Številka 16 TRST, v soboto 16. januvarja 1909 Tečaj XXXIV IZHAJA VSAKI DAN — ik nedeljah ii praznikih tb 5., »b ponedeljkih vb 9. zjutraj, f »oamične Itev. se prodajajo po S nvč. (6 sto t.) ▼ mnogih iobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kr&njn, Št. Petra, Fostojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, AjdoT-5«ni, Dornbergn itd. Zastarele it« t. po 5 nvi. (10 sto t.). OSLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ žirokosti 1 kolone. GENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 at. mm, »smrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po bo it. mm Za oglase v tekstu usta do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po S sto t. beseda, naj-naanj pa 40 s to t. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« .BdinostiM. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Edinost Glasilo političnega druitva „Edinost" za Primorsko« V edinosti j« moć! — NAROČNINA ZNAŠA — ca vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 8 ti; na ročbe brez doposlane naročnine, se upr*^a ne ozira, ■•ftfalu u U4aaJ« ,^EDIVL»i»t*" sten*: <*•!»- ■I i ■ Utu K 5-aO, p*l Uta S SO _ ▼si dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma •• ee sprejemajo hi rokopisi «• se vračaj«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: aHoa Glorgie Galattl 18 (Narsdsl dsa) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik koASorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna koosoreija lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. Folbio-hraallaKiil raCun It 841 652. TELEFON It 11-57. Slovenski delavci iz mesta in okolice! Svesta si svoje naloge in tolmačeč Ta^a čuvstva, je »Narodna delavska organizacija« v Trstu priredila tekom tega tedna več shodov, na katerih Vam je pojasnila položaj, ki ga je vstvarila za tržaške sloveneke delavce žalostna afera pri paroplovni družbi »Dalmatia«. Na teh shodih se je zopet na ganljiv način pokazala enodusnost v mišljenju in dejanju med slovenskimi delavci iz mesta in okolice. Ti shodi so zopet pokazali veliko odporno moč, ki jo je, v očigled skupne nevarnosti, izzvalo kršenje zakona in odrekanje pravice do zaslužka na škodo Vas, slovenskih delavcev. Nasprotniki Vas tlačijo, ker menijo, da ste jih Vi v to pooblastili se svojo zgodovinsko potrpežljivostjo. Pokažimo, da je duh časa tudi v nas marsikaj spremenil. V to svrho vabi Vas podpisana, na vže napovedani Veliki jaVni shod ki se bo vršil jutri, 17. t. m. ob 10. predpol. v gledališčni dvorani „Narod. Doma" v Trstu, Trg Caserma 2. Tovariši! Pridite na ta shod, ki je za vsakega zavednega slovenskega delavca — narodna in stanovska dolžnost ! TRST, dne 14. januvarja 1909. ODBOR „Narodne delav. organ." v Trstu. Brzojavne vesti. Avdijenca pri cesarju. DUNAJ 15. Cesar je danes vsprejel v Schšnbrunu v posebni avdijenci voditelja fina nčr.ega ministeratva, sekcij-kega načelnika barona Jcrkfcškochs. Avdijeoca je trajala pol ure. Obtožnica proti srbskim veleizdajnikom. ZAGREB 15. (Ogr. biro). Danes je bila objavljena obtožnica v srbski veleizdaji. V obtožnici, v kateri je obtoženih okolu 52 oseb, deloma kakor provzročitelji deloma kakor neposredni krivci zločina veleizdaje s čini. ki so stremili za tem, da se iz jed-■otne državne zveze avstro-ogrske monarhije izločijo kraljestva Dalmacija in Slavonija ter Bosna in Hercegovina. Obtožnica polaga posebno važnost na to, da so sokolska društva, ustanovljena od obtožencev, zbirala denar za PODLISTEK. 8 Poljub. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva Spisala Karolina Svčtla. - Iz češčine prevel F. P. Konečno je Lukaš vendar spregovoril s stisnjenim glasom : — To je lepo, da me imaš tako zelo rada. Ona ga je tako začudeno pogledala in skoraj bi se mu bila zasmejala, ko bi je ae bolelo tako zelo srce radi pokojnice in njenega ubogega črvička. — Ali je to kai novega, da me radi tega kar naenkrat hvališ ? — No, novega seveda ni ničesar; pravzaprav sem hotel s tem samo reči, da bi se midva sedaj ne bila dobila brez tvoje zvestobe. — Seveda, seveda, mu je zamišljeno pritrdila, — radi naju dveh se je vse obrnilo na dobro, ali uboga pokojnica, ta jo je poplačala. To je vendar-le čudna srbske zavode in da je jasno, da niso ta društva v resnici imeli namen telovaditi, marveč razfiirjati le srbsko idejo. Obtožnica nad sije povdarja, da je kmalu po svoji ustanovitvi pričelo društvo »Slovanski Jug" — ki je v zvezi z beligrajskimi dvornimi krogi — z organizacijo Srbov ▼ Bosni in Hercegovini ter Hrvatski in Slavoniji in sicer pod naslovom: „Organizacija samostojne srbske itranke"; istočasno so srbski častniki-zarotniki pričeli v revolucionar c o-o rganiza to rične svrhe potovati po teb deželah. Obtožnica nadaljuje: Pred začetkom leta 1907 je začel „Slovantki Jug" delovati v revolucionarnem smislu. Posledica tega delovanja je bila provizo-rični Statut te crganizacije v svrho oavoboje-nja Jugoslovanov (Slovencev, Hrvatov in Srbov), s čemer se ni mislilo drago, nego ustvariti Veliko Srbijo ▼ prilog dinastiji Ka-ragjorjevičev. V dokaz navaja obtožnica članek druitvenega glasila „Slovanski Jug", v katerem se je po aneksiji Bosne in Hercegovine pozvalo Jugoslovane, naj se združijo v vojno proti Avstriji, Na razpravo je pozvanih 276 prič. — Mladočeiki iavrševalni odbor. PRAGA 15. Jutri ima mladočeški izvrševalci odbor tukaj važno sejo, ki se bo bavila s predlogi glede ureditve jezikovnega vprašanja, ki jih je stavil minister dr. Začek. Francoska zbornica. PARIZ 15. Zbornica je pričela razpravo interpelacije glede Maroka in dodatnega kredita za operacije v Maroku. Is Perzije. TEHERAN 15. Pokrajinski parlament, ki Ee je sestal v Ispabanu, se je obrnil na inozemska diplomatična zastopstva s prošnjo, naj se zopet uvede ustava. Vojaško in bančno vprašanje na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 15. Ogrski biro poroča: V nekem tukajšnjem jutranjem listu je izšel neki baje od dobroobvtšSene strani došli opi« o sedanjem stanju razprav o vojaških vprašanjih in o bančnem vprašanju. Na kompe-tentnem mestu izjavljajo, da temelje ti podatki na samovoljnih kombinacijah in da podajajo povsem nezadostno podobo položaja. f Admiral S. P. Roždestvenski. BEROLIN 15. „Lckal Anzeiger" poroča iz Petrograda, da je admiral Rožaestvenski še v sredo večer na ruski Silvestrov večer imel okolu sebe svojo rodbino in več gostov in Čakal v popolnem zdravju novo leto. Kmalu potem je tožil, da mu je slabo in ob 3. uri zjutraj je umrl. Kakor znano, je bil admiral Sinovi Petrovič RoždeBtvenski poveljnik ruske flote, ki se je na jesen podal v vztočno Azijo. Po dolgotrajni vožnji je dne 28. in 29. maja 1905 prišlo do pomorske bitke pri Čušimi, v kateri so Japonci skoraj popolnoma uničili deloma zajeli rusko brodovje. Roždestvenski sam je bil vjet in odveden na Japonsko. Po sklenjenem miru je bil meseca aprila 1906 stavljen pred vojno sodišče ter je bil potem umirovljen. Bil je star 60 let. Dunaj 15 (Žrebanje srbskih obligacij iz leta 1881). Glavni dobiček 80.000 dinarjev je zadela seriia 3683 št. 18, 8000 dinarjev ser. 740 št. 45. Budimpeita 