St. 97. V vlorek 23. avgusta. III. tečaj, i 870. Vtorek, ceh' k iu soboto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom za \r>> leto 8 g. — k, „ pol Ista 4 — „ četrt „ 2 „ 20 „ |»«> posji : vse leto l'1;-. pol leta —k , četrt „ -J „ 60 l VredniitTO in opravništvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. it. 179. Oznanila: Za navadno triatopno vrsto s» plačuje : I kr. če se tiska lkrat, •* d ii j j »i 2krat, * »> m n n 8krat. veče pismouke se plačujejo po prostoru. Za vsak tisek je plačati kolek (stempe^) za 80 kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno franknjejo. Narodni boj in ropu bilka na francoskem. Udarec za udarcem dobiva francoska vojska, francoska dežela. Z nepričakovano, n otipano, strašno srečo zmaguje nemško t. j. prusko orožje. Premalo pripravljen in brez poznanju nasprotnika se je vrgel trinog francoskega naroda v boj s sosedom, in spravil firao-cosko'-QN"ty^»ni; v sramoto in na rob pogubnega brezdnn, tako da nihče ne vidi kaj bode iz tega. Hrabra, pa slabo vojena francoska armada je tepena , njen duh potrt, ona v dva kosa razkropljena, in glavni del zajet pri Metzu ter odrezan od Pariza. Nemci, pijani svojih zmag, že lučunijo : ,,Z gotovostjo se zdaj lahko že naprej določi, kako bode vojska izšla. Francoska bode morala mir narediti s tacimi pogoji, ktere bode Nemška (Prusija) hotela" („Presse.") Računijo tako: Bazaiuc s svojo ;.rmado je zajet. 200.000 mož je dovolj proti njemu, da se goniti ne more. Druži h 400.000 mož maršira proti Parizu, ki so s hitro skupaj zgrabljenimi bram-bovci, ki vojsko vajeni niso, proti izkušenim, zmago-nosnim Prusom dolgo braniti no more. Potem bode Francoska ponižana, bode plačala na tisočo milijonov Prusom za vojne stroške in bode morala dati svojo deželo ob moji za Elsftl in Lotringen porezati, ki postanete zopet nemški. — Ali bode tako zgodilo se ali drugače, kdo bi se pred rinil ugibati denes, ko nam čez dan telegraf prinese lahko naj nepriČakovanejše od tega, kar želimo in ugibljemo. Eno le se Bdi gotovo : Napoleonovega cosurovanja je konec! Politikar , kterega mnenje smo že večkrat v našem listu citirali, vVarrens, v svojem tedniku pod naslovom ki smo ga temu članku tudi mi na Čelo postavili, takole o položji na Francoskem piše: „Prevalilo se je na Francoskem slrašno ; najstraš nejša prevalitev, ki moro ktero deželo zadeti. Sovražna armada žuga državo uničiti ali vsaj delo od njeodkrh-niti. Notranja revolucija tako izgubi strahovi tosti, ktere je prej imela na sebi, Obračajo se k uji kakor k pomoči v sili. Vsak vidi le sovrašnika v deželi in to pokriva revolucijo, ki bc tiho v senci vrši. Že se cesar ne imenuje več, in cesarstvo ni več obstoječa državna oblika. Še nekoliko dni in republiku, ki dejansko že obstoji, bode dobila krst in ime. Ta beseda pa bode iui'da in dala staro čarobnost Zdaj i» I) novi republiki so bodo francoski narod spominjal, da je bilo ravno tisto (nemško) ljudstvo ob republiki prod 78 leti od eno pesti slabo oblečenih, s lu ho hranjenih Francozov iz dežele iz p ode no. Splošno ustanje, občna narodua vojska, boste so imenovali kmalu za edino rešitev države, ktera neče sramotnega miru in neče poginiti. Fraoooika družba jo v viših krogih Bpačena ; ali spačenost viših krogov ni spačenost naroda. Ako je v zadnjem še domoljubnost, ako se smrti menj boji nego Bramotu . . . bodo Evropa videla prikazen, kakoršne ni bilo od nemških osvoboditeljnih vojsk. Bilo bi slavno glodati, ako pokaže velik narod, da je močnejši nego velika vojska. Od 186G. leta ena država raste, ki se no da v svoji gospodoželjnosti krotiti z glasom ljudstva, ktero mora sinove v bojišče pošiljati. Pivi Napoleon ui bil bolj sa-mozapovedeu v vprašanjih, ki zadevajo mir in vojno, nego je pruski Vilhelm. Zgodovina uči, da se samovlada)-, ki z vojno dobiva tujo dežele, nikdar ne zadovolji dokler je v sreči. Ako se začno velika ohlastja od kake skupne države cepiti, bode so izgled strašno hitro posnemal. Vojna sreča jo pa spremenljiva, zmagalec je lehko čez deset let zmagunec. Po tistem načelu, po j kterem Prusija denes Elsas in Lotringen proti volji teh dežol odtrga, odtrga so njej lehko I. 1880 leva (zdaj nemška) obala Rena. Tako bodo večni nemir. Ako francoski narod po pobitji Baz.iinc-a ono-mogel pade na tla, in bode zmagovalec s silo ž njim ravnal, imela bo Evropa kratko ćasa tišino utrujenosti in