PTUJ, 26. aprila 1968 Št 17 Irvod 0.50 Ncfl«, 50 S din France Klmovec: Pod rdečo zastavo prvomafske misli Sveže prvomajsko jutro z rdečimi zastavami in rde- čim cvetjem v gumbnicah ni samo zgodovina, je pred- vsem večno snujoča bodoč- nost človeštva. Narava in človek sta se znašla pred novim, mnogo obetajočim naporom. Je rdeča zastava res samo simbol puntarjev, nekdaj Icmečkih, nato delavsko- kmečkih in zdaj že celih narodov in celin v boju zo- per nasilje, zatiranje, rasno zapostavljanje, izkoriščanje v vseh oblikah? Gotovo ni samo to. Rdeča zastava jc delov- nim množicam tudi simbol ljubezni, enakopravnosti, bratstva, požrtvovalnosti, socializma, komunizma, sve- ta, ki šele nastaja in o ka- terem imamo vsak svoje iz- kušnje in neskončne vizije o tem, kaj naj bi postal. Vse zavisi od ljudi, če so pre- udarni pKDznavalci prirodnih in družbenih zakonov. Prvi maj, praznik medna- rodne solidarnosti, vsak po svoje občuti. Doseženo nas navdaja s ponosom, nam utrjuje zavest o tem, da je mogoče z združenim delom spreminjati svet in odnose ■v njem. Delovni človek ni več samo neznana in neiz- obražena množica, vse bolj postaja osveščena, v skup- nost vfezana osebnost. Ce hočemo po samoupravni poti obvladovati čedalje bojj zahtevne probleme raz- vijajoče se socialistične družbe v mednarodnem in domačem obsegu, se mora vsak izmed nas zamisliti nad svojim delom in ravna- njem. Politika ni privilegij, je le naša skupna dolžnost. Reforma nam je razkrila mnoge slabosti, iz katerih so zrasle različne ideje za njihovo obvladovanje. Ne- kateri sodijo, da je težavam vzrok samoupravljanje, ki baje vnaša v sodobne, stro- go urejene tehnološke po- stopke prvine neurejenosti in samovolje, a zato so drugi mišljenja, da je samo- upravljanje še premalo, da delovni človek še vedno ne odloča ali tudi ne more od- ločali kot dober gospodar v socialistični družbi. To mi- sel so delavci mnogih ko- lektivov podprli s tem, da so večji del prigospodarje- nih sredstev namenili raz- širjanju in modernizaciji proizvodnje. Kmetje so gle- de svojega doprinosa v pro- izvodnem sodelovanju prav tako jasno izrazili svoje na- zore o tem. Tudi o tem ni dvoma, da je ob sodobnem razvoju znanosti treba — še posebej socialistični družbi — več in vedno boljših šol, da so- dobna medicinska znanost, če naj služi delovnim lju- dem, potrebuje več sred- stev. Sporno je, ker teh sredstev ni dovolj, a dovolj jih ne bo moglo biti, če bo naša proizvodnja zaostajala za deželami, s katerimi se rado primerja raven šolstva, zdravstva, znanosti, kultu- re itd. Samo dejstvo, da smo socialistična skupnost, še ne daje dovolj sredstev, zlasti še, ker sebičnosti še nismo izkoreninili. France Kimovec: Zato je 1. maj tudi čas razmišljanja. Vsak izmed nas naj samokritično oceni svoj enoletni doprinos v skupno zakladnico. Čeprav smo veliko naredili, si vsak glede n^ obseg svoje odgo- vornosti lahko očita, da marsičesa ni opravil, kot bi bilo treba. Sebičnost ni gra- divo samoupravnega socia- lizma, ki zahteva znanje, vzajemno spoznavanje druž- bene strani raznih področij ter visoko in stalno obnav- Ijajočo raven kulturnih, moralnih in etičnih vrednot človeka. V zrelem kolektivu direktor ne more biti dikta- tor, je le spoštovan dirigent orkestra, ki v podrobnostih pozna in spodbuja tvornost svojih sodelavcev. 2ene imajo glede na po- ložaj v proizvodnji, v dru- žini in družbi še posebej mnogo eksplozivne snovi za razmišljanje. V čem in v koliko je samoupravni so- cializem izpolnil njihova pričakovanja. Ali so storile dovolj, da se na primer ure- di varstvo otrok, bolnikov, starejših oseb itd. Ce priča- kujejo, da bodo za to našli prostore, sredstva in stro- kovno usposobljene moči poslanci, odborniki in di- rektorji raznih podjetij ter ustanov, se seveda predaja- jo lepim sanjam. Le politič- no prebujene ter kulturno in moralno-etično osveščene žene bodo kos problemom, ker bodo javnost sproti ob- veščale o stanju stvari in o možnih rešitvah. Solidar- nost in vztrajnost vseh, a zlasti žena pri tem, bo šele ustvarila široko, vsestran- sko navezanost ljudi dolo- čenega področja. Mladina je bila vselej najprej pripravljena nekaj žrtvovati za dobrobit dru- gih. Kot sestavni del na- prednega mednarodnega gi- banja bo v svojih razmišlja- njih in akcijah osveževala in oživljala ideale socializ- ma, misli in delo najboljših sinov raznih narodov ter s ponosom nosila ter se borila pod rdečimi prvomajskimi zastavami za še boljši ju- trišnji svet miru, vzajemne- ga spoštovanja in solidar- nosti vseh delovnih ljudi. ' Naj ne bo nikogar med nami, ki bi 1. maja ne čutil, da nam je drag kot človek z vsem, kar je v njem ne- ponovljivo, enkratno in vtkano v zgodovino člove- štva. V nedeljo, 28. aprila, consko gasMsko tekmovanje v Ptuju v nedeljo, 28. aprila t. I., bo v Ptuju z začetkom ob 8. uri cotiiiko gasilsko tekmovanje, pri katerem bodo sodelovali prvaki z občinskih tekmovanj v obči- nah Ptuj, Slovenska Bistrica, Ormož in Lenart. Tekmovanje bo pred Mladiko. NAR0ČI4IK0M IN BRALCEM! Naročnike in bralce obveščamo, da bo izšla naslednja številka na- šega lista glede na prvomajske praznike v petek, 10, maja t. 1. UPRAVA SEKTORSKO POSVETO- VANJE V SLOV. BISTRICI v sredo je bilo v Slovenski Bistrici ponovno sektorsko po- svetovanje, ki so se ga udeleži- li predstavniki občin Slovenske Bistrice, Ptuja, Ormoža in Le- narta. Na posvetovanju so obrav- navali osnove družbenopolitičnih vprašanj in problem o doseda- nji dejavnosti občinskih organi- zacij SZDL in s tem v zvezi na- loge Socialistične zveze za na- slednji mesec. Več o posvetovanju bomo za- pisali v naši prihodnji številki. Vreme Lunine spremembe in vremen- ska napoved za čas od 27. aprila do 5. maja Mlaj bo jutri, v soboto, 27. aprila, ob 16.21. Napoved: po že napovedanih nevihtah se bo ohladilo. Vreme bo do 1. maja spremenljivo, na- to bo do 5. maja hladno vreme Alojz Cestnik PROLETARCI VSEH DEŽEL ZDfM'2TrE SEI Program prvo mcjskih prireditev v občini Ptuj Občinski sindikalni svet Ptuj čestita vsem« članstvu Zveze sindikatov in vsem delovnim ljudem ob mednarod- nem prazniku delavcev vsega sveta 1. maju in jih vabi na prvomajske prireditve V Ptuju v petek, 26. aprila, ob 19.30 v ptujskem gledališču LITE- RARNI VEČER SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV. Sodelu- jejo: Anton Ingolič, Ivan Potrč, Ferdo Godina, Branka Jurca, Franc Forstnerič, Frane Filipič, Tone Pavček, Ja- nez Svanjcer in Jože Smid. V soboto, 27. aprila, ob 19.30 v narodnem domu KON- CERT DELAVSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ LEOBNA V AVSTRIJI IN PEVSKEGA ZBORA DPD SVOBODA PTUJ. Predprodaja vstopnic pri blagajni trgovine »Kovi- na« v ulici Heroja Lacka. Od 30. aprila do 10. maja v razstavnem paviljonu Du- šana Kvedra FOTO RAZSAVA foto sekcije društva ljudske tehnike tovarne avtoopreme Ptuj, inž. Stojana Kerblerja iz TGA »Boris Kidrič« Kidričevo in Milana Doblekarja iz tovarne avtoopreme Ptuj. V sredo, 1. maja, ob 6. uri BUDNICA. Igra godba na pihala DPD »Svoboda« Ptuj. V Kidričevem v soboto, 27. aprila, ob 17. uri v dvorani tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« KONCERT SREDNJE GLAS- BENE SOLE VARAŽDIN. Program izvajajo: otroški pev- ski zbor, tamburaški zbor, orkester, solisti in drugi. V Sto|)ercati v nedeljo, 28. aprila, ob 15. uri priredi v osnovni šoli dramska sekcija prosvetnega društva Stoperce komedijo Cvetka Golarja: VDOVA ROSLINKA, režija: Erna Topo- lovec. V Majšperku v nedeljo, 28. aprila, ob 16. uri v dvorani »Svobode« prvomajska proslava. Program prirejata: GODBA NA PI- HALA SINDIKATA TGA »BORIS KIDRIC« IN PEVSKI ZBOR DPD SVOBODA KIDRIČEVO. Na Borlu V torek, 30. aprila, ob 19. uri PRVOMAJSKO PRAZNO- VANJE ob tabornem ognju in v vseh prostorih gradu. Gostinske usluge nudi gostinsko podjetje »Grad Bori«. Za veselo razpoloženje in ples igrata ansambel »Toneta Kme- tca« iz Ptuja in ansambel iz Ormoža. V^ozijo posebni avtobusi komunalnega podjetja Ptuj izpred restavracije »Evropa« od 18. ure dalje. Na predvečer 1. maja bodo v Halozah in Slovenskih goricah goreli številni taborni ognji, ob katerih bodo de- lovni ljudje ptujske občine veselo praznovali praznik dela. Želimo prijetno prvomajsko praznovanje! Odbor za obrambna vpraš{iti;a St^lišee ^Jugoslavije w zvea^i z dogodlci na Srediniem vzhodu Zadnji dogodki na Srednjem vzhodu so nam razblinili mnoge iluzije o poteh miru. Politika miroljubne aktivne koeksistence in s tem tudi politika neuvršče- nosti je tokrat doživela nov udarec in nič ne kaže, da bi se situacija v tem delu sveta v bližnji prihodnosti stabilizirala. Tukaj gre za širši napad na po- litiko neuvrščenosti in vse to se dogaja zelo blizu naših meja. Zato smo tako odločno obsodili izraelsko agresijo, ki pomeni sestavni del širšega imperiali- stičnega pritiska na nevezane države in na vse napredne to- kove v mednarodnih odnosih. Izjava, ki jo je podpisal naš predsednik Tito v zvezi z izra- elsko agresijo v Moskvi, nas za- vezuje, da razvijamo široko po- litično dejavnost in da se naj- bolj kategorično upremo vsem reakcionarnim tendencam, ki se še danes kot posledica vpliva tujih radijskih postaj in tiska pojavlja v naši javnosti. Z ar- gumenti moramo bolj odločno nastopiti tudi proti vsem raz- ličnim nejasnostim, ki tudi ob- stajajo v naši javnosti. Nekateri še vedno kolebajo glede tega, ali je naša politika bila pravil- na ob teh dogodkih, ali smo bili dolžni se tako močno angažira- ti in če je Izrael v resnici izvr- šil agresijo. Ta skupna izjava, podana v Moskvi, seveda pomeni, da se je potrebno osredotočiti predvsem na zahtevo, da se izraelske eno- te umaknejo na izhodiščne po- ložaje in da je potrebno na tej osnovi doseči tudi svetovno mo- bilizacijo mednarodne javnosti. Ce bi dovolili, da bi Izrael s podporo imperializma ostal na pozicijah, ki jih je pridobil z agresijo, bi to pomenilo navad- no kapitulacijo pred imperializ- mom, kar bi ohrabrilo vse im- perialistične sile, da bi tudi na drugih področjih izvajale takšno politiko. Zato