PRIMORSKI DNEVNIK SfM.TSip'!rM Cena 60 lir Leto XXIV. St. 126 (7019) TRST, torek, 28. maja 1968 IZIDI VOLITEV ZA DEŽELNI SVET FURLANIJE-JULIJSKEKRAJINE Nadaljnji premih na levo Stranke, ki so pridobile na parlamentarnih volitvah, so sie sedaj še nadalje okrepile: KPI, PSIUP, PRI, KD in LSS, uveljavilo se je furlansko avtonomistično gibanje - Nova sestava deželnega sveta: KPI 12 svetovalcev, KD 29, PSU 6, PSIUP 3, furlanski avtonomisti 3, SS 1, PRI 1, PLI3 in MSI 3 V DEŽELNEM SVETU SAMO DVA SVETOVALCA SLOVENSKE NARODNOSTI Po neuradnih podatkih je prišlo | sredi izvoljenega svetovalca, in Id Pri volitvah za deželni svet do Ponovnih ostrih premikov glaeov, Jo še v večji meri, kot je to prišlo “8. volitvah za parlament. V bistvu lahko reče, da so se pokazale '&te težnje, kot so se na valitvah ‘^poslansko zbornico, odnosno da jo se še zaostrile in da so bili premiki še odločnejši. Pri tem je Ojstveno prispevalo dejstvo, da je otla lista PSU na videmskem vo-ilwem okrožju iz formalinih razlogov izključena in da so se socialistični glasovi razpršili med raznimi strankami. pogledamo priloženo tabelo, 'Mimo, da je KPI napredovala za odstotka, PSIUP pa za nadaljnja dobra 2 odstotka. Močno se je ^krepila PRI, ki je imela prej 0,9 PPstotka in iz ostankov nekako po .... ima sedaj nad 19 tisoč glasov, to 2,49 odstotka. KD je tudi bistveno napredovala, in to od 43,1 odst. glasov na 44,93 za 1,83 odstotka. Glede socialistov velja že zgoraj omenjena ugotovitev, da so Izgubili samo v videmskem volilnem okrožju 57 tisoč glasov in da so že zaradi tega bistveno nazadovali, čeprav je bilo nazadovanje občutno tudi v drugih volilnih okrožjih, in to tako v primerjavi s prejšnjimi deželnimi kot tudi nedeljskimi političnimi volitvami in imajo socalisti sedaj komaj 10,2 odstotka glasov, prej pa so jih imeli 20 odst. in gre torej za padec v višini skoro 10 odst. S temi glasovi so se zlasti v videmskem volilnem okrožju okrepili pristaši na novo ustanovljenega '■■MiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii Ceaucescu v Beogradu Danes začetek razgovorov Zvečer bo romunska delegacija odpotovala na obisk v Ljubljano, Kranj, Dubrovnik, Kotor in na Brione (Od našega dopisnika) . BEOGRAD, 27 — Generalnega 'aJnika KP Romunije in predsed-vjka državnega sveta Romunije •'Volaja Ceaucescuja, ki je danes “.Soprogo prispel na čelu romunske državno-partijske delegacije v j?®ograd, so na beograjskem letalcu pozdravili predsednik republi-maršal Tito s soprogo, pred-prinik zvezne skupščine Milentije ropovič, predsednik zveznega iz-usnega sveta Mika Spiljak, tajnik ^vršnega komiteja CK ZKJ Mijal-Todorovič s soprogami ter dru-® visoki državni in partijski funk-i£arii Jugoslavije. Prebivalstvo Beograda je toplo Pozdravilo visokega gosta iz prija-rrJske sosedne države, ko se je “kupno s predsednikom Titom odtajal z avtomobilom z letališča v Cvsi kraljevski dvor na Dedinju, vv,er bo njegova rezidenca med Pranjem v Beogradu. Neposredno P° Prihodu se je Ceaucescu odpe-nJal na Avalo, kjer je položil ve-£c na grob neznanega junaka, za-pa je v svoji rezidenci na De-PJhju sprejel delegacijo skupščine PJosta Beograd, ki mu je izročila jPominsko plaketo mesta. Nocoj ir Predsednik Tito v palači zvezda izvršnega sveta v novem Beo. 'jkdu priredil večerjo svojemu go-pu. po večerji pa velik sprejem. večerji sta Tito in Ceaucescu ^Banjala zdravici. , Program bivania Ceaucescuja v Jugoslaviji predvideva za jutri do-P^dne začetek uradnih jugoslovan-ko-romunskih razgovorov, popol-vPe pa obisk Novega Sada, Petro j.8raždina in kanala Donava-Tisa-rPnava. Romunska delegacija bo Jutri zvečer odpotovala iz Beogra-na kratek obisk v Ljubljano, jJjUij, Dubrovnik, Kotor in na j, Izvršni odbor zveznega odbora Rdečega križa Jugoslavije je da-s‘pa' na seji, katere sta se kot go :'a udeležila predsednik organiza-jpJe ČARE Harold Miller in izvrš-p ravnatelj organizacije Frank rdzio izrekel priznanje in zahva-iP.organizaciji ČARE za njeno tri-PpJstietno pomoč Jugoslaviji. Pred. e ciniku organizacije ČARE Mil-jPr so na slovesni seji v znak prikrila in zahvale za pomoč, ki narji organizacije ČARE so danes odpotovali po tridnevnem bivanju v Beogradu iz Jugoslavije. B. B. Program proslave 25-ldnicc priključitve Istre Jugoslaviji PAZIN, 27. — Akcijski odbor za proslavo 25-letnice priključitve I-stre Jugoslaviji je na današnji seji v Pazinu sprejel program osrednje proslave, ki bo 28. in 29. septembra v Pazinu. V akcijski odbor so bili vključeni tudi 'zastopniki Italijanske unije za Istro in Reko, Zadar in Lastovo. Poleg vrste kulturnih in športnih prireditev bo na osrednji proslavi v Pazinu velik ljudski zbor, katerega se bo udeležilo prebivalstvo iz vseh krar jev Istre, Reke, Zadra in otokov. Proslave priključitve Istre Jugoslaviji bodo po sklepu akcijskega odbora ves september v vseh istrskih občinah ter v občinah Reka, Zadar, Lošinj, Srenj in Lastovo. V Beogradu bo proslava povezana s slovesno akademijo, ki jo organizirata 31. maja v Beogradu Zvezna konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in Dom jugoslovanske ljudske armade. Naslednjega dne, 1. junija, bo v Domu sindikatov v Beogradu velika prireditev ((Beograd Istri«, v kateri bodo poleg uglednih članov beograjskih gledališč nastopile tudi umetniške skupine iz Istre. Izkupiček skupne prireditve je namenjen skladu za obnovitev starega istrskega mesta Motovun. SKOPJE, 27. — Okrožno sodišče v Skopju je na današnji javni razpravi potrdilo začasni odlok javnega tožilca o prepovedi razpečevanja zadnjih štirih številk beograjskega tednika «Feljton», v katerih je objavljena vrsta člankov poti naslovom ccVelika zarota«. Sodišče je ugotovilo, da se v teh člankih navajajo zgodovinsko netočne trditve in izjave sovražno razpoloženih oseb, češ da je hrvaško ljudstvo furlanskega neodvisnega gibanja, ki so povsem nepričakovano prejeli 38.898 glasov in predstavljajo sedaj v deželi v celoti kar 5,08 volivcev. Vse desničarske stranke so Izgubile na volitvah tako v odstotkih kot v glasovih; liberalci so izgubili 1,36 odst. glasov, misovci en odstotek, monarhistov pa pri nas tako že prej skoro ni bilo in so ostali na skromnem pol odstotku. Slovenska skupnost je povečala svoje glasove in dosegla v deželi 10.841 in ima sedaj 1,41 odst. glasov, prej pa jih je imela 1,3 odst. Skupno je oddalo veljavnih glasov na 1660 voliščih v 218 občinah dežele 765.585 volivcev, bele glasovnice pa je oddalo 8530 volivcev. K temu dodajmo še neuradni pre. gled sestave novega deželnega sveta. Komunisti so pridobili enega svetovalca in jih bodo imeli v svetu 12. Nazadovali so samo v tolme-škem okrožju, kjer so izgubili ene ga svetovalca, medtem ko so na predovald v Trstu in v Vidmu_ Psiup bo imel tri svetovalce, to je dva več, PSU šest, to je sedem manj, KD je pridobila enega svetovalca in jih bo imela 29. Liberalca in misovci bodo Imeli enako število svetovalcev, to je vsaka stranka po tri; republikanci bodo imeli enega kot zadnjič. Končno bo zastopal Listo slovenske skupnosti kakor prej en svetovalec. Novost predstavlja furlansko avtonomistično gibanje, ki bo imelo tri predstavnike, od katerih sta hila dva izvoljena neposredno, eden pa Iz ostankov. V deželnem svetu bosta dva svetovalca slovenske narodnosti in čeprav še niso znani dokončni uradni podatki o preferencah, je gotovo, da bosta to Dušan Lovriha na listi KPI in dr. Drago Stoka na LSS. V prejšnjem deželnem svetu je bil položaj boljši ker so bili izvoljeni trije slovenski svetovalci, od katerih sta bila dva komunista. Tik pred izidom smo prejeli nekatere podatke o preferenčnih glasovih: KPI Cuffaro 6153, Lovriha 5317, Bacicchi 4367, Calabria 2270; SS dr. Štoka 2909, Vrabec 773, odv. Sfiligoj 270; PSU Pittoni 3893, Dulci 3473, De Gioia 1995, Miam 939, Volk 560. pobijal vse ameriške obtožbe proti Severnemu Vietnamu in tudi trditve, da ni res, da so prišli v Pariz, da se predvsem sporazumejo o brezpogojni ukinitvi bombardiranja. Dejal je, da je bil ameriški odgovor naslednji: ((Pripravljeni smo sprejeti predlog obrazložen v noti, ki ga Je vlada Vietnamske demokratične republike obrazložila v svoji noti 3. maja in ki še tiče začetka uradnih razgovorov v Parizu 10. maja med predstavniki obeh strank.« Xuan Tuy je pripomnil, da je ameriška vlada s tem odgovorom «očltno sprejela vsebino uradnih razgovorov, kakor jo je bila določila sever-novletnamska vlada. Kakor je izjavil ameriški predstavnik, je Harriman pozval severne Vietnamce, naj bi sodelovali za «naglo obnovitev prvotnih funkcij demilitariziranega področja«. Harriman je tudi izjavil, da je medna rodna nadzorstvena komisija kvalificirana za izvrševanje «nad obnovitvijo in demilitarizacijo tega področja«. Dodal je, da s tem ne odpade njegov predlog za uvedbo nadzorstva in špekulacije, ki bi zajelo azijske države. Harriman je tudi ponovil trditve, da se je povečalo pošiljanje ojačenj s severa na jug. Prav tako je ponovil trditev, da so na jugu redre sevemovietnamske vojaške enote. Oddelki osvobodilnih sil so danes napadli oporišče ameriške vojske 9 kilometrov od središča Saj-gona. Srditi boji so trajali ves dan in na obeh straneh so bile velike izgube. Drugi ostri spopadi so bili bližini Dak To in tudi tu so bile na obeh straneh velike izgube. Dokončni neuradni izidi deželnih volitev Včerajšnji sestanek v Parizu tudi brezuspešen PARIZ, 27. — Današnji sestanek med severnovietnamsko in ameriško delegacijo je bil do sedaj najdaljši. Trajal je od 10.30 do 14.40. Nov sestanek bo v petek ob 10.30. Tudi na današnji seji niso v ničemer napredovali. Severnoviet-namski predstavnik je na tiskovni konferenci sporočil, da je Harriman ponovil znano ameriško stališče In da ni obrazložil nobene »nove Ideje«, kakor je bil napovedan. Komentiral je zatem današnji dolg govor severnovietnamskega ministra Tuya. Ta je znova poudaril, da samo brezpogojna prekinitev bombardiranja in vseh drugih vojnih dejanj proti Severnemu Vietnamu lahko omogoči začetek razgovorov o drugih vprašanjih, ki zadevajo obe strani. Zaradi tega se še vedno pričakuje odgovor ameriške delegacije glede tega. »e ta --, , . oseu, CCS ua JC lUVttSKJJ 1JUU31.VJ K.e VH71CgOV,lJC glBUC lego. Sebno ^hvalno listino. Funkcio-1 za Pr0Pad bivše Jugoslavije. | Xuan Tuy je v svojem govoru ""'■■'■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.......umi........ DANES SEJA VODSTVA PSU Ostra različna stališča med predstavniki struj v PSU Danes se sestane tudi izvršni odbor KD ftlM, 27. — Danes je bilo več se-1 *lankov članov izvršnega odbora ®cialistične združene stranke in seskov raznih struj. Zvečer se je ?stelo tudi tajništvo stranke, ki pa l. hotelo ničesar povedati, saj je .c'tno, da so stališča bistveno lo-rjja in bodo jutri na seji izvršnega “9bora prišla do izraza ostra nabija med raznimi strujami. ,,Najpomembnejši je bil sestanek •KuPine De Martina na katerem 4 sotajnik stranke odločno ugoto-,• da ne obstajajo možnosti za u-i pežbo socialistov na vladi, vse do-ij.er se ne bi' bistveno menjala ita-Janska politična podoba. De Mar-j[a° je tudi trdil, da morajo socia- zunaj enobarvno sme .“ll podpreti od zunaj enoDa , apiokristjaniko vlado, ki pa ne kakršna koli vlada, temveč mu-i4 dejstvi in ne z besedami dodati, da hoče takoj rešiti pere-i? Vprašanja. Istočasno so se na sestanku zavzeli tudi za pred-kongres stranke. Na sestanku levice v stranki, katerega je vodil Lombardi in na katerem so bili med drugim prisotni tudi Santi, Giolitti, Codignola in Querci ter tajnik socialistične mladine Cassola, so zavzeli podobno stališče, da je nemogoče sodelovati v novi vladi in da je treba sklicati kongres. Pred zasedanjem tajništva pa je Tanassi zbral člane vodstva, bivše člane PSDI in so bili med drugimi prisotni Cariglia, Nicolazzi, Felicia-ni, Righetti, Zanier in Viglianesi. Po sestanku je Ippolito dejal, da so izmenjali stališča in da so vsi soglasni. Tajnik KD Rumor se je danes sestal s predsednikom vlade Morom, s katerim sta proučila položaj, še prej pa se je sestalo tajništvo stranke v vidu zasedanja vodstva, ki bo jutri in kjer bodo razpravljali o perspektivah sestave nove vlade, 1 čeprav pri lem možnosti niso toli ko odvisne od demokristjanov, temveč od stališča, ki ga bodo sprejeli socialisti. Ta teden bo posvečen sejam strankinih vodstev, saj je za 5. junija uradno sklicano prvo zasedanje poslanske zbornice in senata in takrat tudi pride do uradne proglasitve novih zbornic in padca vlade ter s tem do novega posvetovanja pri predsedniku republike. Stranke i-majo torej še nekaj časa, ki je nujno potreben za notranja posvetovanja. Minister za kmetijstvo je odpotoval v Bruselj, kjer se je danes pričelo zasedanje ministrov evropske skupnosti, posvečeno perečim vprašanjem mleka, mlečnih izdelkov in mesa. Jutri se sestanejo v Rimu pred stavniki sindikalnih organizacij e lektričnih podjetij ENEL, ki bodo razpravljali o možnosti novih stavk, ker so se razbila pogajanja za ob novitet delovne pogodbe. TRST GORICA VIDEM TOLMEC PORDENON DE2ELA + •/« STRANKE Glasov °/o Glasov % Glasov % Glasov % Glasov °/o Glasov % — KPI 1964 50.274 23,75 22.576 24,6 38.872 15,4 7.445 12,2 19.950 15,4 139.114 18,48 1968 51.223 24,43 23.403 25,06 49.860 19,34 5.989 10,27 23.428 16,00 153.893 20,10 MSI 1964 25.168 11,81 4.640 5,0 11.119 ___ 2.039 3,4 3.371 2,05 46.382 6,17 1968 19.698 9,40 4.151 4,45 10.530 4,08 1.519 2,6 3.293 2,2 39.193 5,11 PLI 1964 20.703 9,71 4.590 5,0 13.800 . 2.553 4,2 5.142 3,9 46.804 6,22 1968 19.881 9,48 4.264 4,57 8.158 3,16 859 1,47 3.929 2,7 37.094 4,84 PRI 1964 3.966 1,86 779 0,8 1.155 235 0,4 674 0,5 6.805 0,90 1968 7.038 3,36 1.180 1,26 8.379 3,25 289 0,5 2.231 L5 19.111 2,49 PSIUP 1964 2.597 1,22 2.112 2,1 5.343 ___ 2.383 3,9 7.434 5,6 19.886 2,64 1968 4.961 2,36 4.755 5,09 14.504 5,63 2.194 3,76 9.277 6,3 35.645 4,65 KD 1964 68.935 32,34 37.990 41,0 123.190 27.915 45,09 65.377 49,00 323.869 43,06 1968 70.037 33,41 37,840 40,53 135.243 52,43 26.977 46,27 73.884 50,5 343.992 44,93 PSI 1964 12.431 5,83 8.132 8,9 32.212 — 9.415 14,2 17.967 13,5 80.256 10,67 PSDI 1964 16.393 7,68 7.704 8,4 24.338 — 8.310 13,8 12.793 9, 6 69.705 9,27 PSU 1968 22.110 10,55 14.081 15,08 — — 13.728 23,54 26.776 18,3 76.743 10,02 SS 1964 7.008 3,26 3.051 3,3 : — — — 10.008 1,33 1968 7.813 3,73 3.025 3,24 — — — — — — 10.841 1,41 Indipend. 1964 5.049 2,37 — — — — — — 5.049 0,67 1968 5.216 2,49 — — — — — — — — 5.532 0,72 PDIUM 1964 656 0,7 1.773 427 0,7 818 0,6 3.659 0,49 1968 890 0,42 337 0,36 1.830 0,71 ,224 0,42 569 0,4 3.869 0,50 NR 1968 775 0,37 — — — — — — — — 775 0,10 Mov. friulano . ... . - 19.345 11,38 6.512 11,17 3.041 2,1 38.898 5,08 1968 PO TRIDESETIH URAH POGAJANJ V PARIZU Dosežen delen sporazum med vlado in sindikati ki pa ga večina stavkajočih delavcev zavrača Zborovanja študentov v Parizu in drugih mestih - Referendum določen na 16. junija - Stavke se nadaljujejo PARIZ, 27. — Po tridesetih urah neprekinjenih pogajanj so predstavniki vlade, sindikatov in delodajalcev podpisali davi ob 7.30 «zapisnik o sporazumu«. Hkrati so po današnji seji vlade sporočili, da je bil referendum o reformah, ki jih namerava pripraviti vlada, določen na 16. junija. Kakor je izjavil predsednik vlade ------------- Pompidou po zadnjem sestanku, do- loča zapisnik o sporazumu poleg zvišanja minimalnih mezd, ugoditev večini zahtev delavcev bodisi gospodarskih kakor socialnih. Pompidou je naštei nekaj podatkov o sporazumu in je dodal, da bodo zahteve sindikatov na sektorju socialnega skrbstva proučili v najkrajšem času med parlamentarno debato. Zapisnik o sporazumu bo predložen raznim sindikalnim sektorjem. Sindikalni voditelji so namreč že v začetku pogajanj poudarili, da bodo dokončno podpisali kakršen koli sporazum, potem ko ga bodo delavci odobrili. Stališče sindikatov je naslednje: »Stavko so začeli delavci sami in ne sindikati niso odredili prekinitve dela. Zaradi tega morajo imeti zadnjo besedo delavci.« Zapisnik o sporazumu določa, da se bo delovni teden postopoma zmanjšal v nekaj letih od 48 na, 40 ur, ne da bi se zmanjšale mezde. Delodajalci so privolili v proučitev znižanja starosti za upokojitev od 65 let na 60. Zvišanje pokojnin začne veljati od 1. oktobra. Vlada je obljubila, da bo predložila zaikone, ki naj zagotovijo svobodo sindikalne dejavnosti v tovarnah in na drugih delavnih mestih ter da bo izvedla reformo državne davčne strukture že jeseni. Do 1. oktobra se bodo predstavniki sindikatov in delodajalcev sestali, da pripravijo načrte za pobijanje naraščajoče brezposelnosti. Marca prihodnjega leta bo na pobudo vlade sestanek, na katerem bodo v okviru gospodarskega in splošnega finančnega razvoja proučili razvoj kupne moči mezd in plač v letu 1968. Dosežen je bil tudi sporazum o načrtu pridružitve sindikatov k vodstvu podjetij. Pompidou je označil ta načrt »pravo evolucijo, če že ne revolucijo«. Minimalna mezda Je bila določena na 600 frankov mesečno. Do jeseni se bodo prejemki zvišali skupno za deset odstotkov. Dosežen Je bil tudi sporazum o zvišanju družinskih dokladov. Glavni tajnik CGT Seguy je izjavil, da so bile zahteve, katerim sta se upirala vlada in delodajalci, vsaj delno rešena. Dodal je, da je treba še mnogo storiti, toda zahteve so bile v veliki meri sprejete, in kar je bilo sklenjeno, je velike važnosti. Vendar ne moremo dati dokončnega odgovora, ne da bi se posvetovali z delavci. Zato jim bomo obrazložili rezultate pogajanj. Predstavnik delodajalcev Hnvelln Je izjavil, da je odbor delodajalcev sprejel zelo težka bremena. Do- dal je, da bodo morali sprejeti važne gospodarske ukrepe glede sprostitve gospodarstva, produktivnih investicij, izvoza, ustvaritve delovnih mest in glede mladih. Dodal je, da so bila pogajanja zelo težka, toda tudi res konstruktivna. Bivši minister za kmetijstvo Pisani, bivši voditelj golistične levice, je danes ugotovil, da so se pogajali ...........................il lahko imele preveč brutalen učinek za gospodarstvo. Pisani je nato izjavil, da so študentje obupani, ker se vlada ni zanimala zanje in ker so jih nekateri sindikati izdali. Zaprli so se v svoje gibanje. «Vendar so naši družbi odkrili probleme, ki zanimajo tudi njo. žrtvovati vse bližnjim zahtevam in ne upoštevati ničesar, kar so prispevali študentje, bi bila dvojna in neodpustljiva napaka.« Pi sani poudarja na koncu, da je »izbruh študentov sedaj sestavni del stanja, v katerem je naša družba. Potrebno je, da odgovorni politiki gledajo na ta dogodek kot na izhodiščno točko temeljite obnove Dokazati moramo naši mladini, da družba noče reda, ki bi temeljil na z delavci, toda nihče ni dal odgovora študentom. Pripomnil je, da se «soclalni zapisnik« nanaša na ... . . . ... odločitve, ki so bile že zdavnaj po-. a^> temveč na privolitvi.« trebne ln so bile improvizirane, ker 1 jih je vlada preveč časa zavlačevala. Dejal je, da bodo zaradi tega Po dosedanjih podatkih kaže, da delavci množično zavračajo sporazum, ker je nezadosten. Sindikalni iiiiiiimiiiiiiHiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiimiiHimmiiiHiiniHiMimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimi TUDI V NEMČIJI DEMONSTRACIJE NA UNIVERZAH Protesti v nemških mestih proti izrednim zakonom Zahodne velesile bi se odrekle določenim nemškim dajatvam, če bi bili izredni zakoni uvedeni BONN, 27. — Predsednik Zveze nemških sindikatov Ludvvig Rosen-berg in drugi sindikalni voditelji so imeli danes sestanek s predstavniki glavnih zahodnonemških političnih strank, na katerem so razpravljali o izrednih zakonih, k> bi jih moral nemški parlament v prihodnjih dneh dokončno odobriti. Proti tem zakonom so se danes vršile na številnih zahodnonemških univerzah protestne demonstracije. V zahodnem Berlinu so danes študentje zasedli učilnice filozofske fakultete, ki so jo preimenovali v «inštitut Roza Luxemurg», po znani revolucionarki, ki je bila ubita v Berlinu leta 1919. V «svobodni univerzi* v Berlinu so bile danes namesto predavanj na sporedu neprestane debate o izrednih zakonih. V Bochumu so študentje zastraži-li vse vhode v univerzo; vstop so imeli samo visokošolci, ki so imeli danes izpite. V Gdttingenu so danes proglasili tridnevna stavko. Deset tisoč štu- dentov je bojkotiralo predavanja. V Heidelbergu in Bonnu so študentje priredili številne gladovne stavke, v Miinchnu pa je bila velika študentovska protestna demonstracija. V Frankfurtu so študentje zasedli upratne urade univerze. Številni nemški pisatelji, med temi Heinrich Boli in Hans Werner Richter, so naslovili danes na parlamentarce bundestaga telegram, v katerem jih pozivajo, naj ne volijo za izredne zakone. Tri zahodne velesile pa so danes sporočile zvezni vladi, da se bodo odpovedale posebnim dajatvam za primer hude krize, brž ko bo sprejet izjemni zakon. Izjava poslaništev ZDA, Vel. Britanije in Francije v tem smislu je bila danes izročena zunanjemu ministru Wllly-ju Brandtu. Po tej izjavi bodo dajatve (določene v čl. 5 pogodbe, ki je bila sklenjena za konec okupacije Nemčije) za vzdrževanje zavezniških čet, takoj odpadle, ko bodo izjemni zakoni dokončno uvedeni, delegati so obiskali glavne tovarne pariškega področja, ki so jih zasedli delavci, ter so obrazložili podrobnosti sporazuma. Odgovori de lavcev na raznih sektorjih so bili skoraj enaki. Ko se je sestal ministrski svet, se je negativni odgovor delavcev vedno bolj množil in posledica tega je. da se stavke nadaljujejo in se bodo morda še bolj zaostrile. Vodstvo CGT Je objavilo izjavo, v kateri pravi, da upravna komisija odobrava stališče delegacije, ki ni podpisala zapisnika o sporazumu ter je opozorila vlado in delodajalce na posledice nezadostnih koncesij Spričo enotnega bloka vlade in delodajalcev, pravi izjava, so predstavniki CGT ob podpori milijonov stavkajočih delavcev odločno branili zahteve vseh kategorij delav cev CGT si pridržuje pravico, da se posvetuje z vsemi delavci, ki stavkajo, ter praživa delavce, naj bodo še bolj združeni v svoji borbi Nato dodaja: «V sedanji fazi se pogajanja nadaljujejo na vseh straneh. Delavci ne bodo sprejeli odločitev brez jasne obveznosti delodajalcev ali ministrskih oblasti glede njihovih najvažnejših splošnih zahtev.