o
. IVI \gp/ Ivi 1 /T\ /fl.C V^ sit /¿ril wr «F/ EV, d.o.o. L OBRTNA CONA Markovcih 103	TRGOVINA, M0KTAŽA •vodovod i) «centralna kurjava •plinske instalacije •kopalniška oprema • keramične ploščice NOVI JORK, Nova vas pri tel.: 754 00 90
	
Štajerski
TEDNIK
in
hiSa
(•{DARIL
nagrajujeta obstoječe naročnike.
Več na oglasnih straneh.
Kolesarimo z okusom,
vvww.polimaraton.si
Letališče MoSkanjci pri Ptuju
TtMo
Po naših občinah
Kog • Pri gradnji telovadnice naleteli na težave
O Stran 2

Od tod in tam Ptuj • Skrajno previdno s poškodovanimi azbestnimi ploščami O Stran 4
Po naših občinah Pestike • Dočakali smo to našo cesto...
O Stran 5
Ptuj, petek, 22. avgusta 2008
letnik LXI • št. 66 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
v
Štajerski
Spodnje Podravje • Teden dni po hudi uri
V Gajkah že 40 ton salonitk
Razmere po katastrofalnem neurju s točo, ko je bilo pred tednom dni na območju Spodnjega Podravja poškodovanih okoli 6000 objektov, se počasi umirjajo.
O razsežnosti in poškodo-vanosti prizadetega območja zgovorno priča podatek, da so v centru za ravnanje z odpadki v Gajkah - podjetje Čisto mesto namreč tam brezplačno sprejema odpadne materiale, kot so kritina, kamena volna, steklo in lesene dele - do včeraj sprejeli že okoli 40 ton poškodovanih salonitnih plošč (na posnetku).
Kot je povedal vodja intervencije za odpravo posledic po neurju za območje po-dravske regije Janez Liponik, je bilo do včeraj v odpravo posledic na našem območju vključenih 1.472 gasilcev z 240 vozili iz 13 slovenskih regij. Samo za območje MO Ptuj so do včeraj razdelili prek 70 ton plastične folije, skupaj pa je bodo razdelili več kot 100 ton. Pričakujejo, da bo vlada ukrep intervencije ukinila še ta teden, tako da bo lahko Ministrstvo za okolje in prostor pričelo tudi sanacijo.
M. Ozmec
Foto: Martin Ozmec
Slovenske gorice • Po petkovem neurju
Kmetje so na kolenih
Med tistimi, ki so si posledice petkovega katastrofalnega neurja ogledali osebno na terenu, je bil v torek popoldne tudi novi predsednik KGZS Ciril Smrkolj, v spremstvu direktorja ptujskega KGZ Slavka Janžekoviča, svetovalca Andreja Reberniška, predsednika sveta OE KGZ Ptuj Milana Unuka ter člana zbornice s ptujskega območja Franca Obrana.
marsikateri drugi kmetiji, kjer so uničeni gospodarska poslopja, krma za živino ... Sicer bo sanacija stavb možna, vsaj tam, kjer bodo lastniki dobili kakšne ugodne kredite, veliko večjo težavo pa predstavljajo kmetijske kulture, zlasti trajni nasadi, kjer tudi morebitna zavarovalnina ne bo krila drugega kot del iz-
Zgodbe kmetov z daleč najbolj uničenega območja, kjer je toča dobesedno pokosila vse, kar je raslo, so grozljive. Za starejše vinograde in sadovnjake praktično ni nobene rešitve, saj jih bo najverjetneje treba iztrebiti in zasadi-
ti na novo. Nekaj več upanja je za mlajše vinograde, kjer bi se s temeljito sanacijo in obrezovanjem trte malo nad tlemi lahko pričakoval nov pridelek čez nekaj let. Toda kako preživeti do takrat? In kje dobiti denar za nove nasade?
Vprašanja brez odgovorov. Če ne bo (izdatne) pomoči države, vsaj tistim kmetom, ki ob popolnem uničenju niso ostali brez poguma, bo velik del slovenskogoriških vinogradov prepuščen propadanju. Enako se zna zgoditi tudi
pada letošnjega dohodka. Kje in kako pokriti stroške izpada dohodka za naslednja leta, pa je drugo vprašanje, na katerega zaenkrat nima odgovora prav nihče.
Ú^oítuíajU naí na íudovnün ífitdu!
RADIOPTUJ
tut a/Uetec
www.radio-pluj.si
PTUJ S
99. slovenski festival domače zabavne glasbe C^l
îrV fï Jt
Danes priloga
Sv. Trojica • Konferenca in podpis pogodbe
Kog • Pri gradnji telovadnice naleteli na težave
Obnova vodovoda
V ponedeljek, 11. avgusta, sta v prostorih občine Sveta Trojica župan Darko Fras in direktor podjetja Komunala Slovenske gorice Marjan Bračko podpisala pogodbo za izgradnjo vodovoda.
Telovadnica prihodnje leto
Nedavno se je začela gradnja telovadnice na Kogu. Že kmalu po začetku del, ki jih izvaja IGD Holermuos, pa so naleteli na težave. Nagaja jim zemlja, ki polzi.
Pogodbena vrednost del znaša 367.921,77 evra, zajema pa gradnjo cevovoda v dolžini 1.980 metrov. Zgrajenih bo tudi 727 metrov stranskih odsekov vodovoda in obnovili bodo vse hišne priključke.
Z zaključkom omenjene investicije bo kar precej gospodinjstev v občini Sveta Trojica dobilo kvalitetnejšo oskrbo s pitno vodo.
S podpisom pogodbe bo občina Sveta Trojica pričela
Izvajalsko pogodbo sta podpisala župan občine Sveta TVojica Darko Fras in direktor podjetja Komunala Slovenske gorice Marjan Bračko
Uvodnik
Brezmejna požrtvovalnost gasilcev
Že prve laične ocene škode, ki jo je povzročilo petkovo neurje, so jasno kazale na to, da bo ta izredno velika. Sanacija porušenih in uničenih stanovanjskih objektov, gospodarskih poslopij in pridelkov marsikateremu posamezniku predstavlja nepopisen strošek.
Čeprav je od divjaške toče, kije najbolj prizadela ravno naše kraje, minil en teden, se ljudje še vedno niso povsem pobrali. Nekateri so izgubili skorajda vse, za kar so dolga leta garali, zato je še toliko težje pobirati črepinje lastnega truda in potu. Vsej tej nesreči, kije pred tednom dni kot val zajela naše kraje, kot da ni videti konca. Napol porušene strehe, pokrite s folijo, ostanki rož in polomljenih korit na dvoriščih, nešteto uničenih poljščin, trsnic in vinogradov ter na tisoče potolčenih avtomobilov so razlog za kisle obraze in nesrečne izraze na licih marsikaterega posameznika. Ptuj in okolica so podobni povojnemu mestu. Nekateri ljudje so povsem obupani. Že dneve in dneve popravljajo in obnavljajo tisto, kar jim je narava uničila v nekaj minutah. Brez pomoči sosedov, prijateljev in sorodnikov bi nekateri še danes spali pod milim nebom. Najbolj nepogrešljivi pa so v teh težkih trenutkih nedvomno gasilci, ki svoje delo opravljajo vestno, korektno in nesebično. Na tisoče jih je priskočilo na pomoč najbolj prizadetim občinam in posameznikom. Nekateri so na terenu preživeli več dni in nemalo neprespanih delovnih noči. Empatija in požrtvovalnost, ki sta se ponovno pokazali kot vrlini slovenskih gasilcev, sta neprecenljivi. Vrednost njihovega dela se ne more meriti. V prvi vrsti ne zaradi tega, ker se ob svojem delu srečujejo s kopico nevarnosti. Delno pa tudi zato, ker jih velika večina to težko in tvegano delo opravlja brezplačno. Ker se edino plačilo, ki ga dobijo, glasi: HVALA! To pa je v današnjem svetu za preživetje krepko premalo. Nekateri posamezniki, ki sedijo v pisarnah in je edina nevarnost, ki preži nanje, da jim pade kakšna tipkovnica na nogo, v žepe mesečno pospravijo tudi do 10 tisoč evrov, gasilci, ki pa nesebično tvegajo svoja življenja, da pomagajo drugim, pa to počnejo povsem brezplačno. Zakaj si zatorej tudi oni ne zaslužijo poštenega plačila za dobro opravljeno delo?! Peščica profesionalnih gasilcev, ki dobivajo plače, predstavlja zanemarljiv delež vseh, ki to delo dejansko opravljajo. Vsekakor bo potreben korenit premislek o tem, kako gasilcem poplačati njihovo nesebičnost in požrtvovalnost, saj se velikokrat sploh ne zavedamo, kako nepogrešljivi so za našo družbo. Tokrat si za delo na Ptujskem - za začetek - zaslužijo veliko pohvalo, zraven pa še kaj več!
Dženana Bečirovič
izvajati investicijo izgradnje vodovoda, kanalizacije in čistilne naprave Sveta Trojica. Gre za prvi del investicije, ki je sestavljen iz treh delov. Prvi del je gradnja omenjenega vodovoda, drugi del investicije zajema gradnjo kanalizacije, tretji pa gradnjo čistilne naprave. Celotna investicija je ocenjena na 1,6 milijona evrov.
Z omenjeno skupno investicijo je bila občina Sveta Trojica uspešna na drugem javnem razpisu za Regionalne razvojne programe in je tako pridobila nepovratna namenska sredstva iz Evropskega sklada v višini nekaj več kot 500.000 evrov. Kompletna investicija naj bi bila zaključena do septembra prihodnje leto.
Župan Darko Fras je na tiskovni konferenci dejal, da je to pomembna investicija za novonastalo občino, saj je tudi prva, ki je sofinancirana s strani Evropske unije. Za ostala dva dela investicije, torej za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave postopek oddaje del še ni zaključen. Kompletna investicija pa naj bi bila zaključena do septembra 2009.
Zmago Šalamun
Podružnična šola OŠ Miklavž pri Ormožu, šola Kog, je edina v občini, ki še nima primerne telovadnice. Obiskuje jo 40 učencev v 5 razredih in treh oddelkih, saj sta 1. in 2. ter 3. in 4. razred kombinirana oddelka. V njej poučuje 5 učiteljev. V šoli so svoj prostor našli tudi malčki kogovskega vrtca. Doslej so imeli šolarji telovadbo na hodniku, ki je bil urejen v telovadni prostor, kar pa ni bilo preveč primerno in tudi ne po normativih. Pri telovadbi se niso mogli sprostiti, raz-živeti in tudi znoreti, saj je za sosednjimi vrati potekal pouk.
Gradnja telovadnice bo trajala dve leti. Za izgradnjo je v občinskem proračunu skupno načrtovano 790.102 evrov, vsako leto po 480.130 evrov. Gradnja je sofinancirana tudi s strani Fundacije za šport in Ministrstva za šolstvo in šport s približno 200.000 evri. Doslej so bila opravljena zemeljska dela in že pri kopanju gradbene jame so naleteli na težave. Kot je povedal Boris Novak iz občinske uprave Ormož, so nemudoma kontaktirali geomehanika, sestali pa so se tudi nadzorni in projektanti ter izvajalci. Za del zemlje, ki se je začel vleči, je
geomehanik podal predlog za sanacijo, ki sta jo potrdila nadzorni in projektant. Ostala dela potekajo nemoteno.
Sicer pa je tema gradnje ko-govske telovadnice vroča tema, ki se je vsi pomalem izogibajo, saj sodi v rang političnih. Čeprav je res, da šola ni imela telovadnice v skladu s predpisi, pa se marsikdo sprašuje, ali je smiselno na Kogu z vsega skupaj 1000 prebivalci in 40 osnovnošolci graditi milijonski objekt. Odgovor bo prinesel čas, ki bo pokazal, ali bodo krajani prostor napolnili z vsebino. Viki Klemenčič Ivanuša
Pri kopanju gradbene jame so naleteli na težave in sedaj poskušajo preprečiti drsenje zemlje.
Sedem (ne)pomembnih dni
Kdo je "rdeči zmaj"
ÉxM
Za (cerkveni) praznik so slovenski škofje z različnimi prispodobami opozarjali na pasti (in stranske poti) sodobne slovenske družbe. Mariborski nadškof in metropolit Franc Kramberger je na Ptujski Gori svaril pred "ognjeno rdečim zmajem", ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran je govoril o "ideologiji" smrti, mariborski pomožni škof Peter Štumpf pa je opozarjal na "belo smrt". Slovenske škofe skrbi premajhno število rojstev, zgroženi so nad preveč splavi in samomori, nad pijančevanjem in drugimi oblikami človeškega omamljanja, moti jih brezglavo potrošništvo. Škofom je pravzaprav vse (kristalno) jasno, problem je (neuko) zapeljano ljudstvo ... Svet je tudi sicer zadnje dni živel v različnih iluzijah in v objemu različnih dogem, ki enim priznavajo pravico edino zveličavnega poučevanja ter razsojanja in drugim nekakšno (večno) oznako, da z njimi nekaj ni prav in da bi morali ravnati drugače, da bi morali biti boljši.
Nadškof Uran je na Brezjah opozoril, da v Evropi vsako leto legalno pobijejo 1,2 milijona
otrok. Seveda je mislil na splave in pri tem omenil, da je bilo samo v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih 312 tisoč splavov. Nadškof Kramberger je na Ptujski Gori govoril o "zelo spornem odnosu do nerojenega življenja" in poudaril, da Slovenci doživljamo demografsko zimo, demografski infarkt in da smo narod v izumiranju. Dejal je, da je "nevarnost, da bo Slovenija na zemljevidu, a ne bo Slovencev, ali pa bomo v manjšini". Pomožni škof Peter Štumpf je govoril o "kulturi smrti, ki uničuje milijone nerojenih življenj po svetu in vsako leto tudi 16 tisoč nerojenih v Sloveniji".
Slovenski škofje so ob zadnjem prazniku tako rekoč enoglasno sporočili, da so proti "pogubnemu spreminjanju človeka v surovega potrošnika, ki velja toliko, kolikor denarja zapravi" (murskosoboški škof Marjan Turnšek), da smo "po zakonskih zvezah na zadnjem mestu v Evropi, po razvezah pa med prvimi" (ljubljanski nadškof Alojz Uran) in da "zunajzakonske zveze niso prava rešitev" (mariborski nadškof Ivan Kramberger).
Vsa opozorila škofov so po svoje dramatična in prav zaradi tega zahtevajo še nekaj dodatnih osvetlitev. Seveda bi bilo
najbolje (in najbolj prav), če bi zanje poskrbeli že škofi sami. Vsekakor pridige, ki se lotevajo tako občutljivih (nacionalnih) vprašanj, kot je število rojstev in (ne)naravnih smrti, splavov, porok in razvez, terjajo še nekaj več kot zgolj čustveno (in ideološko) opredelitev. Tudi tedaj, ko se, denimo, problematike splavov lotevajo škofi, bi bilo treba poskrbeti za nekaj bolj objektivnih kazalcev in pojasnil. Ne glede na splošno odklonilno stališče katoliške cerkve do splava je treba v zvezi z njim upoštevati vsaj še nekaj drugih (relevantnih) dejstev. Številne resne znanstvene raziskave dokazujejo, da splav ni zgolj domena nekakšnega "razvrata" in nekakšnega "problematičnega" življenja. V različne (marsikdaj tragične) zgodbe v zvezi s splavom so bile in so vpletene mnoge verne osebe, splav marsikdaj (ne samo iz zdravstvenih razlogov) rešuje številna življenja in preprečuje številne druge tragedije. Prav Cerkev je s svojim ekstremnim odbijanjem (in prekletstvom) najrazličnejših oblik načrtovanja rojstev in preprečevanja nezaželenih rojstev s kon-tracepcijo pravzaprav še vedno zelo soodgovorna za nastanek različnih nezaželenih nosečnosti in v skrajnih konsekvencah tudi za zatekanje k splavom. Cerkev tako žal s svojimi okostenelimi stališči do vsega, kar je povezano z rojstvi, ni postala (in ne more postati) vplivnejši dejavnik
pri skrbi za "obstoj Slovencev". Za to je zgolj žuganje s prstom, opozarjanje, kaj ni prav in - pri-diganje premalo.
Da ne bo pomote: slovenski prosvetni družbi se že dolgo ne more očitati, da ženske brezglavo sili k opravljanju splavov. Abortus sprejema kot skrajno (vendar možno) sredstvo za pomoč ženskam (in njihovim družinam), ki iz najrazličnejših (predvsem zdravstvenih in socialnih razlogov) niso sposobne zagotoviti normalnega življenja novorojencem. Pred petdesetimi leti so slovenski ginekologi (v času "najtršega" socializma) v jugoslovanskih razpravah v zvezi s splavom (in režimom za njegovo opravljanje) nastopali zelo restriktivno in se zavzemali za uvajanje široke mreže različnih oblik kontracepcije kot poglavitne metode za reguliranje rojstev in tudi za preprečevanje prevelikega števila splavov. Škofje bi tudi zdaj lahko le z malo truda ugotovili, da se v zadnjih letih število splavov v Sloveniji vendarle zmanjšuje - in to po zaslugi različnih drugih oblik reguliranja rojstev. Sicer pa se bodo morali cerkveni dostojanstveniki očitno pogovoriti (in razjasniti) tudi z aktualnimi vladajočimi, ki že nekaj časa - za razliko od njihovih črnogledih misli in izjav - evrforično poudarjajo, da je v Sloveniji vse več veselja do življenja in da je dokazilo tega tudi povečano število rojstev ...
Jak Koprive
Foto: ZS
Foto: vki
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Slovenske gorice • Po petkovemneurju
Kmetje so na kolenih
Med tistimi, ki so si posledice petkovega katastrofalnega neurja ogledali osebno na terenu, je bil v torek popoldne tudi novi predsednik KGZS Ciril Smrkolj v spremstvu direktorja ptujskega KGZ Slavka Janžekoviča, svetovalca Andreja Reberniška, predsednika sveta OE KGZ Ptuj Milana Unuka ter člana zbornice s ptujskega območja Franca Obrana.
Sadovnjak na Mestnem Vrhu po petkovem neurju. Ostalo ni niti eno samo jabolko ...
Zgodbe kmetov z daleč najbolj uničenega območja, kjer je toča dobesedno pokosila vse, kar je raslo, so grozljive. Za starejše vinograde in sadovnjake praktično ni nobene rešitve, saj jih bo najverjetneje treba iztrebiti in zasaditi na novo. Nekaj več upanja je za mlajše vinograde, kjer bi se s temeljito sanacijo in obrezovanjem trte malo nad tlemi lahko pričakoval nov pridelek čez nekaj let. Toda kako preživeti do takrat? In kje dobiti denar za nove nasade? Vprašanja brez odgovorov. Če ne bo (izdatne) pomoči države, vsaj tistim kmetom, ki ob popolnem uničenju niso ostali brez poguma, bo velik del slovensko-goriških vinogradov prepuščen propadanju. Enako se zna zgoditi tudi marsikateri drugi kmetiji, kjer so uničeni gospodarska poslopja, krma za živino ... Sicer bo sanacija stavb možna, vsaj tam, kjer bodo lastniki dobili kakšne ugodne kredite, veliko večjo
težavo pa predstavljajo kmetijske kulture, zlasti trajni nasadi, kjer tudi morebitna zavarovalnina ne bo krila drugega kot del izpada letošnjega dohodka. Kje in kako pokriti stroške izpada dohodka za naslednja leta, pa je drugo vprašanje, na katerega zaenkrat nima odgovora prav nihče. Vsi, ki so videli stanje po neurju, so enotnega mnenja, da je edina, vsaj začasna rešitev, rebalans letošnjega državnega proračuna, iz katerega naj se nameni denar za pomoč kmetom. »Kako in kaj se splača sanirati, kar se tiče kmetijskih površin, bo morala doreči stroka. Potrebno pa bo sprejeti poseben interventni zakon, druge rešitve ne vidim,« je najprej, šokiran na videnim, povedal Smrkolj. Milan Unuk je ob tem izpostavil, da enkratna denarna pomoč ne bo rešila specializiranih kmetij, saj bodo te ostale brez rednih dohodkov vsaj nekaj let. Opozoril je tudi na dejstvo, da gre za uničene stre-
he na ogromnih površinah, zlasti gospodarskih objektov, kjer so strehe večinoma zelo velike in kmetje ne bodo niti zmogli najeti tako visokih kreditov, s katerimi bi lahko rešili kmetijska poslopja: »To tukaj je živa katastrofa! Kmetje na tem območju, kjer je toča uničila vse,objekte in vse pridelke, so na kolenih!«
Smrkolj predlaga sprejem interventnega zakona
»Ministra Jarca smo danes že obvestili o razmerah in predlagali nekaj možnih ukrepov. Eden od možnih je, da se tem ljudem da akontacija iz naslova ukrepov kmetijske politike za leto 2008. Drug predlog je enkratna nepovratna pomoč za reševanje najnujnejših zadev, zlasti trajnih nasadov, mora pa stroka oceniti, kakšni so stroški obnove nasadov in koliko je treba za preživetje teh
specializiranih kmetij. Predlagamo, da se vsaka kmetija obravnava individualno in da skupaj s svetovalno službo pripravimo predloge reševanja vsake posamične kmetije. Ker narediti oceno pavšalno, poprek, pomeni, da ne bomo zagotovili dovolj denarja za preživetje teh družin, zlasti ne mladih družin z otroki. Prepričan sem, da bo vlada razmišljala o interventnem zakonu in tudi z drugimi ukrepi poskušala v čim večji meri zagotoviti sanacijo teh resnično katastrofalnih razmer oz. posledic še zlasti na teh revnejših območjih,« je po prvih ogledih še povedal Smrkolj.
Andrej Rebernišek pa je povedal, da je po prvih grobih ocenah samo na območju mestne občine Ptuj hudo poškodovanih okoli 150 hektarov vinogradov, od tega jih je dobrih 100 hektarov popolnoma uničenih, kjer grozdja ne bo več let oziroma bo marsikje potrebno zasaditi novo trto.
Zelo hudo so poškodovani tudi vinogradi na širšem območju ptujske upravne enote in na celotnem območju, ki ga pokriva ptujski KGZ, višina ocenjene škode pa se giblje med 30 in 70 odstotki. Franc Obran je ob teh podatkih pripomnil, da ga resnično zanima, kakšna bo letošnja politika odkupa in kriteriji odkupa grozdja v Ptujski kleti.
Grozdja iz Slovenskih goric ne bo
»Nam je bilo s strani Ptujske kleti svetovano, da najprej dobro premislimo, ali se lotiti obnove nasada ali pa bo morda bolje, če se lotimo zasadi-
tve nove trte. Toda, kako naj razmišljamo o vlaganju v nov vinograd, če nismo niti lastniki zemljišča?! In kako priti do denarja? Kako najeti kredit, če ga ne bomo mogli odplačevati, ker potem pridelka še nekaj let ne bo? Resnično ne vem, kako naprej, ne vem,« je obupano povedal Jože Horvat z Mestnega Vrha, ki se preživlja z vinogradom s 15.000 trsi in še dodal: »Kako naj sploh razmišljamo o obnovi, tudi če bi se našel kakšen ugoden kredit, če niti lastniki vinograda po denacionalizacijski odločbi nočejo slišati za to?! Saj ne moremo narediti nič!«
Šokirana nad popolnim uničenjem ogromnega vinograda s 40.000 trsi je Danica Toplak, ki je skupaj z družino popolnoma odvisna od prihodka, ki ga daje vinograd oziroma prodaja grozdja v Ptujsko klet: »Pri nas je uničeno vse, vse. Niti en trs ni nepoškodovan. Ne vemo, kaj bi. Če ne bo pomoči države, bomo obupali. Vinograd imamo v celoti v najemu, lastniki zemlje so različni, od sklada do Herberste-inov. Tudi bi se lotili zasaditve na novo, če bi imeli garancijo, da bomo zemljišča lahko obdržali v najemu več let naprej, drugače nima smisla, saj je to velikanski strošek. Doslej smo bili vedno kooperanti Ptujske kleti, zdaj smo jih že obvestili o 100-odstotnem uničenju vsega pridelka in zaenkrat so nam zagotovili, da nam bodo zamrznili vse stroške, to se pravi plačilo škropiv ipd. Seveda pa bomo morali tudi te stroške enkrat plačati, saj nam jih niso odpisali. Ne vem, kaj bomo, res ne vidim, kako bomo preživeli, saj je bil to naš edini dohodek. Letno smo prodali od 80 do 100 ton grozdja, zdaj nekaj let ne bomo mogli prodati nič.«
Zgodbe in slike obupanih, razočaranih in še vedno šo-kiranih vinogradnikov se ponavljajo, nič boljše pa ni niti na kmetijah, kjer se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi. Andrej Rebernišek pravi, da bi morala biti pomoč države res izdatna in urejena zakonsko, saj bodo kmetje sanirali posledice strahotnega neurja še nekaj let in ne le letos.
»Pri nas je razkrilo vse strehe, še najmanj boleče je po-
pravilo strehe na stanovanjski hiši. Najhuje je z velikim skednjem, kjer smo imeli ob mehanizaciji in zrnju spravljenih preko 1000 bal sena, ki ga je premočilo. V teh dneh smo ga že enkrat presušili na planem, zdaj smo ga ponovno spravili v skedenj, ki pa je le za silo prekrit s folijo. Če pride do ponovnega neurja, dežja, smo uničeni, saj bo potem šla po gobe vsa krma za živino, vse bo šlo v nič,« pravi mlad kmet Branko Kamenšek, ki je prevzel kmetijo s 17 hektarji površine šele lanskega decembra. Vse poljščine so uničene, uničen je tudi starejši sadovnjak s preko 170 drevesi ob hiši, v hlevu čaka na hrano 24 glav živine, ki daje prihodek od prodaje mleka. Vinograd z 2700 trsi je opustošen, polomilo je tudi precej drevja v gozdu.
Zakaj ni letal za pro-titočno obrambo?!
Kmetje, ki nemočno gledajo opustošenje, se sprašujejo, zakaj Slovenija nima protitoč-ne letalske obrambe?! Tudi zavarovanje kmetijskih pridelkov namreč po takih ujmah ne rešuje veliko, saj je škodno izplačilo le za enoletni prihodek, slednjega pa sploh ne bo ali pa bo veliko manjši še nekaj let, česar pa se ne da zavarovati. Franc Obran pravi: »Občine si želijo zaščite proti toči! Prej smo imeli vsaj rakete proti toči v vaseh, ki smo jih kmetje lahko aktivirali ob nevarnosti. Ker pa naj bi bilo to ekološko sporno, se je naša država rajši odločila za poravnave škode in menda smo kot država kupili eno letalo za protitično obrambo. Avstrijci imajo štiri takšna letala, ki se ob nevarnostih dvignejo, posipajo točne oblake in jih pošljejo v Slovenijo. Takšno letalo stane največ milijon evrov, če kupimo šest tovrstnih letal, je še vedno zelo poceni glede na povzročeno škodo, ali ne? Pridelek bi kmetom lahko ostal v tem primeru. Upam, bosta naša vlada in ministrstvo za obrambo premislila in ugotovila, da je lačen narod nezadovoljen narod in zato slab narod!«
SM
Popolnoma uničen nov vinograd - neurje je dobesedno zradiralo celotno infrastrukturo, ne le mlado trsje ...
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Pogovor s Francem Stopajnikom, varnostnim inženirjem
S poškodovanimi azbestnimi ploščami je potrebno ravnati skrajno previdno
Najpogostejši azbestni izdelki, ki jih lahko opazi tudi laik, so predvsem azbestno-cementne strešne kritine, najširši populaciji znane kot salonitke. Podatki kažejo, da je okrog četrtina zasebnih hiš v Sloveniji še vedno pokrita s takšno kritino, največ, okrog 30 odstotkov, jih je v Podravju. V številkah izraženo gre za več kot sto tisoč zasebnih hiš na tem območju, ki so še vedno pokrite s salonitkami. Petkovo močno neurje s točo je večino teh kritin uničilo.
Foto: Črtomir Goznik
Franc Stopajnik: »Najbolje je, da izdelke iz azbesta, ki so dotrajani ali poškodovani, pustimo pri miru. Nevarni so predvsem tisti izdelki, ki se drobijo in spreminjajo v prah, ko jih uporabljamo ali premikamo.«
Ker je azbest nevaren zdravju, je pri odstranjevanju ostankov teh kritin potrebno biti zelo previden, preventiva in varnost naj bosta pri tem na prvem mestu, poudarja in opozarja Franc Stopajnik, varnostni inženir in predsednik Društva strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu Ptuj.
Škodljivo učinkovanje azbesta so odkrili že na začetku 20. stoletja. Najprej so ugotovili njegovo brazgotinsko učinkovanje, nekoliko pozneje pa tudi rakotvorno. Pri brazgotinskem učinkovanju azbesta je pomembna količina azbesta, ki vstopi v pljuča. Večja kot je količina vdihane-ga azbesta, izrazitejše brazgo-tinjenje lahko pričakujemo na rebrni mreni in v pljučih. Rakotvorni učinki azbesta pa se lahko izrazijo že po manjši obremenitvi organizma z azbestom. Spoznanje o škodljivih učinkih azbesta je povzročilo, da se je njegova uporaba po letu 1970 pričela zmanjševati. Znanih je okrog tri tisoč izdelkov, ki vsebujejo azbest.
Azbest ima vlaknasto zgradbo, vlakna se zelo rada lomijo vzdolžno, pri tem pa nastajajo tanjša, ostra vlakna. »Ker so tako majhna, da jih ne vidimo, in brez vonja, jih lahko vdihamo, ne da bi za to vedeli. Pri vdihavanju lahko vlakna pridejo globoko v pljuča in povzročijo bolezni, kot so azbestoza, mezoteliom in rak pljuč. Preden nekdo zboli, lahko mine tudi do 40 let. Vdihan azbest je dokazano povzročitelj hudih obolenj, za zaužit azbest pa takšnih nedvoumnih dokazov ni. Zato se domneva, da trdno vezan azbest na splošno ni nevaren. Azbest v gradbenih materialih postane nevaren, ko material dotraja ali se poškoduje in se začnejo vlakna sproščati v zrak, od koder ga lahko vdihnemo. Predvsem so nevarni izdelki, ki se drobijo v prah, ko jih uporabljamo. Zato je najbolje, da izdelke iz azbesta, ki niso dotrajani ali poškodovani, pustimo pri miru in jih po možnosti na površini še zaščitimo, na primer pobarvamo. Azbestni izdelki imajo življenjsko dobo od 30 do 40 let,« je uvodoma povedal Franc Stopajnik.
Kako razširjeni pa so azbestni izdelki? Jih ob kritinah še zasledimo drugje?
»Lahko rečem, da je velika večina ljudi že odstranila manjše izdelke, kot so posode in korita za rastline. Manj pa jih je že zamenjala kritino, čeprav skoraj vsi razmišljajo o tem. Najmanj pa jih je doslej zamenjalo fasadno izloacijo, omete in cevi iz azbesta. Večina namreč niti ne ve, kakšen
material so vgradili. Azbest, vgrajen v obliki cevi ali ometov, je sicer manj nevaren. Potrebno je vedeti, da se ne sprošča intenzivno, pri kritini pa je situacija povsem drugačna, predvsem zato, ker je direktno izpostavljena. Menjava kritine je že tako in ali povezana z velikimi stroški, pravilno odstranjevanje pa predstavlja še dodatek strošek, ki si ga večina zelo težko privošči. Cilj pa je v vseh primerih, da se zamenja čim prej in da se pri menjavi ne varčuje na račun zdravja ljudi. Če pogledamo strukturo zgradb z azbestno kritino, vidimo, da je stanje kritine pri večini objektov že takšno, da je skrajni čas za zamenjavo.«
Ker rok za odstranitev azbestnih kritin zakonsko ni določen, čeprav je v Sloveniji proizvodnja ali uporaba azbestnih izdelkov od leta 2003 dokončno prepovedana, ni mogoče zahtevati, da se takšne kritine odstranijo čimprej oziroma v nekem roku. Kaj torej svetovati ljudem?
»Ljudi lahko samo aktivno opozarjamo na nevarnosti, povezane z azbestom, kaj več pa že težko. Drugače je pri državnih objektih, vrtcih in podobnih, kjer lahko aktivno zahtevamo zamenjavo. Lahko pa ob tej priložnosti povem, da imajo država in njeni organi možnost narediti precej več. Poti za širjenje informacij o nevarnostih azbesta je dovolj, nekatere so tudi v pristojnosti države, kot so pridobivanje različnih dovo-
ljenj, organiziranje svetovanj, seznanjanje ljudi z možnostmi pridobivanja kreditov, informacije o novih kritinah. Ministrstvo za okolje in prostor, različne institucije za varovanje zdravja imajo izdane in natisnjene številne letake in brošure, vendar distribucija ni najboljša, ker v večini primerov ostanejo na policah sprejemnih pisarn in avl. Vsakdo, ki ima tako ali drugače opravka z azbestom, tudi laiki, bi moral vedeti, da azbest sam po sebi ni nevaren, nevarna so azbestna vlakna v zraku, ki ga vdihavamo. Dro-bljiv azbest lahko drobimo z rokami, nedrobljiv azbest pa je pretrd za ročno drobljenje. Zato je, ponavljam, najbolje, da izdelke iz azbesta, ki niso dotrajani ali poškodovani, pustimo pri miru, po možnosti pa jih na površini še zaščitimo z barvanjem.
Ekološki sklad Republike
Slovenije občasno razpisuje javne razpise za kreditiranje naložb za zmanjšanje onesnaževanja zraka in druge okolj-ske naložbe. Med drugim tudi za nadomeščanje gradbenih materialov, ki vsebujejo nevarne snovi, kot je zamenjava strešne kritine, ki vsebuje azbestna vlakna, vodovodnih in kanalizacijskih cevi iz materialov, ki vsebujejo azbest ali težke kovine, in podobno. Kot že rečeno, je v Sloveniji proizvodnja ali uporaba azbestnih izdelkov od leta 2003 dokončno prepovedana. Prepoved uporabe azbesta pa še ne pomeni, da je konec naših težav z njim. V naši okolici bo prisoten še nekaj časa, mnogi bodo zboleli šele čez leta.
Z azbestom se danes tako srečamo lahko le pri odstranjevanju materialov, ki ga vsebujejo. Rok za odstranitev zakonsko ni določen, zato je vsak sam zase, s tem pa tudi
do drugih odgovoren, kdaj bo takšne izdelke odstranil. Četudi je vsem jasno, da je azbest zdravju nevaren, ima vsak svoj tempo in zamišljen način odstranjevanja. Ta je odvisen od več dejavnikov, od zavedanja nevarnosti, stroškov odstranitve in morebitnih drugih okoliščin.«
Kakšni postopki pa se priporočajo pri odstranjevanju azbestno-cementne kritine, da je delo varno in da ni ogroženo zdravje ljudi?
»Preden pričnemo odstranjevati azbestno-cementne plošče, jih je potrebno pred delom z njimi ali pred premikanjem zmočiti. Močenje izvajamo z razprševanjem ali škropljenjem s pršilci z nizkim pritiskom. V nobenem primeru vode ne smemo brizgati z visokim pritiskom. Azbestna vlakna, ki so se nakopičila v vodnih odtokih, moramo zmočiti z vodo, da nastane gosta zmes, ki jo nato odstranimo z lopatico v polivilno vrečo. To je potrebno nepropustno zapreti ali zalepiti. Pri odstranjevanju moramo plošče dvigniti, v nobenem primeru pa ne izpuliti ali celo lomiti. Kavlje, vijake ali žeblje, s katerimi so bile pritrjene, moramo odstraniti tako, da se plošče pri tem ne poškodujejo. Po odstranitvi elementov za pritrditev moramo plošče tudi zavarovati pred zdrsom. Pri demontaži ne smemo uporabljati svedrov, žag ali drugih orodij za strganje z veliko hitrostjo. Če pa plošč ni mogoče odstraniti brez uporabe orodja, je pomemb-
no, da uporabljamo izključno ročna orodja ali mehanične pripomočke za obdelavo az-best-cementa z vgrajenimi sesalniki, ki imajo HEPA-filtre. Plošč tudi ne smemo vleči preko robov in preko drugih izdelkov. Odstranjenih plošč ne smemo metati s strehe, na tla jih moramo spustiti s primernim dvigalom.
Ko so plošče na tleh, jih je potrebno ponovno omočiti na obeh straneh, šele nato jih lahko zložimo v skladovnico na leseno paleto, to pa nato ovijemo s polietilensko folijo, ki jo je potrebno nepropustno zapreti z lepilnim trakom. Materialov, ki jih odstranjujemo, v želji, da bi se zmanjšala njihova prostornina, ne smemo drobiti. Območje, s katerega smo odstranjevali azbestno-cementne plošče, je potrebno dobro pregledati, da se odstranijo tudi morebitni odpadki. Strešno konstrukcijo - letve, škarnike in opaže - moramo po odstranitvi plošč temeljito očistiti, tako da jih posesamo s sesalcem, ki ima HEPA-filter. Če takega sesalca nimamo, lahko ostrešje obrišemo z mokro krpo. Uporabljene krpe po opravljenem delu odložimo v polietilensko vrečko. Vodo v posodah, v katerih smo splakovali krpe, moramo po opravljenem čiščenju zliti v odtok tako, da preko odtoka položimo mokro krpo, ki v tem primeru deluje kot filter. Nato tudi to krpo odložimo v PE-vrečko. Vsako vrečo z odpadki moramo nato odložiti še v eno PE-vrečo, jo nepropustno zapreti in označiti z nalepko, da gre za azbestni odpadek. Pri odstranjevanju azbestno-cementnih plošč moramo uporabljati osebna zaščitna sredstva - masko s čistim filtrom in obleko.«
Imate ob koncu pogovora še kakšno posebno sporočilo, opozorilo? Dobrih nasvetov namreč ni nikoli dovolj, v teh dneh, ko imamo pogosto opravek z az-bestno-cementno kritino, pa še posebej ne.
