RIMORSKI dnevnik 13 m81 lzhaia,i v Trstu DrpriK1^13 1945' njegov «'os«: OdTSe0^" snea Pternb,a 1944 se je tjsskaa| Gnuf “Doberdob., v ši odU18n Gorenii Trebu-d0 1 J,8'. sePtembra 1944 »Slovel13 1945 v ti^arni p?i Idrii )art“ 90(1 Voiskinn pa v ni’ di 8' maia 1945 kjer je SSb0)enem Trstu, teedinlt^: primorskj TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 156 (13.094) Trst, četrtek, 21. julija 1988 'Čerqj prva seja skupščine Furlanije-Julijske krajine Demokristjan Bruno Longo predsednik deželnega sveta ^podpredsednika sta bila izvoljena Saro (PSI) in Barbinova (KPI) SANDOR TENCE IK Bruno Longo TRST — Demokristjan Bruno Longo je bil včeraj dopoldne izvoljen za predsednika deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine. Nova podpredsednika sta socialist Ferruccio Saro in komunistka Augusta De Piero Barbina. Izvolitev predsednika je sad sporazuma med demokristjani in socialisti, ki torej že snujejo oblikovanje novega deželnega odbora. Konkretna pogajanja se bodo začela že ta teden, čeprav ni še jasno, ali bodo k morebitnemu dvostranskemu dogovoru, ki je vsekakor na vidiku, pristopile tudi laične stranke in Slovenska skupnost, ki so v pretekli mandatni dobi podpirale Bia-suttijevo deželno vlado. Longo, ki je deželni tajnik KD, je bil izvoljen s široko večino glasov. Zanj so poleg svetovalcev KD in PSI glasovali tudi zastopniki SSk, PLI, PRI, PSDI, Furlanskega gibanja in zeleni Vivian. Pomenljivo je dejstvo, da je bil za podpredsednika izvoljen deželni sekretar PSI Ferruccio Saro, kar pomeni, da sta se največji deželni stranki politično angažirali na najvišji ravni. Longo in Saro bosta odstopila takoj po sklenitvi sporazuma za izvolitev nove deželne uprave. Če ne bo prišlo do nepričakovanih zapletov, bo za predsednika Dežele potrjen demokristjan Biasutti, za podpredsednika pa socialist Carbone. Novoizvoljeni predsednik deželnega sveta Bruno Longo je star 53 let in je po rodu iz Rima. Živi v Tržiču, kjer je tudi začel svojo politično kariero. Bil je občinski svetovalec v Tržiču in pokrajinski svetovalec v Gorici. V deželni svet je bil prvič izvoljen pred petimi leti. Podpredsednika Saro in Barbinova sta doma iz Vidma ter sta bila prvič izvoljena v deželno skupščino leta 1983. V tajništvo skupščine so bili izvoljeni Cecovini (LpT), Coiro (MSI), Vampa (PSI) in Maria Santa Piccoli (KD). Na včerajšnji umestitveni seji praktično ni bilo razprave. Formalni zaprisegi (nekateri svetovalci so prisegli tudi v slovenščini) so takoj sledile volitve podpredsednika in članov predsedstva. V debati se je oglasil edinole demoproletarec Cavallo, ki je napovedal, da bo pri vseh glasovanjih oddal belo glasovnico. NA 3. STRANI Tajnik OZN De Cuellar o zalivski vojni Dejansko premirje se bo začelo že čez teden dni NEW YORK — Generalni tajnik OZN Perez De Cuellar je včeraj izjavil, da bi se dejansko prenehanje ognja med Iranom in Irakom lahko začelo že čez teden dni. Povedal je tudi, da bo v Zaliv vsak čas poslal posebno komisijo, ki bo preverila možnosti in pogoje za trajno premirje. Gornje je De Cuellar izjavil kmalu potem, ko mu je iraški zunanji minister Tarik Aziz poslal pismo s predlogi o vsebini in poteku mirovnih pogovorov. Aziz je poudaril, da je Irak sprejel odločitev Irana z dobršno mero previdnosti. Šef iraške diplomacije zato predlaga, da bi se na sedežu OZN čimprej srečali pooblaščeni predstavniki obeh držav, prvemu srečanju pa naj bi v Bagdadu sledilo drugo, to pot pod pokroviteljstvom generalnega tajnika OZN ali njegovega namestnika. Glede vojnih jetnikov predlaga Aziz, dabi se morala tako Iran kot Irak dosledno držati navodil ženevske konvencije iz leta_1949. Tudi glede proste plovbe po Šat-el-Arabu je Aziz zaprosil za diplomatsko pomoč De Cuellarja. OZN pa mora zagotoviti varno plovbo iraškim ladjam tudi preko Hormuških vrat. Sicer pa se mora Iran strogo držati vsebine resolucije in jo v največji možni meri tudi izvajati. V zvezi s prisotnostjo italijanske vojne mornarice v Zalivu pa je obrambni minister Zanone včeraj napo- vedal, da se bodo nekatere vojne ladje kmalu vrnile v domovino. Obrambno ministrstvo že izdeluje načrt, ki predvideva tudi zmanjšano število italijanskih vojakov v Zalivu. Dve fregati, ki sta na poti proti Zalivu, pa bosta le zamenjali enote vojne mornarice, ki se nahajajo v zalivskih vodah. Italijanska mornarica je tamkaj prisotna samo zaradi večje varnosti pomorskega trgovskega prometa. V času, ko v svetu vlada veliko pričakovanje za razplet položaja v Zalivu, pa ostaja še vedno odprto vprašanje ameriških talcev. Ugledni ameriški časopis Washington Post poroča, da se spor med Iranom in Irakom zaključuje tako rekoč brez zmagovalca in brez poraženca: Iran ohranja svojo ozemeljsko celovitost, Irak pa je dosegel prvotni cilj, in sicer ta, da je preprečil širjenje šiitskega integraliz-ma. To pa je postavilo v nevarnost — nadaljuje Washington Post — dve kategoriji ameriških državljanov. Mornarje, ki nadzorujejo Zaliv, in talce, ki so še zmeraj v rokah šiitskih skrajnežev v Libanonu. Njihova čimprejšnja osvoboditev bo edina lahko pripomogla k normalizaciji diplomatskih odnosov med Iranom in ZDA. Sprejetje mirovne resolucije s strani Irana pa ameriški tisk ocenjuje rekoč, da mu je botrovala tudi visoka diplomacija obeh velesil, ki sta sicer podpirali Irak, ob tem pa nista popolnoma prekinili zvez z Iranom. ^at‘adi posegov delegatov preložili zaključek CK KPI Nadaljuje se razprava 0 Occhettovem poročilu n°Vt^ Centralni komite KPI je po-rekto? ^re^ožil imenovanje novega di-tudj Jf dnevnika LUnita in obenem Vornot,n°^° Partiiskega vrha. To zgo-preverPr4Fa' da se nadaljuje notranje ha ra ]anie, ki se delno navezuje tudi ParlanPrav° v komunističnem »malem še daiileritu<<- Dela se bodo nadaljevala ki i-,! es- Zaradi visokega števila oseb, lahk0 Posegle v razpravo, pa bi cel0 j^V^ehettov odgovor preložili Poučna »zastavnina« ni majhna: Poviti , ovredn°titi partijo in jo ob-Nič - tako, da bo v skladu s časom! izrazu senator Onorato je zahteval zhanjp Vceraišnjega zasedanje, da bi bila javnost se-deipT n? * glasovanjem članov komisije, vendar so Ce g0 ristjani tej zahtevi nasprotovali, češ da pravi-PUbiic.ja9ovora ne sme pogojevati nobena oblika ?avZern i e' meni, da se bo še naprej korektno .^___^^ala za razčiščenje tega primera. KZE je prepovedala kopanje v pasu petnajstih kilometrov Napetost v Massi po nesreči v Farmoplantu MASSA — Strah in bes, ki sta spremljala pričetek tedna v Massi Carrari, kjer je v nedeljo eksplodiral rezervoar, v katerem so hranili pesticid rogor, sta še prisotna v prebivalstvu, ki na ves glas zahteva od pristojnih oblasti prozornost v informacijah. Družba Montedison se še ni izrekla glede vzrokov nesreče, prav tako so na delu tudi občinski tehniki, ki raziskujejo onesnaženo območje. Kemijska tovarna Farmoplant je uradno zaprta, iz velikega dimnika upepelje-valnika pa se še vedno kadi. Glasniki podjetja so izjavili, da je upepeljevalnik na delu, ker morajo čimprej odpraviti onesnažene odpadke, med katerimi 'je tudi voda, ki so jo uporabili pri gašenju nedeljskega požara. V kratkem bi morala civilna zaščita poskrbeti za gradnjo novih rezervoarjev, v katerih bi lahko zbirali morebitno deževnico, ki bo izpirala usedline rogorja, onesnaženi vodi pa bi morali preprečiti, da se izlije v bližnjo rečico Lavello. Že tako je KZE iz Masse sprejela odlok,.ki je še dodatno prizadel turistične operaterje: kopanje je prepovedano na petnajst kilometrov dolgem obalnem pasu. Rogorja je v morski vodi sicer še zelo malo, komaj zaznavna sled, kopalcem pa vseeno odsvetujejo, da bi se v njej namakali. Sicer obljudene plaže so dejansko ostale prazne, spraznila pa se je tudi večina hotelov in penzionov, da o kampingih niti ne govorimo. Julijski turizem pri Massi bo najbrž utrpel preko 40 milijard lir izgube, zato pa Italijansko združenje javnih lokalov preučuje možnost, da bi tožilo družbo Montedison in zahtevalo primerno denarno povračilo. V Massi je včeraj ponovno zavladalo napeto vzdušje, saj se je prebivalstvo že spet zbralo pred prefekturo in občinsko palačo. Mnogi med njimi so se že prej udeležili občinske seje, ki se je končala šele pozno ponoči. Zahteve prebivalstva so sicer utemeljene, s strahom in zaskrbljenostjo domačinov pa seveda ne moremo zagovarjati nasilnih reakcij nekaterih prenapetežev. Prav tako neokusen je bil tudi podvig neke zasebne radijske postaje, ki je oddajala sporočilo o novih eksplozijah v tovarni Farmoplant. Mnogi domačini so spikerju- verjeli in ponoči zbežali iz mesta. Demokratska konvencija: po Jacksonu in Kennedvju danes na vrsti Dukakis NA 2. STRANI Tudi v Italiji stalno naraščajo primeri aidsa RIM — Ministrstvo za zdravstvo se je končno odločilo, da priredi obširno kampanjo za boj proti aidsu. Od 26. julija dalje bodo namreč zasebni in javni mediji objavljali informativne oddaje in članke o tem, kako se kuge stoletja izognemo in kako ukrepamo v primeru okužbe. Vsedržavni inštitut za zdravstvo pa je prav te dni objavil zadnje številke o okuženih, nosilcih virusa in žrtvah aidsa. Primeri te hude in zaenkrat neozdravljive bolezni se širijo tudi med tistim slojem prebivalstva, ki ga strokovnjaki ne uvrščajo med rizične skupine. Statistike kažejo, da se primeri obolenj podvojijo vsakih šest mesecev. Konec junija so v Italiji našteli 2.094 primerov aidsa, žalostni rekord beležijo v Lombardiji s 691 bolniki. Od leta 1983, ko so zabeležili prve primere bolezni, do junija letos pa je zaradi aidsa umrlo 1.025 oseb. Največ primerov je še vedno med narkomani (1.381) in homoseksualci (405), žal pa narašča tudi število otrok (78), ki so bolezen podedovali že ob spočetju ali pa so jo dobili s krvnimi transfuzijami. Izreden osebni uspeh temnopoltega govornika, zastopnika tretje sile ameriških demokratov Jackson očaral demokratske delegate Danes veliki dan za Michaela Dukakisa Jasse Jackson z ženo Jacgueline (Telefoto AP) NEW YORK :— V pričakovanju govora »velekandidata« Michaela Dukakisa se v Atlanti nadaljuje demokratska konvencija, ki je predsinočnjim zabeležila neverjeten osebni uspeh temnopoltega politika Jesseja Jacksona. Jackson je sicer klonil pred zahtevami strankarske enotnosti, ni pa se odrekel balotaži z Dukakisom, čeprav je javno izrazil svojo podporo zastopniku grške manjšine. Tega ni storil, ker ni hotel razočarati sedem milijonov Američanov, ki so ga podprli in mu omogočili, da je prišel do Atlante le malo za »zmagovalcem«. Danes bodo demokratski delegati dokončno potrdili Dukakisovo imenovanje - njegova žena Kitty se že gre »first lady« in to na dokaj eleganten način - najbrž pa bodo težko pozabili na predsi-nočnji enourni govor duhovnika Jacksona ter na nastop senatorja Edwar-da Kennedyja. Govorniške, kdaj celo pridigarske sposobnosti temnopoltega politika, so tudi tokrat popolnoma omrežile občinstvo, ki je bučno ploskalo zastopniku »mavrične koalicije«. Jackson je P0 novno segel po metafori ladje, ki'*® globoke biblične prizvoke, da je P° zval delegate k enotnosti potoince sužnjev in izseljencev za boljšo a®e riško bodočnost. Duhovnik Jackson F postavil tudi trdno hipoteko na vol® ve, ki bodo čez štiri leta, saj je tenin0 polte Američane spomnil, da je bil 011 sicer rojen v »slumu«, črnski geto Pa mu ni ostal napisan na koži. S to ose*1 no prispodobo, ki je močno ganila prl" šotne, je hotel Jackson potrditi d®’ stvo, da se mora glas ameriških črnceV ponosno dvigniti in se tako dejansk0 postaviti kot tretje krilo demokratsk6 stranke. Delegate je nekoliko streznil kraj81 govor senatorja Kennedyja, ki polih® no še plačuje za nejasno smrt bivS tajnice, ko je demokratsko skupšči*10 spomnil na republikansko konkuren' co. S prizvokom retoričnega vprašanj5 »Kje je bil George?« je Kennedy sist® matično rušil republikanskega kand1" data in z njim vred sedem let in P° Reaganove vlade. Vrhovni sovjet odvzel državljanstvo armenskemu nacionalistu Ajrikjanu MOSKVA — Položaj v Gorskem Karabahu je še naprej izredno zapleten, med prebivalstvom pa sta zavladala veliko nezadovoljstvo in občutek nemoči. Odločitev vrhovnega sovjeta, da ostane Gorski Karabah pod azerbajd-žansko upravo, je vzbudil razočaranje, ki mu botruje tudi odločitev, da bo vlada ostro ukrepala, če bo še prihajalo do neredov. Vrhovni sovjet je medtem s posebnim odlokom sklenil, da bo najbolj aktivnemu borcu za uveljavitev pravic Armencev Paruiru Ajrikjanu odvzel sovjetsko državljanstvo in ga izgnal iz države. Agencija Tass poroča, da je v odloku navedeno tudi, da je Ajrikjan nevaren za državo in da s svojim zadržanjem in nacionalističnimi težnjami ogroža prestiž Sovjetske zveze. Ajrikjan, ki je star 39 let, je imel v preteklosti večkrat opravka s sodstvom. Lani so ga predčasno izpustili iz zapo- ra na podlagi sicer omejene amnestije, ki jo je zahteval Gorbačov. Ko so se v Gorskem Karabahu ponovno začeli neredi glede zahtevane priključitve Armeniji, pa je znova začel s svojo nacionalistično dejavnostjo. Oblasti so ga obtožile, da je posredoval tajne vesti tujemu tisku. Ni še znano, ali so Ajrikjana že izgnali iz SZ. V torek zvečer so politični voditelji Gorskega Karabaha sklicali v Erevanu shod, na katerem se je zbralo kakih 300 tisoč prebivalcev. Namen shoda je bil oceniti odločitev vrhovnega sovjeta, vendar udeleženci niso dovolili, da bi se voditelji približali govorniškemu odru. Redkim tujim novinarjem, ki jim je uspelo priti v Erevan, so ljudje potožili, da se Gorski Karabah počasi spreminja v drugi Afganistan. Prisotnost, vojakov je namreč čutiti prav povsod. Medtem pa posebna komisija vrhovnega sovjeta proučuje možnost, da bi Gorskemu Karabahu podelili izredno avtonomijo, se pravi, da bi sedanji statut avtonomne dežele spremenili v statut avtonomne republike, ki pa bi vedno pripadala azerbajdžanski republiki. S to spremembo bi se realna avtonomija Armencev znatno povečala. Potem ko je sovjetska osrednja vlada napovedala izredno nadzorstvo nad Gorskim Ka-rabahom, se je Gorbačov srečal z rektorjem erevanske univerze, njun pogovor pa je bil vse prej kot sproščen in prijateljski. Gorbačov je Ambarcumjana obtožil podpihovanja upora in neodgovornosti ter nasprotovanja perestrojki. Ambarcumjan pa se je branil rekoč, da se prebivalstvo boji vojakov in uporabe orožja, kot se je že zgodilo na erevanskem letališču. Mikulic o tujih vlaganjih v SFRJ BEOGRAD — Z novim zakonom o tujih vlaganjih h> bilo potrebno samo določiti, kaj je dovoljeno in kaj D® Vse ostalo bi morali prepustiti tujim in domačim Pa® tnerjem, je med drugim dejal Branko Mikulič, predsed' nik jugoslovanske vlade na včerajšnji seji komisije zS reformo gospodarskega sistema. V načrtovanju zakona je potrebno imeti pred oč®1 cilje, ki bi jih radi dosegli, ti pa so predvsem odpiranj6 jugoslovanskega gospodarstva v svet, izhod iz razvojn6 strategije in zamenjava klasičnih kreditnih odnosov ’ sodobnimi oblikami skupnih vlaganj in ustanavljanja tU' jih firm v Jugoslaviji. To bi vsekakor izboljšalo učinkO' vitost gospodarjenja, ki po podatkih po letu 1964 v glaV' nem pada. Obenem pa bi se s tem tudi izognili volunt®' rizmu v razširjeni reprodukciji. Zakon o tujih vlaganjih je le eden od 48 zakonoVj kolikor jih načrtujejo za uresničitev reforme na desetin področjih gospodarskega sistema. Načrte vseh teh zak°' nov naj bi skupščini Jugoslavije dostavili do začetka J6' šeni. (dd) Jugoslavijo obtožujejo dumpinga BRUSELJ t— Evropska komisija je sprožila antidumping preiskavo o pogojih že dolgo spornega uvoza jugoslovanskih hladno valjanih kovinskih in železnih pločevin v države ES. Preiskavo so sprožili na temelju obtožbe proizvajalcev v ES, da so ti jugoslovanski izdelki na trgu Skupnosti dosegljivi po nerealno nizkih cenah. Proizvajalci v državah ES, še zlasti britanske in italijanske firme, trdijo, da je s tem povzročena škoda in da je to v nasprotju s skupnimi napori dvanajsterice, da bi odstranili strukturne slabosti v črni metalurgiji. Tožniki navajajo, da je jugoslovanski izvoz pločevin z 9.324 ton v letu 1984 narastel na 101.400 ton v letu 1987. Cene so za 16 do 44 odstotkov nižje od cen proizvajalcev v Skupnosti. Evropska komisija je pozvala »zainteresirane strani«, da ji dostavijo »svoja stališča in podatke«, (dd) Sporazum med Jugoslavijo in komercialnimi bankami NEW YORK — V večdnevnih razgovorih med jugoslovansko finančno delegacijo in predstavniki mednarodnega komiteja komercialnih bank v New Yorku so dosegli soglasje o dokončnem tekstu dveh sporazumov o modalitetah izvajanja dolgoročnega programa »konsolidacije zunanje zadolženosti« Jugoslavije. Jugoslovansko delegacijo sta vodila pomočnik zveznega sekretarja za finance Boris Škapin in viceguverner Narodne banke Jugoslavije Boris Konte. Prvi sporazum ureja reprogramiranje približno sedem milijard dolarjev dolga jugoslovanskih delovnih organizacij, poslovnih bank in NBJ tujim komercialnim bankam, drugi pa tako imenovane depozitne in trgovinske olajšave, s katerimi si Jugoslavija zagotavlja 300 milijonov dolarjev novih posojil. V mednarodnih finančnih krogih ocenjujejo pogoje obeh sporazumov kot ugodne. Obe strani ocenjujeta, da bo približno 450 bank po vsem svetu, ki so kot upnice Jugoslavije zastopane v mednarodnem koordinacijskem komiteju, že čez nekaj tednov sprejelo ponujeno formulo, kar bo omogočilo podpis programa reprogramiranja in novih posojil. Po načrtih se bo to zgodilo že septembra. Po dolgotrajnih pogajanjih vstopa ta aranžma v sklepno fazo realizacije celotnega in dolgoročnega programa konsolidacije jugoslovanskih zunanjih dolgov. Gre za aranžma z največjo skupino tujih upnikov, ki jim Jugoslavija dolguje več kot tretjino skupnih dolgov. Drugi dve skupini upnikov sta Mednarodni denarni sklad, s katerim so sklenili finančni aranžma in ga prejšnji mesec že začeli uresničevati, ter vlade šestnajstih zahodnih držav, s katerimi so julija podpisali usklajeni zapisnik, ki določa okvir reprogramiranja z uradnimi upniki in podaja temelje za dvostranska sporazumevanja z isto skupino držav, (dd) Sovjetska zveza in Vietnam iščeta izhod iz Kampučije? Sovjetski partijski voditelj Mihail Gorbačov se je na pogovorih z generalo^ sekretarjem vietnamske partije Nguyen Van Linhom gotovo dotaknil t*® kampučijskega vprašanja (Telefoto A”) Occhetto izogniti uvedbi pravega novega kurza italijanskega komunizma, treba pa je nujno preosnovati zgodovinskopolitič-no funkcijo KPI v tej novi državni in evropski življenjski fazi. Poleg tega pa se mora KPI pomeriti s socialističnim izzivom za hegemonijo na levici. PSI bi rada ustvarila manj reprezentativno a bolj plebiscitarno demokracijo, opozarja Richelin, zato pa ne gre izključno za politično vprašanje pač pa za institucionalni izziv. To predpostavlja tudi nastanek neke nove levice v povsem novem položaju, v katerem bi KPI prikrajšali ne samo za glasove ampak tudi za avtonomijo in ji odvzeli politično funkcijo. Occhettovo poročilo je vodstvo partije v glavnih obrisih že sprejelo, boj pa se bo vnel, ko bo treba odobriti dokumet, ki bo služil kot podlaga kongresni razpravi. Occhetto naj bi se zavzemal za enotni dokument, ki bi ga ne mogli spremeniti, temveč ga bi lahko le dopolnjevali. Prav zaradi tega bo bistvenega pomena sestava komisije, ki bo morala izdelati ta dokument. R. G. • Danes konec sojenja pa proti vsakršnim izpadom in za kulturno ter dostojanstveno obnašanje javnosti. V tem smislu je tudi izjava predsednika SZDL Jožeta Smoleta, ki je včeraj zjutraj sprejel predstavnike Odbora za varstvo človekovih pravic. Da je sojenje vojaškega sodišča politične narave, o tem najbrž ni več nobenega dvoma, temu se je pa pridružilo še vprašanje, ki je za vse Slovence temeljnega bivanjskega pomena in na katero smo izredno občutljivi: raba materinščine. Vojaški senat je namreč določil, da poteka obravnava v srbohrvaščini. Svet za slovenščino v javnosti pri SZDL je včeraj ogorčeno protestiral, ker je obravnava na sodišču v osrčju Slovenije, v njeni prestolnici, v tujem jeziku - srbohrvaščini. Slovenska ustava pa izrecno določa, da je uradni jezik na področju SRS slovenski, ki je enakopraven drugim jezikom v Jugoslaviji... Posebno zasedanje svetovne organizacije Vsaka država je odgovorna za razorožitev Posebno zasedanje Organizacije združenih narodov, na katerem so obravnavali problematiko razorožitve, se je končalo tihoma, brez pretresov. Tudi sklepnega ali sklepnih dokumentov niso sprejeli. Na vprašanje, če je bilo zasedanje uspešno, velja prejkoslej odgovoriti, da je v vsakem primeru prispevalo k procesu razoroževanja, pa čeprav ni dalo stvarnih rezultatov. Večina držav, ki jo seveda sestavljajo neuvrščene, si je ob začetku zasedanja prizadevala zlasti za dvoje: da bi z ene strani še bolj spodbudili detant med velesilama, ki je že pripeljal do dogovora o raketah v Evropi, z druge pa, da bi pomagali k pričetku tako imenovanega multilateralnega razoroževanja. Multilateralno razoroževanje pomeni razoroževanje ne le pri jedrskem, marveč tudi pri kemičnem in klasičnem, se pravi konvencionalnem orožju, obenem pa tudi razoroževanje, pri katerem naj bi sodelovali vsi svetovni dejavniki, ne samo velesili. Jugoslavija je svojo podporo multilateralnemu razoroževanja izpričala s tem, da se je v Združenih narodih javno obvezala, da bo za 10 odstotkov zmanjšala svojo oborožitev. Sklep ni bil kdove kako odmeven, tudi zato ne, ker se je Jugoslavija premalo potrudila, da bi ga pred objavo primerno podčrtala. Kakorkoli, sklep je dokaz, kako bi se morala sleherna država zavedati lastne odgovornosti pri odpravljanju oboroževanja, krepitvi miru in sodelovanja v mednarodni skupnosti. Predlog o multilateralnem razoroževanja pa, kot pravimo, ni »šel skozi«. Pripravile so ga neuvrščene dežele, pod- prla ga je Sovjetska zveza, Združene države Amerike P so se postavile z vetom. Bržkone imajo prav tisti, ki jo, da Združene države Amerike še niso za stvaren pr°c ■, razoroževanja (sprejem multilateralnega sklepa bi ga M pak razmahnil) tudi zato ne, ker se končuje Reagaaov administriranje, kakšno pot bo ubrala nova politika, P seveda še ni znano. Zasedanje torej ni rodilo veliko sadov. Mnogo držav na začetku sprožilo problem tako imenovanega >>PPeve!lg-nja« razoroževanja, se pravi ukrepov, s katerimi bi Ra“^ rovali dogovore o razorožitvi, sklep pa je izostal. Prav ta* niso sprejeli listine, s katero bi se zavzeli za to, da bi sredstev za oboroževanje namenili gospodarskemu raz ju, seveda predvsem nerazvitih. . Vsemu navkljub pa ni moč reči, da zasedanje ni 0 koristno. Organizacija združenih narodov je tako sestav na in se ravna po takšnih pluralističnih kriterijih, da ^ nje ni mogoče zmeraj pričakovati konkretnih rešitev-njej so pogosto pomembnejši procesi. Tisti o razorožitV1 L zagotovo že stekel, svetovna organizacija pa ni st0 sg malo za njegov razmah. Zadnje zasedanje je v tem proce pomemben člen. Predvsem je to zasedanje, neglede na pomanjkanje repov, potrdilo, da nista samo velesili odgovorni za ra. s re na svetu, marveč vsaka država s svojo politiko * svojim prispevkom. Mednarodna skupnost ne deli sa iste usode sveta, marveč tudi odgovornost zanjo. Miro Kocjan V pomanjkanju sporazuma za nadaljnje upravljanje dežele Včeraj prva seja novoizvoljene skupščine F-JK Izvoljen je bil z 42 glasovi na 62 Bruno Longo (KD) predsednik skupščine 9°' ki io~7 Den,okristjan Bruno Lon-je novi « j deže,ni tajnik stranke, ^urlanifrer^sedn*,t deželnega sveta Podpre(iJ®'J“uiske krajine. Nova ci<> Sarr, ,!!n!ka sta socialist Ferruc-ko,nunisti!feAelni tainik stranke) in na. 2a »a- •, Au3usta De Piero Barbi-'‘'okricti111146 Pa so t>*li izvoljeni de-^anta PiIan,S.ka svetovalka Maria Vec Cnir C°l1' pocinlist Vampa, miso-^ako jo °jI,n *istar Manlio Cecovini. k* se iP 0“l.