Uorieii" izhaj;) vsaki tnrek in Boboto. Ako pads na ta dneva praznik, dan poprej. [IrtMlniStvo se nahaja v „Namilni Tiskarni", iilica Vetturiir St. 9, kamor je aaslavljati pisnia. V«'frank Iran a pJHyia se ne sprejeniajo, enako se nt uvažujejo pisma brez podpisa. »okopiMi liopisov se hi? vrafri)o „Gorica" stane na leto 10 K, za pul leta 5 K. za četrt lela 2 50 Upravuištvo se nahaja v „Narudni Tiskarm" ulica Vetturini §t. 9. se plačuje ocl cveterostopne petit vrste po 14 vin., za večkratni natis primeren popust. l'"Nam«*/n»* Stevilki* stanejo 8 vin. in se piu'lajajo v raznih gonSkih traiikali. St. 71. V (iorici, v torck dne (>. septembra 19lJ.et Leto XII. Cesfe — v dežeb$m zboriL W: (Ihilje.) W% Kakor smo že prcj omenili, jc po- svečal d«želni zbor veltkCT svöj'c pozor- nosli zgradbi novili in popravi obstoje- čili cest. Izhajal je pač s stališča, da vsa rodovitnosi nase zemlje nič ne izda, ako sc njem produkti ne inorejo izpcljati po ugodnih ccsiali in iako spraviti v denar. Naj prej omenjaino cesto okoli griča sv. .lurija. Ta ccsui, ki bi bila morala direktiii> vezati zapadna Brda z nižino in s cvetoeim Korminoin, se je takoj po zgraditvi in v trciuitku, ko se je imela oddati pronietii, opustila, ker ni bilo ni- kogar, ki bi hotel prevzeti nje vzdrže- vanje. Cesmi odbor korminski ni hotel o tern me vedeti, drugi činitelji pa so bili ndo.dločni, ker so vsi dvomiü o solid- nosti cost.', ki se je bila zgradila neko- liko drugače, nego je bilo določeno po prvolnem načrtu. Daije, da bi cesta povsem odgo- govarjala svojemu nainenu, so bila po- trebna vazna popolnitvena dela. Vsled tega so sc obrnili prizadeti činitelji na deželno upravo s prosnjo, naj bi se krepko zavzela za rešitev tako važnega vprasanja. Deželna uprava, dasi prej ni bila povabljena, naj sodeluje pri izvršitvi na- črta, je z oziroin na nujno potrebo, da se stvar korično uredi, dovolila znaten de- želni prispevek za ta dela, ki obstcja iz obnovljene podpore 5000 K in iz nove podpore nadaljnih 5000 K. Nadejati se je, da se bo tndi ta cesta v kratkem primeval a ined ugodne notranjc zveze. Tudi za zvezo nižine in Krasa je deželni zborskrbel. Projektovana jenam- reč zgradba ceste Zagraj-Doberdob in za to napravo se je dovolil iz deželnega zaloga prispevek 15.000 K. Kar se tiče ceslnih zvez, je gotovo najbolj zapuščen Kanalski okraj. Deželni zbor je uvideval, da je treba ta okraj krepko podpreti, in je sklenil dovoliti za veliko, važno in nujno potrebno cesto od Orgarja čez Bate-Banjšice-Kal-Avče zna- tcn prispevek 76.000 K. Pobrigal se je tudi za druge cestne zveze manjšega obsega, kakor n. pr. za cesto Kosi Kambreško. ki je zanjo do- volil znesck 2000 K, za cesto Ajba-Pod- dravna-Močile, za katero je votiral 500 K, ah cesto Vrtoče čez Čerin do nove ceste Vrhovlje-Kobalarji, ki je zanjo na raz- polago 3150 K. Ročinjsko županstvo namerava pre- uravnati pot, ki pelje od državne ceste do mosta pri kolodvoru, v pravilno cesto. Obrnilo se je na deželni zbor za podporo, ki mu je bila tudi dovoljena v znesku 1925. Ni dvoma, da bode deželni zastop še nadalje podpiral cestne zgradbe v tem okraju, da mu tako pripomore do gospodarskega stališča, ki mu pritiče. Brda, ki jih imenujemo vrtorn nase dežele, istotako nimajo vzornili cestnih zvez. Dobiti je vasi, ki sploh ne morejo izvažati svojih kmetijskili pridelkov baš vsled tega, ker nimajo voznih poti, ki bi jih vezale z drugiini kraji. Tudi za ta, kakor za oslale dele dežele je deželni zastop skrbno proučil predložene prošnje, in kjer so le te bile pravilno opremljene in je bila polreba zgradbe ali poprave ceste dokazana, je brez drugega dovolil deželni pri- spe\ ek. Med najvažnejše ceste, ki se imajo graditi ali se grade, je šteti cesto I)o- brava-Vipolže-Števerjan, ker bo tvorila ugodno zvezo srednjih Brd z (iorico. Za to cesto je deželni zbor dovolil 38.000 K. Druga podpore vredna in za zvezo Brd s Furlanijo važna cesta ie cesta | Medana-Preval-Mossa, ki je zanjo do- volil deželni zbor prispevek 1500 K. v'prasanje o zgradbi ceste po Kož- banjsčekovi dolini se vleče že nekaj let. Da bi se ta predmet končno rešil. je de- želni zbor naročil odboru, naj se za- vzame za to, da se dela čiin prej prič- nejo, in sicer, da se zgradi nova cesta v Kožbansketn okolišu in da se popravi stara cesta v Dolenjskem okolišu. Za to napravo je dala dežela 0000 kron na razpolago. V kožbanski občini je deželni zbor pospeševal več cestnih zvez. Tako je dovolil za popravo ceste Peternel-Pod- belo 400 K, za zgradbo nadaijnega kosa te ceste. Podbelo-Belo 2500 K in za cesto Belo-Kožbana 2500 K. — Izkazala se je potreba po napravi ceste od lllevnika do Krnice in od lllevnika do Peternela ; za prvo je dovolil deželni zbor 500 K, za drugo pa 5000 K. Županstvo biljansko dobi iz dežel- nega zaloga 4000 K, ki se porazdele za cesto Biljana-Križ (1000 K), za cesto od skladovne Medana-Dobrava do f'ojane (1000 K) in za cesto v St. Lovrencu pri Neblem (2000 K). Končno je deželni zbor podeli! za cesto Snežatno-Njivica 1850 K. Vse te ceste same na sebi se zJc izključno lokalnega pomena, a kdor pozna naša Brda, ve, da vežejo posa- niezne vasi in sela z glavnimi cestami le poljske poti in steze, po katerih sprav- ljajo kmetovalci svoje pridelke le s te- žavo na trg. Z novimi cestami pa dobe dotični kmetovalci nov, boljši pripomoček za izvoz kmetijskih produktov. V nižini je bilo treba poskrbeti za razven že uvodoma navedenih glavnih zvez tudi za zveze sicer manjšega po- mena, a zato za tamkajšnje kraje nič manj potrebnejše ceste. Tako se je n. pr. zanimal deželni zbor za cesto od Korone do Kormina, ki bi tvorila najkrajšo zvezo med Gra- diško in Korminoin, in je za njeno zgradbo dovolil 1700 K. V dosego krajše zveze med Kor- niinom in Neblom je dovolil deželni zbor za cesto Neblo-Mulinut 26O0 K deželne podpore. Tudi žup.. stvu dolenjskemu je de- želni zbor zagotovil 25°/o podporo k troškom za zgradbo ceste od spodnjega v gorenji Lonzan. Načrte in proracun izdeluje še ¦ :>c!ni stavbni urad. Iz Zas;'.\-i.;- vodi skozi Zdravsčino in Rubije co:-.; vGorico. Ta vodi tik ob južni ž'i. i in imajo potom nje ugodno ." zj z (jorico«ne samo Zagraj. marveč tuui bližnje Kraške obeine. Cesto pel je treba popraviti, ker ne odgovarja prometnim zahtevam. ki se vanjo stavijo. Preuravnave potreben je zlasti kos ceste od ZdravSčine skozi Boskine do Rubii. in v ta namen je dovolil deželni zbor znesek 10.000 K. V zvezi s to cesto je tudi cesta od Sv. Martina na Krasu v ZdravšČino. De- želni zastop je sprevidel, da je treba tudi to cesto preuravnati in je zato do- volil deželni prispevek v znesku 1550 K. Za popravo cest Cirillo-Alorarat in Begljano-S. Nanut je podelil zastup, in sicer za prvo 800 K, za drugo. pa 1000 K. Za uravnavo obcinskifr cest v Ma- rjanu je dovolil 400 K. za posipanje ceste Perteole - Mortesins - Capodisopra 2000 K in za popravo ceste Saciletto- Aiello 30',0 prispevek t. j. 5000 K. Za cesto Mortesins-Oapodisopra pa je ob- novil kredit 400 K Občina devinska je dobila za cesto .Medjavas-Sv. Ivan pod- puro 500 K. Končno je pretresoval deželni zbor vprašanje o preuravnavi cest in trg)v v Zagraju. kakor tudi o izvrsitvi javno- koristnih naprav v Ločniku. in je do- volil prvi občini 1000 K. drugi pa 1200 K. Na Krasu je bilo istotako putrebno podpreti okraje in občine z denarnimi podporami. Tudi za ta del dežele vlo- žene prošnje je deželni zbor vestno pre- tresoval, in kjer je le bila dana podlaga za podporo, je gotovo priskočil na pomoč. Cesta od Aubera do Ponikev se nahaja v zelo slabem stanu in je nujno potrebno, da se čim prej popravi. ker je za promet gorenjekraških občin ve- like važnosti. Zatorej je deželni zbor dovolil za ureditev ceste 4400 K.od kate- rih odpade 3500 K na sežanski, 900 K pa na komenski okraj. Vazno zvezo med Krasom in Vi- pavsko dolino tvori cesta od Zagrajc skozi Temnico proti Renčam. Tudi za