»Zelo pomembno je tudi, da se pri odstranjevanju azbestnih plošč v bližini ne zadržujejo otroci, mladostniki in nosečnice. Predvsem pa je potrebno zagotoviti pogoje za varno delo, da se zavaruje zdravje ljudi in da ne pride do padcev in drugih poškodb. Kot že rečeno, je potrebno uporabiti osebna zaščitna sredstva, med delom tudi ni dovoljeno piti in kaditi. Po opravljenem delu pa je potrebno poskrbeti za temeljito osebno higieno, temeljito pa oprati tudi obleko, ki smo jo uporabljali med delom.«
Pestike • Ob prazniku odprli asfaltno cesto
Dočakali smo to našo cesto ...
V okviru prireditev ob 12. prazniku občine Zavrč so v soboto, 16. avgusta, svečano odprli odsek ceste Pestike-Bratuša-Slameršek v dolžini 300 m, ki je veljala okoli 30.000 evrov.
Na slovesnosti, ki so jo pripravili ob vznožju nove asfaltne ceste v Pestikah, je številne krajane in goste pozdravila in nagovorila domačinka Jožica Bratuša, ki ni mogla skriti neizmernega navdušenja nad pomembnim dogodkom: »To soboto si bomo zagotovo zapomnile štiri generacije ljudi, ki živimo ob tej cesti. Toliko let nas je vodila proti domu ali drugam, po opravkih, toliko let nas je poleti prašila, v dežju in snegu pa smo bili mnogokrat blatni in premočeni. A tod živimo pridni in delovni ljudje, toliko let smo se trudili in skoraj ne morem verjeti, da sem med tistimi, ki so s tolikšnim veseljem in ponosom dočakali to, za nas zlato cesto.
Veseli me, da lahko sedaj pride sosedova Anica brez težav do naše hiše, da lahko Melani do nas tudi prirola, da lahko greš od hiše brez škornjev.«
Za pomembno in nepozabno pridobitev se je od srca zahvalila županu občine Zavrč Miranu Vuku, ki je držal obljubo, vsem članom občinskega sveta in drugim na občini ter podjetju Hasanagič, ki je gradbena dela opravilo korektno in se pri tem prilagajalo željam uporabnikov. Posebno zahvalo pa je namenila Janku Lorbku, ki je kot predsednik občinskega odbora za gospodarstvo ves čas pridno bdel nad vsemi gradbenimi deli in spremljal njihovo izvajanje od začetka do konca.
Nove cestne pridobitve je bil vesel tudi župan Miran Vuk, ki je v krajšem nagovoru poudaril, da so si na občini zanjo prizadevali skoraj 10 let, sam pa je imel
Foto: M. Ozmec
Novo pomembno pridobitev za ta del Haloz je blagoslovil farni župnik Jože Pasičnjek.
zaradi tega slabo vest skoraj od šolskih let naprej. Tudi on se je zahvalil vsem, ki so pripomogli, da se sedaj namesto prašnatega makadama navzgor proti Bra-tuševim in Slamerškovim vije lepa asfaltna cesta.
Ko sta vrvico prek nove ceste svečano prerezala Jožica Bratuša in župan Miran Vuk, je pomembno pridobitev blagoslovil završki farni župnik Jože Pasičnjek, ki je vsem njenim uporabnikom zaželel tudi prijetno in varno vožnjo, nato pa so se vsi udeleženci slovesnosti v povorki sprehodili navzgor proti domačiji Bratuševih, kjer so po stari haloški navadi vse lepo pogostili.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Vrvico ob vznožju težko pričakovane asfaltne ceste sta simbolični prerezala završki župan Miran Vuk in domačinka Jožica Bratuša.
Gornja Radgona • Začenja se 46. kmetijski sejem
Sejem embalaže prvič v okviru kmetijsko-živilskega sejma
Gornja Radgona bo od jutri do naslednjega petka ponovno prizorišče mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma, že 46., na katerem se bo letos predstavljajo kar 1665 razstavljavcev iz 28 držav. Državi gostji sta Hrvaška in Madžarska, z državnimi razstavami pa se bodo predstavile Makedonija, Romunija, Avstrija in Poljska.
Obiskovalci si bodo lahko na 65.300 m2 razstavnih površin ogledali kmetijsko mehanizacijo, hlevsko opremo, prehrambene izdelke, vina in druge pijače, opremo za gostinstvo, živilskoprede-lovalno industrijo, semena, sredstva za prehrano in nego živali ter rastlin, najrazličnejše obrtne izdelke itd. Ob tem bodo na sejmu, kot vsako leto, organizirane še razstave goveje živine, prašičev, drobnice, avtohtonih in tradicionalnih pasem konj, kjer bodo predstavljeni dosežki rejcev iz Slovenije, pa tudi go-vedorejcev in prašičerejcev iz sosednje Avstrije. V preglednih vzorčnih nasadih bodo predstavljene gospodarsko najzanimivejše poljščine ter sodobno sadjarstvo in trte v Sloveniji.
Sejem pa vabi tudi s številnimi drugimi strokovnimi, stanovskimi in zabavnimi razstavami ter prireditvami. Hala A je namenjena vidnim predstavnikom prehrambene industrije in pokušnjam njihovih izdelkov. V njej bodo predstavljeni tudi dosežki sekcij pekov in mlinarjev v okviru GZS. V hali B se predstavljajo najvidnejše institucije. Na razstavnem prostoru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo vsakodnevno potekalo svetovanje kmetom, prvič pa so organizirali tudi poseben kotiček za otroke. Na razstavnem prostoru Kme-
tijsko-gozdarske zbornice Slovenije bodo predstavitve domačih obrti in etnološki kulturni program. Na razstavnem prostoru Kmetijskega inštituta Slovenije bo razstava preko 140 sort krompirja v počastitev svetovnega leta krompirja. V hali C3 se bodo predstavljali vinarji z dnevnimi pokušnjami vin. Razstavni prostor kmetijsko-živilskega šolstva bo ponujal predstavitve poklicev v kmetijstvu in živilstvu s prikazi del, ki jih osvojijo dijaki šol v času izobraževanja. Center za zdravje in razvoj Murska Sobota v hali D pripravlja pokušnje iz krompirjevih jedi in predstavlja kulinarično ter turistično ponudbo Pomurja. Na razstavnem prostoru Naravnih parkov Slovenije bo stekla predstavitev Triglavskega narodnega parka ter krajinskih in regijskih parkov Slovenije. V hali D2 bo prodaja ovčjih in kozjih sirov. V vzorčnem nasadu pripravlja Zavod za gozdove Slovenije ustvarjalne delavnice za otroke in odrasle. V Vinskem hramu bodo v pokušnjo najboljša vina. Vsak dan bodo navduševale revije konj in govedi s strokovnimi komentarji. Po vzročnih nasadih je dnevno organizirano strokovno vodenje. Na razstavnem prostoru Čebelarske zveze društev Pomurja bodo potekala svetovanja o čebelarski turistični ponudbi s pokušnjo in prodajo čebeljih pridelkov.
Sočasno s kmetijskim sejmom bo potekal tudi sejem embalaže, tehnike pakiranja, logistike, trgovine in tržnega komuniciranja - sejem IN-PAK. Njegov pomembni del bo razstava, ki bo predstavila vse izdelke, ki so sodelovali
na natečaju za 32. slovenski oskar za embalažo.
Otvoritev sejma bo jutri dopoldne, v nedeljo (24. avgusta) organizatorji še posebej vabijo družine, saj bo cena vstopnice za ta dan znižana, dan pa bo poln zani-
mivega dogajanja, ki ga bodo popestrili z državnim tekmovanjem v košnji, državnim sekaškim tekmovanjem, vlečenjem vrvi, tekmovanjem v plesanju polke, velikim kasaškimi dirkami ipd.
Cene vstopnice za ogled je
4 evre za mladino in 6 evrov za odrasle, popusti pa se bodo obračunavali za večje skupine, otroci do sedem let imajo vstop prost, prav tako pa je brezplačno tudi parkiranje.
SM

•= KMETIJSKO-ZIVILSKI SEJEM
23. -29. avgust
2 0 0 8
•	1665 razstavljavcev iz 28 držav na 65.300 kvadratnih metrih razstavnih površin
•	Deželi gostji: Hrvaška in Madžarska, državne predstavitve: Avstrija, Romunija, Makedonija in Poljska
•	Predstavitev institucij
•	Prehrana in vino s pokušnjami
•	Oprema za živilskopredelovalno industrijo
•	Kmetijska mehanizacija in oprema
•	Semena in sadike
•	Strokovne razstave živali in vzorčni nasadi
•	Pester poslovni, strokovni in zabavni spremljevalni program
•	Od 9. do 19. ure,
zadnji dan sejma do 18. ure
^ SEJEM INPAK
16. mednarodni sejem embalaže in tehnike pakiranja
•	Razstava izdelkov z natečaja 32. Slovenski oskar za embalažo
www.pomurski-sejem.si
|.	POMURSKI SEJEM
Gornja Radgona
«a)Ufi
mednarodni
Z rodovitnim poreklom
Ormož • Polletni občinski obračun
Izvajajo se številni projekti
Ob polletju so v občini Ormož želeli javnost seznaniti o šestmesečni realizaciji proračuna, zato so sklicali tiskovno konferenco. Županu Alojzu Soku sta bila v pomoč Mirko Šerod, vodja finančnega sektorja, in Boris Novak, predstojnik skupne medobčinske uprave.
Foto: vki
Župan Alojz Sok je ob pomoči sodelavcev Borisa Novaka in Mirka Šeroda podal poročilo dela občinske uprave v prvem polletju.
Alojz Sok je bil mnenja, da je bilo letošnje leto veliko ugodnejše za delo kot lansko, saj je lani precej časa vzela delitvena bilanca, veliko je bilo usklajevalnih sestankov, letos pa se v glavnem posvečajo tekočim zadevam. Sicer pa je župan z delom občinske uprave, ki je menda v dobri kondiciji, zadovoljen.
Na ugibanja, zakaj se tako dolgo čaka z objavo Odloka o pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož, je župan povedal, da odlok še ni bil objavljen, saj so čakali na zagotovitev ministrstva glede obljubljenega financiranja. Zagotovilo so menda dobili, odlok pa bo začel veljati, ko bo podpisana pogodba. V drugi polovici avgusta naj bi bilo tako daleč. Ministrstvo ne bo sopodpisnik dogovora štirih občin okrog muzeja, ker za to ni pravne podlage. Do spremembe organizacijske oblike delovanja muzeja pa bo najverjetneje prišlo konec leta, saj je tako najpreprosteje.
Za 12 projektov 5 milijonov evrov
Mirko Šerod je pripravil pregled financ: »21. 12. 2007 je bil sprejet letošnji proračun, letos, 14. 5., pa še rebalans. Ta je bil potreben zaradi vključitve sredstev iz 2007 po zaključnem računu, uskladitve občinske postavke z razpisi, ki so bili v teku, prišla pa so tudi sredstva od vlaganja v telefonijo. Proračun je bil, skupaj z ostankom iz leta 2007, ki znaša 2.091.000 evrov, načrtovan v višini 17.087.000 evrov. V prvem polletju je bilo realiziranih 4.898.000 evrov, kar je nekaj čez 30 % načrtovanega. Večina prihodkov, predvsem za projekte, ki se sofinancirajo iz države ali EU, se namreč realizira v drugi polovici leta. Pa tudi občina se še ni zadolžila in kmalu bo jasno, ali bo to potrebno oziroma kakšen bo obseg zadolževanja. Izdatki so bili planirani v enakem okviru kot razpoložljiva sredstva - dobrih 17 milijonov evrov. V prvem polletju je bilo porabljenih 4.781.000 evrov. Tekoča poraba se odvija nemoteno, investicijski odhodki pa so manjši in bodo realizirani predvsem v drugem polletju.«
Povedal je tudi, da davčni prihodki znašajo slabe 4 milijone evrov. Nedavčni so planirani za 1.400.000 evrov in realizacija je malo večja, ker so bili realizirani vsi prihodki iz naslova telefonije. V letošnjem proračunu so tudi sredstva iz EU (56.000 evrov), ki jih je občina prejela za leta 2007 realiziran projekt.
Projekti, s katerimi se je
občina potegovala na javnih razpisih in so doslej prejeli pozitivne sklepe, so vredni 10 milijonov evrov, država pa jih bo skupno sofinancirala s 5,5 milijona evrov. Gre za 12 projektov. Največji, ki je v fazi zaključevanja, je projekt umetnega bogatenja podtalnice, vreden dobra 2 milijona, od tega bo občina pridobila 1.045.000 iz državnih sredstev, sofinancirata pa ga tudi občini Središče ob Dravi in Sv. Tomaž v višini 517.000 evrov, v tem znesku pa je že vštet znesek, ki ga občini dobita za izvajanje te investicije. Za projekt bo Občina Ormož iz neto proračuna zagotovila 450.000 evrov. Ostali projekti so namenjeni predvsem cestam.
Največ lastnih sredstev (skoraj 2 milijona evrov) bo občina morala nameniti za ureditev grajske pristave. Za ta projekt, ki bo skupno vreden 4,5 milijona evrov, je občina prejela sklep, da bo sofinanciran s strani države v letih 2008, 2009 in 2010 v višini 2,5 milijona evrov.
V	letošnjem letu je bil že zaključen odkup prostorov in zemljišča za ureditev grajske pristave in pričel se bo razpis za pripravo dokumentacije, sama gradnja pa se bo začela prihodnje leto. Prav tako se bo pričela gradnja cesta Loperšice-Šalovci-Vitan in oprema atletskega stadiona v Ormožu v prihodnjem letu, sklepe pa so že prejeli.
Krajevnim skupnostim glavarina
Letos so se v občini prvič odločili, da vsaka krajevna skupnost (KS) dobi 5 evrov po prebivalcu za investicije.
V	KS Ivanjkovci bodo svojih 11.480 evrov vložili v prostore KS in kulturni dom ter v nabavo opreme - projektorja
in ozvočenja za pokopališče. V KS Kog bodo s 4.835 evri tlakovali poti pred prostori KS, uredili bodo prostore KS ter popravili fasado in streho na mrliški vežici. Tudi v KS Miklavž pri Ormožu bodo urejali mrliško vežico in pokopališče, pa tudi poslovne in športne objekte, skupno pa jim je namenjeno 13.704 evre. Največ denarja bo prejela seveda KS Ormož, ki ima največ prebivalcev, kar 202.904 evre, ki bodo prišli prav pri obnovi doma kulture, vaških domov Lešnica, Dobrava in Pušenci ter pri urejanju pokopališča v Ormožu in na Humu. KS Podgorci bo z 8.020 evri krila stroške zamenjave strešne kritine na mrliški vežici, KS Velika Nedelja pa bo 30.399 evrov namenila izgradnji poti na pokopališču.
2.831.755 evrov pa so KS letos skupno prejele iz naslova vračila vlaganj sredstev v telefonijo. Od tega je bilo krajanom nakazano 2.571.577 evrov, 237.375 pa KS, ki morajo sredstva uporabiti za investicijska vlaganja. Zneski nakazil posameznikom so se gibali glede na vložek od 200 do 2500, povprečje pa je bilo okrog 1600 evrov.
Boris Novak je spregovoril tudi o investicijah, ki se izvajajo ali so tik pred tem. Za 6,5 milijonov evrov investicij je že končanih, oziroma se izvaja, za 2,6 milijonov evrov pa je v fazi priprave in pridobivanja izvajalcev. Ceste Zasavci (1350), Podgorci (1108), Jastrebci-Kog (1000) in Senik-Drakšl (850 m) bodo sofinancirane po 21. členu, po katerem občini pripada okrog 350.000 evrov. Izvedene so bile ceste Ritmerk-Bresnica (225 m), načrtuje se preplastitev in ureditev odvodnjavanja Mi-halovci-Jeruzalem (1000 m), izravnava in fina plast asfalta
na relaciji Podgradnje-Ilov-ci-Kajžar (550 m), cesti Veliki Brebrovnik (550 m) ter Pa-vlovski Vrh-Mačkiji rep (903 m) pa sta že končani. Končno je občini le uspelo pridobiti sredstva za izgradnjo ceste do domačije Magdič. Sofinancira se iz evropskega sklada za regionalni razvoj in državnih sredstev, velik del pa bo financirala tudi občina. Cesta naj bi bila zgrajena do sredine septembra. Trenutno se čaka na začetek rekonstrukcije in delne preplastitve ceste Ormož-Ivanjkovci v dolžini 7172 metrov. Investicija bo trajala dve leti, uredilo pa se bo tudi odvodnjavanje. Načrtovana je tudi širitev dveh mostov na relaciji Šardinje - Lunovec in rekonstrukcija ceste v Slančavesi v dolžini 2603metrov, za slednjo so nepričakovano dobili precej sredstev, vendar bodo nakazana v treh letih. Sanacija mestnih cest v Ormožu na Skolibrovi, Ljutomerski in Opekarniški je večinoma končana. Ureja se avtobusno postajališče na Humu in pred OŠ Velika Nedelja. Zgraditi je bilo potrebno tudi razbreme-nilnik padavinskih voda pred čistilno napravo v Ormožu; ker je kanalizacija mešanega tipa, je v njej veliko meteornih voda in pride prevelika obremenitev na centralno čistilno napravo. V zaključni fazi je tudi izgradnja kanalizacije pri Veliki Nedelji, ki vključuje ureditev ceste. Boris Novak je apeliral na krajane, ki te dni že prejemajo odločbe, da naj čim prej plačajo prispevek in se priključijo na kanalizacijo.
Med prostorskimi akti pa je treba omeniti pripravo občinskega prostorskega načrta in spremembo lokacijskega načrta za mesto Ormož, ki je v teku.
Viki Klemenčič Ivanuša
Od tod in tam
Hajdina • Čiščenje obkanalske ceste
Foto: Črtomir Goznik
Hajdinčani so z izgradnjo svojega dela obkanalske ceste s kolesarsko stezo Ptujčane močno prehiteli. Ob
koncu aprila so uspešno zaključili še gradnjo druge faze lete, medtem ko so Ptujčani šele pred dnevi pričeli prva pripravljalna dela na svojem delu. V tem času so jo za svojo vzeli tako kolesarji kot avtomobilisti. Petkovo neurje s točo pa je tako vozišče kot kolesarsko stezo prekrilo z listjem, vejami in drugimi zelenimi nanosi tako, da je bila za uporabnike nevarna. Člani hajdinskih športnih društev, pridružili so se jim tudi nekateri svetniki, pa tudi župan Radoslav Simonič, so, čeprav utrujeni od čiščenja posledic petkove ujme, še imeli toliko moči, da so nedeljsko jutro izrabili tudi za čiščenje obkanalske ceste, da bi bila varna za vse uporabnike. V veliko pomoč jim je bil na tem delu ceste tudi Franc Vogrinec s plugom.
MG
Ptujska Gora • Tradicionalno romanje
V sklopu praznovanja 60-letnice Zavoda Hrastovec-Trate so v soboto, 16. avgusta, stanovalci Zavoda tradicionalno tretjič romali na Ptujsko Goro. Zraven zaposlenih so pri pripravi sodelovali sodelavci Karitas, prostovoljci, svojci stanovalcev, skavti in pevski zbor Biseri iz Gornje Radgone. Letos so se stanovalcem Zavoda prvič priključili tudi stanovalci Doma Lokavci, bivalne enote Križevci, in stanovalci doma starejših občanov iz Gornje Radgone. Mašo v cerkvi je vodil župnik Janez Ferencek ob somaševanju Cirila Čuša, predsednika Karitas murskosoboške škofije Jožeta Hozjana in patra Francija. Pri obredu na Ptujski Gori so aktivno sodelovali tudi stanovalci zavoda. Romanja se je udeležilo preko dvesto udeležencev. Po končani sveti maši v romarski cerkvi je sledila pogostitev v Romarski hiši na Ptujski Gori. Stanovalci in spremljevalci so se s Ptujske Gore odpravili po romarski Poti miru.
Zmago Šalamun
Ptuj • Sožitje na izletu
Zaposleni in uporabniki storitev VDC Sožitje Ptuj so se prejšnji četrtek namesto vsakodnevnega delovnega dne v družbi predsednika ptujskega društva Sožitje Janka Šumana odpravili na enodnevni izlet, v okviru katerega so si ogledali tudi Puhov muzej. V muzeju so si ogledali filmski prispevek o Puhu, veliko zanimanja pa je zbudila tudi tamkajšnja zbirka koles in mopedov. Obisk slovenskogoriške občine Juršinci so nato nadaljevali z obiskom razglednega stolpa na Gomili. Najpogumnejši so se povzpeli na vrh. »Nato smo se odpravili do posestva staršev enega izmed naših uporabnikov v Bresnico, kjer smo se srečali s konji, privoščili pa smo si malico in nekoliko družabnosti. Ves izlet je potekal v smislu spoznavanja okolja, vključevanja v širšo socialno sredino in prvenstveno v spontanem druženju,« je pojasnil Srečko Šalamun, vodja VDC Sožitje Ptuj.
Dženana Becirovic
Foto: ZS
Foto: DB
Ptuj • Predstavili so se kandidati Nove Slovenije
Ne vidijo razloga, da se trendi ne bi nadaljevali
V kleti minoritskega samostana na Ptuju je bila 18. avgusta tiskovna konferenca, na kateri so se predstavili kandidati Nove Slovenije, krščanske ljudske stranke, regijskega odbora Ptuj-Ormož, ki bodo kandidirali na državnozborskih volitvah v 8. volilni enoti - v 2., 9., 10. in 11. volilnem okraju, na območju predvidene pokrajine Vzhodna Štajerska. Na tem območju bodo kandidirali Janez Liponik, Cvetka Pintar, Alojz Sok in Janez Vedlin.
Stranka bo svoj program predstavila 23. avgusta, v njem pa izpostavljajo predvsem tri področja: podjetnost, varnost in ohranjanje vrednot. »Mislim, da ni dobro, da se v Sloveniji potem, ko smo uzakonili proporcionalni volilni sistema, ustvarja neka bipolarnost, še najbolj nas v Novi Sloveniji moti, da to ustvarjata tudi RTV Slovenija in nacionalni radio, ki ju plačujemo vsi državljani Slovenije,« je bil uvodni komentar Alojza Soka ob slabši udeležbi medijev na tej tiskovni konferenci, za katero so poslali vabila vsem lokalnim in drugim medijem, ki poročajo s tega območja.
Janez Liponik bo kandidiral na desni strani Drave (o njegovi kandidaturi smo že pisali), na območju občin Markovci, Gorišnica, Dornava, in v Slovenskih goricah, v občinah Destrnik, Trnovska vas in Sv. Andraž. Cvetka Pintar bo kandidirala na Ptuju, Janez Vedlin v haloškem območju UE Ptuj, Alojz Sok pa na območju UE Ormož.
Cvetka Pintar v stranki pokriva kmetijstvo, podeželje in šolstvo. Predava na Višji strokovni šoli na Ptuju in v Poklicni in tehniški kmetijski šoli Ptuj. V večini poučuje strokovne predmete iz kmetijstva, nekaj pa tudi iz okolje-varstva, ki ga vključuje tudi v svoj predvolilni program. Po poklicu je mag. tehniškega varstva okolja, univ. dipl. inženirka. Stranka Nova Slovenija
se v okviru šolstva zavzema za razvijanje sposobnosti v šoli in za vzgojo za odgovornost ter povezovanje med šolskim sistemom in potencialnimi delodajalci. Tega je vse premalo. Nova Slovenija podpira mrežo javnih šol, omogoča pa tudi hitrejši razvoj zasebnemu šolstvu. Prizadevajo si za zmanjšanje socialnega razlikovanja in pravičnost na področju izobraževanja, predvsem odraslih in oseb s posebnimi potrebami. Prizadevajo pa si tudi za večji obseg štipendiranja. Podpirajo brezplačni študij na I. in II. bolonjski stopnji, podpirajo pa tudi vključevanje novih oblik financiranja. Cvetka Pintar še posebej poudarja, da morajo kmetje pridobiti svoje mesto v družbi, ki jim pripada, za svoje delo pa morajo biti tudi primerno plačani. Vso podporo je potrebno dati družinskim kmetijam in mladim prevzemnikom kmetij. Razvijati je potrebno dopolnilne dejavnosti in dati vso potrebno pozornost proizvodnji zdrave hrane. Podatki kažejo, da Slovenija v tem trenutku dosega samo 50 odstotkov samooskrbe v hrani, vse drugo uvaža.
Janez Vedlin je Majšper-čan, po poklicu dipl. inž. strojništva, zaposlen v gospodarstvu kot projektant strojev. Govoril je o programu stranke, ki se nanaša na gospodarski razvoj, načelih, ki jih je že doslej uresničevala in jih namerava uresničeva-
ti tudi v bodoče. Slovensko gospodarstvo je v dokaj dobrem stanju, kazalci uspešnosti kažejo, da je na pravi poti. Visoka stopnja gospodarske rasti uvršča Slovenijo med najuspešnejše države EU. Stopnja brezposelnosti se je v štirih letih prepolovila. Izvoz slovenskega gospodarstva predstavlja 80 odstotkov BDP vsega, kar se izdela v Sloveniji, kar tudi govori o njeni odprtosti. Posebnost slovenskega gospodarstva so majhna, mikro podjetja, torej podjetja do treh zaposlenih, ki predstavljajo celo 25 odstotkov BDP. V zadnjih štirih letih se je javna poraba znižala za 4 odstotke BDP, to je presenetljivo, kar pomeni, da bo potrebno zbrati manj davkov. To tudi pomeni, da se bo razbremenilo gospodarstvo, kar je pozitivno. Slovenski državni proračun je uravnotežen in nima primanjkljaja. V Novi Sloveniji ne vidijo razloga, da se ugodni trendi ne bi nadaljevali tudi v prihodnje, ker slovensko gospodarstvo stoji na zdravih temeljih. Problem pa je v tem, da državljanke in državljani ob uspešnih kazalnikih tega ne občutijo bolj v svojih denarnicah. To je izziv, ki ga bo potrebno rešiti. Iz višje gospodarske rasti so doslej največ potegnili lastniki kapitala.
Alojz Sok, po poklicu dr. vet. med., poslanec državnega zbora in neprofesionalni župan občine Ormož, se bo tudi v novem mandatu pote-
goval za poslanski sedež, čeprav tega ni več nameraval. Volivkam in volivcem bo tudi podrobneje obrazložil, zakaj si je premislil. Razlogov je več, nekaj so prispevali tudi stari-novi politiki, ki so v novih strankah pripravljeni delati drugače, kot so delali zadnjih 30 let. Prvič je bil v državni zbor izvoljen leta 2000, drugič leta 2004, odločil pa se je pomagati Novi Sloveniji tudi na letošnjih volitvah. Prepričan je, da je stranka v tem mandatu delala zelo dobro in da ni nobenega razloga, da tisti, ki so jo pred štirimi leti volili, tega ne bi storili tudi tokrat oziroma ji dali kakšen glas več. Stranka gradi svoj program na krščanskih vrednotah, ki so univerzalne. To niso vrednote, ki bi si jih na novo izmišljali, kajti stranka je tudi nastala iz ljudskega krščanskega gibanja. V programu je poudarek na podjetnosti, varnosti in, kot že rečeno, na vrednotah. Pri varnosti gre za socialno varnost, ustvarjanje novih delovnih mest, največja socialna varnost pa je, da človek dela. V tem okviru gre tudi za pomoč družinam, izdatki za pomoč družinam so se v zadnjih štirih letih povečali, povečala se je tudi minimalna plača. Sprejet je bil zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, spremenil pa se je tudi način usklajevanja pokojnin. Danes so pokojnine večje, kot če bi se izplačevale po prejšnji formuli.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V kleti minoritskega samostana na Ptuju so se 18. avgusta predstavili kandidati Nove Slovenije (od leve): Janez Liponik, Cvetka Pintar, Alojz Sok in Janez Vedlin.
Strankarska kronika
Markovci • Andrej Kmetec kandidira
Andrej Kmetec, zaposlen v Mlinu Korošec v Zabov-cih, je uradni kandidat za poslanca na listi stranke Lipa za deveto volilno območje osme volilne enote.
Že veliko let je zaposlen v Mlinu Korošec v Zabovcih. Širšemu okolju je sicer znan kot trikratna osebnost leta po izboru Radia Ptuj, sam pa svojo odločitev pojasnjuje tako: »Stranka Lipa me je prepričala predvsem s tem, da ima izrazit posluh za težave malih ljudi: kako preživeti, zlasti mlade družine, glede na nezanesljivo politiko zaposlovanja, kako dobiti pošteno plačilo za pošteno opravljeno delo. To se mi zdi najpomembnejše. Odločil pa sem se tudi na prigovarjanje ljudi, ki so prepričani, da lahko veliko naredim za svoje okolje.«
Med bistvenimi cilji svojega dela je Kmetec izpostavil naslednje: »Kot poslanec bi se v prvi vrsti zavzemal za to, da se denar davkoplačevalcev, ki se zdaj steka v državni proračun, vrača v izvorno okolje, v lokalne skupnosti za razvoj le-teh. Bodisi za ceste, šolstvo, stanovanjsko izgradnjo, kulturno življenje; pač za tiste projekte občin, ki so najbolj nujni. Prav tako se mi zdi nujno, da se spremeni kreditna politika, zlasti za reševanje stanovanjskih kreditov mladih družin, ki bi morale biti upravičene do čimbolj ugodnega kreditiranja. To je seveda povezano z vprašanjem zaposlovanja, kjer se mora vzpostaviti sistem bolj gotovih, dolgoročnih služb. Prepričan sem tudi, da je treba presekati politiko referendumov; saj to ne vodi nikamor, porablja pa se ogromno denarja, ki bi se lahko investiral v veliko bolj koristne zadeve.«
Stranka Lipa ima ob Kmetcu tudi poslanska kandidata za deseto in enajsto volilno območje. V desetem bo kandidirala Alenka Simonič, v enajstem pa Barbara Majcenič.
SM
Poslanska kandidatka Alenka Simonič
Foto: Črtomir Goznik
Alenka Simonič je 31-letna diplomirana ekonomistka, ki živi in dela na Ptuju ter kandidira za volitve v Državni zbor na listi stranke Lipa v 10. volilnem okraju - Ptuj center. Kljub mladim letom ima za sabo že kar precej izkušenj, glede na to, da pa se s politiko prvič aktivneje sooča, je to zanjo nov velik izziv.
Kot dinamično in ambiciozno osebo jo je pot pripeljala do opravljanja dela samostojne podjetnice, kjer deluje na področju podjetniškega in poslovnega svetovanja. Glede na to, da politika vse bolj postaja del življenja vsakega posameznika in vsak izmed nas lahko izbira, ali bo ob tem le nemi opazovalec ali pa se bo vključil ter aktivno sodeloval pri spremembah, se je tudi sama odločila, da postane del nje. » Slovenska politika potrebuje korenite spremembe. V Lipi smo že dokazali, da znamo in zmoremo aktivno sodelovati pri spreminjanju slovenskega političnega prostora,« je povedala, ob tem pa dodala, da je na lokalni ravni precej problemov, pa vendar si želi svoje aktivnosti in energijo usmeriti v rešitev problematike predvsem na področju trajnostnega razvoja Ptuja ter Spodnjega Podravja, oživljanja najstarejšega mesta v Sloveniji, reševanja stanovanjske problematike, spodbujanja uravnoteženega položaja žensk, mladih ter invalidnih oseb v svetu dela in nenazadnje za omogočanje dostojnega in človeku vrednega življenja.
V stranki Lipa, kljub bližajočim se volitvam, niso pozabili na humanitarno dejavnost. Tako so v sodelovanju z ZPMS organizirali akcijo Zbirajmo šolske potrebščine, s katero želijo spodbuditi ljudi, naj sledijo humanitarni poti, hkrati pa osveščati javnost o tem, da je izkoreninjanje revščine ena poglavitnih nalog socialne politike.
Patricija Babosek
Foto: SM
Dornava • Polenšak bo dobil nov vaški dom 1 Tržec • Obnova Djočanove kmetije
Denar za nov dom
Letos so obnovili hlev
Tudi občina Dornava je podobno kot nekaj drugih prejela pozitiven sklep za sofinanciranje novogradnje gasilsko-kulturnega doma na Polenšaku iz razpisa Program za razvoj podeželja - vaška jedra (PRP).
Člani Etnografskega društva (ED) Tržec so letos junija začeli obnovo gospodarskega dela Djočanove kmetije, na kateri so stanovanjski del že obnovili v lanskem letu.
„Odločba nam prinaša 138.000 evrov, sicer pa je projekt novogradnje ocenjen na približno 300.000 evrov. Takoj, ko prejmemo podpisano pogodbo s strani pristojnega ministrstva, bomo izdali razpis za izvajalce del in realno predvidevam, da se bo rušenje starega doma ter izgradnja novega začela naslednje leto spomladi. Dom bo namenjen vsem društvom na Polenšaku, ne le gasilskemu, po projektu pa bo v njem približno 500 m2 pokritih prostorov," je povedal župan Rajko Janžekovič.
Tako bodo v novem objektu spodaj garaže za gasilske avtomobile, kurilnica, shramba, sejna soba za seminarje, pisarna z arhivom za gasilsko društvo in javne sanitarije za večje prireditve v kraju. V nadstropju bodo velika kulturna dvorana s premičnim odrom, avla, kuhinja, manjša pisarna in predprostor, v mansardi pa bosta urejeni še klubski sobi za športnike in RK. K domu bo prizidan še prostor za Telekom in za društvo upokojencev.
Pred kratkim pa so v Polenšaku preplastili del ceste skozi
Krajani Polenšaka so od letošnjega poletja bogatejši za 20 parkirišč ob novo preplasteni cesti.
središče naselja in ob njej uredili 20 novih parkirnih prostorov.
Občina Dornava pa je bila uspešna tudi na razpisu za dodelitev sredstev za izvedbo druge faze komasacije Ptujsko polje II. Konkretno gre za kmetijske površine od ribiške koče v smeri proti Ptuju: »S tem bo komasacija zemljišč na območju naše občine praktično zaključena v celoti. Skupna vrednost izvedbe združevanja zemljišč po projektu zahteva 348.000 evrov, občina bo morala pokriti stroške DDV, po sklepu pa smo dobili 233.773 evrov iz državne in evropske blagajne,« je še povedal župan Janžekovič in dodal, da bo v teh dneh že izdan javni razpis za izbiro izvajalca del.
Ob omenjenih večjih naložbah pa so v občini asfaltirali nekaj kratkih odsekov cest. »Res je, v okviru vzdrževalnih del smo asfaltirali približno 230 metrov cestnega odseka v Strmcu, kjer so neurja nenehno povzročala škodo in neprevoznost tega odseka. V lastni režiji pa bodo podoben odsek zdaj asfaltirali še krajani sami v Slomih, kjer jim bo občina pomagala pri pridobitvi izvajalca, stroške pa bodo poravnali sami,« je še pojasnil Rajko Janžekovič.
SM
Predsednik ED Tržec Ivan Božičko, ki pomaga pri obnovi objekta, je ob tem povedal: »Obnovo gospodarskega dela kmetije smo razdelili v več faz. To poletje, junija, smo se lotili adaptacije zidanega hleva, naslednja faza pa bo postavitev lesenega skednja in kolarnice. Hlev smo zdaj temeljito obnovili in predvidevamo, da je bil del tega ohranjenega hleva najverjetneje zgrajen iz kamna in materiala, iz katerega je bil nekoč, med 15. in 19. stoletjem, postavljen na tem mestu grad Travnik. V zidu hleva se to kamenje še vidi, zato smo ga tudi ohranili. Našli smo tudi podstavek grajskega stebra,
ki smo ga tudi ohranili in ga bomo kasneje vstavili. Res pa je obnova zahtevala veliko dela, ki smo ga člani opravili prostovoljno, brezplačno. Občina je pomagala s 5000 evri za nakup materiala, zlasti kritine, saj smo hlev morali prekriti na novo s celotnim ostrešjem vred.«
Obnova Djočanove kmetije se je sicer začela že jeseni 2006, preden bo podoba kmetije popolnoma zaokrožena, pa bo potrebnega še precej dela: »Kot rečeno, smo letos obnovili zidan hlev, zdaj bomo v njem naredili še bokse za konje in krave, manjši zajčnik, svinjak, napravo za metanje sena in t. i. ojderč -to je prostor, na katerem je ne-
koč spal hlapec. V nadaljevanju pa imamo v načrtu ob lesenem skednju še ureditev gnojišča, čebelnjaka, preše in lesene ograje okoli dvorišča, vodnjak pa smo že obnovili. Letos smo tudi kandidirali za sredstva evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in upam, kot je slišati, da smo bili uspešni. S tem denarjem bi oziroma bomo potem nadaljevali rekonstrukcijo po načrtih, mislim pa, da bi morala kmetija dobiti nekdanjo podobo v naslednjem letu ali največ dveh,« je še povedal Božičko ob zaključku dela na hlevu, ki so ga nato proslavili še s postavitvijo klopotca na dvorišču.
