Izhaja v Trstu Ttaito soboto ojolidie. Rokopisi se ne vranjo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Uredništvo in npravništvo ul. del Lavatoio št. I, I. I TELEFON 18-67. 4-----------------k Posamezno štev. s« prodajajo po 6 vin. Inserati se računajo na milimetre v širo-kqsti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnina za celo leto K '4-—; za pol lota in za četrt lota razmerno. Soc. (Motatii inpfl ij pri m. Sai ne mislimo izvajati nikakih novih stvari. Polpretekli dogodki namreč samo Potrjuje o vse točke narodnostnega našega Programa. O zadnjih protičeških dogodkih na "Jinaju in Nižjeavstrijskem so nemški socijalni demokratje pisali, da ni pravilno, če hočejo Nemci Čehe s silo germanizirati, Počasi sebi dali, pravijo nemški socialni de-®okratje, vsi Čehi in Nenemci germanizirati. Torej nemški socialni demokratje so ?topili v očiten boj za svojo narodnost, internacij o nalili socijalni demokratje so storili samo, kar jim je velevalo nemško srce. Kdo bi jim zameril, z narodnega stališča namreč? Dolžnost vsakega vendar je, da ljubi svojo narodnost Pad vse, da želi svojemu narodu dobro in vspeha v vsahem oziru. Mi smo gotovo zadnji ki bi hoteli kaj glede tega očitati svojim socialističnim prijateljem. Splošni socialni demokraciji ne pišemo teh vrst; našim rojakom, ki jih še slepi Miščoba rdeče internacionalne zastave, smo namenili nekaj pararele, da bodo videli, kod hodijo in kam jih vodi neznana in dolga pot. Pa res! Kolikrat smo že morali doživeti žalostno resnico, veliko sramoto, da so bili naši rojaki v socijalno-demokratični strani vedno najbolj glasni in neobzirni tasramovalci in sodniki naši. človeka mora hiti res sram, ne tistih napak, ki jih zagrešijo gotovi kuj o ni, kaj bi se tega sramovali — kje je naposled narod, ki ne bi 'Uiel ljudi pokvarjenega značaja ? — Hudo Uam je in sram nas je, da se dobijo v Uažem narodu ljudje, ki pljujejo v svojo sliedo, pozabljajo bridko našo preteklost 'U mislijo, da bodo odpravili napake s še veČjo napako dejanja m mišljenja. Našo socialno demokracijo niso streznila narodnostna načela italijanske in Pemške sonijalne demokracije, ki pravi, da je internacionalna, pa je tudi ne bodo Zadnji dokazi nacionalističnega duha v in-Wnazionalni demokraciji. Zakaj predobro j'h poznamo. Naša socialno-demokratična stranka tftOrda ni tu, da bi šla za svojimi cilji v Smislu prvotnih socialističnih idej, no, ona yidi svoj glavni program v zasmehovanju 'n omalovaževanju, kar je domačega in našega. Samo nadute megalomanije se je naučila pri sosedih. Tega pa, da mora tudi socijalni demokrat ljubiti svojo domo- =» Glasilo „Narodne delavske organizacije'4 v Trstu. -------------------------------d--------------------------- vino in spoštovati jezik materin, tega seveda ne morejo verjeti, ne morejo razumeti, da ima človek poleg „trebuha" tudi srce. Zapel anim svojim rojakom skoraj ne moremo tako zelo zameriti, da so so dali nekoč zapeljati in da zdaj derejo čez hrib in dol za rdečim praporjem. Reveži, zatirani in teptani, so bili pa so mislili, da bodo imeli že na tem svetu rdeča nebesa. Ali prijazni patroni so jim iztrgali iz srca njihovo prepričanje in ljubezen do domovine. — In nebes še zd»j nimajo. Uboga domovina, ki si rodila tako slabotne sinove, uboga naša narodnost, če bi bila prepuščena tem tičem 1 Tudi nekateri mlajši inteligenti, ki kočejo hiti moderni, občudovani, ali pa so taki, da ne morejo priti drugod do veljave, menijo, da bodo domovini največ koristili z zabavljanjem in psovanjem. Pa jih razumem. V socijalno demokratično strujo so prišli taki izobraženci, ki jih je moril gnev do krivice, ki jih je obup gnal v tabor rdeče internacionale. Posebno tisti, ki so morali prestati v svoji mladosti mnogo hudega, ki so trpeli po-mankanje ali krivico na lastni svoji kož , tisti postanejo socialni demokratje iz so-cijalni-demokratje iz sovraštva do vsega obstoječega, do cele človeške družbe, ka-koršna je dandanes. Prav imajo. Samo moško to ni, da vržejo puško v koruzo in mislijo, da bodo svet prekučnili s svojimi, večkrat prav omdfiljivimi ideiami. Ne, prijatelji, niste si izbrali prave poti. Tod ne pridete nikomur. Pozitivno delo, samo pozitivna ideja rodi sad. Kako bi preustvarili svet, kako boste kaj popravili s svojo negativnostjo?! O, tudi mi smo neizprosni nasprotniki krivici, tudi mi se borimo za pravico, saj tudi mi zaničujemo izkoriščevalce in sebične malike 1 Verjemite, da se ne hlinimo. Celo bolj jih morda mrzimo nego vi — a mi jim hočemo iz podbiti tla s pozitivnim delom si upam« kaj Nočemo se boriti s kolom, še šibe ne vza* memo vedno v roke. Tako orožje je slabo in nezanesljivo. Ampak nikar nam ne očitajte, češ, da nismo s takim bojem ničesar dosegli. Prvič to