popravo te ceste je deželni zbor podelil 1500 K. loOO K je podelil za preuravnavo ceste od Lokvice do Alirenske :este in od tu do Opatjesela. Üd Svetega do Preserij in od Iva- nigrada do Zagrajc vodijo kolovozi, ki le slabo služijo prevažanju poljskih pri- delkov. Deželni zbor je bil nnienja, da bi se morale te poti izboljšati. zato je dal v ta riamen 500 K na razpolago. Hnako je dovolil za preuravnavo ceste Komen-Preserje - Ivanigrad 300 K pod- pore. - Cesta. ki vodi od Alavhmj do Ses- ljana je pravi kraski klanec. Razš.riti jo je treba in preuravnati. V ta namen je na razpolago občini mavhenjski 400 K iz deželnega zaloga. Moja pol na Sv Višarje, (Piüe -č.) (Daljc) Prišli smo torej do pod hriba Sv. Višarij. Čeravnb Sleje daljava do ttikaj iz (ioricc 140 km, smo hodili do sedaj peš le eno uro. Ni innogo, a v hudi vročini skoraj dovolj. Sedaj pa nav- kreber. Pot ein ko smo dali želodcu malo korajže, smo jo urezali po ozki, slabi :^tezi po travnikn in smo kinaiu prišli do prvih gostihi v liribu. na vratili ka- !erili stojijo brhke gospoJinje in vabijo i'onmrje, naj se nialo pokrepčajo in od- počijejo, p red no se resno 'otijo zmago- Ivaii 180O in visoki hrib. Omenjeno bodi, la so te gostilne, katerih strehe so Krite s slamo ali z deskanii, povcčini ^lovenske. Večinonia prodajajo kozji sir in kozje mleko, seveda ttidi vino in drugo. Hkratu nas je obMila trnpa otrok '^•r jela ir.oliti s klobukom v ruki in •s!a za namj dokler nisino dali „hak- ^iša". Ti otroci ne znajo druzega slo- v'Miski kakor le očenaš in še tega molijo za „bakšiš". Vsaj tako se nam je po- vedalo. Torej v hrib ! Začetkom ni slo slabo in smo še precej nioSko korakali po glavni ccsti, ki je pa bolj podobna kozji. Nakrat pa se je pojavila slrina drča. Z upaiijeni, da ne bo več nobene. smo počasi prenesli svoje kosti tudi na vrh. - (ilasno žuboreči bistri in inrzli studenec tiam je bil tovariš visok, gori v hrib. Uže tukaj morani reči, da ta cesta ni nobeua cesta, še steza ne, po- sebno po nekaterili krajih. ^pičasto ka- men je, ogromne koren ike, vse to štrli visoko iz zemlje. Človek je v vedni ne- varnosti, da pade ali da si spaline nogo. Po eni uri hoje smo bili trudni, a Sv. Višarje so bile še visoko, visoko gori. Ustavili smo se na prijazni trati ter stopili v kočo, v kateri je prodajala italijanska gospa izvrst.no kozje mleko. Rekla nam je, da je iz Dalmacije, njen mož da je uradnik tamkaj; ona pa da pride vsako leto sem gori na JetovižČe. Redi 80 koz in več prešičev. Hodili smo uže dve uri navkreber, Sv. Višarij pa le ni 5e. Steza vedno slabša. strina, razorana. Dohitele so nas - mule, ki so težko obložene spretno cepetale čez kameuje in potoke. Do 100 kg nese mula na hrbtu na Sv. Vis>arje. Dva velika kosa, na vsaki strani trebuha eden. — Omeniti moram, da je Slo za in pred nami in nogo ro- marjev, ki so po „poti" počivali na ka- nienju ali na koreninah, se krepčali z bistro studenčnico in se potili. Po res naporni lioji smo dospeli na playinico pri „fotografu". Alislili smo, da smo skoraj na Sv. Višarjali. A najhujsa nas je se čakala, Pred seboj smo zagledali strmo. skoraj pokončno hudo razorano drčo ter videli ljudi, ki so po njej plezali. Debelo smo gledali. A kaj smo hoteli! Po njej! In začeli smo lezti. Undo je bilo. Konečno smo se prikobacali na vrh ter se pošteno oddahnili. llvala Bogu, prišli smo na lepo, belo cesto in kmalu smo zagle- dali — Sv. Višarje! Še četrt lire in prišTi smo na zaželjeni kraj. na prijazno planinico, vrh katere je sezidana mala cerkvica in par hiš. Zadovoljni smo bili! Bila je 7. ura in pol zvečer, ko smo prišli do bogatih šotorov kramar- jev. ob katerih se je trio mnogo Ijud- siva. ki je kupovalo vsakovrstne spo- minke. Največ je bilo seveda Slovencev in sicer mnogo z uoriškega, posebno z Bid in s Krasa. Ystopili smo v cerkev. Pozdrav- ljena nebes Kraljica in (iospa ! Pozdrav- Ijena Roža Skrivnosti! — Cerkev je bila natlačena! Vse je