob koncu je zaklical „živio" Srbiji in srbskemu prestolonasledniku Jurčku. To je nekega frajtarja 27. deželno - brambenega regimenta, ki je bil slučajno navzoč, hudo razburilo in pokazal je svojo nevoljo nad tem vele-izdajalskim počenjanjem. In kaj se je zgodilo ? Neki Hribarjev policaj jo vojaku komandiral, da naj zapusti dvorano. Vojak je tudi šel in izjavil, da avstrijski vojak ne more biti v tak strijski družbi. Vojak je celo zadevo tu«» predstojnikom naznanil. Vslcd tega je 28 maja komando v Ljubljani prepovedalo vsem t, j,^ (\m obisk ^narodnega domu". To je golafl Ali so prvaki veleizdajalci ali ne?! ,,.t ,, Iz Spodnje-Štaierskeira. "'• Volilci, ' . \- ' . . I se zapelji Ploj na Dunaju. Na zadnjem svojes, Napredna v Ptuju iztrgal je nemški poslance '>'.,,.l|n poroča nemu hofratu Ploju prav neusmiljeno ki^,-,..;i|;, z i obraza. Povedal je natanko, kilo .,,|j ,,,. ta prilizanjeni Ploj in kako nastopa t'vojih rokah na Dunaju. Poročilu g. Malika posneti j« zanimivega. Kakor znano, .se je Ploj {£,,„_ ,)a \MI mladosti delal povsod za V :! ,. ,i'. jbčinarjem način dobival nemške denarne podpore. L volilcem] ko je napravil svojo hitro karijero. t: |zjava. Ja seveda nakrat svoje odrešeniško srce« Slovence. Pri temu je pa le nekaj zanj, da ima namreč Ploj na Dunaju f čustva, druge misli in drugo prepričaiM doma pri svojih nesrečnih volilcih. Xa m železniškem vlaku se mož hitro spreimi; :e n;l,nll,,-. na svojih shodih je vneti zagovornik k:i:-j.(^ q£qqcq^ jim vse, prav vse obljubuje; seveda moL |r „aya( večinoma že dolgo nič ne verujejo. Na Ij., pa je Ploj takoj gladki hofratek, Hen|na IlotVat, ki ima edino eno željo, vbogati ,1 Občinske mamico vlado ... Ali dovolj tega! SvoB bila v državni zbornici na razpravi meHk ,„•.;_ ,|., ] postava,- ki je za kmete zelo važnega mM pomena. Takrat je bil nemški poslan?:.^,,;., tisti, ki je z ozimni na spodnješr |va „ valce predlagal nekatere spremembe v!^0],„•.,,„ ,lir načrta, zlasti spremembo S •"' (zviši ..,]rj 80"/„). Ploj jo moral vedeti, da so Malikor^j ;maj0 u logi za prebivalce ptujskega okraja vclikij,,,,,^,,! I mena. Vkljnb temu je ostal in se izjaiflKj,, tem koristnim predlogom ter za v!adiniameravajj p Hotel jo biti zopet enkrat, posl |UI , vladi, ki mu je dala tako lepi košžq Malik pa je obstal na svojem stališču val glasovanje, češ da hoče videti, kali nec iz planinskih dežel bode imel pq so vati proti njemu. In glejte, „kmetski Ploj ostane ter pravi: Jaz sem sicer' ninski poslanec, ali jaz nimam nobeneg! na temu, da se obvaruje gorske pol Oj ti blamirani hofrat Ploj! Kmalu povedala vlada sama, da je Drava ttt voda in da spada torej tudi v omenjeno' racijsko postavo. Hofrat Ploj torej „n1 nega interesa" zato, da bi se uredila za kmete koristni način. Ploju j ravno deveta briga... Isto spešno in škodljivo je bilo Plojevo začasa podpore za po suši prizadete p Ploj ni svoje dolžnosti stos| odvisen od vlade, čez to dejstvo ne Ploju navadne laži na shodih in v li Gospod hofrat, Vi bodete kmetom ei koristili. To bode takrat, ko izginite nega življenja in odložite svoj mandat v penzijo, gospod hofrat! Za kmete na spodnjem Štajerskei vendar v pretežni večini slovenske ni se zavzemajo najbolj nemški napredni Medtem ko se prvaški poslanci pre$ napise, pečate in septemberske klofute. nemški poslanci za gospodarsko zboljšai skega položaja. Na svojem zadnjem n. p. poslanec Malik v tem oziru sledetoj dal: Jaz sem za zdravo politiko srednjih Potrebno je vstvariti zdravo, močno Zato sem predlagal v državni zbornici, dovoli štajerskim kmetom dva miujonaj podporo, s katerim denarjem bi si kmetje mlado živino. Kajti grozna suša silila kmete, da so prodali svojo živino mesa bodejo vsled tega grozno "•iraskodčetrtku' predlog ni prišel na glasovanje, ker ji, državna zbornica preje zaključena. Ali otvoritvi zbornice bodem zopet predlagal jona podpore štajerskim kmetom. Bravo! vedni smo, kaj bodejo prvaški poslana oziru storili in je-li bodejo glasovali za predlog. Mislimo da ne, kajti slovenski imajo slovenskega kmeta le na — jeziki] Deželnozborske volitve so torej razpi se bodejo vršile po sledečem vsporedu:) razred voli dne 7. maja, eventuelna ožja ved ni m preslepi e pri v z nikal a. Cue. tni in »O ico); v jipnica. v Cm kr. K( , okr. v Lei tuju isej. ne 14. maja. Kmetske občine bodejo volile j, 22. in 27. maja; mesta in trgi dne maja in 2. junija; trgovska in obrtna niča (ine 24. maja; veleposestvo dne 29. — Kakor znano, vršile se bodejo to vo-i podlagi novo sklenjene volilne po-Volilci, pripravljajte se že zdaj in ne pu-l se zapeljavati od nasprotnikov! Napredna zmaga. Iz M a k o 1 j pri Poličanah nam poroča: Pri zadnjih občinskih volitvah i z lepo večino napredna stranka. 