) EDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 > Brna I. nadstr.). Uradna ure za stranke so od lOi do 11. 'jdne in od 5. do 6. pojoldne vsak dan razen nedelj in i ikov. Rokopisi se ne viafajo. Nefrankirana pisma se ne 'i E?	sprejemajo	:	• s
SOCNINA : celolelua po P“sti ali s pošiljanjem na dom za 1'ro-Ogrsko in Fosno K 21‘60, polletna K 10*80, četrtletna S '40, mesečna K 1'80; ta Nemčijo celoletno K 26,40; za oelalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36--.	:
e.
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob pol 11. dopoldne.	\ *# *.
UPRAVN1STV0 se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II./- ju
nraduje za stranke od 8. do 2. dopoldne in od 3. do 7. zvfjlfc* Inserati: enostopna petilvrstica SOvin., pogojen prostor, poslani :::	in rekUime 40 vin. — hieeiate sprejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
1	HeUlamacije	litstu	so poštnine proste. ..........—
itev. 719.
V Ljubljani, v ponedeljek dne 27. oktobra 1913.
Leto III.
Avstrijski državni proračun.
Finančni minister Zaleski je bolan. Namesto fca je predložil začasni vodia finančnega mi-_ llrslva sekcijski načelnik Engel državnemu
S m proračun za prvo polletje 1914. Avstrij-l ogrska in skupna vlada so se namreč zme-9. da bodo poslej računale poslovno leto od »liia do zadnjega junija, dočim je doslej veli koledarsko leto od 1. januarja do 31. de-»bra državi tudi kot računsko leto:
Z ozirom na parlamentarno delo je res iodneje. če se zaključi proračun s 30. junijem
! .siesto z 31. decembrom. Posledica te izpre-pnbe pa je ta. da ie za leto 1914. predložen (no polletni račun, zato da se more prihod-
!l proračun res pričeti s 1. julijem. Ta šest-fcčni izdelek je torej vodja finančnega niini-jstva predložil parlamentu in ga je opremil z
■ fem govorom, ki pa seveda ni povedal vsega. ! fr bi se o tei stvari dalo povedati.
■ j V Avstrrii se posvečuje državnemu prora-
JL sploh izredno majhna pozornost, dasi je •vsekakor najvažnejše poglavje državnozbor-l«a dela, kajti vse državno gospodarstvo se »dar zrcali v proračunu in v sklepnih raču-L Ali študiranje proračuna zahteva resno delo , sicer veliko dela. ki pa večini gospodov Ijud-
■ ti zastopnikov nič kaj posebno ne diši. Za I ikšno posamezno poglavje se že še zanimajo. | tor te moledoval pri ministrih za kos cestt j svojem volilnem okraju ali pa za novo so-| !fe. še pogleda, če je ta postavka vpisana.
llošno presojanje proračuna pa prepuščajo ilšnemu veljaku svojega kluba, ki bi rad pri-
•	|na glas velikega finančnega veščaka, pa do-I ta tako slavo največ zato. ker se drugi prejo brigajo za stvar.
Kdor se temeljito bavi s proračunom, njemu ivedo suhoparne številke prav veliko. Iz se-jve proračuna lehko spozna, v čigavo korist pretežno rabi denar davkoplačevalcev. Pravi niški zastopnik se bo brigal za to, če nimajo [proračuna največ dobička oni sloii. kj planjo razmeroma najmanj davkov; vprašal bo. iti proračun enostransko sestavljen, če ne uežira enih in ne zapostavlja drugih krogov Rivalstva, če izraža kakšno določeno ten-at;0. če 'e industrialen. agraren, kulturen, so-
c"-
Pa tudi splošno stanje narodnega go-
Marstva se izraža v proračunu. In ravno v oziru je za prihodnje polletje predloženi
Z
tri>ski proračun izredno zanimiv. Lahko sicer ni najti vsa pota ja.«
jasnosti po
jntu avstrijskega proračuna. Kajti navadno Vstavljen na čudovito neodkritosrčen način.
nhodki iz davkov se cenijo, kakor ie ravno nierno za stališče finančnega ministrstva, trat više. enkrat niže, in človek mora biti že redno spreten, če hoče uganiti, koliko sc ofi-e|jia cenitev približuje ali pa oddaljuje od res-rg. Dolgove, ki jih mislijo napraviti, vpisujejo /dohodke, in na ta način znajo izračunati eDitek. tudi kjer je v resnici velik deficit. Ne-j|(0 jasnosti je mogoče le tedaj dobiti, če se tjflieria proračun s sklepčnimi računi zadnjih ju z izkazi davčnih dohodkov zadnjega časa.
S	proračunom, ki ga ie predložil gospod gel, so pa težave izredno velike. Polletni pro-čiin’ se namreč nikakor ne da primerjati s petnim. Kdor bi mislil, da se proračun celega ;la lehko razdeli na dva dela. pa se potem pri-polletni proračun s takim zlomkom, bi se tlo motil. Dohodki in izdatki niso enakomerno »»deljeni na vse mesece; nekateri padejo skoti popolnoma v eno. drugi v drugo polletje, led tega je primerjanje, četudi ne popolnoma Hrtogoče vendar izredno težavno.
' Kljub temu pa je tudi Englov proračun za-miv in poučen. Crno na belem izkazuje okrog 5000 kron prebitka. To še ne bi bilo iz-jjjio veliko bogastvo, vendar na bi kazalo, da
•	treba posebne skrbi. Toda kar stoji na pa-M je le lepa pretveza, le ljubezniva prevara, ajti’v resnici ie v proračunu okrog stoštiri-
deset miljonov kron — primanjkljaja. Povrh tega so vojaški izdatki vpisani tako shematično, da se najbrže ne vjemajo z resnično višino.
Priznati se mora proračunu, da je varčno sestavljen. Vodja finančnega ministrstva baron Engel je v tem oziru znan. Zapravljivec ni. Ali nikakor se ne more reči. da ie to posebna vrlina proračuna; zakaj varčevanje se vrši tam, kjer bi bilo ravno treba širšega srca: Pri vojaških potrebščinah n. pr. ni nobenega varčevanja. kajti to. da se veliki izdatki razdele na več manjših obrokov, ni nikakršna varčnost. Pri ljudskih potrebščinah se Pa kaže naravnost skopost. Zaman bi človek iskal kakšne postavke. ki bi bile namenjene odstraniti velike gospodarske krize in pospešitvi narodnega gospodarstva. Varčuje se v vseh poglavjih, ki naj bi služili zboljšanju gospodarskega življenja. Nekoliko večji znesek je vpisan za železnice. To pa igra majhno vlogo, ker zanemarja avstrijska država že dolga leta svoje železnice, in kar je letos določeno za ta namen, bo komaj zadostovalo, da se odpravijo največji nedostatki prometa na avstrijskih državnih železnicah, med tem ko ni niti misliti na kakšno velikopotezno akcijo, na kakšno izgradbo železniškega omrežja. Večji del za državne železnice zahtevanih izdatkov nal krijejo posojila, dasi gre za stroške, ki jih je povzročilo sistematično zanemarjanje prometnih sredstev v zadnjih letih.
Ves proračun je tako skrojen, da bi za silo pokril ogromne izdatke za vojsko in mornarico. Zaključni račun za leto 1912 izkazuje pri tej točki prekoračenje v znesku 140 miljonov. dasi se zahteva pokritje izrednih militarističnih izdatkov le v manjših delnih zneskih. Tudi letos je gotovo, da ne bo to prekoračenje mnogo manjše, drugo leto pa bo še izdatno večje, ako se sprejmejo nove ogromne vojaške zahteve. Obljube meščanskih poslancev iz leta 1910., ko so bili dovoljeni veliki izredni vojaški izdatki, da zaradi tega ne bodo trpele ljudske potrebe, so že davno pozabljene.