sililo k bogato okrasenemu velikemu oltarju. na ka- terem se je ob obilo gorečih sveč ob- dana blestela podoba sv. višarske M. B. Množica, globoko zatopljena v moliiev, je klečala in posiljala na oltar Brezrna- dežne prošnje in molitve. Tukaj si videl klečati pred podobo Brezmadežne go- spoda, reveža, gospo, beračico, turista. starčka, mladeniča, niladenko, slepca itd. Vse j« zaupno molilo. — F'o 7. in pol uri je bil blagos'nega že koplje polomif na bojišču go- uškth volitev in da bi inu segel rad tudi in denarnem polju pod pazduho, ako /i se ne bal vtakniti roke v vrelo vodo - če vse to poinisiimo, poteni se lahko ¦:udimo brezobraznosti tega tržaškega ista, ki s teatrališkirn „zgražanjem" .¦znanja svoji publiki denarni polom iemške stranke v daljnji Koroški („lidi- :iost" piše, da je prizadeta vsa kršč.- oc. stranka koroška, da more posredno itatelju sugerati slabo mnenje o nelibe- alnem vodstu koroških Slovencev!), a pušča svojo publiko v popolni neved- losti o poloniu v najbližji bližini, tako- /ekoč v lastni biši. Pravimo • v lastni iiiši, kajti lastnik in vrhovni jf „Bdi- nosti" se umešava toli aktivno v goriško politiko, da ga tnoramo smatrati za na- -lednika dr. Tuine v duumviratu goriške Hberalne stranke. Ali če bi tudi vse to ne bilo, za- -iitži menda solkanski polom nekoliko ^oč pozornosti in graje nego koroški. ^ajprej že z narodnega stališča. Divno je gledati velenarodno „Edinost" preta- kati potoke solz nemškimi kmeti, do- čnii je ne more zvabiti iz oči niti ene solzice, iz ust niti ene obžalovalne be- scdice bridka usoda siromašnih solkan- skih mizarjev, „ki ne izgube le svojega prihranjenega dcnarja, ampak celo vse svoje prcmožehje". Tako izgleda patcn- tirano rodoljubje, ki se kaže v tem IcpŠi luči, ko je znario, da ni nemSka kr?ič,- soc. stranka na Koroskem našiin ta- moSnjim bratoin Bog ve kako pravična. Dalje je še neka ra/.lika mcd celovškim in solkanskim polomom Moris. Kayscrja je zvabilo na pot, na kateri je pone- srečil, plemeriito Človekoljubje; bil je oče sirot, katerim je sezida! več hiS. On ni stopal nikdar na politično polje, tem- več je živel in doloval z veüko potrpe- žljivosijo le za svoje sirote. Kaj pa pro- vziočitelji solskanskega poloma? Njili jo vodüa grda Spekulacija, polilep po denarju. To jini je omogočilo kavalirsko življenje, nobelsko potovanje prekoniorja, nastopanje v ospredju liberalne politike, sredstvo, s katerim so izvabljali v svoj liberalui krog inlade inteligento ter jih dresirali v ra/.diraco sloge in mini v društvUi. družbah in druzinah. In to pla- čajo ubogi solkanski mizarji!!! In clo- vekoljubna „Hdinost" pri kriva to grdo igro s pla^čem Ijubezni, a niece kanie- nje na ponesrečeno človekoljubje!! Sra- mota! Izlet puljske N. D. 0. v Trst! V nedeljo je napravila N. I). (). iz I'ulja izlet v Trst. Ob 11. uri so je pripeljalo na parniku „Split" 780 udeležencev tega izleta v Trst, kjer jih je pričakovala na tisoče brojjCa množica tržaškili Sloven- cev. Ogromni živio-klici so pozdravili goste. ki so se izkrcali v prosti !uki. Od tarn so slo/no z navdušeiiiiiii živio- klici korakali proti „Ni r. Domu." kjer je goste pozdravil predsodnik tržaske N. I). 0. dr. Mandič in drž. poslanec dr. F^ybar. Zahvalil se je za lep vsprejem prcdsednik puljske N. I). 0. Brankovic. Škrlj je navzoče pozdravil v imenu raz- pusčene ljubljanske N. I). 