je nujno potrebno tem silam odločno zapreti pot za ta- ko prodiranje. Ce se ne bomo z drugimi naprednimi miroljub- nimi silami uprli imperialistič- nemu pritisku, se odpira mož- nost nadaljnjega, zelo širokega rovarjenja proti neodvisnim dr- žavam. Zavedati se tudi mora- mo, da bi se kot posledica tega še povečal pritisk na Jugosla- vijo. Zadnji dogodki na Srednjem vzhodu in današnji mednarodni položaj zahtevata od nas bolj kot doslej popolnejšo mobiliza- cijo naše javnosti in njeno ak- tivno opredeljevanje zoper vse oblike imperialističnih pritis- kov, zoper agresijo, intervencij- sko politiko in podobno. Pred- vsem pa moramo biti priprav- Konec na 2. strani DANES SEJA SKUPŠČINE SLOV. BISTRICA Danes ob deveti uri bo zače- tek seje skupščine občine Slo- venska Bistrica. Najzanimivej- ša točka dnevnega reda bo vse- kakor znižanje taks za potne li- ste. Več o seji skupščine bomo po- ročali v prihodnji številki. -b Stran 2 TEDNIK — petek, 26. aprila 1968 Stran | Kako dolgo še začasne rešitve? Skupščina občine Ptuj je storila sa financiranj« osnome^a šolstva kar je mogla, saj je zanj namenila 45 odstotkov proračun- skih sredstev v letošnjem letu. Republiška IS pa je za ptujske osnovne šole dodelila le 664 milijonov starih dinarjev. To je pre- malo za kritje potreb. Dotok sredstev v sklad TIS v Ptuju je slab. Učitelje bodo plačali zopet s sposojenim denarjem. Kako ga bodo vrnili, je še vprašanje. Dogovorili so se za enotno akcijo vseh družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih mehanizmov ptujske občine za enakopravnejše obravnavanje ptujske občine v republiki pri financiranju šolstva. Pripraviti analizo in z njo vplivati na rebalans republiških sredstev za šolstvo. Enotna akcija republiških poslancev. Prejšnji petek je bil v Ptuju širši posvet predstavnikov skup- ščine občine Ptuj, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in drugih družbenih delavcev na področju šolstva. Posvet je skli- cal OOS delavcev družbenih de- javnosti. Dogovorili so se o na- logah sistemske rešitve proble- ma šolstva in kako izdelati ana- lizo in sanacijski načrt materi- alnega stanja šolstva v ptujski občini. Analizo bodo sestavili občinski organi in TIS v Ptuju. Določili so tudi kriterije, ki jih naj upošteva analiza. V razpra- vi so se dogovorili tudi o tem, kako naj občinska skupščina s svojimi samoupravnimi meha- nizmi in vse ostale družbenopo- litične organizacije občine Ptuj stopijo v akcijo za: enakoprav- nejše obravnavanje ptujske ob- čine v republiki pri financiranju šolstva, za sistemske rešitve problema šolstva in za enoten sistem financiranja izobraževa- nja ter vzgoje in za pravilno vrednotenje dela prosvetnih de- lavcev. Ivo RAU, tajnik SO, je pove- dal, kaj vse je storila občinska skupščina za financiranje šol- stva in da je to tudi vse, kar je lahko storila. Temu vprašanju je posvetila izredno skrb, saj je kljub vsem težavam šolstvu do- slej zagotavljala sredstva. Opo- zoril je na zapostavljanje ptuj- ske občine s strani republiških forumov, ki se opaža že nekaj let pri proračunski potrošnji. V lanskem drugem polletju ptuj- ska občina ni dobila več dota- cij. Ker se je izkazalo, da je v občini najnižja proračunska po- trošnja na prebivalca, da je občina največ dala za šolstvo in podobno, je ptujska občina lani dobila za šolstvo dotacijo, s ka- tero pa je lahko krila le finan- ciranje srednjih šol v Mariboru. V letošnjem letu je občina namenila za šolstvo 45 "/o vseh proračunskih sredstev. Ostane le vprašanje, kaj je storila širša družbena skupnost, ki je po za- konu dolžna šolstvu v ptujski občini pomagati? Grajal je prakticistično razdeljevanje sredstev za šolstvo v občinah po liniji najmanjšega odpora — »tiste občine, ki so doslej krmi- li, jih naj še naprej in tiste, ki so doslej gagale, naj še naprej gagajo«. Z analizo o stanju šol- stva v ptujski občini bo potreb- no v jeseni vplivati na rebalans sredstev za šolstvo ptujske ob- čine. Za vse občine naj se upo- rabijo enotni kriteriji. Gvido Cepin je govoril o ne- pravilni razdelitvi sredstev za šolstvo in o premali vsoti, ki jo je RIS dodelila za ptujsko osnovno in posebno šolstvo. Vsota znaša le 164 milijonov starih dinarjev. Pri delitvi sred- stev RIS ni dosledno upoštevala 35., 36. in 63. člena zakona o iz- obraževalni skupnosti o financi- ranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji. Ti členi med dru- gim pravijo, če n« zadoičajo občinska sredstva ra Šolstvo, jih mora zagotoviti republika. Alojz Cuček je opisal kritično finančno stanje pri TIS v Ptu- ju. Da bodo lahko dobili učitelji ptujske občine plače za prvo- majske praznike, si je morala TIS denar zopet sposoditi. N« ve še, kako ga bo vrnila. Raz- očarani so nad zneskom, ki Jim ga je dodelila RIS. Za kritje potreb bi potrebovali veliko več sredstev. Spraševal je, kako naj napravijo z nezadostnimi sred- stvi finančni načrt za izobraže- vanje. Dušan Cokl je zahteval, da je dosti teh in podobnih začasnih rešitev za financiranje šolstva. Vprašal je, ali se zadeva res ne da rešiti v krajšem času? Ali se dela z denarjem, kakor se komu zdi? Pravilno bi bilo, da bi imeli eno skupnost z eno kaso, ki naj sredstva pravično deli. Do prihodnjega prosvetno- kulturnega zbora bo treba vse republiške poslance seznaniti s potrebnimi podatki. Dogovorijo se naj za enoten učinkovit na- stop. ZR Frogrom prlr^dftav ob otvoritvi mofla v Ormožu V nedelju svečana otvoritev mostu v tem tednu Je podjetje Teh- nogradnje Maribor dokončalo za^Ja dela na novem mostu čez Dravo pri Ormožu, ki ga bo- do slovesno predali prometu v nedeljo, 28. t. m. Graditelji bi morali dokončati gradnjo p>o pr- votni pogodbi do 15. decembra lani, vendar so že pri kopanju temeljev novega mostu naleteli na stare, pri čemer jim je delal največ preglavic steber, ki je se- gal sedem metrov pod vodno gladino. Uspešnejše izvajanje del, ki so se pričela februarja lani, je prepr^ila tudi visoka lanskoletna voda. Gradnja ormo- škega mostu predstavlja zaradi montažnih elementov iz pred- napetega betona nov sistem gradnje mostov v Sloveniji. Z rekonstrukcijo ceste Pavlovci— Ivanjkovci, ki je predvidena v letošnjem letu, bo omogočen pre- voz po asfaltirani cesti od av- strijske meje skozi Ormož, Va- raždin, Zagreb in naprej. Ormož bo tako postal pomembno pro- metno vozlišče. Most pa bo po- stal turistično in nasploh gospo- darsko zelo pomemben. V torek dopoldne je imel pri predsedniku občinske skupščine Ormož Francu Novaku sestanek pripravljalni odbor za otvoritev mostu. V nedeljo, 28. aprila, bo od devete do desete ure na mo- stu promenadni koncert pihalne- ga orkestra iz Varaždina in Or- moža. Ob 10. uri bo pozdravil goste in navzoče predsednik ob- činske skupščine Ormož FRANC NOVAK. Nato bodo v nekaj be- sedah spregovorili še predsednik cestnega sklada SRH inž. STJE- PAN LAMER, predsednik občin- ske skupščine Varaždin VJEKO- SLAV KERETIC in član IS SRS BORIS VADNJAL. Pevski zbor 0§ Ormož bo zapel pesmi Ra- dovana Gobca Dvigni se pesem, Magdaleniča Mi nedamo zemlju svoju in Radovana Gobca Moj očka je v hosti partizan. Prešer- novo Zdravi j ico bo recitirala Marjetka Stropnik, pesem Simo- na Gregorčiča Naš narodni dom pa Jožek Budja. Mladi harmo- nikarji nižje glasbene šole Or- mož bodo zaigrali tri pesmi. Ob- čino Varaždin bodo v kulturnem sporedu zastopali tamburaški zbor, dve solo pevki in en solo pevec. Drugo l^to bo minilo 100 let od slovenskega tabora v Ormožu, ki se ga je cxi 9000 navzočih udeležilo okrog 400 Varaždincev. Na taboru je govoril dr. Valen- tin Zamik; med drugim p« y bila postavljena rahteva ^ gradnji mostu pri Ormožu, ki k zbUžal Slovence in Hrvate , obeh strani Drave. Varaždinslj, žene so takrat podelile Ormož^j nom hrvaško nacionalno zasta. vo. V spomin na ta dogodek na otvoritev mostu Bratstva prijateljstva bo predsednii, skupščine občine Ormož Fratif Novak podaril občini Varaždit, spominsko plaketo občine Of, mož, na kateri je iz lesoreza na. pravljen star mestni grb Orm«. ža. Po tem dogodku bo predsedročju turizma storili korak naprej. Na področju tu- rizma moramo storiti še zelo mnogo. V ptujski občini in sploh v Sloveniji imamo za razvoj tu- rizma idealne naravne pogoje. Dosedanji uspehi, ki smo jih dosegli na tem področju, nam ne morejo biti v čast in ponos. Go- stinstvo in turizem kot neločljivi p)anogi našega gospodarstva še zdaleč nista F>oiskali vseh skritih rezerv, ki obstajajo neizkorišče- ne. Mesto Ptuj in neurejeni ter neizrabljeni turistični centri v Slovenskih goricah in Halozah predstavljajo za ptujsko občino še vedno neizkoriščen vir dohod- kov, ki bodo vse do takrat mrtev kapital, dokler ne bodo skozi naše kraje speljane sodobne ce- ste. Za ureditev turizma v*naši občini so potrebne milijardne in- vesticije, ki bi se ob primerni organizaciji razvoja turizma lah- ko kaj hitro amortizirale. Res je, da je kupna moč našega prebi- valstva trenutno šibka, toda upajmo, da se bo sčasoma okre- pila. Misliti moramo tudi na tu- je turiste,. ki sedaj po navadi z veliko naglico odhitijo skozi na- še kraje. Tranzitno i>aslovni tu- rizem bomo morali sčasoma pre- mišljeno preusmeriti v stacio- narni turizem — z večdnevnim bivanjem turistov v naših krajih. Vse to pa bo možno le takrat, ko bomo imeli primerno urejene turistične objekte, povezane s sodobnimi cestami in z urejeno gostinsko dejavnostjo. J. S. Posnetek s podelitve plaket Iz bistriške občine Kakšne bi naj bile stanarine? Dveletno obdobje stanovanj- ske reforme je prineslo postopno uveljavljanje ekonomskih od- nosov tudi na stanovanjskem področju in dobiva že ustrezno mesto v našem samoupravnem sistemu. Da postaja stanovanje vse bolj potrošna dobrina glede na osebne dohodke, nam pričajo podatki, ki so služili kot izhodi- šče pri formiranju stanarin v začetku izvajanja stanovanjske reforme. Višine stanarin v bistriški ob- čini se gibljejo v razmerju z osebnimi dohodki. V letu 1966, ko se je izračunaval delež sta- narine v odnosu na poprečen osebni dohodek, jdobn/o in moderno Ikmietijisko »^roizivicKinijo. Z odkupom zemljišč 'J! z arondaciijami je Agrofcom- .