18->li prvaški klerikalci vodstvo te občine svojih rokah. Prevzeli so svoj čas občino brez »Iga. Zdaj.pa so zapustili precej stotakov dolga. la bode napredno gospodarstvo občini •jem v korist. Čast naprednim, pametim volilcem! Izjava. Jaz Joh. Vidgaj sem primoran, javno -t. g. župnika Roškarja v sv. Flori- pod Bočom, kateri mojo osebo okoli blati loje učence odgovarja, da se ni treba [meni iti rokodelstva učiti, češ da jih ne pu- ^m v cprkov hoditi, — kdo mu je to povedal?! je namreč nesramno obrekovanje. Kdor trdi, ! učencev v cerkev ne pustim ali pa slabo je navadni lažnik. G. župnik, spominjajte božjo zapoved. — Joh. Vidgaj, Rog. atina. Občinske volitve v spodnjem Gasteraju so vršile pretekli petek. Nasprotniki so napeli da bi prodrli. Ali vse je bilo zamanj, končno je vendar volitev z lepo zmago lnjakov končala. V 1. razredu bila sta iz- Kena dva naprednjaka; eden klerikalcev je (določen potom žreba. V II. razredu so zma- iklerikalci, v 111. razredu pa vsi naprednjaki, eri imajo tedaj večino v odboru. Naprednjaki [ponosni na svoj uspeh, prvaki pa kar skačejo 1 plujejo ogenj in žveplo od jeze. V prvi vrsti hiameravali prvaški klerikalci vreči g. Kossarja, kljub tema, da je to ekozinskoz poštenjak in mu no moro nikdo ničesar očitati. Samo to Bako ima v očeh črnuhov, da ne trobi v njih Zlasti je ruval in agitiral proti naprednja- kaplan Brozina. Mož je čisto pozabil, da Bnemu gospoda politika ne pristoja. Delal Ro, kakor da bi bilo od njegovega dela res odvisno. Celo po noči je romal okoli liki »irju ali nočnim pticam in prigovarjal vo- na svojo stran. Zato pa ni imel časa, da h konduktu svojega strica. Raje hujskati svojo krščansko dolžnost storiti, to je teh črnih gospodov. No kaplan Bozina in poda so vkljub temu pro- in občina je ostala v naprednih rokah. zavednim volilcem, ki se niso dali od ni- preslepiti ali zapeljati! i Žice pri Konjicah. Glede dopisa „Žiče pri v zadnji številki „Štajerca" javimo, mi nikakor ni doposljal dotičnega dopisa i uček iz Žic in so tudi nikjer ne na- vo ime pri podpisih. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. lic so letni in kram irski taiico (*)so živinski sejmi, sejmi pomenijo letne m živinske >;(* Dne 12. marca pri Sv. Juriju ob j. ž.**, Celje; v Sodnici**, okr. Maribor, pri Sv. na Dravskem polju**, okr. Ptuj. Dne i a t c a v Brežicah (svinjski sejem); v SI. Dne 15. marca v Arvežu (sejem v rcbnico); vZdolah**, okr. Brežice; v Tilmiču**, Lipnica. Dne 16. marca v Peklu*, okr. rica; v Ormožu (svinjski sejem); v oni*. Dne 17. marca v Središču** okr. v Oraureku**; v Imenem (sejem s ščeti- okr. Kozje: v Vitanju**, okr. Konjice; na okr. Gornjigrad; v Trbovljah**, okr. v Lemberga, okr. Šmarje pri Jelšah ; iju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); flr-otitku**, okr. Kozje. Dne 18. marca deti*; na Ptujski (Črni) gori*, okr. Ptuj; ga pri Ptuju (svinjski sejem); v Vidmu*, Irežico. Dne 19. marca na Svičini, okr. or. Dne 20. marca v Ljubnem**, okr. v Mrežicah (svinjski sejem); pri Sv. okr. Konjice; v Šmarju pri Jelšah*; iii pri Mariboru*; v Arvežu. Dne 22. rca pri Sv. Jerdeti*, okr. Laško; v Perno- !*•*, okr. Celje; v Rogatcu**; na Žigrtovem**, .:: v Lemberga**, okr. Šmarje pri Dne 23. marca v Ormožu (svinjski sejem). Dne 24. m a r c a v Mariboru* ; v Gradcu*; na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Št. IIju**, okr. Šoštanj. Fata morgana. Iz Možgane se nam poroča: Preteklo nedeljo dopoldne opazovali so tukajšni prebivalci neko čudno naravno prikazen. Videli so namreč nakrat prod seboj veliko trdnjavo s tolpi in šancami. Nakrat so prišli pionirji in pričeli graditi most. Na šancah se jim je delalo z zastavami signale. Bilo je videti okroglo 60 vojakov . . . Ljudstvo je gledalo to prikazen z velikim strahom in začudenjem. Nekateri po-gumnejši možje so šli bližje in potem je vse izginilo v megli. Kakor znano, se imenuje take zračne prikazni, ki so popolnoma naravne, „fata morgana" ali „aureola". Pripetijo se ali v puščavah