SM
Člani ED Ttžec so letos od junija do avgusta obnovili hlev na Djočanovi kmetiji ter nanj postavili novo ostrešje.
Foto: SM
Foto: SM
UniCredit Banka Slovenija d.d.
www.unicreditbank.si
NA PTUJU ZE PET LET NARAŠČA ŠTEVILO OBČANOV, KI ZAUPAJO UNICREDIT BANK
Na Ptuju so s poslovno enoto prisotni od avgusta 2003 in tako letos praznujejo peto obletnico svojega uspešnega poslovanja. V tem času so se z ugodno ponudbo kreditov in ostalih bančnih storitev približali prebivalcem in postali ena izmed najpomembnejših bank v regiji. Praznično vzdušje delijo tudi s strankami, za katere so ob tej priložnosti pripravili posebno akcijsko ponudbo svojih storitev.
5 let izjemno uspešnega poslovanja
Poslovalnica na Ptuju je nastala še pod imenom Bank Austria Creditanstalt d.d. Ljubljana, od septembra 2007 pa uspešno posluje pod sedanjim imenom UniCredit Banka Slovenija d.d. »Večina sodelavcev - trenutno nas je zaposlenih pet - prihaja iz lokalnega okolja. Odlikujejo nas strokovnost, prijaznost in želja po nadgrajevanju svojega znanja z namenom, da strankam ponudimo še kvalitetnejšo pomoč pri reševanju vseh finančnih izzivov. Naraščajoče število naših komitentov; tistih najmlajših pa tudi tistih z malo več življenjskimi izkušnjami ter pridobljeno zaupanje vedno večjega števila ptujskih podjetij je dokaz, da se z našo ponudbo in servisom uspešno prilagajamo potrebam lokalnega trga,« je dejala Darja Krajnc, vodja poslovne enote UniCredit Bank na Ptuju. UniCredit Bank svoje storitve in produkte, klasične in inovativne, sicer ponuja v 14 poslovnih enotah po Sloveniji, do leta 2010 pa bodo mrežo svojih enot povečali na 30.
Univerzalna banka s široko paleto bančnih storitev in produktov
Kot univerzalna banka ponujajo strankam široko paleto bančnih storitev in produktov. Ponudbo so v poslovalnici Ptuj na začetku letošnjega leta še dodatno prilagodili in jo razširili tudi s produkti, namenjenimi manjšim podjetjem. Sodelavci v tamkajšnji poslovalnici tako pomagajo iskati finančne rešitve občanom in podjetjem, tistim, ki denarna
UniCredit Bank, PE Ptuj Ulica heroja Lacka 1, 2250 Ptuj Delovni čas pon - pet: 8:00 - 16:00 Telefon: 02 7980 340; 02 7980 344 E-mail: darja.krajnc@unicreditgroup.si
sredstva potrebujejo in tistim, ki želijo svoje prihranke oplemenititi. V široki paleti storitev lahko najdemo tudi investicijske produkte (skladi Pioneer, depoziti, strukturirani produkti ...), na trgu pa so poznani predvsem po ugodni ponudbi stanovanjskih in potrošniških kreditov. Strankam nudijo individualno obravnavo in skupaj iščejo kreativne rešitve njihovih finančnih izzivov, število Ptujčanov, ki se odloči za sodelovanje z njimi, pa vsako leto naraste.
Banka zadovoljnih komitentov
Raziskave zadovoljstva strank in ugleda banke na lokalnih trgih, ki redno potekajo v celotni skupini UniCredit Group potrjujejo, da je zadovoljstvo njihovih komitentov na izredno visoki ravni. »Še naprej se bomo trudili, da kvaliteto našega dela in zadovoljstvo naših strank povečujemo in tako upravičimo zaupanje naših strank. Za nas to pomeni priznanje in obenem izziv, da začrtano pot nadaljujemo in naše storitve še dodatno nadgrajujemo. Stranke vabimo, da nas preizkusijo in se prepričajo o kvaliteti naših storitev ter naši prijaznosti in strokovnosti nas sodelavcev v enoti,« pravi Darja Krajnc.
Akcijska ponudba ob obletnici poslovalnice na Ptuju
Z najemom potrošniškega kredita UniCredit Bank lahko marsikatera skrita želja postane lažje uresničljiva, pa naj gre za nakup novega jeklenega konjička, za jesenske počitnice ali pa morda za nakup šolskih potrebščin za šoloobvezne otroke. Zato so ob 5. jubileju poslovne enote Ptuj pripravili posebno akcijsko ponudbo potrošniških kreditov za svoje komitente in njihove najbližje. Stroški odobritve potrošniškega kredita v akcijski ponudbi znašajo simboličnih 5 evrov. Da bi lahko iz-
Na sliki (od leve proti desni): Mojca Cimerman Šeruga (svetovalka), Kristina Vukovič (višja svetovalka), Darja Krajnc (vodja enote), Silva Gaiser (višja svetovalka) in Boris Cvirn (svetovalec).
Zaposleni v poslovni enoti UniCredit Bank na Ptuju se strankam iskreno zahvaljujejo za zaupanje in zelo uspešno sodelovanje. Obljubljajo, da se bodo tudi v prihodnosti trudili in skupaj iskali najboljše rešitve za finančne izzive svojih strank.
koristili ugodnost, se morajo kreditojemalci oglasiti v poslovni enoti na Ptuju s kuponom, ki so ga skupaj s simboličnim darilcem prejeli po pošti ali pa izberejo osebo, ki bo ugodnost prejela namesto njih. Nove stranke s kuponom pridobijo brezplačno odprtje osebnega bančnega paketa in eno letno brezplačnega
vodenja. Akcija velja do vključno petka, 5. septembra 2008.
& UniCredit Bank
Ormož • Pred obnovo gradu
Unterhund bo potreboval novo ime
Kot je slišati, se ormoškemu gradu že v bližnji prihodnosti obetajo številne pomembne pridobitve in obnove. To bo s seboj prineslo tudi določeno težavo; po načrtovanih luksuznih spremembah in lepotnih dodatkih Unterhund gotovo ne bo več Unterhund, morda Topcat?!
niHmiiu
ilfililll! mHÉta!!!!!!!!! ¡II
utmntn'
Že kmalu naj bi ormoški grad dobil pomembne pridobitve, med njimi bo zlasti dvigalo razveselilo številne starejše uporabnike.
Ptuj • Pogovor z Markom Tementom
Kot je povedal župan Alojz Sok, ima občina v proračunu zagotovljeno 17.000 evrov za izdelavo projektne dokumentacije za obnovo Un-terhunda. To je začetek, za samo obnovo pa si na občini obetajo finance s strani države. „V Državnem zboru je bil sprejet sklep o podaljšanju kulturnega tolarja, ki prinaša za obnovo ormoškega gradu skupno okrog 430.000 evrov. V Ormožu s tem denarjem računamo in ga nameravamo vložiti v obnovo dela gradu, ki na njo še čaka. V Unterhun-du je treba urediti talno ogrevanje, narediti novo tlakovno podlago, urediti primerno prezračevanje, potrebne so nove vodovodne in električne instalacije. Urediti je potrebno tudi zasilni izhod, ki mora biti v nasprotni strani od vhoda. Zasilni izhod bo tako potekal v smeri juga in je povezan z ureditvijo sanitarij, ki se načrtujejo na mestu, kjer so sedaj slačilnice za nastopajoče."
V okviru teh obnovitev želijo končno urediti tudi pre-potrebno dvigalo. V gradu imata svoje prostore namreč tudi knjižnica in muzej, tako da bi dvigalo olajšalo dostop tudi obiskovalcem knjižnice in tistim, ki si želijo ogledati muzejske zbirke. Največ težav pa imajo med vršenjem porok, še zlasti zlatih, ki se dogajajo v nadstropju gradu, do katerega se pride po izjemno strmih stopnicah, ki so za marsikoga zares velika ovira. Zamenjati bi morali tudi ploščo nad galerijo, ki vodi iz sejne sobe občinskega sveta, ker močno zateka. Ploščo je treba sneti, narediti izolacijo in ploščo urediti na novo. Projekti za to so že v izdelavi. Koliko bi vse skupaj stalo, se še ne ve, ampak upajo, da bodo sredstva države zadostovala.
Viki Klemenčič Ivanuša
Diamantni Marko
V spomladanskem roku splošne mature je Slovenija dobila 38 diamantnih maturantov, ki so pri vseh predmetih, tako pisno kot tudi ustno, dosegli vse možne točke. Med najboljšimi se je znašel tudi Marko Tement, dijak ptujske Gimnazije, ki je na maturi zablestel in dosegel neverjetnih 34 točk.
19-letni Marko Tement je osnovno šolo obiskoval v Markovcih, šolanje pa nato
nadaljeval na Gimnaziji Ptuj. Vsa štiri leta srednješolskega izobraževanja je Marko
Marko Tement, diamantni maturant
dosegal odličen uspeh, svoje znanje pa je nato le še potrdil z uspehom na maturi. Prepričan je, da je k njegovemu rezultatu veliko pripomogla neobremenjenost z uspehom. »Živčnost ti naredi skrbi in zato lahko zelo hitro izgubiš točke,« je pojasnil Marko. Ker je strojništvo njegova večletna strast, bo šolanje nadaljeval na Fakulteti za strojništvo v Mariboru. »Ravno dejstvo, da ni bilo omejitve, mi je pomagalo, da sem maturo reševal brez večje obremenjenosti s tem, kakšen bo rezultat,« je prepričan diamantni maturant. Večjih priprav na samo maturitetno preverjanje Marko ni imel, saj je menil, da je znanje, ki si ga je pridobil v preteklih letih, potrebno le ponoviti. Noben predmet mu ni predstavljal večjih težav, zato je vsem posvetil približno enako časa. Čeprav je dvomil le v uspeh pri fiziki, se mu tudi ta ni zdela pretira-
no težka. Med ponavljanjem snovi je rešil tudi nekaj ma-turitetnih pol iz preteklih let. »Mislim, da je stopnja težavnosti lanskoletne z letošnjo maturo primerljiva,« je povedal Marko, ki je prepričan, da je ključ njegovega uspeha v tem, da je maturo reševal brez večjih predpriprav in s precejšnjo mero logike. »Pomembno je, da si sproščen, da ne poslušaš tistih, ki pretiravajo s tem, kako težka je matura. V resnici samo ponoviš znanje, uporabiš logiko in si lahko hitro uspešen,« je še dejal diamantni maturant ptujske Gimnazije, ki je svoj uspeh že proslavil s poletnim oddihom na morju in obiskom koncerta v Italiji. Zapriseženi roker, ki tudi sam igra v rock bandu The splash, pa bo poletje in svoj uspeh na maturi okronal z obiskom še enega vrhunskega glasbenega dogodka na Dunaju.
Dženana Becirovic
Svet je majhen
Dogajanje v Gruziji
Bilje lep, vroč, avgustovski dan. V prijetni družbi sem po dolgem času preživljal končno prave počitnice, daleč od telefonov, računalnikov, časopisov in doma. Vodila me je samo želja po novih poznanstvih, novih krajih, osebni sprostitvi in dobri volji. Termometer na glavnem trgu je kazal 49 stopinj v trenutku, ko sem izvedel, da so čez noč - verjetno zaradi primernejših temperatur za tako naporno nalogo - v sosednji državi Mavretaniji tamkajšnji generali izvedli državni udar in strmoglavili predsednika republike.
Malo za šalo, malo zares mi je bilo žal, da sem se tisto noč kot svetovalec za mednarodne odnose ter oboževalec Indiane Jonesa nahajal na napačni strani meje. Medtem ko se je zaradi takšnih izjav moja sopotnica, s katero sem prečkal eksotična mesta, drugo najvišjo goro v Afriki ter seveda suho puščavo, zaprla vase in začela dvomiti v mojo mentalno zdravje, sem jaz začel razmišljati o pomembnosti prostora in časa v geopolitiki.
Isti dan je Rusija pod vodstvom novega predsednika Medvedjeva napadla Gruzijo, a o tem pomembnem dogodku za svetovno ravnovesje moči nihče v tistem koncu Črne celine ni spregovoril besede. Bilo mi je zanimivo. Včasih, bi takšna novica imela takojšne posledice v »lokalnih« afriških meddržavnih odnosih.
Po koncu Hladne vojne, če izključimo tako imenovan »veliki Bližnji vzhod«, ki seže od Maroka do Pakistana, so skoraj vse afriške prestolnice ostale izključene iz glavnih mednarodnih iger in ne čutijo neposredne potrebe po glavnih vlogah.
Zato ni bilo čutiti nobenega zanimanja za izredno jasno sporočilo, ki ga je v istih urah pošiljala v svet Moskva.
Še precej pred Kosovsko razglasitvijo neodvisnosti smo pisali, da Rusija, čeprav uradno, zaradi svoje zgodovinske vloge in zaradi zanimivih gospodarskih pogodb podpira stališče Srbije pri vseh institucijah oziroma v resnici komaj čaka na priznanje Kosova s strani vseh ostalih mednarodnih subjektov, ker bi tako imela prosto roko pri ostalih nerešenih vprašanjih znotraj svoje neposredne vplivne cone.
Dogodek Kosovo pomeni, da če lahko Zahodne sile same odločajo v prid svojih interesov na Balkanu, Moskva lahko ravna brez večjih zadržkov v Kavkazu.
Abhazija, bivša sovjetska republika in Južna Osetija, bivša sovjetska avtonomna regija, so že na začetku devetdesetih, ne glede na notranja nesoglasja, razglasile svojo neodvisnost od Gruzije, ki živi od takrat v stalni napetosti z Rusijo.
Nobena svetovna prestolnica ni priznala samostojnosti dveh republik. Niti Moskva, ki seje najprej morala pobrati iz svoje gospodarske in politične krize, potem pa potrpežljivo počakati na »pravi trenutek«. Rusija še danes ni prebolela razpada svojega velikega cesarstva in sedaj, ko so mednarodni scenariji ponovno naklonjeni oblikovanju nove multipolarnosti, si skuša priboriti nazaj svojo mednarodno vlogo velesile.
Napad Gruzije oziroma »zaščita« Osetov in Abhazov skriva precej pomembnejše sporočilo. Moskva sporoča Združenim državam Amerike in Kitajski, da se je vrnila v vlogi velesile, da je pripravljena poskrbeti za lastne interese znotraj svoje zgodovinske vplivne cone in da ne bo večpasivno spremljala širjenja Washingtona po Kavkazu in centralni Aziji.
V zadnjih mescih seje veliko, preveč, popolnoma nepremišljeno govorilo o možnosti povabila Gruzije v Nato, ker bi samo tako Severnoatlantski pakt zagotavljal mirno prihodnost Zahoda in njegovo oskrbo z energetskimi viri istočasno pa nadzoroval Črno morje.
Če razširimo scenariji do »fantapolitike«, bi se v primeru sprejetja takšnih analiz v Bruslju danes lahko znašli v vojni z Rusijo zaradi 5. člena Pakta, po katerem napad na eno od članic pomeni napad na vse članice.
Zgodovina in vojna se počasi vračajo v naše vsakdanje življenje. Nova ravnotežja se oblikujejo po svetu, vendar v Afriki je tisti dan zgledalo vseeno vse tako daleč in nepomembno.
Laris Gaiser
aa ¿filetu www.radio-ptuj.si
Foto: vki
Foto: DB
Ptuj • Utrinki z žonglerske konvencije
Veliko ljudi se spominja Ptuja
Ekipa društva za miselno rekreacijo Povod, z Robertom Križaničem na čelu, se je letos, ko minevajo 3 leta, odkar je bila pri nas evropska žonglerska konvencija, odpravila na letošnjo, ki je potekala v mestu Karlsruhe v Nemčiji.
Konvencije, ki je potekala od 2. do 10. avgusta, se je iz Ptuja udeležilo 10 ljudi, ki se zanimajo za žongliranje in ki tudi organizirajo tovrstne prireditve. Robert Križanič, ki je predstavnik Slovenije v upravnem odboru žonglerske zveze, je povedal, da je konvencija vsako leto v drugi državi, naša, na Ptuju, je bila do sedaj druga po udeležbi, po letošnji pa smo padli na 3. mesto, ker je bilo letos v Nemčiji kar 6000 ljudi, pri nas jih je bilo (le) 4000. Sicer pa gre za največje srečanje in dogodek žonglerjev in cirku-santov na svetu. V prihodnjih letih bodo konvencije v Španiji, na Finskem, ponovno v Nemčiji (München), nato v Franciji, države gostiteljice so namreč že nekaj let vnaprej znane. Dve do tri leta prej oddajo vlogo za gostitelja in tako so potem vsako leto izbrane druge lokacije. Na tovrstnih srečanjih 24 ur na dan potekajo nastopi, delavnice, dogajanje, ki ga je po Križaničevih besedah potrebno doživeti. »Za Ptuj je bila pred tremi leti to velika promocija, saj se še veliko ljudi spominja Ptuja, za marsikoga pa je bila to spodbuda, da se je začel ukvarjati s tem, saj pred letom 2005 pri nas skorajda ni bilo žonglerjev, sedaj pa imamo nekaj deset ljudi, ki so zelo aktivni, vadijo, pripravljajo koreografije in nastopajo,« je še povedal. Na Ptuju vadijo tudi v okviru društva Povod, gre za eno boljših žonglerskih skupin v Sloveniji, vabljeni pa so tudi na različne prireditve po Sloveniji in širše. Kar je najpomembneje, je to, da pri tem ni tekmovanja, kdo je boljši,
Foto: R. Križanič
Ptujčana Blaž Slanič in Matjaž Kekec, ki sta med najboljšimi žonglerji v Sloveniji, vadita podajanje kegljev za nastop.
hitrejši ali močnejši, pač pa gre za to, da delijo skupne interese in se eden od drugega učijo. So sicer igre, vendar pa ni tekmovalnosti, svojih trikov ne skrivajo eden pred drugim, pač pa se skupaj učijo in vadijo.
Ptuj - Odprto Mesto
Kot nam je povedal Robert Križanič, glavni organizator, bo letošnji poulični festival Ptuj - Odprto mesto trajal od 27. do 30. avgusta. Po predvidevanjih organizatorjev bo v
dogajanje, tako in drugače, vključenih okrog 250 ljudi, poleg festivalskega programa pa bosta potekala še dva programa, ki ju koordinirajo v društvu Povod. Sočasno z dogajanjem bosta namreč potekali še dve izmenjavi, ki se bosta prepletali s programom festivala in z uličnimi delavnicami, in sicer izmenjava mladih, ki bodo prišli iz Kitajske in Vietnama v okviru azijskega projekta, s katerim se letos ukvarjajo, obiskali pa
jih bodo tudi mladi iz Bolgarije, Nemčije in Avstrije. Prav oni naj bi skupaj s skupino iz Ptuja, s Katjo Filipič in Mitjem Rusom na čelu, sodelovali v projektu izdelave skulptur in paviljona iz starih avtomobilskih gum, kar bo tudi trajno ostalo na travniku ob gimnaziji, kjer bo zadnji dan festivala tudi otvoritev tega ter zaključek festivala s piknikom ter še zadnjim glasbenim in gledališkim dogajanjem.
Patricija Babosek
Foto: R. Križanič
Na sredini prireditvenega prostora v Nemčiji je bila usmerjevalna tabla, ki kaže v smeri vseh dosedanjih 30 srečanj. Zaradi dogodka na Ptuju pred tremi leti vsa svetovna srenja cirkusantov in žonglerjev ve, kje je Slovenija in Ptuj.
Lenart • Kaj so povedali otroci
Neurje skozi otroške oči
Nedavno neurje, ki je zajelo naše kraje, je tudi pri najmlajših krajanih občine Lenart pustilo sledi. V vsakdanjem pogovoru v vrtcu so otroci, stari 2 do 3 leta, podoživljali posledice toče.
Nekomu je razbilo tobogan, drugemu podrlo drevo na avto, spet tretjemu je razbilo šipe na oknih... Vsa ta njihova doživetja in spoznanja so se nas odraslih dotaknila, smo jih slišali in upoštevali. Stekel je pogovor. Otroci so med igro in pogovorom spoznali nove izraze (nevihta, neurje, toča, blisk, grom, strela...). Ob naših vprašanjih so otroci povedali veliko zanimivih odgovorov. Na vprašanje, kaj je nevihta, smo dobili takšne odgovore: črni oblaki, ko dež pika, ko padajo male mrzle kepice, ko treska, ko padajo drevesa, ko je močno neurje.
Na vprašanje, kaj je toča, pa so otroci povedali takole: male pikice, dež, sneg, bele kroglice, tisto, kar listje dol meče, nevihta, ko šipe razbije.
Kaj naredimo, kadar je nevihta?
»Ko je nevihta, se skrijemo v garažo, ker hišo lahko odnese.«
Otrokom smo omogočili, da svoja doživetja, stiske, strah, nemoč izrazijo skozi področja umetnosti. Ob poslušanju naravnih zvokov neurja s CD-ja so otroci risali po intenzivnem čutnem in čustvenem doživljanju. Gibalno so ob petju izmišljene pesmi Dežek pada prikazali grom in strelo, odpiranje dežnikov ter skakanje po lužah.
Spet seje potrdilo pravilo, daje pogovor zdravilo za vse. Otroci so pripovedovali, odrasli smo poslušali in omogočili otrokom predelati neprijetna doživetja.
Zinka Senčar in Nataša Mlinaric
Tednikova knjigarnica
So oblaki želeli povedati ...
So bobnajoči oblaki, prepolni ledenih jabolk in jajc in teniških žogic, želeli povedati, da je človek najbolj nespametno bitje na Zemlji?
Je bila grozovitost narave, ki je povzročila najhujše občutke tesnobe in strahu tudi pri najstarejših, marsičesa hudega vajenih ljudeh, le eno od opozoril narave? So oblaki vpili: vidiš, človek, čutiš, kako si nebogljen del narave!
Slabih deset minut je bilo dovolj, da so bile zmlete strehe, zdrobljene šipe, zmendrane buče, paradižniki, da so postali vrtovi zdrizaste zaplate in trgatev 2008 je bila opravljena... Borih deset minut in v nič so bila zabrisana desetletja marljivega odrekanja, skrbnega načrtovanja in obdelovanja ... Po tolikih neurjih, ki smo jih sicer bili vajeni iz daljnih dežel na TV-ekranih, nastaja nešteto vprašanj in pomislekov. Pomnim, da je bilo slišati ob uničujočih tornadih, ah, kakšni so domovi teh revežev, da ni čudno, ko jih odnašajo vetrovi in vode! Hm, pa kaj jim bo materialno imetje, ko ne pomeni prav nobenega zavetja pred naravo, ki se odloči pomendrati in izbrisati.
Kot se dozdeva, prihaja tudi v Podalpje čas skromnosti in premišljenosti: modro bo zmanjšati domovanja, poenostaviti strehe, iz hišk bodo kukala majhna okna, mansardna stanovanja bodo iz mode, hiške bodo ščitile avtohtone vrste dreves, zemlja ne bo obdelovana zaradi dobička, ampak za osnovno življenje, družina bo imela na razpolago en sam samcat avtomobil in večino poti bo opravljenih z naravi prijaznimi mobili, vsa navlaka, ki ustvarja toplogredne pline, bo izginila na smetišče. Ampak kje bo to odlagališče?
So oblaki na sam državni praznik, ki naj bi imel duhovne razsežnosti, povedali, da so taka praznovanja ništrc? So ledeni projektili klestili človeško neiskrenost, nadutost, nečimrnost, pohlep, hinavščino, zavist in predvsem človeški neodnos do okolja?
Oprostite, spoštovani bralci Knjigarnice, morda se vam zdijo ravnokar brane besede trapaste, naivne, ampak naravi velja prisluhniti.
So tisti grozeči večerni oblaki želeli povedati, da je bistvo drugje? Že dolgo se niso ljudje, vsaj na mestnih in primestnih poteh, toliko ustavljali in pogovarjali. Sosedje so po petnajstem avgustu postajali bolj sosedski, bolj to-variški, bolj bližnji... Besede so stekle med ljudmi, ki so si doslej le pokimali v pozdrav, če so se že srečali na kašnem stopnišču, na kakšni uličici. V ponedeljek so se v bližnji trgovini ljudje več pomenkovali kot kupovali. Neznanci so ponujali besede skrbi, bežni znanci pa pomoč in nasvete . Nekdo je glasno dvomil, da je vse skupaj zakuhala politika. Ja, prav ste prebrali - politika. Nekako tako je menil, da so nekomu uničujoča divjanja toče povšeči. Vinogradniki, ki opuščajo vinograde, naj bi dobili sredstva iz evropskih skladov, slovensko kmetovanje, da ni v evropskem interesu. Proti toči je nekoč obstajal obrambni sistem, podobni še vedno uspešno varujejo drugod po Evropi. Hm, omenjal je še gradbeni lobi... Kdo ve?!
Kako čudno strašljivo je bilo dejstvo, da je izginilo veliko ptic. Na domačem dvorišču, kjer tudi poleti obiskuje ptičjo hišico pestra združba, jih je ostalo manj kot polovica.
In kar nekam smešno je bilo videti prebunkano vrsto plehovja, ki je na nek način sporočalo o enakosti za vse: toča je povsem enako pustila sledove na velikem, ravnokar registriranem enoprostorcu, na zadnjih modelih limuzin prestižnih avtomobilskih znamk, na starih kadetih in jugih, ki jim je lak že zdavnaj izgubil lesk, luknjast je bilferari (le kako se je znašel pred blokom?)... Padale so stare strehe, padale so nove kritine .
So želeli oblaki povedati, da se z naravo ne gre več šaliti?
Liljana Klemenčič
Nogomet
Bodo Koprčani tudi po Ptuju v ozadju?
Stran 12
Nogomet
Aluminij in Zavrč v drugi krog Pokala Hervis
Stran 12
Milan Slana
30 let s startno zastavico
Stran 19
Kolesarstvo
Pozen start v drugi del sezone
Stran 19
Paraolimpijske igre
V Peking tudi Tatjana Majcen Ljubič
Strani 21 Fotoreportaža
Slovenski nosilci medalj spet doma
Strani 21
<!J->oíluíajt¿ naí na íu¿toun¿m íjibtu!
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
RADIOPTUJ
tta. afeletcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Atletika • Nina Kolarič na Ol v Pekingu
Močan prehlad Nini odnesel veliki olimpijski finale
Veliko ljubiteljev kraljice športov s Ptujskega je v torek sredi noči spremljalo nastop Nine Kolarič, sploh prve ptujske športnice na olimpijskih igrah. Kot verjetno že veste, je Nina svoj olimpijski nastop končala v kvalifikacijah na 27. mestu s preskočenimi 640 centimetri. Za uvrstitev v veliki finale, kamor se je uvrstilo 12 najboljših skakalk iz kvalifikacij, je bilo potrebno skočiti 660 centimetrov. To dolžino je Kolaričeva, slovenska državna rekorderka s 678 centimetri, letos redno preskakovala, več kot desetkrat. Žal pa jo je v Pekingu izdalo zdravje. Ker nobenega njenega skoka nismo videli v živo ali v posnetku, bralcem Ptujskega tednika ponujamo vpogled iz prve roke v dogajane pred nastopom v Ptičjem Gnezdu in med njim. Za naš časopis sta Kolaričeva in njen trener Gorazd Rajher strnila svoje vtise.
Zgovornejši je bil Rajher: »Skupna ocena je odlična, kar pomeni, da je Nina naredila vse, kar je bilo glede na okoliščine možno. Sklepni del
Nina pred Ptičjim gnezdom ...
priprav na olimpijski nastop v Jantaju na Kitajskem je popolnoma uspel, tako da sva iz pripravljalne baze odšla v olimpijsko vas s pozitivnimi občutki in zelo dobro pripravljena. Tam
... in v njem.
sva nadaljevala z utečenim programom, kjer sva več pozornosti posvečala regeneraciji. Tudi rezultati testiranja so kazali na odlično pripravljenost, saj je Nina prejšnji četrtek (14. avgusta, op. a.) odtekla najbolje doslej na 40-metrski razdalji. Tudi moč ni nazadovala in zdelo se je, da bi lahko Nina resnično posegla v boj za finalna mesta.« Že nasledni dan pa se je vse postavilo na glavo: »Petkovo jutro in vsi naslednji dnevi do kvalifikacij so minili v znamenju hudega vnetja sinusov in grla. Kljub pomoči zdravnice, ki ji je predpisala antibiotik, se stanje ni popravilo, tako da smo na tekmovanje odšli z mešanimi občutki. Še zadnji dan, ki je namenjen tonizaciji, ni kazalo nič bolje in upanje na nemogoče se je prestavilo na tekmovalni dan,« pove Rajher.
V torek, na dan nastopa, so si dogodki sledili z veliko naglico. V kvalifikacijah ima vsaka skakalka na voljo le tri poizkuse, zato ni dosti prostora za poprave. »Na zaletišču je Nina dala vse od sebe, kljub temu da telo ni bilo sposobno oddelati svoje naloge. Skozi moje oči ni bilo videti sproščenosti in energetskega naboja, ki ga je Nina imela še nekaj dni pred kvalifikacijami. Temu primeren je bil tudi prvi skok, ki ga sploh ni izvedla. Kljub dobremu teku, ni bila sposobna vzdržati pritiska na odrivni deski in do odrivne faze sploh
ni prišlo, zato je samo stopila v jamo,« opiše Rajher prvi skok, ki je meril le 492 centimetrov. »Po pogovoru med prvim in drugim skokom mi je dejala, da sploh ne more odriniti in da je noge ne poslušajo. Drugi skok (619 centimetrov, op. a.) je naredila nekoliko bolj na silo in z mnogo manj hitrosti. Za zadnji skok je poizkusila nabrati nekaj prepotrebne energije in odrivne moči, vendar za finale ni bilo dovolj. Menim, da bi Nina ob normalnem ritmu brez bolezni skočila v finale, sploh glede na trenutno pripravljenost. Iz teh olimpijskih iger je potrebno potegniti vse dobre in slabe strani ter se začeti pripravljati za naslednji štiriletni ciklus,« konča Rajher.
Podobno je razmišljala tudi Kolaričeva: »Res je, da nisem preveč zadovoljna, ampak kaj hočem, tako je in na koncu koncev 640 centimetrov spet ni tako slab rezultat. Kdorkoli bi bil v moji koži v petek in v soboto, bi ugotovil, da je rezultat zelo dober, glede na to, v kakšnem stanju sem bila. Imela sem vnete sinuse, grlo, dihalne poti so bile zamašene, zraven pa sem imela še vročino, ki si je nisem niti upala izmeriti. Kaj hočem, očitno je bila letošnja sezona zame zares sanjska in je na koncu očitno moralo nekaj priti počez, da ne bi bilo prelepo. Na koncu koncev, dala sem resnično vse od sebe in mislim, da je bilo to, kar sem pokazala
v tistem trenutku, največ, kar sem bila sposobna. Verjamem, da če bi bila tekma en dan kasneje, bi mi bilo lažje, ker sem bila resnično dobro pripravljena. Ampak nima smisla razmišljati, kaj bi bilo, če bi bilo ...«.
Kljub temu da se Kolaričevi olimpijski načrti niso izšli zaradi zdravstvenih težav, pa še vedno sodi v širši svetovni vrh, saj na lestvici najboljših rezultatov sezone drži visoko enaindvajseto mesto. Mnogo bolj kot Kolaričevi pa se je olimpijski nastop spridil njeni vzornici Naidi Gomes, letos najboljši skakalki na svetu s 714 centimetri in prvi favoritinji za zlato kolajno. Po dveh prestopih je skočila le 620 centimetrov in
sanje o zlati medalji so se razblinile kot milni mehurček.
Rajher je pred odhodom v Peking na sprejemu v Spuhlji povedal, da bodo olimpijske igre v Pekingu le vmesna faza, glavni cilj je London čez 4 leta, kjer bosta šla po kolajno. Glede na napredek v zadnjih letih in mladost najboljše ptujske športnice lahko rečemo, da je cilj smelo zastavljen, a na realističnih temeljih. V imenu bralcev Štajerskega tednika ji želimo vso srečo na tej poti. Kolaričeva in Rajher se v domovino vračata v nedeljo ob deseti uri dopoldne na brniško letališče.
Uroš Esih
OI 2ÛÛ8 • Fotoutrinki
Foto: Mirko Vaupotič
Kozmos in Debevc na sprejemu v slovenski olimpijski hiši v Pekingu
Foto: Mirko Vaupotič
Preprodajalci so vztrajali, vstopnice, katerih cena je bila med 5 in 20 evrov, so prodajali po desetkrat višji ceni.
Foto: Mirko Vaupotič
Napaka, ki je Mitja Petkovška stala olimpijske medalje.
Nogomet m 1. slovenska liga
Bo Koper tudi po Ptuju v ozadju?
Na vrhu 1. SNL je po petih odigranih krogih tista ekipa, ki je na tem mestu končala lansko prvenstvo - Domžale. Varovanci Roberta Pevnika so še edino neporaženo moštvo, saj je Nafta v soboto prvič izgubila. Premagal jo je Maribor, ki je zaenkrat najučinkovitejše moštvo lige (takoj za njimi so z osmimi doseženimi zadetki Ptujčani).
Presenetljivo so prvenstvo precej slabo začeli primorski klubi (Primorje, Gorica in Koper), ki zasedajo mesta pri dnu, saj je za njimi le še Interblock. Le-ta je nasploh največje razočaranje, saj za slovenske razmere zvezdniška zasedba (Zahora, Rakovič, Pregelj, Ro-dič, Matič, Jukan ...) ne igra tako, kot bi smeli pričakovati njihovi navijači.
Ptujčani so v zadnjih treh krogih pokazali bistveno več kot na začetku, tako da je sedaj za njih pogled na lestvico zelo ugoden. Z igrami so lahko zadovoljni tudi navijači, medtem ko igralci in trener opozarjajo, da je v sami igri še veliko rezerv. Svojo oceno je podal Ivan Fi-lipovič, obrambni igralec Laboda Drave: »Po teh zadnjih dobrih igrah lažje treniramo, s sedmimi osvojenimi točkami pa smo se povzpeli na mesta, ki smo jih tudi pričakovali. Proti Interblocku smo imeli tudi nekoliko sreče, a smo si jo s pošteno in borbeno igro tudi zaslužili.«
Dobro se je ujela tudi zadnja obrambna vrsta, ki deluje zelo usklajeno. »Lahko rečem, da smo se z Andelkovičem, Xavie-rom in Grižoničem dobro ujeli, čeprav moramo napredovati do te mere, da ne bomo prejeli nobenega zadetka na tekmo. Še vedno se nam namreč dogaja, da prejmemo prepoceni zadetke. Nekoliko imamo težave v komunikaciji s Xavierjem, a je dober igralec in zelo dobro razume igro. Zato pa je toliko bolj komunikativen Andelko-vič, ki uspešno krpa vse luknje v zadnji vrsti,« je o obrambni vrsti dejal Filipovič.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski nogometaši (na sliki levo Ivan Filipovič) so se po tekmi v Ljubljani prešerno veselili zmage. Lahko podobno slavje pričakujemo tudi po nedeljski tekmi s Koprom?
Labod Drava - Koper,
nedelja, 24. 8., ob 17.00 na Ptuju
Na Ptuj v nedeljo prihaja Koper, s katerim ima Drava pozitiven izkupiček iz preteklega prvenstva. »Igra Kopra nam nekako leži, čeprav po drugi strani drži, da so zelo nepredvidljiva ekipa. Kljub temu bomo naredili vse, da nadaljujemo pozitivno serijo. Osnovna naloga bo, da s tesnim pokrivanjem zaustavimo njihovo zvezno vrsto, saj Koper poskuša igrati kreativen nogomet. Ob tem bo treba posebej paziti na Amusa-na, saj lahko ta igralec z eno potezo odloči tekmo. Pričakujem težko tekmo, a če želimo ostati v zgornjem delu lestvice, si domačih spodrsljajev ne smemo privoščiti,« je zaključil popularni Fičo.
Trener Laboda Drave Lju-binko Drulovič bo tekmo s Koprom najverjetneje spet začel z isto postavo kot v zadnjih treh
Modri kurenti 12 igralec Drave
V nedeljo smo imeli v Ljubljani možnost spremljati precej nenavaden prizor na nogometnih tekmah, ko gostujoči navijači preglasijo domače. Interblock zaenkrat še nima glasne podpore s tribun, gre za bolj »gledališko« publiko, ki zaploska le ob zares dobri akciji ali doseženem zadetku domače ekipe. Zato pa so bili toliko glasnejši Ptujčani, oz. navijaška skupina Modri kurenti, ki so skozi vso tekmo s svojim navijanjem vzpodbujali nogometaše Labod Drave in se z njimi veselili vsake dobre poteze. Nogometaši so jim to vračali z veliko mero borbenosti, na koncu pa so jim podarili tudi zmago.