« Včeraj je bilo v Parizu sorazmerno mimo. Vsedržavna zveza fran-'oskih študentov je organizirala lanes zborovanje v Latinski četrti, d ga je vlada dovolila kljub svo-, im prejšnjim ukrepom. Notranje ministrstvo je objavilo sporočilo, v katerem praživa študente, ki organizirajo manifestacije, naj ne uporabljajo orožja. Zvedelo se je nam. reč, da so v Lionu odkrili tajno skladišče orožja in streliva. Sporočilo ministrstva pravi, da je vlada dala navodila prefektom v raznih mestih, naj dovolijo manifestacije, in dodaja: «To dovoljenje je deja rije zaupanja, ki ga je pripisati dej-stvom, da ogromna večina študentov in še zlasti voditelji zveze študentov imajo čut odgovornosti. Vendar pa je notranje ministrstvo zvedelo o skladiščih orožja in da so nekateri ekstremisti nameravali to orožje uporabljati med manifestacijami, aii pra njihovem zaključku, da onemogočijo povratek k mi ru. Vlada je sprejela pratrebne u-krepe, da se uveljavi zakon.« Na današnji seji vlade so odobrili tudi načrt okvirnega zakona, M bo določil način izvedbe referenduma in njegovo vsebino. Predstavnik vlade je izjavil, da bo de Gaulle govoril 3. junija po televiziji in da bo razložil vzroke in pramen referenduma. Dalje je sporočil, da bo notranje ministrstvo podalo jutri ob 16 v narodni skupščini izjavo z debato o socialnem stanju. Jutri se bodo sestali voditelji francoske komunistične stranke in zveze levice, da se posvetujejo o skupnem nastopu pri referendumu. V Gazi demonstracije arabskih študentov TEL AVIV, 27. - Danes so * Gazi arabski študentje demonstrirali proti izraelski vojaški upravi. Policija je pregnala, tako poročajo izraelski viri, iz središča mesta kakih petdeset arabskih deklet, ki so metale kamenje. Izraelski vojaški predstavnik je danes zvečer zanikal vesti agencije ((Srednji vzhod«, da so v zadnjih dneh izraelske čete v Gazi ubile štiri arabska dekleta. V nekem radijskem intervjuju Je izraelski obrambni minister Dayan izjavil, da lahko samo navzočnost izraelskih vojakov na strateških točkah zajamči mir; nobena druga rešitev ne more zagotoviti miru. Eksplozije v WaJesu LONDON, 27. — Disciplinska komisija laburistične stranke tudi danes ni ničesar ukrenila proti poslancu Petru Jacksonu, ki je pretekli teden glasoval proti vladi. V Wale.su je prišlo do nove eksplozije. To pot so atentatorji poskusili pognati v zrak neko vodovodno napeljavo, po kateri teče voda iz umetnega jezera Vyrny v Montgomeryshire. Policija je sporočila, da škoda ni velika in napeljava ni prizadeta Prav tak atentat so napravili že lani, samo da je tedaj bila za nekai dni prekinjena dobava vode Liverpoolu. Preteklo soboto je močna eksplozija v Cardiffu hudo poškodovala sedež »VVelsh Officea* (ministrstvo za zadeve Walesa) Policija trdi, da gre v obeh primerih za delo nacionalističnih ekstremistov Walesa. KOPENHAGEN, 27 _ Danska prestolonaslednica Margrethe le včeraj rodila sina Zvečer Je prispela iz Londona tiijena sestra An-na Maria, grška kraljica. Novorojenček je prvi danski princ, rojen * tem stoletju, ki lahko postane kralj. LUKSEMBURG, 27. — Finančni ln zakladni ministri držav SET so se danes zbrali v Luksemburgu, da bi pretresli nekatere monetarne probleme in bi kot guvernerji evropske investicijske banke imenovali nov upravni odlbor te ustanove. V svojem upravnem odboru so trije Italijani kot člani in trije kot namestniki. Vreme včeraj: Naj višja temperatura 26,1, najniitja 17,5, ob 19. url 24,8 stopinje, zračni tlak 1013,2 stanoviten, vlaga 58 odst., veter Jugovzhodnih 5 km na uro, nebo 6/10 pooblačeno, morje skoro mimo, temperatura mor. 18,2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 2». maja GOJKO Sonce vzide ob 4.21 in zatone <>» 19.43 — Dolžina dneva 15.22 — na vzide ob 4.34 ln zatone ob 2U->-Jutri, SREDA, 29 maja MAJDA DOKONČNI NEURADNI IZIDI DEŽELNIH VOLITEV Tudi v tržaškem volilnem okrožju pomemben premik glasov na levo Od slovenskih kandidatov izvoljena Dušan Lovriha (KPI) in dr. Drago Štoka (LSS) - Napredovanje KPI, PSIUP, K D in PRI, nazadovanje PSU LSS povečala število glasov v tržaški občini - Nazadovanje desnice Premik v levo, ki se je pokazal v vsej državi ob parlamentarnih volitvah, se je ponovil tudi pri deželnih volitvah po vsej deželi in v tržaškem volilnem okrožju. KPI je narasla od 50.282 glasov na 61.223 glasov, to je za 941 glasov, v odstotkih pa za 0,83 odstotka, je od 23,6 odst na 24,43 odst. PSIUP je prejela 4 961 glasov (2,36 odst.), na prejšnjih volitvah pa 2.599 glasov (1,2 odst.). Narasli so tudi glasovi KD od prejšnjih 68.878 na 70.037, to je za 1199 glasov, oziroma za 1,01 odstotka. Precej je nazadovala desnica, in sicer MSI od 25.183 glasov na 19.698 glasov, v odstotkih pa za 2,40 odstotka. Liberalci so izgubili 637 glasov, oziroma 0,12 odstotka. Slovenska skupnost je na-rasla od 6.988 glasov na 7.813, to je za 815 glasov, v odstotkih pa od 3,3 na 3,73. Napredovala je pretežno v tržaški občini, medtem ko je v okoliških občinah v glavnem ostala pri prejšnjem številu glasov. Združeni socialisti so nazadovali za 2,95 odstotka, in sicer od 28.834 glasov na 22.110. Končno so indi-pendentisti napredovali od 5.052 glasov na 5.216 glasov oziroma za 0,09 odstotka. Tržaško volilno okrožje je ohranilo enako število svetovalcev, to je 16. Izgubilo je enega republikanca, namesto njega pa pridobilo e-nega komunista. V novem deželnem svetu bo torej iz tržaškega okrožja 5 demokristjanov (de Rinaldind, Co-loni, Ramami, Masutto in Stopper, to je isti kot prej), 4 komunisti (Lovriha, Baoicchi, Cuffaro in Cnla-bria), dva socialista (Pittond in Dulci), en svetovalec Slovenske skupnosti (dr. Štoka), dva liberalca (Trauner in Morpurgo) in dva mi-sovca (Morelli in Gefter - Won-drich). Neposredno je bilo izvoljenih vseh pet demokristjanov trije komunisti, er. socialist, en liberalec, 1 misovec iz deželnega «kotla» o-stamkov pa en komunist, en socialist, en predstavnik LSS, en liberalec in en misovec. Za liberalce in mdsovce je skoraj do konca kazalo, da bodo izgubili v Trstu vsak po enega svetovalca, in so bili zato razumljivo v skrbeh, končno pa so se lahko oddahnili, ker so nekoliko na boljšem glede odstotkov v primeri z drugimi volilnimi okrožji Četrti komunist je bil izvoljen z zelo velikim ostankom, ki znaša okrog 90 odstotkov. Nekaj po 22. uri včeraj zvečer *o pristaši levičarskih strank uprizorili pred sedežem KD na Trgu S. Giovanni manifestacijo ob petju revolucionarnih pesmi. V gruči ma-nifestamtov je bilo videti tudi večjo rdečo zastavo. Do neredov ni prišlo. Demakristjamski voditelji so skušali preglušiti petje svojih političnih na. sprotmikov z bučno glasbo. Policijski organi so kljub temu okrepili varstvo sedeža stranke. • * * Po uradnih podatkih se je udeležilo deželnih volitev v vsej deželi 778.073 volivcev, to je 86.98 odstotka od skupnih 896.038 volilnih upravičencev. V tržaški pokrajini Je volilo 215.456 volivcev, to 91.62 odstotka, medtem ko se je udeležilo deželnih volitev pred štirimi leti 92,84 odstotka, letošniih parlamentarnih volitev pa 94,60 odst. volivcev. To pomeni, da je tokrat volilo 2,98 odstotka volivcev manj kot pretekli teden. V naši pokrajini je bila najvišja volilna udeležba v Zgoniku in v Dolini, saj je volilo v obeh občinah po 95,98 odst. vseh volilnih upravičencev, najmanjša pa v Trstu. V tržaški občini je namreč volilo 196 tisoč 393 volivcev, to je 91,31 odst.; v devinsko-nabrežinskt 4751 (94.98 odst.); v repentabrski 435 (92,55 odst.); v dolinski 3774 volivcev, v zgoniški 859 volivcev, v miljski 9244 volivcev (94,35 odst.). Kot vidimo, se je tudi tokrat najbolj Izkazalo podeželje, m ko smo že dejali, na podeželju pa dolinska ln zgonlška občina. V goriškem volilnem okrožju je volilo 96.092 volivcev to je 94,37 odst.; v videmskem 87.86 odst.; v pordenonskem 84.60 odst.; v tol-meškem okrožju pa samo 76,49 odet. To Je pač treba pripisati predvsem temu, da je v tolmeškem okrožju zelo veliko število izseljencev, ki so prišli sicer volit v velikem številu za politične volitve, medtem ko niso mogli priti za deželne. Zato računajo, da je volila samo okrog ena petina izseljencev, ki so vpisani v volilne sezname. Zaradi tega se je tudi znižal splošni deželni odstotek. že v nedeljo zjutraj se je pokazalo, da bo volilo na deželnih volitvah manj volivcev kot na parlamentarnih. Ob 11. uri v nedeljo je bila v tržaškem volilnem okrožju volilna udeležba za pet odstotkov manjša kot ob isti uri pred tednom dni na parlamentarnih volitvah. Nekaj je bila kriva uvedba legalne ure, ki je prikrajšala ljudi OBČIN A TRST Stranke dež. 1968 % dež. 1964 % KPI 43128 22,5 42376 21,7 MSI 19283 10,0 24653 12,6 NE 699 0,4 681 0,5 PLI 19321 10,1 20217 10,3 PRI 6516 3,4 3674 1,8 PSIUP 4504 2,4 2323 1,2 KD 65418 34,2 64399 33,0 PSU 20782 10,9 PSI 11453 PSDI15512 5,8 8,1 LSS 5768 3,0 4990 2,5 MIT 4935 2,6 4797 2,5 PDIUM 851 0,5 — — Stranke KPI MSI NE PLI PRI PSIUP KD PSU LSS MIT PDIUM Drugi del akademije GM Kot prvi, tako je tudi drugi del zaključne akademije Glasbene matice, Id je bil v nedeljo popoldne v polno zasedeni mali dvorani Kulturnega doma, predstavlja lep u-speh prizadevanj te naše najvišje šolske glasbene ustanove. Predstavili so se mladinski pevski zbor «Kraški slavček* iz Devina-Nabreži-ne, vokalna solista basist Ivan Sancin in brazilska sopranistka Teresa Simas D’Agijiar, instrumentalni solisti pianist Kuret (2.r.), violinist Črtomir šiškovič (4.r.), ki sta i-grala spremljavi godalnega orkestra GM pod vodstvom Janka Bana, ter violinist Žarko Hrvatič, ki je izvajal Mozartov Koncert v G-duru ob spremljavi komornega orkestra pod vodstvom prof. Oskarja Kjudra. godalni orkester pod vodstvom Oskarja Kjudra pa je izvajal še Respighijevo arijo iz Suite v g-molu za godalni orkester in orgle. Na orgle je igral prof. Ermmij Ambrozet. Podrobneje bomo o tej kvalitetni koncertni produkciji še poročali. Rok za predložitev prošenj zapade 10. junija. Šolski skrbnik sporoča, da je ministrstvo za šolstvo izdalo odloke glede dodelitve poverjenih mest in su-plenc za pouk na osnovnih šolah v šolskem letu 1968-1969. Za informacije naj se interesenti obrnejo na didaktična ravnateljstva, šolsko nadzor, ništvo, ali šolsko skrbništvo. 11111111111111111111114111111111111111111111111 umi iiiiiiiiiii mini iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilii(giiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiii,iii,l„lll,iViliiniii,i,iiiiliiiliit umil,,ii,,i,iiii,iii,iiiIii,iII OBRAČUN DEŽELNE UPRAVE ZA POSLOVNO LETO 1967 Deželna uprava je lani porabila 59 milijard 450 milijonov lir Od te vsote je za naložbe porabila 48 milijard 190 milijonov lir ali 81,1 odst. DEVIN • NABR. dežela posl. zb. dežela ZGONIK dežela posl. zb. dežela REPENTABOR dežela posl. zb. dežela DOLINA dežela posl. zb. dežela MILJE dežela posl. zb. dežela 1968 1968 1964 1968 1968 1964 1968 1968 1964 1968 1968 1964 1968 1968 1964 1256 1337 1199 395 409 388 154 159 145 1869 1848 1794 4411 4341 4378 155 183 200 7 12 8 9 9 9 53 62 51 193 208 247 15 11 10 6 — — 5 — 1 13 9 8 37 17 14 186 172 145 16 9 11 8 11 8 36 43 24 317 357 298 69 72 37 7 17 7 6 15 1 39 53 22 395 258 225 83 102 51 28 42 24 8 12 9 82 124 90 209 224 100 1507 1552 1215 71 99 68 46 50 51 506 565 476 2500 2552 2727 466 479 494 62 73 73 38 38 35 219 247 318 591 709 939 841 646 819 232 174 224 144 113 144 746 609 710 85 79 71 41 17 47 3 1 17 2 — 1 51 15 60 164 84 127 11 16 — 1 X — 0 3 — 7 9 — 12 16 - bele 67 bele 18 bele 6 bele 82 bele 178 nev. 67 nev.13 nev. 6 nev. 71 nev.135 Deželni odbor je pred kratkim odobril obračun za poslovno leto 1967. Potem ko ga bo predlagal m o njem razpravljal računski dvor, bo o obračunu razpravljal tudi novi deželni svet, ki je bil izvoljen na nedeljskih in včerajšnjih volitvah. Obračun je obrazložil odbornik za finance Tripand, ki je še posebno poudaril dejstvo, da so bili v lan skem letu izkoriščeni vsi ostanki iz prejšnjih poslovnih let, ki so znašali 12 miEjard 600 milijonov lir. Dohodki lanskega obračuna znašajo poleg omenjenih ustanov še 55 milijard Er rednih dohodkov. Redne dohodke, je dejal odbornik, dobiva dežela takole: 39,5 milijarde lir iz soudeležbe pri državnih dav. kih in 15,7 milijarde Idr iz ugotovitev dodatnih državnih davkov (ki jih država dobi predvsem od kmetijstva). Iz obračuna je razvidno, da je deželna uprava lani porabila skupno 59 miEjard 450 milijonov '.ir, in sicer: 11 milijard 260 milijonov lir (18,9 odst.) za tekoče izdatke in 48 miEjard 190 milijonov lir (81 odst.) za naložbe. V lanskem letu znaša pridelek skoraj 8 milijard lir, ki je sestavljen predvsem iz prihrankov pri tekočih stroških ter iz večjih dohodkov, ki jih deželna uprava lahko ugotovi le ob zaključku poslovnega leta, ker gre za so udeležbo na dejansko dobljene državne davke. Velik del tega ostanka bo deželna uprava ponovno vr- nila državni upravi za delovanje nekaterih kmetijskih ustanov v času, ko še niso prišle pod deželno upravo. Odbornik za finance je tudi povedal, da je deželna uprava, brez uporabe ostankov iz prejšnjih poslovnih let, lani porabila za tekoče izdatke 24 odst., od katerih 13 odst. za splošne poslovne stroške, ostalih 10,5 odst. pa v socialne namene. Izdatki za naložbe (brez upo rabe prejšnjih ostankov) pa so la ni znašali 76 odst., in sicer za go spodarske, vzgojne in kulturne po trebe ter za zidanje stanovanj. U poštevajoč izkoriščanje ostankov iz prejšnjih poslovnih let, pa so ti izdatki dosegU 81,1 odstot. za eno uro spanja, tako da Jih je bilo na voMščih zelo malo, ko so jih zjutraj odprli. Razen tega ni zjutraj vreme obetalo nič dobrega ln so številni ljudje nameravali iti volit popoldne. No, popoldne pa se je zjasnilo in skoraj vsi tisti, ki so «motorlzirani», so odšli raje na Izlet ter so Izpolnitev svoje državljanske dolžnosti odložili na večer ali na ponedeljek. V tržaški pokrajini je do 22. ure v nedeljo volilo 173.538 volivcev od skupnih 235.168, oziroma 73,79 odstotka, medtem ko jih je na parlamentarnih volitvah prvi dan volilo 79,10 odst. V vsej deželi pa je prvi dan glasovalo 72 odst. volivcev. Do včeraj ob 11. uri je volilo v tržaški občini 82,77 odist. volivcev, kar pomeni, da jih je v zadnjih treh urah volilo še 8,54 odstotkov; v devinsko-nabrežinskl občini jih je glasovalo 89,30 odst. v repentabrski 87,87 odst., v miljski 88,88 odst., v dolinski 89,74 odst., v zgoniški 89,73 odst. Volitve so potekale redno in ni bilo nobenih incidentov. Med volivci je bilo tudi nekaj mladih, ki so postali v preteklem tednu polnoletni in niso zato še volili na parlamentarnih volitvah, pač pa na deželnih. Kakor se je zgodilo že na prejšnjih volitvah, je glasovalo tudi nekaj novoporočencev in med njimi so šli trije pari na volitve malce prej, preden so sl »obljubili večno zvestobo)). V primerjavi s parlamentarnimi volitvami Je treba tudi ugotoviti, da je na deželnih manj volivcev ker niso glasovali kot na parlamentarnih vojaki. Poleg tega Je razumljivo, da ljudje bolj občutijo parlamentarne volitve, saj se na njih odloča o usodi vse države za razdobje petih let. Seveda so tudi deželne volitve važne, toda upoštevati je treba, da se «deželna» zavest v ljudeh le polagoma krepi in poglablja. V gostilni so g? pretepli Neljub incident je doletel v nedeljo zvečer 24-letoega Slobodo Plahuta, ld stanuje v Ul. Fortunio P Kot je sam povedal, je okrog 23.30 sedel na vrtu neke gostilne v Bertokih (na jugoslovanskem ozemlju), ko so se mu približati štirje mladi neznanci, ki so od njega zahtevali stol. Prišlo je do kratkega kreganja, nato pa je eden od neznancev udaril Plahuta s kamnom, drugi pa s stolom. Nesrečni Tržačan se je moral zato zateči po pomoč v sploš-no bolnišnico, kjer so mu ugotovili rane na zatilju in na temenu in številne udarce po glavi in obrazu. Pridržali so ga na nevrokirurškem oddelku, kjer bo Plahuta okreval v dveh tednih. ,*' -Tri '*?\h r J >., m ^ rrriiiiiiHiiimiiiimiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiui,,ii,Hiti,,n,h,Hnuiiiiuiiiiiiiiniiiiiimiiiimiiiiiiiiimiiiiiil NA LETOŠNJEM TRŽAŠKEM VELESEJMU Avstrija je okrepila udeležbo na mednarodni lesni razstavi Razstava bo obsegala vrsto novih izdelkov in polizdelkov za gradnjo in opremo sodobnih stanovanj Avstrijsko gospodarstvo je v dobršni meri odvisno od iesa, od njegove proizvodnje in zlasti od njegove prodaje na tuja tržišča Avstrijski gozdovi predstavljajo največje bogastvo sosedne republike. primemo zastopani. Prav tako bodo Avstrijci pripravili razstavo še številnih drugih končnih polizde! kov in končnih izdelkov lesne surovine. V okviru kolektivne razstave v številne male, srednje in velike ža- Palači narodov bo letošnji nastop Na volišču v Boljuncu ge pa predstavljajo glavni steber njene industrijske strukture Ta lesna komponenta avstrijskega narodnega gospodarstva pride redno do izraza na vseh lokalnih in mednarodnih sejmih, ki si sledijo na samem ozemlju avstrijske republike, kakor tudi izven domačih meja, na katerih nastopajo avstrijski gospodarstveniki. To velja toliko bolj za tržaški velesejem, saj ni Trst za Avstrijo le eno izmed tržišč na ozemlju italijanske republike, najvažnejšega odjemalca avstrijskega rezanega le sa, temveč je hkrati tudi najvažnejše pristanišče, prek katerega avstrijska lesna industrija prodira na tuja tržišča Zato je razumljivo, da posvečajo avstrijski poslovni krogi posebno pozornost našemu velesejmu, ter da so na njem prisotni od vsega začetka, to je od njegove prve prireditve po vojni dalje. Tudi za letos so Avstrijci naja-viE svoje redno sodelovanje na naši osrednji gospodarski prireditvi, ki je — kakor znano — na sporedu od 21. junija do 5. julija, in ki proslavlja letos svojo 20. jubilejno prireditev. Avstrijci bodo — sUčno s tem, kar se dogaja na primer z Jugoslovani — tudi letos nastopili s kolektivno razstavo na običajnem mestu v pritličju Palače narodov, na mednarodnem lesnem sejmu in v gastronomskem parku. Težišča vsakoletnega avstrijskega sodelovanja na velesejmu je iz že omenjenih razlogov osredotočeno na mednarodni lesni razstavi. Letos so si Avstrijci na njej zagotovili večji prostor kakor sicer, da bi tako še krepkeje poudarili interes ki ga imajo za razvoj sodelovanja na tem specifičnem področju. Uradnih listin sicer še ni z Dunaja, v razgovoru s predstavniki avstrijskih gospodarskih krogov v našem mestu pa se je izvedelo, da bodo strokovnjaki iz sosedne republike v okviru letošnjega lesnega sejma prikazali nekaj povsem novega s področja lesne industrije. Gre namreč za posebno žago, ki pridobiva iz hlodovine žlebaste iz dolbene deske. Te se lahko s pri dom uporabljajo zlasti v gradbeni štvu, ker so zelo pripravne za raz na dela in ker nudijo novo re šitev za marsikatero tehnično vprašanje, hkrati s tem pa predstav ljajo važen dekorativen element. Siceršnja avstrijska lesna razsta va bo obsegala vrsto polizdelkov in končnih izdelkov, tako okna, vrata ln druge lesene izdelke, potrebne za gradnjo in opremo sodobnih stanovanj. Posebno pozornost bo prikEcala razstava izdelkov za kmečko opremljanje sodobnih ste.- j novanjskih prostorov Izdelki in I konstrukcije iz klejer.cga lesa, ki so ga Avst.rilei lani, prvi* pHWs>H na našem velesejmu, bodo tudi letos Avstrijcev v določeni meri posve čen turizmu, sicer pa t>odo v njenem okviru poudarili zlasti nekatere izmed tradicionalnih industrijskih in obrtniških dejavnosti so sedne države. Dunajski Tabakvverke bo propagiral svoje tobačne izdelke, v gastronomskem parku bodo končno servirali tipične avstrijske specialitete in pivo. Obvestilo izletnikom v Dalmacijo Izletnike v Dalmacijo obveščamo; Zbirališče vseh udeležencev križarjenja po Dalmaciji je pred pomorsko postajo v Trstu, in sicer v sredo, 29. maja ob 20.45. Začetek vkrcavanja ob 21. uri, odhod ladje pa je predviden za 22.30. Po izplutju iz tržaškega pristanišča bo na ladji eocktail party, ki bo prirejen na čast vsem izletnikom. Izletnike prosimo, da ne pozabijo vzeti s sabo potnega lista, ki mora biti seveda veljaven Pred vkrcanjem na ladjo bodo izletniki v prostorih pomorske postaje dobili pri gospe Vlasti Jankovič tiskan program križarjenja, katerega naj vsakdo dobro prečita, da ne bo kje kakšna nepotrebna zamuda. Ob povratku, v nedeljo, 2. junija, bo ladja pristala na Reki, in sicer ob 8. uri zjutraj Tu bodo čakali avtobusi, ki bodo izletnike popeljali najprej na Trsat, potem pa še v Opatijo Odhod iz Opatije je predviden za 11 uro, prihod v Trst (prea sodno palačo na Trgu Zanimivo predavanje prof. Margherite Hack Prof. Marghentu, Hack De Rosa, ravnateljica tržaškega astronomskega observatorija, je sinoči v dvora ni trgovinske zbornice v Ul. S. Ni colo 5 orisala pomen novega radio teleskopa, tako imenovanega «Se vernega križam, ki so ga pred krat kim zgradili v Medicini. 