v vročem pesku ali pa v megli. Velika izguba. Na kolodvoru v Mariboru izgubil je nem vinski trgovec denarnico z več tisoč kronomi.Peljal se je v Konjice in tam izgubo opazil. Denarja se še ni našlo. V Dravi utonil je delavec Anton Šošterič iz Polanc. V Slemenu se je hotel na lahkomiselni način čez Dravo peljati. Padel je v vodo iu gotovo utonil. Mrliča še niso našli. Kinematograf v Ptuju je vedno bolj priljubljen- Raz ven lepih navadnih programov predstavljal je te dni tudi slike iz groznega potresa v Messini. Slike so sitozinskoz lepe in čiste, tako da je veselje. Obisk kinematografa je pravi vžitek. Priporočamo podjetje prav toplo. Iz Koroškega. Napredni volil Ji. pozor! Z ozirom na bližajoče se deželnozborske volitve priredijo naprednjaki v nedeljo, dne 14. t. m. dva volilna shoda. Prvi teh shodov se vrši dopoldne ob 10. uri v gostilni Maurer v Spodnjem Ljublju (Unterloibl), drugi pa ob 3. uri popoldne v gostilni Ratz v K i r c h e n-thener. Na shodu se bode nemško in slovensko govorilo. Med drugimi govorniki pride tudi naš urednik Kari Linhart.. Na shod ima vsak pametni in mirni volilec pristop. Mi se ne bojimo tudi ne nasprotnikov in bi le želeli, da se i :i shoda kot pametni poslušalci udeleže. Motiti ali razbiti shoda seveda ne bodemo nikomur pustili. Zato stojimo dobro! Koroški naprednjaki! Možje in volilci! Udeležite se polnoštovilno shodov, da pokažete voljo pravih Korošcev! Napredni volilci pozor! Volilni boj za deželni zbor pričel se je že na celi črti. Nasprotniki delujejo z vsemi močmi. Oni se držijo gesla, da namen posvečuje sredstva in zato jim je vsakdo sredstvo dobro došlo. Glavni boj bijejo ti ljudje z navadno lažjo in grdim obrekovanjem. Mi jim na to polje ne bodemo sledili. Prepričani smo namreč, da je resnica vodnica našega ljudstva in da bode končna zmaga vendar tistega, kateri se drži resnice. Kaj hočejo pravzaprav naši prvaški nasprotniki? Zlasti dve stvari nam naprednjakom očitajo: da smo „brezverci"," „krivoverci", „antikristi", »protestanti", „liberalci" in bogve kaj še vse. Drugič pa vpijejo, da smo „nemčurji", da hočemo vse „ Slovence" kar žive požreti in čez noč „germanizirati" . . . Oboje je navadna prvaška laž. Mi sicer ne barantamo in ne kramljamo s svojo vero. Mi ne kažemo vere le na jeziku in ne obračamo oči hinavsko proti nebu, kadar nas dragi opazujejo. Mi tudi ne govorimo v naših listih in na naših shodih o veri. Kajti mi smo prepričanja, da je vera veliko preplemenita in presveta, da bi jo smeli vlačiti v vsakdanje boje. Mi smo prepričanja, da je vsakdo nasprotnik in omadeževatelj vere, kdor jo vlači v politično borbo in kdor jo izrablja v svoje namene. Zato smo tudi prepričanja, da je naša vera veliko boljša od one prvaških klerikalcev. Kar se pa tiče „nnmčnrstva", je to navadna psovka tistih kranjskih privandravcov, kateri mislijo, da boda njih žitje šlo v klasje, kadar uničijo stari, blagi mir na Koroškem. Prvaštvoje stranka sovraštva in nemira. Kdor to danes še ne vidi, ta je pač slep in gluh in temu -se ne da pomagati. Mi naprednjaki pa hočemo, da pride kmetsko ljudstvo brez političnih jerobov in hofmajstrov do veljave, mi hočemo, da poneha bratski boj med Korošci samimi, da bode živel i zanaprej nemški Korošec mirno ter v pokoju poleg soseda- Slovenca. Mi hočemo, da se na ta način omogoči gospodarski razvoj in gospodarski prospeh koroške dežele. Kar je pravih mož, v katerihžilah še teče koroška kri, ti bodejo šli z nami in volili naše kandidate. Polo-vičarjiintercijali tega ali onega spola bodejo sledili seveda vedno črnemu kozlu, pa če jih ta makari tudi v vodo pelje. Ali marsikateremu se bodejo dale še oči odpreti. Zato na delo, napredni kmetje, na delo za vaš blagor! Napredni kandidati za deželni zbor v splošnem (IV.) razredu so : — Za 1. volilni okraj, ki obsega mesto Celovec in sodnijske okraje okolica Celovec, Velikovec, Eberndorf, Plajburg ter Žel. Kaplja : Dr. Gustav vitez p 1. Metnitz v Celovcu. Za 3. volilni okraj, obsegajoč sodnijske okraje Beljak, Paternijon, Trbiž, Arnoldstein, Rožek in Borovlje : Peter Brugger, direktor v Beljaku. Napredni kmetje! Ne pustite se s prazno besedo zaslepiti, češ da sta ta dva kandidata „Nemca" in da jih vsled tega ne smete voliti. Nemca sta naša kandidata, ali poštena, napredua Nemca, ki nista odvisna ne od prvaških farjev, ne od kranjskih dohtorjev. Zato