Zanimivo je bilo tudi po tekmi spremljati druženje navijačev in nogometašev, ki je bilo prisrčno in spontano. Sodelovanje med obojimi je vsekakor izredno dobrodošlo, saj se lahko le na ta način gradi odnos, s katerim lahko pridobijo vsi: klub, nogometaši in navijači.
krogih, saj nima nobenega razloga za spremembo zmagovalne enajsterice. Tako bodo na svojo priložnost na klopi za rezervne igralce čakali Bošnjak, Semler, Grbec, Prejac in Dako-vič, kar je za igralce na igrišču velik motiv za dokazovanje in
maksimalni angažma. Ko se bosta v ekipo vrnila še Horvat in radetič, bo konkurenca še hujša, trener pa bo imel številne »sladke skrbi«, katerega igralca poslati v igro.
JM
Rezultati medsebojnih tekem Drave in Kopra v preteklem prvenstvu:
7. krog: Koper - Drava 2:1 (2x Volaš; Bošnjak)
16. krog: Drava - Koper 1:0 (Kelenc)
25. krog: Koper - Drava 2:3 (2x Djukič; 2x Kmetec, Horvat)
34. krog: Drava - Koper 2:1 (Bošnjak, Grbec; Amusan)
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 6. kroga: sobota, 23. 8., ob 20.00: MIK CM Celje - Maribor; nedelja, 24.
8., ob 17. uri: Primorje - Rudar Velenje, Labod Drava Ptuj - Koper, Nafta Lendava - Hit Gorica, ob 19.00: Domžale - Interblock.
1. DOMŽALE	5 3	2	G	T:2	ii
2. MARIBOR	5 3	i	i	iG:6	iG
3. NAFTA	5 3	i	i	T: 6	iG
4. MIK CM CELJE	5 2	2	i	6:3	S
5. LABOD DRAVA	5 2	i	2	S:T	T
6. RUDAR VELENJE	5 2	i	2	6:5	T
7. PRIMORJE	5 i	2	2	5:6	5
8. KOPER	5 i	i	3	6:iG	4
9. HIT GORICA	5 i	i	3	6:i2	4
10. INTERBLOCK	5 G	2	3	5:9	2
Najboljši strelci: 4 zadetki: Marko Drevenšek (Labod Drava), Edin Junuzovič (Rudar Velenje), Dario Zahora (Interblock); 3 zadetki: Etien Velikonja (HIT Gorica), Marcos Morales Tavares, Zoran Pavlovič (oba Maribor); 2 zadetka: Rok Kro-naveter (Labod Drava), Jože Benko, Andraž Kirm (oba Domžale), Edin Šaranovič (Primorje), Dejan Urbanč (MIK CM Celje), Aleš Čeh, Amel Mujakovič (oba Nafta Lendava), Damjan Trifkovič (Rudar Velenje).
Nogomet • Pokal Slovenije
Aluminij superiorno, Zavrč brez borbe v drugi krog
V torek popoldne so bila odigrana srečanja 1. kroga slovenskega nogometnega pokala Hervis, kjer sta MNZ Ptuj zastopala NK Zavrč in Aluminij iz Kidričevega. Zavrčani so napredovali v drugi krog brez tekme z ekipo Korota-na, ki je nekoč igrala v 1. slovenski nogometni ligi. Gostje namreč niso imeli predpisanih zdravniških pregledov in delegat Vilibald Pavc jim ni dopustil igranja. V prijateljskem nogometnem srečanju, ki sta ga ekipi odigrali, pa so Zavrčani pokazali, da so dobro pripravljeni in da so favoriti v tekmovanju 2. lige MNZ Ptuj. Prvo srečanje bodo odigrali v nedeljo dopoldne v Lovrencu na Dravskem polju, kjer se pričakuje veliki obisk gledalcev.
Po dveh zaporednih zmagah v 2. slovenski nogometni ligi so nogometaši Aluminija gostovali v Prekmurju, kjer so se pomerili z domačim tretje-ligašem in brez težav slavili zmago. Kidričani imajo v pokalnem tekmovanju dolgo in bogato tradicijo; bili so namreč zmagovalci slovenskega pokala v veliko močnejši konkurenci, ko so 1965. leta v Ljubljani premagali Olimpijo in pokal je visoko in ponosno v zrak dvignil takratni kapetan Franc Gerečnik. Tudi v samostojni Sloveniji so bili Kidričani že v finalu pokala kot
drugoligaš. Od njih je bila uspešnejša HIT Gorica. Za napredovanje Aluminija in Zavrča pa je veliko odvisno tudi od žreba.
O tem, kako je to tekmovanje podcenjeno, govori začetek tekmovanja v teh predkrogih, medtem ko v nogometno razvitejših državah iz tega naredijo pravi spektakel. Če namreč v majhni angleški vasici pri domačem petoligašu gostuje Arsenal, potem je to praznik za celotno regijo. Pri nas pa začnejo prvoligaši tekmovati šele takrat, ko so praktično vse manjše ekipe že izločene iz tekmovanja!
ČRENŠOVCI - ALUMINIJ 2:5
(1:3)
STRELCI: 0:1 Letonja (9), 1:1 Iva-nič (22), 1:2 Letonja (32), 1:3 Šimen-ko (43), 2:3 Zver (61), 2:4 Gašparič (68), 2:5 Medved (89)
ALUMINIJ: Lipovac, Gašparič, To-polovec, Bingo, Krajcer, Pavlin, Ihbes-hei (od 85. Vajs), Dončec, Šimenko, Rotman (od 67. Milec), Letonja (od 46. Medved). Trener: Bojan Špehonja.
ZAVRČ - KOROTAN 3:0 b.b.
DK
Športne novičke
Nogomet • Prijateljski tekmi: Apače - Labod Drava 0:12 (0:6)
STRELCI: 0:1 Kronaveter (7), 0:2 Filipovič (15), 0:3 Kelenc (17), 0:4 Filipovič (25), 0:5 Kronaveter (35), 0:6 Ogu (44), 0:7 Horvat (50), 0:8 Semler (60), 0:9 Emeršič, 0:10 Bošnjak (70), 0:11 Bošnjak (77), 0:12 Bošnjak (84)
APAČE: Lendero, D. Širovnik, Pre-dikaka, Fruk, Vajsbaher, Kurež, B. Bauman, R. Širovnik, Zajc, Kraner, Tramšek. Igrali so še: Kukovec, M. Bauman, Šmigoc. Trener: Gorazd Šket.
LABOD DRAVA: Germič, Andel-kovič, Filipovič, Xavier, Grižonič, Drevenšek, Kronaveter, Halilovič, Kelenc, Ogu, Zilič. Igrali so še: Murko, Horvat, Jankovič, Prejac, Bakovič, Bošnjak, Grbec, Vrabl, Semler, Emeršič. Trener: Ljubinko Drulovič.
V prijateljskem nogometnem srečanju, ki je za nogometaše ptujske ekipe Labod Drava pomenilo generalko pred nedeljskim prvenstvenim srečanjem z ekipo Kopra, so dravaši brez večjih težav premagali ekipo Apač. Ptujčani so bili proti borbenim domačinom zelo razpoloženi in jim podarili kar ducat zadetkov. Svoj prvi zadetek v dresu Drave je dosegel Borut Semler, sicer nova okrepitev Ptujčanov.
Zavrč - Korotan 4:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Murat (16), 2:0 I. Fridl (60), 3:0 M. Golob (75), 4:0 Vo-čanec (80)
ZAVRČ: D. Golob, M. Golob, Gabro-vec, Kuserbanj, Bratkovič, Rumež, F. Fridl, Murat, Medved, Juričinec, Bo-rak. Igrali so še: Dukarič, Kojc, Voča-nec, I. Fridl, Muršek, Rogina. Trener: Miran Emeršič.
Danilo Klajnšek
Rokomet • Prijateljske tekme: Trešnjevka - Mercator Tenzor Ptuj 39:31 (13:15)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Pikl, Gregorec, Ciora 8, Frešer 8, Mihič 1, Prapotnik 6, Brumen 6, Mateša 1, Levstik, Korotaj, Šeruga. Trener: Nikola Bistrovič.
Po napornih uvodnih treningih v okviru priprav na pričetek prvenstva v 1. slovenski ženski rokometni ligi so ptujske rokometašice gostovale v Zagrebu in odigrale srečanje proti domači Trešnjevki. To je bil njihov prvi pravi stik z žogo. Gostje iz Ptuja so v prvem polčasu zaigrali dobro in ta del igre dobili. Vse do 40. minute je bil rezultat tesen, z vodstvom Ptujčank, nato pa so Zagrebčanke prvič povedle 17 :16 ter nato svojo prednost do konca
še poviševale. Gostujoči trener je dal priložnost za igro vsem igralkam.
Drava - Ajdovščina 26:36 (16:17)
DRAVA: Dokša, Klinc, Mesarec 1, Halilovič 3, Bračič 1, Predikaka 3, Oder 5, Pisar, Ivančič 4, Belšak 4, Bezjak, Pučko, Skaza, Klinc, Detk, Sabo 3, Mesarič, Veličkovič, Bedenik. Trener: Ivan Hrupič.
Ptujski rokometaši so v ŠD Center na Ptuju gostili ekipo Ajdovščine (član 1. B SRL), ki se nahaja na pripravah v Gorišnici. Srečanje je bilo za ta čas priprav zanimivo in dokaj izenačeno. V prvem polčasu je bilo do 20. minute izenačeno, nato so gostje v samo nekaj minutah prišli do prednosti petih zadetkov, ki so jo nato do odhoda na odmor Ptujčani zmanjšali samo na zadetek zaostanka.
Domačini so držali stik z Ajdovci do 45. minute, nato pa so slednji izkoristili svoje priložnosti in prišli do zaslužene zmage.
Danilo Klajnšek
Ormožani so se poigrali z Medveš-čakom: Jeruzalem Ormož - Medveščak Zagreb 35:21 (17:6)
Jeruzalem: G. Čudič (12 obramb), Cvetko (5 obramb), Belec (6 obramb); Bezjak 4, Radujkovič 4, Melnjak 3, B. Čudič 5 (3), Bogadi 3, Ivanuša, Korpar 1, Sok 1 (1), Hebar, Žuran 4, Korez 4, Krabonja 4, Jovanovič 2. Trener: Saša Prapotnik
Sedemmetrovke: Jeruzalem 4/4; Medveščak 5/3.
Izključitve: Jeruzalem 8; Medveščak 2 minuti.
Vinarji so se poigrali z nekoč slavnim Medveščakom, ki pa je danes po kvaliteti na nivoju slovenskih 1. B-liga-šev. Pri Zagrebčanih upajo na boljšo prihodnost ob prihodu dveh kitajskih reprezentantov. Pri Ormožanih se je kar enajst igralcev vpisalo med strelce, vratarji pa so skupaj zbrali kar 23 obramb (G. Čudič 12, Belec 6, Cvetko 5). Pri gostih je sedemkrat zadel krožni napadalec Vladušič, sicer najboljši igralec minulega SP v Španiji v rokometu na mivki, kjer so Hrvati postali svetovni prvaki. Varovanci Saše Pra-potnika so proti »medotom« zaigrali izredno hitro in predvsem po zaslugi trdne obrambe v protinapadih rešetali mrežo Medveščaka, kjer je nekoč igral Alan Potočnjak, danes pomočnik trenerja pri Jeruzalemu.
V petek »jeruzalemčki« odhajajo na gostovanje k Varteksu, kjer se bo tekma v Varaždinu pričela ob 19.15.
UK
Vpis v NŠ Poli Drava Ptuj
Nogometna šola Poli Drava vpisuje nove nogometaše za sezono 2008/ 2009. Vabimo vse fante z dopolnjenimi petimi leti starosti, da se vključijo v sodobni trenažni proces nogometa, ki se odvija na Mestnem stadionu na Ptuju.
Vaši otroci in mladostniki bodo ob aktivnem preživljanju prostega časa, v prijetnem druženju s svojimi vrstniki napredovali v uspešne nogometaše ter zrele osebnosti.
Vpis poteka vsako sredo in petek med 16. in 18. uro v pisarni nogometne šole na Čučkovi ul. 7, Ptuj - Mestni stadion, vhod C.
Dodatne informacije lahko zainteresirani dobite tudi na tel. št. 051 394 181 ali na spletni strani www.ns-drava.com, kjer lahko tudi natisnete svojo prijavo ter jo izpolnjeno vrnete v naše športno društvo.
Nogometna šola Poli Drava
Dan za nogometne vratarje
V okviru projekta As v nogah organizira Branko Zupan nogometni dogodek z naslovom Zakleni vrata. Le-ta se bo odvijal v ponedeljek, 1. 9. 2008, na igrišču v Kidričevem. Zupan v sodelovanju z MNZ-ji organizira dan za nogometne vratarje vseh kategorij in njihove trenerje (za trenerje brezplačno, lahko sodelujejo v programu). Vabljeni so vratarji vseh kategorij, iz vseh klubov v okviru MNZ Ptuj, ki se bodo lahko seznanili z najnovejšimi vratarskimi veščinami. Vse ključne aktivnosti bodo demonstrirali znani nogometni vratarji in Branko Zupan. Urnik:
-	ob 14.00 prijava na igrišču NK Aluminij in plačilo kotizacije 24 EUR;
-	ob 14.30 predavanje na temo priprave nogometnega vratarja glede na starost (45 min.);
-	od 15.30 do 18.30 demonstracija vaj za nogometne vratarje po kategorijah, v katerih bodo aktivno sodelovali tudi vratarji;
-	od 18.30 do 19.00 vprašanja udeležencev in predstavitev opreme.
Vsi udeleženci bodo prejeli video o opravljenih aktivnostih in literaturo.
Zainteresirani se lahko prijavite na info@nogometas.si ali na ptuj.mnz@a-mis.net. Dodatne informacije dobite na telefon 041 447 188.
Ptuj • Dobrodošli na 39. festivalu domače zabavne glasbe
Zazvenelo bo 22 novih domačih viž
Ptuj ni samo najstarejše in eno najlepših slovenskih mest, ampak je zagotovo tudi zibelka slovenske domače zabavne glasbe, saj je letošnji festival že 39., kar pomeni, da je najstarejši, zagotovo pa je to tudi ena najuglednejših tovrstnih festivalskih prireditev v Sloveniji.
Foto: M. Ozmec
V revijalnem delu 39. festivala bo nastopil ansambel Gašperji, ki letos slavi 30-letnico in je naslednik legendarnih Avsenikov.
Ker se je lani pokazalo, da smo organizatorji, družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z agencijo Geržina Videoton, po več neuspelih poskusih in selitvah zaradi slabega vremena storili prav, da smo festivalsko prireditev spet vrnili na dvorišče minoritskega samostana, tako menijo glasbeniki in v to smo prepričani po odzivu hvaležnega občinstva iz vse domovine, tudi letos ostajamo med zasanjanimi
akustičnimi arkadami, kar dodaja pravljični srednjeveški navdih. Z nami pa bo tudi letos simpatičen voditeljski par ptujskega radia Natalija Škr-lec in Peter Kirič. Da ima ptujski festival, kot ga popularno imenujejo glasbeniki, še vedno velik ugled in tudi, da ostaja zelo privlačen, je dokazalo rekordno število prijav, saj se je na letošnji razpis prirediteljev prijavilo 30 ansamblov narodno-zabavne
glasbe iz vse Slovenije, kar je največ doslej.
Strokovna komisija organizatorjev, ki ji tudi letos predseduje Franc Lačen (v njej pa so še Urška Čop Šmajgert, Štefan Petek, Ivo Umek in Damjan Kolarič), je imela zares težko delo, saj je morala za udeležbo na festivalu izbrati le tretjino najkvalitetnejših
ansamblov. Po predizboru, ki je potekal 25. maja v Preddvoru pri Kranju, pa je bila odgovorna odločitev le sprejeta, tako da bo na 39. festivalu domače zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2008 nastopilo 11 izbranih ansamblov. S po dvema povsem novima skladbama se bodo na 39. festivalu v Ptuju predstavili:
1.	ansambel Cvet iz Radeč,
2.	ansambel Juhej iz Slovenj Gradca,
3.	ansambel Prepih iz Podgorcev,
4.	ansambel Zreška pomlad
iz Zreč,
5.	ansambel Novi spomini iz Novega mesta,
6.	ansambel Harmonija iz Nove Cerkve,
7.	ansambel Mladi upi iz Šmarja pri Jelšah,
8.	ansambel Kavnik iz Črne na Koroškem,
9.	Ansambel Roka Žlindre iz
Sodražice,
10.	ansambel Iskrice iz Laškega ter
11.	ansambel Gorski cvet iz Vipavske doline.
Letošnji 39. festival domače zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2008 se bo pričel danes, v petek, 22. avgusta ob 19.30 na dvorišču minoritskega samostana v Ptuju, neposredno pa ga bodo prenašali Televizija Slovenija (prenos se bo pričel ob 19.55 na prvem programu), Radio Slovenija, Radio Maribor in Radio Ptuj. Še pred tem se bo ob 16. uri za vse nastopajoče ansamble pričela generalka; za novinarje, fotoreporterje in snemalce pa bo od 13. do 19. ure na prireditvenem prostoru odprt informativni center. Pridite med nas, da bomo skupaj uživali ob poslušanju 22 novih polk in valčkov, med katerimi bo zagotovo tudi letos nekaj novih uspešnic!
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Ansambel Juhej iz Slovenj Gradca je lani prejel kipec zlatega or-feja.
Stari znanci ptujskega občinstva so tudi člani ansambla Zreška pomlad.
Foto: M. Ozmec
Iz Radeč prihaja ansambel Cvet, ki je nastopil tudi na lanskem festivalu.
Tudi ansambel Prepih iz Podgorcev je bil med lanskimi festivalskimi nagrajenci.
Foto: M. Ozmec
Iz Novega mesta prihaja ansambel Novi spomini.

A

SI, KAR JES: VITEK IN ZDRAV.
Skrb za zdravje in dober izgled gresta velikokrat z roko v roki. Seveda je za oboje treba vs^j malo spremeniti ustaljene navade in življenjski slog, kar je vsaj na začetku za marsikoga težko, predvsem zato, ker imamo občutek, da so najboljše tiste stvari, ki so prepovedane. Prav zato je doborodošla vsaka pomoč, ki jo dobimo pri svoji odločitvi za bolj zdrav način življenja. Ena od novosti, ki jih boste veseli so nove hrenovke Slim & Fit iz Perutnine Ptuj.
SPLOSNO (NE)ZNANO O HRENOVKAH.
Še pred kratkim je vladalo prepričanje, da je v hrenovkah meso slabše kakovosti. Danes vemo, da temu ni tako. Sploh pa to nikoli ni veljalo za perutninske hrenovke.
Perutninsko meso ni le izjemno okusno, ampak ustreza tudi zahtevam zdrave prehrane. Je naraven vir niacina, železa, cinka, vitaminov skupine B in vitamina D ter zdravih, nenasičenih maščob. Po drugi strani pa je bogato z visokovrednimi beljakovinami in vsebuje malo maščob.
Že navadne piščančje hrenovke namreč vsebujejo bistveno manj maščob kot hrenovke iz ostalih vrst mesa. Zato so primerne za vse generacije, za boj proti odvečnim kilogramom in aktivni življenjski slog.
V današnjem življenjskem tempu si želimo čim manj časa nameniti tudi pripravi obroka. Ena izmed primernih rešitev so ...
... HRENOVKE SLIM & FIT. V SKRBI ZA ZDRAVJE SE NI TREBA ODPOVEDATI UŽITKU.
Zdravje in dobro počutje sta naša odgovornost, zdrava prehrana pa nujen pogoj. Morda bi se še včeraj smejali besedni zvezi zdrave hrenovke, a naj vam predstavimo vsaj pet razlogov, zakaj to ni več šala.
Hrenovke Slim & Fit se od običajnih hrenovk očijo po tem, da: vsebujejo 25 % manj maščob, več beljakovin, 25 % manj natrija ter ne vsebujejo ojačevalcev okusa in umetnih barvil.
Zaradi nižje vsebnosti maščob niso le bolj zdrave, ampak zaradi več beljakovin tudi bolj čvrste. Tako da ne potrebujejo ovoja. Pa še dolgotrajen občutek sitosti vam nudijo.
Slovenci konkretno presegamo vnos soli v telo in se tega veliko premalo zavedamo. Hrenovke Slim & Fit so prvi mesni izdelek, ki vsebuje manj soli.
HRENOVKE SLIM & FIT
vas bodo navdušile s svojo obliko, saj so idealne tudi kot snack. Poleg osnovnega okusa so vam na voljo tudi Slim & Fit Mediteran z dodanimi sredozemskimi dišavnicami in Slim & Fit s semeni, ki so zaradi dodanih semen še bogatejše s prehranskimi vlakninami.
KAKO JIH PRIPRAVIMO?
Hrenovke Slim & Fit so že termično obdelane, zato jih ni potrebno kuhati. A če želite, jih lahko. Položite jih v hladno vodo in jih samo segrejte. Ne smejo vreti, saj tako postanejo žilave.
Če ste na poti na počitnice, izletu ali na plaži, pa seveda kuhanje ne pride v poštev. A brez skrbi! Slim & Fit hrenovke so namreč odličen prigrizek, saj jih lahko uživamo tudi hladne. Kar poskusite - odprite posodico in izginile bodo.
Tako. Videli smo, da vas glede sestavin, priprave in kalorij res ni potrebno skrbeti. Edina skrb naj bo, da jih ne pozabite vzeti s seboj.
Uživajte zdravo in dober tek s Perutnino Ptuj!
www.perutnina.com
E
Foto: M. Ozmec
Veliko upanja imajo tudi Mladi upi iz Šmarja pri Jelšah, čeprav je njihova povprečna starost le 17 let.
Foto: M. Ozmec
Ansambel Harmonija - prikupno dekle in dva mladeniča prihajajo iz Nove Cerkve.
Foto: M. Ozmec
Iz Sodražice na Dolenjskem prihaja Ansambel Roka Žlindra.
Foto: M. Ozmec
Ptujskemu občinstvu se bo predstavil tudi sedemčlanski ansambel Kavnik iz Črne na Koroškem.
Foto: M. Ozmec
Iz Laškega prihajajo prikupna dekleta, združena v ansamblu Iskrice.
Foto: M. Ozmec
Videli in slišali boste lahko tudi ansambel Gorski cvet, ki prihaja iz Vipavske doline.
Komu orfeja, komu Korenovo plaketo?
Vse nastopajoče ansamble, predvsem pa seveda vokalno in instrumentalno izvedbo vseh 22 festivalskih skladb, bodo tudi letos budno spremljali članice in člani strokovne komisije za glasbo in strokovne komisije za besedila. Tudi letos se bodo ansambli potegovali za več festivalskih nagrad. Komisija bo izbrala: - najboljši ansambel med klasičnimi kvinteti, ki bo prejel
kipec zlatega orfeja in finančno nagrado 850 evrov;
-	najboljši ansambel med ostalimi zasedbami, ki bo prejel kipec zlatega orfeja in finančno nagrado 850 evrov;
-	najboljše besedilo - avtor besedila bo prejel finančno nagrado 650 evrov,
-	najboljšo vokalno izvedbo - Korenovo plaketo bo prejela najboljša pevka, pevec ali skupina pevcev.
Komisija za besedilo, ki jo sestavljajo Jože Šmigoc, Liljana
Klemenčič in Jože Skubic, pa bo nagradila avtorja najboljšega besedila s 650 evri, ki jih podeli Združenje Sazas. Občinstvo na prireditvenem prostoru bo z glasovanjem prek glasovnic izbralo NAJBOLJŠI ANSAMBEL FESTIVALA, ki bo prejel tudi finančno nagrado 850 evrov.
Gledalci televizije in radijski poslušalci pa bodo z glasovanjem po telefonu (televotinga) izbrali NAJBOLJŠO MELODIJO FESTIVALA, nagrado 1000 evrov
pa si bodo delili avtor glasbe, avtor besedila, avtor aranžmaja in ansambel.
Medtem ko bo potekalo glasovanje za najboljše, bodo festivalsko občinstvo v revijalnem delu zabavali člani popularnega ansambla Gašperji, za katere poznavalci trdijo, da so nasledniki znamenitih Avsenikov, sicer pa v letošnjem letu slavijo že 30 let razdajanja slovenski narodno-zabavni glasbi. Scenarij letošnjega festivala je v rokah Jožeta Bračiča, direktorja družbe Radio-Tednik Ptuj,
za odrsko sceno bo tudi letos poskrbel stari znanec ptujskega odra Jože Napotnik, za celotno produkcijo 39. festivala ter za vse radijske in televizijske prenose pa bo tudi letos skrbela ekipa regionalnega centra RTV Slovenije iz Maribora.
Pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija je na dan prireditve tudi letos izšla festivalska zgoščenka, na kateri so posnetki 11 najuspešnejših festivalskih skladb, oziroma po ena skladba vsakega od nastopajočih an-
samblov.
Vstopnice za letošnji festival so bile v predprodaji po 6 evrov, na dan prireditve pa bodo na voljo po 8 evrov. V imenu številnih ljubiteljev domačih viž, tudi letos pričakujemo, da bodo prišli v Ptuj od blizu in daleč, se organizatorji zahvaljujemo generalnemu pokrovitelju letošnjega festivala skupini Perutnina Ptuj, sopokrovitelju prireditve Mestni občini Ptuj ter vsem sponzorjem in donatorjem.
M. Ozmec
Ptuj
zakladnica tisočletij
Zaklenite vrata svojega doma in se odpravite na izlet v zakladnico tisočletij - mesto stoterih dobrot. Poskusite rezino domačega kruha, iz poliča si natočite chardoneya, renskega rizlinga ali souvignona.
Odpravite se skupaj z nami na potep po ptujskih ulicah. Odpiramo vam vrata samostanov, knjižnic, arhivov in muzejev. Pa seveda tudi vinskih kleti, gostiln, viničarij in kmečkih pristav.
Pridite, povabite prijatelje in navijače vašega najljubšega ansambla. Izkoristite enkratno priložnost, da ob spremljanju osrednjega tovrstnega festivala v Sloveniji spoznate, začutite in zaživite Ptuj in ptujskost.
Obilo glasbenih užitkov in prijetno počutje na XXXIX . SLOVENSKEM FESTIVALU DOMAČE ZABAVNE GLASBE.
MESTNA OBČINA PTUJ
tehnika f "|AGER
VSE ZA STREHO PO UGODNIH CENAH !
g. Slatina (03 812 10 63) - Gorišnica - Ptuj (02 741 61 92) Melje - Maribor (02 234 93 25) - Starše (02 63 00 295) _- P.E. Ptuj (02 798 03 12)_
INFORMACIJE:
041/725 985, 041/675 979
tehnika f 'JAGER
Glineni strešnik Roben, model MONZA PLUS, vrhunska kvaliteta gline, velik ponvasti zareznik ekonomično polaganje, poraba 9,8 kom. na m2, teža 3,95 kg, polaganje od 22 stopinj brez sekundarne kritine, letvanje srednja mera 39.3 cm +/- 1,1 cm, bakreno^ rdeče barve, NA ZALOGI !
tehnika ["jASER
UGODNO VSA POŠKODOVANA VOZILA OD TOCE
petovia^o
Petovia avto avtohiša d.o.o, Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj
www.petovia-avto.si
Telefon: 02 749 35 48
1 Bi i u	l!1 1	•v
l—Ü-TT-Ti Jj		
OBČINA VIDEM ZELI VSEM OBISKOVALCEM 39. FESTIVALA SLOVENSKE DOMAČE ZABAVNE GLASBE PTUJ 2008 VELIKO GLASBENIH UŽITKOV IN PRIJETNO
POČUTJE.
Občina Videm
T
Občina Cirkulane pozdravlja vse obiskovalce in nastopajoče 39. festivala in ¡¡m želi veliko glasbenih radosti ob poslušanju domače zabavne glasbe.
o or n a
Računalniška postavitev, osvetljevanje na film ter izdelava vseh vrst tiskovin v offset in sitotisk tehniki.
Sp. jablane 19, 2326 CIRKOVCE Tel.: 02 789 01 30, Fax: 02 789 01 31
SAVA HOTELS & RESORTS
Ptuj I-Rimske
i GRE
v Termah Ptuj 22.-24.8.2008
Grand Hotel Primus
Tel.: ++386 (0)2 74 94 500 Fax:++386 0 27494523 524
y trnu y m na äuvuäzk IzUil

Pozdravljamo udeležence festivala in želimo veliko uspešnih ter prijetnih trenutkov.
Občina Kidričevo
RADIO)))TEDNIK
iWivn >J i»n 13 • J k 11 i
Štajerski
RADIOPTUJ
Vi 89,8° 98,2 °ICH3
slovenske
m ■ siovensne
Novice
slovenske
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
GRADBENO PODJETJE GRADNJE PTUJ d.d. Dornavska cesta 6a, 2250 Ptuj Tel.: 787-58-00, Fax.: 771-78-41
www.gradis-ptuj.si info@gradis-ptuj.si
O Prodaja garaž - blok Rabelčja vas O Prodaja stanovanj - vila blok Rabelčja vas O v pripravi, izgradnja in prodaja stanovanj
stanovanjski objekt Dornava in Gorišnica O Prodaja vseh vrst betonov
t
RADIOTELEVIZIJA/L SLOVENIJA
Regionalni center Maribor
m ■ slovenske
Novice
m m slovenske
Novice
SKUPINA KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ
2250 PTUJ, Miklošičeva 12
zadružna oskrba
Obilo glasbenih užitkov na 39. festivalu DZG Ptuj 2008
FESTIVAL »PTUJ 2008«
Vrstni red izvajanja skladb:
1.	MODRI LAN (Marjan Kompan/Ivan Sivec) - ans. KAVNIK
2.	EJ, KAKŠNA OHCET (Marjan Kompan/Jože Galič) - ans. KAVNIK
3.KDO	SI TI ? (Brane Klavžar/Majda Rebernik) - ans. HARMONIJA
4.	LUNCA JE NAVIHANKA (Miha Lesjak/Majda Rebernik) - ans. HARMONIJA
5.	FANT IZ MOJIH SANJ (Franc Šegovc/Franc Šegovc) - ans. MLADI UPI
6.	ŽOGICA POLKA (Franc Šegovc/Zora Založnik) - ans. MLADI UPI
7.	MATI MI JE GOVORILA (Jože Umek in Robert Zorec/Bernard Miklavc) - ans. CVET
8.	PETEK JE - IN TRINAJSTI (Igor Podpečan/Jože Galič) - ans. CVET
9.	DEKLICA, NE ŽALUJ (Rok Švab/Fanika Požek) - ans. ISKRICE
10.	ZRNO GRAHA (Brane Klavžar/Fanika Požek) - ans. ISKRICE
11.	HVALA ZA OTROŠTVO (David Puc/Fanika Požek) - ans. GORSKI CVET
12.	TAKO JE MED NAMA (David Puc/Fanika Požek) - ans. GORSKI CVET
13.	ODŠLI STE (Avgust Skaza/Toni Gašperič) - ans. ZREŠKA POMLAD
14.	MAR JE NAJLEPŠA PESEM ŽE ZAPETA (Igor Podpečan/Bernard Miklavc) - ans. ZREŠKA POMLAD
15.	PET MINUT (Peter Fink/Matej Kocjančič) - ans. NOVI SPOMINI
16.	OSVAJALEC (Rok Švab/Vera Šolinc) - ans. NOVI SPOMINI
17.	MEJE JESTI, MEJE PITI (Boris Rošker/Olga Ivančič) - ans. PREPIH
18.	NAJBOLJŠI PRIJATELJ (Boris Rošker/Marko Kočar) - ans. PREPIH
19.	NA SKRIVNOSTNI POTI (Rok Žlindra/Fanika Požek) - ans. ROKA ŽLINDRE
20.	.SRCE PA ŠE VEDNO HREPENI (Rok Žlindra/Matjaž Vrh) - ans. ROKA ŽLINDRE
21.	LEPOTE GORSKEGA SVETA (Mirko Šlibar/Majda Rebernik) - ans. JUHEJ
22.	OB VEČERIH (Mirko Šlibar/Majda Rebernik) - ans. JUHEJ
PTUJ
29. slovenski festival
domače zabavne glasbe
Karting • Milan Slana
Trideset let s startno zastavico
ŠD Podlože
10-letnica delovanja
Nekdaj je bil AMD Ptuj v kar-tingu na področju nekdanje skupne države prava velesila. Povsod na tekmovanjih, kjer so se pojavili njihovi vozniki, so leti posegali po najvišjih mestih. Zato ni bilo nič nenavadnega, da je Ptuj živel s tem športom, tako v centru mesta kakor potem na avtobusni postaji, kjer so se odvijala tekmovanja. Na nekaterih tekmovanjih so bila ta prizorišča enostavno pretesna, da bi sprejela vse gledalce, ki so si jih želeli ogledati. Med to zlato generacijo ptujskih dirkačev spada tudi Milan Slana, ki je sedaj nepogrešljiv na start-no-ciljni črti. Svoje delo opravlja že skorajda trideset let.
Kakšni so bili začetki?
M. Slana: »Leta 1970 sem na Ptuju dosegel tretje mesto, nato pa sem čez naslednje kategorije prišel v 125 ccm. Državni prvak sem bil v tej kategoriji leta 1977, trikrat sem bil tudi republiški prvak (1976, 1977, 1978). Moram reči, da je bila v tistem času izjemna konkurenca. Leta 1979 sem prvič nastopil v vlogi starterja na karting dirkah, sedaj pa ob kartingu to počnem še v tekmovanju v supermotu. Teh startov se je nabralo veliko.«
Vaš pogled na karting včeraj in danes?
M. Slana: »O tem so različna mnenja. Karting je dolgo časa napredoval, tudi v samostojni Sloveniji. Nato je prišlo do majhne stagnacije, sedaj pa je ponovno v vzponu. Odprtost mej znotraj EU se vsekakor pozna. Fantje imajo možnost tekmovati izven Slovenije in se lahko primerjajo z drugimi vozniki, si nabirajo izkušnje in to lahko demonstrirajo na dirkah po Sloveniji. Imamo kar nekaj dobrih mladih dirkačev, za njimi pa že prihajajo drugi.
Ko se vozimo po progah Poli maratona, se ne zavedamo, da je za tem težko in naporno delo Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj, saj pripravijo celostno prizorišče in vse tri proge. Kolesarji kluba pa so tudi zelo uspešni, saj na evropski lestvici zasedajo 2. mesto.
Od prvega kolesa do lastne profesionalne ekipe
Kolesarski klub Ptuj je nastal leta 1985 ter v začetku deloval kot rekreativni kolesarski klub, leta 1987 so se kolesarji začeli udeleževati prvih tekmovanj. Leta 1995 je klub podpisal trajno pogodbo s Perutnino Ptuj. Leta 2003 so sestavili svojo prvo profesionalno kolesarsko ekipo. Danes se udeležujejo vseh slovenskih in svetovnih tekmovanj.
Kaj nam ponuja letošnji Poli maraton
Kot že verjetno vsi veste, imamo letos na Poli maratonu tri različne trase. Najdaljša trasa oz. Maxi Poli maraton meri 55 km, namenjena je vsem ^kolesarjem z boljšo kondi-Jcijo. Srednja trasa oz. Mini £Poli maraton meri 30 km in
' j
Milan Slana
Vse to pa koristi temu športu. Upam, da se bo ta trend nadaljeval. Vesel pa sem uspehov ptujskih dirkačev.«
Kdaj se vidimo na novem kartodromu?
M. Slana: »Že dolgo časa AMD Ptuj organizira dirke na karto-dromu v Hajdošah, ki nam je bil do sedaj dober in je omogočal kvalitetne dirke. Upam pa, da bomo v naslednjem letu, v jeseni 2009, končno le dobili novi kartodrom, česar se že veselimo. To bo pomenilo
je namenjena vsem občasnim in starejšim kolesarjem. Najkrajša trasa oz. Lahki Poli maraton meri 18 km in je namenjena predvsem družinam in kolesarjem s slabšo kondi-cijsko pripravo.
Da se na Poli maratonu ne bi izgubili
Kolesarski klub Perutnina Ptuj prične pripravljati proge že spomladi. Večer pred Poli maratonom prične ekipa treh ljudi pripravljati trase Poli maratona. Postavijo označbe, smerne table, primerno označijo križišča in oznake na cestah. Nato zjutraj pred Poli maratonom še enkrat preverijo proge, saj se zgodi, da hudomušni nespečneži spremenijo oznake.
Pripravljeni, pozor, start
Pred pričetkom Poli maratona je potrebno pripraviti startno/ ciljno ravnino, tudi to pripravi ekipa Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj. Postavijo velik balon, ki označuje start in cilj, ter koridor, kjer kolesarji pričnejo kolesariti svoj maraton. Vsak maraton ima začetek ob določenem času.
Na maratonu smo varni
Pred vsakim maratonom
Foto: DK
velik napredek za ta šport, saj upamo, da bomo potem lahko organizirali tudi dirke višjega razreda, s tem pa bi se dvignilo tudi zanimanje za karting.«
Del standardne in dobro uigrane ekipe AMD Ptuj pri organizaciji dirk je starter Milan Slana, ki bo, seveda, če bo vse posreči, ob 30-letnici svojega dela kot starter ponosno dvignil črno-belo zastavico, saj bo vedel, da je to začetek novega obdobja.
