Telefon št. 118. Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1*25 Din, POLITIKA POLITIČEN DNEVNIK izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi sene vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20'— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'— Din za inozemstvo mesečno 32'—- Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1‘— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2'25 Din. Pri večjem številu objav popust. Št. 62. V Ljubljani, torek 16. marca 1926. Leto L Razvojna pot. Nikoli se še ni zgodilo, da bi sc bil pri skupini ljudi, ki govore skupen jezik in ki ji pravimo narod, takoj po spoznanju tega dejstva razvil socijalni problem, kakor ga pojmujemo dandanes. Vsak boj, naj se vodi pod katerimkoli geslom, ima koncem koncev svojo povsem materijalno podlago, samo da mora preživeti prej razne razvojne faze, preden se izkristalizira kot socijalna borba. Ne samo, da je treba za socijalni boj gotovega civilizatoričnega nivoja, ampak je v prejšnjih dobah manjkala potreba po takem boju v današnjem smislu besede, ker se je taka potreba po odpravi fizičnega suženjstva pojavila šele s koncentracijo kapitala v industrijah in sistematično eksploatacijo delavskega razreda. Pred to razvojno stopnjo gredo vedno druge, primitivnejše faze, kakor uveljavljenje skupnega jezika, boj za politično — državno — enoto, boj za organizirane cerkve itd. Verjetno je, da se bo enkrat v poznejši dobi, ko bo socijalni problem več ali manj rešen, razvila borba za hegemonijo raznih verstev, torej za pojmovanje nalog in udejstvovanje človeške družbe kot celote v razmerju do vesoljstva, do pojma „bog“. Posamezni kulturni geniji so načeli tudi take probleme, za splošnost pa ta vprašanja še dolgo ne bodo najnujnejša. Iz stremljenja etnografične enote po zavedanju narodnosti se je torej razvil boj za politično, državno enoto in šele potem so se v prvem pomenu besede razgrnili pred nami socijalni problemi, ki sedaj po svoji važnosti zavzemajo mesto pred vsemi drugimi. Tako nujen, kot socijalni problem, ni nobeden drugi; nekako paralelno, v zvezi z njim, gre boj za kulturno orijentacijo, pri nas boj zapada proti vzhodu. Politični in socijalni razvoj pri tias mar-šira počasneje kot v drugih deželah. Kultura civilizacije je gotovo tudi kultura svoje vrste in ker so nas v tem pogledu od nekdaj namenoma zanemarjali, tudi politični in socijalni razvoj naroda ni napredoval tako kot n. pr. v Nemčiji, Angliji in drugod. Temu je tudi pripisovati, da je našla nova država Slovence precej nejasno ori-ientirane. Po prvi pijanosti navdušenja je Cedilo iztreznenje in vse je čakalo, kaj bo. klerikalci so čez noč izgubili mogočno zaslombo Dunaja, narodni liberalci pa so se '^enkrat znašli v ..bratskem" objemu s ' rH o katerih so bili toliko sanjali. Njihova 1,’aiv»ost je bila naravnost neverjetna. Do-ie ljudstvo ostalo rezervirano, kakor 1 konzervativnem značaju kmeta ni dru-: m m°K<>čc, je ogromna večina liberalne lllte 'genCe pričakovala nenadnega konca -I,yseh težav in skrbi. Cilj je bil sicer dose-p°kazaIo pa se je, da je nastalo z do-tega cilja vse polno novih vprašanj, Press* najmani tako pereča kakor vsa isPfa. Nesoglasje v Ženevi traja dalje. dedšči °ina uu ie zapustila Slovencem težko dajatve ' !.l0Vu dolgove, ogromne davke in » ra<».i . .1 Povsod. ,r^drt0 acnkr;i| gospodarstvo m nered se je zopet poživel stari boj, samo z . ... kot inteligentn^enu,ienimi gesli. Klerikalci brezplodnost sa* • VCK,itel'ii so hitro uvideli ,:u ,nezad" voiiS* K<> se ie nezadovoljnorsadiŽU V Jug0slaViii' stva v sle d naraščajočih davk slovenskega ljud- ov in gospo- Ženeva, 16. marca. Svet Zveze narodov je imel včeraj dopoldne zaupno sejo, v kateri so znova razpravljali o dovolitvi nestalnega sedeža Poljske v svetu Zveze narodov. Švedski zastopnik Unden je izjavil, da je načelno pripravljen odstopiti sedež Švedske v prilog’ Poljske, vendar pa še pričakuje končnih navodil iz Stockholma, preden utegne glasovati za eno ali drugo rešitev.spora. Iz tega razloga se ho vršila prihodnja seja šele v sredo. Berlin, 16. marca. Kakor poroča »B. Z. a. M.« ise nadeja nemška delegacija, da pride tže v nekaj dneh do sporazuma. Proračunske težave. Belgrad, 16. marca. Do konca meseca nameravajo končati proračunsko razpravo. Ker pa so izglasovali le komaj par proračunov, zato je skupščinski predsednik pričel s šefi parlamentarnih strank razgovar-jati o pospešenem sprejemanju proračunov za posamezna ministrstva. Seveda bo to skupščinskemu predsedniku uspelo in zato imamo v prihodnjih dneh pričakovati še vse bolj nezanimive in nestvarne proračunske debate. Čim bolj pa se bliža proračun h koncu, tem bolj se veča nervoznost in negotovost v radikalnih vrstah z ozirom na proračun. Radičev govor, ki ga je govoril v Brodu in ki ni vzbudil v političnih krogih nobenega zanimanja, ne daje nobene jasnosti o definitivnem stališču Radičevega poslanskega kluba. Naglaša pa se, da bodo radičevci sedaj šele formulirali zahteve in pogoje, pod katerimi bodo glasovali za proračun. Tem zahtevam