vsi na delo za ta dva kandidata! Podljllbel, 2. marca 1909. Volilna krma. Na toliko snega kakor te dni in v tem časa se še najstarejši ljudje ne morejo spomniti, pa tudi tega ne, da bi se kdaj kak „žegnan" gospod z senom barantali, kakor sedaj naš gospod pro-vizor Arnuš. Naročili so ga kar cel vagon za svoje ovčice. Kakor se čuje so se pa te glasovne živalice (Wahl-Vieherl) tega futra naglo prejedle in zdaj letajo vse nadete in napihnjene okrog, zmerjajo črez fajmoštra in mrvo, ter hočejo, naj jo Arnuš sam poje, ker je predraga. To bi se ma šikalo! Rešil bi se ja lahko te naloge, saj ima dosti široke usta in precej velik prebiravnik. Tik visoke cene pa so ti gospodje dobrih in dragih jedil navajeni, kajti posel nese. Če bode vse tako, kakor jo bilo to volilno seno je veliko modrejši da gremo mi kmeti napredne može volit, ki živijo z Nemci v miru in dosežejo za nas revne posestnike res podpore in sicer v vsaki stiki ne samo pred volitvo. Drugi napredni kmetje so dobili lepo seno po 5 kron, dobre otrobe po 10 kron in slamo po 4 krone 100 kil znižane cene, nam fajmoštrovim prijateljem hočejo seno po 10 kron utakniti, čeravno na trgu samo 9 kron stane. Morda si je hotel Arnuš zraven še kaj dobička pridobiti, povrh pa še štimce! Kmeti ne verujte tem pribandranim zvitim popom, ampak volite nevstrašljivo domačine in skušene, zveste može našega stanu v deželni zbor! To bode v korist celega okraja. Ta-črni ja sami v „Miru" tožijo, da jim njih poslanci ne morejo kaj doseči in pomagati. Zakaj pa sodijo potem v zboru? Da dobijo plačila, kaj ne! Nas kmete pa hočejo kot živino peljati k volitvi, držeč malo dragega sena kot lek pred nami. Vendar med nami je malo bratov Adamovega osla in volili bodemo tiste, ki so nam prijetni in za nas delajo, ne pa muzijo, kakor črno-sukneži. Podgorski kmet. Kaplja v Rožu. Piše se nam: Ljubi „Šta-jerc"! Ti si pa s Tvojim poročilom iz Roža v centrum zadel. Tako flisek „Štajerca" pri nas že'dolgo niso brali. Od ene do druge roke ban-dra in tako mrljivo letajo po njega, kakor menda, brunmaherji po tisto vino, ki so ga v farovškem hlevu en sodček našli in izpili. No kdor ima pa da! Pevcarjov Honzi so se spet na hudo zjerali, dako da so jih Helfarjov Stefi troštat prihiteli. Nad Zajcovo prevzetnostjo sta se obadva jokala, kakor profet nad Jeruzalemom in Pev-carjev Honzi je rokov, da je pri Zecu ena „zndla". Tisto pa ni povodov, al je od tih mav zudla, ko je en jipan tehant tolikokrat tam za mizo „havžingo črezdajal" in se tepov, bol od takrat ven, ko je flori Honzija pri vesniji ošvr-kov. Ni še minulo dolgo časa, ko je se izrazil nek mož iz Galicije, da pri hališčem mostu še zdaj neka nesrečna žena plenice pere in se v Dravo joka. Honzi ali jo koj poznaš? Te dni je obiskoval našega gospoda tudi ta tolsti Skoči-dolski fajmošter. Žal da ni bilo nam mogoče izvedeti jeli sta 36 posvetovala z gospodom dekanom o volitvah bol sta probala vince, bol pa — G — je prišel G. kaj pumpat. Žiher bi mu dali dekan kake kronice, saj jih pri občinskih in šolskih dokladah prišparajo, ktere še nikdar niso plačali. Kdaj se bo vendar že enkrat ura dala popravit in kdaj bojo nove orgle zapele? Pobiralo se je že dosti in od vseh krajo v denarja, pa vendar jih je premalo. R. Porotno sodišče v Celovcu. Zakonska Mayer in njih sin so zažgala svojo hišo, da bi prišla na ta način do lepe zavarovalnine. Žena Magdalena je bila oproščena, mož in sin pa sta dobila vsak dve leti težke ječe z enim postom vsak mesec. — 12 krat predkaznovana šivilja Marija Schepul se je imela zagovarjati zaradi raznih tatvin. Obsojena je bila ta 52 letna tatica na 5 let težke ječe. — Leta 1885 rojeni hlapec Matija Hofer je v Triblu na novega leta dan posestnika Sonnleitnerja od zadaj napadel in. mu oropal 100 K. Sedel bode 6 mesecev v težki ječi. Smrtni padec. V Labudu je padel delavec Jožef Tschurko iz železniškega mosta v potok in bil takoj mrtev. Gospodarske. Kako naj se ravna z oralom? Da ho oralo vedno enako in dobro delalo in da se ne bo po nepotrebnem zgubljala vprežna moč t. j. da ne vleče živina po nepotrebnem, skrbi naj vsak kmetovalec, da bodeta lemež in črtalo ostra. Ako je zemlja taka, da postane Wm««<« k^tftdm'top,'!drli- K). Več Jupoveztt Regie v B:edu, ves Mlin, Kranjsko Kupim vsak dan: Mastne poularde............ „ kokoši za peči......... r kokoši za župo........ Suhe jedilne gobe.......... Kizol (Wachtelbohncn)......... Beli fižol (Weissbohnen)........ Pisani fižol (Huntbohnen)........ Pšenica ................ Rž.................. Ajda................. Lepa jaboljka............-. Barvana jaboljka............ Zajce, lesice, dihurje, sve vrsti kož plačam po najvišji ceni. Če- u e (Steckzwiebei). Pri meni se dobi vse vrste de'eljneo , repnega travniikega in pesiega .semena, garant-rano. pristno, plomb. Vse po nizki ceni. Za mnogobrojni obisk prosi Oskar Moses, trgovec Ptuj Draajisae 6, p> eg usnjarske trpviae gospa Pirieh. Filijalka Ragozn ca št 21. 141 . kg. K 8-00-2-40 • par a 3.40—4 — • kg- , 1-30—1-80 1-20-2 — kg. vinar ev 26—28 H 17-18 14-16 23-24 17—19 16—18 08-10 n n 10-14 Neka osemnajstletna deklica 127 iz dobre hiše, govori samo slovensko, želi službe najraje v mestu. Naslov: P. B . Ponigl štev. 122. Oglar (Kohlenbrenner) ob enem popravljam žagne liste, ručne in vodne. Iščem trajno službo. Naslov: Marku« Canin, Cellulosefabrik, Dhvar. Boznija. 126 v. Pridni mlajši .v 119 mlinarski pomočnik (Wachtiung) se takoj sprejme pri g. Juhami Bohui. umetni in valčni mlin, Fram (Frauheim). B^T* Za Velikonoč priporočam ljubke štofe za obleke perilo za mizo in postelj, zidane robce kakor tudi vso drugo rezano blago. Adolf Wesniak, Maribor, Drau-gasse. 112 Učenec 18f ix dobro hiše se sprejme v pekariji g. Filip Gaode juStanj. 0 Znano dobro % se kupuje dobro perilo in obleko za moške, ženske in otroke pri g. Adolf Wessiak, Maribor, Draugassc in Domgasse. 113 II llfflll Okrogla deblja 118 od jesena, oreha, javorja in bukve nakupi v vsaki množini mestna nprava v Ptnju. Prve vrste 153 £ seno in otava @ je oddati, tlL vagona. Več se izve v Makov) jah p. Poličanah pri g. And. Jurschitscu. Proda se hiša S enim stanovanjem, vežo in kuhinjo, lepa klet, hlev za tri govedi, svinjski hlevi, skedenj, zraven hiše vrt z brajdami in en četrt orala njive, pri lepi cesti v bližini Pragerskcga. Primerno za rokodelca ali za železničarja. Proda se lastnoročno za 3100 Kron. V občini spodnja PoUkava hiš. Št. 72. Lepo ležeče posestvo in mlin, obdano z sadnim drevjem, rodovitnimi njivami in travniki se brez ali pa s fantaro po ceni proda. Mlatilni stroj na vodo. Več se Sivo pri lastniku 8t. 26. na Jamnici pri Št. Danijelu, Koroško. 144 Priden in trezen konjski hlapca se takoj sprejme pri dobri plači pri g. Josef Presker, trgovec, Zreče pri Konjicah. 148 m ^Loterijskemštevilke.? tft Najboljšem. Gradec, dne G. marca: Trat, dne 27. februarja: 75, 39, 29, 8, 15. 29, 55, 6, 67, 16. Kdor hoče na naše inzerate odgovor, naj priloži vprašalnemu pismu retur-marko. Brez marke ne pošiljamo odgovora. "3& Jos. Kasimir trgovina s špecerijo, barvami in z mešanim blagom nasproti W. Sirk's Mfl. in filijalka nasproti rainoritske cerkve H=y.PTUJIJE=- priporoča svojo bogato zalogo najfinejše surove in žgane kave, ruski čaj, kognak, rum, slivovka, najfinejše kandite, župne kocke, mineralne vode, najfinejše namizno olje, bučno olje, jesihova esenca in za izdelovanje žganja itd. Semena za vrt, polje in travnik, stelja iz šote, najboljša stelja, klajno apno, Lukulus, najboljša svinjska krma. 85 Razglas. Vzajemno posojilno-blagajniško društvo v Slov. Bistrici reg. zadruga z neomejeno zavezo CWechselseitiger crschussverein) naznanja, da se vrši njegov fl#" občni zbor ~iig na nedeljo, 21. Marca 1909, dopoldne ob 10. uri v društveni pisarni. Ravnateljstvo: G. Jagoditsch m. p. Slov. Bistrica, 4. marca 1909. 1*2 Kmetovalci zbirajte skrbno in zažg se zdaj na sadnem drevju nahaja, ker v nje« mlade gosenice, katere bodo spomladi vse dlfl Kak hitro bo spomlad nastopila, bodO| tudi enaki sovražniki v vinogradih in na 1 lanske suše se je ta mrčes jako zaplodila. Tudi na gozdnih drevesih kakor n. pr.L se polno goseniČn:h gnjezd nahaja, ker so j; ': . •*, že zaplele, da so si življenje ohranile čez jinWiia»i Skrbni gospodarji bodo že :daj mislili čevanje teh škodljivcev, da jim ne bodo spot^^ škode napravili na drevju, kakor lansko leto.1 Ne samo sadno drevje so gosenice vbj tudi zelje, repo i. t. d. Ti nasledki so pri kmetovalcih «rt ljudstvo o pokončevanju teh škodljivih podučeno. Zategadelj se že zdaj kmetovalci na I gosenične gnjezde iz dreves skrbno pobinj in to tak dolgo, da bo drevje popolnoma > Gospodi občinski predstojniki, katerih] v smislu postave z dne 10/12. 