Danilo Klajnšek
vozi spremljevalno vozilo z rotacijsko lučjo, da označuje prihod kolesarjev. Ob progi stoji več kot 100 prostovoljnih gasilcev, ki na ključnih točkah usmerjajo kolesarje ter skrbijo za red in disciplino. Na Poli maratonu poteka že tradicionalno tekmovanje policistov na kolesu, ki imajo za nalogo odkolesariti vsaj Mini Poli maraton. Vsak maraton spremlja nekaj 10 policistov na motorjih in nekaj 10 motoristov Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj.
Kaj pa, če se mi pokvari kolo
Povsem znano je, da na kolesarski maraton nikoli ne pridemo z neservisiranim kolesom. Če še vašega kolesa niste servisirali, predlagam, da to naredite čim prej. Seveda pa bo za vsakim maratonom vozil kombi z mehanikom, ki bo poskrbel za manjša popravila koles.
Verjamemo, da ste se na Poli maraton že dodobra pripravili in izbrali pravo traso, ki vam je pisana na kožo. Izrise prog, potek prog ter višinske karte si lahko pogledate na www. polimaraton.si, kjer boste ob prijavi na Poli maraton deležni popusta.
Tilen Mrgole, Di@log Co
Športno društvo Podlože v teh dneh praznuje 10-letnico svojega obstoja, na kar so člani ŠD in vaščani Podlož zelo ponosni. V soboto, 23. 8., ob 18.30 v športnem parku Pod-lože pripravljajo prireditev, na kateri bodo obeležili ta okrogli jubilej.
Sama ideja o ustanovitvi športnega društva je nastala že konec leta 1997, ko so nekateri posamezniki želeli pridobiti prostore za športne aktivnosti, druženje in popestritev družabnega življenja na vasi za vse generacije. Iniciativni odbor, v katerem je bilo 5 članov, je takrat pričel z zbiranjem potrebne dokumentacije za ustanovitev društva. Ustanovni člani društva - bilo jih je 10 - so takrat ustanovili društvo, v letu 1998 so izpolnili vse pogoje in se vpisali v register društev pri upravni enoti Ptuj. Prvi predsednik je bil Branko Frangež.
Po ustanovitvi društva je upravni odbor pričel zbirati
Od sobote do četrtka je na igriščih v ptujskih Termah potekal turnir za dečke in deklice do 12 leta starosti. V obeh konkurencah je skupaj nastopilo 82 igralcev (51 fantov in 31 deklet). Le-ti so se najprej pomerili v dvobojih po skupinah (round robin), najboljši pri dečkih so se uvrstili na A turnir, ostali pa v B turnir (pri dekletih so vse nastopile na glavnem turnirju).
Dobre rezultate so dosegli tekmovalci domačega kluba, saj je med dekleti zmagala Nina Potočnik, ki na celotnem turnirju ni izgubila nobenega niza. Druga ptujska tekmaovalka, Neja Krajnc-Domiter je v 1. krogu izgubila s kasnejšo finalistko Šipkovo.
Izmed štirih dečkov je najboljši rezultat uspel Svenu Lahu, ki se je uvrstil v finale B turnirja. Najbolj zanimiv dvoboj sta v četrtfinalu odigrala Miha Kosi in Oliver Baklan: prvi je vodil 6:4, 5:1 in 40:0, nato pa je moral dvoboj reševati v tie-breaku 3. niza, kar mu je na koncu tudi uspelo. Tine Glodež je izgubil v 1. krogu. Rezultati finalnih dvobojev: Dekleta: Nina Potočnik (Terme Ptuj)
potrebne dokumentacije in finančna sredstva za odkup zemljišča, na katerem danes stoji športni park. »Začetek je seveda bil težak, kajti velik zalogaj so predstavljala finančna sredstva, ki pa nam jih je uspelo pridobiti s pomočjo vaščanov Podlož na podlagi pogodb in enkratnih donacij. V naslednjem letu smo odkupili zemljišče in pričeli zemelj-sko-gradbena dela. Najprej je bilo potrebno narediti izkop in izravnavo terena, kasneje je sledila gradnja večnamenskega društvenega objekta, asfaltiranje nogometnega in košarkarskega igrišča s postavitvijo zaščitne ograje in ureditev same okolice. Pri tem nam je pomagala tudi občina Majšperk,« je o začetkih društva povedal Branko Frangež.
Tako so v letu 2000 uresničili prvi korak - odprtje športnega parka. To je pomenilo pridobitev prostora, namenjenega športnim aktivnostim, prireditvam in druženju na vasi. V
Foto: Črtomir Goznik
Nina Potočnik, zmagovalka med dekleti
- Natalija Šipek (Mima) 6:1, 6:2;
fantje (A turnir): Domen Gostinčar (ŽTK MB)- Rok Križaj (Idrija) 6:4, 6:2;
B turnir: Sven Lah (Terme Ptuj) -Jure Frank (ŽTK MB) 1:6, 1:6.
JM
naslednjih letih so uredili še vodovodno napeljavo, asfaltirano igrišče so opremili z reflektorji, odprli so igrišče za odbojko na mivki ... V letu 2007 so se lotili novega podviga - nadgradnje društvenih prostorov in zamenjave kritine.
Sedanji predsednik društva Drago Gajšt je o drugih aktivnostih povedal: »Letno pripravimo najmanj pet prireditev športno-družabnega značaja. Vsako leto se udeležimo raznih športnih prireditev ob občinskem prazniku, tudi po drugih vaseh v občini, sami organiziramo turnir veteranov v malem nogometu, turnir trojk v košarki, pred dvema letoma pa smo na ta seznam dodali še vleko »štrika« za najmočnejšo vas v občini. Prav tako že vse od ustanovitve društva organiziramo tradicionalno postavitev majskega drevesa z družabnim srečanjem, v poletnih mesecih organiziramo piknik vaščanov in pozno jeseni še kostanjev piknik. V okviru društva pa že od leta 2005 delujejo posamezne sekcije, kot so košarkarska, kolesarska, pohodniška in v začetku tudi nogometna, ribiška sekcija pa se je pridružila kasneje. Sekcije vsako leto organizirajo posamezne aktivnosti in tako s svojim programom popestrijo delovanje društva.
Najaktivnejša je vseskozi košarkarska sekcija, člani tekmujejo v PARKL ligi. Košarkarska sekcija se je lotila organiziranega dela z mladimi, starimi od 5 do 8 let; v letu 2006 je iz tega nastal košarkarski klub - košarkarska šola Haloze.«
Ob tej obletnici bodo nekaterim najbolj zaslužnim članom podelili priznanja, dva njihova člana pa bosta prejela tudi bronasti plaketi.
Jože Mohorič
Kolesarstvo
Pozen start v drugi del
Ta konec tedna drugi del sezone pričenjajo kolesarji ptujske Perutnine. Po enomesečni pavzi bodo v nedeljo nastopili na 38. memorialu Stjepana Grgca v Ivanič gradu na Hrvaškem. Dirke sicer nima UCI oznake, a zaradi tega lahko nastopi več kolesarjev iz istega moštva. Ptujčanov bo na startu deset, vključno z olimpijcema Rados-lavom Rogino in Matijem Kvasino. Doslej je zmaga kar šestkrat šla na Ptuj, če štejemo še prvo mesto zdajšnjega športnega direktorja Srečka Gli-varja, leta 1994 so Ptujčani zmagali sedemkrat. Najuspešnejši posameznik je z dvema zmagama, leta 2001 in 2002, Matej Marin, vendar ga tokrat ne bo med udeleženci. Edinstven rezultat pa je »perutninarjem« uspel pred dvema letoma, ko je zmagal Matej Stare, za njim pa so se vse do šestega mesta zvrstili njegovi klubski kolegi. »Takšen rezultat je praktično nemogoče ponoviti. Na startu bodo vsi slovenski klubi, tako da se bo potrebno boriti za dober rezultat,« je povedal Glivar.
Enomesečni premor je za Ptujčane v tem času malce neobičajen. Ponavadi so drugi del sezone pričenjali že v začetku avgusta. Prav v tem času poteka dirka v Nemčiji, kjer so lansko leto v družbi Pro tour moštev nizali vrhunske rezultate. »Že borba za nastope na dirkah je neverjetna, kaj šele potem na sami progi. Sicer ne vem, zakaj, a nam letos v avgustu ni uspelo dobiti nobenega nastopa. In to v sezoni, ko nam gre najboljše, saj smo trenutno na drugem mestu v razredu Europe tour,« je dejal Glivar. Ptujča-nom se vendarle obrača na boljše, po nedeljski dirki bodo potovali v Belgijo, Nemčijo in na Nizozemsko, kjer jih čakajo nove preizkušnje.
UG
Kolesarski klub Perutnina Ptuj - hrbtenica Poli maratona
Objekt s pripadajočimi športnimi igrišči
Tenis • Na Ptuju turnir U-12
Nina zmagala, Sven do finala
Nogomet • 1. slovenska ženska nogometna liga
Športni napovednik
V nedeljo ŽNK Dornava - ŽNK Ptuj!
Nogometna zveza Slovenije je v četrtek, 14. 8., v prostorih NZS izvedla žreb za ligaško tekmovanje članic ter pokal v tekmovalnem letu 2008/2009.
Sprva so na NZS sprejeli sklep, da bi ligo razdelili na A in B, vendar so članice NK Velesovo Kamen Jerič v zadnjem trenutku odstopile od tekmovanja, zatorej ostaja tekmovalni sistem enak kot v TL 2007/2008. Klubom, ki ne izpolnjujejo kriterija mlajših kategorij U-17 (Dornava, Ptuj in Rudar Škale), se v tej sezoni izjemoma dovoli nastop brez te selekcije. Vsi klubi pa so dolžni v TL 2008/09 nastopiti z vsemi mlajšimi selekcijami.
Kar je za ptujsko regijo najbolj zanimivo, je to, da bodo Dornavčanke (na sliki), novinke v ligi, v prvem krogu gostile tekmice iz Ptuja. Tekma bo to nedeljo, 23. 8., ob 16.30 uri.
Peter Golob
Nogomet m Lige MNZ Ptuj
V	prvi ligi favoritov več, v drugi le eden
V	soboto in nedeljo bodo ponovno oživele nogometne zelenice v ligah Medobčinske nogometne zveze Ptuj. Zaenkrat le še v članski konkurenci, mlajše kategorije bodo pričele nekoliko kasneje. Klubi so se intenzivno pripravljali in to bolj kot kdajkoli prej, saj si vsi želijo visoka mesta. V 1. ligi MNZ Ptuj je veliko ekip, ki so stalnica v borbi za sam vrh in verjetno tudi v tej sezoni 2008/2009 ne bo drugače, saj se predvideva, da bodo za naslov najbolj konkurirali Dornava, Hajdina, Apače, Videm, seveda pa se v to borbo lahko vmeša še kdo. V ligo se je vrnila Oplot-nica, ki je izpadla iz Štajerske lige, kot prvak 2. lige MNZ Ptuj pa je v to ligo napredovalo Pra-gersko.
Foto: Suzana Lovrenko
Ekipa Vidma (na sliki) je zmagala na zadnjem pripravljalnem turnirju v Podlehniku.
Druga liga MNZ Ptuj bo letos ponovno štela dvanajst klubov. Po dolgih letih so se v to tekmovanje prijavili Makolčani, ki bodo svoje domače tekme igrali na stadionu v Slovenski
Bistrici. S prihodom NK Zavrč v to ligo pa se bo seveda zanimanje še povečalo, saj si bodo vsi radi ogledali srečanja lanskoletnega drugoligaša, ki bo svojo sezono odprl v Lovrencu.
Zavrčani so praktično edini kandidat za prvaka v tej ligi, saj imajo najkvalitetnejšo igralsko zasedbo, vsi drugi pa jim bodo poskušali biti kar najbližje.
Danilo Klajnšek
Nogomet m 1. SML, 1. SKL, U-14
Kidričani preplavali še Krko
man, Matjašič, Pernek (Kocuvan). Trener: Damjan Vogrinec.
LIGA - U 14
V 3. krogu 1. slovenske mladinske nogometne lige so mladinci Aluminija v Novem mestu slavili še tretjič zapored. Zmago so si tokrat priigrali z dvema zadetkoma v zadnjih minutah tekme. Kidričani se z maksimalnim številom točk nahajajo na prvem mestu. Mladinci NŠ Poli Drava niso uspeli izničiti visokega vodstva Celjanov po prvem polčasu (0:3); v drugem polčasu so sicer dosegli dva zadetka, kar pa je bilo premalo za ročko. Kadeti NŠ Poli Drave in Aluminija so oboji minimalno izgubili.
1. SML
REZULTATI 3. KROGA: NS Poli Drava - Simer šampion 2:3, Krka
-	Aluminij 0:2, MIK CM Celje - HIT Gorica 1:4, Mura 05 - Koper 3:0, Rudar Velenje - Slovan 0:3, Maribor
-	Dravograd 1:1, Triglav - Interblock 1:1, Domžale - Bilje Primorje 2:1.
1. ALUMINIJ 3 3 0 0 10:3 9 7:3 9 8:3 7
REZULTATI 2. KROGA: Aluminij
-	AHA EMMI Bistrica 4:0, Tehnostroj Veržej - NŠ Poli Drava 5:1, Dravograd - Nissan Ferk Jarenina 2:0, Nafta - MIK CM Celje 2:6, Simer šampion - Maribor 2:1, Ljutomer
-	Mura 05 0:9.
1.	MURA 05 2
2.	MIK CM CELJE 2
3.	ALUMINIJ 2
4.	NAFTA 2
5.	MARIBOR 2
6.	ŽELEZNIČAR 1
7.	TEHNO. VERŽEJ 1
8.	RUDAR VELENJE 1
9.DRAVOGRAD	1
10.	SIMER ŠAMP. 2
11.	A. E. BISTRICA 2
Foto: Črtomir Goznik
Kadeti NŠ Poli Drave so v 3. krogu izgubili prvo tekmo.
2.	DOMŽALE	3	3	0 0
3.	INTERBLOCK	3	2	10
4.	MARIBOR	3	2	10
5.	HIT GORICA	3	2	0 1
6.	HIT GORICA
6:a 7 6:a 6
6:4 6
3	2	0	1
7.	TRIGLAV 3	1	1	1	10:5	4
8.	KOPER 3	1	1	1	7:4	4
9.	SLOVAN 3	1	0	2	6:6 3
10.	SIMER ŠAMP. 2	10	1	5:5	3
11.	MURA 05 3	1	0	2	4:8 3
12.	MIK CM CELJE 3	0	1	2	4:8 1
13.	KRKA 3	0	12	1:10 1
14.	BILJE - PRIM. 2	0	0	2	1:3	0
15.	RUDAR (V) 1	0	0	1	0:3	0
16.	POLI DRAVA 3	0	0	3	3:11 0
NŠ POLI DRAVA - SIMER ŠAMPION 2:3 (0:3)
STRELCI: 0:1 Džaferovič (33), 0:2 Jovanovič (36), 0:3 Bizjak (39), 1:3 Vidovič (74), 2:3 Dirnbek (80) NŠ POLI DRAVA: Klevže, Pečnik,
Vinkovič (Jazbec), Dirnbek, Kozar, M. Krajnc, D. Krajnc (Roškar), Sahiti (Grajfoner), Vidovič, Kurež, Fekonja. Trener: Franc Fridl.
KRKA - ALUMINIJ 0:2 (0:0)
STRELCA: 0:1 Črnčič (80), 0:2 Štrukelj (86)
ALUMINIJ: Zajc, Draškovič, To-minc, Meznarič, Hajšek (Štrukelj), Rešek, Krajnc, Šešo, Jovič, Črnčič, Milec. Trener: Bojan Flis.
6.	KOPER 3
7.	NŠ POLI DRAVA 3
8.	HIT GORICA 3
9.	RUDAR VELENJE 1
10.	SLOVAN 3
11.	SIMER ŠAMP. 2
12.	TRIGLAV 3
13.	ALUMINIJ 3
14.	DRAVOGRAD 3
15.	MIK CM CELJE 3
16.	BILJE - PRIM. 2
1 2	0
1 1	1
1 1	1
1 0	0
1 0	2
1 0	1
0 2	1
0 1	2
0 1	2
0 0	a
0 0	2
4:a a:a a:a 2:1 4:4 1:1 4:5 2:5 2:6 2:5 1:5
12.	POLI DRAVA
13.	F. JARENINA
14.	LJUTOMER
15.	BREŽICE
16.	RADGONA
2	0	0	11:1	6
1	1	0	6:2	4
1	1	0	4:0	4
1	0	1	17:6	a
1	0	1	11:2	a
1	0	0	5:0	a
1	0	0	5:1	a
1	0	0	4:1	a
1	0	0	2:0	a
1	0	1	a:a	a
1	0	1	4:5	a
0	0	1	1:5	0
0	0	2	0:7	0
0	0	2	1:la	0
0	0	2	1:14	0
0	0	1	0:15	0
1. SKL
REZULTATI 3. KROGA: NS Poli Drava - Simer šampion 0:1, Krka -Aluminij 1:0, Domžale - Bilje Primorje 4:1, Triglav - Interblock 3:3, Mura 05 - Koper 1:1, MIK CM Celje - HIT Gorica 0:1, Maribor - Dravograd 2:0, Rudar Velenje - Slovan 2:1.
1.	MARIBOR
2.	DOMŽALE
3.	KRKA
4.	MURA 05
5.	INTERBLOCK
4:0 6:2 4:2 6:4
6:5
KRKA - ALUMINIJ 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Josič (58) ALUMINIJ: Duh, Čeh (Kajtazi), Ostroško, Holcman, Medved, Perger (Horvat), Pučko, Greifoner, Pulko (Vindiš), Petek, Rumež. Trener: Simon Vidovič.
NŠ POLI DRAVA - SIMER ŠAMPION 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Horvat (1) NŠ POLI DRAVA: Topič, Simonič, Goričan, Serdinšek, Roškar, Kajzer (Strel), Pukšič (Pal), Ljubec, Haupt-
ALUMINIJ - AHA EMMI BISTRICA 4:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Vindiš (9), 2:0 Go-ljat (11), 3:0 Podbrežnik (29), 4:0 Goljat (43)
ALUMINIJ: Frlež, Zajc (Motaln), Rajh (Kelc), Dvoršak - Špehar, Le-skovar, Cafuta, Goljat (Koren), Saga-din, Podbrežnik, Vindiš (Planinšek), Šešo (Špehonja). Trener: Tomislav Grbavac.
TEHNOSTROJVERŽEJ-NŠ POLI DRAVA 5:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 Vegi (1), 2:0 Kapun (10), 3:0 Markovič (26), 3:1 Abraham (46), 4:1 Lebar (64), 5:1 Vegi (71)
NŠ POLI DRAVA: Makharynskyy (Oroz), Nahberger (Rogina), Slanič (Kmetec), Hliš, Leskovar, Metličar, Krajnc (Zupanič), Pivko, Golob (Abraham), Trep, Kirič. Trener: Miran Ljubec.
Danilo Klajnšek
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 20.00:MIK CM Celje - Maribor, NEDELJA ob 17.00: Labod Drava - Koper, Nafta - HIT Gorica, Primorje
-	Rudar Velenje; NEDELJA ob 19.00: Domžale - Interblock.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Olimpija - Livar; NEDELJA ob 17.30: Aluminij - Bela krajina, Triglav Gorenjska - Krško, Bonifika Izola
-	Šentjur, Zagorje - Mura 05
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Stojnci - Paloma, Malečnik
-	Koroška Dravograd, Tehnostroj Veržej - Črenšovci, Trgovine Jager -Dravinja Kostroj; NEDELJA ob 17.00: Čarda - Mons Claudius, Šmartno
-	Kovinar Štore, Odranci - Simer Šampion
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 2. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Šoštanj - Zreče, Partizan Fram
-	Bukovci, Brežice - Podvinci, AHA EMMI Bistrica - LKW JACK Gerečja vas, Peca - Pohorje; NEDELJA ob 17.00: Holermuos Ormož - Tehnotim Pesnica, Jarenina Šentilj - GIC Gradnje Rogaška.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Rogoznica - Cirkulane, Oplotni-ca - Gorišnica, Boč - Središče, Hajdina Golgeter - Pauman Pragersko; NEDELJA ob 10.30: Videm - Dornava, Skorba - Apače
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Slovenja vas - Makole, Tržec
-	Podlehnik, Spodnja Polskava - Hajdoše, Markovci Korant - Grajena, Zgornja Polskava - Leskovec; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Zavrč
VETERANSKA LIGA - VZHOD
PARI 1. KROGA - PETEK ob 18.00: Bukovci Korant - Dornava, Tržec
-	Leskovec, Grajena - Markovci Korant, Gorišnica - Ormož
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 1. KROGA: Dornava - ŽNK Ptuj (nedelja ob 16.30 v Dornavi), Slovenj Gradec - Pomurje, Maribor - Krka, Rudar Škale - Senožeti
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
4. KROG: Dravograd - Aluminij (sobota ob 18.00), Bilje Primorje - NŠ Poli Drava (sobota ob 18.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
4. KROG: Dravograd - Aluminij (sobota ob 16.00), Bilje Primorje - NŠ Poli Drava (nedelja ob 16.00)
ROKOMET
PRIJATELJSKE TEKME
V petek ob 19.00 bodo rokometaši Gorišnice odigrali pripravljalno srečanje z Ajdovščino. V soboto bodo rokometaši ptujske Drave gostovali v Avstriji pri ekipi Bernbach, v soboto ob 18.00 bodo rokometašice Mercatorja Tenzorja Ptuj v ŠD Center gostile ekipo iz Žalca.
Danilo Klajnšek
Kasaštvo
Ljutomer: v nedeljo za pokal Pomurskega sejma
Kasaški klub Ljutomer bo to nedeljo (pričetek ob 15. uri) pripravil že šesto dirko v letošnji kasaški sezoni. V osrednji dirki za pokal Pomurskega sejma, ki bo v sklopu 46. kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, se bo pomerilo 11 slovenskih kasačev (2100 metrov), med njimi tudi letošnja najuspešnejša derbista, zmagovalec Dawson MS (M.Slavič) in drugouvrščeni Maxi Gerd (Babič, oba Ljutomer). Na sporedu bo tudi kvalifikacijska dirka za nastop na državnem prvenstvu triletnih kasačev, ki bo 28. septembra v Ljubljani. Za sodelovanje v rejski dirki se bodo potegovali tudi štirje ljutomerski kasači: Lary King (Makovec), Lady Luna (Hanžekovič), Arisa (Šonaja) in Malajka (Kaučič).
NŠ
ATLETIKA
5. ormoški ulični tek bo!
Atletski klub Ormož z izpeljavo 5. ormoškega uličnega teka res nima sreče. Nazadnje je organizatorjem ponagajalo neurje, ki je pregnalo tekmovalce iz Hrvaške in Slovenije. Nov termin 5. ormoškega uličnega teka je tako petek, 5. septembra, s pričetkom ob 18.30 na Kerenčičevem trgu. Prijave se zbirajo na dan prireditve od 17.00 do 18.15, startnine pa ni! Tekmovalci bodo nastopili v enotni moški in ženski kategoriji, pravico nastopa pa imajo rojeni leta1993 in mlajši. Prvih deset v moški in prvih pet v ženski kategoriji prejme denarne nagrade, za prve tri v obeh kategorijah pa bo poskrbljeno tudi s pokali. Moški bodo tekli na razdalji 4800 m, ženske pa na razdalji 4000 m. Letos organizatorji pripravljajo tudi skupinski in družinski tek. Skupinski tek bo izveden v obliki štafet-nega teka, in sicer trikrat po 550 m, skupaj 1650 m. V ekipi za družinski tek mora tekmovati vsaj eden od staršev, ekipa šteje dva tekmovalca, teče pa se dva kroga (1100 m).
Vsak udeleženec prejme majico organizatorja in napitek: »Upam in želim si, da nam tokrat ne bo spet ponagajalo vreme pri izpeljavi uličnega teka, ki v Ormož privabi vrhunske atlete. Na slednjem, ki je bil žal odpovedan, je bila konkurenca izjemno močna, tudi s Heleno Javornik. Verjamem, da bo tudi tokrat in da bodo Ormožani lahko uživali v vrhunski tekaški predstavi. Organizatorji smo na tek pripravljeni že danes,« je štirinajst dni pred zanimivim športnim dogodkom dejal Ivan Golob, predsednik AK Ormož.
UK
OI Peking 2008 • Fotoreportaža z Brnika
Slovenski nosilci medalj spet doma
Foto: Simeon Gčnc
Foto: Simeon Gčnc
Zlati Primož Kozmus s trenerjem Vladimirjem Kevom
Rajmond Debevec in Sara Isakovič v soju žarometov
V torkovih večernih urah se je na letališču Jožeta Pučnika odvijal veličasten sprejem slovenskih olimpijcev, ki so se vrnili iz Pekinga. Poleg dobitnikov olimpijskih odličij so se vrnili tudi nekateri veslači, plavalci in atleti. Prvi je na domača tla stopil dobitnik zlate olimpijske medalje v metu kladiva Primož Kozmus, nekaj časa za tem še dobitnika srebrne in bronaste medalje, plavalka Sara Isakovič in strelec Rajmond Debevec. Na novinarski konferenci, ki je potekala še pred srečanjem
z nepregledno množico ljudi pred vhodom v letališko stavbo, so naši olimpijski junaki na kratko strnili prve vtise iz Pekinga. Najbolj posrečena izjava našega zlatega olimpijca Primoža Kozmusa na vprašanje o tem, kako je nanj vplivala psihološka obremenitev napovedi medalje, je bila: »Bil sem dobro pripravljen in to me ni obremenjevalo. Če bi zasedel 4. mesto, ne bi bil zadovoljen, če bi osvojil 3.mesto, bi že bil zadovoljen, to, kar sem osvojil, pa je tako ali tako aleluja.«
Najbolj zgovorna od vseh
treh športnikov je bila Blejka Sara Isakovič, ki so jo novinarji zaradi njene prepoznavne živahnosti in nasmejanosti najbolj oblegali. Zaradi zgodnjega nastopa na olimpijadi je Sari ostalo še precej časa za bolj sproščeno doživetje Pekinga in olimpijskih iger. Ob vprašanju, kako ji je bilo všeč v Pekingu, nam je odgovorila, da je Peking enkraten in da bi tam najraje ostala še vsaj pet dni, če bi to bilo mogoče. Naš najbolj izkušeni olimpijec Rajmond Debe-vec pa je povedal, da je bil do zdaj že na sedmih olimpijadah
in da so bile igre v Pekingu res najboljše olimpijske igre doslej. Naši šampioni so sicer potrpežljivo odgovarjali na vsa vprašanja novinarjev, najbolj pa so se veselili in že komaj čakali na srečanje z množico navdušencev, ki jih je prišla pozdravit ob prihodu domov. Ob glasnih vzklikih imen naših olimpijcev, bučnem ploskanju, igranju pihalnega orkestra ter vihranju slovenskih zastav in transparentov so se nato naši junaki sprehodili skozi množico, ki jih je dobesedno posrkala vase.
Simeon Gonc
Foto: Simeon Gönc
Rajmonda Debevca in njegovega trenerja Lojzeta Mikoliča je sprejel predsednik SZS Gorazd Maloič.
Foto: Simeon Gönc
Množica navdušencev pred vhodom v letališko stavbo
Nogomet • Fotoreportaža iz tekme Slovenija - Hrvaška
Slovenci na pravi poti?
V sredo sta se v mariborskem Ljudskem vtu pred več kot 11 tisoč gle-daalci v prijateljskem srečanju pomerili reprezentanci Slovenije in Hrvaške. Slednji, ki so na lestvici FIFE na 5. mestu, so bili boljši in so slavili z rezultatom 3:2. Naši nogometaši so v začetkih obeh polčasov bili vsak enakovredni južnim sosedom (takrat so tudi dosegli zadetka), simpatije gledalcev pa so si pridobili še z nekaterimi lepimi potezami. Če ne bi storili treh katastrofalnih napak v obrambi, bi lahko tekmo ocenili kot zelo uspešno. To je po srečanju poudaril tudi selektor Matjaž Kek, ki se zaveda, da je treba pred začetkom kvalifikacij za SP odpraviti še precej pomanjkljivosti. (JM)
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Ivica Olič (Hrvaška) in Marko Šuler (Slovenija)
Mirnes Šišič (Slovenija) in Niko Krajnčar (Hrvaška)
Paraolimpijske igre
V Peking tudi Tatjana Majcen
Ljubič
Kmalu po zaključku olimpijskih iger se bodo 6. septembra na istem prizorišču začele trinajste poletne paraolimpijske igre Peking 2008. Na igrah, kjer organizatorji pričakujejo več kot 4000 športnikov invalidov, bo sodelovala tudi 30-član-ska reprezentanca Slovenije. V atletskem delu iger bo nastopila Tatjana Majcen Ljubič iz Dornave. Tako bo s Ptujskega v Peking odpotovala še druga olimpijka.
Tatjana bo nastopila v vseh treh metalnih disciplinah - v metu krogle, kopja in diska. Največ pričakuje od meta krogle, kjer napoveduje napad na svetovni rekord, do katerega ji manjka le 9 centimetrov. S tem rezultatom pa se ji nasmiha zelo visoka uvrstitev. 3-kilo-gramsko kroglo je do sedaj naj-dalje sunila 6,65 metra. Sicer pa so atleti invalidi razdeljeni v tri skupine glede na hendikepi-ranost, na koncu pa se rezultati preračunajo v točke. Tatjano, ki tekmuje v najbolj hendikepi-rani skupini, skrbi preračunavanje točk, ker favorizira tiste z manjšim hendikepom.
O pripravah na največji športni dogodek je za Štajerski tednik povedala: »Pred kratkim sem se vrnila s priprav v hrvaškem olimpijskem centru na
Bjelolasici, pred tem pa sem bila aprila v Medulinu. Sedaj počasi znižujem intenzivnost treninga, utrjujem moč in se posvečam piljenju tehnike metov. Junija in julija sem trenirala dvakrat dnevno, najprej lažji trening zjutraj, nato pa še težji popoldne. Moj trener Ivan Markež me v Pekingu ne bo spremljal, upam pa, da to ne bo preveč vplivalo na mojo psihološko pripravo.«
Na paraolimpijskih igrah leta 2004 v Atenah je Tatjana osvojila srebrno odličje v metu kopja in bronasto v suvanju krogle. V Pekingu Tatjana realno pričakuje eno kolajno. Najprej bo 8. septembra nastopila v suvanju krogle, dva dni kasneje v metu diska, 15. septembra pa še v metu kopja. Na igre odpotuje 29. avgusta skupaj s paraolim-pijsko reprezentanco.
Tatjana je v letošnji sezoni nastopila na treh tekmovanjih z mednarodno udeležbo. Najmočnejša konkurenca je bila v Rijeki, kjer je bila v vseh metalnih disciplinah druga. Na vseh letošnjih tekmovanjih je Tatjana izboljševala osebne in državne rekorde, zadovoljna pa bo, če bo ta trend nadljevala v Pekingu
UE
Tatjana Majcen Ljubič med suvanjem krogle na tekmovanju v Ri-jeki.
Športni napovednik
Mali nogomet
KMN Tomaž, Sveti Tomaž, vabi na veteranski turnir v malem nogometu 4 + 1, ki bo v soboto, 23. 8., s pričetkom ob 17. uri na asfaltnem igrišču pri Svetem Tomažu. Dovoljena starost igralcev - letnik 1975 (33 let) ali več.
Nagrade: 1. mesto: 150 EUR, 2. mesto: 100 EUR, 3. mesto: 50 EUR. Prijavnina znaša 30 EUR. Nagradni sklad se v celoti izplača v primeru sodelovanja vsaj 9 ekip. Več informacij v zvezi z turnirjem dobite na tel. 041 861 409 (Marjan Magdič) ali 041 215 187 (Zvonko Gašparič). Vabljeni!
UK
Kuharski nasveti
Melone ali dinje
Melona je tipični poletni sadež z veliko vode in ravno zaradi vode in finega okusa si z njimi v vročih poletnih dneh pogosto gasimo žejo.
Poznamo več sort melon, vendar so najbolj priljubljene kantalupe, ki imajo mreži podobno sivo-rumeno rjavo lupino in v notranjosti sočno in aromatično oranžno meso. Nekoliko manj znane, vendar enako okusne so melone, ki imajo v notranjosti zeleno belo meso oziroma ogenove melone. V primerjavi z lubenico so melone dosti manjše, vendar so večji plodovi praviloma oku-snejši. Kvaliteto melone lahko preverjamo tudi tako, da povo-njamo zunanjo lupino, ki naj bo dišeča, brez vonja po plesni. Pri nakupu izbiramo melone, ki so čvrste, brez prask in otiskov.
Melone serviramo vedno dobro ohlajene kot predjed ali kot desert. Okus melone se lepo poda k šunki, pršutu, rakcem, perutnini, prekajenim ribam in prekajeni svinjini. Obstojnost melon je izredno kratka, zato jo doma celo hranimo na sobni temperaturi do 2 dni ali v hladilniku do tri dni. Okusno meso melon uporabljamo tudi za džeme, marmelade in kompote. Iz melon pa si lahko pripravimo tudi okusno pito, narastek ali okusno sadno solato. Od začimb se meso melon poda z ingverjem, sladkorjem in poprom. Polovico melone
pa lahko uporabimo tudi kot posodo, v kateri ponudimo sadno solato ali na koščke narezano pomešano sadje.
Melone pripravimo pogosto za na mizo, največkrat tako, da jih samo zelo ohladimo, pre-režemo na polovico, iz njih poberemo pečke in vlakna, jih narežemo na kocke ali rezine in serviramo na stolčenem ledu. Lahko tudi tako, da polovico melone dobro izpraznimo, jo do polovice napolnimo z ledom in damo na led na kocke narezano melono, v katere zataknemo nabodalca in tako postavimo na mizo. Iz melone lahko z dekorativnim nožem narežemo manjše kroglice, ki jih dobro ohladimo. Nato po dve tri spustimo v kozarce za penečo vino in prelijemo z dobrim belim vinom.
Čeprav so melone izrazito desertno sadje, jih najpogosteje postrežemo kot predjed. Narežemo jih na nekoliko debelejše
Tačke in repki
Psičke so diestrične živali, kar pomeni, da so v fazi go-nitve, oziroma v tako imenovanem estrusu, dvakrat letno in takrat so tudi primerne za parjenje. To velja za zdrave živali, saj najrazličnejša bolezenska stanja lahko preprečijo gonitev. Prva faza gonitve se imenuje proestrus. Takrat psička pogosto spremeni vedenje, dostikrat postane neubogljiva in spolovilo lahko začne otekati. Samci se začnejo zanimati za njo. Naslednja faza je estrus. V estrusu
rezance, ki jih zavijemo v tanke rezine pršuta. Preden melone zavijemo v pršut, jih prav tako dobro ohladimo. Zavijemo jih tako, da na vsaki strani melone gledajo iz pršuta. Zraven ponudimo opečeni toast. Pršut lahko zamenjamo tudi s tankimi rezinami šunke. Če melone zavijemo v šunko, lahko okus dodatno popestrimo z dodatkom sira oziroma ohlajene rezine melone najprej zavijemo v poljubni poltrdi sir, ki se da dobro zvijati in nato še v tanke rezine šunke. Zraven ponudimo poljubno solato.
Melona je primerna tudi za pripravo sadne juhe, ki je prav tako lahko dober osvežujoči obrok v poletni vročini. Melo-nino juho pripravimo tako, da v pol litra vrele vode zakuhamo podmet iz ene žlice škroba. Dobro prevremo in ohladimo. Ohlajeni tekočini dodamo pol litra pretlačene melone, primešamo malo belega vina in po okusu sladkamo. Za boljši okus lahko dodamo še limonin sok in konjak. Po možnosti ser-viramo v steklenih skodelicah in v vsako damo vsaj 2 koščka melone in kocko ledu. Če juho ponudimo tudi otrokom, jo začinimo samo s sladkorjem in limoninim sokom, po želji pa jo lahko pred serviranjem dekori-ramo s tolčeno sladko smetano. Smetano bi lahko zamenjali tudi z malimi kockami poljubnega navadnega biskvita.
Če imate na domačem vrtu melone, jih je najbrž preveč, da bi lahko vse pojedli. Pripravite melonin kompot, džem ali marmelado. Marmelado iz melon naredimo tako, da 2 kilograma melon prerežemo na polovico
in odstranimo semena. Z večji žlico dobro izrežemo melonino meso. Da se marmelada hitreje skuha, lahko meso zmeljemo. Melonini kaši dodamo 80 deka-gramov sladkorja in pristavimo, da zavre. Poberemo odvečne pene in počasi kuhamo slabo uro. Med kuhanjem večkrat premešamo. Kuhamo lahko tudi v pečici pri temperaturi 180 do 200 oC. Čas kuhanja v pečici je 10 do 15 minut daljši v primerjavi s kuhanjem na štedilniku.
Še vročo marmelado pretlačimo in napolnimo v manjše dobro očiščene kozarce.
