CELJE 25. OKTOBRA 1973 — ŠTEVILKA 41 — LETO XXVII — CENA 1 DIN GLASILO občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske konjice. šentjur, šmarje pri jelšah in žalec IZ VSEBINE: končana javna razprava: veliko zanimanje — v la- škem: zbor jeznih mož — dragocenost v izumu celj- ske zlatarne — mostovi in poplave: na čigav račun — dore klemenčič maj: barvo ne poveš z besedo — — tihota je zdaj v gozdu, pravi stanko jakopin — v Šoštanju:: pokopano pokopališče — Šentjur: ljube- zen varuje — celje: o podobi sejma — odgovor franca valenčaka: kako je z jagodami — minka kra- ševec: 93 let zdravja — nagradna slikovna križanka — 2. kupon velike nagradne igre luce ob Savinji in šola STO LET Minulo soboto so v Lučah ob Savinji kar najbolj slo- vesno proslavili stoletnico ustanovitev in delovanja tam- fcijšnje osnovne šole, ki si je pred leti nadela ime po yelikem slovenskem skladatelju Blažu Arniču, ki je tra- gično premimi v prometni nesreči. Slavje so pripravili učenci in učitelji, ki so ob tej pri- lilci v svojo sredino povabili tudi vse še živeče učitelje, ki so nekoč učiteljevah na tej šoli Tako je bila med njimi tudi PAVLA KOSMAČ, učiteljica, ki sicer sedaj živi v Ljubljani, na šoli v Lučah pa je učiteljevala vse svoje živ- ljenje, izvzemši čas, ko so jo Nemci, kot zavedno Slovenko, preselili v Srbijo. Med gosti je bil na proslavi tudi Hinko Cop, predsednik občinske konference SZDL ter drugi. O zgodovini šole je govoril njen sedanji ravnatelj ANTON VENEK, ki je ob tem poudaril tudi pomemben delež uči- teljev. Ti so skozi vso, zgodovino šole vnašali s svojim iktivnim delom svojstven pečat tudi utripu življenja v tej forski vasici. V kulturnem programu, ki so ga ob tej pri- liki izvedli na igrišču ob šoli, so sodelovali učenci. Ob tej priliki pa so v počastitev visokega jubileja osnovne šole pripravili tudi razstavo likovnih izdelkov ter izdelkov teh- ničnega pouka. Razstava sodi med najlepše tovrstne prire- ditve, čeprav so na luški šoli tudi vse dosedanje razstave podobnih izdelkov uživale precejšen sloves. Sto let šole v Lučah, ki je iz majhne podeželske šole inekaj učitelji v zadnjih letih prerasla v popolno osemlet- ko, je bil velik dogodek za vse občane Gornje Savinjske doline, saj so na šolo v Lučah vezani tudi otroci drugih krajev, ki tod obiskujejo pouk v višjih razredih. Ob visokem jubileju tudi naše iskrene čestitke. B. S. Pravijo, da je letos jesen bogata in da ni skopari la s svojimi darovi. Tako pravi tudi FRANC HRA- STENŠEK iz Vod'jl pri Dramljah, ki je popoln kmet, kjer so roke človeka še vedno glavni stroj na po- sestvu. Dobro mu je obrodilo grozdje, krompir je bil lep, tudi koruza in sploh je z letošnjim pridel- kom zelo zadovoljen. To se odraža tudi na njegovem licu, da pa je tudi grozdje dobro obrodilo, pa dokazuje ključ od gorce v njegovi dlani. Je tak, da bi zanj potreboval orožni list in ni dvoma, da z njim trdno zaklene vrata vinskega hrama, kjer je dragocena kapljica. DRAGO MEDVED DEJE SO PREMALO Ko so celjski ravnatelji osnovnih šol pred kratkim obiskali Koroško (ekskurzijo je organizirala občinska ko- misija za vzgojo in varnost prometa v sodelovanju z LJUB- LJ.WSKO BANKO, povabili pa so ravnatelje osnovnih šol), w bili med slovenskimi Korošci zelo lepo sprejeti. Zaradi nestrpnosti, ki je že dalj časa prisotna na avstrijskem Koroškem, so bili tudi sami priče neofašističnih zborovanj. Sestali pa so se v Bilčovsu pn poslancu Ogrizu, ki je pri- pravil srečanje med koroškimi Slovenci — učitelji in obisko. Wci iz Celja. Drugi dan so si ogledali tudi pouk v dvojezični šoli, kjer ugotovili, da je рмзика slovenskega jezika za ohranitev slovenske nacije premalo. Koroški učitelji so prosili za pomoč materialnega značaja 'fadi bi si postavili televizijski pretvornik, da bi lahko gle- "^li slovensko televizijo), prosili pa so tudi za izmenjave kulturnih skupin in učiteljskih zborov. Ko so se člani ekskurzije vrnili iz avstrijske Koroške ' Celje so začeli o pobudi, ki so jim jo dali koroški kolegi, [^išljati. In že se snujejo oblike, ki bodo pomagale k '®snejši povezavi med celjskimi prosvetnimi delavci in ko- roškimi učitelji na avstrijskem Koroškem. Prepričani smo, ^ bodo snovanja rodila sadove. ZDENKA STOPAR Črna kronika: Že ÍÍ8 mrtvih! Podatki o smrtnih nesrečah, (da ostalih sploh ne omenjamo) na naših cestah so iz dneva v dan bolj zaskrb- ljujoči. Pogovarjali smo se z inšpek- torjem Francem Salobirjem, zaposle- nim pri UJV Celje, ki je povedal na- slednji »črn« podatek o krvnem davku na naših cestah: Do 19. oktobra je na cestah, ki jih kontrolira Uprava javne varnosti Celje, umrlo 118 ljudi ali točno trideset (!) več kot lani v istem času! Inšpektor Franc Salobir je še pri- pomnil, da najhujše obdobje šele pri- de' Jesenski čas (mokre in spolzke ce- ste, megla, tehnično nepopolna vozila, neprimerne gume, neprimerna hitrost, izsiljevanje prednosti, neprimerno pre- hitevanje in alkohol) je kot nalašč za to, da bomo črno kroniko lahko še sa- mo bolj očrnili. UJV Celje zaradi vsega tega priprav- lja celo vrsto varnostno-prometnih ak- cij, s katerimi želijo ublažiti krvni da- vek, ki vse bolj preliva naše ceste. Ve- liko oziroma največ pa bodo lahko po- magali sami vozniki s previdno in ob- zirno vožnjo, z brezhibnimi vozili (predvsem pravilne gume itd.) in vsem ostalim, kar prispeva k zmanjšanju prometnih nesreč Ne bi radi dramatizirali situacije, vendar 118 žrtev v slabih desetih me- secih (da ostalega ne upoštevamo), je le veliko. To je številka, nad katero bi se morali zamisliti vsi uporabniki naših cest. TONE VRABL CEUE ŽALNE ŠVEČANOSTI Občinski odbor Zveze zdru- ženj borcev NOV Celje je tu- di letos ob dnevu mrtvih pri- pravil več žalnih svečanosti. Vse bodo v sredo, 3L oktob- ra in sicer: — ob 11. uri pri grobnici na- rodnih herojev na šlan- drovem trgu, — ob 11.45 v občinskih zapo- rih, v »Starem piskru«, — ob 16. uri pri grobnici pad- lih borcev NOV na Go- lovcu. Pri vseh teh komemoraci- jah bodo predstavniki druž- beno političnih organizacij, muzeja revolucije in občinske skupščine položiU vence. sfi urednikove mize Na našo nagradno igro je izreden odmev. V torek smo skoraj celo dopoldne preštevali kupone in bi hudo potrebovali kakšno po- moč. Pa je le šlo. Zvedeli smo, da je v nekaterih krajih časnika zmanjkalo. Zato se bomo verjetno odločili še za dodatni kupon. Da bi res lahko vsak udeleženec igre zbral štiri kupone in sodeloval tudi pri žrebu za veliko nagrado. In še nekaj pojasnil. Kupon lah- ko nalepite na dopisnico ali v kuverto. V kuverti lahko naenkrat pošljete več kuponov. Nek bralec je poslal pet pisem in v vsakem po en kupon, škoda denarja za znamke! če hočete sodelovati le v žre- bu ZA VELIKO NAGRADO, potem obkrožite na kuponu te tri bese de. Pošljite pa le kupon, ne pa polstranskega obvestila o igri! Mariji Deželak iz Rimskih Toplic pa tole. če pošljete v vsakem kolu kupon, sodelujete vsakič pri žrebanju. Za barvni televizor pa morate še enkrat poslati vse štiri kupone in samo s štirimi kuponi boste prišli v poštev za to veliko nagrado, če še ni kaj jasno, vpra- šajte. Vse o žrebanju na notranjih straneh NT. F.4S UREDNIK 2. stran — NOVI TEDNIK St. 41 — 25. oktober 197, Osnutek dveh sporazumov Posebne delovne skupine so pripravile pri skupnosti ot- roškega varstva in Izobraže- valni skupnosti v Celju osnut- ke samoupravnih sporazumov o ustanovitvi ene in druge skupnosti. Oba osnutka pri- čata, da je čas razpravljanja o teoretičnih elementih nove vsebine, dela, organiziranosti že pri kraju in da bo ob praktičnih rešitvah odprtih še niz vprašanj, ki jih bo tre- ba samoupravno in demokra- tično osvetliti, ovrednotiti, zapisati in seveda v praksi zaživeti. Osnutka imata razu- mljivo nekaj določil, ki so že v nasprotju z že razčiščeni- mi dilemami, oba pa dajeta osnovo, brez katere ni mož- na nobena razprava. V našem zapisu bi opozorili na neka- tere vsebinske elemente, ki jih je potrebno na novo ovre- dnotiti, zapisati in z njimi zaživeti. 2e uvodni stavki, ki so v obeh osnutkih dokaj enaki, imajo stara izhodišča. Kdo so podpisniki T SOV, pravi še celo po organih KS, medtem ko oboji med ostalim izhaja- jo iz OZD-ponudnic uslug. Se- daj je razčiščeno, da je to treba zamenjati s temeljnimi samoupravnimi enotami, ki jih oblikujemo v okviru OZD ponudnic, sestavlenih iz zdru- ženega dela. To je v našojn primeru delavcev vzgoje in izobraževanja, KS in OZD, ki so na območju šolskega oko- liša šole ali tudi zraven, če gremo na princip »stalnega bivališča«, enako kot pri ob- likovanju delegatov krajevnih skupnosti. Temeljna samoup- ravna interesna enota je to- rej osnova, tn drugo: bistve- no za vsak samoupravni spo- razum je, da točno precizira delovno področje delavcev, de- la, usluge, ki jih zajema. V tem primeru prehajata en sporazum v drugega. Dogovor je zato potreben že v ishodi- šču, da ne bo kasnejših ne- sporazumov, zlasti še, ker se- daj radi poudarjamo »slabo prehajanje« iz enega v drugo področje, prekrivanje in od- prt prostor, ki ga nobena skupnost ne vzame čisto za svojega. Mogo''e bi bilo prav, da bi sopodpisnici sporazu- mov bili obe skupnosti. O dvoumnosti in enakih pravicah, zlasti pa še o soli- darnosti in dogovarjanju — ne o preglasovanju in ena- kem številu delegatov, smo že večkrat pisali. Gre skratka za to, da resnično enakoprav- no, solidarno, dogovarjamo vsebino in financiranje tega dela. Zato bi bilo prav, da bi nekaj več besed v sporazu- mu namenili izvršnim odbo- rom, ki so lahko le »pnprav- Ijalec«, nikakor pa ne odloču- joč organizem v samouprav- ni interesni skupnosti, ter strokovnim službam, za ka- tere mora sporazum jasno na- kazovati »delokrog« osrednjih nalog, pravic, možnosti in oblike. Pa še na eno bi opozorili. Ločiti moramo delegata od delegacije, stalnost in nestal- nost, enostransko ali razširje- no informiranje, pa tudi delo nadzorne komisije — odbora. Od delavske samoupravne kontrole. Menimo, da o teh elementih si'moupravne inte- resne skupnosti ni več dilem, odpiramo možnosti vsem no- vim oblikam in odnosom, ki jih nova vstava prinaša in življenje zahteva. .7. ZUPANČIČ Medobčinski svet ZKS Celje Osnovna vsebinska usmeri- tev občinskih organizacij Zve- ze komunistov na celjskem območju zajema vsa bistvena vprašanja iz pisma predsed- nika Tita in kaže izredno vi- soko stopnjo konkretizacije razmer in pojavov. V ospred- ju dejavnosti ooćmskih orga- nizacij Zveze komunistov pa so bile tele naioge: uveljav- ljanje ustavnih dopolnil m prisotnost komunistov v raz- pravi o osnutku nove ustave, aktivni odnos pri reševanju nakopičenih ekonomskih pro- blemov, zahteva po večji de- javnosti članov ZK v druž- benopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih, spreminjanje socialnega se- stava Zveze komunistov, pri- sotnost na področju kadrov- ske politike znotraj občin in kreativen odnos do snovanja razvojnih konceptov delovnih kolektivov in občin. To je najpomembnejša ocena o uspešnosti angažiranja komu- nistov na celjskem območju po pismu tn 29. sej- CK ZKS in jo je v uvoiini besedi na ponedeljkovi seji medobčin- skega sveta ZKS Celje podal sekretar Janez Zahrastnik. Ugodna ocena veija ne glede na ugotovitev, da je v vseh r;smih občinan ^la celjskem območju še določeno število organizacij, kjer so že zane- marib.prvotno živt"J-nejšo de- javnost ali pa jih pismo niti ni spodbudil! s odgovornej- šemu delu. Medobčinski svet ie bil zelo k-riKreten. Poime- noval je tiste organizacije ZK r^ celjskem območju, kj^ir je čutiti stalno m povečano de- javnost ZK. Med drugiiTu so bile naštete niislednje orga- nizacije: Železarna, Cinkarna, Ingrad, Rudnik lignita Vele- nje, Tovarna usnja šoštanj in Gorenje, Konus, Kostroj, Kovaška industrija Zreče, TT Prebold, Tovarna nogavic Pol- zela, TIM, Volna, Zdravilišče Kcgaška Slatina, Steklarska éoia, Alpos, Krajevna organi- zacija ZK &encjur, Elkroj, Gradbenik in dmge. Neustre- ziiO občutno premajhno aktiv- nost ZK pa kažejo, kot je navedeno v gradivu za sejo medobčinskega sveta, med drugim naslednje: v Celju krajevne organizacije Vojnik, Dolgo polje. Center, v Velenju praviloma vse organizacije ZK na terenu, v Laškem Vrh, Breze Rečica, v žalcu Mon- tana, Sigma, Gradnja, v Ko- njicah krajevni organizaciji Zreče in Stranice, v Šentjur- ju TOLO, v Šmarju in Mo- zirju pa tudi nekatere kra- jevne organizacije ZK. Podatek, da je med neaktiv- nimi osnovnimi organizacija- mi ZK največ krajevnih, prav gotovo podpira uvodno ugo- tovitev Janeza Zahrastnika, da bo pctrebno laejno obraču- nati s pojmovanji, da je druž- benopolitična vloga komuni- sta 'omejena samo na dopol- dansko delo v službi. Zveza komunistov na celjskem ob- močju je dosegla dobre rezul- tate pri sprejemanju novih članov. V letu dni so spre- jeli v ZK 949 novih članov, od tega pa delavcev iz nepo- sredne proizvodnje 567. Po posameznih občinah pa kaže- jo podatki takole sliko: Mo- zirje 37 novih članov (15 nep>osrednih proizva j alcev ), Šmarje pri Jelšah 49 (35), Olje 237 (109), Žalec 117 (59), Laško 70 ( 28), Velenje 401 (308), Šentjur pri Celju 15 (8) in Sloveaiske Konjice 23 (5). V konjiški občini bodo v tem mesecu sprejeli še 60 novih članov. Delavska večina v Zvezi komunistov na celjskem območju raste. Izredno raz- veseljivi pa so podatki, da uspešno spreminjajo socialni sestav Zveze komunistov zla- sti v šmarski, mozirski in konjiški občini. Čeprav v konjiški, žalski, šentjurski,- velenjski in šmar- ski občini kasnijo pri uresni- čevanju ustavnih sprememb, pa sá vendar Zveza komuni- stov močno prizadeva, da bi v delovnih kolektivih in v družbenih dejavnostih uspeš- no uveljavili nova samouprav- na razmerja. Resda se samo- upravni pK)ložaj delovnega človeka tudi tam, kjer so že sprejeli samoupravne spora- zume in statute, ne menja dovolj hitro. Toda zlasti Zve- za komunistov m .-ra stalno opozarjati, da je oitka za po- llino uveljavljanje samo- upravnih sprememb dolgotra- jen proces. Janez Zahrastnik je v uvodni besedi opozoril, da bodo morale osnovne or ganizacije Zveze komunistov ponovno obra^avati idejno politična izhodišča .lOve usta- ve in vlc^o Zveze komunistov v ustavnih spremembah. Kaj- ti mnogo članov ZK še ni v celoti dojelo revolucionar- nega bistva ustavne refonrie. Na področju gospodarstva ugotavlja Zveza komuiiistov na celjskem območju ugodne trende. Med težavami pa so v ospredju slaoa ■>skrba s surovinami, še neizdelana po- litika cen, primeri zapiranja trga in porast zalog. Posebno p>olitično obravnavo pa zah- teva podatek, da stalno upada akumulativna moč gospodar- stva. Medobčinski svet je raz- pravljal še o integracijskih povezavah v celfski regiji, o kadrovski politiki, o pojavih tehnokratizma in hberalizma, o uspešnejšem razvoju ko- zjanskega območja in o dru- gem. Iz uvodne besede Janeza Zahrastnika pa moramo pov- zeti tudi njegovo oznako med- občinskega sodelovanja. Janez Zahrastnik je najprej роцл rij, da je celjdka regija^ redno heterogena, da inj^ stare industrijske m ^ hitro razvijajoče centre in* je tudi stopnja družbenoeij! nomskega razvoja zelo raziji na. »Neizpodbitno je, d^*! po svojem središčnem, gj grafskem položaja, po svw prometni odprtosti, po svqÌ ekonomski moči, po rasuvojl .mestotvomih funivcij m g želimo, tudi po Delotnem teklem razvoju Celje пага\-ђ središče tega območja, g tem pa ne moremo mimo ^ znanja, da je realno na t^j obmoSju prisojen tudi di^ isubregionaln;» center ? {jjj gačnimi trendi razvoja, г i riamično rastjo, četudi ga p. tem ovira nj-3gov geografsj položaj. V mislih imamo V( lenje,« je dejal Janez Zahq stnik. Nato pa je pouda^ odgovornost vseh komunista f regiji, da т^>гајо na osncá enotnih izhodišč in skupd interesov ter razvojnih p^ spektiv razviti konstruktiv« sodelovanje, dogovarjanje j sporazumevanje. V razpravi so na seji med občinskega sveta ZKS sedelo vali Slavko Verdel, Stane ^ ničar. Vlado C^rišek, Fra« Ban, Zdravko Trogar, ^ Volfand, Franjo Korun | Vlado Janžič. Razprava je ^ trdila uvodno oceno o draêà nepolitičnih razmerah na » Ijskem območju, ki jo je i» dal Janez Zahrastnik. je pokazala na mnoge dosœ ne rezultate komunistov à celjskem območju, opozori pa je tudi na naloge, ki bo morala Zveza komunist« v prihodnjem obdobju isß vati še intenzivneje, še {Ш bej v predkongresnem dbM ju in ker so še odprta nekat¿ ra vprašanja, ki neposredM prizadevajo življenje in p» ložaj delovnega človeka. J.Ï. i Elaaika mč vec center itiiiei Mesec varčevanja je do. bra priložnost, da posku- šamo ovrednotita poleg gospodarskega položaja banke in njenih prizade- vanj tudi njeno notranje samoupravno in delovno vzdušje. Kakšen je spre- menjen položaj Ljubljan- ske banke, jxxiñiznice Ce- lje? Kako uveljavljajo sa- moupravni sporazum, spre. jet v avgustu? Ali banka postaja integralni del zdru- ženega dela in ni več od- utjen center moči, ki je bil v zadnjem letu toliko- krat družbeno izpostav- ljen? Na ta vprašanja je odgovarjal Franc Knafelc, vodja oddelka za organi- zacijo in splošne posle v Ljubljanski banki, podruž- nica Celje. Vaša podružnica ima sta- tus posebne temeljne or- ganizacije združenega de- la, zaposluje skoraj tristo delavcev in jo sestavlja 23 poslovnih enot. Ker ste posebna temeljna organi- zacija združenega dela v Ljubljanski banki, označi- te značilnosti razmerij med centralo in podruž- nico. FRANĆEK KNAFELC: Samoupravni sporazum smo sprejeli v avgustu, pwDtem ko smo ga obrav- navali na zborih delovnih ljudi. Imamo tudi začasni statut. Položaj naše po- sebne temeljne organizaci- je združenega dela je jas- no opredeljen. V okviru Ljubljanske banke se do- govorimo za ènotno poli- tiko in reševanje nalog v organizaciji združenega de- la, za skupne organe na osnovi delegatskega siste- ma, za način izvoUtve, za splošna načela o delitvi dohodka in osebnih do- hodkov in podobno. Izho- dišča so centralna, skup- na, konkretizacija pa je naša samostojna naloga, če govorim o odnosih med centralo in podružnico, je seveda res, da kakor hi- tro smo uokvirjeni, smo že manj samoupravno sa- mostojni. Vendar — dana je vsa možnost usklajeva- nja in dogovora. Ni mogo- če primerjati nekdanjih re. lacij ob centralni urejeno- sti in sedanjim statusom naše posebne temeljne or- ganizacije združenega de- la. Premiki so očitni. Kakšna je notranja sa- moupravna organiziranost podružnice? FRANČEK KNAFELC: Svet ded ovne skupnosti, se- stavljen po delegatskem načelu, in izbor delovnih ljudi sta osrednja samo- upravna organa. Ker smo dislocirani, imamo mnogo ekspozitur, se zbor delov- nih ljudi ne more p>ogoeto sestajati. (Odločili smo se za zbore delovnih skupin. Ta oblika je šele v povo- jih. Vsako odločitev mo- rajo najprej obravnavati delavci v delovnih skupi- nah. V tej obliki nepo- srednega samoupravlja- nja vidim velike predno- sti. Tu se delavci sestaja- jo, razpravljajo, kvalifici- rano obravnavajo predlo- ge in tako nepvosredno vpli- vajo na odločitve sveta. O podružbljanju bank smo precej slišali. Kako podružnica postaja sesta- vina enotnega procesa združenega dela? FRANČEK KNAFELC: Banke so bile res kritizi- rane kot odtujeni centri gospodarske moči. Kot upravljavec sredstev je imela te možnosti. Sedaj se uveljavljajo novi odno- si med banko in združe- nim delom, še več. Zbor banke določi poslovno po- litiko. Izvoli izvršilni od- bor, sestavljen iz delega- tov združenega dela, in ta je edini odgovoren za plas- ma sredstev. Bančni de- lavci predstavljamo pred- ,vsem strokovno službo. V občinah in v gospodar- stvu ugodno ocenjujejo nov položaj podružnice. Kaj pa druge samoupra- vne novosti v življenju po- družnice? FRANČEK KNAFELC: Omeniti moram odbor varčevalcev. Sedaj ustanav- ljamo službo za pKDsle s prebivalstvom. Menimo, da moramo zasnovati še več komunikacijskih poti do občana, varčevalca. Vse več je delovnih organiza- cij, ki izplačujejo osebne dohodke preko hranilnih knjižic. Ustvarjamo pionir- ske hranilnice. Tudi po- godba o urejanju razme- rij med upravi j alci sred- stev (izvršilnim odborom) in delovnim kolektivom v podružnici kaže na spre- menjene samoupravne rzz- mere, take, kot jih zahte- vajo ustavne novosti. Vse to kaže, da se ne spremi- nja le pol0žaj bančnega delavca, ampak da se tu- di v temeljih bogati samo. upravni položaj podružni- ce kot integralnega dela enotnega procesa združe- nega dela. J. V. gt.41 -- 25. oktober 1973 NOVI TEDNIK — stran 3 Џпсапа razprava Javna razprava o predlogih nove republiške in zvezne ustave je v celjski občini (podobno pa je (ydi drugod) končana. Komisija, ki je spremljala potek razprave še zlasti po njeni vsebinski plati, je občinski konferenci SZDL v Celju že predložila svoje poročilo. Udeležba je bila nekoliko boljša v temeljnih organizacijah združenega dela, slabša pa v krajev- nih skupnostih. Kljub temu pa ocenjujejo, da je bila v mejah pričakovane — torej niti ne preslaba, jeprav je bila v krajevnih skupnostih udeležba slabša, pa je bila tod boljša razprava in to tako po ^{evilu razpravljalcev, kakor tudi po vsebini vprašanj, ki so jih v razpravi načenjali. sam podatek, da je v rijski občini sodelovalo v jçiii razpravi o obeh temelj- ili dokumentih naše bodoče pižbene ureditve kar pîeko ^ttisoč občanov (točno 1532), kaže na to, da je bil ^.gres med ljudmi, da spo- ^jo novo ustavno ureditev prazmerno zelo velik. Skupaj ( bilo na vseh sestankih (bi- 3 jih je preko sto) od vseh pj^-abljenih (39.066) navzočih ¿upno dobra četrtina, oziro- Џ 26,9 odstotka. Morda je pričakoval več, toda že gino dejstvo, da je bila če- jtina navzoča, da je poka- pla svoje zanimanje za novo [Stavno ureditev ter da je že- lela aktivno sodelovati tudi jri oblikovanju temeljnih [aiel, potem t^a dejstva ne snemo podcenjevati. Sorazmerno kar dobra je jila udeležba v temelj пШ or- pnizacijah združenega dela. И 17.655 povabljenih jih je bilo navzočih 9.565, kar znese natanko 54,1 ods^^^Dtka. Seve- da pa se vrednost tega po- datka nekoliko spremeni, če upoštevamo, da je bila v te- meljnih organizacijah združe- nega dela večina sestankov sklicana med delovnim časom in bi mu torej morali priso- stvovati prav vsi. Ko govori, mo o udeležbi v TOZD, po- tem nikakor ne moremo mi- mo ugotovitve, ki preseneča. Gre za to, da je bilo ugotov- ljenih več primerov, ko se razpravnih sestankov niso udeležili vodilni in vodstve- ni kadri iz temeljnih organi- zacij združenega dela. Mar le-ti dejansko že tako dobro poznajo ustavno ureditev pri- hodnosti, da jim to ni po- trebno, ali pa morda komu ne ustreza sedeti skupaj na sestanku z neposrednimi proizvajalci? V krajevnih skupnostih je bila udeležba sorazmerno slaba. Skupno je na sestan- kih sodelovalo 958 občanov, kar znaša le 4,5 odstotka vseh povabljenih. No, k tem je treba prišteti tudi' še ti- stih devet tisoč iz delovnih organizacij, ki se niso udele- ževali dvojnih razprav. Kljub temu, malo večja udeležba v krajevnih skupnostih bi mo- rala biti večja. Kje so vzro- ki za tako stanje, je težko reči. Podatki o vsebinskem po- teku javne razprave pa kaže- jo na nekatera zelo zanimiva vprašanja oziroma ugotovitve. Skupno je v razpravi od vseh navzočih sodelovalo 497 obča- nov, kar predstavlja slabih pet odstotkov navzočih. V te- meljnih organizacijah združe- nega dela je bilo stanje v zл'^ezi s tem slabše, saj je tod od skupnega števila razprav- ljalo le 3,2 odstotka ozrioma 315 navzočih. Čeprav smo ugotovili, da je bila udeležba v krajevnih skupnostih slab- ša, pa je bila tod razprava dosti boljša, praktično odlič- na. Razpravljalo j€ kar 182 navzočih, kar predstavlja 18,9 odstotka, torej slabo petino. Sicer pa je število v raz- pravi sodelujočih le ena plat, važnejša je vsebina. Poseb- no pet vsebinskih pKJdročij je izrazito izstopalo: delegat- ski sistem, samoupravljanje, problematika krajevne skup- nosti, vprašanja bodočega skupščinskega sistema in ak- tualni problemi gospodarstva. Da je ljudi predvsem zani- mal delegatski sistem, je pravzaprav