15. (Ogr. biro). Minister-bki predsednik dr. Wekerle je ob 10. uri zvečer odpotoval na Dunnj. VELIK POTRES V KALABRIJI in SICILIJI. REGGIO Dl CALABRIA 15. V minuli noči sta se čula dva lažja in en močneji potresni sunek. Ponesrečeni vojaki. Glasom uradnih izvestij vojaškega lista „Esercito Italiano" znaša število ponesrečenih vojakov ▼ Messini 600. Italijanska kraljica odlikovana. List „Popolo romano" poroča iz Bero-lina, da je cesar Viljem podelil italijanski kraljici Heleni red kraljice Luize, v znak občudovanja za njeno človekoljubno delo v Mesciai. Messinska stolnica. Radi položaja stolnice in ker bo izpod razvalin vzeli vse, kar ima kaj vrednosti ter ni pod njim trupel, ne razstrele ostankov zidov z dinamitom, marveč jih ohranijo. Izgorel parnik za rešavanje. Iz Napolja poročajo: Na parniku „Scilla", ki je vozil mnogo živeža in obleke v Reggio in Mesaino je nastal požar. Sodijo, da je ogenj nav8tal vsled tega, ker so se vneli veliki tovori apna. To apno je ležalo na dnu ladije in je bilo namenjeno za desinfekcijo. Požar je uničil del živeža. Parnik je moral svojo vožnjo prekiniti. Deček In dve sestri najdeni pod razvalinami še živi. MESSINA 15. Danes je izpoJ razvalin prilezel neki devetletni deček imenom Franc Minis-vale. Tresel se je po vsem životu in jako tiho govoril. Takoj so mu prožili prvo pomoč. Deček je pripovedoval, da se njegova 20letna in 12letna sestra tudi nahajate pod razvalinami še živi. Takoj so pričeli z reševanjem. Obe deklici so rešili in so jih spravili na parnik „Savoja". Pripovedovali sta, da so se vsi trije skozi 19 dni hranili s čebulo, vinom, oljem in vodo. Njihova mati je bila pri potresu ubita. Oče se nahaja v Ameriki. Velika množica ljudi stoji na kraju, kjer so bili ti ] trije otrcci rešeni. „Vspehi" barona Aehrenthala Baron Aehrenthal se je slednjič domisli!, da je v Herceg-Bosni turških državnih in cerkvenih po>esti, na katere se aneksija ni smela raztegniti brez odškodnine lastnikom iitib. V tem srečnem spominjanju je našel veliki avstrijski politik „časten izhod" iz motne situvacije. Turčija je grozila z vojno in groznim zavezništvom, ali potem je modro odnehala, ko je iztisnila iz avstrijskih blagajn 2 in pol milijona turških lir, ali v kronski vrednosti: 55 milijonov kron. Toda modra turška diplomacija se oe zadovoljava niti s tem. Ona ima še drugih računov, ki jih hoče zaključiti se svojimi evropskimi varuhi: n. pr. vprašanje svoje financijelno in administrativne emancipacije in zapleteno vprašanje k a p i-tulacij, ki ponižujejo ugled turške države, parls menta in krone. Za sedaj je Turčija dobila, čeaar je naibolj potrebovala: d e-n a r j a ! O i tal o bo sledilo že po sebi, ker je kratka zgodovina te turške pridobit?e sprijaznila Evropo z mislijo, da treba v Turčiji gledati odraslega polnoletnika. Da naglasimo še nekaj : skoro pol leta vodi Turčija vatrajno ekonomsko vojno proti Avstro-Ogrski. Ta poslednja ne priobčuje statistike izgub, ki jih je do sedaj pretrpela avitro-ogrska trgovina na turških tržiščih, ali mi vemo, da je tudi v tej smeri plačanih mnogo milijonov na račua aneksije. reč, da nekaj, kar je enemu veselje, spravlja zopet drugega v žalost. Toda jaz hočem njenemu otroku povrniti, ker mi je napravila prostor ob tvoji strani. Ravnokar, predno si vstopil, sem obljubila pokojnici, da raje hočem izgubiti roko, nego pa mu skriviti las ali vsaj dopustiti kaj tacega. Toda prepriča se, da jej nisem lagala, ko pride deteta obiskat: niti enkrat jej ne bo treba previti je, niti enkrat mu postiljati; ubošček bo rastel kakor iz vode. Menim, da bo prihajala vsako noč. Nalašč nasu-jem pepela okolu zibelke, da bom spoznavala njene stopinje. Pravijo, da je sled, ki ostaja pri umrlih, taka kakor ona od rac ; to si morda tudi slišala, kajneda ? Lukaš je pokimal z glavo; a kaj mu je Vendulka pripovedovala in čemu je on pritrjeval, tega ni vedel, dasi je neprenehoma pogledoval k njenim ustom. Ali gledal ni nanje ,zato, da bi bolje umel, kaj pripovedujejo, marveč radi tega ni obrnil oči od njih, ker so bila tako rudeča, polna in vabljiva, kakor zrele črešnje. Seveda je bila Vendulka sedaj še desetkrat lepša nego takrat, ko je njej na ljubo spravljal vso vas po koncu in mučil starega s tem, da mu je metal kamenje na streho, ker se je hči bala priti k njemu ven, da je ne bi oče zapazil v veži in prišel ponjo z le-skovko; vsako noč jo je polagal na posteljo ter jo pomenljivo pogledaval, ko mu je hči, odhajajoč gori v svojo izbo, voščila lahko noč. Ni mogel več dalje samo gledati na ta usta, ni mu bilo to možno; moral je pokusiti, kako so gorka in sladka in — predno se je Vendulka tega mogla nadejati, je skočil po koncu, jo objel in jej pritisnil na ustnice tak poljub, da so skoraj krvavele. Vendulka s^> mu je s presenečenjem, polnim gnjeva iztrgala in ga pahnila od sebe z vso močjo, kar jo je imela. Lukaš ni bil pripravljen na to, in odletel je lep kos od peči proč — saj je znano, kako veliko moč imajo naše goijanke: kakor nič dvigajo svojega plesalca v zrak, kadar se v „dolgi noči" po večerji mečejo s fanti. — Da se ne sramuješ ! zadrla se je vanj in pri tem zardela v obraz, kakor zunaj večerno nebo, ali ne morda iz zaljubljene raztrešenosti, marveč v opravičeni jezi. — No, no, to ropotaš radi enega poljuba ! Kakor da bi bilo to prvič, kar Še več: turški bojkot ne nehuje niti sedaj po „pomirjeoju", a ko bi prenehal, bo prepozno, ker so konkurenti iz drugih držav i 3-tisnili avstrijsko trgovino iz Turčije vsaj za par let. Potegnimo črto in seštejmo : Avstrija je ponosno izvela aneksijo Bosne in Hercegovine in je plačala za to petinpedeset milijonov kron v gotovem; plačala je silno veliko svoto na račun bojkota ; izgubila važna turška tržišča; temeljito naučila Turčijo, kako se more krajšati avstrijsko gospodstvo na Balkanu ; dvignila proti sebi Srbijo in Crnogoro ter ujedinila v jedno falango vse balkanske države pod pokroviteljstvom Rusije in Anglije, ki bodo vredno stopale na pot prodiranju Dranga na Vztok preko Balkana. Ako je s tam računom zadovoljen baron Aehrenthal, zadovoljni smo tudi mi. Kajti, ako že mora biti tako, da retirade avstri-ske diplomacije gredo na korist našim narodnim aspiracijam, potem seveda mi ne moremo obžalovati, da je „Avstrija" tako ponižana. Naj jo njeni sovražniki le ponižujejo dalje, ker vidimo, da je to najbolje sredstvo z a rešenje notranjega avstrijskega vprašanja: ali je habsburžka monarhija samo nemška in madjarska, ali pa je pretežno slovanska država ! V teh dneh nevspeha dunajske politike je opažati sicer nenavadno „energijo" dunajske vlada proti Hrvatom in Srb^m v hrvatskih deželah, ali vse te odijozne odredbe ne zmanjšujejo „fiasco" barona Aehrenthala na oni drugi strani Drine. Pašavanje v Hrvatski moremo smatrati jedino kakor maščevanje proti soplemenjakom tistih Slovanov, katerih ni možno doseči. Ali to maščevanje obrodi samo to, da povspeši razpad nem^ko-madjarake hegeuomije v slovanskih dežeiab. Tudi Turčijo je hotela diplomacija ba* rona Aehrenthala zmrviti v prah s praznimi in bahatimi grožnjami. Sejala je veter in