20 km od Bologne. Graditev lega ogromnega kompleksa — nov radioteleskop pokriva približno 27.000 kv. m povr šine — se je začela pred petimi leti, dela pa sta vodila prof Mar-cello Ceccarelli in prof. Giampie-ro Puppi z inštituta za fiziko bolonjske univerze. Nova priprava bo lahko registrirala elektromagnetske valove, ki jih oddajajo najbolj oddaljene galaksije. Ker pa ti valovi zaradi o-gromne oddaljenosti prihajajo na Zemljo z zamudo kake milijarde let, bo radioteleskop lahko nudil izredno zanimive podatke o najsta-rejših dobah vesolja in morda celo o njegovem nastanku, ki ga znanstveniki postavljajo pred približno 10 milijardami let. Pred prof. Hack je govoril arh. Antonio Salvadori iz Benetk, ki je poudaril zanimivost novih naprav tudi iz arhitektonskega, vidika. Na I4 nrn P()nomiJ naPovedan za sporedu je bilo tudi vrtenje kral-14-, un„ ’ vsf napo'' ke0a barvnega filma, ki je nazor- nr? nas in -WSneVaJ° ega{no uro prikazal razsežnost novega radio- viji. ~ URED^Iširvo"1 I strukturo. ^ n™™ SV°ievrstn0 NA LARGO BARKIKRA VECCHIA (TRG STARE MITNICE) DRUGI UPIM V TRSTU Nova veleblagovnica UPIM na razpolago občinstvu Trst Ima novo veliko veleblagovnico za prodajo na drobno. Tr-govsko-distribucljska breža našega mesta se je obogatila z novim obratom UPIM, ki ima svoj sedež na Largo Barriera Vecchia (Trgu Stare mitnice) in katerega otvoritev bo jutri ob navzočnosti oblasti. To je druga veleblagovnica UPIM v Trstu, ki izpopolnjuje prejšnjo, ki deluje že od leta 1930 na Korzu ln M je dobro znana potrošnikom zaradi svoje 40-letne dejavnosti, število obratov UPIM dosega s to novo enoto visoko število 118 trgovin, ki so razmeščene, kakor je znano, v vseh važnejših središčih italijanskega polotoka. MODERNIZACIJA TRGOVINE Za Trst ln njegovo gospodarstvo predstavlja otvoritev te nove veleblagovnice važen dogodek važno etapo v modernizaciji distribucijskih struktur, če predstavlja modernizacija trgovske-mreže v vsedržavnem merilu eno najaktualnejših vprašanj, je za Trst življenjske važnosti. Gospodarstvo glavnega mesta naše dežele je namreč vezano na posebno situacijo, zaradi katere je trgovina ena, izmed ključnih panog gosp>darstva. Bližina meje omogoča velik pritok odjemalcev iz sosednje države, in prav ta pritok občasnih kupcev izpopolnjuje krog odjemalcev, za katere bi moral biti Trst naravno središče, kar navadno velja za glavna mesta pokrajin. V to posebno trgovsko izmenjavo se vključuje nova trgovina UPIM. Znano je, da je smoter poslovanja družbe UPIM-RI-NASCENTE omogočiti družinske prihranke in aviginiti kakovost potrošnje. Otvoritev nove trgovine Je torej dokaz zaupanja v tržaško gospodarstvo In korak naprej k ojačenju njegove trgovine. PARKIRIŠČE ZA AVTOMOBILE Novi sedež UPIM se razteza na 1798 kv. metrov površine, uporabne za prodajo. Prodajni prostor je razdeljen na dve nadstropji, ki sta povezani s premičnim stopniščem. K temu je treba dodati 950 kv. metrov skladiščnega prostora ter 970 kv. metrov pomožnih prostorov, kar je skupno prešo 3700 kv. metrov površine, opremljene za poslovanje nove veleblagovnice. Notranja oprema je bila izdelana po najracionalnejših vidikih sodobne tehnike prodaje, da bi Imelo občinstvo na voljo eno najmodernejših trgovin. Prodajna zaloga obsega preko 10.000 različnih artiklov, ki so razmeščeni na nad 641 metrov prodajnih mizah, razvrščenih f>o posameznih blagovnih vrstah: od gospodarskih predmetov do kozmetike do pisarniških potrebščin in igrač, da omenimo samo glavne. Zunanji videz novega sedeža UPIM deluje nadvse mogočno s svojim razstavnim prostorom. Ta obsega 75 metrov izložb, v katerih bo razstavljena izbira prodajnih artiklov. Celotno ureditev dopolnjujejo poletne In zimske termoventilacijske klimatske naprave in najnovejše protipožarne naprave, ki delujejo s stropa kot, dež. V prvem nadstropju je urejen parkirni prostor (za približno 30 avtomobilov), kjer bodo lahko stranke med nakupovanjem pustile svoja vozila. Vse skupaj bo torej pripomoglo k prijetnemu počutju odjemalcev in jim bo istočasno nudilo najučinkovitejšo postrežbo. Nova veleblagovnica, ki bo zaposlovala preko 70 oseb, vštevži prodajalke ln ostalo prodajno o-sebje, začenja svoje poslovanje in se predstavlja kot privlačna točka tržaške trgovine na drobno. Kot taka bo torej občutno doprinesla lokalnemu gospodarstvu ln nudila najširšemu krogu občinstva svoje priznane usluge. Odibor za proslavo STOLETNICE KMEČKE ČITALNICE v Skednju vabi na drugo jubilejno prireditev, ki bo danes, 28 t. m. ob 20.30 Josip Ribičič - Ivan Grbec V kraljestvu palčkov Otroška igra v treh dejanjih v kino dvorani v Skednju Prodaja vstopnic se prične eno uro pred predstavo pri blagajni kino dvorane. Danes, 28. maja ob 20.30 bo v Slovenskem klubu zanimivo predavanje o ROMUNIJI z bogato slikovno spremljavo. Govorila bosta dr. Ksenija LEVAK in prof. Gojko BUDAL. Vljudno vabljeni! Prosvetno društvo IVAN CANKAR priredi v društveni dvorani v četrtek, 30. maja ob 20.30 zanimivo predavanje, ki ga bo imel Ecio Jazbec namestnik direktorja radia Koper, o temi «KAJ SE DOGAJA V SOCIALISTIČNIH DEŽELAH IN DRUGA AKTUALNA VPRAŠANJA SOCIALISTIČNEGA SVETA». Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji! Slovensko prosvetno društvo «TABOR» OPČINE priredi v sredo, 29. t. m., ob 21. uri v Prosvetnem domu zanimiv večer Spored: 1. Predavanje in slike o starih OPČINAH (prof. I. Sosič) 2. Nekaj besed o 100-letnici Slovenske čitalnice na OPČINAH (M. Kapelj) 3. Filmi o letošnji pustni povorki. Vstop prost! VABLJENI V petek, 31. t. m. bo v mali dvorani Kulturnega doma TRIKOTNA MIZA razgovor med absolventi, de lodajalci ln profesorji o problemih mladega človeka v službi. Začetek ob 20.30 PROSVETNO DRUŠTVO «SUAVKO ŠKAMPERLE* priredi v četrtek, 30. maja ob 20.30 predavanje z diapozitivi o temi ZGODOVINSKI SPOMENIKI SLOVENSKE ISTRE Predaval bo prof. JANEZ KRAMAR, ravnatelj koprskega muzeja. ALPINISTIČNI ODSEK V petek, 31. maja ob 20.30 bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 predaval dr. JOŽE ANDLOVIČ O PRVI POMOČI V GORAH Predavanje bodo spremljali številni diapozitivi z naših gora. Vabljeni! Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 27. maja 1968 se je v Trstu rodilo 23 otrok, umrlo pa je 16 oseb. UMRLI SO. 88-letna Giovanria Cu-ret por. Marchesi, 68-letna Ljuba Ro-dionova vd. lasbez, 69-letni Giovanni Postogna, 53-letni Carlo Zuppinl, 57-tetnl Santo Zucca, 16-ietnt Lucio De-grassl, 79-letna Anna Grazianl, 54-letni Luigi Sevlna, 85-letnl Giovanni Daprelto, 80-letni Francesco Tassina-ri, 86-letna Caterina Chersa vd. Deli-se, 71-letna Maria Carmell vd. Mez-zarosa, 73-letni Eugenio A ra g ni, 84-letnl Antonio Bressan, 65-letnl Fer-ruccio Boccasini, 76-letna Pia Sponza DNEVNA služba lekarn (od 13. do 16. ure) Dr. Gmeiner, Ul. Glulla 14. Manzo-ni, Largo Sonnino 4. INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2. D’Ambrosi, Ul. Zo-ruttl 19/c. nočna služba lekarn (od 19.30 do 8.30) AlTAngelo d’Oro, Trg Goldoni 8. Cipolla, Ul. Belpoggto 4. Marchlo, Ul Ginnastica 44 Mianl, Drevored Mira-mare 117 (Barkovlje). SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v soboto, 1. junija ob 21. uri v Kulturnem domu zabavno glasbeno prireditev V RITMU MLADOSTI Zabavali nas bodo: orkestri 5 FANS — MLADI LEVI — CAltAVELLE — pevci Irena KOHONT - Lidija KODRIČ — Lado LESKOVAR ter BALETNA SKUPINA — Tone FORNEZZI — Ivan PODGORELEC. Vstopnina: parter 1000 in 800, balkon 500. Rezervacija in prodaja vstopnic od srede naprej v Tržaški knjigarni. Gledališča Verdi Pri blagajni gledališča Verdi se (*► daljuje prodaja vstopnic za 13. koncert spomladanske simfonične sezon*-ki bo v sredo, 29. tm. ob 21. url. Namesto poljskega dirigenta Jeczy* Ja Semkovva, ki je nenadoma zbolel> bo orkester gledališča Verdi din>g|ra' Ferruccio Scaglia, program pa bo klju“ temu ostal nespremenjen, in sicer-Durante — Sesti Koncert za godaln orkester (novo za Trst); LutoslavvsK' — žalna muzika za godala (novo za Trst); Von Einem — Phiiadelpm* Symphony (novo za Trst); Čajkovski — Peta simfonija. Slovensko gledališče Danes, 28. maja ob 20. uri uprizori v Izoli Marceaujevo komedijo ce». — V sredo, 39. maja ob 20. U" uprizori komedijo «Jajce» v gledališču Tartini v Piranu. — V četrtek' 30. maja ob 16.30 in ob 20. uri UP1-1* zori komedijo «Jajce» v Kopru. NATURA V1VA - THZASKI EXOTA-RIUM - Drev. XX. septembra 31/t> "T Najslikovitejši Exotarium v ItaliJ1-Zadnje pošiljke: armadil, veliki 1*u| Jana, orel, dve veliki rdeči papiS1 ara, dva čopasta škorca, razne tropske ptice, razne ribe tropskih morij- Nazionale 16.00 «La leggenda dl LO" bo». Barvni film W. Disneya. Sled risanka «Canta, fischia e baJlan-Excelsior 16.00 «La porta sbarrata*-Technicolor. Prepovedan mlad111 pod 18. letom. Fenice 16.00 «L’uomo che vlene d lontano*. Van Heflin. Razburi]1'" barvni film. - Eden 16,30 «Helga». R. Gassman, e" Mondrv. Technicolor Grattaclelo 16.00 «lo ed una donna»-Prepovedano mladini pod 18. leto1''-Rltz (Ulica San f rancesco štev *" 16,00 «11 dolce corpo dl Deborah^ C, Baker. J. Sorel. Prepovedan mla" dini pod 18. letom. , Alabarda 16.30 «Luana, la ftgha la foresta vergine«. Mel Cheng, Sax6h. Technicolor. Fllodrammatico 16.30 «Le grandi v* canzei). Louis De Funes. Technic®" lor Moderno 16.00 «La notte e fatta P*‘ rubare«. C. Spaak, C. Leroy. Tecn' mcolor. . Aurora 16.30 «11 pni grande colpo de secolo*. R. Stack. Technicolor. Cristallo 16.30 «Benjamin». Technle£ lor. Prepovedan mladini pod 18. tom. Garibaldi 15.00 «La Feldmarescialia^ Rita Pavone, F. Blanke. Technic*'' lor. Capftol 16.00 «La morte ha fatto 1'°°" vo». Gina Lollobrigida. Impero 16.30 «Vto!enza per una h10” naca». H. Schiaffino. Technicolor. vittorio Veneta 16.00 «ltalian Secr<® Service« Nino Manfredi. Technk®-lor. Astra — zaprto. Jutri «Krlmlnal». na». Dean Martin Technicolor. Ideale 16.00 «L’uomo che viene lontano«. K. VVough. H. Sanche*-Sledi Topolino Abbazia 16.00 «Stnfonla dl guerra*-C. Heston, Maria Schell. Technie0' lor. Razna obvestila / Tržaški filatelistični klub «L. KoSi'* bo imel jutri, 29. maja redni sesla' nek od 19. do 20. ure, v prosiof1” kluba. Ulica del Montecchl 6. * • • Srečanje idrijskih realčanov. va* bivše idrijske realčane obveščam1" da se bomo tudi letos srečali pri krofih in to v soooto, 1. junija. ka' kor običajno ob 19. uri v hotelu »N*' nos». Tržačanom, ki nimajo svoje** prevoznega sredstva, svetujemo aVtjj buse, ki odhajajo Iz Trsta ob 1 13. m 15. uri proti Ljubljani in bijo vezo za Idrijo v Dol Logatcu. Prosvetno društvo Slavec organ’ žira v nedeljo, 2. junija izlet z *v. tobusl v Kobarid, na grob Sim01’, Gregorčiča k Sv. Lovrencu, v B0'r ter v Trento k tzviru Soče. Vplso** uje v Rlcmanjlh v gostilni Druš'v do 26. tm. V nedeljo, 16. junija priredi odb®f za proslavo stoletnice čitalnic« , Skednju Izlet v Begunje. Prijave * izlet se sprejemajo vsak deiavn1 (fazen sobote) od 20.30 do 21-3° . prostorih prosv društva v Ske°' nju SPDT priredi v nedeljo, 16. Jud1^ Izlet z avtobusom v Trnovski *°*“ in na Gol.lake. Izletnike bo ■ 'fl, ljal prof Tone Vraber, ki bo OP'1®0-val alpsko ln mediter "ko floro. Vpisovanje do 13, junija v B*1* Geppa 9/11. Darovi in prispevki Antonija Sancin daruje 5000 1W ** Dijaško matico. ZAHVALA Sorodniki nepozabnega Josipa Umka se prisrčno zahvaljujejo vsem, ^ so na kateri koli način sočustv0-vali z njimi VESTI Z ONKRAJ MEJE Skoraj deset tisoč oseb prisostvovalo nadvse uspelemu prazniku češenj v Brdih Priznanje goriškim gasilcem - Praznik občine Tolmin V nedeljo so imeli v Brdih tradicionalno turistično prireditev — Praznik češenj — ki je privabila 10.000 gostov z obeh strani meje. Našteli so nad 2000 osebnih avtomobilov ter 24 avtobusov, ki so Pripeljali potnike tudi iz precej oddaljenih krajev. Dopoldne so pri. Pravili v Brdih razstave češenj in 'in ter kmetijske mehanizacije. Na razstavah so sodelovali kmetijske zadruge ajdovske in novogoriške občine, ljubljanski podjetji Agrotehnika in Slovenija—sadje ter Kmečka zadruga iz Trsta in zasebni trgovec Franc Trpin iz Ste-'erjana. Popoldne pa so priredili na Dobrovem mimohod, ki je prikazal delo z češnjami skozi daljše zgodovinsko obdobje. Številni udeleženci nedeljskega Praznika s'o bili zelo zadovoljni. * naravi so našli prijetno sprošče-host, razen tega so se tudi pogostih s sadjem in drugimi dobrotami po zelo nizkih cenah. Pozno Zvečer pa se ob zvokih godbe tubi zavrteli. Zbrani podatki kažejo, da je pri- V SOBOTO V DVORANI P. D. «IGO GRUDEN» Uspešen nastop gojencev šole Glasbene matice v Nabrežini Uvodni nagovor ravnatelja šole GM dr. Demšarja Občinstvo je do kraja napolnilo dvorano reditev tudi komercialno uspela. Kmetje so kupili pet traktorjev, štiri motorne kosilnice ter veliko drobnega kmetijskega orodja v skupni vrednosti 36 milijonov starih dinarjev. Tudi razstavljavca z italijanske strani meje sta bila zadovoljna z doseženimi poslovnimi dogovori na razstavi. V znak uspehov sta finančno podprla organizatorje razstave. Udeleženci slavja so nakupili 50 stotov češenj, popili 1500 litrov vina ter pojedli za dobrih šest milijonov dinarjev raznih jedi. Pričakovati je, da bodo Brici pri. hodnje leto organizirali še bolj popolno prireditev. Zlasti imajo možnost za popestritev povorke, ki naj prikaže delo in življenje na kmetiji. Tokrat je bila povorka še razmeroma skromna, kar je razumljivo, ker je bil šele začetek. Najprej so se v njem zvrstila dekleta v narodnih nošah, sledile so gospodinje z jerbasi polnimi češenj na glavi, nato so šli moški s kolesi, ki so imela obešene košare ob straneh ter slednjič vozovi in V dvorani prosvetnega društva 'igo Gruden* so v soboto zvečer h.astopih gojenci šole Glasbene matice. Razen mladine, ki se_ uči glasbo v devinski in nabrežinski podružnici, sta se predstavila tudi godalni otroški ansambel in mali harmonikarski orkester. Sobotni glasbeni večer je bil po-?.Vecen mlajšim gojencem, predvsem tistim, ki obiskujejo prve razrede, bočim bodo gojenci višjih letnikov hastopih na naslednji produkciji 8. lunija _ prav tako v okviru pro-Svetnega društva «Tgo Gruden*. , V uvodu je ravnatelj glasbene *®>e dr. Goiinir Demšar pozdravil navzoče v imenu Glasbene matice ^r v kratkih besedah poudaril po-glasbene vzgoje ter uvajanje "hadine v kultumo-prosvetno de.iav-host, pri čemer je posebno važno htiadinsko zborovsko petje kot posredovalec pri oblikovanju značaja ?} narodnostnega čuta mladih ljubi- Zahvalil se je vsem trem pedalom, profesorjem Erminiju Am-Prozetu, Sergiju Radoviču in Janiju Slugi, ki požrtvovalno vzgajajo hiiadino ter vsem, ki so kakor koli Pomagali razvoju obeh podružnic Paše glasbene ustanove, Devln-Na-hrežina. pred občinstvom, ki je do kraja hapolnilo dvorano se je nato zvrhala vrsta gojencev, ki so pogumno Rajali skladbe precej obširnega ®Poreda. Ne ba bilo prav, da bi se Pa tem mestu souščali v ocenje-jhnje nastopajočih, saj je večina J® Pri prvih korakih ter bo njihov P.hdaljnii razvoj pokazal persnek-p® njihovega glasb""""0 Jhv gotovo pa se .. i® kaže naravni dar za glasbo ter L*V0 njihovega glasbenega študija. Prav gotovo pa se pri nekaterih v® kaže naravni dar za glasbo ter tem gojencem treba posvetiti Posebno pozornost. Pohvaliti mo-jhmo nabrežinsko podružnico, ia j? Prvič predstavila tudi svoje violiste in to z lepim uspehom. ,1'' Devina so nastopali pianistki jphfija Brecelj in Legiša Vida ter rtrmonikarji Ennio Leshissa, Valter E«rtot, Davorin Rebula, Corrado r®zziccarrl in Irena Tavčar. Za Nabrežino pa so se predstavili S'snisti: Norina Bogateč, Tanja ;ranco, Graziella Lorigliola, Suza-5® Lozar, Zvonka Markovič. Ivana fhrtot, Sonja Suban, Verenka Ter-violinisti: Boris Devetak, Ne-v° Radovič in Patrizia Terčič ter phrmrinikarji: Karel Gabrovec, Val. Ler Gruden, Jadranka Sedmak in *ti;Jzo Zuliani. , ... , Kot gostje iz Trsta so nastopili S°Unist Igor Kuret in čelist Edi K°šut,a ter še pianista Tea Košuta .n Stojan Kuret, otroški godalni Ipsambel pod vodstvom prof. Janka ?*Uge ter mali harmonikarski o-rke-pod vodstvom prof. Elijane . Glasbeni večer je potekel v prisrč-vzdušju, nastopajoči pa so po-iskreno odobravanje občinstva Gostovanje piranskih maturantov v Trstu 8 CankarjevoLepo Vido» p'7 soboto so v dvorani p.d. Ivan >fcar gostovali maturantje piran-le gimnazije s Cankarjevo tdram-^..pesnitvijo* Lepa Vida. Mislim, da drži dejstvo, da je tre- ba vsako uprizoritev «Lepe Vide» nekako opravičiti, so: vemo, da je ta «ritmična ekstaza našega jezika*, kot imenuje Župančič nekje to pesnitev, od vseh Cankarjevih gledaliških del najbolj nadkrajevna, najbolj občečloveško in nazadnje kajpada najtežje uprizorijiva. Tega so se najbrž zavedali tudi piranski maturantje, ko so se; kot zahteva običaj ob koncu šolskega leta, odločili za to Cankarjevo delo. Zato j ih tu ne gre oceniti v amaterskem smislu, saj amaterji sploh niso, oač pa v okviru maturantskih šolskih prireditev. (Take navade bi morali tudi pri nas ohraniti). Nekaj pripomb pa bi vendarle želel napisati. Ali so Pirančani pravilno doumeli galerijo teh hrepenenj; zlasti še zaradi tega, ker tragedija dela ni toliko v samem dejanju, kolikor v občutju celotnega človeškega trpljenja in hrepenjenja po odrešitvi. Mogoče so piranski maturantje preveč podlegli besedni omami, tej visoki maši slovenske besede in zapadli recitativ, medsebojno razmerje teh ljubljencev Lepe Vide, razvoj teh hrepenenj in raznost značajev pa so nekoliko ostali v ozadju. Zato je bila dinamika dela (ki jo je seveda treba poiskat’ in spretno izluščiti iz samega teksta) ostala na račun moči jezika malce prikrajšana. Nekoliko razgiban je bil la prizor Poljančeve predsmrtne vizije ter Vidin zaključni nastop. Stremljenje vseh poklicnih režiserjev in igralcev, ki so se kdaj lotili tega nadvse zahtevnega teksta, je bilo, da bi «Lepo Vido» podali življenjsko nenavadno in umetniško naravno. In le malokateremu se je tc docela posrečilo Toliko bolj seveda velja tu za piranske maturante, ki so, nedvomno, vložili v delo vse svoje napore. Razveselilo pa nas je, du je bila dikcija kar najbolj nepolna, čeprav tu pa tam obtežena s primorsko ritmiko, Icar je navsezadnje tudi razumljivo. Skratka obvladal' so ta višek Cankarjeve besedo, v vsej svoji blagoglasnos'i ti ritmu. Kljub navedenim pomanjkljivostim, ki pa toliko bolj podkrepijo njihov trud in prizadevnost, so nam prijetno zaigrali Branki Preden kot Lepa Vida, Miloš Oblak kot Poljanec, Bo-ric Mazalin kot Mrva Miha Granda kot Dioniz Zvon' Uhelj kot Damjan, Raclo Lipovec kot Dolinar, Mladenka Matešič kot Milena, Edvard Poniž kot zdravnik ter Judita Sluga kot mati. Režija je bila zaupana prof. Carmen Furlan, asistirala pa ji je Nataša Stojan. s. v. Na delu se je včeraj ponesrečil 50-letni Nicolč De Conte iz Boršta št. 86. V tovarni barvil «Venezian» v Ul. Svevo 40, kjer je zaposlen, je nekaj pred osmo mešal neko zmes, ko mu je pljusknila v obraz in na roko kislina, ki ga je hudo opekla. Njegovi kolegi so ga z zasebnim avtomobilom pospremili v splošno bolnišnico, kjer so gp pridržali na dermatološkem oddelku s prognozo okrevanja v enem tednu. NA PODLAGI PONOČI OBJAVLJENIH VOLILNIH IZIDOV Ponoven napredek KPIin PSIUPna Goriškem Uveljavljenje Slovencev na naprednih listah Nazadovanje vseh desničarskih strank, KD in PSU v primerjavi z deželnimi volitvami 1. 1964 - Slovenska skupnost ohranila glasove Težnje po napredovanju števila 1 zbor, ki je sposoben glasovati glasov za KPI in PSIUP v goriškj pokrajini, ki so se v tako odločni obliki pokazale že na političnih volitvah prejšnji teden, so se manifestirale tudi na volitvah za deželni parlament. Ce upoštevamo primerjave med deželnimi volitvami 1964. leta in sedanjimi bomo videli, da je najbolj napredoval PSI UP, kar je bilo razvidno že na političnih volitvah. Stranka je v zadnjih štirih letih napredovala za 2,7 odst. ter je postala četrta najmoč nejša stranka v pokrajini. Komunistična partija pa je napredovala za 0,6 odst., ter je na drugem me stu. Za 0,4 odst. je napredovala tudi republikanska stranka, vendar je ta napredek številčno zelo nepomemben. Največ so izgubili enotni socialist: (2,2 odst.) medtem ko je Krščanska demokracija izgubila 0,7 odst Fašisti in monarhisti stalno izgubljajo, kar pomeni, da sta stranki pred popolnim razpadom; zlasti to velja za monarhiste, ki so izgubili polovico glasov. Prav toliko kot monarhisti je prejelo gibanje za neodvisnost tržaškega ozemlja, ki se je predstavilo v Gorici brez sleherne propagande. Lista Slovenske skupnosti je ohranila svoje glasove izpred štirih let; gre za izredno discipliniran volilni enem tednu za Krščansko demokracijo, v drugem tednu pa za Lipove vejco, ne da bi pri tem kaj izgubil; izguba se pozna samo v odstotkih. Lista je namreč izgubila 0,1 odst. glasov. Do tega trenutka nimamo na voljo podatkov o preferenčnih glasovih. Prav tako pa še podatkov o izvoljenih posameznih svetoval cih, ker je za izračunavanje količnikov potrebno poznati tudi volilne rezultate v ostalih treh pokrajinah. Lahko pa pričakujemo, da bodo znani že danes dopoldne. Kar zadeva slovenske svetovalce na Goriškem lahko rečemo, da so se vsi slovenski kandidati na naprednih listah zelo izkazali, kar predvsem kaže zaupanje, ki ga volivci gojijo do teh strank, kakor tudi do ljudi, ki se v njih udejstvujejo. Tako moramo predvsem pohvaliti kompaktno oddane glasove za Jarca in Waltritscha kakor tudi za Janka Gergoleta. Med kandidati na Listi Slovenske skupnosti so se na Goriškem uveljavili predvsem odv. Sfiligoj in prof. Černič Istočasno nas zadovoljuje dejstvo, da so glasove prejeli tudi predstavniki sindikalnih organizacij, ki bode mogli v deželnem svetu zagovar jati delavske potrebe. IZIDI PO OBČINAH V oklepajih odstotki iz 1. 