razumljivo, saj je to novost, ki jo vnašamo v naše družbene ekonomske in samoupravne odnose. Najbolj razveseljivo je dejstvo, da se delovni ljudje in občani v tako veliki meri zanimajo za probleme samoupravljanja. To je nesporno dokaz, da je samoupravljanje ž« postalo tako vkoreninjena temeljna komponenta naših družb^ih odnosov, da ljudje brez nje- ga praktično ne morejo, in- teres delovnih ljudi se je pri tem v celoti izrazil. Dokaz več, da je temu tako, je tudi dejstvo, da so občani v mno- gih primerih predlagali, da naj se okrepi družbena vloga samoupravnih interesnih skupnosti in da v tem pri- meru ni potrebno, da bi skupščina imela oeč zborov za posamezna področja. Javna razprava je v vsebin- skem pogledu prav gotovo dala zadovoljive rezultate in je kot najpomembnejša poli^-ična akcija Iftošnjega le- ta, kljub nekaterim slabostim, nedvomno uspela. BERNI STRMČNIK laško Ш JEZNIH MOŽ Minuli teden je bila v Laškem seja zbora delovnih skupnosti. To obliko, da bi se odborniki iz delovnih organizacij sestali zase, so v Laškem v pre- teklosti zelo redko uporabljali, kar je škoda. Da je res škoda, je dokaz seja, fije bila zares plodna, saj je razprava o gospodarskem gibanju v prvem pol- etju letos trajala polni dve uri, medtem ko so v preteklosti na skupnih sejah take razprave minile tudi v dvajsetih minutah. No, res ni samo okoli- ščina ločene seje povzročila tako spremembo. Res je tudi, da resne raz- inere v gospodarstvu izzivajo razpravo in ukrepe in tudi prisotnost direk- torjev na seji je dala pečat v analizi razmer. Kar zadeva analizo nekaterih podatkov o gospodarskih gibanjih, je sejo spreminjala v zbor jeznih mož. Zakaj? Neljubo presenečeni so bili "•Ibomiki iz delovnih orga- 'šacij in odgovorni delavci ' gospodarstvu, ko je pred- J^Jiik občinske skupščine, nočeš, prišel na dan 'podatki, po katerih je stop- 'iî rasti v gospodarstvu te *iine na zadnjem mestu v ^^^iji. Cíela vrsta podatkov ^ Primerjave za nekaj let ^ј dokazuje, da je šibka ^^ posledica skromnih vla- Predvsem kreditov v ^občini niso najemali. Dej- da so gospodarske orga- ^ije po svojih vlaganjih * četrtem mestu v regiji, ¿^^je, da je v gospodar- ^ organizacijah pobuda bi- » pa je bila občina La- ^ zapostavljena v politiki Najbrž pa tudi učin- ^tost in prodornost v ob- širni ni bila dovolj velika. J. ^di v polletju gospodar- om rezultati niso najboljši. . kod pravzaprav ta spre- da je govor o padcu J^lia dohodka, o nižji eko- ^i^nosti, rentabilnosti in Cjiuiativnosti? Ob koncu ^^a leta &o bile ocene ij^o bolj ugodne, tokrat neljubo presenetil tudi ^tek, da pri oceni nis3 bili ^vani inflacijski vplivi. vpliv ima tudi v tej ^^ dejstvo, da se gospo- {( razmere umirjajo, da HjjT^no zmanjšana nelik- in da je boj proti ^Vidnosti finančno vpli- val na realizacijo v letu 1972 še z zaostanki iz leta 1971, medtem ko letos spričo ureje- nejših razmer take dediščine (v bistvu negativne) ni bilo. Povsem normalno in razum- ljivo je, da je po takšni oceni sledila razprava o vzrokih za opisane razmere. Najprej so opozorili, da je devalvacija dolarja gotovo pojav, ki vpli- va na celotno svetovno gospo- darstvo. Negativno se odraža zlasti v tistih delovnih orga- nizacijah, ki so izvoznice predvsem na dolarsko podro- čje, to pa so predvsem pre- delovalci lesa; Tovarna lesne galanterije, radeška »Peta;<, »Bor«, in papirnica. Pogodbe, sklenjene s kupci, v ZDA na primer, ni mogoče poprav- ljati. Mogoče jih je samo prekiniti in izgubiti trg, ali pa se sprijazniti z dejstvom, da bodo izpolnjene obvezno- sti pomenile prodajo 20 od- stotkov ix>d lastno ceno. Od kod razlika? Predvsem po- dražitev surovin Sporazum o ceni lesa je enak ničli, ker po sporazumljenih cenah lesa enostavno ni, saj je favorizi- riin izvoz hlodovine in re- zervnega lesa predelava in finalizacija proizvodnje pa sta v odvisnosti cxi take usme- ritve. V Jugoslaviji se bomo mo- rali domeniti, ali bomo še vnaprej ostali pri i/vozu su- rovin ali bomo izvažali tudi opredmeteno deio, kar po- meni standard in dohodek občanov, so na s-aji ostro postavili odborniki. Jezni so bili tUdI na ukrepe, ki spreminjajo načrte sredi leta, kot na primer zakon o dopustih, ki je povečal do- pustniško kvoto za okoli 4 dni. Jezili so se nad zdrav- stveno službo in socialnim zavarovanjem, katerih poli- tika je usmerjena na obreme- nitev gospodarstva tudi na ta način, da bolnemu po preteku 28 dni bolniške pre- kinejo bolovanje in ga po nekaj dneh spet dajo, seveda na račun delovne organiza- cije. In v gospodarske dosežke v Laški občini utegne nega- tivno vplivati tudi vojna na Bližnjem vzhodu. Proizvodnja nove tovarne TIM je namreč, kar zadeva stiropor in hidro- lizacijske izdelke, vezana na petrokemijo, torej na nafto. Kmetijci so bili na seji î>onovno ogorčeni nad dej- stvom, da v občini, kjer so dve tretjini kmetijskih po- vršin na območju Kozjanske- ga, kmetijstvo ne uživa širše družbene pomoči in ugodno- sti, kot ga kmetijstvo v pre- ostalem območju Kozjanske- ga. Takšne probleme so nizali na seji v Laškem. In sklepi? Predvsem to, da bodo s svoji- mi ugotovitvami seznanili vse dejavnike, ki jih imajo za odgovorne in sokrive. J. KRASOVEC REKLI SO O POLITIČNI ŠOLI Na Dobrni se je pred mesecem dni pričela sred- nja politična šola. To je prva taka šola na celj- skem območju, ki bo slu- šateljem. zagotovila sred. nješolsko izobrazbo in jih usposobila za družbeno in politično delo. Med sluša- telji so mladi komunisti iz širšega celjskega ob- močja, ki bodo i>o konča- ni šoli sposobni za zahtev- ne politične funkcije v svo- jih delovnih organizacijah in ustanovah. In kaj me- гдјо o šoli slušatelji? MARINKA VEDENIK iz Prebolda, zaposlena v TT Prebold: »Iz dosedanjih predavanj lahko zaklju- čim, da je šola težka in zahtevna, da bo zahtevala vsakega od nas v celoti, da pa nam bo nudila ob- širno znanje o naši gospo- darski politiki in široko idejno politično vzgojo. ТЈршп, da bom p>o konča- nem šolanju laže izp>oLnila to, kar danes pričakujejo od nas mladih.« EDI ŠUSTER iz Polzele, zaposlen v Tovarni nog^a- vic: »Moram reči, da nam bo šola nudila več, kot sem pričakoval. Seveda pa bodo to imeli le tisti, ki bodo skozi vse leto inteei. zivno delali in šolanje uspešno končali. Je pa šola temu primemo tež- ka. Skripte smo že do- bili, kar nam lajša učenje. Mislim, da bi mo- rali biti vsaj z osnovnima zakoni gospodarske poli- tike in idejnopolitičnimi načeli seznanjeni vsi mla- di proizvajalci, predvsem še komunisti.« SL.\VKO SORLI iz Šem- petra, zaposlen v SIP: »Znanje, ki je potrebno za uspešno opravljanje raznih funkcij v podjetju ni do- segljivo brez organizirane- ga učenja. Zato se mi zdi srednja politična šola, ki jo obiskujem, nadvse pri- merna in koristna. Zahte- vala pa bo ob slušateljev vestno in marljivo delo. Predmeti, ki jih imamo, nam nudijo predvsem mo- žnost boljšega dojemanja gospodarskih in F>olitičinih dogodkov.« Tone Tavčar Šmarje - izobraževanje odraslih Delavska xiniverza v Šmar- ju pri Jelšah ima vsako leto pestre oblike izobraževanja od predavanj in seminarjev do razstav in večernih oddel- kov osnovnih in srednjih šol. Pred kratkim je usi>ešno za- ključil z delom oddelek eko- nomske srednje šole. Učen- ce sta skozi štiriletno delo uspešno vodili dopisna delav- ska univerza iz Ljubljane in delavska univerza iz Šmarja. Do mature je prišlo 16 kandi datov in vsi so jo uspešno končali. Svoj uspeh in vese- lje nad njim so potrdili v štatenbergu, kjer so imeli ra- zen slavnostnih govorov še bogato večerjo in prijetno za- bavo, ko so spravljali v po- zabo vse težke trenutke zad- njih štirih let. Uspeh svojih predhodnikov pa bodo posku- šali doseči tudi novi kandida- ti, saj trenutno že delata prvi in drugi letnik ekonom.ske srednje šole v Rogaški Slati- ni. Delavska univerza pa je organizirala tudi šolanje v ve- černi delovodski šoli za ko- vinarje. Precej kandidatov pa je bilo tudi za komercialno srednio šolo; vendar pa so TX>goU za vpis tako ostri, da je nekaj kandidatov odstopi- lo, ostalih pa je premalo za samostojen oddelek, zato se bodo vključili v oddelke v Celju. Posebne probleme doživlja delavska univerza pri organi- zaciji oddelkov osnovne šole. Ker je odpravljena šolnina, bi radi take oddelke tudi v Lesičnem in morda še v Koz- jem. To še posebej zato, ker bo tam kmalu zrasla nova brusilnica kristalnega stek- la, ki bo zaposlila več sto ljudi. Tudi v Rogaški Sla- tini so potrebe vsaj po dveh oddelkih osnovne šole. Ven- dar pa je nastal poseben pro- blem, ker delavska univerza nima denarja za te namene, temeljna i2«>braževalna skup- nost pa je po programu dela tudi že zdavnaj razdelila sred- stva. Vendar se bo tudi tu našla rešitev. Mnoge delovne organizacije bodo v celoti plačale šolnino za svoje de- lavce. nekatere pa delno. Na pomoč pa bo najbrž prisko- čil tudi zavod za zaposlova- nje. Močno je raarvejano tudi družbeno izobraževanje. Tako so v lanskem šolskem letu or- ganizirali semiTMirje za pro- svetne delavce, politično šo- lo, sindikalno šolo, seminar za nove člane ZKS. Imeli pa so tudi precej predavanj, na katerih je bilo preko 12(X) po- slušalcev. Delavska univer2sa je lani or- ganizirala tudi več šol za živ- ljenje in literarnih večerov, poleg tega pa še seminar o turizmu za lastnike turistič- nih sob, seminar o kmečkem turizmu in deset razstav v li- kovnem salonu v Rogaški Sla- tini in Trbovljah. Letos je za raz.stave prispevalo tudi zdra^ vilišče lepo podporo 40.000 no- vih dinarjev. Program družbenega izo- braževanja se bo v šmarski občini letos še povečal, ta- ko da že razmišljajo o tem, da bi zaposlili še enega de- lavca. Delavska univerza, ki je sicer le servis, le organi- zator raznih oblik izobraževa- nja, pa si še nadalje vztrajno prizadeva, da bi pridobila slu- šatelje še za druge vrste ve- černih šol in še v tistih de. lovnih organizacijah, kjer za- enkrat še nimajo dovolj po- sluha za dodatno izobraževa- nje svojih delavcev J02E LIPNIK 4. stran — NOVI TEDNIK St. 41 — 25. oktober 197, IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV ŠTIRJE CEL.ISKI DE. IX>VNI kolektivi so že v mesecu septembru v ce- loti uresničili programiran izvoz celega leta. V ŽIČ- NI, ZLATARNI, AERU in ŽELEZARNI Štore so svo- je letošnje izvozne obvez- nosti že izpolnili. Zlasti pomemben je dosežek Že- lezarne, kjer so imeli le- tos dvakrat večji planiran izvoz kot lanii, pa so ga kljub temu že v celoti uresničili v devetih me- secih. Pomemben je tudi dosežek AERA, ki je v le- tošnjem letu že presegel milijon dolarjev izvoza, pri tem pa v dokaj šn j i meri posegel tudi na ob- močja manj razvitih de- žel. Sicer pa je vzeto v celoti letošnji izvoz celj- skih delovnih kolektivov zelo uspešen. * V GARANTU NA POL- ZEILI so v njihovi osnov- ni organizaciji zveze ko- mimistov zadai nalogo, da morajo v predkongresnem obdobju sprejeti v svoje vrste čimveč neposrednih proizvajalcev. Vsi člani osnovne organizacije so biU zadolženi, da se po- govore z določenim števi- lom delavcev. Rezulta.t ni izostal, saj so med nepo- srednimi proizvajalci našli kar šest takih delavcev, ki v vseh p>ogledih izpolnju- jejo pc^oje za sprejem v ZK in so se s tem tudi strinjali. Tako bo njihova pertijska organizacija v kratkem bogatejša za šest novih članov iz vrst nepo- srednih proizvajalcev. * PRI TRGOVSKEM PO- DJETJU Kovinotehna in ERA Velenje, poslovalni- ca Celje, bd potrebovali okoli 5.500 ton velenjske- ga lignita, da bi v celoti pokrili vse potrebe široke potrošnje. Ta količina pa ne predstavlja nitd eno- dnevne proizvodnje velenj- skega rudnika. Morda pa se bo odgovornim v celj- ski občini le posrečilo pre- pričati odgovorne pri rud- niku, da bodo zagotovili dobavo FKjtrebnega premo, ga, da ne bo prišlo do najhujšega, namreč do te- ga, da bo pritisnil mraz, ljudje pa ne bodo imeli s čim kuriti. * KOLEKTIV EMO CE- LJE je med, vsemi celj- skimi delovnimi organiza- cijami s svojimi proizvo- di najbolj prisoten na tr- žiščih dežela v razvoju. Posebno v afriške dežele izvažajo precejšnje količi- ne svojih kvalitetnih iz- delkov, skupno pa izvozi- jo na ta tržišča za okoli pol milijona dolarjev svo- jih izdelkov. Za vse osta- le delovne organizacije pa ostaja tod še veliko neiz. koriščenih možnosti, ki jih kaže čimprej in v ce- loti izkoristiti. * V DEIX)VNIH SKUPNO- STIH s področja gospo- darstva so bili v letoš- njem prvem polletju že doseženi pK)vprečni oseb- ni dohodki preko 2.000,— dinarjev, kar je za 16,4 odstotka več, kot so zna- šali osebni dohodki lani. Nominakio povečanje ose- bnih dohodkov pa zaosta- ja za povečanjem življenj- skih stroškov, kar pomeni, da so kljub povečajiju, re- alni osebni dohodki še ve- dno pod ravnijo lanskega leta. Ker pa večina delov, nih skupnosti že dosega agorrxjo mejo samouprav- nih sporazumov, bo potre- bno v zvezi s tem nekaj ukreniti. Zlatarna in nov izum DRAGOCENOSTI! V Zlatarni Celje, ki zdru- žuje Atelje za zlatarstvo Lju- bljana, Zlatarstvo Trbovlje, Aurodent Ljubljana in Aureo Celje, bodo dali v teh dneh v javno razpravo samouprav- ni sporazum. Pet temeljnih organizacij združenega dela, vse naštete delovne organiza- cije, bodo s sporazumom uravnavale notranja samo- upravna razmerja, solidar- nost in skupne interese. Od- ločili so se, da bodo skupne službe opredelili kot delovno skupnost. Delavski svèt orga- nizacije združenega dela bo štel 30 članov. V temeljnih organizacijah pa bodo imeli delavskii svet ali pa bo y manjših kolektivih kar zbor delovnih ljudi opravljal nalo- ge delavskega sveta. Poleg delavskega sveta bosta na ravni organizacije združenega dela delovala poslovodni or- gan in izvršilni odbor delav- skega sveta. Ustanovili bodo tudi organ samoupravne de- lavske kontrole. Samouprav- ni sporaziun bodo sprejeli v novembru, po novem pa bo- do začeli delovati v začetku prihodnjega leta. Poleg teh samoupravnih no- vosti pa velja o Zlatarni Ce- lje kot organizaciji združene- ga dela povedati še kaj več o gospodarskih rezultatih. Devetmesečna bilanca je nam- reč zelo ugodna. Realizacija znaša čez 35 starih milijard, Шт je 45 % več kot lani. Proizvodnja je skoraj za po- lovico večja in še kar nara- šča. Posebej so zadovoljni s plasmajem srebrnih izdelkov za elektroindustrijo in belo tehniko. Prodaja nakita ne upada, pač pa kupci še bolj posegajo po njem. V prepri- čanju p>ač, da zlato vselej ob- drži svojo veliko vrednost. Tako prstani kot zapestnice, stenske ure Junghans Zlatar- na in drugi proizvodi gredo v promet. Uspešno izvažajo. Letos so izvozili za 350.000 do- larjev nakita, kar je za 82 % več kot lani. Da zanimanje za njihove proizvode raste, je dokazala letošnja zlatarska razstava. Obiskali so jo mno- gi tujci. Neki danski kupec je pokupil najdražje zapestni- ce, tudi tisto za 2,5 stara mi- lijona. Kajti razstava mora pokazati vse možnosti njihove proizvodne moči in so zato pokazali, kaj zmorejo. Samo taka ekonomska politika bo OZD Zlatarna omogočila pro- dor na tuje tržišče.. Povejmo še to, da letos na- povedujejo 50 starih milijard realizacije. Zanimivo je, da samo 49 % ustvarjenih sred- stev namenjajo za osebne do- hodke, vse ostalo pa dajo v sklade. Tudi s kakovostjo gospodarjenja so zadovoljni. Nekoliko težav imajo z ob- ratnimi sredstvi. Zaradi velikih podražitev zlata na svetovnem trgu (105 dolarjev za unčo) so cene ne- katerih proizvodov podražili. A le v primeri s podražitvijo surovine. Tako bodo ravnali tudi v prihodnje. Cene imajo sproščene. V Zlatarni so po- vedali, da vedo za težave, ki jih imajo občani zaradi po- manjkanja zobnega zlata. V Zlatarni so kontingent zob- nega zlata dobili, tudi kapaci- tete so na voljo. Le zdravst- vene ustanove nimajo denar- ja za nakup zobnega zlata. Občani so prepuščeni sami sebi in tako ostaja odprto vprašanje prodaje zlata na prostem tržišču. Ce že govorimo o dosež- kih organizacije združenega dela Zlatarna z vsemi njeni- mi deli, moramo omeniti še njihov zadnji uspeh. O njem je govoril Srečko Pukl. Gre za nov izum izvirnega čišče- nja platine. V Zlatarni so od- krili postopek, ki ga pozna- jo le v razvitih industrijskih državah. Dve leti so se mučili za uspeh, ki bo Zlatarni omo- gočil novo proizvodno dejav- nost. Dosedaj so morale raz- lične ustanove pošiljati pla- tinske izdelke v čiščenje na tuje. Za težak denar. S tem novim postopkom čiščenja platine pa bodo lahko vsa ta dela in rešitve materiala različnega laboratorijskega pribora in drugih izdelkov iz platine prevzeli v Zlatarni. Tržišče morajo o tem dosež- ku obvestiti. Ne mislimo pa ostati le pri tem, je poudaril direktor Vladimir Veber. Se- danji' proizvodnji laboratorij- skega pribora iz platine bo- mo skoraj zagotovo dodaU še nove artikle. Prav gotovo p>a je izum v Zlatarni pomemben dokaz novatorske moči naših strokovnjakov. Glede na to, da se v orga- nizaciji združenega dela Zla- tarna Olje pripravljajo tudi na precejšnjo naložbo, lahko ugotovimo, da na področju razvoja in rasti proizvodnje Se niso rekli zadnje besede. Zaposlovanje Prepričanje, da kaže število iia novo zaposlenih v gospodarstvu nelte sredine, predvsem na njego- vo ekstenzivnost, torej širitev brez inteziviranja dela in s tem povečanjem produktivnosti dela, ni vedno točno. Kajti Uka je lahko ocena le na prvi i>ogled in dejstva so lahko povsem drugač- na. V celjski industriji se je sku- paj v prvih osmih mesecih letoš- njega leta zaposlenost povečala za 3,5 o/o. Skupno se je v indu- striji v tem času zaposlilo 470 novih delavcev. Je to veliko aU ne? Kakor .se vzame. Ce bi se VSi ti delavci zaposlili na novih delovnih mestih v okviru nove tovarne, potem bi to nedvomno predstavljalo pomembno pridobi- tev. Vendar v na.šem primeru nikakor ne gre za to, saj so se vsi ti delavci zvečine zaposlovali v tovarnah, kjer nova delovna mesta niso bila vezana za večje naložbe in s tem v večji obseg poslovanja. Sicer pa s¡ poglejmo še nekatere zanimivosti. Medtem ko se je v Železarni Štore za- poslenost povečala le za 1,2 "î'o, pa se je na primer v celjski Cin- karni povečala za celih 15,9 »,0. To je pomemben napredek, .še zlasti, če upoštevamo, da gré za kolektiv, kjer se je .število zapo- slenih ob ukinitvi proizvodnje su- rovega cinka močno zmanjšalo, sedaj pa zopet narašča. Povej- mo ob tem seveda tudi to, da je ravno v Cinkarni letos štartal objekt največjih naložb v celjsko gospodarsko v minulih letih — nova tovarna titanovega belila. Med zelo z&nimive, pa morda niti ne preveč razveseljive ugoto- vitve sodi dejstvo, da se je v ce- lotni kovinsko predelovalni indu- striji število zapo«4lenih zmanjša- lo. Število zaposlenih jc padlo T celotni panogi, pa tudi v vseh delovnih organLùtcijah brex 1кје- me X» okoli 2 Je to odraz večje modernizacije profavodnje, »II p« je beg delavcev v drugo Industrijo, predvsem t»ko, kjer obstoje boljäi pogoji deU in se- Teda vá6Ji oeebcM dohodld? Pro* blem osebnih dohodkov v kovin- sko predelovalni industriji bo med pomembnejšimi razlogi. Število zaposlenih pa se je po- večalo še v tekstilni industriji, veliko povečanje pa izkazuje tudi kemična indu.strija. Močno se je v tem času povečal tudi kolektiv Zlatarne, medtem ko se je na primer v LIK Savinja število za- poslenih delavcev zmanj.šalo za 74, kar predstavlja dobre tri odstot- ke. Čeprav zaposlovanje v celjski Industriji pravzaprav bistveno ne odstopa od plana predvidene ra- sti zaposlovanja v letošn,jem le- tu, pa kljub temu smatramo, da je tempo zaposlovanja še vedno nekoliko prepočasen. Potrebno bi bilo, da bi se nova delovna me- sta hitreje odpirala, da bi se tako sproti zaposlovali vsi delav- ci, ki iščejo zaposlitev. Naj ob tem povemo, da je na primer bilo koncem meseca avgusta pri Zavodu za zapo.slovanje prijavlje- no 246 delavcev, ki so ¡skali za- poslitev. Od skupnega števila oseb, ki so iskale zaposlitev, je bilo kar 140 žensk. Da se težko zaposlijo nekatere kategorije de- lavcev, je morda še razumljivo, malce težko pa je razumeti na primer tudi to, da je bilo med nezaposlenimi kar 4« kvalificira- nih oseb. da ,tih je 13 imelo •srednjo, dva vi.šjo in ena o.seba celo vi.sokošolsko izobrazlK). Na eni strani imajo delovne or- ganizacije potrebe po delavcih, po drugI strani imamo prijavljene nezaposlene delavce. To po svoje sicer ne preseneča in ne pomeni nič posebnega, čeprav bi se dalo tudi temu izogniti. V bodoče bo vsekakor kazalo, da se VSi gospodarski dejavniki čimaktivTieJe usmerijo tudi v to, da se bo z novimi naložbami v moderno Industrijo odpiralo tudi vsako leto večje Število delovnih meet. Na koncu koncev i» Je od tega, koliko in kako se bodo v prihodnjih letih zapoelovali novi delavci, odvLsen tudi tempo vo^ cciiotii««» gospodarstva. B. Strmbyk ODGOVOR JAVNEGA DELAVCA UREDNIŠTVU NT Dne 1. 6. 1972 je skupščina občine Žalec obravna. vala problematiko trgovine, gostinstva in turizma v občini Žalec ter sprejela programski načrt razvoja teh panog za obdobje 1972/1975. V tem programu je največjo težo zavzemala vse. kakor zasnova trgovsko-gostinsko-rekreacijskega centrg v Žalcu, kateri bi naj s prepotrebno blagovno hišo, go. stinskim objektom, rekreacijskimi objekti in površina- mi, avtobusno postajo, banko, pošto in še nekateriini obrtnimi servisi postal novo mestno jedro Žalca. Občinska skupščina je na tej seji sprejela samo idejno zasnovo tega centra, ki jo je izdelal ing. Janez Jagrič. Ker je ta koncept naletel na veliko podporo tudi v Krajevni skupnosti Žalec in pri vseh družbeno-politič- nih organizacijah, smo nemudoma pristopili k nadalj. nji fazi realizacije tega projekta, in sicer k izdelavi tržne analize za blagovnico in gostinski objekt v sklo- pu omenjenega centra. Analiza potreb prodajnih po. vršin je bila izdelana že koncem leta 1972 (izdelal jo je Zavod za napredek gospodarstva v Celju), nakazala pa je potrebo po blagovnici s približno 2.000 m- netto prodajnih površin. Pred mesecem pa je bila izdelana tudi analiza tržišča za gostinski objekt (prav tako s strani Zavoda za napredek gospodarstva), ki nakazuje potrebo izgradnje hotela B kategorije z okoli 200 se- deži ter 35 ležišči. Ves čas med izdelavo omenjenih elaboratov smo intenzivno iskali potencialne investitorje tako v naši občini, kakor tudi izven njenih meja. Paket ukrepov za odpravo nelikvidnosti je sprva močno zmanjšal investicijsko sposobnost vseh investi- torjev, posebno na področju trgovine (ne samo v naši občini, ampak v celi Sloveniji), medtem ko je odprava 30 o/o depozita za investicije v trgovini na drobno v drugem polletju letošnjega leta zopet močno izboljšala izglede za realizacijo investicije v trgovski objekt. Ker so postavljena vprašanja sila konkretna, naj bodo takšni tudi odgovori: 1. Od sprejetja programa razvoja trgovine, gostin- stva in turizma na občinski skupščini 1. 6. 1972 so službe oddelka za gospodarstvo v sodelovanju s pred- sedstvom skupščine, političnim aktivom, občinskim komitejem in ustreznimi komisijami intenzivno iskale investitorje ter pripravljale elaborate in tržne analize o upravičenosti in rentabilnosti začrtanih kapacitet. 2. Po sprejetem programu naj bi se do leta 1975 iz- vršila prva faza izgradnje trgovsko-gostinsko-rekreacij- skega centra v Žalcu. Do sedaj razpolagamo s skl^i pristojnih organizacij in skladov za naslednje naložbe, ki se bodo pričele realizirati v prvih mesecih leta 1974, a) Izgradnja avtobusne postaje (investitor cestni sklad SO Žalec) b) Izgradnja blagovne hiše (investitor Savinjski magazin Žalec) c) Izgradnja gostinskega objekta (investitor KK Žalec) d) Izgradnja novih upravnih prostorov Ljubljanske banke (investitor LB Celje) e) Izgradnja prodajnega prostora za kmetijske stroje in repromaterial (investitor KK Žalec). Ce bodo sprejeti sklepi in odločitve investitorjev pravočasno realizirane, potem bo prva faza izgradnje trgovsko-gostinsko-rekreacijskega centra v Žalcu zaži- vela že v letu 1975, kar je povsem v skladu s spreje- tim programom. 