onemoglosti, za tem pak krvavo vojske Ako pa se francoski narod vzdigne k zadnjemu obupnemu boju, ako stori to za domovino, kar so Rusi I. 1812 za svojo storili, bode so videlo, da srečna vojska tudi za zmngalca nima dobička-" Tako VVarrens. — Mi bi i/, srca želeli, da bi francoski narod, otresivši se svoje more in pijavke Napoleona, Nemcem tak poduk dal. Kajti žo zdaj slišimo vpitje, da je pruska zmaga, tudi zmaga avstrijskega nemštva — proti nam. KiiNija, francosko-pruftka vojna In bouo£iioMt. Iz Peterburga [i z v. d o p.] Vesti, ki prihajajo iz francozko-nemškega bojišča so pri nas občo mnenje zoper Prusijo le še bolj spod-bodlc. Neodvisni naši listi to mnenje, kar je mogoče, podpirajo. „Birževija Vjedomosti" pravijo, da mora Rusija zdanjo priliko porabiti, da ustavi enkrat za vselej nemški napuh in nemško razširjevanje. Posebno spominja ta časnik „mlado in lehkoveme s'avjanske narode", da naj so čuvajo nemške požrešnosti. Na dalje pripovedujo tn list, in ž njim tudi „Go1ob„ in „Moskov-skija Vjedomosti," da je leta 1849. nemški poslanec Eisenmann v lrankfurtskem zboru zahteval : „naj Nemška osvobodi Elsas Francozov in baltiško primorje Rusov", čeravno v tako imenovanih nemških deželah v tem primorji ni več Nemcev , nego desetina vseh sta-uovuikov. V baltiškem primorji so samo plemiči in meščani Nemci , a po mestih je že tudi veliko Rusov, posebno kupcev in rokodelcev. Ne Rusov, ampak Nemcev je treba osvoboditi te dežele. Kar je pred dvajsetimi leti Eiseninanu govoril, je memla sedanja pruska vlada za svojo nalogo postuvila si, kajti že pred dvoma letoma so južnoneinški poslanci za svojo dolžuost imeli, na Mituem nemškem zboru (Zollparlament) vlado vprašati: ali zares misli Eisen-mann-ov nasvet uresničiti? Prvosednik Simson na to odgovarja, da Prusija mkukor ne misli Elsasa prisvojiti si, o baltiškem primorji pa je molčal. Naš vojniški Časopis „Vojniški Sbornik" temu pristavlja, da jeo dosedanjih vojuiških budžetih pruskih pod imenom „za utvrđenje trdnja\" naj več novcev za aapadne trdnjavo namenjenih bilo, za leto 1871 pa jih je naj več namenjenih za izhodnjo trdnjavo, namreč za trdnjave na naši meji. To je očevidni dokaz , kakšne naineuo ima pruska vlada glede Rusije iu s čom nam misli povrniti našo prijaznost. Toda, naj si bodo pruski nameni proti nam kakoršui koli, dokler Napoleon III. na čelu Fran-cozke stoji, mora pri vseh ovropskih prekucijab geslo našo zvunanjo politike biti: neutralnost. Sicer vso kaže, da no bo dolgo, da si boste Rusija in Prusija v lase skočili, naj si bode car Aleksander še tako vnet za svojega strijca, kralja Viljema. Mi celo menimo, da bi se to moglo popred zgoditi, nego se sploh misli. Ako Francozi Napoleona za- pode, kar se nam skoraj gotovo zdi, naj si že sedanja vojska izpade kakor hoče, je zveza med Rusijo in Francosko 7. ene, in med Prusijo in Magjarsko edini politični položaj, ki si ga moremo misliti. Francozka odslej ne bo več toliko veljala, kakor dozdaj, zato bode pa skromnejša in se bo obnašala proti drugim državam le tako, kakor ji veleva njena dejanst-vena moč, ne pa, kakor je ravnal Napoleon III., ki je v svoji domišljeni vsemogočnosti menil, da tudi brez zanesljivih zaveznikov vse zamore. On je le pri takih državah zvoz iskal, ki so pred njim trepetalo, namreč pri Avstriji in Italiji, ki ne stojite na trdnih lastnih nogah, ampak kile „zavoljo potrebo" životariti, o kterih se ne ve, koja manj velja. Kaj take zveze veljajo zdaj, menda žo sam, bridko spoznava. Grof Andrassv, ki je v svoji predrznosti že mislil s svojimi honvedi in s francozko pomočjo na Rusijo udariti, zdaj ko je Napoleonu sreča hrbet pokazala, Bismarku uklanja se, ponujajo mu magjarsko prijaznost in zvezo. Mi no dvomimo, da bode v tem prizadevanji zmagal. Bismarku bodo ponudil celo Cislajtanijo, sebi pa Rumunijo, Srbsko in Bosnijo izgovoril. S tem nastopi čas, da se Ruska odpove nemške prijaznosti, h kteri jo nobeden drugi ni prisilil, nego Napoleon III. sam, kajti, kakor sem Vam pripovedoval v zadnjem dopisu, si jo knjez Gorčakov več let prizadeval, da bi napravil zvezo med Rusijo in Francosko, in še le, ko se je trdno prepričal, da Napoleonu III. druzega ni mari, nego našo vlado za nos voditi in o pravem času celo izdati , kar se je o priliki zadnjega poljskega punta očevidno pokazalo, jo Gorčakov to misel popolnoma opustil, kar jo nemška stranka pri našem dvoru