1964 avtomobili, ki so pokazali sodobno trgovanje briškega človeka, ki mnogokrat pelje z osebnim vozilom češnje tudi po več kakor 100 km daleč na trg. želeli bi si, da bi v prihodnje vključili v povorko več etnografskih elementov . * * * Novogoriški gasilci so imeli v nedeljo svoj praznik s posebno delovno zmago. Ob praznovanju dvaj. sete obletnice društva so izročili namenu nov gasilski dom, ki predstavlja pomembno pridobitev za celoletno goriško regijo. Slavnosti ob otvoritvi doma so se ude. ležali predstavniki gasilskih organizacij iz celotne Primorske in tudi iz italijanske Gorice. V znak priznanja za sodelovanje pri gašenju požarov in preprečevanju drugih nezgod so novogoriški gasilci izročili predstavniku komande gasilcev iz Gorice posebno plaketo. Nov dom novogoriških gasilcev je veljal okoli 200 milijonov starih dinarjev in so ga gradili postopoma. Razpolaga z vrsto potrebnih prostorov, med katerimi so zlasti pomembne mehanične delavnice, v katerih gasilci popravljajo svoja vozila in drugo tehniko. V novogoriški občini imajo sedaj nad 500 gasilcev, pretežno prostovoljnih. Včlanjeni so v sedmih društvih. Med najboljšimi v Sloveniji so gasilci anhovskega društva, ki so osvojili v zadnjih letih več priznanj. Posebno medaljo so dobili pred nedavnim kongresom slovenskih gasilcev v Kranju. k. * * * Tolminska občina je čez soboto in nedeljo slavila svoj občinski praznik v spomin na slavne partizanske boje na Golobarju, Kolovratu, pod Krnom in pri Fonih. Bilo je na sporedu več kulturnih in športnih prireditev, v nedeljo dopoldne pa so se zbrali na slavnostni seji odborniki občinske skupščine ter gostje iz sosednih občin. Na seji se je predsednik skupščine Franc Skok spomnil pomembnih dogodkov med narodnoosvobodilnim bojem, zlasti pa še množične vstaje primorskega ljudstva pred 25 leti. Tolminska je dala ogromen delež k zmagi partizanskega orožja. Nad 4.000 ljudi je neposredno sodelovalo kot borci in aktivisti v NOB, blizu 4000 pa je bilo zaprtih ali konfiniranih.. V svojem govoru je Franc Skok omenil tudi napredek, ki ga je dosegla občina V' letih po osvoboditvi. Zrasle so številne tovarne in podjetja ter številni objekti družbenega stan^j-da... Najbolj značilen pa je vsekakor podatek, da se je ob osvoboditvi 3/4 prebivalstva preživljalo s kmetijstvom, danes pa je kmetijstvo v gospodarstvu komune zastopano le s tretjino. Kljub uspehom pa je treba opozoriti tudi na pomanjkljivosti. Ena glavnih prihodnjih nalog komune bo pospešno modernizirati Industrie in sploh gospodarstvo ter se borili za učinkovitejšo kadrovsko sestavo * * * V Kopru Je bila v nedeljo dopoldne revija otroških pevskih zborov iz raznih krajev občine. Prizadevnim pevskim pedagogom gre vse priznanje za prijetno dopoldne, ki so ga pripravili gledalcem najmlajši pevci. Zlasti so ugajali zbori iz Prad, škofij in Šmarij. V Rovinju pa je bil v soboto V festival otroških pesmi italijanske narodnostne skupine. Pred tem so bila številna predtekmovanja, zato smo bili v finalu priča res nekaterim lepim in izvirnim interpretacijam. Prvo mesto za tekst je dobil Oscar Bogna za pesem Protestiramo tudi mi v izvedbi Silvane Cavalich iz Izole. Nagrado je podarila Italijanska unija za Istro in Reko. Za najlepši glas pa je prejela prvo nagrado lista 11 pioniere Flavia Jadrejčič iz Vod-njana. 1- o. iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiimMHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii Občina Gorica KD 12.332 (42,90% 1. 1964 44%), KPI 2.855 (9,95 — 9), PSIUP 857 (2,98 — 1), MSI 2.250 (7,83 — 9,2), PLI 2.348 ( 8,17 — 8,2), PDIUM 97 (0,34 — 0,9), PRI 364 (1,27 — 0,8), LSS 1.988 ( 6,91 — 6,6), MIT 182 (0,63 — 0 ), PSU 5.475 (19,04 — 20,3). Občina Doberdob KD 83 (95), KPI 377 (362), PSIUP 64 ( 53), MSI 4 (7), PLI 5 (16), PDI UM 2 (—), PRI 7 (4), Slovenska skupnost 217 (246), Gibanje za neodvisnost 0 (—), PSU 94 ( 74), belih glasovnic je bilo 11 razveljavljenih pa 21. Jože Jarc Je prejel 1216 preferenčnih glasov, Becrgomas 43, Marko Waltritsch 56, odv. Devetag 7, Janko Gergolet 19, Bizzi 1, odv. Sfiligoj 110, prof. Ivan Černič 91, odv. Štoka 20. Občina Sovodnje KD 108 (106), KPI 188 (213), PSI UP 38 (48), MSI 8 (3), PLI 9 (13), PDIUM 1 (l1), PRI 9 (10), Slovanska skupnost 315 ( 404), Gibanje za neodvisnost 5, PSU 424 (338). Jože Jarc je prejel 77 preferenčnih glasov, Bergomas 39, Chiaron 17, Marko Waltrdtsch 305, Devetag 22, Janko Gergolet 4, prof. Cemic 164, odv. Sfiligoj 163, odv Štoka 24. Občina Števerjan KD 36 ( 40), KPI 73 (74), PSIUP 9 (11), MSI 7 (9), PLI 7 (6), PDIUM 1 (2), PRI 7 (9), Slovenska skupnost 238 ( 258), Gibanje za neodvisnost 3, PSU 120 (143); belih glasovnic je bilo 14, razveljavljenih 16. Jože Jarc je prejel 36 preferenčnih glasov, Marko Waltrd-tsch 81, dr. Drago Stoka 107, odv. Sfiligoj 90, prof. Cemic 89 IZIDI PO VOLIŠČIH Volišče 1 — Ul. Cappuccini 10 KD 252, KPI 38, PSIUP 12, MSI 40, PLI 78, PDIUM 3, PRI 15, SS 24, MIT 2, PSU 94, Bele 4, Nev. 8. Volišče 2 — Ul. Randaccio 11» KD 214, KPI 30, PSIUP 11, MSI 40, PLI 62, PDIUM 3, PRI 8, SS 38, MIT 6, PSU 100, Bele 3, Nev. 12. Volišče 3 — Ul. Randaccio 10 KD 171, KPI 20, PSIUP 9, MSI 41, PLI 21, PDIUM 5, PRI 5, SS 10, MIT 0, PSU 45, Bele 9, Nev. 5. Volišče 4 — Ul. Codelli 16 b KD 207, KPI 39, PSIUP 27, MSI 51, PLI 92, PDIUM 2, PRI 3, SS 20, MIT 3, PSU 106. Volišče 5 — Ul. Codelli 16 i> KD 173, KPI 22, PSIUP 3, MSI 34, PLI 86, PDIUM 5, PRI 15, »S 20, MIT 1, PSU 67, Bele 2, Nev. 2. Volišče 6 — Pl. Codelli 16 KD 151, KPI 16, PSIUP 11, MSI 55, PLI 70, PDIUM 2, PRI 4, SS 23, MIT 0, PSU 74. Volišče 7 — Ul. Leopardi S KD 306, KPI 39, PSIUP 22, MSI 64, PLI 59, PDIUM 4, PRI 6, SS 15, MIT 1, PSU 134, Bele 11 Nev. 1. Volišče 8 — Ul. Leopardi 3 KD 260, KPI 37, PSIUP 7, MSI 54, PLI 70, PDIUM 0, PRI 15, SS 29, MIT 1, PSU 110, Bele 9, Nev. 3. Volišče 9 — Ul. Diaz 22 KD 231, KPI 28, PSIUP 12, MSI 76, PLI 109, PDIUM 1. PRI 7, SS 19, MIT 1, PSU 89, Bele, 7 Nev. 5. Volišče 10 — Verdijev korzo 17 KD 187, KPI 21, PSIUP 12, MSI 39, PLI 76, PDIUM 2, PRI l, SS 26, MIT 4, PSU 108, Bele 5, Nev. 4. Volišče II — Ul. Svevo 7 KD 198, KPI 18, PSIUP 3, MSI 60, PLI 43, PDIUM 3, PRI 6, SS 34, MIT 3, PSU 92, Bele 5, Nev. 6. Volišče 12 — Ul. Svevo 5 KD 141, KPI 40, PSIUP 12 MSI 50, PLI 26, PDIUM 3 PRI 3, SS 17, MIT 4, PSU 79, Bele 5, Nev. 5. Volišče 13 — Verdijev korzo 17 KD 219, KPI 39, PSIUP 17, MSI 32, PLI 30, PDIUM I, PRI 9, SS 45, MIT 3, PSU 87, Bele 6, Nev. 6 Volišče 14 — Ul. Cappuccini 10 a KD 282, KPI 44, PSIUP 10, MSI 37, PLI 36, PDIUM 1, PRI 2, SS 30, MIT 3, PSU 87, Bele 7. Nev. 12. ČIPKARSTVO NA GORIŠKEM Janu na tntuui a-i Ponovitev danes 28. t.m. ob 18. url Eastmancolor pretresljiv film G. Puccinija: I 7 FRATELLI CERVI (SEDEM BRATOV CERVI) Igrajo: Gian Maria Volontč, Lisa Gastoni, Don Backy, Carla Gravlna, R. Cucciolla in S. Regglanl Prva šola za klekljarice v Idriji že leta 1850 Razvoj čipkarstva po drugi vojni - Neprimerni prostori šole v Gorici - Dobro uspeva tudi šola v Doberdobu lilMO «1K1S» PROSEK predvaja danes, 28. t. m. ob 19.30 Cinemascope barvni film: GOAI! (GOL) Ki JE PREJEL SVETOVNI POKAL LETA 1966 Že nekaj stoletij so znane idrijske klekljarice in njihove čipke, ld so se uveljavile po številnih tujih deželah in poleg živega srebra, ponesle po svetu idrijski sloves. Po drugi svetovni vojni, ko Je državna meja ločila Idrijo od Gorice, so leta 1946 odprli čipkarsko šolo tudi v Gorici, za kar si je največ prizadevala Ema Kočevar, kd se je izučila te umetnosti na Dunaju ter se je kaj rada ponašala s tem, da so jo ob neki priliki predstavili celo cesarju Francu Jožefu. Vodila jo je do leta 1950. Sola uspešno deluje še danes ter jo vodi Ave Culot Martina. Sedaj deluje poleg šole v Gorici še šest podružnic, med katerimi se prav lepo razvija tudi čipkarska šola v Doberdobu. Oddelek za idejne o-snutke vodi arhitekt Riaviz, ravnatelj tečajev pa je prof. Leardd. Kot smo omenili je izdelovanje čipk na Goriškem že stara tradicija Po nekaterih virih je dala pobudo soproga uradnika v rudniku, ki je v začetku 17. stoletja videla to obrt na Češkem. V poznejših letih so prvoten način izdelave idrijskih čipk obogatili z novimi vzorci, ki so prišli od Vzhoda. Prvi pouk v klekljarstvu so zz čeli v Gorici v šoli pri uršulinkah okrog leta 1672, kjer so menda imeli prednico, ki je prišla Iz Belgije, kjer so Imeli takrat zelo razvito čipkarsko obrt. Kronike Iz 1®*» 1767 govore že o zelo razvitem čip-karstvu tudi v Gorici. Z mednarodno razstavo čipk ki so jo priredili na Dunaju, se je ta obrt še bolj razširila zaradi vedno večjega povpraševanja po tem blagu. Cipkarstvo se je polagoma razširilo tudi na Zgornje Posočje, Vipavsko dolino in Banjško planoto. Med tem so odprli leta 1850 prvo čipkarsko šolo v Idriji, kjer je po učevala Ivanka Ferjančič, ki je diplomirala na Dunaju. Idrijske čipke so se vedno bolj Sirile po tujih tržiščih, v Afriki, obeh Amerikah in drugod. Posebne čipkarske šolo, kjer so poučevale učiteljice, ki so diplomirale na Dunaju, so odprli poleg Idrije tudi v Cepovanu, Do- lu-Otlici, Velikem dolu, Cerknem in v Bovcu. Po drugi svetovni vojni, leta 1946, so v Gorici odprli državno šolo za pouk v klekljarstvu, v čipkarsko šolo pa se je vpisalo nad sto gojenk. Kmalu so odprli podružne šole tudi po drugih krajih na Goriškem In v Furlaniji, kot npr. v Doberdobu, kjer taka šola prav dobro uspeva. Prvotni šolski prostori v Ul. Morelli v Gorici so postali pretesni in neprimerni ter skuša vodstvo izposlovati primernejše prostore. Poleg gojenk, kd obiskujejo te šole, pa se bavijo z izdelavo čipk tudi številne gospodinje v prostem času. Tak sistem se je zlasti vpeljal v Idriji in okolici ter na Bovškem, čipkarska zadruga daje gospodinjam potreben material ter potem prevzema izdelek v prodajo, po že vnaprej določenih cenah. Na ta račun se prepreči izkoriščanje čipkaric od strani šjiekulantskih od-kupovalcev, ki potem prodajajo do velikih mestih isti izdelek po mnogo višjih cenah. Volišče 15 — Ul. Cappuccini 10 a KD 300, KPI 46, PSIUP 29, MSI 34, PLI 31, PDIUM 1, PRI 8, SS 39, MIT 6, PSU 121, Bele 9, Nev. 6. Volišče 16 — Ul. Svevo 5 KD 194, KPI 71, PSIUP 11, MSI 37, PLI 23, PDIUM 5, PRI 5, SS 30, MIT 2, PSU 97, Bele 13, Nev. 5. Volišče 17 — Ul. Diaz 22 KD 183, KPI 33, PSIUP 10, MSI 56, PLI 53, PDIUM 3, PRI 3, SS 18. MIT 2, PSU 75, Bele 6, Nev. 5. Volišče 18 — Ul. Virgilio 2 KD 166, KPI 39, PSIUP II, MSI 41, PLI 42, PDIUM 2, PRI 6, S6 30, MIT 23, PSU 65, Bele 9, Nev. 3. Volišče 19 — Ul. Virgilio 2 KD 135, KPI 34. PSIUP 18, MSI 31, PLI 29, PDIUM 1, PRI 8, SS 18, MIT 5. PSU 90, Bele 9, Nev. 3. Volišče 20 — Ul. Boschctto 20 KD 249, KPI 56, PSIUP 8, MSI 58, PLI 47, PDIUM 1, PRI 9, SS 58, MIT 10, PSU 93, Bele 11, Nev. 8. Volišče 21 — Ul. B. Pavia 47 KD 215, KPI 39, PSIUP 14, MSI 30, PLI 24, PDIUM 0. PRI 2, SS 26, MIT 1, PSU 56, Bele 8, Nev. 5 Volišče 22 — Ul. Colonia 14 KD 222, KPI 68, PSIUP 17, MSI 54, PLI 26, PDIUM 1, PRI 8, SS 7, MIT 2, PSU 95, Bele 7, Nev. 6. Volišče 23 — Verdijev korzo 17 KD 152, KPI 54. PSIUP 14. MSI 33, PLI 16, PDIUM 2, PRI 0, SS 41, MIT 6, PSU 67, Bele 10, Nev. 8. Volišče 24 — — Ul. Croce 3 KD 284, KPI 30, PSIUP 12, MSI 25, PLI 17, PDIUM 1, PRI 5, SS 23, MIT 2. PSU 94. Bele 3. Nev. 4. Volišče 25 — Verdijev korzo 17 KD 214, KPI 40, PSIUP 7, MSI 52, PLI 36, PDIUM 2, PRI 3, SS 53, MIT 6, PSU 97. Bele 9, Nev. 5. Volišče 26 — Ul. Cappella 7 KD 176, KPI 50, PSIUP 17, MSI 41, PLI 30, PDIUM I, PRI 1, SS 37, MIT 0, PSU 73. Bele 7, Nev. 10. Volišče 27 — Ul. Orzoni 54 KD 195, KPI 37, PSIUP 13, MSI 29, PLI 57, PDIUM 4, PLI 15, SS 76, MIT 5, PSU 88, Bele 6, Nev. 6. Volišče 28 — Ul. Orzoni 54 KD 249, KPI 42, PSIUP 9, MSI 31, PLI 31, PDIUM 0, PRI 7, SS 88, MIT 9, PSU 132, Bele 11, Nev. 6. Volišče 29 — Ul. Codelli 16 KD 211, KPI 14, PSIUP. .9, MSI 36, PLI 68, PDIUM 0.' mV 9, SS- 16, MIT 4, PSU 58. Volišče 30 — Rojce KD 237, KPI 43, PSIUP 15, MSI 44, PLI 29, PDIUM 1, PRI 11, SS 24, MIT 0, PSU 136, Bele 10, Nev. 7. Volišče 31 — Rojce KD 288, KPI 99, SIUP 18, MSI 35, PLI 32, PDIUM 3, PRI 8, SS 83, MIT 3, PSU 127, Bele 13, Nev 4. Volišče 32 — Ul. Udine 18 KD 302, KPI 76, PSIUP 19, MSI 22, PLI 14, PDIUM 2, PRI 6, SS 26, MIT 1, PSU 90, Bele 3, Nev. 12 Volišče 33 — Ul. Udine 18 KD 210, KPI 60, PSIUP 21, MSI 17, PLI 19, PDIUM 1, PRI 1, SS 49, MIT 5, PSU 115, Bele 9, Nev. 8. Volišče 34 — Ul. Udine 20 KD 238, KPI 49, PSIUP 17, MSI 15, PLI 5, PDIUM 0, PRI 4, SS 17, MIT 5, PSU 52, Bele 6, Nev. 4. Volišče 35 — Ul. 4. novembra 22 KD 132, KPI 180, PSIUP 24, MSI 5, PLI 11, PDIUM 0, PRI 4, SS 102, MIT 2, PSU 103, Bele 10, Nev. 14. Volišče 36 — Ul. 4. novembra 27 KD 218, KPI 96, PSIUP 26, MSI 21, PLI 17, PDIUM 1, PRI 7, SS 4, MIT 0, PSU 126, Bele 12, Nev 8. Volišče 37 — Pevma KD 66, KPI 106, PSIUP 19, MSI 10 PLI 11, PDIUM 0. PRI 10, SS 124', MIT I, PSU 154, Bele 10, Nev. 10. Volišče 38 — Ul. Rismondo I« KD 239, KPI 31, PSIUP 10, MSI 80 PLI 96, PDIUM 1, PRI 9, SS 33. MIT 2, PSU 96, Bele 1, Nev. 1. Volišče 39 — Ul. Leonardi 3 a KD 278, KPI 37, PSIUP 14, MSI 54 PLI 71, PDIUM 2, PRI 8, SS 23 MIT 2, PSU 122, Bele 9, Nev. 9. Volišče 40 — Ul. Croce 3 KD 219, KPI 54, PSIUP 17, MSI 45, PLI 59, PDIUM 1, PRI 7, SS 58, MIT 3, PSU 130, Bele 6, Nev 3. Volišče 41 — Ul. Randaccio 12 KD 266, KPI 35, PSIUP 15, MSI 79 PLI 77, PDIUM 2, PRI 12, SS 22! MIT 6, PSU 95, Bele 3, Nev. 5. Volišče 42 — Ul. Žara 17 KD 131, KPI 130, PSIUP 22, MSI 18 PLI 19, PDIUM 0, PRI 4. SS 137’ MIT 0, PSU 142, Bele 9, Nev 17 Volišče 43 - Ul. Udine 20 KD 281, KPI 83, PSIUP 25, MSI 17, PLI 15, PDIUM 0. PRI 2, SS 15! MIT 1, PSU 139, Bele 1, Nev. 5. Volišče 44 — Ul. Colonia 14 KD 267, KPI 63, PSIUP 33, MSI 52, PLI 30, PDIUM 2, PRI 5. SS 24, MIT 1, PSU 132, Bele 8, Nev. 10. Volišče 45 — Ul. Cappella KD 229, KPI 32, PSIUP 16, MSI 46. PLI 49. PDIUM 8, PRI 9, SS 32, MIT 2, PSU 107, Bele 10, Nev 4 Volišče 46 — Ul. Croce 3 a KD 232, KPI 52, PSIUP 22, MSI 47, PLI 35, PDIUM 4, PRI 8, SS 49 MIT 8, PSU 106, Bele 11. Nev. 6. Volišče 47 — Ul. Cappuccini 10 KD 184, KPI 48, PSIUP 10, MSI 51, PLI 34, PDIUM 1, PRI 5, SS 16, MIT 1, PSU 82, Bele 3, Nev. 11. Volišče 48 — Verdijev korzo 17 KD 156, KPI 30, PSIUP 9, MSI 57, PLI 53, PDIUM 0, PRI 9, SS 48. MIT 4, PSU 92, Bele 11, Nev. 3. Volišče 49 — Ul. Diaz (bolniš.) KD 216, KPI 6, PSIUP 3, MSI 3, PLI 2, PDIUM 0, PRI 0, SS 4, MIT 0, PSU 7, Bele 3, Nev. 5. Volišče 50 — Splošna bolniš. KD 221, KPI 57, PSIUP 16, MSI 16, PLI 8, PDIUM 3, PRI 2, SS 10, MIT 3, PSU 34, Bele 11, Nev. 3. Volišče 51 — Sanatorij KD 47, KPI 4, PSIUP 6, MSI PLI 1, PDIUM 0, PRI 1, SS MIT 8, PSU 1, Bele 0. Nev. 1 Volišče 52 — Umobolnica KD 33, KPI 6, PSIUP 2, MSI PLI 0, PDIUM 0, PRI 0, SS MIT 0. PSU 4, Bele 1. Nev. 0 Volišče 53 — Ul. Žara KD 208, KPI 144, PSIUP 13, MSI 45, PLI 38, PDIUM 2, PRI 5, SS 40, MIT 3, PSU 127, Bele 9. Nev. 13. Volišče 54 — Ul. Boschetto 20 KD 208, KPI 29, PSIUP 10, MSI 54, PLI 41. PDIUM 1, PRI 6, SS 22, MIT 2, PSU 69, Bele 2, Nev. 4. Volišče 55 — Ul. Matteotti 14 KD 194, KPI 109, PSIUP 23, MSI 31, PLI 11, PDIUM 1, PRI 6, SS 53, MIT 1, PSU 118, Bele 8, Nev. 4. Volišče 56 — Ul. Randaccio 12 KD 202, KPI 33, PSIUP 13, MSI 30, PLI 38, PDIUM 1, PRI 4, SS 29, MIT 0, PSU 38, Bele 11, Nev. 8 Volišče 57 — Ul. Randaccio 12 KD 194, KPI 30, PSIUP 11, MSI 35, PLI 33, PDIUM 1. PRI 9, SS 19, MIT 3. PSU 108. Bele 8, Nev. 6. Volišče 58 — Ul. Bersaslieri 3 KD 248, KPI 44, PSIUP 24, MSI 7, PLI 17, PDIUM 1, PRI 1, SS 5, MIT 3, PSU 80, Bele 12. Nev. 4. Volišče 59 — Ul. Codelli 16 b KD 202, KPI 12, PSIUP 12, MSI 52, PLI 102, PDIUM 0, PRI 7, SS 23, MIT 4, PSU 123, Bele 5, Nev. 2. Predstavi SNG s komedijo «Jajce» Slovensko gledališče je v nedeljo z dvema prireditvama nastopilo v prosvetni dvorani v Gorici. Igralo je delo francoskega komediografa Feliciena Marceauja «Jajce». Na popoldanski prireditvi je bila udeležba še kar zadovoljiva, na večerni pa šibka. Morda je vzrok za to iskati v volitvah, morda pa tudi v spremembi ure, saj je bilo ob 20. uri še svetlo in se na novo uro nismo privadili. Igra je bila vseskozi zabavna ter se je občinstvo ob njej večkrat iz srca nasmejalo. Glavni igralec Stane Starešinič je s svojo vlogo, v kateri je moral vzdrževati stik t ostalimi igralci na odru kakor tudi z avditorijem, docela uspel ter bil vseskozi motor dogajanja. Režiser Adrijan Rustja je njega kakor tudi vse ostale igralce, ki so se zvrstili pred nami, vključil v funkcionalno izdelano scenografijo slikarja Demetrija Ceja. Občinstvo je delo lepo sprejelo, saj je bilo lahkotno in poučno o benem. Slovensko planinsko društvo sporoča, da se nadaljuje vpisovanje udeležencev za izlet na Koroško za drugi avtobus. Ce bo število prijavljencev doseglo 40, potem bo tudi drugi avtobus odpeljal. Zato naj se vsi tisti, ki bi se izleta radi udeležili, prijavijo najkasneje do 31. maja. Omejitve v prometu med kolesarsko dirko Enajsta etapa kolesarske dirke po Italiji bo vodila skozi naše kraje. Karavana bo vozila po naslednji poti: Pieris - Begldano - Ron-ke - Tržič. V Gorici bo start 12. etape, ki bo tekmovalce pripeljaU do Tre Cime di Lavaredo; kolesarji bodo iz Gorice odpeljali v smeri proti Ločniku . Moši in Kr-minu_ Prefektura je odredila zaporo cest na področju Tržiča v petek 31. maja ob 14. uri ter jo bodo odprli deset minut po odhodu zadnjega tekmovalca. V soboto 1. junija pa bodo od 9. ure dalje do zaključka tekme zaprli glavno cesto Gorica -Krmin. Goriška občina pa je v soboto zaprla promet od 8.30 dalje Travnik (osrednji, prostor), Ul. Oberdan, Verdijev korzo in Korzo Italija. Od 9. ure dalje bo zaprta Ul. Aqui-leia do Madonnine. Mestni avtobusi bodo vozili po bližnjih poteh v okolici Travnika. l■■■■lllll■llllllllllUlllllllmllllllllllll■lllllllll|llIIllllllllllll, |,„ mn, mi n,,n, ninuiimuni miiinmuimmiiH KRATEK OPIS POTEKA VOLITEV V Doberdobu in v Jamljah sta predsedovala domačina V Sovodnjah Jfi bilo v nedeljo okoli 8. ure dosti volivcev, v Jamljah pa do 9. ure skoraj nobenega - Protest upokojenca Volišča so se tako v nedeljo kot -Bijed tjmjsz jjajap t$eu a ofBfjABf v ponedeljek odprla ob 7. uri zjutraj. V Sovodnjah so imeli na volišču št. 1 dokaj volivcev v nedeljo okoli 8. ure, ko se je končala maša. Volilne operacije so hitro potekale ter ni bilo nikakršnega zastoja. V Jamljah na primer pa v nedeljo do 9. ure skorajda niso na volišču imeli nobenega dela Šele popoldne je bila volilna udeležba večja, ko se je zvremendilo in so ljudje odšli na volišče. Na sovodenjskem volišču smo v nedeljo vprašali predsednico volišča Alfonsino Viezzoli, kako so potekale volitve in če je bilo kaj izrednega, kar bi lahko objavili kot zanimivost. Predsednica nam je povedala, da so volitve potekale mir no in da je vsak volivec prišel na volišče z vsemi potrebnimi dokumenti. V Gabrjah nam je predsednik volišča Bruno Luzzatto iz Trsta dal prav takšen odgovor. Na volišču št. 1. v osnovni šoli v Doberdobu je včeraj dopoldne 0-pravljal posle predsednika volišča Mario Lakovič v družbi mladih ter požrtvovalnih skutinatorjev iz Doberdoba in s Poljan. Okoli 10. ure je prišla volit najstarejša vaščanka Antonija Lakovič, po domače Pic-ljeva nunca. ki bo jeseni dopolnila 83 let. Oblečena v črno kot skorajda vse kraške žene, ki so v eni ali drugi vojni, ali pa v nesrečah izgubile svojce, je prišla na volišče v družbi svoje sorodnice; posle vodeči predsednik Lakovič je dal glasovnico in svinčnik ter jo poučil, kako se glasuje. Picljeva mati se je hitro vrnila iz kabine; z volje-njem ni imela težav, saj je kar pri moči in tudi še dobro vidi. V jameijski osnovni šoli je Karlo Boneta nadomeščal predsednika ker je ravno takrat odšel na prigri zek. V družbi še dveh skrutinator jev je vestno opravljal svoj posel tako da si zares ne vemo razložiti zakaj je za volišča po naših obči nah potrebno izbirati predsednike izven kraja, ko pa bi domačini zlahka sami opravili ta posel Po vaseh kakor tudi po mestu v glavnem ni bilo sporov okoli veljavnosti glasovnic. Več je bilo razveljavljenih kot belih. Na sedežu št. 56 v Ul. Randaccio so razveljavili glasovnico, ki je bila oddana gibanju za neodvisnost STO. Glasovnica je bila pravilno prečrtana, volivec pa je vanjo vtaknil sliko okostnjaka; očividno je šlo za upokojenca, ki s svojo pokojnino ni zadovoljen. Po sodbi strokovnjakov v tolmačenju volilnega zakona bi predsednik volišča te glasovnice ne smel razveljaviti. mentarnih in deželnih volitev Odv. Devetag v Rimu na pogovorih $ Tanassijem Včeraj popoldne je odv. Cesare Devetag odšel v Rim na pogovore z vodstvom PSU. Sestal se je z načelnikom senatne skupine Zannie-rom ter sotajndkom Tanassijem. Govorili so o vprašanjih, ki se po- Prometni nesreči Pri Devetakih Je zapeljal s ceste 23-ietnd Gianni Gemi iz Doberdoba Ul. Giardino 3. Odpeljali so ga v splošno bolnišnico v Gorici, kjer so ga pridržali na zdravljenju za 40 dni zaradi zloma roke. Prometni policiji je povedal, da je nesreča nastala zato, ker mu je nasproti vozeči avtomobil svetli 2 dolgimi lučmi. Prvo pomoč so v bolnišnici nudili 36-letnemu Valentinu Klanjščku z Jazbin. S svojim fiatom se je peljal proti Dolu. Na Tržaški cesti se je iz stranske poti, iz vojašnice pripeljalo vozilo in se zaletelo vanj. Udaril se je v levo ko leno. Gorica VERDI. 