3. Savinjski magazin bo tako lahko z investicijo v najakumulativnejšo naložbo blagovnice v Žalcu v na- slednjih letih ustvarjeni dobiček pričel v skladu s sprejetim programom vlagati v obrobne predele in na- selja v naši občini in s tem znatno izboljšal že sedaj močno razvejano mrežo prodajaln v 23 naseljih naše občine. Načelnik oddelka za gospodarstvo Jože Cerovšek, dipl.oec. VELIKE TEŽAVE V kolektivu MINERVA v Zabukovici so pri svojih le- tošnjih proizvodnih prizade- vanjih naleteli na težave, s katerimi pri načrtovanju le- tošnjih proizvodnih in finanč- nih rezultatov niso računali. Zaradi vsesplošnega pomanj- kanja nafte v naši državi je podjetje INA iz Zagreba v premajhnih količinah oski-be- lo s to prepotrebno surovino. Prav tako zagrebško podjet- je Organsko kemijski kombi- nat, ki iz nafte izdeluje polie- tilen, surovino torej, ki jo v Minervi potrebujejo za pro- izvodnjo plastičnih cevi. Zaradi takega stanja so bi- li v MINERVI primorani, da so obseg proizvodnje vsaj za prehodno obdobje skrčili na polovico. Sedanja, zmanjša- na proizvodnja teče le še po zaslugi surovin, ki so jih do- bili iz uvoza. Surovino so uvozili iz Zahodne Nemčije ter Združenih držav Amerike. Dejstvo, da v podjetju proiz- vajajo le polovico proizvod- nje plastičnih cevi, р>а močno zmanjšuje zadovoljeval , številnih odjemalcev. ševanja po njihovih ргој^ dih je še vedno izredno no. Namesto da bi v ju vlagali vse napore v to.^ bi čimprej povečali sed^ obseg proizvodnje, pa se ? je mimo njihove volje z^ lo to, da so jo morali skrčiti. V podjetju si na vso moč prizadevajo, bi pravočasno prišli do dostnih količin surovine tako- zagotovili kolikort^ normalen obseg proizv«^ ter s tem čimmanjši ski in finančni izpad ^ sedanjega zastoja. ^ Sicer pa naj ob tej P'^ povemo še to, da je ^ | NERVI ravno v teh dnen-^ bi je jo največjo bitko ^^ rovine, že stekla poi^ proizvodnja takoimeno^^ drenažnih cevi. Gre ki jih uporabljajo pri i^j vanju določenih tereno*^ teres med ku{)ci je ^ ^c artikel je torej močno junkturen B. STBA4C' gt.41 -- 25. oktober 1973 NOVI TEDNIK — stran 5 ftazgovor z Brankom Povšetom —i - ' žalska mladina je na svoji zadnji volilni konferenci izbrala tudi novo vodstvo občinske konference. Po odhodu dolgoletnega predsednika OK ZKS Janeza Krofliča je odgovorno mesto predsednika prevzel BRANKO POVŠE, | N. TEDNIK: In katoo bodo v teh oblikah delovali mladi komunisti, se bodo organiza- cijsko posí'bej povezovali ali ne? B. POVŠE: V načrtu ima- mo, da bo pri vsaki konfe- renci deloval tudi aktiv mla- dih komunistov, ki ga pa na- meravamo organizirati tudi pri skupnem predsedstvu. Si- cer pa je tako, da bomo tudi v bodoče posvečali sprejemu mladih v ZK kar največ po- 2?ornosti, saj sem prepričan, da imamo tu še veliko možno- sti. Skupaj s komitejem ob- činske konference ZK imamo v načrtu, da bomo ob Dnevu republike sprejeli v Zvezo ko- munistov okoli dvajset mla- dincev. Seveda pa nas tudi na tem področju čaka veliko dela. Razgovor pripravil: BERNI STRMČNIK ZA 1. SAVINJSKO ČETO Taborniki iz Petrovč, Griž, Tez- nega in Maribora so minulo so- boto organizirali na Pohorju tek- movanje za »Zlati kostanj«. Po- merili so se v nabiranju isosta- nja in gob, tekmovali so tudi v zbiranju receptov za pripravo gob. Največ kosUnja so spekli ta- borniki 1. savinjske čete iz Pe- trovč in s tem prejeli »zlato« medaljo. Kostanj je bil zares do- ber, mladi taborniki pa so bili priznanja zelo ve.seli. Srebrni ko- stanj so si za.4lužili taborniki iz Teznega, bronasta kolajna pa je zopet pripadla skupini taborni- škega odreda 1. savinjske čete iz Petrovč. Mladinska knjiga TOZD TRGOVINA, Knjigarna, CEUE, Stanetova 3 vabi k sodelovanju (dodatna zaposlitev) več akviziterjev ki bi prodajali po Ce- lju in bUžnji okolici knjige. Pismeno vlogo oddajte osebno v knjigarni oz. po- šljite na naš naslov. VID JERIČ Spoznal šem ga na va- jah poveljstva partizanskih enot širše celjske regije, kljub temu da sem že pred tem velikokrat slišal zanj. Je možakar nekaj let nad Abrahamom, kljub te- mu da se mu to sploh ne vidi, širokih pleč, v obraz zagorel in vedno dobre volje ter izjemno mirnega glasu za oficirja. Tisti nje- gov glas deluje nekako ta- • ko, kot da bi poslušal lepo glasbo in se po njej ravnal. Takšen je Vid Jerič, če- prav rojen v Tihopolju pri Litiji, danes že pravi Celjan. Kot kratkohlačne- mu fantiču, v katerega družini so bili štirje otro- ci, mladost ni bila lahka. 2e leta 1940 je odšel na služenje rednega vojaške- ga roka, od koder se je leta 1941 vrnil in se še isto leto pridružil delova- nju v Osvobodilni fronti. V začetku so s somišlje- niki zbirali strelivo, orož- je in raznašali razne le- take z gesli o OF, končno pa so začeli s sabotažnimi akcijami proti Italijanom. Leta 1942 je tako kot mno- go njegovih somišljenikov odšel v partizane, kjer je ostal do konca osvobodit- ve. V partizanih je kot sposoben mladenič bil na različnih položajih od ko- mandirja čete do koman- danta brigade Cankar- ja« in končno »12. bri- gade«. s katero je prišel tudi v Ljubljano na njeno osvoboditev. V Celje je zajadral leta 1951 kot aktivni oficir JLA na mesto komandan- ta garnizije v našem me- stu Takrat mu je mesto priraslo k srcu, vzljubil ga je in še danes je v njem, kljub temu da je v vseh teh vmesnih letih mnogo potoval po vsej Jugoslaviji. Vid Jerič pravi: »Po dol- gi poti sem leta 1967 po- novno prišel v Celje^ tu končal^svojo aktivno vo- jaško "obveznost in nato že naslednje leto začel de- lati na pripravah splošne- ga ljudskega odpora kot vodja za širšo celjsko re- gijo, kjer sem^ še danes.« Potem z največjim tem- peramentom govori o tem, da je to delo vojaško strokovno v organiziranju, formiranju in usposablja- nju partizanskih enot, po veljstev, štabov in stro- kovnih služb v enotah in pa družbeno-politično delo za organizacijo splošnega ljudskega odpora. »To de- lo je širšega družbenega pomena, ker se moramo pripraviti na obrambo na- še socialistične samoup- ravne skupnosti, ker da- nes, kljub temu, da je situacija relativno mirna, da ne vidimo mode lokal- nih vojn, še kako potreb- no. Vedno moramo biti pripravljeni, da tudi pri nas ne bi prišlo do tre- nutka, ko bi marali z orožjem braniti našo svo- bodo in neodvisnost « Vid Jerič je za svoje delo prejel številna pri- znanja, o katerih govori г največjo skromnostjo. Dejstvo je eno, da nav- kljub vsemu ne more brez dela^ pa čeprav je že ne- kaj let upokojen. Za nje- ga nt upokojitve, za njega je vedno samo delo. »2e sama narava priprave na splošni ljudski odpor za- hteva, da človek čimveč ljudi spozna, zato je po- trebno, da je človek tudi drugače družbeno-politič- no angažiran, kajti s tem spoznavaš večje število ljudi, njihove sjX)sobnosti in navade in tako tudi veš, kako boš jutri v pri- meru nesreče s kom so- deloval in se nanj zanesel. V resni situaciji moraš dobro poznati človeka in ta možnost je nam dana zdaj, torej jo izkoristimo, da se jutri ne bomo ke- sali, če je nismo izkori- stili.« Pogovor je trajal dalj časa, kot je ta zapis. Go- voril je o lepih in hudih trenutkih iz vojne, govoril je o delu, ki je danes po- trebno. Te njegove prijet- ne storije pa naj ostane- jo za kasneje. Dejstvo je eno: Vid Jerič, možakar vedno dobre volje in širo- kega nasmeha pa pošte- nosti^ ne more brez dela. Poštenega dela. To pa je največ. TONE VRABL TURIZEM ŠE INVAZIJA Tončkov dom na Lisci in koča na Bohorju sta hkrati edini pla- ninski postojanki na območju Kozjanskega. Čeprav v pretežni meri gravitirata na sevni.ško in brežiško območje, ju vendarle vsako leto obišče veliko ljudi s te strani Bohorja. Bohor je tudi priljub- ljena postojanka za Celjane, predvsem pa za pas med Savo. Sotlo, Savinjo in Voglajno. Koča na Bohorju stoji na zavetrnem mestu v samem osrčja Bohorja na približno 900 m nadmorske višine. Rastje okoli koče je že napol alpsko, obkrožajo pa jo smrekovi in bukovi gozdovi, tu in tam tudi mešani. Nedaleč od koče je pred leti obnovljena partizanska bolnica, ki jo vsako leto obišče precej ljudi. Prijeten izlet je tudi na Petrovo skalo, do bližnje Lisce pa je nekako tri ure hoda. Tod vodi Zasavska transverzala, pot XIV. udame divi- zije, ki se je prebijala proti Pohorju in v prvih dneh preboja imela v bližini koče tudi hude borbe z napadajočim sovražnikom ter več poti, ki niso označene. Dobro markirane so le pot XIV. udarne divizije ¡n pa Zasavska transverzala. Do koče na Bohorju lahko pridejo tudi motorizirani izletniki. Dostop je iz Sevnice in s Kozjanskega prek Planine pri Sevnici. Prav gotovo se bo marsikdo v jesenskih dneh odločil za izlet v naravo. Naše napotilo mu bo takrat prišlo kot naročeno. -mst- 08 SKLEPU - KOMEMORACIJA v spomm na četrto obletnico tragičnega dogodka v jami Pekel, kjer je pri raziskovalnih delih izgubil življe- nje mladi jamar Anton Suwa-Sulc, pripravlja turistično društvo Šempeter v Savinjski dolini v nedeljo, 28. t m. ob 10. uri dopoldne v jami spominsko žalno svečanost. Sodelovali bodo mladinski pevski zbor domače osnovne šole, recitatorji in moški pevski zbor iz Gotovelj. Sicer pa bodo v nedeljo zaključili redno sezono obi- skov v jami. Letos si je to naravno lepoto ogledalo že 21.250 ljudi. Jama kot tudi antični park v Šempetru bo- sta poslej odprta le za večje skupine in še to, če bodo prej najavile svoj prihod turističnemu društvu v Šem- petru. KOČA NA BOHORJU v Rogaški Slatini je bila v tem letnem času navada, da je bilo povsod opaziti tisto mrtvilo, ki je tako značil- no za turistične kraje, ki jih zapuščajo turisti. V teh dneh se za Rogaško Slatino tega ne bi dalo ugotavljati, saj je na promenadi še vedno dovolj sprehajalcev, ki dajejo kraju pečat življenja. Turistični vrvež v Rogaški Slatini je po izjavah turi- stičnih delavcev takšen kakršen že dolgo ni bil. Obisk je rekorden, od 1100 postelj jih je še vedno zasedenih okoli 900. Če pogledamo položaj v odstotkih, potem ugotovimo, da je letos v tem času kar 40 % večji obisk kot druga leta. 2^imivo je tudi to, da so nedolgo tega morah sko- raj odganjati goste, ker niso imeli dovolj kapacitet, ki bi bile ogrevane, čas pa je že toliko mrzel, da drugače skorajda ne gre. Graditev novega hotela A kategorije je torej več kot upravičena, potrebno pa bi bilo misliti tudi na ureditev ostalih hotelov. Le-ti so sedaj že zaprti. če bo lepo vreme še naprej, potem lahko pričakuje- mo, da se bo sezona v Rogaški Slatini pomaknila kar tja do začetka novembra. In kateri gostje trenutno prevladujejo v Rogaški Sla- tini? Na prvem mestu so domači gostje, njim pa sle- dijo Avstrijci, Nemci in Italijani. Torej struktura, ki je za Rogaško Slatino običajna. -mst- ZMAGALO „SONCE" Na Dobmi je že padla odločitev, kako bo z gradit\njo novega hotela. Na javni razpis o predložitvi osnutkov za rešitev zahtevne naloge, je p>osebna strokovna komisija dobila šest ponudb, med njimi tudi uglednih projektant- skih organizacij iz Ljubljane in Maribora. Strokovnjaki so se končno odločili za predlog celjskega zavoda za na- predek gospodarstva pod oznako »sonce«, ki ga je pri- pravil inž. arh. Miran Polutnik. Celjski predlog ni uspel samo zaradi ugodne cene, marveč predvsem zaradi najboljše urbanistične zasnove. Po načrtu, ki ga je predloži) zavod za napredek .go- spodarstva in ki je bil tudi sprejet, bodo na Dobrni gra- dili hotel visoke B kategorije. Imel bo 150 postelj in možnosti za dodatnih 75 Hotel bo imel pokriti bazen, avtomatsko kegljišče, več restavracij, nočni klub in vse druge prostore, ki sodijo k objektu takšne kategorije. Vsekakoi lep uspeh zavoda za napredek gospodarstva v Celju. Po načrtu, ki so ga sprejeli na Dobml, bodo prvo lopato za graditev novega hotela zasadili čez približno leto dni, hotel pa naj bi bil nared'do konca 1975. leta. Do začetka gradnje naj bi med drugim uredih tudi vsa finančna vprašanja. Graditev hotela na Dobrni je šele začetek uresniče- vanja obširnega programa, ki pa zajema širše območje in ne samo zdraviliško. Û1B 6. stran — NOVI TEDNIK St. 41 — 25. oktober 197, Mostovi in poplave v v v sorazmerno zelo kraUcem obdobju je narastla Savinja ob dveh zaporednih povodnjih v žalski občini praktično one- sposobila kar troje mostov. Ob nedavni pvovodnji je odne- sla lesen most v Kasazah, kar je povzročilo nekatere težave, ker nov betonski most še ni zgrajen. Da bi bilo možno čimprej urediti vsaj zasilni promet, se je močno izkazala Vodna skupnost Savinje NI- VO Celje, ki je takoj pristo- pila k izgradnji ustreznih provizornih dovozov. Ista narastla voda pa je močno poškoc^vala tudi gri- ški most, ki je tako že več tednov zaprt za ves promet. Srednji betonski nosilec, ki ni postavljen v laporno dno (vsaj tako kaže), se je na zgornji strani ugreznil, kar je povzročilo nagib in zasuk celotnega mostu. Kolikšna je škoda, je v tem trenutku se- veda še preuranjeno trditi. Strokovna komisija, ki bo pripravila oceno ter načrt za sanacijo mostu menda še niti dodobra hi pričela z delom, še sreča, da je ob mostu še dobri, stari ozki most nek- danje železniške proge, ki je vodila v Zabukovico. Po njen se odvija tovorni in osebni promet, avtobusi pa ne smejo voziti, nad čemer občani Griž, Zabukovice ter vseh ostalih okoliških krajev niso prav nič F>osebej navdušeni. In končno — zadnja na- rastla voda je na skoraj рк)- doben način kot pri griškem mostu poškodovala tudi most v Latkovi vasi, most torej preko katerega teče republi- ška cesta I. reda. Most se je nagnil za skoraj pol metra in tovorni promet so že usme- rili proti Ločici in Polzeli, kjer je zaenkrat osta:l ne- poškodovan edini most preko Savinje na Polzelo. Vendar se ob mostu v Lat- kovi vasi pri Šempetru tudi laiku na tem področju (med nje sodi tudi podpisani avtor) vsiljuje nekaj vprašanj, ki ne bi smela ostati brez odgovo- ra. Povodenj v začetku okto- bra je odnesla srednji del je- zu (okoli deset metrov v ši- rino) ki je tal nižje Gro- belskega mostu (tako niu pravijo ljudje) in je imel med drugim tudi fimkcijo va- rovanja" mostu. Jez je namreč preprečeval, da bi se znižalo rečno korito, da bi torej voda minulih letih, odkar so jez zgradili nad njim nabralo kar precej. Ker je ob tej zadnji narasli vodi, minuli teden imela Savmja prosto pot v svojem srednjem toku, se je z vso svojo silo zagnala po sre- dini rečnega korita in rezul- tat je bilo tudi precejšnje znižanje rečnega korita. To pa je pogojilo, da se je eden od obeh betonskih nosil- cev pogreznil v svojem gor- njem delu in potegnil za sa- bo most. Posledice so hude, saj je betonska osnova počila v vsej svoji širini in to na več mestih. In sedaj vprašanja! Ali ni bilo mogoče tokaj (!) po ti- stem, ko se je ob prvi povod- nji voda zopet usmerila, pri- stopiti k popravilu jezu? Po- pravilo poškodovanega jezu bi v najslabšem primeru sta- lo nekaj deset milijonov sta- rih dinarjev, nov most, in ta bo po vsej verjetnosti potre- ben, pa bo stal nekaj sto sta- rih milijonov dinarjev. Most na tej cesti spada v pristoj- nost Republiške skupnosti za oeste, ta bo tudi morala fi- nancirati sanacijo sedanjega oziroma gradnjo novega. Je bila torej Republiška skup- nost za ceste tista, ki bi mo- rala takoj reagirati, ko je na- rastla Savinja odnesla jez ter s tem neix)sredno ogrozila most? So torej oni tisti, ki bi morali poklicati vodno skup- nost in ji naročiti takojšnje, nujno ukrepanje? АЦ pa je bila Vodna skupnost dolžna opozoriti Republiško skup- nost, oziroma sama pričeti s popravilom jezu? Bolj logi- čen je prvi zaključek, še zlasti, če je bil jez v glavnem namenjen zaščiti mostu. Ne bi radi ra^labljali o tem, vendar ne moremo mi- mo tega, da je manjša škoda povzročila večjo. Da nasta- jajo povečani stroški, ker mora ves tovorni promet po veliko daljši obvoznici in ne nazadnje se nam vsiljuje tudi razmišljanje o določeni malomarnosti, ki bo stala težke milijone celotno skup- nost. Težke milijone v času, ko si povsod tn na vseh ni- vojih prizadevamo, da bi pcri- štedili kar največ in tako prispevali delež k stabiliza- ciji našega gospodarstva. Po- jasnilo Republiške skupnosti za oeste torej v tem primeru nikakor ne W bilo odveč! . BERNI STRMČNIK KAJ BO S PREMOGOM? Kljub velikim pritiskom potrošnikov na trgov- ska podjetja, da bi ta zagotovila vsaj nekaj tisoč ton premoga, zaenkrat še ni dobrih obetov. Samo v Celju bi potrebovali do konca leta okrog 5 tisoč ton premoga. Vendar pa mora velenjski rudnik predvsem dobavljati lignit termoelektrarni Šoštanj in industriji, za široko potrošnjo pa še vedno velja prepoved izvršnega sveta. Bojazen namreč je, da bi v zimskih mesecih ob pomanjkanju vode in premo- ga spet lahko občutili velike posledice energetske krize. Zato zdaj že pripravljajo premog za kritično obdobje. Vendar se slišijo vse pogostejše zahteve, da bi poleg uvoza premoga iz Bosne, večjih količin iz zasavskih rudnikov in morda iz Laškega vendarle omogočili tudi prodajo nekaj tisoč ton velenjskega lignita. To dovoljenje pa bi morala dati slovenska vlada. V sedanjem trenutku potrošniki najbolj obču- tijo predvsem to. da premoga ni. Celo tistega, ki so ga že plačali. Denarja nočejo nazaj, hočejo pa premog. Ce premoga za široko potrošnjo tudi iz uvoza še ne bo tako kmalu, bo potrebno nekaj ukreniti. V tem primeru bi morala tudi slovenska vlada pretehtati, ali ne bi kazalo omiliti prepovedi. Zima je že skoraj tu. Mnogo družin pa še danes ne ve, kako in kaj. Tudi trgovska podjetja, ki pro- dajajo premog, bi morala potrošnike obvestiti, kaj jih čaka. Sedanje stanje zahteva rešitve, ne pa ne- gotovost in čakanje. O problematiki oskrbe s premogom je na nekaj zadnjih se.iah razpravljal tudi celjski politični aktiv. Opozoril je na več omenjenih vidikov problema in tudi išče rešitve, da bi vsaj začasno omilili te- žak položaj družin, ki čakajo na premog. Predlog, da bi celjska občinska skupščina v pri- hodnje imela samo dva zbora (enotni zbor zdru- ženega dela in zbor kra- jevnih skupnosti), je na- rekoval tudi razmišljanje o tehtni zasnovi delegat- skega sistema. Enotni zbor združenega dela na- mreč ne bo imel na voljo toliko delegatskih mest, kot je na primer delovnih skupnosti ali temeljnih organizacij združenega de- la. Do združevanja intere- sov, dogovarjanja in spo- razumevanja bo moralo priti že v temeljnih celi- cah združenega dela. Os- nutek občinskega statuta predlaga, da bi volili de- legata na vsakih šeststo zaposlenih v gospodar- stvu. Na drugih področjih pa prav tako po številu zaposlenih, a г manjšo osnovo. Gospodarstvo naj bi imelo v enotnem zboru združenega dela 50 delega- tov, šolstvo 7, kultura 3, zdravstvo 10 in sodala 6. Najbrž bodo pri številu delegatskih mest še spre- membe. Važnejše je, ka- ko bo samoupravno zdru- ževanje interesov in spo- razumevanje v občini de- legatsko raslo iz temelj- nih delovnih skupnosti. Ponovno moramo jasno opredeliti, da delegatske- ga sistema in delovanja skupščine, krajevnih in sa- moupravnih interesnih skupnosti ne bomo mogli zasnovati celovito, če ne bodo tudi v temeljnih de- lovnih skupnostih razvili nova samoupravna raz- merja. Najprej morajo delavci v bazi decentralizi- rati samoupravljanje, uve- ljaviti v ustavi nakazane možnosti poglobitve samo- upravnih odnosov in inte- gracij na spremenjenih osnovah. 2ê tu lahko ure- sničimo procese podružb- Ijanja, združevanja intere- sov delavcev v materialni in »nematerialni sferi« in samoupravno sporazume- vanje (poklicna šola in delovna organizacija; kul- turna ustanova -I- kultur- na ustanova + delovna organizacija; več vrtcev -t- krajevna skupnost + de- lovna organizacija). To je kajpak prva pot in bi jo lahko imenovali prva faza uveljavljanja avtentičnih interesov v bazi. Eden iz- med pogojev uspešnega samoupravnega organizi- ranja v bazi je tudi ure- ditev splošnih aktov, usta- novitev temeljnih organi- zacij združenega dela, opredelitev funkcije zbora delovnih ljudi in vseh možnih oblik samouprav- nega nastopanja delavcev, izvedba integracij ipd. Na teh osnovah bomo mnogo enostavneje pira- midno in horizontalno gra- dili samoupravno sporazu- mevanje v krajevni skup- nosti, v komuni nasploh, v skupščini in v samo- upravni interesni skupno- sti. Resen napor v tej smeri pomeni predlog, da skupščina samoupravne interesne skupnosti enako- pravno nastopa kot zbor v občinski skupščini. Se- veda le v tem primeru, če interesno skupnost resnič- no opredeljujemo prvič kot samoupravno združen interes delavcev posame- znega področja, drugič kot institucionalno izpe- ljavo svobodne menjave in tretjič kot konkretizi- ran družbeni interes za določeno področje združe- nega dela. V temeljnih samoupra- vnih organizacijah in sku- pnostih bomo oblikovali delegacije kot najčvrstejše zagotovilo uveljavljanja izvirnega interesa delavca na vseh ravneh samoupra- vnega odločanja zunaj de- lovnega kolektiva. Pred- log o združevanju delega- cij v konference delegacij, kot ga bo dala v razpra- vo delovna skupina za pri- pravo statuta občine Ce- lje, bo moral pojasniti vlogo, položaj in delova- nje delegacije v posami zni samoupravni interes- ni skupnosti. Tam, kjer bo še zbor delovnih ljudi opravljal funkcijo delega- cije, kot tam, kjer bo v velikem kolektivu delala samo ena delegacija, ker se niso odločili za temelj- no organizacijo združene- ga dela. Pa tudi tam, kjer bodo morali združevati delegacije v konferenco delegacij zaradi odločitve o delegatu, ki bo nastopal v enotnem zboru združe- nega dela. Pretehtati bi morali kon- kretno samoupravno živ- ljenje delegacije. Kajti de- legacije se bodo združeva- le zaradi samoupravnih razlogov, zaradi interesov združenega dela, ki jih bodo prvič morda uskla- jevali že v okviru konfe- rence delegacij, drugič pa v skupščini ali na kakšni drugi samoupravni ravni. Zato moramo merilom za združevanje delegacij do- dati poleg ekonomsko-teh- noloških (sorodnost delo- vne organizacije, integra- cije, poslovno-tehničnu so- delovanje, povezovanje tr- govskih in proizvodnih delovnih organizacij itd. ) še samoupravne, ki so vendo rie v ospredju če- prav tud.i polysem praktič- ni ra-'ogi zahtevajo tnko zdrn^f>'mie Comej-mo šte- vilo delenntov. poenostavi- tev zapletenega delegat- skega mehanizma ipd. ) Z eno besedo — v raz- mišljanju o združevanju delegacij moramo videti vso delegatovo pot, pot Izvirnega delavčevega inte- resa iz delegacije do naj- višje samoupravne ravni in navzdol. Ta rdeča nit delegatskega sistema ne sme biti pretrgana. Prav zato zasluži institu- ai ja-kon fer enea delegacij premišljeno obravnavo Ne sme postati nek posredni- ški filter, ki bo nekatere delegacije iz manjših ko- lektivov zanemarjal, druge pa favoriziral. Prav tu bo doživel mehanizem samo- Delegacija KS ima še eno pot. Delegirati mora tudi člane v temeljne sku- pnosti in samoupravne or- ganizacije na terenu (v šolo, vrtec, kulturno usta- novo itd.). Na to dimen- zijo ne moremo pohabiti, čeprav je navidezno ra- zumljiva. Javna razprava bo gradivo o delegatskem sistemu v celjski občini še dopolnila. Vendar po- glejmo nekaj primerov. Gradivo predlaga združi- tev delegacij Topra, Ele- ganta, Vrvice in Kreator- ja. Ti štirje kolektivi bo do poslali v enotni zbor združenega dela dva dele- gata. Zanju se bodo do- govorili na konferenci vseh štirih delegacij. Umestno bi bilo, da se pri upravnega sporazumeva- nja veliko preizkušnjo. Dogovoriti se bomo še morali, da delegacija te- meljne samoupravne orga- nizacije ali skupnosti ne- posredno ali preko konfe- rence delegacij pošlje de- legate v --azlične samo- upravne mehanizme. Ilu- Itracija tega načela je ta- kale: sestavi delegacij in pri njihovem združevanju ze- dinimo o taki številčni se- stavi zborov samoupravnih interesnih skupnosti, da delegatskih razmerij v prvi fazi ne bomo prehu- do zakomplicirali Se po- sebej, če srno soglas- ni, da število ni primar- no, pač pa da moramo razviti instrument samo- upravnega sporazumeva- nja in združevanja intere- sov. V tem primeru bo konferenca delegacij štirih delovnih organizacij, po