se že sedaj upira Stojadinovič. In zato: bo tekom prihodnjih dni znova nastalo očito nasprotje med radičevci in Stojadino-vičem. Kajti, kljub vsestransko in splošno povdarjeni potrebi po štede-nju hočejo iz strankarskih interesov posamezni vladni poslanci doseči znatnih kreditov za potrebe in želje volilcev. Zato je bilo pričakovati, da se bo kljub reduciranju postavk zvišal proračun z dodatki še za 1 milijardo. Proti Ninčičevi zunanji politiki. Belgrad, 16. marca. Angleška »Times« je objavila, tla je Ninčič sklenil z Italijo sporazum, ki predvsem zavezuje našo državo, da ne bo gradila nobenih pristanišč na Jadranskem morju in da bo isvoj uvoz in izvoz dirigirala preko iSolu-na in Reke. Ker pa ima Ninčič v vprašanjih zunanje politike svoje izjemno stališče, zato je ta vest seveda vzbudila v parlamentarnih krogih izred- Kmečka država in proračun ministrstva za kmetijstvo in vode. no zanimanje. Zato je opozicija sklenila skupno interpelacijo, zahtevajoč pojasnil. Mnogo pa se je -komentirala okolnost, da ne zahteva opozicij a ra 1 n ega p a rl amenta r n ega zunanjepolitičnega odbora, marveč se zadovoljuje s tem, da bi Ninčič podal pojasnila predstavnikom posameznih klubov, zato, da ibi se ne škodovalo tajni jugoslovanski diplomaciji. Belgrad, 16. marca. Včeraj so v skupščini obravnavali proračun ministrstva za kmetijstvo in vode. — Kljub temu pa, da se vlada vedno gerira za zastopnico kmečkega stanu, je proračun tak, da niti malo ne more koristiti interesom kmetijstva in gospodarskega napredka. Minister Vasa Jovanovič je podal svoj ekspoze, zagovarjajoč stališče vlade in hvaleč proračun. Proračun ministrstva za kmetijstvo ^naša približno 200,000.000 dinarjev m klerikalni poslanec Falež, ki je sedaj menda prvič nastopil, je v svo- jem govoru povdaril, da je proračun za žendarrnerijo večji, kakor pa je proračun ministrstva za kmetijstvo. Zato so v proračunu le nezadostno votirane postavke za kmetijsko šolstvo, za izvedbo melioracij in za ostale potrebe kmetijskega stanu. Razprava o proračunu bo trajala še danes, ker je priglašenih precej govornikov, seveda, da se pokažejo seljakom kako „vneto“ zastopajo njihove interese. Zanimivo pa je, da se bodo tudi pri tej razpravi držali radičevski poslanci v rezervi. darske eksploatacije s strani Lg°SP°' prfkater” /efje: ljudstva in poteza je bila gotovo spret-<»• Narodnostno orijentirani liberalci organizirani v JDS in pozneje deloma v radi-*' ranKl' s Parolami o „troimenem naropa itd. niso mogli postati popularni spričo e . -,e gospodarske situacije Slovenije in oo prej ali slej prisiljeni revidirati svoj centralistični program, če se ne bodo zadovoljili s platonsko eksistenco. V vseh osmih letih vladanja različnih niržuaznih strank se je izvršilo bore malo dela v ljudsko korist. Če je tudi bila kje oo iiu volja pomagati, ni imela večjih uspe-iov zaradi plemenskih ovir in raznih intrig. ;lo-lenem teli bojev ni prišel spočetka iz ,fS nr,'m>n' |S° Cianes °Kroženi bolj kot ke-aj j. e ovno ljudstvo je pričelo spoznavat,, da bo ostalo le pri obljubah, da si bodo se naprej delili vlado, mastne službe in dobičke le kapitalisti „troimenega" naroda mod seboj, če si liudsHm „ ,, , , .. ouustvo ne pomaga .1 roletarijat m-i n ■.. samo. Prolct.rijat pri „as 'eksistira,^oZ imajo tudi drug, narodi, zavedel, prav ■del pa se ,e svoje eksistence in nalog zavcu*. ' vn.M.Mcnce m nalog šele v zadnji dobi. V tem pogledu je razvoj naravnost ogromen in nas mora navdati s trdno vero za prihodnjost. Kljub vsem razdorom in razkolom med proletarskimi strankami ne smemo obupavati. Kadar se rodi nekaj mogočnega, so tudi porodne bolečine velike in nobena široka struja se še ni prebila brez velikanskih težav in bojev. Ihto pa je gotovo: V odločilnih trenutkih se bo ves proletarijat strnil v mogočno enoto in zmagal. ODSTAVLJANJE VELIKIH ŽUPANOV. Belgrad, 16. marca. Prvo- koncesijo za proračun bodo- dobili radičevci s tem, da bo notranji minister izmenjal nekatere velike župane. Vendar pa je Maksimovič zavlekel to stvar s tem, da je nenadoma obolel in sedaj grozi radičevski klub, da bo ministrovo sabotažo javno ožigosal v skupščini. Slovenska velika župana ostaneta še nadalje na svojih mestih, vendar pa sta prejela ob priliki zadnjega bivanja gotove direktive in priporočila. S KONFERENCE O DELOVNEM CASU. London, 16. marca. Mednarodna konferenca o delovnem času v Londonu je bila včeraj otvorjena, in sicer jo je otvoril angleški premijer Bakhvin. Angleški minsiter dela je izjavil obenem med drugim, da je smatrati to konferenco le kot mednarodno podporo organizacije dela. Ratifikacija po posameznih državah je le mogoča, če se doseže na tej konferenci soglasje v bistvenih vprašanjih ter podlaga za medsebojno zaupanje. Nemški minister dela dr. Braun je izvajal med drugim: Vsi narodi žele složno, mirno sodelovanje Evrope ne le v političnih, marveč tudi v gospodarskih vprašanjih ter morajo iskati tak sporazum. Tem namenom naj služi ta konferenca. RUDARSKA NESREČA V BEU-THENU. Beuthen, 16. marca. Iz nepojasnjenih vzrokov se je zasul v