porabila, da poda roko Prusiji. Prusko-magjarska zveza bo imela tudi ta nasledek, da se bosti Rusija in Francoska glede pogojev njihove zveze lehko porazumeli, posebno pa ta, da bo Rusija zastavo slovansko bolj očitno razprostrla in, opiraje se na slovanstvo, slovansko vzajemnost uresničiti si prizadevala. Dolžnost vseh slovanskih narodov pa bode odslej, da poprimejo brez ovinkov in brez dolgega premisleka za prapor slovanski. Kader prido do tega, onda so bo moglo reči, da se zares počno reševati velika evropska pitanja, da se Evropa izkoplje iz lažnjivega političnega stanja, v ktero jo je postavil zapadni fevdalizem. To jo jedro tega, kar mislijo naši politikarji, kar trdijo neodvisni naši časniki, kar želi naše obče mnenje, inteligencija v naši vojski in jako velika stranka pri dvoru, na koje čelu stojita veliki knez Konstantin in cesarjevič naslednik Aleksander Aleksandrovič. Ta stranka se sicer ue veseli nemških zmag, ki so na videz tudi Rusiji neprilične iu neugodne. To pa vendar vsak prizna, da imajo za Francoze in za nas to neprecenljivo dobroto, da bodo spodkopale prestol Napoleonov h deželnih zborov. Razen češkega in dalmatinskega (ki se odpre 25.) so bili deželni zbori odprti 20. avgusta. Cesarjevo poročilo jo vsem enako, le malo spromembo so vtaknone ali odbite, kakor n. pr. gališkemu zboru obeta, da bodo njegovo tirjatve po avtonomiji kolikor mogoče uslišane, pri Ti-rolcih so sklicuje na „ vselej zvesto tirolsko" domoljubje. Vsem deželnim zborom nasproti povdarja pa cesarjevo poročilo imenitne dogodke, ki se zdaj vrše. „Ce tudi čakajo v znostranjih zadevah važna vprašanja rešitve, in 1812 ima naša vlada nalog ta različna mnenja na ustavnih tleh zravnati", vendar, pravi cesarjevo poročilo, naj bi deželni zbori gledali na to, kar je skupnega, kar državi daje veljavo in moč, torej se zahteva od deželnih zborov samo*: naj volijo brž poslance v državni zbor. Deželni zbor kraiijnaiti* 1. (seja 20. avg.) [Izv. dop.] Bilo je pri odpiranji deželnega zbora nazočih 29 poslancev. Drugi niso bili 8e došli, nektere smo videli že takoj popoldne Škof Vidmar se pa menda misli tudi letos svojim državljanskim dolžnostim odtegovati kakor prejšnje sesije, ker ga tudi ni bilo. Deželni glavar in predsednik Wurzbach ogovori zbrane poslance po stari obrabljeni navadi proseč za prizanašanje in pomaganje ter zakličo „hoch" cesarju, zbornica soglaša z „živio", „slava" in „hochw. — Za 'tem se spominja predsednik dr. Tomana, kterega ni več v zboru, ni več med nami! Videlo se je, kako osebno spoštovanje in ljubezen jo Toman tudi med nasprostniki imel, spominjevanjo nanj je bilo vidno tudi pri nasprotnikih srčno. Za predsednikom se je spominjal v kratkem govoru Tomana tudi dr. Bleivveis ter jo bil sprejet njegov nasvet naj se iz zbornice pošlje deputacija treh udov k udovi ranjcega poročat o 80-čutji, kterega ima zbornica in cela dežela. Deželni predsednik bere potem cesarjevo poročilo v domaČem in nemškem jeziku. — To poročilo se da v tisk in se ima izročiti posebnemu odboru, ki bode poročal in svoje nasvete storil. V pondeljek 22. avg. jo druga seja. Kakor čujemo se bode — kakor že prej povedano — zarad mnozih nepravilnosti ovrgla volitev Gavstra. Murnik ima večino opravičenih glasov, torej takoj nastopi brez nove volitve. Volitev Konrada v Idriji bodo najbrž tudi ovržena, in volilo se bode v drugič. (Glej telegram.) Deželni zbor Staje raki. (1. seja 20. avgusta). [Izv. dop.] če je že imenovanje Kaiserfelda in zastopanje vlade po nepoznanem namestniku Kubecku kazalo, da v viših krogih še dolgo ne ved6, kaj hote in kaj jim je storiti deželi in državi na korist, kazala nam je prva seja res žalostno sliko avstrijskega parlamentarizma. G. Kiibeck se je delal jako pohlevnega; vse si je štel v Čast: da je smel prvokrat govoriti v zeleni zbornici štirski, da bode smel koristi dežele varovati, da sme predstavljati g. M. Kaiserfelda za deželnega glavarja. G. Kiibeck je v svojem prvem govoru že pokazal, da dežele celo nič ne pozna, kajti rekel je, da bode imenovanje Kaisorfel-dovo v vsej deželi zbudilo nerazdeljeno veselje, dasi-ravno tega veselja ne deli niti vladna, niti konservativna, naj manj pa narodna stranka. G. Kaiserfeld je v svojem govoru, kterega je imel pisanega pred seboj, in v kterem -je tudi dvakrat pošteno obtičal, moral g. namestniku oporeči, kajti konstatiral je, da ima v deželi več