0. Po vsprejemu so se udeleženci po- dali v različne gostilne k obedu. Ob pol treli popoludne so se v sprevodu podali v Rujan, kjer se je vr- šila veselica, katere se je udeležilo nad tri tisoč oseb. Pri sprevodih je skrbelo za red iz dežele niočno pomnoženo orožništvo, policija in finančna strata. Pri odhodu izletnikov pa so bili tudi vojaki poklicani za vzdrževanje mini. Skrbljeno je bilo za to, da se niso mogli Italijani ganiti in to je nekatere tako razburilo, da so se lotili v krajili, kjer ni bilo policije, vandaličnih izgredov. Kakih 20 nezrelih pobalinov je na- enkrat pridrvelo v kavarno „Minerva". ki je last g. Kranjca. V lokalu je bila gospa Kranjčeva, i^tirje gosti in natakar. Kakor huni so planili v kavarno, od- dani so bili trije streli iz revolverja in skoro vse, kar se je dalo razbiti, so v enem četrtu ure razbili. Nosili so v ta namen kainne v žepili. G.a Kranjčeva je imela jedva čas pobrati iz blagajne de- nar in pobegniti, kajti namen napada ni bil le demonstracija. niarvec rop, kar dokaže zmanjkanje več buteljk, srebniili žlic in drugih reči iz kavarne. Od Minerve je odšla sodrga pred Gorenjčevo prodajalno, kjer je razbila šipe. Hnako se je zgodilo pred Živno- stensko, Jadransko in Ljubijansko kre- ditno banko. Tudi oseb so se lotili, a le če jih je bilo 20 proti eneinu. Tako je zašcl zel'iznicar Bändel iz Rihenberka med same Italijane. Tu ga poprosi eden ten za ogenj. Bändel, nič slabega sluteč, iz- vleče iz žepa škatjico cir.-met. užigalic. Ko Lahonček to zagleda, izvleče nož ter udari ž njim Bandela po lieu. Mvala- bogu je rana le lahka. Neki puljski izletnik je tudi zašel med same Italijane, ki so ga seveda natepli in občutno poškodovali. Tudi dva regnicola so natepli, kcrso niisliü, da sta Slovenca. Ravnotako so napadli in stepli štiri nemške uradnike, ko so šli niimo kavarne Chiozza, kjer so stali Mazzinijanci v varnem pred dežjem, ki je med tem lil. Toda niso se dolgo veselili tega vspeha, kajti kmalu potem je prišel močan oddelek polici- stov, ki je druhal razgnal, one pa, ki soiskali zavetiSČa v notrainosti kavarne, pa aretiral. Aretiranih je bilo 53 oseb. <;d teh so oddali H v zapore. Med aretiranci se baje ne naliaja nobeden Slovenoc. \7se te cine „kullure" opisuje „Piccolo" kot jmiiižtvo, ne vedoč v svoji sleposti, da si bode s časom pridobil s tako pisavo naslov „II protettore dei barbari, vandali ed altra egtiale genia.'* Drugi trža.ški italijanski list pa je od- kritosrčno ožigosal tako postopanje tr- žn^ke mularije. Začetek šolskega leta. — V učnih zavodih „^olskega in Malega Doina" v (iorici bo vpisovanje 16. in 17. septem- bra (v pctck in soboto) od 9. do 12. ure predpoludne in od 3. do 5. ure popol- dne. V pondeljek 19. sept, ob 9. uri bo sv. masa v cerkvi sv. Iguacija; v torek 20. sept, začne pa redni pouk. Za nedeljske licence deške obrtno- nadaljevalno sole bo vpisovanje v ne- doljo 11. sept, predp.. za licence, ki ho- dijov solo tudi mcd tednom. pa v sredo 14. sept, od S. do 7. ure pop. — Pouk začue /a rodno licence v petek 16. sept., za nedeljske pa v nedeljo 18. sept. Na c. kr. slovenski gimnazijski pripravljalnici v Gorici st začno Soisko leto 1910-11 due 19. septer.ihra. Dečki od devetoga do štirnajstega leta, ki so dobro dokončali tretji ali kateri višji raz- rod ljudske sole, se 16. septembra med üsmi) in L-dnajsto uro z očetom ali na- niestnikom zglasijo pri vodstvu na Trgu sv. Antona St. 2.. 1. nadstr., terprinesejo s seboj krstni list, letošnje .solsko in zdravnikovo izpričevalo in. ako niso premožni. tuJi ubo/.ni list, da se opro- stijo učnine. katere je za vsako polletje po 10 kron. Prodnost imajo tisti učenci. ki doma na deželi. kjer stanujejo, nimajo. nobene priložnosti naučiti se nemščine. pa tudi veronauka. slovenščine. zemlje- pisja. račuustva. prirodopisja in lepopi- sja ne znajo zadosti za gimnazijo in realko. Učenci c. kr. slovenske gimna- zijske pripravljalnico v üorici se na gimnaziji in realki vsprejernajo brez vsprejemne izkušnje. Fr. Orešec. c. kr. prof, in vodja. Na c. kr. moškem učiteljišču v Go- rici bo vpisovanje za solsko loto I'M0/11 — spričo naknadnega nameštnistvenega odloka -— že v torek. dne 13. t. m.. od 9. 12. dopoludne ter od 3.