°čila deželna skupščina, prvjj, P° lunijskih volitvah včeraj OberHa„i a a na svojem sedežu na Jankovem trgu v Trstu. Prvj c skupščin oovoizvoljene deželne n°vih c„e,*V kateri je več kot polovica ^ajstarp'^- Va*cev' te kot anagrafsko kstar Mj,51,. Predstavnik predsedoval Pa sta n^n 10 Cecovini, vlogo tajnikov koinuniitrTaV^a*a najretajša svetovalca, ^errucri t0d°vico Sonego in socialist j® vladfli° i5aro- ?a prvo sejo skupščine tudi nntraPrecejšnje zanimanje, kar je stva, k, •01 a velika prisotnost občin-seji' jJe.sledilo tej prvi, sicer kratki telesa P 01zv°ljenega zakonodajnega Kot l^rlanije-Julijske krajine, datu soV0 obveznost v svojem man-Prisefj arorali deželni svetovalci za-br se ohZVestob° italijanski republiki nem imVezatr' da bodo delovali v nje-^elne <;lferesu k°t trrdi v interesu de-čajen rjtUpn°sti. Šlo je sicer za že obi-sejah riQda}' ki pa je na umestitvenih nekaj r, Z(' ne skupščine naše dežele ^'ortJinr-dk116!!3- Tako so svetovalci racija) avad° (Proletarska demok-Si^anipi^91^®0 T16 Agostini (Furlansko fa smein5n Pederico Rossi (Zelena lis-Janščim Ce9a se sonca) poleg v itali-Pa čepI.;,ZaPrisegli tudi v furlanščini, P°same2nV,z rrekaterimi različicami v do v h,,111” posegih. Slovensko bese-slišalj v°ranr deželne skupščine smo llfatinp ^ Prisegah svetovalcev Ivana iana g ' "rrloša Budina (oba KPI), Bo-r6nfenr,ezi3arja (SSk) in Andree Weh-S® Sonr‘n?a . (Zelena lista smejočega nju m al> ki je ob precejšnjem začude-Vrstah jdd* negodovanju, predvsem v ^kem | aesnice, zaprisegel tudi v nem-bi še jinzrku. Pričakovali smo sicer, da njeuig do od slovenski manjšini naklo-Poreki Predstavnikov (ali slovenskega Pa hism0ZaP.rise9el v slovenščini, tega Precjsp^.ddžriostnem in kratkem uvodu na pre{]Uj0če9a Cecovinija je skupšči-ki je a na razpravo dnevnega reda, StVa cjp./, videval izvolitev predsed-nika, dl6!?6 skupščine, to je predsed-tajni'kQv P°dpredsednikov in štirih Strahi cj r-ot posebej poročamo na tej SoclaUs,ta Krščanska demokracija in za obliic1Cna .strnka dosegli sporazum bo p0 0vanj e tega organizma, ki pa 'dnstu verjetnosti ostal na svojem , Na sei?°jeieni- svetoval 1 Je pristotnih vseh 62 demoj,r,Cev' Predstavnik Proletarske Pred ni, C1le Giorgio Cavallo je že Zaradi ns°vanjem napovedal, da se ga skušaj aci.na, kako večinske stranke Jaše dp*r?siti vprašanje upravljivosti siCerele: ne bo udeležil. Za izvoli-S®tne ni Začasnega predsednika skup-Covini ,Hlasoval niti predsedujoči Ce-S^ednii- n1® glasovanja pa je bil na-91as0v (gruno Kongo (KD) je prejel 42 PredstaVi?tec*anie večine ter po enega Zelenihi ,, a Furlanskega gibanja in Padovan 11 (KPI). So- t^ul) enega, šest glasovnic KD in PSI snujeta novo preferenčno os Novi predsednik deželnega sveta F-JK Bruno Longo pa je bilo belih. Longo je bil torej izvoljen za novega predsednika skupščine. Na volitvah za dva podpredsednika pa sta bila izvoljena Ferruccio Saro (PSI) s 42 glasovi in Augusta De Piero Barbina (KPI) s 16 glasovi; en glas je prejel socialist Oscarre Lepre, ena glasovnica pa je bila bela. Demoproleta-rec Cavallo in novi predsednik Longo nista glasovala. Za tajnike pa so bili izvoljeni de-mokristjanska svetovalka Maria Santa Piccoli s 26 glasovi, socialist Franco Vampa s 24, misovec Mario Coiro z 20 glasovi in Manlio Cecovini z 18. Pri tem neprijretno preseneča, da sta mi-sovski predstavnik Coiro in z njim tudi Cecovini (ki skupno razpolagata s petimi svetovalci) prejela tako visoko število glasov. Na volitvah za štiri tajnike so glasove prejeli še Wehrenfen-ning 10, De Agostini (Furlansko gibanje) 9, Cavallo 5, Federico Rossi 4 ter Solimbergo (PLI) in Gonano (PSDI) po enega. Predsednik Longo in svetovalec Cavallo nista glasovala. Tako se je torej zaključila prva seja novoizvoljenega deželnega sveta. Na prihodnji, ki bo po vsej verjetnosti 2. avgusta, bo na dnevnem redu izvolitev predsednika deželne vlade in novega odbora. Pogajanja so še vedno v teku, vendar je le malo možnosti, da bi se spričo številnih problemov in nasprotujočih stališč lahko zaključila v roku dveh tednov. ALEKSANDER SIRK Podpredsednika skupščine Augusta De Piero Barbina (levo) in Ferruccio Saro (desno) TRST — Demokristjani in socialisti že snujejo politični sporazum za izvolitev novega deželnega odbora. Izvolitev deželnega tajnika KD Bruna Longa za začasnega predsednika skupščine in deželnega tajnika PSI Ferruccia Sara za podpredsednika pomeni zelo jasen signal, da sta se največji deželni stranki v bistvu dogovorili za preferenčno os, na kateri bo temeljilo novo izvršno telo Furla-nije-Julijske krajine. Na vidiku je torej v teh razmerah dvostranska deželna vlada KD-PSI, čeprav ostaja še povsem odprto stališče, ki ga bodo do tega nenapisanega "železnega" zavezništva zavzele laične sile in Slovenska skupnost. Njihovi predstavniki so včeraj podprli Longa in Sara, čeprav sta deželni vodstvi KD in PSI dosegli sporazum o predsedniku ter o sestavi predsedstva, ne da bi se prej posvetovali z nekdanjimi zavezniki. Kandidatura Bruna Longa je prodrla šele v torek ponoči po mrzličnih pogajanjih, na katerih so sodelovali vsi najvidnejši deželni voditelji KD in PSI. Stranka relativne večine je sprva vztrajala, naj bo za začasnega predsednika sveta izvoljen odbornik Turello (KD), socialisti pa so zahtevali in dosegli, da se obe stranki angažirata na najviši ravni. Sporazum so nato izpopolnili šele včeraj zjutraj, tik pred pričetkom zasedanja, tako da so mnogi svetovalci nekdanje koalicije zvedeli v zadnjem trenutku, kdo je pravzaprav kandidat za predsedniško mesto. Longo je nato prejel glasove svetovalcev KD, PSI, PSDI, PRI, SSk in PLI, katerim sta se v tajnem glasovanju pridružila še svetovalec Vivian (lista marjetice) in edini predstavnik Furlanskega gibanja De Agostini. Za podpredsednika je bila poleg Sara izvoljena še komunistka Del Piero Barbina. Vsi trije glavni člani novoizvoljenega predsedstva so Furlani, Tržačan je edinole eden izmed štirih članov tajništva, in sicer listar Cecovini. Mnoge je presenetilo dejstvo, da je po tolikih letih spet član tajništva tudi predstavnik MSI. Pogajanja za izvolitev novega odbora in za oblikovanje večinske koalicije se bodo začela že v tem tednu. Če ne bo prišlo do zastojev, bodo predsednika in odbornike izvolili še pred avgustovskimi počitnicami, istočasno pa bodo izvolili tudi predsednike svetovalskih komisij. Razen nepričakovanih zapletov bo za predsednika Dežele potrjen demokristjan Biasutti, za podpredsednika pa socialist Carbone. Laične sile, ki nimajo niti enega svojega predstavnika v novoizvoljenem predsedstvu, so razočarane nad potekom včerajšnjih dogajanj in se upravičeno bojijo, da bi jih demokristjani in socialisti v prihodnjih dneh tako rekoč postavili pred izvršeno dejstvo. Komunisti na včerajšnji prvi seji niso razkrili svojih političnih kart, čeprav je marsikdo pričakoval poseg deželnega sekretarja Viezzija, medtem ko se je iz opozicijskih klopi oglasil edinole demoproletarec Cavallo, ki je oddal belo glasovnico. Marsikdo je pričakoval tudi prvi javni poseg predstavnikov zelenih, ki so podobno kot komunisti napovedali, da se bodo oglasili v politični razpravi ob priložnosti izvolitve deželnega odbora. Svetovalec zelenih An-drea Wehrenfennig nam je spet povedal, da bodo naravovarstveniki ocenjevali novo upravo le na podlagi jasnih in konkretnih programov. V novoizvoljenem deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine sedi,62 svetovalcev, ki so bili izvoljeni v tržaškem, go-riškem, videmskem, porde-nonskem in tolmeškem volilnem okrožju. Novih svetovalcev je 32, anagraisko najstarejši je listar Manlio Cecovini, najmlajši pa je komunist Ludovico Sonego. V deželnem svetu sedijo štiri ženske, in sicer demokristjanka Maria Santa Piccoli, socialistka Pao-lina Lamberti in komunistski Perla Luša in Augusta De Piero Barbina. Slednja je bila kot prva ženska izvoljena za podpredsednico deželne skupščine. Krščanska demokracija ima v deželnem svetu 24 svetovalcev, socialisti 12, KPI 11, MSI 3, zeleni, socialdemokrati in Lista za Trst po dva ter po enega Proletarska demokracija, PLI, PRI, Slovenska skupnost, Furlansko gibanje in zeleni, ki so se predstavili pod volilnim simbolom marjetice. Deželni odbor šteje po statutu poleg predsednika še 14 odbornikov. V pretekli mandatni dobi je KD imela osem odborniških mest, trije odborniki so bili socialisti, dva sta bila člana PSDI, republikanci pa so imeli enega odbornika. Predsednik skupščine je bil Solimbergo (PLI). Manlio Cecovini, ki je kot naj starejši svetovalec vodil včerajšnjo sejo, se je omejil na zgolj vljudnostne in formalne fraze. Očitno ni hotel posnemati svoje nekdanje somiš-Ijenice Aurelie Gruber Bencove, ki je pred desetimi leti s predsedniškega mesta nastopila proti tradicionalnim strankam in proti Osimskemu sporazumu. Tudi za Listo za Trst so se časi očitno precej spremenili. SANDOR TENCE COLLEEN McCULLOUGH ^vedla ®recfe Konte L^avarlnf vs.toPila skozi zadnja vrata, ju je pričakala Es, z ^jižico ilm 1?raz0IP na obrazu. V rokah je držala pisano ^ivje pomahala Timu pod nosom. S° se ii c’ cek, je tole tvoje?« je skoraj zacvilila in oči ji svetile. Pa bi ^ j® s Ppgledom ošinil knjigo in se nasmehnil, kot Je dala.« pomnil nečesa prijetnega. »Ja, mama. Mary mi jo naslov.n. J-f vze^ Knjigo iz Esinih rok, jo obrnil in pogledal „ »Mar,, mucKp. ki je mislil, da je miš,« je počasi prebral. Se ^ me uči brati,« je pojasnil Tim in se čudil, čemu »[-.pomirjanje. T »Maln3^? kat Prebrati?« iQda M ' ^el° je težko, vendar ne tako težko kot pisanje, v »kai 7 Se ?e jezV če kai pozabim.« 0lIiaj veripi UČi .Pisati' P°ba?« je vprašal Ron, ki je ^d°bnaNnfiŠe ]besedo' jaz Pa j° prepišem tako, da je čisto zdihnii t1, .Sam pa še ne znam napisati nobene.« . »V til!- >>To )e veliko težje kot branje.« opevala ma^enu^ku se ie vrnila domov Dawnie in kar •a oa komaj prikritega razburjenja. Besede so ho- tele kar privreti iz nje, toda tokrat se ji je zgodilo prvič v življenju, da se je morala na intelektualni plati umakniti Timu. Njeni starši je niso niti vprašali, čemu je tako razburjena, le utišali so jo s »Šššš!« in jo pritegnili v polkrog okrog Tima. Prebral je stran iz sredine knjige, ne da bi se mu kaj zatikalo in ko je končal, so vsi zavpili od veselja, ga trepljali po ramenih in mu mršili lase. On pa se je izprsil kot golob golšar in se s širokim nasmeškom na ustih sprehodil do svoje sobe. Še nikoli v življenju ni doživel lepšega trenutka. Naredil jim je veselje, resnično veselje, nanj so bili ponosni, tako kot so ponosni na Dawnie. Ko je Tim odšel spat, je Es dvignila glavo od svojega večnega pletenja. »Bi skodelico čaja, ljubček?« je vprašala Rona. »To se pa lepo sliši, dekle. Bodi pridno dekle, Dawnie, in pojdi z nama v kuhinjo. Ves večer si tako tiho.« »Imam še nekaj temnega sadnega kolača s pomarančno kremo, pa še puding, ki sem ga kupila pri Jungu,« je oznanila Es, ko je postavljala krožničke in skodelice na kuhinjsko mizo. »Jaz bi puding,« sta v en glas odgovorila Ron in Daw- nie. Zrak je bil prijetno hladen, kajti bil je že konec aprila in naj hujše vročine je bilo konec. Ron je vstal in zaprl zadnja vrata, potem pa je z zvitim časopisom začel loviti veliko veščo, dokler je ni sploščil ob zid. Padla je na tla, za njo pa nekaj zlatega prahu z njenih kril. Ron jo je pobral, čeprav je še vedno prhutala s krili, jo odnesel v stranišče in jo odplaknil v školjki. »Hvala, oče,« je rekla Dawnie, ki se je spet oddahnila. »Joj, kako sovražim te preklete živali, ki se mi zaletavajo v obraz. Vedno se bojim, da se mi bodo zapletle v lase ali kaj podobnega.« Ron se je zasmejal. »Ženske! Strah vas je vsega, kar leta, lazi ali se plazi.« Z mize je vzel velik kos kolača in si skoraj celega stlačil v usta. »Kaj pa je narobe, Dawnie?« je nedoločno zamomljal in polizal kremo s konca svojega nosu. »Nič, nič!« se je veselo izognila odgovoru, potem pa si je z majhno vilico odlomila košček kolača in ga nesla v usta. »Daj no, dekle, svojega starega očeta ne moreš takole vleči za nos!« je rekel z nekoliko bolj razločnim glasom. »Na dan z besedo! Kaj te teži, kaj?« Dawnie je odložila vilico, se namrščila, potem pa ga je pogledala s svojimi velikimi, svetlečimi očmi. Njen pogled je postal nežnejši, ko jejzrla v njegov obraz, kajti resnično je bila navezana nanj. »Če hočeš res slišati neprijetne podrobnosti, ti moram povedati, da me je sram. Tudi sama sem prinašala novice, ko sem se nocoj vračala domov. Ko pa sem videla, da je Tim v središču pozornosti, sem se razjezila. Vidiš, kako grdo je to. Ubogi mali fant! Vse življenje živi v moji senci, nocoj pa, ko nam je lahko pokazal nekaj, na kar smo bili vsi ponosni; sem bila užaljena, ker je vso pozornost pritegnil nase in tako jaz nisem mogla z besedo na dan.« Es ji je položila roko na ramo. »Nikar se ne vznemirjaj, ljubica. Tim se ni zavedal, da bi bilo kaj narobe, in to je glavno, kaj ne? Dobro dekle si, Dawnie, srce imaš na pravem mestu.« Knjiga je pred kratkim izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi« Na pobudo Pokrajine ob sodelovanju NŠK V soboto v Kraškem muzeju v Repnu odprtje razstave »Človek in les« Sporočilo Sindikata slovenske šole Kaj vse določa zakonski odlok za šolnike brez staleža Tudi letos bo Tržaška pokrajina priredila zanimivo etnološko razstavo v prostorih Kraškega muzeja v Repnu. Razstavo, ki jo bodo odprli v soboto, 23. julija, in ki nosi naslov »Človek in les«, sta predstavila na včerajšnji tiskovni konferenc, pokrajinski odbornik za kmetijstvo Marcelo Čok in ravnatelj Narodne in študijske knjižnice Milan Pahor. Letošnja razstava se navezuje na lansko, ki je bila posvečena človeku in trti. Odbor Tržaške pokrajine je namreč lani sklenil, da bo v večji meri ovrednotil staro kraško domačijo, ki jo je odkupil in dal preurediti pred kakimi desetimi leti. Doslej je bilo v muzeju precej prireditev, ki pa so jih večinoma priredile razne ustanove in društva, ne pa Pokrajina sama. Tako je ob sodelovanju z NŠK priredila razstavo o odnosu med kraškim človekom in kulturo trte. Razstava je imela dokajšen uspeh, obiskalo jo je več kot 10 tisoč ljudi, in v mesecu oktobru zlasti veliko učencev in dijakov slovenskih in italijanskih šol. Zaradi tega se je Pokrajina tudi letos obrnila za sodelovanje na NŠK v Trstu, ki je poskrbela za razne raziskave in konkretno postvitev razstave, ki bo v bistvu razdeljena na tri dele. Prvi del bo posvečen dokumentarno arhivističnemu aspektu. Na velikih panojih bo s pomočjo slik, risb in katastrskih kart prikazan nastanek tipične kraške gmajne, to je njen razvoj od srednjeevropskih hrastovih gozdov, do krško-ilirskega gozdičevja. V drugem delu bodo na 22 panojih predstavljena sedanja najbolj značilna kraška drevesa. Nazorno bo predstavljena njihova oblika, listje, sadeži in semena ter vsi ostali podatki. Tretji, najobsežnejši del pa bo posvečen prav lesu. Razstavljena bo cela vrsta predmetov v zvezi z različnimi dejavnostmi vsakdanjega življe- nja, od uporabe lesa za kurjenje, v raznih kmečkih opravilih, za stanovanjsko opremo itd., pa tudi njegova simbolična uporaba na primer ob Božiču in za mlaj. Da je lahko NŠK zbrala ves ta material, se je morala obrniti na mnogo ustanov in zasebnikov. Povedati je treba, da ni nikjer naletela na težave, zlasti se zahvaljuje za sodelovanje državnemu arhivu, mestni knjižnici, mestnim muzejem in deželnemu gozdnemu nadzorništvu ter seveda prebivalstvu kraških vasi. Celotni stroški za letošnjo razstavo znašajo približno 40 milijonov lir. 25 milijonov je za organizacijske stroške, 10 za katalog in ostalo za reklamo in razne druge manjše stroške. Glavni namen razstave je predstaviti zaokrožen skupek podatkov čimvečjemu številu ljudi. Zaradi tega bo razstva odprta v urah, ko je na Krasu največ turistov in izletnikov, to je od ponedeljka do petka od 17. do 20. ure, v soboto in nedeljo pa od 16. do 21. ure, ko se bodo dnevi skrajšali pa bo urnik primerno spremenjen. Razstava bo na ogled do polovice oktobra, tako da jo bodo lahko obiskali tudi šolarji in dijaki v spremstvu učiteljev, ob katerikoli uri ob dogovoru z organizatorji. Poleg tega bo razstava razgibala poleti tudi kar zadeva kulturno dejavnost, ki v teh mesecih nekako zamre, in bo mala spodbuda za turizem, pa čeprav na omejeni krajeven! ravni. V soboto, 23. julija, ob 19. uri bo torej v Kraškem muzeju v Repnu otvoritev razstave Človek in les, ki jo prireja Pokrajina Trst, v sodelovanju z Odsekom za zgodovino NŠK v Trstu, pod pokroviteljstvom avtonomne dežele Furlanije-Julij-ske krajine ih občine Repentabor. (Bov) Zakonski odlok o rešitvi vprašanja prekariata na šolah, ki je bil prvič predložen 3. junija lanskega leta na pritisk temeljnih šolskih odborov, je bil 4. julija letos končno uzakonjen. V tem času je doživel šest predstavitev, v zadnje kot zakonski odlok št. 140 z dne 3. 5. 88. V zvezi s prekariatom je Sindikat slovenske šole izdelal predloge glede na potrebe slovenske šole in jih večkrat posredoval v Rim po vseh možnih poteh. Ko je pred dobrim mesecem zakonski odlok prišel na dnevni red v poslanski zbornici, je bil vložen tudi naš predlog za popravek. S tem da je vlada zahtevala zaupnico zanj, pa so odpadli vsi amandmaji in končno je bil odobren v glavnem v prvotni obliki. V teh vročih julijskih dneh je že v razpravi nov zakon o natečajih za sprejem v stalež in vsa naša prizadevanja so usmerjena vanj. Kot določa ministrska odredba št. 185 od 5. julija t. L, ima po zakonskem odloku št. 140 možnost vstopa v stalež naslednje učno osebje: a) letni suplenti v šolskem letu 1981/82, ki jih je imenovalo šolsko skrbništvo; b) suplenti, ki so opravili eno leto poučevanja (180 dni oz. plačane poletne počitnice) v šolskih letih 1978/79, 79/80, 80/81, 81/82 in drugo leto na šolah iste stopnje v sedemletju pred 10. 9. 82, c) osebje, ki je v istem sedemletju v natečajih za stalež doseglo 7/10 točk in v tem obdobju poučevalo na šolah iste stopnje vsaj 180 dni; d) osebje, ki je doseglo habilitacijo na osnovi zakona 270/82 in s to prišlo v lestvico za stalež. Zgoraj našteti učitelji morajo vložiti prošnjo na skrbništvu do 6. avgusta. Tistim, ki so vključeni v lestvice po zakonu 326/84, ni treba več vlagati prošnje, razen če ne želijo menjati razre poučevanja ali pokrajino druge izbire. Lestvic6 bodo objavljene na skrbništvu najkasneje 26. ®v' gusta in za materialne napake v njih bo može11 priziv v roku petih dni. Za zgoraj navedene učitelje, ki še nimajo habilitacije, bo razpisan izredni rok za dosego le'te po zakonu 270 v roku 45 dni po objavi zakonskega odloka v Uradnem listu (5. julija). Po zaključnem ustnem delu izpita bodo imeli trideset dnl časa, da vložijo prošnjo za vstop v stalež. Vs> bodo v stalež vstopili postopoma, po razpoložlj1' vih mestih. V naslednjih dveh šolskih letih j110 bodo na razpolago vsa prosta mesta na šolah. Ministrska odredba št. 187 ureja enako vstop v stalež za neučno osebje, ki je službovalo v šolskih letih 1981/82 ali 82/83 in ki ga je imenoval0 šolsko skrbništvo. Prošnje lahko predloži tudi osebje, ki je že v staležu in kateremu bi po tej poti stalež juridič" no prej stekel. Z vstopom v veljavo zakonskega odloka št 140 je končno uresničen za leti 1987 in 1988 tud> sklad za ekonomsko spodbudo po lanski delov111 pogodbi. 