ni res, da bi ne bili ničesar dosegli, in drugič — kaj ste vi že dosegli ideal svojih stremljenj 1 Kje je vaša reformirana človeška družba? Utopija! Ubijajmo krivico z resnico, s pravico. Vzgojujmo se, bogastvo svojega, duha množi-ipo — po izobrazbi težimo, za kulturo narodovo se tudi borimo! z delom, doseči. jjlje M S kulturo, z izobrazbo duha in srca bo izginula maršikatera krivica sama od !»be. Resnica jo bo ubila! In kako bi bilo to drugače mogoče ij|ego samo, še je naš narod, iz katerega aino in za katerega bi morali delati, trden fjft svoboden, prost na poti do prosvete, srost v življenju in boju za svoja prava! Pri naših socialnih demokratih najbolj obsojamo to, da so najhujši, najbolj Speti socialni demokrati in da gazijo vse, far je narodu svetega. Prvi socialisti niso tega hotili. Načelo ;'jm je bilo: bori se proti krivici za pr$-‘ co, tlačenega brani! Pri nas pa mislijo, a izvršujejo svojo nalogo, če se zaletu-jejo v svoje rojake, in se norčujejo iz gjihovih idealov ! Socialni demokrati drugod pa ne mislijo tako. Narodni so vsaj v svojem srcu. In to je dosti. Človek, ki čuti z narodom, ne bo njegovih pravic nikdar preziral in smešil. Pokažite mi italijanskega ali nemškega socialnega demokrata, ki bi dopustil, da bi kdo zaničevalno govoril o njegou narodnosti! Ni ga ! Nasprotno ! Italijanski in nemški socialni demokrat sta že večkrat pokazala, da sta v danem slučaju tudi dobra rodoljuba. In naši? No, ti so se pač tudi že večkrat pridušali, da so najboljši Slovenci, ampak v dejanjih so vedno pokazali, da so domovinsko ljubezen prav globoko pokopali, dokazali so ob raznih prilikah, da so najhu ši zasramovalci in klevetniki vsega, za kar se narod bori. In bori se samo pr. ti krivici, ki ga tlači, pravice si hoče priboriti. 'Ljudje božji, kdaj so naši socialni demokrati ganili samo mezinec za narodno stvar ?! Nemški socialni demokrat je najprvo Nemce, odločen Nemce, potem dolgo nič, a nazadnje šele tudi — soc. demokrat. Italijanski socialni demokrat ravno tako. Nemško-češke afere na Dunaju in Nižje Avstrijskem kažejo to — Silvio Pagnini in italijanski soc. demokratje so odokazali. Slovenski socialni demokrati pa se kosajo v zaničevanju naših narodnih vzorov in govorijo in pišejo o slovenskem narodu grše in zaničljivejše ko vsi naši narodni nasprotniki. Pa če bi bilo vse tudi res, kar pišejo, bi tega, če so res narodni, ne ometi obešali na \ eliki zvon. Mi smo gotovo zadnji, ki bi hoteli braniti razne res dvoumne značaje takozvanih apostel.ev. PODLISTEK. BRATA. Črtica Iv. Z—c. ^ In naposled se je zgodilo, da se je "one uletel in se kesal, da se je bil kdaj Pletel. Po zimi je prišlo spoznanje, v *ettini noči se je prikradla treznost, ko Jat je prišla in je vzela srečo in ljubezen. ^Hamljeno sta dozdaj živela, počasi sta pa fričela premišljati. Po noči nista mogla spati, Ogovarjala sta se in sta se spoznala. Reza i0 čutila, da so njene nade o sreči in o vsem Oevarane ; raj je zatemnjeval, tema je O a objela oba. Potem pa sta spregledala 1,1 sta videla jasno, videla sta si v srce, Se misli si nista mogla prikrivati. Celo zimo sta se zbadala in dražila, *akaj naveličala sta se drug drugega. ‘ 'bia sta postala in zadirljiva, kar trpeti Se nista mogla več. Ampak jarem dolžnosti Ofazdružljiva vez je vezala nezadovoljneža, I 8ta bila tem sitnejša. čirabotj sta se za-Ve'l&la te vezi. v. Zelena vigred je dihnila v deželo, jhada Vesna si je odela bahato in raz-.v°snobrsteče zelenje. Vse je utripalo sreče II lepih nad, vse se je veselilo. Tone pa je hodil povešene glave in r*ega pogleda. Ni videl zelenja, ne cvetja Prvi smo, ki si upamo udariti po rjem, če to res zasluži. Ampak nabijanje po domačih ljudeh nam ne bo nikoli glavna točka programa kakor je to pri socialnih demokratih. Zakaj naša politika ni „solzarska“, ni brezmiselna, ampak boj krivici za resnico, za narodne pravice! Naši soc. demokrati bodo seveda še naprej malikovali in pljuvali v lastno skledo* Nemški in italijanski soc. demokrati jih ne bodo izmodr.li. Ali jih bo bližnja bodočnost? »Zveza jugoslov, železničarjev". Na razna vprašanja naznanjamo železničarjem, da pravila zveze se niso potrjena. Morali smo jih na novo preiložiti z malenkostno spremembo. C. kr. ministerstvo za notranje stvari je slutilo v nekem paragrafu nevarnost za pospeševanje morebitnega gibanja železničarjev. Čudno je le to, da je isto ministerstvo brez ugovora potrdilo slična pravila pred desetimi leti, akoravno so tedaj vporabljali v istem mi-msterstvu različne postava in in paragrafe pri ustanovljenju društev bolj strogo. Med tem časom pa, da se potrdijo pravila, bodi naša skrb, da se izvolijo v vseh krajih, kjer je zadostno število članov železničarjev za ustanovitev podruž niče, pripravljalni 