17.00: «Una voglia da mo-rire», Raf Vallone in A. Girar-dot, italijanski film prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO. 17.00: «11 profeta«, V. Gassman m Ann Margret. Italijanski barvni film. MODERNISSIMO. 16.45: «1 pro- tagonisti«, Pamela Tiffin in Jean Sorel, italijanski kinemaskopski barvni film. CENTRALE. 17.30—21.30: «Sciara- da per quattro spie«. Lino Ven-tura in Marilu Tolo, italijanski kinemaskopski film v barvah. VITTORIA. 17.15: «11 giardino detle torture«, J. Palanoe in B. A-dams, ameriški kinemaskopski film, prepovedan mladini pod 14. letom. Iršič AZZUKKO. 17.30: «Helga», nem- ški film o seksualni vzgoji, v kinemaskopu in barvah EXCELSIOR. 17.30: ((Banditi a Milano«, Gian Maria Volontfe in T Millian. PRINCIPE. 17.30—22: «Nik Carter e il trifoglio rosso«, E. Costan-tine in J. Mallerie. /tonite EXCELSIOR. Zaprt. RIO. 19—21.30: «Sette winchester per un massacro«, E. Byrnes, v kinemaskopu in barvah. od- S. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči le prta lekarna D’UDINE, Trg Francesco 5 — tel. 21-24. TR2IC Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna CENTRALE dr Fitz in Enneri, Trg republike 26; tel. 72341. RONKE Danes ves dan in jutri je odprta lekarna «Alla Stazione«, dr. Matit-ti, Vermeljan, Viale Garibaldi 3, tei. 77446. Z NEMIRNEGA BLIŽNJEGA VZHODA «A1 Fatah» ali armada arabskih izgnancev Našteti arabski begunci z ozemelj, osvojenih po Izraelcih, se združujejo v številnih osvobodilnih gibanjih, boreč se za vrnitev v svojo domovino - Kaj je «Al Asita» in kdo Abu Amar Pred nedavnim je celo sam Izraelski vojni minister Moše Dajan omenil «A1 Fatah». Jordanskemu kralju Huseinu je namreč javno sporočil, naj dobro premisli in se odloči, koga se je treba bolj bati — «Al Fataha« ali Izraela. «Mi smo vsa ta leta preprečevali, da bi jordanska monarhija padla pod udarci ljudskega gibanja,« je dejal neki drug minister, takisto omenjajoč «A1 Fatah». Tako govoreč, sta oba ministra pravzaprav neposredno prisodila «A1 Fatahu« zelo določno mesto, priznala sta njegov obstoj ter ga uvrstila med ljudska gibanja. Odkar Je Izrael v znani šestdnevni vojni trikrat povečal svoje ozemlje, se je arabsko prebivalstvo s tem povečalo na tretjino, a število palestinskih beguncev na milijon in pol. Ta armada pregnanih iz njihovih domov, prepojena s sovraštvom, je doslej ustvarila nič koliko gibanj za osvoboditev Palestine. Danes jih je najmanj kakih deset, toda med temi se nobeno ni tako uveljavilo kot «A1 Fatah«. že v samem nazivu, ki pomeni «osvobodttev», je vsebovan osnovni cilj: borba za povratek na svoje domove, v domovino, iz katere so bili pregnani. «Ai Fatah« smatrajo danes za politično in vojaško najsolidnejše, najsposobnejše in najbolj daljnovidno gibanje v vsem palestinskem odporu. Njegovi oboroženi komandosi se imenujejo «A1 Asifa« (((Vihar«) in %o se močno okrepili, odkar je Izrael 21. marca vdrl na Jordansko ozemlje, da bi s kazensko ekspedicijo dal ((teroristom lekcijo«. Silovito so se ob tej priložnosti, skupaj z Arabsko legijo, borili komandosi «A1 Asifa«. Tiste dni je pristopilo v vrste «A1 Fataha« na tisoče novih borcev. Celo sam jordanski kralj, ki je pred tem skušal prepovedati delovanje «A1 Asife« z jordanskega ozemlja, je tedaj dejal: «Kako moremo preprečiti ljudstvu, da se bori proti onim, ki so mu vzeli zemljo. Danes smo na ta ali oni način ml vsi fidaini (borci), jaz sem prvi.« Netočna in tendenciozna je izraelska trditev, da komandosi «A1 Fataha« delujejo pretežno z jordanskega ozemlja in da se njegova oporišča nahajajo v sosednih arabskih deželah. Borci «A1 Fataha« se nahajajo na vseh zasedenih ozemljih, v Jeruzalemu iniTel Avivu, kar je razvidno tudi iz informacij, ki jih objavljata izraelski tišk in radio. Zlasti so akcije palestinskih gverilcev vse pogostejše zadnje mesece. Svetovni tisk je poln poročal o njihovi vojaški dejavnosti, izražajoči se v številnih diverzantskih in drugih akcijah. Poleg imena «A1 Fatah« in «AI Asifa« je vse bolj čutiti za ime Abu Amar. Gre za osebo, katero pravo ime je Jasir Arafat, po poklicu pa je inženir. Jasir Arafat Je bil rojen v Jeruzalemu 1. 1929, delal je kot inženir tudi v Egiptu, kjer je vodil študentsko gibanje. Potem je odšel v Kuvvait, ko pa je 1. 1965 bil ustanovljen «A1 Fatah« je to deželo zapustil in postal ilegalec. ...on ji čas je bilo, kot rečeno, njegovo ime pogosto omenjeno. Govori se, da vodi «A1 Fatah« oziroma njegove oborožene oddelke «AI Asifa«. Zadnji čas je nekajkrat spregovoril v imenu «A1 Fataha«. Objavil je njegov program in namene, pojasnil njegovo politiko in strategijo, zagotavljajoč, da so Palestinci odločeni boriti se, vse dokler se ne bodo lahko ponovno vrnili na svoje domove. Sodeč po izjavah neke druge pomembne palestinske osvobodilne organizacije — OPL — zlasti, ko je bo vodil El šukeirl, je «A1 Fatah« politično gifočnejša in sbvar-nejša. Stremi pa se za tem, da bi se taiko OPL kot vse druge palestinske tajne organizacije združile in se zlile v njene vrste, kot tudi Izjavljajo, da se vojna ne vodi med izraelskim ljudstvom in Palestinci, temveč proti ((sionistični ter imperialistični državni .politiki Tel Aviva«. Tudi OPL je pred nedavnim iz Bejruta naslovil na izraelsko ljudstvo poziv, naj se postavi po robu ((fanatizmu in neumnosti« svojih voditeljev. ((Verjetno imajo tudi Arabci svoje pomanjkljivosti in šibke točke,« je bilo zapisano na enem od letakov OPL, «toda njih je sto milijonov in razpolagajo z velikimi sredstvi, tako da na koncu ne bodo oni premagani, temveč bodo zmagali. Ne gre za vprašanje,« je rečeno dalje, «ki se tiče države, odgovornost pa pada na upravitelje Izraela, ne na njegovo ljudstvo.« «Naš cilj je, da se vrnemo v Palestino,« je pred kratkim ponovil Abu Amar. želimo živeti skupaj z Židi v enakopravnem odnosu. Ne borimo se proti njim, ker jih sovražimo, temveč, ker ljubimo svojo deželo.« Gre, kot je razvidno, za novo in realnejšo politiko, ki bo prav Izraelu povzročila čedalje več težkoč. «A1 Fatah« postaja sila, ki bo Tel Aviv moral z njo računati in bo bržkone primoran iskati izhoda v kaj najhitrejši rešitvi vprašanja poldrugega milijona palestinskih beguncev, obenem pa tudi vprašanja zasedenih arabskih ozemelj. V nasprotnem Drimeru, miru ne bo. Palestinsko osvobodilno gibanje s svojo borbo ne želi uveljaviti toliko pravic beguncev, kolikor pravice nekega ljudstva do lastnega obstoja, do svoje zemlje in domov, do življenja. Izraelu pa ne preostane drugega kot da izbira med tem, da še naprej nadaljuje z dušitvijo ljudskega odpora ter agresivno politiko proti arabskim deželam — kar neogibno vodi v nove vojne in propast — ali pa da se umakne z zasedenih tujih ozemelj in s tem ustvari možnost za politično rešitev, ki bi privedla do trajne uveljavitve miru med Izraelom in arabskimi deželami ter do pravične rešitve delikatnega palestinskega vprašanja. D. JANEKOVIČ DIJAKI OPENSKE SREDNJE ŠOLE SO SE IZKAZALI RES LEPA UPRIZORITEV CJAKOVE »SLANE VODE« Dobra režija in glasbeni delež Nore Jankovič Mnogo, zares mnogo ljudi je v nedeljo popoldne prihitelo v dvorano openskega prosvetnega društva. Ljudi je bilo toliko, da je bila dvorana premajhna, da bi mogla sprejeti vse starše in ljubitelje naše mladine, ki so prišli na zaključno prireditev, ki so jo pripravili dijaki openske državne srednje šole «Srečko Kosoveh. In številno občinstvo je odhajalo iz dvorane zadovoljno, rečemo lahko tudi navdušeno, kajti openski dijaki so se tokrat zares izkazali. K temu navdušenju pa niso pripomogli le dijaki s svojo požrtvovalnostjo in sposobnostjo, pač pa tudi delo, ki so ga prikazali na odru. Za kaj gre? Kdo med našimi ljudmi ne pozna požrtvovalnega, tihega in skromnega zato pa Hkrati zelo čislanega vzgojitelja Alojza Cjaka? Do sedaj je Alojz Cjak napisal že več manjših odrskih del, ki obravnavajo v pretežni večini, ali skoraj izključno življenje naših ljudi. Za nekakšno poslovitev od liliiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiilliiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiig PODATKI SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE «Epidemija» samomorov je povezana z bogastvom Lani je bilo na vsem svetu tri milijone poskusov samomora - Žalostno prvenstvo ima bogata Švedska - Trdovratni samomorilci Pred dnevi je svetovna zdravstvena organizacija objavila nekaj podatkov o zdravstvenih razmerah na svetu. Ob teh podatkih bi morda bila zanimiva naslednja ugotovitev: v razvitem svetu, tako se vsaj trdi, je tuberkuloza, nekdanja tipična socialna bolezen, malone izginila. Na mesto nje pa so se v tem svetu pojavile druge bolezni, za katere h: mogli reči, da so tipične bolezni razvitega sveta, kot so bolezni srca in krvnega obtoka. Te bolezni žanjejo največ smrtnih žrtev. K tem je treba dodati še rakasta obolenja, za katera sicer ne bi mogli reči, da so obolenja, ki. hvhila tipična izključno za razviti svet, ki pa žanjejo izredno veliko žrtev in predstavljajo trenutno najhujši zdravstveni problem, ce pa je, kot smo že omenili, tuberkuloza v razvitem svetu malone premagana bolezen, žanje še veliko žrtev v nerazvitem svetu. Po statističnih podatkih mednarodne zdravstvene organizacije umre na vsem svetu, seveda prvenstveno v nerazvitem svetu, od 13 do 15 milijonov ljudi od Kochovega bacila na leto. Pa pustimo ob strani te bolezni in se lotimo nekega drugega pojava, ki začenja zaskrbljati medi-cince, še bolj pa sociologe, pa čeprav ne gre za pojav, ki bi ga mogli primerjati z rakom v razvitem ali s tuberkulozo v nerazvitem svetu. Konkretno gre za pojav — samomorov. Samomor ni «odkritje» dvajsetega stoletja. Dejstvo pa je, da se v današnjem svetu širi že nekakšna »epidemija samomorov«, za katero je značilno to, da jo pogosteje zasledimo v razvitem svetu, medtem ko je skrajno redek primer samomora v siromašnem in nerazvitem svetu. Samomor je torej povezan z bogato družbo, s civiliziranim svetom, daleč pa je od siromaštva in nerazvitosti. Statistični podatki mednarodne zdravstvene organizacije govore, da vsako leto poskusi napraviti samomor okoli 3 milijone ljudi. Na srečo pa le vsakemu desetemu uspe ta nezdrav naklep izpe ljati, tako da napravi dejanski samomor le okoli 350.000 ljudi na leto. 350 tisoč ljudi pa le m majhna stvar, saj npr. šteje Trst in tržašiia okolica, z Miljami vred, komaj 312 tisoč prebivalcev. V enem letu torej napravi samomor na vsem svetu več ljudi, kot jih živi na vsem Tržaškem. Podrobnejši podatki pravijo, da so mjski bolj nagnjeni k samomoru kot ženske, kar pa zadeva poklice, so prosti poklici ter poklicni vojaki na prvem in drugem mestu med moškimi, med ženskami pa so na prvem mestu prostitutke. V zadnjih listih pa se opažajo pogostnejši samomor, med mladino, predvsem med visokošolci. Rekli smo, da je samomor značilnost razvitih in bogatih predelov .sveta, bolj je neko zemljepisno področje zaostalo, večje siromaštvo v določenim okolju vlada, tem manjša je pogostnost samomora. Nekaj konkretnih podatkov. Na 100 tisoč prebivalcev zahodnega Berlina pride malo manj kot 37 samomorov rr> leto. Na Madžarskem jih pride 24,5, v Avstriji skoraj 22, na Filipinih pa komaj 0,5. Statistika nam nadalje pove, aa je največ samomorov v bogatili predelih mesta, medtem ko je bolj ledek primer samomora v siromašnih predmestjih. Kar pa zaueva države kot celote, nosi žalostno prvenstvo švedska, ki je znana tudi kot ena tistih dežel stare celine, kjer je življenjska raven najvišja. Za Švedsko je zanimivo to, da umre nasilne smrti več ljudi kot od prometnih nesreč. Švedska, ki šteje 8 milijonov prebivalcev, je imela lani kar 1.500 samomorov. Življenje si je vzelo 1100 moških in 400 žensk. Lahko bi navedli podatke še za nekatere druge razvite države, to- Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba 11.35 Slov. pesmi - 12.00 Pod farnim zvonom v Žabni-cah - 12.30 Za vsakogar nekaj -13.30 Glasba po željah - 17.00 Orkester Casamassima - 17.20 Slovenščina - 17.30 Tiomkinovi motivi - 17.40 Pieri: Zgodovina svetovne vojne - 17.55 Zbor Slov. prosv. zveze iz Celovca - 18.15 Umetnost - 18.30 Flavtist M Pahor -18.45 Dva ansambla - 10.10 Plošče za vas - 19.40 Melodije - 20.00 Šport - 20.30 Weber: »čarostrelec* - v odmoru: Pogled za kulise - 22.50 Zabavna glasba. 12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran - 13.20 Juke box - 14.15 Glasbeni spored - 14.35 Nekaj poezije. Koper 7.30, 8.30. 12.30, 15.00, 17.00, 20.15 Poročila 8.10 Jutranja glasba - 9.00 Popevke 9.30 Zagrebški solisti - 10.00 Pod senčnikom - 11.00 Otroški kotiček - 11.15 Vesela glasba - 11.30 Pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.00 Iz Puccinijevih opei - 14.30 Prisluhnimo jim - 15 10 Ob dnevu mladosti - 16.30 Iz operetnega sveta - 17.30 Glasba 18.00 Tretja stran - 18.15 Češki pevci - 18.40 Popevke - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Ray Charles - 23.10 Orkester. TOREK, 28. MAJA 1968 Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.33 Jutranje pesmi - 9.06 Zvočni trak - 10.35 Ura glasbe - 11.00 Plošče 11.3n Sopranistka G. Cigna - 13.25 Plošča za poletje - 14.45 Ital. popevke - 16.00 Program za mladino 17.05 Stare in nove plošče - 18.00 Dialog - 18.20 Glasba za mladino 19.14 Roman - 20.15 Wolf-Ferrari: »Le donne curiose*. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman - 11.00 Filmske novosti - 11.45 Plošče -13.35 Brez naslova - 14.05 Juke box - 15.15 Veliki umetniki - 17.35 Enotni razred - 18.20 Enciklopedija - 19.00 Ping pong - 20.11 Fer-ma la mušica - 21 20 Jazz. III. program 10.00 Skladbe za klavičembalo -10.25 Smetana, trio - 11.35 Schubertova simf. štev. 6 - 13.20 Pianist J. Demus - 14.30 Zandonai, I cavalieri di Ekebu 15.30 Schoen-berg in Webern - 10.20 Marinuzzi-jev koncert štev. 2 - 17.20 Angleščina - 18.45 Ital. gospodarstvo - 19.15 Koncert - 20.30 Civilizacija faraonov. Slovenija 7.00, 8.00, 11.00. 14.00, 20.30 Poročila - 6.30 in 7.25 Informativna oddaja - 8.08 Operna matineja -8.55 Radijska šola 9.25 Hočevarjeve poike - 9.40 «Cicibanov svet* - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Turistični napotki - 11.20 Ritmi - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Ramovš: Profili - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalni orkester - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 J. Kuhar: Smešen lov - 14.25 Lahka glasba - 15.40 V torek na svidenje! - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Simf. orkester RTV - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Gotovac: Koleda, Skalovski: Baltepe - 18.45 Dr. N. Rejc: Zaščita morja - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Poje Stane Mancini - 20.00 H. Bardijewski: »Grimm 62» - 21.00 Pesem godal - 21.15 Deset melodij - 22.15 Jug. glasba - 23.05 M. Dedinec: Pesmi. Ital. televiiiia 12.20 Otrok med nami - 13.00 Slikanice - 13.30 Dnevnik - 15.00 Kol. dirke - 17.00 Spored za najmlajše - 17.30 Dnevnik - 17.45 Spored za mladino - 18.45 Nabožna oddaja - 19.15 Poljudna znanost 19.45 Šport 20.30 Dnevnik - 21.00 B. Shaw: Le čase del ve-dovo 22.35 Popotovanje - 23.00 Dnevnik. II. kanal 19.00 Francoščina - 21.00 Dnevnik- 21.15 Izgubljeni mir - 22.15 Plošča za poletje. Jug. televizija 21.00, 23.10 Poročila - 10.40, 15.50 TV v soli - 11.30, 16.40 Angleščina - 12.00, 17.10 Splošna izobrazba 19.15 O telesni rcvieaciji 19.35 Film za otroke 19.50 Ljubljanski jazz ansambel 20 1 Kulturna pa norama - 21.40 Piknik — film. da že dosedanji so dovolj zgovorni, Poleg tega pa si. številke dolgočasne. Ustavili se bomo raje pri nekaterih primerih, ki so na svoj način zanimivi. Statistika samomorov navaja tudi primere, ki so za povprečnega človeka skoraj neverjetni. Lani se je z nekim francoskim letalom peljal iz enega kraja v drugega moški srednjih let, ki ni kazal nobene nervoze ali kaj podobnega In vendar se je v trenutku, ko hostes ni pazila, dvignil, stopil k vratom in se pognal v praznino. Letalo je bilo tedaj 2000 metrov nad Zemljo. Na zagrebškem nebotičniku namera vajo uvesti posebno službo, kajti doslej se je s terase na 13. nadstropju pognalo na pločnik že devet oseb. Japonci so pa iznajdljivi tudi glede tega. Sedaj je prišel «v modo» naslednji način samomora : kandidati za samomor sc povzpnejo na neki vulkan in se tu poženejo kar v žrelo vulkana. V mnogih mestih npr. v Milanu, Rimu in tudi drugod, so uvedli prostovoljno službo, ki jo poznamo tudi v Trstu. Gre z« tako imenovani »prijateljski telefon*. Kadar se nekdo čuti tako pobitega, aa bi se najraje ubii, zavrti lahko ustrezno številko in čez kako minuto bo pri njem prijatelj, ki ga bo potolažil in mu rešil življenje. Toda kaj bi mogei tudi najboljši prijatelj z izredno toplo in prepričljivo besedo pri človeku, kot je bil neki mlajši Francoz, za katerega bi mogli reci, da je bil zares neverjetno vztrajen. Mož si je najprej pomeril samokres proti sencem, toda krogla je obtičala v cevi. Ko mu to ni uspelo, je vzel vrv in se hotel obesiti, toda vrv ni zdržala njegove teže in mož je padel na tla ne da bi se poškodoval. Ko mu je spodletel še drugi poskus, je stopii v kuhinjo, vzel kuhinjski nož, ga še nekoliko nabrusil in si s sunkom porinil rezilo proti srcu. In vendar odločnemu samomorilcu ni bilo usojeno, da bi umrl. Močno je krvavel, vendar pa nož ni zadel srca in v bolnišnici so ga »zakrpali*. Tedaj je tudi sklenil, da ne bo več poskuša) s samomorom. Pred nedavnim smo mogli brati o izredno žalostnem primeru nekega znanega italijanskega znanstvenika, filologa z nekega vseučilišča. Ta je ubral že zdavnaj preizkušeni «sistem». Kopalno kad je napolnil z zelo vročo vodo, legel vanjo ter si z brivskimi nožiči prerezal žile v zapestjih. Na srečo se je vse jutro zdel ženi nekoliko pobit, zato je hotela stopiti za njim v Kopalnico Vrata pa so bila zaklenjena in ko je prišla policija in vdrla v kopalnico, se je univerzitetni profeso; pognal skozi okno iz tretjega nadstropja. Padel pa je le na tri metre nižjo teraso in v bolnišnici so mu rešili življenje Vzrok tega poskusnega samomora? Univerzitetni profesor ni mogel prenesti razmer na univerzi, posebno ne «kaosa», ki je zadnje čase zavladal na vsem področju italijanske univerze. Dijaki openske srednje šole, ki so sodelovali pri izvedbi Cjakove «Slane vode«. Med njimi v sredini avtor dela Lojze Cjak, ob strani režiser prof. Ivan Artač slovenske šole — ker se umika sedaj v pokoj — ter za zaključek letošnjega pouka, je Cjak pripravil tridejanko «SIanc voda», Najprej nekaj besed o Cjako-vem delu: Tridejanlca «Slana voda» govori o življenju naših ljudi pred sto leti. Dogajanje se vrši na Konto-velu. V začetku prikaže avtor težave postarne vdove Marije, ki jo poleg skrbi za bodočnost štirih hčera muči še bolezen, sklepna revma. Tedaj naš človek ni veliko hodil k zdravnikom in razne toplice so mu bile neznane. Zato se je vdova Marija zatekla k domači padarki Tinci, ki ji je svetovala, naj dela kopeli v morski vodi. Hčerke so skušale materi pomagati in so ji hotele nositi iz morja vodo v škafih. Toda zakoni prepovedujejo, jemati morsko vodo in v svoji naivnosti so se zato obrnile na Frtaca, da bi jim ta pomagal. Ker je bil Frtac slepar, je šel njihov načrt po zlu. V teh težavah pa jim vendarle priskoči na pomoč domači župan Martin in vse se lepo izteče. Z županovim dovoljenjem, vdovine hčere prinašajo iz morja vodo vse do Kontuveia Tu j. segrejejo in njihova mati se v njej kopa. Vdovi Mariji se zdravstveno stanje začne res Kmalu boljšati. Zaradi tega uspeha se premisli tudi nič kaj pošteni Frtac, ki se skesa. In tako padarka Tinca kot tudi ostali vaščani se veselijo, da je vdovi Mariji odleglo, srečo v njeni družini pa se spremen•; v nekakšno vaško veselje, ki se izrazi v pesmih, ki jih fantje in dekleta za-pojo ob zaključku Ko smo se po predstavi pomenkovali z avtorjem,' nam je sicer tako skromni Alojz Cjak rekel, da «je igra tako lepa in mi tako ugaja, da se mi zdi, da ni rnoja, da je nisem jaz napisah. Seveda se je Cjak izražal kar v domačem narečju, kot je tudi njegovo novo odrsko delo napisano v lepem domačem kontovelskem narečju, Ne moremo se danes podrobneje ustavljali pri prvi, rekli bi krstni predstavi cSlane vode». Kljub temu bomo vsaj na kratko omenili glavne in najboljše igralce, in sicer Jasno Repinc, ki se je v vlogi vostarne vdove Marije zares lepo vživela i tegobe bolne ženske v že dokaj davni dobi. Prav tako so štiri dijakinje kar dostojno poosebile vdovine hčere. Vdovine hčere so igrale Irenka Sosič, Dragica Hrovatin, Sonja Štor in Barbara Lapornik. Suzana Guštin je zelo lepo podala padar-ko Tinco, Adrijan Sosič pa sleparja Frtaca. Župani je igral Edi Daneu, zdravnika Aleksander Podobnik, orožnika v pravi pravcati avstr’',ski uniformi pa Edi Kraus. Sodelovali so se številni drugi dijaki in dijakinje, režijo pa je zelo dobro izpeljal prof. Ivan Artač, kateremu gre velika hvala, saj je moral vaditi neizkušene in mlade ljudi. Vaje so se zato močno zavlekle, toda sam pravi, da bi vsega ne zrno gel, če bi mu ne bili priskočit' na pomoč tudi drugi pmfesorii Prej smo rekli, da se je uprizoritev «Slane voae» končala ‘ z veseljem vse vasi. kat so pokazali fantje in dekleta, lo so na kohcu tretjega de/atija zapeli tri bar-kovijanske stan pesmi, seveda v narečju. Razumljivo je, da so fantje in dekleta nastopili v narodnih nošah. Pesmi, in sicer «Skrinjo orehovo» «Kamrco* m «I\uj mi boš tako zamerla» je pripravila prof Nora Jankovič. Že velikokrat smo napisali, da so zaključne prireaitve na naših šolah v glavnem zelo dobro pripravljene in da navdušujejo občinstvo. Za nedeljsko prireditev na Opčinah pa bi mogli reči, da kaj takšnega že dolgo nismo videli nikjer. Če bi se na naših šolah organiziralo tekmovanje in ocenjevanje, bi Želo verjetno O-penci odnesli letos prvo nagrado. Seveda je treba pr: lem dodati, da so dejansko vse prireditve nekakšno tekmovanje, vendar pa ne v gornjem smislu, ker bi takšno tekmovanje ne bilo niti možno. Razmere na naših šolah namreč niso povsod enake in bi zato ne mogli prireditve eni šole primerjati s prireditvijo druge. Vsekakor pa drži, da bi ne bilo napak, če bi nedeljsko prireditev Openski dijaki ponovili, saj smo že rekli, aa niso mogli v dvorano vsi tisti, ki so si želeli prireditev ogledati. Poleg tega pa bi trud, ki so pa openski dijaki iv ostali sodelavci vložili v to delo, zaslužil tudi kak drug oder M. M. Preteklo soboto v Kopru Kot smo že poročali, so v soboto na Bonifiki v Kopru odkrili doprsni kip narodnega heroja Pinka Tomažiča. Na sliki zgoraj predsednik občinskega sveta Koper Miro Koc jam med odkrivanjem spomenika, spodaj množica, ki se je udeležila svečanosti ..., - r ^‘ < ' ,-v > - *- «.