66 odstotkov tega sklada bo porazdeljenih med vse šolsko osebje, iz ostalih 33 odstotkov pa bodo med drugimi tudi slovenski in 1®' dinski učitelji na osnovnih šolah prejeli majhn0 priznanje za večjezično delo. Vse informacije so na razpolago interesentoi® na sedežu Sindikata slovenske šole - Ul. Carduc-ci 8/II, v sredo od 10. do 11. ure in v četrtek od 16. do 17. ure. ŽIVKA MARC Poletno srečanje z županom Edvinom Švabom Preurejeno dolinsko županstvo bo nared še pred koncem leta Res je sicer, da julijska vročina vabi človeka predvsem na oddih: vsi pa še niso na dopustu in tudi v teh poletnih mesecih je treba reševati probleme, prevzemati odgovornosti in se odločati, čeprav z nekoliko lagodnejšim ritmom, takšnim, kot se pač spodobi za ta čas. Dopustniško vzdušje preveva tudi prostore dolinskega županstva. Kljub temu pa smo uspeli povabiti na razgovor župana Občine Dolina, Edvina Švaba. Zanimal nas je predvsem nekakšen pregled trenutnega stanja, v bistvu splošnejši pregled tega, kar se dogaja na območju dolinske občine. Začeli smo kar pri obnovitvenih delih, s katerimi že dalj časa preurejajo stavbo dolinskega županstva. »V teku so že dela drugega odseka, to se pravi, da trenutno preurejamo zgornje prostore v starem delu stavbe. Že skoraj leto dni pa uporabljamo nove prostore v pritličju te zgradbe. Gre v prvi vrsti za garaže in skladišča. Najprej pa je bila dograjena sejna dvorana občinskega sveta, ki lahko sprejme okrog sto ljudi in ki smo jo opremili z najsodobnejšimi prevajalskimi napravami. Zdelo se nam je namreč pomembno, da se poslužujemo novih tehnoloških dosežkov na tem področju, da lahko zagotovimo našim sejam, pa tudi širšim debatam z uglednimi gosti natančno in čim bolj uporabno napravo za simultano prevajanje. V ta namen ima naša sejna dvorana tudi dve kabini za štiri prevajalce. Celotno poslopje pa smo preuredili po logiki uporabnika raznih uradov in prostorov. Prav zato smo anagrafski in tehnični urad namestili v pritličju, kjer sta našim občanom najlaže dosegljiva. Dejansko pa sta to tudi urada, katerih se vsi največ poslužujemo in kjer je dnevni obisk največji. Zgornje nadstropje pa je namenjeno upravnemu osebju v ožjem smislu besede. Tu bodo tajništvo, knjigovodstvo, uradi občinskih upraviteljev, župana in odbornikov. Eno sobo pa mislimo še posebej lepo in skrbno urediti: to bo namreč nova poročna dvorana, ki bo občasno služila tudi za seje občinskega odbora. Predvidoma naj bi se preuredi tvena dela drugega odseka zaključila enkrat konec tega leta. Zelo težko pa je to določiti, saj nam premikanje arhivskega gradiva in tudi premeščanje raznih uradov (ves ta čas se namreč nismo izselili, temveč se samo sproti "umikamo") jemlje kar precej dragocenega časa. Pri preurejanju je bilo treba seveda spoštovati vse varnostne predpise, v načrtu pa so tudi strukture, ki bodo omogočile nemoteno uporabo prostorov tudi fizično prizadetim ljudem. V ta namen bo delovalo posebno dvigalo, že nared pa so stranišča v pritličju poslopja. V kratkem bi se morala začeti tudi dela v tretjem odseku. Obsegala bodo gradnjo še nekaterih garaž in pralnic. Doslej smo v preurejevanje vložili skoraj poldrugo milijardo lir, ki jih je delno prispevala tudi Dežela. Ureditev zunanjosti pa šele načrtujemo. Vsekakor bomo pred županstvo postavili kip deklice, ki ga je izdelal akademski slikar Stane Jarm in ki nam ga poklanja Občina Kočevje.« Ritem današnjega časa, ki se vse bolj usmerja v svet računalnikov, gotovo narekuje dokajšnjo modernizacijo tudi v javnih ustanovah. »Novost, ki jo sicer sedaj šele uvajamo, je tudi računalniški sistem, s katerim se bomo v kratkem lahko priključili na centralni računalnik, ki bo povezoval vse občine v tržaški pokrajini. Na ta način bomo našim občanom gotovo lahko nudili hitrejše in popolnejše storitve, saj bodo s kompjutersko obdelavo na razpolago vsi podatki, po katerih moramo sedaj segati še ročno. Računalniški sistem pa bo olajšal delo predvsem na anagrafskem, tehničnem in knjigovodskem uradu. Te "novosti" pa smo se poslužili že letos, in sicer za obdelavo volilnih izidov.« V teku pa so še načrtovanja za večji poseg v občinsko telovadnico, kjer naj bi poleg novih slačilnic prilagodili stavbo tudi novim varnostnim predpisom. Kmalu bosta dokončana tudi občinska hiša v Gročani in pa sprejemni center, ki ga lahko že vidimo poleg občinskega gledališča. Letni proračun naj bi obsegal tudi gradnjo občinske knjižnice, ki naj bi jo dogradili gledališču France Prešeren. S tem naj bi se to poslopje spremenilo v pravo funkcionalno strukturo, ki naj bi občanom nudila čimveč kulturnih doživetij. V Boljuncu pa je predviden še načrt za novo pešpot ob pokrajinski cesti. (dam) Pogovor s ”šestdesetico“ s trgovskega zavoda Martino Strain Če znaš, ni zate nič prezahtevno Na naše povabilo nas je v uredništvu obiskala Martina Strain, ena izmed najboljših maturantov iz zavoda Žiga Zois. O sebi nam je povedala veliko zanimivih stvari. Ste radovedni? Začniva kar s tvojim velikim uspehom. Si pričakovala šestdesetico? »Nikakor ne. Med letom sem dobivala rede nad osem, a na najvišjo oceno nisem niti računala. Dan pred maturo me je bilo celo zelo strah, kako bo. Ko pa sem enkrat stala pred komisijo, me je strah minil, saj tedaj res ne smeš imeti treme, če hočeš dobro odgovarjati. Spraševali me niso preveč zahtevnih stvari, saj so se držali šolskega programa in snovi, ki smo se je učili (in več ali manj naučili... op.ur.). Profesorji so mi bili prav simpatični, zdelo se mi je, da so bili kar navdušeni nad tem, kar sem jim povedala. Vse skupaj je izgledalo bolj kot pogovor med njimi in mano, še posebno, ko je beseda nanesla na referat o Fulviu To-mizzi, ki sem ga imela v okviru italijanščine. Ta referat mi je vzel celo več časa kot matura, saj je bilo treba narediti veliko - zbrati material, ga preštudirati, napisati svoje mnenje. Pisatelja sem celo obiskala na domu. Za maturo sem se učila kar veliko, posebno zadnji mesec, ko smo zvedeli, iz katerih predmetov bo (slovenščina, knjigovodstvo pisno, italijanščina, trgovinstvo ustno). Na vrsti sem bila šele zadnji teden (12. julija) in v tej vročini res ni bilo lahko vztrajati pri knjigi. V nedeljo, tik pred maturo, sem trgovinstvo še ponavljala z očetom, ki je zaposlen v banki in mi tako pri teh stvareh lahko pomaga.« Kako so doma sprejeli veselo novico? »Seveda so bili vsi strašno veseli. Ko ste poklicali, je bilo to pravzaprav presenečenje tudi zame, saj tedaj še nisem vedela za izide. Kaj pravi oče na tako pridno hčerko? Ostal je brez besed.« Ste s sošolci po maturi kaj "prede-batirali zadevo"? »Na žalost ne. Nekateri so kar takoj zbežali, šli na počitnice... Dobili se bomo kasneje, organizirali skupno večerjo in se tokrat zares poslovili od dijaških let.« Kaj počneš sedaj? »Trenutno počivam. Kasneje nameravam s starši in prijatelji v hribe - v Val da Oro in seveda na morje. V hribe rada hodim, čeprav nisem članica nobenega planinskega društva. Včasih sem pela v pevskem zboru. Zaradi šol® sem petje opustila, sedaj pa se nam®' ravam pevcem spet pridružiti. Ra“ j tudi plešem, se zabavam. Všeč sta m filozofija in arheologija, čeprav to gre najbolj skupaj s knjigovodstvom-* In kaj boš, ko boš "velika"? Rada bi postala komercialistka, je to za knjigovodjo najlepše delo. tem delovnem mestu se ukvarjaš s tiS' tim, kar si.se v šoli učil. V jeseni ^ rada opravljala prakso pri komerci® listu, obenem pa študirala. Ker bo zat ^ treba uskladiti študij in delo, se še sem odločila za študijsko smer: mog0 če bo to ekonomija, pravo...« Kakšno perspektivo vidiš zase v Trstu? »Vsekakor nameravam tu ostati, sal mi je Trst, čeprav naravnost zavra® mlade, zelo všeč. Za perspektivo pa 5 • bo vsekakor še treba boriti in iška prave možnosti. « Ali lahko primerjaš slovenske & italijanske šole s podobnim progi® mom? »Rekla bi, da je slovenska šola tež) ' Če ne zaradi drugega, že zaradi v m tvu dvojnega učnega jezika. A žal slovenske šole trenutno zelo s*®.g tehnično opremljene. Čeprav bo na delo skoraj gotovo teklo ob računam, kih, se v šoli o njih nismo niti u®1 j Moji kolegi na italijanski srednji š pa se že od začetka učijo na njih.« Če bo Martina tako uspešno in mozavestno, kot je opravila premagovala tudi težave, ki ji bosta delo in študij še prinesela> nam zanjo res ni treba bati. Ker malo sreče nikomur ni odveč, j* u želimo mi: še veliko sreče, Martin METKA ČELIGOJ Nekateri bodo dobrodošli tudi za druge šole Novi učbeniki za poklicni zavod Stefan Veliko problemov tare slovensko šolo, med zelo važnimi je kronično pomanjkanje primernih učbenikov, kar seveda otežkoča redni potek pouka. To pomanjkanje je posebno občuteno na strokovnem področju. Knjig iz Slovenije ni vedno mogoče uporabljati zaradi razlike v učnih načrtih. Zgodi se, da romajo po razredih fotokopije ali ciklostili, v najslabših primerih tudi italijanske knjige, predvsem priročniki. Čim je poklicni zavod Jožef Stefan pridobil kemijsko sekcijo, so se profesorji znašli pred tem problemom. Na njihov predlog je deželni šolski urad prvič julija 1978 in nato spet marca 1979 razpisal natečaj za devet kemijskih učnih knjig. Denarni sklad za tiskanje učnih knjig za slovenske šole nam zagotavlja zakon Belci-Skerk iz leta 1973. Letni prispevek v okviru tega zakona je treba danes nujno prilagoditi in zvišati, da bo lahko kril potrebe naših šol. Po desetih letih namreč samo danes lahko ugotavljamo, da je večji del predlaganih knjig za kemijsko sekcijo končno dotiskan. Te dni so obogatile šolsko knjižnico poklicnega zavoda nadaljnje tri knjige in sicer knjige organske kemije, organske tehnologije in tehnologije živil. Delno so jih napisali profesorji sami, delno pa strokovnjaki iz Slovenije. Učbenik »Organska kemija«, ki ga je napisal Cla-udio Grbec, je sestavljen po smernicah učnega načr- ta za prve tri razrede poklicne šole za kemične izvedence. Zavzema sistematiko organske kemije s poudarkom na nomenklaturi, na metodah pridobivanja in na značilnih preosnovah. V Nabrežini Kamnolomu Sesljanu in Vižovljah voda ACEGA ni pitna Devinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar je izdal odredbo, s katero opozarja, da voda iz vodovoda ACEGA v Nabrežini Kamnolomu, Sesljanu in Vižovljah ni pitna. Kdor jo namerava piti oziroma jo uporabiti v kuhinji, jo mora najmanj za 10 minut prevreli. Župan je izdal odredbo vsled manjše okvare, do katere je prišlo na krajevnem vodovodnem omrežju. Okvara je že popravljena, preden bo voda pitna, pa bo moralo poteči še nekaj dni. Knjiga »Organska tehnologija«, avtorja sta NJ11 Čeh in Miran Čeh, pregledno obravnava pomei11^ nejša področja organske tehnologije. Za boljše ra^ mevanje le-te so obrazloženi tudi osnovni pojffl1 ganske kemije. V knjigi se dosledno uporablja no kemijsko izrazoslovje. . 0 Učbenik »Tehnologija živil« so napisali ^ar^a Milohnoja in drugi. V njem so opisani postopk1 proizvodnjo živil, torej za njihovo obdelavo, p®®11®,, vo in pripravo. Razen tega učbenik obsežno ob® nava prebavo hrane, njene kemijske sestavine analize, mikrobiologijo, kvarjenje in zastrupitve z vili. idobil® Tudi elektronska sekcija je v teh letih p®1 aV. učbenik »Osnove radioelektronike in televizije«, j tor je Carlo Mucci. Pred dobrim letom je deZ . te šolski urad razpisal natečaj za dve nadaljnji knjig ^ stroke in za knjigo državljanske vzgoje za vse dnj e razrede poklicnega zavoda. , - uč' Za mehansko sekcijo je izšel pred nekaj let benik za tehniško risanje, avtor je J. Krope. t0 Kot vidimo, si je poklicni zavod pridobil na pomembnih novih knjig, ki bodo velikeg[a P° , 0v. pri izobraževanju naših mladih strokovnih ka Nekatere izmed teh knjig bodo brez dvoma do došle tudi na drugih vrstah šol. , ZORKA DANIELI beželno upravno sodišče naj bi se izreklo še v tem mesecu Že v kratkem razsodba o prizivih proti sinhrotronu pri Bazovici tem rr,6110 uPravno sodišče (TAR) bo skoraj gotovo še v svoj0 esecu' po vsej verjetnosti 28. ali 29. julija, objavilo nekateraZS0^b° 0 Prizivih, ki so jih lastniki zemljišč ter Proti tr? ^venske in naravovarstvene organizacije vložili čah ter t ^0m' S ^aterirni so Center za raziskave pri Padri-mesti, težaška občinska in deželna uprava pristali na na-veda n6V s'n^rotrona na območju T8 pri Bazovici. Vest se-Zaniir,1 ura£ina1 vendar prihaja iz dobro obveščenih krogov. r°k v ^ '*e' V točneje 29. julija, zapadel P°drob aterem ie rn090če vložiti pripombe in ugovore na tezisk nostne načrte za urbanistično ureditev Centra za ki sev^6, k* trenutno obravnava tržaški občinski svet in ba?0,,?Ta Prav tako predvidevajo gradnjo sinhrotrona na Pror 9maini' A pojdimo po vrsti, ču ja 1 omenjeni lokaciji so na deželnem upravnem sodiš-mijjji skega oktobra na eni strani nastopili lastniki ze-za gj' koordinacijsko združenje kraških vasi, Kmečka zve-kultur0VenSk° deželno gospodarsko druženje in Slovenska sek g °"9ospodarska zveza, na drugi strani pa tržaški odstop etovne9a sklada za naravo (WWF). Prve v pravdi Atidre |2^VGtnik Peter Sancin, drugo pravni prokurator je sorjn |jrassmii do obravnave na sodišču, ki mu predsedu-ti Veij,1*, hduardo Grassi, pa je prišlo 6. julija letos. Omeni-np pi ' f a ves postopek poteka nenavadno hitro, saj dežel-zakijps.avno sodišče potrebuje povprečno kakih pet let, da Ho pnr_ neko pravdo. Tudi to pač potrjuje, da gre za izred- Na h bn° zadevo- 'itla sv°. vnavi je seveda vsaka stranka iznesla in uteme-ril, p ta stališča. Odvetnik Sancin je med drugim pouda-črtg tak 56 spreminjanju tržaškega regulacijskega na-Zahtev, ° °hčinska kot deželna uprava dejansko uklonili Vedeli ®.Padriškega Centra za raziskave in se s tem odpo-tia p(J, Ptestojnostim, ki jima nalaga obstoječa zakonodaja so p0 vrociu upravljanja teritorija. Pri tem je pripomnil, da sem sodeč protizakonita oziroma protiustavna tista določila statuta Centra za raziskave, ki tej ustanovi prisojajo pravico, da širi oziroma spreminja svoj teritorij, saj to, kot rečeno, sodi pod pristojnost občinskih in deželnih uprav. Odvetnik Sancin je poleg in mimo tega zahteval, naj se sodišče ne izreče o zadevi, dokler deželna in občinska uprava ne bosta predstavili vseh relevantnih dokumentov. Naj v ilustracijo te zahteve omenimo le, da'so bili vsi omenjeni sklepi o lokaciji sinhrotrona sprejeti, ne da bi bili izdelani natančni zemljevidi zainteresiranih zemljišč. Prokurator Frassini je v imenu WWF vztrajal na neki drugi tezi, in sicer na trditvi, da ne tržaška občinska ne deželna uprava pri sprejemanju sklepov o lokaciji sinhrotrona nista upoštevali zakona 431 iz leta 1985, znanega kot zakon Galasso, ki omejuje posege na krajinsko dragocenih območjih, kot je ono pri Bazovici. Sicer pa se je Frassini pridružil Sancinovim izvajanjem in celo predlagal, naj bi združili obe pravdi. Odvetniki Centra za raziskave, tržaške občinske in deželne uprave so seveda vse omenjene ugovore zavračali, predvsem pa so skušali dokazati, da organizacije, ki so vložile priziv, niso imele pravice tega storiti, češ da proti sklepom javnih uprav v takšnih primerih lahko ugovarjajo le posamezni državljani. Sodniki so vzeli na znanje vsa ta izvajanja in kaže, da bodo svojo razsodbo objavili 29. ali 30. t. m. Kot uvodoma rečeno, pa bo prav 29. julija zapadel tudi rok, v katerem je mogoče vložiti pripombe in ugovore proti podrobnostnim načrtom za urbanistično ureditev zemljišč, ki naj bi pripadala Centru za raziskave pri Padričah in pri Bazovici. Te načrte, ki seveda predvidevajo gradnjo sinhrotrona na ba-zovski gmajni, je tržaški občinski svet prvič odobril 22. aprila letos, ponovno pa se bo moral o njih izreči na osnovi morebitnih pripomb in ugovorov javnosti. Kot smo zvedeli, bodo tudi proti tem načrtom nastopili razni posamezniki in organizacije, ki nasprotujejo gradnji sinhrotrona pri Bazovici. M. B. Srečanje med SZDLS in SKGZ Jože Smole na SKGZ v Trstu o položaju v Jugoslaviji Gosta SKGZ sta včeraj bila predsednik Republiške konference SZDLS Jože Smole in predsednik izvršnega odbora za manjšinska vprašanja Željko Jeglič, ki ju je spremljal generalni konzul SFRJ v Trstu Livij Jakomin. Predsednik SKGZ Klavdij Palčič je podal izčrpno informacijo o nedavnih deželnih in drugih volitvah v naši deželi, o volilnih izidih, o polemikah v tem obdobju, o izgledih v novi deželni zakonodajni dobi. Palčič se je še zlasti zaustavil ob vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost, o izvoljenih slovenskih kandidatih, o obljubi, ki so jo vidni deželni politiki dali, da se bo slovenska problematika Pokrajinski svet se bo sestal prihodnjo sredo Vsi čakajo na sklepe ^elonarskega gibanja Pokrdj • log JteSkl odbor bo danes na pred-fio skg j dn*ka Daria Locchija urad-Pokrsjj , Pryo sejo novoizvoljenega lija. T.Jj- 9a' odbora za sredo, 27. ju-Počakat' na Pokrajini hočejo očitno Ttst| , sklepe skupščine Liste za 0Pozic- se k° morala odločiti med kraje,,*-1.? 'n sodelovanjem v novih rd]šnita1” uPravah. Če sodimo po vče-CeC0Jv.m. zadržanju svetovalcev LpT seji ri1?9® in Gambassinija na prvi «1°, g GZelne skupščine lahko sklepa-Pot np,51 v melonarskem gibanju utira he, L. *e vrste razpoložljivost do veči-tevni n6 P°oasi oblikuje na deželni tevaig ecovini, ki je kot starejši svete bil v 9radse£loval prvi deželni seji, nagovo SVo!em uvodnem pozdravnem PrejiarJ? sicer zelo previden in se ni kpT. 9 11 glede političnih načrtov ^ods odobrili 'Zda*° dokument, ki teedternV° težaške federacije KPI je odobri)- lzdalo dokument, ki so ga kotnitpi* na zadnji seji pokrajinskega ^ale skr' v.katerem zahtevajo takoj-Tt. __lcanle občinskega in pokrajin- ocenjUj e,;a' Komunisti zelo negativno kdanjp j90 ?eisivo, da so stranke ne-o prob] °ate?9e doslej razpravljale le Pika Pni?111'zuPana' oziroma predsed-boroij. .krajine 0 porazdelitvi od- Itehih Pmst v teh dveh novoizvo-Piih ralevnih upravah. O progra-9okum« ?e duha ne sluha, piše še v daiho KPI, kar povzroča še do-zahte 6 ■ med Ijndmi, ki upraviče-k°nkret V • nove uprave z jasnimi ir ^adaljp^11119 nadrti. Tržaški komunisti ^ ostro nasprotujejo možnosti obnovitve upravne koalicije, v kateri bi sodelovala tudi Lista za Trst. V teh dneh je glavna pozornost seveda posvečena razvoju dogajanj na tržaški Občini in Pokrajini, določeno zanimanje pa vlada tudi za usodo uprav v Devinu—Nabrežini in v Miljah. Devinsko—nabrežinski občinski svet bo na jutrišnji seji po vsej verjetnosti sklepal o varianti občinskega regulacijskega načrta, ki zadeva turistično bodočnost Sesljanskega zaliva. O občinskih proračunih pa bo v skladu z vladnimi navodili tekla beseda šele po poletnih počitnicah. S tem v zvezi je na tehtnici posebno miljska občinska uprava, ki jo vodi enobarvni odbor liste Frausin, župan pa je neodvisni levičar Mutton. Lista Frausin razpolaga v občinskem svetu le s polovico glasov in torej v teh razmerah ne more sama odobriti finančnega proračuna. Politični odnosi med komunisti in socialisti so v Miljah precej slabi, čeprav sta stranki v povojnem času dolgo let skupno upravljali Občino. Nekateri pomembni občinski sklepi pa so bili v zadnjem času odobreni ob odločilnem vzdržanju svetovalcev Krščanske demokracije. S.T. ■ Predsednik krajevnega sosveta za Sesljan, Vižovlje in Naselje sv. Mavra sklicuje javno skupščino, ki bo v torek, 26. julija 1988, ob 20. uri v konferenčni dvorani športnega centra v Vi-žovljah. Na dnevnem redu je vprašanje priključevanja na občinsko kanalizacijsko omrežje. V načrt so vključene vse policijske enote V avgustu bo policija poostrila nadzorstvo Da bi preprečili ali vsaj omejili številna kazniva dejanja, ki so predvsem v vročih počitniških mesecih zelo pogostna, so se včeraj dopoldne sestali na kvesturi poveljniki vseh posebnih policijskih enot iz tržaške pokrajine in vodje policijskih postaj v mestu in okolici. Srečanju je predsedoval kves-tor Vito Mattera. Udeleženci so skrbno izdelali načrt delovanja v avgustu in si natančno porazdelili delo. Kaže torej, da bodo imeli »sezonski« zlikovci letos otežkočeno delo, saj namerava policija razpresti svoje mreže po vsej pokrajini. Prometna, obmejna, železniška, pomorska policija in agenti letečega oddelka bodo do jeseni res delali »s polno paro«. Prav v tem obdobju so organi javne varnosti še toliko bolj potrebni, saj je mesto zaradi navala turistov in zaradi množičnega odhoda na počitnice res vabljivo za »poklicne« in priložnostne žeparje, roparje, tatove, vlomilce... Resnici na ljubo je treba sicer povedati, da je Trst med zadnjimi na lestvici, kar zadeva takšna kazniva dejanja, seveda tudi zaradi tega, ker je pritok turistov v naše mesto precej neznaten. Trst se nikakor ne more meriti z Neapljem, Rimom ali Milanom, če omenimo le nekatera mesta, kjer izurjeni zlikovci prežijo na lahkomiselne turiste. Kraja denarnic ali ročnih torbic z denarjem in vsemi osebnimi dokumenti vred je v teh mestih tako rekoč na dnevnem redu. Tudi vlomi v prazna stanovanja so v tem obdobju že prava vsakdanjost. Nekateri tujci pa so se morali pojaviti na kvesturi (največkrat se to dogaja v večjih turis- tičnih središčih) v kopalkah. Ko so ležali na plaži, so jim tatovi neopazno odnesli prav vse... Tudi v čakalnicah veleposlaništev tujih držav se v poletnih mesecih zaskrbljeno prestopajo turisti, ki so morali zaradi tatov predčasno zaključiti svoje počitnice. Konzulati jim morajo dati denar, da se okradene! lahko sploh vrnejo domov. V množici tujih izletnikov, ki vsako leto prestopijo italijansko državno mejo, je navadno tudi nekaj zlikovcev ali razpečevalcev mamil včasih celo mednarodnega »slovesa«. Tržaška obmejna policija bo morala biti v poletnem obdobju zato še toliko bolj pozorna. Obenem bo treba okrepiti število policistov, ki pregledujejo potne liste in prtljago tujcev, saj bo le tako mogoče preprečiti večurne zastoje in kilometrske kolone avtomobilov. Tudi prometna policija bo okrepila svojo službo na najbolj prometnih cestah, predvsem pa na Obalni cesti, ki je bila že večkrat prizorišče tragičnih smrtnih nesreč. Kar zadeva železniško policijo, pa so predstavniki posebnih policijskih enot na včerajšnjem srečanju na kvesturi sklenili, da bodo poostrili nadzorstvo na vlakih. Prav na vlakih so namreč potniki večkrat žrtev tatov in žeparjev, ki potrpežljivo čakajo, da na dolgem potovanju žrtev vsaj za trenutek zadrema. Pomorska policija bo s svojimi izvidniškimi čolni nadzorovala plaže, agenti v uniformi ali civilni obleki pa bodo skrbeli za red v mestnih ulicah. Posebne policijske enote bodo okrepile svoje delovanje predvsem v mesecu avgustu, ko je naval turistov največji. ^krajinski praznik Unita in Dela °d jutri na velesejmu ':rie trarH3^6111 velesejniu se jutri prišteta in 1?1?ntenI pokrajinski praznik V tearnpn-6 a' Tudi letošnji praznik bo I9 Zabav2,U velike politične, kulturne teefjavji 6 Prireditve, kot se je pač , ete meri, V zadnjih letih v vsedržavna vebi U ln ki ie tudi v Trstu doži-Tteznit , UsPeh. V teku dveh tednov ,0 8. avm fnamreč traial od 22- julija ^tesejmn ta) se bodo na Tržaškem L^Pravp zvrstile različne prireditve: 0ncerti'inPr,edavanja, okrogle mize, ^Pravo n.,9:30 v kongresni dvorani z C^teja- , 0 »inštitucije in emar-(JjSlie«, sr.rtUa9l0St de'a Franca Bari artegra7me^0vortea 1)0 sociologinja WSe3u na h iannichedda' P° njenem tiin »Franco r° predvajali dokumen-ok 6«' Os?a, Basa9lia intervjuva poli-m,r°3te mizi6 številne razprave in in vPrašani i?a Se bodo lotile različ-*asebni všakdandeVaj° družbeni V prometni nesreči blizu Gradeža Tržaški upokojenec ob življenje Na makadamski cesti je Giuseppe Castellano silovito zavozil v drog Včeraj popoldne se je smrtno ponesrečil 62-letni tržaški upokojenec Giuseppe Castellano iz Ulice Domus Civica 2. Prometna nesreča se je pripetila pri Fossalonu, naselju blizu Gradeža. Upokojenec je iz še nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad svojim vozilom. Avto se je zaletel v telefonski drog in se nato odbil v obcestni jarek. Castellano je umrl za volanom, njegov sopotnik, 68-letni Giovanni Valenti iz Fossalona, pa se sploh ni ranil. Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji iz Gradeža. Za njimi so prispeli gasilci, ki so morali s posebnimi hidravličnimi škarjami razrezati skrotovičeno pločevino, v katero je bil vkleščen Castellano. Zdravnik in bolničarji Zelenega križa iz Gorice mu vsekakor niso mogli več pomagati. Kot kaže, je upokojenec izdihnil v trenutku. Na potrdilo o smrti je zdravnik napisal, da je umrl zaradi močnega udarca v sapnik in vratna vretenca. Njegov prijatelj Valenti pa se ni poškodoval. Hudo pretresen se je kmalu vrnil domov. Preiskovalci domnevajo, da je tragično nesrečo zakrivila prevelika hitrost. Castellano se je z avtomobilom znamke renault 9 vozil po makadamski cesti, ki se odcepi od pokrajinske ceste Gradež—Tržič in pelje do malo obljudene plaže Lido delle Conchig-lie. Kaže, da se je upokojenec s svojim prijateljem vozil proti pokrajinski cesti. Na netlakovanem delu ceste pa je nenadoma prišlo do nesreče. Avtomobil je morda zaradi precejšnje hitrosti nevarno zaneslo in Castellano ni mogel več nadzorovati vozila. Zaneslo ga je na levo, kjer je avto z vso silo treščil v telefonski drog. Zaradi silnega sunka se je vozilo nato odbilo v nizek jarek ob cesti, kjer je raztreščeno obležalo. Pokojnikov sopotnik Valenti ni mogel verjeti, da je prijatelj mrtev, posebno še, ker je sam preživel nesrečo brez vsakršnih posledic. Zdravnik pa je takoj ugotovil, da je Castel-lanovo srce verjetno prenehalo biti že v trenutku trčenja, ko je dobil usoden udarec v vrat. Preiskovalci so poklicali pretorja Finazzerja, ki je dovolil prevoz trupla v mrtvašnico pokopališča v Gradežu. reševala tudi v deželnem okviru. Govoril je tudi o postopku za preučitev zaščitnega zakona, ki sedaj teče v rimskem parlamentu, kot tudi o drugih zakonih, ki pobliže zanimajo tudi Slovence v Italiji. Jože Smole se je v svojem poročilu dotaknil najbolj perečih vprašanj, ki trenutno zanimajo vse Jugoslovane. Povedal je, da se Jugoslavija danes bolj kot kdajkoli prej odpira v Evropo, da postaja to danes politika vse federacije. To bo brez dvoma veliko pomagalo Slovencem v Italiji. Smole je govoril tudi o gospodarski problematiki, o potrebi, da se odpravijo dosedanje običajne subvencije gospodarstvu, kar pa nujno povzroča motnje in vrsto delavskih štrajkov. V Jugoslaviji je sedaj precej govora o spremembi Ustave. Precej zaostren pa je že več tednov položaj v Sloveniji zaradi znanih dogodkov okrog Janše. SZDLS si je v vsem tem prizadevala, da bi se upoštevali osnovni civilizacijski procesi, da na sodnem postopku bi bila prisotna civilna pravna javnost. SZDLS meni tudi, da bi bilo sedaj treba na vso zadevo gledati racionalno, ne pa podžigati ekscesov. Slovensko politično vodstvo bo že začeto akcijo nadaljevalo na vseh pristojnih mestih in z vsemi možnimi načini. Smoletu je več članov izvršnega odbora SKGZ zatem postavilo vrsto vprašanj v zvezi z njegovimi izvajanji. Naša draga mama Liana Sancin vd. Biber por. Giorguli je podlegla mučni bolezni. Od nje smo se poslovili včeraj na pokopališču pri Sv. Ani. Žalujoča sinova Devan in Vojko z družinama Trst, 21, julija 1988 t Zapustila nas je naša draga žena, mati in nona Ivanka Bizjak por. Štoka Pogreb bo jutri, 22. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v pro-seško cerkev. Žalostno vest sporočajo mož Matija, sinova Bogdan in Rafko z družinama ter drugo sorodstvo. Prosek, 21. julija 1988 ZAHVALA Ob pogrebu našega pokojnega msgr. Petra Šorlija se najtopleje zahvaljujemo g. škofu Lorenzu Bellomiju, msgr. Lojzetu Škrlju, vsem prisotnim duhovnikom, govornikom dr. Marjanu Bajcu, dr. Ivu Jevnikarju in dr. Dragu Štoki in vsem, ki so se pogreba udeležili in z nami sočustvovali. Zahvala naj gre g. Antonu Baku za prijateljske besede na pokopališču, častitim šolskim sestram in hišnim sostanovalcem. SVOJCI Trst, 21. julija 1988 Solidarnostni večer z Janšo in tovariši SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Moliere V dvorani Slovenske prosvete v Trstu je bil predsinočnjim, kot smo že poročali, solidarnostni večer z ljubljanskimi aretiranci, ki ga je priredil tržaški solidarnostni odbor v sodelovanju s skupino slovenskih razumnikov. O okoliščinah, ki so privedle do aretacije Janeza Janše in tovarišev so govorili uredniki tednika Mladine in člani ljubljanskega odbora za varstvo človekovih pravic. Na sliki: Govorniki na torkovem zborovanju razna obvestila Šolsko skrbništvo v Trstu obvešča, da so v ministrski okrožnici št. 187 (z dne 5. julija 1988) objavljeni pogoji za vključitev v stalež učnega in neučnega osebja, za katero velja zakonski odlok št. 140 (z dne 3. julija 1988). Interesenti morajo predložiti prošnje za vključitev v lestvico na Skrbništvo, in sicer najkasneje do 6. avgusta letos. Pripravljalni odbor Kmetijskih dne- vov vabi vinogradnike iz tržaške pokrajine, naj sodelujejo na prodajni razstavi vin in na razstavi grozdja (špronov) v okviru Kmetijskih dnevov od 9. do 12. septembra t. 1. v Boljuncu. Interesenti naj se prijavijo v tajništvu Kmetijskih dnevov (tel. 228110 - 228127 - 228392 int. 49) ob delavnikih od 9. do 13. ure ali v tajništvih okoliških občin. Uradi organizacij ANPI-VZPI, ANED in ANPPIA v Ul. Crispi 3 bodo zaprti zaradi letnih počitnic od 25. julija do 25. avgusta. Od 26. avgusta dalje bodo uradi poslovali po normalnem urniku, in sicer v ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in od 17. do 19. Sklad Mitja Čuk sporoča, da se bo vršil vpis v poletno središče v ponedeljek, 25. t. m. ter v torek, 26. t. m. od 8. do 12. ure na sedežu Sklada, Proseška ul. 133 (nasproti cerkve). razne prireditve Glasbena zadruga Ars Nova prireja v Sesljanu od 18. do 31. julija POLETJE V ZALIVU. Vsak večer ansambli Telefon call, Dbcieland, Plava trava zaborava, Happy Day + DJ Radia Opčine. Poskrbljeno za ribje specialitete, domačo hrano in pijačo. Velika loterija z bogatimi nagradami. Vstop prost! SKD Barkovlje in Gledališka zadruga Novi tržaški teater priredita v soboto, 23. julija, ob 21. uri v barkovljanskem društvu predstavo 'OPROSTI, NE JURIŠ?" - kabaret Borisa Kobala in Sergeja Verča. Predstava bo na prostem. Vhod v Ul. Bonafata. V Zgoniku bo 23. in 24. julija FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA. šolske vesti Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira v šolskem letu 1988/89 sledeče tečaje: 1. za dodeljene uradniškemu delu s kvalifikacijo - 1. letnik (1200 ur); 2. za dodeljene uradniškemu delu s kvalifikacijo - 2. letnik (1200 ur); 3. za strojepis s kvalifikacijo (350 ur); 4. srbohrvaščine (120 ur); 5. za vodenje zadrug (60 ur); 6. za personal computing (160 ur); 7. za programerje elektronskih računalnikov (175 ur); 8. za gostince (120 ur); 9. za pomoč ostarelim na domu s kvalifikacijo (350 ur); 10. za splošno živinorejo (30 ur - za Gročano in Bazovico); 11. čebelarstva (60 ur); 12. biodinamike (30 ur); 13. za tehniko v kletarstvu, ustek-leničevanja in odgovarjajoče zakonodaje (20 ur) 1; 14. za tehniko v kletarstvu, us-tekleničevanja in odgovarjajoče zakonodaje (20 ur) 2; 15. za tehniko v kletarstvu, ustekleničevanja in odgovarjajoče zakonodaje (20 ur) 3. Vpisovanje in podrobnejše informacije še jutri, julija 1988 na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. 577941, vsak dan (razen ob sobotah) od 9.00 do 12.00. OBVESTILO NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA Priporočamo vsem naročnikom Primorskega dnevnika, ki želijo prejemati časopis na kraju letnih počitnic, da obvestijo naš ekspe-dit (tel. 040/7796610 vsak dan razen nedelj od 8. do 14. ure) o spremembi naslova vsaj pet dni pred odhodom. Uprava Primorskega dnevnika SKD Igo Gruden in ŠD Sokol čestitata MARKU PAHORJU, PETRU PER-TOTU, MONIKI RUDEŽ, IGORJU SVETLIČU, ALJOŠI TERČON in VALENTINI VISENTIN za uspešno opravljeno maturo. Na višjih srednjih šolah so maturirali: TANJA KOROŠEC, LAJRIS ŽERJAL, IGOR KURET, MITJA OTA, VALTER KOREN, GIULIANO PRAŠEL, PAOLO STERZAI in DENIS ZOBEC KD F. Prešeren iz Boljunca jim čestita in želi obilo uspeha na življenjski poti. čestitke Včeraj sta praznovala srebrno poroko ERNESTA in GERMANO SALVI. Še veliko nadaljnjih srečnih in zdravih skupnih let vama želijo Stana, Beta in Franka. Naš ALEŠ je v torek praznoval 25. pomlad. Vse najboljše mu želijo vsi, ki ga imajo radi. Na DTTZ Žiga Zois je s šestdesetico diplomirala TATJANA KOMAR. Čestita ji družina Samez. včeraj - danes Danes, ČETRTEK, 21. julija 1988 DANILO Sonce vzide ob 5.35 in zatone ob 20.47 - Dolžina dneva 15.12 - Luna vzide ob 12.06 in zatone ob 23,25. Jutri, PETEK, 22. julija 1988 MARIJA MAGDALENA PLIMOVANJE DANES: ob 1.30 najvišja 2 cm, ob 7.25 najnižja -25 cm, ob 14.55 najvišja 34 cm, ob 22.38 najnižja -14 cm. VREME VČERAJ: Temperatura zraka 29,4 stopinje, zračni tlak 1016,1 mb narašča, veter 20 km na uro severovzhodnik, vlaga 57-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 23,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Alessandra Maricchio, Roberto Guštin, Nunzio Vitale. UMRLI SO: 83-letni Pasguale Zudeni-go, 73-letna Maria Dolores Janicek, 86-letna Giovanna Bizjak, 72-letna Silvana Semitz, 80-letna Angela Leo, 79-letna Gi-oconda Luci. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 18., do sobote, 23. julija 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). BOLJUNEC (tel. 228124), SELJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 UL. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8, Ul, Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel.414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Darujte v sklad Mitje Čuka GEORGE DANDIN ALI KAZNOVANI SOPROG režija Dušan Mlakar j PREDSTAVE NA PROSTEM DANES, 21. t. m. -'SALEŽ JUTRI, 22. t. m. - SLIVNO v soboto, 23. t. m. - NABREŽINA v nedeljo, 24. t. m, - KRIŽ ZAČETEK PREDSTAV OB 21. URI bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA gledališča GRAD SV. JUSTA Nocoj ob 21.15 bo na sporedu Disne-yev film DOGODIVŠČINE PETER PANA. Ciklus pod naslovom FESTIVAL DISNEV organizira AIACE in FICE v sodelovanju s Turistično ustanovo. MILJE Nocoj ob 21.30 bo na Trgu Marconi na sporedu Grenzijeva predstava LO SGU-ARDO DA SOTTO IL PONTE v izvedbi gledališke skupine »Arniči di S. Giaco-mo«. koncerti VERDI Festival operete - Poletje 1988. Do 10. avgusta se bodo v Trstu, v organizaciji občinskega gledališča Verdi, zvrstile tri operete: Straussov NETOPIR, Dostalova KLIVIA in Lebarjeva VESELA VDOVA. Pri blagajni gledališča Verdi so na razpolago vstopnice za tretjo predstavo Dostalove operete KLIVIA, ki bo v soboto ob 20.30. Dirigent Guerrino Gruber, režija Gino Landi. Prihodnjo nedeljo ob 18. uri bo na sporedu četrta predstava. V soboto, 30. t. m. ob 20.30 bo na sporedu premiera operete VESELA VDOVA v režiji Gina Landija. Dirigent Rudolf Bibl. MILJE Kulturno društo L’ Accordo priredi v soboto ob 19.30 v parku Evropa koncert rock in pop skupin. kino ARISTON - 21.30 II pranzo di Babet- te, Danska 1987, r. Gabriel Axel; i. Stephane Audran, Jean Philippe La-font, Bibi Andersson. EXCELSIOR II - 19.45, 22.15 Arancia meccanica, fant., ZDA, 1971, 137’, r. Stanley Kubrick; i. Malcolm McDo-well, Patrick Mogel, □ EXCELSIOR I - Zaprto do 10. avgusta. NAZIONALE I - 16.30, 22.00 In guella časa. NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Play boy in prova, kom., ZDA; r. S. Rash; i. P. Dempsey, A. Peterson. NAZIONALE III - 16.30, 22.00 I cap-ricci viziosi di una moglie infede-le, pom., NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 II co-lonnello Redi, kom., Madž./ZRN; r. Istvan Szabo, i. K. M. Brandauer, G. Landgrebe. PENICE - Zaprto do petka 22. 7. GRATTACIELO - 17.15, 22.15 Oxford University, kom., ZDA 1987, r. R. Boris; i. Rob Lowe, Ally Sheedy. MIGNON - 16.30, 22.00 Labyrinth -dove tutto e possibile, anim. dram., VB/ZDA 1986, r. Jim Flenson; i. David Bowie, Jennifer Connelly. LJUDSKI VRT - 21.15 Scuola di ladri II., kom., It. 1987, r. N. Parenti; i. Paolo Villaggio, Massimo Boldi. EDEN - 16.00, 22.10 Tutto... amore mio, pom., □ VITTORIO VENETO - Zaprto do 1. avgusta. CAPITOL - 17.30, 22.00 Sing Sing chi-ama Wall Street, kom., ZDA 1987, r. R. Boris; i. Malcolm McDowell, R. Caradine. LUMIERE FICE - Zaprto. ALCIONE - Zaprto do 1. avgusta. RADIO - 15.30, 21.30 Crociera super-sexy, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ Potovalni urad AURORA vabi na naslednje izlete in potovanja: od 12. do 17. avgusta LONDON. Cena 880.000 lir. od 12. do 24. avgusta KUBA. Cena 1.878.000 lir. (Na razpolago so še zadnja štiri mesta) od 13. do 15. avgusta ZAGREB in PLITVIČKA JEZERA. Cena 212,000 lir. 14. in 15. avgusta CELJE -PTUJ - ROGAŠKA SLATINA. Cena 115.000 lir. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA, Ulica Milano 20, tel. 60261. razstave Na sedežu Turistične ustanove v Sesljanu je odprta razstava skulptur in risb slikarja Sergia CAVALIERIJA. V konjušnici v Miramarskem parku je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA. V Kraškem muzeju v Repnu bodo v soboto, 23. t. m. ob 19. uri odprli razstavo ČLOVEK IN LES. Razstavo je pripravil Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju z odborniš-tvom za kmetijstvo tržaške pokrajine. __________mali oglasi________________ OSMICO ima odprto v Mavhinjah Ivan Terčon. Toči belo in črno vino, poskrbljeno je tudi za prigrizek. OSMICO Pod lipo je odprl Boris Škerk v Repnu. Toči belo vino in teran. OSMICO ima odprto v Križu Rudi Košuta (Beljanov). PRODAM renault 5 TS, letnik '81. Tel. 229234. PRODAM moderno stanovanje v Ul. D'-Annunzio 44, 120 kv. m. Tel. 040/213748. PRODAM motor Benelli S 50, letnik '84, prevoženih 3.500 km. Telefonirati ob večernih urah na št. 766973. PRODAM sončna očala Ray-ban. Tel. 0481/520484. FANT, elektromehanik, z opravljenim vojaškim rokom in vozniškim dovoljenjem D, išče zaposlitev. Tel. 281248. DELAVEC trvdke Fiat proda fiat 131 v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na št. 229224. IZGUBILI smo zlato žensko zapestnico na prireditvenem prostoru vaškega praznika v Sovodnjah. Pošten najditelj naj kliče na št. 0481/882179. Poletje v zalivu Sesljati danes ansambel HAPPY DA Y prispevki V spomin na Maria Blažino daruje1 Slavko in Justa Briščik 20.000 ^r.ka gradnjo kulturnega doma-spomeniK padlim v NOB iz Briščikov. V spomin na Loredano del P'e[^r Prodan daruje brat 30.000 lir za cent prof. Maccavero. Namesto čvetja na grob Luci Sfef? daruje Mira 10.000 lir za SKD Barkov Ije. Ob 1. obletnici smrti Milke čnh nje darujeta Marija in Lilijana 30.0U11 lir za Sklad M. Čuk. 0 V spomin na Karlo Sferzo daruje b z družino 20.000 lir za Kulturni d0lB Prosek-Kontovel. V spomin na tov. Danila Pilata dar11 jejo Roža in Pepi Božič 20.000 Ur |e Jolanda Gustinčič 10.000 lir za Združ6' nje aktivistov osvobodilnega gibanj na Tržaškem ozemlju. V spomin na mamo Štefanijo Krd®!-sin daruje sin Mario z družino 100.0®° lir za Sklad M. Čuk. V spomin na teto in svakinjo daruj® jo družine Pavlica in Kufersin 100.0® lir za Sklad M. Čuk. V spomin na Ivanko Zobec vd. Koc jančič daruje Bernarda Ota 10.000 d za KD V. Vodnik. 20. 7. 1988 menjalnica Ameriški dolar.. Nemška marka . Francoski frank . Holandski florint Belgijski frank .. Funt šterling.... Irski šterling .... Danska krona____ Grška drahma .. Kanadski dolar . 1360.— 738.— 217.— 654 — 34,— 2300,— 1970.— 191,— 8,— 1100,- Japonski jen...... Švicarski frank .... Avstrijski šiling .... Norveška krona ... Švedska krona..... Portugalski eskudo Španska peseta____ Avstralski dolar ... Debeli dinar...... Drobni dinar...... 9.-' 890-" 105.'' 200.'' 10,50 1050-- 0,4» Od® SEZONSKI URNIK TRAJEKTOV Z REKE ODHODI: □ ob ponedeljkih ob 18.00 za: Rab Zadar Split Hvar Korčula Dubrovnik Bar Krf 21.05 00.50 6.25 9.40 12.20 16.00 21.00 10.00 □ ob torkih ob 18.00 za: Rab Zadar Split Hvar Korčula Dubrovnik 21.05 00.50 6.25 9.40 12.20 16.00 □ ob sredah ob 22.30 za: Split Hvar Korčula Dubrovnik Krf Igoumenitza (GR) 9.40 11.40 14.20 18.00 11.00 14.00 Igoiimenitza |GB) I3.00 □ ob četrtkih ob 18.00 za: Split Korčula Dubrovnik 5.30 9.55 13.30 □ ob petkih ob 18.00 za: Rab Zadar Šibenik Split Hvar Korčula Dubrovnik 21.05 00.50 4.00 6.50 9.40 12.20 16.00 □ ob sobotah ob 18.00 za: Rab Zadar Split Hvar Korčula 00.50 6.25 9.40 12.20 21.05 □ ob nedeljah ob 9.00 za: Zadar Split Stari Grad 15.10 20.25 22.40 □ ob nedeljah ob 18.00 za: Korčula Dubrovnik Igoumenitza [GR] 7.30 11.10 6.00 PRIHODI: □ ob ponedeljkih ob 10.50 iz smeri: Split Stari Grad Dubrovnik 16.00 21.00 22.40 □ ob torkih ob 7.45 iz smeri: Dubrovnik Korčula Hvar Split Šibenik 10.00 13.15 15.55 17.55 21.40 Zadar 00.50 Rab 4.30 Hvar Split Zadar B4b 15.55 17.55 00.05 4.011 □ ob sredah ob 19.30 iz smeri: Igoumenitza (GR) Krt Dubrovnik Split Zadar 7.30 9.00 23.30 7.45 13.15 □ ob četrtkih ob 13.30 iz smeri: Dubrovnik Korčula Zadar Rab 19.00 22.15 6.30 10.00 □ ob petkih ob 7.30 iz smeri: Igoumenitza (GR) Krf Dar Dubrovnik Korčula 14.00 15.30 5.00 8.00 13.15 □ ob sobotah ob 11.00 iz smeri: Dubrovnik Korčula Split Zadar 15.30 18.45 23.00 4.40 □ ob nedeljah ob 7.30 iz smeri: Igoumenitza (GR) Krf Dubrovnik Korčula Hvar Split Zadar Rab 15.00 16.30 8.00 13.15 15.55 17.55 00.05 4.00 □ ob nedeljah ob 13.30 iz smeri: Dubrovnik Korčula Zadar Rab 19.00 22.15 6.30 10.00 OP.: Urniki se seveda nanašajo na različne dneve, saj traja potovanje od do Igoumenitze približno 43 ur. Italijanska visoka moda tudi za Sovjetsko zvezo itaijj Petek, 22. julija, ob 22.10 se bo tudi sovjetska televizija povezala s prvo skern Sk° televizijsko mrežo in bo v neposrednem prenosu posredovala sovjet-žens,u občinstvu modno revijo z rimske Piazza di Spagna. Defile bo nosil naslov tJiod a zvezdami in bo zaključni prikaz letošnje poletne sezone visoke 10 2'.v Rimu. Ob Sovjetski zvezi se bodo satelitsko povezale še ZRN, Montecar-p .ka Britanija, Portugalska in Bolgarija. nasj- rireditev bo vodila mlada filmska igralka Jo Champa, ki je med drugim že kodcM^a v filmu Salome, predstavljenem letos v Cannesu, svoje kolekcije pa BaSji letos prikazali Sadi, Balestra in Mila Schon za visoko modo ter Versace, za tj1e,rpennY in Romeo Gigli za pret a porter. Predsednik gospodarske zbornice moda 0 Loris Abate meni, da odsotnost nekaterih zvenečih imen italijanske mars],na Piazza di Spagna ni sad kakršnekoli polemike. Razlog je preprostejši: Kateri ustvarjalec namreč še meni, da morajo ostati revije zaprte v ateljejih, mjjjj scenografijo oddaje, ki jo je lani na malih ekranih spremljalo okrog pet RAI °"?v Ijndi. je poskrbela LIliana Simonetta, za režijo pa Luigi Martelli. Letos Ze tretjič predvaja modno revijo iz Piazze di Spagna, ritnJu3 sliki: model Rocca Barocca, ki so ga predstavili v kem Trgu Campidoglio. ponedeljek na sklad /nitja čuk jelka Cvelbar O posebnostih in Dvojčki vedno privlačujejo in vzbujajo pozornost. V veliki državi, kakršna so ZDA, jih je kar za 2,4 milijone. Poleg tega, da jim prirejajo posebna srečanja, vodijo, na primer, na univerzi v Minnesoti specifične raziskave o njihovem vedenju. Raziskovalci se sprašujejo, katere podobne odločitve izbirata dvojčka v svojem življenju, čeprav morda živita daleč drug od drugega. Ob tem kažejo raziskave na skrajno neverjetne dogodke. Izpričan je primer dvojčkov, ki sta bila takoj po rojstvu ločena, živela sta 39 lehnarazen in se po tem času srečala na univerzi v Minnessoti. Ugotovili so, da sta se oba v prvem zakonu poročila in ločila z dekletoma, ki jima je bilo ime Linda, da sta se oba znova poročila z drugo ženo, ki se je imenovala Betty in da sta oba poimenovala prva sinova James Allan, čeprav je drugi izmed dvojčkov izpustil pri zapisu drugega sinovega imena en 1. In še celo več: oba sta vozila enak avtomobil, enake barve, oba sta rada delala z lesom in izdelovala enake vrtne ograje, oba sta imela pse z enakim imenom... Raziskovalci se sprašujejo, če so to le »naključja« ali nekaj več. Taka dvojčka, ki sta bila vzgojena narazen in sta z enakimi genetskimi zasnovami odraščala v različnih okoljih, sta pravzaprav ključ do vprašanja, ki že dolgo muči znanstvenike: kako genetske zasnove delajo ljudi take, kakršni so. Intimne vezi torej, ki so značilne za dvojčke, niso le zanimivost, pač pa vodijo tudi do znanstvenih spoznanj. Psihologi raziskujejo, kje se pri teh tesnih povezavah in navezanostih drug na drugega neha prava navezanost in se začenja patologija. Zanimiv je s tem v zvezi primer dveh dvojčic, ki sta od trenutka, ko sta se naučili govoriti, le malokrat uporabljali običajni govor za sporazumevanje z drugimi ali med seboj - razvili pa sta drugo medsebojno govorno komunikacijo. Psihologi so odkrili, da je ena izmed dvojčic popolnoma nadvladovala drugo iz ljubosumja, ker je bila prepričana, da starši sestro bolj ljubijo. S signali, ki jih je pošiljala z očmi je sestri velevala, kdaj naj govori, kdaj naj sede, stopi itd. Celo hkrati sta padali s konja, skratka nista se hoteli kazati kot dve individualni osebnosti. Kasneje so ju leta 1982 zaprli zaradi kraje in naklepnih požigov za nedoločen čas v neko angleško ustanovo za duševno bolne z zločinskimi težnjami. Ugotovili so, da slaba polovica dvojčkov razvije med seboj poseben govor (posebno hitrost, s posebnimi poudarki, z izmišljenimi besedami), ki ga navadno opusti pri petih, šestih letih. Druga značilnost dvojčkov je, da se pri njih v precejšnji meri pojavljajo nadčutna doživljanja. Navadno se to dogaja enojajčnim dvojčkom. Ti vplivajo telepatsko drug na drugega, tudi če ju ločuje velika razdalja. Na vsakih 1000 rojstev se pojavljajo 4 pari dvojčkov. Lahko se celo zgodi, da se v isti družini rojstvo dvojčkov ponovi. V zadnjem času so znanstveniki ugotovili izredno zanimivo dejstvo, ki so ga poimenovah sindrom izginjajočega dvojčka. Veliko nosečnosti, ki so se začele z dvojčkoma, se po petem mesecu spremeni v običajne nosečnosti z enim samim fetusom. Tako, da se nekateri znanstveniki nagibajo k prepričanju, da so spočetja dvojčkov pogostejša, kot se je doslej navajalo in dosegajo približno 20% vseh spočetij. vedenju dvojčkov Med nosečnostjo dvojček lahko izgine na