Po vsem je letošnji proračun pravi proračun mizerije. Vodja finančnega ministrstva je to sam priznal, le da jc tolažil zbornico z boljšo bodočnostjo, češ da se bo vsled miru, ki je nastopil. zboljšal tudi naš gospodarski položaj. Dejal je. da mora iskati ugoden proračun svoje vire v narodnem gospodarstvu. Ali to, kar uganja vlada, ie ravno v nasprotju s tem, kar bi bilo potrebno, da bi se zboljšalo narodno gospodarstvo in da bi našla država v njem izdatne vire. Oni izdatki, ki bi bili potrebni, da se oplodi gospodarsko življenje, kakor je treba polju gnoja in semena, da rodi, se črtajo in brišejo. Na drugi strani pa vznemirja Berchtoldova zunanja politika gospodarsko življenje, goni konsu-mente od nas in nam zapira trge. Davčni izkazi od 1. januarja do 30. septembra so jako zgovorni. Davek na žganje ie padel za 2:4 miljo-nov, davek na pivo za 1:7 miljona, davek na vino in mošt za 1 miljon. Če so se dohodki tobaka zvišali, je to pripisati dejstvu, da se je tobak podražii. In če se je vpeljalo več kave. Pa so se vsled tega zvišali carinski dohodki, je to le slabo znamenje, da nadomešča kava ljudstvu radikalna živila, ki so mu predraga. Hišni najemninski davek je dal večjo svoto; to pomeni. da so se podražila stanovanja in da se je v tem oziru povečala mizerija prebivalstva.
Vpričo vsega obhaja človeka zona. če se poglobi v to sliko našega narodnega gospodarstva in državne ekonomične umetnosti. V teh razmerah je vsak napredek nemogoč, in res bi človek v proračunu zaman iskal kakšne dokaze socialnega in kulturnega razvoja. Vlada kaže. da nima zmisla za zboljšanje, meščanske stranke pa mirno gledajo, naj dela vlada, kar se ii ljubi. In če ne pride zboljšanje od ljudskih množic samih, tedaj ga sploh ne bo.
Proračun demokratične dežele.
K o d a n j. 24. oktobra.
Na Danskem vlada meščansko - demokra-jiio ministrstvo. Ni sicer še dolgo na krmilu, Mpak dovolj časa, da se poznajo posledice tiTiokratičnega vladanja. Izid volitev 20. maja
i pomedel liberalno vlado, v parlamentu je rjžla ob večino in vajeti vlade je morala dati irok. Socialna demokracija in meščansko de-iijkratična stranka sta dobili večino. Danska M, dem. stranka je odklonila vstop v vlado tudi z meščanskimi demokati ni hotela preiti vlade, zato so demokratje sami prevzeli nalogo, a so si prej zagotovili sodelovanje icialne demokracije. Olavna naloga politike na jfjskem ]e sedaj preosnova ustave, ki hoče od-aviti vse privilegije in uzakoniti žensko vo-no pravico in poleg tega so na programu še ijge važne reforme. Prav zato je obljubila ,Halna demokracija demokratični vladi svojo xlporo. Obljuba, da bo socialistična stranka a z demokratičnim ministrstvom, pa obsega idi glasovanje za proračun.
Zato je prav zanimivo, da pogledamo pro-siun danske države nekoliko bližje. Seveda Itazuje proračun tako majhne države tudi
majhne vsote. Dohodki, 56 milijonov K indirektnih in 36 miljonov K direktnih davkov, dobički iz državnih podjetij, znašajo 123 miljonov K, izdatki so proračunjeni na 119 miljonov kron, tako da je prebitek 4 miljone K. Že dolgo let ni izkazoval proračun tako ugodnih številk. Onih dvanajst let, ko je vladala liberalna večina, je bil deficit na dnevnem redu in državni dolgovi so neprestano naraščali, ker so uganjali liberalci blazno vojaško politiko z namenom, da si pridobe prijateljstvo konservativcev in ki je še pred štirimi leti veljala državo 60 miljonov K. Liberalna davčna politika je zavajala tudi velike kme‘«^n plemstvo, da so prikrivali resnične dohodke in oškodovali tako državo na davkih.
V	letošnjem proračunu je namenjen za vojaške zahteve znesek 28 miljonov K0rn 12 miljonov za obresti državnih dolgov. Iz teh dveh postavk odsevajo grehi prešnje liberalne kmečke politike, postavki sta senčni strani proračuna in prav tako tudi indirektni davki, ki so tudi znatno narasli pod liberalno vlado. Nihče ne more zahtevati, da bi sedanja vlada enostavno črtala oni dve postavki ali da bi indirektne
davke odpravila na mah. Tega tudi zato ne more storiti, ker ostane na krmilu le toliko časa, da se izvede reforma ustave in ker se je zavezala. da sestavi poračun v okviru sedanjega. Kljub temu je zmanjšala militaristične izdatke skoraj za en milijon in zmanjšala bi jih še bolj, če ne bi ugodila stari socialno demokratični zahtevi, da dobe delavci po vojaških delavnicah mezdo tudi ob praznikih in še nekaj drugih udobnosti. Mnogo let so naraščali militaristični izdatki, sedaj je vendar obratno. In ti izdatki se bodo še bolj skrčili, čim se izvede ustavna reforma in bo zagotovljen svobodni razvoj dežele.
Proračun izpolnuje prav mnogo zahtev socialno demokratične stranke. Tako dobe n. pr. poljedelski delavci znaten prispevek iz državne blagajne in s tem jim je omogočeno, da pridobe državna zemljišča. Država daje namreč poljedelskim delavcem, ki žele kultivirati kos izredno velike neobdelane zemlje, ki je last države, gotov prispevek. Poljedelski delavci, ki postanejo na ta način samostojni, so pionirji danske socialne demokracije v oddaljenih delih dežele in čim večji ie državni prispevek, tem več delavcev se otrese jarma veleposestnikov in kmetov in tem večje postane število socialističnih agitatorjev. Saj ima danska socialna demokracija že sedaj silno veliko zaslombo ravno na kmetih. Proračun odkazuje tudi mnogo višji prispevek tehničnim delavskim šolam, dobe namreč nad pol miljona iz državne blagajne; socialno demokratična strankina šola dobi iz državne blagajne 2000 K in žurnalisti vseh strank 3000 K potovalnih štipendij. Za poštne sele po deželi so proračunjene zvišane mezde in podpore ob bolezni. Vse te zahteve stavlja socialna demokracija že leta in leta, sedaj so izpolnjene, ker ima socialna demokracija po zadnjih volitvah velik vpliv na sestavo proračuna.
Zelo zanimivi so izdatki, ki jih izkazuje oddelek za socialno zakonodajo:
Za splošno delavsko varstvo	265.000	K
Prispevek k bolniškim blagajnam 2,945.000 » Za zavarovanje zoper nezgode 207.000 » Prispevek k blagajn, za brezposelne 946.000 » Prispevek k blagajnam za podpore 250.000 » Podpore vdovam in sirotam	200.000	»
Starostne pcdporc	6,250.000	»
Svote, ki jih daje država bolniškim in brezposelnim blagajnam, so le prispevki k blagajnam. ustanovljenim od strokovnih organizacij.
ki jih podpirajo tudi občine. Starostno podporo dobe vsi. ki so stari nad 65 let in so brez sredstev; zato podporo jim ni treba prej ničesar prispevati. Blagajne za podporo so občinske naprave. in imajo namen, da podpirajo delavce, ki so v začasni zadregi; vračati jim ni treba teh podpor. Tako ne izgube taki delavci političnih pravic, ker ne dobivajo podpore iz ubožnega sklada. Državni prispevek za resnično oskrbo ubogih ie zato razmeroma skromen, znaša približno 2 miljona in je namenjen blaznim m slaboumnim. Po mnogih krajih na Danskem so ubožne hiše že leta in leta prazne.
Za sirotninske zavode, za zavode, kjer oskrbujejo zanemarjene in slaboumne otroke zahteva proračun 611.000 K, za otroške domove
72.000 K. za žene, ki so zašle v nesrečo 37.000 kron. za sanatorij, kjer se zdravijo jetični
415.000 K. za boj proti jetiki 1,627.000 K. Za zdravstvo v splošnem pa 4 in pol miljonov K. Za cerkvene namene je določenih le 288.000 K, za ljudsko šolstvo, kjer so vsa učna sredstva brezplačna, 7 miljonov; za knjižnice in zbirke 615.000, za pospeševanje umetnosti in znanosti 345.000 K, za izenačenje prepirov med delavci in podjetniki 33.000 K.
To ie v velikih potezah proračun Danske, za katerega bodo glasovali tudi socialni demokratje. Gotovo je v proračunu mnogo postavk, za katere ne bi glasoval v poedinem slučaju noben socialist. Ali proračun obsega poleg žc navedenih tudi take postavke, za katere mora vsak od nas glasovati. Politični vzrok, da bodo glasovali socialisti za proračun, je ta, ker bi bila drugače reforma ustave nemogoča. Danska socialna demokracija bo z glasovanjem za proračun v popolnem soglasju s sklepom mednarodnega kongresa, ki pravi, da socialna demokracija izjemno lahko glasuje za proračun, kjer zahtevajo to razmere.