tamoš-njem rudniku rov, tako, da je zaprl v jami 34 rudarjev. Z zunanjim svetom se sporazumevajo zasuti rudarji potom signalov, ki jih oddajajo zasuti. Po dosedanjih ugotovitvah jih sedaj živi še. trinajst, o usodi ostalih ne vedo ničesar. Iz rovov so doslej potegnili že tri mrtvece. PENZIJA ZA MORILCE CARJA. Moskva, 16. marca. Ob 45 obletnici atentata na ruskega carja Aleksandra II. je sklenil svet ljudskih komisarjev, dajati vsem še živečim udeležencem na načrtu tega atentata dosmrtno pokojnino po 225 rubljev mesečno. DEMONSTRACIJA V KITAJSKIH VODAH. Tientsin, 16. marca. Komandanti francoske, britske, italijanske in amerikanske vojne mornarice so poslale poveljniku Kitajske v Mukden poziv, da zagotovi mornaricam od( torka dalje prost dostop v Tientsin/ Boj za socijalne pravice postaja od dne do dne ostrejši; v tem boju se bo zjeknila moč in disciplina, kajti brez sile ni protisile. Danes, v „kulturnem“ dvajsetem stoletju, se odigrava pred nami novo dejanje proletarske tragedije pri Trboveljski pre-inogokopni družbi. Z mrzlo gesto tira ta družba tisoče delavcev v obup, tujino in smrt. Vsaka doba ima tudi svojo vest in pred to vestjo trboveljski gospodje ric ostanejo nekaznovani. Vsa pogajanja in navidezna pripravljenost, poslušati tudi želje delavstva, je bila laž, že vnaprej domenjena laž. Država je izrekla svoj dezinteresman, to se pravi, da smejo delavci računati le s tem, kar si sami pribore. Kapitalist še nikdar ni dal ničesar prostovoljno, tudi nai-primitivnejše pravice do dela ne. Proletari-iat si bo moral te pravice izsiliti s složnim nastopom sam! Kapital je v ofenzivi, naj pazijo trboveljski gospodje, naj gleda pametna gospodarska politika, da se struna preveč ne napne, kajti umreti nočemo! Borza. Danes notira Zagireb. Budimpešta 7.96—S, Berlin 13.5130—13.5530 (13.54), Italija 227.56—228.76 (228—228.25), London 275.96—277,16 (276.50-276.60), Newyprk 56.65—56.94 (56.78—56.80), Pariz (207.50 208), Praga 168.03—169.03 (168.45-168.55), Dunaj 8.0025—8.0425 (8.0156-8.02), Ourih 10.9296—10.9696 (10.9150—10.9525), Amsterdam 22.765-22.865. Curih. Belgrad 9.1350 (9.1350), Budimpešta 71.80 (72.80), Berlin 123.70 (123.70), Italija 20.85 (20.85), London 25.255 ( 25.2525), Newyork 519.50 (519.50), Pariz 18.87 (18.85), Praga 15.385 (15.387), Dunaj 73.22 (83. 20), Atene 7.35 (7.20), Buka-rešt 218.50 (217.50), Sofija 3.75 (3.75), Madrid 73.20 (73. 20), Varšava 67.50 (67.50), Amsterdam 20840 (208.12), Bruselj 23.55 (23.57), Stockholm 139.30 (13925), Oslo 114 (118.20), iKopenthagen Nečloveški napad. Človek ne najde milejšega izraza, ako pomisli in vidi, kar je TPD s svojim diktatom nad jamskim sužnjem izvršila. Neusmiljeno, brezsrčno in nad vse kruto je pahnila tisočere uboge trpine s »vojo družino v hiralno smrt. Vsak, ki pomisli, da bo v bodoče delavec pri rudniku v I., t. j. kopaški (najboljši) kategoriji zaslužil le Din 40 na dan in če pomisli nadalje, d'a bo rudar delal de 18 delavnikov na mesec ter bo vsled redukcije dela zaslužil mesečno bruto le Din 720, mora uvidevaiti, da je rudar oropan vseh živi j enak ih pogojev ter obsojen po TPD s svojo družino od lakote poginiti. Od zaslužka bo imel plačati v pokojninsko blagajno Din 25, bolniško blagajno Din 52, ročni davek Din 2o, rudarsko zadrugo in .drugi odtegljaji Din 5, torej skupaj Din 108 ter bo prejemal le Din 812 mesečno ali Din 308 štirinajstdnevno čiste plače. Kako naj torej rudar preživlja in oblači sebe, ženo in eventualno 3 do 5 otrok! Družba je povišala plačo za akordno delo 20%. To je naredila v s vrh o, da izkaže večje plače. Ker se pa strel ji vo takoj zopet od bruto zaslužka odtrga, ne bo rudar od poviška prav nič imel. Družba se je v svojih »opravičljivih dokazih« med drugim tudi izrazila, da se njene funkcijonarje »dejansko« napada. Vprašamo vso javnost: Ali ni to postopanje TPD ropanski napad in uničevanje življenja, tisočerih rudarjev in njih družini Ali je družbi dovoljeno tako bruto postopanje? Da, družba je to izvršila in ministrska komisija je našla vse v redu. Rudar iz Trbovelj. Zagrebška delavska zbornica proti socijalni reakciji. Na plenarni skupščini delavske zbornice, ki se je vršila v Zagrebu 9. marca, je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: I. Na osnovi zakona o centralni upravi, po katerem naj bi se število ministrstev skrčilo od 18. na 14., bi se moralo ukiniti tudi ministrstvo za soci-jalno politiko. Naloge tega ministrstva bi v tem slučaju prevzelo drugo ministrstvo. Zaščita in zavarovanje delavcev, inšpekcija dela, posredovanje v Vprašanju delavskih mezd in vse drugo naj bi prešlo v kompetenco ministrstva za industrijo in trgovino. Očitno je, da se na ta. način daje enemu najvažnejših socijalnih vprašanj, vprašanju zakonske zaščite in zavarovanja delavcev, manj vreden, povsem .postranski pomen. II. Prvobitna dolžnost države pa bi morala biti, da skrbi za čvrst i,n zdrav delavski razred. Pivi razlog je dan v splošni potrebi, da se ohrani v tem delu ■naroda živtjenska moč in zdravje, Ko postano človek predmet izkoriščanja po drugem človeku, takrat