*■«■* « .# *,« JŠs*.,» *#•».**» * m aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii lil |"||I Iiiiiiiiiin.il lil IIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIII Iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nemudoma uresničite neki imenitno zamisel. Ne odpovejte se počitku. BIK (od 21.4. do 20.5.) Predajte se samozadovoljstvu, to bi za vas utegnilo biti usodno. Ne jemljite resno neke obljube. DVOJČKA (od 21.6. do 21.6.) Če boste hoteli izkoristiti vse možnosti, se boste morali prilagoditi mnogim presenečenjem. Začasna potrtost. RAK (od 22.6. do 22.7.) Neka zveza utegne postati za vas zelo važna. Udeležili se boste prijetnega sku pinskega izleta. LEV (od 23.7. do 23.8.) Ne tvegajte svojega ugleda za nekoga, ki tega ne zasluži. Ne uodite trmogla vi in v neki čustveni zadevi raje popustite. DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Ne varčujte s pohvalo, kakor jo ljudje v resnici zaslužijo. Pokažite več razumevanja do najmlajših. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Bodite realisti, ugodne priložnosti je treba v hipu izkoristiti. Zaskrbljenost v zvezi z nekim prijateljstvom. ŠKORPIJON (od 23.1. do 21.11.) Ne navdušujte se čez mero že ob najbolj neznatnem uspehu. Lep napredek nekega nežnega prijateljstva. STRELEC (od 2.11. do 20.12.) Zagotovili si boste zanesljivo pomoč za izvedbo nekega svojega načrta. Ostro zavrnite nekega lažnivca. KOZOROG (od 2112 do 20.1.) Pri presojanju nekega vprašanja, se zanesite samo nase. Proti večeru se boste umirili. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Uspeha poln dan za tiste, ki se bodo posvetili novi dejavnosti. Vsi družinski člani vam bodo izrazili zaupanje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) To je trenutek, ko bi lahko dokončno poravnali neki spor. Odvozlali boste za gonetko v zvezi ž neko žensko. IVAN REGENT: SPOMINI 38. Med sejo so prišli zastopniki italijanske republikanske stranke ter povedali, da so tudi oni za razširjenje gibanja« in menili, da bi bilo prav, da bi tudi direkcija sprejela podo' ben sklep. Bili so mnenja, da bodo pozivu direkcije socialistične stranke sledili tudi zastopniki nekaterih drugih strank« Čeprav bi verjetno italijanski republikanci in nekatere drug* stranke sodelovali s Socialistično stranko Italije samo toliko časa, dokler ne bi bila odstranjena monarhija, je bila ta ponudba vsekakor dragocena, zaradi česar je razumljivo, d* jo je Gennari v imenu direkcije rad sprejel in jo pozdravil« Seja je bila zelo burna. Poslanec Modigliani je od časa do časa zapuščal sejo, poročal Giolittiju o poteku seje 10 je vsakokrat, ko se je vrnil na sejo, prinesel nove Giolittije-ve ponudbe glede vstopa socialistov v njegovo vlado. Pri glasovanju je večina članov direkcije socialisti*)0® stranke glasovala proti predlogu, da bi se gibanje razširil0' Za razširjenje gibanja smo glasovali samo trije člani d1' rekcije in sicer: Gennari, Marziale (siciljanski član direkcije) in pisec teh spominov. Ostali so glasovali za kone° gibanja na podlagi zagotovila, ki ga je dal ministrski predsednik Modiglianiju, da bo odpoklical vojake iz Albanije. Po glasovanju so navzoči sklenili, da se ne smo jav°° povedati, kdo je glasoval za Gennarijev predlog. To smo tudi povedali rimskemu dopisniku tržaškega socialističnega II Lavoratore. Kljub temu je naslednji dan Lavoratore izš. z imeni tistih, ki so glasovali za razširjenje gibanja, in Prl' stavil, kot bi se hotel pobahati, da je za razširjenje gibanj* glasoval tudi «naš sodrug Regent«, s čimer je dal povod tržaškim in drugim italijanskim nacionalističnim listom, d* so začeli pisati, da je «gospod Regent« silil v revolucijo, ker je tako nalogo dobil iz Beograda. Naj ob tej priložnosti razkrijem nekaj sumljivih z°a' menj, ki pa jih še do danes nisem mogel do kraja razrešiti« Čeprav so v Trstu vedeli, da je bil tedanji voditelj italija0' skih socialistov v Julijski krajini Valentino Pittoni absolutno proti kakršnemu koli sodelovanju z buržoaznimi strankam1« so se vendarle ob njegovi odsotnosti italijanski socialisti sklonili pridružiti odboru za javno blaginjo (Comitato di salu)® pubblica). Ko so priplule italijanske torpedovke v Trst, j1*1 je II Lavoratore pozdravil kot osvoboditeljice. Kmalu potem« ko je moral Bombacci zapustiti direkcijo socialistične stranke, je nekega dopoldneva pritekel v prostore direkcije P°' slanec Modigliani in vprašal Gennarija, kje je Regent in W pomenilo oslarije, ki jih Regent uganja. Gennari ga je za' čudeno vprašal, kakšne oslarije počenjam, hkrati pa sem tudi sam — stal sem v bližini in slišal pogovor — vpraša'1 za kakšne oslarije gre. Tedaj mi je Modigliani pokazal vizitko, na kateri je bilo napisano «Giovanni Regent, filosof0 e pensatore« (Ivan Regent, filozof in mislec) ter povedal, d* so tako vizitko dobili vsi poslanci in vsi senatorji. Sodrug0 Modiglianiju sem povedal, da teh vizitk nisem poslal jaz '° da si tudi ne morem misliti, kdo bi naj jih. Vse moje P°' vpraševanje po avtorju teh vizitk je bilo zaman. Toda to m1 je dalo misliti, še posebno ko je II Lavoratore navzlic skle' pu strankine direkcije, naj ne poroča, kdo je glasoval z* razširjene stavke, vseeno objavil, da sem za ((revolucijo« gIa' soval tudi jez, s čimer me je tako rekoč dal v pojedin0 italijanskim nacionalistom. Naslednji, prav tako skrivnosten pripetljaj, pa je, da je bil v Imolo, kjer so se komunisti*^00 frakcije združile v eno samo komunistično frakcijo, povabljen Tržačan Passigli, ki ni bil komunist, ni pa bil povablj®1’ nihče italijanskih ne slovenskih komunistov Julijske krajine' Kdo naj bi bil povzročitelj teh in drugih neresnih aktov, s® mi je začelo svitati šele 1926. leta, ko sta Passigli in Bombacci prešla k fašistom. Takoj po dogodkih v Anconi in v zvezi s temi dogodki J® sekretar Socialistične stranke Italije Gennari na neki sej* strankine direkcije predlagal, naj bi v podporo revolucionar nemu gibanju v Italiji začeli ustanavljati sovjete. Ideja J® imela svoje opravičilo, zato je direkcija stranke sprejela °a seji Gennarijev predlog in mu dala nalogo, naj sestavi pred' log o ustanovitvi sovjetov v Italiji, predlog, o katerem b° razpravljala tudi strankina konferenca, ki bo poleti v Mila' nu. O Gennerijevem predlogu smo pred konferenco razprav' ljali na seji strankine direkcije, vendar z njegovim pred)0' gom niso soglašali vsi člani. Gennari je namreč med drug10' predlagal, naj bi vsi delavci imeli pravico voliti sovjete, fiIa' ni sovjetov pa bi smeli biti samo organizirani delavci. NeKS' terim članom direkcije se nam je zdelo, da bi to bil duplllca sindikalnih organizacij in da sovjeti, člani katerih bi sm®0 biti le organizirani delavci, ne bi bili ljudska oblast dela* cev in kmetov. Ta predlog bi danes ocenil tako, da je ?? cialistična stranka, ki se ni resno pripravljala na revolucij0, pripravljala instrument revolucije, ki bi bil praviloma m°r* nastati šele med revolucijo. Na strankinem posvetovanju, ki je bilo na veliko n°6 1920. leta, je sodrug Gennari zelo podrobno govoril O P°' trebi ustanovitve prav takih sovjetov, kakršne si je s*1" zamislil. Toda v Turinu in drugih mestih Italije je bilo V&l tedaj močno delavsko gibanje s stavkami in gibanje rev°l0 kmetov na Siciliji, zato se konferenca ni mogla podrofo11 ukvarjati z Gennarijevim predlogom o sovjetih. Predlog j? sovjetih v Italiji je bil mrtvo rojeno dete, kar je moral tu°* biti. Med to konferenco so fašisti v Milanu podnevi na ulif napadli in ranili sodruga Serratija. Tudi ta napad na ure°' nika lista Avanti je bil dokaz, da reakcija pripravlja večji °a pad na delavce. Toda tudi ta opomin je naletel na gluha ušes*' Na tej konferenci so se spopadle med seboj tri struje v stranki: reformisti, maksimalisti in komunisti. Julija 1920 so fašisti požgali Narodni dom v Trstu, v 1)*. terem je bila lepa gledališka dvorana. Kot razlog za ta P°ž • so si fašisti izmislili nekakšne krvave dogodke v Splitu, K' jih pa v resnici sploh ni bilo. Čeprav je socialistično gibanje na Primorskem že Prej) vojno premagalo italijansko nacionalistično ideologijo °,e, delavstvom, so fašisti, ki s0 prišli iz Italije, našli v Trst" med tržaškim malomeščanstvom, o katerem lahko trdim, da je spadalo med najplitvejše malomeščanstvo v Italiji, zad°s|' ne pogoje za začetek ofenzive proti slovenskemu in hrv*1' skemu prebivalstvu in proti socialističnemu proletariat0 Zagnati med italijanske maiomeščane na Primorskem kakrž' no koli neumnost in jo naprtiti Slovencem in Hrvatom, je bila najlažja stvar na svetu. Tako je prišlo tudi do poži?a slovenskega Narodnega doma. Za tržaškim Narodnim domom so prišli na vrsto Narod0) dom v Barkovljah, Narodni dom v Rojanu, Narodni dom Pf Svetem Ivanu itd. Hkrati z ofenzivo proti slovenskemu in hrvatskemu Pre! bivalstvu se je začela tudi ofenziva proti socialistične010 gibanju, češ da podpira idejo vrnitve avstro-ogrske 010 narhije. Sledili so potem še napadi fašistov na delavske zborni00 m delavske domove v Julijski krajini, na Ljudski oder 111 njegove podružnice, na vsa slovenska in italijanska socia"' stična prosvetna društva, nazadnje so fašisti požgali Se u' skarno listov II Lavoratore in Delo. Leto 1920 je bilo tako polno najrazličnejših dogodkov, da bi moral napisati posebno knjigo, če bi jih hotel podrob°° opisati. Stavka je sledila stavki, požig je sledil požigu, sp°" pad socialistov s fašisti je sledil spopadu. Množičnega °d' pora delavcev proti fašistom pa ni bilo. Za fašistična raz' bojmštva so se, večinoma individualno, maščevali samo s°" cialistični mladinci. Po požigu delavske tiskarne po vefi' kratkih poskusih požgati Delavski dom, po izropanju ljud' skih knjižnic Ljudskega odra in Circolo di studi socia" ter po mnogih drugih požigih in nasilstvih pa so v maj" 1920. leta delavci iz ogorčenja nad fašističnimi nasilji zažg*" ladjedelnico San Marco, ki je gorela tri dni in tri noči« 5 tem požigom so delavci zadeli buržoazijo v njegovi najobčut' ljivejši točki — pri denarju. (Nadaljevanje sledi) TISKOVNA KONFERENCA V PADOVI Specializirane razstave na letošnjem padovskem velesejmu Sodelovanje velikih domačih in tujih industrijskih podjetij PADOVA, 27. — Letošnji 46. pa 'lovski velesejem bo v znamenju konkretnosti: sodelovanje velikih domačih in tujih industrijskih pod-Mij bo osredotočeno na speciali-branih razstavah, sicer bo glavnina sejma posvečena srednjim in htalim Idustrijskim dejavnostim. To ste na običajni tiskovni konferen-°i, ki je bila danes dopoldne v sejni dvorani padovskega velesejma, poudarila predsednik dr. L. Merim in glavni tajnik dr. L. Stecca. v Specializirana področja se bodo nanašala na splošno mehaniko, na * * lesno industrijo in na gradbeništvo, in to po eni strani na gradbeništvo kot industrijsko dejavnost, ki potrebuje določene vrste strojev in tehničnih oprem, po drugi pa kot na industrijo, ki potrebuje določene vrste surovin. Močan poudarek bodo na letošnjem velesejmu posvetili tudi kmetijstvu. Padova s svojo zemljepis-no lego ima pač vse pogoje, da spregovori tehtno besedo tudi na tem področju. Vendar je tudi gle de kmetijstva izbrala pot specializacije, in sicer bo kmetijska raz- •""■imiinn....umi.■milini.... »EMONSTUACIJIt KMETOV V BKUSIJU Kmetje SET zahtevajo ceno mleka iz 1.1966 Spopadi s policijo pred kongresno palačo, kjer so bili na seji ministri za kmetijstvo šestih držav članic SET stava letos v glavnem posvečena prikazu strojev za spravljanje in si-lašo poljskih pridelkov in-, zlasti krme. Kar se tiče blaga za široko potrošnjo, so organizatorji sejma za letošnjo prireditev skovali novo krilatico: «1.000.000 novih izdelkov na vpogled«. V znamenju te krilatice bo ,organiziran .celoten prikaz pogrošnega blaga v skladu z mnenjem razstavljavcev pa So napeli vsfe šile, da bi s primerno razporeditvijo razstav prikazali poslovnim -ljudem in' širokemu krogu obiskovalcev ne le «vse to, kar potrebuje sodoben človek za izboljšanje, svojega dela, temveč tudi za izboljšanje svojega vsakdanjega 'življenja«. Spored kongresov obsega okoli 30 naslovov. Tradicionalnim srečanjem o industrijskem hladu, so letos pridali tudi nekaj povsem novih tem. Tako bodo na primer s posebnim shodom strokovnjakov dali poudarek proizvodnim procesom v tekstilni industriji. Namen prirediteljev je, da bi iz padovskega velesejma letos izzvenela tehtna beseda zlasti kar se tiče italijanske proizvodnje izdelanih oblačil in strokovnega izobraževanja delavstva, zaposlenega v tej industriji. Med številnimi novimi zasedanji mednarodnega značaja, je za letos najavljeno zasedanje o uskladitvi kmetijskih tržišč v Evropski gospodarski skupnosti. Kakor znano, je zbliževanje med članicami evropske šesterice prav na področju kmetijstva najbolj težavno, zato je zanimanje poslovnega sveta za to strokovno zasedanje, na katerem bodo nastopili tudi predstav, nikd Evropskega sklada za pomoč in jamstvo v kmetijstvu FEOGA, toliko večje. Posebna novost na letošnjem velesejmu v Padovi bo kongres o reklamnih in propagandnih dejavnostih. Razprava o tem vprašanju sicer ni povsem nova v Italiji, bo pa v Padovi po obsegu najpomembnejša; izvirna pobuda v tem okviru pa je tudi napovedano predvajanje reklamnega filma o kruhu. Kaže, da je reklama tehnika do danes obdelala vse možne blagovne zvrsti, ki so lahko predmet izmenjave v človeški družbi. Le za kruh se še ni videla nikjer reklama . .. Padov-skl velesejem je letos izpolnil to vrzel. Film z naslovom «Pane al pane«, bo informativno, prepričevalno, sodobno in prestižno prikazal v prikupni reklamni obliki potrebo po jasnosti v sodobnem načinu reklamnega obveščanja javnosti. Glede sodelovanja na velesejmu je predsednik t Merlin naglasil,' da je najavljenih’Jiad’ .^.500 razstavljavcev iz vse Italije in iz 33 tujih držav. V okviru «P6šlovnega centra« bo uradno sodelovalo 21 držav. Med temi ■je zelo posebne važnosti sodelovanje vzhodnoevropskih držav s Sovjetsko zvezo na čelu. Sejem, ki je na sporedu od 31 maja do 13. junija', bo predvidoma odprle minister za javno vzgojo, Gui. popoldne se je zbralo nadaljnja navodila svojih vlad. L- K *............................................................................................... "mi Bruselj. 27. — Kakih dva u- *oč kmetovalcev iz šestih držav kupnega evropskega tržišča se je •teneg zbralo v Bruslju, -ša bi demonstrirali za ohranitev sedanje Cene mleka. Demonstraciji sita bili Pravzaprav dve; ena dopoldne, katere so se udeležili belgijski kmeto-telci, druga popoldne, pri kateri *° Wi udeleženi predstavniki kmečkih organizacij šestih držav. Drugo sta organizirali zveza kmečkih prodajalcev (UPA) in odbor kmečkih Profesionalnih organizacij (ČOPA). s tem sta hoteli opozoriti ministre te kmetijisbvo šestih držav, ki bi se morali sestati popoldne v Bruslju. nadaljujejo prav diskusijo o "motnih cenah mleka, mlečnih izdelkov in govejega mesa; te enotne tene bi morale stopiti v veljavo L julija letos- na področju skupnega tržišča. Na zborovanjih v dveh dvoranah Prestolnice so številni govorniki poudarili, da se njih organizacije prosijo morebitnemu znižanju cene mleka. Nekateri so zahtevali odstop Podpredsednika izvršnega odbora teupnega tržišča Holandca Man-molta, ki le avtor predlogov izvršne Komisije SET, po katerih lhaj bi Pl se cena mleka znižala; te predle pa so doslej ministri zavrgli m prav tako evropski parlament. Popoldne pa je prišlo tudi do spopadov med demonstranti in pobrilo v bližini kongresne palače, kjer P’- moralo biti zasedanje,.ministrov te kmetijstvo SET. Sestanek ministrov bi se moral začeti ob 17. ril (Ital. čas), potem pa je bil zapitek odložen na 19.30. Uradno so Pojavili, da je bil začetek premaknjen zaradi zamude francoskega ministra Edgara Faura, ki bi moral Jtetanlku predsedovati, pa se je zatesnil z odhodom iz Pariza zaradi 'tedne seje. Kmalu okrog pet tisoč kmetovalcev iz Belgije, Francije, Nemčije, Holandske, Luksemburga in Italije v neki dvorani nedaleč od kongresne palače. Kmetovalci zahtevajo, naj mleko ohrani ceno iz 1. 1966. Največ udeležencev je prišlo iz Belgije in Franclje, vendar so bile navzoče tudi močne delegacije iz drugih držav; tako je v Bruslju najmanj 200 italijanskih kmetovalcev. Po zborovanju se je nekaj tisoč kmetovalcev napotilo proti kongresni palači In tu je prišlo do prvih spopadov s policijo, ki je napravila kordone. Demonstranti so prevrgti neki policijski avto in padlo je nekaj petard. Promet je bil nato popolnoma prekinjen na področju kongresne palače. Skupina kakih tisoč demonstrantov pa je potem prebila " policijski kordon ter se zbrala okrog same kongresne palače. Tedaj so začeli agentje uporabljati hidrante. Demonstranti so kričali «Mansholta na vislice« in metali so jajca proti policiji. Ponekod drugod pa so zastonj delili ljudem maslo in sir. Pozno zvečer je bilo izdano poročilo, o sestanku ministrov. Ministri morajo odločiti o skupni politiki, kar zadeva skupno tržišče mleka in mesa. Ce ne bodo našli rešitve do četrtka zjutraj, bodo morda predložili celotno vprašanje širšemu svetu ministrov, v katerem bodq tudi ministri zunanjih zadev',’ 'fin&tib' in '{$š$cla?ltya. Danes" SO šfr v Bruslju tudi nadaljevala pogajanja med SET in tremi afriškimi državami, ki žele sporazum o pridružitvi. Te države so Kenija, Uganda in Tanzanija. Pogajanja so se prikenila pred mesecem dni, ko so afriški delegati prosili za odložitev, da bi dobili nadaljnja navodila svojih vlad. V nedeljo uspela atletska prireditev Bora ob številni udeležbi deželnih tekmovalcev Na tekmovanju je prvič nastopila vrsta mladih borovih atletov in atletinj Atletsko tekmovanje, ki ga je Bor priredil v nedeljo na šolskem stadionu v Kolonji je proti pričakovanju popolnoma uspelo. Organizator se je pred začetkom tekm-ova nja bal, da ne bo atletinj iz Vidma, ker prijave niso prišle, v ne-deljo pa se je pred stadionom pojavil poln avtobus tekmovalk iz Vidma, ki so tako krepko izpopolnile konkurenco v vseh panogah Organizacija je bila zaradi nenadnega navala v začetku malo v škripcih, kmalu pa je tekmovanje steklo. Omeniti je treba, da je bilo nedeljsko tekmovanje kljub slabe mu vremenu letos najbolj obiskana ženska prireditev v deželi. Pri tem imajo odločilno zaslugo dobro ime in prijateljski odnosi Bora z vsemi društvi iz dežele. S tehničnega vidika tekmovanje ni povsem zadovoljilo pričakovanju poznavalcev, ki so teden dni pred srečanjem deželne reprezentance pričakovali tudi vrhunske dosežke gle je na primer Loredana Kralj le za 13 cm zgrešila «1 krog«, Saška Metlika bo gotovo že na prihodnjem tekmovanju dosegla isti cilj, realne možnosti pa imajo tudi vse ostale. V metu krogle so nastopile 4 mlade borovke. Najboljša med nji mi je bila Loredana Kralj, le malo pa je za njo zaostala Tamara Križ-mančič. Dobro je metala tudi Helena Valič, medtem ko bo Nada Marc le z malo boljšo tehniko dosegla prav kmalu zelo dobre rezultate. V skoku v višino se je znašla Saška Križmančlč v zadregi. Za nasprotnice je imela večinoma 2 leti starejše skakalke iz Vidma, ki že najmanj 2 leti trenirajo in ki so dosegle naravnost izredne rezultate. Ta panoga je bila tako dobra, da je še sedma na lestvici dosegla rezultat, ki velja značko «5 krogov«. Tek na 60 m je bil za borovke še najbolj zapleten. Na startu so prvič srečale startne bloke in tudi VESNA — ROMANS 3:2 (2:2) STRELCI: 8’ p.p. Bertoncello (R), 12’ p.p. Rigonat (R), 20’ p.p. Sulčič S. (V), 28’ p.p. Mlchelini (V); 26’ d.p. Tence B. (V). VESNA: Tence R., Sulčič P., švab, Su-lčič S. (k), Finotto, Sedmak, Košuta Z., M-iche-llnl, Košuta R.