Danski parlament je te dni odobril računski zaključek za pretečeno leto, ki izkazuje, namesto pričakovanega polnili!jonskega deficita, 15 miljonov prebitka. Zlasti prijetno je bil iz-nenaden parlament z dejstvom, da je prihranil vojni minister 4 in pol miljonov kron. Nenava-de vojni minister! Seveda ni oficir, ampak bil ie navaden ljudskošolski učitelj na kmetih.
Danska je majhna, ampak srečna dežela! Ima močno, vplivno socialno demokracijo, demokratično vlado, kmalu bo imela tudi zelo svobodno ustavo, pametnega vojnega ministra in kralja, ki — molči!
Dnevne beležke.
— Seja Založbe »Zarje« in izvrševalnega odbora jc danes ob 8. zvečer v redakciji.
— Ljubljanski občinski svet ima redno sejo v torek. 28. oktobra ob šestih popoldne v mestni dvorani. Dnevni red: A. Javne seje: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnikov zadnjih dveh sej. III. Personalnega in pravnega odseka poročila: 1. o izvolitvi enega člana upravnega odbora mestne hranilnice. 2. O izvolitvi zastopnika mestne občine v kuratorij zavoda za pospeševanje obrti. 3. O volitvi novega okrajnega načelnika in skrbnika ubogih za Kra-kovo in Trnovo. 4. O razpisu c. kr. deželne vlade v zadevi premembe ustanovnega pisma mestne ustanove za obiskovalce obrtnih šol. 5. O dopisu županovem glede ustanovitve ustanove za obiskovalce c. kr. mornariške akademije na Reki. 6. O samostojnem predlogu obč. svet. Jegliča glede podelitve meščanstva vsem mestnim učiteljem, službujočim preko 25 let, 7. O dopisu magistrata glede sistemizovanja stavbnih doklad radnikov mestnega stavbnega urada. IV. Finančnega odseka poročila: 1. O računskem sklepu mestnega zaklada za leto 1912. 2. O računskem sklepu mestnega loterijskega posojila ter amortizačnega zaklada tega posojila za leto 1912. 3. O računskem sklepu mestnega ustanovnega zaklada za leto 1912. 5. O računskem sklepu zaklada meščanske iinovine za leto 1912. 6. O dopisu upravnega ravnateljstva mestne luanilnice glede zvišanja denarne zaloge kreditnemu društvu mestne hranilnice. 7. O dopisu županovem glede izposlovanja pokritja za v poslednji seji obč. sveta sklenjeno podporo bivšim članom slov. gledališča. V. Stavbnega odseka poročila: 1. O prizivu Ivana Košenine proti odloku mestnega magistrata glede odprave svinjakov v njegovi hiši v Kolodvorski ulici št. 6. 2. O prizivu dr. Vinka Gregoriča proti odloku mestnega magistrata glede zgradbe vr-varne na dvorišči hiše št. 31 na Sv. Petra cesti. 3. O prizivu Terezije dr. Peganove proti odloku mestnega magistrata glede naprave trotoarja pri njeni hiši v Marmontovi ulici št. 15. 4. O ponovni ponudbi Friderika Sogla glede odstopa njegovega sveta v svrho razširjenja in regulacije poti v Rožno dolino. 5. O dopisu magistrata glede podaljšanja cestnega kanala na Tržaški cesti do križišča Bleiweisove in Rimske ceste. 6. O dopisu magistrata glede izvršitve cestnega kanala na Karlovški cesti in na Prulah. 7. O dopisu magistrata glede izposlovanja prispevka dežele Kranjske k troskom cest v mestu Ljubljani. 8. O dopisu magistrata glede določitve stavbnega sistema za novo regulirani del trnovskega predmestja zapadno od Zelene poti in Kopališke ulice. 9. O prošnji Marije KIop-čarjeve za razdeltiev njenih parcel št. 279 in 281 kat. občine trnovsko predmestje na stavbi-šča. 10. O dopisu magistrata glede pogajanj za odkup sveta v Ilirski in Vrhovčevi ulici v
svrho regulacije teh ulic. 11. O prošnji Jožefa Marinka za premembo regulačnega načrta na vogalu Prisojne ulice in projektirane Okrožne ceste. 12. O dopisu magistrata glede regulacije trga Tabor. VI. Policiskega odseka poročili: 1. O prizivu Frana Počkaja proti odloku mestnega magistrata glede občinske pristojbine za kinematografiške predstave. 2. O delovanju gasilnega in reševalnega društva za II. in lil. četrtletje 1913 ter prošnja za nabavo novi cevi. VII. Šolskega odseka poročila: 1. O računih o porabi dotacije na mestnih ljudskih šolah za šolsko leto 1912/13. 2. O prošnji vodstva šole na Barji za zvišanje dotacije. 3. O prošnji I. m. otroškega vrtca za zvišanje dotacije. VIII. Obrtnega odseka poročilo o razpisu c. kr. deželne vlade glede preureditve določil o nedeljskem počitku za nekatere obrti. IX. Olepševalnega odseka poročilo o razsodilu komisije glede naj-lepših s cvetjem okrašenih oken, pomolov itd. X. Aprovizačnega odseka poročilo o predlogih glede nabave premoga za ubožneje sloje prebivalstva. XI. Klavničnega ravnateljstva poročilo o računskem sklepu mestne klavnice za !. 1912. XII. Direktorija mestnega vodovoda poročilo o računskem sklepu mestnega vodovoda za leto 1912. XIII. Saniostalni predlog obč. svetovalca Stefeta glede ustanovitve mestnega pravno-posvetovalnega urada. B. Tajne seje: 1. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika poslednje tajne seje. III. Personalnega in pravnega odseka poročila: 1. O prošnji nekega mestnega zdravnika za stalno upokojitev. 2. O prošnjah treh zač. mestnih uradnikov za stalno imenovanje. 3. O prošnjah dveh pomožnih uradnic za stalno imenovanje. 4. O prošnji nekega uradnika stavbnega urada za stavbno doklado. 5. O prošnji nekega uradnika stavbnega urada za vštetje prov. dobe. IV. Odseka za službene pragmatike poročilo o raznih prošnjah magi-stratnih uslužbencev, tičočih se določil službene pragmatike. V. Obrtnega odseka poročila o prošnjah za razne obrtne koncesije.
—	Zanimiva razsodba naivišjega sodnega dvora. Pred več meseci je šel v jičinskem okraju na Češkem župnik Kenner z zadnjo popotnico k nekemu bolniku. Na cesti so pokleknili trije moški, medtem ko je šel urar Bortuška, protestant, mirno dalje. Župnik je zato zaklical urarju: »Ali ne veste, kaj nrorate storiti, če grem z najsvetejšim h bolniku?« Bortuška mu je odgovoril popolnoma mirno: »Tega ne poznam« in je šel dalje. Okrožno sodišče v Jičinu ga ie zato obsodilo na teden dni zapora. Urar se je pritožil na najvišje sodišče, ki je v soboto razsodilo tako-le: Odkrivanje pred hostijo ni normalno izkazovanje časti, temveč izraža versko prepričanje, prepričanje, da je hostija Bog in s tem tudi cerkveno opravilo. Po t} 14 državnega osnovnega zakona pa se ne more nikogar prisiliti k verskemu delanju, ne katoličana Pa tudi nekatoličana ne. Protestant ne more in tudi ne
Tl*	*	t	Predvajanje	te	velikanske	zgodovinske	zgodbe	j7-®	TTVT A T t • i 1
lil HOČ Sicrno vmces! od Petk* d™ 7- d<> četrtka 13. novembra VKinO-llJJliALvLlubljani
. „	-..-Z,-	 ^	Predslav«	2	UH.	vsak	dan	od	1-3,	3-5,	5-7,	7-9	in	od	9-1,
Novo!
V tem znamenju bodeš zmagal! Ta slika ima tudi slovenske napise.
» *	.	Cesar Konstantin sprejme krst Prikazen sv. križa. Bitka pri Laksa Rubra. Angeli
NOVO '	se Prikažei° strašijo poganske bojevnike. Cesar Konstantin porazi Maksenclja.	7 H til f
Šolski mladini priporočljivo.	vi	III*
V nedeljo tudi ob Cene:
—9 in od 9—11. tudi ob pol 11. zjutraj. »7 _|^»» K 1.90, 1 60, 130, i; - 60.	/	(lili!
sme biti prepričanja. 3a je hostija bog. Stvar bt bila drugačna, če bi bil šel obtoženec namenoma na cesto, potem bi bilo to nedostojno. Obtoženec ie pa prišel slučajno mimo. zato ga njegovo postopanje ne obtežuje in župnik ga je po krivici pozval na odgovor. Da je župniku odgovoril. to obtoženca ne obtežuje. — Tako razsodba. S tem, da najvišie sodišče oprošča obtoženca. pa obenem tudi izreka, kdo da je bil nedostojen.