razpravi v matičnih dele- gacijah, poslala delegate tudi v organe KS (v tiste, od koder bodo prišle za- hteve, v interesne skup- nosti, v banko itd.). V Aero, га primer, če bodo imeli štiri TOZD, bo imela vsaka TOZD delega- cijo in na ravni TOZD se bodo delegacije združeva- le v konferenco delegacij. Nato pa bo postopek enak. V krajevni skupnosti bodo delegatska razmerja enostavnejša, čeprav ni nič manj pomembno ka- ko jih bomo zasnovali. Komosija za pripravo statuta občine Celje preddaga združe- vanje delegacij takole: Toper, Elegant, Vrvica in Kreator (2 delegata v enotnem zboru združenega dela), Kovinotehna, Klima, Libela, Javna skladr- Sča (3), Metka, TVO Skoija vas (2), Elelctro, PTT (1), KK Hmezad, GG, Veterinarski za- vod, Agrotehnika, Etoi (3), ObnO'va, Opekama (1), Izlet- nik, Prevozništvo, KK Avto- usluge (1), 2TP, ТГ biro (2), Merx, Tlíanina (1), Lesnlna, Slovenijales, Dinos, Surovina, Avto Celje, Petrol (1), Zlatar- na, A\irea, Finomehanika, Ključavničar, Utež, Elekrosig- nal, Birostroj, Centromerkur (1), Nega, Dimnikarstvo, Bin- ka. Obutev, Slovenija Mer- kur, Fotolik, Poslovna zdru- ¿enOa, Reltlama (1), Komuna- la, Geodetski zavod (1), LB Celje, Jugobanka, Zavarovalni- ca Sava, Zavarovalnica Mari- bor, ZNG, Biro za investicije (1), Obrtniki in zaposleni v zasebni obrti (1). Enako se bodo združevali tudi v kulturi, šolstvu, social- nem in zdravstvenem varstvu. S tem kratkim prerezom predlaganega združevanja delegacij v celjski občini še zdaleč niso izčrpane vse možnosti povezovanja. Javna razprava jih ho za- gotovo navrgla. Uvajanje delegatskega Si^iema je za vse nas velika novost. Dvoje bi morali posebej upoštevati — prvič, kon- kretne poti delegatskega sistema moramo zasnova- ti tako, da bo v njih izra- žen interes atlovnega člo- veka. In drugič — biti moramo jasni, nazorni in določni pri opredelitvi po- sameznih novosti. Pred- vsem pa več moramo razmišljati. J- VOLFAND gt.41 -- 25. oktober 1973 NOVI TEDNIK — stran 7 ¡recanje z Dare tom Klemenčičem Majem „Barvo ne poveš z besedo" Dore Klemenčič Maj je Savinjčan, rojen v Galiciji. Predvojna leta je bil znan v celjskih krogih l^ot levičar in zato je tudi svojo prvo razstavo 1938. leta imel v Mariboru, kjer ga je podprl Branko Ru- dolf. V poznejših letih je Dore Klemenčič Maj služboval kot profesor likovnega pouka na gimnaziji v ganjaluki, kjer je dočakal tudi svetovno vojno. Sedaj živi in dela v Ljubljani, mnogokrat pa zaide v kra- je v okolici Celja, kjer je nekoč veliko delal in tudi danes rad seže po motiviki teh bogatih pejsažev. pravkar razstavlja svoja likovna dela v Rogaški Slatini, upajmo pa, da bomo tudi v Celju kmalu imeli njegovo razstavo. ^Tisto, če kdo reče »tabar- ^ je pa moja«, v tisto jaz ne ^rjaiiïem. To je že stvar ču- tvovanja namreč, je že nekaj jealn^a, kar p>a s slikarstvom i^jiia nič skupnega. Vi ste zapisali, da ti- jtega. ^^^ more dokončreo ¡{povedati slika, naj dokonča beseda •.. _ Tako je. V današnjem ¿asu je to sploh bolj važno ^ot kdajkoli prej. Danes smo ђо1ј komimikativni, tudi bolj jovzetni. Mislim pa, da sin- teza različnih izpovednosti ni nič slabega in če se dopolnju- jejo, je to oslo dobro. — Kako pa je z mejo med lunetnostjo in tistim, kar naj ne bi bito umetnost? — Te meje ne bova postav- ljala, ker je v tem trenutku to nemogoče. Da pa obstaja, o tem ne dvomim. Pred ča- som je bila pri nas razstava likovnih del, na kateri je nek tuji umetnik bil med nagra- jenci in to zaradi tega, ker se je samo podpisal na papir. Namreč, nagrade vredno so oïrednotili to njegovo »likov- no stvaritev. Vidite, to je po mojem že izven tiste meje «eumetnostnega, tistega, če- mur ne moremo pripisati du- hovne pa tudi ne estetske iiednosti. Mislim celo, da je to kič. Potuha snobizmu. Da [» naši ljudje, posebno kmet- je niso za kič, so dokazali že pred likovnimi teoretiki in fi- lozofi. O tem nam dokaj na- »mo pripovedujejo slovenske narodne noše, stare kmečke skrinje in vrsta drugih timet- iiin, med katere štejemo vse- kakor tudi slikarijo na ste- klu. Kdor danes vpije, da ljudje želijo kič, je čisto na- vaden špekulant, ki hoče svoj kič s tem spraviti v promet- — Nepoznavalci so lahko torej potuha snobizmu. Ven- dar se zgodi, da kritik strga razstavo, ki je bila ljudem si- cer všeč. Vemo pa, da se v slovenskem prostoru likovna kritika še ni povsem »libera- lizirala« ali odela v obleko »objektivnosti subjekta«. Kdo je zdaj tisti, ki mora držati vez v nadaljnjem procesu med umetnikom in občinstvom? — Odgovor je preprost: umetnik sam. Ta ostaja ved- no sam. Ne mislim tu na ti- sto klasično ali romantično zlagano samoto umetnika, temveč na njegovo osnovno poslanstvo. — Dobro, uporabimo ga za parolo »umetnost ljudem«. Kaj pa »ljudje k umetno- sti«!? — Tudi tokrat je odgovor zelo preprost: umetnik je ti- sti, ki dela za svoje ljudi, òe ga ne razumejo, če ga ne sprejmejo, če ne osvojijo nje- govih del, njegovih idej v de- lih, potem njegova dela niso več umetnost. Izgubijo svojo namenskost. Danes se lahko vsak, ki ima talent, zelo svo- bodno gibljie. Nobene spone ga ne ženejo v povsem dolo- čene izrazne možnosti. Samo vsaka stvar, vsako delo ima svoj namen in svoj smisel. Poznamo ilustracijo, za pri- mer, ki je zelo svojska, zelo konkretna, veliko pove- Ven- dar samo do svoje meje, kaj- ti literarnega ^zročila, literar- ne izpovednosti ne more prevzeti. Tako kot ne more literarni tekst povzeti ilustra- tivne narave, mislim na moč in veljavo ilustracije. Se pa oba izpovedana medija seve- da dopolnjujeta. In tako je tudi z ostalimi načini umetni- ške govorice. Zato je za umet- nika in za umetnost zelo važna sprejemljivost dela. Po- glejte, kaj bi dosepl politik, če bi govoril svojim ljudem v kitajščini in ga ne bi razu- meli. Prav tako je z timetni- kom in njegovimi besedami. — Vendar, mislite, da lju- dje dovolj sami hočejo? — Nikar ne mislite, da so pri nas ljudje, ki bi ni- česar ne razumeli ali ne bi hoteli razrumeti in vedeti o umetnosti. Ljudje so, ki to hočejo, zato imamo še velike ustvarjalne možnosti, samo govoriti in delati moramo. Le z govorico vsebine se jim bo- mo približali, jih spoznali z bistvi vrednot, jih obogatili z vsebino. Saj tako jie bilo ved- no. Vsaka nova doba je pri- nesla kaj svojega in ljudje so to osvajali. — Kot slikar ste neposred- no udeleženi v plejadi ljudi, ki govorijo svojim ljudem. Kaj se takrat dogaja v vas? Ko slikate? — Dc^ja se pravzaprav že nmogo prej, preden stopim pred sHkarsko stojalo. Sam prej izbiram in izberem tak- rat, ko začutim, da bom slikar- skim in svojim osebnim ču- stvenim pristopom kos nalo- gi, ki sem si jo zadal. Pa je zdaj to vseeno, ali je portret ali pejsaž. Seveda je izbor sam skupek številnih elemen- tov. Nikakor pa ne pristopam k sliki s pomislekom, komu bo slika všeč. — Kako pa je s trajnostjo vsebinske vrednosti določene- ga likovnega dela? — Formula je preprosta: ne delati s predsodki ali na- zori proti lastnemu prepriča- nju. To ljudje kmalu vidijo in spoznajo. Trajnost pa je med njimi, to ni nekaj ima- ginarnega. — Barva?! — Barva! Barva je tisti je- jik, ki ga v govoru ne izpo- veš. Barve same čitaj in ne govori o njih z besedami. Za- to nimam med posameznimi barvama svoje ljubljenke, ker mik in vsa lepota barv je v njihovi skupni mtiziki. Ce pa greva od vsake do vsake, bo- va morala govoriti o milijar- di pojmov... no, pa samo za primer vzemite rdečo barvo. Ta je zaradi nebesne modri- ne v nasprotju z nami. De- lovanje barv je močno, da se ga včasih niti ne zavedamo. Pomislite, 5e bi nebo postalo rdeče in bi za vedno izgubilo svojo modrino, ki daje os- novni barvni ton celi vrsti predmetov pa tudi živim or- ganizmom na zemlji... — Kje je danes umetnost — je bolj med ljudmi ali manj kot je bila nekoč? — Je med ljudmi, je. Ven- dar napako delamo, ker pre- več radi poudarjamo to veli- čino umetnosti v tem smi- slu, ali jo še premalo či- sto neposredno vežemo na vsakdanjost. Ce delavec vidi Икотшо stvaritev in spozna v njej umetnikov trud, jo bo spoštoval. S tem jo bo tudi cenil. In avtomatično bo s tem zavzel določen odnos do nje. To pa je že veliko. To spo- znanje pomeni, da bo vzgajal samega sebe, ob spoštovanju se pojavlja tudi učenje. To pa ne prihaja po intelektualni, ampak po čustveni poti. Besedilo in slika: DRAGO MEDVED v Šmarje pri Jelšah Glasbena šola? Seja občinske skupščine v ; «narju pri Jelšah ob koncu ®aja letos je bila odločilnega P^niena za šolstvo v občini, takrat so namreč sklenili, da f®organizirajo šolsko mrežo ® ustanovijo nekatere nove äole. Svet za šolstvo, kulturo in «lesno kulturo občine Šmar- ja od takrat budno spremlja Rajanje sklepov. Na svoji JJnji seji je ocenil trenutni »ložaj v šolstvu in ugotovil, ^ poteka reorganizacija šol- ^ ^eže v glavnem po za- davljenem prc^ramu, istočas- so se pojavili nekateri J^trebni in škodljivi zasto- ^ v neprijetnih težavah sta J .^šli šoli Vinski vrh in ^ika. Tam so poleti začeli j.^^ejati sanitarije in nape- ¿¡^ati vodovod. Obljubljeno ^ je bilo, da bo vodovod ^ ''^onca avgusta končan. pa se ie prav pri vo- j^j zapletlo. Komunalni јУјР je tokrat imel na raz- dovolj sredstev, toda ^^laiec, vodna skuonost, je ij..' nekaj nepredvidenih te- (jj^/ako z delovno silo kakor 2 nabavo črpalk za pre- mlevanje vode v višje leže- j^^zervoar. Roke za končno ђцЈ^? prestavljajo, ob- 4 ^^ ^ vodovod C ^ jesen nared. Do takrat Ч K ^^^^ Zibika in Vinski Hijç .vode in brez stra- Sanitarna inšpekcija pa ali slej prisiljena prepovedati pouk, če ne bo vode. In to se je zgodilo prav zdaj, ko so nekatere ljubljan- ske delovne organizacije znat- no pomagale šoli Vinski vrh z materialom in osebnim pro- stovoljnim delom pri obnovi šole. Drugačne težave pa so na- stopile pri ustanavljanju no- vih samostojnih oblik šolstva. Medtem ko manjkajo do po- polne osamosvojitve vrtcev sa- mo še nekatere formalnosti, a vrtec že deluje kot samo- stojna delovna organizacija, pa je mnogo huje z glasbeno šolo in posebno osnovno šo- lo. Za glasbeno šolo so bili dogovori z ravnateljem celj- ske glasbene šole, da ustano- vijo v šmarski obiini disloci- rane oddelke, vendar pa so samoupravni organi glasbene šole iz Celja zaenkrat odklo- nili tako sodelovanje. Zdaj iščejo v šmarski občini nove možnosti za ustanovitev glas- bene šole, za katero imajo na razpolago tudi denarna sredstva. Samostojno bi že morala delati tudi posebna osnovna šola. Ker pa je pri- šlo med delavci te šole do neenotnosti glede sedeža šole, je moral svet za šolstvo od- ločno poseči v dogodke, tako da bo šola v najkrajšem ča- su pričela delovati kot samo- stojna delovna organizacija oziroma ustanova. J02E LIPNIK Iz dnevnika SLG (7) „Podstrešje" v petek, 26. oktobra, se bo na svoji vrnitvi z Boršt- nikovega srečanja v Mariboru ustavila v Celju gleda- liška skupina ljubljanske Akademije za igralsko umet- nost in uprizorila v Slovenskem ljudskem gledališču igro Janeza žmavca »Podstrešje«. Nastopajo slušatelji diplomskega letnika pod vodstvom izrednega profesor- ja režiserja Mileta Koruna. To delo je bilo prvikrat uprizorjeno v Celju 1967. leta v režiji Mileta Koruna in bo zanimivo primerjati takratni in zdajšnji koncept uprizoritve, saj se je zdajšnji premaknil v komediisko. gledališko lahkotnejšo smer Predstava bo izven abon- maja zvečer ob osmih. Na sliki so Pavle Rakovec, Bar- bara Jakopič in Nevenka Vrančič. Collegium muskum navdušil Minuli izvenaoonmajski koncert je bil za celjsko glas- beno življenje izjemen dogo- dek. Ne samo zaradi ambien- ta, v katerem so tokrat na- stopili koncertanti, ampak tu- di zaradi glasbe, ki so jo iz- vajali in ne nazadnje še zara- di navdušenja poslušalcev. Ansambel Collegium musi- cum iz Maribora, ki je bil ustanovljen še ne dolgo tega za potrebe mariborskega fe- stivala baročne glasbe, se je Celjanom predstavil v dvora ni stare grofije v Pokrajin- skem muzeju s povsem ba- ročnim sporedom. Disciplinirano izvajanje v vseh ritmičnih, agogičnih in dinamičnih niansah, precizna in skladna igra tudi v izra zito polifonih pasažah in ne nazadnje čistost zvoka (na žalost je ansambel namesto čembala nastopil s klavirjem) 30 bile odlike ansambla, ki je avditoriju postregel z en- kratnim umetniškim užitkom. Menjavanje instrumentalnih zasedb ter sodelovanje teno- rista Mitje Gregorača je na- stop mariborskih umetnikov popestrilo, čeprav vokalni del koncerta ni bil preprič- ljiv v toliki meri, da bi pose- bej navdušil. Ugotovimo lahko še to, da je koncertna poslovalnica pri celjski kulturni skupnosti na- redila dobro potezo s tem, da je v svoj letošnji spored uvrstila tudi nekaj izven- abonmajskih koncertov. Tudi je spodbudno iskanje novih oblik v celjskem koncertnem življenju, med katere gotovo spada aktiviranje dvorane v pokrajinskem muzeju. Le-ta je dobro prestala svoj aku- stični krst, priporočljivo pa bi bilo v prihodnje bolj svo- bodno razvrstiti sedeže, da bi se pri podobnih komornih koncertih izognili zgolj fron- talnemu kontaktiranju izva- jalcev in poslušalcev. Kljub temu pa lahko z veseljem ugotovimo, da koncertni ve- čer v tem ambientu nd bil le poskus, ampak resničen umetniški užitek in ne nazad- nje tudi sprostitev. — ed 8. stran — NOVI TEDNIK St. 41 — 25. oktober 197, DOGODKI Tabor: Brez odlašanja Pred dnevi Je bila v Taboru v Savinjski dolini prva seja priprav- ljalnega odbora za izvedbo občinskega praznika, ki ga bodo občani žalske občine praznovali prihodnje leto v tem kraju. Na seji pripravljalnega i>dbora so za predsednika izvolili kmeia MlItKA PAVLINCA, ki je sicer tudi predsednik sveta krajevne skup- nosti. Ob tej priliki so izvolili pododbore in režijske odbore za Izvedbo posameznih akcij pri reševanju komunalnih problemov kra- jevne skupnosti. Ko so sestavljali program vsega, kar bi radi opravili do praznovanja občinskega praznika, so ugoto ili, da je problemov zdaleč preveč, da bi jih bilo možno rešiti v času ter s sredstvi, ki so na razpolago. Podobno kot v drugih krajevnih skupnostih, bo tudi v taborski večina sredstev potrebnih za rekonstrukcijo cest. Predra- čuni so pokazali, da bo potrebno okoli 180 milijonov starih dinarjev. Iz občinskega proračuna bodu dobil; najmanj toliko, kot so doslej dobile vse preostale krajevne skupnosti, kjer so bila praznovanja ob. činskega praznika, torej okoli 15U milijonov starih dinarjev. Kaziiko pa bodo prispevali občani sami, pri čemer bodo z udarniškim delom prihranili prenekateri milijon ki bi ga sicer morali primakniti iz svojih žepov. Poleg rekonstrukcije cest bodo obnovili tudi dom Telesno vzgojnega društva Partizan tei uredili igrišče. Za občane tega predela Savinjske doline bo pomembna ludi ureditev trgovine, poleg tega pa bodo elektrificirali še nekaj predelov, saj so nekatere domačije še vedno brez elektrike. Izrednega pomena za ondotne ljudi pa bo vsekakor tudi napeljava telefona, ki bo kraju omogočil, da se poveže s svetom, kadar bo to potrebno. Med pomembnejše sklepe moramo šteti odločitev, da bodo z vsemi pripravljalnimi deli pričeli nemudoma ter tako zagotovili, da bo do začetka praznovanja v prihodnjem letu vse pravočasno nared. Šmarje: Skupščina zaseda Vsakdanji dež ni le znanilec jesenskega dolgčasa, pač pa še nečesa drugega: druga za drugo bodo začele zasedati občinske skupščine. Predah po dolgih počitnicah, ki pa so vendarle bile zapolnjene, vsaj za šmarsko občino, z nenehnim delom, je torje končan. Smarska občinska skupščina je z delom jesenskega obdob,^ že začela. Prva ^ja skupščine v tem obdobju je bila v tor<*k, njen dnevni red pa je bil precej natrpan kar je nedvomno znak novega ustvarjalnega napora. Dobršen dei pr\'ega dela seje je bil posvečen Informaciji o pro- gramih za investicijske naložbe v občini za leto 1974, o čemer smo v našem časopisu obširne^ že poročali in se zato ob tem ne bi ustavljali. Druga točka, ki je prisotne prav tako pritegnila, je bil predlog programa modernizacije in rekonstrukcije republiških in lo- kalnih cest za obdobje 1974/75 kof kratkoročni program in obdobje 1976/80 kot srednjeročni program. Na precejšnje zanimanje je naletel še družbeni dogovor o pospe- ševanju proizvodnje in prodaje živine in živinorejskih proizvodov, ki ga je navzočim podal predstavnik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo. Seja občinske skupščine se je znova dotaknila šibke točke: ob- činskega proračuna za leto 1973. Na seji so bila izhodišča za finan- ciranje proračunskih obveznosti in sestavo rebalansa proračuna za leto 1973. Celje: Obrt, urbanizem Jutri, v petek, 26. t. m., bo 56. skupna seja članov obeh zborov skupščine o bâine Celje. Odborniki se bodo že na začetku dela seznanili s potekom javne razprave o ustavnih spremembah. Izredno zanimivo razpravo obeta tudi osnutek odloka o ugotavljanju družbe- nega interesa na področju obrti. Gre namreč za vprašanje, do kakšne mere se naj razvijajo nekatere dejavnosti, v tej zvezi še zlasti tako Imenovana popoldanska obrt in kako naj teče delo manjših trgovin v zasebni aktivnosti. Odborniki se bodo seznanili s poročilom o poteku zadnje fluoro- grafske akcije, na predlog sveta za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve pa bodo odločali o zazidalnem načrtu za staro mesto jedro, o enakem načrtu za Zgornjo Hudinjo pa tudi o družbe- nem dogovoru o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kredi- tiranje stanovanj. Posebno poročilo za sejo je pripravil upravni odbor sklada za gradnjo osnovnih šol in vzgojno varstvenih ustanov v občini. Zaključek jutrišnje seje pa bo veljal poročilu o delu komisije skup- ščine občine za ugotavljanje izvora premoženja. Velenje: Francozi na obisku Na povabilo jugoslovanskih sindikatov družbenih dejavnosti se je mudila v naši državi in tudi v Sloveniji delegacija sindikata fran- coskih učiteljev. Organizacija šteje nad 320.000 članov, v svojem programu pa se močno ogreva za jugoslovanski sistem delavskega samoupravljanja. Gostje, ki so prišli na obisk pod vodstvom generalnega sekretarja Andréea Ouilaca, so v soboto prispeli v Velenje, kjer sta jih pozdra- vila podpredsednik republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Igor Ponikvar in predstavnik medobčinskega odbora istega sindikata Stane Žula. Vtem ko so se že na obisku v Kamniku seznanili z delom osnovnih šol, je velenjsko srečanje veljalo razgovoru o delu strokov- nih šol. Prav zato so obiskali tamkajšnji rudarski šolski center. Mimo tega so se v srečanju z zastopniki rudnika zanimali za izobra- ževanje odraslih na delovnem mestu. Pred odhodom iz Slovenije se se sešli še s predstavniki peda- goške akademije v Ljubljani. ZM Celje: Dogovor o delu V občinski konferenci ZMS Celje so se pričele po 2. seji konfe- rence, ki je bila v začetku meseca oktobra, intenzivne priprave na nove vsebinske in organizacijske spremembe v mladinski organizaciji. Eno izmed osnovnih žarišd nadaljnje uveljavitve Zveze mladine ^ v njeni razširitvi dela in organiziranosti na osnovi delovnega interesa mladega človeka. Takšne oblike in metode dela pa zahtevajo kader, ki bo lahko nosilec aktivnejšega dela. Tak zaključek pa je tudi osnova programa dela občinske konference ZMS Celje, ki bo v tem obdobju do decembra pripravila vrsto izobraževalnih oblik dela — seminarje, politične šole in predavanja. Te oblike bodo zajele okoli 200 mladih, ki bodo zatem nosilci dela v mladinski organizaciji na nivoju občine in v osnovnih celicah našega življenja v TOZD, šoU in krajevni skupnosti.. Prva večja akcija na tem področju je bil seminar za vodstva aktivov Zveze mladine v delovnih organizacijah, ki je bil pred dnevi. Seminar, na katerem je sodelovalo okoli 80 mladincev in mla- dink iz 27 aktivov Zveze mladine, je bil namenjen seznanjanju mladih z novimi oblikami dela mđadih v delovnih organzacljah. Predavali so Boris Rosina, Brane Slander In Emil Roje. Seminar pa je bil namenjen delovnemu dogovoru za nadaljnje delo mladih in aktivov Zveze mladine v delovnih organizacijah. Ta dogovor za,jema več nalog — od priprav na organiziranost aktivov mladih delavcev, skupnih sej s sindikatom, pripravo ocene dela aktivnosti v preteklem obdobju, kar vse zahteva od mladih, da se aktivno vključijo v delo v Zvezi mladine. Radeče: Mladi komunisti V ponedeljek zvečer se je v Radečah sestal aktiv mladih ko- munistov — članov Zveze mladine. Sedemindvajset mladih komu- nistov se je pogovarjalo o bodočem delu aktiva ZM Radeče, kate- rega aktivnost je bila v zadnjem času manjša. Dogovorili so se, da bodo imeli odslej stalne seje in so zato izvolili 4-članski sekre- tariat, ki ga vodi sekretar Jurij Muser. Za boljše delovanje aktiva so imenovali 15-članski iniciativni odbor, katerega prva naloga je pripraviti zbor vseh 640 radeških mladincev in organizirati volivno ter programsko konferenco. Zbor radeške mladine bo v petek, 2. novembra, pogovarjali pa se bodo o svo.jem bodočem delu ter obravnavali aktualno družbenopolitično situacijo. Pred- vsem bo razprava tekla o ustavnih spremembah in o predkongresni dejavnosti. Celie: Gobarska razstava Člani gobarske družine v Celju so podobno kot v minulih letih, tudi letos pripravili obsežno in lepo pripravljeno razstavo gob, ki .so jo za javnost odprli včeraj. Razstava gob je pripravljena v prostorih bivšega mladinskega kluba v SINDIK.-VLNEM DOMU, na Slandrovem trgu v Celju, kot rečeno, odprli so jo včeraj, raz- stavl.)ene gobe pa si boste lahko ogledali do vključno sobote 27. oktobra in vsak dan od 8. do 18. ure. Ker je bilo ravno v letošnjem letu kl.jub temu, da je bilo gob zelo malo, že veliko zastrupitev, vas člani gobarske družine vabijo, da si ogledate razstavo svežih gob, ter tiiko spoznate velike bogastvo našega gobjega sveta. SREČANJE Z LOVCEM pravi bi ANKO JAKOPIN iz Uramelj, si- ser rojen pred sedemdesetimi leti v Sta- rem trgu pri Vrhniki. Lovec je že od mla- dih nog. Od takrat, ko je bil lov gospo- ski privilegij, kmet pa je lahko bil samo za gonjača. Tisti časi so minili, prišli so drugi. Stanko je postal že stari maček, izkušen in vešč svojega lovskega poslan- stva, ki se vsekakor bolj odraža v negi in pomoči živalim, kot pa njihovemu ubi- janju. Toda z novimi časi se je spreme- nil tudi gozd sam. Zdaj je v njem vse bolj tiho, nič več ni živahnega žvrgolenja malih »Tudi žolne ne potrka- vajo s svojimi dolgimi kljuni po votlih deblih. Teh namreč danes ni več in tako so tudi žolne ostale brez gnezda. Ta gosposka ptica v rdečem fraku je njega dni rada prebivala po naših gozdo- vih ...« Tako pripoveduje Stan- ko Jakopin, ki je bil vse do leta 1934 pravi prav- cati »raubšic«. 1907 leta je oče kupit posestvo v Dramljah in tako so se preselili. Oče Jakob je bil tudi lovec in ko je moral v prvi svetovni vojni pod zastavo Avstro-Ogrske je Janko ostal doma z oče- tovo puško. Nekega dne jo je na skrivaj smuknil in nesel pokazat sosedo- vemu hlapcu Franciju. Skupaj sta jo od spredaj nabasala in sta šla v gozd, kjer sta sicer stre- ljala, zadela pa nič. Po vojm se je oče vrnil, s tem pa tudi puška v nje- gove roke. Stanko se kljub temu m mogel pre- magati in je vseeno še enkrat zmaknil očetu pu- ško. Toda na prste so mu stopili žandarji, pa še oče doma, ko ga je na- strerai po zadnji plati. Tako so minevala leta, Stanko je rasel, služil in prištedil nekaj denarja. 