Tisti, ki imate radi mešanico sladki in slanih okusov, pa si lahko pripravite ribjo solato z melono. Pripravimo jo tako, da poljubne ribe skuhamo v vodi z dodatkom zelenjave in začimb. Kuhane odcedimo in ohladimo ter jim odstranimo kožo in kosti ter natrgamo na večje koščke. Dodamo poljubne olive, sesekljane kapre, malo vloženih kislih gobic in na male kocke narezano in ohlajeno melono. Melone naj bo količinsko enako kot kuhanega ribjega mesa. Dodamo še olivno olje, limonin sok, sol, poper in malo rožmarina. Tako pripravljeno solato damo pred serviranjem vsaj 10 minut v hladilnik in nato ponudimo na listih zelene solate kot hladno uvodno jed ali kot samostojno jed.
Melona ponuja s svojim prefinjenim okusom in barvo mesa zagotovo vsakemu nekaj za njegov okus. Samo odločiti se je treba, v katere jedi oziroma kako jo vključiti.
Vlado Pignar
Kdaj je psička godna za parjenje?
Več vprašanj s podobno tematiko se je nabralo, v katerih lastniki psičk sprašujejo, kdaj je najprimernejši čas za paritev in kakšne so najprimernejše metode za ugotavljanje najprimernejšega termina za paritev. Nekateri lastniki so imeli slabe izkušnje z diagnostičnim jemanjem vaginalnega brisa, drugi so psičko po nasvetu veterinarja parili na silo in ni uspelo itd.
se pojavi krvavitev iz spolovila, spolovilo tudi močno oteče. Ljudje laično pogosto nepravilno imenujejo to stanje menstruacija pri psički. Pri menstruaciji pri ženskah gre za hormonalno popolnoma druge mehanizme kot pri psičkah v estrusu. Psička s krvavitvijo in otekanjem spolovila nakazuje lastniku in seveda psom, samcem, da se približuje čas, ko bo godna za paritev. Istočasno oddaja tudi močne vonjave in fero-mone, ki jih samci lahko za-
vohajo tudi kilometer ali več daleč. Deset do štirinajst dni po začetku krvavega izcedka nastopi čas ovulacije, to je čas, ko je psička pripravljena na paritev. Lastniki, ki vozijo svoje psičke k samcu, nekateri tudi zelo daleč, bi seveda radi vedeli, kdaj je najprimerneje. Do nedavnega je bil kot diagnostična metoda v uporabi bris vagine pri goneči psički. Preparat se je obarval s posebnimi barvili in kasneje se je pod mikroskopom ugotavljalo, ali je psička godna ali ne. Slabe lastnosti te metode so poškodovana in boleča sluznica pri psički zaradi mehanskega draženja pri odvzemu brisa in subjektivna presoja veterinarja, ki je bris pregledoval. Pogosto je bilo potrebno odvzeti bris še drugi in tudi tretji dan, kar je bilo zelo moteče in tudi boleče za žival. Bistveno boljša, modernejša in natančnejša je metoda, kjer se meri nivo hormona progesterona v krvi. Obstajajo tako imenovani ovulacijski testi, kjer lahko z nekaj kapljicami krvi ugotovimo, kdaj bo psička godna za parjenje. V tem času se tudi krvav izcedek neha ali zbistri, psička pa samčku pusti, da se ji približa, pojavi se tako imenovan privolitveni refleks. V prejšnjih fazah estrusa lahko psička samca grobo odkloni, lahko ga tudi napade in po-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
škoduje z zobmi. Zadnja faza gonitve je medestrus, ko se hormoni začnejo umirjati, oteklina spolovila popusti, obnašanje psičke se normalizira in samci se več ne zanimajo za njo. Gonitev psičke in kasneje oploditev, brejost in seveda porod so krasni mehanizmi narave, namenjeni ohranitvi vrste. Na njihovo pravilno delovanje pa vpliva ogromno dejavnikov, dobro zdravstveno stanje živali, pravilna prehrana in nega živali in še dosti drugega. Lastnikom, ki imajo težave s svojimi psičkami, svetujem, da jih pripeljejo na pregled. Veterinarska medicina je kot na drugih področjih tudi na področju reprodukcije močno napredovala. Diagnosti-ciramo lahko vzrok težave, preverimo zdravstveno stanje živali, natančno napovemo in določimo čas gonitve, umetno osemenimo psičko, kadar ne gre po naravni poti. Brejost lahko spremljamo z ultrazvokom in na koncu po potrebi pomagamo mladičkom na svet po potrebi s carskim rezom. Kot primer naj navedem, da je lahko pogosto slabokrvnost živali vzrok, da ne pride do estrusa in s pravilno diagnostiko in ustrezno terapijo se stvari hitro normalizirajo.
Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Po toči poškodovano vrtno rastje
Vrtna narava je ob previsu najlepšega poletnega meseca, velikega travna, v drugo polovico iz poletnega zelenila, cvetoče in zoreče s pridelki obetajoče letine povsem spremenila svojo podobo, ko je po nekajminutnem viharju in toči ostala okleščena. Čeprav se poletje že preveša v jesenski čas, je do zime še dovolj časa, sonca, toplote in ugodja narave, da si vrtno rastje ob skrbni negi, varstvu in ohranitvi slehernega zdravega zelenega lista toliko opomore, da doraste, dozori, drevnine in trajnice pa se pripravijo na prezimitev.
V SADNEM VRTU je pomembno, da na drevesih, ki so jih prizadele nedavne vremenske ujme, toče in vihar, ohranimo listje, ki je ostalo nepoškodovano, na drevesih čimdalje v zelenem stanju. V zelenem listu se vrši asimilacija, več je v času vegetacije asimilatov, boljša je rast in rodovitnost, v jeseni pa priprava drevesa na prezimitev ter ponovno vegetacijo v prihodnji pomladi. Prizadetost drevja po toči najbolje prepoznamo nekaj dni po ujmi, ko poškodovani listi in zelene mladike prično veneti in se sušiti. Takoj po nastali ujmi sadna drevesa poškropimo z enim od fungicidov, da jih zavarujemo pred okužbami z glivičnimi in bakterijskimi boleznimi. V uporabi pa so že fungicidi, ki jim je dodan pripravek za pospeševanje celjenja ran na listih, brstih in mladikah in rastlinska hranila, ki jih drevo porabi preko lista. Po toči poškodovani plodovi v tem času, ko so v stanju zorenja, niso več v stanju celjenja ran, na ranah nastanejo okužbe sadne gnilobe. Samoodpadle in na drevesih poškodovane plodove, ki so drevesno zreli in ne kažejo znakov gnilobe, poberemo in oberemo, očistimo in porabimo za predelavo v sokove, toplotno obdelamo ali posušimo. Nedozorelo ter poškodovano sadje poberemo in odstranimo iz nasada, da ob razpadanju ne okužijo zdravih plodov in listov. Polomljenim mladikam izrežemo veje do nepoškodovanega dela predvsem z namenom, da zmanjšamo nastale rane, ki lažje zacelijo. Ne glede na debelost mladike ali veje jo režemo pravokotno na rast z ostrim rezilom, da bo rezna ploskev čimbolj gladka, večje rane je priporočljivo prema-zati s fungicidno pasto. V jesenskem času je zaraščanje ran pri sadnem drevju počasnejše, ko vegetacija preneha in listje odpade, pa povsem preneha, prične se obdobje, ko nezavarovane in nezaceljene drevesne rane prično trohne-ti. Škropljenje po toči poškodovanega sadnega drevja ter odstranjevanje vsega tistega, kar ne kaže možnosti nadaljnje vegetacije, skrbna nega, obdelava ter prehrana sadnih rastlin so najpomembnejša opravila v sadnem vrtu, da bodo poškodovana drevesa dobro zaključila vegetacijo in se pripravila na prezimitev.
V	OKRASNEM VRTU ravnamo s poškodovanimi okrasnimi drevninami in grmovnicami podobno kot pri sadnem drevju. Z ostrim rezilom vrtnarskega orodja porežemo veje in mladike, ki so toliko poškodovane, da so pričele veneti in se sušiti. Po potrebi jih poškropimo z ustreznimi fungicidi. Tudi pri zelnatih okrasnih trajnicah opravimo zeleno rez, da bi se jim v času jesenske vegetacije in obraščanja dovolj okrepile korenike za prezimitev. S cvetličnih gredic odstranimo močno poškodovane rastline cvetlic enoletnic, ki se v kratkem obdobju nekaj tednov do sklenitve vegetacije ne bodo toliko obrastle, da bi še lahko tvorile nove cvetne poganjke. Veliko pa je vrst pozno poleti in v jeseni cvetočega rastlinja, ki se po skrbni rezi in odstranitvi po toči poškodovanih delov rastline še odlično obrastejo; in ker je takšna rez običajno močnejša, rastline s tem vzpodbudimo še k obilnejšemu obraščanju in cvetenju, ki bo trajalo do jesenskih slan.
V	ZELENJAVNEM VRTU so pred točo najbolje zavarovane korenovke in gomoljnice, ki jih je potrebno le skrbno opleti in odstraniti poškodovane liste in bodo tako dalje nemoteno doraščale. Vso poškodovano rastlinje z vrta čimprej odstranimo, pospravljene gredice pa zasejemo z jesensko ozimnimi zelenjadnicami.
Miran Glušič, ing. agr.
Eiokoledar: 22. avgusta ~ 28. avgusta
22-petek è	23 -sobota	24-nedelja	25-ponedeljek y
26-torek	27-sreda 4fi	28-četrtek	
Investiranje v nepremičnine (1)
1. Upravljanje nepremičnin je posel, kjer se ustvarjajo največji dobički in največje izgube. Veliko ljudi zgubi denar v nepremičninah preprosto zato, ker jih ne znajo pravilno upravljati. Če ne znajo kontrolirati zaposlenih, dobička in stroškov, splava nepremičnina po vodi. Dobra novica je, da profesionalci kupujejo nepremičnine od investitorjev, ki ne znajo dobro upravljati svojih nepremičnin. Zakaj? Ker lahko kupiš lastnino po dobri ceni in nato lahko z dobrim upravljanjem povečaš denarni tok in vrednost nepremičnine.
2.	Upravljanje nepremičnin je dolgotrajen proces. Iskanje nepremičnine, financiranje le-te in prodajanje so v večini primerov kratkotrajen proces. Če si pravi investitor, za razliko od teoretikov, ki obračajo lastnine v profit, je posel z nepremičninami trajen proces. V drugih besedah, bistvo nepremičnin je dolgotrajen proces upravljanja z nepremičninami.
3.	Nepremičninski menedžment je eden izmed najbolj pomembnih vidikov nepremičninskega investiranja. Veliko ljudi ne preide v posel z nepremičninami, čeprav je to po mojem mnenju najboljši razred investiranja na svetu. Razlog za to je, da nočejo popravljati stranišč ali se ukvarjati z najemniki. Ne krivim jih.
Preden zabredemo pregloboko v teorijo iskanja, kupovanja in upravljanja nepremičninske posesti, si vzemimo nekaj časa, da prepoznamo nekaj mitov, ki vas bodo, če se jih držite, še naprej držali nazaj. Naslednji spisek vam bo zelo znan. Čas je, da se znebimo nepotrebnega tovora!
Mit 1: Za investiranje v nepremičnine moraš biti že prej bogat
Ljudje mislijo, da potrebujejo ogromno denarja za investiranje v nepremičnine. Mislijo, da je to kot varčevanje za njihov prvi dom ali pa da je to nekaj, kar lahko naredijo samo takrat, ko so si ustvarili premoženje že nekje drugje. Obe od teh misli ne bi mogli biti dlje od resnice. Ne rabiš na tisoče evrov na banki, da bi investiral v nepremičnine in vsekakor ne potrebuješ milijonov. Vse, kar rabiš, je dober nepremičninski posel, ki ima smisel -tak, ki ima potencial za profit in temelji na trdnih financah.
Najboljše od tega je partnerstvo. Nekateri ljudje partnerjem niso naklonjeni. Vendar vam ravno oni pomagajo razpršiti tveganje tako, da si lastite manjši delež v večdelni strukturi in ne velik delež v enodelni strukturi. In dejstvo je, da ekipe dosežejo več. In kaj dobite? Kateri posel bi raje sklenili, 166.000 evrov vredno posest, ki vas stane 20.000 evrov ali posel, ki vas ne stane ničesar in vam obrodi 10 procentov 9-milijonskega posla?
Ko ste si izbrali nepremičninsko priložnost, je potrebno poiskati investitorje, ki iščejo dober zaslužek v zamenjavo za njihovo investicijo. Prvi posel, ki ga sklenete, je nedvomno najbolj težaven. Ampak zaupajte mi: z vsakim uspešno sklenjenim poslom je lažje. Vse stvari so težke, preden postanejo lahke!!! Zamislite si, da vam ljudje dobesedno stojijo v vrsti, ker hočejo investirati v vaš naslednji nepremičninski posel. Ne zato, ker bi bili kaj posebnega, ampak zato, ker ste temeljiti. Gledate na veliko poslov in izberete le tiste, ki so finančno obstojni. Veliko tudi komunicirate z vašimi investitorji in z njimi ravnate pošteno. Zaslužijo, ko vi zaslužite.
Lahko ste presenečeni, da je kopica ljudi zainteresirana v nepremičninsko investiranje, še posebno takrat, ko so drugi sistemi za investiranje, kot so delnice, v stagniranju ali padanju. Samo ozrite se naokoli.
Mitja Petrič
Modrosti iz sveta Ameriških staroselcev
Indijanski horoskop - moc magične ljubezni (2)
V prejšnji številki smo obdelali Rdečega jastreba (Ovna), o katerem smo izvedeli, da je dinamičen, poln moči in tako kot pomlad vedno zaznamovan s slo po življenju, in Bobra (Bik), ki je po verovanju ameriških staroselcev znan po svoji doslednosti, delavnosti in natančnosti. Danes bomo nadaljevali z Jelenom (Dvojčka) in Detlom (Rak).
Jelen (Dvojčka) od 21. 5. do 20. 6.
Mistična simbolika: zaradi mogočnega rogovja so ga povezovali z drevesom življenja. Različna plemena so iz jelenove kože delala amulete, kajti verovali so, da so tako zaščiteni in da pridobijo nadnaravno moč. Jelen je napovedal svetlobo in prinašal v življenje neko harmonijo in radost. Seveda v drugih oblikah ravno jelen predstavlja neko duhovno plat in duhovni razvoj. Tako je ljudem na svoj način pokazal pot in jim je bil simbol luči, ki vodi iz teme. Verovali so, da je njihovo rogovje lahko tudi afrodiziak in da je zaščita za spolno slo in odganja temne sile. Sveto pismo jelena enači z gazelo, ki ima oster skok in jelen pobija kače (zlo). Če je imel krila, pa je simboliziral akcijo. Osebne značilnosti: osebe, rojene v znaku Jelena, v mesecu setve koruze, so zelo neutrudni in nemirni; dajejo vtis inteligentnih ljudi, ki imajo moč, da spreminjajo stvari. Indijanci jelena v horoskopu povezuje-
jo s hitrostjo, zoro in občasnimi osamitvami. Osebe posredujejo veliko energije, so zelo zgovorni in vendarle tudi zelo površni, še posebej ženske -so prepričani Indijanci - in od tod tudi težave v zakonu in ljubezenskih odnosih. Na drugi strani so predstavnice tega znamenja zelo rade v središču pozornosti in ljubijo tisto, kar je novo in drugačno. Moški predstavniki pa so trmasti in zaverovani v pravilnost svojih odločitev. Spremembe so v njihovem smislu sestavni del življenja in zaradi tega tudi nujne. So zelo simpatična, okretna in intuitivna bitja, katerih notranji svet življenja je tako bogat, saj so večino razpoloženj, s katerimi želijo razumeti druge, sami že prerasli. To jim daje možnost, da
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
razumejo druge ljudi in jim prisluhnejo. Nakazano je, da so zelo kreativni in pametni umetniki. V življenju so jim zvezde namenile več možnosti v ljubezenskem življenju, pravzaprav ni izključeno več vez. Zelo dobro se razumejo z Rdečim jastrebom (Ovnom), Vidro (Vodnar) in Divjo gosjo (Kozorog). Njihova zaščitniška rastlina je hajduška trava, ki naj bi bila zdravilna, kristal je ahat, čigar vibracije naj bi vstopale skozi živčne vozle in imajo posledico popuščanje živčne napetosti. Barva Jelena je bela in zelena.
Svetovanje za vas, za vse nas...
Notranje ozdravljenje
Kot smo pisali, vse prihaja iz nas, iz naše notranjosti, iz našega nezavednega stanja, to lahko imenujemo tudi stanje duha, nekateri bodo rekli, iz naše duše. Da bi razumeli stanje našega duha, naše notranjosti, se moramo od časa do časa oddaljit od ljudi, ki so okrog nas in se posvetiti sebi, svoji notranjosti in najti tišino, ki je v nas. Tedaj lahko postopoma prisluhnemo tudi našemu nezavednemu duhu, ki je skrit pod vsemi ovoji zunanjih plasti. Vsak pogovor z našimi prijatelji, znanci, neznanci je vplival na naše notranje vedenje. Vsak obisk različnih krajev prav tako vpliva na naše notranje zavedanje. To, kar vidimo s svojimi zunanjimi očmi, je samo odsev tistega, kar se je že porodilo v nas.
Tukaj, kjer smo danes, in to, kar doživljamo danes, je posledica naših odločitev v preteklosti.
Danes sem v BiH, v mestu Mostar. Tukaj preživljam del svojega dopusta. V teh dneh, ko sem obiskovala različne kraje na tem področju, sem spet spoznala veliko novega, doživela prečudovito naravo, ki je do sedaj nisem poznala. Spoznala sem mnogo čudovitih ljudi, doživela kulturo, ki je do sedaj nisem poznala in sprejela vedenja, ki mi do tedaj niso bila dosegljiva. V tej deželi, prepredeni z vodami in gorami, se na vsakem koraku čuti pripadnost tej deželi, ljubezen in skrb za njeno dob-
robit. Ljudje, ki tukaj živijo, so doživeli mnogo pomanjkanja in izgub v zadnji vojni, vendar me je presenetila in vzpodbudila njihova smelost in volja do življenja, do doseganja novih ciljev ... Na vsakem koraku se vidi, kako z ljubeznijo obnavljajo svoje domove, kako so povezani z naravnimi danostmi, z lepotami njihove dežele. Tukaj so temperature višje, kot pri nas, pa to domačini sprejemajo z odobravanjem in si svoje opravke tako prilagodijo. Občudujem njihovo mirnost in pripravljenost na vse, kar jim pride na pot. Za njih je vse sprejemljivo, so del te pokrajine in se istovetijo z njo. Kar jim je dano, so hvaležno sprejeli in spontano spoznali, kako lahko naravne znamenitosti tržijo. Tako povsod sodelujejo s turisti in na pristen način spodbujajo rast turizma. Bogate naravne lepote so na preprost in domač način poudarjene, tako da so ostale del narave in tudi domačini, ki jih predstavljajo, živijo z njimi. Njihova bogata kultura se kar sama predstavlja z njihovo pristnostjo, prijaznostjo in domačim gostoljubjem.
Med svojim dopustovanjem sem tudi obiskala Medžugor-je, znano romarsko središče. Tukaj se zbirajo verniki iz celega sveta, začuti se zaupanje in vera, gorečnost, s katero prihajajo. Ko vidiš ljudi, toliko različnih narodnosti in ras, ki jih povezuje ena skupna želja, skupna vera v boljši vsakdan,
Detel (Rak) od 21. 6. do 22. 7.
Mistična simbolika: nakazano je, da ima v sebi mističen simbol povezovanja med zemljo in nebom. Najbrž zaradi kril, kajti dvigne se lahko visoko nad oblake in spusti nizko na zemljo.
Napovedovala je določena sporočila in z njihovo pomočjo so kreirali intuicijo. Če pogledamo zadevo nekoliko bolj splošno, potem ugotovimo, da imajo ptiči simboliko angelov in so nebeške glasnice. Po verovanju starih ljudstev se ravno prelepo petje ptic sliši iz raja na Zemljo. Če se ljudem sanja o ptičih, naj bi napovedovali dobre informacije. Ravno detel pa je tisti, ki se zna boriti za svoje najbližje. V vsakem plemenu so bile tudi določene pesmi posvečene pticam zaščitni-cam, da bi se ohranil rod in bogato izročilo. Osebne značilnosti: osebe rojene v znamenju Detela so rojene v mesecu najmočnejšega sonca in potrebujejo ter celo svoje življenje iščejo varnost
in zanesljivost. Zelo pogosto so v skrbeh, ker so tako zelo preobčutljivi. Pomemben vidik zanje je družina in jo želijo ohraniti pred vsem tistim, kar zanje ni dobro. Ker je Detel znan kot ptica, ki napoveduje, tudi ljudem rojenim v tem znaku ležijo poklici, ki so vezani na to področje; seizmologija, meteorologija ali pa kakšno drugo področje, kjer se med mora drugim znanjem uporabljati intuicija, ki je pri njih zelo razširjena. Indijanci so prepričani, da je detel ptica borka, predvsem takrat, kadar je ogrožena njihova družina, še zlasti mladiči, tedaj ta ptič lahko pokaže svojo neukrotljivo agresivnost. Pomemben jim je lasten dom, kjer si ustvarijo prijetno gnezdece za bivanje. Znani so po tem, da so skrbni starši in svoje občutke morajo vestno zapisovati in ne smejo biti pretirano zaskrbljeni. Kajti sicer lahko imajo probleme z zdravjem, še zlasti z želodcem. Zelo dobro se razumejo z Divjo gosjo (Kozorogom), Pumo (Ribi), Bobrom (Bikom) in Kačo (Škorpijonom). Zaščitna rastlina v njihovem primeru je šipek, kristal pa rdeči kvarc (jaspis), ki je talismanski kamen, ki prinaša radost in zmanjšuje bolečino. Barva Detla je roza.
Prihodnjič: Jeseter (Lev) in Rjavi medved (Devica)
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
se tudi nevernik lahko zamisli in se vpraša, ali bi vse to lahko vzdržalo toliko časa in preneslo toliko različnih preprek in dvomov, če ne bi vse skupaj povezovalo nekaj, kar je višjega od nas malih ljudi ...
Vzpon na Medžugorje je odvisen od nas, od tega, kar prinesemo s seboj, v svojem srcu. Koliko smo pripravljeni sprejeti in se predati višjim silam, ki delujejo vedno in povsod.
Narava je čudovita, na tem področju je tako raznolika, da lahko v nekaj minutah prispeš z vročega skalovja v prečudovit hladni svet voda, kjer so najlepši slapovi, ki sem jih doživela v svojem dosedanjem fizičnem dojemanju.
Naravna osvežitev, naravne masaže kakršne je naredila narava in jih čez stoletja oblikovala v čudovito harmonijo. To, kar sem videla v različnih termah, je samo ponaredek tega, kar nam v tej deželi nudi narava in kar se nam ponuja na več koncih, v različnih velikostih in oblikah. Tukaj je prisotno tudi ptičje petje, šelestenje škržatov, kačji pastirji in metulji nam s svojimi krili lepšajo doživetja.
Prisluhnemo naravi, njeni čudoviti melodiji, ki se nam ponuja kot naravna sprostitev, kot najlepšo in najglobljej-ša poglobitev vanjo in v nas same.
Ko uživamo v lepotah narave, spoznamo, da smo za tem hrepeneli ves ta čas in iskali nekaj, kar nam je bilo
dosegljivo na vsakem koraku, samo ustaviti se nismo znali in prisluhniti zvokom, ki so bili skriti v nas. Morali smo potovati na različne kraje, obiskati in spoznati mnogo drugih kultur, da bi odkrili, da je tisto najlepše že tako ali tako narejeno, da so naravne danosti tiste, ki lahko vzpodbudijo v nas vso lepoto, ki se je skrivala v nas.
V našem življenju smo se tako oddaljili od narave in sebe, da smo venomer nekam hiteli in iskali nekaj boljšega, nekaj lepšega, nekaj, kar nas bo zadovoljilo. Nismo znali prisluhniti zvokom narave, ki so nas obdajali, nismo znali prisluhniti čudovitim zvokom, ki so v nas, zato smo se obdali z burno glasbo in vsemi lepimi stvarmi, ki smo jih lahko kupili in mislili, da bomo tako srečni.
V naravnosti in pristnosti domačinov, ki sem jih srečevala na svojem potovanju, sem spoznala, kako cenijo sebe in svojo domovino, kako so ponosni na to, kar imajo, čeprav je to samo majhna, kamnita hiška sredi visokih gora. Ne potrebujejo več, ker so tukaj, kjer so doma, srečni, ne zanima jih, kaj se dogaja izven njihovih domačih višin ...
Srečna, hvaležna in zadovoljna sem, da sem se odločila za takšen dopust, saj sem v tej deželi, ki nam je tako blizu, pa vendar tako daleč, spoznala mnogo stvari, ki jih drugod ne bi.
Hvaležna sem svojim sorodnikom, da so to, kar so, da sem lahko z njimi spoznavala čudovito pesem narave.
Milena De Viktory, predsednica društva Feniks, 051 413 354
Duševno zdravje
Sprememba spola
V zadnjem času je Tinkara prebrala več sestavkov o spremembi spola, o tem, da je mogoče tudi po kirurški poti spremeniti spol. Zanima jo, kako nekdo prepozna »simptome«, ki vodijo v spremembo spola in zakaj prihaja do tega? Bolezensko željo do oblačenja na način, ki je značilen za osebe nasprotnega spola, imenujemo transve-stizem. Danes sicer lahko rečemo, da je to moden pojav, za transvestita pa je značilno, da je tako oblečen spolno prijetno vznemirjen. Transvestistične pojave, ki pa seveda nimajo nič opraviti s transvestizmom odraslih in so le prehodnega značaja, opazimo včasih pri otrocih in mladostnikih.
Najpomembnejši »simptom«pa je, da se pravi transvestiti psihološko čutijo bliže nasprotnemu spolu in zato pristopijo h kirurški spremembi svojega spola.
Raziskave so pokazale, da lahko pri 2 % do 5 % vseh ljudi pričakujemo kakšno drugačnost glede nagnjenj in spolne usmerjenosti, torej tudi transvestizem.
mag. Bojan Šinko
Slo POP novice
Magnifico je prvi slovenski izvajalec, ki so ga povabili na znameniti italijanski festival Goa Boa, kjer nastopajo vrhunska, mednarodno znana imena. Tamkajšnja publika našega umetnika že dobro pozna, saj so njegove pesmi v Italiji prave uspešnice, zato gaje sprejela, kot se za mednarodno uveljavljeno zvezdo spodobi. S spremljevalno skupino Turbolenza je izvajal tako stare hite kot nove z albuma Grande Finale. Na koncertu ga je spremljal tudi sin Peter, ki seje - tako kot oče, stric in ostali člani Turbolenze - največ družil z znanim pevcem skupine Manu Chao. Zasedba je nastopila takoj za našim glasbenikom, Manu pa kar ni mogel skriti navdušenja nad koncertom našega Magnifica, ki se z ekipo jeseni odpravlja na največji glasbeni festival Womex v špansko Sevillo.
■k-k-k
Vlado Kreslin se to poletje očitno ne potika samo po rodnem Prekmurju. Nedavno so ga namreč ujeli nekje na Primorskem, in sicer v moški družbi. Izkazalo se je, da je Vlado, ki se je učil plavati v reki Muri, letos zaplaval v morske vode. Kaže, da ga je tja potegnil glasbeni tok, saj se je na Primorskem družil s člani skupine Nitrox;posebej veliko sta si imela povedati s pevcem Alexom. Ker Vlado slovi po tem, da rad sodeluje z različnimi glasbeniki, se tokrat očitno obeta zanimiv projekt z eno boljših koroških rokovskih zasedb Nitrox. Zasedba je zrasla na ruševinah razpadle skupine Wellblott, Alex pa je v času, ko je bil njen član, posnel tudi duet z novopečeno mamico Tinkaro Kovač.
■k-k-k
Gušti in Polona trenutno pridno razmišljata, kako bodo zveneli novi komadi, ki jih ustvarjata. Nastalo je že kar nekaj pesmi, ki pa jih bo potrebno še dodelati.
-k-k-k
Bohem so se odločili, da bodo manifestirali svojo ljubezen in ideje o življenju nasploh ... Sporočilo je močno in želijo nam ga posredovati prek glasbe, ki ji njihovo glavno 'orožje'. Z 11 skladbami, ki so na albumu Manifest ljubezni, nam bodo povedali marsikaj zanimivega. Skladbe so povezane ena z drugo in napovedujejo album. Manifest ljubezni je njihov drugi album. Prvi, v katerem so nam povedali, da Življenje ni zločin, je izšel 26. januarja 2004.
-k-k-k
Skupina Rok'n'band sije za letos zadala en sam cilj, znova se želi zavihteti na vrh slovenske glasbene scene. Šestčlanska skupina Rok'n'band s pevcem Rokom Ferengjo na čelu je pripravila repertoar, s katerim lahko kjerkoli zaneti dobro zabavo. Na njihovih nastopih, ki pogosto trajajo tudi do jutranjih ur, fantje zaigrajo tudi vse svoje uspešnice, kot so Jagode in čokolada, Nika, Ostani še minuto, Vedno bom le tebe ljubil, Afrika Rusija in mnoge druge.
_Pripravila: MZ
BTlr
1 O CA
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. panda: jaz si želim
9 iainamali: strast
8. peterjahi daleč od oči 7. manca špik: ' que sera, sera 6. ela: sem in tja 5. tabu: pesek in dotik 4. carpe diem: ko si mi vzela srce 3. anika horvat: danes jutri včeraj 2. kingston: tropikana klub 1. vlado kreslin, severa gjurin: abel in kajn
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Domen in Petra ter Kamasutra
Domen Kumer in Petra Pečovnik, njegova pevska varovanka, sicer tudi sostanovalka, nekateri namigujejo še na kaj več, sta združila pevske moči in posnela prvo skupno skladbo z naslovom Kamasutra. Vroči pogledi in gola telesa so le del Kamasutre. Domnova in Petrina pustolovščina pa je najnovejši izdelek produkcijske hiše Dee Kay.
Domen Kumer jo je ustvarjal kar štiri mesece, preden je bil popolnoma zadovoljen in prepričan, da bo med poslušalce poslal tisto, kar si je želel. V Kamasutri se je združila energija preverjene ekipe, k sodelovanju pa so bili povabljeni še nekateri zelo priznani slovenski glasbeniki, ki so dodali svojo osebno noto. Seveda pa nam nikoli ne bo jasno, ali so le glasbeno ustvarjali, ali pa so si vsi skupaj privoščili uroke za večno ljubezen in silovite strasti, kot jih opisuje znamenita Kamasutra. Ker pa je ekipa prepričana v uspeh vročih fantazij med Domnom in Petro, so se vsi skupaj odločili, da na Mauriciusu posnamejo nekaj najlepših in najbolj strastnih prizorov. V glavni, strastni vlogi je zaigrala nagajiva Petra Pečovnik. Domen Kumer pa je užival v različnih položajih - spredaj in tudi zadaj. Za skladbo je torej že posnet videospot, ki si ga lahko ogledate tako na svetovnem spletu kot tudi malih ekranih.
Mariborčana Domna Ku-mra sta že od malega zanimali dve stvari: šport in glasba. Zelo kmalu se je vpisal v glasbeno šolo in se naučil igranja na bas kitaro, obenem pa je treniral smučanje, in to dokaj uspešno, saj ima doma še vedno nekaj medalj s številnih tekmovanj. Tudi v šoli je bil kar priden in je tako končal srednjo komercialno, takoj
Foto: Domen
Domen in Petra tokrat prepevata o Kamasutri.
nato pa še ekonomsko šolo. Nadarjeni bas kitarist je leta 2002 prišel k Dadi Kladnik, ki ga je učila solo petja. Še isto leto je posnel svojo prvo skladbo in videospot Bom nekaj naredil. Še pred dvajsetim rojstnim dnem je debitiral na Emi s skladbo Tvoje ime. V drugi polovici leta 2003 je pri Niki Records izšel njegov prvi album Šok za srce, pri katerem je kot avtor in producent sodeloval Matjaž Vlašič. Sodelovanje z njim je Domen zaključil naslednje leto, ko je na festivalu Melodije morja in sonca s skladbo Polna luna osvojil četrto mesto.
Leto 2005 je bilo za Do-mna prelomno, saj je uspešno sodlovanje z menedžer-ko Natko Geržina in založbo Menart začinil z zmago na
MMS. Skladba Do Portoroža je bila velika uspešnica in je bila med drugim nominira-na za hit leta na Slovenskem radijskem festivalu SRF. Tudi pesem Noro se ujameva, ki jo je na Emi zapel skupaj z Rebe-ko Dremelj in tako dokazal, da s pevko nista v sporu, kot so namigovali mnogi mediji, je bila velika uspešnica. Da pa sta bili leti 2005 in 2006 zanj res prelomni, je dokazal na festivalu MMS, kamor se je kljub lanskoletni zmagi in vsem tistim, ki so rekli, da ne bo mogle ponositi uspeha, ponovno prijavil in spet zmagal s skladbo Banana, ki jo je sam produciral tri mesece. Med izvajanjem zmagovalne pesmi Banana je presenetil z eksotičnima Brazilkama.
Domen je poznan po tem, da rad preseneti svoje poslu-
šalce. Tako mu ni težko odpeljati se v Milano po plesalke iz Brazilije, prav tako ne varčuje pri posebnih efektih in ostalih zadevah povezanih z njegovo kariero. Fant, ki je najprej vzbudil pozornost zaradi zunanjega videza, dokazuje, da se v njem skriva velik potencial, saj vedno bolj aktivno dela tudi kot avtor. S Steffaniom sta tako avtorja uspešnice Zdravnik, ki jo je odpela Mirna Raynolds, pa Muce, s katero je letos Mirna nastopila na MMS. Prošenj za sodelovanje je tako veliko, da Domen žal ne uspe ustreči vsem, čeprav pravi, da je trenutno v svojem življenju vse ostalo postavil na stranski tir in se popolnoma posvetil glasbi, ki je bila že od malih nog njegova velika ljubezen.
MZ
Filmski kotiček
Kung-fu Panda
Panda že celo življenje sanjari, da bi postal čislan Zmajev bojevnik, ki je le eden na tisoč let. In glej ga zlomka, izbira tovrstnega bojevnika poteka ravno za časa njegovega življenja. Panda sicer dela v očetovi restavraciji, kjer do nezavesti kuha in servira nudle, a to ga ne moti, da ne bi ponoči sanjal, kako rešuje svetove. Naključje (ali pa tudi ne, saj
Kung-fu Panda
Glasovi: Jack Black/ Klemen Slakonja, Dustin Hoffman/Pavle Ravnohrib, Angelina Jolie/Tanja Ribič, Jackie Chan/Klemen Mauhler
Režija: Mark Osborne & John Stevenson Scenarij: Jonathan Aibel in Glenn Berger po zgodbi Ethana Reiffa in Cyrusa Vorisa
Žanr: družinska risanka
Dolžina: 92 minut Leto: 2008 Država: ZDA
naključij ni) nanese, da ostareli menih in vodja bojevniškega reda izbere ravno njega za bodočega Zmajevega bojevnika. Ravno prav, kajti iz ječe je pobegnil strašni Tai Lung, ki je nekoč sam hotel postati bojevnik, a so ga zavrnili. Zato je prisegel maščevanje. Panda ga mora sesuti v sončni prah, a obstaja le ena težavica: težak je par ton in zmore le par korakov po stopnicah navzgor, preden se zgrudi od utrujenosti. Kar se mahanja rok tiče, se spozna le na zabijanje muh, ne pa na kung-fu. Učenje bo dolgo in predvsem naporno za živce vseh vpletenih...
Motiv zgube, ki se znajde pred nemogočo nalogo, je v risankah neverjetno priljubljen, kar niti ne preseneča, saj so namenjeni otrokom, ti pa - če vprašamo nje - so brez moči, kajti po njihovo jim življenje diktirajo odrasli. Zato se hitro poistovetijo z likom, ki nima moči nad svojo usodo in mora ubogati druge in še raje vidijo, da takšen lik
na koncu vsem pokaže, kar jim gre in si pridobi spoštovanje starejših. V Kung-fu pandi bodo na svoj račun tako prišli predvsem otroci, saj risanka sledi zgoraj opisanim pravilom do milimetra natančno.
Kar nas čaka vmes je vizualno zelo bogata hiperki-netična non-stop akcija, ki v svojih najboljših trenutkih na moč spominja na tisto zdravo karikirano nasilje starih Tom in Jerry risank. Vsi liki so praktično nesmrtni in dovolj gumijasti, da lahko preživijo prav vse, tudi rušenje templja s svojo glavo, zato nasilja ne gre jemati resno. Namesto tega je bolje uživati v mojstrsko koreografiranih bojih, ki pa proti koncu risanke zaradi neranljivosti junakov zaidejo v slepo ulico. Na srečo se risanka tega pravi čas zave in preneha dobesedno nesmiselne pretepe.
CID vabi!
Do konca avgusta je na ogled razstava
KOŠI V MESTNEM PARKU - ZGODBA PROJEKTA MLADI & MESTO
TEČAJI
V zadnjem tednu avgusta bodo v CID Ptuj potekali še trije tečaji: začetni tečaj bobnanja (z Borisom Magdalencem), začetni tečaj španščine (vodila ga bo Ana Fras) in začetni tečaj flamenka (vodila ga bo Ana Fras). ODPIRALNI ČAS CID PTUJ od ponedeljka do petka, od 9. do 18. ure.