— Čitalnice, bralna društva in vsak posameznik mora biti naročnik »Zarje« v tako važnem volilnem boju. kakršen je volilni boj v kranjski deželni zbor. Noben slovenski dnevnik ne piše vsak dan toliko in tako jasno o socializmu kakor »Zarja.« Socializem ie svetovni problem, ki ga mora poznati vsak človek, posebno pa še političar. Kdor je odbornik kake čitalnice ali je znan z odborniki bralnih društev, nai priporoča »Zarjo« ali pa naj nam sporoči na naslov Uprava »Zarje« v Ljubljan, da jo pošljemo na ogled.
— Dr. Šušteršič — ali mož beseda. Sodrug nam piše; Leta 1904. se je dr. Šušteršič na nekem shodu v Ljubljani pral, češ da je njegovo delo nesebično in da ne stremi za ministrskim /rakom. Rekel je doslovno: Da se mi ne bo očitalo, da nimam poštenih namenov, se zavežem in obljubim, da se bom takoj umaknil iz političnega življenja, čim bo splošna in enaka volilna pravica za državni zbor dosežena. — Volijtio pravico za državni zbor imamo že 7 let, dr. Šušteršič se pa še vedno redi od dane besede! Pozneje je dr. Šušteršič na nekem shodu v »Unionu« dejal, da se zaveže, da ne prevzame ministrskega portfelja. če bi mu bil ponuden. No, prva neizpolnjena obljuba in znana afera s Povšctom kaže ti. da je res tako. S taktičnega stališča rnu^res še ni privoščiti političnega peti-zijona, dr. Šušteršiču — mož-besedi.
— Klerikalci so imeli včerai shod v Unionu. Kdor ie bil kdai na enem takem shodu, pozna pravzaprav že skoraj vse. S pomočjo cerkvene agitaciie so precej napolnili dvorano brez galerije. in potem so potrpežljivim poslušalcem peli slavo klerikalne stranke. Govorili so Pov-še, Šušteršič in dr. Lampe. Kdor ve. kaj so delali v deželnem zboru, že ugane, kaj so pripovedovali na shodu. Klerikalna stranka ie seveda napravila na Kranjskem iz zanikrne puščave prekrasen mi. Človek res ne ve, kako da se ljudie iz tega paradiža še tako trumoma selijo v Ameriko, kakor je pripovedoval Povše. Po šestletnem neomejenem gospodarstvu v deželi res ne gre, da se zvrača vsa krivda za mizeriio na nasprotnike, še če se obenem pripisujejo svoji stranki tako sijajni uspehi. Dr. Šušteršič le govoril o programih in dejanjih, dr. Lampe pa o strupenih kačah in neklerikalnih časopisih. Nekaj stupenega mora biti seveda povsod tam, kjer govori Lampe. Če pa bo ljudstvo klerikalce res sodilo po dejanjih, kakor želi Šušteršič, tedaj Jim bo slaba predla. Sicer se je pa v Unionu že veliko govorilo, na kar se ne izplača ozirati.
— Sreča in konec vodlške Johance. Čudodelno dekle iz Vodic, ki je skoraj leto dni vodila lahkoverne ljudi za nos s telečjo krvjo, je pod ključem in pričakuje v celici ljubljanskega sodišča svojo usodo. V soboto jo je orožništvo izsledilo v vodiški okolici in pripeljalo do postaje v Vižmarjih, odtod pa po železnici v Ljubljano. Tako se zaključuje njena drama, ki je bda sicer zelo starokopitno sestavljena, ali prav zaradi njenih zastarelih senzacij učinkovita pri kristjanih kranjskega klerikalnega kalibra. O vodiški Johanci in njenih čudežih in njenih drugih sleparijah bo zdai govorilo sodišče. Ali če bi bila pravica tako idealna, kakor naivni ljudje mislijo, da je, bi morali sedeti poleg nje na zatožni klopi še vse drugačni obtoženci, ki so morda še veliko bolj od nje krivi, da so se mogle tako dolgo goditi take smešne, groteskne sleparije. Če bi bili tisti, ki so poklicani, o pravem času pogledali, kaj se uganja v vodiškem farovžu, bi se bila preprečila cela dolga vrsta švindlov, kr so rodili drug drugega, ker je morala Johanca dobiti občutek popolne varnosti in zaščite. Kako pa naj bi bila mislila kaj dru-zega kakor da so take sleparije dovoljene, ko le potekal mesec za mesecem in sc nihče ni ganil da bi bil potipal čudeže in pogledal, na kakšen način teče telečja kri. Grehu se ni čuditi, da se razvije, če opaža roko protekcije nad seboj.
. — Martinov večer s koncertnim in zabavnim sporedom ter plesom priredi pevsko društvo »Slavec« v nedeljo dne 9. novembra v veliki dvorani »Narodnega doma«.
— Zopet žepna tatvina na trgu. V soboto dopoldne je bil trg prav živahen in je prišla delat kupčijo tudi žepna tatica, 301etna prodajalka tkanin Ivana Riterjeva, rodom s Hrvaške-Ka' k'Je začasno nastanjena na Predovičevem
*	*ie Pfav rada na trg in so jo imeli trzni organi osumljeno, da nima pravih namenov. Ko ie prišla danes zopet na sadni trg. se le pomešala med ženske, ne vedoč, da ji sledi oko tržnega redarja. Tudi neki ženski, ki je bila svoj čas na trgu že okradena, se je zdelo Riterjevo vedenje sumljivo, ter je istotako sledila njenim kretnjam. Nenadoma šine Riterjeva roka v žep neke kupovaike, ter izvleče iz nje denarnico, v kateri je imela do 23 K denarja.
V	tem je v gnječi zašumelo in ko je tatica zaslutila, da se tiče to nje, je neopažno izpustila denarnico v oškodovančmo torbico, kar jej pa sevda ni nič pomagalo. Poklicali so policijskega stražnika, ki jo je aretiral.
~ Tatvina na Poljanski cesti. Hišni posestnici Evgeniji Bergmannovi na Poljanski cesti Je ukradel neznan tat iz nezaklenjene spalnice
uro z dvojnim pokrovom in dolgo zlato verižico
— Športni klub »Olympia«. Pripravljalni odbor za ustanovitev mednarodnega športnega kluba »Olympia«, ki si je stavil nalogo, pospeševati vse ljudskemu zdavju koristne športne panoge in pa gojiti družabno življenje, je zadel kljub simpatijam, ki so mu jih kazali merodajni uradni činitelji in kljub vnetemu in požrtvovalnemu delovanju pripravljalnega odbora v po-edinih družabnih krogih na take težkoče, da je ustanovitev kluba preprečena. Zelo le obžalovati. da nameravani klub ne more izpeljati svo-ie zadače. V zmislu avstrijskega Olimpijskega komiteja je hotel tudi na jugu naše monarhije odlično gojiti telesne vaje in igre, navduševati mladino za športne prireditve in z razširjanjem zanimanja in zmisla za šport in družabno življenje premostiti in izenačiti vladajoča narodna nasprotja. Če so se tudi namere članov pri-ptavljalnega odbora izjalovile, vender ne bodo prenehali delovati v dosedanjem zmislu ter pripravljati tla za svojedobno ustanovitev društva, ki naj upoštevajoč in varujoč narodna, verska, socialna in strankarska svojstva vsakega posameznika omogoči skupno delovanje za telesno okrepljenje in izurjenje naše generacije. Vsled navedenih težkoč se je moralo za dne 26. t. ni. napovedano ustanovno zborovanje odpovedati in smatra pripravljalni odbor svojo nalogo za enkrat končano,
— Zblaznel in utonil. 21. oktobra so našli v potoku Božna poleg jezu Božnove žage 261et-nega kajžarjevega sina Valentina Šeka iz Polhovega gradca. Šek je prejšnji dan zblaznel. Kljub temu. da so ga domači nadzorovali, je 20. t. m. neopažen odšel z doma. Zabredel Je najbrže v deroči potok in utonil.
— Napad. 541etni posestnik Jakob Skok s •Pristave se ie vračal pred kratkim iz neke gostilne v Terzinu ob 11. ponoči. Šel je v spremstvu svoje žene in hčere. Naenkrat ga je na padel s kolom posestnikov sin Franc Starin iz Terzina in ga udaril večkrat prav močno po glavi. Skok se je zgrudil vsled tega nezave sten. Na glavi ima več prav nevarnih ran. tudi desno oko je močno ranjeno in pri padcu so se mu pretresli možgani.