'odbori. Za snovanje posameznih podružnic je treba najmanj 20 članov. Taki kraji bi bili na primer Gorica, Jesemce, Ljubljana, Her-pelje in vPula, nadalje Nabrežina, Sežana, Divača, St. Peter, Zidanimost, Celje, Maribor. V bolj osamljenih krajih naj imenuje pripravljalni odbor zaupnike, kateri bi nabirali člane. Na ta način delujte in potem, ko dobimo potrjena pravila, bomo ustanavljali razne podružnice. Naj bode še omenjeno, da dobi vsak redni član, koj po ustanovitvi raznih j o-dtužnic, brezplačno na dom. „Narod-nega Delavca", kateri ho imel posebno rubriko za „Zvezo jugoslov. železničarjev", in sicer to tako dolgo, dokler ne postanemo tako močni, da si ustanovimo svoj lastni list, ki bi ga izdajala „Zv. jug. žel. Z veseljem beležimo na tem mestu, da je zanimanje za zvezo v raznih krajih veliko in da se pripravlja vse potrebno za takojšno ustanovitev podružnice. Posebno živahno pripravljanje opazujemo v Gorici in k tej bodoči podružnici pripadajočih krajih. Slovenski železničarji, na delo za močno združitev ! in petja. Strašno hudo mu je bilo. Ni vedel, česa bi se lotil. In kar je začel, ni izvršil, prej mu je upadel pogum. Reza se iz nagajivosti tudi ni hotela brigati za nič. Kar v dnino je hodila pa Toneta je opravljala. Doma je ležalo vse v pušče. Drugi so sadili krompir, so ga okopali in osuli, Tonetova njivica, njegov zelnik, vrt — vse je bilo zanemarjeno, puščava. Reza je bila daja^svojo hišico, njivo in drugo , v najem. Ni imela skrbi. Tone jeprdclal njivico. Ostala mu je še hišica. Udabov -Tanez je šel nottri oseben-kovat. Inako ■ se mu je storilo po sklenjeni kupčiji. Ves je je bil zmešan m preplašen. Stal je tisto popoldne na rebri za hišo. Solnce je stalo še za dva moža visoko, in svečan, velika čustva zbujajoč mrak je legal na vas. Na gozdnem parobku je zau-kal, zavriskal veseli pastir:.. Toneta je premagalo. Sedel je na kamen ob grmu in je bil ves žalosten. Aj, kako mu je bilo hudo, kako so ga pekli in grizli spomini. Celo njegovo življenje je šlo mimo njega, vse je videl, vse je še enkrat doživel. V pomanjkanju sta preživela s Francetom prvo mladost. Njihovi stariši so hodili v dnino, onadva sta pasla krave premožnih sosedov. In zmeraj sta bila skup, še ležala sta na eni rjuhi. France je bil poraben dečko, razumen in podjeten Tone ni bil za rabo, Krav njemu samemu ni nihče zaupal ; France je moral biti zraven. Pa ni bil ravno neumen ta Ton s samo tako čudno zamišljen in raztresen, sanjav. Kako bi tak krave pasel ! Pastir mora biti pazljiv. In potem je šlo po vrsti. Najprej je umrla mati, ki je imela slabotnega Toneta najrajše. Saj ga je njena ljubezen ščitila in negovala. Smilil se ji je in rada ga je imela tembolj, ker je bil najmlajši in slaboten ljubezni in zaščite potreben. Tone se ni pajdašil z otroki, ni mnogo maral za igre svojih vrstnikov. Držal se je matere in v njenem varstvu se je počutil najbolj srečnega. Tone je matere pogrešal. Osamel je živel svoji domišliji, v sanjah je navadno pozabil vse, še samega sebe. Oče je Franceta bolj cenil nego Toneta. Ljubil je sicer oba, a Franceta je jemal povsod s seboj, z njim se je moško pogovarjal. Tako se je France vedno bolj vzgojeval v samozavesti in možatosti. Na smrtni postelji je priporočal Toneta njegovemu varstvu in nadzorstvu. Samo od sebe je nastalo razmerje, ki je vladalo pozneje med bratoma. France je iskreno ljubil Toneta, vedno se je spominjal očetovih prošenj in materine ljubezni. In Tone je bil udan Svojemu bratu in je neoporečno priznaval njegove večje duševne zmožnosti. Sicer je čutil neko odvisnost od barata, a to ga ni bolelo, še dobro mu je dela ljubezni in presrčnosti polna nadmoč Francetova. Samostojen ni bil ne v mišljenju, ne v dejanjih. Po smrti bratovi je bil ko peresce na nemirnih volovih. Prepustil se je bil svojim "anjam in jo je zavozil... V tem trenutku, ko je videl pred seboj vso svojo preteklost, ko je bridko občutil vso težko in silno sedanjost, zdaj je čutil, kako slab in majhen in nemošk in lahkomiseln je bil v vsem svojem početju. Joj, Mati božja, kaj bi rekli stariši, kako grdo in hudo bi pogledal France, ko bi videl, da je razkosana ljuba domači|ica. Podprl je glavo in je veliko trpel. Samo še rob solnca je mežikal izza obzorja in je razlival bogate zlate žarke po mladi in brsteči naravi, da je gorela v živih in divnih barvah, zlivajočih se v širno in lepo sliko. In prijeten somrak je legel na dolino. Zagrnil jo je v svoje skrivnostne sence in je zabrisal podobo njegove mladosti. Večerni zvon je v zaječal in je slabotno in milo zapel. Se nikoli se mu ni zdel tako ljub, tako resničen in drag. O, prečisti, preljubi glas domačega zvonika, kako si ti prijazen spomin, kako velik in iskren tolažnik človekov je tvoj