postane opa-snost, da degenerira duševno in telesno toliko večja, kar ni samo velika osebna škoda za prizadetega, samega nego tudi velika javna škoda in opasnost. Drugi razlog je pa gospodarske narave: brez dobro izučenega, zdravega in za delo .sposobnega delavskega razreda, ni gospodarskega napredka, ni splošnega blagostanja. III. Brez dobro izučenega in zdravega delavskega razreda si modernega gospodarstva niti zamisliti me moremo. Država, ki ne razpolaga z zdravim in za delo sposobnim delavskim razredom, ne more nikakor vzdržati mednarodne konkurenčne tekme. Zdrav in za delo sposoben delavski razred se pa ne more odgojiti, ako država sama ne prevzame najnujneših mer v s vrh o vsa-kojake zakonske zaščite in zavarovanja delavcev in izboljšanja njihovega gospodarskega in socijalnega položaja. IV. Taka delavska in soeijalna politika se pa more uspešno voditi saimo, ako obstoja neka centralna instanca, ki se za vse to briga, ako obstoja posebno ministrstvo, ki proučuje potom svojih strokovnjakov vsa ta vprašanja ter pripravlja in uveljavlja nove zakupe — ne pa, ako se te naloge in ta vprašanja prepuščajo kot poslednja briga kateremukoli ministrstvu, katerega glavna naloga je povsem drugačna in pri katerem po sili razmer prevladujejo upli-vi in interesi bas onih družabnih stanov, proti katerim je treba delavski razred braniti in ščititi. V. Ukinitev ministrstva za .socijalno politiko bi bilo od velike škode za delavski razred, škodovalo bi pa tudi močno vsemu narodnemu gospodarstvu, uvažuje, da je delavec najvažnejši čini tel j produkcije. VI. Brez najmanjše škode bi se lahko ukinilo ministrstvo ver ter njegove agende spojilo z ministrstvom pravde. Isto se je že storilo v večini drugih držav. V skrajnem slučaju bi se lahko ministrstvo socijalne politike, .narodnega zdravja in agrarne reforme spojilo v eno, kar bi lahko v .tem ali onem pogledu bilo boljše — v nobenem slučaju se pa ne sme ukiniti to ministrstvo in njegove, kakor poudarjamo, izredno važne funkcije prepustiti kot nekaj povsem postranskega ministrstvu, katerega delokrog in naloga so povsem drugačne. VII. Konstatirajoč to, podčrtava skupščina važnost tega vprašanja za ves delavski razred. Pozivlje zlasti delavske strokovne organizacije, da strnejo vse svoje sile za tem, da se prepreči odpravljanje delavske zakonske zaščite, kakor se to z ukinjenjem ministrstva za ‘socijalno politiko namerava. Delavci ne morejo mirno preko vladne namera, da se ministrstvo il Jfi arroli seTV'ii’at nioskini vino, v kate-!m jo k op ali a■ Nato ho navzoče ženi-ske pometale s sebe obleko in le v spod-"jih, tenkih in svilenih »ne-veš-kako-fe-jim-reče« plesale po gledališču. Ko J0 Krofica Cathcart plesala « Harry* Jhavvom, je nekdo zavpil: »Trikratni živijo kipu Svobode!« Orgije so trajale do osmih zjutraj. 'Pako je ameriška 'isuka dražba proslavila rojstni dan lLf“la domovine, Georga NVashingtoma. ... čreden sovjetski filmi Sovjetski 1 'UlHki trust bo kmalu predvajal dra-'J.'11 Ua Platnu, v kateri nastopijo igral--b ki so svojo vloge nekoč res živeli, 'bo, lu je “dčno namenjen za protimonarhi-piop.igando, predstavlja zadnje- , carja m nje8ov ,, : u°i.ie leta 1». V i W 88 CaSH reVH' k«-atni ms ki general?7'nastopijo ta dri, kozaški poveljn\ki?™lki’ Grcz;prinierna ironija u-iode "iV ^i '* iemi • n i ■ , J«.*, da so 'Sinici m igralke, ki Podstav ljaj0 ge. berale, državnike, člane carskega dvo r:l '*d.. večinoma — res ravno ti«*© oy0_ >e, ki ,so v-.se to, kar zdaj igrajo nekoč doživele. Na primer carjev komornik ' lilin-tki igri je pravi bivši komornik; j } orna dama zadnje carine je prava '"ša dvorna dama. V os-obju je 36 prej-^"jib olicirjev, ki tudi igrajo svoje rejeno vloge. Ker j<> zadnji car mrtev orej ne more sam nastopiti v lastni n^ffovo vlogo pekovski de-; ’ec Nikolaj Jevdakov, ki je do pičice M im e raaujU P° ,MKHtavi in <*>•«*«. t 'uistru l ehveja, ki je bil umorjen Joni revolucij« v letu 1905, igra eden Kov ib uradnikov. Nov radio aparat. William L. Sikala, mlad češki inženir, stanujoč v Ber-wynu v Ameriki, je iznašel napravo, •ki reši vprašanje, kako se je treba izogniti oddajnim radiopostajam, ki s« vmešavajo od blizu in delajo konfuzijo v prejemniku. Skalatova iznajdba je nov aparat, ki razcepi valovno dolžino na dva ali več dolžin in odreže vmešavajoče faktorje v propagaciji radio valov in na podlagi tega odkritja je izumil svoj aparat. Iznajdba je bila preizkušena te dni ma radiopostaji WMAQ v Chicagu v prisotnosti zvedencev, ki so proglasili aparat za popolen uspeh. Takoj nato so lastniki postaj in mnogi prospektor-ji navalili na mladega inženirja s ponudbami za dobavo aparata. Sikala je izvršil študije na univerzi v Pragi. Njegova iznajdba, ako se dodobra posreči, reši vprašanje, koliko -oddajnih postaj je lahko v enem mestu, da ne delajo napotja med seboj. Zadnje čase je bilo veliko krika, da -se-mora število čikaških postaj — katerih je čez dvajset — znižati. Nekatere so celo grozile s tožbami in drugim, češ, da »kradejo zrak«, oziroma valove. Nova iznajdba odpravi v.se te