— Volilni shod v Zg. Šiški pri »Svedraču« se je vršil včeraj popoldne ob dobri udeležbi tamkajšnjih delavcev in kmetov. Shodu je predsedoval sodr. Rok Berlič, poročal pa je sodrug Zore. ki je pojasnjeval razmere v kranjskem deželnem zboru. Govoril je še sodr. Čolnar, ki ie osvetlil nekatere pomembne momente, pretečenega zasedanja. Razpoloženje na shodu je bilo izborno in so navzoči govornikoma ponovno pritrjevali, kar dokazuje, da kranjska dežela ni tako črna, kot si jo gospodje v deželnem dvorcu žele.
— Požar v Zagorju na Pivki. V petek okolo ll. ponoči ie začelo goreti pri Faturju
—	Anderjošu. Gasilno društvo je bilo takoj na licu mesta in je ogeni omejilo. Tudi knežaško društvo je kmalu prišlo. Kakor rečeno, je bil ogeni vsled marljivosti domačega društva omejen. Kastelčeva hiša se je že vnela, a so jo rešili. Pogorelo je zgoraj omenjenemu posestniku hiša in gospodarsko poslopje z vsem orodjem in vsemi pridelki. Zgorela ie tudi ena krava. Ostalo živino so s težavo z gorečega hleva rešili. Zavarovalnina znaša 3300 K a škoda je štirikrat tolika. Ljudstvo je bilo vse zbegano. Lahko umljivo, saj ni bilo že čez 20 let nobenega požara v vasi.
— Ogenj v Krtini. V petek, 24. t. m. popoldne je bil ogenj v Krtini. Pogorela je pri Ga-šperniku hiša, hlev, šupa, svinjak in del kozolca. Škoda je velika, ker so pogoreli skoro vsi letošnji pridelki.
»Germlnal« to silno delo Emile Zola se bo predvajalo od torka do četrtka v Kino Idealu. Prvotno je tvrdka Pathe napravila 4000 m dolg film. To delo je pa dunajska cenzura močno črtala, vsi silni prizori štrajka in težavnega dela v rudokopih so bili skoraj docela črtani. — Ker se je v njih preveč zrcalila socialna beda in izkoriščanje delavca. Kljub temu je film »Germi-nal« še vedno pretresljive vsebine in izredne lepote. Predvaja se samo zvečer od 7. do 9., od 9. do 11. ure.
— Opozarjamo na Inserat tvrdke Stuchly
&	Maschke, modni salon za zimske klobuke in športne čepice za dame in deklice. — Več v današnjem inseratu.
Poizkusiti morate Roggkaffol, da se prepričate o njegovi blagolastnosti in prijetnosti. »Roggkaffol« je najboljše nadomestilo za zrnato kavo, katere strupene sestavine samo dražijo živce in škedijo zdravju. Na patentiran način se je pa posrečilo opremiti Roggkaffol z aromatičnim vonjem pristne zrnate kave. kar daje tudi slastni kavni okus. Pri tem je pa Roggkaffol prav cen in izdaten. Glejte naš inserat v listu in zahtevajte takoi prospekt od tvornice živil »Roggkaffol« v Trutnovu.
— Soglasna sodba vseh naših gospodinj se glasi, da je najboljši kavni pridatek Kolinska kavna primes. Zato jo najraje kupujejo. Dobro vedo, da Kolinska kavna primes napravi najboljšo kavo. vedo pa tudi, da je Kolinska kavna primes edino pristno domače blago te vrste. Priporočamo Kolinsko kavno primes vsem onim gospodinjam, ki morda še ne poznajo tega izvrstnega domačega kavnega pridatka; z njim bodo v vsakem oziru najbolj zadovoljne.
Shod v Trnovem.
V	soboto zvečer se je vršil v gostilni gospoda Breskvarja ob Cesti na loko nad vse pričakovanje dobro obiskan shod volilcev tega okraja, na katerem je poročal s. Kocmur. Govornik se je predvsem pečal z najnovejšo kle-
rikalno brošuro, ki nosi naslov »Dejanja govore!« in s trditvami, s katerimi hočejo klerikalci v tem volilnem boju natrositi delavcem peska v oči.
O omenjeni brošuri je dejal poročevalec, da njen naslov ni originalen, kar se dosledno vjetna tudi z njeno vsebino, ki premleva le stare fraze in je demagoško zavita. Po obrazložitvi deželnega gospodarstva, ki nujno za hteva povišanje deželnih doklad, je prešel govornik na Specifično delavske stvari. Izvajal je:
Dr. Krek ie včasi veljal za resničnega demokrata in je sploh bil najsimpatičnejša oseb nost v klerikalni sstranki. Njegovi nastopi za volilno reformo v vse zakonodajne zastope so napravljali vtisk odkritosrčnosti in so nam vsem še v živem spominu. Vobče je velja! dr. Krek za nekakega revolucionarja v duhovski obleki, ali zadnji njegov nastop v deželnem zboru je dal možu žalosten sijaj. Človek bi skoro ne verjel, da je ta nekdanji demokrat kot poročevalec o deželnem proračunu predlagal odklonitev razširjenja volilne pravice za deželni zbor. Žalosten je bil pogled na moža, ki je laviral v ne odločnost!, končno pa. kakor da se ie v hipu za vedel svoje odvisnosti, izjecljal:	Ne	priporo-
čam!
Nič naj se ne izgovarjajo klerikalci, da je centralna vlada zoper spremembo volilnega reda za deželni zbor; kajti delavstvo pač ve, da tudi volilne reforme za državni zbor ni do bilo prezentirane na krožniku. Bol za državno zborsko volilno reformo ie trajal stoletja in pol stoletja Se ji je vlada vpirala. njej ob strani vse meščanske, ne izvzemši sedanjo slovensko ljudsko stranko. Treba ie le prelistati starejše letnike »Slovenca«. »Glasnika« itd., kjer so se norčevali iz enakosti, češ da cestni pometač ne more biti enak profesorju. Če so klerikalci pozneje nastopali za volilno reformo, so to storili le pod mogočnim vplivom delavskih množic, katerih gibanie ie dobivalo skoroda že grozeče oblike. Ali tudi tu so klerikalci računali le na ‘svol dobiček, korist delavskih stanov pa jim Je bila deveta briga. Vse njihovo delovanje v vo-lilnoreformnem odseku je bilo navadno barantanje, ki je večkrat vse delo prav resno ogrožalo.
Sicer pa imaio klerikalci po lastnih trditvah silen vpliv pri vladi na Dunaju in grof Stiirgkh baje kar zatrepeče, če vgleda dr. Šušteršiča. Potemtakem bi bila prava lapalija. če bi pripravili centralno vlado do tega, da bi nekoliko popustila od svoje trme.
Sedanji splošni volilskj razred za kranjski deželni zbor le prava karikatura na splošno in enako volilno pravico, ker uveljavlja pluralite-to. ki daje posestnim stanovom po dva in celo tri glasove, delavcem pa komaj en glas. Čistega delavskega razreda nimamo, kakor ga imajo celo branjevci in kramarji. S tem volilnim razredom so si klerikalci le pomnožili število mandatov, ki jim ie pomoglo do absolutne večine v zbornici. V celi deželni zbornici ni niti enega izrazitega delavskega poslanca.
Prav tako je z volilnim redom za občine, ki je drugačen v Ljubljani in drugačen za deželo. Nič kot volilna geometrija, na las podobna svojim očetom.
Obrtno sodišče, s katerim se sedaj bahajo. je pridobitev delavstva, stara že kake bi desetletja. Ljubljana je bila do pred kratkim edino stolno mesto, ki je bilo brez obrtnega sodišča. Pa četudi bi hoteli v tem priznati zaslugo klerikalcem, je ta naprava tako poceni za deželo. da se nimajo najmanjšega vzroka bahati z njo. Dežela ni štela in ne šteje niti ficka za obrtno sodišče, pač pa nosi zanj vse stroške mestna občina ljubljanska.
Ali še to drobtinico hočejo klerikalci ogre-niti delavstvu. Doslej se je S. L. S. še pri vseh volitvah v obrtno sodišče vezala z velepodjet-niki. torei z naravnimi nasprotniki delavskih teženj, predvsem z nemško nacionalo kranjsko stavbinsko družbo, kateri se vsak zaveden delavec, Če le more, ogne v velikem loku.