^inaitu že uispelo kompletirati ^^oija zemljišča v večje proiz- ^ine Ikomplekse, kjer je možna .Poraba sodobne kmetijsike me- ^l^acije in dimgih sodobnih ^■"^'febnionih sredstev, ki zago- optimailme kmetijske pri- ijl^ VTCt kmetov kakor tudi na Ul^Jočenih drugih mestih lahko Ljj^^iio včasih najraizličnejše ko- nekaiteri pravijo, da ^^ '•mo odipraviili zasebnega kme- kot dobrega proi-zvajaJca. zopeit, da je diružba spre- odno« do kmeta in da jj-J^njKj čas-e tudi nijega up^oAteva Pri teim je jiasino sa- dia &o v^a f^ozadievna ^^via^ in temelijna izhodišča za razvoj zasebnega kmetijstva j^aisno začrtana v programu ZKJ, ustavi, v ustavnih dokumentih in v naši pozitivni zakonodaji. Ze Engels piše v svojih delih, da stoji pairtija odločno na strani malega kaneta iin da bo storila v»e, kair bo Ite mogoče, da posta- ne njegova usoda zinosnejša. En- gels nadalje tudi ugotavlja: »Na- ša naloga glede malega kmeta je predvisiem ta, da njegovo pri vatno lastnino in priv^aitno posest prevedemo v zadružno, toda ne s sdllo, temveč z vzgledom in z dajanjem družbene pomoči v ta naimen«. Navedene bežne in kratke ugotovitve nam lahko nekoliko razj-aisnijo osnovna iz- hodišča pri vsafcodinevnih akci- jah in >pri nadaljnjem razvijanju naše praikse, iki je prežeta z bo- gatimi irkušnjami, ki kažejo, da je potrebno še nadaije razvijati in izpopoilnjevaiti najrazličnejše oblike proizvodnega sodeliovanja kot oblike postopnega prerašča- nja ekstenzivne kmečke proiz- vodnje v modemo socialistično kmetijstvo. Ce obravin.arvamo kooperacijo kot obliko z^ pieraščanje v so- dobno eocialisitično kmetijsvo nam nekaiter po"1alki kažejo, da v zadinjih letih organizirana koo- perativna proizvodnja rarhlo pa- da. Pogodbeni odnosi sio več ali manj kiontrahažnega zniačaja, ki se večin gena realiziraijo v odkupu živine, v mainjši meri pa tudi v odkupu tržnih viškov posamez- nih kmetijskih kuiLtuir. To je praivzaprav najnižja in naj eno- stavnejša oblika proizvodnega sodelovanja, ki k pospešitvi v prehod v moderno socialistično kmetijstvo — zeLo malo prispe- va. Pri tem je prav tako onemo- gočena specializacija kmetijske proizvodnje in uporaiba siodobnih agrotehničnih utorepov. J. S. (Nadaljevanje prihoidnijič) Tekmovanje mlajših gasilcev Preteklo nedeljo so tekmovali mladinci-gasilci iz devetih in pionirji-gasilci iz osmih gasilskih društev ptujske občine. Dosegli so zadovoljive rezultate. Število nastopajočih društev je bilo pre- malo, saj je v občini 58 gasilskih društev. Premalo je mladih v gasilskih vrstah, večkrat posledica pomanjkanja finančnih sred- stev v društvih. 2e drugo nedeljo zapored je bilo na dvorišču Mladike v Ptu- ju veliko gasilcev, tokrat največ mladincev in pionirjev. Deseti- ne posameznih gasilskih društev so se pomerile, katera izmed na- stopajočih bo v najkrajšem času pripravila gasilsko orodje nared za gašenje. Vse desetine mla- dincev so se za tekmovanje do- bro pripravile, kar pričajo tudi odlični rezultati, ki so jih dose- gli. Mladinci so prikazali spret- nost pri sestavljanju cevi in ravnanju z motorno brizgalno, pionirji in pionirke pa s hitro nastopajočo trojko z ročno briz- galno. Najmlajši so se pomerili tudi v »med dvema ognjema«. V A skupini so bili najboljši mladinci iz Ptuja, sledijo mla- dinci iz Jurovc, Spuhlje, Stojnc in Markove. V B skupini je bila najboljša desetina mladincev iz Hajdine, ostala mesta so zasedli mladinci iz Majšperka (drugo), Zamušan (tretje) in Sel (četrto). Med najmlajšimi so bile v A skupini najboljše pionirke iz Hajdoš, na ostala mesta so se uvrstili predstavniki gasilskih društev iz Hajdoš (m), Vidma in Ptuja. Najboljši pionirji v B skupini so bili iz Gorišnice, sledijo pio- nirji iz Hajdine, Hajdoš in Za- mušan. Ker se vse pogosteje sliši, da je vedno manj mladine v gasil- skih vrstah, to je na tekmova- nju potrdilo tudi premajhno število udeležencev mladih ga- silskih desetin, smo o tem vpra- šali komandirja občinske gasil- ske zveze Ivana Grahla in vo- djo mlajših gasilcev v občinski gasilski zvezi Janeza Lipavška. Med drugim sta dejala, da je vse večja potreba po vzgoji mla- dine za gasilske vrste, kjer jih je vedno manj. V ta namen pa primanjkuje sredstev. Tako ni denarja za tečaje in ostale vzgojne metode. V gasilskih društvih ptujske občine pri- manjkuje tudi najosnovnejših sredstev kot so na primer uni- forme. Končno se vsak mlad človek rad »postavi* v lepi uni- Konec na 4. strani Stran 4 TEDNIK — petek, 26. aprila 1968 Stran | Občma Lenart Promet in trgovina med prodajo in potrošnjo Obseg poisiotvanja, ki so ga do- segle iprometme enote na območ* ju občine Lenart, se v lanskem letu ni gibaj, v stoLdidu s predvi- d-evaiiji in naicrti. Proti pričaiko- vanju se je količinski obseg pro- mjetiiiih »toriliev v primerjarvl z dtosežeaiim v lebu 1966 zmainjšal skuipaj za 14,7 točik. Vzroki, ki so priivedlli do neu- godime realiaaiciije v cesitnem pro- meftu ®o 'bili predvBem izipad na- kuipa prevotandh sredstev, pre- uismeritev poalovamija in večja konkiuirefnca na tržišču. Enota Tnamsport, ki opran^ja cestni to- vorni piTOoniet, je v investidijtski politifci podirejaaa AgroOoomlbina- tu KZ Lemart, v sikiLotpai katere- ga ptasluje. PTT promet se gib* iUje v eklopiu in pod vplivom oseibtne in diružibene paraibe in koit tafcSan predebaivilja del živ- ljeTiisikeg.a sijainidiairda. Zmanjšam je PTT prometa v lanskem letu je pripisati predivisem povečajnemu varocevanijfu. Zasebni prome>t, se je po šterviliu pirevorznilkov, v l^jenjislkiega s/tandianida. Zmanjšanje .pnovoBniica, !ka sta ee odselila v drruige občine. InivesiticiijBika viliaiganja so bila &aino pri enottalh PTT. Za nakiup opreme je bilo parabljemo okoli 16 tiisoč diaidiigev. Število prl- kiljuakov na avlomaiteko telefon- sko cenitrailo se v lanskem l^etu ni spremenilo, število telefon- skih aiparaitov pa se Je povečalo za enega na skupno 138. Enota Transpoirt v lamsOcem letu ni ime- la inivesticijslkih naložb. Njene zrnjogiijivosti so se zaradi tega oziroma doitrajanosti zmanjšaJe za enio vozilo na skuipaj 14 pre- voznih sredistev in dive prikolici. Število zaiposlenih v obeh sek- torjih prometia, se je v lainskem letu povečalo za 8 oseb. Vendar pa je proikazano povečanje šte- vdia zaposlenih v nasprotju z doseženim koEčinskiim obsegom. Povečanje pri emoiti Traimsport se opraviičuje z zaposlitvijo naikila- delcev, ki v prejšnjera ietu niiso bilii lupioištevaini pri proimetu, tem- več v drugi delovni enioiti — kimetijistvu. KJjub upoštevanju naikladalcev pa je ugoitovljeno, da se je delovna storiilncKSt, iz- računajna na temelju doseženega količitnslkegia obse^ prometnih storitev v lajnis/kem letu zmanijša- la sikuipaj za 14 indeksnih točk. Koiličinski obseg storitev pro- metnih eniott se bo v letošnjem letu po predvidevanjih povečal za 9,5 */♦. Izpad prometnih stori- tev, ki je bil dosežen v lanskem letu nasproti lebu 1966 s tem še ne bo v celoti oadomieščen. Investicijisike naložbe v osnov- na sredstva bodo znašale sfcupaj 32 tisoč dinairjev. Ta sred!s.tva boKio v ceJoti porabile enote PTT za nalkup opreme in za imvesiti- ranje maigistralinih zmogljivosti prve etoignje. Delovna eruoita Transport tudi v letošnjem letu ne predvideva irevesticijsike de- javnostiL Sklepno število zaposleniih ee bo v letošnnjem letu po predvide- vanjih zmanjšajlo za olferog 2*/». Zmanjšanje števila zaposlenih je pr^videno pri delovnih eno- tah PTT. Delovna sbociilnost se bo glede na pričakovani obseg poslovanija in ostalih dejavnikov v letu 1968 povečalla 6Klemos.« Ugo- toviljeruo je, da na območju lenar- ške občine pirimanjkuje kvalifi- ciranih ključavničarjev, medtem ko bi za delovno silo iz drugih krajev potrebovali stanovanja. Pričakovano izboljšanje kvalifi- kacijske strukture zaposlenih za- radi tega ni bilo doseženo. Zmanjšanje števila zaposlenih v družbeni dbrti, predvsem pri »Klenoisu«, je med dirugim ugod- no vplivalo na delovno storil- nost, ki se je v tem sektorju v lanskem letu povečala skupaj za otooli 14®/o. Takšno povečanje je sočasno itudi polkaeaitelj prilaiga- janja vse težjem in konkuren- čnim pogojem na tržišču. Zmo- gljivosti pekaiime so namenjene predvsem zadioivoljevanju potreb prebivalcev na območju lenarške občine, meditem kopodijetje »Kle- mos« in mizarstivo »Brest« sl^raj v celoti prodajiaita svoje proiz- vode širšemu tržnemu področju izven občine in to predvsem in- dustriji, gradbeništvu in trgovi- ni. Delovna storilnost zasebnih obrtnikov, ki opravljajo pretež- no storitve neposrednim potroš- nikom na območju občine, e.e je v letu 1967 povečada skupaj za nekaj nad 3 */•. , Izboljšana kakovost, povečana izbira in konkurenčna sposob- nost bodo omiog'očaile, da se bo družbena obrt še nadalje uspeš- no uveljavljala na širšem tržnem področju ter širila krog naročni- kov. Možnostd nadaljnje rasti za- sebnega sektorja so v obstoječih in povečanih potrebah kot tudi v možnostih poslovnega sodelo- vanija z družbenim sektorjem. Po predvidevanjih se bo količinski obseg obrtnih proizvodov, pro- izvodnih in neproizvodnih sto- ritev v letošnjem letai povečala skupaj 12.1 Vt, kar predstavlja za akoli 2 indeksni točki moč- nejši porast, kot je bil dosežen v lanskem letu nasproti letu 1966. SMadno s povečanjem količiia- skega obsega poslovanja in šte- vila zaposlenih ter ob upošteva- nju ostalih dejavnikov, ki jih bodo izvedla podjetja z name- nom. da bi dosegla večje dsi, ne učinke, se računa, da se delovna stori^inost družbenih ^ ti v letošnjem letu povečala « paj za 13,8*/«. Glede na pr^ nost storitev, ki jih izvršuje sebna obrt, je predvideno, d^ bo delovna storilnost v tem j torju povečala za nekaj nad i Obrtni podjetijd »Klemos, »Brest« bosta tudi v tem letu, večali izbiro, izboljšali kakov in konkurenčno sposobnost. ( de na vse zahtevnejše tri; računata, da bosta zadržali še povečali števiilo od jemal, svojih proizvodiov. Kot kažejo nekateri naved, pokazatelji dosedanjega