1934. leta pa je bila v Dramljah licitacija za pro- dajo lovišča in Stanko se je lepo prijavil. Toda ta- kratni trgovec Drago Ča- ter ga je pregovoril, da je licitiranje odstopil nje- mu z obljubo, da bo pri njem lahko lovil. In res je bilo tako. Čater je ku- pil lovišče, Stanko pa je vsako nedeljo bil gost njegovega lovišča Naj- raje se spominja trenut- kov, ko je hodil opazo- vat mlade lisice, kako se igrajo pred svojo luknjo. Tako dolgo jih je gledal, da so mu nazadnje vse pobegnile in ni nobene dobil. Prav posebna pa je ti- sta zgodba, kako je Stan- ko uplenil svojega prve- ga in zadnjega gamsa v življenju. Bilo je to tiste čase, ko je vladala huda suša in so morali voziti kmetje v mlin proti vi- tanjskemu koncu. To je bilo leta'1933. Tudi Stan- ko je napregel živino v voz, naložil na voz krme za konja, da bo imel kaj jesti, v krmo pa je skril svojo ljubljeno puško. Tako sta jo mahnila proti Socki, da bi dal žito mli- narju. Srečala sta se in se pogovarjala z mlinar- jem to in ono, ko Stan- ko opazi s svojim ostrim sokoljim očesom, da se tam zgoraj na skalinah nekaj črnega premika. Pa je povprašal mlinarja, kaj bi to bilo, ko mu odvrne, da je to gams. Stanko pa ne bev ne mev, hop v krmo na vozu po puško in v hrib. Mlinar si še oddahniti ni mogel od pr- vega presenečenja, ko je Stanko že zginil med re- sjem. Tako je zasledoval svojega prvega gamsa in ga tudi ustrelil. Privlekel ga je do ceste in dal mli- narju celo zadnjo nogo, ostalo pa je spravil do- mov. Po tistem tudi no- benega gamsa ni več vi- del, ker jih v okolici Dramelj pač ni. Da, tak- šna je ta zgodba, ki jo Stanko vselej rad povza- me. Stanko se rad spomi- nja lova pri Čatru. Vsako nedeljo so kreniji, disci- plina pa je morala biti. V brokadi se ni smelo streljati, ob letu pa so dobili lovci izplačane od- strele in pa kremplje ptic roparic. So pa tudi veseli spo- mini, ki jih Stanko pripo- veduje s hudomušnim iz- razom na licu Tako je bilo tudi 1936. leta, ko je bil kot najmlajši lovec pri nekem lovu grofa Vindiš- greca. Zvečer so pospali, Stanko pa je moral na hodniku stražiti. Kar se odpro neke duri in stopi iz sobe lepa deklica, v beli spalni srajci z dol- gimi lasmi, oh, kot v pra- vljici. »Te kaj zebe,« ga je povprašala, »jaz imam v sobi tako toplo ...« Vsaka nadaljnja izjava, kljub vsem Stankovim zatrjevanjem, da ni bilo nič s samo hčerjo grofa, bi bila negotova, kajti re- snico vesta samo ona in Stanko ... Ja, pa tista z zajcem je bila tudi dobra. Je Stanko streljal na zajca, ki je čepel, v detelji. S tačkami si je mei oči. Stanko poči in zajca ni nikjer več. Gredo ga iskat, zajca nikjer. Pa so vrli drameljski lovci rekli Stanku: »Veš, verjetno si je s tačkami pospravil tvoje šibre iz kože in jo mahnil domov ...« To so vesele, ki jih no- benemu lovcu ne manjka. Se pa Stanko takole za- misli in podpre glavo z dlanmi in modruje- »Gozd se je precej spremenil. Malih ptičev m več toliko, kot jih je bilo pred leti. Tudi jere- bic ni. Včasih smo jih krmili kar pod našim ko- zolcem. Vsega je manj, le srnjadi je zdaj več, ker včasih so lovci šli na srnjad tako dolgo, dokler ni padla, zdaj pa je zašči- tena in jo gojimo. Če bi hotel navesti vzroke, za- kaj je danes gozd osiro- mašen, so na prvem me- stu vsekakor umetna gnojila in škropiva, ter zračne puške v neodgo- vornih rokah. Kdor ima danes zračno puško in če ni zaveden član strelske družine, tak človek treni- ra na malih pticah in ne na tarči. Umetna gnojila m škropiva pa uničujejo zemljo. Po velikem dež- ju, ko priteče voda z vi- nogradov in višje ležečih njiv, kar smrdi od same kemije. Če bo šlo to tako naprej, se resno vprašu- jem, kako bo pri nas čez dvajset let.«. Še kdo bi se moral..nad tem zamisliti, ne samo Jakopinov Stanko, ki je kljub svojim sedmim kri- žem še čil in vitalen, ter vodja lova pri drameljski lovski družini. Za vzgled in vzor mladim. Besedilo in slika: DRAGO MEDVED gt.41 -- 25. oktober 1973 NOVI TEDNIK — stran 9 Njihovo življenje je materinstvo v GRAPI SO ZRASLI In v skrbnih rokah KRI- STINE PAJKOVE iz JA- VORNIKA pri Svetini. Ta je pred vojno in med voj- no narodiia možu enajst otrok, šest fantov in pet deklet. Eno dekletce je kmalu umrlo in ostalo je deset otrok, ki so zrasli ob mlinu, dostikrat popa- dali v vodo in se vrnili k materinim prsim, kjer so ostali toliko časa, da ga ni izpodrinil mlajši. Kmetovati v takšni gra- pi ni lahko. To sta oku- sila tudi zakonca PAJKO- VA, ki sta na domačijici ostala skoraj sama. Dva najmlajša fanta hodita na »šiht« v Store in onadva tudi kaj postorita doma. Sta tudi edina, ki kaj za- služita, ker dinar ne pri- de drugače k hiši. Mati si je naštela že 59 let, oče pa deset let več m ker je še bolezen v hiši (boluje mati) zmanjka včasih tudi za zdravila. Pa je rekla mati Kristina, da je preživljala toliko partizanov, da bi si za to zaslužila vsaj skromno podporo. Zdaj prosi za njo, ker jo potrebuje, ko pa je bila še zdrava, na to ni mislila. In pri tem je ostalo. Se bodo morda Maj spomnili tisti, ki jim je med vojno rezala kruh Ш ga odtegovala lastnim otrokom? Velilio o tem razmišlja mati Pajkova in zdi se ji, da se ji je zgo- dila velika krivica, ker pre- prosto ne razume, da zdaj za njo ni pomoči. Resnično so ji v veliko tolažbo otroci, ki se vra- čajo k njej. Pa ne samo ob praznikih, ko se je in pije, ampak tudi za delo. Samo daleč so njeni otro- ci, niso na domačijah raz- tresenih po rebrih, kot je sama želela. Tja do Ljub- ljane so jo mahnili, a vra. čajo se k njej in onemog- lemu očetu. Jemljejo si dopuste, najeli si bodo kredite, da bodo prekrili domačijico — njihov dom. Že kaže rebra, mački se na strehi igrajo s slamo, in veter se pvoigrava s po- sameznimi otepi. Potrebna je popravila ta skromna РАЖОУА DO- MAČIJA — a kje vzeti de- nar? Včasih se jima posreči, da prodasta nekaj lesa in to je tudi ves zaslužek. Svinjo zredita za dom, a zato morata obdelati kr- po zemlje, to pa je vedno težje, ker sta na koncu svojih moči. Na vprašanje ali so bili njeni otroci kdaj lačni, mati Kristina zardi. Vidi- mo, da bi rada rekla ne, pa ne zna lagati, zato osta- ja vprašanje v zraku. Pa odgovori s proti vpraša- njem, češ, ali poznate, ka- terega mojega otroka? Po- tem tako ne bi vpraševa- li, i>otem bi videli, kakšni so zrasli! Prepričana v trdne ma- terinske vezi, ki jih je z boleznijo samo okrepila, je PAJKOVA mama vsaj delno potolažena. To na- domesti tudi krivico, da ostaja na stare dni brez dinarja. Samo da so tu otroci, le kako bi naj mi ušli je vzkliknila na kon- cu in v očeh je škrlatno zažarelo. Nismo čakali, da bi se vrnil sin in da bi ga nam pokazala. Verjeli smo nje- nemu ponosu, verjeli te- mu, da jo ljubezen do otrok drži pokonci, da še vse postori po hiši kljub otekli nogi in vsakodnev- nim bolečinam. ZDENKA STOPAR Republiške S konkurenčnimi cenami ne bo moči trajno zagotoviti dovolj mesa — Za živinorejce še večja negotovost Najvišje dovoljene cene svežega mesa je doslej dolo- čal zvezni izvršni svet. Med- republiški komite za trg in cene pa je pred kratkim predlagal, naj bi to prepustili republikam in pokrajinama. Ni se namreč strinjal s pred- logom zveznih sekretariatov za kmetijstvo, trg in cene, da bi cene mesa v prodaji na drobno zvišali za okrog 15 %. Ali bodo republike ločeno bo- lje urejale trg z mesom kot enotno za vso državo? Slovenski živinorejci in me- sarji že dolgo predlagajo, naj bi podoben dogovor o pospe- ševanju živinoreje in obliko- vanju cen živine in mesa, kot ga imajo pri nas, sklenili tu- di v drugih republikah oziro- ma medrepubliškega, ki bi veljal za vso državo. O cenah se je namreč težko dogovar- jati v posameznih republikah, če je trg enoten v vsej drža- vi. Kako naj dobro ureja pre- skrbo z mesom in razvoj ži- vinoreje vsaka republika za- se, če se na skupnem sestan-' ku ne morejo sporazumeti za usklađeno ureditev? Nekateri pravijo, da bodo republike lahko upoštevale razmere na svojem območju. Prav — toda ali razmere v eni izmed naših republik niso tesno J povezane z razmerami v sosednjih republikah? Poskusimo odgovoriti s pri- merom! Pristojni organi v neki republiki določijo nižje cene mesa kot v drugih, da bd porabnike bolj zaščitili. Potem mora biti cenejša tudi živina. Ali ne bodo prišli me- sarji od drugod in pokupili živino, saj bodo doma lahko prodali tako meso z večjim dobčkom- Tako torej ne bo šlo. Kjer bi bile najnižje ce- ne, bi bilo najmanj mesa. Ta- ko je že dolgo. Porabniki pa ga zahtevajo. Kdor hoče priva- biti meso ali živino od dru- god mora zvišati ceno nad druge. Tako pa bi delali v vseh republikall, če se ne bi dogovorili za enotne cene. Ce- ne bi nihale še bolj kot do- slej, kajti zviševati jih ni mo- či brez meja. Tako urejanje trga bi bilo torej za živino- rejce in porabnike mesa še slabše kot doslej. Pri dosedanjem določanju najvišjih cen mesa so bile napake. Slišali smo predloge, naj bi zvezni izvršni svet do- ločil enotne najvišje cene ssa vso državo, da bi založenoet mesnic bila povsod približno enaka. Enake naj bi bile tudi odkupne cene živine. Le ta- krat bi bile lahko tudi trdne za daljše obdobje. Občine in republike pa naj bi delale na svojem območju ustrezne po- pravke, da bi bil dosežen glavni smoter. Živinorejci zatrjujejo, da so za njih bolj koristne trdne cene, kot če občasno rasejo, da bi se pozneje spet znižale. Tudi porabniki žeUjo tak red. da bi bilo v mesnicah dovolj mesa. To pa je moči urediti le enotno za vse območje, na katerem ni carinskih ali dru- gih administrativnih pregraj. PS: Končno so se republlike le sporazumele o enotnih os- novah za oblikovanje višjih cen mesa. To pa naj bi bile odkupne cene živine, ki so jih določili nižje, kot so plačeva- li mesarji v zadnjem času. Po- sledice bodo verjetno take kot letošnjo pomlad. J02E PETEK ŠENTJUR ŠTIPENDIJE ZA VSE Kadrovska skupnost je ena '>ajbolj aktivnih interesnih skupnosti na šentjurskem Mročju. V letošnjem letu so oiiic^očili vsem interesentom štipendije na srednjem in vi- ?f'košolskem študiju V teku J® tudi zanimiva anketa o potrebah dopolnilnega izobra- ^anja. Rezultati še niso zna- '''' vendar se bodo po vsej ^fjetnosti pokazale velike ^trebe po dopohiilnem šo Nu, saj to narekuje tudi ^fuktura kadrov v šentjurski "^^ini. SiCijr pa v Šentjurju ^ bolj i)osveČ0jo skrb ka- ^ovski politiki, zavedajoč se, ^ važna je kadrovska ^ktura v občuu, ki se go- zdarsko, in eKunomsko kre- pa tudi na drugih področ- beleži uspehe. dm polzelIS KONCERT . ZA STARČKE na p.naia iz Prebol- (¡j^ le minulo nedeljo dopKjl- j poskrbeU za prijetno ^•^fcnečenje v domu počitka ^j,^^olzeli. Pripravila je eno- ji biezplačr^ koncert. Vod- godbe Franc Virk nam je ly^'j^- »Ce ovlf. v domu na ^ '^U še želeU, da bi imeli hK^^n koncert, se bomo radi odzvali«. T. Tavčar POKOPANO POKOPALIŠČE šoštanj: levo kulturni dom, desno pokopališče, ki ga ni več... Prejšnji teden so na šošta- njskem pokopališču, ki je bilo na desni strani stare ceste proti Velenju, zaključili s pre- kopavanjem grobov. Rudnik lignita Velenje je dela na prekopavanju pokopališča forsiral zato, ker gre za nujno eksploatacijo premoga, za ka- terega so vsak dan večje po- trebe. Rok za dokončno preseli- tev pokopališča v Podkraj je bil 20. oktober. DeJavci Ko- munalno obrtnega centra iz Velenja, ki so to neprijetno m napwmo delo opravljali s pomočjo strojev, so dele izvr- šili v roku, čeprav se se bali, ца jim zaradi dežja to ne bo mogoče. Prekopi v Pod- kraj pa so bili do tega roka potrebni zato, da bi svojci do Dneva mrtvih lahko uredili grobove. Naša fotografija prikazuje del pokopališča, ki ga ni več. Ostala je le še cerkev in kulturni dom, ki je na skraj- ni levi strani fotografije. 2e v bližnji prihodnosti pa bosta porušena tudi cerkev in kul- turni dom in bo naša foto- grafija le še posnetek pretek- losti. V. Kojc SOSED SOSEDU NADLEŽNI GLASOVI Sedeli sta v bližn.fi restav- raciji in malicali. V delovnih oblekah, ki se jih je še dr- žala sled delovne vneme. Vmes sta seveda pridno kle- petali (kot je to navada). »V delavnici imam tranzi- stor. Imenitne oddaje, rečem ti. človek se kar nehote vse- de in posluša. Saj veš. delo počaka pa tudi druga ura hitreje pride. Če se na obzor- ju prisveti šef, skrijem tran- zistor. da ga živ bog ne naj- de.« Tako je besedovala prva in pridno miela grižljaje. Da ima nekaj podobnega omiš- Ijenega tudi druga, je bilo kma- lu zatem slišati iznad krož- nika. Kot vreščeči krokar se je oglasil nekje v bližini radio. Govornik je bil v elementu. »Vsi vemo, da moramo na- peti vse sile, da bi naše sa- moupravljanje doseglo tiste cilje, za katere se naša samo- upravna družba bori že toli- ka leta. Pri tem je brez dvo- ma pomemben sleherni posa- meznik, vsak napor njegove roke.« Dekleti sta nehali z mletjem in odšli. Govornik je govoril kar naprej. Obisk v veliki hali. Ropot strojev, brnenje nečesa, tru.šč vsepovsod. V kotu stisnjeni kot čreda pred nevihto delav- ci. Eden, dva, trije in več. Ob stroju nedaleč vstran se je nekdo potil . . . Klepet počivajočih, ni bil odmor, ni imel konca. Od nekod se je pojavil človek strmega pogleda. Gručica se je razkropila. Vse je bilo kot prej. Vsak na svojem delov- nem mestu. Čez uro so odšli i avtobusom domov. Šofer je vključil radio. S^t je bil na programu govornik. »Temeljne organizacije iđru- ženega dela bodo zahtevale od nas še več pridnosti, do- slednosti in požrtvovalnosti. Se več, zahtevale bodo za- vest, da delamo sami zase, za družbo, za celokupno sa- moupravno skupnost, katere soustvarjalci smo.« Toliko, da ni podrl sedeža, na katerem je sedel, tako se je dvignil možakar, ki je pred uro aH dvema sedel skrit т tovarni. »Izključi hudiča, poišči tak- šno pametno muziko.« Šofer ga je ubogal, ubogala pa ga ni doma hčerka. De- jala je, da je dobro, če sliši človek kdaj tudi kaj takšnega. »Nadležni glasovi,« je za- brundal vase in potisnil žlico daleč čez mizo. ■mst- Še enkrat SPOŠTOVANI TOVARIŠ ANONYMUS! Gimnazijci smo z začude- njem prebrali vaš sestavek z naslovom Muzika zastonj. O vaši pritožbi smo se po- šteno pogovorili, skupaj s profesorji smo jo pretresli tudi na letni konferenci akti- va ZMS na šoli. Na lanskoletni konferenci smo dijaki in profesorji skle- nili, da bomo v tekočem šol- skem letu organizirali meseč- no en ples. Zakaj ples je prijetna oblika rekreacije in sprostitve, ki jo mlad človek nujno potrebuje; рк) drugi strani pa — mislim, da se bodo starši z mano strinjali — je veliko bolje, da ples organiziramo v okviru šole, kot pa da bi zahajali v disco dube in razne lokale. Ali ne? Po vaši ugotovitvi, dragi so- sed, imamo plese ».. vsaj enkrat na teden«, kar pa ne drži. Lahko vam dokažemo, da smo imeli ples v tem šol- skem letu le enkrat, in to 6. oktobra. Mislim, da to dej- stvo ne potrebuje p>osebnega komentarja. Naš ples, nad katerim ste se tako razburili, da ste ga v svoji domišljiji slišali kar večkrat tedensko, je trajala od 17. do 21. ure in menim, da ni ravno kalil nočnega miru. Veste, trudimo se in trudili se bomo za dobre sosedske Odnose. In ravno zaradi teh odnosov — ali ne bi bilo lepše, če bi stopili čez cesto in nas obiskali? Povedali bi nam svoje pripombe in za- gotavljam vam, da bi 'bili našega sodelovanja veseli. Tista vaša opazka ob koncu članka, ko predlagate, naj gimnazijci »pripravijo zabav- ne popoldneve in večere za celo sosesko«, nam je dala misliti. Pa ne morda zato, ker smo v njej začutili sarkastič- no, morda celo nekoliko zlob- no ost, pač pa zato, ker ste v njej hote ali nehote opo- zorili na vse bolj pereč prob- lem — problem družabnega življenja v našem mestu. Le- po bi bilo, če bi ZM vzela v roke pobudo za popestritev družabnega življenja. Prepri- čan sem, da bi jo pri njenem piizadevanju jxxiprli vsi mla- di 'П ji bili tudi v pomoč. Zdaj so namreč družabne pri- reditve bolj ali manj stvar posameznih organizacij, z udeležbo in vodstvom ZM pa oi taka pobuda dobila široko obeležje. Ko končujem, se ne morem znebiti neprijetnega vtisa, saj niti ne vem, komu je ta moj odgovor namenjen. Kritizirali ste nas — prav. Skozi kritiko se družba izboljšuje in raz- vija; pa vendar — če že kri- tiziramo, se pod kritiko vsaj podpišimo. Saj me razumete, spoštovani tovariš Anonymus! Zvezdan Pirtovšek, član predsedstva MO in DS Gimnazija, Cfelje 10. stran — NOVI TEDNIK St. 41 — 25. oktober 197, pisma OBIŠČITE JO Ko vsak teden prebira- mo vaš list NT, vidimo, da ste že obiskali mariborsko staro mamico. Zato sem se tudi jaz namenila, da vas naprosim za obisk mo- je mame. Sem hči 821etne mame Frančiške Gračnar, ki ji ni bilo življenje z rožcami postlano. Posebno še med vojno in ko je dobivala otroke, saj jih je imela kar 9. Nato sta leta 1961 imela z možem zlato po- roko. Leta 64 ji je umrl mož. Se enkrat vas iskre- no naprošam, če jo boste obiskali. Peljete se nad Dob j e in pridete čisto do hiše z avtomobilom. MARICA KOROŠEC, Jemej 2 Odgovor: Se bomo ogla- sili v jeseni. STARA A VENDAR NOVA ZGODBA stala je pred pultom in čakala, da bo prišla na vrsto. Prevelika ruta ji je segala daleč nad naguba- no čelo, nad zgubanimi, od dela izpiti obraz hri- bovske matere. Mlade prodajalke je dolgo niso opazile. Ko je prišla na vrsto, je tiho rekla: »Knjige bi rada ...« »Za kateri razred?« »Prvi.« Prodajalka ji je prinesla vse potrebne knjige. Že- nica jih je skrbno pregle- dovala, dekle pa je pásalo račun. »Rabite tudi zvezke?« »Ja, saj res, tudi zvezke. In svinčnike, pa barvice.« Dobila jih je. Še vedno je gledala knjige. »Kje pa je računica?« je vprašala. »Tule jo imate, dve knji- gi. Kaj torbo že imate?« »Zakaj?« se je začudila kmetica, prodajalka pa jo je debelo pogledala. Ni vedela, da nosijo otroci tam pri njih, v hribih, knjige v cekarjih ali vreč- kah. Za aktovke ni denar- ja. »Plačate pa pri blagaj- ni ...« Odšla je k.okencu in od- vila velik robec. Denar je stresla pred blagajničarko. Kupček se je praznil. Ostalo je le nekaj kovan- cev. ženica jih je skrbno preštevala. — Bo dovolj za avtobus? se je morda spraševala. Vzela je zavoj in odšla. Upognjena od garanja, a ponosna. Letos gre v šolo njen najmlajši. * Prodajalka je stopila k novi stranki. Bil je gospod srednjih let s hčerko, ki je hotela imeU nalivno pero., »Kakšnega pa želite? Za 9, 15, 20 dinarjev?« Mala se je namrščila, gospKKi pa je vprašal: »Kaj nimate nič boljše- ga?« »Seveda imamo, želite morda Pelikan, Mont Blanc ...?« Pred moškim in njego- vo hčerko se je pojavil cel kup dragocenih naliv- nih peres. Mala razvajen- ka jih je gledala in odki- mavala. Dolgo je trajalo, preden ji je bilo eno le všeč. Očka je plačal.. Potem ga je mala še en- krat odvedla k pultu. Oč- ka ji je moral kupiti še novo torbico. Lanska ni več moderna. Torbica mo- ra biti vendar iz usnja. Gospod je še enkrat pose- gel v denarnico, potem pa je pospremil hčerkico do mercedesa, ki sta ga par- kirala v bližini. Spotoma ji je kupil še velik slado- led. * Obe zgodbi sta se zgo- dili včeraj, toda kljub te- mu nobena ni nova. Vse to se ponavlja iz dneva v dan, iz leta v leto. Pa ne samo s knjigami in naliv- nimi peresi. Tudi z mali- cami in denarjem za izlet in ŠFK)rtne dneve, z darili za tovarišice, z oblekami in še z marsičim. Otroci, ki se v šoli uči- jo, da so pri nas vsd ljud- je enaki, imajo priliko, da še prekmalu spoznajo, da so nekateri — v otroškem jeziku povedano — ena- kejši. Zvone Kokalj NAŠE ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO Tudi na naši šoli deluje ŠŠD, ki ga vodimo sami, naš mentor pa je tovariš Janko Veligošek Večina učencev višje stopnje je včlanjena v naše društvo, letos pa bomo v svoje vr- ste sprejeli tudi učence nižje stopnje, člani smo že začeli z delom in šolski ekipi za rokomet že pri- dno trenirata. Fantje so že igraU nekaj tekom s celj. skimi šolami. Tekmovanje je bilo na Ska.lni kleti in naša ekipa je zasedla 1. mesto, za nagrado pa je dobila rokometno žogo. Nekateri člani pa so se udeležili občinskega pr- venstva v atletiki, ki je bilo 11. oktobra na celj- skem stadionu. Zasedli so kar dobra mesta, saj ima- mo dobre atlete. Pričeli bomo tudi s treningi na- miznega tenisa. V lanskem letu je bila naša ekipa v tej panogi prva v občini in upamo, da letos ne bomo razočarali. Začeli so se mrzli deže- vni dnevi, ko ne moremo več vaditi na igriščih, za- to bomo začeli z vadbo košarke v telovadnici. Ta- ko bosta tek in kros mo- rala čakati pomladi, med- tem ko bomo s skoki v vi- šino lahko nadaljevali. Ko pa bo zapadel sneg, bodo naši smučarji trenirali na bližnjih gričih, dokupili pa bomo tudi nekaj parov sami, da se bodo mlajši učenci lahko sankali ob športnih dnevih, saj vsi nimajo sank. Kakor prej- šnje leto bo tudi letos de- loval strelski krožek, prav tako tudi planinska sekci- ja. Njeni člani bodo obi- skali vrhove Savinjskih Alp, vodil pa jih bo tova- riš Rakun. Kot na vseh šolah imamo tudi na naši pevski pevski zbor in fol- kloro, ki šteje okoli 45 čla- nov. V okviru ŠŠD deluje tudi foto krožek, katere- mu je dala tovarna EMO na razpolago prostore, kjer lahko imajo praktični pouk. Fantje višje stopnje so pomagali pri gradnji novega asfaltiranega igri- šča, sedaj pa so skupaj s člani našega društva vklju- čeni tudi v filmski in dra- matski krožek. Letos bomo ustanovili tudi tehnični krožek, kjer bodo delali učenci, ki imajo smisel za modelarstvo, tehniko in jlektrotehniko. V torek smo Imeli občni zbor, ki se ga je udeležilo po pet delegatov iz vsa- kega razreda, tovariš men- tor in tovariš ravnatelj. Povabili smo tudi tovari- ša Karla Juga iz 2^avoda za šolstvo, tovariša Stefa- na Juga in Vikija Doma, oba iz Zveze za telesno kulturo Celje. Gostje so se povabilu odzvali in učenci so jih sprejeli z burnim aplavzom. Najprej smo pozdravili udeležence, {x>tem pa smo sprejeli dnevni red m izvolili od- bor, ki bo vodil delo SSD v tem letu. Izvolili smo tudi delovno predsedstvo, disciplinsko komisijo in nadzfomo komisijo. Pre- gledali smo, kaj smo sto- rili v lanskem letu in se pogovorili o napakah in seveda tudi o uspehih- Spregovorila sta tudi to- variš ra\Tiatelj in tovariš Jug in oba sta pohvalila naše delo. Lansko leto smo se ude- ležili tekmovanja za naj- boljše ŠŠD in zasedli 3. mesto v občini in 30. me- sto v Sloveniji. Na občin- ski razglasitvi mest na os- novni šoli Hudinja smo prejeli denarno nagrado 2.000 dinarjev, na republi- ški razglasitvi mest v Braslovčah pa bronasto priznanje in spominski krožnik. 2.000 din in 500 din, ki smo jih dobili s iK>blra- njem članarine, se je pri- družila še vsota 2.500 din, ki nam jo je dala na raz- polago šola. S tem denar- jem bomo tako nabavili drese, trenirke, žoge in drug manjkajoči material. Tudi letos smo se prijavi- li na tekmovanje za naj- boljše ŠŠD in ker imamo večje možnosti za dobro avrstitev, upamo, da bomo vsaj tako dobri kot lansko leto, ali pa še boljši. SIMONA PODERGAJS, predsednik ŠŠD Ferdo Skok, I. osnovna šola v Celju NE GLEJTE v TLA! Pred leti sem bral v va- šem listu, da ste na se- stanku izžrebancev teda- nje nagradne igre v vašem uredništvu sklenili, da se boste v bodoče dosledno držali načela, da izžreba- ni nagrajenec ne more y bodočih žrebanjih biti ponovno izžreban, če p^ bi bil, ga je treba izločiti in izžrebati drugega. To mi je povedal znanec, ly je na tem sestanku by tedaj prisoten in videl tako izločanje izžrebanca. Sedaj ste, oziroma bo^ ste razpisali veliko nagra. dno igro (v kateri ni na- grad Zlatarne Celje), y kateri po vaših besedah »vsak naš bralec lahko pošlje kuponov, kolikor hoče« in »več kuponov, več možnosti za barvni televizor«. Zdaj se pa jaz in ostali bralci vašega ц. sta sprašujemo, ali je vre- dnio, glede na vašo pou- dar j eno doslednost pred leti, pri sedanji igri kupi- ü več izvodov vašega Ц. sta. Razmislite o tem in se odločite, ali se vam splača povečati naklado. Jaz je ne bi, ali pa bi se odločil, da za to igro v razpisu objavim, da se bo to žrebanje in vsa bodoča žrebanja v vašem uredni- štvu vršila po pravilih iger na srečo. To se po- vsod v svetu dogaja in ne more taka igra na srečo služiti boju za socialno diferenciacijo. Vzemimo najbližji pri. mer iz Nedeljskega dnev- nika od 14. t. m stran 24. in 25. Kuzmin Nikolaj, Ljubljana, izzžreban in na- grajen trikrat — v koloni 6, 9 in 12; Dittrich Kata- rina, Ljubljana, izžrebana in nagrajena dvakrat — y koloni 5; Bugarski Olga, Celje, izžrebana in nagra- jena trikrat — dvakrat v koloni 7 in enkrat v kolo- ni 13; Korče Albina, Ma- ribor, izžrebana dvakrat т koloni 13. Pred leti sem v časopi. su Ugotovil (ne spomi- njam se, kateri), da je pri žrebanju Tobačne tovarne Rovinj nek možakar hrva- škega priimka in italijan- skega imena, doma nekje v Istri, bil izžreban in nagrajen okoli dvajsetkrat Zgodba za vas Bilo je zgodnje poletno jutro_ Sonce je še spalo in tudi jaz sem komaj gledala. Najraje bi se odpo- vedala svoji želji. Pravzaprav to niti ni bila želja. Hotela sem le videti, kako preživljajo dan tisti, ki vstanejo že ob štirih zjutraj in gredo v hmelj. Jasno, da bi kaj zaslužili. Ta dan sem se tudi jaz pripravila za obiranje. Nekje na podstrešju sem staknila stare hlače in dodala še pulover. V košaro sem potlačila dve vreči ter malico in odšla. Pot se je vlekla. Srečavala sem se z ljudmi in čudno so se ozirali za menoj. Dokaj nenavadna uni- forma, v rokah pa košara, so po mestu vsekakor vzbujali pozornost. Tema se je že povsem porazgubila. Ob pol petih sem se znašla pred veliko njivo s hmeljem. Osupnila sem, ko sem pred seboj zagledala že dve polni vreči hmelja. Ozrla sem se po obiralcih. Gospa je s spret- nimi rokami trgala hmelj hitreje, kot sem kdaj koli videla. Košaro je imela zavezano okoli pasu. Poleg nje je stala deklica desetih let in pridno obirala. Kasneje sem slišala, da je to njena hčerka. Med listjem in natrganimi vejicami s hmeljem pa je sedel majhen fantek. Komaj sem ga videla, sprva le glavo, pozneje sem malo bolje pogledala. Iz govora sem razbrala, da so Slovenci. Mali je počasi trgal velike strožke in sam pri sebi nekaj momljal. Ko je nabral polno ko- šarico, je vstal in iskal vrečo. ■ Bila je dokaj majhna. Zaprosil je mamico, naj mu pomaga stresti hmelj iz košarice v vrečo. »Nimam časa,« ga je zavrnila mama, »kar sam daj, saj si že dovolj velik!