dva načina: iz razlogov, ki so popolnoma nerazumljivi, lahko materino telo reabsorbira posteljico; dogaja pa se tudi drugačen fenomen, da drugi dvojček zaseže prvega in še dolgo po lastnem rojstvu nosi v sebi izginulega brata ali sestro. To so ugotovili n.pr. pri nekem uslužbencu na bencinski črpalki. Dolgo je tožil zaradi izredno hudih glavobolov, ki so mu občasno onemogočali normalno življenje. Pri 21 letih so mu pri raziskovalni operaciji našli v možganih gmoto embrionalnih kosti, las in kože, za katere so mislili, da je ostanek njegovega dvojčka. Velikokrat so pri drugih ljudeh odkrili take ostanke v cistah, ki so jih našli v telesu. Z zdravstvenega vidika je zanimiva tudi ugotovitev, da morajo dvojčke zdraviti hkrati; če ima n.pr. eden od dveh karies na zobu, bo v kratkem tudi drugi dvojček prav na istem zobu razvil zobno gnilobo, če je že nima. Seveda se poraja vprašanje, koliko smo še svobodni v odločanju, če geni tako močno vplivajo na nas, kot dokazujejo raziskave na enakih dvojčkih, ki so odraščali v drugačnem okolju. Znanstveniki pravijo, da nismo sužnji svojih genov. Enaki geni in drugačno okolje dajejo, kljub nekaterim enakostim, različne rezultate pri oblikovanju osebnosti. Prav gotovo pa je naloga staršev pri vzgajanju dveh tako zelo podobnih bitij v dve samostojni osebnosti izredno naporna in zahtevna. IT jllll! || današnji televizijski in radijski spovedi C RAI 1 12(X '^reme dnevnik nJt yariete: Portomatto 13 Ss Dnevnik 14 no ^nevnik - tri minute... RlS p0rtomatto (2- del) 5 Film: Campane a martello (kom., it- 1949, r. L. Zampa, i. E. De Fi- 15 4n o1?150, G' Loliobrigida) 16 on J-,lsanlca: Grisu il draghetto Glasbeno vandranje: Bagliori d - I? On Dokumentarec: Cingue settima-l?3n "e ^ šalita 18.00 RR1Sfnka: Tao Tao u Film: Napoletani a Milano tK°m., It. 1953, r. E. De Filippo, i. Ig 4„ F. de Filippo, A. M. Ferrero) 20 3n ^manah, vreme in dnevnik f-abavna oddaja: Giochi senza 22 i c nontiere (iz Misana Adriatica) 22:25 F-fVnik rum: L uomo che uccise se stes-50 (fant., VB 1974, r. B. Dearden, 24on kR' Moore. H- Neil) 0 1 r Pnevnik - zadnje vesti Nadaljevanka: I fratelli Karama-z°v (2. del) RAI 2 11.55 13.00 13.30 14.30 14.40 16.50 18.15 18.20 18.35 19.30 20.30 -22.00 22.35 22.50 23.35 23.45 0.35 Nadaljevanka: La Certosa di Parma (4. del) Dnevnik - ob trinajstih Nanizanka: Saranno famosi Dnevnik Variete: II piacere delLestate Film: L uomo che valeva miliar-di (pust., Fr. 1968, r. M. Boisrond, i. F. Stafford, R. Pellegrin) Oddaja iz Parlamenta Dnevnik - športne vesti Nanizanka: Un caso per due -Un banale incidente Horoskop, vreme, dnevnik, šport Nadaljevanka: La vedova rossa (r. Edouard Molinaro, i. Francoi-se Fabian, Roger Dumas, 2. del) Aktualno: Moda Dnevnik - večerne vesti Variete: Improvvisando Dnevnik - zadnje vesti Aktualna oddaja: L ago della bi-lancia Film: Charlie Chan in trappola (krim., ZDA 1947, r. Howard Bretherton, i. Sidney Toler, Mantan Moreland) RAI 3 13.05 Nadaljevanka: Edoardo VII principe di Galles (4. del) 14.00 Deželne vesti 14.10 Glasbena oddaja: Bernstein dirigira Johannesa Brahmsa - Koncert za violino in orkester v D-duru op. 77 15.00 Glasbena oddaja: Koncert Franca Califana 15.40 Kolesarstvo: Tour de France (neposredni prenos) 17.00 Glasbena oddaja: Pokerconcerto 18.00 Variete: Jeans 2 - Usati 18.45 Športni dnevnik: Derby 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Šport: Atletika (iz Turina) 20.30 Nanizanka: Professione pericolo 21.20 Dnevnik - večerne vesti 21.45 Film: Scusi, facciamo Lamore? (kom., It. 1968, r. Vittorio Caprio-li, i. Pierre Clementi, Beba Lončar) 23.15 Kult. odd.: Una sera, un libro 23.30 Šport: atletika (prenos iz Turina) 0.30 Dnevnik - zadnje vesti Ir RTV Ljubljana 17.15 Zabavna oddaja: Poletna noč, vmes nadaljevanki Napoleon in Josephine (pon. 5. dela) in Knjiga šal (pon. 2. dela) 18.20 Video strani 18.35 Otroška nadaljevanka: Za mano mulci (Madž., 3. del) 19.05 Risanka 19.18 Vreme in TV Okno 19.30 Dnevnik in Vreme 20.05 Tednik 21.05 Nadaljevanka: Pusta hiša (Ch. Dickens) 22.00 Dnevnik 22.15 Zabavna oddaja: Poletna noč, vmes nadaljevanka Napoleon in Josephine (6. del) 0.30 Informativna oddaja za tujce (Petminutno oddajo pripravljata izmenično RTV Ljubljana in TV Zagreb. Tujim gostom dnevno poroča v angleščini in nemščini o razmerah na cestah in na mejnih prehodih, o športnih, kulturnih in drugih prireditvah.); nato nadaljevanka Kdo bo nosil hlače (7. del) TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Športni dogodek (pon.) 16.00 Kolesarstvo: Tour de France (neposredni prenos) 17.15 Kronika in reportaže: Šport spektakel 19.00 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki: TRST — Poletje čas počitnic in potovanj - poletni centri za mlade in razgovor s turističnim operaterjem Edijem Krausom (prip. Pavel Volk) TRŽIČ — Spet prepovedano kopanje v Marini Julii TRST — Fotografska razstava v Studiu PHI 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka: I ragazzi del sabato sera 22.30 TVD novice 22.40 Kolesarstvo: Tour de France (pon.) -'tnuzanKe 8-40 Aliče, bi vita, 9. Hospital, 1 "«> KvffS, C est la vie !§ Uln ^ad-:Senti (kom., ZL “Uzzell, i. mele,' 18 18'30 KvizT'T1 19-10 Ca fando, p Sne"f tern, ZD7 ^ Hathc 22*> fea* ui tura (vc J* 5.3 C®; 11.00 Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Vici-ni troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 Dottori con le ali, 13.30 In časa Lavvrence 14.30 Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo 16.30 Nanizanka: Executive Suite 17.30 Nadaljevanka: Febbre damore 18.30 Nanizanki: Ironside, 19.30 Attenti a quei due 20.30 Film: La sposa in nero (krim., Fr.-It. 1967, r. Francois Truffaut, i. Jeanne Moreau, Jean Claude Brialy) 22.30 Film: Anni di plombo (dram., ZRN 1981, r. Margarethe von Trot-ta, i. Jutta Lampe, Barbara Sukowa) 0.30 Šport: Golf 1.30 Nanizanka: Vegas ITALIA1 8.30 Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 Time Out, 10.15 Chop-per Sguad, 11.05 Ralph supermaxieroe, 12.00 Movin' On 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Bun Bun, Snorky 14.00 Glasbena oddaja: Dee-jay Beach 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Nana, Lulu, Lala-bel, Una sirenetta 18.00 Nanizanke: Gemelli Edison, 18.30 Skippy il canguro, 19.00 Chips 20.00 Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town 20.30 Nan.: Supercopter, 21.30 Starman, 22.30 Sulle strade della Ca-lifornia, 23.30 Star Trek, 0.30 Ai confini della realta, 1.00 Taxi, 1.30 Giudice di notte fguj TELEPADOVA 12.30 Nadaljevanka: I Ryan 13.30 Risanke 14.15 Nad.: Una vita da vive-re, 14.50 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes 17.00 Dokumentarec 17.30 Risanke 19.30 Nad.: Brillante 20.30 Film: Concorde Affai-re '79 (pust., It. 1979, r. Ruggero Deodato, i. James Franciscus, Mimsy Farmer) 22.15 Dokumentarni film: Ultime grida dalla savana 0.05 Nanizanka: Switch 1.00 Film: L'etmsco uccide ancora (krim., It. 1972, r. Armando Crispino) ^ TELEFRIULI 13.00 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 13.30 Nadaljevanka: Leone-la 14.30 Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni 15.00 Dražba 15.30 Risanke 16.30 Glas. odd.: Musič box 18.15 Nadaljevanka: L isola del gabbiano 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Kviz: Caccia al premio 20.30 Nadaljevanka: L'ateli-er di Anastasia (1. del) 21.30 Dokumentarec: Darovi narave - Gobe 22.00 Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Informativna oddaja: News dal mondo J TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 8.10 Dopoldanski zbornik: Iz tišine glas, (9.00) Prehrana in zdravje; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v Kulturnem domu v Trstu: Klavirski duo Norberto Capelli - Hec-tor Moreno; 11.30 Poldnevniški program; 12.00 Magnetizem ženske poezije; 12.40 Ko zvezde zableščijo; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Popoldanski zbornik: Glas harmonike, (14.30) Otroški kotiček, (15.00) Neskončno letnih časov; (16.00) Zapiski s poti; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Srečanja: Pogovori; 18.30 Glasba. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Dober dan; 8.30 Koncert za mlade; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Glasba; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Iz glasbenih šol; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Puharjev ansambel; 18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Big band RTV-Lj; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Glasba; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.45 Vaš kviz; 14.05 Melodije morja in sonca; 14.30 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 18.30 Glasbene prireditve; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.25 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja Radia Koper; 7.45 Pošiljam ti razglednico; 8.00 Oddaja za otroke; 8.40 Glasba; 9.32 Glasbeni občutki; 9.45 Ansambel Ca-sadei; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasba; 10.40 Vstop prost; 11.00 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja, za mlade; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Spet se te spominjam; 15.45 Počitnice; 18.00 Arenaturist; 19.00 Obzorja. RADIO OPČINE 10.00 Za vsakogar nekaj; 15.00 Lestvica diskoteke Amadeus; 18.00 Gremo v gledališče; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost; 20.30 Oddaja za obrtnike; 21.00 Radijski bazar, vmes Kupim-pro-dam-podarim, sledi Nočna glasba. Polemike glede financiranja izgradnje Osimskih cest Odločitev že sredi prihodnjega tedna V Novi Gorici in Ajdovščini in tudi na nivoju republike si te dni zelo odločno prizadevajo, da ne bi obveljal dopolnilni predlog Zveznega izvršnega sveta k osnutku zakona o financiranju graditve avtoceste "Bratstvo in enotnost" ter gradnje in rekonstrukcije cest, pomembnih za vso državo. Dopolnilni predlog, lahko bi rekli kar spreminjevalni predlog, za katerega so v Novi Gorici zvedeli sredi prejšnjega tedna, predvideva delež federacije pri financiranju enega samega odseka Osimskih cest in sicer Razdrto - Fernetiči, v razdalji 22 kilometrov. To pomeni, da federacija ne bi zagotovila vsaj 50 odstotnega deleža za financiranje drugih dveh odsekov Osimskih cest v skupni dolžini 109 kilometrov in sicer Vrtojba - Razdrto, 44 kilometrov in Hrpelje - Kozina - Reka, 65 kilometrov. Odločitev Zveznega izvršnega sveta je, razumljivo, povzročila takojšen in ogorčen nastop predstavnikov novogoriške in ajdovske občine, delegatov teh občin v republiški skupščini, kjer je bila prav -včeraj razprava o tem vprašanju, precejšen odmev pa je imela tudi v tukajšnjih gospodarskih in političnih krogih. O zadnjem zapletu v zvezi s financiranjem Osimskih cest je tekla beseda tudi v goriškem občinskem svetu, na torkovi seji. Razprava o zakonu o financiranju izgradnje cest naj bi prišla na dnevni red Zvezne skupščine 27. julija, še pred tem pa se mora sestati Zvezni odbor za plan za dokončno oblikovanje besedila osnutka zakona, ki bo predmet razprave v Zvezni skupščini. V Novi Gorici, kjer opozarjajo, da je izgradnja primerne cestne povezave z osrednjim delom Slovenije in Jugoslavije osnova nadaljnjega gospodarske- O težavah v zvezi z zakonom o financiranju cestnega omrežja, ki naj bi ga izglasovala jugoslovanska zvezna skupščina, je bil govor tudi na torkovi seji občinskega sveta v Gorici. Na to je opozoril svetovalec Marko Wal-tritsch in priporočil, da bi Občina posredovala pri pristojnih oblasteh. Župan Scarano je na naše izrecno vprašanje včeraj izjavil, da uradno še ni bil obveščen o zadevi, da pa namerava najostreje nastopiti pri Ministrstvu za zunanje zadeve, v kolikor bi se načrtovani odsek avtoceste ne gradil. Zveza industrijcev pa je s telegramom o zapletu glede financiranja izgradnje osimskih cest obvestila ministra Santuza. ga razvoja v Občini in celotni severnoprimorski regiji in da ima vprašanje tudi mednarodne razsežnosti, saj je gradnja avtocestnih povezav predvidena v Osimskih sporazumih in je torej mednarodna obveznost Jugoslavije, računajo, da bo spreminjevalni, oziroma dopolnilni predlog ZIS umak- njen in da bo v besedilu zakona o financiranju izgradnje cest spet vnešeno prvotno besedilo, to je o "50-odstotnem deležu SFRJ pri graditvi Osimskih cest". Tako stališče je med drugim sprejel tudi republiški Izvršni svet, v oceni dopolnilnega predloga. Kot je slišati, naj bi podobno stališče zavzeli tudi v Izvršnem svetu SR Hrvaške, saj bi se, v primeru, če bi obveljal dopolnilni predlog, znašli v podobnem, če ne enakem položaju kot SR Slovenija. Razlog, da se skuša omejiti ali vsaj časovno odgoditi izgradnja Osimskih cest je prav gotovo v zelo težkem gospodarskem položaju, vendar je treba ob razpravah in polemikah, ki po splošnem mnenju trajajo zares že predolgo, nujno pretehtati, če so bile dosedanje možnosti financiranja izgradnje Osimskih cest smotrno izrabljene. Pred leti je bil recimo dosežen moratorij glede odplačevanja 110 milijonov dolarjev odškodnine za premoženje optantov. Ta denar naj bi, po sporazumu med Italijo in Jugoslavijo, namenili za gradnjo cest, oziroma cestnega odseka Vrtojba - Razdrto. Leta 1991 bo treba ta denar začeti vračati, najbrž pa do takrat ne bo zgrajen niti kilometer nove ceste. Pred kakšnim letom, bi s tem denarjem financirali izgradnjo dobršnega dela 44 kilometrov dolgega odseka, do danes je proračunska vrednost narasla na 186 milijonov dolarjev, medtem ko bi izgradnja vseh treh odsekov Osimskih cest veljala 668 milijonov dolarjev. Tudi tako razmišljajo v Novi Gorici, kjer znova poudarjajo, da od sprejetih obveznosti, ki so del srednjeročnih in dolgoročnih načrtov razvoja občine in republike, ne nameravajo odstopiti. Predsedniku Občinske skupščine Nova Gorica, Albertu Bevčiču, ki se je kmalu po začetku svojega mandata, skupaj s predsednico Izvršnega sveta skupščine Jolando Slokarjevo, znašel pred nelahko nalogo, smo v zvezi z razvojem dogodkov okrog financiranja izgradnje cest in samosvojih odločitev ZIS zastavili nekaj vprašanj. Kaj ste na Občini in v družbenopolitičnih organih ukrenili po vesti iz Beograda? Najprej smo se povezali z ajdovsko občino in smo v Republiki, pri pristojnih organih, dali vedeti, kakšno je naše razpoloženje glede takega načina odločanja. Mislim, da je stvar Slovenije in ne Beograda, da odloča katere ceste naj se gradijo. O vprašanju so že razpravljali člani občinskih delegacij v republiški skupščini in bodo v skupščini ustrezno intervenirali. Kakšno stališče ima Republiški Izvršni svet do dopolnilnega predloga? Republika je za to, da se v 2. členu osnutka besedila zakona črta predlagano dopolnilo o finaciranju deleža SFRJ za odsek avtoceste Razdrto -Fernetiči, v dolžini 22 kilometrov in da se v osnutek besedila spet vnese splošna označba o 50 odstotnem deležu SFRJ pri graditvi Osimskih cest. Kdaj ste v Novi Gorici izvedeli za vsebino dopolnilnega predloga? Sredi prejšnjega tedna. Bodo o zadevi razpravljali tudi v vseh treh zborih občinske skupščine? Za tako razpravo zdaj ni časa. Mislim pa, da ne bi iz nje izšlo nič novega. Potrdili bi samo že znana stališča in odločitve, ki so bile že sprejete in tudi vnešene v razvojni načrt občine. Ekološka vprašanja spet v ospredju v občinskem svetu Odpadke KZE bodo upepeljevali v Trstu Vprašanje uničevanja posebnih odpadkov iz bolnišnic je v zadnjih tednih precej "dvignilo temperaturo" v goriškem upepeljevalniku. Kaže pa - tako je napovedal župan Scarano na predsinočnji seji občinskega sveta -, da se bodo problemom izognili tako da bodo že v kratkem posebne odpadke, ki jih proizvaja KZE začeli prevažati v Trst in jih uničevali v tamkajšnjem upepeljevalniku. Okvirni sporazum s tržaško občino je bil v tem smislu že dosežen. Problem, eden tolikih, ki se pojavljajo v zvezi z uničevanjem odpadkov in obratovanjem upepeljevalnika, je privrel na dan s protestom delavcev družbe Saspi, ki upravlja napravi za uničevanje odpadkov tako v Gorici kot v Trstu. Njihov sindikat CGIL je v prejšnjih dneh napovedal vrsto protestnih akcij, če ne bi prišlo do pozitivnih premikov. Protest je zadeval predvsem manipuliranje posod z zdravstvenimi odpadki s strani delavcev. Zakon predvideva, da je treba te posode odlagati naravnost v peč za upepeljevanje, medtem ko deluje goriški objekt s sistemom tekočega traku. Dogajalo se je, da so marsikdaj ti posebni zavoji padali s trakov in se odpirali. Njihovo nevarno vsebino (injekcijske igle in razne strupene ostanke) so morali delavci pobirati ročno. Prilagoditev goriškega upepeljevalnika ni prišla v poštev, odtod odločitev o prevozu v Trst. Vprašanje je na občinski seji iznesel svetovalec zelene liste Fiorelli, ki je bil delno zadovoljen z županovim odgovorom, postavil pa je hkrati potrebo po širši razpravi o problemu odpadkov. Vsi skupaj, vključno s sindikati - je dejal - moramo vzeti v poštev celotno problematiko odpadkov, ki jo je treba reševati tudi tako, da z ločenim zbiranjem in predelavo čimbolj omejimo uničevanje smeti. Na ta problem se je navezal tudi komunist Salomoni, ki pa je problematiko razširil. Sklicujoč se na dramatično izkušnjo tovarne Farmoplant pri Massi, je dejal, da je tudi v Gorici potrebna razprava in celovit plan posegov v zvezi z okuževanjem. Navedel je celo vrsto dejavnosti (tovarna Sa-fog, pralnica v Ul. Cordaioli, morebitna livarna Danieli, manjša podjetja, ki uporabljajo barvila ter druge nevarne snovi), ki utegnejo postati nevarne za okolje. Zupan mu je dokaj ostro odvrnil, naj vprašanja ne preveč dramatizira, ker primerjava med kemijsko tovarno v Massi in manjšimi, pretežno obrtniškimi dejavnostmi v Gorici ni umestna. »O vsem se lahko razpravlja, vendar ne pretiravajmo« se je v bistvu glasil odgovor, ki seveda ni zadovoljil Salomonija. Kvalifikacijski izpiti na zavodu Cankar Izidi mature na zavodu Zois »Trgovci« se še potijo Medtem ko je za vse ostale dijake zadnje šolsko leto že dober čas mimo, se v teh vročih julijskih dneh 16 dijakov tretjega razreda trgovske šole Ivan Cankar še poti med zvezki in knjigami. Prav oni so postali glavne žrtve zadnjega mučnega šolskega leta, saj so njihov kvalifikacijski izpit zaradi stavk in bojkotov od konca maja prenesli na današnje dni. V šolo so se vrnili v soboto, da bi pisali italijansko nalogo, v naslednjih dneh pa so se zvrstile še naloge iz splošne izobrazbe, strojnega računstva in stenografije, tehnike upravljanja podjetij. Danes bodo imeli opravka še s srbohrvaščino in nemščino, jutri in v soboto pa z ustnimi izpiti. Konec tedna bo torej tudi njim prinesel konec letošnjega truda. En odličnjak, drugi poprečni Z objavo izidov zrelostnih izpitov na goriški sekciji tehničnega zavoda za trgovino Žiga Zois je letošnjih matur konec. Dijaki so morali na tej šoli čakati precej časa na končne izide, ker so se izpiti zaradi raznih vzrokov (prekinitev ob volitvah, večje število dijakov, saj je komisija bila ista za Trst in Gorico, nadoknadne preiskuš-nje zaradi bolezni dijakov) zavlekli precej dlje kot na drugih šolah in je tako do ocenjevanje ter objave ocen prišlo šele v teh dneh. Vseh trinajst goriških kandidatov je uspešno premostilo zrelostno preiskuš-njo. Eden med njimi je pred komisijo zablestel in si zaslužil najvišjo možno oceno - šestdesetico. Drugi so nekoliko zaostali, saj je med najboljšim in drugim kar deset točk razlike, glavnina pa - da se poslužimo kolesarskega žargona - je pripeljala skozi cilj s še večjim zaostankom. Uspehi trinajstih goriških maturantov na zavodu Zois so sledeči: Peter Cej 36/60, Pavel Durčik 42, Dario Flos-pergher 60, Laura Furlan 45, Mara Leban 36, Luka Marassi 40, Andrej Pacor 50, Tanja Peteani 42, Roberta Plet 43, Robert Tabaj 42, Vlasta Terpin 38, Tanja Visintin 43, Lara Vižintin 46. kino Gorica VERDI Jutri: 18.00-22.00 »Indagine ad alto rischio«. VITTORIA 17.30-22.00 »American super-girls«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica SOČA 18.30 »Bandit iz Shantunga«, 20.30 »Octopussy«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Villa San Giusto, Korzo Italia 242, tel. 84606. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Nicolo, Ul. I maggio 94, tel. 790338. _________pogrebi____________ Danes v Gorici ob 9.30 Goffreda Mila-nig vd. Sullig iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuto in na glavno pokopališče, ob 12. uri Anna Perco vd. Coder-maz iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev in na pokopališče v Podgoro. Milka Klanjščka ni več med nami Milka Klanjščka - Cankarja ni več med nami. Umrl je v goriški bolnišnici včeraj zjutraj, po kratki, a mučni bolezni. Pokojni Milko je z družino živel na Borjaču, v gornjem koncu ©slavja, tik pod Števerjanom. Rodil se je v kmečki družini in se tudi sam zapisal temu poklicu. Še zlasti se je ukvarjal z vinogradništvom in je svoje posestvo v zadnjem času precej posodobil. K njemu, na Oslavje, se je primožila Zdravka Sfiligoj iz Štmavra. Skrbno sta vzgojila tri hčere: Sonjo, Nevo in Majdo. Milka so vsi poznali kot vedrega človeka, nazivali so ga kot župana z Oslavja, saj je vedno prednjačil v javnih debatah, zanimal se je za življenje v domačem kraju, kot tudi v našem širšem okolju, dajal nasvete. Bil je vedno veder in tudi običajno glasen v svojih izvajanjih. To ga je odlikovalo, tako da je bil pri ljudeh priljubljen. Med vojno je Milko oksusil trpljenje v nemškem koncentracijskem taborišču. Po vojni se je vključil v naše društveno življenje, sodeloval je v domačem društvu Naš prapor, bil med usta-novniki Kmečke zveze ter tudi njen odbornik, bil je v odboru Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Pogrešali ga bomo. Pogreb bo jutri v Pevmi. Svojcem naj gre naše iskreno sožalje. (mw) Včeraj je po mučni bolezni umrl Milko Klanjšček star 65 let Pogreb bo jutri, 22. julija ob 12. uri iz splošne bolnišnice na pokopališče v Pevmi. Na željo pokojnika namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Žalostno vest naznanjajo žena Zdravka in hčere Sonja, Neva in Majda Oslavje, 21. julija 1988 Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Kmečka zveza se klanjata spominu svojega aktivnega člana in odbornika Milka Klanjščka in izrekata svojcem, ob tragičnem dogodku najgloblje sožalje. Ob težki izgubi ljubljenega očeta izrekajo kolegici Sonji Klanjšček in družini iskreno sožalje ravnateljstvo, učno in neučno osebje Didaktičnega ravnateljstva Gorica. Ob izgubi dragega očeta izrekajo Majdi Klanjšček in družini občuteno sožalje upravni odbor in kolektiv Slovenskega deželnega zavoda z® poklicno izobraževanje. Zveza slovenskih kulturnih društev se pridružuje žalovanju Sonj® Klanjšček in svojcev ob žalostnem dogodku v družini. Prometne nesreče V križišču ulic Aguileia in Lung° Isonzo je včeraj dopoldne v padcu s kolesom 63-letni Mirko Okroglič, Ul, Brig. Sassari 15, dobil zlom stegnenice. Zdravil se bo tri mesece. V Marianu se je predsinočnjim ponesrečil 27-letni domačin Franco Co-lautti. Okreval bo v nekaj dneh. Pri Fossalonu je Tržačan včeraj popoldne izgubil življenje, potem ko je z avtom zavozil v obcestni kanal-O nesreči podrobneje poročamo v tržaški kroniki. _________prispevki___________ Namesto Cvetja na grob Radu Frando-liču darujejo sovrstniki, zbrani na praznovanju 65-letnikov iz občine Doberdob, 170 tisoč lir za kardiološki center bolnišnice v Tržiču. Ob 60-letnici fašističnega nasilja Goriška Zadružna zveza in njen nasilni razpust Marko Waltritsch 10. V upravnem odboru pa sta tedaj že od prej bila tudi Franc Sivec in dr. Franc Žigon, ki sta mesti zapustila na občnem zboru 25. februarja 1932, namesto njih pa sta bila izvoljena inž. Franc Pegan (bil je tudi predsednik upravnega odbora Katoliške knjigarne) in Lojze Sardoč. Ta odbor je 1934 samovoljno razpustil Centralno posojilnico. Njene kliente in posle je prevzela Banca Cattolica del Veneto, ki je takrat v Gorici odprla svojo podružnico. Vrnimo se k Zadružni zvezi in njenemu razpustu. Ob koncu dvajsetih let se je ponovilo v slovenskih gospodarskih ustanovah v Gorici to, čemur smo že bili priča pred prvo vojno, ko je bankrotirala Trgovsko-obrtna zadruga. Takrat se je ta slovenska banka znašla v težavah zaradi dolga Mizarske zadruge iz Solkana oziroma njenega lastnika Konjedica. Tokrat pa se je Zadružna zveza znašla v težavah zaradi prevelikih posojil, ki jih je bila dala Čevljarski zadrugi v Mirnu in Katoliškemu tiskovnemu društvu v Gorici. Tudi ti društvi nista mogli, kot pred prvo vojno Solkanska zadruga, vračati visokih posojil. Čevljarska zadruga v Mirnu pa je bila zadolžena tudi pri mirenski posojilnici. Stvari so si bile torej podobne, položaj pa je bil precej različen. Pred vojno so obstajale možnosti, da bi takratne oblasti rešile propadajočo banko, saj ni bil to edini primer v Gorici. Sedaj pa so fašisti budno stali na preži in komaj čakali na kak napačen korak ljudi, ki so vodili slovenske gospodarske organizacije. Tak napačen korak so ti ljudje napravili s tema kreditoma. Zaradi napačne kreditne politike smo Slovenci v Gorici izgubili pred prvo vojno in v dvajsetih letih dve močni gospodarski ustanovi in z njima tudi močne postojanke v strogem mestnem središču. Fašisti pa so se v začetku leta 1929 hvalili, da so bih rešili finančni položaj Zadružne zveze, ga sanirali in iztržil1 od dolžnikov vse, kar se je dalo dobiti. Šli so istočasno v sanacijo Zveze tudi tako, da so članice, bodisi posojilnic® kot druge zadruge na podeželju, prislili, da so plačale pre' ostali del izgube Zadružne zveze. V knjigah tistih posojilnic in drugih zadrug, ki smo ji*1 lahko pregledali, smo ugotovili, da so v tistem času morale vse članice Zveze plačati vsaka svoj delež za sanacijo den' cita. V nekaterih primerih so bile za takratne čase vsote kar precejšnje, marsikdaj tudi po več deset tisoč lir za vsa' ko zadrugo, odvisno je bilo pač od števila članov in njenega imetja. Posojilnica ali zadruga je to vsoto nabrala n različne načine; ponekod so denar vzeli iz rezervnega f°ni da, drugod so člani podpisali menice in jih morali v neka] letih tudi plačati. Marsikatera članica Zadružne zveze je t^ nepredvideno breme lahko mirno prenesla, ker je v rezervnem fondu imela dovolj denarja, številnim posojilnicam 1 zadrugam pa je ta "obvezni" prispevek zvezi zadal tak ^ hud udarec, da so kmalu same zabredle v težave finančne ga značaja in mnoge med temi so v kasnejših letih mora v likvidacijski postopek prav zaradi takratnega izredneg izdatka. Nastop baleta Teatra Espanol v Trstu Flamenko kot izraz telesnosti in neobičajne plesne veščine v predstavi z naslovom Di qu-ae l' Alhambra. Prihodnjo spo-V" v Parizu postavil Carmen. Spored, s katerim °^r® baletne predstave in zveneča je m0 malokrat zaidejo v naše kra-atro ap(op Prece; znanega baleta Te-Dnrir. .spanol, koreografije katerega smislSUie Rafael Aguilar, je bil v tem pu f nadvse prijetno presenečenje. /e <:nlec, ,n koreograf Rafael Aguilar in m • 0va^ z znanima Balanchinom lal a^mmo, največ pa je doslej de-Benetkah, kjer je, denimo, pred mp h eioma prikazal zgodovino fla- V DrRfictn\ri v nncln\rr>m Di rtu- ^ad bo tren f' s katerim njegova skupina vpmU'.no nastopa, predvideva v pr-ge baletni prikaz Lorcove Hiše fr arde Albe in Ravelov Bolero, v hče™ pa ontologijo flamenka. Priv-kj !n istočasno poljuden program, srpA.ka postane banalen, kar se k Bert! ni zS°dilo. Plesna verzija Hiše in Dar^e Albe nosi naslov El Rango Prikazuje srž tragedije ponosne „e :er(r,ki so ji v skrbi za ugled druži-deln kčera vsi snubci preskromni. Ob 9hs° P°sneti giosbi, zvokih, moškem precju' občasni spremljavi kitar in pe( Vs.efi ob ritmičnem udarjanju s ierinv* ie šestim plesalkam, med ka-Arti S0 P°sebno izstopale Trinidad Pod^r65 Jn Monuela Aguilar, uspelo sebn- Vtis morečega vzdušja in med-i>Un lne- nopetosti, ki privedeta do vr-Vj(eca in torej tragedije. Plesna posta-jQfrV Rafaela Aguilarja terja od izva-vse pf?ce7šn/o zbranost, uspe pa nad-de;0U(H.in^ov,Jo posredovati občutke iz Velo^oliko manj učinkovit je bil Ra-k0 v Bolero, morda zaradi preznane veJ03rabje, od katere si gledalec n° preveč obeta. Nastop mladega Miguela Angela je bil sicer korekten, primanjkovalo pa mu je tistega erotičnega naboja, ki ga Ravelova glasba terja. Posebno v zadnjem delu, ko glasba privede poslušalca do viška, solist tudi ob pomoči ansambla ni dosegel potrebne intenzivnosti. Drugi del sporeda je bil v celoti posvečen flamenku, plesu, ki skozi gibe človeškega telesa izraža vrsto čustev od stiske do radosti, vedno in predvsem pa tudi vabi v vrtinec življenja in ljubezni. V flamenku so očitne usedline raznih ljudskih izročil, ki sestavljajo tako večplastno plesno izraznost. V zadnjem delu sporeda sta še posebej izstopala pevca, ki narekujeta plese in z vsebino pesmi tudi gibe, vseskozi pa sta nadvse zanesljivo spremljala kitarista. V končnem delu sporeda je z vso svojo telesnostjo in plesno spretnostjo zablestel drugi moški solist Antonio Canales. Plesalci so zaključili večer v pravem ljudskem stilu, ko je zaplesal še pevec in zahteval od plesalcev dokaze spretnosti in gibčnosti. Skratka, ob končnem navdušenju (vsaj na ponedeljkovi predstavi, ker je španska skupina ponovila nastop tudi v torek zvečer) je občinstvo v glavnem pozabilo na polurno zamudo, s katero se je večer začel in na nekatere manjše tehnične spodrsljaje. Nekateri so sicer pogrešali nastop enajstletne plesalke, nekakšne čudežne deklice flamenka, ki je, žal, zbolela. Skupina Teatra Espanol bo sedaj nadaljevala svojo turnejo, ki jo je doselj popeljala v skoraj 60 evropskih mest, med katerimi je bil tokrat v veselje občinstva tudi Trst. NADJA KRIŠČAK Pogovor z umetnikom Markom Pogačnikom Neizmerna skrb za prostor Raznolike so dejavnosti umetnika Marka Pogačnika, vendar vse povezane z neizmerno skrbjo za prostor. Že samo kiparstvo, Pogačnikova osnovna (»akademska«) usmeritev, je ustvarjanje v prostoru in ustvarjanje prostora samega, v prostor so usmerjena njegova radiestezijska proučevanja in posegi, ki na nekakšen akupresurni način vračajo narušene silnice v stara ravnovesja. In, kar sploh ni nebistveno, ko se pogovarjamo s Pogačnikom, moramo pozabiti na omejevalni koncept »okolja« in se prepustiti »prostoru«... »Prostor je boljša beseda kot okolje. Prostor pomeni, da nekaj je in to je življenje, ki ne razlikuje med človekom in tako imenovanim »okoljem«. Moje delovanje usmerjam v dve smeri - k človeku oziroma k samemu sebi in k vzpostavljanju ravnotežij v onesnaženem prostoru. Največ zmede je v ljudeh samih. Mi pristajamo na zelo ozek način gledanja na svet: sprejemamo samo tisto, kar se da potipati, poduhati, dojeti s čutili, medtem ko na primer že življenja ne moremo dojeti s čutili. Prav tako so onkraj čutne zaznave vrednote kot mir, ljubezen... Toda prav to je najbolj resnično in ko to izključimo iz našega sveta dojemanja, ustvarjamo neznansko zmedo, ki jo nato prenašamo v prostor, v katerem se gibljemo. Rezultat je zmedeno okolje, podrta naravna ravnotežja in onesnažen prostor, umazanija.« Kako pa je mogoče z nasprotno človekovo dejavnostjo vzgajati človeka k pravilnemu vrednotenju prostora, v katerem živi, oziroma kako je mogoče ta prostor razbremeniti človekovega pogubnega vpliva? »Vztrajam pri prepričanju, da človek mora spremeniti samega sebe. Temu posvečam največ dela, iščem članke, imam predavanja, vodim delavnice, objavljam knjige... Ukvarjam se tudi z zdravljenjem Zemlje oziroma prostora. Kakor zdravimo sami sebe, tako je tudi prav, da se spravimo zdraviti okolje. Vendar ne gre za posege v fizičnem smislu, za kozmetiko, za popravljanje videza okoli sebe. Povrniti moramo podrta ravnotežja, tako da lahko življenje ponovno steče in to je delo z energijami, ki mu šele nato sledi delo z materialom, s fizičnimi objekti, kamni in rastlinami. Tako se že dobrih osem let ukvarjam z radiestezijo, ki mi nudi način za razpoznavanje energij okoli nas, za odkrivanje življenja v prostoru. Moderni znanstveni izraz za to je tudi bioenergija, v bistvu pa gre za življenje, ki v tokovih teče okoli nas in skozi nas. Poznamo akupunkturo, ki temelji na odkrivanju teh tokov skozi naše telo in ki hoče oslabljene tokove obnoviti in ozdraviti telo. Tudi Zemlja je eno tako veliko telo, ima svoje tokove in zahvaljujoč tem tokovom Zemlja ni mrtev planet. Ko pa začne življenje na nekem območju umirati, je to jasen znak, da je nekaj s temi energetskimi tokovi narobe, potrebno je ukrepati, obnoviti življenjske oziroma bioenergetske tokove.« Kako pa danes ljudje sprejemajo odpiranje teh vprašanj, kako so dovzetni za takšen način reševanja težav, ki si jih je človeštvo samo nakopalo? »Kriza je ključni pojem sprejemanja in jaz sem - čeprav je to čudno slišati - navdušen nad krizami. Kriza okolja, psihična in zdravstvena kriza člove- Knjig Delo je izšlo v zbirki Misel in čas pri Cankarjevi založbi isa o družbeni konstrukciji realnosti avtoma Družbena konstrukcija realnosti, katere . rJa sta Američan Peter L. Berger in nemški so- ciol, iz- šla s'°venskega porekla Thomas Luckmann Liuhr V Misel in čas Cankarjeve založbe v pa “bani - izhaja iz zelo zanimive predpostavke, ki ]ja Prepričljiva v hipu, ko jo registriramo. Postav-j^amreč pod vprašaj vsesplošno zveličanost vlada-(jr,. družbenih idej, ker se pač s teorijo razvoja in ha iZ°ene analize ukvarjajo redki posamezniki, veči-V s 1Udr Pa preprosto živi v svetu, kakršen ta pač je. lej Premni besedi slovenske izdaje, ki dobrih dvajset zastaja za prvo izdajo, Dimitrij Rupel povezuje ti6r_Udništvo z dejstvom, da smo bili tudi v matič-dokt prost;oru precej časa navezani na absolutistično, tau ritlarn° idejo marksizma, ki se je pač obnašala 0far ’ kot da zgolj ideja lahko daje življenje ne pa se >> no: Naj bo tako ali drugače, avtorja trdita, da kaž“Za ^udi v splošnem prerezu vsakdanje življenje 0^® kot realnost smisla, kot urejen in trden svet.« Ukv0d Ovajata svojo zamisel sociologije, ki H, ®rlati s celoto, nredvsem ua z vsem tisti] jo, sPozna: se mora s celoto, predvsem pa z vsem tistim, kako razumejo obstoječo realnost in se v njej vede- ljudje z vPrašanjem, kaj sploh realnost je, in kako naj Za pk H10’ kaj je ta realnost. Namreč, kar je »realno« ga planskega meniha, še ni »realno« za ameriške- Varf realnostjo in razumevanjem te realnosti se uk-pre a ki. sociologija znanja, pri čemer naj bi bili Sch nodniki tovrstnega raziskovanja Marx, Nietz-sv . 111 Pa historicizem. Preprosto povedano: Marx s vek • teorij° ° »bazi« in »nadstavbi«, pri čemer člo-rzvaja svoje razumevanje sveta in življenja iz dejstev, dejstev družbene in vsesplošne narave; Nietzsche v izbranem poglavju o samoprevari in iluziji, kot tudi družbenih gibalih, ki (negativno) pomagajo človeku živeti; in ne nazadnje historicizem vsakršne vrste, ki upošteva različnost družbenih in vsakršnih pogojev skozi različna obdobja človeške zgodovine. Seveda pa ne znanje v univerzitetnem smislu, pač pa gre za tisto obstoječe znanje, ki »se ima v določenem času in družbi za znanje«. In to znanje je odločilno za »obnašanje« človeka navzven, pa tudi za »doživljanje« navznoter. Dovolj se je spomniti - navajata avtorja - prereza spolnosti oziroma razumevanja spolnosti, erotike in običajev s tem v zvezi, kot se je ves ta kompleks razvijal ali spreminjal skozi čas, pa nam postane jasna relativnost znanja, se pravi tudi naše modrosti, pa še relativnost družbe in družbenosti na sploh, ki ni nekaj statičnega, ampak se žes čas razvija in dopolnjuje. Spreminjanje pa ne poteka tako hitro, kot bi si mislili: v določen družbeni red, čas in celo družino se preprosto rodiš, vsak čas in družba imata svoje institucije, ki ohranjata obstoječe stanje, zato je n.pr. nujno otroke »naučiti pravilnega vedenja«, kar seveda sega dosti globlje od zunanje discipliniranosti. Za otroka je obstoječe stanje, v katero ga potisne sila življenja, pač edini obstoječi red, svet (staršev) je edini in edino možni svet, da ne rečemo najboljši svet. Šele kasneje, dosti kasneje lahko nastopi »razkošje dvoma« v zveličanost obstoječega sveta. Obstoječi svet je mogoče sprejeti, mogoče se mu je upirati, na vsak način obstoječe stanje s svojimi resnicami, institucijami, »vlogami« (sodnik, uradnik, učitelj, politik) praviloma teži k ohranjanju in pa uniformiranju vseh tistih, ki vanj stopajo, pri čemer seveda nastajajo težave: nemara ne za tiste, ki se v bistvu lahko prilagodijo, kakor tudi ne za tiste, ki prebijejo ustaljene norme in se do kraja individualizirajo, pač pa za tiste, ki so nekje vmes, prilagodijo se, čeprav bi se morali individualizirati. Rezultat so sodobne nevroze, notranja trenja, ki rezultirajo tudi v odnosih z ljudmi, itd. Važnejša je resnica, da se človek na zunaj in na znotraj odzove določeni družbeni realnosti, da jo zazna, to je torej posebno »znanje« za izbrano zgodovinsko obdobje, upošteva institucije in jih celo pomaga vzdrževati, z eno besedo: človekovo zunanje in notranje dejanje je v veliki meri odvisno od danih okoliščin in kakor se spreminjajo slednje, ali jih spreminja on sam, tako se spreminja tudi odgovor posameznika in posameznikov nanje. Priče smo torej večnemu krogotoku medsebojnega vplivanja in spreminjanja, kjer utegne biti vsak izmed nas dosti bolj pogojen s splošnimi pravili in »ukazi«, kot bi si to upal priznati. In tukaj je moč sociologije - pravita avtorja - da raziskuje človeka, raziskuje njegovo obnašanje v širšem, skupnem prostoru, z znanstvenimi, empiričnimi sredstvi, vendar predmet in cilj obravnave je človek kot človek. Sociologija je zatorej znanost, vendar še bolj humanistična disciplina. Ne more biti dvoma, da sta avtorja obravnavane knjige v dobršni meri okrepila vlogo in pomen te družbene vede ravno v izpostavljanju človeka ne znotraj teoretične ideje, pač pa znotraj praktičnega oziroma sprejetega življenja. JANEZ POVŠE ka..., vse to ruši samozaverovanost ljudi, ki so bili tisočletja prepričani v svoj prav in enosmeren potek dogodkov. Odkar se krize stopnjujejo, pa se človek vse pogosteje sprašuje v ta "prav" in postaja dojemljiv za ubiranje drugih poti.« Zahvaljujoč krizam se torej veča človekova odprtost. Kateri pa so konkretni primeri, na katerih že delaš, kako potekajo sanacije, ki obnavljajo zemeljske bioenergetske tokove? »Omenil bi dva projekta novejšega datuma. Najprej je tu kraška jama Vi-lenica pri Lipici, drugi pa v Turnichu v bližini Kolna. Tam se srečujemo z ekološkim uničenjem zaradi rudnika premoga, tam se črpa talnica nekaj sto metrov.globoko, med drugim pa je ogrožen tudi park, ki ima vrsto redkih biotopov in ki velja za nacionalni spomenik. Moja naloga je, da oživim in ojačam energijske tokove in s tem nekako nadomestim tisto živost, ki jo je prinašala talnica. To delam s postavljanjem skulptur na določene občutljive točke parka in tako ustvarjam podoben efekt kot akupunkturist, le da ne delam z zlatimi in srebrnimi iglicami, temveč z achenskim modrim kamnom.« Nekaj podobnega so pomenili že menhirji, postavljeni pred tisočletji na občutljive točke v naravi... Tvoja tehnika ima torej daljne zgodovinske korenine? »Seveda, in to dokazuje tudi zmotnost naših pojmovanj, da gremo iz zaostalosti k svetli bodočnosti, v resnici pa je življenje ves čas isto in mi kvečjemu kaj pozabimo in šele ko nas posledice udarijo, se spomnimo starega vedenja, starih tehnik. Preveč časa smo gradili pozabljajoč na naše življenje, na življenje narave, medtem ko so stara ljudstva vse to upoštevala. Sedaj bi se radi prebudili, vendar ni n,am potrebno ponavljati stare modele, ampak lahko razvije vsak nove in jaz svoje razvijam v kiparstvu.« Kdor se vsaj malo spozna na radiestezijo ve, da je potrebno te točke poiskati vedno sproti, da se izkušenj ne da prenašati iz enega kraja na drugega, da je potrebno vsak primer reševti sproti. Mogoče bo to jasno že če nam opišeš še tvoje posege pri Vilenici? »V Vilenici poteka že nekaj let srednjeevropsko srečanje poezije in ideja je bila, da bi ta naravni element jame dvignili na nivo kulture, ob tem pa da bi energijo, ki jo čutimo v jami, dvignili na prostor pred jamo. Tako sem si zamislil strukturo triindvajsetih kamnov, ki jih z ženo še dokončno obdelujeva in ko bodo postavljeni na prava mesta bodo ustvarjali preddoži-vetje jame.« Ne glede na tvoja dela širom po svetu si močno zasidran tudi v najožjem okolju Vipavske doline. Kaj ti pomeni ta živi stik z ljudmi in prostorom? »Sedemnajst let sem že tu v Šempasu, z ženo obdelujeva en košček go-riške zemlje okrog kmetije, kjer živiva. Vendar je to samo naša družinska stvar. V mislih pa imam ustanovitev delovne skupine za celostno življenje, ki bi v Novi Gorici odpiralo prostor novi paradigmi, novemu pristopu k življenju. To naj bi startalo jeseni. Iz-jasnjujejo se tudi zamisli o aktiviranju braniškega gradu, toda o tem kdaj drugič.« TONI GOMIŠČEK Gledališka posvetovalnica Dragi urednik! , Spadam in ne spadam k Dandinovi hiši. Takoj povem zakaj. Jem pod °P°, spim na seniku, umivam se pri vodnjaku, če si moram kaj oprati, pa l0Plrn do potoka... No, z njegovo hišo imam tako malo opravka, v Dodeljen sem kot hlapec k živalim. Priznam, da mi je to ljubo. To pa e Prav posebno v teh zadnjih letih, ko se pri nas še samo vpije. Ne bi rad vtikal nosu v tuje zadeve, še posebno zaradi tega, ker so mi »a pred kratkim ravno zaflikali, toda moj učeni sotrpin mi je povedal, da 0 se kar vsi od naše družine oglasili v vašem časopisu, vam razkrivali Jreje težave in vas spraševali za nasvete. No, pa sem rekel svojemu učene-“ sotrpinu: Daj, napiši ti, kar ti bom povedal, pa pošlji pisanje temu ® .biku, morda bo objavil, pa se tako znajdem s svojim pismom v njegovi ke • k*'. kJ°ja misel je taka. Pravijo, da je vsega tega kriv moj gospodar, r Je ljubosumen. Pa, pravim jaz, kaj bi ne smel biti? Recimo: sediš v jedilnici, ravno so ti postregli z juho, pa ti pride topi°Vabllerl 9°st 'n ^ vtakne prst v juho. Se ne bi jezil? Mu ne bi primazal ; No, žena je kot juha. Če mož spozna, da mu drugi vtikajo prst v juho, 0S^nj v strehi... bliskanje in grmenje. ed' Zivali so m' šola. V kurniku je prostora le za enega petelina, bik je lrti gospodar v hlevu, kozel varuje svojo kozačo in osel je svoji oslici vsem zvest. Pa bi bil moj gospodar izjema? Dr;i ‘n gospodinja? Zakaj ne ravna lepše z njim? Vraga, ima kot plemkinja ti(,aVlC0 delati iz njega, kar se ji zljubi, on pa ne bi smel niti pisniti? Kar se tu' , °ne9a ljubimca, onega vikonta... Če bi bil jaz na gospodarjevem mes-Prik mu zal°Putnil vrata pred nosom. S kamenjem bi ga obsul, če bi se k,iTazal na dvorišču. Tako bi storil jaz, a jaz sem kmet, gospoda pa že ve, 0 se teki stvari streže. biti 9osPodar je verjetno hotel okusiti »plemenitost«. Naveličal se je gospodar v svoji hiši. No, zdaj pa ima, kar je hotel! N. N. hlapec pri Dandinovih lqnDJAVNA OBRAVNAVA TEGA DOGODKA BO DANES, 21. JULIJA 8' OB 21. URI V SALEŽU Razmišljanje o intelektualni tradiciji Po dveh pesniških zbirkah (Imena smrti, 1985 in Slovar tišine, 1987) se mladi avtor Aleš Debeljak tokrat predstavlja z novo knjigo - Melanholične figure, ki prinaša vrsto esejev in razmišljanj o književnosti in evropski intelektualni tradiciji. Knjiga, izšla je pri knjižni zbirki »Krt«, je tematsko in tudi slogovno porazdeljena na več poglavij. Po krajšem uvodu, v katerem nam avtor obrazloži svoj osebni pogled na melanholično obliko esejističnega pisanja, sledi poglavje z vrsto krajših spisov pod skupnim naslovom Majhna branja. Na podlagi heterogeno izbranih fragmentov, že objavljenih recenzij, različnih motivov in dogodkov iz sodobnega kulturnega in umetniškega življenja, razmišlja Debeljak tudi o globjih razsežnostih t.i. postmoderne dobe. Avtor se tu oklepa še nekakšnega meditativnega, neobvezujočega pisanja. Svojim razmislekom ne želi dati dokončne sodbe, pa čeprav posega v pronicljive ugotovitve na račun zapostavljenosti izvirne umetnosti ob naplavinah, množične in trendovske kulture, o svobodi duha, ki jo ohranja individualni slog pisanja in končno tudi o nemoči in celo sramežljivosti modernih inovacij in pop kulture pred emocijo; pred čustvi. Sodobna mašinerija množične kulture deluje pod znakom dobička, zato se z njo v vsakdanje življenje vse bolj širi zamiranje občutka za individualna čustva, za tista elementarna čustva, ki so od Homerja naprej bila najboljši sok literature: samota, žalost, hrepenenje, tragičnost, ljubezen, svetost. Za Debeljaka bi lahko rekli, da si sicer jemlje za izhodišče Lyotardovo misel o našem času, ki je čas konca velikih zgodb, dokončno izgubljenega eshatološkega