če se klerikalci dalje bahalo z gospodarskimi poučnimi tečaji po deželi, ki baje odvračajo pritok kmečkega proletariata v mesta, je to toliko, kakor če bi trdili, da se izliva Črno morje vDonavo. Slabi poznavalci gospodarskega razvoja, če že ne ignoranti zgodovine. Če bi loteli povzdigniti kmečki proletariat, bi morali predvsem reformirati poselski red, čemur pa se bodo najbrže uprli kmetje. V tem ozirit e Kranjsko prekosila celo do kosti klerikalna Nižja Avstrija, akoravno se tudi ta nima kaj bahati. Sedanji predpisi napravljalo iz posla sužnja.
Obljube, da bodo imeli delavci pri elektri-ških napravah na Gorenjskem mnogo zaslužka, so danes še cenene fraze, ki nič ne stanejo. Dejanja govore! In dejanja pravijo, da se dvema gospodarjema ne more služiti. S. L. S. se ob vseh prilikah veže z delavskimi nasprotniki, kar se je pokazalo tudi v socialno-političnem odseku državnega zbora, kjer ie njen zastopnik zahteval, da se odstavi zahteva o varstvu perovskih pomočikov z dnevnega reda. Dr. Gregorič ie pri neki priliki utekel iz deželnega zbora. ker se ni hotel zameriti ljubljanskim hišnim posestnikom, katerim načeluje, njegovi tovariši so pa glasovali za dotični davek, češ: saj se ne )odo zamorjli svojim kmečkim volilcetn!
Nič bolje ni s takozvanimi posredovalnimi uradi, ki špecielno za delavce nimajo nobenega direktnega pomena; če je že državna justica razredna in pristranska, kaj nai še pričakujemo od kmečkih županov, ki se tiče Mgvoriianske morale od kakega dr. Lampeta!
Službeni red za deželne uslužbence je v
teoriji morda lep. kakšen je pa v praksi dejanja govore vse drugačne zgodbice ’
In končno šolstvo! Zahvalimo boga dob molca. da nismo učitelji in da nam ni treba trkati na vrata deželnih kristjanov' Kaf te stavbe, kai novi šolski razredi, če je pa tisti H daje šoli pravi pomen in življenje, slabši d vaškega rnežnarja. Žalostno da celo t!stL? bi morali že po svojem poklicu poznati Ijudsfo
bedo, zagovarjajo strankarsko stališče prim-
delitvi draginjskih doklad i„ odrekajo deS. cu na kulturnem polju najpotrebnejši koS kruha. Kaj sposobnost, kaj potreba, da si It klerika ec. Pa dobiš cekin in še kaj povrhu!
Zelo značilno je. kako deželni kristjan! svojo pristranost zagovarjajo. Kjer učit fo stvarno ne morejo do živega. pa ošnofajo S govo zasebno življenje. Previden učitelj s£ dobro, da pogleda še v nočno posodo. pred« gre spat, ce m v njej skrit špicelj iz farovžafa naj pazi, če bo brezversko smrčal Tako dalrf smo že prišli. Boga nai zahvali nešteto S kalnih moralistov, da velika večina liudi ni™ policijskih lastnosti. Zakaj potem bi marsikdo postal nemogoč, med temi morda tudi kdo.« dosledno išče pezdirja v očesu nasprotnih vem in ki zavzema danes javna mesta
Šolstvo ie delavstvu najbližja jaima * Prava, Saj je izobrazba edino, kar more dati delavec otroku. Zato mora biti geslo sleherne« delavca: Boj zoper sedanji koruptni sistem v deželi.ki ubija šolo in njene uspehe' Klerikalciso degradirali Ijudskošolskega učitelja na navadnega kruhoborca in ga oropali ugleda medlih stvom ki smatra učitelja za svojega-hlapca.
Volilni boj je šele v začetku. pa že kaf. da bomo zopet imeh opraviti s starimi že sto krat pržvekammi klerikalnimi flavzami Portugalske manire, kulturni boj „a Francoskem svobodna ljubezen in razporoka so ocvirkim klerikalen! zelju, ki K, že servira 0° svoftb Čicam. Kakšna revščina na argumentih' PU oglejmo tud. e tojeve ocvirke. Največ Je pač na Dolenjskem, kjer gotovo ni norh# ske ah francoske framasonske »strahovlad Tu sameva na stotine slamnatih vdov. <*> čim se nahajalo njih možje v Amorin .1; m v vesfalfalskih rudnikih. Kdo jih je razporofil M> pregnal zakonce z njih rodne zemlle? Oosi* darske razmere, ki ubijajo tu svetni »ata« na debelo, ga ubijajo drugod v malem in'N radično. Svobodna ljubezen, sistem 2 otrok Ph padanje fran. naroda! Socialisti to so n*W-ki svobodne šole. ločitev cerkve'od dr*nv/iti' Morda se kdaj pojavi mož ki Se Tmi bo # vredno, da sestavi Statistiko naravni« * novih pri nas Slovencih. Lehk0 i tri!*' naprej, da so dali tisti PeropraskaČi to na» kriče zoper sistem dveh otrok na Franco** 1 naimanj naraščaja domovini in očetniavi' sem prepričan, da pri nas niti ne toliko da* mogla vojaška uprava jeseni kompletirati * me moštva v zrebčarni na Selu. Delani* re! Pripravljati otroke na svet skrb /anie* prepuščati drugim, ie pač boli kornodno pa prevzeti nase tudi očetovske dolžnosti rikalci bi radi speljali sedanli volil,,,- boi v nepobarvano smer. pa pojde boli težko- 7nkai’ zadnjem času se je nagromadilo nreveMkaf dalov. da bi mogli računati na uspeh
Pod pezo novih davkov, ki jih nameni klerikalci naložiti v prihodnjem deželnem zbr" kranjskemu ljudstvu, bo zlasti kmet klel in < pridušal, da se bo kar kadilo. Cim mani bo* imeli klerikalci moči in čim bolj se jirtl bo gledalo na prste pri njihovem »gospodstvu*. » boli bo tudi za kmeta in tem mani hn klet* in greha S tega vidika ie naš boi zoper M«* kalni režim v deželi le pozdravljati- kajti * versko-nravno utemeljen in v popolnem M1-'’ z nauki cerkve, ki so io njeni služabniki * Kranjskem že davno Udali.
Pazite, kdaj bodo razloženi volilskl I niki po občinah! Skrbite za pravočasne In meljite reklamacije! Nihče na-, ^ „e zana§a mora biti vpisan! Vsakdo naj se zanesljivo prepriča!
StjrersVo.
— Morilec alkohol. Iz Trbovelj poročajo: Rudar Matija Večernik. ki je bil strasten alkoholik. se je 19. oktobra zopet močno napil. $ je prišel domu, je zblaznel. Rjovel je kakor zver-pretil svojcem in se večkrat zaletel z glavo' steno. Potem se je zgrudil in se bil s pestmi P’ glavi, tožil je o groznih bolečinah in obležal slednjič nezavesten. Kmalu nato je umrl, preden so še priklicali zdravnika.
— Pazite na otroke! Iz Sevnice poročajo: . Iletni fant Anton Ferlin iz Presladola ie šeU Mariio Suherjevo v gozd po gobe. Deček je ne-coliko zaostal in kmalu nato ie zaslišalo de detce močan pok. Tekla ie k dečku in ga dolila ob potoku, ko si je zmival roke. ki so čez in čez krvave. Dekle ie teklo domu in Poklicalo ljudi na pomoč. Po rokah je imel deček strašne rane. meso mu je kar viselo z rok. Hrček ie dobil nekje dinamit. ga djal v skledo ie užga! potem strelivo. Težko ranjenega dečki so prepeljali v krško bolnišnico.
— V gnojnici je utonil dveletni sin tovarniške delavke Amalije Plečkove v ormoški okolici. Plečkova je bila v sobi, deček je bil pre hišo brez nadzorstva in je padel v gnojnico. k'f Je utonil.
— Napad na orožnike. Iz Radgone poročajo: V Lendovi na Prekmurskem sta bila orožnika Hadosi in Bertalan pri patroliraniu od ne znancev ustreljena.
okrog 90 oseb je deloma težko, deloma lehko poškodovanih.
ATENTAT V MADRIDU.
Madrid. 26. Na treh krajih mesta so eksplodirali peklenski stroji. Znatne škode ni bilo. Policija je storila vse ukrepe, da se preprečijo izgredi.
AMERIKA IN MEHIKO.
Boji pri Monterevu.