žela vihar. Sedaj se na Dunaju na tihem smejejo, ker da so Srbi ostali praznih rokavov in da je sedaj Dunaju in Pešti svobodno, da po svoji volji gospodarita v anektiranih deželah. Ali tudi v tem pogledu se morda grdo varata. Tam doli bo še tlela iskra pod tanko plaatjo pepela. A mi Slovani monarhije nočemo, da bi zopet v s p ) a m-tel požar, ker nam je do bratskega miru s balkanskimi brati! Ta mir pa more vzdržati in temeljito izvesti jedino le slovanska večina avstrijike monarhije. Ta večina se mora organizirati, da bo tudi ona imela odločilno besedo v ministarstvu za vnanje stvari! Obrambeni vestnik. Kaj je s „Slovenskim šolskim društvom" za Koroško ! Lani se je nekako na tihem ustanovilo na Koroškem „Slov. šolsko društvo". Za predsednika je bil izvoljen župnik Matej R a ž u n, v odboru pa so skoraj vsi priznani voditelji koroških Slovence/. Ustanovitev novega društva je marsikoga presenetila ter smo se povpraševali: Čemu novo društvo ? Saj je bila naša šolska družba sv. Cirila in Metodija ustanovljena za vse slovenske pokrajine ter tudi resnično deluje nesebično in nepristransko po svojih močeh v vseh slovenskih dežeiab. In ravno na Koroško je obrnila posebno pozornost ter ustanovila med drugim šolo v Št. Rupertu pri Velikovcu. Kmalu pa se je javnost pomirila, ker se je zagotavljalo v časopisih, da je novo društvo hočem od tebe, jo je miril Lukaš in očitno kazal poželjenje da bi ponovil svoj zločin. — Ne pravim, da je bilo danes prvikrat, ali tedaj, ko se je to godilo, si bil še svoboden : je-li torej koga brigalo, ko sem bila jaz zadovoljna s tem ? A sedaj si še vedno pokojničin mož. Tega Lukaš ni hotel slišati, zato se je jezno postavil proti nevesti : — Oho, žaloval sem po ranjki pošteno od njenega pogreba pa do današnje maše ; ves ta čas nisem vpraševal po tebi, niti te iskal — samo nedavno sem ti javil na kratko po stari Martinki, kaj nameravam — danes opoludne sem vso žalost javno zapil v vinu in odslej sem gotov na večne čase. Vprašaj o tem, kogar hočeš, vsakdo ti poreče, da sem sedaj zopet kakor samec. — Jaz nikdar ne vprašujem drugih, kaj mi je storiti in kai ne, ker vem to sama; zato tudi ne bom ljubimkovala s tabo pod to streho, ko sta tvoji ženi komaj nogi otrpneli, in tudi če bi mi hoteli vsi ljudje dofiSUovati, da je to dovoljena stvar! Za to je dovolj časa do takrat, ko bova svoja kakor brata in jo to tedaj ne bo smelo več razžaliti. (Dalje.) Htran IT »EDINOST« štev. 16 V Trstu, dne 16. januvarja 1909 ustanovljeno po vzoru Šolskega druSiva ra Gr.ribkem, da dobi no-a slovenska šola v S t. Jakobu v Rožu pravnega lastnika, oziroma zaščitnika. Nadalje bi naj društvo imelo namen, dajati slovenskemu prebivalstvu potrebna pravna navodila gtede šolstva. Ker se je vrhutega zatrjevalo, da novo društvo ni-! k^kor ne bo konkurenčno društvo naši šoliki 4-užbi, temveč želi delovati z njo vzajemno, smo fzrenkor ški Slovenci celo pozdravlia!i novo društvo. Minili so meseci, a o novem d.uštvu ni bilo dobiti jasnosti. Niti vsem odbornikom niso zr-aca pravila. Ko pa je hotela družba sv, Ciriia ia Metodija ustanavljali na Koroškem nove podružnico, naletela je ponekod na pomisleke, češ, da morajo j misliti v prvi vrsti na Bvoje novo šolsko j društvo, ki menda tudi misli ustanavljati podružnice. In to se je na merodajnem mestu tudi potrdilo. Uporno v interesa dobra stvari, da koroško društvo to namero opusti, zakaj sicer se razvije samo ob sebi konkurenca, zane3e se strankaratvo tudi v to obče-■lovemko organizacijo sigurno škodo vsemu Siovenstvu, v prvi vrsti koroškemu. Zato ima slovenska javnost pravico, da zahteva jasne izjave. Boljše nade v slovensko šolstvo na Koroškem. Ako nas vse ne vara, bližamo se na KoioŠkem boljšim časom glede šolstva. Dočim je namreč bil pred 10 leti pok, nadučitelj F/. Eller edini radikalno narodni učitelj na K roškem, imamo danes v deželi 14 popolnoma odločnih narodnih učiteljev razun učiteljeva na zasebnih Šolah v Št. Rupertu in Št. Jakobu. Eazun tega je že tudi med učiteljicami nekaj neustrašenih rodoljubkinj. Letos pride iz celovškega učiteljišča zopet 6 naših. miadeničev, ia vsako prihodnje leto zopet vsaj toliko. Smemo torej upati, da dobimo 10 letih toliko našega učiteljskega naraščaja,1 da izginejo z utrakvističnih šol trdi Nemci, j Kadar se to z®cdi, napočijo našemu jeziku v koroških šolah vkljub krivičnemu zistemu pravičnejši ča^i. Črka je mrtva, duh je, ki oživlja. Slo enaka javnost pa je tudi dolžna, da posveča več zanimanja slovenskemu na-; raščaju v koroškem učiteljstvu, ki morajo ho-j di'i trnjevo pjt narodnih mučeaikov. Nove podružnice Družbe sv. Cirila f in Metodi j a". Novi podružnici se snujete v Šenčurju; na Gorenjskem in v Železni Kaplji na Ko-j roškem. j Delovanje nemškega „Schulrereina64 na' Goriškem in Primorskem. Kakor izkazuje društveno izvestje za leto 1903 je začel nemški „Schulverein" iztezati svoje kremplje tudi po našem slovenskem Primorju. Vzdrževal, oziroma ped- ( piral je nemške š 'le v Gorici, Opatiji in' Skednju. Za zgradbo šole je prispeval v! Gorici, na vseh treh šolah je priredil božič-, nico. Pohvalno pa se mora priznati, d a a e m e d u č i 11 j s t v o m n a Gforiškem ia Primorskem ni dobil Judež, ki b i b i 1 s p r e j e 1 p o d p o r o „Schulve-reina", __B. Vlada za sporazumljenje na Češkem. Vlada je priobčila v oficijelni „Wiener! Abendpost" komunike, v katerem naglasa I nujno potrebo v interesu države, da se na-! roiaa sporna vprašanja na Češkem urede, Komuuike z&gotovlja, da hoče vlada vse i storiti za vspešno rešitev tega vprašanja. — : lijav'ja pa, da se more to zgoditi la potom) zakona, kar bo tudi najbolje odgovarjalo! duhu ustave. Dotični zakonski načrti so že' izdelani in se skoro predloži poklicanim' zakonodajnim zastopom. Po mnenju vlade pa j naj bi poklicani se zaupniki vdeleženih strank j seznanili s temi zakonskimi načrti poprej, i ntgo se predlože zakonodaj oim zastopom naj j bi stopili v razpravo med seboj, in naj bi! pred zadnjim sklepom oddali svoi posveto- i valni votum. Vlada je uverjena, da bi tako! razpravljanje povspešilo delo sporazumljenja,! Žito n::meiuie vlada že prihodnje dni! izdati pozive na taka razpravljanja, Viada jej storiia svojo z izdelanjem teh načrtov, ljudski zastop naj bo sedaj sodeloval in noail vso; odgovornost. Vladni komunike zaključuje z. zatrdilom, da bi bilo narodao premirje na Č.skem najtrdneja podlaga za nemotjeno in: trajno skupno delovanje strank v parlamentu I in na vladi. Češko-katoliški glas proti „krščanskim" socijalcem. Včeraj smo se bavili na tem mestu z dunajskega krščansko-socijalnega poslanca predlogom, ki pomenja naravnost upor proti obstoječim zakonom in pojav najgrše narodnega nasipa. Konstatirala smo tudi, da se je poleglo prvo presenečenje o sporazumu Avstro-Ogrske s Turčijo, črpajo v političnih krogih nove nade iz okolnosti, da ni ta sporazum Še protokolarično določen in da je potemtakem možno, da pride dotlej še do kake spremembe mnenj. Tudi povdarjajo v teh krogih, da zamoreta Avstro-Ogrska in Evropa računati na ohranenje n.iru le tedaj, ako se bo popolnoma jemalo v ozir