Btrogo ločenih strank, ki si sovražno stoje nasproti. S tako hripavim glasom in s tako malim prepričanjem pa tudi g. Kaiserfelda še nismo slišali govoriti, kakor 20. avgusta. Tudi ni vedel kaj povedati. Da mora Avstrija ostati neutralna, to je že davno izreklo pol. društvo v Mariboru in Brežicah. Izmed protislovij tega avstrijskega Jeremija naj le povdarimo to, da je Kaiserfeld na eni strani trdil, da postava deželnemu zboru odpira široko delovanje na polji samouprave, gospodarske, deželno in lokalne samouprave, da je pa komaj dve minuti kasneje tirjal, da se deželni zbor ne sme v vsej meri posluževati teh ustavnih pravic, da je deželnemu zboru doba delovanja prekratka, mnogo prekratka za deželne željo in za rešenje onih nalog, ki morajo biti rešene. Zarad ustave tedaj zopet ne bomo smeli uživati svojih ustavnih dolžnosti. Kai serfeldov govor je bil jako hladno sprejet. Še mnogo bolj pa cesarjevo sporočilo! Med Kaiserfel-dovim govorom so je še slišal sem ter tje kak „bravo", med in po cesarjevim govoru je ostalo v zbornici vse tiho, nihče se ni oglasil. bilo v deželi. Ni ga zastopnika našega niti pri vladi, niti v predsedništvu, niti prijazne ali sovražne besede nimajo za nas. Pol uradna „Presse" nam je že tudi povedala da hoče vlada zopet enkrat na dnevni red iti preko Slovencev in Cehov. To se je pokazalo, ko so se šli slovenski poslanci, 6 mož, predstavljat deželnemu glavarju. Izrekli so željo, naj bi g. Kiibeck se konečno enkrat ozira! na tolikokrat in tako odločno izrečene želje slovenskega ljudstva. G. Kiibeck je na to odgovoril, da Slovenci preveč tirjajo in da vlada ločenja dežel in z druženja Slovencev nikdar no bodo dovolila. Eden naših poslancev je pri tej priliki izrekel, da bi bila ideja zedinjene Slovenije gotovo najuvažnjivejša v onem potrebnem slučaji, ko bi se država preustrojala na federativni podlagi in bi so snovale deželne grupe, da pa naši poslanci tudi že zdaj od g. namestnika pričakujejo, da se bode spoštoval §. 19 drž. osnovnih postav, ki se je do zdaj v šoli in v uradu popolnoma preziral in stal samo na papirji. G. Kiibeck ni na to odgovoril nobene besedo, priklonil se je, in slov. deputacija je bila milostljivo odpuščena, kar je toliko pomenjalo kakor: V tej zadevi nečem in ne morem nič storiti za vas; pustite me v miru, za me vsa stvar nima nobene vrednosti. Mi vemo, da vlada neče nobenega ozira jemati na opravičene slovenske tirjatve, vendar mora opravičena nevolja popasti vsa-cega človeka, ako je g. Kiibeck ob pol dvanajsti uri v zbornici še trdil, „da vsako pomanjkljivo spoštovanje postave, naj že izhaja od ktere koli strani, škoduje splošnim koristim in da podkopuje ustavno državno življenje — in da ob dvanajsti uri ni imel druzega kakor ošaben birokratičen poklon, ko so naši poslanci izrekali željo, naj bi so v prihodnje spoštovale postave, ki so dozdaj ne spoštujejo, najmanj spoštujejo v uradnih krogih — kar je po KUbeckovem priznanji škodljivo splošnim ko.istim in podkopuje ustavno državno življenje. Iz tega Kiicbekovega poklona se jo videlo, da so besede o pospeševanji občnih koristi v njegovih ustih — lažnjiva fraza, in da se bode morala vlada hitro ozreti po drugih svojih zastopnikih, ako bode hotela — vredno zastopana biti pred deželo. Prihodnja seja v ponedeljek. Dnevni red jako obširen, obsega samo opravilne zadeve. Deželni zbor gor liki je imel 20. avgusta dve seji. Eno zjutraj, ki jo nevažna, ker enaka onim druzih zborov: ogovor prvo-sednika, branje cesarjevega poročila v slovenskem in italijanskem jeziku ter drugim enak poziv „brez odloga voliti v državni zbor, da bode (cesarju) mogočo okolo sobe zbrati zakonite zastopnike monarhije, kterih ustavno sodelovanje se kaže silno potrebno." — Druga seja je bila zvečer istega dne. O tej nismo dobili še pismenega poročila. Vladni telegram o tej seji se glasi: „V de-našnji večerni seji nasvet, naj dež. zbor na cesarjevo poročilo z adreso odgovori, n i j bil sprejet, temuč skleneno je bilo volitev poslancev za državni zbor n; dnevni red za eno prihodnjih sej postaviti. Potem so bila potrjevanja volitev (verifikacije) na vrBti." Pojasnila in obširnejšega poročila pričakujemo. Kranjske gimnazije pa narodna ravnopravnost, vladna pristranost pa nemškutarske namere. L a atatintique est aussi la iciencu raisonnoe de faits. (Dalje.) Ko bi po mojem bilo, bi tudi latinščini ure nekoliko skrčil. Ob enem bi našim jezikoslovcem ukazal, da naj stara jezika malo manj suhoparno podučujejo, pa bodo pri mladini v krajše i Času ravno toliko ali pa celo še več opravili. Dobro bo še spominjam, koliko so nas z latinščino pitali; v osmi razred pridemo in dve tretjini dela preskušnjo zrelosti. Mnogo součeneov ni znalo jasnega in tako lehkega Cezarja prestavljati. Tu mi na misel pridejo besede Fr. Kresselna, kterega je Marija Terezija zarad mnogih zaslug poklicala v državno svetovalstvo. 