-6. po- poludne. Ta dan se morajo tudi zglasiti oseb no pri ravnateijstvu oni doseda- nji gojenci. ki imajo zvršiti se kak po- navljalni ali naknadni izpit. — Vsi drugi dosedanji gojenci, ki nameravajo pose- čati zavod še v pribodnjem solskem letu, morajo do imenovanega dne pri- nesti osebno v ravnateljstvo ali po pošti poslati zadnje šolsko izpriccvalo. Od dne 14. do vštetega dne 17. t. m. bodo pismeni in ustni sprejemni, po- navljalni in naknadni izpiti. V ponedeljek, dne 19. t. m., bo otvo- ritvena služba božja. Poroka. — Poročil se je v soboto g. dr. Fr. Novak, c. kr. profesor v ldriji. z gospodično Jožico ^apla iz Šttirij. Štrajk v „Hilarijauski tiskarni" končan. — Sinoči so črkostavci „Hil. tisk." končali štrajkati. „L1 Hco del Li- torale" bode baje jutri začel zopet izhajati. Deklica izgioila. — VČeraj se je raznesla po mestu vest, da je izginila 19 letna hči kleparja, ki -iina svojo obrt v Semeniški ulici. Govorilo se je tudi o samomoru, ker je zapustila pismo, v katerem naznanja, da si boče vzeti živ- ljenje. Znano pa je, da je ta deklica že večkrat zapustila stariše ter da se je podala k sorodnikom v Trst. Dosedanje poizvedbe o njenem bivanju pa so bile brezvspešne. Župni urad v Vipavi naznanja, da na Mali Šmaren, dne 8. septembra t. 1. v Vipavi ne bo običajnega romarskega shoda. Vabllo na veselico, ki jo priredi „Katoliško bralno društvo" v Št. Ferjanu dne 11. septembra ob 4'/2 v prostorih g. Fr. Terpina. Vspored: „Tur.ški križ", igra v štirih dejanjih. Spisal dr. Krek. Dejanje se vrši ob turških Časih na Goriškem in Kranjskem. Pri igri zapoje pevski zbor: Bratom Orlom {moški zbor) in Sirota {moSki zbor z alt solo). Po veselici šaljiva pošta in druge za- bave. Vstopnina: 50 v, otroci do 15 let 20 v, sedeži: !. v*rste I 20 K. II. vrste 80 v. V slučaju slabcga vremena se veselica odnese na priliodnjo nedeljo. K obilni udeležbi vabi — odbor. Vabilo na veselico ki jo priredi „Slov. kat. i/.obr. druStvo" v Oseku v nedeljo dne 11. septembra na dvorišČu g. zupana Fr. Ruziča v Oseku Št. 13. Vspored: 1. V. Vodopivec: „Bratom Orlom." mešan zbor. 2. Nagovor. 3. A. Foester: „Ljubezen do domovine." 4. S. Gregorčič: „Blagovestnikom." — dekla- macija. 5. P. H. Sattner: „Nazaj v pla- ninski raj." 6. Dr. Krek : „Tri sestre", igrokaz v treh dejanjih. 7. Narodna pe- sem: „Vecernica." — Po koncanem vsporedu prosta zabava s srečolovom, šaljivimi deklamacijami, saljivo pošto in petjem. Začetek ob 4h pop. Vstopnina : Sedezi 1 K. - stojišča 40 vin. K obilni udeležbi vab: odbor. Na poti od Solkana do Sv. Gore se je izgubila popotna torbica. v kateri se je nahajala mašna knjižica. revolver itd. Kdor bi jo bil nasel. naj jo blago- voli oddati pri gospodu Ivanu Cerne, gostilničarju na Sv. (jori proti primerni odškodnini. Predavanje o trgatvi. določitvi množine siadkorja in kisline v moštu. V državnih trtnih nasadih v Tržiču se bo 15. t. m. ob 9. uri zjutraj predavalo o trgatvi. razlagalo in praktično poka- zovalo določitev množine siadkorja in kisline v mostu. Pri tej priliki se bo razdelilo med udeležence več moštnih tehtnic. Vinogradniki se pozivajo. da se mnogobrojno udeleže tega predavanja. Delenje nagrad za kobile in zre- bice. - Kakoi druga leta. bo delila vlada tudi letos nagrade za kobile — matere z žrebeti. oplemenjene kobile in žrebice in sicer 21. septembra v Gra- diski. 22. septembra v Tolminu in 24. septembra v Pazinu. K premiranju je pripeljati prej navedene živali ob prej določenih dneh ob 10. uri dopol. Po- drobnosti se poizvejo lahko pri žu- panstvih. Weso iz Argentinije. — Kakor poročajo iz trgovinskega ministerstva, pripiuje pa*rnik ..Alice" „Austro-Ameri- kane" dne 10. t. m. v Trst. V hladilnih prostorih te ladije je vkreano argentin- sko meso. Meso ostane v carinskem varstvu. vendar je inleresentom dovo- ljeno. da si zamorejo ogledati meso in ga pokušati. Meso si ogledajo tudi državni zdravniki in živinozdravniki. Drugo brvaško šolo otvorijo v Pulju v hiši ..Istrske posojilnice" tik za „Narodnim domom". Kolera v Italiji. — V Pugli-jah kolera se vedno razsaja in je vsak dan zaznamovati več novih slučajih. V ne- deljo se je pojavilo 17 novih slučajev kolere inumrlojihje tudi 17 na koleri. Nove bankovce po sto kron umaknejo iz