zahteve srbskega naroda. Zate je težišče mednarodnega položaja slej ko prej v sklepih evropske konterence. Naglašajo, da je odpoved Turčije na su^ere-nitrtne pravice nad Bosno in Hercegovino v gotovi meri srbskemu vprašanju v prilog, ker so se bosanski Srbi mohamedauske vere sedaj prepričali, da nimajo od sultana in od Turčije pričakovati nobene pomoči in da jim zamoreta priboriti svobodo ie Srbija in^ Crnagora. Kralj Peter in avstro-ogrski poslanik. Iz Belegagrada javljajo: Za čas dvornega plesa razgovarjal se je kralj Peter izredno dolgo z av3tf0-0grskim odposlancem grofom Focgachoai. Opažalo se ie pa, da .ie prestolonaslednik izogibal sestanku z odposlancem. Bojkot proti Avstro-Ogrski. BELIGRAD 15. — „Trgovski Glamik* j piše, da se je v vprašanju bojkota proti Avstro-Ogrski informiral pri vladi. Tam soj mnenja, da se ne sma pričeti z bojkotom, j ker mora stati Srbija v dobrih trgovinskih odnošaiih nasproti sosedni monarh'ji. Ako ho potreba, bo že vlada zoala ukreniti proti' Avstro-Ogrski potrebne odredbe. BELIGRAD 15. Srbski odposlanik v i Ciirig'-adu Nenadović je brzojavno poklican v Beligrad. BELIGRAD 15. OJ včeraj čuvajo vojaki turško odposlanstvo. CRNO GORA. Iz Cetinja javljajo, da je knez Nikola vsled sporazuma med Avstro-Ogrsko in Turčijo opustil misel na vojno. V^e Č9te, ki so bile na meji so baje odpoklicane. BOLGARIJa. Iz Sofije poročajo, da neodpošlje bolgarska vlada prej v Carigrad svojega delegata, dokler ne vsprejme Turčija v načelu ponudbe v znesku 82 milijonov, ki bi jih kakor odškodnino Bolgarija plačala Turčiji za vztočno rumeliisko železnico in kap;tali-zarini vztočno-rumelijski tribut. DROBNE POLITIČNE VESTI. — Novi angloški velikanski križar. „Daily Newa" poročajo, da bo novi križar „Indefa^igable", ki ga prihodnji mesec spuste v morje, dolg 555 in širok 80 čevljev. Križar bo nosil 19.000 tonelat, stroji bodo delali z 45.000 konjskimi močmi. Ladija bo imela tri dimnike ter bo oborožena z 12 eolnimi topovi. Preoroževanje avstroogrskih topničarskih polkov. — Z Dunaja javljajo, da se topničarski polki preorožijo in da so vsled tega za mesec januarij in februari j pozvani na strelne vaje vsi v inozemstvu živeči topniški reservni častniki. Zapuščina Pobjedonoiceva. Bivši nadprokurator sinoda K. P. Po-bjedonoscev je zapustil raznim muzejem važne spise. Tako je Rumjancevljevem muzeju zapustil korespondenco, ki jo je vodil s carjem Aleksandrom III., dostavil je pa, da se zamore pisma obelodaniti še le 1. 1917. itcr.iiiiiuniiijuiuHnmui! i: i ■ ■>■• mmmtmmmmmumm t mmmmmvmimmtm ■NMMMMMMI V nedeljo, dne 17. januv. t. I. ob 4. uri popoludne se bo vrSil v dvorani Gosp. društva v TreMah javen shod ki ga sklicuj« drž. in dežel, poslanec dr. Otokar Rybar da poroča svojim volilcem o parlamentarnem položaju. ■II>IIAUWWW—III—IIIIIIIMIIIIHHBMtamSIUMI IiMW I4 :M'I«1W U t 44 IM. IH Dnevne vesti. Štrajk voznikov tržaške okolice pridobiva z vsakim dnem na moči in obsega. Do včeraj je bil štrajk posebno markantan ediao v tržaški okolici Včeraj se je nepričakovano raztegnil po vseb vaseh bližnje Istre. To je : dočim se je Istra dosedaj vzdrževala v lastni hiši od dela, so vozniki iz bližnje litre včeraj kar korporativno prestopili mejo in podpirali okoli-čanske sotrpine v nadzorovanje morebitnih k furnirjev. Seveda je to nadzorovanje bilo nepotrebno. Kajti dočim so v prejšnjih dneh skušali zasebni podjetniki vtihotapiti se z vozovi v mesto (kar jim ni vspelo), so včeraj opustili vsak pu9kus; tako impozantna je solidarnost med okoličanskimi vozniki! Posledice Štrajka se že občutijo. Netla-kovane ulice v mestu in ceste v okolici ne nudijo prav prijetne slike ; blato je tu pa tam nekoliko centimetrov visoko, brez gramoza. — * * * Zvesti obljubi, ki so si jo dali na predvčerajšnjem shodu v Ricmanjih, so vrli riemanjaki in drugi breški voziiki prišli včeraj že pred 6. uro zjntraj v Lonjer, kier so skupno nadzorovali bojno polje. — Prihod Ricmanjcev je ugodno vplival na naše okoličane. Bil je to zares lep primer solidarnosti in stanovske zavednosti! * * * Sinoči ob 7. uri in pol se je vršil shod v ^Gospodarskem društvu" na Opčinah. Udeležba je bila naravnost ogromna. Prostorna dvorana, bližnja soba in hodnik, vse je mrgolelo voznikov z Opčin in drugih okoličanBkih vasi j. Shodu je predsedoval domačin gosp. Ferdinand Ferluga, govorili so pred vsem g. dr. Josip Mandič, ki je z veseljem kon- j statiral ganljivo solidarnost med vsemi voz- i niki, tudi onimi iz Istre in opozoril voznike,' da je boljše trpeti še nekaj dni č.3-3tno, negi še par let sramotno. Jožef Čok is L mjera je poročal o položaju v Lnnjeru, Andrej Križmančič o položaju na Kjntovelu. Govorili so Š3 Andrej^ Čok, akademik So-šič, Luka Kralj, Škrlevaj, Ferdinand Ferluga ia dru^i. Sklenilo 83 je, da se bo vršil nocoj ob 7. uri shod na Konto-v e 1 j u v dvorani gostilne g. Starca, po domače Marangoua. * ' * Jutri popoludne ob 4. uri in pol bo v L o n j e r u v „Konsumnem društvu" shed za vse voznike. Odprto pismo s!, c. kr. poštnemu rav nateijstvu v Trstu Dje 9. t. m. je priredilo ' | podpisano društro akademični ples, na i katerega je bil dovoljen v^top le proti izkazu vabila. Na razpošiljanju teh vabil nam je pa si. c. kr. pešta zakrivila toliko lierod-! nosti, da se čutimo primorana tem potom so } javno pritožiti in zahtevati od si. c, kr. poštnega ravnateljstva natančnega pojasnila. Dan na dan so nam prihajale in nam šj prihajajo pritožbe, d* niso bila dostavljena vabila osebam, katerim fmo jih prav getovo odposlali. Vsaka odpošiljatev pa je imela na pročelju ku7erte tiskano ima našega društva, Ce bi se torej pošiljatev ne bila mogla dostaviti naslovljencu, morala bi sa društ?u vrniti, kar se je la v par slučajih zgodilo. Veliko Število odposlanih vabil pa ni bilo ne dostavljenih ue vrnjenih. Slučaji so na razpolago ! Nekemu g. učitelju na šoli družbe sv. Ciriia in Metodija pri Sv. Jakobu smo odposlal: vabilo. Na njegovo pritožbo, da ga ni dobil, smo posla!i drugo, zatem tretje^ a š o le četrto se mu je dostavilo. Ker se nam je zdelo to sumljivo, smo naredili sledeči poskus : poslali smo vabita na absolutno zanesljive naslove členov plesnega odseka samega. Od petih vabil je bilo dostavljeno eno samo, Se en slučaj : Tukajšnji podružnici „Oirednje banke čeških hranilnic" smo poslali dne 8, t. m. vstopnice v pismu. Imenovana banka jih je prejela 11, t. m, In sedaj nam dohajajo pritožbe,-da smo pri pošiljanju vabil k ea5emu pleiu prezrli najodiičnejše narodne družine ; mi pa lahko nepobitno dokažemo, da smo dotičnim rodbinam — uglednim meščanom — posla.i vabila z nedvomno jasnim in zanesljivim naslovom. Naravno je, da smo bili mi na ta način občutno prikrajšani: odtujili smo si one povabljene osebe, ki ni3C dobile vabila ia se opravičeno čutijo žaljene; imamo vsled tega pa tudi gmotno škodo. Zato moramo proti takemu postopanju najodločneje protestirati in zahtevamo od si. poštnega ravnateljstva stroge 2>reiskave in preciznega odgovora, dalje da $c eventualnega krivca izsledi in po zas/uženju kaznuje. Akad. fer. društvo „Balkan" v Trstu. Regnicoli na