glas. Pozdravljen, domači zvon, sto hrepenenj ti hiti nasproti! Kdaj te bom spet slišal ! (Pride še.) »Narodna delavska organizacija" v Trstu priredi v nedeljo, dne 5. septembra 1.1. IZLET v Ajdovščino-Šturje, ob priliki velike delavske slavnosti ajdovske podružnice N. D. O. Izleta se vdeležijo delavska društva: , Narodna delavska organizacija" sd zastavo; ,,Delavsko podporno društvo v Trstu“, se zastavo; ,,Tržaško podporno in bralno društvo" se zastavo in pevsko društvo ,,Ilirija" iz Sv. Jakoba se zastavo. ODHOD IZ TRSTA (s posebnim vlakom) s postaje državne železnice (Čampo Marzio) : ob 6.55. uri zjutraj. ODHOD IZ AJDOVŠČINE (s posebnim vlakom): ob 9. uri zvečer. VOŽNJA TJA IN NAZAJ: K 2*70. -------o-------- Vspored slavnosti v Ajdovščini: 1. Ob 9. in pol liri dopoludlie: slavnostni sprejem na postaji v Ajdovščini z godbo in zastavami na čelu, potem obhod po Ajdovščini -SI urja h. Sprejema se udeležijo razven ajdovske podružnice N. D. O. vsa domača društva sč zastavami, med temi: ,,Podporno društvo za rokodelce", društvo ,,Danica" itd. 2. Ob 10. uri dopoldne: občni zbor podružnice N. D. O. v Ajdovščini. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo o vsta-novitvi konsumne zadruge članov N. D. O. 5. Slučajnosti. 3. Od poldne do 3. ure popoludue: kosilo v raznih naprej do- ločenih gostilnah. Cene kosil (zmerne) bodo naznanjali posebni napisi. — 4. Ob S. uri popoldne: Velika delavska veselica: na dvo- rišču g. Šapla v Sturjah sč sledečim vsporedom : a) Volarič: ..Ti osrečiti jo hoti", poje možki zbor podruž- nice N. D. O. v Ajdovščini. b) G. V. Brož: ,,Spomin na Zagreb poje mešan zbor pev. društva ,,Ilirija" iz Trsta. c) G. V. Brož: ,,Na zdar“ koračnica, izvaja tamburaško društvo ,,Danica" iz Sturij. d) Iv. pl. Zajc: „Slava delil", možki zbor, poje pev. društvo ,,Iliri ja" iz Trsta. e) H. Vogrič: „Trije parčki" (iz ,,Belega konjička"), izvaja tamburaško društvo ,, Danica" iz Sturij. f) B.-Ipavic: ,,NsŠe gore1’, mešan zbor, poje pev. društvo ,,Ilirija" iz Trsta. g) H. Vogrič: Odlomek iz operete „Jamska Ivanka", dvospev s spremljevanjem tamburaškega društva ,, Danica". i) B. Ipavec: „Slovenec sem", poje možki zbor pevskega društva ,,Ilirija". j) Slavnostni govor. k) K. Ben del: ,,KriŽaci na morju", mešan zbor se samospe- vom mezzo-soprana, poje pev. dr. ,,Ilirija" iz Trsta. T) Iv. Škroup : „StaroČeŠka“ mešan zbor, poje pevsko društvo ,,Ilirija" iz Trsta. 5. PLES na posebnem plesišču na dvorišču tov. E. R3yer-ja. 6. Umetni ognji. 7. Prosta zabava. 8. Ob 8. uri in pol zvečer: Slavnostni odhod iz Ajdov- ščine. Istega se vdeležijo vsi tovariši iz Ajdovščine, vsa društva z godbo in zastavami. Vstopnina k veselici: 30 Stot. za osebo. VOZNI LISTKI se dobivajo v uradu N. 0 0. (ulica Lavatoio št. I. I) vsaki dan 9. —12. predp. in od 4.-8 ure popoldne. — Vsi izletniki so naprošeni, da pridejo na postajo v Trstu že ob 6. in tri četrt url zjutraj jtarodna delavska organizacija. I DOMAČE VESTI. ZA IZLET V AJDOVŠČINO je zanimanje med našim delavstvom splošno. Ker se je že veliko voznih listkov rasprodalo, prosimo vse one, ki se hočejo poslužiti posebnega vlaka, naj si nemudoma preskrbijo vozne listke, ki se prodajajo v uradu N. D. 0. Vožnja tja (v Ajdovščino) in nazaj (v Trst) stane samo K 2-70. „Lavoratore“ je prišel kar ob sapo. Napada in žali vse, na desno in na levo. Kaj se hoče. Umreti se ne Hubi nobenemu, pa naj bo še tak tepec. V zadnji številjki se „11 Lavoratore“ bavi z umetnim (od socijalne demokracije napihnjeni !) »gibanjem11 delavcev c. kr. glavnih skladišč in svari delavce pred „slovensko krumirsko oganizacijo", ki da hoče zopet razdvojiti delavstvo. Ne, preljubi Perezi! Nam ni treba razdvojiti delavstva, ker ste to Vi sami storili, Si ta Vaših večnih obljub in Vašega terorizma se je velika večina slovenskega in italijanskega delavstva — razdvojila in obrnila Vam hrbet, N. D. O. se vsak dan množi, Vi padate z niškega na nižje. Seveda, Vi ki štejete od 160 premikačev na Vaših shodih (pod predsedstvom Pereza) kar celih 10 do kvečjemu 12 premikačev in od ekspoziturnih in skladiščnih delavcev od čez 200 kar celih 8 ali 10, Vi bi radi tudi danes, ko Vas tako rekoč več ni, usilili svojo strankarsko voljo nam, ki tvorimo večino delavstva v prosti luki. Ne, ne, predragi! Vaša oč ta-nja „krumirstva“ več ne zadevajo. N. D. O. koraka neustrašeno po svoji poti naprej, svesta si, da je, če tudi po Vašem mnenju »krumirska11, za Vas še vedno prepoštena. Mož značaj — ni gotovo Silvio Pa-gnini. To si mora na vse zadnje sam priznati. Kakor znano, je Silvio Pagnini, v družbi z drugimi disidenti iz »Delavskega doma11 ustanovil t. zvano »Delavsko zbornico11. Za to »Delavsko zbornico11 agitira sedaj Pagnini na vseh koncih in krajih, javno