prepire, ker vsaka postaja bo lahko nemoteno operirala na lastni valovni . dolžini. To pomeni, da se število čikaških oddajnih postaj namesto zniža — pomnoži in Chicago postane radijsko središče sveta. Ženske brez spremstva ne smejo v gostilne. Abela-rdo, guverner za severni okraj Dolnje- Kalifornije, je izdal odredbo da nobena ženska .ne sme v gostilno, ako ni v spremstvu moškega. Odredba je postala takoj pravomočna in župan Federico Palacio je izjavil, da jo bo izvajal do pike. Dete z odprtim srcem še živi. Kakor poročajo iz Amerike, dete, ki se je n-a-rodilo s srcem zunaj telesa še živi- v Kansas City. Otrok je star par tednov. Zdravniki pravijo, da tako čudnega slučaja še niso videli, toda nimajo upanja, da ibi dete -dolgo živelo. Najstarejša ura na svetu. Najstarejša ura na svetu gre še dandanes izvrstno. Pred kratkim je bila popravljena. Ta ura je cerkvena ura v mestecu Ryo na Angleškem. Napravljena je bila. leta 1515. im je takrat stala 20(1 frankov. Številčna plošča je oglata in je iz železa. Nihala so dolga 6 m in .se končujejo v votle krogle. Posebnost ure je v tem, d ase jo mora naviti dvakrat na dan. N a j večja mesta na svetu. Po naj novejšem ljudskem štetju je na svetu 24 mest, ki imajo čez en milijon prebivalcev. Največ prebivalcev ima Newyork 8, London 7.6 Pariz 4, .Berlin 3.9, Toki jo 1.9, Filadelfija 1.9. Dunaj 1.8 milijonov. Izmed 24 milijonskih mest. jih je v Ameriki a, v Kini 3, v Nemčiji, Angliji, Rusiji, Indiji, Japonskem po dva, in v Avstriji. Braziliji, Argentini .ji, Moksiki, Turčiji in Franciji po eden. ^ Prihodnost Newyorka. Statistiki ''Wyorka so izračunali, -da bo prebi-' alstvf> tega mesta, kakor je razvidno iz preteklih 20 let, narastlo v 40 letih na 50 milijonov. • -Gospod šef, prosim za en dan dopusta« — »Ka.i, cel dan dopusta hočete imeti ravno sedaj, ko je največ delal« Prosim gospod šef. jutri bo moja poroka -in hi bil rad zraven.< »Prelomaši «na Delavski akademiji. Tretji licitacijski večer Delavske akademije, ki se vrši v sredo 17. t. m. ob 7. uri -zvečer v dvorani Mestnega doma, je poverjen trojici »Prelo-mašev« Pavli Nevenkovi, Ferdo Delaku in Janezu Žagarju. Uvodoma bo predaval Ferdo Delak o gledališki politiki Sovjetske Rusije, o zelo zanimivi in še neobravna-vani stvari( ki je pa našim čitateljem že deloma znana po odlomkih, ki so izšli v listu pod raznimi naslovi: Gledališka politika Sovjetske Rusije, Gledališka politika Kerženceva, Gledališče m-nožice, Himna svobodnega dela itd.), nakar sledijo recitacije in deklamacije Krleže, Bezruča, Seliškarja, Župančiča in Ketteja. Metlika vsemu svetu etika. Topot je šel Radič v Metliko, ki leži, kakor ‘zna.no, na meji med -njegovo hrvatsko človečansko republiko in Koroščevo slov-eusko avtonomijo. Metličani so zgovorni ljudje, Radič tudi; Metličani -so že Zupaniča na »lojtrah« peljali, zakaj ne bi tudi Radiča. In potem, bil je tam tudi Pucelj, ki je z Dolenjskega doma, in ve, kako se take stvari organizirajo. Metlika vsemu svetu dika — si je mislil Radič, ki je tudi poet, in stopil je na oder in povedal po do-lgem in težkem molku kaj vse zopet misli o naši notranji politiki, o tzu-nanjih kombinacijah in konflikacijah, o Nikoli Pašiču, Stojadinoviču in Maksimoviču. Govoril je divno; kakor se sploh lahko govori samo v krajih, ki leže ob meji: malo na tostran, malo na ondstran. Povedal je celo, da ni utegnil svoje mlade žene, ki sameva v Zagrebu, niti »bušniti« ter da je za popolni -sporazum -z Italijo z vsemi mogočimi pogodbenimi dodatki in dopolnili, priznal je, da -so ministri slabši kot car i in da znajo lahko uradniki tudi brez visokih šol uničevati narod. Povedal .je torej tudi marsikaj umestnega in pametnega. Radič zna govoriti tako, da ga narod razume. Še bolj kot njegov govor sanr je pa vzbudilo senzacijo dejstvo, da ni topot izzival nobenega mednarodnega konflikta. Tudi to je najbrže pripisovati že omenjeni srečni geografski legi Metlike: Svoj govor je končal z veselo po Puclju točno rimirano popevko: Svetozara mika bistra Lika; mene in bajo čika pa lepa Metlika. Grdo in nepošteno je, če kdo zavestno laže. Eden takih grdih lažnjivcev mora sedeti tudi v uredništvu »Kmet-sko-delavskega lista.« V štev. 9. pripoveduje ta list svojim naivnim bralcem, da so bili v našem upravništvu vsi prostori polni našega lista, iker se nam ga je kar kupoma vračalo. Dalje pravi, da so morali, za-t-o da bi »ubogemu upravniku« napravili prostor, najeti »štiri ljudi,« ki so naš list delili na shodu tobačnega delavstva. Tako laže neki nepomirljivi sovražnik resnice. V imenu uprave pa izjavljam sledeče: Res je, da •sta dva dečka delila v svrho agitacije nekaj našega lista na shodu tobačne-ga delavstva. Nista pa omenjena dečka mogla deliti »Del. Politiko« »kar na kile,« ker sta dobila le malo število izvodov -s seboj. Ta dan je najbrže gledal poročevalec »Delavsko-kmetskeg-a lista« okrog sebe z volovskimi očmi, ker je vse tako veliko in debelo videl. Naša dva raznaš-alea sta dajala udeležencem le po en izvod našega lista in ne pa dvanajst. Ali ni »D. K. L.