v-.eii koncih in krajih. Znano je, keko se naš si&vni magistrat živo zavzem-lje za bratce iz Italije, ki prihajajo semkaj v trumah iskat si kruha. Po3ebno jih priporoča pri znani tvrdki Faccanoni, ki tudi res rada vsprejema bratce v svoje naročje. Ob enem pa naše ljudi domačine odstavljajo iz službe s pretvezo, da ni dela, ali pa da niso sposobni za dotični posel. Tako se je zgodilo z vrtnarjem na Lip-skem trgu. Več nego 20 let je opravljal službo vrtnarja po javn;h vrtib. Vsakdo si bo mislil : če je mož toliko let opravljal to službo, potem se je v tej dolgi dobi le spopolnil. Ali gospoda na magistratu niso takih pametnih nazorov. Odslovili so ga kakor — nesposobnega! Neusmiljeno so mu vze'i košček kruha, ki ga je pošteno služil za-se in za svoje otročiče. Na njegovo mesto pa so postavili regnicol a iz Ka-1 a b r i j e. Ali to še ni bilo dovolj. Mar?eč so več takih priseljencev, ki niso pripadniki naše države, imenovali definitivnimi vrtnarji. Tako n, pr. za Lipjki trg Pavla Benvenutti, za javni vrt Gori Fillio, za Barkovlje Leopolda Golinelii. Kako so ti priseljenci ponosni na svojo temno-zeleno uniformo in se šopirijo se svojim kalabrežkim narečjem, da S3 jih že od daleč čuje/ Šop;rijo se po javnih vrtih in izživljajo ob vsaki priliki, da pokažejo, kako se oni tukaj gospodariji ker jim tako veli naš slavni magistrat! Sedaj vprašamo: kaka posebne prednosti imajo ti tujci, da se radi njih domačine meče na cesto ?! Mari so posebno sposobni za gojenje naših vrtov in drevoredov, ko niti ne poznajo kraje>nih razmer?! Takov le prite* peneč je morda poprej skozi leta delal v ka« kem kamenolomu ali pa v kaki opekarni opeko skladal ; sedaj pa jo naenkrat veščak v vrtnarstvu, da vodi dela po naših vrtovih in drevoredih, deli našim ljudem — ki so notorično dobri vrtnarji — milostno kruh dninarjev in jim zapoveduje ! ! Take razmere so pri na3 doma! Take krivice se gode domačinom na vseh javnih delih, s katerimi razpolaga naš elavni magistrat. Mari ljud e mora;o žrtvovati svoj novčič za vzdržavanje njih služeb, a pravico do teh poslednjih ima tujenec — regnicolo ! Veliki trgovski ples 5ne 1 iehruvarja 1909 v „yaroa. aomn". V Trstu, dne 16. januvuria 1909 »EDINOST« štev. 16 Str^n TTT Ubagi trpin, vzrastel nat?j teptani grudi, j ti bic^pravčn, gonijo te iz občinskih e'u?eb zd L itere si kakor rojen, ker poznal n-.rav zeiul e in ti je že prirojena neka posebna Lposobnost za negovanja piimernih ras;iin m Dj ej. N:č ti ne koristi niti svoje domafinstvo. niti fc?oja sposobnost I Gosp »di na magiVratu se mudi. Saj jih opominja „Indipendente" dan na dan, naj se požurijo in porabljajo vsako priliko, dokler imajo še oblast v rokah. In gospoda — kakor se vidi — pridno izpolnjujejo m'gljaje v I „Indipendentu", Našim poslancem pologarmj to Io na srce, naj nastopijo proti tej grdi j zlorabi in k-ivici in naj se potegnejo za pra-j vico domačinov do — kruha. Res zadnji čbs1 je. da 3e napravi zatvornica proti tej invaziji. regnicolov ! Novi deželni šobki nalzoroik. Cesar je' pi vuo-ičaega dežela ga šjiskega nadzornika; d . R b?rta K a n e r imenoval definitivnim dež-lnim šolskim nadzornikom za Primorsko,. Imenovanje v poštni službi. Poštna ko- ■ n»i arija gg. dr. Ivan Slej ko in Riberd M h r i g n o n i sta imenovana višima poštnima komisarjema, viši poštni oficijali Gabriel L i n d t n e r, Gregor V e r š a in Ferdo Škarpa pa poštnimi kontrolorji, Čudni odnošaji pri blagajni na centralni posti. Včeraj ob 9. uri in 45 m. došel je na blagajno tukajSnje centrale o. kr. pošte, kjer 83 predajajo poštno nhkaznice, neki Hr7at. Ker e pred niiai došel neki drugi gospod, ki 3e imel kakih 10-15 poštnih nakaznic, je gori rečeni Hrvat čakat, cta potem go3podn pride on na vrsto. V času tega čakanja je prišlo kakih 15 drugih strank, da iitotako i7rcče denar. Dotični uradn;k na blagajni je d-lal tako počasi, da so vđe druge stranke bile nemirne. Slednjič je bil uradnik gotov z onim prvim gospodom, ki je odšel. Hrvat je hotel sedaj oddati Bvojo nakaznic?, ali uradnik mu je pred nosom zaprl okno in začel šteti bankovce, ki jih je bilo po svoji priliki več tisoč kron. Ko je Hrvat že preko 25 minut, a bi še dalje čakal, da uradnik pre-šteje denar, bi bilo gotovo prešlo še 10 minut. Hr»at je imel nujnega po3la iu p tekal je na ck io ter pro3il uradnika, da isprejme denar. Uradnik pa se je na to s u r o v o i n 3 e z no zadri na Hrvata, rekši mu po italijanski : Cjsa la črede, che go da far colie patate?!! Se non la vol aspettar, la vsda via! Na to je Hrvat odgovoril, da stranke niso patite, nego da je njegova dolžnost biti uljuđen s strankami in državljani, ki plačajo državi davke in druge pristojbine, a da je s tem denarjem plačan tudi on ! Za tem je šel Hrvat na ravnateljstvo in protestiral proti neuliudnosti in prepotenciji bradstega uradnika. a v isti čas je Šel s Hrvatom k bla-gatfii viši uradnik pošte in je dotičnega uradniki vzel ad redde rationem. Potem je Hrvat tikoj izročiti svoj d?nar, ali je dobil od uradnika nemško-itatijaLsko potrdilo na svojo brffct*ko nakaznico, ki je šla ua Češko. Hrvat je odločno vrnil uradniku potrdilo in zahteval slovensko. Kislega lica je uradnik napisal slovensko poiriilo in izročil Hrvatu, ki se mu je jako fiao poklonil ia odž-I. Morala vsega tega: dotični uradnik je bil po naglasu govora Italijan. Za njega so tržaški Slovani morda ono, kakor jih italijanski Tržačani nazivljejo : ščavi! Gornje odločno postopanje Hrvata naj bo v izgled vsem našim ljudem v Trstu, kako se ima postopati z ne-odgojenimi in fanatičnim; ljudmi, kakor jih ima c. k. pošta v Trstu. Drugo navzoče občinstvo je pritrjevalo Hrvatu. Tudi to je simptomatično. Konečno pa nanašamo, da veliki del krivda pada tudi na ravnateljct"o, kc-r ne skrbi za zadostno število moči na mestih. kjer je posla s strankami. — Zadruga opravičenih posestnikov na Op- čin&b po imela v nedeljo dne 17. t. m. izreden občni zbor. Na dnevnem redu bo predlog glede prodaje dela občinskih pašnikov. Ožji odbor starišev za slovensko šolo v Trstu bo imel svojo tajno sejo prih. ponde-I ek, dne 18. t. m., ob 8. zvečer v prostorih „Kons. društva" pri sv. Jakobu. Vouk. predsednik. Volitev v cenjine komisije za osebno debodarino. V smialu §§ 181 in 184 zakona od 25. oktobra 1896 drž. zak. št. 220, za-davajočega volitev udjv v cenilne komisije za osebno dohodnino, se naznanja, da bodo vo-liiiii listi novo uitanovljenega cenilnega okraja Trct 1 a, ki obsega V. in VI. mestni okraj in I. II. III. predmestni okraj (izvzemši ka-tastralno občino Lonjer), izloženi davkoplačevalcem na ogled pri tukajšnji c. kr. davčni administraciji Korzo 37, I. nadatopje, soba tir. 5, od 23 do 30. tekoč, meseca v uradnih urah in to radi uložitve eventuvalnih pritožb b. _ T iaska mata kronika. Norec, ki Je hotel ubiti lastnega očeta, Včeraj je Trevesova rešilna postaja nujno pc-kHcana v Sv. Mirijo Magd. zgornjo št. 289, k,tr je neki Andrej F. star 34 let, ki j* znorel, hotel ubiti svojega očeta. G. Tievesu se je posrečilo po'astiti nesrečneža. Zvezali so ga in prepeljali v opazovalnico mestne bolnišnice. Trobentanje