in tajno. Tako jeJv minolem tednu govoril na shodu brivsk:h pomočnikov. “Naglasa! je, da je »Delavska zbornica11 avtonomna lokalna, necentralizovana organizacija. Ista je nastala iz potrebe, da se vse delavce, ne glede na strankarsko, versko in narodno mišljenje, združi pod eno streho. Delavci ne smejo tirati politike. Le-ta razdružuje. Za to apoliticizem (nepolitičnost). Tako je govoril Silvio Pagnini meseca avgusta 1909. Istega leta, nekaj mesecev poprej, je Silvio Pagnini, seveda takrat »sodrug11 imel na shodu zveze uslužbencev c. kr. glavnih skladišč govor v kateremu je izvajal: »Je li več koristi lokalna ali centrali zovana organizacija? To je ravno tako kakor če se vprašate, ali je kolje kiti močen ali šibek. Kakšno moč, hočete, da imajo lokalne delavske organizacije napram organizaciiam delodajalcev, ki so centralizovane ? Kakšno pomoč, hočete, da poda delavcem lokalna in tedaj denarno slaba organizacija svojim članom v slučaju stavke ali brezdelnosti ?. Danes je Silvio Pagnini za lokalno-šiklco organizacijo, danes zastopa on ravno ono stališče, proti kateremu se je še nedavno kot sodrug tako hudo bojeval. Gasi se spremimajo. Takrat je Silvio Pagniui bil »sodrug11 in je cilj njegovega delovanja bil oslabljenje N. D. O. Njej — N. D. O. so veljala očitanja lokalizma, avtonominosti. Hotel je smešiti nas. Naj se Silvio Pagnini le potolaži! N. D. O. stremi po centralizaciji. Seveda ne po centralizaciji z dunajskimi Židi Adlerjem in Ellen-bogenom, temveč s jugoslovanskim in sploh slovanskim delavstvom. Dosedaj neznana zvezda »Viktor Perez11 — je odkrita. Dan za dnevom sklicuje ta »predstdnik11 zveze delavcev in delavk c. kr. javnih skladišč, dotične delavce na shode, na sestanke, na pogovore, a delavci — nočejo priti. Toliko zanikr-nosti! Jej, jej, kaj bo iz tega, sodrug Viktor Perez? — Mi opazujemo vse to delovanje povsem trezno. Menimo pa, da je največja predrznost stavljati spomenice in pripravljati stavko, če se ima na svoj strani komaj '/o prizadetega delavstva. To ni več, gospodje, domišlja, ampak hudodelstvo, proti kateremu morajo vstati vsi prizadeti delavci najodločneje. Nočemo in ne bodemo pustili, da se še naprej iden-ticifira mezdno vprašanjo s socijalno-demokratično stranko. Novo narodno podjetje. »Kranjska tovarna za umetni kamen in cemetne izdelke, betonske naprave11 imamo v Ljubljani. V tej stroki so imeli doslej Nemci in Italijani pravi monopol na Slovenskem. Eintracht. Nemško restavracijo „Ein' tracht11 menda popolnoma opustijo. Pre Hrastja in dr. — Vsi zaupniki so je za predlagani načrt, na kar se ,°j prešlo na podrobnosti, ob , Vri* shod N. D. O. se je vršil ,n,ai’avn°st ogromni vdeležbi v zadružni odnl'n' ^enov N- D- O. Oli splošnem j. , r<*vanju so govorili tov. dr. J. Man-teQlC’ Hochmiiller, inAblauf. O ~shodu spregovorimo več prihodnjič. 'ZLET V AJDOVŠČINO. Z ozirom v) ,vPrašanje, ali se bode posebni ki odhaja iz Trsta dne 5. /, Ptembra t. I. ob približno 7. uri L DOstaje državne železnice) usta- * „■ v Rocolu, in na Vrdeli, nazna-J^nio, da S8 bode isti ustavil na Sajah ROCOL, VRDELA in OPdNE. Naše zadruge. p(, IL skladišče v ulici Miramar je že 0 v last konsumne zadruge članov N. k' J Predvčerajšnjim se je podpisala Ui]|,rodajna pogodba s dosedanjim last-0111 G. Garlatti. Prodajalnica zadovoljuje pr o em obziru in je preskroljena z velikim Da.s,°rom za zalogo. Sedaj je pa dolžnost V*/ ^ovar^ev iz Rojana, Grete, Škorklje, ^ Kovelj in novega mesta oziroma nove ten, 'Ce> Ja 86 vsi vpišejo, v kolikor ni90 že storili, v konsumno zadrugo članov J) O. Pristope je prijaviti v uradn N. 4^' v uradnih urah (9.—12. predp. in pr i ^ P°P ) Ker se skladišče odpre ne-p^i^jivo že 15. septembra 1.1., toplo pri-.tc»mo vsem tovarišem, naj pristopijo k r,,Si nemudoma. '{j V I. skladišču konsumn zadruge Jlj0v N. D. O. v ulici del Bosco št. 17. *L| 'i prodajajo vozoi 1 stki za posebni priliki velikega izleta v Ajdov- ^ Podružnica N. D. O. v Ajdovščini V' nabavila trgovino, ki preide v last itii 3u‘une zadruge. Jutri, v nedeljo, 29. t. vrši ob 4. uri popoludne v Ajdov-« 8bod, na katerem se bo razpravljalo I C^.ennih korakih za takojšnjo otvortev ]j'*j^ča. Iz Trsta prideta tovariša dr. J. in voditelj (prodajalničar) naših S^kJaromir Bizjak. Prireditve N. D. O' ob ^ponedeljek, dne 30. avgusta prj' *n pol uri zvečer : zaupni sestanek >tifLojalnega odbora za III. okraj (novo L°V Kraj : dvorana N. D. O. (ulica atoio št. 1. I.) ob, V torek, dne 31. avgusta Ijji • ari zvečer: zaupni sestanek pripravil .e8a odbora za VI. okraj (Sv. Jakob), žt , soba pev. dr. „Ilirija“, ul. Mottecchi i. Ob 8. uri zvečer : seja konsumne {zadruge članov N. D. O. — Seja zadružne gostilne članov N. D. O. V sredo, dne 1. septembra ob 6 in pol