1868 dež. radi pokončevanja gosenic skrbeti, bodo fl posestnikom, kateri bi se protivili to stofl § 54 občinskega reda z kaznijoj postop^B takšni posestniki v denarju ali pa z zaporooH C. k. žendarmerija bo to odredbo st\ , zorovala. Kmetovalci vzemite si k srcu ta bla« napravite boj proti tem mrčesom, storite «M in premislite, ako se ta škodljivec sadja B rastlin ugonobi, tak bo kmetovalec v tem m OVwq . -.nMk'i zdaj H Okrajni odbor v Ptuji dne 12. marca ■ 1 artija r K [-9C 169 Oriif Oznanil«; Poljedelsko ministerstvo je podelilo PtujiH ju 5 strojev (Rebbolzverkleinerungsmaschinen)B lago, kateri bodo ttsje zrezali in potem zmeti^H En stroj z ročno močjo (Handbetrieb) ■ vil pri občinskem uradu sv. Barbara v HakM pri sv. Lovrenci s!, gor. tretji pri Naceto^M Stopercih, četrti stroj z močjo z nagonom (KdB pri Jožefu Turg v Tržcah in peti stroj ravnoB postavil v mestni plinarni (Gaswerk) v PtujaM Ljudstvo katero ima takšno trsje sefl te koristne stroje da bi vsled letošnjega pfl krme in slame tistih se poslužilo, ker t. <.' trsje, katero je enoletno celo na dn zmečkali, kar bo imenitna klaja za živino. 1 Izkušeni izvedenci izrečejo, da ima 10 klaje toliko v sebi, kakor 60 kg najboljšega! Okrajni odbor v Ptuju dne 10. marcaj 160 SINGER „66" najnovejša in najpopolnejša šivalna mašina. dobite tfl naših žic Singer Co. akc. dr. za PTUJ, Hauptplatz 1. Mr* Vzemite prijazno na znanje! Vse od drugih pod imenom „Singer" poBi| so narejene po enemu naših starejših zisti staja daleč za našimi novejšimi zistemi ši in to v konstrukciji, trajnosti in zmoj V torek 16. t. se bode vršil Peklu pri Polj ca 147 Deteljo veliki živinski ki gre zelo dobro, zmožna eksistence, se v nekem krajo spodnje Štajerske, kjer je veliko lesne industrije, zaradi nakupa velike posesti pod zelo ugodnimi pogoji proda. Več pove g. Alois Kossar, trgovec, Mislinje (Missling) us 3 do 4 vagone, prešana, odda po ceni od postaje Treibach na Koroškem g Gustav Holbling. veleposestnik, Stiegerhof p. Brnca (Fiirnitz). Vili podobno zidana, lepa 146 gostilniška realiteta z i z t o č o m zganja, prodajalno deželnih produktov, tobačno t r a fi k o, fiakerijo, 10 minut od kopelji Dobrna (Ncuhaus), lepa lega brez prahu, zelo primerno za penzijonista, SO oralov zemlje, od tega 20 oralov krasnega gozda, sadonosnik, se proda zaradi družinskih razmer po ceni in sicer brez inventarja ali pa znjim. Vec še izve pri g. Franz Marinschek, Celje, Hauptplatz 3. da bode zadosti kupcev prišlo, skrb: Živinski lastniki, kateri ta dan živino postavijo, so „štandgelda" prosti; za vsako goved 'A litra dobrega do: zastonj. Občina Pekelj, marca 1909; Gosi "kom. z prav dobro varne v večjem | promet, se izprosi Naslov pove lH lista. 7 — Ii Dunaja nazaj d o šla velika konkurzna masa, torej v položaju, po neslednih cenah blago oddajati dokler zaloga trpi; naročuje naj se 1 hitro zakar prosi podpisana firma, ker taka prilika pride le redkokedaj; kar ne dopade, se vzame nazaj. \ partija preprog i?, čipk 100 cm. Široki, preje 1 K, zdaj 44 h, I Se bolje, preje K HO zdaj 65 ti pr. met. \ partija pravi Jruk % zidanim svitom, preje 90 h, zdaj 50 h }'■ ""'■ (partija »ospodarskili predpasnikov, zelo široki, preje K 130, [ tbjMh. l partija gospodarskih obrisalnikov (Ilandtucli). preje 60 h, zdaj |. £5 h po met. ^ partija lepili gladkih volnjcnih štofov vseh barv, preje K 270, | kUJ K 1-20 jo met. ^ partija tirolikoga platna, preje 65 h, zdaj -H h po met., še J lolisc 52 h. fiionaitov gotovih rjuh brez šivanja, zarobljeni, preje K 2'90, ui zdaj K 1'90 po komadu. komrlov Se boljših grob niti, preje K 320, zdaj K 2-20 p. k. i partija okstord za srajce, preje 70 h, zdaj 45 h, čisto težke ' preje 90 h, zdaj CO h. | partija poletnih llanclov zelo rabljivi za perilo preje 70 h, I idaj 48 h. i partija črnili ionskih nogavic, prejo !I0 h. zdaj 45 h. nskih srajc s stikanim zatlom preje K 2'70, zdaj K T35. ■ partija Irpihov dolgih, preje K 1-10, zdaj 60 h. L pirtija pisanih preprog Z stranski, 1 draperija, preje K 6'—, ! shj K 2-80. tt kon. krasnih šosov. črno, plavo, sivo, rujavo,,,Er.ejc,,&.10"fm, zdaj K 5o0. D Ion. pomladnih bluz temno ali svitlo. preje K 4*50, zdaj K 2'30. ■ partija moških gradl-spodnjih hlač. belih ali barvanib, preje f Ii 1-90, zdaj K 110. Ipartija moških štrapac-zgornih hlač, preje K 596, zdaj K 390. (partija komplet velikih