in pt videnega bodočega razvoja di bene in zasebne obrti — je ^ v tej dejavnosti opaziti kvaj t i ven premik pogojev z dejis( da je potrebno tudi tej dej^ nos ti posvečati vs o poz oTnost uskladiti nekatere neenako pri doinitvi odioi§ektorju. Glede na predvideno spre- membo zvezne in republiške ustave, se bo skupščina občine vključila tudi v tozadevne raz- prave in tekoče spremljala izda- janje zveznih in republiških predpisov ter na osnovi leh skrbela za pripravo in izdajo ustreznih občinskih predpisov. Poleg navedenega pa bo skup- ščina občine Lenart kot temelj- na družbena politična skupnost skrbela za vsestranski skladen gospodarski in družbenopolitični razvoj na svojem območju. J. S. Ustanovni občni zbor društva prijateljev cvetlic V ponedeljek, 29. aprila, bo ustanovni občni zbor društva prijateljev, cvetlic v Ptuju, in sicer v mali dvorani občinske skupščine na Miklošičevi 14. Zbor bo ob 17. uri. Iniciativni odbor je že pripra- vil pravila društva. Namen društva bo med dru- gim združevati občane, ki se kot amaterji ukvarjajo z gojenjem vseh vrst cvetlic. Med seboj bo- do nudili — društvo pa kot ce- lota — vsestransko pomoč pri pravilni vzgoji cvetlic, ki naj krasijo domove in mesto. Tudi k zadovoljstvu turistov bo društ- vo lahko veliko prispevalo. Članom društva l>odo pomagali tudi s strokovno literaturo in s predavanji. Olajšali jim bodo tudi nakup rastlin. Po ustanovnem občnem zboru bodo prikazovali barvne diapo- zitive, med drugim barvne po- snetke s cvetličnih razstav in številnih cvetličnih vrtov in polj sveta. ZR Gostinsko podjetje Ormož v letošnjem letu Napredek in zelje Pred kratkim je gostinsko pod- jetje Ormož odprlo v onnoškem gradu bife, ki je doslej najso- dobnejši gostinski lokal v ormo- ški občini. V bife, ki je name- njen vsem gostom, predvsem pa je na razpolago uslužbencem ob- činske skupščine, je podjetje vložilo okrog 3,2 milijona starih dinarjev. V kratkem bodo poleg točilne sobe odprli še prostor, ki bo opremljen s starimi grajski- mi znamenitostmi. V grajskem bifeju trenutno nudijo 25 kosil, gostom pa so na razpolago tudi prvovrstna jeru2:alemsko-ormo- ška vina. V sklopu gostinskega podjetja deluje sedaj pet gostiln. Kljub temu da se srečujejo z določenir mi kadrovskimi in finančnimi težavami, bodo v letošnjem letu na novo odprli vsaj eno do dve gdstilni. V kratkem bodo odprli tudi bife na sejmišču v Ormožu. Pri gostilni Grozd v Ormožu so povečali kapacitete za 40 se- dežev in sedanje število ležišč od 15 na 18. V maju bodo začeli ku- hati okrog 100 polovičnih kosil, ki bodo stala samo tri dinarje. Upravne prostore podjetja, ki so bili prej v poslovnih prostorih gostilne Grozd, so pred nedav- nim preselili v nove prostore, za katerih preureditev so odšteli 5000 dinarjev. Da bi se čimbolj približali za- htevam gostov, bodo v gostilni pri Veliki Nedelji uvedli topla in hladna jedila, kjer bodo tudi uredili vrt s tridesetimi sedeži. Kljub povečanju gostinskih kapacitet so znižali zaposlenost za dve osebi. Namen imajo tudi preurediti sedanjo vinsko klet pri Grozdu v Ormožu. Sedaj imajo zaposlenih enajst vajen- cev. Letos se bo število vajencev glede na lastne potrebe še pove- čalo. Okolica Tomaža je tudi po svoje privlačna za turiste. Zato so v tem kraju uredili vikend hi- šico, ki je primerno opremljena in že služi gostom za prenočeva- nje. V zadnjem času so pričeli na- sproti gostilne Grozd v Ormožu urejevati prostor za parkirišče, kjer bo tudi predvidoma stala nova avtobusna postaja. Tako bo gostišče na marsičem pridobilo. Da bi bili gostje-potniki po niz- ki ceni in v najkrajšem času po- streženi, bodo na parkirišču po- stavili sodoben kiosk-bife. V nedeljo bo otvoritev mostu pri Ormožu. Ob tej priložnosti raču- najo gostinci kot organizatorji otvoritve mostu na številne go- ste. Vrt pri gostilni Grozd v Or- možu so že usposobili, tako da lahko sprejme 200 do 300 gostov. V nedeljo bodo imeli od 12. ure naprej na vrtu godbo s plesom; v bližini mostu bodo postavili točilne in jedilne mize, gostom pa bodo na razpolago poleg zna- nih vin domače prleške speciali- tete. Teh nekaj že izvršenih in po- stavljenih nalog gostinskega pod- jetja Ormož v tom letu nam ja- sno govori, da si podjetje pri- zadeva, da bi se čim t>olie vklju- čilo v turistično gospodarstvo občine, ki bo z otvoritvijo mo- stu precej pridobila. Vrata Or- moža v svet turizma bodo prak- tično široko odprta. Od vseh teh dejavnikov pa bo odvisno, kako bodo znali to xx)iiudbo izrabiti. Naloga že na prvi pogled ni lahka. -p Grajski bife — najsodobnejši gostinski objekt v Ormožu Zdrav duh v zdravem telesu V Majšperku leži telovadno orodje v nekem prostoru in ne- izkoriščeno propada. Menda ni treba napisati zdravniškega pre- davanja, kako potrebna je telo- vadba, predvsem za doraščajo- čega človeka in kakšna škoda 3e, da telovadnega orodja nihče tte uporablja. Potrebo po telo- vadbi smo ugotovili, poglejmo, kakšne so možnosti v Majšper- ku! Prva vzgojna ustanova je otroški vrtec. Ta se v Majšperku tišči v vlažnih, starih prostorih grajskega poslopja. Razen spre- hodov dosti več malčkom ne Korejo omogočiti. Šolsko poslopje v Majšperku ie sicer novo, a na žalost nima telovadnice. Verjetno so bili pristojni mišljenja, da se halo- otroci dovolj utrudijo, ko po ^ečurnem pešačenju pridejo iz Sosednjih hribov v šolsko klop. "erjetno mislijo, da telovadnice f*otrebujejo le otroci iz večjih ^est, ki gredo v šolo lepo po l^sfaltu ali se celo pripeljejo s trolejbusom. ^ajšperški šolarji telovadijo ^ šolskih hodnikih, kolikor lah- ko to imenujemo telovadbo, kajti dviganje in spuščanje rok še ni telovadba. Brez orodja lahko govorimo le o kakih pro- stih vajah. Telovadno orodje čaka bolj- ših časov. Ce bo pred propadom dočakalo ustrezen prostor, je še vprašanje. TD Partizan je na občnem zboru ponudilo orodje šoli v Majšperku. Namestili naj bi ga v hodniku. Smatrali so, da bi bilo bolje, da bi ga upo- rabljali šolarji, kot da propada. Vodstvo šole se s predlogom ni strinjalo. Da v Majšperku ne manjka navdušenih športnikov, pove tu- di to, da so nekateri lani no- vembra dosegli na krosu »Dela« brez večjih treningov zadovolji- vo rezultate. Med mladinkami se je izkazala Silva Plaveč, med člani Rajko Bogrne, Stanko Va- žič, med mladinci pa Anton Krivec in Jani Gajser. Morda se bo kdo ob teh in podobnih rečeh zamislil in manj krat uporabil izraz »današ- nja mladina«. Brez primernih telovadnic je šo veliko šol in krajev v ptujski občmi. ZR Lokal obrtniku, ne pa mladini v Ma.išperku se mladinci pritožn- Jejo, ker nimajo svojih prostorov. Vsled tega se zatekajo v gostinske lokale ali pa postopajo na cesti. Pred kratkim so se potegovali za lokal, v katerem bi si uredili klub. Kljub temu, da bi zanj plačali kot vsak drugi, so prostor dodelili za- sebnemu obrtniku, ki je v njem uredil delavnico. Mladince iz Majšperka Je to moC- no prizadelo. Ne morejo razumeti, da je bolj potrebno podpirati za- sebno obrt kot pa doraščajočo mla- dino. z. K. Zastoj pri obnovi kina v Majšperku Kot smo že poročali, preurejnjejo v Majšperku kino dvorano. Kupili so novo aparaturo In platno za cinema- scope. V prenovljeni dvorani so na- meravali prvič gledati filme že pr- vega maja letos. Zadnje čase se go- vori, da dvorana do tega dne še ne bo urejena zaradi zidarskih in elek- Iroin.štalaterskih del, ki so .se zakas- nila. V Majšperku se sprašujejo, ali se res ne bi dalo pohiteti. Z. R. Iz Turnišča pri Ptuju Kulturna dvorana ali skladišče? Prebivalci Turnišča pri Ptu- ju že dalj časa vprašujejo, za- kaj ni tamkajšnja kulturna dvo- rana v upravljanju SZDL. V njej bi se lahko sestajali člani, prav tako pa ostale športne in politične organizacije tega te- rena. Vprašanja okrog dvorane postavljajo predvsem tisti pre- bivalci, ki so pri obnovi dvora- ne pomagali z udarniškim de- lom, prispevali denarna sred- stva in podobno. Turniščane je že sram govori- ti o kulturni dvorani, kajti to je že zapuščen in zanemarjen prostor. Namesto da bi služil za kulturno udejstvovanje, so v njem uskladiščena umetna gno- jila in reprodukcijski material obrata za kooperacijo na Haj- dini. Tamkajšnji prebivalci radi povedo zgodovino te dvorane, predvsem poudarjajo, da si je hajdinska zadruga neupraviče- no prilastila dvorano. Bivša kmetijska zadruga v Turnišču si je namreč zgradila strojno lopo iz opeke, ki je bila name- njena za zadružni dom Turnišče. Iz te strojne lope so pozneje, ko jo je dobila v last SZDL Turni- šče, uredili domačini z velikim trudom dvorano. Vložili so ve- liko dela, precej sredstev in mnogo udarniških ur predvsem mladinci, strelska družina in dijaki kmetijske šole v Turni- šču. Prebivalci najbolj naspro- tujejo temu, da danes uporab- ljajo dvorano tisti, ki zanjo ni- so nič prispevali. Odgovorni pri obratu za ko- operacijo o vrnitvi dvorane no- čejo nič slišati. Na Turnišču menijo, da je to zato, ker ti ljudje ne živijo na tem področ- ju, zato tega" nimajo interesa, da bi kulturno življenje na Tur- nišču oživelo. Na Turnišču kljub temu upa- jo, da bodo dobili svoje nazaj. Želijo tudi, da bi se ta nespo- razum čimprej rešil in da se dvorana dodeli SZDL Turnišče. ZR Topoičnik obrani! naslov v nedeljo je bilo v Mariboru v hali B državno prvenstvo posamez- nikov v judu. Na prvenstvu je med ostalimi tudi Topoičnik iz Sloven- ske Bistrice branil naslov državnega prvaka. S ponovno osvojitvijo pr- venstva je dokazal, da nima dostoj- nega partnerja. Tako je tudi doka- zal, da so bili njegovi zadnji neuspe- hi res pad v formi in preutrujenost od zaporednih napornih tekmovanj. —b Požar v Veličanah V nedeljo; 14. aprila, ob 16. uri je pri Ivanu Kranjcu v Ve- ličanah 58 izbruhnil požar. Ogenj je opazila domača hčer- ka pri listnjaku, odkoder se je bliskovito razširil na celo po- slopje. Gašenje je bilo zelo otežkoče- no, ker zaradi dolgotrajne suše zelo primanjkuje vode. Gasilci iz Ivanjkovec in Or- moža so s skupno povezavo čr- pali vodo iz tristo metrov odda- ljenega potoka, ki so ga na hi- tro zajezili. Se