'IV.jako učeni in izvedeni mož je kega postopanja c. k. 6razredne gimnazije, c. k. vlade pri vsakej Slovencev ni nihče omenjal, kakor da bi nas ne[rekel v državnem svetovalstvu (1772): „Vsak dan jako obžalujem onih osem let, ki sem jih v šoli zgubil. Kljubu mnogih ur latinščini odločenih se je nisem toliko naučil, da bi Kornelija Nepota dobro razumel." Omenjeni stavki nimajo nikakor tega pomena, da bi starima jezikoma odrekal vpljiv na izobraženje. Hotel sem lo reči, da se človek brez dolgočasnega in iako mudnega grškega in latinskega prežvekanja tudi lehko izobrazi — in Še dosti lažje in hitrejše. Beranger ni znal latinski in vendar jo postal prvi narodni pesnik francoski — rekel hi, da Evropa v tem krogu nima le jednega njemu nasproti staviti. Angleški Shakespeare ni znal niti grški niti latinski in vendar je postal na svojem polji doaedaj nedosegljiv velikan. Lafontain tudi ni znal grški in Napoleon I. niti grški niti latinski. Slednji tudi zna, da so se n. p. „Pascal, Descartea, Haller, Galilej, Buffon, (Humbolt) pečali le z naravo-slovskimi predmeti in preiskavami in vendar so izgledni pisatelji francoski, italijanski, nemški. V Kranji nam je potreba realne više gimnazije. C. k. vlada bo precej rekla deželnemu zboru: ustanovit* si jo. Res sramotno je za c. k. vlado, da se je že pri ustanovitvi kranjske niže gimnazije tako beraško ponašala, s Kranjci se je pogajala in jih pritiskala, dokler malo mestice ni sklenilo one pogodbe od 25. junija 1861. Kdo so ne spominja ena-vlade pri popolnjenji novomeške In vendar se zastopniki taiste priliki zlasti pa pred volitvami za deželni zbor vedno hvalijo s svojo skrbljivostjo za ljudstvo in deželo. Kako je svobodoljubni nemški Schmerliug pri enaki priliki postopal z očeti frančiškani, očitno priča shranjeni ministerski razglas od 15. julija 1863, št. 8674 (C. U.) „Če ne morete sami zdržati 8razredne šole, pa prihodnjo leto naj bo samo 4-razredna!" Država za Slovence nima denarjev, bil bi še jaz pristavil. Koliko pa vlada stori za našo deželo glede na srednje šole. Kranjska niža gimnazija pač malo stane. Hiša je mestna; mesto akrbi za njeno vzdrževanje in za kurjavo. Pet ali 6 učiteljev plačuje vlada in preskrbi potrebna učila; za to pa je mesto sprva moralo plačati 600 goldinarjev. Za novomeško gimnazijo c. k. vlada skoraj nič ne potrosi. Učiteljem daje po 50 gld. na leto, ravnatelju pa 100. Račun je lahek in kratek. Zadnje leto n. pr. je bilo 11 učiteljev pa 1 ravnatelj: tedaj 620 gld. za vso gimnazijo! Ali č. frančiškani od vlade dobe Še kak drugi mali privržek mi je neznano. Šolski načezek tako malo znaša. O šolnini tu nič ne omenim. To pa dobro vem, da so novomeški frančiškani našej vladi velik trn v peti. Drugače bi jim bila na njihovo prošnjo vsaj nekoliko pripomogla. Pravično bilo bi tudi to, če jo taista c. k. vlada n. pr. jezuvitom v Feldkirhu (Pred-arelskem) dajala leto za letom po 14.224, rečem : Štir-najst. tisoč dvesto dvajset in štiri goldinarjev. Pri vsem tem so očetje jezuitje očitno izrekli, da v njihovi Soli so oni sami gospodarji. Po omenjenem Beksovein listu in vsled posebne pogodbe so zavitnrji niso menili niti za občni šolski načrt, niti za šolske nadzornike, niti za preskušnjo dotičnih učiteljev. Od naših hrabrih frančiškanov se pa vso zahtova. Kaka razlika I In vendar so v 12 letih dobili jezuiti v Feldkirhu 12 X 14.224 gl. t. j. 170.688 gld frančiškani v Novomro. 