« prav nič sram, da tako laže in natolcuje? Ali mislijo modrijani, ki ta list pišejo, da bodo s takim pisanjem vzgojili čist«, zave d n e, res n icol j u bne re vol uci jona r-je? O me, šepetavce, klepetulje, zajedavce bodo vzgojili in -neznačajne borce, Vsekakor: z lažmi mas niti potom u 11 ra levi čn rskega »nepom i r.l j i v ega« čvekanja in natezanja me boste pohodili! — »Ubogi« upravnik. Zadruga in trust. Pod tem naslovom poroča praška »Kon.sumgenob.seii-schaft« sledeče: Iz Stockholma n-aim poroča dr. II. Christ. Nov dokaz, kako so konzumne zadruge primerno sredstvo za pobijanje monopolske politike trnstov nam nudi Švedska. Švedska mlinska zveza je dala švedskemu ljudstvu kot božično darilo dekret, s katerim povišuje cene že itak povišanih cen moke. Po tem takem naj bi se zvišala cena pšenične in ržene moke za 2 šv. kroni po 100 kg. Zveza švedskih zadrug, Kooperativa Forbundet«, pa je vsled tega .sklenila, da ne bo sledila temu povišanju cen in bo obdržala staro ceno za moko iz lastnih mlinov. S tem znači razlika v cenah »zadružne« moke in -one mlinske zveze nič manj kot 2.50 Šved. kron. Ker so tudi konzumna društva ohranila staro ceno, so zasebni trgovci bili prisiljeni tudi s svoje strani obdržati staro ceno. Tako bodo morali sedaj trgovci sami plačali .zvezi 2 kroni za vrečo več. To božično darilo je trgovcem, ki vedno govore o svobodi konkurence, strašno neugodno. Konzumen t pa se ima -zahvaliti konzumnim zadrugam za prihranke.« Ženski dan. Soeijalistična ženska iuternacijonala je določila praznovanje Zenskega dneva« v dneh od 21. do 28. marca vsakega leta. Tudi odboir »Zveze delavskih žen in deklet« je sklenil pridružiti se temu praznovanju ter prirediti v krajih, kjer ima zveza s-voje podružnice, ženske shode in sicer se bodo vršili isti: v Ljubljani dva, v Trbovljah, v Hrastniku, na Jesnicali, v Tržiču, v Litiji in v Celju, s sledečim dnevnim redom: 1. Pomen ženskega dne. 2. Cilj in zahteve -delavske žene. Ob teh dineh bomo glasno in javno povedale težnje in zahteve delavske žene. Več potom letakov! Kdaj in kje se bodo vršili shodi bomo še pravočasno objavili. Ljubljana je precej prometno mesto in ljubljanski državni kolodvor je skoro stalno natrpan -tujcev in domačinov. Še večerni vlaki in nočni vlaki so skoro vedno polni i-n zlasti v mrzlih nočeh je mučno gledati premile, zaspane obraze, ki težko čakajo na vlak in korakajo po vsej dolžini perona; kajti po 12. uri ponoči ne morejo več v restavracijo. Pa to bi še bilo. Brzovlak vozi proti Dunaju ob pol 1. uri ponoči in zgodilo se je, da so potniki za ta vlak prišli v restavracijo ob pol 12. uri ponoči, da bi se pred odhodom okrepčali. Toda gospodar je že ob pol 12. uri prepovedal točiti in -tujec je ogorčeno odšel v čakalnico. Mislimo, da tako ponašanje ni pravilno, in bi se lahko vsaj do -dovoljene ure gostom postreglo. Odvetniška zbornica v Ljubljani i-ma v četrtek, dne 18. marca ob 5. uri popoldne v zbornični dvorani univerze v proslavo 251etnega poslovanja zborničnega predsednika dr. Danila Majarona in zborničnega pravdoika dr. Frana Tekavčiča izredni občni zbor, istega dne ob 20. uri zvečer pa v »Kazini* prijateljski sestanek v, banketom. Državna borza dela v -Ljubljani. ' času od 28. februarja do 6. marca 192" je bilo v Državni borzi -dela ra-zpisanih 64 prostih mest. 142 oseb je’iskalo del:’ v 61 slučajih jo borza posredovala • uspehom in 36 oseb je odpotovalo. L' 1. januarja do 6. marca 1926 je bi > skupaj razpisanih 816 prostih me-s , 1237 oseb je iskalo dela, v 593 slmznP j je borza posredovala z uspehom m oseb je odpotovalo. Ministrstvo prosvete baje pii(|ia Ija načrt za razpust osiješkega m n vosadskega gledališča. V Vukovaru so zaprli tiafr■ a Škrbiča, ki je kral tobak (]p Nakradel ga je za -sveto _ nar jev, za 400 -tisoč dinarjev p ^ l.iufal upravo. . V Bijeljiui je P"polnoma ^ hotel »Balkan«. Požai ji nas : niku. škodo cenijo na l>ol milijona dinarjev. r/ Banjah,ke je pri r^rknil v reko Vrbas in utonil, napadu zdiKun 1 , ... Trupla še niso mogli dobit . Sneg v Južni Srbiji. Na progi H urrijevo-Ohrid je v zadnjih dneh za-nadel 'visok sneg. Več vlakov jo bilo •/ometenih. Na progi Gradsko-BUolj je hil železniški promet prekinjen. Tiskovni sklad. Tiskovni sklad. Zadnji izkaz, objavljen v štev. 59. popravljamo -v toliko, da je na nabiralni poli s. Malovrha v Hrastniku daroval s. Koušek Fritirih Din 5 (pomotoma objavljeno Koušek Fridrih Din 20) in .s. Tenšok Alojz Dim 20. Končna vsota ostane ne iz prem en j-cna. Stran 4. „13 E L A V S K A F O Li T I K A“ Štev. 62. Prireditve. Ženski shod se bo vršil: V četrtek, dne 18. marca ob pol 6. uri popoldne nasproti tobačne tovarne v gostilni pri »Jožetu«; v nedeljo, dne 21. marca ob 4. uri pop. v Ljubljani v Mestnem domu; v nedeljo, dne 21. marca ob ,pol 2. uri pop. v Delavskem domu v Trbovljah;' v nedeljo, dne 21. marca ob 4. uri pop. v Delavskem domu v Hrastniku; v pondeljek, dne 22. marca ob 4. uri pop. v Delavskem domu na Savi; v torek, dne 23. marca ob 6. uri pop. v dvorani Ko ris. društva za Slov. v Tržiču; v četrtek, dne 25. marca