Novi Jork, 26. Iz Mehike javljajo, da so bili vstaši pri Montereyu poraženi in da so imeli 800 mrtvih.
Ameriška izjava.
Novi Jork, 26. Iz Washingtona brzojavlja-jo. 'da pripravlja ameriška vlada proklamacijo, ki se naj objavi po mehikanskih volitvah. Pro-kjamacija naznanja, da more Amerika priznati le take vlade, ki so osnovane na pravici in redu.
veliko zlo, ker ne bom konccsioniral pravil in ne bom dovolil igralnice. Gospodom bom torej vrnil denar. O tem stališču vlade je minister za notranje zadeve sam obvestil dotične gospode. Od prvega trenotka sem zastopal mnenje, da vzamejo gospodje denar, ki so ga dali za koncesijo v prid stranke, lahko nazaj, da pa ne priznam nobenih drugih zahtev, in če pridejo z nemogočimi zahtevami in bodo žugali s škandali. se ne spustim z njimi sploh v nobeno razpravo. Dne 13. junija je bila torej zadeva jasna, in če se banka zdai pritožuje, da ie imela izgube i kdove še kaj, si lahko sama pripiše. Če meče družba denar skozi okno, me to nič ne briga. Nedvomno je nastopal naš prijatelj Lu-kacs. ko je vzel denar za strankarske namene, popolnoma nesebično.
GOLJUFIJE NA OGRSKIH ŽELEZNICAH.
Budimpešta. 26. Uprava ogrskih drž. železnic je izsledila velike sleparije na železnici, ki jih ie izvrševala tvrdka Bichfolu dogovorno s skladiščnim mojstrom Doszkoczijeni in uradnikom Ziinmlerjem. Oba sta sprejemala oziroma potrjevala manjše kvantitete bakra za transport za večje. Dobiček si je delila vsa družba. Policija je aretirala vse osumljence.
SRBI SO ZAPUSTILI ALBANIJO
Belgrad. 26. Uradno javljajo, da so včeraj opoldne zadnje srbske čete zapustile Albanijo in se umaknile za mejo, katero ie določila londonska poslaniška konferenca.
    MIR OB MEJAH.
Dunaj, 26. »Jugoslov. Koresp.« poroča iz Belgrada: Vračanje srbskih čet iz Albanije se je pričelo v torek na vseh točkah Vesti poveljnikov. ki so doslej došle na vlado, poročajo, da zadržujejo težave ozemla pohod. Povsem neresnična pa je vest nekega lista, ki ima stike z militarističnimi krogi, da so se častniki in podčastniki branili ubogati povelje za povratek. Srbske čete. ki prihajajo iz Albanije se zbero ob meji in potegnejo črto, ki ostane sočasno z vsem moštvom zasedena. Za sedaj se ne odpusti nič moštva. Ob mejnih krajih vlada popoln mir ; prebivalci, ki so bili pobegnili, se polagoma vračajo v svoje vasi. Srbski poveljniki so izdali pomirjevalno izjavo za arnavtsko prebivalstvo in obljubili državno pomoč za oškodovano ljudstvo. Res bo za albansko prebivalstvo potrebna obsežna pomožna akcija, ker preti deloma povsem opustošenim krajem lakota. Uredi se tudi obisk trgov.
ČRNOGORSKE VOLITVE.
Cetinje, 26. Uradni list objavlja kraljevski ukaz. s katerim se razpušča skupščina in razpisujejo nove volitve za 11. januarja. Noya skupščina se skliče dne 28. januarja.
BOLGARI V TRACIJO.
Sofija. 26. Bolgarske čete. ki imajo zasesti zapadno tracijsko ozemlje, napredujejo v treh kolonah. Napredovanje se vrši brez ovir. Turški častniki *gredo bolgarskim četam zelo na roke, vodijo lih in olajšujejo iim aprovizacijo. Danes so Bolgari dospeli v Ksanti in Gimildžino.
GRŠKA IN TURČIJA.
Carigrad. 26. Včeraj se ie ministrski svet še enkrat, najbrže zadnjič, bavil z vprašanjem vakufa, da dobe tuški delegati v Atenah zadnja navodila. V poučenih krogih menijo, da bo ministrski svet sprejel grški predlog.
DRUGI KRUPPOV PROCES.
Berlin, 26. Na včerajšnji razpravi ie izjavil policijski svetnik Koch, ki je opazoval in aretiral Brandta, da mu je *a priznal, da se je shajal z bivšimi tovaiiši in jim pT.čeval cehe, zafo pa da so mu dajali vesti. Obto/a ci iz prvega procesa so /cpcl itzjav.ii, da se niso zavedali kakšne krivde.
NOVI B4VAR« KI KRALJ.
Mooakovo. 26. VLdnu podloga, ki izreka, da ie regentstvo končano in da se proglasi princ-regent Lj rdevit za kralja, h pico oži danes deželnemu zboru. Parlamentarna akcija se tako posppš. da b; Ljid|jv;t že 'ekcrn piihod-njih tednov, vsekakor pa pred novim letom kronan.
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Anverza, 26. Pri Ekernih sta dva brzovlaka trčila drug ob druzega. En strojevodja ie ubit,
Goriško.
— Izpred goriške porote. V torek in v sredo se je vršila pred goriško poroto obravnava proti Antonu Markijolu iz Tržiča in proti Ivanu Bertožu iz Červinjana, ki sta obtožena, da sta vlomila v prostore davčnega urada v Červinja-nu. Vlom pa se jima ni posrečil. Bili so štirje vlomilci, ki so se splazili v poslopje skozi cestni kanal. Dva vlomilca sta ušla. Obravnava je trajala dva dni. Na podlagi pravoreka porotnikov je sodišče Markijola oprostilo. Bertoza pa obsodilo na pet let težke ječe.
— Na dvorazredi obrtni nadaljevalni šoli v Solkanu se prične novo šolsko leto 4. novembra t. 1. Vpisovanje onih obrtnih in trgovskih vajencev, ki se še niso oglasili pri županstvu v Solkanu, bo 4. novembra od 11. do 12. predpoldne v pisarni šolskega vodstva v Solkanu. K vpisovanju je treba prinesti zadnje izpričevalo ljudske, oziroma katere druge šole.
— Požar. Ogenj ie nastal 18. oktobra na podu posestnika Andreja Lombarja v Olševku okoli 10. zvečer, ki je kmalu vpepelil gospodarsko poslopje in hlev. Ker je bilo v gospodarskem poslopju nakopičene veliko živinske krme, je škoda zelo velika in se ceni na približno 9000 kron. Poslopja so zavarovana le za 2800 K. Domačim in vaščanom se je posrečilo ogenj omejiti na goreča poslopja to pa le vsled tega, ker ie bilo ozračje popolnoma mirno in so domači ogenj kmalu zapazili. Vzrok požara ni
znan.	_	,	...
— Nove avtoinobilne zveze po Furlaniji.
Družba, ki ima avtomobilno vožnjo Gorica-Po-stojna. hoče napraviti po Furlaniji tri zveze med Gorico in Belvedere-Gradežem. Prva bi šla iz Gorice čez Gradišče, Romans, Tapoljan, Terzo Oglej, Belvedere ; druga iz Gorice v Gradišče, v Rudo, Villo Vicentino. Monastero, Oglej. Belvedere; tretja Gorca, Gradišče, St. Peter*. Turjak. Fiumicello. Oglej, Belvedere.
Trst.
  Tržaška agentura kanadske družbe.
»Canadian Pacific« ima tudi v Trstu izseljevalni urad in sicer v ulici S. Spiridione. Tržaška poli-,jja je na ukaz lvovskega sodišča izvršila preiskavo tudi v tej agenciji, obenem pa tudi v agenciji P. Kristosidisa. ki je nameščena v poslopju hotela »de la Viile«, oziroma v njeni podružnici v ulici Campanije. Policija je zaplenila vse poslovne knjige v obeh agencijah in prostore uradno zapečatila. Oblast je ukrenila, da družba »Canadian Pacific« ne sme več sprejemati potnikov tretjega razreda; dovoljeno pa iei ie sprejemanje potnikov drugega in prvega
klgapotrjujejona p tisoče priznanj.
Želodčna = === tinktura
lekarnarja Piccolija v Ljubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 steklenička velja 20 vin.