12 X 650 „ „ „ 7.800 „ Slavni naši frančiškani so tedaj v 12torih letih dobili komaj polovico od tega, kar je c. k. blagajnica satno na eno leto jezuitom plačevula! Pa kaj bomo tožili, saj jo onih 170.688 goldinarjev prišlo na dobro mali množici predarlskih Nemcev (104.000) po velikonemški ideji, ktero so očetje jezuitje v njihovi gimnaziji kot v konviktu Avstriji širiti pomagali ! Stroškov ljubljansko gimnazijo no bom posebno prešteval ; gotovo so šo dosti (vsaj za eno četrtino) manjši kot oni dunajske akademične naj že zastran u-čiteljsko plačo gledamo na staro ali novo (9. apr. 1870) postavo, (ravnatolj akademične gimn. jo imel 2810 gld. plače pa stanovanje, v Terezijanumu celo 2625 gld t) Ali potemni popolnoma naravno in pravično, da vlada na državne stroške v Kranji napravi re- al no v i so gimnazijo. Koliko let pobira od nas prevelike davke in to vse le na dobro drugim krajem; drugim deželam, drugim narodom. Tudi hišo ima vlada sama napraviti ali sezidati. C. k. vlada jo na Dunaji za akademično gimnazijo, ki je v lastni stari hiši nekaj pretemnih soban imela, sezidala velikansko palačo v dragi pa v mnogih stvareh nepripravni gotiški stavbi, ki gotovo dosti več velja, kakor bi na Kranjskem veljale tri posebno hišo za gimnazijo postavljeno ; ena v Ljubljani, ena v Novemmestu pa ena v Kranji. Ali mi je treba še na Brno pokazati, kjer je c. k. vlada na državne stroško sezidala krasne hiše za nemški gimnazij, za realko, za tehniko — nasproti pa za češko gimnazijo nič storila ni? Kako jo v Opavi ? Tudi v Feldkirhu jo c. k. vlada sezidala jezuitom novo hišo. Pa dosti o tem. Zakaj bi e. kr. vlada za naše prenapolnene ljubljanske šole ne ustanovila v Kranji na svoje stroške posebne realne višo gimnazije, čo jo na Dunaji letos ustanovila eno tako gimnazijo iu prihodnje šolsko leto bo že eno drugo odprla. Tn vendar jo na Dunaji že popred bilo 6 gimnazij : 4 državne pa 2 realni mestni. Dunaj bo prihodnjo leto imel 8 gimnazij : 6 državnih pa 2 mestni. (Vso bodo više: 4 realne, 4 nerealne.) Ali pri teh razmerah naša z davki toliko dolgo preobložena dežela ni jako prepohlevna, če zahteva od c. k. vlade, do jej v Kranji na državno stroške ustanovi realno višo gimnazijo? V Kranji bi vsa zdržava bila tudi dosti cenejša kakor je na Dun»«ji. Stavimo si dotične stroške nasproti. Realna viša gimnazija šteje 12 učiteljev pa 1 ravua-j. 13 profesorjev. (Plačo po novej postavi od 1870. R. G. BI. St. 4C.) X a Dunaji: 13 prof. po 1000 gld. - 13.000 gld. stanovnina . 300 „ - 3.H00 „ stanovnina ravnateljev..... 400 „ rav. oprav, do klado..... 400 „ skup : 17.400 gld. V Kranji: 13 prof. po 800 gld. — 10.400 gld. stanovanje .... — ravnateljev „ „..... 150? „ j, j, opr. (bklada .... 300 ,, skup : 10.850 gld. Na obo strani bi morali šo prišteti upravni nače-zek (pavšale), plačo za slugo, stroški za vzdrževanje hišo in za kurjavo. Vsakakor bi ti stroški na Dunaji za polovico več znašali kakor v Kranji. Ali je priob čene številke še z besedami treba pojasujovati ? Gorenjci morajo imeti v Kranji na državne stroške napravljeno realno telja t. 9. npr. višo gimnazijo! (Dalje prih.) U o p i s i. Is Ipave 15. avgusta. (Tabor.) [Izv. dop." Na včeraj preloženi tabor e dovišm. Kar se tiče Števila taborcev, prekosi ga samo Vižmarski, glede navdušenosti iu aamosveati pa ni edon dosedanjih taborov, kar sem jih jaz vdeležil so. Dnsiravno tud včeraj vreme ni bilo najugodnejše, sešlo se je vendar 12000 taborcev, med njimi pa Sokolov ljubljanskih planinskih, postojnskih, ipavskih in tržaških vkup okolo 120 mož. Zanimiv in lep jo bil dohod v okusno okin čani trg, presrčen je bil pozdrav in radost splošna kakor le mod brati mogoče. Starosloveusko gostoljub nost pokazal je g. dekan Grabrijan ki je odprl 80 gostom krčmo, kjer se je dobilo vse — zastonj. Ob odločenem času vihralo jc 28 zastav*) na ta borišči, in zbralo se je najmanj 15000 ljudi. Ker pa na taborišči ni bilo krčme je šlo kmalu nekoliko žejnih duš v trg žejo gasit iu ostalo jo najmanj 12000 tabor *) Našteli bi vb© vasi in kraje zastopane na taboru, pa zad njič ao nas čmorno Novico preveč okregale, češ da smo reci: tri krajo zamolčali, iz kterih bo bili zastopniki i taboru. Ker se tega smrtnega greha bojimo, prepuščamo da one to nalogo dovrše in jih zagotovimo, da gremo ua boljo pot na sv. Lušarje, ako nobenega kraja ne izpusto cev. Govori so bili izvrstni, a prostor lista ne pripušča da bi vse omenjal. Kot novo moč za taborske govore smo spoznali g. Z e 1 e a senožeškega župana. Čestitamo mu, in želimo ga še kje slišati. Zvonec pa je nosil da govorimo z Novicami, ta dan g. Nolli — in si pridobil s svojim govorom a la Zamik občno simpatijo. Pardon, kmalo bi bili pozabili, nekega človeka, ki sliši na ime Otto Kullnigg — samo on se je jezilo nad g. Nolli-tom in dresih govorih, govorilo o zaporu in enaoih rečeh. Drugi govorniki