uri zvečer : zelo važen shod vseh delavcev iz ekspoziture in skladišč pri č. kr. javnih skladiščih. Kraj : velika dvorana N. D. O. (ul. Lavatoio 1. I.) Ob 8. uri zvečer: seja osrednjega bdbora N. D. O. V četrtek, dno 2. septenbra ob 8. uri zvečer: zaupni sestanek priprav, odbora za II. okraj (Staro mesto). Kraj : gostilna Stanišič (alla c tta di Cattaro'1) ul. Riborgo. Ob 8. uri zvečer : seja odbora okrajne skupine v Skednju. Kraj : „Gosp. društvo1' v Skednju. V petek, dne 3. septembra ob 8. uri zvečer: zaupni sestanek priprav, odbora za Rojan. Kraj : ,Gosp. društvo' (pri vd. Bole). Ob 7. uri zvečer : shod pometačev iz proste luke. -Kraj : velika dvorana N. D. O. — V soboto, dne 4. septembra ob 7. uri zvečer: sestanek zaupn kov radi izleta v A;dovščini. Kraj : veliika dvorana N. D. O. V nedeljo, dne 5. septembra izlet v Ajdovščino. Razne vesti. V svobodni in bogati Ameriki se porajajo veliki štrajki delavcev vseh strok. Za zdaj so vstavili delo delavci v premogovnikih. — Čudno, na vseh koncili in krajih vstaja odpor proti krivici in nasilju, a kapitalisti in taki mogočniki ne morejo priti do spoznanja, da tudi z denarjem ne bodo več mogli od dej sveta vladati kakor bi radi. Zakaj ura človeški, volja stoje moči in vrednosti se zavedajočega delavca mora in mora priti do veljave. Tisti časi, ko je bil revež suženj svojemu gospodarju, so minuli za vselej. Tudi siromak mora živeti, sam mora živeti in še preživljati družino; kako bi potem popolnoma opravičeno ne smel zahtevati tega, da je njegov znoj vreden vsaj dostojnega koščka kruha. Saj kapitalistu, ki je postal to, kar je, mora biti vendar znano, da bi ne imel kupov denarja in vseh udobnosti, če bi mu jih ne bil zvlekel marljivi delavec. Čudno je, da ljudje še zdaj niso našli sredstev proti zlu odiranja m zatiranja. Vlade in različni zastopi, ki vtikajo povsod svoj nos, ne morejo ali pa nočejo potom potrebnih in času pa pravici človeškega dela primernih zakonskih določb odvrniti vedno se ponavljajočih krivic, ki se gode onim, ki morajo posvetiti svoje zdrav e in vse življenske moči mrtvemu kapitalu. Zato moramo vedno slišati o štrajkih itd. Japonci proti socialni demokraciji Japonska vlada hoče zadušiti socialno demokracijo. Prepovedala je socialno demokratično glasilo ,,Jigu8liiso“. Tovariši' Vsi v nedeljo 5. sept. na izlet v Ajdovščino. Odgovorni urednik : STEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu. Tiska : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu. tržaška posojilnica in aranilnica“w registrovana zadruga z omejenim poroštom. della Caserma št. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši. (Vhod po glavnih at pnloah). — TF^.EFON St. 952, ^»ilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po , 4 Vlo p6ntni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 K. °s°jila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/»—6°/0, na menjice po 6°/0, na za-^ stave po 578 in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. . radne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Plačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je , Urad zaprt. strv najnr>oderneje urejeno varnostno celico za shrambo |redno-h|h papirje, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi v se najuspešneje naaja štediti svojo deco. y Xxw\\\\i5 Po&tno-hranilnični račun 8i69oo4. Tovariši členi N. P. 0.! Podpisani Vam naznanja, da je otvoril svojo novo gostilno Trattoria al Gin (Gostilna pri Gimnaziji) v ulici dello $cquero nuouo J. kjer se postreže vsacemu in vsem ravno tako in po istih cenah, kakor prej v gostilni „Pri stari breskvi". Priporoča se za obilen obisk Hinko Kosič. Naš tovariš in ud N D. 0. Anton f4ovak je odpri svojo brivnico v ulici Settefontane štev. 13. ki se tem potom priporoča vsem tovarišem in Slovencem sploh za mnogobrojen obisk. Sprejme mesčenike po najnižji ceni. Književne novosti: GREGOR /IČ: Poezije, zv. IV. ... K 2-20 3.20 2-80 —•60 1-50 41— vezano GOVEKAR: »Dobra gospodinja", gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano.......... »Štiri ruske slike", povesti .... BENES: „Bro dskovski odvetnik" . Kip Gregorčiča.............. Vsakovrstne mašne knjige po raznih ccnflhi NOVOST 1 ’ NOVOST Nakltl za dvorane In vrte pri :: zabavah :: v belo-modro-rudečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev. Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v Slovanski knjigarni in papirnici Josip Gorenjec TRST. Ulica Valrtlrivo 40. jfilojz povh, urar s pridelano delavnico Trst - Via del Rivo .št. 26 - Trst Izvršuje vsako popravljanje žepnih in stenskih ur kakor tudi vsako zlatarsko in dragulj arsko delo po najzmernejih cenah. Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje. Slovensko podjetje ! 