IZ TONETOVE TORBE
Eni se učijo, drugi pa kar odstopajo
Zdravo, ljubi moji Grosu-peljčani. Sekaj učite? A da se? Jaz tudi. V Grosupljem je učiti se neverjetno moderno in tudi jaz nočem biti zadryi. Učijo se funkcionaiji, učijo se poslanci, še posebej se učijo novi člani izvršnega sveta (saj so to obiju-bili v svojih programih), vse sorte predsedniki. učijo se ob učencih učitelji, profesorji. Tu-di jaz se učim, ja. Mislim, da bomo vsi skupaj v nekaj letih izjemno učeni. Tako bomo učeni, da bomo lahko učili tudi nove člane, profesorje, pred-sednike, ki bodo vedno znova prihajali in se na novo učili. Vse, ki se nočejo učiti, pa bi bilo potrebno pozapreti. Naj v samoti razmišljajo, kaj da učenje pomeni. No, nekaj je med nami tudi takih, ki se no-čejo učiti. Tisoposebno nevar-ni. Prepričani so namreč, da vse znajo. Pridejo n.pr. v po-djetje, izvršni svet ali šolo in prephčani, da vse znajo, vehe-mentno urejajo vsakovrstne probleme. Na vse se spoznajo. Tako nam za pribodnost ni tre-ba skrbeti, saj itnamo tiste, ki vse znajo. in take, ki se učijo-
Res pa je tudi to, kar mi je zadnjič povedal Fonzijev sin, da učitelji v šolah so na tem nivoju (občinski liniji). Mnogi se še učijo, obenem pa tudi učijo. Tako dopolnjujejo tiste, ki se včasih niso učili, vendar vseeno učijo. Ker znajo. Pri slovenščini, recimo v gimnazi-ji, z metrom merijo, koliko mo-ra biti dolg spis. Za prvi letnik je dovolj 21 cm, za drugi na-tančno 31,5 cm, za tretji letnik 42 itd. Fonzijev sin pravi, daje to izredno dobra metoda za učer\je slovenščine. Zelo pri-mernoje tudi, da učeči se lesar uči učence računalništvo itd. Še posebejje, na primer, v du-hu današnjega časa, da se družboslovci učijo namesto nemščine ekonomijo. Ni čud-no, da že šoferji avtobusov go-vorijo, kako sposobne ravnate-He imajo nekatere (boljše) ob-činske šole. Ti so tudi zelo av-toritativni. Učence v razgovo-m opozarjajo, naj se zavedajo, s kom govorijo. Mislim, da bi bilo dobro, da uvedejo v šolo tudi šibe. da bi se ustrezno podkrepili.
Tudi malo kulture všoli, pra-vi moj prijatelj Fonzi, ne bi škodilo. Tu bi lahko nastopili zkojevci in uradniki iz občine. ki namesto kulturnikov, ki so znani pijančki, klošarji in pro-
bisvet (nepnmerni primerki slavnega slovenskega naroda), skrbijo za kolturo v občini. Zadnjič so čeznje in Capudra udrihali moji prijatelji iz gro-supeljskega literarnega kiuba. Jazjim ne dam pav. Najpej je treba poskrbeti za gospodar-stvo in za kruh. Meni se zdijo knjige za kosila n. pr neofrus-ne. Mogoče bi šJa v slast kakš-na Ijubezenska zgodba. za ve-čeijo kriminalka. Tako bi se še nekako najedel, vendar me bog obvaruj poezije. Fuj. po ta-kih obrokih tudi kozlam. Vam povem, neprebavljivo.
Bolje bi bilo. da se razni klu-bovci, gledališčniki in knjižni-čarji, ki se venomer pritožuje-jo, preimenujejo v pevska dru-štva. Tako bodo imeli podporo v ZKO-ju, veseljih bo Peterle, lahko bodo širili tudi pevsko kulturo v transportnih sred-stvih, in karje najpomernbne-je. dobili dotacijo. Ker bodo za-dovoljevali najširše kultume potrebe naroda, bodo privile-girani. Zato Fonzi pripravlja program kulture. Fonzi ni kul-turnik in tako bo kompetenten za sestavljanje programov. V svojem dedeoju sprejema prošnje za izdelavo programov in prekvalittkacije umetnikov. Na zunaj na primer premeta-vaš premog, ali zjutraj trobiš na trobento vstajanje, vresnici pa na skrivaj pišeš knjigo. Do-biš dotacijo za premetavanje premoga ali bujenje naroda (družbeno koristno delo). v resnici pa fmanciraš svojo knjigo.
Pa ne smem vsega povedati. Botn Fonziju sfižil posel.
Se čudite, da tokrat nepišem, o politiki? Ja, tam pa na žalost ni nič novega. Demos in župan skrbita, da vsakih nekaj mese-cev dobimo novega predsedni-ka izvršnega sveta ali vsaj mandatar/a, tako jim v skupš-čini ni dolgčas, ta pa. kar je bistveno, dobi priložnost, da se uči.
No, in v teh novih demo/s-)kratskih časih se je zadnjič zgodilo, da se na samotni gru-supeljski ulici pijani esdepeje-vec zaleti v treznega strumno stopajočega krščanskodemo-kratovca. Esdepejevec ga mot-no pogleda in zamrmra: »Ste Vi Slovenec?- Krščanskode-mokratovec odvme zgroženo: »Pa vi? Saj ste totalno nažga-ni." Pijanček pa: »Ja,ja - am-pak to bo dojutra prešlo.«
Vaš TONE TORBAR