so bili gg. Kosta, Razlag, Grabrijan in Ribaril Dolenec, zadnji najmlajša pa izvrstnamoč. Govori so bili vsi tehtni, enoglasno sprejeti — nasveti kar je pri tako narodnem občinstvu, kukoršno jo bilo tu samo po sebi razumno. Da imamo časa in prostora, gotovo bi bolj na tanko popisovali ipavski tabor, veliki trud in mujo osnovalnega odbora, ki jo tako rekoč dvojni tabor napravil v raji kranjske dežele. Tako pa samo to šo pristavimo, da je narod v ipavskoj dolini in bližnjem Goriškem izvrstno zbujen, da ima skoro vsaka vas krasno zastavo, izurjene pevce, ki pojo najtežjo zbore, da nimajo niti nemškutarji niti laboni ni-kakoršnega upliva, iu da je sploh želeti, da bi bila cela Slovenska taka, kakoršna jo ipavska dolina — potem se nam nihati ne pruske „Pickolhaube" (?) in ne njenih častiteljev ljubljanskih nemčurjev. — Srčna vala in rodoljubni pozdrav vsem tnborcem s prošnjo, da naj ne zamerijo, če smo napravili prekratek popis. Zgodilo se je pa to zbog tega, kor smo preverjeni, da irna najboljši popis vsak taboreč v srcu. Is Iatre. [Izv. dop.] (O u č i t e 1 j s t v u.) Zelo potreben je učiteljski stan za državo in vse človeštvo ; po učiteljih se izrejajo prihodnji državljani, po učiteljih se širi omika in napredek med narodi. Učitelji so kterim se izroča najdrajše, kar imajo starši; učitelji so prvi, ki obdelujejo gručastvo drevce, ki narod poznejše dviga na slavo velikanov. Geslo sedanjega časa je iu mora biti: „naprej Da tudi učitelj ne sme zaostati, sove; kjer ni napredka tam je rakova pot ; stanja pa ga ni v naravi. — Kam pa, kam hoče priti učitelj z 200—250 gld. letno plače 1 Ali si li more od teh dohodkov li količkaj odtrgati, da bi si omislil hrane za svojo duŠovno omiko? Stis kati in stiskati mora med letom in srečen je, da ni conec leta v ktori knigi njegovo ime. — Ako pa ima še več drugih zob, pa Bog pomagaj 1 Kakšno mora li biti spoštovanje do učitelja, ako vsak vidi revščino in pomanjkanje v njem! Vsi drugi stanovi so bolj vredeni in skrbelo se je za njih materijalno stanje, lo na učiteljski stan so nihče ni ogleda). Zakaj se mu ne odloči tudi v materijalnom obziru vredno mesto med drugimi javnimi stanovi ? Dokler se v tem obziru učiteljski stan ne zholjša, bo želja po omikanih in dobrih učiteljih le prazna. Ako se hoče nnrod na višjo stopinjo izobraženosti dvigniti, morajo učitelji biti sami izobraženi. Naj bo pa tudi učitelj izobražen in sposoben za svoj stan, naj ima vse vednosti , ktere se od dobrega učitelja tirjati smejo, ali bode morda z veseljem toliko storil, kolikor bi lehko, čo vidi, da se mu ne plačujo njegov trud? kdo: „dobroga učitelja čaka on-To je vse lepo in dobro, pa uči-njih oseba tudi tirja svoje pravice. Saj tudi učitelji tirjamo lo toliko, kolikor je v človeški družbi za živeti potrebno. Dobro vemo, da naš preobloženi kmet ne more več nositi, pa tega nismo mi krivi. Za to tudi no moro samo naš stan trpeti, da bi bil ravno zadnji tam kjer so delavce po zaslužonji plačuje. Kar pa šo ta stan greni in revščino povišuje, je, da se mu krvavo zaslužena trohica ne da, — kader jo pričakujejo Dobro vo vsak, da slabo plačani učitelj nima zakladov doma v omari, kjor mu še za sproti pomnnkuje. Kaj pa mu jo početi, ako svojega plačila no dobi o pravem času, ali morda pri gosposki tožiti, in zraven mesece in leta čakati? Ali hoče ta čas po hišah beračiti ; ali v dolgove zabresti, da bodo z prstom za njiui kazali ? O ti zlata doba preteklega veka, ki za učitelje Gotovo! rekol bi kraj boljše plačilo, telji niso duhovi, tvoje nepravičnostjo, sktero si plačevala trud 9vojih izobraževalcev! Da so na papirji učiteljske plače zboljšane je re9, pa kdo bo plačeval ? Da bi se izplačevalo ko uradnikom, in šolski denar pri davkih v c. !unaji , verlangerte Kuninerslras.se 57, Kflrntnerring Nr. 2. Posebno priporočljiva je ta iz najboljega masivnega dunajskega bronsa izdelana garnitura ea pisne mize, vsled lisov sestavljena iz 10 kosov, samo za tri f. ; francoska garnitura f. 6 ; s cizeliranimi in pozlačenimi robovi f. 12; posamezni kosi po 20 kr. do f. 1. Najlepše stvari iz litega bronaa: rar misnih svečnikov kr. so, f. l.so, l.so, 2, 2.50, 8; detto dvoročen par fT 3.50, 4. Ročni svečniki 20, 3C, 45, 50, GO kr., detto z nodlom 30 kr. ; pepelnik v mnogih licih 20, 30, 40, 50 kr. Držaj za ure 30, 55, 65, 80 kr. Držaj /a cigare z netilom f. 1, 1.50. — 1 hranilnica 25, 80 kr., detto velika 90 kr., 1 gorkomor za Bobo 80 kr., f. 1.20, 160. Teža za pisma v figurah in živalih 35, 50 kr,, f. 1. Peresni ročnik '25, 50, GO kr., f. 1. Tintuik 35, 45, 80, 90 kr. detto velik s neresnim ročnikom f. 1.60, 2. 