vedno ni ugotovljeno, ka- ko je nastal požar. Otroci so streljali s karbidom, vendar so bili vsaj dvesto metrov oddalje- ni od hiše. Govori se, da je bil ogenj podtaknjen. AK Slrnn 6 TEDNIK — petek, 26. aprila t968 Sfrnn 6 Iz razstavnega paviljona y Rtuju Olja m akvareli Ide Brišnik Remec in Marjana Remca v razstavnem paviljonu v Ptuju razstavljata slikarska de- la mlada akademska slikarja Ida Brišnik-Remec in Marjan Remec. Študije sta končala na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani 1964. leta. Ida Brišnik-Remec je rojena v Mariboru leta 1941. Doslej je že razstavljala svoja dela na samostojnih ali na skupinskih razstavah v Slovenjem Gradcu, Cel>u, Velenju, Ljubljani, Pas- sau, Greenwichu, Zagorju in Mariboru. V svojih delih zasle- duje staro slovensko pokrajino in njene elemente. To povedo tudi naslovi njenih slik: Mlini, Mlinska kolesa. Kmečki portali. Svetilka... Njena slikarska kompozicija je sestavljena iz to- plih, domačih, intimnih predme- tov, ki danes sredi modernega ritma življenja in tehnike po- časi tonejo v pozabo. S slikar- skim pogledom jih obuja k živ- ljenju. Marjan Remec je rojen v Ptuju 1937. leta. Po končanem študiju je postal profesor li- kovne vzgoje na gimnaziji v Mariboru. Menda mi ne bo zameril, če vam kot njegov sošolec iz ptuj- ske gimnazije povem, da se prav ri^ič nisem čudil njegovi odloči- tvi za študij na akademiji za likovno umetnost. Ze v gimna- zijskih letih je rad risal. Med odmori smo večkrat občudovali sošolci njegove slike, ki jih je narisal med zanj dolgočasnimi urami. Končal je študije, za njim je že več uspelih razstav: v Celju, Velenju, Beogradu, Greenwichu, Passau, Ljubljani in Zagrebu. V času, ko je svoje rojstno mesto počastil s svojo razstavo, sem imel priložnost se pomeniti z njim in si razgovor zabeležiti tudi za bralce Tednika. Med drugim je dejal; »Ze dalj Časa sem želel predstaviti svoja sli- karska dela in s tem tudi sebe svojemu rojstnemu kraju, do- mačinom. Je že čas, da pokažem, kaj sem napravil.« — Katero slikarsko smer za- stopaš? »Smeri, ki jo zastopam, pra- vijo magični realizem. V glav- nem gre za varianto predmetne umetnosti, v kateri je objekt še vedno prisoten.« — Kot je videti iz razstavlje- nih del, ti stari Ptuj služi več- krat za motiv? »Največ motivov za svoja de- la najdem v Ptuju. Posebno me zanima grad, ki dominira nad mestom. V svoja dela vnašam predmete, ki so tipični za staro- davni Ptuj. To so grbi, kamniti reliefi, izkopanine, deli starega zidovja, Orfejev spomenik in samo starinsko mesto. Kopaste oblike na mojih delih predstav- ljajo mesto pod gradom, ki tvo- ri zaključeno celoto. Eno delo je posvečeno tudi znanemu slikarju, ki je večino svojih let slikal v ptujski oko- lici, Janu Oeltjenu.« — Ali boš tudi za svoja na- slednja dela iskal motive v Ptu- ju? »Kjerkoli sem, se počutim kot Ptujčan. Imam rad svoje mesto, ki bo zame še vedno neizčrpen vir za moja dela. Mesto je ime- lo burno zgodovino. Veliko iz teh časov se je ohranilo in rav- no to me najbolj zanima. Pred- vsem me zanimajo preseki ne- katerih obdobij, na primer sred- nji vek. Z velikim veseljem bom sodeloval tudi na razstavi ob praznovanju 1900-letnice mesta Ptuja,« — Kako si zadovoljen s pred kratkim urejenim razstavnim paviljonom? »Menim, da smo lahko veseli, da je Ptuj končno dobil raz- stavni paviljon, in to v času, ko ptujska občina ne more zgraditi modernega razstavišča. Ko bodo na razpolago sredstva, verjetno ne bo nihče proti novim in lep- šim prostorom, ki pa jih niti vsa večja mesta nimajo. V tem prostoru bi bilo dob|^ urediti pravilno razsvetljavo.« V svojem in v imenu bralcev Tednika sem zaželel obema sli- karjema veliko uspehov. ZR Alenka! Prosim, objavi ta moj spis, ker sem ga napisal za NASA PISMA. Janko Mere, Dornava PREBUJANJE Konec zime.. . Začetek pomladi... Po dolgi zimi smo se oddahnili In veselo pričakali pomlad. Spravili smo tople plašče, čevlje in klobuke v omaro, da tam prespijo pomlad, poletje in jesen. Res, zima nas je obdarila s sne- gom, pomlad pa s soncem, ki je veselo posijalo po prebujeni pokra- jini. »Glej sonce, kako radodarno Hcis obsipava s toplimi žarki!« smo vzkliknilL V vazi imamo že prvo cvetje: zvončke, trobentice, mači- ce .. . Nabrali smo ga v nedeljo na našem sprehodu po gozdu in trav- nikih. V gozdu se že prebujajo ži- vali. Veverica živahno skače z veje na vejo, ptički veselo čivkajo. Vse se veseli pomladi. Mlado In staro, rastline in živali, prav vse! Ptice si spet pridno spletajo gnezda. Naša nadloga — muhe — se že sprehajajo po oknih. »Le kdo bo čistil?« se razje2d ma- ma. »Bomo že, t)omo,« jo potolažimo, »samo da je pomlad!« Da, pomlad, najlepši letni čas; prehitro bo minil^. Komaj se bo- mo zavedeli, že je ne bo več. Ne ml- Blimo na to! Primimo se za roke, za- plešimo in zapojmo: »Preljuba pomlad, kako sd vesela ...« Janko! Lepo si napisal, prelepo! Se na muhe, ki se že sprehajajo po ok- nih, nisi pozabil. Tudi glede pravo- pisa je tvoj spis brez napake in po- kazal si, da si mojster premega go- vora. Ce je vse to zares tvoje sa- mostojno delo. zaslužiš odlično oce- no. Oprosti mi, če sem nejeverna in Imam pomisleke nad izvirnostjo ka- kega posebno dobrega spisa ali pes- mice. Janko! Pogumno si se oglasil in tudi to je vredno pohvale. Prepri- čana sem, da si sedaj, ko bereš svo- je lastno delo natiskano, vesel in ponosen. Napiši še kaj In pošlji! ALENKA Alenka! Mogoče ti to moje pismo ne bo po volji in bo6 mislila, da sem jaz slaba učenka. Mogoče ga ne boš ob- javila. Pozdravljam te Jožica Adlašič, Mihovcl OJ, TA MATEMATIČNA SOLSKA NALOGA! Vedeli smo, da bomo pisali mate- matično šolsko nalogo. Nekateri učenci so se veselili, nekateri pa ne. Jaz se matematike zmeraj bo- jim, ker ml gre bolj trdo. Prlromal je ponedeljek In tovarl- Slca učiteljica je stopila v razred z zvezki v rokah. Hitro smo si jih raadelili in se zamislili v račune. Niso bili težki, ampak. Alenka, od- krito ti povem, da jih nisem dobro izračunala. Tudi vseh nalog nisem mogla rešiti, ker Je šolski zvonec kaj hitro zazvonil. Nisem si vedela pomagati in sem dala zvezek tova- rišici učiteljici. Ona Je z našimi zvezki odhitela iz šolske sobe. Vsi učenci in učenke smo se takoj zbrali v gručo in si pripovedovali, kako je kdo rešil kak račun. Mar- sikdo je veselo poskočil in zaplos- kal, ker Je bil njegov račun pravi- len. Jaz sem spoznala, da sem ma- tematično šolsko nalogo »zabila« in sem žalostna. Doma sem ^e izgovo- rila, da še ne vem. koliko sem do- bila, ker še nismo pisali poprave. Tovarišlca učiteljica nam bo kma- lu prinesla zvezke nazaj, da si bo-, mo ogledali svoje delo In videli oce- ne. Tega se nič ne veselim, saj vem. da ml ie ta šolska naloga prinesla slab red. Jožica! Zelo dolgo že mora biti, odkar so davni učitelji vpeljali šolske naloge. Toda, verjemi mi, Jožica, da se Je šolarjem vseh časov prav tako go- mi nalogami so imeli učenci že ne- dilo kot se sedaj tebi. Pred šolskl- koč »tremo« In prav tako so jim že padali »cveki«. Redki so tisti, ki se veselijo šolskih nalog in Jih tež- ko pričakujejo. Vendar se morajo vsi sprijazniti z njimi in jih upo- rabiti v svoj prid. Saj že sama veš, Jožica, da brez prizadevanja nI nič. Porabi vse sile in popravi slabo oce- no! Z resnim delom ti bo vse uspe- lo. Ne popusti! Bodi vztrajna! Izka- ži se s pravilno rešenimi računi v domačih nalogah in oglašaj se pri pouku s pogostim dviganjem roke. S tvojimi pravilnimi odgovori doka- ži, da je bila ta matematična šolska naloga le tvoja »šolska smola«! ALENKA Alenka! Naš petelin je zelo lep in priden. Zato sem mu napisala to pesmico. Pošiljam jo tebi in te lepo pozdrav- ljam. Vilma Uplaznik, Velika Nedelja NAS PETELINCEK NaS petellnček se zjutraj prvi zbudi in glasno kikirika, nobenega spati ne pusti. ker dobro ve, da za delo sila Je velika. S svojo družino po sadovnjaku hodi in vsako krtino razbrska, a dolgega deževnika sam ne poje, ampak kokoši pokliče in reče kok. kok. Kokoši so neumne in smešne, ena z deževnikom v kljunu beži, druge pa za njo In se kregajo in pulijo, da nobena nič ne dobi. Ce naš petelin nevarnost opazi, brž putke obvesti, da se jim kaj hudega ne zgodi. Naša hiša ob gozdu stoji, zato petellnček pazi, da se zvitorepka ne prlolazl in naših kokoši ne pod avl. Vilma! Preberi to pesmico vašemu pete- linčku, boš videla, da bo poslušal in mu bo »greben še bolj zrastel«! Sedaj pa napiši še pesmico o ku- kavici, ki se oglaša v gozdu za va- šo hišo! ALENKA Alenka! Dolgo ti že nisem pisala. To pes- mico sem napisala, ke si ml odgo- vorila, naj napišem Se več pesmic. Jožica Hanžellč, Cvetkovci 56 NASA RAČKA Mi imamo račko, belo in debelo, tja čez travnik hiti In se v potok zakadi. Hitro v vodo glavo skrije, kljunček dobro si umije. Zjutraj odide, zvečer se vrne, ponoči pa Jajce znese. A gorje ubof?1 rački, če 1o naš puran dobi, takrat gaga in kriči, ker se ga zelo l)Oji. Meni pa se račka smili, ker je manjša od purana, zato naženem tega velikana, naj mojo račko v miru oustl, ker mu nič hudega ne naredi. Jožica! Zaradi te tvoje pesmice ml nt žal, če sem ti svetovala, naj ne nehaš pisati pesmic. Glej, kako se ti je posrečila! Napiši jih še mnoeo, mno- gol ALENKA Z letne skupščin« ZIB NOV Ormož Zakaj vedno večji problemi? Vietnamska vojna, še bolj pa izraelsko-arabski spor oziroma vojna, nas je opozorila, da so lo- kalne vojne možne tudi na pra- gu Evrope In da je lahko Jugo- slavija v teh vojnah posredno ali neposredno ogrožena. Spo- znali smo, da smo premalo na- redili na področju narodne ob- rambe. Zaradi tega so bili pred kratkim na pobudo republiške konference SZDL v občinah formirani koordinacijski odbo- ri, ki bodo povezovali vse de- javnike pri uspešni obrambni vzgoji občanov. O tej temi se je v zadnjem času precej razprav- ljalo in pisalo in je bila uvodo- ma predmet razprave na letni skupščini ZZB NOV Ormož, ki je bila preteklo soboto. Skupšči- ne so se udeležili član republiš- kega Združenja ZB Jože Meriak, sekretar občinske konference ZKS Ormož Drago