pri demonstracijah. Ker jc bi,o v zadnjem času več obravnav radi de* monstracij, na katerih so se obtoženci večkrat izrazili, da niso znali [raztolmačiti si pomao trobentanja se stran1 polioljakih orgmov, 000-zaria nai policijska oblast, da povelje razi dite se in enako dajejo redarji vedno ustmens? na glas. Ker pa ne bi povelja megli slišati vsi zlasti v bujnem ropotu demonstracij daje istočasno tudi s trobento tozadevno znamenje. Trobentanje torej ni pravzaprav povelje, ampak znamenje, da povelje ie bilo dino. Občinstvo ee mora zato potemtakem ravnati, di se ogua kazen-kim posledicam. Težka telesna poškodba. Prostitutka Katarina Gubitscb, stara 27 let, je ob 12 7» predžinočnjem v kavarni „All'E*ropa Felice" dala aretirati oglarja Tomaža Perković. starega 33 let, ki je malo poprej vdrl v njeno sobt>, ulomivši ključavnico. Bil je ves besen, planii je nanjo, jo udaril s pestmi, izbil ji zob in ranil ves obraz. Bila je vaa krvava. Besnega cg'arja so aretirali. Dva otroka težko oparjena. Anastaaij Stok, star 4 leta, stanujoč v Dutovljah št, 99, je bil sprejet v dermatologičen odd lek bolnišnice s težkimi op&kliaami. Zgrnil je na s.e posodo vrele vode. Težke opekline po vsem telesu je dobil vsled vrele vede tudi petleten dečko Emil Mrevlje, stanujoč v ul. Montoriino št. 7. Hipna slabost. Zdravniška postaja je včeraj zjutraj telefonirala v mestno bolnišnico za nosila. Trebalo je prenesti kamnoseka j Ferdinanda Pangerc v bolnišnico, ki ga je na I delu obšla hipna slabost. Sprejeli so ga v bolnišnico. Požar. Ob 4 in pol popoludne jo dečko ■ opozoril glavno postajo ognjegaško, da ie i izbruhnil požar v hiši št. 17. ul. Manzoni, in i sicer v stanovanju neke Ane Stefanutti. —-Ogajegaaci so konstatirali, da je nastal ogenj vsled sveče, 3 katero so 88 preveč približali i oblekam v neki ormari. Ogenj, ki je bil tekom ure pogašen je provzročiio škodo 200 K. Koledar in vreme. Danes: Marcel pap. — Jutri : 2. Ned. po sv. 3 Kraljih. Ime Jezusovo. Anton pušč. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne ■+■ 8*5 Cels. Vreme včerai : oblačno, megleno. Vremenska napoved za Primorsko : Megleno s posamičnimi padavinam?. Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. ________ Naše gledališče. V nedeljo 17. t. m. vprizori „Dramatično društvo" izvirno noviteto „M oč uniforme" katero je spisal Tržačan ia našemu občinstvu poznani Jaka Štoka. To svoje delo, o katerem spregovorimo več jutri, je dal vglasbiti našemu znanemu kapelniku in skladatelju g. H. O. Vogričn. O celotnem delu ne moremo 5e ničesar reči, o tem bo govorilo v nedeljo občinsto samo. Poleg že omenjeoih igralcev, ki iz prijaznosti nastopijo po daljšem odmoru, omenjati nam je, da nastopi iz prijaznosti tudi „Sokolov" zbor, ki se je pod vodstvom go^p. Mahkote o priliki zadnjih „Sokolovih" dru-- žinskib večerov tako imenitno izkazal. Ouverture izvajal bo vojaški orkester 97 : pešpolka, ki bo obstojal iz 32 mož ; htotako spremljal bo tudi pevske točke. — Posamezni igralci se pridno pripravljajo za s roje vloge pod režijo skladatelja samega. Sklepati se da iz vsega, do nam bo nudila „Moč uniforme" zanimiv večer. Tržaška gledališča: VERDI. Danes repriza Catalanijeve opere „LorelcyM. POLITEAMA ROSSETTI. Danes uprizori družba R iter veliko dramo v 5 dejanjih „Adriana L^cou.reur". EDEN. Dre vi je tu variete-predstava. Začetek ob 8-30.__ Javna zahvala. Podpisani si šteje v prijetno dolžnost se ; tem potom najtopleje zahvaliti vsem, ki so pripomogli na kateri-koli način k tako sijajnemu V3pehu naše prireditve dno 10. t. m. v Ajdovščini; posebno pa se zahvaljuje : gospodu županu in dež. posl. J. Kovaču za vsestransko naklonjenost, gospodu trgovcu S t. Štekarju in gosp. gostilničarju B u d i h n i za izredno požrtvovalnost in gospodu d r. Puschniku, notarju iz Vipave za velikodušen dar; dalje si. ondotni moški in ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metodija za blagohotno prepustitev priprav za napravo odra, slav. tambur, društvu „Danica" v Sturijah za nudjeno pcmoč in slednjič vsem sodelujočim gospodičnam in gospodom, vsem, ki so preplačali vstopnino ter slavnemu občinstvu, ki je v tako lepem številu posetilo našo prvo prireditev ! TRST, dne 14. januvarja 1909. Gl&sbeuo društvo „Trst" v Trstu. Za odbor: MARIJ SILA, t. č. tajnik. ANTON TURK, t. č. preds. , DVORANA ZA SODBENE DRAŽBE. Ulica Sanitt 23 25 pritličje. Dražba ki se bo vršila danes 16. t 1 m. od 9 do 10 predp. — Popolne oprave in pokrivala za konje, chiffonier, ogledalo in s t e n a k a kronometrična ura, sveče, milo, skrop, cikorija, kavina primes Sv. Cir. in M. kakao, čokchda, plebnate vaze in papir za zavijanje. SS —lp,. m&miilBBŠSSaBSB^iKB I ss Mo^ci pogrebno poajetje Pisarna in prodajalna tiia £l8teen23 gcMim it. 13. Tel8fon Št. 1402 (poleg cerkve sv. Ar.tor.a Novega) Telefon St. 1402 Zaloga oprave ulica Maaslzno D1 Aze^lio St. 18 Prireja pogrebe od naj p ros tej še do najelegantnejše vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. ■ Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor : kovinaste in lepo okrašene lesene 1 rakve; Čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. g Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da se ni tati konkureno«. I Za slučaj potrebe se uljudno pripoiočaio HENRIK STIHE ' / in drugi ©IOV. PELLIS, Trst ulica San Antonio 9, nasproti kavarni === „STELLA P0LAREu == Prodajalnica porcelana Kamenine in Kristalov. PopolD« servIce ta. umivalnike. - Namizne Beivlce za kavo ln čaj bogati izberi. - Raznovrstni krasni predmeti iz porcelana ln ončevioe, jako primerni za darove. - CENE JAKO ZMERNE Velel relikih in ugodnih nakupov usnja, prodaja v čevljarnici Nuova Calzoleria i riestina ulica G. Carduccl 21 (prej ul. Torrente) obuvalo za mo4ke po sledečih cenah : Čevlji (gete) za moške iz usaja Boxca!f . po K 9— Postoll za moške s trakom „ „ . „ 9. — „ „ urez Derby „ „ . „ 9 6) „ „ urez Triumph „ „ . „ S 60 Izbera razfo vrstne gn obuvala za gospode, gospe ln otrok« I. s čevlji in postoli ■ ajmod«rnejiih krojev in oblik iz blaga I. vrs»e . Delo solidno ia natančno. CENE ZMERNE. , Restavracija Milano Trst, ulica Stadion štev. 10 Danes zvečer koncert Mih Ui Prične ob 7. uri. Vstop prost. Za obilen obisk se priporoča udani C. Llllloh. < Dr. RUD. ŠORLI zobozdravnik klinike za zdrav, zob v Berolinu. Plombovanje. - UMETNI ZOBJE NAJPOPOLNEJŠA METODA. Izdiranje zobov brez bolečine. (.'ravnanje slabo zraslih zobov. Sprejema od 9.—1. in od 3.-6. ure popoludne. CORSO 49, uhod uL SUvlo PeUico 1. , Slovenska mizarnica v Tr- cf u Majcen Miloš v Trstu ulica Leo i OIU štev. 2 nam javlja, da ima zmiraj v j svoji delavnici pripravljene cele spalne sobe 1 in vso drugo pohištvo, ter da prevzema vsa- ! kovrstno delo v svoji stroki. Ker je gospod ' M. MAJCEN nas narodni obrtnik, ga najtopleje priporočamo slavnemu slov. občinstvu. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov hm j = vsake bo!ečine ' v zobozdravnfškem kabinetu Br. ]. Čermak « §. Juscher; TRST ulica della Caserma štev 13 U. nadat. i Slovenci in Slovani v Trstu Dolžnost je vasa, da se poslužujete le v j Slovanski brivnici IS^E t mici sa?erio Msrcailaiite štev. i (bliza siovenste niieani) — V. GJUBIN, brivoc let velikega ^P uspeha!!!! Zdrav želodec :: :::: redno prebauljanje in očiščen želodec .'