'Klil AUSTEO-AMERIK AN A - TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. Prvi odhodi iz Trsta: 2. Septembra parnik „Martha Washington“ Nowi-York via Patrasso-Palermo. 30. Septembra parnik „Francesca“ v Buenos-Aires via Almeria-Las Palmas Rio de Janeiro. II. septembra parnik „Alice‘ No\vi-York v Patrasso Palermo. Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksozmmi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, ulica Molin 'Plooolo St. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. Novo pogrebno podjetje ^To seje preselilo v Corso št. 42. (vogal Trg Goldoni). Zaloga oprave ulica Massimo D’Azeglio št. 18. Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo Vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve ; čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkurence. Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo Telefon št. 1402 HENRICH STIBELJ in drugi. J Vinko skerk PEKARNA in -SLADClČARNA TRST, ul. Acguedotto 15, podružnica ul Miramare 9. V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas t.udi na dom. Dobi se tudi naj finejše moke iz najboljših mlinov biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. — Dobi. se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnižji ceni. Spoštovanjem VINKO SKERK. Zaloga obuvala in čevljarskimojster JOSIP STANTIČ Zalagatclj c. kr. redarstvene straže, c. kr. glavnega carinskega urada in skladišč, c kr. priv. lloyd. orož. c. kr. finančno stražo v Trstu, Kopru in Bul ju. TRST. — Ul. Rosario st. 2. — TRST priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja njltih voščilo (Is) C. ii I. Velika izbera Galosch — — Cene nizke.---- — Postrežba točna. — Člani „N. D. 0.“ 1 Pozor 1 V trgovini jestvinami ANTON ŽERJAL, v ulica BELVEBEBE Št. 3. in v Filijalki A. ŽERJAL, v ul. Commerclale št. IS. dobite vsi K I,— blaga zaston ako nakupite za K 50.— blaga. Na zahtevo pošlje blago na dom. Telefon št. 699. Telefon št. 699. njionsumna zadruga H. D. 0. Prodajalna: ulica Bosco 17. : Telefon: štev. 23-21. : Tovoriti! Čisti dobiček tega Vašega prvega gospodarskega podjetja le namenjen le :: Vam In Vaši sveti stvari! :: Slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“ priporoča podpisani svojo dobro-znano ,,Kavarno Universo" na trgu della Caserma St. 1, tik ..Narodnega doma", kjer ima na razpolago najfinejše likerje ter tukajšnje in zunanje slovenske, italijanske in nemške časnike, kakor tudi najboljše ilu-strovane revije. Za obilni obisk se priporoča vdani Fran Bojc. Delavci! Če hočete dobiti kozaree dobrega in cenega vina vstopite v VINOTOČ ulica del Vento 20. (vogal ulice Guardia.) Prepričajte ae, da četrt najboljega vina stane le 14 st., na dom po 12 stot. Za obilen obisk se priporoča JOŽE LEBAN. : Pekarna JVireuJe : v Rojanu, ulica Montorsino št. 7 ima na razpolago C vedno svež kruh a in vsakovrstne najfiinejše sladščice. Sprejema naročila. iSlovenski delavci ! Postrežem Vam z kozarcem dobrega in pristnega vina v svoji gostilni „Pepi Moro“ Belvedere 49. ter tudi vsaki dan z vsakovrstnimi mrzlimi in gorkimi jedmi. Za obilen obisk se priporoča Ivan Škerjanc. Podpisani priporoča sl. občinstvu in članom „N. D. 0 “ svojo Pekarno, sladšcčarno in tov. biškotov v ulici del Belvedere št. 57. kjer ima na razpolago MT vedno svež kruh ___________, raznovrstne sladščice in najfinejše likerje. Sprejema tudi naročila za torte, potice, pince itd. Vdani LOVRENC REBULA. Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina : lastni pridelek v Jesenicah pri Omlšu v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ,A11’ Adria“ ul. Nuova štv. 11 in „Ai fratelli dalmati“ ulici Zudeeehe štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst. Civilna in vojaška krojačnica Pavel Pestotnik Trst — ul. Farneto št. 46 — Trst se priporoča slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“ Cene najnižje. - Delo solidno. - Postrežba — točna. — Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah Jakob Perhavc TRST — Via delle Acque — TRST Veliki izbor vsakovrstnih najliuejšili in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo. Civilna in vojaška krojačnica Bogata zaloga tu- 'in inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško — obrt. — Odlikovan dne 5. aprila 1 906. v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko „GRAND PRIX“ diplomo. Naročbe se izvršujejo točno in se dostavljajo na dom August Štular. TRST, vla delle Poste 12. I. nadst. (nasproti Smolarsove papirnice. Podpisani priporoča sl. občinstvu svoji pekarni in sladščičarni v ulici CASERMA 17, in na TRGU CASERMA 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh, najfinejše slaščice, potice itd ter razne likerje in vina v buteljkah. Udani Alojzij Oul. Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano žganjarno v ulici Miramar I, nasproti kolodvora južne železnice, kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje. Ferdinand Pečenko. člani „N. D. 0.“ dobe 2% popusta, ako nakupujejo v trgovini jestvin 3van Wiegek S dr. - (jtiatija jViiUonig) •• ul. C. Ghega štv. 10. Pekarna in slaščičarna Benedikt Subap TRST, - ulica deINstria št. 12. - TRST e preskrbljena s kruhom lastnega Izdelka ter veliko izbero vsakovrstne moke in mandorlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan. 3W Postrežba na dom "v-a Pekama Valentin Kukanja vogal ul. Molin a Vento in Gastaldi Ima na razpolago - - vedno svež kruh - - in vsakovrstne sladščice. Podpisani priporoča svojo GOSTILNO v ul. deli'Mu S58 Na novo vrejena ' Pekarna Karol Trošt TRST, - Čampo S. Giacomo št. 20. • T$ (nasproti cerkve sv. Jakoba) ima na razpolago vedno svež kruh, vsa^i kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili. G. Babič. vrstne sladščice, čokolado itd., kakor najfinejše likerje. Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel Gostilno društvo Jadran ulica S. Marco št. 17. toči najboljša pekarno in sladščičarno Čampo Belvedere št. 2 kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd. Udani Filip Trobec. vipavska in istrska vina Podpisani naznanja članom „N. D. 0“ je v ulici del Solitario št. 3 odprl svojo GOSTILNO ..AL CASTELLO Dl DOIBERG” kjer toči najboljša vipavska, izborna Istrska in najfinejša desertna vina, in ima poleg tega vedno na razpolago gorka in mrzla jedila. Postrežba točna in cene zmerne. Za obilni obisk se priporoča vdani R. Lužnik. —Pekarna i sladščičarna — Josip Pahor - Trst ulica Madonnina št. 39. ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan svež kruh lastnega izdelka, vsakovrstno mako, raznovrstne sladščice in izdeluje najboljše biš-kote. — Sprejema naročila za torte, pince, potice itd., ter postreže na dom. Telefon št. 1190. Gorka in mrzla jedila so ved"! na razpolago, kakor tudi slovel^1 časopisi. — Najnovejše avtomatih orgije, katere svirajo izbrane slove'1' , ske komade. W0F" Postrežba točna. ®w Cene zmerne. Za dobrohotni obisk se priporo^ Odbor krčmar društva „Jadran“ Vinko Kant0, IVAN KOŠMERLJ IVANOV priporoča svojo TRGOVINO Z JESTVINAMI v ROJANU, ul. Montorsino št. 7* ...j kjer ima na razpolago vsakovrstne koloni)®1' in druge jestvine, kakor tudi razne deli11 teše, najboljša vina in pivo v buteljkah. ** Usi Slovenci v slovensko trgovino! ‘ V. DOBAUSCHEK TRST, ul. Giosue Carducei 11 (prej ul. Torrentc), TRST. co Oc ra n Čitajte vsi!! » -O o £ Q > O C o c > Q) C Q Najprijetneji čas, konec poletnega časa, in da storim proi v zalogi novim jesenskim in zimskim dohodom blaga. Prodam v moji zalogi po neverjetno nizkih cenah. Možke obleke volnene...............................od 14 K naP Vložke črne obleke................................ Obleke volnene za otroke ki se (lajo prati........ Volnene za otroke . . ........................... Možki jopiči.............................. Hlače možke volnene............................... Hlače za dečke.................................... ■ 1.80 „ 10.000 parov delavskih hlač najmočneje vrste od K 2 20. nap™ Še nikdar tako nizkih cen do sedaj I 14 s.w 2.80 4.00 Vporabite priliko! Orni klobuki za možke od K 2'20 naprej.' Poleg tega velika izbera vsakovrstnih oblačilnih predmetof , moške in dečke po jako ugodnih cenah, mali kostimi, bele in p's||,i, rokodelske srajce, maje, spodnje hlače, nogavice, ovratniki zape^. naprsniki kravate, naramnice, žepne rute, črni klobuki in moške *■ ‘ Lastna Krojačnica. — Izgotovljajo s? obleke po meri. Govori se slovensko. 0 Delniška glavnica K 10,000.000 Telefon 19-95. ČEŠKIH HRANILNIC .'OSREDNJA BANKA Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3. vloge na knjižice. Premijene vloge Q MENJALNICA. — BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije. Vlog okoli: K 100,000 Naslov za brz.: SP0I -.JADRANSKA BAIHKA v TRSTU Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje). KUPUJE IN PRODAJA V^ED^OSTfiE PAPIHJE (RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISJV/IA,' PRUOR1TETE, DELNICE, SREČRE i. t. d.) ----VALUTE Ifl DEVIZE--------- PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. ....Uradne ure ; 9 — 12., 2-30 - 5.30. Mont inic in Inkaso, borna naročila SiftFE-DEPOSITS Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. Menjalnica 4 VLOGE NA KNJIŽICE- TEKOČI IN ŽIRO RAČUN VLOŽENI DENAR OBRESTU^ SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROtl DOKUMENTOM VKRCANJA. Brzojavi : »JADRANSKA" — Trat. — Telefon: 1463 in 793. ..-.. S Restavracija, s Trst — Graijd Hotel PftkKftN - Trst = S Kavarna, s cene zmerne. * ^ ^ i 7tnA«tA « g cene zmerne