PINTARIC, predsednik občinske konference SZDL Ormož Vlado OZBOLT, predstavnik JLA major Franc ŽERJAV in drugi. TUJI »JUNAKI« IMAJO PREDNOST! Kaj se je v praksi storilo pri vzgoji mladine? Pri konkretni analizi naših informacijskih sredstev naletimo na določene probleme. Na primer televizij- ski programi postavljajo figuro ameriškega kavboja za določen lik heroja. Določene publikacije zaradi komercialnega učinka po- stavljajo Amerikanca pred sve- tal lik partizana, ki bi moral biti v posrednem in neposred- nem stiku z našimi občani, po- sebno pa z mladino. So primeri, da šolarji pišejo o vietnamski vojni kot o nečem pozitivnem. Skratka, ustvarjajo se pogoji, da se pred mladim človekom po- stavlja lik tujca, ne pa partiza- na, ki se je večkrat lačen, izčr- pan In gol boril za svobodo svo- jega in jugoslovanskih narodov. Velika odgovornost za vzgojo mladine leži tudi na borcih. Ce se hočemo postaviti pred so- vražnika kot enoten narod, je potrebno mladega človeka stro- kovno (v okviru telovadnih društev, gasilcev. Rdečega kri- ža itd.) in politično pravilno vzgajati, kajti potrebno je de- lati, kot bi bil večen mir in kot bi bila jutri vojna. V razpravi je bilo precej ča- sa posvečenega materialnemu stanju kmetov borcev in prizna- valnin. Da bi podrobneje pre- učili sedanje probleme pri olaj- šavah kmetov-lKjrcev, Je bil® imenovana komisija, ki bo ci^ 10. maja pripravila dva okviri^ predloga, o katerih se bodo saim odločili borci-kmetje. O zbra, nem se bo dokončno izrekla ob« činska skupščina. BOGATA VSEBINA IN MLA. DINA V preteklem obdobju je bilo posvečeno precej pozornosti osamosvojitvi KO ZB. Od čla, nov ZROP se je zahtevalo mnogo. Vse premalo so se v pre, teklosti razvijale oblike dru, žabnega življenja (tovariška sre- čanja itd.). Bogato vsebino, kj je bila ustvarjena v NOB, je po, trebno prenašati na mladino s stalnim kontaktom In delova- njem z njimi. Da bi utrjevali v prihodnje bratstvo in enotnost med našim In hrvaškim naro- dom, bodo v bodoče organizi- rali tovariška srečanja štirih obdravskih občin. V sklepih, ki so jih sprejeli ob koncu skup- ščine, se nadalje poudarja, da je potrebno ustanoviti sklad, ki bo skrbel za zbiranje sredstev za spomeniško varstvo v občini itd. -p Posvet mladinskih aktivov ekonomskih srednjih šol Slovenije v Ptuju Aktiv ZMS na ekonomski sred- nji šoli v Ptuju je s pomočjo vodistva šole organiziral v so- boto, 20. t. m., posvetovanje mladinskih aikti-vov ekoniomskih srednjih šol Slovenije, ki so se ga udeležili preds-tavniiki aikti- vov ZMS, dijaških skupnosti in ravnatelji ekonomskih šol iz Kopra, Nove Gorice. Novega me- sta, Kranja, Trbovelj, Ljubljame, Maribora in Murske Sobote. Raizpravljaili so o problemih: od- nos profesor : dijak, dijaško sa- moupravljanje v šolah, javno ocenjevanje, učni uspeh, metode odpravljanja nepravilnosti, zboljšanje učnega uspeha, pro- stori, delovanje krožkov itd. PredstavniOti Trbovelj In Ko- pra 60 se prdtoževaili zaradi ne- realnega ocenjevanja in zaradi velike razdalje med profesorji in dijaki. Težave imajo tudi z dijaškim domom, kajiti že v ma- ju se morajo izseliiti, ker potem pripravljajo dom v prenočišče za turiste. Na nekaiterih šoilah imajo težave z javnim ocenje- vanj em, kar pa je visekakor v ve- liki meri odvisno od objektivine ocene dijakov samiih. Učni uisipeh je na mmogih šo- lah iz leta v leto slabši. Pri mnogih dijakih se opaža nezain- teresiramost in neresnost. Pogo- vori 6 slabimi dijaki so pokaza- li, da je le neznaiten del tistih, ki niso sipo-sobnl dojemati učni program. Mnogo jih je, ki ne- redno obisikujejo pouk, se kam- panjsko učijo, temu primeren pa je tudi uspeh. Delegati so so- glašali. da ima večina dijakov s slabim uispehom ugodne pogo- je za šolanje. Zadovoljivega uspeha ne do- segajo tudi krožki predvsem za- radi dijakov — potnikov, ki jih je v večini šol več kot 60 Vo od vseh vpisanih. Sole v LjuMjaini, Kopru, No- vem mestu nimajo primernih prostorov. Posebno živahna razprava se je razvila ob predlogu za racio- naliizacijo šolstva, ki bi naj bil reailinejši in bi naj prizadel tudi razvite občime SRS. V primen ukinitve ESS v Ptuju bi bik močno prizadeto območje občii Ptuj in Ormož, iki je že tako mei najbolj zaostalimi predeli Sk venije. Osnovne šole v občina Ptuj in Ormož oDDSKuje is.so učencev, srednje pa le 833 dija- kov, V občini Kranj pa je v osnofvndh šolah 17.831 učencev (podatki so iz leta 1966), sred- nje in sitrokovne šole pa 5.209 dijaikov. Razlike so očitne. Ca upoštevamo, da se bo za- poslovanje ekonomsikih tehni- kov začelo deloma reševati s pripranmiško dobo in pa da na ptujskem območju ekonomski tehnilki vedno primanjkujejo, ne bi smeli zaipoistavljati vprašanja, ki so ga začeli reševati pred 8 led z ustanovitvijo centra stro- kovnih šol (ESS, AS in šolskega centra za blagovni promet). Sprejeto je bilo stališče, da bi se učrai uisipeh z uvedibo prostih siobot poislabšal. IT. Kdaj konferenca o bistriški kulturni dejavnosti? Ze precej časa je od tega ko so sklenili, da bodo v Slo- venski Bistrici izvedli problem- sko konferenco o kulturni de- javnosti v občini. Sedaj že po- samezniki in skupine priprav- ljajo za konferenco materiale, po katerih bi se tudi naj razvila razprava o bistriški kulturni dejavnosti. Na konferenci bodo obravna- vali tudi več poročil. Med njimi bo vsekakor zanimivo tudi fi- nančno poročilo, ki ga je začela pripravljati komisija za druž- beni nadzor, ki bo pregledala vse dosedanje finančno poslova- nje in kako so se sredstva, ki so se stekala za kulturno dejavnost, tudi trošila. Ta del bo vsekakor zanimiv, saj so občani na te- renskih problemskih konferen- cah, kjer so se dogovarjali o kulturni dejavnosti, večkrat sprožili vprašanje, kam in kako so se delila sredstva in zakaj so bila uporabljena Datum, ki je predviden za konferenco, je sredina meseca maja. Vendar je vprašanje, če ne bo konferenca preložena na naslednji mesec, ker bodo ta- krat vsi družbenopolitični de- javniki angažirani v pripravo referenduma za samoprispevek za ureditev šolskega prostora, ki bo 2. junija. -b VELIKA NEDEUA V nedeljo, 28. t. m., bo zvečer pri Veliki Nedelji zaključek kul- turnega tedna ormoške občine in proslave 75-letnice PD Simon Gregorčič iz Velike Nedelje. Ob tej priložnosti bodo zaslužnim kulturno-prosvetnim delavcem ormoške občine podelili prizna- nja; dramska skupina domačecja prosvetnega druStva pa se bo ob- činstvu zadnjič predstavila z igro Mikelnove dramatizacije Finžgarjevf^aa romana Pod <;vo- bodnim soncem. -p Zgodovina Slov. Bistrice Velikost srednjeveške Bistrice KakSen položaj In mesto Je zavze- mala Bistrica v srednjem veku, zgo- vorno prlCa mestni pečat, ki so ga odkrUI leta 1924. Grb namreč slm- l)olično prikazuj« moč mesta Bistri- ce- V sredmi grba Je mogočna stav- h.-j mesrneRa magistrata, ki Je nasli- kana nad moRočnlml zidanimi mest- nimi vrati. Okna na mestnem magi- stratu nas spominjajo na okna sa- mostanske cerkve. Skozi mogočna vrata pa opazimo stopnice, ki vodijo v prvo nadstropje. Na grbu Je torej stavba, ki so Jo dobili kasne.le v svojo last mlnorltl, k) so Jo preuredili v cerkev ter več- krat Slrin In adaptirali. Predvsem so glavnemu delu cerkve dozidali prostor za olta» In to v lepem got- skem slogu, medtem ko Je ostali del cerkve »pzldan v preprostem roman- skem slogu Minoriti so mestni stolp prezldall v cerkvenega rzvoniki ter obesili v n.lem tri zvone v tako Imenovani mrtvaški zvouček. Ze leta 1240 so si lahko Blstrlčanl Izvolili oziroma izbirali mestne sod- nike. V tem času sta bila mestna sodnika, kot nam govorijo viri, Be- zelln In Lupold, oba blstrlSka ob- čana. V naslednjih letih Je tudi mesto Bistrica občutilo preceJSnJe pomanj- kanje. Zaradi suSe Je v mestu vla- dalo pomanjkanje, lakota In dragi- nja. Otokar CeSkI je za časa svojega vladanja na Sta.lerskem In tako tudi v Bistrici pregnal v Bistrico Oer- trudo Badensko. Tako Je morala av- strijska vojvodinja precej časa pre- živeti med meSčanl Blsi.-tce. Toda suša In vročina, ki sta po- vzročil pomanjaknje v letih 12SS do 1266, nista ostali sami. V začetku Štirinajstega stoletja so * Bistrici, predvsem pa na jugozahodni strani mesta eospodarile kobilic« Bilo Jih je toliko, da so uničevale nasade, okajenega odnoslanca celjskih gro- fov viteza srHARFENRERGA na so zaradi njegove smelosti, ko se je s Konjem vred pognal med nje, po- žrle pri živem telesu, prav tako tudi njegovega konja. BISTRICA BOGATO MESTO O bogastvu bistriških meSčano* nam zgovorno pričajo posestva. Ki so Jih posedovali. Leta 1297 Je L«' opold, po domače Tuzald (blstrišK' meščan) prodal svoje posestvo * Brezjem studenlškemu samostanu- Pri tej in pri drugih kupčijah st» kot priče nastopala Ulrih svobodo Sovneškl (predniki celjskih grofovi ter Rlhard In Henrik Poklen, ki sta bila verjetno slovenske narodnost'- Ta čas pa Je bil mestni sodnik v B>' strici Vollmar. BISTRICA LAST VOJVODE FRIORIHA Okoli leta 1311 so se /,a posest m^' sta Bistrice odvijale burne razpra*' med vojvodo Fridrlhom avstrijskii" in bavarskima vojvodoma Otonorf In Štefanom. Po sporazumu v mcs^ Passau v Zgornji Avstriji Je pn' padla Bistrica vojvodi Frldriha. Tako lahko vidimo, da Je Bistri- ca v tem času večkrat menjala svo- Jega gospodarja, oziroma lastnlK?