prometa? — Iz Budim- pešte poročajo, daumakneavstroogrska banka nove dne 22. m. m. prometu iz- ročcne bankovce radi tega, ker se je v madjarski tekst urinil tiskarski ozir. pisarski pogrešek. Atentat na predsednika najv. so- dišča. — V veži najvišega sodišca na Dunaju je v soboto dopoludne neki ne- znanec, imenom Schwarz, streljal z re- volverjem. Ko so ga prijeli, je izjavil, da je hotel ustreliti predsednika najvi- šega sodišča, barona Ruberja in sicer zato, ker je bila njegova ničnostna pri- tožba odbita. Vlnorejska in sadjarska sola v Klosterneuburgu bo praznovala te dni 50-letnico svojega obstanka. Zgradba ceste od loškega potoka do Podgrada (Divača) je že nekaj let pendentna. Radi ra/.nih ovir se ta cesta ni tnogla dograditi. Da bi se izvrSitev te naprave ne onemogočila, ker je bil de- želni prispevek zapadel, ga je deželni zastop obnovil, in ko ne bo nebenih za- prek vcč, se izplača gospodarskemu svetu y Podgradu znesek 1000 K. Tud i za cesto Ležeč> Birezce je deželni zbor obnovil Kredit oOO K. Popraviti je treba tudi cesto. ki vodi iz Sežane v Dutovlje. Popravo ima izvrsiti cestni odbor sežanski. Ker pa so njegovi dohodki omejeni. mu je deželni zastop pomagal s tern, da mu je dovolil za to popravo 1500 K. V okolici zgoniski se zbira vsako leto večje število letoviščnikov. Kraji so prijetni. med posameznimi vasmi so poti v zelo slabem stanu. .Med le je šteti zlasti pot oJ Zgonika do Koludro- vice. ki jo namerava občina zgoniška izboljšati in razsiriti. Občina pa ne zmore vseh troškov, zato ji je dožela olajšala breme z zneskom 400 K. Cesta iz Slivna v Nabrežino ima veliko strmino. ki zelo ovira promet z vozovi. To strmino namerava občina Slivno zmanjšati. za kar ji je dovolil zbor 200 K. C. kr. šludilska knjiž- nica. Kakor slisimo.se misli v zadnjem času precej resno na premestitev c. kr. štud. knjižnice. ki se sedaj nahaja v II. nadstropju gimnazijskega poslopja. Ko- likor nam je znano. se je v tern oziru- omenilo prostore v palači grofa Stras- soldo na trgu sv. Antona. Da ti pro- stori nikakor ne odgovarjajo moder- nim zahtevam javnega zavoda. to je jasno vsakemu. ki ima nekoliko pojma o nalogi bibliotek sploli. Tudi c. kr davkarija. ki je bila prej nastanjena v omenjenih prostorih. si je iskala no- vega zavetišča. Prvič je to stara stavba, zidana kot privatno stanovanje in pro- stora je dosti premalo. Dandanes pa je za biblioteko, ki hoče res ustrezati svojemu namenu, glavno načelo izpo- sojanje in nabavljanje novili knjig. Ako so pa prostori premajhni. je pač nemo- goče. da se knjižnica tako razvija kot je treba in kot je za občinsivo ko- ristno. Od biblioteke, ki ne raste in se razvija po modernih strokovnih načelih, občinstvo nima skor nikake koristi, na- men knjižnic na je, širiti izobrazbo in kuituro med ljudstvom. Javna knjižnica dandanes ne sme biti zavod. ki hrani in čuva svoje zaklade zaprte, ampak odpreti jib mora in dati občinstvu na razpolago. Da pa se to lahko vrši, je treba primernih dovolj obsežnih pro- storov, ki ulajšujejo delo. Zato je treba, da se poskrbi za tak zavod tudi prave prostore, katenh pa tu v (iorici še ni- maino. Načrti za novo c. kr. gimrazijo so bili izdelani žu pred 20 leti in tain je bilo poskrbljeno tudi za štud. knjiž- nico. ki bi tako dobila v pritličju pro- store, ki bi res odgovarjali potrebam zavoda kakor tudi občinstva. Žalibog čakamo na to še vedno ! A dokler se to ne zgodi. bo pač morala ostati gimna- zija in biblioteka v starih prostorih. če tudi res niso več porabni. UbČinstvu bi bilo gotovo zelo ustreženo, da bi se te stvari enkrat pošteno uredile in bi tako imelo lažji pristop do knjižnice in nje- nib zakladov. Kajti ako sebiblioteka ne more primerno uporabljati in tna. Kakor se zatrjuje. je an- gltšl»a vlada ponudila za patent petmi- lijonov dularjev. a ruska vlada celo osem inilijonuv dolarjev. Trust za stnod- rnk je ponudil baje 20 milijonov do- larjev: druzba. ki je prevzela