projekta, kljub temu pa se njegova razmišljanja gibljejo v prostoru zgodovine in kulturne tradicije. Čas velikih zgodb je minil, toda nad velikimi, večnimi motivi je Debeljak še vedno očaran, spoštuje jih in se nad njimi čudi, kot bi se zavedal tesnobe, v katero nas oklepa iztekanje drugega tisočletja. Od tod sugestivnost njegovih spisov. V podobni eksistencialni drži so pisana tudi ostala poglavja. Avtor spregovori o svojem mladostnem vzorniku Adornu in njegovem zahtevnem, neposnemljivem slogu pisanja. Osrednje, tretje poglavje nosi naslov Up in strah Slovencev, kjer gre Debeljaku pohvala, saj je pogumno spregovoril o zastarelosti jugoslovanstva in pozitivnem vrednotenju nacionalne identitete. Problematične in preveč površne pa so avtorjeve ugotovitve v spisu Protestantizem in katolištvo, kjer je katolicizem povsem negativno ovrednoten. Pri teh kompleksnih in za slovensko narodno zavest pomembnih zgodovinskih pojavih se je bolje izogibati površnih sodb. Vendar lahko mlademu avtorju to spregledamo, saj nas spričo svoje eruptivnosti prepričuje, da v bodoče takilfspodrsljajev ne bo več. Naslednje poglavje je prežeto s strokovnim razpravljanjem o postmoderni dobi, tema, iz katere je Debeljak pred kratkim opravil magisterijsko nalogo. To se v knjigi tudi pozna, saj kljub zanimivim izsledkom slog pisanja mestoma zdrkne v monotono študijsko razpredanje. Kot zaključno branje pa se ponuja Apokrifna imaginacija, esej, v katerem avtorja najbolj zanima sodobni srbski pisatelj Danilo Kiš. Pisanje eseja se tu približa pisanju prave literature (proze), do te mere, da ju praktično ni več mogoče ločiti. Aleš Debeljak v knjigi Melanholične figure nadaljuje svojo individualno pot posameznika - umetnika, s sugestivno močjo besede in misli presega z dokončno vizijo obremenjene modernistične projekte (tudi levico in desnico), in se zavzema za staro, nekoliko skeptično, a.vsestransko razgledano držo evropskega intelektualca. IGOR ŠKAMPERLE Kolesarstvo: medtem ko je na včerajšnji etapi Toura zmagal Italijan Bugno Zaradi dopinga Pedro Delgado zelo tvega LIMOGES — Španski kolesar Pedro Delgado tvega, da ne bo osvojil letošnje etapne kolesarske dirke po Franciji. Trenutni lider Toura naj bi baje bil »pozitiven« na kontroli antidoping in le dodatna analiza bo pokazala, če je Delgado zares jemal nedovoljena sredstva. V primeru, da bi Delgadu dokazali, da je »kriv«, bi krepko nazadoval na skupni lestvici (prisodili bi mu pol ure »kazni« in še znatno globo). Sam kolesar zatrjuje, da teh sredstev ni jemal. Ta dogodek je seveda razburil vso špansko javnost in pričakuje se prihod v Pariz samega španskega športnega ministra Javierja Gomeza Navarra, ki bo od blizu sledil vsej kočljivi zadevi. Včerajšnjo etapo pa je osvojil Italijan Gianni Bugno, eden najbolj perspektivnih italijanskih kolesarjev. Bugno je v sprintu zanesljivo prema- Bo doping usoden Delgadu? gal Belgijca Jana Nevensa. To je tretje »italijansko« slavje na tem Touru. Poleg »afere doping« je prišlo na včerajšnji etapi do hude nesreče. Na sredi poti včerajšnje tekme v Saint Mathieu je namreč eden od avtomobilov, ki sledi kolesarjem, do smrti povozil komaj triletnega otroka Guillau-meja Jacguota. Nesrečnega otroka so sicer nemudoma s helikopterjem odpeljali v bolnišnico v Limoges, kjer pa je, kljub vsej negi zdravnikov, podlegel težkim poškodbam. Danes bo na sporedu 19. etapa (Limoges - Puy de Dome, 188 km). Vrstni red 18. etape (Ruelle Sur Touvre - limoges, 93,5 km): 1. Bugno (It.) 2.12'45" s poprečno hitrostjo 42,295 km na uro; 2. Nevens (Bel.) po 1"; 3. Gayant (Fr.) po 44 ’; 4. Hermans (Niz.) po 46 5. Phinney (ZDA); 6. Theunisse (Niz.); 7. Lavainne (Fr.); 8. Gaston (Šp.); 9. Planckaert (Bel.); 10. Sergeant (Bel.). Skupna lestvica: 1. Delgado (Šp.) 67.09’50"; 2. Rooks (Niz.) po 4’06"; 3. Parra (Kol.) po 6'00 ”; 4. Bauer (Kan.) po 7'25"; 5. Theunisse (Niz.) po 8’04"; 6. Herrera (Kol.) po 8T8"; 7. Boyer (Fr.) po 9'22"; 8. Pensec (Fr.) po 10'37"; 9. Pino (Šp.) po 13’06"; 10. Winnen (Niz.) po 14'08’. Zenski Tour Jeannie Longo spet zmagala LIMOGES - Na ženskem Touru je Francozinja Jeannie Longo dokazala, da na tej dirki nima enakovrednih tekmic. Francoska kolesarka je namreč osvojila tudi včerajšnjo, deveto etapo pred Italijanko Caninsovo. Francozinja je tako še povečala prednost na skupni lestvici, ki sedaj zgleda takole: 1. Longo (Fr.) 17.03'30 "; 2. Canins (It.) po r35'’; 3. Hepple (Av-stral.) po 11T4"; 4. Vikstedt-Nyman (Fin.) po 12 41”; 5. Chiappa (It.) 12’47". Tenis: Davisov pokal Že v prvem srečanju Becker-Živojinovič DORTMUND — Že v prvem srečanju polfinalnega srečanja Davisovega pokala, ki bo od jutri do nedelje v Dortmundu med Zahodno Nemčijo in Jugoslavijo, si bosta stala nasproti oba najboljša teniška igralca obeh reprezentanc, to je Boris Becker in Slobodan Živojinovič. Tako je določil žreb včeraj v Dortmundu. V drugi tekmi posameznikoj' prvega dne pa se bosta spoprijela Erik Jelen in Goran Prpič. V dvojicah bosta v_ soboto igra}8 Becker in Jelen proti Živojinoviču ib Ivaniševiču, v nedeljo pa bo zadnj1 dan iger posameznikov. Najprej bo stopil na teren Becker, ki bo igral pr?" ti Prpiču, Živojinovič pa se bo spoprijel z Jelenom. Dvorana v Dortmundu, ki lahko sprejme 12.000 gledalcev, je že pred mesecem razprodana. Drugi polfinale bo med Švedsko in Francijo v Bastadu. Za Švedsko bodo nastopili Wilander, K. Carlsson, Ed-berg in Jarryd, za Francijo pa Noah. Leconte, Forget in Tualsne. Nogomet: na sporedu priprave, prihodi tujcev, in še kaj,,. Inter dokončno odslovil Alžirca Madjerja MILAN - »Telenovelas« v zvezi s prestopom alžirskega nogometnega asa Rabaha Madjera od Porta k milanskemu Interju se je naposled razpletla s pričakovanim koncem: Inter je Madjera včeraj dokončno odslovil, v istem hipu pa je napovedal, da je že sklenil enoletno pogodbo z dosedanjim argentinskim napadalcem Fiorentine Di-azem, kar je očitno storil, preden so milanski zdravniki ugotovili, da Mad-jer ni povsem okreval. V njihovem sporočilu je natančneje rečeno, da se Madjerova poškodba nagiba k popolni klinični, a ne anatomski ozdravitvi, kar v preprostih beseda pomeni, da bi si Madjer po mnenju zdravnikov lahko spet pretrgal mišico na stegnu. Govori se, da je Trapattoni nasprotoval tej rešitvi, ki pa je tudi iz ekonomskega vidika za Inter manj tvegana in bolj donosna. Vse kaže, da bo zdaj Fiorentina namesto Diaza od Ascolija najela Brazilca Casagrandeja. Renato v Rimu Včeraj je v Rim dopotoval brazilski nogometaš Renato, ki je sicer odličen nogometaš, je pa tudi znan kot »play-boy«, saj se je včeraj na letališču Fiumicino predstavil z ljubko Maristelo Bavaresco Italijansko atletsko društveno tekmovanje TURIN — Včeraj je bil v Turinu prvi dan atletskega društvenega tekmovanja, v katerem'so v posameznih panogah zmagali: MOŠKI. Kopje: De Gaspari 75,46 m; 100 m: Ullo 10"49; 110 m ovire: Tozzi 14”13; 400 m: Petrella 4617; 1.500 m: Tirelli 3’41 ”26; troskok: Badinelli 16,35 m; 10.000 m: Nicosia 29'53”43. ŽENSKE. 100 m: Tarolo 11"67; 100 m ovire: Lombardo 13"59; 400 m: Mo-rabito 54 ”29; krogla: Maffeis 16,52 m; 1.500 m: 1. Brunet 4'20 "80; 2. Tauceri 4”21 "69; višina: Massalongo 1,80 m. Aouita v Veroni VERONA — Maroški atlet, ki pa živi v Italiji, Said Aouita bo 27. t. m. tekmoval na Grand Prix IAAF Mobil v Veroni. Na nedavnem mitingu v Nici je bil odličen na 1500 m, v Veroni pa se bo poskušal na 800 metrih. Nogomet: Fontolan k Ascoliju ASCOLI — Sinoči je bivši branilec Verone Silvano Fontolan, ki pa je ostal brez ekipe, saj ni obnovil pogodbe z Verono, podpisal novo, sicer le enoletno pogodbo z Ascolijem. Slednja ekipa se je zanimala za tega 33-letnega nogometaša, potem ko je Nea-peljčan Ferrario odbil selitev v Ascoli- Ženski mundialito ARGO Dl TRENTO — Na 5. ženskem nogometnem mundialitu je včeraj italijanska reprezentanca premagala Zahodno Nemčijo z 1:0 (0:0). Zmagoviti zadetek za Italijanke je v 53. min. dosegla Barbara Ferrigno. Kolesarstvo: profesionalci tudi v SZ MOSKVA — V SZ bodo po olimpia-di v Seulu sestavili prvo ekipo profesionalnih kolesarjev. Sestavili jo bodo s 14 najboljšimi sovjetskimi kolesarji, sponsoriziralo pa jo bo sanmarinsko podjetje Alfa Lum. Tenis: Goleševa in Jaušovčeva izgubili AIX EN PROVANCE — V drugem kolu menarodnega ženskega turnirja je Južnoafričanka Coetzeejeva s 6:4. 7:5 premagala Jaušovčevo, Italijanka Cecchinijeva pa Goleševo s 7:5, 6:1. Košarka: včeraj v Bologni sestavili spored prvenstev A-l in A-2 lige Goriška peterka bo uvodno tekmo igrala pred domačim občinstvom RIM — Včeraj je v Rim dopotoval brazilski nogometaš Renato Portalupi in na rimskem letališču ga je dočakala skupina sto navijačev. Renato je takoj po prihodu izjavil, da je žejo zadovoljen, da bo lahko igral z Romo, ki je med močnejšimi moštvi v Italiji. Po njegovem mnenju sta glavna favorita za osvojitev državnega naslova Milan in Napoli. Torino predstavil Eduja in Mullerja TURIN Včeraj so na tiskovni konferenci uradno predstavili nova brazilska nogometaša, 22-letnega Lui-sa Antonia Carreiro da Costo (Mullerja) in 25-letnega Eduja Marangona. Oba nogometaša sta izjavila, da nista pričakovala, da bosta deležna tako navdušujočega sprejema. Napoli začel priprave MADONNA Dl CAMPIGLIO — Napoli je začel včeraj s pripravami na novo sezono. Odsotnih pa je bilo pet državnih reprezentantov in seveda Maradona, a vsi ti se bodo priključili ostalim v nedeljo. Društveni zdravnik Acampora se je pohvalno izrazil predvsem o Alemau in dejal, da je v najboljši formi, bolj kot vsi ostali igralci. BOLOGNA — Na sedežu zveze košarkarskih prvoligaških društev je računalnik sestavil koledar prihodnjih prvenstev A-l in A-2 lige. Najzanimivejše srečanje prvega kola v A-l ligi bo med Snaiderom iz Caserte in Pho-nolo iz Rima, bivšo Bancoromo. Goriški UG G (Segafredo) bo z nastopi začel doma proti Šangiorgeseju. Spored 1. kola v A-l ligi (16. 10., povratne tekme 22. 1.): Divarese Va-rese - Benetton Treviso; Snaidero Ca-serta - Phonola Rim; Arimo Bologna -Allibert Livorno; Enichem Livorno -Knorr Bologna; Ipifim Turin - Wiwa Cantii; Riunite Reggio Emilia - Philips Milan; Hitachi Benetke - Scavolini Pe-saro; Alno Fabriano - Napoli Basket. Spored 1. kola v A-2 ligi (16. 10., povratne tekme 22. 1.): Neutroroberts Firence - Sharp Montecatini; Irge De-sio - Filodoro Brescia; Vila Reggio Ca-labria - Kleenex Pistoia; Jollycolom-bani Forli - Facar Pescara; UGG Gorica - Sangiorgese; Corona Cremona - Annabella Pavia; Glaxo Verona - Rimini Basket; Teorema Arese - Fantoni Videm. Ostale tekme goriškega moštva: 2. kolo (23. 10. in 29. 1.): Filodoro -Goriziana; 3. kolo (26. 10. in 5. 2.): Goriziana - Kleenex; 4. kolo (30. 10. in 8. 2.): Facar - Goriziana; 5. kolo (6. 11. in 12. 2.): Goriziana - Glaxo; 6. kolo (13. 11. in 19. 2,): Jollycolombani - Goriziana; 7. kolo (20. 11. in 5. 3.): Goriziana - Rimini; 8. kolo (20. 11. in 5. 3.): Neutroroberts - Goriziana; 9. kolo (23-11. in 12. 3.): Goriziana - Irge; 10. kolo ( 4. 12. in 19. 3.): Viola - Goriziana; H-kolo (11. 12. in 26. 3.): Goriziana Coma; 12. kolo (18. 12. in 29. 3.): Go-riziana - Teorema; 13. kolo (28. 12. >n 2. 4.): Sharp - Goriziana; 14. kolo (8. E in 9. 4.): Fantoni - Goriziana; 15. kol° (15. 1. in 12. 4.): Goriziana - Annabella. Kadetski mediteranski pokal: Jugoslavija pred Italijo RODOS — Končal se je košarkarski kadetski turnir za mediteranski pokat na katerem je povsem zasluženo zmagala Jugoslavija, ki je sklenila tekmovanje brez poraza. Druga pa je bila Italija (za katero je nastopal tudi borovec Dejan Oberdan) in ki je klonila 1® pred Jugoslavijo. IZIDA ZADNJEG^ KOLA: Jugoslavija - Turčija 64:64 (32:30); Italija - Grčija 89:72 (40:31)' KONČNA LESTVICA: 1. Jugoslavija 10;_2. Italija 8; 3. Turčija 4; 4. Grčija 4; 5. Španija 2; 6. Francija 2. Američan Hordges v Gorici Cedric Hordges, 204 cm visok temnopoltni center, bo v naslednji sezoni branil barve goriškega prvoligaškega košarkarskega kluba. Vodstvo goriške ekipe se je brez oklevanja odločilo za 31 let starega ameriškega košarkarja in tako povsem ugodilo želji potrjenega trenerja Bosinija, ki je hotel igralca, ki že dobro pozna razmere italijanskega prvenstva. Hordges nastopa v Italiji že šest let, saj je igral najprej v Vareseju, nato v Livornu, zadnje tri sezone pa je dokaj uspešno odigral v Pavii. Cedric Hordges, katerega glavna odlika je dobra obramba in velika borbenost pod koši, ne da bi pri tem zanemaril napad, saj je lani dosegel poprečno 20,8 točke na tekmo, je tako prvi tujec, ki ga je najel goriški klub. Obstajajo dobre možnosti, da bomo v naslednji sezoni ponovno videli v Gorici tudi centra Aleksinasa, čeprav ni slednji še podpisal pogodbe, ker upa, da bi na ta način lahko iztržil kaj več denarja. Nič se ne ve še niti o novem sponsorju, vendar se v košarkarskih krogih vedno bolj »šušlja« o povratku San Benedetta, ki je že pred leti bil sponsor goriške ekipe, ki je takrat tudi dosegla zelo visoko uvrstitev v A-l ligi. (mal) Izlet v Karnijske Alpe povsem uspel Izlet, ki ga je to nedeljo priredilo SPDT v Karnijske Alpe z obiskom čudovite planinske poti Sentiero delle Genzianelle, je povsem uspel, saj se ga je ob lepem vremenu udeležil poln avtobus planincev. Slednji so se razdelili v tri skupine. Največja je prehodila celotno panoramično pot, manjša se je »sprehodila« do koče Pacherini, tretja pa se je lotila zavarovane alpinistične poti Comici. Slednjo je vodil vodja celotnega izleta Angelo Ker-mec, »sprehajalce« pa Franc Armani. Izlet na Grossglockner Alpinistični odsek SPDT prireja to soboto in nedeljo, 23. in 24. t. m., dvodnevni izlet za izkušene planince na Grossglockner. Interesenti se lahko vpišejo na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad., tel. 767304) ali pa telefonsko v trgovini Papi Šport (tel. 227277, Davor Zupančič). Izlet vodi načelnik AO SPDT Davor Zupančič, odhod udeležencev pa bo v soboto ob 7. uri izpred tržaške sodne palače (Foro Ulpiano). Izlet bo z osebnimi avtomobili, ki se bodo po avtocesti podali do Tolme-ča ter po prelazu Monte Croce Carni-co v Avstrijo do Lienza in dalje do Kalsa ter še do parkirišča pred Loreo Haiis. Od tu se bodo podali peš do koče Studlhiitte (2802 m), kamor bodo dospeli po približno dveurni hoji. Tu bodo planinci tudi prespali. Naslednjega dne so bodo udeleženci izleta podali proti vrhu po grebenu Stiidlgrat (težave II. in manjši odsek III. stopnje). Z vrha se bodo planinci spustili po normalni poti do Adlersrii-he (3454 m), ter nato še prečili ledenik do koče, kjer bodo prespali prvega dne. Drugi dan bo vsega skupaj približno deset ur hoje. Izlet je seveda, kot rečeno, samo za izkušene planince, obvezni pa so cepin in dereze. Letni pohod SPDT po Slovenski transverzali SPDT prireja letos avgusta pohod po drugem delu Slovenske transverzale. Kot znano, si je lani SPDT zadalo nalogo, da v štirih letih prehodi celotno transverzalo. Prav lanskega avgusta je sicer manjša skupina planin- Načelnik AO SPDT Davor Zupančič cev prehodila prvi del od Maribora do Solčave pred Logarsko dolino. In prav tu se bo začel letošnji pohod, ki bo potekal po Kamniških Alpah in Karavankah. Izlet vodi Vojko Slavec, pri katerem lahko interesenti dobijo tudi vse informacije (tel. 7796600 ob urad- nih urah). Prihodnje leto so na programu Julijci, čez dve leti pa še zadnji del z zaključkom v Ankaranu. Plačevanje članarine SPDT V tem obdobju se mnogo planincev in planink podaja v hribe, s tem odhodom pa se postavlja problem plačane letne članarine SPDT, s katero je mogoče z velikim popustom prenočevati v planinskih kočah. Vsi tisti, ki bi torej radi plačali letno članarino SPDT, lahko to storijo ali v Tržaški knjigarni ali pa na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20/3. nadstr., tel. 744249) ob ponedeljkih od 20. do 21. ure, ko je v teku odborova seja. Dolgi pohod na Monviso Tradicionalni letni »dolgi pohod« SPDT bo od 20. do 27. avgusta, planinci pa se bodo podali v okolico Monvi-sa. Vpisovanje se je že zaključilo, vendar pa interesenti lahko dobijo vse informacije pri odbornikih društva ali pa na društvenih sejah. Informativni sestanek udeležencev bo v četrtek, 4. avgusta, na sedežu društva. ALPINISTIČNI ODSEK SPDT prireja v soboto in nedeljo, 23. in ^ t. m., dvodnevni izlet za izkušen^ planince na Grossglockner. ^nleTfn senti se lahko vpišejo na sedež ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad« tel. 767304) ali pa telefonsko v trg0 vini Papi Šport (tel. 227277, ?av°' Zupančič). Izlet vodijo člani A SPDT. FC PRIMORJE b obvešča, da bo danes, 21 julija. 0 20.30 na sedežu kluba v Kulturna^ domu na Proseku vpisovanje n°v atletov - letniki '78, ’79 in '80. ZSŠDI - NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA . za organizira namiznoteniški le^ai „n. začetnike. Tečaj bo v Športnem c tru v Zgoniku od ponedeljka, 5.. petka, 9. septembra 1988. In*or?}fj v je in vpisovanje na sedežu ZSSD Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 ( 767304), v jutranjih urah. SK DEVIN IN ŠZ SLOGA . na prirejata v nedeljo, 24. t. m-, *zlj-Vršič in vzpon na Pristojnik s k bijem in osebnimi avtomobili- Z formacije tel. 200782 ali 226283. Mednarodna regata v Arhusu A. Bogateč peta na Danskem oat*ren*na iadrallta Arianna Bo-c se je pred kratkim v Arhu-n na Danskem udeležila med-vei- ne re9ate razreda evropa, 'lavne za nordijski pokal. „0 09atčeva je tokrat jadrala z boliLlad,rnico' ki Je Prav gotovo mnr * °d Prejšnje, vendar pa se a nanjo še dodobra navaditi, lila rianna B°gatec je tako osvo-mi mesto med 51 jadralka-'z Finske, Norveške, Švedske, rancije, Belgije, Italije in Dan-vn \?rva P® je bila presenetlji-kat NeaPeličanka De Martino, gUj®ro Bogatčeva redno prema- jad * ,^r*anno Bogateč se sedaj r raln° svetovno prvenstvo v £Uj£edu europa kaj hitro pribli- dnNa sporedu bo namreč od 5. sta ..■.av9usta v belgijskem pri-ra]?lsru Newport, Sirenina jad-Prav^Pa Se nani zel° vestno pri- odr* tem prvenstvu bo branila a Icn° tretje mesto, ki ga je dosegla lani. Ekipno balinarsko prvenstvo C kategorije Poletu spodrsnilo na cilju Izločilni del ekipnega balinarskega pokrajinskege prvenstva C kategorije se bliža h koncu. Polet je vodil skoraj od vsega začetka, a je v izredno važnem zadnjem nastopu, v katerem bi moral za uvrstitev v polfinale iztržiti najmanj 2 od treh možnih zmag, odpovedala četverka, ki si je v odločilnih trenutkih zapravila visoko prednost in s tem po vsej verjetnosti (odvisno od ostalih zaostalih srečanj) tudi visoko uvrstitev. Po pričakovanem porazu v tehničnem zbijanju in prav tako pričakovani zmagi v igri dvojic, ki je v teku prvenstva prinesla Poletu kar polovico vseh priborjenih točk, je četverka že vodila z 9:7 in imela tri točke na tleh ter še eno kroglo na razpolago. Na žalost pa Giraldiju z zadnjim metom ni uspelo doseči odločilne točke. BORGO LAURO - POLET 4:2 Tehnično zbijanje: Borgo Lauro -Polet (Modesti 23:11); dvojice: Borgo Lauro - Polet (Skupek, Simoneta 2:13); četverke: Borgo Lauro - Polet (Di Lorenze, Persi, Carli in Giraldi 13:11). ZAČASNA LESTVICA: Polet 24 točk, Dopolavoro Postelegrafonico in Ponzianina 22 točk, Muggia in Borgo Lauro 20 točk. (Z. S.) Deželno atletsko prvenstvo Še nekaj uspehov Na absolutnem deželnem prvenstvu, ki je bilo prejšnji teden v Vidmu, so poleg že omenjenih Borovih atletov nastopili še nekateri slovenski atleti, ki sicer branijo barve drugih društev. Med temi sta Irena Tavčar in Analiza Bavčar osvojili bronasto kolajno in sicer prva v metu diska z znamko 39,94 m, druga pa v metu kopja s 37,40 m. V moški konkurenci je bil David Inamo 4. v skoku s palico pri višini 4 m. Najkakovostnejši rezultat vse slovenske odprave v Vidmu pa je bil gotovo čas 43'44"9 hitrohodca Fabija Ruzzierja na 10 km, kjer je tudi zmagal (sicer izven konkurence) in za slabih 15" zgrešil normo za nastop na državnem prvenstvu. S tem se uradno zaključuje prvi del sezone, saj bo prvo tekmovanje na stezi komaj 3. septembra na Kolonji, kjer bo na sporedu mednarodni miting v priredbi tržaškega CUS. Edini naš atlet, ki se bo moral v teh vročih dneh še potiti, bo prav Ruzzier. V nedeljo bo v Sulmoni državno tekmovanje v hoji na 35 km, veljavno tudi kot selekcija za bližnje olimpijske igre. Agorest: z združenimi močmi do kakovosti k0 A83 članska ekipa je letos nekoli-snio °P°Vedala. Na samem začetku je p .S1 Pričakovali boljši uspeh« nam Vedaj 0cenievanju letošnje sezone po-rest Tyreclsedmk združene ekipe Ago-. lnp Roner in tako nadaljeval: obtjd j. smo uvrstitev med prvimi, o&aH Pice v smo Poc* sreclino razpredel-iskag Zroke za delni neuspeh je treba šle v Predvsem pri igralkah, ki so za-Prebir 0k°ko krizo in jim ni uspelo Poloj . se iz začaranega kroga. Da bi zatn aj Premaknili z mrtve točke, smo vo uj11 trenerja Jelaviča. Na njego-osebn Sto. )e prišel Leotta, ki je s svojo Zopet 0Sti0 'zboljšal položaj. Ekipa je dušjp Pridobila na borbenosti in vz-Pren 86 ie P0Pravilo. Žal pa je bilo že tD0(f °Zri0: popraviti napake ni bilo več -^ač.6, prvenstvo je že bilo pri kraju. _ . Ol Odhnrn ni ncnpln ra7iimpti nri kriza kod“N. odboru ni uspelo razumeti, od in t,.jriza- Dekleta so trenirala stalno ,'udi udeležba je bila skoraj stood- aa/i19' Toda treningi veliko ne poma- <*Si.nl vseh igralkah dovolj sprP a°vi sezoni bo ekipa ostala ne-miaj??niena' Vključili bomo le nekaj venJ lh deklet, ki so nastopale v pr-ipdi ]VU under 16. Trener Leotta bo na r,16108 vodil prvo ekipo. Priprave 9Usta etlstvo bomo začeli že 19. avla ^ na Bledu. Tu bodo dekleta osta-tn0r Set dni. Tudi organizacijsko se debjj1®0 okrepiti. Ker Dom Agorest Brcj ,e na zelo širokem območju, od dat ° ^rasar so pri tem potrebne do-kttarn ^oči. Na Doberdobskem že 8 Š7 i dobro podlago ob sodelovanju bom "iiadost, ki skrbi za žensko od- VI KO i bja,na Krasu, nje ■ e delo je usmerjeno v združeva-ka^Q12 ioga pa bomo počasi izluščili vejj °8t- Po dogovoru s trenerji bomo rat); skrb posvetili tudi mlajšim ig-bonrn' ^aradi njihove ^ številčnosti, nudili vse pogoje, da se bodo Agorest s priredbo turnirjev širi zanimanje za odbojko med najmlajšimi lahko vse udejstvovale in nastopale v prvenstvih. Z novo sezono bo v odboru tudi tehnični vodja, ki bo skrbel za koordinacijo med trenerji na ravni vseh ekip. Glede rekreacije bi rad dodal, da bodo imeli ekipe tudi na mladinski ravni; skratka, možnost igranja bomo nudili odbojkaricam vseh starosti. Poleg ekipe v C-2 ligi smo imeli ekipe tudi v konkurenci under 16, under 14, superminiodbojki, miniodbojki in v mešani ekipi miniodbojke. Za novo sezono še ne vem, kako bo s temi postavami. Predvidena je reorganizacija, nimamo pa še jasne slike, katero smer bomo ubrali. Po pripravah na Bledu (C-2) in v Tolminu (under 14 in under 16), bomo določili program za novo sezono". »Ob članski postavi tudi na mladinski ravni ni bilo vidnejših rezultatov. Kako to?