« Pogledal • je mamo in povesil oči. Nehote me je mamino ravnanje malce prizadelo. Njene roke so še naprej hitro obirale. Mali, imenujmo ga kar Peter, pa je s svojimi drobnimi ročicami skušal spustiti hmelj v vrečko. In, joj! Nesreča. Več kot polovico košarice je stresel poleg vreče. S temnim obrazom se mu je gospa približala in ga s svojo močno roko trikrat lop- nila po glavi. Peter je tiho zaječal in se za trenutek usedel na tla, mati pa je vpila nanj. Komajda sem prenašala vse te dogodke. Videla sem, da se Petru godi krivica. Bil je tako majhen, ljubek fantek — prisodila sem mu štiri leta. Nisem mogla razumeti, zakaj je mati vseskozi grdo ravnala z njim in zakaj ga je tako zgodaj prikrajšala za spa- nje. Otrok očitno ni bil zmožen za delo, saj je vsak dan premalo spal. Ko sem se zopet ozrla po Petru, je že pobiral po tleh. Po licih so mu drsele solze. Rada bi mu poma- gala, toda ženske sem se kar ustrašila. Raje sem ostala ob strani in vse le spremljala. Kasneje, ko je mali Peter pobral hmelj, ki ga je stresel na tla, mu je priskočila na pomoč sestrica. Pogledal jo je, se ji nasmehnil in stresel hmelj v vrečo, ki jo je držala sestra. Nato je zopet sedel med listje, mati pa mu je -natrgala novih vej. Nekaj časa je opazoval le svojo košarico. Trgal je želene plodove in jih skorajda štel. Nato se je pričel ozirati okrog in vse manjkrat je padel hmelj v košarico. Najbrž je imel odmerjen čas, v katerem mora biti košarica polna, kajti njegova mati se je po nekem določenem času ozrla in zopet pričela kričati, tako da se je Peter kar stresel. Mali je pospešil trganje in našobil ustnice. Cas je nadvse hitro tekel. Pričela se je že prva mera. Peter je prinesel svojo vrečo do mamice in jo vljudno vprašal: »Mami, a že imam en škaf?« Mati pa je podrla z besedami vse njegovo veselje In žar iz belih lic je takoj izginil. Spoznala sem, da sploh ne zna ravnati z otroki. Morala bi mu namreč reči, da je že veliko nabral, morda celo več kot škaf, a naj še naprej pridno obira. Povsem napačno ravnanje pa so bile njene besede, češ da ni nabral niti za dno škafa, Peter je tako zopet žalosten sedel med listje in komajda zadrževal solze. Medtem je gospa s štirimi polnimi vrečami odšla k meri. Peter se je ta čas zadovoljno igral z zemljo in se le malenkostno zmenil za hmelj. Ko se je mati vrnila, je zopet obiral. »Ali še nimaš polne košare?« ga je začudeno vpra- šala. Peter se je zazrl v njen obraz in tiho rekel svoj ne. Zatem pa je dodal, da je lačen in žejen. »Kar na- prej si lačen, kam bomo prišli — nič ne bomo na- brali,« je tarnala mati. »Hitro nabiraj, pa boš kasneje dobil mleko in kruh!* je še pristavila. Petru zopet ni šlo obiranje od rok. Nagajal mu je želodček in žejen je bil. Sonce je že bilo visoko na nebu, ko mu je mati odrezala tanek kos kruha. Ko jo je zaprosil za več, ga je kruto in brez srca zavrnila: »Toliko kot si na- bral, toliko dobiš tudi kruhka. Veš, brez dela ni jela!<> Mali jo je poslušal in gledal, V velikih modrih očeh so se zopet nabrale solze. Ko je to videla, mu je pO" molila še kos kruha in veliko jabolko. Končno se ?" je usmilila. »Samo, da boš potem pridno obiral,« je še dodalo- Peter je prikimal in hitro jedel. Po malici so vsi zopet pridno obirali. Tudi Peter. Pridno je že nekajkrat stresel v vrečo in se oziral po njej. Najbrž je zda) sam sebe spraševal: »Ali že imam škaf?« Dolgo si je ogledoval vrečo, vse dokler ni mati zopet zavpila nanj. Tako je potekal ves dan. Večkrat sem slišala vpiti Petrovo mamo, Peter pa je večkrat momljal, da mu je vroče, da je lačen in žejen. Ko se je dan nagibal h koncu, je mali Peter imel vrečo že polno. Ponosno jo je dvignil in klical mico, naj pogleda, kako veliko je nabral. Ta pa S"' je zopet razočarala. Rekla mu je, da je to vse premalo za nove hlačke, ki bi jih rad imel. Vseskozi je mati ravnala nepravilno. Kako naj torej otrok nabiral z veseljem in kako naj bi bral več. Razočarano sem strmela za to družino, z novi^, spoznanjem in predvsem г vprašanjem. Ali je mat^ sploh vedela, da ni ravnala prav? Marina Косе^ gt.41 -- 25. oktober 1973 NOVI TEDNIK — stran 11 (ле sFKMninjam se točnega jixiena) od najvišjih do pajmanjših dobitnikov in gì s tem nabral precejšnjo vrednost. Pozanimajte se pri omenjena tovarni. Po- gebej moram poudariti, da je tolikokrat bil izžreban pri enem žrebanju. Opazoval sem na cesti vaše urednike (dopisnike). Hodijo globoko zamišljeni in gledajo napetega čela v tla. Razmišljajo, kaj bi pi- sali v vašem listu, da bi »v^alo«. To tuhtanje in kombiniranje v glavi po- bešenih oči ni življenjsko, pošljite jih na teren, kjer naj ne uprejo svoj pogled ne v tla, temveč na' okoli- co, pri tem naj ne drvijo, temveč naj hodijo počasi in dobro opazujejo. Tako bodo na primer na grad- biščih ugotovili, da je sto- rilnost ne le slaba, temveč zelo slaba in da je ravno to eden glavnih vzrokov, zakaj so naša stanovanja in druge gradnje tako drage. Opazujejo naj na primer tudi, kaj vse poče- njajo delavci, ki v prejš- njem in tekočem mesecu popravljajo strehe na' sta- novanjskih blokih na Oto- ku I. Opazujejo naj m pi- šejo, kako se obnaša mla- dina, kako so otroci na križiščih, tudi semaior- skih, izpyostavljeni samo- volji šoferjev, kako na primer celjski projektanti projektirajo šole in vrtce ob najbolj hrupnih in pro- meteih cestah in ulicah in v industrijskih četrtih, na- sičenimi s plini (primer šola na Dečkovi cesti), kako se na Otoku širijo vse bolj in bolj parkirišča na zelenice in zakaj ni še do danes Otok I med Tru- barjevo in Malgajevo ter med Čopovo in igriščem Gimnazije dobil ulično raz. sveti j avo, dočim so novej- ši predeli Otoka II, III, razkošno razsvetljeni. Pozdravlja vas vaš zve- sti in dobronamerni bra- lec. ODGOVOR: Vaše pismo sem resnično razumel do- bronamerno, čeprav se mi zdi, da malce pretiravate. Predvsem v tistem delu, ko pišete, da naši novinar- ji gledajo v tla, pa da ne vidijo življenja. Ali niste krivični? Aii vsebina NT ne govori drugače? Skoraj o vsem tistem, kar predla- çate, naj pišemo, je bilo v NT že objavljeno. Ste spregledali? Kar zadeva nagradno igro je takole — z več kuponi imate več možnosti, da ste izžrebani. Omejitev pa je potrebna zaradi tega, da ima vsak udeleženec igre možnost priti na vrsto. Zlatarna bo prispevala nekaj stenskih ur, pa bo tudi finančno so- delovala pri pokritju stro- škov propagande za nagra- ino igrro. Zadovoljni? KAM DENAR? Denar je že nekaj časa eden največjih problemov v sodobnem življenju. Znano pa je, da se tisti. ki jim primanjkuje denar- ja, bolj trudijo. Nekaj podobnega je tu- di v krajevni skupnosti Škofja vas pri C!elju. V Šmarjeti so mladi z udar- niškim delom zgradili ko- šarkarsko igrišče s i)ešče- no podlogo. Čeprav se šmarješki okoliš čedalje bolj širi, je to edini špor- tni objekt v tem naselju. Da bi lahko izdelali table ter kupili koše, so zapro- sili krajevno skupnost škofja vas za denarno po- moč. Smatrali so, da so člani krajevne skupnosti, zato so upravičeno priča-- kovali pomoč, vendar so se krepko ušteli. Niso do- biU niti »ficka«. Tako so sami zbrali denar (večina je dijakov oziroma osnov- nošolcev) ter kupiM po- treben material (obroč, mrežico, žogo, material za stojalo košev). Mnogi se sprašujejo, kam daje krajevna skup- nost namenjeaii fond de- narja za športno udej- stvovanje, kajti športno društvo Partizan je po- polnoma zamrlo, le vdvo- rani-telovadnici, se kdaj pa kdaj podijo otroci, kar nekateri smatrajo za te- lovadbo. Vili Jazbec Z žrebanja 1. kola: Od leve proti desni: pravni izvedenec Rudi Peperko, članica komisije Angelina Šentjuro, petletna Ines Šentjuro, ki je žrebala srečne dobitnike in Jože Volfand, glavni in odgovorni urednik NT in RC. — Foto: M, Božič ob asistenci D. Medveda, zato ju ni na sliki. Šentjur UUBEZEN VARUJE V zadnjem času je Šentjur veliko pridobil z oddelkom v otroškem vrtcu — jaslimi, ki so sprejele prvega septem- bra 13 dojenčkov v starosti od enega leta do dveh let Na sprejem čaka še deset ot- rok. Sprva so mislih da bo- do počakali še toliko časa, da se bo nabralo otrok še za eno skupino, zdaj pa na- meravajo zaradi velikiTi po- treb sprejeti otroke prvega novembra in ne bodo čakali, da bo število za sprejem pol- no Dokončno tudi še m zna- na oskrbnina, ker jo še pre- računavajo, znano je le to, da bo stala hrana enega dne za dojenčka 850 dinarjev. Ob našem obisku sme naš- li dojenčke v prijetno zakur- jeni sobi, kjer je stalo tri- najst p>osteijic, previjalna mi га in trinajst kahlic, ki so bile v tem trenutku vse za- sedene. Ko so »nekaj« napravili, \Tnes so piU še čaj, sta ju sestri, ki skrbita za nje, pre- vili v plenice, ki jih otroci dobe v času varstva v jaslih, pciem pa so se zabavali po svoje. Zanimal jih je naš magnetofon, pa fotoaparat, pa posteljica, ki se da pri- jetno stresti... Utrinki bi se še vrstili, med otroci jih je vedno polno, a varuške so imele delo, ki je zahtevno in odgovorno. Komaj sta imeli toliko časa, da sta povedali, da imajo v varstvu pretežno otroke uslužbencev, manj pa delavcev, še vedno vis: v zra- ku negotovost okoli plačeva- nja in tu bomo najbrž dobi- li odgovor na to, zakaj ni do- volj otrok za še eno р>о1по skupino. Ko se bodo varstvu ^navadili (morda je od kraja nezaupanje), pa odločitev za jasli ne bo težka. Prijetna je ž>e zavest, da imaš prihajajo- čega otroka kam dati, še bolj vzpodbudna pa je misel, da so na to mislili v Šentjurju, ki spada med naše nerazvi- te kraje. Vemo, s kakšnimi težavami se glede varstva do- jenčkov ubadajo v mestih, pa naj bo to v Ljubljani irj kod drugod, zato je prav, da je svetlejša luč zasijala prav v kraju, ki zaostaja v družbe nem standardu za, ostalimi slovenskimi mesti. ZDENKA STOPAR Smo disciplinirana četica enajstih fantov in dveh deklet. Vsako jutro nas starši pripeljejo v šentjurske jasli, kjer smo do dveh v skrbnem varstvu pri »tetah«. Pa mislite, da je to lahka naloga, sedeti takole pri miru in čakati, da prideš na vrsto? Da pride »teta« k nam in vsakemu, ki je naredil lužico v kahlico, pove, da je bil priden? Foto: MUan Božič PREVELIK PRITISK Vzgojnovarstvena ustanova Anice Cernejeve na Otoku v Celju je letos do 31. avgusta vpisala in sprejela 495 otrok. Odklonili so jih 32. V seda- njih prostorih s tako velikim številom otrok prekoračujejo pedagoške in zdravstveno hi- gienske ter prostorske norma- tive. Ce bi se teh normativov držali, pa ne upoštevali po- treb staršev oziroma otrok po varstvu, bi sprejeli za eno tretjino manj otrok. Za pre- koračitev normativov so se ogrevali tudi krajevni dejav- niki, pedagoški kolektiv pa je razumel družbeni interes. Vzgojnovarstvena ustanova Anice Cernejeve bo tudi v novem vrtcu na Otoku III sprejela več otrok, kot omo- gočajo normativi (195 name- sto 156). Zaradi vsega tega ustanova zaproša temeljno skupnost otroškega varstva, da ji odmeri več sredstev za nabavo drobnega inventarja in drugih izdatkov. Obenem pa zavod opozarja, da v pri- hodnje ne bo mogel zdržati ta- kega pritiska. Preštevilčnost skupin in pomanjkanje pro- storskih zmogljivosti ne omogočajo uspešnega izpol- njevanja vseh pedagoških na- log. Zato ziasluži tak položaj za- voda razumevanje temeljne skupnosti otroškega varstva. Je pa hkrati opozorilo, da bo potrebno še vlagati sredstva v nadaljnjo izgradnjo vzigojno- varstvenih ustanov v celjski 0'bčini. Hlačne nogavice LI, nov proiavod tovarne nogavic »POLZE^JV« pomenijo zelo kvalitetno nogavico na jugoslovanskem tržišču. Zakaj? Ker so najtanjše, le- pvD se prilegajo nogi, se ne gubajo in so izredno gladke. Izdelane so iz kvali- tetne uvožene surovine in so ekskluzivni proizvod tovarne nogavic »POLZE- LA«. Ne pozabite: hlačne nogavice U — VRHUNSKA KVALITETA NOGAVIC V JUœSLAVIJI! Ukradeni atraei Ko ie 8. aprila 1941 priletelo okrog sto nemških le- tal nad Beograd in spremenilo mesto v ruševine, se je za Jugoslovane začela II. svetovna vojna. Slovenijo so razkosali in štajerska je pripadala Nemčiji. Kmalu se je tudi tu začelo šinti osvobodilno gibanje m vedno več Slovencev je odhajalo v gozdove. Poleti 1941. Leta je bila ustanovljena OF in nastajale so prve partizan- ske čete: savinjska, celjska, ruška, revirska. Ko so Nemci spoznali, da se njihova davna želja, da bi Slo- vence ponemčili, nikoli ne bo uresničila, so začeli s te- rorjem. Zapirali so zavedne Slovence in jih streljali. Na naši šoli je bilo zbirališče partizanskih družin in družin ustreljenih, ki so jih z vlaki odvažali v kon- centracijska taborišča. V učilnicah, v katerih se učimo, so med vojno ležali ubogi interniranci na slami, nastla- ni po tleh. Tu so trgali otroke materam iz naročij in jih odvažali v otroška taborišča, matere pa v Au- schwitz, od koder se jih večina ni več vrnila Ob ste- nah so bile košarice z dojenčki in revčki so čez noč postali otroci Reicha. Tu so odmevali kriki tistih, ki so vh ločevali, tistih, ki so jih gestapovci pehali in suvali na dvorišče, in tistih, ki so jih tlačili na kamio- ne, polne lačnih in premrazenih ljudi. Privlekli so jih iz vseh koncev štajerske in Kamioni so vozili, vozili.. ■ Mnogi niti slutili niso, da so zadnjič doma, da zadnjič slišijo žuborenje potočka za hišo, ko so začeli po vra- tih razbijati Nemci. In domovi so samevali sredi ne- pokošenih travnikov in njiv, poraslih s plevelom. Toda nekateri so se vrnili, prestali so vse te stra- hote: nista jih štrli ne krutost nemških vojakov in gro- za taborišč, ne pogled na trupla, preko katerih so rav- nodušno stopali nemški oficirji In te smo povabili na proslaoo pionirskega praznika in otvoritve razstave. Slike in dokumenti pričajo o teh strašnih časih. Večina se je povabilu odzvala, in sreč- nih obrazov, z rdečim nageljčkom v roki so prihajali po stopnicah. Stisnilo me je pri srcu. Pevski zbor je zapel, prijatelj je že pozdravil goste in govoril o nji- hovem trpljenju. Komaj sem kaj slišala, saj so bile moje misli čisto drugje. Kakor v sanjah sem stopila pred ukradene otroke, ki so danes odrasli ljudje, in začela brati pripoved Jožice Šošter, ki se je vrnila iz taborišča v Saldenburgu. Gledala sem te obraze. Ukra- dli so jim mladost in jih opeharili za materino ljube- zen. Vedno močneje me je stiskalo v grlu Ko sem prebrala odstavek, kako so jih trgali materam iz na- ročij, so se povabljencem ulile solze, meni pa je kepa v prsih rasla in me stiskala, še največji razgrajači so ob pogledu na njihove sijoče oči, polne dobrote in za- hvale, postali mirni in tihi. Tega dne najbrž nikoli ne bom pozabila. Simona Podrgajs, I. osn. šola Celje NAOnADNA SLIKOVNA KRIŽANKA Med reševalce s pravilno rešitvijo bo žreb razdelil nagrade v skupni vrednosti 350 dinarjev: 1. nagrada: 100 dinarjev 2.-6. nagrada: 50 dinarjev Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov NOVI TEDNIK, Gregorčičeva 5, 63000 Celje. Na pisemski ovitek napišite NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do četrtka, ■ 1. novembra. Prihodnji če- trtek je na vrsti lažja nagradna uganka. Rešitev iz prejšnje številke KRIŽANKA Vodoravno: 1. žičnica, 7. gnjat, — m — , 8. At, 9. Jaka, 11. NEa», 13. lot, 14. cret, 16. SE, — i — , 17. Pjotr, 19. Beara, 20. golša, — 1 — , 22. Rh, 23. Alko, 25. ion, 27. Oit, 28. zrak, 30. jo, — 1 — , 31. rebus, 33. Istrani. Navpično: 3. C(op) J(oža). NAGRAJENI RIŠEVALCI Za nagradno slikovno križanko, objavljeno v No- vem tedniku 11. oktobra, je žreb razdelil nagrade ta- kole: 1. nagrada: 100 din — JANEZ MAJCEN, Za^aj-ško- va 1, 63000 Celje 2. nagrada: 50 din — KATICA SKOK, 63331 Šent- janž 52, Nazarje 3. nagrada: 50 din — IVAN GORENJEC, Jelova 32, 61433 Radeče 4. nabada: 50 din: VANDA CETINA, 63310 Zalee, ül. savinjske čete 2 5. nagrada: 50 din — LILJANA TRIPIC, Kajuhova 9, 63000 Celje 6. nagrada; 50 din - LOJZI Z.\KOšEK, 63000 Olje, Savinjsko nabrežje 5. Vsem izžrebancem bomo nagrade poslali po pošti. ' Čestitamo! Rešitev nagradne slikovne križanke Vodoravno: Puc, Gvido, Irtiš, dostop, lae, galeb, šturm, bolero, valj, tolpa, Vrsar, Maleš, Orjen, koala, ekran, duša, jezik, skalp, atlet, res, le, Ahil, ingot, no- vum, KT, Una, apel, edino, ibis, Solon, koleb, FI, Shannon, isteje, žanr, uklet, Soči, starec, Aida, sodra, kviz. NUJNE Zadnja seja občinsjj^ sicer ni dala zaželenih tere probleme, ki jih ^ Še posebej so se na sm ciji Zveze mladine in^ družbeno politično dog^, beno politične procese ^ to pa je preveč, da bi j anketo. Zaradi tega si^ kolektivih, pripomniti p, ne bo in ne more dati) ko odpre določen probi, rešitev. LUDVIK KACIC, preá nik Mladinskega aktiva! ka: »Nove spremembe v a mladine bodo prav gotovo spesile delo v aktivih, a šanje je le, kako bodo q zagrabili za delo. Kot nI je tudi tokrat vse odvisno nas samih. Zelo pametni mi zdi razdelitev na ti renče. Kar se tiče vkljià nja v družbeno politične i cese v naši družbi menim obstoje, če imajo vodiliin sluh in če je mladina ska BRANKO KOŠEC, p«« nik aktiva v Zlatarni:« ve spremembe so neotì* potrebne, sploh še зоЛ nje z drugimi družbeni litičnimi organizacijami- šna kot je Zveza mladih doslej, v bodoče ne bi " biti več. O tem smo ^ jet ju že razpravljali. Vključevanje? Pri nH ga problema ni in mir» lahko rečem, da imam globoko razvito. OdloĆf vsem in smo povsod pi* to pa zato, ker nas«* enotno in odločno ^ pravljeno.« O predvideni i Tu bolj, tam manj- ^ lastni, osebni interes- ÉEMBE piladme v Celju ''tìpOZOTiia na neka- ^ treba reševati. "Jeni reorganiza- ^[ßladih v celotno ''icladi se v druž- f jejo, vzrokov za ^u v naso malo v delovnih ^eta prav gotovo Ф Kvečjemu lah- ¡¡rnice za njegovo [•qOVAR, žična: »O jjji Zveze mladine '^ravljali pa tu- pßbolj slabo obve- ^ stvareh. Imeli ^ sej o osnutku ^ reorganizacija jine pa je šla bolj liislim, da se mla- , zavedajo svojih lán pa tudi, da ob- osti, da bi jih uve- ïda^je torej bolj in;.« DDEJ, Metka: »Ma- (organizaciji Zveze "enkrat še študi- Pa po prvih vtisih I bodo marsikaj ljetna se mi e povezava z vse- *cijami, kot to osnutek. No, o ' bi dejal le, da ^ znati pritegni- •orajo tudi mladi •iPrimernejši na- Pa ni rečeno, da ■^30 vstran, če se potem dobe svoj ' soncem.« Zlatarna: smo pri- ^^ niso prese- ¿¡^oia raziimljivo, jJ^v je morala J^la v aküvu na ^'^oma drugačni Pogoji dela pri Čakamo še nalog. Poné- is' kolektivih sa- delavski tj ^ Se že konča. vabijo. Delno H ûiladina sama. lU.tc 'jj^adi obveščeni. ^ Veleva njihov M. STRASEK Koz j ani so močno nezado- voljni s kruhom. Nezadovolj- ni so s preskrbo tega pre- hrambenega artikla. Menda prihaja prepozno. Posledica tega je, da znova žele nazaj svojo pekarno, ki je nekoč že bila. čeprav so jo kritizirali, jo sedaj pogrešajo. Kruh je hrana. Zraven kru- ha človek še kaj rad použije, tega pa menda v Kozjem ni. Gostišče Resnik ima sicer na zalogi določeno število obro- kov, kar pa je za čedalje več- je Kozje znatno premalo. Od tod torej želja Kozjanov po nekakšni organizirani družbe- ni prehrani ali lokalu. V Koz- jem človek lahko mimogrede sliši kritiko na račun nedelav- nosti mladine. Takšne in po- dobne kritike so bile tudi razilog, da se je dosedanje vodstvo mladinskega aktiva Kozje odločilo za popolno re- organizacijo njihovega aktiva.. Že sedaj, reorganizacija še ni izvedena, razmišljajo koz- janski mladinci o tem, kako bi se najsmotmeje vključili v vse družbeno politične orga- nizacije. V takšni rešitvi vidi- jo tudi svojo rešitev, doseda- nja izoliranost pa ni bila ni- komur v prid. Slabo je, če se nič ne dela, ali zelo malo, še slabše pa je, če nečesa sploh ni. To bi laliko ugotovili za kozjanski otroški vrtiec, o katerem smo že nekajkrat pisali. Mladin- ska delovna brigada Kozje 73, ki je v poletnih mesecih na Kozjanskem v treh krajih organizirala poizkusne otro- ške vrtce (tildi v Kozjem), je ob koncu svojega delovanja jasno povedala, da je otrok za otroški vrtec še preveč in da je takšna ustanova nujno potrebna. Se večji problem bo nastal, ko bo 29. novem- bra stekla proizvodnja v ob- ratu Steklarne v Kozjem. Iz tega sledi, da je pri gradnjah obratov, blokov in šol treba misliti tudi na vse ostallo. Ker smo že omenili Ste- klarno, naj povemo še to, da se dela kljub slabemu vreme- nu na-glo bližajo koncu. Na novih je že strešna konstruk- cija. Tudi Metka Kozje ima svo- je načrte, ki pa jih zaenkrat še noče izdati. Koz j ani in vsi ostali Kozjançi si močno že- le le tega, da bi znova odprli trgovino, kot je bila njega dni. V tej trgovini naj bi prodajali svoje izdelke- Nekaj podobnega nam je pred ča- som omenil že Vojo Djinov- ski, direktor Steklarne Roga- ška Slatina, ko je dejal, da bodo njihove proizvode pro- dajali v Kozjem v posebni trgovini, kjer bi lahko proda- jo združili z prodajo izdel- kov Metke. MILËNKO STRAŠEK Kozje: tokrat z druge strani. Dnevi prinašajo novo, mnogokrat pa ne odnašajo starega, predvsem težav. poto: Drago IVIedved 2ALËC BREZ FANTAZIJE Srečen človek, ki ima domišljijo, z domišljijo je vse sila preprosto. To vem jaz, ki postajam realist: Ze od nekdaj nimam dovolj fantazije in to me tepe vse živ- ljenje. Zadnje čase pa se mi rojeva fantazija, če umrem, prepričana sem namreč, da bom zmrznila, želim biti pokopana na stroške stanovanjskega podjetja. Moja domišljija je že tako bujna, da sem prepričana, da bo to podjetje darovalo najlepši venec, saj ga lahko: celo leto plačujem za kurjavo, grejem pa se samo nekaj mesecev. Nekoč sem brala, da se samomorilci težko odločilo za način, kako bi se ubili. Jaz bi se pustila zmrzniti. Enostavno in poceni. Pri nas, v naši hiši, je to sila preprosto. Tudi brez fantazije. Kako ste bili nekateri srečni, ko ste pred nekaj dnevi pri TV barometru videli zasneženi Vršič, čudo- vita slika! V mislih ste si že natikali smuči, vidite, ka- ko srečni ste, ko imate razvito fantazijo... Prejšnji teden mi je znanka pripovedovala, kako ču- dovito romantično je opazovati dežne kaplje, ki jih no- si mrzel veter. Tudi jaz sem hotela užiti nekaj trenut- kov romantike, gtedala sem skozi okno v mrzel jesen- ski dan, pa ni bilo prav nič romantično. Razmišljala sem, da se je moja znanka zaljubila, zaljubljenci ima- jo radi dež. A se ni. Ledene dežne bisere je opazovala v topli sobi, moja soba pa je mrzla kot led. Tudi zvečer ne morem biti romantična, saj se is vseh blokov našega mesta suklja prijazen dim, le so- sednji in naš blok sta mrzla. ' Zunaj pred blokom pa prav nesrečni leže trije deli razstavljene peči za cen- tralno ogrevanje. Po tolikih mesecih, odkar so nehali ogrevati, so se spomnili, da je peč pokvarjena. O, ti ljuba preproščina!!! V bloku pa VSI kašljamo, tožimo, da imamo tempe- raturo, hodimo k zdravniku, pijemo čaje, jemljemo ta- bletke in kapsule in zdaj smo začeli že tiho preklinjati. Kaj hočeš, če smo pa realisti! A toliko lepše bi bilo gledati iz ogrevane sobe, kako na strehe mesta Žalec padajo ledene kaplje... MAJA ■ J - STARŠEVSKE PRIPOMBE v teh dneh so na prvi osnovni šoli v Celju končali s sestanki staršev v 25 razredih. Najprej so obravnavali učnovzgojno problematiko, temu pa je sledila razprava o šolskih okoliših in varnosti otrok pred vedno hujšim cest- nim prometom. Z dograditvijo nove osnovne šole na Otoku bo del otrok, ki so raztreseni po vseh- osnovnih šolah v Celju, spremenil učni prostor, čemur so oponiraU zlasti starši učencev sedmih razredov, ki so izrazili željo, da bi njihovi otroci končali šolanje še na prvi osnovni šoli v Celju. S tem so izrazili tudi zaupanje, ki ga imajo v pedagoški kader te šole, ki si tudi sicer prizadeva, da se vključuje v modeme tokove sodobne družbe. Z. S. VFKAÄUJE: ZDENKA STOPAR ODGOVARJA: /DENKA VKHOVŠEK Otroški vrtec v Šentjurju je sprejel v svoje okrilje tudi otroške jesli, kfer vsak dan najde drugi dom 13 otroü, v starosti od enega leta do dveh let. Ko smo jih prejšnji ceden obiskali, so naju s kolegom sprejeli z zvedavimi pogiedi. Zelo prijazno pa naju je spre- jela mlada 19-letna medicin- ska sestra, ki je vodja tega odaelka in druga mamica .nalčkom, ki .so v tistem hipu ««d^th na kahlican ZDENKA VRHOVŠEK se nama je pred stavila in z njo smo tudi po klepetah. »Kdaj ste odprli otroške ja sli v Šentjurju?