30 kr. kineško-srebrnji žličica, garantirana. 60 kr. kineiko-Brebrna žlica, garant. 90 kr. kinesko-Brebrne vilice in nož, angleška klinja. f. 8. album z muzike, igra 2 igri. 10 kr. lakiran pas. 35 kr. usniat pas, močan. 3 kr. praktična mašina za vtikanje niti. 10 kr. pletna korbica iz sreur. d rutu. 8 kr. igra otročjih Kvari. 20 kr. pakfonasta žlica. 10 kr. pakfonasta žličica. 80 kr. pakfonasta velika žlica za juho. 40 kr. pakfonasta velika žlica za mleko. 40 kr. pakfonnst razsipavec za poper. '"0 kr. pakfonatt razsipavec za sladkor, f. 1.20 čedna pisna mapa. f. 1.90 taka z pisnim orodjem. 5 kr. ducent peresnih rožnikov. 10 kr. glavni urni ključ za vsako uro. 60 kr. polna toaletna kaseta, veča f. 1, 1.60. f. 1.30 šah s kosteniini figurami. L6 kr. rešta sekanih koravd, pravih. f. 1 lepa zapirljiva šatula za rokovico in šiv, iz palisandra. 15 kr. par munsetnih gumb novozlutih. 30 kr. cela garnitura šmizetnih in mau- šetnih gumb, novozlatilt. HO kr. pozlačena napestnica, eleg. f. I, 1.50. 45 kr. pozlačena broša za fotografijo. 'JO kr. iz granata broša iu u lian i. 10 kr. elegantna igla za gosposke za- vratnike, uajtinejo kr. 25, 30. 25 kr. pušpanove vilice in žlica za salato. 10 kr. gospoBk zavratnik v barvali, f. 2.50 punca, ki kriči papa in mama, veča 3 f. 10 kr. 100 pravili angleških šivanjk. 10 kr. karton iglic za pletenje. 40 kr. gosposka veriga novozlafn. 30 kr. nežno pozlačen medalijon za fotografije. kr. dekliški lovec, velika burka. kr. listnica, veča kr. 8, 10. kr. pozlačen bronsast rob, zlat obrazek l listnica z olovko, ele- fa nt na juftovina. ipuer-service za G oseb. kr. kaledar za na steno, kr. centimeter. kr. knjižica papirja za sraodko. kr. strgulja za jezik. kr. pila za nohte, jeklena. kr. verižica za škarje. kr. kleščico za orehe. kr. pošet. kr. škatlica jeklenih peres, kr. ročni svečnik, masivna bronsa. kr. nožni bruz iz poroznega oglja, kr. električen brisač za lampe, prav praktičen, kr. fiua škarje za šlinganje. kr. čeden UBtnjat ettui, za šivanje napolnjen, kr. risavno orodje, veče f. 1.20, 1.50, 2. kr. pozlačena sivim blazinaprivrtljiva. kr. usnjata gosposka torbica , veča kr. 70, 90, f. 1.20. kr. globus za učence s podnožjem, kr. uovozlatn broša in uhani 1 ! kr. morsko -penusta cev b fotogrufijo. kr. anglešk ščipavec za cigare. 1, nož, Ij klinj želvedinoplatičen. kr. aiigležknjuftinska mošnjica usnje- podšitn. kr. otročja ura z bilom. kr. jako znnimivu družbinska igra veča in zanimivejša kr. 60, 80, f. 1-4. kr. lep karton pečatnega vozka. t.20 prava morskopenaBta pipa z jantarjevo cevjo, turška, kr. kos gliserinskega mjila. 8 kr. mjilo v obliki sadja, vsakojako brezkve, jabolka, kumare itd. 50 kr. mjilo v obliki sadja v elegantnih korbičih, veče sorte 90 f. I, 1.20. f. 2. Anglež na aamokotu, isto z uro. 20 kr. lepo pisana kositarjeva skude- lica, veče po kr. 80, 40, 50. 80 kr. lepo toalneto zrcalo a zapirlji-vo miznico. f. 2. isto napolnjeno zmjilom in vonjavo. 8 kr. fino jeklena veriga za ure. 15 kr. fina jeklena verižioa. 35 kr. fina verižica z jeklenimi koral-dami. G5 kr. 100 angleških pismenih papirjev s gutniranimi ovitki, fino zobna pasta, fino zobna krtača, ostriveo za olovke, angležke škarje, veče 18, 20 kr. zapet ni k za rokov ice. novozlata gumba za bele za-vratkinke. žalostinsk kine. krasen umeten ogenj v veči 10, 15 kr. 80 kr. čarobna iglena škatlica, z mi napolnjena, burkast prstan skropnik. lino svilnat gosposk zavratnik, nnjfineji 80, 40 kr. Wertheimova hranilnica, lepo rezljan okvir za fotografije, fino portemonnaie, z bronsaatim robom, še elegantneji 50,60,80 kr. 20 kr. kovana možnjica za cigaretni tabak z usnjem preoblečena. 80 kr. Netilo z lunto. 20 kr. par otročjih hlačnikov. 30 kr. par za odrastle, najfineji 40, 50 kr. 65 kr. natanko regulirana vremenska ura (2) kr. kr. kr. kr. kr. kr. kr. kr. kr. kr. kr. kr. kr. s o hi, igla- Proti poštnemu povzetju se hitro pošilja po pošti. ivvisches Vcrschickungsgcscliilll mul \Yaamiliaiis Traugott Vcitcl, in VVicn, Kiirnlerring 1 Karnlnerslrasse 57. Isdfttelj in vrednik Anton To m A bi bnfltniki: Dr. >lor.p Vodnjak lo draftb Tiskar Uduard JantJ* ^^9^^+6$$2/330-38A