. doBeže se z uporabljanjem večkrat odlikovane PICCOLI-jeve tinkture za želodec Prodaja ae po vseh lekarnah. - PoSiljatve po poštnem povzetju preskrbuje lekarna PICCOLl.lSi O. kr. dvorn. zalagatelja In zala-telja njegove 8vetosti. Žalop tu- in inozem. vin, špirita ii likerje? in razprodaja na debelo in drobne TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST Via dell'Acque 5tv- 6. (flESplOtl ISffŠ (lein^1«.. Velik izbor fraucoakega ?ampaojca, penečih dezertaU talijarjflkii in arstro-oizrakih vin Bordeaux, Bi.t-eui der. lenskih vin, Moaella in Chianli. — R« i CDjak, južna žganja ter poaebm pristni trop'novij elivovec in biinjtvec. — Izdelki I. vrste, d »Sli r dotičnih kiajev. Vaaka naročba ae takoj izvrSi. Razpošilja Be po povzetju. — Ceniki ta zaht°vo io franko. — Razprodaja od pol litra uapret. i Valentin Zorzini urar ln dragotlna j trst, ulica Jutiria vecchia št. 1 (Za ložo) ; Izbor zlatih in srebrnih predmetov | zlatih in srebrnih ur po najzmer.. cenah. I ^Prejme se popravljanja vsake zlatanine in ur. _ SPECIJALITETA v popravljanju |j urnih zaklepnic j Poslačenje ln arebrnenjo vaake kovine potom pile ali ognja, ia urezi. ! ZOBOZDltATtllSEl' ilBOUTOB, Dr. Viktor Bančiti Trst; ulico San Glovannl 7,1. nads 9-1_3-6 patentiran divan-post«lja MACHNICH Okrasi radi svoje krasne elegance vsaki prostor in se spremeni v hipu s samim premakljajem v jako komodno posteljo z lastnmi žimnicami in blazinicami. Prospekti zastonj. — Evsntuvelno na mesečne obroke. Lastna delavnica za vsakovrstno UpecirarBko in elepSevalno delo. 6. MACHNICH, I:* ul 8 GiovanBi ,0= Biran IV »EDINOST« št. 17 V Trstu, dne 17. jauuvarja 190£> FENICE. N coj ob 8. uri se uprizori k^rcedi'a , Reci ni da fedta"* (Prazni* uhaui) ; tej k naedi'i bo sledila burka' Jutri bosta dve predstav j. Društvene vestL II. občni zbor akad.-tehn. društva „Triglav" v Gradcu se bo vršil v ponedeljek 18. r. m. ob 8. uri zfečfr z običajnim vsporedom, Gospice pevke glasbenega druš. ..Trat*1 so naprcšece, da pridejo v nedeljo dne 17. t. m. ob 2. in pol uri popoludne v dvorano Tržaškega Sokola („Nar. dem). Gospice, ki želijo pristopiti k pevskenu zboru, naj se zgiasro ob isti uri in v istih prostorih kakor gori navedeno. Čitalnica pri sv. Jakobu naznanja, da se bo višil v nedeljo 31. t. m. popoludne društveni občni zbor v društvenih prostorih. Ju ri nedelja 17. jan. se bo vršil v „Čitahrci14 ples ob 4. in pol uii pop. ^ — VABILO. na prvi kolesarski plesni §venček, ki se bo vršil v soboto, dne 23. t. m. v posebno odičeni dvore ni „Trgovsko - izobraževalnega društva" (ul. S. Fraccesco št. 2 I. nad.). Začetek ob 8. uri zvečer. Izmed različnih in prijetnih iznenađeni ki jih slav. občinstvu pripravi o kolesarji, naj omenim dve noviteti: „VVliki cvetlični korzo" ter „Polževo dirko" Obe točki se botta vršili med odmorom. So-deč po piiprarab, se mere j r;čtk >vati popolnega vspeha. Ker je čisti dohodek namenjen društveni fanfari ter raznim pripravam za ve- j liko dirko za jugoslovansko prvenstvo, ie nfcda, da se slavno občinstvo v najlepšem številu odzove našemu vabilu. Odbor Trž. kol. društva „Balkan". Nar. delav. organizacija Opozarjamo na ibede, ki se danes vršijo: Ob 7 V2 uri zvečer v „Nar. domu" v Bar-kovtjah. ob 7 in pol raupni sestanek v prostorih N. D. O. Vesti iz Goriške. z Avstrijski begunci. Mazzinijanska propaganda med vojaštvom gre dobro v klasje. V prvem tednu tega leta se je prijavilo laškim oUafrtim na meji pri Vidmu nič manje nego de.et dezerterjev. Zadnji se piše Rudoli Colmar, rojen v Teinešvaru, pobegnil je od 47. pešpolka v Gorici; karabinerjem je rekel, da v kratkem pobegne še več mcž. Ta je Ž d, tued ostalimi ie eden Bric slovenske narodnosti, drugi so Lahi, štirje so s slovensko-hriatskimi preimki. Zvišane ceiie kruhu. Društvo goriških pekov ie raznamlo slavnemu občinstvu zjokrož-nico, da je vs^led podraženja moke zvišalo etno vsem vrstam kruhi po 4 vinarje na kilogram. Tbko stane sed^j kg najfinejšega kruha 44 un., druga vrsta 36, iženega 44 v, Ako bi se v k*.ki pekorni kruh predajal pod določeto etno, se dotičnega gospodarja kaznuje po društveoih pravilih z globo 20 kron. Ali bodo gospodje pekovski mojstri pa znižali cene, ko bo padla cena moki ? Vesti iz Istre. Iz Dekan. „Dekansko pogrebno podporno društvo" bo imeio svoj trinajsti redni občni 2bor v nedeljo dne 17. t. m. ob S uri in pol popoludne v prostorih Kon&umnega društva. Vesti iz Kranjske. Državna subvencija. Muzejsko društvo za Kranjsko je dobilo 300 kron državne podpore, da se mu omogoči razkritje ostankov :im»k?ga mesta Ksaone. Vesti iz Koroške. Umrl je v Celovcu vladni svetnik Josip Kronik, nekdanji celovški okrajni glavar v ■»aroati 91 let. Bil je vnet S'ovent<;. Vesti iz Štajerske. Tujci v Mariboru. Lfta 1908 je obiskalo mesto Maribor 12.525 tujcev (nasproti 14 233 leta 1907.) Narodna zbirka. Narodna zbirka, ki jo je pnred.l „Klub naprednih slov. akademikov v Celju", se je prav povoljno obnesla. Nabralo se je 2053 K 03 stot. Ker znašajo stroški za zbirko do 60 K, se je na občnem zboru razdelila vsota 2000 E: Družba sv. Cirila in Metodija 600 K. Sokolski dom v Celju 200 K, Društveni dom v St. I! u 150 K, Javna ljudska kniižnica in čitalnica v Gaberjih pri Celju 150 K, Dijaško pedporno društvo Gradec 100 K, Dijaško podporno društvo Dunaj 100 K. Dijaško podporno društvo Praga 100 K, Dijaška-kuhinja Celje 100 K, Dijaška kuhinja Maribor 100 £, Dijaška kuhinja Ptuj 100 K, Učiteljski sklad 100 K, Ljudska knjižnica v Slov. Biitrici 100 K, Ljud:ka knjižnica v Slov. Gradcu 50 K, Z.eza narodnih društev 50 K. Zopet nemško posestvo padlo! Grad Hartensiein pri Slovenjgradcu (346 oralov) je kupil gosp. Ivan Knez iz Ljubljane za 72.000 K. Darovi. — Možki podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu daruje 20 K g. I. Ž toik in g. Vali Malič o priliki svoje poroke. Istej pcdrcžnici je poetol g. F. Scražin K 3'02 k&tere je nabral v gcstilni pri Maj-cenu v Štor j ah ; K 5*06 ie pri m bral v Kuz :jah pri raznih priložnostih. Te svete hrf.ni upravnice. — Na kerist plesa Slovenske in Hrvatske irJfcdir.e v prid C. in M. daroval je gos. Jtka Stoka K 10. Hvala darovatelju. Vladko Ternovec t. č. blagajnik. Trst, ul. Fontana Št. 2. — Za uboge rekonvalescente v tukaj« nji bolnišnici je darovala gospa Mjrti Sca-rsmanga 200 K. — Podružnici sr. C. in M. pri 8v. Jakobu so darovali ker se niso vdeležili plesnega veočka „Nar. pip. kluba" A. Bizjak. I. Bizjak in Kompara M. po 1 K A. Milka in I. Milller po 50 vin. — Za akademični ples je doposlal g. Marino Luxa iz Proeekt«. K 13, katere so darovali : Josip Koren, učiteli-voditel', Davorin Furlsn, učit. in Edvard Soeič, učit. po K 3, Alojz Špangs, učit. in Maks Milič po K 2 ker se niso mogli udeležiti plesa. Srčna h^ala 1 Odbor. Za „Božičnico" podružnice družbe sv. I C rila in Metoda na Greti je nabrala ga. Milka i Kt tč lanova 54 K 10 st., od te