« »V letošnji sezoni smo res ostali brez večjih uspehov. Smo pa imeli več zadoščenj na organizacijski ravni s pripravo številnih turnirjev. Največji uspeh predstavlja turnir ob 25. obletnici ŠZ Dom. Turnir se je namreč odvijal v štirih različnih krajih in udeležba je bila velika. Edini vidnejši uspeh smo imeli v konkurenci miniodbojke (mešane ekipe). Skupaj z dečki Vala, Našega prapora in Briškega griča so naša dekleta nastopala na turnirju v Doberdobu. Čeprav na uradnih tekmovanjih naše ekipe še ne nosijo naziva Mladost, je treba podčrtati, da tudi to društvo spada v širši krog delovanja na ženski odbojkarski ravni. Skratka, letošnje odbobje ni bilo bogato kot lansko. Včasih pa je treba več časa posvetiti reorganizaciji in modernizaciji kadrov, kot samo iskanju rezultatov.« (mj) • ’ . *-• •V-;-. ■.. * • "V.-V- • -v- ‘v . r•*- - v; -*• • • N*- Dušan Jelinčič NOČI Utrinki iz Karakoruma Zakaj sem odšel v Karakorum? Ne vem. Vem pa, da bom med to potjo sestavil mozaik resnice odhoda, ki mi sedaj nalahko trka na vest. Zavedam se, da na to nočem misliti, ker se morda bojim, da bi se zavedal nekih razlogov, ki so majhni, neznatni, vsekakor premajhni od tistih, ki bi jih hotel prikazati na zunaj, od tistih, ki jih vsi na zunaj prikazujemo kot velike, vseobsegajoče, univerzalne. Kot da bi bili mi, naše bivanje, naš obstoj, nekaj vseobsegajočega. Da se torej ta trenutek bojim izostriti razloge svojega odhoda, ni moralna slabost, le tako človeška je. Saj ljudje nismo hinavci, le ljudje smo. In samo zvezde so resnične. Te pa so spet ugasnile. Dvom Včeraj je Andrej razlagal, da so Japonci v dveh mesecih prečili Da-ulaghirijev greben in tako rešili življenje Šraufu. Dva meseca nore muke, pomanjkanja, skrbi, trpljenja, še prej pa dve leti priprav, norega vrtenja v krogu doma z eno samo fiksno idejo v glavi: neko goro daleč od domovine. Zakaj vse to? Ves ta trud? Se splača? Joj, vse za neki neznan vrh, v neznani pokrajini, v neznani državi, v svetu, ki mi je ob Andrejevem pripovedovanju ostal neznan. In jaz tu? Kaj se ne podajam tudi sam na dvomesečno noro garanje na neki neznani gmoti kamna in ledu? Vem, da se nalašč, morda podzavestno, morda pa že zavestno podajam v ta miselni tok, poln pesimizma in temnih oblakov. To počenjam, ko sem utrujen, utrujen pa sem mnogokrat. Hočem uravnovesiti svetle slike izpred nekaj dni, ki so bile tako polne sonca, vedrine, toplote, morda celo ljubezni. Kako sem takrat mislil, da se podajam na dolgo pot zato, da bom pač spoznal nove kraje in nove ljudi (kako di-daskalično in naučeno, kako lažno in hinavsko), da se bom odpočil od domačega dela, da si bom nabral moči pred povratkom v svojo realnost, ki je vedno tako ozko odmerjena, da bom pobegnil od vsakdanjosti. To je bila moja uradna razlaga samemu sebi in drugim, ki so me zanjo spraševali. In vendar sem tako trdo butnil v neko drugo realnost, realnost smrti in žalosti, tragedije in brezizhodnosti. Še nekaj drugega je Andrej razlagal. Kako je, ko se je tod podil s tržiško odpravo na Gasherbrum 1, naletel na truplo Japonca, ki ga je naplavil premikajoči ledenik Balto-ro. Andrej ni vedel, kdaj in kako je mlad japonski fant umrl, naposled pa ga je videl, kako je molel svoje razmrcvarjeno telo v nebo, da se je zdel, kot da je na parah. Mrtvi Sedaj mi mrtvi rojijo po glavi. In mi je od tega slabo. Mrtvi, mrtvi. Smrt, hočem te spoznati. Hočem te videti v obraz in razumeti, če si res gnusna pošast ali pa lepa in prijazna starka, ki nas vse naklonjeno gledaš. Hočem te srečati in vem, da mi bo uspelo. Pogovoril se bom s tabo, če hočeš, bom s teboj igral šah, ti pa mi boš razložila, kako, kdaj in zakaj udarjaš tako na slepo, potem pa se bova ločila kot velika prijatelja. Vsaj upam, da bo tako. In vendar mi je sedaj od mrtvih slabo. Andrej je danes razlagal, kako mu je na oni davni odpravi umrl prijatelj, ki je preveč želel, želja pa je bila tako neznatna, tako majhna nasproti resničnosti obstoja prijazne in nežne smrti, da je že spremenila svoje bistvo in postala velika, vseobsegajoča, že zaradi časa, ki ji ga je Andrejev umrli prijatelj posvetil, že zaradi strasti, s katero je to željo gojil in zalival. Želja pa je imela le eno ime: vrh. Zbrani člani odprave se podajajo na pot Vrha ni dosegel, ostal je nekje pod njim in še sedaj je tam, jaz pa verjamem, da mu je tam lepo. Moram verjeti, če sem se podal na to pot. In sedaj me ti mrtvi spremljajo. Pretrdo je bilo srečanje z njimi. In vendar mi nekaj ni jasno. To noč, ko smo se z razdrapanim avtobusom noro vozili po cesti, ki je peljala od Islamabada do Skarduja, pod nami pa se je glasno valil Ind, in smo vsi govorili, kako bomo svoje želje in strasti namakali v reki, kjer bomo potonili tudi mi, zagotovo vem, da me ni bilo niti malo strah. Ta pa se je poigraval v očeh mnogih alpinistov. Zakaj so oni imeli ta privilegij, ki tokrat meni ni bil dan? Privilegij strahu? Morda zato, da bo to srečanje s smrtjo še bolj neizprosno. In sem se spomnil, kako nas je vodja Viki, medtem ko je urejal vse birokratske formalnosti na ministrstvu za turizem v Islamabadu, skoraj mimogrede vprašal, kaj bo z vašim truplom, če slučajno umrete. Ali naj ga pokopljemo kar tu, v Ka-rakorumu, ali pa naj ga prenesemo domov. Tli d 68 ''e' se riavi s številnimi drugimi gibalni- raZč]ejaVnostlni' kajti ponudba je res bogata, raznovrstna in r°či ei^?na' toda obstajajo tudi mrtvi koti, nepokrita pod-°dio i 6r ki rekreacijske oblike namiznega tenisa lahko štev ■ svoi° vlogo: tako na Palkišču v Dolu, na Bukovju v Se nierianu, v Gabrjah v sovodenjski občini, v Jamljah. Kar clifj, , nikoli zgodilo, izrabljam pa tole pisanje, da spodbudi Vs ie otožnost, ki jo dajejo osnovne šole. Zakaj ne kg al na nekaterih bila na razpolago v veži namiznoteniš-hieri PtTroa, ki bi jo vsaj četrto- in petošolčki uporabljali T, da stvu °?morom? Ravno demografski padec bi botroval dej-Vfstnjria se ne bi za novost preveč ruvali in pričkali za opremreC* Pravice do loparja. Menim, da je namiznoteniška °sho a dosegljiva in dojemljiva za gmotne zmožnosti Tih šol in bi predstavljala privlačno novost. Pesnic: na pa je še ena plat, ki zadeva namizni tenis. V 1 J O * ci LI XV J. /i CX V.A'— V CA AJ esetletju si je ustrezno mizo nabavilo U0yoi.. —la je ubiliiiizu iiauaviiu idz,iiit;iumd z.d- tažj a p0 število zasebnikov, ki jo imajo nastavljeno v ga-Prijat !. v kleti ter jo priložnostno uporabljajo ob obisku kaj t 9 e v. Vse prilike pa so prerevne, da bi iz njih nastalo hižjeNnejšega. v ta okvir spada tudi možnost, ki jo imajo bega t C;i in višješolci srednjih šol, katerim je miza namizjih ur.eniSa stalno na razpolago med zaključnim delom red-ucnih ur Kaj pa na području bolj organiziranega delovanja? Na Goriškem deluje en sam slovenski odsek namiznega tenisa, ki je redno vpisan v vsedržavno namiznoteniško zvezo. Pri športnem društvu Dom je namreč namiznoteniška tradicija zasidrana že zelo dolgo; od same ustanovitve pred petindvajsetimi leti. V tej dejavnosti poznamo pri društvu tri obdobja. Zadnje se je začelo zelo uspešno ravno v času, ki nas zanima, ob izteku prejšnjega desetletja. Leta 1979 je bil namreč obnovljen ženski odsek, ki je sicer počasi, a vztrajno rastel do konice, ki jo je dosegel predlansko leto. Dekleta so se uvrstila v državno B ligo, v kateri so si v lanski tekmovalni sezoni že zagotovile obstanek. Pričakovati je bilo, da bodo ta dejstva dovolj privlačna za razširitev dejavnosti. Vsekakor je v zadnjih treh letih zaživel in deloval tudi fantovski odsek. Domov odsek je precej povezan z namiznoteniško dejavnostjo v Vrtojbi, saj je tudi ena igralka od tam doma. Odsek je začel kazati nekaj znakov krize. Nekaj poskusov razširjenja namiznega tenisa je bilo opravljenih pred štirimi, petimi leti, pred in po otvoritvi nove telovadnice v Kulturnem domu. Takrat so priredili nekaj turnirjev, ki so se jih udeležili priložnostni igralci zlasti iz Dola, Štandreža in Gorice. Šlo je tako za fante kot za dekleta. Vse je ostalo na začetniški ravni in je samo pomagalo k temu, da niso v matičnih prosvetnih društvih namiznoteniške mize ostale prazne. Danes teh turnirjev ni več. Morda je primerno, da jih po petih letih spet poskusimo prirediti, kot so to napravili na Vrhu, kjer se je v aprilu udeležilo društvenega turnirja 22 igralcev. Morda bi se jih udeležili tisti, ki priložnostno igrajo po garažah in kleteh. KRAS Najmočnejše društvo na Tržaškem, v zamejstvu in daleč naokoli je v namiznem tenisu Kras, ki deluje na ozemlju zgoniške in repentabrske občine. Pomembno prelomni- co v društvenem delovanju predstavlja najprej otvoritev Športno-kulturnega središča v Repnu leta 1982 in kasneje še otvoritev Športno-kulturnega središča v Zgoniku leta 1985. Za obe središči sta poskrbeli odgovarjajoči občinski upravi. Poleti 1986 je bilo dokončano še teniško igrišče. Namizni tenis je Krasova paradna panoga. V državni A ligi nastopa društvo že od leta 1970. Državni naslov so Krasove igralke osvojile dvakrat v tem desetletju, in sicer leta 1984 in 1985. Primerno je, da napišemo imena tistih igralk, ki so nastopale v A ligi: Darja Kobal, Sonja Milič, Silvana Vesnaver, Neva Rebula, Anica Žigon, Dragica Bla-žina, Vesna Doljak, Sonja Doljak, Damjana Sedmak, Marina Cergol, Tanja Ukmar, Jasna Bernardič. Leta 1983 je moštvo nastopilo na Pokalu sejemskih mest, leta 1984 na Pokalu prvakov, leta 1985 se je odpovedalo nastopanju na Švedskem zaradi prevelikih finančnih obveznosti in leta 1986 je spet nastopilo na Pokalu sejemskih mest. Z moškim moštvom je Kras stalno nastopal v promocijskem prvenstvu, od leta 1983 pa nastopa v državni C ligi. Odsek je prejel za svoje uspehe zlato plaketo CONI, zlato kolajno Namiznoteniške zveze Slovenije, igralka Sonja Miličeva pa Bloudkovo plaketo za izrednje uspehe v namiznem tenisu. Odsek je v polnem razmahu in je v sezoni 1986/87 štel okrog 50 tekmovalcev. V začetku tega desetletja je dotlej zelo močan odbojkarski odsek začel hirati. Noben napor društvenega vodstva ni pomagal in leta 1984 so odsek ukinili. Pri društvu so sklenili, da uvedejo novo panogo. Iz ankete, ki so jo razdelili, je bilo razvidno zanimanje za rokomet. Kras je edino slovensko društvo v zamejstvu, ki se tekmovalno bavi s to panogo. Nekaj je rokometa tudi na šolah, zlasti na openski nižji srednji šoli, ki se udeležuje Mladinskih iger. Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000 - din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000 - din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000 -din, letno 75.000,- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik 21. julija 1988 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumi! Samsa Novinar opozoril na najdbo, ki so jo tuniške oblasti zamolčale »Katamaran smrti« je zasidran v kraju Gar el Mehi pri Tunisu ANCONA - Kaže, da je dopisnik dnevnika il Resto del Carlino zadel v črno, ko je v kraju Gar el Melh zasledil katamaran Arx, plovilo, ki ga italijanski tisk že nekaj časa imenuje »katamaran smrti«, ker so menda prav na njem umorili skiperja Annarito Curino. Mednarodna policija je že nekaj dni sledila plovbi ukradenega katamarana, na katerem so bile tri osebe, domnevna morilca Filippo De Cristofaro in Diana Beyer ter Nizozemec Peter, ki se je na plovilo vkrcal šele po umoru. Nizozemec s psom je stopil na katamaran v kraju Porto San Gior-gio in predstavlja tudi edino konkretno povezavo med domnevnima morilcema in svetom. Novinar italijanskega dnevnika je odkrili, da se je trojica izkrcala v Tunisu 2. julija. Katamaran so privezali v kraju, ki je oddaljen približno dvajset kilometrov od tuniškega glavnega mesta, skupinica na begu pa je štopala do Tunisa, kjer je menda preživela nekaj dni v zakotni beznici. V petek, 8. julija so najbrž ostali brez denarja, zato je Peter telefoniral domov in prosil starše, naj mu nakažejo nekaj valute na banko. Policija je bila pripravljena, da aretira domnevne morilce, ko bi ti dvignili denar, na banko pa ni prišel nihče. Od tistega dne dalje se je izgubila tudi sleherna sled o trojici ubežnikov. Vse te vesti so zaenkrat uradno še nepotrjene, policija iz Ancone pa je izrazila mnenje, da bo »scoop« italijanskega novinarja najbrž držal. V Ancono so se vrnili tudi prijatelji Annarite Čurine, ki so v prejšnjih dneh poskušali, da bi kar po zasebni poti prišli do De Cristofara in njegove mlade sopotnice. Prijatelji - pretežno skiperji, kot umrla Annarita - pravijo, da je opis najdenega katamarana dovolj prepričljiv, prav tako verodostojen pa naj bi bil podatek o klobčiču rjavega bombaža, iz katerega si je Annarita pletla majico. Italijanska policija je vsekakor izrazila prikrito nezadovoljstvo nad »sodelovanjem« tuniških kolegov, ki je niso obvestili o najdbi katamarana. Šef obmejne policije Tancre-di je izjavil, da so trojici svojci najbrž nakazali tudi dvajset milijonov lir, ki jih je lahko De Cristofaro nemoteno dvignil, in brezskrbno izginil. Obstaja seveda še možnost, da ima komisar Keadder prav, ko trdi, da so jim kljub vsemu ure štete. Morilcu prostitutk bodo kmalu sodili TURIN — V začetku prihodnjega leta bo začel proces proti torinskemu kamionistu Giancarlu Giudiceju, ki je priznal, da je med leti 1984 in 1986 umoril devet prostitutk. Šoferja, ki je star 37 let, je policijska izvidnica naključno ustavila junija leta 1986 na avtocesti Turin - Piacenza. Možakar je takoj priznal zadnji zločin, v samici, kjer je bil več časa zaprt, pa je postopoma priznal tudi ostalih osem okrutnih dejanj. Zaradi občasnih hudih duševnih motenj, jeGiudice zaprt v kriminalni umobolnici v Piši. Otrok žrtev materinega nasilja MILAN — Med številnimi primeri nasilja nad otroki, ki večinoma nikoli ne pridejo v javnost, je tudi primer štiriletne Monice iz Milana. Mati in njen prijatelj, oba sta stara šele 22 let, sta se nad otrokom znašala na najbolj krut način, tako da so sosedje večkrat opozorili pristojne službe na nečloveško ravnanje. Včeraj pa se je starejša soseda, ki je otroku že nekajkrat nudila pomoč le opogumila, in poklicala policijo. Dekličina mati in njen prijatelj sta oba brezposelna in narkomana, in prav to je bil vzrok, da so organi.javne varnosti skoraj nasilno vdrli v stanovanje. Moški si je bil pravkar vbrizgal mamilo, malo Monico pa so našli v skoraj brezupnem stanju: podhranjeno, polno podpludb in ran ter na smrt prestrašeno. Lauro Chiri-co in njenega prijatelja Vecelia Viginellija so takoj aretirali, Monico pa so odpeljali v otroško bolnišnico. Viginelli je preiskovalcem povedal, da se je nad deklico znašala vedno samo mati, on pa je grozljivim prizorom pasivno prisostvoval. Tudi sosedje, ki so se prijavili kot priče, so to verzijo potrdili in pojasnili, da je mati mučila dekletce tudi za najmanjšo neubogljivost, poleg tega pa ji sploh ni pripravljala hrane. Spet smrtne žrtve med Palestinci Stari del Jeruzalema je bil ponovno prizorišče krutih napadov na Palestine®-Med žrtvami je komaj 15-letni srednješolec Nidal Fuad Rabadi, ki se j® kolesom vračal proti domu, ko ga je v glavo zadela krogla. Kdo je streljal, P* še niso ugotovili. (Telefoto Ar) Fantastico Montesanu Znani italijanski igralec Enrico Montesano bo vodil letošnjo televizijsko oddajo Fantastico. Zenski lik že devetega nadaljevanja sobotne zabavne oddaje, ki je še zanimivejša zaradi milijard loterije Italia, bo menda pevka Anna Oxa, dokončno sestavo ekipe pa bodo sporočili v kratkem (AP)| Avstrijska pomoč nerazvitim že meji na pravo skopuštvo DUNAJ — Avstrija namenja najmanj pomoči deželam tretjega sveta v primerjavi z razvitimi državami OECD. Belgija ima nacionalni dohodek na isti ravni kot Avstrija in je lani namenila štirikrat več sredstev za pomoč nerazvitim. Ostale razvite države izdvajajo 0.35 odstotka nacionalnega dohodka, nekatere celo 0.7 odstotka, medtem ko se Avstrija lahko pohvali le z 0.17 odstotka. Tako početje je v avstrijskih političnih krogih in širši javnosti izzvalo mnoge kritične in samokritične razprave. Po mnenju večine je to nemoralno in so tako ekonomsko politiko ocenili kot kratkovidno. Iz poročila razvojnega komiteja OECD je razvidna struktura teh sredstev, ki so realno še nižja, saj Avstrija vanja vračuna še izvozne kredite. Od skupne vsote 2.48 milijarde šilingov je 36 odstotkov izvoznih kreditov v vrednosti 885 milijonov šilingov. Polovica te vsote se vrne nazaj v državni proračun. OECD opozarja, da nobena druga država ne počne tako, vendar se zdi, da Avstrijo bolj zanima razvoj lastnih izvoznih podjetij na račun sredstev za pomoč nerazvitim. Poleg tega OECD kritizira Avstrijo, ker v sredstva za pomoč nerazvitim vračuna tudi del proračuna za visokošolsko izobraževanje glede na število vpisanih tujih študentov. Avstrija namenja najbolj revnim državam le 0.03 odstotka brutonacionalnega dohodka, medtem ko naj bi po dogovoru OECD dajala 0.15 odstotka. Na neki lestvici 22 držav, ki naj bi finančno podpirale nerazvite dežele, se za Avstrijo nahajata le DR Nemčija in LR Kitajska. Na posvetovanju v parlamentu se je večina strank zavzemala za povečanje teh sredstev, tako da bi se Avstrija znebila nečastnega zadnjega mesta med razvitimi državami. Takega ozračja niso ustvarila samo stališča avstrijskih interesov, ampak tudi dolgoročen pogled v soodvisno* svetovne ekonomije in tudi kritike OECD. Razlog več za pripravljenost je vse večji interes Avstrije za vstop ožita ma tesnejše sodelovanje z Evropsko skupnostjo. Avstni se počasi pripravlja na enotno evropsko tržišče in možno* vstopa v ES jo vse bolj obvezuje, da se prilagaja politiki i ostalim normam sedanje ES. če bo Avstrija hotela doseči Belgijo v izdvajanju naci° nalnega dohodka za pomoč tretjemu svetu, bo morala pa večati vsoto teh sredstev kar za 6 milijard šilingov na fet Prav v tem času pa se je avstrijska vlada odločila Pr^’ri, niti nekaj sredstev in tako zmanjšati proračunski prftnoP kljaj, zato si socialisti in Narodna stranka zaman prizap vajo, da bi Avstrija dosegla ali celo presegla BelgP Splošna pripravljenost političnih strank za povečanje P° moči nerazvitim se je torej končala z »vojno ideologij«' . ■ Socialisti s Petrom Jankowitschem na čelu ostro ki^1 rajo Narodno stranko. Vicekancler.in šef avstrijske dip'“ macije Alois Mock naj bi bil po Jankowitschu odgovor® za neuspešno zunanjo politiko na področju ekonomske moči manj razvitim državam. Jankovitsch je predlagal P ■ se ustanovi posebni sekretariat, ki bi nadziral in JZ'/aLJ pomoč nerazvitim, in da to ne bi bilo več v pristojno* zunanjega ministrstva. Pomoč naj bi nudili predvsem trZ:U usmerjenim državam. V konfliktu sta se ponovno zrifl Socialistična in Narodna stranka, ki sta si nasprotni 9^e,:st pomoči Nikaragvi. Dokler je bil šel diplomacije social Jankovritsch, je bilo v Managui odprto posebno pred*10 ništvo z atašejem za koordinacijo programa ekonom* pomoči, zatem pa je zunanjo politiko prevzela Narod stranka, ki je Nikaragvo enostavno prezrla. Protest Združenja italijanskih krošnjarjev ki jim »vu cumpra« odjedajo vsakdanji kruh RIM — Revež blati reveža. Tako bi lahko sintetizirali ogorčen protest predstavnikov Italijanskega združenja krošnjarjev PIVA, ki tožijo, da jim nezakoniti kolegi (»vu cumpra« in drugi) odjedajo vsakdanji kruh. Italijanski krošnjarji trdijo, da temnopolta konkurenca izredno negativno vpliva na kupce, še bolj pa na same krošnjarje, ki jih je čedalje manj. Izginjajo redno vpisani krošnjarji, »vu cumprč« pa se menda razmnožujejo kot gobe po dežju. Najbolj kritično je v Milanu, kjer so ugotovili 30 odstotkov nezakonitih »trgovcev«, in v Riminiju, kjer na plažah poleg turistov kar mrgoli prodajalcev ogrlic, tapet, torbic in majic. PIVA zahteva od države, naj poskrbi za obstoj krošnjarjev in kakorkoli že reši vprašanje nadobudnih temnopoltih priseljencev s prodajalsko žilico. Na sliki (telefoto AP): utrujeni »vu cumpra« počiva na plaži v Capalbiu Senatna komisija prepovedala rabo klorofluoroogljikovodikov RIM — Zunanjepolitična komisija senata je včeraj soglasno odobrila ratifikacijo protokola iz Montreala, ki predvideva posege za obrambo ozonskega pasu atmosfere. To je obenem prvi korak na poti prepovedi uporabe klorofluoroogljikovodikov, ki razkrajajo plast ozona. Te kemične spojine so prisotne v hladilnih in klimatskih napravah, predvsem pa kot razpršilci v sgrejih. O perečem vprašanju je ze pred tremi meseci spregovoril na zasedanju evropskih ministrov šef italijanskega resorja za okolje Giorgio Rufiolo. Socialistični senator Gui-do Gerosa pa je medtem zaskrbljeno sporočil izvide zadnjih raziskav o ozonosferi, ki so lih opravili ameriška vesoljska ustanova NASA, Mednarodni urad za meteorologijo in OZN. Iz podatkov izhaja, da se je v Evropi in ZDA pas ozona razredčil za 3%, v Avstraliji in na Novi Zelandiji za 4%, na Antarktiki pa zaradi znane »luknje« kar za o%. Plast ozona, ki se nahaja m®4* 12 in 24 kilometri višine, nas v®." ruje pred ultravijoličnimi žar*11' ti pa so odgovorni za razna rakasta obolegja, predvsem pa za n*®' lanome. Že sedaj se je v ZDA n"' verjetno zvišalo število kozn« rakastih obolenj. bj Prav zato se vsi trudijo, da prepovedali proizvodnjo in ran Klorofluoroogljikovodikov. v 11 liji proizvaja te snovi obrat v tefluos podjetja Montedison, Evropi pa je skupno 9 proizv®jfia cev teh snovi (letna proizvodnj 476.000 ton). Evropska p°djetla vj pripravljena nadomestiti te sno z drugimi, ki se ne bi ve£j ® ajo prosto valenco ozona. Zahtev J pa, da so zakoni jasni in obvez joči. Italija se bo tej pobud* P družila. Senator Gerosa je obje* poudaril, da je 50-odstotno z®ik0. nje uporabe klorofluorooglJ1* vodikov le začetek glob®:n„iavi posegov, ki morajo uresničiti P »ekološki sporazum Start«, (ag)