moških lovskih srajc dvojna prša i preje K 190, zdaj 93 h. a partija moških turistovskih srajc, preje K 2'90, zdaj K 1-70. p partija domačih čevelj podplati iz špage, preje K 1'70; zdaj 90 h. a partija gospodskili športnih kap, preje K 1*30, zdaj 70 h. T m bananin pisanih tkalskih cajgov cela Sirokost za tuhent, peje K 130, zdaj 90 h. platna za predpasnike zelo trajno, pravo-barvano, i h, zdaj 65 h p. met. J ton. buret-garnilur 2 odeji za postelj 1 za mizo, skupaj preje . zdaj K 9--. ■ partija lepili drukov za otroške obleke, preje- 90 h. zdaj 50 h, L 1 m velikost 10 h več. ,. partija voljna za šlrikati v štrenah, pr,eje 60 h, zdaj -tO h. ':iih vreč (Rucksack*, preje K IV20, zdaj K 1'95. ,tt«likih klopčev voljne za strikati vse barve, preje 20 h, zdaj 10 h. i tuato« belih robcev barvani, atlas-rob, preje K 1 90, zdaj [. i 1- p. ',', tuc. •vanih, preje K 210, zdaj K 110 p. '/. tuc. ija gotovih namiznih prtov, komplet velikih, preje K 2*60, laj K 1 •:-!". jib teh čudežno nizkih cen dobi vsak kupec, ki vzame čez 10 i praktično lepo doklado zastonj in se prosi za natančni naslov. Tudi zanaprej prodajalce je to lepa prilika. 151 Nakupna hiša ^,zur Siidbahn'S Gradec, Annenstrasse 68/8. podobna, 8 let davka prosta, 'U. ure od Mara zunaj mesta, ;1 velike sobe, ena (Sparherd) iija, 2 veliki volbani kleti, studenec z dobro \>, gospod, poslopje, 1 soba in kuhinja perilna svinjska kuhinja, 3 svinjski in za dve kravi ivi. 2 uti za drve, uta za štrajo, lepa njiva jelik vrt in lepo dvorišče. Cena ,14.00(1 K. Kje, pove upravništvo tega lista. Za 1. aprila se išče eden oženjeni majer e eden oženjeni viničar silci se lahko v nedSjo 14. marca popoldne ■dstavijo pri g. Eugen Pilz, graščak Pesnica pri Mariboru. 154 z malo ekonomijo in kovačnico v trgu Vuzenice (Saldenhofen). = Konji .- toni. z vozmi, šlitami itd. vred proda po ceni F. Cleinscich, Twimberg na Koroškem. 107 Kmetijska družba vPtUJU Štiri tedne na poiskušnjo (Landwirtschaftlicher Verein in Pettau) proda: 130 Koreiiiusk-e trte 20.000 komadov Portalis in Monticola, Rezne trte 25.000 komadov Riparia in Monticola (druge vrste). Cene po dogovoru. Vpraša se pri namestniku načelnika Ignaz Rossmann, Ptuj. Posestvo za prodati. Lepo ter v prav dobrem stanu obstoječe posestvo 10 minut od Rogaške Slatine z dobrim gospodarskim poslopjem, lep vinograd, njive, travnik in sadonosnik, vse v prav dobrem stanu, cena 7000 K. Več pove upravništvo tega lista pod štev. 200. 135 Koračnica vTiajem 10 minut hoda od farne cerkve tik okrajne ceste je dobro idoča kovačija takoj. aH pa do 1. marca ali 1. aprila t. 1. za prevze;i. Najemna pogodba je za toliko ugodnejša, ker se najemnina lahko skuvaskim delom za gospodarja odsluži. Pri kovačniei je zadostno stanovanje, svinjski hiev za dvoje ali troje svinj, prostorni vrt la zelenjavo in okoli kovačnice pica in pasa za svinje. Kovačni obrtni list (Envcrbschcin) mora imeti kovač sam in tudi tozadevno orodje, na razpolago je samo naklo (Ambos) in meh cilindar; sprejme se tudi kovač samec (ledičen) kateri se misli oženiti, ker je za ože-njenega vse pripravno ima taki prednost. Miroljubnost in dobrotnest se zajamči in se pričakuje od naslopivžega, da je dober kovač, trezen, in miroljuben značaj; ker so tudi ludje tukaj dobri, in ofcrt skoraj bolj brez konkurenta in kovačnica obstoji že nad 32 let na kateri si je že več kteri kovač opomogel. Dobi se tudi kaj lehko njiv za odslužit. Reflcktanti kovači poizvejo več pri lastniku Jakobu Roškerju posestniku v Jareninskemdolu, pošta Jarenina via Egidi-Tunnel. 115 (karbolinej za sadno drevje, ki se takoj v vodi raztopi) izkazalo se je imenitno v zimski dobi 190711908. 1'rospekti, atesti in vzorci brez troškov. =— Tovarna karbolineja R. AYENARIDS Amstetten, Nižjeavstrijsko. Prodaja se pri: V. Leposcha, Ptuj. V. Schulfink, Ptuj. na vodni tek in parnik, 2 nadstropja, visoka hiša iz 5 lepimi izbami* jako veliko stranska poslopja na dolnim štajerskem za 90.000 K, plačila jako ugojena. Vpraša se pri g. Fr. Koreit v Mariboru, Kasernplatz št. 7. 94 Predlo prosite za osebno, hipotekarno ali realno O pOJ zahtevajte brezplačni prospekt Meller L. Egyed, Budapest XI. Lonyai-utca 7. — Telefon interurban 46—31. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinawke hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz- žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. in ogled razpošiljam .svoja kolesa (bicikle) proti povzetju. Deli koles čudovito ceno in dobro. Cenik s slikami franko! ' Franz DUŠEK, tovarna koles, Opočno Nr. 103 » d Stastsbnhn. Bohoten. 4* Pooblaščen in zaprisežen civilni geometer v MARIBORU, Tegetthoffova cesta 44 se priporoča za vsa dela, ki spadajo v stroko merjenja zemljišč kakur so: delitve zemljišč, omejitve, določitve mej. združitev zemljišč, zravnjanje zemljišč, meritev zemljišč za železnice, ceste, mostove. Zmeri tudi manjša' po>-e&tv.ay kakor cele občine, lovska okolišča, dela načrte sr v;. > drugih pred- > «t Jaz Ana Csillag! z mojimi 185 cm dolgimi velikanskimi Lordey-las-iii i dobila sem jih po 14 mesečni rabi po meni iznajdene moje pomade. Le-ta je edino sredstvo proti izpadanju las, za pospeševanje rasti istih, za ukrepeanje krnic plošče, in kot tako priznano; Ona pospešuje pri Riisp>utih polno, krepko rast brade in dujc že po kratki rabi ravno tako lasem na gla* i kakor bradi naravni svit in polnost ter jih obvari pred prehitrim osivljenju do najvišje starosti. Ysakdo si lahko do visoke starosti po rabi od gospe Ane Csillag »ame iznajdene pomade za rast 1-s svoje lase polne in dolge ohrani. Nobeno dru -go sredstvo ne obsega toliko lasne redilne snovi kakor C*ill»£ pouada, ki si je pridobila z vso pravico svetovno ime, kajti dame in gospodje dosežejo že po rabi pivejr,a piskerca najboljši u-p-h, ker po neha izpadanje las že čez nekaj dni popolnoma in se prikaže nova rast las. Ta uspeh dokazujejo tisočera priznanja, kajti le resnica krona u^peh. 3 Cen&'pFskerca12 K, 4 K, B K'in10 K! Poštna razpoSiljatev vsak dan pri napre1 pLvilu ali po poštnem povzetju celega sveta iz fabrike Ana Csillag, Dunaj I, Graben št. 14 kamor so poslati vsa naročila. Lancaster od K 26 —, flobert-puške od K 8-58, pištole od K 2, samokresi od 5—. Popravljanj« po ceni. Cenik s slikami franko. F. Dušek, Opočno št. 104 a. d. Staatslialiii, Bohmen. Zelo dobra ®*~ trgovina Z mešanim blagom v nekem fabriškem kraja na Kranjskem se proda. Ponudbe pod t)R. M." na upravo tega lista. 13a P AGLIANO-SIRTJP. VpftM v »fidelne italijanske In avstrijske parmakopeje. Premiiran na farmaeenti&u razstavi 1894, na hig. razstavi 1900 in na mednarodni razstavi t Milanu 1906 z zlat« medajlo najuspefincjfic sredstvo za čiščenje krvi prof. ERNESTO PAGLIAN0, NE APEL legitimirani izdelovalec od njegovega strica pok. prof. Pagliano iz-najdenega in po njegovem trlglnalnem recepta vestno narejenega preparata. Postavno priznan glasom odločbe najvišjega sodnega ; dvora (Benetke 1903) in od sanitetne naJoblasti. V steklenicah, skatljlcan (praVuj in komprmlranih tabletah (pilne). Zahtevajle edino fabriSko znamko edino pristnega i prof. ERNESTO PAGLIANO, NEAPEL Calata S. Maroo 4. Se dobi v M Real-Apsttekt Socrate Braechettl-Ala (julni Tirol). Gostilna (Einkehrgasthof) Elefant daje 's tem potom na znanje, da se jo hleve v najboljše stanje uredilo in si usoja, slavno občinstvo ptujskega okraja na to opozarjati. Pristojbina za hleve najcenejša. 125 Prodaja naturnih vin 1908 1. terrano krepko rdečo vino.......... K 28 — 1908 „ vino »Schiller", zrelo za točenje........ „ 32— 1908 „ belo namizno vino Silvaitec-ribola....... „ 36*— 1908 » namizno vino rizling . . . . •......... „ 40-— stara, fina namizna vina po............. „ 48 — 1908 1. Lissa rdeče, medicinalno, krvno vino..... „ 56*— pri 100 litrih proda iz vinske kleti v poslopju velike Sparkase Otto KUSTER, Celje. 73 V ptujskem »testnem soparnem kopališču se dobijo odsihjna) kopele 8 hiaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik Ob Vjll uri predpold.id za 60 vin.: (30 kraj- I . - :ev ) Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstalt). Pozor, gospodje in gospodične! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajii najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju — KAITLOR št. 2. Povzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja pra-haj in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zalivalnic in priznanje. Stane poštnine prosto na vsako poŠto lonček 3 K 60, 2 lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom PETER JURIŠIČ trgovina zmešanim blagom in zaloga sn £%btni/eč v J&meriJcO yfateri JLoiifo d&bns. po ceni in xusnesljivo-potovali riti/se oi'rnyo v ^/'ubl/dni Z/Giloduors/eo u/ice£&. 'Xša/tourslnit!/'cy