ob 10. uri dop. v restavraciji na Pošti v Litiji. Maribor. Strokovni tečaj v Mariboru. Kakor smo že omenili, je priredila organizacija čevljarskih pomočnikov v Mariboru preko zime prikrojevalni tečaj. K sodelovanju je povabila tudi zadSru-go čevljarskih mojstrov, katere člani so se pa le v malem številu odzvali. Tečaj te vrste, specijelno za delavce, se po prevratu v Mariboru še ni vršil, zato je bil tudi zelo potreben. Organizacija je dolgo iskala zmožnega učitelja, katerega je končno našla v osebi znanega strokovnega učitelja ter iznajditelja patenta »Novo«, gosp. Rudolfa Stegmutlenja iz Graza, jugoslovanskega rojaka, kateri se je prošnji tudi odzval ter vodil tečaj v največje zadovoljstvo obiskovalcev, zato ga tudi kot strokovnega učitelja najtopleje priporočamo, kakor priporočamo tudi njegovo iznajdbo. Ob zaključku tečaja, v nedeljo 21. februarja, se je vršil v gostilni Orovič v Mariboru ob navzočnosti gosp. Stegmiillerja kakor tudi vseh povabi jenih,korporacij (zastopnika Strokovne komisije, zastopnikov mojstrske zadruge itd.) družabni večer. Pred otvoritvijo, kakor tudi po zaključku raznih nagovorov je zapel pevski odsek »Svobode«. Lepo je tudi igral naš tambu,raški odsek. S tem so se hoteli udeleženci tečaja tudi oddolžiti svojemu učitelju. Ta tečaj naj .služi povzdigi strokovnega znanja, kakor tudi okrepitvi strokovne organizacije. — Odbor. Ojačite svojo organizacijo. Tukajšnji čevljarji in usnjarji so imeli zadnjič svoje zborovanje v svrho sklicanja obč. zbora. Razmere pa, ki vladajo med usnjarskim delavstvom so občudovanja vredne. Medtem ko jih kapitalistični bič neusmiljeno tepe, se delavci prepirajo med seboj. Ali ni nobene moči več, da bi to stanje odpravili in organizacijo izboljšali. Čas je, daseito zgodi! Saj bi morala.biti usnjarska organizacija ena najmočnejših s svojimi '350 delavci. Torej, sodrugi, ki imate voljo do dela, naprej! Trbovlje. Podružnica tukajšnje »Svobode« je imela v nedeljo, dne 7. marca 1926. svoj redni občni zbor, na katerem so podali , vsi funkoijonarji društva in posameznih odsekov zadovoljiva poročila, V minulem letu je bilo prireditev in sicer; 17 dramskih, 3 telovadne, 13 predavanj, 2 športni, 7 izletov, 1 brezalkoholni večer, 3 zabavne večere in še več drugih koristnih prireditev. Sej je imela podružnica 12 rednih, 3 izrednih in 2 plenarni. Pričetkom leta je štela naša »Svoboda« 96 upravičenih članov, med letom pa je pristopilo 165 članov, t, j. skupaj 261. Med letom pa so izstopili 3, odpotovali 3, k vojakom odšli 4, v ljublj. šolo 2, umrla 2, izključenih radi nad 3 mesece zaostalih s plačevanjem članarine 62, radi nedostojnega vedenja in kršenja društvene discipline pa sta bila izključena 2. Danes upravičenih članov 183. Članskih zborovanj smo imeli 6. Dopisov je došlo 212, odposlalo 456. Novoizvoljeni odbor je sledeč; Predsednik Jakob Klenovšek, podpredsednik Leopold Majdič, tajnik Tine Korimše.k, tajnikov nam. Henrik Stepišnik, blagajnik Ivam Breznik, blagajnikov nam. Alojz Gornik; odborniki: Rudolf Dolanc, Vinko Češno-var, Milan Polb.vič, Toni Rostič, Milka Bizjakova in Framc Saje; preglednika Ivan Jeretin st. in Anton Hrovat; arhivar Tobija Sajovic; knjižničar Tome Sajovic. — Sporoča se vsem onim delavskim organizacijam in posameznim .sodrugom in sodružicam, ki so si že in si še bodo nabavili pri naši podružnici spominski žebelj za zastavo naše »Svobode«, ki jo slavnostno razvijemo na Bimkoštno nedeljo, t. j. 23. majnika t. L, da pošljejo čimpreje znesek Din 50 naši podružnici »Svobode«. V ostalem naj se drže vse organizacije predvidenih navodil in navedenih terminov v naši okrožnici, ki je bila odposlana po-asmeznim društvom ter objavljena v 2. številki »Svobode« in dnevniku »Delavski Politiki«. Nadaljna navodila slede. — Tajništvo trboveljske »Svobode«. Zabukovca. Na občnem zboru del. tel. in kulturne zveze »Svoboda«, podružnica Zabu-sovca, je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Tratar Franjo, nam. Co-cej Jakob; tajnik Šort Ivo, nam. Cilenšek Pank rac; 'blagajnik Zupanc Ivo I., nam. Košak Franjo; knjižničar Cocej Jakob, nam. Zupanc Mici; kontrolor knjig Spreic Zeter, nam. Zupanc Edo. Odborniki: Judee Franjo, Razpotnik Avgust, Oblak Anton, Rotor Jakob. Revizija: Judec Franjo, Vipotnik Albin, Pohlin Florijan. Razsodišče: Tratar Franjo, Zupanc Ivo I., Krašovec Kurnika. — Kakor je bilo razvidno iz blagajniških knjig, je podružnica v preteklem letu precej napredovala. Pri zadnji točki dnevnega reda je bila ostra debata glede dramatike, režiser s. Šprajc zahteva natančen imenik članov dram. odseka, ter poziva članstvo, , da so brezpogojno pokorava navodilom dram. odseka. Novo izvoljeni predsednik se zahvali v imenu odbora za zaupnico ter apelira pa članstvo, da tudi v bodočo ostane marljivo in vstrajno na delavskem kulturnem polju. Stari predsednik zaključi občni zbor ob pol 8. uri, nakar je pevski odsek zapel pesmi »Delavski pozdrav in »Osvobojenje narodov«. — I. Z. »Svoboda« v Šoštanju je imela dne 7. marca 1926 v hotelu »Jugoslavija« svoj občni zbor, ki je lepo izpadel. Predsednik