Za poduk in kratek čas. Ada-Kaleh ali No^a Orso^a zopet a^strijska. L. 1846. so avstrijski 7ojaki zaseli mesto Krako7 in tamošnjej nemirnej poljskej republičici ži^ljenje 7gasnili; od tiste dobe t. j. celib 32 let A78trija ni pridobila nobeuega meata, nobene dežele 7 stalno oblast. Pač pa sino zgnbili 7eliko Benečansko in bogato Lombaidijo, skup okoli l^OODmilj z 6 milijuni pvebivalce^; 1. 1864. priborjeni Holstein smo pa kmalu že 1. 1866 morali gi-abljivim Prusoin pustiti. Smemo torej re5i, da je A^strija celib 32 let bila vedno na zgubi, 7edno 80 ae njej krčile meje. Sedaj na enkrat den po 87. Vrbanu t. j. 26. maja 1878. so a^strijski 7ojaki zaseli poprej turški otok Ada-Kaleh ali N070 Orso7o in tako A^strijo po^ekšali za 1 Dmiljo z 400 mobamedanskimi piebi^alci. Ali bo to 7se, kar Avstriji pripade od turške zapušcine 7 Evropi, ali je pa le nekr7a7 začetek še 7ečjim pridobit^am, to bo najbližnja prihodujost razkrila. Sedaj bodimo z 1 miljo no^ega zemljišča zado^oljni in pogledituo, kje je ta otok, ki pride pod oblast a^strijskoogerske 7lade V No, naai Pohorjanci in Solča^čani in drugi podra^ski in posa^ski brodniki ali nflosarji", ki so se žc kedaj vozili do Pančo^e in še dalje do Stare Orso^e, si labko dajo to dopo^edati iu razložiti. Kajti ra^no proti južuemu izhoda od Stare Orso^e sred mogočuo dero5ega Duua^a je zeleni otok: Adel-Kaleh ali No^a Orao^a, uajnovejši kos zemlje avstrijske. Tarki so jo imeli zadnjih celib 88 let 7 87oji oblasti in jo na Vrbano7o 8ami radi zapustili. Drugi dea so se potem od Stare Oiso^e pripeljali 7ojaki hr^atskega regimenta S<>kče7iče7ega štev. 78 ter so na mesto, kder je turški prapor z zlatiai polumeaeacem nakinčan plapolal, posadili črno-žolto ceaarsko za8ta70 z d7ogla7atim orlom. Obiist Bogo^ič je aedaj višji po^eljnik na otoku, turški paša ma je izročil vse, kar je bilo na njem: ljudi, mestice, kanone in precej streliva. Bolj dolgi nego široki otok je bil do cesarja Leopolda I. pust ia prazen; le tolo7aji in ribiči so se 7čaaih po njem potikali. Toda 1. 1685. 8o cesarski 7ojaki, zapodi^ši čez Duua7 po8lednje čete turskega 7elikega-7ezirja Karemustafe, ki je pred Bečem tepen bil, ter so na tem otoku po/.idali močno trdnja^o in jej dali irne: No7a Orso^a. Gla7ni namen tej trdnja^i bil je ta, da bi se turškim ladijam 7ožnja po Duua7ii zaprla. Cesar Karol VI. je mesto in tidaja^o po^ekšal. Vkljub temu ao se pa Turki 1. 1738. polastili mesta in jim ni bilo treba niti dolgo atreljati 7 njo iz srl>8kega pobrežja. Tako slabo so se naši 7ojaki takrat brauili. Veliko kiepkejše so ae Turki 7 njo zarili iu srdito 4 ruesence branili, ko je 52 let poznej zopet pokaila turška 7ojska (1. 1790). Vse streljanje ni zdalo nič, naposled je Turka glad pritisnil, da se je A^atrijancem 7dal. Tako je zopet zaplapolala a^strijska zasta^a nad N070 — Orso7o. Ali samo eno leto je ondi ostala. Vsled miru, sklenenega 7 Sisto^u, smo se A^atrijauci zopet morali umakniti Tuikom, in pri tem je ostalo do letoa. Turki so med tem Ada-kaleh z trojnim ro7om in z 11 aancami obdali in pioti rumunski strani nasta^ili 4 Kruppo^e kanone. Mestice je polno skoro samih kosarn in ulice so tako tesne, da se strešja nasproti stoječib bramo7 malo da ne dotikajo drugo drugega. Obdano je z ozidjeui po 3—4 metre 7isokim. Posamezae šance so z kritimi ro7i in sbodniki 7 z^ezi, 7elikanski kanoni in možnarji so 7edno na^rti na obojno strugo Duna^a. Nobena ladija ne more miino, da bi nje stražarji na otoku ne videli. Nekaj časa so turški stražarji jako nadlego^ali brodnikom, 7sako ladijo so prejeli, jo preiskali in mnoge le proti 7elikim darilom 7 denarjib spustili. Zadnji čas se je malokdo 7ec brigal za Ada-Kaleh; toda 1. 1849 se je zopet 7eliko o tem otoku govoiilo. Puntaraki Magjari so bili od naaib 7ojako7 pa tudi od Ruso7 tepeni; pri Vilagošu ac jib je 40000 ruskemu generalu Paskije7i5u podalo. Magjaraki diktator, znani Košut, je pa z ministrom Szemerejem iz Debreczina pobegnol_ proti Turčiji ter je seboj imel zlato krono 87. Štefana. Ko je prišel do Duna^a blizaStare-Orao^e, jo je globoko 7zemljo pokopal in se potem po že prircdjeni ladiji podal k Turkom 7 Ada-Kaleh. Tukaj se je mudil 5 dni ter potem odpeljal 7 Ruačuk in Carigrad. Od tiste dobe se po svetu steplje; sedaj prebi^a sila postaran blizu Turina na ltalijanskem. Krono sv. Stefana so poznej naali in izkopali ter našemu cesarju dali nazaj. L. 1868. bil je ž njo slo^esno kronan 7 Budim-peštn za ogerskega kralia. AdaKaleh pa je sedaj zopet 7 naši oblasti, zopet obvelja ime: Nova Orsova; turško ime pa zgine z Turki 7ied. SraešniČar 25. ,,Pre7idnost." Nekši sodnik pitao nekšega tesara, ki je za svedoka zezvani bio: ,,,,kak daleč je stao od oni liidi, ki so 86 bili (pretepali)? Ra7no na štiri i na pol stopaja." ,,Ali kakda je mogočno, ka oni to tak g7tllno znajo?" ,,,,Mislo sam si: lehko de me zato kakši norc pitao pa gem zmero." Prijatelj prektnurski.