iznajdbo, pa ne inislt patenta prodati izpod 25.000.000 dolarjpv. Zanimivo volilo. V nemških krogih v Trsiu se govori, da je neka Italijanka vol:!a mestu Trst 200.000 kron v svrho, da se zgradi tržnica ali kaj podobnega In s:cer mora biti zagotovljeno, da se izvrsi tekom enega leta. Ker je pa ta volilka prepnčana, da se je že mnogo stotisočakov, voljenih v razne dobro- delne svrhe. porabljalo v politične na- mene, je volila to veliko vsoto s pri- stavkom, da, ako niestni magistrat ne izvrši svoje naloge tekom doiočenega časa. zapade ta vsota 200.000 K nem škemu „Schulvereinu". p ,q|/|! Spominjajte se ob vsaki n'^nJll. priiijjj „šolskega Doma„ Jakob Miklns mizar in lesni t r g o v ec j v Podgori na vottln ielemitteia mosta (tta cesti, ki pdjeproti Gradiški) \ o o c I Trt?»Je tudi /. opeko. ima ve- | liko zaloso vaakovrNtnejja tnle* | KH in raekhetfa letm rinmuče^a in tujepa, veliko zalojjo pohišt- va, vmnkili puttod, »tiskaluie itd. i KuJiati ne znajo, to smo konštatirali melej, ko so se postavile tut mho Pekatete, ki niso sic posebno z' slast. Zahievajfe zastottj kuharsko knjigo pritrvdki Prvakranj- ska iovarna testenin v II. Bistrici. Tvrdka Bombig & Gentilli je otvorila v Gorici. na Travniku St. 4 trgovino z želežjem, s kovinami, kakor tudi s hišnimi in kuhinj- skimi potrebščinami. Postrežba solidiia. Prva in edina slovenska kleparska deiavnicav Gorici, ul.sv Ivanašt. 11. se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerl've in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Pafek, V naslednik Karola Cufer priporoča se tudi vseni gg. odjemalcem, posebno pa knietovalcem. V zalogi ima: mehe za žveplanje, zadnji sistr-m škropilnic za vitrijol, polivalnike za vrte in patentirane ventlatorje za dimnike i. t. d. oprave se izvršujejo točno in po najnižji ceni. Odvetnik dr. Stanič je, preseJivši se z Dunaja — odprl svojo p i s a r n o v Gorici, Via Petrarka 3. I. nadstr. (pri mestnem vrtu. tik Trgovskega Doma.) Uradne ure : 9.—12. zjutraj, 3.-6. pop. Ob nedeljah in praznikih je pisarna zaprta. Telegram ! "Wt WtT Telegrnm ! "^g W Telegram ! - .....t L Ofvorifev ......-.......•* B . '-1-' . --1/ 'T'»-|> v\ ¦ . *\* k\> , v\j \Äj , y\j .. *L* . *jy - , t.|> ^ fc.M » *-V .. IW . *¦!>* . ¦ » '»,.,? jV.., „ v- ,, .'¦ .t:',- -.i ?-,,..'-,. 3,-, ,,, ,K,ir ,'¦- y«'/)U»*v*#>*f' »f ¦ - . a I .i ; • .. >'v^^>W«!w^Ä^aK^ö^*^W^sJC^3^ja^*^^ H ri. fkt *-li si. / , % A. ¦ ,»-. " 7r% ' fr* " /IS ¦ /IS ro ' ri~% " fry " rr» " iT» ' JAZAR-JA ÜMPORIO RAŠTELJ 10 G0RS6A - RAŠTELJ 10. Gaianterijsko blago in igrače, stekleni, porcelanasti in emajlirani predmeti, hišna in kuhinjska oprava, luksurijozno, šaljivo in clekorativno blago, toaletni, usnjati in pred- meti za jjotovanje. U stalnih cen: Qt via., K I, L% U, T, D. Ogleda si vse to lahko vsakdo, ne da bi bil prisiljen kaj kupiti. 5 spoštovanjem JOSIP SPIEGL Jun. TaHatof^i« in r\Aiti\\Tr\trr\* tif/zAriHr A *» + ^-i^. ^ « «. Ä .. - Goriška zveza gospodarskih zadrug in drustev v Gorici registroYiuift zndruö;a z oinojeno zavew» posrednje pri naknpn \m\\\il\\ potrebščin ii pri profiaji "X/~ ^x^ ^x^ kmetijstih pridelkov. ^x^ ^x^ ^x^ Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJII.NICE v Gorici, TEKALIŠČE JOS- VERPI ST. 32- Čevljapsha zadruga v Mirnu luiznanja si občinstvu, da je odprla proda- jalno svojih izdelkov mi trg*u hv. Antona na vbg-alu v Rabatišsie štev. 1 ter se priporoca za obilno mtrocbo. — Ima v zalog'i vsako- vrstneg-a obuvala ter sprejema narocila po w^ zmernjh cenah. -w Cenj. dame in gospodje — pozor! Imaie že «ivalni snoj? Ahi pa nirraie, cnnslilf --.i najnovejšo marko „Original- Viktoria" i PHjboljsega izdelka Pc dolgoletnih skušnjah sva prišln do prepn- čania. Da osimie „Oripinal" vedno le najboljši. Original Victoria st^oj del.i|o Se po 10 tüni u()orabi brezšumno. Original Victoria stroji so iiepieKosliivi ia <» iiačo rabo in obrtne namene Original Victoria strojt so najpiipruviicjs.