Naročila sprejema lekarna
G. PiCCOli, Ljubljana
Odgovorni urednik Etbin Kristan. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiskn »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani
Edna posebnost likerja je
8 dni na poizkušnjo
t pošljem vsakemu za 8 dni zamenjave ali denar nazaj po po-
Amcrikanska nlkl. ura K 2*80 Roskopf patent, ura , 8*— Amerik n. Uoldin ura .	#	8 50
Zelezna-Roskopf ura .	.	4*—
Roakopf dvojni plažč .	,	4*50
Ploščata mestna ura .	„	5'—
Srebrnu imitac., dvojni ^
14-kar. zlatil ura , . .	•	18*—
Original Omega ura .	.	20*—
Konkur. budilka, poni-kljana 20 cm visoka . 2*— Znamka Junghauu . . „ 8*—
Radij, 2 zvonca . . . * 5*— Radij, 4 zvonci ...	„	«•-
Ura na nihalo 75 cm . . 8*— Ura na nihalo zvonovo- ^
Ura na nlhaio z godbo-budilko In bitjem . „ 14*— Okrogla ura z budilko „ C*—
Triletna pismena garancija po povzetju.
Max Bohnel,
Dunaj, IV. Margarethenstrasse št. 27/398.
Originalni tovarniški cenik brezplačno.
Zdravnik= = želodca
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Dobi se tudi v vsih prodajalnah kotrsum-nega društva za Ljubliano in okolico.
Odlikovan v Parizu z zlato kolajno in čast. križeem.
Moderna damska konfekcija =
kakor plašči, kostumi, hišne halje, vrhnja krila v krasni izbiri po zelo nizkih cenah
T7- ir. edni In športni trgovini
nasproti glavne pošte,
Ljubljana, Židovska ulica
Modni salon
Priporoča po najnižji ceni cenjenim damam tu in na deželi svojo bogato zalogo
zimskih klobukov in športnih če-= pic za dame in deklice. =
Priznano dobro blago. — Nizke cene
Naznanilo prevzetja lekarne
Zahvala in naznanilo
S tem uljudno naznanjam, da sem od gospoda Mag. Pharm. Josipa Čižm&fa prevzel
Slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi uljudno naznanjam, da
v Ljubljani, Jurčičev trg štev. 2
oddal gosp. Mag. Pharm. Vinko Prohazka.
Zahvaljujem se za vso dosedanjo naklonjenost in prosim isto ohraniti mojemu nasledniku.
V	Ljubljani, dne 22. oktobra 1913.
Mag. Phamr. Josip Čfžmaf.
D/\rv/\v«f Ker so vži§alice jugoslovansko socialno demokratične stranke že Ml OZO r I pošlje PriPoroča se v marljivo odjemanje vžigalice wArbeiterwille“. *	::	Naroča	se	jih pri upravi „ZARJE“ v Ljubljani.
E2BE2
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
priporoča svoje bogato zalogo manufakturnega blaga, vedno svežega špecerijskega blaga kakor tudi otroških oblek, delavskih oblek, srajc, ovratnikov, čevljev itd.
po najmzji ceni
Vabi se torej cenjene člane, da vse svoje potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Clan lahko postane vsakdo, kateri plača pristopnino in delež v obro-
kih do 40 kron.	:::
Načelstvo.
ŽE3BE:
-J
Žepni koledar
za slovenske delavce in prometne uslužbence izide vsako leto v za-
•••
•••
•••
•••
ložbi „ZARJE“.
Za letnik 1914. naj se organizacije že sedaj naroče, da ga dobe pravočasno. — Cena mu bo kakor vsako leto K 1*—.	:::
Naroča se pri upravi Zarje v Ljubljani.
□i
■
Občno konsumno društvo y Idriji
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Glavna prodajalna v lastni hiši.
Tri filijalke.
Valjčni mlin na lastnem posestvu v Podroteji pri Idriji.
Istotam še dve lastni hiši, gozd in dva travnika. Ima nad 670 članov ter nad pol milijona letnega prometa. Vljudno vabi sl. občinstvo mesta Idrije in okolice na pristop. Vsvojih prodajalnah prodaja za svoje člane vsake vrste manufakturnega, špecerijskega in drugega blaga po stalnih cenah.
Toči pristna vina in žganja, kupljena naravnost iz vinorodnih krajev.
Društvo sprejema od članov tudi hranilne vloge --------- ter jih obrestuje po -----
-.	5°|o
□
m
m
m
BI
BI
O
m
m
m
m
m
n
□
o
■
■
■
■
□
NASI ZAPISKI
Socialistična revija.
A
Izide na leto dvanajst številk.
Cena:
Za Avstro-ogrsko za vse leto 5 K. — Za Nemčijo 5*80 K, za ostale države 6‘40 K. — Za organizirane delavce in dijake 3*60 K. Celi letniki leta 1910., 1911., in 1912. po 2*50 K.
Posamezna številka po 42 vinarjev. Naročnina se pošilja upravi »Naših Zapiskov" v Gorici.
a
s
i
n
4?§
ŽENSKI LIST
glasilo socialiss ičnega ženstva
Urednica: Alojzij« Stebi v Ljubljani.
Izhaja v Ljubljani po enkrat na mesec. Stane na leto 120 K. - Posamezna številka 10 vin.
Naroča se pri upravi: Zenski list v Ljubljani.
M
II
JI
Priporočamo delavstvu sledeče knjige in brošure, ki jih ima v zalogi
založba „Zarje“ v Ljubljani.
Pripovedni spisi:
Elbi n Kristan: Francka in drugi. Cena 50 vin.
S. Mach ar: Magdalena. Preložil dr. Anton Dermola. Cena 2 K.
Hans Kirchslciger: Pod spovednim pečatom. 1. del. Cena 2 60 K.
Hans Kirchsteiger: Pod spovednim
pečatom. H. de). Cena 2 K.
P. Mi hal e k: Iz nižin življenja. Cena 1 K M. Gor ki j: Mali. Cena 4 K.
E Zola: Rim. Prevel Etbin Kiistan.
Znanstveni spisi:
Politično življenje
Dr. Drag. Lončar:
Slovencev.
Dr. Drag L on čer: Dr. Janez BlciweiS in njtrgova doba. Cena 1 K.
Dr Ivan Prijatelj: Prešernov spomenik.
Cena 80 vin.
D r. I v a n Prijatelj: Drama Prešernovega življenja. Cena 40 vin.
A b d i t u s: Občinski socializem.
Agitacijska izdajanja:
— Vojna in socialna demokracija. Cena 30 vin.
— — Program soc iilne demokracije v Avstriji. Cena 6 vin.
— — Vun z enako volilno pravico. Cena 4 v. —•— Zvišanje duhovniških plač. Cena 10 v. Etbin Kristan: Primož Trubar in slovensko ljudstvo. Cena 8 vin.
Liberatus: V dobi klerikalizma. Cena 40 v. —Razprava VII rednega zbora jugoslovanske sc c. dem. stranke. Cena 60 vin. Oto Bauer: Narodni ali razredni boj.
Cena 6 vin.
—•— Lurška pravljica. Cena 50 vin. Ljudski oder: Moderni razvoj. Troje predavanj soc. poslancev. Cena 40 vin.
Knjižica časopisa „Naprej“.
Ant. Kristan: Socializem. 1.zvezek. Druga izdais Cena 20 vin.
Ant. Kristan: Socialna demokracija in kmetsko ljudstvo. Cena 10 vin.
Ant. Kristan: Zakaj smo socialisti? Cena 14 vin.
K. Marx ji Fr. Engels: Komunistični manifest. Cena 40 vin.
L Wa h imun d: Katoliško svetovno nazi-ranje in svobodna znanost. Cena 70 vin.
Karl Kautsky: Kdo uničuje proizvajanje v malem. Cena 30 vin.
Karl Kautsky: Kapitalistični razred. Cena 30 vin.
Karl Kautsky: Proletarijat. Cena 30 v. Karl Kautsky: Razredni boj. Cena 40 v! Karl Kautsky: Država bodočnosti. Cena 50 vin.
EtbinKristan: Nevarni socializem. Cena 30 vin.
Etbin Kristan: Strahovi. Cena 30 vin. Anton Kristan: O konsumnih društvih.
Cena 20 vin F.. Kristan: Narodno vprašanje in Slovenci. Cena 30 vin.
Koledarji:
Žepni koledar za leto 1913. Cena 1 K.	V zalogi so tudi še letniki 1912, 1911.
Družinski koledar za leto 1913. Cena 1 K. 1910 in starejši.
Zadružni koledar za leto 1913. Cena 30 vin.
Naši Zapiski.
Dobe se po 2 K kompletni: 1908, 1909, 1910, 1911, 1912.
„Zarja“:
letniki za leto 1911/12, 1912/13, vezana po 14 kron. je naslavljati na
Založbo,Zarje* v Ljubljani.