svote so darovali j bledeči gg.: Jelušič Peter, Matičič M., Schrey E.f Forcesin Peter, Znideršič Anton, Bremec \ Anton vsi po K 2 ; Brank» Oroslav in Jaz- ; bar Alojz po K 3 ; Venuti Jernej, Gomilar. j dr. Vfgaja, Forcesin Evgen, Renčelj Ivan, Srorkolj, Mibailovič, Hir ko, Kjuder, Cermelj, Mirt Josip. Vončina, Požar J., Trošt Dreg., Svoboda Maks, Živic I., Vizjan, Cink Ivan, Kome, Požar Miha, Rskušček, Smid B., Fei-luga L, Pegan Josip, jŠvetz Ludvik, N. N., Mikel'č Fran, N. N. Lavrenčič Ciril, Domicelj C ril, Maurič. Vovk Amalija, vsi po 1 K ; Penko Fran K 1.40 st., Ju3t Venuti, dr. B. SimoBčič Fran po 50 st.; Mlakar I., Ferluga Jos'p, Piščanc Iv. Mar., po 40 st. Nadaljni darovi se priobčijo. Potica iz poprnjakov. Iz 38 dkg. moke, 1 jajca, nekoliko sladkorja, soli, fino zrezane citronove lupine, 10 dkg. maati „Ceres" in potrebne gorke vode se pripravi testo, katero treba dobro dodelati in postavili potem xjt ure v gorek prostor, da „vstane". Medtem se segreje 12 dkg. maati „Ceres" ter te vi že v to zabelo 10, na strgaču zrbanih popmja-ko7, kateri Ee morajo dobro scvreti in potem ohladiti. — Zatem se napolni vstano testo z oc?rtimi poprnjaki, ter se dostavi še 6 ckf. stolčene sladke skorje, V* kg« zdrobljenega sladkorja. 12 dkg. zribanih mandeljev in 12 dkg. grozdink. Da poittme pjtica sočna, pri-dene se je nekoliko sadnega soka (n. pr. jabolčnega, jagodnega i. t. d.) zabije se testo, k tero naj se peče p t m 1 uro v ponvi, ki naj bo namazana z mastjo „Cerei*'. Fran Antonič Trst Csmpo BeMre TELEFON Ste v. 16-17 €■ KASKE, PRAŠKE in Št. DANJELSKE GNJATI, KRANJSKE in Tl\E-VIŠKE KLOBASE, BOLOXJSKE NAPOLNJENE NOGE. PRISTNI FURLANSKI SALAMI In vsakovrstna slanina. SPECIJALITETA KARNIJSKI SIR In vsake drusre vrste. PRISTNO najfinejše ČAJNO MASLO na drobno in debelo. SVEŽE SADJE, TU- i« INOZEMSKA VINA In LIKERJI — s— po NAJZMERNEJŠIH CENAH. — Postrežba na dom. - Pošiljatve n a deželo. - Preprodajalcem posebni popust. gor MALj OGLASI. (2ncnnrflinriQ nekoliko izurjena se išče za UUdJJllUlIsllCl tobakarno. Pojasnila v ulici ! Stadion 33._77 < DrnHo cfi gramofon, znamka Angelj-Troben-! rrUUa OC ta-Lilija 8 ploščami. UL Solitario §L 15, lir, n._81 HUGO PRESSAN, napoljske in siciljanske testenine (paste) po 64, 68 in 72 stot. kg kakor tudi bolonjskega rižn. Najfineje italijansko maslinovo olje. Nidko po K 1*12, l"-0 1.40, 1 60 in 1-80 liter. Specijalitete. 1772 Esposito & Bassa saSE?1-"^ ulica San An toni o I. Trgovina manifakturnega blrga in poslih prediretov ter sukna za ženeke obleke. Zapomnite si dobro. slikal elektrofotograf JERKIČ, via delle Poste 10, I. nad., do 9. ure zvečer, ako se mu prej javi. Telefon 21-43._ Qlll7hn ICPR kot Blu«a v Pisarni ali trs°-OIU£UU lOlfO . Ponujam dobra spriče- vala. Naslov pove Inaeratni oddelek Edinosti. 61 ln~ in OfnSfo mizarski mojster, Trst, nlica JU3I|| OiUlla Belvedere atev. 8, izvršuje vsakovrstna mizarska dela. 33 Ugodna prilika! jev za donračo uporabo po K 64'— Preprodajalcem popust. Ulica S. Caterina 9. DvoriSče, skladišče 1,A. _66 Qnho lePa' meblirana, ee odda v najem v utici OUUd Belvedere 2, A, IV., vrata 14 75 mr Danes kakor tudi vsako soboto v gostilni „sf\n (aiasTO" nlica San fHichsle 12 — DOMAČI PLES. Eačetek ob 9. uri. — Konec ob 4. uri zjutraj. Sktadlfte zgotovljenih oblek In Krolačnlca I. FARCHI Trst - ul. Giosue Carducci 32 (vogal Sant. Santorlo) PODRUŽNICA: ul. Barriera vecchia št. 5. Obleke se izdelajo v lastni kro|ačnicL Najboljše stiskalnice za grozdje in masline ■ so naše stiskalnice „ERCOLE" ===== najnovejšega la najboljškega sestava z dvojno > in nepretrgano pritiskaino močjo; zajamčeno najboljše delovanje, ki prekata vse druge stiskalnico. HIDRAVLIČNA STISKALNICA. — Najbolje autotnatično patentOTaue trta« briaalaice Svohonia" kl kujejo, n«* bi jih bilo treba goniti. ===== plugi, stroji za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za suSenje sadja in drugih vegetalnih, življenskih in mi-ralnih pridelkov. Stiskalnice za seno slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, AMomatiClia blUgallliC! čistilnice, rešetalnice. — i>lamoreznica ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedeljstvo. »Izdelnjejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejšega t -^-55*»- — izbornega "uresničenega, najbolj pripoznanega in odlikov. sestava. PH. MAVFARTH & Co. Tovarna za poljeieijsie in Tinste stroje DUNAJ II. Taborstr. 71 OdUkorani t veh drtarmh STeta z nad 620 zlatimi, ■rebrnimi in rasti tu i kolajnami. IlnatrovHni cenilci m mnogoštevilnimi pohvalnimi piami bre*plačno. Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsod, kjer nismo zastopani Prodajalnica manifakturnega blaga HUGO SCHMIFT m Trst, ulica Bojano 2 (hiša Tuzzi) m » Bogata izbera pokrival, nogovie, pletenin, spodnjih hlae, sraje, fuštanja, lawn-tennisa, robcev, šarp itd. ^^ po najzmernejsih cenah kakor tudi vseh drobnih predmetov pisarniškega praktikanta i!Če mladenič, l"CO IU dober slovenski kerespondent, r kakuršni-koli večji pisarni. Pod ugodnimi pogoji za 3 leta. Naalor pove „Edinost"._19*.& fincnnrlirna nekoliko izobražena in ueko-UUOjJUUiUlIa liko premožna »e želi naznaniti z mladeničem ali vdovcem brez otrok z gotovo službo. Naslov: E. B., po^ta Cor-»o Stalion. f!51 Nova klobučarna. Trst^ ulica Belvedere štev. 34 (vis-a-vis kavarne Trieste) —■ IZBERA KLOBUKOV vsakovrstnih kap, za moško in dečke Cene zmerne. ULICA BELVEDERE ŠT. 34 V krojačmei podgornik in "ferš^k Trst" u,ica Farnet° št. 40 JCIdKlfc odlikovani z diplomom na razstavi malih obrti izvršujejo se obleke za gospe i, s. po zadnjih uzorcih in parižkem kroju. Paietots, Bloueses in plesne obleke. Cene zmerne. Sprejmejo se gospice v poduk proti mali odškodnini. V gostilni : pri g KATERINI BOLE na postaji juž. železnice, cesta Repentabor 324 — — v d obi se — — dobro belo in črno vino refošk, vipavsko, briško vino in vsakovrstne mrzie in gorke jedi ter ar raznovrstne likerje. Se priporoča slavnemu občinstvu za obilen obisk udana lastnica. ALEKS. FRANC MAYER - TRST ti? Ž^SALMSCft KAVE, »5? TELEFON 1743. ^ajboljSl vir za dobivanje peiene kave. .^MBEBife^ iiiijnflffBVr ^fc Usaka ekonomična družina nakupi VERMOUTH v velikem skladišču v u'ici San Nicol6 11j Buteljke „Reklam" od 1 litra 55 krajcariev Nepremenjeni tip. — Znamka nepreko3ljiva V ulici Bachi št. 6 .se odpre izključna zaloga s prodajo na drobno fn debelo furlanskega vina lastnega pridelka, slovečih kleti Beni Bonaparte V Villa Vicentim\ Postrežba na dom. Za gostilničarje in krčrnarje cene po iogovorn. KLOBUČARNA G. Doplicber .*. Corso 34 Klobuki eni in barv. od K 3 - naprej Klobuki Črni in barvani iz klobuček ine od K 6.— naprej. Bogata izbera ftap od K !•- nai>nkf. POZOR! POZOR 1 V prodaj&lnlol slanine I Giov. Suban, Trst ulica Caserma štev. 13 b* dobijo Taakča.« za zajuirk prare dunajske klobase j ' I>6q. Sotomestu] in specij^liletA kratjskih 'kluSao, ™ kakor tudi praika in graška gnjat in ,,Kai»cr<)ei*ch" i Pr*4aja m drobna In debelo lolminikega. tirolskega , In kranjik«B« čajnega masla. | Priporoma «e preprodaj., krfmarjc-ui ia goetilalčarjeai. ^