« »Prvega seip- tembra smo sprejeli 13 otrok.« »So to vsi, ki so želeli otroško varstvo za svoje mal čke?« »Ne, na sprejem jih čaka še šest, te pa bomo sprejeli s prvim novembrom.« »Tudi če ne bo dovolj otrok za še eno skupino?« »Tudi, ker tako narekujejo potrebe. Nekaj je še družin ki imajo majhne otroke, pa komaj čakajo, da skrbno va- rujejo svoje malčke, zato g? tudi žele pripeljati v varstvo -i nam.« »Pa vaš občutek pri tem, ko negujete dojenčke? Se vam zdi, da so starši z var- stvom zadovoljni?« »Mislin) da so!« »Ste pri delu sami?« »Ne pomaga mi še ena varuška.« »Koliko stane oskrba in varstvo dojenčka v vaših ja- slih?« »Še ne vem dobro, ker še ni izračunana. Na dan sta- ne hrana 850 dinarjev, var stvo pa bomo določili ркз le stvici.« »Kako poteka vaš delovni dan?« »Ob peti uri starši pri- peljejo svoje otroke. Tu do- bijo zajtrk in spijo do pol osme ure. Malicajo ob deveti uri, takrat so tudi previti. Potem sledi igranje do pol enajste ure, ob enajstih je kosilo in čez pol ure gredo spat. Otroci spijo do i)ol dveh, potem pa pridejo ix)nje star- ši. Ko so pri nas v varstvu, imajo našo oblekico, plenice, itd. Ob sredah pa imajo var- stvo tudi v poipoldanskem času.« »Kaj je bilo v začetku naj- težje?« »Navaditi starše na red, pa otroke tudi. Zdaj ima mo urejeno skupino, ki že pozna disciplino.« »Imate otroke radi?« »Zelo, čeprav je bilo od kraja za mene težko. Sem sem prišla takoj iz šole in prevzela sku- pino, ki ni lahka.« »Pomislite kdaj na svoje otroke, na ženitev?« »Se ne, ker mislim študij nadalje- vati.« Ko je ZDENKA VRHOV SKOVA za hipec zapustila sobo, kjer je koračalo 13 otročičkov, so se enoglasno spustili v jok. Postala jim je druga mamica, za mamica- mi pa se vendar joka, kajne? 14. stran — NOVI TEDNIK St. 41 — 25. oktober 197, Celje Celjski sejem mora dobiti širino in specializacijo pa tudi nove, pokrite pro- store — V zlatarstvu Celje takoj za Vicenzo gesti sejam obrti in sedma zlatarska razstava sta že preteklost, vendar ne tako oddaljena, da bi misel na le- tošnjo največjo celjsko go- spodarsko prireditev zbledela, ge vedno je živa in še ved- no bode v oči improvizacija, ki tej prireditvi ne daje ti- stega mesta, ki si ga zasluži. Mnenje o rezultatih letoš- njega obrtnega sejma so de- ljena. Natančnih meril za nje- govo ocenjevanje ni, zato so ocene vež ali manj izraz sub- jektivnega odnosa do. prire- ditve. četudi drži splošna ugotovitev, da je bil letošnji sejem največji in tudi med najbolj kvalitetnimi doslej, je treba dodati, da je še daleč od vrhunca. Tega se zavedajo vsi. Tudi organizatorji. Toda, v pogojih, v kakršnih je bil pripravljen, je prav gotovo rezultat izrednega prizadeva- nja in reševanja težkih vpra- šanj. Letošnji pogoji za pri- pravo sejma pa so bili spričo slabega vremena izredno tež- ki. Zato priznanje vsem, ki so vztrajali in nazadnje uspe- li. Ni bilo lahko. Četudi je dal letošnji se- jem močan poudarek obrtni- štvu, bi lahko v drugačnih prostorih ta panoga terciarne dejavnosti pokazala več. Ne samo v pestrosti, tud' v kva- liteti, v moči in napredku. Navzlic nič kaj zavidljivemu splošnemu stanju, vsaj ne- karere panoge dosegajo lepe rezultate. To so letos med diTigim pokazali mizarji pa tudi nekateri kovinarji Vic'e- ii smo precej novih izdelkov, ki pa žal niso imeli v vseh pnmerih ustreznega pou- darka. Prav je, da je postal se- jem obrti predvsem vzročni sejem. Tu sta njegova moč in posebnost. Postal je tudi komercialno zanimiv. Mnogi obrtniki so prav po zaslugi tega sejma našli pot na šir- še tržišče, tudi na tuje. Se- jem ima svojo utemeljitev. Zato ga je treba očuvati in razvijati. Hkrati s tem pa napraviti vse, da pride do primernejših prostorov. Poglavje zase je seveda zlatajska razstava, Celje je po zaslugi kolektiva zlatarne postalo žarišče novih priza- devanj na področju zlatar- stva. Ne samo za Jugoslavijo, marveč prav tako za širši svet. Najbrž ni pretipano, če zapišemo, da se v evropski jakostni lestivici pojavlja ta- koj za italijansko Vicenzo. To potrjuje število tujih raz- stavi j alcev in to tudi število tujih obiskovalcev. Prišli so z vseh koncev in krajev, iz skoraj vseh evro(pskih držav pa tudi z "drugih celin in si celjsko prireditev podrobno ogledali. Imeli so kaj videti. Za celjsko zlatarno je po- membno tudi priznanje, ki ga je v spominsko knjigo zapisal sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Do- lane: »Čestitam k delovnemu uspehu kolektiva zlatarne.« Ob tej izjavi pa so še drugi podpisi: Andrej Marine, Franc Šetinc, Janez Barborič, Zvone Dragan. Tudi ta razstava je mnogim zlatarjem odprla prvo pot v svet! Seveda pa bi lahko dobila še širše obeležje in nove sme- ri. Gre za oblikovanje (kri- stal, embalaža). Lahko bi videli še več opreme za zla- tarsko stroko. Toda, tudi tu so se srečevali s prostorskim problemom. In končno: zlato je draga in plemenita kovina. Njeni izdelki niso ravno najbolj po- ceni, vendar cene nekaterim niso bile bajeslovne kot so jih ponekod zapisali. Zlasti celjska zlatarna daje na trg tudi izredno lepe izdelke za skoraj sleherni žep! Seveda druga)5e pa je z redkimi in reprezentančnimi izdelki, ki so bili napravljeni samo za razstavo O sejmu pa so povedali tu- di nekateri drugi svoja mne- nja: ZDRAVKO VIDMAR, pred- sednik sveta za blagovni pro- met pri celjski občinski skup. ščini: »Kljub vsemu je šesti sejem obrti uspel. Žal sem pogrešal nekatere obrtnike razstavljalce, ki so sodelova- li na prejšnjih prireditvan. Mosrali bi se zavzeti, da bi na sejmu sodelovalo čim več obrtnikov, saj gre na koncu koncev za obrtniški sejem. Menim, da mora Celje zadr- žati tradicijo v tej prireditvi in zato poskj-beti, da dobi mesto čim prej ustrezne po- krite prostore. Všeč mi je bi- lo letošnje ocenjevanje, ki je bilo pod strožjimi kriteriji. In končno — vse priznanje organizatCitju.« FEDOR GRADIŠNIK, pred- sednik organizacijskega odbo- ra za sejem obrti: »Mislim, da moramo prireditev kljub vsemu oceniti pozitivno. Res je, da se spričo razme^r nismo otresli nekaterih pomanjklji- vosti, toda, prav te nakazu- jejo, da se mora ta priredi- tev razviti v splošni celjski sejem s specializiranimi raz- stavami, med katerimi naj bo tudi obrtniška. Sejmu mora- mo dati večjo širino in hkra- ti specializacijo. Zato tudi zahteva, da pride mesto čim- prej do novih prostorov.« IVAN URANJEK, dosedanji organizator sejma: »Letošnja prireditev je bila največja do- slej in uspela tako po siste- matičnosti kot v strokovnosti. Lep je bil korak naprej v kvaliteti izdelkov. In še ne- nekaj, število obiskovalcev, nekaj nad 80.000, kaže, da je sejem postal priljubljen in za mnoge potreben. Seveda pa bi si želel, da je bilo letos konec improvizacije.« ANICA BERGLEZ, organi- zatorka zlatarske razstave: »Zlatarska razstava je dobila svoje mesto in veljavo. Mi jo bomo organizirali tudi v pri- hodnje in skušali razširiti. Za to imamo vse pogoje.« In sklepna misel: kljub po- manjkljivostim, ki so bile bolj rezultat prostorskih pro- blemov, je C^elje lahko ponos- no na svoj sejem. Razvese^ Ijivo je tudi to, da je letos mesto drugače živelo s to prireditvijo kot prejšnja leta. Hvalevredna je ugotovitev o večjem številu drugih prire- ditev, ki pa bi prav tako kot sejem morale dobiti svojo tradicionalnost in fiziognomi- jo. Medtem ko so strokovna srečanja, ki jih je pripravila zlatarna v celoti uspela, so na celi črti odpovedali izu- mitelji in deloma tudi foto- grafi. Njihova srečanja ob maloštevilni udeležbi niso uspela. Zato pa so zlatarji, tudi v sekciji zvezne gospo- darske zbornice, sprejeli ne- katere pomembne sklepe za nadaljnji razvoj zlatarstva v Jugoslaviji. To med drugim velja za sestavo skupnega raz- vojnega programa, za pripra- vo sporazuma o pogojih za oblikovanje cen in ne nazad- nje za protest nad viso- kim prometnim davkom za zlatarske izdelke. M. BOŽIČ Pristojnosti sedanjega zvez- nega zakona o varstvu pri delu (TZVD) prehajajo v pri- stojnost novega republiškega zakona o varstvu pri delu, ki je pred sprejetjem. Ko se za vse, ki se ukvarjajo z var- stvom pri delu in za vse za- poslene, sprejemajo tako po- membna zakonska določila, je bilo nujno, da so se zbra- li vsi strokovni delavci s t^a ipodročja. Nizka stopnja var- nosti v naših podjetjih (OZD, TOZD), ter veliko število tež- kih delovnih nezgod, nareku- jeta nove ukrepe in skrb za delovnega človeka. Zato je še toliko pomembnejše mesto varstva pri delu v naši novi ustavi in formulacija zakona o varstvu pri delu. Osnutek novega zakona o varstvu pri delu, ki je bil na posvetovanju dan v strokov- no razpravo, bo po mnenju strokovnjakov moral doživeti odločne spremembe in'dopol- nitve. Dosedanja formulacija namreč premalo jasno določa mesto službe varstva pri delu v OZD in TOZD ter tako ote- žuje delo teh služb in ne sti- mulira delavcev, ki se ukvar- jajo z varstvom pri delu. šte- vilni referati Ln pripombe na posvetovanju v Portorožu so pokazali veHk interes in željo varnostnikov, da se varstvu pri delu posveti večjo pozor- nost, da se obravnava VAR- NOST kot ključm sestavni del vsakega dela ter da se mesto varnosti določi s za- konom, ki bi bil v pomoč slehernemu aelavcu v OZD in TOZD. Nedavnega posvetovanja v Portorožu o varstvu pri delu se je udeležilo tudi ''eč var- nostnikov s cei.,skega območ- ja, ki so hkrat' člani Društ- va varnostnih inienirjev in tehnikov (D-^'IT) celjske re- gije. To kaže na težnjo po vse boljšem urranju in ve- č^nju interesa za varnost pri dolu tudi v podjetjih v ob- »^Inah celjske regije. Upajmo, da b-^mo dobili takšen zakon o varstv4i pri delu, ki bo zahun^a. in zago- tavljal uresniče^'anje teženj po ureditvi delo\-nih pogojev, varstva okolja in tehničnega varstva. PEPI MIKLAVC Res samopostrežba! Tako je razumela tudi utrujena ženica, ko je za trenutek sedla, da si odpočije in si vmes tudi »sama postreže«. Foto: D. Medved KAKO Z JAGODAMI Novi tednik mi je dne 19. 9. 1973 postavil vpra- šanje, in sicer o proble- mih ribeza in jagod na Kozjanskem. V navede- nem vprašanju se očita odgovornim oziroma me- ni, da so ribeisovi nasadi večinoma neuspeli in da jagode, kot nova kultura, niso rodile, ker da so bile prepozno sajene in stro- kovno pK)manjkljivo obde- lane. Res je Kozjansko zna- no po črnem ribezu, če- prav smo določeno obdob. je iz objektivnih razlogov nazadovali, kar pa je bilo še v večji meri prisotno рк) celi Sloveniji. Tako smo iz stanja v letu 1965, ko je bilo na ožjem Koz- janskem 110 ha ribeza, pri- stali v letu 1971 na ca 50 hektarih. V zadnjem času pa površine pod ribezom zopet rastejo in imamo sedaj pod to kulturo oko- li 70 ha, od tega je nad polovica novih nasadov ri- beza debeloplodnih sort. Tako podatek v vpraša- nju, češ da so nasadi ri- beza večinoma zastareli, ne drži. Plan sajenja ribe- za za Kozjansko je sedaj že dve leti in še do leta 1971 letno 12 ha, resnica pa je tudi, da bo treba pri ribezu še bolj pvopri- jeti in tudi vnesti boljšo tehnologijo v pridelovanju te kulture ter dosegati večje in stalne odnose. Osnovno pri ribezu je tre- ba vedeti, da je to zelo intenzivna in ena med najbolj donosnimi kultu, rami v našem kmetijstvu, posebno še na Kozjan- skem. V preteklem letu smo pričeli uvajati novo kulturo, to je vrtne jago- de, katere se po novem goji kot i>oljščina in pod plastično, črno folijo. La- ni smo posadili 90.000 ja- godovih sadik — letos pa 50.000 in to v kooperaciji s kmeti na parcelah od 10 do 30 arov površine. Osnovni motiv, da smo se odločili za jagode, je v tem, ker nastaja pri to- varni Etol v Celju prede- lovalna industrija, za ka- tero sta glavna surovin- ska baza jagode in črni ribez. Za obe kulturi ome- njena tovarna garantira ceno za dobo pvetnajst let in so vse količine proda- ne v inozemstvo za daljše obdobje. Stara in velika želja kmetijstva je, da že- li imeti za svoje proizvo- de garantirane cene, zato je bila ponudba tovarne Etol zelo ugodna in smo šli ter še gremo s pospe- šenim tempom v sajenje ribeza in jagod. Po stro- kovnih normativih se ja- god pridela letno na hek- tar od 10 do 20 ton in bi naj ta kultura po predvi- devanjih reševala pasivno kozjansko kmetijstvo. Jagode se sadijo pravi- loma dvakrat na leto, in sicer v jeseni, to je mese- ca avgusta in spomladi marca ali aprila. V pre- teklem letu se je za akci- jo sajenja jagod bolj na hitro in lahko rečem kam- panjsko odločilo, ter smo Se namerili v sajenje me- seca avgusta, folijo smo pričeli polagati v začetku septembra, prve sadike ja- god pa so prispele iz Or- moža 11. septembra. Sa- dike niso bile najbolj kva- litetne in jih je tudi na polovici sajenja zmanjka- lo, nakar se je odločilo za uvoz sadik iz Belgije, od koder so zadnje prispe- le 28. sept. Moram pri- pomniti, da je celotno sa- jenje precej motilo slabo, neprimerno vreme. Celot- na tehnologija pripj. zemlje — gnojenja i^": jenja jagod se je izvaj. iz pismenih navodil w tijskega inštituta iñ jj^ kovne službe in so vsi kmetje — kooper- pred sajenjem prejeli n mena navodila za prj^ no sajenje jagod in janje nasada. Vremen^ prilike so bile preteklo i sen izredno neugodne, i, je pričelo kmalu zttuj vati in so se jagode ¡^ slabo vkoreninile in ђ, slabo prezimile. 2arj kasnega sajenja m še bj zaradi neugodnega vrejj na se je posušila četrtj in še več sadik in je Iü s tem in še z drugimi ^ torji pogojena izredno s ba rodnost v tem letu, V letu 1973, to je leh smo se zopet odločili sajenje jagod v jeseivi, je v avgustu in bi se i po planu za ožje Ko?jj sko posadilo štiri ha god v avgustu letos in di no spomladi prihodnje to. Letos avgusta je ђ ponovno huda suša in, zemlja ni dala priprat do konca meseca. Pn sadike so prispele 3. sq tembra, nakar je nastoji huda vročina — okoli ¡ stopinj in se je tako i ' jenje zavleklo do 20. tf tembra, kar Je pogoj lo slab prijem sadik s Vidimo torej, da so le prisotne objektivne tudi subjektivne težaj^ preteklem letu in ][ in da je uspeh sajenja pridelovanja jagod v i ki meri odvisen od časnega sajenja in I tetno opravljenega de^ več pa od ugodnega ii mena. Osebno mislim,! na Kozjanskem jeseal čas, to je mesec avgÉ ni najbolj primeren zai jenje jagod in bi bilo e goče boljše preiti na saji nje v spomladi, ko > prilike za to malo bolji Tehnologijo pridelovali jagod bi bilo treba bi prilagoditi terenu, talni in vremenskim priliü in naj prevzame čut o govomosti vsakdo, ka« o tem odloča in spreja ukrepe. Ker sem rafl izzvan in se trka na n« odgovornost, moram P sredovati javnosti misei resnico, da se je Kozji cem v zadnjem obdoí nudilo in vsiljevalo raí kulture in kmetijske ? noge s ciljem, da W ' rešila naša takozvana W ti j ska in gosp>odarska ' razvitost, pa na žalost! bile te stvari navadno!" malo proučene in ^ konec je vedno po^ kozjanski kmet. Vidimo, da smo bili P skusni zajček in da j® sta dolga in da je čas, pričnemo realno, to Ј«^ panogami, ki imajo^ nas ugodne naravne W je in tudi malo bodo^ sti, to je živinoreja, ^ ribez in vinogradništvo- Torej motiv in želja' jagodah je bila -dealna najboljša, rezultat PV malo slabši, kar pa rú^ ni primer samo v tej s® ri, in bi bilo dobro i^ želeno, da bi Novi te^ oziroma novinarji vs^ postavili javno vpra^ odločilnim faktorjem ^ osebam tudi v drugih ^ javnostih, na primer, kaj že lep čas prima^^ je mesa, zakaj drago pšenico, zakaK ugodnih kreditov za ^^ tijstvo, zakaj ni ra^n"^ va,nja za kmetijsko-Pf ševalno službo — za J ^ zakaj? Franc VaH gt.41 -- 25. oktober 1973 NOVI TEDNIK — stran 15 pionirska hranilnica PRVI K SAMOUPRAVI jled številnimi prireditva- лј ki jih je celjska podruž- ^ Ljubljanske banke pri- sila za mesec varčevanja, ^e opozoriti zlasti na ne- ttere. Tekmovanje izložbe- ^ aranžerjev je uspelo. Pre- jekatere izložbe celjskih tr- ipvskih delovnih organizacij zanimiv način opozarjajo jj varčevanje kot na druž- luni pojav in problem. Izredna je razstava »denar ^ot okras«, ki je še do 28. t.m. jdprta v muzeju revolucije , Celju. Razstava je dobila jlovensko obeležje. Po zaslu- gi velikega razumevanja mu- ^iev v naših republiki, so zbrani elcsponati, ki so I jicer več ali manj odtegnjeni I jgvnosti. P'/ zaslugi te razsta- I fe se odpira široka paleta iiporabnosti denarja v okras- i oe namene, šlo je za ko- i larce, ki so že prišli iz ob- iolca. Spenjali so jih v pa- sove, verižice, kovali v raz- lična orodja, v dno steklenih kozarcev in celo uporabljali za uhane. Tak primer je ohra- njen in to ie nn celjskem območju! Celjska podružnica Ljub- ljanske banke je z organiza- cijo te razstave razširila krog svoje dejavnosti in opozorila, da sega njeno poslanstvo tudi na kulturna in narodopisna področja. In končno si v tej verigi prireditev za mesec varče- vanja zasluži posebno mesto tretji posvet mentorjev pio- nirskih hranilnic. Delo pionir- skih oziroma mladinskih hra- nilnic na celjskem območju je postalo vzomo za celotno jugoslovansko območje, zanj pa se zanimajo tudi v tujini. Pri tem ne gre za višino sredstev in vlog, ki jih zbe- rejo otroci, marveč veliko bolj za vzgojno plat. Nespor- no je, da pionirska hranilnica odpira mlademu človeku prvo pot v samoupravljalsko doga- janje. V svetih pionirskih hra- nilnic Qtroci sami odločajo o razporeditvi lastnih sred- stev in podobno. Posvet pa je opozoril na nujno formiranj« sveta pio- nirskih hranilnic za republi- ško območje. Kritične so bile tudi besede, zakaj se ti de- narni zavoli v majhnem ne razvijajo v mestih in občin- skih središčih. Večjo oporo imajo namreč v manjših kra- jih. Vsekakor najslabše v tem pogledu je v Celju. Zanimiva je bila pobuda, da bi naj med normative za graditev novih cenovnih šol vključili tudi primerne pro- store za delo pioinrskih hra- nilnic! M. B. ZIDNA KUHINJSKA ÎEHTNICA ÍALNE SVEČANOSTI VAJE PARTIZANSKIH ENOT v teh dneh Je na celjskem področju več vaj ponedeljek, 15. oktobra, so .se gimnazijci zbrali na skupni konferenci. I/e-ta je enkrat na leto. udeleži,jo pa se je delegati razrednih dija- ških skupnosti. Ix'toSnja kon- ferenca je bila pripravljena zelo skrbno, na njej pa je bilo osvetljeno mnogo proble- mov. ki se pojavljajo pri sa- moupravni šolski in izvenšol- •ski aktivnosti dijakov. V prvem »uradnem« delu konference so dl.jaki poročali o delu MO in DS v pretek- lem šolskem letu, podali so razrešnico staremu in izvolili nov odbor. V mnogo bolj di- namičnem vzdušju pa je po- tekal drugi del konference, ko so tako dijaki kot profesorji posegli v živahno diskusijo. Mnogo besed ,je bilo izreče- nih glede mladinskih ur. Di- jaki so ugotovili, da so mla- dinske ure potrebne, da pa mora biti njihova snov zani- miva in pristopna za dijake — le tako bodo pri mladin- ski uri sodelovali vsi dijaki. Cetrtošolci so posegli v di- skusijo z vedno aktualnim vprašanjem: na kak način zbrati denar za maturantski izlet in koliko dni sme izlet trajati. Mentor mladinske or- ganizacije in dijaške skupno- sti prof. što.jsova je pojasni- la, da lahko razredi nabirajo denar individualno, vendar ne na škodo skupnih akcij. Ma- turantski izlet ne sme biti daljši od petih dnj. po mož- nosti pa naj bi se maturanti odločili za potovanje po Ju- goslaviji. V diskusijo je posegel tudi sekretar OK ZM Celje Franci Ramšek. V svojem govoru je opisal vlogo mlađih v seda- пјмп družbenem trenutku. Po- udaril je, da priprave na no- vo ustavo in nekateri drugi dogodki zahtevajo od mladi- ne. da se vključuje v tok ak- tualnih dogajanj. Pred dnevi j« gimnazija or- ganizirala prvi .športni dan in ga posvetila atletskim tekmo- vanjem. Dijaki so se na gim- nazijskem dvorišču poizkusili v metu krogle In v skoku \ daljino, na atletskem stadi- onu pa so tekmovali т na- sledn.tih disciplinah: tek na 100 m skok v višino in šta- feia 4 X 100 m. Zvezdan Pirtovšek, S. %. Ginuuuúja Celje Minka Kraševec 93 LET ZDRAVJA Povsem slučajno sem srečal Minko Krašovec, ki je doma iz Tabora pri Šentjurju, živi pa v domu i>očitka na Pol- zeli. Ko bi mi ne povedali, ima že 93 let, bi ji tega ni- kakor ne prisodil. 2ivahna in prijazna ženica je, vedro zna pripovedovati o svojem življenju, ki tudi ni bilo la- hko. Imela je troje otrok, za katere je skrbela sama in da- nes ima za seboj že pravnuke. Seveda, kako ne, saj so že nj«ii otroci upokojenci. Da bi me prepričala o tem, kako še vedno dobro vidi, je vdela sukanec v šivanko — brez očal. Kljub trdnemu živ- ljenju ne pozna bolemi, ni- koli ne potrebuje zdravnika m prepričana je, da bo pra- znovala svoj stoti rojstni dan. O Minki Kraševec mi je pri- povedovala tudi direktorica doma Zdenka Jurjevec, ki je med drugim povedala: »Min- ka je zares zelo živahna za svoja leta in zelo krepka, še vedno si sama pere in šiva in prav pred kratkim je celo plesala. Popoldne po ko- silu skoraj nikoli ne leže. Po- vedala vam bom, kako je bilo nekega poldneva. Slučajno sem šla mimo sobe, v kateri leži, in jo videla po kosilu ležati. Tega nevajena, sem jo vprašala, če ji morda ni dobro, pa mi je odgovorila: »Ne, dobro mi je, samo lena sem tako, da se mi še sedeti ne ljubi, pa sem legla.