s. Jesenšek je ,otvoril zbor ter pozdravi s. Štuklja kot zastopnika Centrale ter prešel na dnevni red. Tajnik s. Kremenšek prečita zapisnik, ki se odobri. Nato je poročal s. Jesenšek o poslovanju podružnice v minulem letu s povdarkom, da podružnica ni tako delovala kot bi bilo pričakovati, predvsem zato, ker ima pretesne prostore in pa zato, ker se delavstvo vse premalo briga za delavski kulturni razvoj. Razveseljiv napredek je zaznamovati samo v tamburaškem odseku pod vodstvom s. Horadeja, odsek je vršil sam vse dolžnosti napram sebi, kakor tudi napram podružnici. Nato poroča tajnik, da je imela podružnica v minulem letu 5 članskih in 16 odborovih sej, 5 veselic in 4 igre in 1 tamb. koncert. Izleti so bili 3 in sicer v Črno, Celje in na goro Urško. Blagajnik s. Korade j poda obširno poročilo o dohodkih in izdatkih blagajne in posameznih prireditev, poroča o prejemkih in obračunov z Centralo, skupnih dohodkov i,n izdatkov ni navedel, pač pa premoženje v gotovini, ki znaša Din 2.545.82, od katere je naloženo kot vloga v kons. dlruštvo Din 1,993.87, nasproti temu pa konsta-tira na članskih prispevkih, za knjižnico in drugi dolgovi znesek Din 541. Revizorja s. Arzenšek in Štraus poročata da sta pregledala med in koncem leta blagajniške račune, ter vedno našla blagajno v najlepšem redu. Predlagata s. blagajniku aibsolutonij. S. Štraus omenja, da je to nedopustno, da se za malopridneže zalaga denar in zanje obračunava Centrali. V bodoče naj se obračuna Centrali samo one članske prispevke, ki so faktično plačani, ker naknadno plačilo prispevkov pride pri prihodnjem obračunu v poštev in račun je veliko lažji in le tedaj pravilen. Graja tudi dejstvo, da se računsko poročilo nanaša na čas ob občnega do občnega zbora in predlaga, d’a se ra- čunsko leto šteje od 1, januarja do 31. decembra vsakega leta. S. Koradej opravičuje, češ, člani obljubujejo, da bodo plačali in nekateri tudi res plačajo. Nato se soglasno Podeli sodrugu blagajniku absolutorij. Za tem podajo poročilo posamezni odseki, med ko j im i se najbolj odlikuje predvsem poročilo tamburaškega odseka, ki ga poda s. Aram Franc. Knjižničar s. Jesenšek Karl poroča, da ima knjižnica 356 knjig, med katerimi je tudi nekaj novih; za tel. odsek poroča s. Primožič, in sicer da ni mogel delovati, ker ni imel prostorov. Obrnilo se bode na boljše kakor hitro bomo imeli v Zadružnem domu na razpolago dvorano. Za dramski odsek poroča s. Bajt, pi tudi povdarja, da bo bodoče poslovanje »Svobode« in vseli organizacij veliko lažje v lastnem Zadružnem domu. Poročilo odbora in odsekov se vzame soglasno na znanje: V novi odbor so bili izvoljeni: za predsednika s. Jesenšek, nam. Rožič; tajnik Premužič, nam. Aram Franc; blagajnik Koradej, nam. Vodušek Anton; revizorja Arzešek in Ra vi jen. Odborniki: Bolha, Herlah, Peer, Jesenšek, Štraus in Leskošek. Pri točki razno poudarja s. Koradej da morajo vsi člani pomagati odboru pri agitaciji in pri prireditvah »Svobode«, ki je edina kulturna soci-j a 1 isti čna organizaci ja, S. Štukelj kot zastopnik Centrale iz Ljubljane pozdravi zbor ter poroča, da se snuje del. akademija v okvirju »Svobode«, ki bo imela namen zbirati sredstva potom raznih korporacij v kulturne svrhe, zlasti za skioptična predavanja po večjih del. centrih. Akademija ho sestavljena iz zastopnikov centrale Svobode in Del. zbornice in prične delovati v najkrajšem času. S. Jesenšek prečita končno dopis iz Trbovelj, kamor nas ondotrii sodrugi vabijo na slavnostno razvitje društvenega praporja, ki se bo vršilo 23. maja 1926. Priporoča, naj se čim bolj razvije agitacija za udeležbo in naj se v ta namen nabavi spominski žebelj. Lep in koristen je bil ta občni zbor. W. RAUCH trgovina otekla Celje, Prešernega ul. priporoča steklo za oknna, zrcala, slike, okvirje za slike, svetilke, porcelan, kameno posodo itd. itd. Na drobne!Na debelo! Produkcija - krema za čevlje. Zahteva jmo in kupujmo vedno in povsod le ..Produkcijo kremo“ za čevlje. 130 Mlinar starejša moč, z daljšo prakso v moderno urejenih podjetjih išče primerne službe. Cenj. ponudbe pod „Pošten“ na upravo lista. 138 Leposlovne knjižnice II. zvezek CHARLES DICKENS: Prevel * * * 1926 Cena Din 12. Naročajte to lepo delo pri Zadružni založbi v Ljubljani. V Samopomoči je rešitev! Pristopite z,a člana občekorist. stavb, in kreditne zadruge | ,sthii m oom* Oglejte si njeno prvovrstno kolonijo ob Tržaški cesti v Ljubljani Delfii Din 250'— Pristopnina Din 50*— Začasno it utoaina pisana a Jadiažni tuli" Dltliaanilnn t. S sre?' I Konzumontj*! Konzumeitje 1 Nahupujte svoje potrebščine , t v prodajalnah , Konzumnega društva za Slovenijo r.u&f; | Jjmig mj.». .m- JI J!II .UL--UB«-------- | Solidne cene. Točna I PS“' Dobro blago. 'V* | Učlani se lahko v vsaki prodajalni. Pristopnina Din 250. \ Delež Din 300-—. Jamstvo enkratno. i33 Glavni In odgovorni urednik: Rudolf Golouh. —- Izdaja konzorcij »Delavske Politike' **skarno odgovoren ‘ (odgovoren Josip Mihael Rožanec. , . Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. — Za Pastorek) v Ljubljani, us*