Izven tega je risanka polna nasičenih barv, s čimer vsak posnetek postane prava paša za oči, tudi zaradi zelo študi-oznega prikaza stare kitajske kulture. Kljub visoki tehnični izpiljenosti risanke, pa je Dreamworksov oddelek za animacijo še vedno korak za vedno vodečim Pixarjem. Škoda tudi, da film ne sledi trendu sodobnih risank, ki so dovolj večplastne, da so zanimive tako za otroke kot starše. Tale bo zanimiva otrokom in zgodnjim najstnikom, medtem ko se bodo starejši nasmehnili le tu in tam na začetku. Vseeno šikana risanka za spraviti se v dobro voljo, kajti le kaj se v risankah in filmih zgodi zgubam, ki so postavljeni pred nemogočo nalogo? Jasno, obsojeni so na uspeh.
Matej Frece
„ -if 100 Štajerski
Štajerski TEDNIK
PRITOŽBE, UGOVORI
GRUCASTO NASELJE PRI PODGORCIH
STRANSKI IZRASTEK, POGANJEK
AMERIŠKI FILMSKI REŽISER BROWNING
SKOPLJEN MOŠKI
ISLANDSKI PESNIK STURLUSON
STROJ ZA TISKANJE TKANIN
RITMIČNI POUDAREK
NINA ERAK
VPREŽNI DROG
MEHKOST
REDŽEP
HIGIENSKA POSTAJA
GLAVNO MESTO HERCEGOVINE
TAJNA PISAVA
KESANJE
POKRAJINA V VIETNAMU
VINSKA ZIDANICA
POŽELENJE
GLINA, ILOVICA
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
PLOD STROČNIC
ZAČRTANA PROGA
PREČEN DROG
PASTIR OVC
ANGLEŠKI MOTOCIKEL
POGINULA ŽIVAL
SAD
MEHANIČNA NAPRAVA, APARAT
IRENA HLEDE
KANTAVTO-RICA
KALCIJEV KARBONAT
TRATA, LIVADA
ŠP. ŠPORTNI DNEVNIK IZ MADRIDA
POLVISOK ČEVELJ (STAR.)
REKA V
JUŽNI BOLGARIJI
FRANCOSKI MODNI KRALJ (CHRISTIAN)
JOLANDA ČEPLAK
HOKEJIST (LUKA)
RUSKI KNJIŽNI JUNAK BENDER
STENSKA OBLOGA
KICKBOKS. ŠIBILA
FINSKI PISATELJ
IZ
BESED LADO + SLED
PREDUJEM
KANADSKI ALPSKI SMUČAR (KEN)
TONE STOJKO
NAJMANJŠI DELEC
TURŠKI VELIKAŠ
ŽILA ODVODNICA
IGRALKA GARDNER
OLEG VIDOV
DEL MENJALNEGA MEHANIZMA
LUKA V IZRAELU
RDEČKAST PLANET
Ugankarski slovačrek: AKKENS = angleška znamkamotocilov; ARDA = reka v južni Bolgariji; MARCA = španski športni dvnevnik iz Madrida; RANČOHA = polvisok čevelj (kranj); READ = kanadski alpski smučar (Ken, 1955-); SNORRI = ime islandskega pesnika Sturlusona; URK = enostranska higienska postaja za kontroliran prehod; UTRIO = finski pisatelj (Kaari, 1942-).
■SUSAS 'jeiso|A| 'l>i! 'JSAogeo 'sope^sn
'eav 'Bus 'e>jj3 'ujous 'wo}e '||Of 'e|s 'L|nuA9 'si 'JO!Q 'ujeuv 'poi 'pesy 'epjv '>j9}sejpo 'e>po}Ae}ue>i '^jswiüj 'sedejun 'hi '^ssjd 'sjdoufei 'su 'jsoao 'eiuej 'esej} '^ojis :ouAejopoA :s)|uezij)| 3) A3)is3H
Zanimivosti
Sved ponuja 10.000 evrov za pogrešanega psa
Stockholm, 18. avgusta (STA) - Skrivnostni švedski milijarder je ponudil 10.670 evrov nagrade tistemu, ki bi obupanim lastnikom vrnil ukradenega psa, poroča francoska tiskovna agencija AFP, sklicujoč se na švedski tabloid Aftonbladet.
"Nizkotno je, da ukradejo ubogega psa. S tem denarjem bi lahko kupili veliko psov, "je ob tem povedal neimenovani milijarder. Pes po imenu Bams je star sedem let in je križanec med griffonom in yorkshirjem. Pred dvema tednoma so ga ukradli lastnikoma Maini in Lar-su Ullstrandu na vzhodu Švedske, ki sedaj dan in noč iščeta svojega ljubljenca in sta povsem obupana. Vendar pa sta bila nad ponujeno nagrado skrivnostnega milijarderja navdušena. "Dober
občutek je, če veš, da nekomu ni vseeno zate," je ob tem dejala Maina Ullstrand.
Avstralski župan v mesto vabi neprivlačne ženske
Sydney, 18. avgusta (STA) - Župan nekega odročnega rudarskega mesteca na severozahodu Avstralije je postal tarča ostrih kritik, ker je v mesto povabil neprivlačne ženske in jim zagotovil, da bodo tam kljub svojemu videzu našle moškega zase, saj so ti v veliki večini in jim močno primanjkuje žensk, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Župan mesteca Mount Isa John Moloney je za lokalni časnik zatrdil, da lahko v njegovem kraju tudi "grde račke zacvetijo v lepe labode", ter neprivlačne ženske povabil, naj si srečo poiščejo v Mount Isi. Pri svojih besedah je vztrajal tudi po tem, ko je zaradi njih postal tarča ostrih kritik, saj - kot pravi - ni želel nikogar užaliti, ampak zgolj izpostaviti
spolno neuravnoteženost v tem mestu s 25.000 prebivalci. Župana je med drugim napadel mestni svetnik Gary Asmus, ki opozarja, daje s svojimi besedami užalil vse moške v Mount Isi. Župan se po besedah Asmusa "vrača nazaj v kameno dobo" in moške iz Mount Ise prikazuje kot seksa lačne, ki bi naskočili prav vsako dekle. Tamkajšnje ženske so župana medtem napadle zaradi njegovega odnosa do "nežnejšega spola", saj naj bi ženske s svojim razvrščanjem na lestvici od grdih do lepih povsem razvrednotil.
Britanski poslanci ne želijo več prisegati kraljici
London, 19. avgusta (STA) - V Veliki Britaniji se upirajo temu, da morajo poslanci priseči kraljici. Nasprotniki monarhije pripravljajo pravno podlago za alternativno prisego, poroča nemška tiskovna agencija dpa, sklicujoč se
na BBC.
Obrazec za prisego ne odseva več tega, kako naj bi država vladala, je dejala pristojna odvetnica Lousie Christian. Obrazec diskriminira katolike, muslimane ter pripadnike drugih ver, ki morajo priseči poglavarju anglikanske cerkve, torej kraljici Elizabeti II. Dvaindvajset poslancev, večinoma iz laburistične in liberalne stranke, je podpisalo parlamentarni predlog, s katerim bi lahko poslanci prisegli zvestobo volivcem. Sedaj morajo po volitvah priseči zvestobo "njenemu veličanstvu, kraljici Elizabeti, njenim dedičem in naslednikom" ali napraviti slovesno zaobljubo, v kateri se enako zaobljubijo, a brez besed "prisežem pri vsemogočnem Bogu". Douglas Carswell, poslanec iz konservativne stranke, je kritiziral nasprotnike dosedanje prisege. Kraljica je vendarle "združujoča sila" države, "ne glede na prepričanje posameznika ... " Tudi v preteklosti so že obstajala giba-
RADIOPTUJ
89,8 °98,2 ° 104,3MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 23. avgust:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cen-čič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum Trbovlje). NEDELJA, 24. avgust: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljud-
skimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske Kum Trbovlje). PONEDELJEK, 25. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala šta-
jerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val). TOREK, 26. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Po-gorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.05 AVTO-RADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Murski val). SREDA, 27. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30,
8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Ka-rolino Putarek). 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). ČETRTEK, 28. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - an-
keta. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Koša-nom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). PETEK, 29. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje -anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahber-ger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Pred vami je teden, ki bo poln prijetnosti in harmonije. Stvari se bodo korak za korakom odvija le v tisto smer, od katere imate sami korist. Diplomacija bo veščina, ki vam prinese dobre rezultate na delovnem mestu. Barka ljubezni bo plula po nemirnem morju, ampak varno pristala v pristan.
Sn BIK
Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč In narediti boste morali urnik. Pri sebi držite tudi reči, ki ste jih že davno prerasli. S pozitivno energijo vas bo napolnila narava. V komunikaciji bo več nekih prijetnosti in postali boste zelo kreativni. Telesu dovajajte dovolj vitaminov in mineralov.
DVOJČKA
Umetniški navdihi bodo božali vašo dušo. Potrdili se boste in naredili nekaj dobrega zase. Največ modrosti se boste naučili od svojih otrok. V ljubezni bo daleč v ospredju želja po romantiki in novostih. Vsekakor se boste soočili z vetrom sprememb. Ugodno je, da se odpravite kolesarit.
RAK
Dom bo oaza, kjer si v tem tednu zavihajte rokave in se lotite opravil. Pravzaprav cel vikend ne boste počivali, ampak bili zelo pridni in učinkoviti. Še vedno boste znani po tem, da lahko blestite v komunikaciji. Zrno modrosti se skriva v ljubezni in zavedajte se, da tam, kjer je volja, tam je tudi pot.
LEV
Na delovnem mestu boste imeli polne roke dela in zanimivo je, da se po notranjem smerokazu pravilno odločite. Iz vas bo sijala neka pozitivna energija, ki vam podarja zdravo samozavest. Varnost bo daleč na prvem mestu in na drugem ljubezen. Zdelo se bo, da se veselite življenja.
DEVICA
Naredili boste določeno prenovo in se odločili, kaj je za vas tisto, kar vas v življenju veseli. Sledilo bo obdobje, ki bo kot peščen vihar, ki odnese neuporabno in prinese novo in drugačno. Upali boste slediti svojim sanjam in zvezde vam bodo posebno naklonjene v ljubezni in pri denarju.
TEHTNICA
Pred vami je energičen teden in prvo pravilo je, da se umirite in da naredite neko selekcijo. Jasno je nakazano, da boste morali po potrebi reči tudi »ne> ali »ne bom>. Na delovnem mestu vas čaka spodbudna prelomnica. Vzemite si dovolj časa zase, da najdete notranji mir.
ŠKORPIJON
Globoko v sebi zanetite ogenj duhovne ljubezni. Močan pečat vam bo dala Intuicija In v primeru, da se poslušate, ugotovite, da ste na pravi poti. Imeli boste močno vizijo in določenim stvarem v lastnem bistvu prišli do dna. V ljubezni bo več svobode, v partnerju poiščite prijatelja.
STRELEC
Pričakovati je, da se vam bodo odprle določene priložnosti in da se stvari rešujejo v vašo korist. Seveda vas bo v tem tednu zaznamoval povečan idealizem in upali boste sanjati. V ljubezni bo mnogo prijetnosti in sproščenosti. Srečali boste tudi prijatelja iz mladosti - to bo spominov.
KOZOROG
Na delovnem mestu bo sonce sreče močno sijalo. Delovnim obveznostim boste v celoti kos In naredili boste stvari tako, da imate od vsega tudi sami korist. V ljubezni boste prejemali veliko ljubezni in pravilno je, da se o vsem pogovorite. V primeru popravnih izpitov imate pri vsem srečno roko.
VODNAR
Vaše življenje bo kot prelep cvet orhideje, kar pomeni, da boste cveteli na vseh področjih življenja. Seveda ni izključeno dejstvo, da se morate še vedno učiti prilagajanja. Na delovnem mestu vam bo končno uspelo, da boste vodo speljali na svoj mlin. Prijetnosti vas čakajo v ljubezni.
RIBI
Zanimiv in nekoliko nenavaden teden. Pričakovati je, da bo krivulja razpoloženja nihala nekaj časa strmo gor in potem navzdol. V ljubezni se stvari uredijo in skozi vas bo govorila ljubezen. Določenih stvari še vedno ne morete povedati na glas in te si pišite. Naravna oblika meditacije bo narava.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Kog • Dnevi turizma z novim vetrom v jadrih
Okronali 1. kogovsko vinsko kraljico
Turistično društvo Kog se je tudi letos, kljub prostorski utesnjenosti, odločilo organizirati vsakoletno prireditev Dneve turizma na Kogu. Program so stisnili v tri dneve. Četrtek je bil namenjen srečanju upokojencev in vrtnemu kegljanju, v petek so se krajani družili na srečanju ob odprtju novih cest v skupni dolžini 1800 metrov, sobota pa je bila posvečena vinu in vsemu, kar se k njemu poda.
V omamnih vonjavah in dimu kuhajoče se kisle juhe smo opazili tudi Mirana Potrča, vodjo poslanske skupina SD v državnem zboru, v družbi s kandidatko SD na parlamentarnih volitvah Biserko Bibo Jurčinec in Zlatanom Fafulicem, predsednikom OO SD Ormož.
povedala predsednica, so bila imenitna mikroklima za pri-vina čudovita, saj je na Kogu delavo vina, vinarji pa so nava-
Med kuharji kisle juhe so bili tudi Kunštni Prleki.
Mateja Prapotnik, prva kogovska vinska kraljica, v družbi Stanka Čurina, ki jo je okronal, in Jurija Dogše, ki ji je nadel lento.
Ptuj • Drugo nadaljevanje rimskih zgodb
Vrhunci poletne sezone
Prva ocena poletne turistične sezone za Terme Ptuj je dokaj ugodna. Prenočitve so v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečali za devet odstotkov. V noči s 15. na 16. avgust pa so prvič v zgodovini presegli tisoč nočitev. Med obiskovalci je kar 65 odstotkov tujih gostov, med katerimi prevladujejo Nemci, Avstrijci, Italijani, Nizozemci. Konec tedna bo vrhunec doživel tudi poletni ciklus prireditev s prvimi rimskimi igrami, ki bodo letos izjemoma trajale tri dni, sicer pa so si jih zamislili kot projekt poletnega kurentovanja.
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
Kog so za kraj svojega srečanja v soboto izbrali člani Društva generala Maistra, saj se je le-ta pogosto mudil na Kogu in med domačini našel veliko somišljenikov in borcev. Druženje sta jim nekoliko pokvarila hladno vreme in občasen dež, a so se gostje pogumno držali, saj je na Kogu marsikaj videti in okušati.
Strokovna komisija v sestavi Matija Kociper, Slavko Žalar, Janja Klanjčar, Milan Hlebec in predsednica Lidija Ruška so že v maju ocenili 32 vzorcev ko-govskih vin in jim podelili dve veliki zlati - traminec, jagodni izbor (19,43) in šipon, suhi jagodni izbor (19,87) PRA-VinO Čurin Prapotnik, 20 zlatih in šest srebrnih priznanj. Kot je
Pri prenočitvah beležijo velik porast, in to ne samo zaradi novega hotela Primus, lepo so zasedeni tudi apartmaji in avtokamp. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta so v prvih sedmih mesecih zabeležili za 9 odstotkov več prenočitev. Ocenjujejo, da bodo letos prvič presegli magično mejo pri nočitvah, računajo, da jih bodo imeli ob koncu leta 2008 okrog 115 tisoč. V juliju letos je Primus zabeležil več kot 3000
nočitev, v tem mesecu pa bo prvič presegel 4000 nočitev. Zaradi neugodnega vremena v juniju in juliju pa se je število kopalcev v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta zmanjšalo. Vsako leto okoli 15. avgusta pa v Termah Ptuj že leta zapored merijo vrhunce, najpogosteje pri kopalcih. Letos pa so imeli v noči s 15 na 16. avgust prvič v zgodovini obstoja Term Ptuj na prenočevanju več kot tisoč gostov. Petkova toča pa
je naredila svoje, zaradi škode na avtomobilih in bivalnikih ter na infrastrukturi (steklenih površinah, terasah, mizah, stolih ...), se je njihovo število zmanjšalo. Velika petkova toča pa je močne sledove pustila tudi na počitniških hišicah. V tem dneh se je končno začela tudi gradnja ceste v Terme Ptuj, povezava iz Slovenje vasi do Term. Kot je povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, gre za pomembno turistično poveza-
jeni dati na ocenjevanje svoja najboljša vina. Uspešnim vinogradnikom so podelili priznanja. Sledil je 1. Festival vina, ki je potekal kot vodena degustacija štirih kogovskih vinarjev. Degustacijo je vodil sommelier Robi Puklavec, ki je vsako vino pospremil tudi z zanimivim in poučnim komentarjem. Obiskovalci so lahko kupili kozarec, najprej so jim ga napolnili s šiponom kleti Mirovino, h kateremu se poda kruh z zaseko. Sledil je laški rizling Milana Hlebca pospremljen s postržjačo, muškat otonel Mirana Ple-meniča so ponudili skupaj z jabolčnim zavitkom in pito, degustacijo pa je zaključil tra-minec Franca Grlice v družbi z orehovimi rogljički. Slastne prigrizke so pripravile članice Društva kmečkih žena, ki so imele na prizorišču tudi svojo stojnico. Med odličnimi vini in prigrizki pa so s svojimi na-
vo, za povezavo z novim kar-todronom, ki se bo preselil iz Hajdoš na območje Slovenje vasi. S pridom jo bodo koristili kolesarji, tudi ljubitelji rolanja, peš hoje. Precej pa bo treba narediti za varnost na tej cesti, da ne bo prišlo do nesreč. Gre za novo in zelo ravno cesto, že nekaj časa opažajo, da jo nekateri vozniki uporabljajo za hitrosti poligon in zato močno pritiskajo na plin. Po izgradnji ptujskega dela obkanalske ceste bo v
mù
stopi za dobro voljo skrbeli še člani PZ DU Zarja Kog, tambu-raši ter humorista Kolarič in Klanjčar. Obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi razstavo, ki so jo pripravili otroci kogo-vskega vrtca.
Kot naročeno se je vreme do 15. ure malo popravilo in prireditev se je iz dvorane preselila na zunanji prireditveni prostor. Ob cepiču najstarejše vinske trte, ki so jo že pred časom posadili pred dvorano, so okronali prvo kogovsko vinsko kraljico. To je postala Mateja Prapotnik, ki je uspešno prestala preizkus vinskega znanja pred komisijo, ki jo je izbrala. Kako tudi ne, saj z vinom živi vsak dan, prihaja namreč iz vinske hiše Čurin Prapotnik. Obleko za kraljico so sešili v studiu Kolenko v Ljutomeru, kjer so ji izdelali tudi krono in nakit. Lento ji je nadel predstavnik sponzorja TSO Jurij Dogša, okronal pa jo je staro-
prostorskem planu potrebno rešiti tudi vprašanje obvoznice Term Ptuj. Prestaviti jo bo potrebno dosti bolj severno od prvotne zamisli v letu 1994. Po njeni izgradnji bo tudi celotna logistika dobila nek drug pomen.
Vrhunec tega poletja pa v Termah Ptuj in tudi širše pomenijo prve rimske igre, ki jih pripravljajo v okviru na-
sta slovenskega in kogovskega vinogradništva Stanko Čurin, ki ji je čestital k njenemu pogumu, saj ta funkcija s seboj prinaša veliko odgovornosti in obveznosti zastopanja vinogradnikov ob najrazličnejših priložnostih. Predstavili so tudi kraljičino vino. Kraljica si je za svoje vino izbrala rumeni muškat, izbor, letnik 2007, nato pa so postregli še s kraljičinim pecivom.
Med stalnice kogovske prireditve spada kuhanje kisle juhe. Letos so jo kuhali Anica in Milena Kutnjak z Gomile, Slavica Podgorelec in Nevenka Žganec iz Jastrebcev, Terezija Deček in Slavica Mihorič iz Miklavža, Irena Lukman in Me-lita Lah iz Lačavesi, dve Silvi iz Ormoža in Kunštni Prleki.
Kogovčani so postavili tudi klopotec, ki obiskovalcem in domačinom naznanja bližajočo se trgatev.
Viki Klemenčič Ivanuša
daljevanja rimskih zgodb GH Primus. Prva letošnja rimska zgodba je bila poroka v rimskem stilu, od 22. do 24. avgusta bodo v Termah Ptuj potekale prve rimske igre, v tretji rimski zgodbi letošnjega leta pa bodo dali poudarek rimskemu praznovanju novega leta (saturnalijam).
MG
Nagradno turistično vprašanje .
Zanimanje za kulturne in zgodovinske zanimivosti
Ta konec tedna bo na ptujskem v znamenju 39. festivala domače zabavne glasbe, polke in valčki vabijo na dvorišče minoritskega samostana na Ptuju nocoj ob 19.30. V Termah Ptuj pa bodo pol ure kasneje pričeli otvoritveno slovesnost ob pričetku prvih rimskih iger, ki naj bi v naslednjih petih letih prerasle v ptujsko poletno kurentovanje.
Letošnje leto dobro kaže za slovenski in ptujski turizem. Direktor Slovenske turistične organizacije mag. Dimitrij Piciga je v začetku avgusta optimistično napovedal, da pričakuje, da bo statistika letošnje poletne turistične sezone še uspešnejša kot lanska. Pomemben dejavnik uspešne sezone so tudi številne izvedene investicije slovenskega turističnega gospodarstva. Prav tako pa tudi intenzivnejše trženjsko-komunikacijske aktivnosti, s čimer se je tudi zmanjšala odvisnost slovenskega turizma
zgolj od nekaterih ključnih trgov. Za slovenski turizem tako postajajo vse pomembnejši prekomorski, skandinavski in vzhodnoevropski trgi.
Od 5. do 8. avgusta je v Kolnu potekal edini evropski workshop avtobusnega turizma. Iz Slovenije je na njem letos sodelovalo 35 turističnih podjetij, med njimi so bile ponovno tudi Terme Ptuj, za katere je ta borza zelo pomemben segment v celotnem trženju njihove ponudbe. Tudi v bodoče bodo sistematično delali na nemškem trgu. Z edinstveno rimsko
zgodbo Terme Ptuj predstavljajo izvirnost in bogato zgodovino ptujskega območja. Nemški trg ostaja tudi nadalje pomemben trg za slovenska zdravilišča, zato je bil na letošnji predstavitvi poudarek na ponudbi slovenskih naravnih zdravilišč. Nemški gostje so v petnajstih slovenskih naravnih zdraviliščih, združenih v Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, v letošnjem juliju ustvarili za štiri odstotke več prihodkov in nočitev kot v enakem mesecu lani. Tudi v Termah Ptuj, kjer v strukturi gostov tuji gostje predstavljajo že 65 odstotkov, nemški gostje prevladujejo.
Slovenska turistična organizacija je v okviru projekta Kolesarjenje v Sloveniji letos podelila 53 znakov Kolesarski hotel ali drugi nastanitveni obrat. Med prejemniki znaka so tudi hoteli, ki delujejo pod krovno blagovno znamko Panonske terme, med katerimi je tudi GH Primus Term Ptuj. Hoteli v okviru Panonskih term so prejeli naziv kolesarski hotel tretje kategorije. Kolesarjem ponujajo kakovostna kolesa, brezplačno varno hrambo koles, prtljage in opreme, izposojo kompletov prve pomoči, možnost pranja koles in kolesarskih oblačil ter sušenje kolesarskih oblačil in čevljev, na voljo pa so tudi lunch paketi za kolesarske ture in posebne kolesarske pijače.
Predsedovanje Svetu EU je prispevalo k povečani prepoznavnosti Slovenije kot turistične destinacije. STO je ob zaključku predsedovanja izvedla dve anketi, anketo med predstavniki slovenskega turističnega gospodarstva in anketo med predstavniki tujih turističnih organizacij. Rezultati obeh anket so pokazali pozitiven učinek predsednikovanja na povečanje prepoznavnosti Slovenije med anketiranci. Predstavniki turističnega gospodarstva so povedali, da se je povečalo povpraševanje po ogledih naravnih in kulturnih znamenitosti, po poslovnem turizmu in kolesarjenju. Zanimanje za Slovenijo pa se je povečalo predvsem iz Nemčije. Anketa med predstavniki tujih turističnih organizacij je pokazala,
da Slovenija predstavlja v povprečju 21 odstotkov celotne ponudbe anketiranih in 22 odstotkov povpraševanja anketiranih. Med temi jih je vsaj 52 odstotkov zaznalo še povečanje povpraševanja po Sloveniji kot turistični destinaciji.
Nagrado za odgovor na predzadnje turistično vprašanje bo prejel Marko Rodošek, Morje 144, 2313 Fram, ki je pravilno zapisal, da je bil prvi ptujski olimpijec Mirko Vindiš. Danes vprašujemo, koliko nočitev načrtujejo v letošnjem letu Terme Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 29. avgusta.
Foto: Črtomir Goznik
Med turističnimi območji, ki postajajo vse bolj zanimiva za turiste, je tudi Ptuj s svojim izjemnim bogastvom naravnih in kulturnih zanimivostih.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Koliko nočitev načrtujejo v letošnjem letu Terme Ptuj?
Ime in priimek:_______________
Naslov:__________________
Davčna številka:
Potovanje po poteh kolonizacije in mogočnih afriških kraljestev • Gana, Togo in Burkina Faso (9.) .
Nacionalni park Kakum in kraljestvo Ashanti
Nadaljevanje iz prejšnje številke Nekoliko manj sva bila navdušena nad organizacijo po tekmi, saj dobrih petdeset metrov od stadiona ni bilo prav nobenih varnostnih ali policijskih sil. Tako so bili predvsem »beli« turisti in nogometni navdušenci podvrženi številnim tatvinam, krajam in tudi fizičnim grožnjam. Na najino veliko srečo sva med tekmo spoznala domačina, ki nama je po skrivnih poteh omogočil dokaj varno vrnitev do parkirišča, kjer so nas počakali avtobusi. Zgrožena nad dogajanjem sva se kar se da hitro in nevidno povzpela na avtobus in tako ohranila najino premoženje nedotaknjeno. Mnogi sopotniki na avtobusu niso imeli take sreče in so ostali
brez fotoaparatov, denarja ipd.
V okviru bivanja v Busua sva se odločila obiskati tudi nacionalni park Kakum, kjer se sprehajaš po 40-metrskih visečih vrveh, kar je precej neumno za nekoga, ki ima fobijo pred višino. Vendarle pa s ptičjim pogledom opazuješ tropski gozd, bujno podrastje in nekatere redke rastline, kar ima seveda tudi svoj čar. Nacionalni parki v Gani so izredno dobro organizirani in vzdrževani, kar ima seveda svojo ceno, ki jo občutijo predvsem turisti, saj imajo prebivalci Gane polovično ceno vstopnic. Praviloma tudi vodiči pričakujejo svoj kos pogače, v smislu napitnin, daril ipd., pri čemer pa seveda ne smeš biti preveč
radodaren. Najin vodič nas je popeljal do »uradno« najvišjega in najde-belejšega drevesa v Gani, ki smo si ga ogledovali dobrih 20 minut in na katerega so v parku tako ponosni, da moraš dobiti dovoljenje za fotografiranje. Prav tako pa sva spoznala nekatere tradicionalne vrste tropskega gozda, ki se domnevno uporabljajo v tradicionalne zdravstvene namene, in to je bilo skorajda tudi vse. Kar precej razočarana nad sprehodom v nacionalnem parku sva se ob precej izpraznjenih žepih odpravila v vasico in preživela še nekaj prečudovitih dni.
S težkim srcem sva se poslovila od Busua in se začela pomikati proti osrednjemu delu države, natančneje
v kraljestvo Ashanti, kjer sva se najprej ustavila v prestolnici tega zgodovinsko in kulturno pomembnega kraljestva, v Kumasiju. Ker je bil avtobus v Sekondiju v smeri Kumasija povsem razprodan, sva se morala odločiti ponovno za tros-tros. Seveda je potrebno najprej počakati, da se vsi sedeži zasedejo, kar je v konkretnem primeru pomenilo čakanje dobre tri ure ob zunanji temperaturi okrog 35 oC. Postajališča ne smeš zapustiti, saj se lahko zgodi, da vo-
znik preprosto vzame druge potnike, čeprav ti že imaš v roki »uradno« vozovnico. Potovanje v Kumasi se je tako razvleklo iz načrtovanih 4 ur v osemurno odisejado, saj smo povsem izčrpani v to sicer prijazno, a tako onesnaženo mesto prispeli v poznih popoldanskih urah. Vendar pa je bilo vredno vsake minut-ke v prenatrpanem tros-tros, saj še nisem imel priložnosti spoznavati tako mogočnega kraljestva, kot je kraljestvo Ashanti.
Foto: Uroš Zajdela
Kakum, nacionalni park in vrtoglava hoja po nosilnih mrežah, od koder je čudovit ptičji pogled na tropsko vegetacijo.
Zavrč • Sklenili 12. občinsko praznovanje
Podelili najvišja priznanja
V občini Zavrč so 12. občinsko praznovanje sklenili z osrednjo slovesnostjo v soboto, 16. avgusta, v kulturni dvorani v Goričaku. Po slavnostnem nagovoru župana Mirana Vuka in obeh podžupanov Marte Bosilj in Petra Vesenjaka so izročili tri najvišja občinska priznanja in posebno priznanje.
O dosežkih na vseh področjih, ki so jih v občini Zavrč dosegli v zadnjem obdobju, o čemer so na osrednji slovesnosti govorili župan in oba podžupana, smo pred kratkim že pisali. Župan Miran Vuk se je na slovesnosti naprej zahvalil vsem gasilcem z območja občine Zavrč, ki so v petek ponoči in vso soboto pomagali občanom Dravskega in Ptujskega polja ter Slovenskih goric pri odpravi posledic uničujočega neurja. Ob ugotovitvi, da je huda ura Halozam tokrat prizanesla, je izrazil sočustvovanje z vsemi na prizadetem območju in pozval vse, ki zmorejo in želijo, da ljudem v stiski še naprej pomagajo.
Po sklepu občinskega sveta so na slovesnosti podelili tri občinska priznanja. Prejeli so jih prizadevna rejnica, žena in mati Angela Ivančič, Ivan Korpar, ki se od leta 1981 razdaja kot član PGD Zavrč, in Čebelarsko društvo Zavrč, ustanovljeno leta 1965. Posebno priznanje
je župan Miran Vuk izročil krvodajalcu Branku Ivančiču iz Hrastovca,ki je doslej daroval dragoceno življenjsko tekočino že 63-krat.
Zbrane je nagovoril poslanec državnega zbora Branko Marinič in tudi on opozoril na eno največjih naravnih katastrof v zadnjih letih. Obljubil je, da se bo zavzel za to, da bi vlada v prihodnjih dneh sprejela ukrepe za odpravo
ljudem, ki so ostali brez prave strehe nad glavo, starejšim in onemoglim, pri čemer je izrazil željo, da bi pomoč, ki
jo obljubljajo najodgovornejši aktualni politiki, resnično dobili, predvsem tisti, ki jo najbolj potrebujejo, kajti v občini Žetale, ki jo je pred dvema letoma prizadelo podobno uničujoče neurje - to je po oceni povzročilo prek 200 milijonov škode - kljub številnim obljubam politikov in vlade ljudje do danes še niso dobili ničesar.
V imenu Mestne občine Ptuj je Zavrčanom ob prazniku čestital Janko Rožmarin ter se zahvalil vsem gasilcem in drugim, ki so pomagali občanom na prizadetem ob-
močju v Ptuju in okolici pri odpravi najhujših posledic petkovega neurja.
Prireditev so s kulturnim programom popestrili mladi člani folklorne skupine OŠ Cirkulane-Zavrč, Sandra s frajtonarico, pevska skupina Trta ter ljudske pevke Kul-turno-umetniškega društva Maksa Furjana iz Zavrča, praznovanje pa so zaokrožili z zabavo, na kateri so za dobro voljo skrbeli ansambel Gašperji, Manca Špik in Monika Pučelj.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Posebno priznanje je prejel krvodajalec Branko Ivančič, ki je doslej kri daroval že 63-krat.
posledic toče ter rebalans državnega proračuna, s čimer bi pridobili prepotrebna dodatna sredstva za sanacijo in čimprejšnjo normalizacijo razmer. V imenu vseh županov in predstavnikov sosednjih občin pa je Zavr-čanom ob prazniku čestital župan haloške občine Žetale Anton Butolen. Tudi on se je zavzel za čimprejšnjo in učinkovito pomoč predvsem
Foto: M. Ozmec
Župan občine Zavrč (levo) je najvišja občinska priznanja izročil Ivanu Korparju, Angeli Ivančič in Čebelarskemu društvu Zavrč.
Ptuj • Druga glasbena delavnica Ustvarjalko
Ustvarjalčki vabijo
Na Ptuju je ta teden potekala 2. glasbena delavnica Ustvarjalko, kjer so se otroci iz celotne Slovenije učili igrati na godalne instrumente ter ustvarjati svojo glasbo. Svoje delo pa bodo predstavili jutri (v soboto ob 17. uri) na zaključnem nastopu na dvorišču minoritskega samostana.
Delavnica je trajala teden dni in je obsegala štiri učne ure glasbe dnevno. Udeleženci so tako sodelovali pri uri improvizacije, komorne in etno glasbe. Glasbena delavnica je potekala pod vodstvom glasbene pedagoginje Elisabeth Koval, akademske glasbenice in profesorice violončela Špele Avsec, študenta jazz kitare Alberta Zanneta in
profesorice violine Špele Be-lak. Malčki so pri učnih urah igrali glasbe znanih avtorjev, se naučili poslušanja harmonij in ritma, spoznali glasbo različnih kultur in muzicirali v parih in skupini.
Preostali čas je bil namenjen zabavi in igri otrok. Otroci so v času bivanja v ho-stelu Kurent spoznali kultur-no-zgodovinske znamenitosti
jutro so izvajali gimnastične vaje in razgibavali telo. Pripravili so modne revije, se igrali skrivalnic, pantomime, gluhega telefona, reševali uganke, iskali skrit zaklad in nastopali v skupinskih duetih.
Ciljna skupina so bili mladi igralci godalnih inštrumentov, violine, viole in violončela, oziroma otroci, stari od osem do dvanajst let. Na delavnico se je prijavilo skupaj 2 5 otrok, željnih izpopolnitve
Ptuja, obiskali ptujske terme, se povzpeli na grad in si ogledali zbirko srednjeveških instrumentov, se sprehodili ob reki Dravi, si ogledali mi-noritski samostan in Puhov most, obiskali pa so tudi 300 let staro panonsko domačijo. Popoldneve so si popestrili s športnimi aktivnostmi, kot so plavanje, igranje košarke, nogometa in odbojke. Vsako
Otroci so v glasbeni delavnici igrali na godala.
svojega glasbenega znanja. Malčki iz celotne Slovenije so radostno ustvarjali svojo glasbo, izvajali družabne večere, razvijali pozitiven odnos do inštrumenta, se igrali v skupini s svojimi vrstniki in se obenem naučili sporazumevanja v tujih jezikih. Na uvodni uri se je vsak učenec predstavil in zaigral na svoj inštrument.
Akademska glasbenica in profesorica violine Špela Be-lak je povedala, da sodobne glasbene šole posredujejo premalo pouka, prilagojenega zabavi. Ves program šolstva temelji le na strogemu glasbenemu izobraževanju. Zatorej so se odločili za izvajanje tovrstne ustvarjalne delavnice, saj sta tako zabava in izobraževanje otrok združena v eno.
Ines Selic
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________Se®_________
NAROČI LNICA ZA
V
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...)
-	poštna dostava na dom.
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta: _
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj do». Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
HIŠA DARIL
• • •
nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika
Bon v vrednosti 20 € v hiSa^daril prejmeta:
Milan Maguša,	
Sovjak 1,2254 Trnovska vas	
Ema Korošec,	
Vodranci 6, 2276 Kog	
Bona ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štajerskega tednika bosta bon za nakup prejela po pošti.
Foto: IS
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
VSE IZ INOXA: cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, okovje, ograje po načrtu, dobite v trgovini Ramain-oks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, 02 780 99 26. 36 LET SOBOSLI-KARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.si
VSE IZ INOXA: cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, okovje, ograje po načrtu, dobite v trgovini Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, 02 780 99 26.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
^LAST^
KROVSKO-KLEPARSKA in TESARSKA dela ter montaža knauf sistema. Pri sanaciji strehe je zelo pomembno pravilno svetovanje, saj strehe ne delamo za kratek rok. Montaža vseh vrst kritin, razen S-metal. Izmeritve in izdelovanje ponudb. Info: Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375 838 ali 02 755 74 21.
KNAUF (stene in stropi). PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Ploj Janez, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
KMETIJSTVO
PRODAM telice in kravo za zakol in nadaljnjo rejo. Tel. 02 751 21 51.
PRODAJAMO rjave, grahaste in črne jarkice tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja poteka vsak delovnik od 16. do 18. ure. Irgoličevi, Sodinci 22, pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33.