^ Tako so naSemu slovenskemu IJenju stalno vladali drugi gospodar Ji. vsak Jih Je v svojem času hQt«' čimbolj izkoristiti. Tako so IzgubUJ 11 svoje pravice, saj so morali tuo' prodajati svoje posesti, s tem pa ^ je začela zmanjševati tndl njiho^'' politična in kulturna moP (Ualje i»rihodnjl® Stran 7 TEDNIK — petek, 26. aprila 1968 Stran | za priedkega Lufzeka pjebi, to pred krotkin sen po ^ toko čiiia, ke mi je krf po »ilah zavrela. V Majšperki, saj lete tan kak majo toto fabriko za llago delati, se je v bloki številka a ena sinica brez zvez no po- .fianstev — no brez odobritve hiš- lega sveta — vselila v poštni jcaslc ene stranke in je tan že štiri leta zaporedoma Jsoko pomlod f0i mlode zvalila. Kak bi se tumi Ijoj strokovno reklo, bla v toten bloki pač podnajemnik, če glih je jig plačiivala stanarine, elektrike, ^ode — no fseh mogočih driigih dofkof. Zaj po štirih letah pa se je znajša en brezsrčnež, ki je toto ^tgo siničko z jajčkami vred vrga s totega kaslca na cesto no v toto l^odo ciglovje naloža, ke nebi jnogla sinica drgoč nazaj priti in jj novega gnezda splesti. Resen je, ke si je tota sinica ne poiskala prov-c lokacije za gradnjo svojega gnezda in je pač prekršla toti niajšperški urbanistični načrt, vseeno pa si jas mislin, ke si je po tejkih letih zasliižla stanovanj- sjco pravico v toti škotli in je nebi smeli tak grdo na cesto pognati. Če je totemi gospodi, tekstilnemi fehniki, že tejko na jetra šla, bi ji lehko prepreča vselitev že pret Jcak si je znesla jajca in bi si leh- ]co tota priliiblena no tiidi v pe- smih opevana pevka poiskala driigo mesto za svojo familijo. Vete, jas sen zlo ojšter na toke stvari, pa bi totega tovariša pita, če mo v sebi fsaj malo usmilje- nega srca ah pa ma na mesto je- ga kameje, vačik vena .nebi moga totega obsojanja vrednega dela nareti. Pa tiidi to bi rad vida no veda, kak bi se toti tovariš poču- ta, če bi ga enega lepega dneva nese s hiše natira in mu razbija topel dom, ki je fsokemi človeki pa tiidi živolin najdražja stvor na sveti. Jas bi tU še enkrat ponova že stori pregovor, ki provi, da fsoki ftič najrajši to zleti — ge se zvali! Jas pač mislin, ke je toti tovariš pret kak je priša do di- plome tekstilnega tehnika gvišno čUja tisto pesen »Stoji učilna zi- dana« in še marsike lepega o si- ničkah, ki s svojin petjon no žvr- golejon delajo veselje fsen, ki jih poslušamo. Tak kak to zgleda, pa je na fse to že pozoba. V LENARTI so'po meli to ovi den sejo občin- ^Ice skupščine. Med driigimi toč- Itami dnevnega reda je blo na programi tiidi poročilo o deli ko- munalnega zavoda za socialno za- varovoje v Marprogi. Odborniki so dobli za razprovo med drugo občinsko papirnato birokracijo tu. di precik dugo finančno poročilo o toten našen liiben zavarovoji. Da van rečen, to je tejko številk, plusof no minosof, ke bi se člo- veki lehko zmešalo. Zato pa je vena ne čiidno, če je toti sistem zavarovoja tak zamotani, ke več ne ven, bi blo bojše vmreti ali pa bi počaka, ke bi me kokšni betek začeja montrati, ke mo preštima, ^e mo od totega kmečkega zava- rovoja meja ke haska. Z Marpro- ga sta prišla dvo gospoda od to- tega zavarovoja in sta poskiišala toto »višjo matematiko« odborni- ^on v viiha spravti. Najboj žifčno je blo pač pri zgiibah okoli kmeč- kega zavarovoja. Kmetje odbor- niki so pač hteli vediti, kon gre- lo jihovi penezi in ge je zodja ^eja, ke bi se zvišovaje totih pri- ^pefkov enkrat malo stavlo — no začele enkrat malo cene kme- tijskin pridelkon rasti. P je tota dvo gospoda sta vena ^edla, ke mata vroči teren pred ^^boj pa sta bla vena zavolo toga ^oj vludna. Guč sta začela z be- sedami: »Tovariš predsednik, to- ^arišice in tovariši odborniki...« dejala pa sta ga s pozdrovon 'l^rečno in obilo uspeha!« To bi fse lepo no praf, če si nebi po totih besedah en odbornik iz ^od/jTz klopi po tihen zguča: »Pje ^okih je dosti, ki nan želijo uspe- li- na driigi stroni pa nan mošje '"ličejo!« »SEJM BIL JE ŽIV...« na »jiirjovo« je bija na Ptuji ^oki dreng, ke sen se skoro ne meja kon obmoti. Lidje so pri- vlekli na plac vsega vraga od što- rih cot, Soljof, stihe robe pa fse do avtof, ki so jih tak na črni borzi odovali. Dosti pa je bilo tokšnih, ki so prnesli na plac sa- mo zijala no prozne žepe odovat. To je blo provo »jiirjovo seje« tak kak smo ga na Ptuju že fsoko le- to navajeni. »Kiipte, kiipte, zlo fol, samo gnes mote priliko«, so se na ves glos drli kromari, ki^o od fseh vetrov, no iz fseh brat- skih republik prnesli robo odovat. Vete toto reklamno dreje mi je glih tak prišlo napre kak gdo gle- dan no poslušan tote naše televi- zijske reklamne oddoje. Fse je najbojšo, najboj kvalitetno no najboj fol, če glih je kokšna stvor fčosik ne vredna, ke bi jo pes po ... vohna. Na plod ba najboj glasen eden, ki je kremo za šolje odova. Moji punčohi so bli že fejs prašnati pa tiidi blatni, pa sen hteja viditi kak te tota stvor zgleda. Nareda sen se malo kšeftmana pa sen po- koza za toto kremo vejko zani- maje, glih tak kak bi je misla celi vagon kupiti. Pjebi, toto mojo za- nimaje je zlo ftrgalo. Nesen še se praf zaveda pa mi je že toti kro- mar za reklamo fajn spuca no zbiksa moje šol]e, tak ke sen re- sen malo gospod grota. Gdo bi moga fsaj eno škotlo totega črne- ga vraga kiipiti, te pa mi je fejst vroče grotalo, saj sen si kumer te Zdenka, ke mi je ta štora viitro pret kak sen ša v mesto žepno inventuro naredla in mi samo ene- ga jiirja pistila, ke bi ji lehko šprudlvalek kupa. Začeja sen ma- lo nozot iti pa sen se hitro v guž- vi zguba. Šotje pa sen po dugen cajti le meja fajn zbiksane. Ja vete za tistega jurja sen jas re- sen za mojo ta storo kiipa šprudl- valek, samo ne pitajte me, ke se mi je večer duma zgodlo. Ta što- ra me je večer gdo sen malo po rokah, malo po nogah dumu priša, no ji že od daleč šprudlvalek ko- za, s totin vragon tak po glovi fčesnola, ke sen fse zvezde no še svetega Jiirja zagleda. Drogi brol- ci, jas se bojin, ke de me tota božja karštiga še večkrot doletela. Pište mi, kaj naj naredin, ke bi ta storo nekak razoroža, no ji totega vraga od hiše sprava. Vete, jas se bojin ke nebi celo tak grotalo, ke mi nebi moja Mica gdo kon od- ide, pistila duma na mizi šprudl- valek polek pa ceglc z napison: »Sla sen k sosidovemi Frančekl, Lujzek, postreži si son!« Ka] pa naj v t oken primeri naredin? Se naj z fso močjo po glovi mohnem, ali naj počokan, ke de prišla ta štora dumu in de una to boj stro- kovno oprovla? Ja, vete v zokoni so težove. Če bi še enkrat ledičen bija, bi se pofsodik samo žena no bija kak metulček, ki leti s cveta na cvet, oženiti pa se ne bi več nikol hteja, rajši bi si dja štrik okoli šijaka. Drogi brolci, zaj se precik dugo nemo vidli, saj vete, vmes so toti prvomajski prozniki. Če te šli kon na izlet, ne pozobte na mene. Ve- te, jas mo meja boj žalosne svet- ke. Ta štora mi je že rekla, ke mo moga fse tote proznične dni duma šeloto zalevati no krompir saditi. Enkrat je eden reka: »Bog daj de- ža ke bi jas lehko leža!« Resen pjebi, dež bi bija zlo potreben, drgačik mo driigo leto namesto kmetijskih pridelkov kameje glo- dali no še boj objektivne težove gospodarske reforme preklijali. Pa tiidi za tote ptujske gase bi bi- ja potreben fsoki den en fejst špricar. Najhujšo je tan ge so ga- se za toto novo kanalizacijo raz- kopane. Če še skoro nede deža de mogla skupščina občine Ptuj na svoji prvi seji sprejeti odlok, ke do si mogli fsi ptujčani gasmaske kiipti. Ob totih prvomajskih proznikih računajte, ke je mesec maj precik dugi, ke van nebi v mošje prehitro siiša prišla. Te pa srečno, no vesele prazni- ke! Nič ne zamerte. Pište mi na moj stori naslov: Uredništvo Tednika, Lackova 2, Ptuj. Samo vaš Lujzek Filmski in TY mozaik »Počakaj, dokler se n« stem- ni« je naslov najnovejšega kri- minalnega filma, v katerem igra slepo ženo ljubka AUDRET HEPBURN. Producent tog« fil- ma ]« iele pred kratkim lo£«iii njen mož Mel Ferrer. Verjetno Je to zadnje skupno delo obeh umetnikov, ki sta Se do nedav- nega veljala za vzoren zakonski filmski par. Dogodki pred loiit- vljo so bdli tudi popularizirani v našem tisku, saj Je znano, da zahodni informacdjskl trg naj- bolj zanimajo senzacije filmskih 2rvezdnic in zvezdnikov, dogodki v kraljevskih in cesarskih druži- nah zadnjih let, kakšen okus za modo ima kdo, kaj je njegov ho- bi itd. »Ali še sploh obstaja vzo- ren filmski zakonski par?« se Je pred kratkim vprašal francoski novinar. »Bolje je, da o njih več ne pišemo.* Audrcy Hepburn LE DOBRO OPREMLJENI BODO KOS NALOGAM V vseh krajevnih skupnostih v ptujski občini so pred nedav- nim ustanovili krajevne štabe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Kot je dejal Avgust Dimič, tajnik štaba v Majšperku, so funkcije razdelili med 11 čla- nov, Vsak izmed članov štaba je iz za varstvo pomembne dejav- nosti, iz gasilskih vrst in podob- no. Stab pripravlja plane, med drugim tudi plan opreme, brez katere ne more uspešno delati. Predvsem bi potrebovali škor- nje, reševalno opremo, kavlje, vrvi, material za prvo pomoč, svetilke in med drugim tudi čoln. Računajo na sredstva iz občinskega sklada za varstvo. Avgust Dimič je poudaril, da je opremljen štab za varstvo v Majšperku zelo potreben. Kraji so na poplavnem področju Dravi- nje in Ložnice, ki večkrat pre- stopita bregove. Med večjimi nalivi se usuje več manjših pla- zov zemlje, ki zasujejo cestne prehode. Avgust Dimič smatra, da bo le dobro opremljen štab kos na- logam. ZR Samoprispevek racionalno uporabiti Območje krajevne skupnosti Ptuj obsega urbanistično celoto mesta Ptuja z naselji Vičava, Orešje, Stuki. Krčevina, naselje bratov Re- šev, Budino, Brstje, Spuhljo in Turnišče. Vse krajevne skupnosti ptujske občine se pripravljajo na referen- dum za samoprispevek. Pi-av tako se že v posameznih predelih ptuj- ske krajevne skupnosti, ki smo jih našteli, že dogovarjajo, kje bodo volišča, ki jih bodo uredili in fk>- dobno. Tokrat vam lahko prikažemo ne- kaj podrobnih številk. Od vseh za- vezancev, ki bi plačevali samopri- spevek, če bo referendum 19, maja uspel, bi v ptujski krajevni skup- nosti zbrali na leto približno 37,728.505 S din, v petih letih pa okoU 188,642.525 S din. Zbrana sredstva od samoprispev- ka bi bila porabljena za asfaltira- nje ceste na Turnišču in sicer od trgovine do železniške postaje na Hajdini v dolžini 700 m. Dela bi staia 15 milijonov S din. Asfalti- ranje Rogaške ceste od križišča do konca naselja mimo šole v dolžini 250 m bi stalo 5 milijonov S din. Asfaltiranje Mlinske ceste do kon- ca naselia v dolžini 400 m bi stalo 9 milijonov S din. Celotno asfalti- ranje do Koroščevega mlina bi stalo približno 17 milijonov S din. Za asfaltiranje Rogozniške ceste, vsaj do roHOzniškega pokopališča, v dolžini 1500 m bi bilo FKJtrebno okoli 35 milijonov