Zarja izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1'50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18*—, polletna K 9-—, četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30—. — Naslov: UpravniStvo »Zarje* v Ljubljani. Šelenburgova ulica St. 6, 11. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan In od 6.—7. zvečer. :: rokopise, ki Jih ne vrača. — UpravniStvo sprejema naročnino in Inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratom; Enostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov; Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, 11., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od '/26.—'/27. zv. — Reklamacije poštnine proste. Posamezna številka O vinarjev. Štev. 11. V Ljubljani, v soboto dne 17. junija 1911. Leto I. dajni faktorji", ki imajo velik del volilne sreče v svojih rokah. »Gališke volitve11 niso bile letos samo na Gališkem, temveč tudi v mnogih krajih, ki so zelo oddaljeni od Galicije. Ko se snide parlament, se razkrije v njem sistem avstrijskega volilnega terorizma, da bo ostrmel svet vpričo Bien*rthove pravilnosti in nepristra-nosti. Zakaj nihče ne bi verjel, da se morejo n. pr. na češkem leta 1911. voditi volitve tako, kakor so se v resnici vodile. Tudi o praktikah v nekaterih štajerskih okrajih, v Trstu, v Istri itd. se bo še govorilo. „čiatost“ avstrijskih volitev se bo tedaj pokazala v prav čudni luči. Toda vse to Bienerthu doslej ni prineslo zaželjenega uspeha. Nemško nacionalne stranke niso napram letu 1907. še nič pridobile, kr- ■ ščanski socialci pa so doživeli poraz, katerega še sami v svojih časopisih ne morejo ne utajiti, ne ozaljšati. Ali pa popravijo ožje volitve Biem rthov položaj? On želi to od srca. Ko je slišal, kako strašno so bili tepeni njegovi ljubljeni Gessma-niti, je poklical svobodomiselne in krščansko socialne geuerale k sebi in jim začel z milimi tožbami topovedovati, da je vendar socialna demokracija glavna sovražnica in da vse skupaj nič ne pomaga, če ne bo ta poražeua. To pa bi šlo le tedaj, če bi svobodomisleci in klerikalci pozabili na svoja politična načela in na svoje svetovne nazore, pa se vsaj za ožje vor litve združili proti socialnim demokratom. Liberalni komandauti so zmajevali z glavami, zakaj stvar je bila le nekam čudna. Ali nazadnje so svojemu voditelju obljubili, da store, kar bo mogoče. Izdali so res parolo, da naj se vzajemno podpirajo. Toda koliko velja to priporočilo, se pokaže še le v torek. Doslej se je kompromisno geslo ne le hladno, ampak naravnost nejevoljno, uporno sprejelo. Na Dunaju, kjer gre za življenje in smrt krščansko socialne stranke, se volilci puntajo, časopisi kakor „Neues Wiener Tagblatt", »Neue Freie Presse" pa kar pravijo, da ne pojde, kakor si žele generali. V planinskih deželah ni veliko bolje. Graška „Tagespost“ pravi, da hodijo voditelji po napačnih potih in da je kompromisni sklep kratkomalo nerazumljiv. V rešitev krščanskih socialcev je torej skoraj nemogoče verjeti. Kaj torej namerava gospod Bienerth ? Tudi če pride res nekoliko manj socialnih demokratov v parlament kakor zadnjič, je njegova večina tako ramponirana, da ne bo niti materialno niti moralno mogoče govorili o Biener-thovi zmagi. Na vsak način pa bo imela socialna demokracija še toliko moči, da bo napravila Bienerthu marsikatero grenko uro, če pride njegov finančni minister z novimi davčnimi predlogami in ča bodo kapitalistični priganjači trobili v boj proti delavskim pravicam. Da bi še enkrat razpustil državni zbor, si bo baron Bienerth premislil. Demisionirel mož ne bi rad. Njegovo zadnje upanje utegnejo biti še sloveuski klerikalci. Na to mešetarstvo moramo biti pripravljeni. Ge