„ De Michele, Tence B. ROMANS: Pontel (Dessabo), Franco, Miani, Calligaris (k), Simo-net, Cabas, Baccani, Serino, Bertoncello, Demartin, Rigonat. SODNIK: Garofalo Iz Vidma. KOTI 4:4. Opombe: Lepo sončno vreme. Igrišče v dobrem stanju. Gledalcev približno 200. V 15’ d.p. sodnikov pismeni opomin Košuti Z. zaradi nešportnega vedenja do nasprotnika. V 26’ d.p. je moral v slačilnico kapetan Romansa Calligaris zaradi ostrega protesta sodniku. 41, ttjpis 'teuli v Bazovici si mladina gradi s prostovoljnim delom novo nogometno igrišče, ki bo stalo ob cesti proti Jezeru (sliki zgoraj in spodaj) POP SPOT za pokal «Zorka Jelinčiča Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi 9. junija v Bazovici spomladanski planinsko orientacijski pohod za pokal Zorka Jelinčiča. Prijave ekip se sprejemajo v Tržaški knjigarni 7 in 8. junija od 18. do 19. ure. Ekipo lahko sestavlja od 4 do 6 tekmovalcev. Društva morajo prijaviti sestavo ekip pol ure pred startom. Vsaka ekipa mora i-meti s seboj kompas in specialko «S. Dorligo della Valle, 53-A, Quadrante 1°». Zbor tekmovalcev bo ob 7.30 na društvenem zemljišču v Bazovici (pri igrišču Zarje). . Popoldne bodo na vrsti zabavna tekmovanja za posameznike v teku s kuhalnicami, v teku v vrečah in ciljanju v tarčo. V večernih urah bo taborni ogenj. ‘Ob priliki pohoda priredi , SPDT dan zaščitenih -cvetic, da I bi vzbudilo med najmlajšimi ’ ljubezen in spoštovanje do narave. V ta namen bodo na društvenem zemljišču v Bazovici tekmovanja za mladino do 14. leta s tematiko: «Zašči-tena flora«. Tekmovanja se bodo pričela ob 9. url s sledečim sporedom: 1. Lov na zaklad 2. Kaj veš, kaj znaš? 3. Risarski ex tempore. Prijave se bodo sprejemale na kraju tekmovanja ob 8.30. Sester ki Brega B in Zarje, ki nastopata v ženski odbojkarski C ligi Vzrokov za razmeroma slabe rezultate ne manjka: tekmovanje je vseskozi oviral dokaj močan veter, nekaj časa je rahlo deževalo in tudi temperatura ni bila prav idealna. Za Bor nastopajoče društvo je bi.' najbolj zanimiv program za deklice in dečke. Med dekleti je nastopilo kar""l2 atletinj v starosti od 12 do 14 let. Za vse je bilo to krstno srečanje z atletiko. Dekleta, doma z Opčin, Bazovice, Banov in Gropa-de, so se dobro obnesla in Lilijana Vrše, Patricija Krevatin in Evelina Jeza so celo dosegle rezultate, ki veljajo posebno značko atletske zveze «1 olimpijski krog«, katerega bodo prejele ob koncu sezone če seveda svojih rezultatov ne bodo še popravile, kar pomeni ne več značko z enim, temveč s tremi ali celo petimi krogi. Mnenja smo, da bodo v kratkem še druge atletinje Bora dosegle značko z vsaj enim krogom, večina pa tudi s tremi in katera tudi s petimi. V metu kro- HOBOMm It. AMATERSKA LICA Slovo Vesne od II. amaterske lige z zmago nad enajsterico Romansa Izkazal se je napad Vesne, čeprav je zapravil vrsto priložnosti Zadnjo tekmo prvenstva v n. amaterski ligi je kriška Vesna zaključila z zmago. Nedeljska zmaga Je bila moralno zadoščenje za ekipo in za navijače, ki so ji skozi celotno naporno prvenstvo zvesto sledili doma in na tujih Igriščih. Vesna je torej Izpadla iz lige in prihodfije leto boigrala v III. amaterski ligi s tržaškimi moštvi, ki tu nastopajo. Okoliščin, ki so krive za spodrsljaj Vesne je več. V prvi vrst: naj povemo, da je Vesna v začetku prvenstva imela precej smole (15 prečk In vratnic), če bi tretjina teh strelov šla v mrežo bi se marsikatera tekma končala v prid Vesne. Drugo, kar je precej oškodovalo kriško ekipo so bili sodniki, ki so s svojim' sojenjem mnogokrat očitno pripomogli nasprotnikom Vesne do zmage. Tretji faktor so pa lahkomiselni nastopi nekaterih 'nogometašev. V moštvu je prevladovala nedisciplina. Sledile so izključitve, ki so prihajale kot na tekočem traku in to gotovo ni pomagalo moštvu k uspehom. Vse to (in še druge stvari) je treba sedaj ob zaključku prvenstva popraviti, da bo drugo sezono ekipa stala zopet na trdnih nogah. Za to je pa potrebna dobra volja in trud vseh, posebno pa vodstva. V nedeljo je Vesna začela zelo slabo, predvsem po krivdi obrambe, k; je neverjetno grešila. Res je, da je igrala ekipa h/;z enega branilca. Delno pa je k t / u pripomogel tudi Finotto, ki se je vse preveč podaja! v napad, ter tako puščal srednjega napadalca gostov samega. Tokrat se je izkazal s hitrostjo napad, toda še enkrat je treba . podčrtati njegovo neučinkovitost in zamujene priložnosti, sicer bi bil rezultat mnogo višji v korist Vesne. Gostje so se izkazali kot solidna ekipa'. V napadu so zelo hitri in prva vrsta spravlja v nevarnost še tako trdno obrambo. Kot rečeno je Vesna v nedeljo z dobro voljo nadoknadila dva gela, ki so Jih gostje dosegli v začetku Igre in na koncu zmagala, če bi ga delec te volje do zmage spremljal skozi celotno prvenstvo, bi moštvo večkrat zmagalo. Kronika: Po začetnih napadih Vesne so gostje v 8’ p.p. izvedli krasno akcijo. Rigonat je žogo podal do Demartina, ta Skozi vso obrambo na desno krilo preko Bac-cania do prostega Bertoncella, ki je z močnim strelom ukanil Tenceja R. Niso še pretekle štiri minute in gostje so zvišali rezultat. Protinapad je začel-Serino, ki je podal R4-gonatu. Ta je preigral Sedmaka in poslal žogo v mrežo. V 16’ p.p. prodor po desni strani Košute Z., toda njegov strel je šel mimo droga. Vesna je začela organizirano napadati in v 20’ je zmanjšala iaid. Skupna akcija napada, žoga je prišla do Sulčiča S., ki je z močnim prizemnim strelom potresel mrežo. [V 28’ p.p prosti strel z roba ka zenskega prostora De Miohele do Michellnija, ki je z mirnim strelom ' levi kot izenačil. V 35’ ponovna priložnost za Vesno. V kazenskem prostoru je žoga romala od igralca do Igralca in končno visoko do Švaba. ki je z glavo prisilil vratarja, da je z akrobatskim skokom rešil v kot V 20’ d.p. je po levi strani prodrl Tence B., močno je streljal in vratar je ubranil, toda žoga mu je ušla iz rok do Švaba, ki jo je neovirano poslal mimo droga. V 26’ začne akcijo Michelinj do Švaba, ki je visoko podal na sredo, skočil je Tence B in je z glavo zadel prečko, ,žoga se je odibila na črto In sodnik je pokazal na sredino igrišča. V 32’ še omembe vredna hitra akcija Vesne. Začel jo je Michelini do Košute Z„ ki je preigral nasprotnika ter podal popolnoma prostemu Švabu, ta pa je poslal mimo droga. K. K. ZAČETNIŠKO PRVENSTVO Prva zmaga Brežanov v prvenstvu začetnikov S. GIOVANNI — BREG 0:1 (0:1) BREG: Maver; Ota, Slavec: Žerjal, Glavina, Samec, Stranj, Sovič, Grbec, Sancin, Strnad. STRELEC: v 2’ p.,u. Glavina. SODNIK: Gojak. V nadaljevanju začetniškega prvenstva so v nedeljo začetniki Brega dosegli prvi uspeli z zmago nad ekipo S. Giovanni na igrišču pri Sv. Ivanu. Najmlajši igralci Brega so tako z zares presenetljivo igro dokazali, da se bodo iz njih razvili odlični nogometaši, ki bodo kakovostno napolnili vrzeli v vrstah bre-žariskih mladincev. Tekma, ki se je po zaslugi olavih odvijala na precejšnji tehnični ravni, se je odločila že po prvih minutah igre ko je Glavina po podaji Grbca neubranljivo premagal Iscro. Ker je v tekmah začetnikov malo strelov v vrata in zato tudi malo golov je bil tudi ta odločilen. Brežani sc nato z lepo igro nadzorovali nasprotnike, ki so se zaman trudili, da bi dosegli izenačenje, obenem pa so bili zelo nevarni v napadu, zlasti obe krili Stranj in Strnad. V obrambi so brezskrbno čistili svoj kazenski prostor Samec, Glavina in Žerjal. K. V. spoprijel z najmlajšimi igralci Pon-ziane, ki so kar trikrat uspeli potresti mrežo malega podlonjerskega vratarja. Tekma je bila zanimiva, saj se je v enem tednu igra Uniona popolnoma spremenila. V prvi tekmi proti enajsteiici začetnikov Don Bosca se Podlonjerci niso znašli na igrišču, saj so pryič zaigrali skupaj. Bolje je bilo v tekmi z Bregom, proti Ponziani pa so prikazali lepo skupno igro, posebno v napadu, kjer se jim je postavljal po robu nadobudni vratar gostov, ki je reševal svoja vrata tudi v najtežjih položajih. Kljub porazu pa Unionovi začetniki niso razočarali, saj je bilo jasno videti napredek, kj, so ga do segli s treningom in s podporo starejših članov kluba, ki so rade volje pristopili k oblikovanju četrte Unionove ekipe. Trenutno so igralci sami Podlonjerci, a vodstvo upa, da bo s časom pritegnile v svoje vrste še najmlajše iz Lon.erja in s Ka-tinare. V tekmi s Ponziano so za Unionove barve nastopili: Veljak; Benčič, Loredan; Nolič, Saksida, Pis-sacco; Šušteršič, Grubelli, Pieruzzi, Mahnič, Murgolo. Radi strel iz pištole je malo zmedel mlada dekleta. Rezultati niso bili slabi in v dekletih kot so Lilijana Vrše, Evelina Jeza, Patricija Krevatin, Živa Cunja, Tanja Rebula, Vera Grgič in Lida Milkovič se skriva marsikatera dobra sprinterka, skakalka ali metalka Masovno je bil Bor zastopan tudi med dečki. Rezultati so bili tu prav dobri. Sergij Gregorič je na primer v skoku v višino dosegel 135 cm in osvojil drugo mesto Boris Guštin pa je zmagal v svoji skupini na 80 m tn dosegel zelo dober rezultat. Isto velja tudi za Ruzziera 'n R. Milkoviča. Mlada 13-letna Adrijan Sosič 1n Diego Marega sta presenetila z odličnima časoma 11”9. Tudi Pavel Rolič, Pavel Bertok in Marij Milkovič lahko v kratkem svoje dosežke temeljito popravijo, Smolo je Imel od borovcev le Valtei Prašelj v metu kopja. Metal je kar dobro, kopje pa se mu ni nikoli zapičilo in ostal Je brez rezultata ln uvrstitve. V članski konkurenci jfe bil najbolj zanimiv met krogle. Poleg Vi-demčanke Del Giudice, ki je zmagala z lahkoto, sta zelo dobro metali tudi Livia Cerar (Ginnastica) in borovka Sonja Lukač. Obe sta popravili letošnja najboljša dosežka. borovka pa je le podlegla ’n za komaj 9 cm zasedla tretje mesto. Nov osebni In društveni rekord pa je zadnjo vsekakor lepa nagrada. Dober dosežek bi lahko dosegla tudi skakalka v daljino Beltrami iz Vidma, skakala pa je proti vetru in dosegla samo 4,93 m, kar sicer nikakor ni tako slabo. Med naraščajnicaml so Videm ■ čanke popolnoma gospodarile v nc-tu krogle, Tivačanka Beinat pa Je Po pričakovanju zmagala v -ikoku v daljino. Zelo zanimivi so bili rezultati posebno v teku na 80 m z ovirami ln biez njih V obeh skupinah sta v teku čez ovire zmagali atletinji iz Vidma, medtem ko je Tržačanka Bovani pokazala manj. kot so od nje pričakovali in v končni oceni je zasedla komaj tretje mesto. V teku na. 80 m sta bila dosežena 2 rezultata pod 11 sekundami in 2 točno 11”. Najboljša je bila Videmčanka Zimolo z 10”7. Za Bor sta nastopi ltTmgrid Kalan Ln Ir!« Cok. Mladi tekmovalki sta kljub temu. da sta prvič nastopili na atletskem tekmovanju' zadovoljili. Ingrid Kalan je tekla 12”, Iris Cok pa 12"7 Mlada Borova vrsta bo nastopila ponovno v soboto ln nedeljo na pokrajinskem prvenstvu v Trstu Na občinskem stadionu «P. Gre-zar« bodo v soboto popoldne nastopila dekleta, v nedeljo zjutraj pa fantje. Bor bo startal na teh prvenstvih z nekaterimi obetajočim’ tekmovalci in tekmovalkami. iiiiiiiiiiiiii iiiiin m m n min im n ii im im iimiii mi m lunini min n immin,,,!,,,,, REZULTATI: ČLANICE — MLADINKE 100 m: 1. Rossi Llcia (Ginnastica) 13”2 80 m zapreke: 1. Rossi Licia (Ginn.) 13” 800 m: 1. Canzian Nadia (Edera) 2’53”7 200 m: 1. De Marchi Luisa (Ginnastica) 28” Krogla: 1. Del Giudice Brunella (Gualf) 11,19, 2. Cerar Livia (Ginnastica) 10,45, 3. LUKAČ SONJA (Bor) 10,36 Kopje: 1. Marangone Marina (Gualf) 28,50, 2. LUKAČ SONJA (Bor) 23,52 Daljina. 1. Beltrami Luisella (Gualf) 4,93 4x100 m: 1. Ginnastica Triestina (De Marchi, Rossi, Dambrosi, Sta-bo) 54” 1 NARAŠČAJNICE 80 m zapreke: 1. Driussi Silvia (Gualf) 12” 80 m: 1. skupina: 1. Zimolo Ca-terma (Gualf) 10”7, 4. KALAN INGRID (Bor) 12” 2 skupina: 1. Colautti Isabella (FARI) 10”9, 5. COK IRIS (Bor) 12”7 3. skupina: 1. Colautti Donatella (FARI) 11” Daljina: 1. Beinat Giuliana (Ginnastica) 4,39 Krogla: 1. Gregoricchio Francisca (Gualf) 9,94 600 m: 1. Vaduri (Gualf) 1’57”2 4x100 m: 1. Ginnastica Triestina (Beinat, Seriau, Cividino, Bovani) 54 ”3 DEKLICE Krogla: 1. Knez Giordana (Edera) 8,98, 5. KRALJ LOREDANA (Bor) 5,87, 6. KRIZMANČIČ TAMARA (Bor) 5,53, 7. VALIČ HELENA (Bor) 5,11, 8. MARC NADA (Bor) 4,02 Višina: 1. Bernes Gemma (CAAL) 1,40, 8. METLIKA SAŠKA (Bor) 90 60 m: 1. skupina: 1. Posca An-tonella (Ginnastica) 8”6, 5. VRŠE LILJANA (Bor) 9”5, 6. JEZA EVELINA (Bor) 10” 2. skupina: 1. Fabbro Lodovica (Gualf) 8”9, 5. KREVATIN PATRICIJA (Bor) 9”8, 6. CUNJA ŽIVA (Bor) 10”1 3. skupina: 1. Cassone Cristfna (CAAL) 8”7 4. skupina: 1. Di Benedetto Paola (Gualf) 9”, 4. REBULA TANJA (Bor) 10”5, 5. GRGIČ VERA (Bor) 10"6, 6. MILKOVIČ LIDA (Bor) 10”7 DEČKI Višina: 1. Debernardi Giorgio (Ginnastica) 1,50, 2. GREGORI Sergij (Bor) 1,35 Kopje: I. Franch Nerio (Ginnastica) 32,70, PRAŠELJ Valter (Bor) 3 neveljavni meti 8» M 1. skupina: 1. Gregorat Diego (Libertas) 10”2, 3. MILKOVIČ Renato (Bor) 11”5, 4. ROLLI Pavel (Bor) 12”4 2. skupina: 1. Simoni Sergio (Libertas 10”4, 3. MAREGA Diego (Bor) 11”9, 4. MILKOVIČ Marij (Bor) 13”7 3. skupina: 1. GUŠTIN Boris (Bor) 10”8, 2. RUZZIER Fabio (Bor) 10”9, 4. SOSIČ Adri- jan (Bor) 11 ”9, 5. BERTOCCHI Pavel (Bor) 12”6 mmiiimimimmmmmmmmiitmimmimiimmmmmmmimmtmimmiiii ODBOJKA MOŠKA D LIGA Po šestih zaporednih zmagah poraz Krasa aa domačem igrišču Videmčani so bili za zgoniško šesterko premočan nasprotnik CSI FRIULI — KRAS 3:1 (15:6, 11:15, 15:10, 15:9) KRAS: M. Budin, Kobal, Z. Simoneta, Škrk, L. Budin, B. L. Milič, Wilhelm, B. Simoneta. SODNIK: L. Treu (GO), stranski sodnik: Pappacoda (TS) pismikar: E. Flebus (VI). Po šestih zaporednih zmagah je Kras utrpel poraz na domačem igrišču in neuspeh je še toliko večji, če pomislimo, da je Krašovce premagal CSI Friuli. ki je neposredni konkurent za osvojitev drugega mesta. Milič, Kje naj iščemo vzroke za nepričakovano razočaranje? Dejavnika sta dva: moč furlanskega moštva ln nezrelost zgoniških odbojkarjev. Ponziana-Union 3:0 Prvenstvo začetnikov je prišlo do tretjega kola. Union se je tokrat imiimiitmiimmiMiimmmiimmmmmiiiiiiiiiifitimmimmmimmmmmiimmmmmiiiMiimmmii Koper premagal ekipo Brega v finalu za pokal «Dan mladosti» Obe mladinski ekipi je zelo oviralo slabo in blatno igrišče KOPER - BREG 2-0 (0-0) KOPER: Sedmak; Babič, Furlan; Kodarin, Filipovič, Kocjančič; Bo-ramja, Kla.j. Fortuna, Samec, štefe. BREG: Žerjal; Bandi, Gerli; Lov-riha, čok, Bordon; Zahar, Petaros, Krmec (Kocjančič), Mikuš, čuk. STRELEC: Samec v 17’ in 29’ d.p. KOTI: 8-3 za Breg. Na zelo blatnem igrišču pri Sv. Luciji se je v nedeljo v finalnem srečanju za «Pokal dneva mladosti« Breg spoprijel s Koprom in srečanje po napeti in borbeni igri zgubil z 2-0. V izločilnem srečanju prejšnjega tedna pa je Breg premagal Piran z visokim izidom 4-1. Nedeljska tekma se je pričela zaradi neurejenega igrišča s precejšnjo zamudo, zato so bili tudi polčasi skraj šani na 30 minut. Kljub krajšim polčasom pa sta obe ekipi takoj občutili utrujenost zaradi hitrega tempa in zelo blatnega igrišča, poleg že kronične napake, da so vsi raje vodili žogo, kot da bi jo z dolgimi podajami pošiljali napadu Tekma je bila zelo napeta saj so izid odločili šele 13’ pred končen; srečanja. Brežani so nato odšli množično v napad, kar so izkoristili Koprčani, ki so v protinapadu še enkrat premagali Žerjala. Ekipi sta pokazali zadovoljiv n« gamet z nekaterimi zelo nadarjeni mi posamezniki, zlasti lepo sta zaigrala v vrstah Kopra Samec, čigar posebnost je neustavljiv drifoling in odločni ter mirni Filipovič ki ie v obrambi brezskrbno čistil svoj kazenski prostor. V vrstah Brega , ‘ bil najboljši vztrajni Zahar, ostali pa so zaigrali precej pod svojo ravnijo KRONIKA: Breg je takoj pritisnil na Koprčane, ki pa se niso dali prevarati in so se umirjeno branili. Vseeno je imel čuk priložnost, ki (Da jo je zaradi oklevanja zgubil in žoga je postala plen Sedmaka V 15’ pa je Fortuna z glavo poslal žogo tak vrat iz ugodnega položaja. V drugem polčasu so postajali Koprčani vedno nevarnejši dokler ni so s Samcem, ki je preigral nekaj Brežanov in nato še Žerjala, prešli v vodstvo. Kasneje pa k> z istim igralcem še podvojili rezultat. Pokal je tako šel Kopru, kd ga bo hranil leto dni do prihodnjega turnirja za «Dan mladosti«. Za tem srečanjem sta se na istem igrišču pomerili enajsterici Pirana in Polisportiva Flamigna iz Trsta. Kljub borbeni igri je bil končni zid neodločen 0:0. K. V. Gostje so se namreč predstavili na igrišču z izredno homogeno šesterico, ki je v napadu pogosto ukanila negotovo Kr asovo obrambo. Glavna moč CSI Friuli pa je bila prav v Izredno elastični obrambi, ki je reševala res nemogoče žoge. Ce dostavimo, da so gostje z odličnim blokom onemogočili Krasov napad, si lahko ustvarimo jasno sliko o moči furlanskega moštva. Pri Krasu Je šlo v nedeljo vse narobe. Krasova sesterka je letos startala z odločnim namenom, da se reši izpada, večjih iluzij sl Kra sovo vodstvo sploh ni delalo. Vendar so Igralci pokazali do sedaj res vzorno voljo in prizadevnost ter so kljub pomanjkanju trenerja in rednih treningov želi nepričakovane uspehe. Vendar ima vsaka avantura tudi svoj konec: nemogoče je namreč, da bi šesterka kar naprej zmagovala, če igralci zelo slabo obvladajo sistem igre, so preveč statični na igrišču, glavno napako pa Imajo v tem, da hočejo v šesterki vsi ukazovati. Nedeljska tekma se Je pričela s premočjo CSI Friuli, ki je z vrsto močno tolčenih žog presenetil kra-sovce ln tako prvi set ne potrebuje komentarja. V drugem setu so se krasovci zbrali, vendar niso pokazali svoje običajne igre Sicer so osvojili set. toda z veliko težavo Tretji niz je bil izenačen do stanja 7:7, nato pa so gostje pospe šili tempo igre in zmagali. V četrtem setu je imel Kras možnost da stanje izenači, ko je od 2:7 povedel z 9:7, tu pa so se krasovci ustavili in gostje so s precejšnjo lahkoto osvojili niz in končno tudi zmago. -bs- Ženska promocijska liga Težka zmaja Gaje V nedeljo 25, t. m. se je na odbojkarskem igrišču v Bazovici odigralo srečanje ženske promocijske lige med Gajo in Fari C. že sam rezultat 3:2 nam pove, da so morale gajevke naperi vse sile, da so premagale precej močno ekipo nasprotnic. Naša dekleta niso navajena igrati na odprtem, ker so do sedaj skoraj vse tekme odigrale v telovadnicah. Prvi set so gajevke močno pritisnile in ga osvojile z rezultatom 15:5 Naslednja dva pa sta bila v korist Fari Po končanem četrtem setu je bilo stanje neodločeno 2:2. V petem sta obe ekipi zaigrali precej dobro. Tu moramo pohvaliti vse igralke Gaje. Z vso vnemo so se vrgle v borbo in tudi osvojil« set z izidom 15:13 V tej tekmi smo prvič videli precej tolčenih žog n zelo urejeno igro Gaje To je zelo pomembna zmaga Gaje, ki se še vedno poteguje za prvo mesto tega prvenstva — Peter — ŽENSKA C LIGA Preveč stafična ijra Brežank v St. Petru COUKioLNi - BREG B 30 (15-3; 15-2; 13-1) Po kratici in nezanimivi tekmi so domačinke odpravile mlado ek.po Brega v tren setin, v katerih gostje niso bile nikoli nevarne domači ekipi. Corriaom je zmagal praktično z mota servisi, ki so se jih posluževale domače igralke in ki jih plave niso znale loviti zaradi zelo statične igre Brežanke so tudi zgrešile veliko število servisov. medtem ko je bila igra v po-lju kljub vsej statičnosti še kar zadovoljiva. Furlanska ekipa je tudi presenetila z zelo umirjeno o-brambo, ki je brez vidnih težav hranila nasprotne napade, in je z lepo grajeno igro omogočila svojim tolkačicam, da so zelo u-spešno tolkle. Zaključevanje napadov na brežanski strani pa je bilo zelo medlo, saj so šle skoraj vse žoge čez mrežo popolnoma nenevarne. Na vsak način pa je razveseljivo dejstvo da so Brežanke od začetka prvenstva zelo napredovale in bi bili njihovi rezultati mnogo boljši če ne bi bila igra tako mrtva. K. v. ..............."' |f jKtU | i i* m ....liL TREVIGLIESE-TR1ESTINA 1:0 (1:0) Tudi povratni dvoboj za živahne domačine TREVIGLIESE: Malinvemo, Rigamonti. Gira; Ronchi II, Trevi-san, Cavaletti; Petrogalli, Bonacina, Brasi, Algarotti, Forcella. TRIESTINA: Colovatti, Da Rold, Kuk; Del Piccolo, Oapitanio, Sadar; Ravalico, Scala, Pedroni, Pestrin, Ridolti. SODNIK Messinese (Taranto) STRELEC v 29’ Petrogalli. Približno 1500 gledalcev. Sodnik je opomnil Pedronija. Kotov je bilo 6:2 (1:2) v korist Triestine. Triestina je doživela še en poraz proti Treviglieseju, ki je tako v tem prvenstvu osvojil vse štiri točke v medsebojnih spopadih. Tekma je bila zanimiva in živahna, kljub temu, da moštvi nimata več nobenih problemov glede lestvice. Triestina bi lahko z malo več sreče odnesla vsaj točko. Tekma je bila namreč izenačena vse do 29’ ko sta Brasi in Petrogalli z ne- BUuA IZIDI •Catania — Messina 0:0 •Foggia — Modena 2:1 »Lazio — Catanzaro 1:0 •Lecco — Perugia 3:1 »Livorno — Verona 0:0 •Monza — Piša 2:1 •Padova — Genoa 2:2 Bari — »Potenza 2:0 »Reggiana — Novara 0:0 »Reggina — Venezia 0:0 LESTVICA Palermo 36 16 16 4 37 21 48 Piša 37 17 12 8 45 28 46 Foggia 36 14 15 7 37 30 43 Verona 36 15 12 9 37 25 42 Bari 36 16 10 10 50 37 42 Reggiana 36 13 13 10 35 29 40 Livorno 36 15 9 12 28 26 39 Monza 26 11 16 9 41 39 37 Catania 36 12 12 12 36 31 36 Reggina 36 12 12 12 37 40 36 Padova 36 12 11 13 30 29 35 Catanzaro 37 8 19 10 24 27 35 Lazio 36 9 17 10 23 27 35 Genoa 36 9 15 12 34 28 33 Modena 36 9 15 12 36 37 33 Lecco 37 7 19 11 33 38 33 Perugia 37 9 14 14 36 44 32 Venezia 36 8 15 13 21 27 31 Messina 36 9 13 14 20 37 31 Novara 36 7 16 13 27 38 30 Potenza 36 4 14 18 20 46 22 A SKUPINA Clic ”55 — IZID1 •Alessandria — Biellese 4:1 •Entella — Mestrina 2:0 •Marzotto — Legnano 1:0 Como — ‘Piacenza 2:1 •Pro Patria — Pavia 5:1 »Savona — Solbiatese 3:0 •Trevigliese — Triestina 1:0 •Treviso — Rapallo 2:1 •Udinese — Bolzano 5:1 •Verbania — Monfalcone 1:1 vzdržnim prodorom ukanila tržaško obrambo in s tem odločila tekmo. Gol je namreč razvnel prvo vrsto domačinov, ki so tako še bolj pritisnili na vrata rdečih in tedaj so morali Sadar in ostali res napeti vse sile, da so rešili lastna vrata. V drugem polčasu se je stanje sicer spremenilo, toda domačini so brez težav zdržali pritisk gostov, ki so kljub odlični igri Pedronija in Ravalica le redkokdaj prišli do Malinvernovih vrat. Trevigliese je nastopila s pomlajenim moštvom in prav najmlajši so si najbolj prizadevali, da bi zadovoljili občinstvo. Proti njihovi živahnosti na sredini igrišča se je osrednja os Triestine kmalu znašla v škripcih, tako da je bil prav ta predel odločilen za potek tekme. Triestina je še enkrat potrdila trdnost svoje obrambe, v kateri je izstopal stari Sadar, morda ne več gibčen kot nekoč, toda zelo izkušen, in pa Kuk, ki je imel v varstvu najbolj nevarnega med napadalci domačinov. V napadu je Ravalico še enkrat povsem zadovoljil, in predvsem v prvem delu igre popolnoma nadvladal Giro, Pedroni pa je bil večkrat žrtev grobih prekrškov Tre-visana in je kaj kmalu izgubil pogum ter se izogibal nasprotnika in žoge. Pestrin je tokrat nastopil v napadu, in še enkrat potrdil, da mu to mesto ne prija. Veliko aplavzov je požel Colovatti, ki je nekajkrat odlično posredoval, pri golu pa ni imel nobene krivde. Edini gol je padel v 29’ ko je Brasi prodrl prav do črte in nato podal na sredo .Petrogalli je izrabil negotovost obrambe, ki je verjetno mislila, da je bila žoga že izven igre, in z glavo poslal neubranljivo v mrežo. uk GIRO D'IT ALI A: 7. ETAPA Tosello po zmagi v bolnišnico skupna lestvica brez sprememb PIACENZA. 