« Minka torej nosi svoja leta veselo in z lahkoto. Zato bo njena želja dočakati 1(K) let prav gotovo uresničena. Tekst in slika: Tone Tavčar 16. stran — NOVI TEDNIK St. 41 — 25. oktober 197, gt.41 -- 25. oktober 1973 NOVI TEDNIK — stran 17 18. stran — NOVI TEDNIK St. 41 — 25. oktober 197, NAGRADNA KRIŽANKA NOVEGA TEDNIKA Ali m prav zdaj prišel zame čas belih tulpik? Ali ne bodo prav v tem trenutku posegle v moje življenje? Mo- goče še z večjo močjo, z večjo blagodejnostjo kakor ta- krat ko sem jih podaril Berti in jih je z otroškim prese- nečenjem zrla Rahela. Danes mi pomenijo več. Mislim na Bistrico, ki mi je še edina ostala, na bereke in ne nazad- nje na ljudi. Kako naj tu živim, če se ne bom njim pri- bližal. Ali nai živim sam? Ne, sam ne bom mogel živeti, človek mora imeti nekoga, ki ga ima rad. Tako čudno me je spreletel strah pred osamljenostjo, ki mi grozi. StipniH so me v slepo ulico, da se nisem niti zavedal Nisem si mogel misliti, v kakšne zanke se bom ujel. Grenko kazen so mi premišljeno določili. če bi jaz hotel kaznovati koga, kakšno kazen bi mu odmeril? V najslabšem primeru bi ga premlati!. Sicer pa bi mi bilo potrebnih sto let, da bi se navadil takih načrt- nih kazni, s kakršnimi so kaznovali mene. Kje so si pri- dobili tako strahotno umetnost? še je čas zc beg iz stiske. Tu so bele tulpike Sel bom k berekom, kjer še cveto v tej topli jeseni. Se me čakajo. Odpravil sem se z doma. Ko sem stopil iz veže, sem zagledal na dvorišču psa Kastor ja. Ni se upal z Rebo in. otroki v hišo. Ko me ;e zagledal, mi je vendar pomahal z repom. Viš, žival. Približati se mi hoče. Zdelo se mi je že večkrat, da bi Kastor rad ostal v moji bližini. Sel sem v kuhinje, in odrezal kos kruha. Vrnil sem se na stopnice. Ko je Kastor zagledal v moji roki kruh, je pristrigel z ušesi, skočil vstran, se dobrikal in čakal, da mu ga vržem. Videl sem. da bom žival navezal nase. Vrgel sem mu odlomljen košček kruha. Pognal se je za njim, ga še v zraku ujel in pogoltnil, ne da bi imel čas zgristi. Takoj ko je bil spet na tleh, je napeto gledal samo kruh v moji roki. Stopil sem po stopnicah proti Kastorju. Počakal me je. Takoj je bil pripravljen, da bi me spremljal. S Kastorjem bove najbrž taka prijatelja kakor z veve- rico. Tega sem si želel. Nisem silil vanj, ko mi je sledil po pešpoti med vrbami. Treba ga bo počasi pridobiti. Zrak me je poživil. Od Mure je vlekla topla sapa. Od povsod so se oglašale ptice Počasi hodim proti vodam. Od Mure slišim vpitje otrok. Zmeraj koga srečam, še ovinek, pa bom tam, kjer cveto bele tulpike. Da, tu so vode, v katerih plavajo ribe. Gladino vode pokrivajo beli cvetovi in zeleni listi. Popeki bežijo po li- stih v visoki šar in se potapljajo v vodo. Na drugi strani vode je dvignila glavo čaplja. Gleda me, kot bi se me ne mogla spomniti. Saj ne ve, da se vračam. Nekdanji zna- nec se vrača in namerava tu ostati, čaplja stegne vrat, razpne peruti in odien nad grmovjem. Bele tulpike so mi prirasle k duši, kakor da bi bila moja mladost nerazdružljiva z njimi. Svežost in zdravje sta dihala iz njih. V moji duši so pustili sledove, ki jih ni mogoče zabrisati. Bom mogel utopiti bridkost nad svojim zavoženim življenjem in to bridkost nadomestiti z belimi tulpikami? Ali bo čas opravil svojo nalogo meni v prid ali pa me bo trda usoda spremljala kljub cvetju, kljub vodam, kljub drevju in zemlji. Nisem mogel strpeti na bregu. Tulpike bi rad irf rad bi jih imel v rokah in jih nesel domov. Sezujem se stopim k bereku. Kastor pozorno gleda moje početje. Џ so bele tulpike. S svojimi cvetovi se mi smejejo. Stop v vodo. Noge se mi pogrezajo v mehko, travnato dno. 1 tulpik le ne morem. Vtem skoči Kastor v grmovje in steče proti vasi. : zraku prileti nekaj drug in pada na mesto, kjer je s pes. Otroci nekje v bližini zaženejo krik. Zalezovali so i storja. Ko so prihiteli na breg in me zagledali v vodi, obstali. Za njih je bil ta pnzor seveda nenavaden. Arpad Zfí nekdanji kaplan, ki st je na Bistrici pred njim vse od" vaio in ga pozdravljalo s Hvaljen bodi Jezus Kristus, zdaj v bereku s podviP/mimi hlačnicami in hoče priti' belih tulpik. Zanje gotovo ni bilo bolj nenavadne in st^* ne stvari na Bistrici. Moram reči, da me je postalo s" pred njimi. Ko se niso zganili, nem jim rekel: »Deca, natrgajte mi tulpik. Sam ne morem do nP Največji izmed njih se je zganil. Odpel si je pod P" pašnikom hlače in si jih spretno slekel. Potisnil si je f pašnik med noge in ga zadaj zataknil za rob. V ШЏ ga posnemali tudi drugi. Pognali so se v vodo. Tudi^ smo nekoč tako ravnali, ko se nam je ^zahotelo beZift" pik. Dečki so segali za peclje globoko v vodo in jih iz mehkih tal. šel sem na breg in jih gledal. Dobro se mi je ^^ da smo se srečali. Saj sem že v teh prvih časih poÇ^^ ljudi. Mogoče so mi ob tem nenadnem srečanju z otroki' sli jasnejše. Saj so tu otroci, tu so bele tulpike, tu je ^ Ija, na katero sem stavil vse upanje. Hotel sem se P*" var jati s fantiči. »Čigav si ti?« sem vprašal največjega, ki je glavo iznad vode in me gledal. »Lebarov«. »Lebarovega Martind, ne?« »Da«. »Bi mi ti prinašal domov vsak dan nekaj tulpik- čer ali zjutraj, kadar hočeš.« , Lebarov je molčal. Ni razumel, zakaj želim tulpik' ' mesto njega se je oglasil najmlajši, z razkuštranimi ki je imel rokav moker. »Jaz bom nosil.« »Saj bom jaz,« je rekel Lebarov. Namršil je strogo pogledal malega, da je ta takoj utihnil. gt.41 -- 25. oktober 1973 NOVI TEDNIK — stran 19 0S Celje: Ш0 delno prejšnji številki Novega jékû ^^^ poročali o skli- ^^^nih razprav o priprav- * jjj materialih za ustano- ¡^ temeljne telesno kut- ^ skupnosti v Celju. Mi- pipan, predsednik inicia- l^ga odbora za ustanovi- ^jfKS Celje in Viki Dom. %eiaf Občinske zveze za ^џо kulturo Celje, pa sta ^ in sta še nad javnimi gravami nezadovoljna in jarana. Javne razprave ^reč (razen zadnje v četr- ¿I niso uspele zaradi pre- фпе udeležbe športnih igjcev posameznih šport- J, društev v celjski občini H^lco tudi prispevek ni.mo- Ш večji, kot zgolj ^ističen. Џ prvo javno razpravo фпјг torek je bilo povab- Ф osem športnih društev, ieležilo pa se je je samo 0}ica povabljenih in so uto vse skupaj prestavili na ¡slednji dan, sredo. Tudi ^rat ni bilo nič bolise, лесјетпи še slabše, saj sta fisostvovala samo dva! lAÚrnivo je, da se javnih ^prav o izredno pomemb- un dokumentu (statut in 0i akti) niso udeležili ti- fi predstavniki športnih dru- И, ki so drugače poznani ot izredno zahtevni in po- noi prisotni s svojimi pred- [jfi in zahtevami. Tokrat ni- ti bili navzoči predstavniki lokejsko drsalnega društva '.ilje, Košarkarskega društva :i!je, Neptuna, Olimpa, Ope- ffja. TVD Celje-mesto, no- melasi Kladivarja in še ne- tim drugi, predvsem manj- i ìlubì Kakšen zaključek ikko potegnemo iz takšnega linosa pri sprejemanju do- mentov, ki bodo pomenili mlje pri nadaljnjem raz- (fii telesne k-ulture v ■ naši Ш? Predvsem je jasno iko;, da je takšen odnos ^prej kot spodbuden, isto- Smučarji SAMO ŠE SNEG Smučarjem se vse bolj pribli- žuje čas, ko bodo ponovno pripeli smuči in se začeli spuščati po snežnih pobočjih v doline. Marsi- kdo bo šele s pričetkom zime za- čel ogledovati samsko opremo in razmišljati o lastnih pripravah v predsezoni. Za marsikateri zJom ali padec bo kriva slaba fizična pripravljenost, za vse enako pa bo sneg privlačen Posebej težko ga čakajo naši alpski smučarji, ki se že vse leto pripravljajo na bliž- nji sneg. O pripravah na novo se- zono smo se pogovarjali s trener- jem Marjanom Rosino, ki je dra- štnreni trener SD Izletnik Celje. »S treningom v avstrijskem Sportgasteinu smo 1. maja zaklju- čili preteklo tekmovalno sezono. Potem smo se pripravljah kondi- cijsko s suhimi treningi, nato pa odšli v organiziran smučarski tabor na Okrešelj, bili pa smo tudi v Ro- vinju. Koncem avgusta smo jo mahnili na sn^ v italijanski cen- ter Sella Nevei, nato pa ponovno v Avstrijo v Kaprun. Pri delu so mi vseskozi pomagali Stane Grabar, Drago Zadravec in Vili Koražija.« Ste morda v letnem času okre- pili svoje vrste z mlajšimi tekmo- valci? »V interesu druStva je, da skrbi za naraščaj in tako imamo v dru- štvu trenutno okoli 30 najmlajših smučarjev in smučark. Seveda bo z njima potrebno še veliko dela, da se bodo z leti razvili v dobre smučarje.« Kako je s kvalitetnejšimi tekmovalci, ki jih v vašem dru- štvu ne manjka? »Imamo šest dobrih mladink, od katerih so štiri že prišle v širši izbor za državno reprezentanco. To so Janja Prelog, Andreja Je- zemik, Barbka Dvoršek in Senja Jezemik, dobri ,pa sta tudd Barb- ka Jug in Borica Lončar, imamo pa & perspektivna mladinca Jože- ta Bevca in Matjaža Vovka.« Veliko si potoval po tujih smu- čarsikih centrih in jih videl, kako so urejeni Kako pa je s tem pri nas? »Na Golteh smo organizirali udarniško delo, ki traja že tri mesece, tako da bi bile proge za prvi sneg naj-boije pripravljene. Temeljito smo očistlU progi za slalom in velesJalom, medtem ko nas na progi za smuk čaka še precej dela. Do sedaj smo opra- vili že več kot 750 ur udarniškega dela. Up^, da nas sneg ne bo prehitel in da bomo za tekmova- nja dobro pripravili proge in tudi seveda tekmovalce.« V. D. Mladinke SD Izletnik na treningu v Kitzstelnhomu (od leve proti desni): trener mladinske državne reprezentance Jakob Vaiti, Senja Jezemik, Janja Prelog, trener Marjan Rosina, Andreja Jezernik in Barbka Dvoršek KOŠARKA № START 3. novembra oodo štartaM celjski košarkarji Kov.noteh- ne, ki bodo tako drugo leto nastopali v kval.tetnem tek- movanju — II. zvezni ligi V delu m vodstvu kluba se v poletnih mesecih ni kaj dosti spremenilo. Vse je v glavnem ostalo isto, tak-o kot lani. Tre- lier prve ekipe bo še vedno Mile Cepin, predsedn.k klu- ba pa ing. Jože Geršak. Naá stalni sodelavec Janez Cepin je ob štartu v novs se- zoni povedal nasJednje: »Računamo z naslednjimi igralci: Matoaž Ramšak, Du- šan Erjavec. Miloš m Zmago Sagadin, Marjan Leskovar, Aleksander Sabolöki Slavko TomaSič, Bojan Jug, Marko Zorko, Boris Kralj. Miran Muhovec (slednja sta še mla- dinca), Rudi Jerič in »lovinca v ekipi Janko Joét (prej KK Prebold) m Murko (prej ICK Zarja Ljubljana). Tokrat ne bosta igrala Uroš Peèec (baje zarada študija) in Tone Sa- gadin, ki pravi, da bo prene- hal z igranjem košarke. S treningi smo začeli konec ju- lija, do začetka prvenstva pa bomo odigrali še nekaj tre- ning tekem. Računamo še z nekater mi okrepitvami v pre- stopnem roku od 20. do 27. oktobra, ki velja za prestop igralcev iz nižjih kvaüitetnih tekmovanj v kvalitetnejše. In če se bomo v tem času okre- pili, potem raôunamo v novi sezoni na alato sredino lestvi- ce, v obratnem, primeru pa se bomo ponovno borili za obstanek. Vel'iko bo odvisno od starta, ko igramo obe tek- mi doma. V primeru, da osvo- jimo vse štiri točke, potem bo nadaljevanje uspešnejše, drugače pa . . .« Letošnja II. zvezna liga bo izredno močna in kvalitetna, veliko ekip pa se je tudi moč- no okrepilo z novimi igraioi. Kako bodo igral-; Celjani? V I. kolu 3. novemWa igra- jo doma proti Borcu (Banja Luka), v II kolu pa prav ta- ko doma proti ljubljanski Ili- riji. 3. kolo: Istragradjevno (Pula) — Kovinotehna, 4. ko- lo: Kovinotehna — I. ekipa Iz kvalifikacij. 5. kolo: Orio- lik — Kovinotehna, 6. kolo: KoVnotehna — Kvarner, 7. kolo: Rudar (Trbovlje) — Kovinotehna, 8. kolo: Kovino- tehna — Željezničar (Karlo- vac), 9. kolo: II. iz kvalifi- kacij — K./inotehna. 10 ko- lo: Kovinotehna — DomžaJe In 11. kolo: Slovan (Ljublja- na) — Kovinotehna. T. VHABL CELJE V SKL VZHOD Prvenstveno tekmovanje v med- občinski košarkarski ligi 2alec je končano. Prvak in novi član II. republiške košarkarske lige vzhod so postali košarkarji Celja. Rezultati zaostalh .srečanj: Laš- ko — Žalec B 102:46, Šmarje — Laško OB 70:53, Laško OB -- Pi- kapolonica 63:48 in Šmarje — Ce- lje 59:72. TRIM VESTI Končana so bila tekmovanja v oikviru sindikalnih športnih iger nogometu, rokometu in odbojki. Do konca iger pa so na progra- mu še tekmovanja v odbojki za ženske v namianem tenisu in ke- gljanju ter finale v balinanju, ki bo v petek 12. oiktobra, v teku pa je tMdi teikmovanje v malem nogometu. ■ушоЈКдр^ 1 liga: i. Ingrad 14, 2. Klima 12, 3 Aero 10, 4. Cinkarna 8, 5. Libela 6, 6. Železarna 4, 7. PTT 2, 8 EMO O točk. 2. li.ça: 1. Prosveta 8, 2. Sava 6, Savinja 4, 4. Kovinotehna 2, 5. Žična. Za 14—m mesto so igraU v dveh skupinah — končni vrstni red: 14. Zavod za napredek gospodarstva, 15. Železnica, 16. Zlatarna, 17. SDK,, 18. Metka, 19. Ljubljanska banka, 20. Transjug, 21. Obnova, 22. Cîozdno gos(podarstvo, 23. ŠKIMC. 34. Dobrna, 25. Gradiš, 26, Občit-a. 27 AvtomctoT. NOGOMET^SC Pričeio se je tekmovanje tudi v tej panogi. Nastopa 48 koleSctivov v 6. Mgah, kar pomeni 12 ekip več kot lani! Tekme so vsak dan na Skalni kleti. Jesenski del tek- movanja v odbojki za žensike bi se že moral pričeti. 19 ekip čaka na to, ali bodo organizatorji uspe- li zagotoviti telovadnice, pri če- mer pa imajo velike težave. T. G. ■ ŠPORTNI Dani Kerkoš, celjski hokejist na ledu, nam je dejal, da so celj- ski hokejisti imel, v Zagrebu do- volj močd samo v prvi tretjini, ko so se uspešno upirali Medve- ščaku. Rezultat 2:3 Pozneje ni bilo več nit. volje, niti kond:c:je za drsanje. Posledica je poraz 2:18 v prvem kolu zvezne lige. V prihoe^em kolu igrajo (3e4jani na Jesenicah Kljub temu, da je lanskoletna državna prvakinja Eva Ludvig imela na državnem prvenstvu slab dan in se ni uvrstila med naj- boljše, so presenetile ostale celj- ske predstavnice. Marmčeva je bi- la četrta z 942 keglji. Urhova (obe Kovinar Store) pa peta z 928 keglji. Uspeh pa je doix>l- oiûa še tekmovalka Žalca &tam- barjeva. ki je bUa deveta z 904 keglji. Judoisti Ivo Reye so štartaJii v republišiki ligi. Začetek je zelo vzpodbuden. V prvem srečanju so premagali ekipo Nagaoke 4:3, v drugem srečanju pa minimalno iz- gubidi proti Braniku 2:3. Točke za Celjane so priiborili Pabjan, Pavlič, Taniko, Založnik in Ma- ruša dvakrat. ' V prihodnjem ko- lu gostujejo v Olju tekmovalci Jesenic in Alpine. Odlwjkarji Gaberja nadaljujejo tekmovanje s polovičnim uspe- hom. ženske so v Ljubljani pre- magale Vič s 3:0. fantje pa so v Kopru izigubJli 2:3. Omeniti je potrebno, da je miada moška vr- sta vod la v setih že dva proti nič in pozneje popustila in zara- di pomanjkanja rutine tudi izgu- bila srečanje. Prihodnjo soboto igrajo dekleta doma protí Fuži- narju moški pa preti Trimo iz Trebnjega Morda bo več usx>eha? iiOK.e,:st. ila ¿rav sq pokalni prvaki Slovenije, V f.na- lu republiškega pokalnega tekmo- vanja so v Murski Soboti prema- gali Pomiirje 3:0 (1:0). Srečanje je bilo kvalitetno. Zadetke so do- _,segli Stanko in Drago Kolenc ter Lipovšek. S tem uspehom so si Celjani priiborili pravico sodelo- vanja v četrtfinalu državnega po- kalnega prvenstva. Drugi uspeh so celjski hokejisti dosegli v pr- venstveni tetam proti Zagrebu. Igrali so ponovno odlično :п pre- magali zelo močno vrsto po pre- moči v drugem polčasu. Zadetek, ki je prinesel Celjanom obe toč- ki, je dosegel v 57. roinuti Bra- tec. Prvega v deveti minuta јж je dal Jančiič. V nedeljo igrajo Celjani v Zagrebu proti Trešnjev- ki. ""O pa ne daje prav nobe- ■ osnove za resnično plod- ' RENJE IN VI. ki Je bik) v uredništvu >ovega tednika v torek, 23. 10. 1973. Vsi izžrebanci lahko dvignejo nagrade v«ak dan v uredništ\4i od 7. do 15. ure, razen v .soboto. Vseh kuponov je bilo 17a8, iz posameznih občin pa: Celje »«7, Žalec 294, Šentjur Ш, La.ško Sniarje pri Jelšah 80, Slovenske Konjice 58, Velenje 47, Mozirje 45 ter iz ostalih občin 25. pgrnitura EMO glcrnicki Vladimir, Preloge 20, Šmarje jO knjig prejmejo: t^h Darinka, Vinski vrh 2, Šmarje pavšer Zofka, Muzejski trg 2, Celje ¡jjivec Anica, Prihova 36, Nazarje žerovnik Boris, Socka 12, Strmec 2ibret Milka, železno 16, Žalec Kranjec Milan, Nizka 12, Nazarje jjotoh Anton, èkofja vas 7 goloto Saáka, Mariborska 54, Celje Lihteneger Pavla, Gregorčičeva 2, Žalec jlarjanca Štampe, Nova vas 43, Šentjur Kavčič Greti, Gregorčičeva 1, Celje Ojsteršek Leopold, Lahomšek 3 a. Laško Gumpot Janez, Ul. Frank, žrtev 11, Celje jager Marija, Trnovlje 164, Celje Selan Ana, Štore 82 Hoemik Rezi, Ul. Bratov Voš. 32, Celje Berglez Elza, Botričnica 30, Šentjur gtucin Franc, Malgajeva 18, Celje Oblak Julijana, Šentjur 143 Sedovšek Marija, Lepa njiva 100, Mozirje Pavlina Antirej, Malga.jeva 2, Celje RoWč Jože, škalce 13, SI. Kondice Meglič Jasna, Partizanska 3, Žalec Založnik Cvetka, Arclin 16, Škofja vas Majcen Marija, Soseka Ložnica 1, Žalec jevšenak Terezija, Prevrat 28, SI. Konjice Bernard Simona, Trdinova 4, škofja vas Trebovc Lizika, Podgrad n. h., Šentjur Jug Marjana, Cmolica 33, Šentjur Kotnik Zoiko, Šmartno ob Paki 62 5 malih gospodinjskih aparatov Gorenje: Stenska tehtnica Gorenje: Podgoršek Jelka, Rečica 7, Šmartno ob Pakl Recko Božo, Tržaška 23, Celje Hauba za sušenje las: Bibič Štefan, škalce 13, SI. Konjice Mikser: Štelcar Vika, Simončičeva 1, Celje Breaovnik Franc, Mozirje 120 20 nagrad TN Polzela: BreBovšek Majda, Marija gradeč n. h., Laáko Selič Zinka, Kozje 56 Pevec Stajika, Dečkova 4, Celje Toplak Irenca, Kettejeva 5, Celje Klančnik Ivica, Drapšinova 9, Celje Groš Urška, Vrbno 47, Šentjur Gologranc Jože, Zlateče 16, Šetjur Videč Darko, Tumova 39, Škofja vas Hlastec Martina, Laâko, Rimska c. 4 Žibret Štefan, Malgajeva 16, Celje Breznik Pavla, Lokrovec 49, Celje Wiebach Jelka, Lopata 27, Celje Brezovnik Tilka, Mozirje 120 Teršek Karel, Padež 9, Laško Mraz Matjaž, Cesta na grad 33, Celje Kroflič Albina, Vojnik 9 Breol Beti, Pristova 22, Dotorna . Ožek Milica, štore 82, Mantel Karel, Dobrna 3 a, zdravilišče Kozovinc Jožefa, Zvodno 27, Teharje — Unior Zreče — 1 nagrada: Gaber Mija, Ipavčeva 20, Celje — 8 TT Prebold: Kovaćič Angela, Zagrad 5 , Celje Stopinšek Jolanda, Japljeva 15, Polule, Celje Boh Elizabeta, Vransko 36 Klanjšek Marica, Ul. B, Vošnjakov 23, Celje Bue Srečko, Japljeva 4, Celje Novak Nežika, Gostinca 4, Podčetrtek Ajđič Bojana, Vošnjakova 8, Ljubljana Arbeiter Malči, V. prekomorske 17, Celje — konvektor Libela — 1 nagrada: Fendre Rczika, Breaje ob Slomu 16, Ponikva — 10 tehtnic Libela: Zupanec Martin, Nad marketom, Ponikva pri Grobe Inem Šalej Elica, Svinjska c. 42, Žalec Kink Marinka, Vinska gora 33, Velwije Prevolnik Irena, Šentjur 1 Bomšek Lojze, Gotovlje 132, Žalec Rojšek Ivan, Ljubljanska Ж, Celje Kršlin Jožica, Loka pri Žusmu 9 Nareiks Helena, Loče 9, Šmartno v R. dolini Domanjko Ivan, Cesta na Dobrovo Celje Grajžfl Adela, Kipanova 5, Celje SpalnJoa Garant Polzela: Rajtmajer Jože, Nušičeva 4, Celje Kupone je izvlekla Ines Sentjurc v prisotnosti članov žirije: pravni Izvedenec Rudi Peperko ter «Uni Angelin Sentjurc, Drago Medved, Milaui Božič In Jože Volfand. Zapisnik je vodila Meta rj>Ueka. ŽENIN VSAKDAN PLETENA MODA Tople pletenine so v tem. hladnem jesenskem času zelo dobrodošle. In ker so letos še posebno mo- derne, je prav, da tudi mi spregovorimo o njih. Mo- da je namreč vnesla med- nje nekaj prijetnih spre- memb in novosti. Zelo moderni so pleteni puloverji. Nekoliko daljši so, pokrivajo boke in ima- jo visok rebrast vzorec. Priljubljen vratni izrez je izrez V oblike. Pulover pa bo še posebno imeni- ten, če bo pleten v nor- veškem vzorcu ali če bo Imel na enobarvni osnovi vpleten kakšen geometrij- ski lik v drugi barvi. Drugi pulover ima ne- koliko svojevrsten majhen šal ovratnik in na koncu zavihane rokave. Takšne udobne pulover- je nosimo tako k hlačam kot h krilu. Ko bo zelo mrzlo, oblečemo spodaj primerno bluzo, pa bo po- skrbljeno za toplo počut- je in prijeten moderen videz obenem. Zatorej nič ne čakajte, pletilke v roke in prični- te! Stasa Gorenšek 22. stran — NOVI TEDNIK St. 41 — 25. oktober 197, .i25. oktober 1973 «•il--- NOVI TEDNIK — stran 23 POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG In k tej razpisni tabli sodi samo še razpis, kolikšna je nagrada za tistega, ki bi slučajno razvozlal, kaj pomeni. Seveda bi nioralo pisati, kje nagrado lahko dvigne... Foto: B. Strmčnik Ce smo rekli »a«, potem re- cimo še »b«, o »X« in »y« pa naj govorijo drugi. Torej: če smo že predstavili Terezo Kesovijo (urednik se je po- trudil in ji že poslal vljud- nostno pismo na njeno pri- pombo, da je pripravljena brezplačno nastopiti za Koz- jansko), potem moramo po- drobneje predstaviti še njene- ga moža, ki pa ni prav nič manj znan, kot sedanja nje- gova žena ali natančneje (da ne bo pomote) Tereza! Tistim, ki se na šport ne spoznajo, to ime kaj dosti ne bo povedalo. Tisti, ki pa se, jim bo verjetno veliko ali pa se bodo celo odločili, da je bolj znan kot Tereza. No, ja, nismo sodniki in pre- roki, prepričani pa smo, da če smo to zapisali, da se ni- smo veliko zmotili. Če pa smo se delno, pa se bomo obesili za tisti stari pregovor, da se je motiti človeško. Torej Ronald Lopatny, se- danji in novi mož naše zna- ne in priljubljene pevke šarmantne Tereze. Kdo je pravzaprav Ronald? To je preprost fant, visoke postave, močno plečat, skrat- ka športnik od nog do glave (tudi srce lahko sem štejemo, to pa je pravzaprav najvaž- nejše za športnika). Je Za- grebčan, ki je v mladosti sta- noval blizu Salate (znan za- grebški športni center s ču- dovitimi objekti) in se ukvar- jal z najrazličnejšimi športi. Končno pa ga je zaneslo v vodo (prav tako k(ît prvega Terezinega moža Mira Ungar- ja in njegove bivše tri »kom- panjone« kvarteta »4 M«) ter se je začel načrtno ukvarja- ti z vaterpolom. Torej špor- tom, ki je Jugoslaviji na sve- tovni sceni prinesel velika mednarodna priznanja. Kdaj ste se začeli ukvarja- ti s športom? »1957.« Morda kakšna zanimivost z začetka vaše športne kariere? »Prvič, sem za ekipo Napri- jeda (današnji Medveščak) nastopal še isto leto in to nikjer drugje kot pri vas v Celju na turnirju, ki ga je pripravil Neptun. Spomnim se bratov Goršičev in ostalih pionirjev celjskega vaterpo- la.« No, in tako je mož, ki je začel igrati pravzaprav vater- polo v Celju, kasneje od leta 1963 dalje nastopil 140-krat v naši državni reprezentanci, med drugim tudi na dveh olimpiadah (Mehika, kjer so osvojili zlato kolajno in Miin- chnu), dveh evropskih prven- stvih (Nizozemska in Špani- ja) ter številnih drugih med- narodnih tekmovanjih najviš- jega pomena in kvalitete. Kako je bilo 140-kràt no- siti dres z državnim grbom? »Lepo, najlepše. Je napor- no, vendar tega ne bom ni- koli pozabil.« Tako sè je Ronald Lopat- ny, sedanji in novi mož Te- reze Kesovije, uvrstil med naše najboljše športnike (no- silec zlate olimpijske meda- lje) in še danes občasno na- stopa za zagrebško Mladost (z njo je osvojil tudi naslov najboljše evropske klubske ekipe). Zlati medalji je pred časom dodal še naš »zlati« glas Te- rezo. In še recite, če si ni zaslužil, da tudi njemu po- svetimo nekaj vrstic. Ce za- radi drugega ne, pa zaradi tega, ker je Tereza zapustila Mira in se vnela za Ronalda. Kot v pravljici! Miro (prej) in Ronald (zdaj) sta vater- pKJlista in Terezi — vse ti kaže — je to všeč. Sicer je z morja in rada plava če je ob njej kaj močnejšfj je toliko lepše. Sicer pa reza pravi, da je izbira tj nih ljubimcev med vaterpa sti zgolj slučajna. Takordj igra narave. Samo da ne] bilo več takšnih iger. Pj zaprav me pa to čisto nii briga. Pa še res je. S toliko. Pogovor je zapisal radoT^ TONE va Foto: DRAGO MEDI V OKLEPNIKI K POROKI Narednik Brian Lawrence in Marija Brion sta se S naia v nekem nočnem zabavišču. Rodila se je ljubezen pnà pogled. Sestajala sta se tajno, pogosto tudi ob nekoi kruti navzočnosti oboroženih vojakov. Ko sta sklenila, se poročita, so ju k poroki odpeljali ženinovi tovarö oklepnem avtomobilu. Zakaj tolikšna previdnost in vari Ne zato; ker je Marija hči protestantskega pastorja, ta zaplet je bil zato, ker je Lawrence angleški vojakJ rija pa Irka. Njuno zbližanje in srečo je ogrožala vei nestrpnost na severnem Irskem, ki od časa do časa i^W ne v pravcato vojno. ZNA TI JE TREBA Za programe v javnih lokalih in kabarejih so v Južni Nemčiji hudo na- tančni. Bavarski čuvaji javne morale in reda si ogledajo nastope v teh zabaviščih. Pa si je izmislil režiser nekega münchenskega kabareta kostume za takšne cenzorske obiske. Ko dekleta plešejo na odru, obrnjena k gostom, imajo spodobno dolga krila, ki pa ob plesu izgle- dajo, ko da so nekje do vrha stegen preklana ob strani. Če pa plesalke obrnejo hrbet dvorani, potem gledalec ugotovi, da je kreatorju in šivi- ljam zmanjkalo blaga ... NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško Slovenske Šentjur Šmarje pn Jelšah m Zalec - Uredništvo Celje. Gregorčičeva 5. poštni predai 161; Naročnina ш oglasi ^ V Konuresa 10 - Glavni m odeovorm urednik infp VnitRnd Tehnirni uredniK uraac Vlpdvpd RedaKona viilar ^^ Jure Krašovec, Dominika Poš, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Bemi Strmčnik, Tone Vrabl -- Izhaja vsak ^ tek — Izdaja ga CGP »Delo« — Tisk in klišeji: CGP »Delo« Ljuoljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne- Vilke 1 din Geioietna naročnina din ponetna din r^-koči račun 5()102-нт 2(И)12 CGP «DELO« Ljuniiana lirfHniitvn >9!<.RU in >41.(»C, mali .-»olcici in г<а><г<Лпт<з >OQ iiíi