S din. Načrt za ureditev te ceste je že pripravljen. Za asfaltiranje ceste tretjega reda proti Grajeni v dolžini 3,5 km bi potrebovali 60 milijonov S din. Približno toliko pa bi veljalo asfal- tiranje še nadaljnjih 3,5 km do Grajene. Krajevna skupnost bi delno sofinancirala gradnjo kom- binirane otroške ustanove. Za gradnjo le-te bi bilo potrebno 120 milijonov S din. Gradnjo te usta- nove bi sofinancirali tudi iz na- menskih sredstev. Za ureditev ro- gozniškega pokopališča bi krajev- na skupnost Ptuj namenila 2 'mi- lijona S din, s tem da ga sofinan- cirata tudi krajevna skupnost Ro- goznica in Grajena. Za ureditev poti na Viča vi in za urejanje lo- kalnih cest na Vičavi bi potrebo- vali 5 milijonov S din. Za vzdrže- vanje in izp>opolnitev že obsto- ječih treh otroških igrišč, za opre- mo ter ureditev novih igrišč v Trubarjevem naselju, v Budini, naselju bratov Rešev in na Vičavi ter za ureditev športnega igrišča na Bregu pri otroškem vrtcu bi potrebovali okoli 5 milijonov sta- rih dinarjev. Za vzdrževanje krajevnih cest v dolžini 18 km, s katerimi gospo- dari krajevna skupnost, bi za ob- dobje petih let potrebovali okoli 5 milijonov S din. Za sofinanciranje vodovoda Bu- dina—Spuhlja bi namenili 5 mili- jonov S din. Za izvršitev navedenih del bi bilo potrebno okoli 256 milijonov S din. Pri asfaltiranju cest bodo kot soinvestitorji tudi cestno podjetje iri delovne organizacije, predvsem iz območij, ki uporabljajo dotične ceste. Sredstva v višini 46 milijonov S din, zbrana na leto od prispev- ka za uporabo mestnega zemljišča, ki ga plačujejo stanovalci v mestu Ptuj in najemniki poslovnih lo- kalov. se smejo uporabiti le za gradnjo in rekonstrukcijo komu- nalnih objektov in naprav, ki ima- jo pomen skupne uporabe in sicer za ulioe, trg. pločnike, poti, par- kirne prostore, zelene površine, gradnjo kanalizacijskega omrežja in javno razsvetljavo. V tem letu bo porabljeno za po- pravilo pločnikov nad 6 milijonov S din, za javno razsvetljavo sko- raj 9 milijonov, za kanalizacijo skoraj 18 milijonov S din (trenut- no se polaga v Miklošičevi ulici), za ureditev ulic 7 milijonov S din, za obnovo obzidja nad 8 milijonov S din in za ureditev zelenic 7,5 mi- lijona S din. Z R stran 6 TEDMK — petek, 26. aprila 1%8 Stran ^ Varno delo - pogoj produktivnosti o krepitvi vloge delovnega človeka in zagotavljanju pogo- jev za širše in vsebinsko polnej- še samoupravno urejanje delov- nih odnosov in o učinkovitejši zaščiti pri delu so te dni raz- pravljali na sindikalnem sestan- ku predstavnikov delovnih or- ganizacij iz ptujske občine in nekaterih drugih predstavnikov, ki se srečujejo z varstvom pri delu. Razpravljali so tudi o predkongresnem gradivu (VI. kongres ZSJ). Po uvodnih referatih, ki sta jih podala Michel Ladislav, di- plomirani inž., in dr. Ante Mile- ta, se je pričela razprava. Na sestanku so ugotovili, da kljub racionalizaciji in tehnič- ni opremljenosti število nesreč raste. Večkrat so delavci svoje nesreče krivi tudi sami. Prema- lo se ugotavlja sposobnost pri delu, predvsem sposobnost opravljanja določenih delovnih operacij. Zdravniški pregledi v ta namen so nedosledni, ker so brez testiranja o sposobnosti de- lavca za določeno delovno me- sto. Delavci večkrat ne uporab- ljajo zaščitnih sredstev. Borba za večjo produktivnost pa mo- ra biti povezana z borbo za var- no delo, saj sta drug cd drugega odvisna. Število smrtnih nesreč in in- validnosti pada. Pogosto morajo biti zdravniki tudi pravniki, da lahko pomagajo ponesrečenim do zakonitih pravic, ki jih sa- moupravni akti delovnih orga- nizacij premalo upoštevajo. Govorili so tudi o težjem po- ložaju varstva pri delu v kme- tijstvu. Kmetijski delavci dela- jo vse pogosteje s kemikalijami (škropiva, prašiva, umetna gno- jila...) Predstavnik KK Ptuj je dejal, da proizvodnja še ne premore dragih zaščitnih sred- stev, kar se je slabo slišalo v današnjem času, ko naj bi vso skrb posvetili človeku in nje- govemu čim boljšemu razpolo- ženju na delovnem mestu. Pred- vsem je to boleče, ko vemo, da so nekatera prašiva in škropiva strupena in smrtno nevarna, skoraj tako kot vojaška sredstva. Kmetijskim delavcem kombina- ta so na več obratih ukinili kuhinje, ki so pripravljale to- pel opoldanski obrok. To je to- liko slabše, ko na drugi strani morajo kmetijski delavci, živi- norejci, vso skrb posvečati krm- ljenju živine, da je pod streho, da dobi obilne obroke hrane ob pravem času, da je prirastek zadovoljiv in podobno. Ugotavljali so, da je najtežje najti primerno delo za invalide, da v elektrolizi (TGA) ni mogo- če delati dalje kot 20 do 25 let. Spraševali so tudi, kaj je sin- dikat napravil, predvsem po- družnice, da bi se pogoji dela izboljšali; ugotavljali so, da nič ali zelo malo. V bodoče naj sin- dikalne podružnice zaostrijo od- govornost pri delu. Predvsem so poudarjali, da je treba v samo- upravnih aktih točneje pove- dati, kdo je odgovoren za var- nost dela na konkretnih delov- nih mestih. . ZR V nedeljo, 21. aprila 1968, je mladinski pevski zbor osnovne šole Videm pri Ptuju priredil v domači kino dvorani koncert narodnih in umetnih pesmi. Koncert je bil nekakšna gene- ralka za občinsko revijo pevskih zborov v Ptuju in za bližnje tekmovanje na republiškem fe- stivalu v Zagorju. V prvem delu koncerta je na- stopil otroški pevski zbor, ki ga prav tako kakor mladinskega vodi Jožica Soko. V otroškem zboru nastopajo učenci drugega do četrtega razreda in si tu vež- bajo glasove za kasnejše sode- lovanje v mladinskem zboru. Otroški zbor je zapel enoglasno ob spremljavi harmonike, vse pesmice pa, ki smo jih poslušali v nedeljo, so bile zelo ljubke. V drugem delu je nastopil mladinski pevski zbor z dva- najstimi pesmimi. Da so si pevci po šestih odpetih pesmih neko- liko odpočili, sta v kratkem od- moru nastopila tudi harmoni- karja Jožek in Milan. Vse odpete pesmi, pa naj so bile to narodne, umetne, narod- ne v priredbi priznanih kompo- nistov, hrvaške ali tuje (II ri- sentito), so bile odpete zelo kva- litetno, čisto in polno s pravim občutkom. Videlo se je, da je bilo v delo vloženega veliko truda pevovodje, kakor pevcev. Od leta 1963, kar obstaja zbor, je bil viden zavidljiv napredek, saj pa ima zbor že dokajšnje tradicije vse od nastopov na občinskih revijah v Ptuju, Or- možu in Ljutomeru do nastopa na »celjskem festivalu« v prete- klem letu, kjer je dosegel na tekmovanju zveznega značaja četrto mesto med slovenskimi mladinskimi zbori. Za zaključek je pevski zbor zapel narodno pesem (domačo, haloško) Iz zemlje gre trsek ..., ki jo je prav za zbor šole Vi- dem priredil priznani komponist Radovan Gobec in je bila v ta- ki obliki prvič izvajana. Občin- stvo jo je nagradilo z dolgim aplavzom, da jo je zbor moral ponavljati. S takšnimi nastopi upamo, da bodo občani, zlasti pa se st^f, nastopajočih pevcev, občutili prihodnje še večjo željo m p, trebo po obisku tako kvaliu nih koncertov. t/ OSEBNA KRONIKA Rodile so: Marija Koderman, Pobrežje 40 — Da- nila; Ana Kavarič, Cojzova pot — Rad- milo; Marija Bele, Prešernova 19 — Franca; Ema Šuen, Dragovič 21 — Mar- to; Milena Trčič, Pleterje 16 — Bojane; Marija Gajšt, Doklece 5 — Nado; Ma- rija Sakelšek, štumovec 6 — Janeza; Marija Brglez, Kidričevo 5 — Evelino; Štefanija Zaje, LIjutoraerska 28/c — Alenko; Nada FiSiriger, Kidričevo nase- lje 6, Ljutomer — Iztoka; Marta Curin, Godeninci 16 — Mirana; Neža Dolenc, Zg. Jablane 37 — dečka; Ljudmila Vr- bančič. Ormoška 32, Ljutomer — Andre- jo; Marija Cafuta, Na postajo 4 — de- klico; Angela Gajser, Bukovci 166 — Danico; Elizabeta Zadravec, Ivanjkov- ci 1/b — dečka; Marija Cus, Muretin- ci 46 — Darjo; Elizabeta Vaupotič, Mestni vrh 55 — Nado; Ana Trstenjak, Kajžar 22 — Bernardko; Marija Dajnko, Sedlašek 126 — Marjana; Ana Sagadin, Varož 11 — Stanislave; Stanislava Ko- rošec, Zabovci 4 — deklico; Francka Orni k, Trnovski vrh 52 — Mirana; Ma- rija Peternik, Prešernova 23 — Viktor- ja; Julijana šegula. Predava 3 — Zdrav- ka; Marija Bedrač, Štrumovec 22 — Vojka; Matilda Forštnarič, Bukovci 99/a — Janeza; Ivica Lorber, Stanečka vas 3 — deklico; Matilda Bezjak, Placarov- ci 6 — dečka; Jožeta Veršič,> Podgor- ci 28 — Stanislava; Marija Škrjanec. Pavlovski vrh 37 — Petra; Ljudmila Pernat, Mihovce 11 — Jožefa; Ivanka Novak, Razkrižje 56, Ljutomer — Be- njamina; Roza Zajšek, Lancova vas 4 — Lidijo; Bogdana Kužner, Jelovice 19 ~ Miroslava; Katarina Sirec, Dobrina 41 — Hildo; Irena Primožič, Spolenja- kova 8 — Saša; Neža Gašparič, Trnov- ski vrh 18 — Jožefa; Rozalija Kajzer, Strajna 17 — Franca; Marija Menoni, Rogoznica 28/a — Miroslava; Matilda Vidovič, Zagrebška 17 — Emila; Dragi- ca Kuharic, Pušenci 41 — Tatjano; An- gela Veršič, Smolinci 51 — Lidijo; Te- rezija Plajnšek, Muzejski trg 1 — deč- ka; Marija Kurit, Andrenci 42 — deč- ka; Gerda Toplak, Kidričevo 53/a — aečka; Poroke: Dragomir Pužnjak, Lopate 59 in Fran- čiška Veseojak, Ritmerk S; Stanislav Horvat, Kidričevo 81 in Marija Vrečko, Kidričevo 81; Ivan Kamericki, Celje, Delavska 16 in Ana Arnšek, Celje. De- lavska 16; Milan Korošak, Murkova 2 in Hedvika Moborko, Trnovec 19; Mar- tin Klaneček, Poljska 6 in Antonija Cemezel, Krčevina 90; Gabriel škraba. Skorba 33 in Jožefa Čemele, Skorba 33; Jožef Stumberger, Gradišče 129 in Ma- rija Kosec, Cirkulane 33; Stanislav Gro- belšek. Sveča 41 in Ivana Letonja, Preša. Umrli so: Alojz Golčer, Slovenski trg 5, roj. 1902, umrl 3. 4. 1968; Tekla Topolovec, Spolenjakova 13, roj. 1923, umrla 6. 4. 1968; Alojz Anžei, Slavščina 31, roj. 1912, umrl 8. 4. 1968; Marija Krajnc, Slovenski trg 4, roj. 1882, umrla 9. 4. 1968; Angela Jarc, Poljčane 125, roj. 1899, umrla 11. 4. 1968; Marija Kukovec, Prešernova S, roj. 1902, umrla 11. 4. 1968; Lovrenc Gomilšek, Dragovič 11, roj. 1932, umrl 12. 4, 1968; Marija Kri- žan, Cerovec 33, roj. 1892, umrl 14. 4. 1968; Antonija Jakhel, cesta Olge Me- glič, roj. 1885, umrla 14. 4. 1968; Sreč- ko Vitori, Središče 216, roj. 1900, umrl 15. 4. 1968; Terezija Hemetek, Budiščak 27, roj. 1930, umrla 12. 4. 1968.