27. — Guerrino Tosello si je danes zagotovil etapno zmago v zelo razgibani etapi, v kateri se kolesarji sicer med seboj niso preveč ostro napadali, zato pa so tem bolj pazili drug na drugega. Na prvih 50 km poti je bilo vsaj ducat pobegov, v katerih so bili aktivni posebno Španci, toda vse te pobege so favoriti kmalu zatrli. Najprevidneje so vozili Mot-ta, Gimondi in Merckx, ki niso hoteli tvegati ničesar, pa tudi drug drugega niso niti za trenutek spustili izpod svojega nadzorstva. Do odločilnega dogodka današnje etape je prišlo približno 50 km pred ciljem. Ušla sta Ghisellini in Tosello, katerima se je najprej pridružil Španec Garcia, nato pa še šest drugih vozačev Ubežna deve-tica je kmalu pridobila nekaj naskoka, vendar pa večja praznina med seboj in glavnino ni uspela vzpostaviti. Ubežniki so tako v devetih naskočili zadnje stotine metrov pred ciljem. Tosello in Duran-te sta prva prevozila ciljno črto, pri tem pa sta pri hitrosti 50 km na uro trčila drug v drugega in padla. Oba so morali prepeljati v bolnišnico, kjer so ugotovili Tosel-lu kostne poškodbe, Durante pa čuti v glavi hude bolečine. Lestvica včerajšnje šeste etape je bila taka: 1. Momene (Španija), ki je prevozil 223 km dolgo pot v 5.53’07" s poprečno hitr. 37,889 km/h 2. Grosskost Charlie 3. Brands Frans 4. Grassi Giuseppe 5. Brunetti Carlo 1” zaostanka 6. Planckaert 8” zaostanka 7. Motta; 8. Merckx; 9. Neri; 10. Durante itd. Lestvica sedme etape: 1. Tosello, ki je prevozil 170 km poti od Alessandrije do Piacenze v 4.26’3” z poprečno hitrostjo 39,243 km na uro 2. Durante 3. Carminati 4. Lievore 5. Bodrero 6. Armani 7. Ghisellini 8 Garcia (Šp.) 9. Gallera (Šp.) 10. Poli 3” zaostanka 11. Schiavon 24” zaostanka SKUPNA LESTVICA Glavnina je prispela po 1’57” Dancelli (It.) Merckx (Bel.) Zilioli (It.) Motta (It.) Gimondi (It.) Jirnenez (šp.) 30.52’6” 1’55" 2’88” 4’89” 4’12” 4’13” VIK memorial odpadel Za letošnji smučarski VTK memorial pod Jalovcem se je v nedeljo zjutraj prijavilo izredno število 105 alpinistov iz Slovenije, Reke, Avstrije in Italije, med temi tudi člani OA SPDT Trst. Prireditelji so pripravili za tekmovalce 1.600 metrov dolgo progo za veleslalom in vse je kazalo, da se bo tekmovanje odvijalo v odličnih snežnih razmerah, ko se je sredi jutra ulila ploha. Prireditelji so morali tako zaradi dežja prireditev odpovedati in je letos ne bo več. Organizirali jo bodo zopet prihodnje let04 MOTOCIKLIZEM ZA VELIKO NAGRADO LOKE Avstralec Dodds izboljšal absolutni rekord proge 140.503 km na uro ■ Štefe na tomosu prvi v kategoriji 50 ccm ŠKOFJA LOKA, 26. — Motociklistična dirka za Veliko nagrado Loke je izredno uspela. Zabeležili so absolutni rekord proge s 140.503 km na uro, (prej NemecScheimann 136,596 km), kar se v Jugoslaviji še ni pripetilo, da bi kdo vozil s tako hitrostjo in štirje kategorijski rekordi. Te so dosegli Nemec Anscheid s 110.054 km v kategoriji 50 ccm, Italijan Grassetti -- 130.856 km v 250 ccm, Avstralec Dodds, ki je postal absolutni rekorder proge in v kategorijah prikolic, kjer je nemška dvojica At-tenberg - Schillinger zabeležila hitrost 131.068 km na uro. Zmaga v kategoriji 50 ccm je pripadla Janku štefetu, ki je vozil na tomosu, medtem ko so v skupini 350 ccm Italijani pobrali kar tri prva mesta. še večji uspeh so dosegli v kategoriji 250 ccm, kjer so osvojili prva štiri mesta, Izidi: 50 ccm: 1. J. Štefe (Jug., tomos, D 6 S) 21:54,53 (povpreček 98,5 km/h), 2. Kralj (Jug., tomos, D. 7 S) 21:55,65, 3. Eser (ZRN, honda) 22:30,73, 4. Prešecki (Jug., tomos, D 5) 24:24,91, 5. Pavišič (Jug., tomos D 6 S), 6. Leitner (Avstr., suzuki). 350 ccm 1. Grassetti (It., benelli) 32:36.32 (povpreček 124.233 km/h), 2. Par-lotti (It., ducati) 33:30.31, 3. Pagani (It., aermacchi sinto) 33:33.87, 4. Hoppe (ZRN, aermacchi) 33:34.84, 5. Gorgen (ZRN, honda) 33:54.03, 6. Nash (VB, norton-manx) 33:54.57. 125 ccm 1. Scheimann (ZRN. honda CR 93) 23:37.67 (114,425 km/h). 2. Denzler (Švica CR 93) 23:58.91, 3. Lippitsch (Av., rotax RS-5) 24:00.59, 4. Reisz (Mad. MZ-RE) 24:11.92, 5. Kriwa- iiiiimmiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiimimimiiiiiiiiiiinmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ATLETIKA Dva svetovna rekorda v disku in vrsta drugih dobrih izidov V Rimu postavili državna rekorda v skoku v višino in troskoku 30-letni ameriški metalec diska Jay Silvester je v Modestu v Kaliforniji povsem nepričakovano postavil nov svetovni rekord v svoji disciplini z odlično značko 66.54 m. S tem je za celih 132 cm ^zboljšal dosedanji svetovni rekord Cehoslo-vaka Daneka, ki ga je postavil pred tremi leti. Silvester je prvič postavil svetovni rekord v metu diska pred sedmimi leti z metom 60,71 m in je bil nato vrsto let med najbolj- iiiiiiiiiiifiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiH mil im iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii LESTVICA Como 34 21 9 4 46 14 51 Piacenza 34 17 ti 6 38 88 45 Savona 34 16 10 8 48 88 42 Udinese- 34 17 6 11 50 31 40 Verbania 34 12 16 6 33 25 40 P. Patria 34 IS !) 10 51 34 39 Alessandria 34 13 10 11 38 42 36 Solbiatese 34 11) 14 10 38 24 34 Marzotto 24 ll- 10 12 34 34 34 Trevigliese 34 lO 13 11 22 27 33 j Entella 34 13 7 11 26 32 33 Monfalcone 34 8 16 I0 28 88 32 Triestina 34 8 16 10 24 28 32 Treviso 34 10 li- 12 33 34 32 Legnano 34 10 li 13 25 30 31 Biellese 34 8 15 11 40 50 31 Rapallo 34 10 8 16 32 44 28 Bolzano 34 5 14 15 28 <17 24 Pavia 34 4 it 28 19 47 22 Mestrina 34 S u 18 42 28 21 ROVIGO-PONZIANA 2:1 (1:0) Za slovo nov poraz Ponziane ROVIGO: Cugola, Ponis, Scucciari; Bertolo, Carletti, Epolaore; Zamboni, Bertuzzi, Beciani, Frazzetto, Campolonghi. PONZIANA: Degrassi, Gianella, Baudaz; Norbedo, Giraldi, Ferri-nl; Milcanich, Ravalico, Furlani, Flora, Kirkmayr. SODNIK Caresana (Borgomanero). STRELCI: v 26’ Becciani, 68’ Furlani in v 73’ Becciani. Ponziana je zapustila D ligo z porazom, ki ga Prihodnje tekme (2. junija) Biellese - Verbania, Bolzano -Trevigliese, Como - Pro Patria, Legnano - Alessandria, Mestrina - Udinese, Monfalcone - En-tella, Pavia - Marzotto, Rapallo - Savana, Solbiatese - Piacenza, Triestina - Treviso. novim, zadnjim tokrat vsekakor ni zaslužila. Kakor že v prejšnjih tekmah, so Tržačani pokazali, da lahko zaigrajo tudi dobro, samo da nimajo potrebe po zmagi. Proti močnejšemu nasprotniku, ki je želel končati prvenstvo z visoko zmago, so belo-modri zaigrali sproščeno in bili stalno enakovreden nasprotnik. Odlični nastop so domači navijači, ki res niso mogli verjeti, da tako odlično moštvo izpada iz te konkurence, pozdravili z burnim ploskanjem tudi med tekmo. Sploh je začetka kazalo, da bi Ponziana presenetila domačine. Gostje so se pognali v napad in večkrat ogrožali domača vrata, tako da je moral Cugola že v 9’ poseči pri o-strem strelu Furlanija, tokrat gibčnega in nevarnega kot nikoli. Ko so domačini z lepim prodorom izsilili prosti strel in nato prešli v vodstvo, je Ponziana sploh prevzela pobudo in predvsem v drugem polčasu zgrešila več dobrih priložnosti, končno pa tudi izenačila. Še ena napaka obrambe, pa js dovolila domačinom, da so zopet prešli v vodstvo in to tudi obdržali do končnega žvižga. Vsi Tržačani so zadovoljili, predvsem pa tokrat prva vrsta, v kateri je bil Furlani najprodornejši mož in najboljši strelec, v obrambi pa vratar Degrassi, ki je moral često posredovati zaradi neodločnosti tovarišev. Moštvo je še enkrat dokazalo, da je slaba uvrstitev le sad neizkušenosti, in da bi si sicer zaslužilo več sreče. Prvenstvo se je tako končalo z nepričakovano zmago Sottomari-ne, ki je še lani nastopala med amaterji, letos pa bila res najmoč- nejša in predvsem najbolj regularna, saj je zmagovala tako na domačih tleh kot na tujem. Do zadnjega sta jo sicer ogrožali Ro-vereto in Pordenone, ki pa sta plačali sicer kratkotrajni krizi v osrednjem delu prvenstva. Izpadli pa sta, poleg Ponziane, Olivo Arco in Audace, ki je zaman premagal Coneglianese v zadnji tekmi. uk D LIGA IZIDI ‘Vittorio Venelo — Alense 2:1 •Pordenone — Belluno 3:0 ‘Audace — Conegliano 1:0 •Rovereto — Jesolo 3:1 •Sottomarina — Olivo 2:0 ‘Portogruaro — Merano 2:0 ‘Rovigo — Ponziana 2:1 ‘Schio — Saici 1:0 ‘S. Donit — Trento 2:2 LESTVICA Sottomarina 34 21 6 7 40 16 Rovereto 34 18 11 5 46 24 Pordenone 34 17 12 5 40 17 Trento 34 11 19 4 30 18 Rovigo 34 11 15 8 29 23 Portogruaro 34 12 11 11 42 37 Alense 34 10 14 10 33 33 Merano 34 13 7 14 34 34 Jesolo 34 11 11 12 40 39 Saici 34 10 12 12 47 45 Vittorio V. 34 • 14 11 27 26 Conegliano 34 10 11 13 24 27 S. Dona 34 8 15 11 30 35 Schio 34 10 11 13 25 38 Audace 84 9 12 13 31 49 Bcliuno 34 9 13 12 20 30 Ponziana 34 6 10 18 31 49 Olivo 34 4 10 20 19 57 širni metalci diska na svetu. Silvester je izjavil, da se bo po letošnji sezoni umaknil iz aktivnega športnega življenja. • • • Svetovni rekord je padel tudi pri ženskah in to po zaslugi vzhodne Nemke Ohriatine Spielberg v Brei-tingenu. Disk ji je poletel 61,64 m, kar je 38 cm bolje od dosedanjega svetovnega rekorda zahodne Nemke Liesel Westermann. 4 • • V Poznanju je Poljakinja Danijela Javvorska vrgla kopje 56,92 m, kar je najboljši letošnji dosežek na svetu v tej disciplini. Na isti prireditvi je pretekla Irena Kirszen-stein 100 metrov v odličnem času lt’3. * * • V Rimu so na deželnem tekmovanju za Italijanski pokal zrušili dva italijanska državna rekorda. Giacomo Corsa je skočil 2,12 (1 om bolje od dosedanjega rekorda), Gentile pa je s skokom 16.34 m za 2 cm izboljšal v troskoku svoj lastni dosedanji najboljši dosežek v Italiji. JOKS Mazzinghi zopet svetovni prvak Italijan Sandro Mazzinghi je z velikim trudom v nedeljo premagal dosedanjega svetovnega prvaka srednje Junlor kategorije Korejca Kirn Ki Sooja. Premagal ga Je po točkah v petnajstih rundah. Mazzinghi je tako zopet osvojil ta naslov, ki mu ga je odvzel na istem stadionu, t.j. San Siru v Milanu, Tržačan Nino Benvenuti 18. Junija 1965. Tedaj ga Je Benvenuti zrušil z močnim udarcem v šesti rundi. Benvenutiju je naslov v Seuliu kasneje odvzel prav Kirn Ki Soo, zdaj pa se je krog zopet zaključil v Milanu: naslov je prišel spet v roke Mazzinghi ju. Srečanje med obema boksarjema je bilo izredno trdo, borbeno in dokaj izenačeno. V tretjem krogu bi Mazzinghi skoraj predčasno zaključil dvoboj v svojo korist, ko je zrušil Korejca, katerega pa je rešil gong. Kim Ki Soo si je po težkih udarcih, ki jih je prejel v tretjem krogu, presenetljivo opomogel in je nudil Italijanu zagrizen odpor. Kljub temu pa si je ta do konca srečanja nabral dovolj točk prednosti za zmago. Catania — Messina X Foggia — Modena 1 Lazio — Catanzaro 1 Lecco — Perugia 1 Livorno — Verona X Monza — Piša 1 Padova — Genoa X Potenza — Bari 2 Reggiana — Novara X Reggina — Venezia X Udinese — Bolzano 1 Anconitana — Cesena X Taranto — Lecce 1 KVOTE 13 — 188.80« lir 12 — 13.500 » 1. — 1. Caspoggio 1 8. Astese 2 8. — 1. Tambou 2 8. Missala 8 3. — 1. Atina 1 8. Cerway X 4. — 1. High N Away 1 8. Agadir 8 S. — 1. Giancarlo 8 2. Laclos 8 8. — 1. Evania 1 8. Quebel 8 KVOTE 12 — 4.128.919 lir 11 — 69.393 » 10 — 4.006 » l«n STEFAN OLIVIER NOVI ŠEF Tudi Feldhusen je takoj opazil, kdo mu ga pošilja. Go-podicna Rieck je videla, da se mu je čelo nagubančilo in la je prebledel. Kasneje, ko je šel skozi tajništvo, je bil spet prijazen - kot vedno, a še vedno je bil bled. Gospodična Rieck si e ustvarila svoje mnenje, in brž ko je imela priložnost, je i tem spregovorila s sestro Louise. Novica je prišla tudi v porodniško sobo in v porodniški »ddelek. šla je skozi stene in sobe in se vsidrala v glavah judi. Ko pa so zvedeli, kako sta se Feldhusen in Neuge-lauer sešla in pogovorila — formalno in ledeno — je postal »oložaj skoraj jasen: šef in Neugebauer sta si napovedala -ojno. ,,,, , , «V lepe reči ste zabredli,« je Kriiger posmehljivo rekel Varzinu ko ga je srečal na hodniku, «kmalu bodo časopisi lavpili: ’ .Porodniška soba polna trupel.’ Lepa reklama za >ddelek!» . «Za božjo voljo, ne govorite tako,« mu je odgovoril War-iin slabe volje, «že svojih skrbi imam dovolj.« «Aha, Warzin, stari veseljak, ima skrbi! Ali vam nisem rekel? Kako se tokrat piše?« -W'arzin je molčal. «Gotovo je iz spoštovane družine. — Ali o pismu kaj /este?» «Pravijo, da je Neugebauer pisal šefu.« «Kdo to pravi?« ((Imam svoje vire. Moje oko Waltraudt je nekaj slišala o tem. Mislim, da pri Louisi, stari božji materi.« Warzinova kretnja je jasno pokazala, kaj misli o takšnih vesteh. «Ali tudi vi že verjamete babjim čenčam? Verjetno vam prijateljica Waltraudt preveč streže s kavo.« ((Nikdar mi ne da ničesar zastonj,« je odvrnil Kriiger, «toda vsak človek ima tudi svoja ušesa. Seveda ne verjamem vsaki čenči, a to je lahko povsem verjetno. Ce poznam Neu-gebauerja — zadeva s prečno lego mu je šla na bruhanje. Smrdelo bo, na to lahko računate.« Ko Warzin spet ni odgovoril, je neprizadeto nadaljeval: «No, mene ne bo zadelo. Na dopust grem.« «Kdaj?» «Jutri, bratec. In vi boste prevzeli tudi moj posel. Lepo presenečenje, ali ne? Vse sem uredil, in to zadnjo minuto. Kmalu pridite, da vam bom izročil v oskrbo gospe v privatnem krilu. Ena med njimi pripoveduje fantastične šale.« «To pa težko čakam,« je rekel Warzin, «bo vsaj nekaj smeha — za spremembo.« Kriiger si ga je ogledal od glave do nog in se zasmejal: «Zdi se mi, da vas je zadnja sobota nekoliko pretresla. Upam, da bom spet videl vaš zagrenjeni obraz, ko se bom vrnil. Zdi se mi, da ste v zadevo močno zapleteni. No, na svidenje, dragi prijatelj.« «Na svidenje.« Warzin je šel naprej, bil je zelo pobit. Bilo je res; bil je zapleten; bil je dežurni, čeprav je odgovoren Feldhusen. Lahko ga spravijo v hudo zadrego. Toda to ni bilo najhujše — bolj ga je skrbela Brigitte, neprestano mu je bila pred očmi. Ves dan ga je vznemirjala. Ce ne bo takoj kaj ukrenil, bo Brigitte imela otroka. In v tem primeru bo prav gotovo hotela, da se z njo pbroči. Prihodnost, ki je bila pred njim, je bila kot temna ulica z visokimi zidovi, čez katere ni poti. Nič drugega ni ostalo kot to,' da še enkrat govori z njo — mirno, pametno, odločno — sicer bo prepozno. nek (Av., rotax RS-5) 24:17.07, 7. Schmid (ZRN, honda) 24:40.95. 250 ccm 1. Grassetti (It., benelli) 25:24.32 (povpreček 127,559 Kin/h), 2. Milani (It., aermacchi) 25:49.23, 3. Par-lotti (It., ducati) 26-22.00, 4. Visen-zi (It., bultaco) 26:50.31, 5. Radberg (Šved., kawasaki) 26:51.00, 6. Be-vanda (Jug., ducati) 25:46.18. 500 ccm 1. Dodds (Avstralija, norton) 29: 50.43 (povpreček 135.678 km/h), 2. Grassetti (It., benelli) 29:53.40, 3. Nash (VB, norton-manx) 30:59.89, 4. Hoppe (ZRN, matschless G-50) 31:10.13, 5. Lunde (ZDA, norton-manx) 31:15.60, 6. Pagani (It., lin-to) 31:25.79. Prikolice 1. Attenberger - Schillinger (ZRN, BMW-RS) 25:03.83, 2. Enders-Engel-hardt (ZRN. BMW RS) 26:30.42, 3. Kolle-Schmid (ZRN, BMW-RS) 26:31.38, 4. Wegener - Heinrichs (Z RN, BMW-muthing) 27:13.53, 5. Butscher-Huber (ZRN, BMW-RS) 1 krog zadaj, 6. inž. Šnajder-Rogan (Jug., BMWRS) 1 krog zadaj, 7. Salobir - Arčan (Jug BMW-RS) 1 krog zadaj. NOGOMET POKAL POKALNIH PRVAKOV Bologna izločena BOLOGNA, 27. — V povratnem polfinalu tekmovanja za pokal pokalnih prvakov je Ferencvaros i-gral proti Bologni neodločeno 2:2 (1:1). Ker je v prvem polfinalu doma Ferencvaros zmagal s 3:2 se je uvrstil v finale. Jugoslovanska prvenstva 1. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA IZIDI Dinamo — Vardar (nočna tekma) Velež — Proleter 1:1 (°:®) željezničar— Zagreb 1:0 (1:0) Olimpija — Partizan 2:1 (2:0) Hajduk — Beograd 1:1 0:®J C. zvezda — Maribor 6:1 (2:®* Vojvodina — Sarajevo (noč. tekma) Rijeka — Radnički 4:0 (l:®* LESTVICA 36 35 30 2» 28 27 25 24 24 23 23 22 22 22 22 20 C. zvezda 26 13 10 3 55 26 Partizan 26 14 7 5 43 28 željezničar 26 11 8 7 39 27 Hajduik 26 10 9 7 36 31 Vardar 25 10 8 7 28 89 Dinamo 25 9 9 7 35 29 Radinlčkl 26 12 1 13 30 40 Olimpija 26 8 8 10 29 36 Proleter 25 8 8 10 30 41 Sarajevo 25 11 1 13 40 36 Maribor 26 7 9 10 31 45 Zagreb 26 8 6 12 43 44 Vojvodina 25 6 10 9 24 25 Rijeka 26 8 6 12 33 38 Velež 26 7 8 11 25 33 Beograd 26 7 6 13 29 42 II. ZVEZNA LIGA (Zah< IZIDI Bratstvo — Borac 1:0 Borovo — Lokomotiva 3:1 Rudar (K) — BSK 2:1 Famos — Leotar 2:1 Belišče — Split 3:0 Aluminij — Osijek 0:0 Sloboda — Čelik 1:0 Trešnjevka — Varteks 1:2 Šibenik — Rudar (L) 3:0 Ostale športne vesti na peti strani LESTVICA Čelik 30 21 S 4 68 10 Sloboda 30 18 9 3 50 18 Rudar (L) 30 16 3 11 50 4) Famos 30 13 7 10 44 25 Osijek 30 13 7 10 39 20 Borac 30 12 7 11 46 40 Split 30 13 5 12 41 52 Borovo 30 11 7 12 43 40 Varteks 30 11 7 12 39 40 Lokomotiva 30 11 7 12 34 37 Leotar 30 8 13 9 30 36 Belišče 30 12 4 14 39 45 Bratstvo 30 12 4 14 34 47 Rudar (K) 30 11 4 15 41 61 BSK 30 10 5 15 42 48 Šibenik 30 11 3 16 33 50 Trešnjevka 30 7 9 14 39 56 Aluminij 30 4 6 20 29 69 (0:0) (0:0) (1:1) (i:0> (1:0) (1:2) (2:0) HOKEJ NA KOTALKAH A LIGA Zmaga in poraz tržaških ligašev V soboto se je začelo italijansko prvenstvo v hokeju na kotalkah. Italijanski prvak je Triestina, v A ligi nastopajo še Candy iz Monze, Novara, Breganz, Amatori Modena, Bassano, Pro Follonica, Marzotto In novinca Ferrovlario ter Ignis Oderzo, ki sta prišla iz B lige. Glavni favoriti, Triestina, Candy, Novara In Amatori, so tokrat Igrali na domačih tleh in samo Amatori ni osvojil obeh točk. Eno mu je namreč Iztrgal Bassano, ki Je tako že osvojil točko prednosti pred ostalimi tekmeoi za obstanek. Gostje so vsekakor presenetili. Dvakrat so prešli v vodstvo In domačini so izenačili le 5’ pred koncem. V ostalih tekmah je šlo vse po predvidevanjih. Novara je z lahkoto odpravila novinca Iz Oderza, ki bo zelo verjetno «pepelka» tega prvenstva. Breganze je na lastnem igrišču odpravil s prav tako visokim rezultatom Marzotto. Tržaški moštvi sta zabeležili zmago in poraz. Zmagala je Triestina, ki je imela v gosteh Follonlco a ni zadovoljila. Tržačani so že v prvih 2’ dvakrat presenetili obrambo gostov, potem pa so preveč oklevali in dovolili Follonici, da Je obdržala poraz v zadovoljivih mejah. Kljub vsemu pa je treba poudariti zadovoljiv nastop mladega napadal- nega para Gon-Rossi, ki bo v prvenstvu prvič stalno nastopal ■ prvem moštvu ln sl bo skušal ph" dobiti dovolj izkušenosti za čas. ® se bo že starejši Martellani umaknil. Ferroviario pa je doživel v ^°n' zi katastrofalen poraz. V P>'* vfIt delu igre je bil sicer enakovredm domačinom, ki so letos največji fa' vorlt za osvojitev državnega n®' slova, v drugem delu pa je Pre®_ Neverjetno. Morda lahko vse uredita tako, da bo imela * otroke. Warzin se je nasmehnil in pohitel po stopnic®11' zadnji dve je kar preskočil. (Nadaljevanje sledi) uDiiiviCTvn- TRST - UL MONTECCH1 6 U TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUžNu i: GORICA; Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 954123 - NAROČNINA: mesečno UREUNisivu. iKo ^ u 4 4nn n'r oeioietna 8.100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržao^C6n -... vnaprej, oetr A’DIT D2S Llubllrna Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150. finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur — Mali oglas« 40 u Trst 11-5J74 beseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh dragih pokrajin Italije pri «Societ!i PubblldtA Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdala (n tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst ^ ___ 800 Hi Z' tržaškega