PRODAM suho koruzo in odojke. Tel. 051 617 489.
PRODAM telice simentalke, visoko breje. Tel. 031 306 336.
PRODAM ciprese v lončku, smaragd, cena 4 evre od 50 cm naprej, 5,5 evra od 60 cm naprej ... Telefon 040 578 587.
PRODAM prašiča od 160 do 170 kg. Telefon 031 302 698.
PRODAM traktor Zetor 35 11, pogon 4 x 4, in obračalnik pajek Sip na dve vreteni. Telefon 041 565 005.
KUPIM tekoči trak, dolg 6 m, za spravilo koruznih storžev, in pajek Sip na dve vreteni. Telefon 041 261 676.
PRODAM brejo telico z A-kontrolo. Telefon 757 05 21.
DOM-STANOVANJE
PRODAM 3-sobno stanovanje na Ptuju, Rimska ploščad, popolnoma obnovljeno leta 2004. Tel. 031 744 322.
KOMPLETNO opremljeno stanovanje, takoj vseljivo, novejše gradnje (leto 1992) na atraktivni lokaciji, prodam, vredno ogleda, 76 m2, cena 106.000 evrov. Telefon 031 586 406.
NEPREMIČNINE
PRODAM gradbeno parcelo na Ptuju v izmeri 1080 m2. Tel. 051 412 042.
PRODAM garažo pri Rimski peči. Tel. 772 46 01.
V	GRUŠKOVJU prodam 8 ha zemljišča, s tremi hišnimi številkami, za ceno 13.000 do 15.000 €. Tel. 777 77 77, g. Kekec.
V	OKOLICI Podlehnika prodam vikend hišo, s številko, 80 m2, s kletjo, vinogradom in sadovnjakom in vsemi premičninami, za ceno 70.000 €. Tel. 768 13 41, zjutraj ali zvečer
GOZD v izmeri 4627 m2 na področju Cirkulan, prodam. Tel. 031 370 221.
DELO
NA PODROČJU Ptuja zaposlimo delavce za tehnično čiščenje v živilsko-predelovalni industriji. DIW Service, d. o. o., Puhova 15, SI-2000 Maribor. Kontakt: GSM 031 500 235.
RAZNO
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic, Tibaut, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 582 14 01.
PRODAM suha bukova drva, metrska, razkalana, možna dostava. Tel. 041 312 621.
PRODAM malo rabljen ličkalnik koruze na osem valjev. Tel. 719 13 72.
PRODAM breji telici. Tel. 031 461 305.
SUHA DRVA akacije, hrasta, bele breze, kalana, razrezana in metrska, prodam. Telefon 051 259 001.
Krvodajalci
4.	avgust - Mojca Novak, Miklavž na Ormožu 36; Dejan Sever, Ka-jžar 26/a; Danica Prapotnik, Breg
5,	Središče ob Dravi; Boris Marin, Podgorci 74; Zdravko Fajfar, La-honci 17; Janko Prapotnik, Breg 5, Središče ob Dravi; Boris Hebar, Gornji Ključarovci 29; Anica Sever, Kajžar 26/a; Tanja Mesarec, Se-nešci 20; Zdenka Vidovič, Velika Varnica 32; Marija Škrjanec, Kicar 43/b; Dušan Slodnjak, Sakušak 19/a; Janez Malinger, Skorba 27/ c; Irena Mihalinec, Rimska ploščad 20, Ptuj; Srečko Sitar, Lancova vas 58/b; Sonja Predikaka, Šturmovci 11; Bojan Vidovič, Barislovci 11/a. 7. avgust - Jožef Pintarič, Veliki Brebrovnik 94; Rado Marčec, Trška 6, Središče ob Dravi; Franček Veber, Skolibrova 6, Ormož; Uroš Paveo, Kungota pri Ptuju 146; Igor Radaš, Gregorčičev drevored, Ptuj; Barbara Plohl, Aškerčeva 23, Pra-gersko; Simona Mihalinec, Gorišni-ca 34; Slavko Ciglar, Kicar 11/a; Dušan Krajnc, Strejaci 14; Slavko Gabrovec, Meje 4, Cirkulane; Ivan
Prireditvenik
Auer, Pobrežje 151/a; Boštjan Ro-došek, Prepolje 28; Marjan Ozva-tič, Ločki Vrh 1; Anton Ciglarič, Bodkovci 32; Uroš Flajs, Lancova vas 46/b; Evelin Bezjak, Rimska ploščad 22, Ptuj; Dušan Prosenjak, Brstje 17; Igor Levstik, Zlatoličje 35; Ivan Fijan, Zabovci 11/a; Mirko Vršič, Drbetinci 16; Rado Peršak, Žetale 12; Robert Krajnc, Hlaponci 52; Darko Žnidarič, Gorišnica 40/b; Franc Horvat, Muretinci 27; Franc Gajšek, Gorca 3/a; Janez Janžel, Zabovci 11; Borut Plohl, Aškerčeva 23, Pragersko; Boštjan Gašparič, Arbaiterjeva 5, Ptuj; Štefan Bukvič, Rabelčja vas 16, Ptuj; Janko Vo-grinec, Muretinci 37; Miran Ornik, Trnovski Vrh 52; Katja Bezjak, Pla-carovci 5/a; Katja Zemljarič, Stojn-ci 135/b; Franc Kunčnik, Ormoška 70, Ptuj; Marjan Kirbiš, Markovci 13; Marko Kukovec, Ul. 25. maja 15, Ptuj; Daniel Gojkošek, Hajdo-še 42/b; Mateja Bezjak, Majšperk 85; Janez Murko, Vitomarci 33; Franc Bezjak, Majšperk 85; Vinko Cvetko, Hlaponci 53; Vlado Rodo-šek, Pobrežje 26.
ZAPOSLIMO mehanika, kleparja in pralca. V roku 8 dni, prosim, pošljite pisno prošnjo na: Petovia avto Av-tohiša, d. o. o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, gospod Robert Ivanuša.
IŠČEMO dekle za strežbo za redno zaposlitev - nedoločen čas - ali študentko. Bar jamica, Marijana Jure-nec, s. p., Ob železnici 11, Ptuj. Tel. 031 525 521.
PRODAM ladijski pod debelin 12, 16 in 20 mm, bruna ter ostali gradbeni les, možna dostava. Tel. 041 331 831.
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
UGODNO prodam les za deskanje ostrešij. Dobavimo lahko takoj. Tel. 041 642 055.
PRODAJAMO bukova cepljena polena. Cena za 1 m3 je 60 €. Tel. 041 620 853.
NOVE SALONITNE plošče, 8-valne, prodam po 8 €/kos. Tel 02 790 72 21.
OSAMLJEN MOŠKI srednjih let, redno zaposlen, brez obveznosti, išče prijateljico za resno zvezo. Kličite od 7. do 8. ure zjutraj na tel. GSM 041 887 662.
PRODAM salonitne plošče, 130 kosov, še zapakirane, in 11 slemenja-kov (8-valne, neasbestne, pokriva 1 m). Tel. 051 604 257.
NUDIMO takojšnje POKRIVANJE STREH s kritino ODPORNO proti TOČI
Kritina Eco Respect je iz jeklene pocinkane pločevine.
Cena kritine že od 10 € po m2 (+DDV).
Pokličite 02 796 01 27,031 411 990, respectgmbh@siol.net; www.eco-respect.eu
M
ARHITEKTONSKI ATELJE
FRANC CIZEK, prof. Univ. dipl. ing. arh. MARIBOR, Pod gradiščem 26 / C 051 602 086
Arhitektonski atelje - ustanovljen leta 1985, ponovno deluje z namenom nuditi strankam načrte za gradbeno dovoljenje. Prisluhnili bomo vašim željam - mi pa jim bomo dodali še naše znanje za dosego skupnega zadovoljstva! Pokličite nas in poslali vam bomo ponudbo! Ugodne cene s posebnimi popusti!
Petek, 22. avgust
17.00 19.3G
20.00
20.00
Lenart, hipodrom Polena, dan rock glasbe, vstop prost
Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, 39. festival domače zabavne
glasbe
Ormož, cerkev sv. Jakoba, mednarodni festival zborovske glasbe Orfest, nastopajo zbor Coral Carmina, Nova Malaga, Španija Ptujska Gora, na trgu, koncert slovensko etno skupine Katalena Ptuj, CID, na ogled je razstava Koši v mestnem parku - zgodba projekta Mladi & Mesto, razstava je na ogled do konca avgusta Ptuj, galerija Magistrat, Mednarodna razstava sodobne umetnosti International Exhibition of Contemporary art, ART STAYS OPEN 08 Ptuj, Miheličeva galerija, Mednarodna razstava sodobne umetnosti International Exhibition of Contemporary art, ART STAYS OPEN 08 Ptuj, CID, prijavite se lahko še na začetni tečaj flamenka ter začetni tečaj španščine na telefon 780 55 40
Ptuj, CID, mlade vabimo, da jim sporočijo svoje interese glede preživljanja svojega prostega časa
Ptuj, CID, dobite lahko informacije o možnostih vključitve v mednarodne mladinske izmenjave in v evropsko prostovoljno službo v drugih evropskih državah
Sobota, 23. avgust
9.00
9.00
16.00 16.30 17.00
17.00
1S.30 19.30
Rogoznica, prostori ČS, 6. mednarodna likovna kolonija ROGOZNICA
2008, ob 5. krajevnem prazniku četrtne skupnosti Rogoznica
Pacinje, start izpred gasilskega doma, kolesarjenje po vseh ČS Rogoznica,
ob prijavi dobite kolesarji jubilejne majice
Ljubstava, svečana otvoritev modernizirane ceste
Gajevci, svečana otvoritev gasilsko-vaškega doma
Majšperk, na platoju gasilskega doma, slovesnost ob predaji gasilskega
vozila
Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, nastop mladih glasbenikov iz cele
Slovenije, ki so se udeležili 2. glasbene delavnice Ustvarjalko, pripravili so
skladbe s področja etno, komorne ter improvizirane glasbe
Podlože, v športnem parku, prireditev s kulturnim programom
Ptujska Gora, na trgu, Mednarodni festival folklore III. Rožmarin Fest,
nastopajoči so iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske
Lenart, hipodrom Polena, dan elektronske glasbe
Ormož, izlet na Triglav, organizira PD Maks Meško, telefon 041 698 741
Nedelja, 24. avgust
14.00
16.00 17.00
Dornava, v vaškem kulturnem domu in na športnem igrišču pri osnovni
šoli, 15. lukarski praznik
Ljutomer, hipodrom, velike kasaške dirke
Ptujska Gora, na trgu, gledališka igra Vaja zbora v izvedbi DPD Svoboda Majšperk
Senešci, prodajna razstava unikatnih zrcal
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Neurje s točo povzročilo nepopravljivo škodo na ptujskem območju. Dan spoštovanja vrednot NOB v JurŠincih. Predstavitev kandidatov Socialnih demokratov za jesenske državnozborske volitve. Pogovor z Lidijo Majnik, predsednico odbora z družbene dejavnosti v Mestni občini Ptuj. Režiser Miran Zupanič, prejemnik zlate plakete Mestne občine Ptuj. Ptuj OPEN 2008 - tretji odprti šahovski turnir »Spodnje Podravje 2008«. Predstavlja se mlada razkriška tamburaška skupina.
Kino Ptuj
22., 23. in 24. avgust ob 19.30 Hancock -Ti, ki živiš - drama.
akcijska komedija. Ob 21.10 Art program:
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednlk.sl, za večje objave predhodno pokličite.
QIMilillMiiiHiWllfi
C 02/22 80110
SONS d.o.o. Razlagova 24, Maribor
3
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@emall.s
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA c	OPR.	BARVA
AUDI A6 AVANT	2001	11.800,00	AVT. DV. KLIMA	T. MODRA
FORD FOCUS KARAVAN 1.6 TDCI	2006	10.300,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
FIAT BRAVO 1.9 JTD MULTUET BV SPORT	2007	14.880,00	AVT.KLIMA	KOV. ČRNA
KIACARNES2.0CRDI	DEC. 2002	6.700,00	AVT.KLIMA	KOV. SIVA
KIA RI01.416 V	2006	7.880,00	AVT.KLIMA	KOV. SV. MODRA
OPEL ASTRA 1.7 UMUZINA	2003	6.700,00	AVT.KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT CU01.5 DCI	2002	5.700,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT KANGO01.5 DCI	2005	7.490,00	KLIMA	BELA
RENAUL LAGUNA 1.9 DCI LUXE PRMIEGE	2006	11.470,00	AVT.KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT SCENIC 1.9 CONFORT EXSPRESION	2006	11.980,00	AVT.KLIMA	KOV. SIVA
SEAT AWAMBRA 1.9 IDI	1998	6.680,00	AVT.KLIMA	BELA
SEAT CORDOBA 1.9 SDI	2002	6.380,00	KLIMA	RDEČA
ŠKODA OCTAVIA 1.9 TDI LIMUZ.E1EGAN.	2004	10.580,00	AVT.KLIMA	KOV. SIVA
VW GOLF 1.9 TDI LIMUZINA	2002	7.880,00	KLIMA	BELA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2005	12.880,00	AVT.KLIMA	KOV. SIVA
KAMNOSESTVO
www.kamnosestvo-kolaric.si ▼ Bojan Kolarič ¡¡.p.
IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC, STOPNIC IZ MARMORJA IN GRANITA
_Tel/fax: 02 772 03 71, GSM: 041 902 648
HITRI KREDIT DO 24 MESECEV!
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
Na zalogi preko 40 vozil. NA ZALOGI TUDI TOVORNA VOZILA
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
ODKUPUJEMO OD TOČE POŠKODOVANA VOZILA,
OPVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE!
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	CENA™	OPREMA	BARVA
AUDIAB1.BT	1999	5.990,00	AVT. KLIMA	BELA
BMW SERIJA 7:740 IL	2001	12.299,90	KUPLJEN V SLO	KOV. MODRA
CHRYSIfR VOYAGER 2.5 CRD	2993	10.999,90	KUMA	SREBRNA
CITROEN C31.41	2004	7.099,90	AVT. KLIMA	KOV. BORDO RDEČA
CITROEN C4 I.B HDI	2999	12.999,90	KUMA	KOV. ČRNA
CITROEN MIA 2.016VISX	1999	2.499,90	KUMA	KOV TEMNO ZElfNA
FIAT PUNTO GRANDE 1.2	2099	7.999,00	KUPLJEN V SLO	KOV. SVETLO MODRA
MERCEDES RAZRED E 270 CDI TIPTltONIC	2004	19.999,90	DVOJNA KUMA	KOV. SREBRNA
MITSUBISHI GALANT2.0	1999	5.299,90	AVT. KLIMA	SREBRNA
ŠKODA FABIA 1.2	2995	9.999,90	KUMA	KOV. SREBRNA
VW GOLF III 2.8 VR6	1994	1.799,90	KUMA	ČRNA
SPRINT FILLY	2999	799,90	NOV SCOOTER	MODRA
SPRINTMAX	2999	099,90	NOV SCOOTER	ČRNA
SPRINT EXSACTLY 5D	2099	999,99	NOV SCOOTER	BELA
SPRINTCROPER RAPTOR	2999	1.799,90	NOV CHOOPER	ČRNA
3
tí
H	O
**	X
A B6LCONT T
"D mo, éeátda, oévejuje
Okna za vse letne čase!
V poletnih mesecih izbirajte okna in vrata iz programa stavbnega pohištva Belcont, ter izkoristite posebno ugodnost:
ALU vhodna vrata za ceno PVC vhodnih vrat!
Pohitite in preženite vročino iz vašega doma, vsak kupec prejme tudi darilo. Za več informacij pokličite: 027411380 ali 041316505
OKNA, VRATA, ROLETE, OKENSKE POLICE, ZIMSKI VRTOVI, GARAŽNA VRATA, STEKLENE FASADE
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
petovkuvto
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
VOZILA POŠKODOVANA OD TOČE!
Samopostrežna in avtomatska avtopralnica 7.00 - 24.00
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
RENAULT SCENIC 1,9 DCI VWSHARAN 1,9 TDI
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Barva
Letnik Cena.
KOV. T. SIVA KOV. S. MODRA TEMNO ZELENA SREBRNA

8.590 10.490
2006 2005
11.000 15.990 11.590
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, in upokojence, do 50 % obremenitve,
stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMER0 UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
KREDITI VSEH VRST
> POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
- tudi za dohodka nižje od 400 EUR - Poplačila starih kreditov
»STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATTVA, Milena Prapotnk a.p, Pivkova liica 19/a, 2250 PTUJ
TV
^FsjssMfpi SïssapBàïa ISÖSSTÄI Ri@g|a®äßSH/
SPORED ODDAJ
PETEK 22.8.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 22.00 Sedmo platno
SOBOTA 23.8.
8.00 40 let MoPZ Markovcl 9.00 Sedmo Platno
10.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja
11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja
12.00 VIDEOTOPlOodd.
13.00 SUPER Hm odd.
14.00 SIP lestvica - odd.
17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja
18.00 PRI GAŠPERJU odd.
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd.
20.00 75 let ŠD Markovcl
NEDELJA 24.8.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Predaja skulpture na Hajdini 10.00 Kuhajmo skupaj - kuharska oddaja 11.00 Oddaja Občine Videm 13.00 Žetev na Polenšaku 15.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 Oddaja Občine Destrnlk
PONEDELJEK 25.8.
8.00 Odprtje DJočanove kmetije v TVžcu 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Oddaja Občine Videm 19.15 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 20.00 75 letŠD Markovcl
GRRDBčNR
MCHnNizncun
€L€KTROMONTRŽA
RICKSRNDCR GRBROVCC s.p.
IZVAJAMO VSA DELA VEZANA NA NIZKE GRADNJE
ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 12,2250 PTUJ, gmgelmont@siol.net, TEL: 02 / 74818 90, GSM: 041 648 255,031 «48 255, ww%gmg-elmont.si
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Znamka
Letnik Cena Oprema Barva
PEUGEOT 2061.4 RENAULT LAGUNA 1.6 VOLKSWAGEN POLO 1.2 TWINGO 1.2 AUDI A3 VW POLO U PEUGEOT 3071.61 VW PASSAT 1.9 TDI LIMOZINA VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN RENAULT SCENIC 1.5 DCI VW GOLF 1.9 TDI MERCEDES-BENZ C200CDI AUDI A4KARAVAN RENAULT LAGUNA 1.9 DQ PEUGEOT 3071.6 HDI RENAULT TRAFIC 1.9 DCI FORDC-MAX AUDI A41.9 TDI CITROEN XSARAPICASO 1.6 VW PASSAT 1.9 TDI 4X4 RENAULT ESPACE 2.2 DCI AUDI A3 2.0 TDI RENAULT LAGUNA 1.9 DQ RENAULTMEGAN SCENIC 1.9 DO VW PASSAT 1.9 TDI VOLKSWAGEN TOURAN 1.9 IDI AUDIA32.0.TT"c,Ivn; AUDI A4 BMW 320D VOLKSWAGEN POI
2003 2001 2002 2000 2000 2002 2001 2001
2004
2005 2002
6.750 6.950 5.990 2.990 7.850 6.890 7.290 9.490 9.900 9.890 7,990
2001 12.990 2004 16.500
2003 2005
6.990 9.750
2006 16.900 2004 9.800
1999 2005
6.390 9.690
nOi TDI S "LINE
í"V
IGEN POLO 1.2
2002	11.800
2005	13.990
2004	13.990 2001	6.690
2005	10.990 2005	16.990 2004 13.900 2004 14.900 2001	11.000
2001	9.300
2002	6.800
AVT. KLIMA 5 VRAT
KLIMA
KLIMA
KLIMA5 VRAT
KUMA5VRAT
KLIMA 5 VRAT
KLIMA
AVT.KLIMA
AVT.KLIMA
KLIMA
KLIMA
KLIMA
AVT .KLIMA 5 VRAT KLIMA
KLIMA, 9 SEDEŽEV
KLIMA,
AVT.KLIMA
KLIMA
KLIMA
KLIMA
AVT.KLIMA
KLIMA
KLIMA
KUMA5VRAT KLIMA
KLIMA ALU PLATIŠČA
AVT.KLIMA
KLIMA
KLIMA5VRAT
KOV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. RUMENA KOV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. ZELENA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV.ČRNA KOV. SREBRNA KOV.ČRNA KOV.ČRNA KOV. SIVA BELA BELA
KOV. SREBRNA RDEČA KOV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. SIVA KOV.ČRNA KOV. SIVA KOV.ČRNA KOV. SIVA KOV.ČRNA KOV.ČRNA KOV. ČRNA KOV.RDEČA RDEČA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
Mestna občina Ptuj in podjetje Čisto mesto nadaljujeta reševanje nastale situacije po neurju s točo.
Obveščamo občane, da bo možno brezplačno oddajanje strešnih kritin do nadaljnjega.
Sporočamo, da je v interesu vsakega posameznika, da pripelje poškodovane ali neuporabne materiale na CERO Gajke, kjer bo posameznik evidentiran. To bo služilo kot dokazilo pri naknadnem ugotavljanju nastalih stroškov in eventuelno tudi povračilu le teh. V nobenem primeru ni dovoljeno odlaganje omenjenih materialov na mesta kot so gozdovi, travniki, lokalne ceste, itd. PROSIMO UPOŠTEVAJTE NAVODILA !
Čisto mesto Ptuj d.o.o.
www.radio-tednik.si
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po o. 0038549372-605
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvon ko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 6710
Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
V SLOVO	
Ani Stropnik	
Z RIMSKE PLOŠČADI 16 NA	
PTUJU	
Od nje smo se poslovili v sredo, 20.	
avgusta, na pokopališču Dovje pri Mojstrani.	
Družina Stropnik	
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate za vedno bo ostal.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta in dedka
Antona Kosa
Z LOČKEGA VRHA 60
Iskrena hvala pogrebnemu podjetju Jančič za opravljeno storitev, g. župniku, pevcem, zastavonoši in vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti slovesa, mu darovali sveče in za svete maše.
Žalujoči: žena Trezika, sinovi Jože, Branko, Andrej
in vsi najbližji
Skrb, delo, potrpljenje, tvoje je bilo življenje. Zdaj solza kane nam iz očesa, odšla si tiho, brez slovesa. Pred nami je še vedno tvoj obraz, ti mirno spiš in čakaš nas. Bolelo in skelelo bo, dokler se med zvezdami ne srečamo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice, svakinje, botre in tete
Helene Mlakar
rojene Širec
IZ ZAKLA 17
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče, veliko število svetih maš in izražene besede sožalja. Hvala p. Damjanu za lepo opravljen cerkveni obred in molitev, mašo zadušnico, pevcem Feguš, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Mir in nosilcem simbola. Zahvala tudi bivšim sodelavkam, Andrejinim sodelavkam ter gospodični Leji za molitev.
Hvala dr. Tončki Trop ter sestrama in dr. Toplaku za vso pomoč v času njene bolezni.
Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v težkih časih stali ob strani. Žalujoči: mož Franc, hči Marica z možem Dragom ter vnuki
Andreja, Franci in Timi

ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
Bvinski in hipotekarni |
Mm
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Telefon: 02 461 2458 GSM: 031 801 282, OSI 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Albina Žižek Vidovič, dr. dent. med.
v Zdravstvenem domu Ptuj
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le lep spomin nate, mama, nam ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in tašče
Slavice Erhatič
IZ ZAGORCEV 89, JURŠINCI
nazadnje stanovalka Doma upokojencev Ptuj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekali sožalje.
Posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Ptuj, oddelku D-2, ljudskim pevkam za zapeto pesem, Društvu gospodinj Juršinci, Občini Juršinci, gospodu župniku Štefanu Casarju za molitev, gospodu župniku Tonetu Frasu za opravljen cerkveni obred, vsem trem govornikom, pevcem za zapete žalostinke, Zvonku za molitev, zastavonošem ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, iskrena hvala.
Žalujoči: otroci z družinami
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi drage mame, babice, prababice, tašče, sestre, svakinje, botre, sestrične in tete
Ruže Mlakar
rojene Jurkovič
IZ CMD 7, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, nam pa izrazili sožalje. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred.
Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena HVALA.
Žalujoči: njeni najdražji
Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata, svaka, strica in botra
Maksa Kukovca
IZ PRERADA 54, POLENŠAK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekali sožalje.
Zahvala gre g. župniku za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, cerkvenim pevcem, g. govorniku, g. zastavonoši, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir. Zahvaljujemo se tudi internemu oddelku intenzivne nege, ETS Bolnišnice Ptuj, RK Polenšak ter družinama Osebek in Matja-šič.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
A
1
Ostalo je grenko spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj več ne bo, ker si za vedno vzela slovo. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti, dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice, prababice in sestre
Marije Par
IZ GORIŠNICE 110
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo družinam Zamuda, Janžekovič in Reberc za nesebično pomoč v času mamine bolezni ter v teh težkih trenutkih, govornikoma ge. Bernardki Kolar in g. Miranu Klincu za poslovilne besede. Hvala ge. Mariji Muhič za molitev, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo ter podjetju Mir.
Žalujoči: hčerki Marija in Vida z družinama ter sestra
Angela in brat Franc
Usoda ni hotela, da vidva bi živela, zaman so solze -
prošnje vse, da videli bi vaju še.
V SPOMIN
sinovoma in bratoma
Hadjijaj
IZ UL. VIDE ALIČ 27, PTUJ
Valbon
22. 10. 1977 t 12. 10. 1978
Valbon
9. 10. 1979 t 20. 8. 2006
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob grobu in prižigate svečke v spomin.
Žalujoči: mamica, ati, sestra Violeta z družino in ostalo sorodstvo
Daleč sega temna senca bolečine, občuti jo le tisti, ki je bil deležen mamine miline ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame, babice, prababice, svakinje, tete, botre ter spoštovane tašče
Roze Pernat
IZ PLETERIJ 30
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter številnim znancem, vsem, ki ste našo srčno dobro mamo pospremili k večnemu počitku - njen grob prekrili s prelepim cvetjem, darovali številne sveče, za svete maše ter za bogat dar cerkvi, nas, žalujoče, pa tolažili s pisno ali ustno besedo.
Srčna hvala gospodu župniku Karlu Pavliču, ki je poskrbel za veličastno poduhovljeno slovo od naše ljube mame. Hvaležni smo cerkvenim pevcem za odpete pesmi pri sveti maši kakor tudi ob grobu. Hvala govornicama gospe Hedviki Pulko in Ani Onič, ki sta z blaženimi besedami orisali bogato poslanstvo naše nadvse spoštovane in delu predane skrbne matere na tem ljubem svetu. Hvala solistki gospe Inge Breznik za čudovito odpeto Ave Marijo, s katero je drago mamo povzpela v božje naročje.
Iskrena hvala za vso pozornost kolektivu Mercatorja Kidričevo kakor tudi podjetju Brglez iz Vranskega. Besede hvala veljajo tudi pogrebnemu podjetju Mir za zgledno opravljene storitve ob izgubi naše ljube mame.
V globoki žalosti: hčerke Minka, Zinka, Jožica in Nežka z družinami
Slovenske gorice • Znane prve približne ocene škode na objektih
Na Destrniku vecmilijonska škoda
Razdejanje, ki ga je za sabo pustilo petkovo neurje, je največ škode povzročilo na nepremičninah, avtomobilih in poljščinah. Čeprav je od strašanske toče, ki je klestila in uničevala vse pred seboj, minil natanko teden dni, se življenje še vedno ni povsem vrnilo v stare tire. Prebivalci Ptuja in okoliških občin, ki so za prvo silo sanirali poškodovane objekte, se bojijo dežja ali ponovnega neurja.
Popisovanjem škode, ki jo je povzročilo petkovo neurje, so v začetku tedna začeli tako na MO Ptuj kot tudi na sedežih vseh ptujskih četrtnih skupnosti in ostalih okoliških občinah. Občani mestne občine Ptuj lahko škodo na stavbah in pridelkih, ki jim je bila povzročena v neurju s točo prejšnji petek, prijavljajo vse do 31. avgusta. Od srede naprej so obrazci na voljo na spletni strani in na sedežu MO Ptuj, na Mestnem trgu 1, kjer jih je treba tudi oddati -in ne več na sedežih mestnih četrti.
»Glede na večkrat postavljena vprašanja in dvome občane ponovno obveščamo, da lahko škodo prijavljajo ne glede na dejstvo, ali imajo stavbe in zemljišča zavarovana ali ne,« je pojasnila Milena Turk, višja svetovalka v Uradu župana in splošnih zadev MO Ptuj. Čeprav ocenjevanje škode še zdaleč ni končano, so prve ocene že znane.
Destrnik med najbolj prizadetimi
Med občinami, ki jih je neurje v noči na soboto najbolj prizadelo, je vsekakor občina Destrnik. Tam je poškodovanih okrog 600 stanovanjskih in vsaj še enkrat toliko gospodarskih objektov. Skupaj je poškodovanih okrog 80 odstotkov streh, gasilci pa so
Na Destrniku je nekaj hiš tako uničenih, da strehe sploh nimajo več.
v teh dneh tam razdelili približno 30 ton folije. Škoda je skorajda v celoti že popisana in po prvih ocenah se giblje okrog 25 do 30 milijonov evrov. »Sedaj se pogovarjamo z raznimi podjetji in dobavitelji, da bi našim občanom olajšali sanacijo uničenih objektov,« je pojasnil Franc Pukšič, župan občine Destrnik. Sicer pa na Destrniku te dni že potekajo predstavitve različnih podjetij, ki bodo kritino in ostali material nudili po ugodnih cenah.
Skoda pri Sv. Andražu nekoliko manjša
Neurje je prizadelo tudi občino Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Čeprav je obseg škode nekoliko manjši kot v sosednjih občinah, je tudi tam uničenih precej streh, med katerimi je največ poškodovanih hiš, ki so krite s salonitno kritino. Poškodovanih je 160 stanovanjskih in 180 gospodarskih objektov, vrednost skupne škode pa se giblje okrog 600 do 650 tisoč evrov. Močan naliv je odnašal
bankine in poškodoval makadamske ceste, precejšnja pa je tudi škoda na kmetijskih pridelkih. Vrednost škode na infrastrukturi in v kmetijstvu še ni znana.
Milijonske škode tudi v Juršincih
Tudi v občini Juršinci je neurje naredilo precej škode na stanovanjskih in gospodarskih objektih.
»Škoda je izredno velika, takšne ne pomnimo. Ljudje so zaskrbljeni, obupani, kar
Kjer so nekoč stale brajde ...
Napoved vremena za Slovenijo
Se po tednu dni je škoda, ki jo je pustilo neurje, več kot očitna.
Danes bo precej jasno, zvečer lahko v Julijskih Alpah nastane kakšna nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, na Primorskem okoli 19, najvišje dnevne od 26 do 30 stopinj C.
V soboto bo dopoldne še sončno, popoldne in zvečer pa spremenljivo oblačno s plohami in nevihtami. V nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno, v zahodni in osrednji Sloveniji se bodo pojavljale plohe. Na Primorskem bo zapihala šibka burja.
Okvirna statistika
Destrnik:
-	poškodovani stanovanjski objekti: 850
-	poškodovani gospodarski objekti: 1850
-	razdeljene folije: 30 ton
-	približna ocena škode na objektih: 11 milijonov evrov
Trnovska vas:
-	poškodovani stanovanjski objekti: 320
-	poškodovani gospodarski objekti: 397
-	razdeljene folije: 9,5 tone
-	približna ocena škode na objektih: 2,5 milijona evrov
Juršinci:
-	poškodovani stanovanjski objekti: 512
-	poškodovani gospodarski objekti: 375
-	razdeljene folije: 5,5 tone
-	približna ocena škode na objektih: 3-4 milijone evrov
Sveti Andraž v Slovenskih goricah
-	poškodovani stanovanjski objekti: 160
-	poškodovani gospodarski objekti: 250
- razdeljene folije: 12 rol - približna ocena škode na objektih: 650 tisoč evrov
bojim se, kako se bo sanacija končala za nekatere, predvsem za starejše občane,« smo izvedeli na občini. Poškodovanih je 512 stanovanjskih hiš in okrog 375 gospodarskih objektov, razdeljene pa je bilo 5500 kilogramov folije. Precej škode je tudi na cestni infrastrukturi, popraviti bodo morali okrog osem kilometrov cestnih muld. Uničenih je tudi približno polovica vinogradov, sadovnjakov in trsnic.
Trnovska vas močno prizadeta
Tudi občini Trnovska vas petkovo neurje ni prizaneslo, škoda, ki jo je pustilo za seboj, pa je velika. Uničene so strehe na skoraj vseh gospodarskih poslopjih, poškodovan pa je tudi velik del stanovanjskih objektov. »Celotna občina je območje katastrofe, ki se je v noči na soboto dogajala v naših krajih,« je povedal Alojz Benko, župan občine Trnovska vas, v kateri je neurje poškodovalo tudi streho na šoli, gasilskem domu, občinski stavbi, zdravstvenem domu in cerkvi. Tudi v njihovi občini so se sanacije prvotno lotili z razdeljevanjem in prekrivanjem objektov s folijami. Te so razdelili 9500 kilogramov in tako pokrili 30 tisoč kvadratnih metrov površin.
V občini Trnovska vas je zraven škode na objektih nastala velika škoda na cestni infrastrukturi in kmetijskih površinah. »V tem trenutku poteka kopica aktivnosti. Resnično upam, da bomo deležni tudi pomoči s strani države. Nagibam se k temu, da pristopimo k sanaciji stanovanjskih objektov in sredstva najprej razdelimo zanje, nato pa za gospodarska poslopja in šele kasneje k sanaciji garaž in ostalih objektov,« je dejal Benko in dodal, da tudi za sanacijo občinskih objektov že potekajo dogovori, tako bodo skupaj z Ministrstvom za šolstvo sanirali škodo, nastalo na šoli, dvorano pa skupaj z Ministrstvom za kulturo.
Kot je povedal župan občine Trnovska vas Alojz Benko, bo občina jutri (v soboto, 23. avgusta) organizirala predstavitev raznih ponudnikov strešnih kritin, ki bodo svoje proizvode predstavljali od 8. ure naprej pred gostilno Siva čaplja v Trnovski vasi. Vsak občan se glede vrste kritine in oblike plačila odloči sam. Prisoten bo tudi predstavnik banke, pri katerem se bo možno dogovoriti o kreditu za nakup kritine.
Dženana Bečirovič
Črna kronika
Samovžig razmočenega sena
18.	avgusta okoli 15.00 je v okolici Ptuja zagorelo gospodarsko poslopje. V njem je bilo skladiščenih nekaj bal sena, različni kmetijski stroji in nekaj živine. Gasilci so požar pogasili, nastala materialna škoda je okoli 20.000 evrov. Vzrok požara je samovžig, saj je bilo seno zaradi petkovega neurja s točo namočeno.
Motorist trčil v vozilo v koloni
19.	avgusta ob 12.45 se je na regionalni cesti v bližini Zgornje Polskave zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba huje telesno poškodovala. Voznik motornega kolesa, 23 let star Mariborčan, je vozil iz Frama proti Zgornji Polskavi. Na ravnem delu ceste, pred križiščem za Spodnjo Polskavo, je dohitel kolono treh vozil in jo začel prehitevati. V tem trenutku je prvo vozilo v koloni, ki ga je vozila 29-letna Mariborčanka, začelo zavijati levo v smer Spodnje Polskave. Motorist je s desnim bočnim delom trčil v levi bočni del osebnega avtomobila in padel. Z reševalnim vozilom je bil odpeljal v Univerzitetni klinični center Maribor.
Oglobili tihotapca
15. avgusta ob 4.35 so na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje pri mejni kontroli policisti odkrili prepovedano drogo v osebnem avtomobilu, ki ga je vozil 25-letni državljan Avstrije. Po preliminarnem testu, ki je bil opravljen na Sektorju kriminalistične policije Policijske uprave Maribor, je bilo ugotovljeno, da so Avstrijci v vozilu prevažali nekaj konoplje, manjši količini kokaina, morfina in tableti metamfetamina. V hitrem postopku je bila vozniku izrečena globa v višini 264 evrov, prav tako pa je bil zoper njega podan obdolžilni predlog na pristojno sodišče zaradi odklona strokovnega pregleda. Za ta prekršek mu je sodišče izreklo globo v višini 1000 evrov.
Vlom v vikend
Neznani storilec je v času med 18. in 19. avgustom vlomil v vikend v okolici Lenarta. Iz notranjosti je odtujil nekaj tehničnih pripomočkov in strojev. Lastnika je s tem oškodoval za 2000 evrov.
VPISUJE
|PLESNIVRTEC-od3.leta
Iplesnašola Ihiphopšola _
SHOW-DANCE^« športni plesih plesna rekreacijai aerobikal latino i tečaji zaodraslei
Vsak delovnik med 16. in 20. uro Volkmerjevac. 26, Ptuj, T. 0 2 748 1 4 46 www.mambo-ptuj.com
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Ž	eroÁ	Učinkovita raba eneraije: -	vgradnja toplotnih črpalk -	soproizvodnja toplote in elektrike (kogeneracija)
Roman Zemljani s.p. GSM: 031 851 324 TEL.: 059 03 03 05		Elektrotehnika: -	instalacije - avtomatizacija -	meritve - videofoni
Foto: DB
Foto: DB