se pa to izvede, bo položaj za nas popolnoma jasen. Boji za francosko starostno zavarovanje. Bazprava o francoskem starostnem zavarovanju postaja od dne do dne živahnejša. Ta zakon, ki je sam na sebi zelo klavern in ki ga ga je ljudski humor krstil za »zavarovanje mrličev", deluje kakor smodnik v francoskem delavskem gibanju. Strankarsko vodstvo se je v tem vprašanju razcepilo na dvoje in poslanski klub je sledil temu vzgledu. Ves spor se suče okrog dveh predlogov. Poslanec G u e s d e (izg. Ged) zahteva, da se pokrijejo stroški starostnega zavarovanja z ob-dačenjem dohodkov, presegajočih letnih sto tisoč frankov. Poslanec V a i 1 1 a n t (izgovori Vej An) zahteva, da se zniža starostna meja, da se raztegne zavarovanje tudi na onemoglost, bolezen in brezposelnost in da se od prispevanja oproste vsi zavarovanci, ki zaslužijo raauj kot 850 frankov v letu. Prvi predlog je podpisalo 28, drugi predlog pa 27 socialističnih poslancev. Kdor trezno oba predloga premotri, takoj opazi, da se drug drugega dopolnjujeta in da so poslanci mirne duše ne da bi si mogli očitati nedoslednost. Ge stojimo socialni demokratje na stališču, da je družba zavezana skrbeti za stare in onemogle delavce, nas to ne more in ne sme oviran, da sprejmemo tudi zahteve minimalnega programa, ki jih obsega Vaillantov predlog. i Delavci sodrugi! Spominjajte se volilnega in tiskovnega sklada! NOVICE. * Volilni humor. Neki kandidat je prejel to-le pismo : Cenjeni gospod doktor, vo-lilec sem, voliti hočem, pa ne vem koga. Dejali bodete, da naj čitam časopise, pa kako naj jih čitam, ko tako slabo vidim. Na shode ne morem, ker delam pozno v noč in se vračam domov šele ob 10. uri. Zato vas prosim, da pridite po deseti uri k meni in da mi govorite svoj kandidatski govor. Ako mi bo Vaš govor všeč, bora za Vas glasoval. Ženi bom naročil, da skuha čaja; rum imam dober, sem Bienerth po volitvah. Famozna Bienerthova vlada je razpustila državni zbor, ker ui šlo na noben način več naprej in se ni dal položaj rešiti drugače, kakor da odstopi vlada, ali pa da odločijo volilci. Bienerth ni hotel demisionirati, ker ne bi bil mogel ponoviti svoje božične komedije; dvakrat zaporedoma se ne more n a v i d e z n o odstopiti, resen odstop bi mu pa prizadejal prehude bolečine. Torej je rajši razpustil parlament in razpisal nove volitve. To se zgodi včasi tudi v drugih državah. Na Angleškem so imeli lani kar v enem letu dvakrat volitve. Ali če angleška vlada razpusti parlament, tedaj res apelira na volilce. Ministri hodijo na shode in sestanke, agitirajo, razvijajo svoj program, razlagajo svoje namene, prepričujejo volilce. Baronu Bienerthu se to zdi naj brže izpod njegove časti; povrh tega pa je tudi prekomoden za tako delo. Po razpustu je objavil v dunajskem uradnem listu znano izjavo, katpro mu je sestavil kakšen sekeijski načelnik, poživljajoč meščanske stranke, naj se združijo proti socialnim demokratom, potem je navil slavni § 14. in si z njim dovolil, kar se mu je zdelo potrebno za vladanje, volitve pa je lepo prepustil strankam. Baron Bienerth ni imel posebne sreče s svojo parolo Ravno tam, kjer je najbolj želel, mu je splaval kompromis po vodi. Združili so se pač mladočehi z narodnimi socialci, katerim je pristopilo še par drugih kričačev in ta kompromis je bil z vsem povdarkom naperjen proti socialnim demokratom. Ali vsaj takrat je bila ta združitev le deloma zanimiva za Bienertha, zvkaj takrat je moral tudi Kramareve in Klo-fačeve čete smatrati za opozicijo. Njemu pa je šlo za to, da si okrepča vladno večino in to je moral iskati pred vsem pri Nemcih, na katere se je bil ves čas v prvi vrsti opiral. Priporočal je torej nemško-meščanski kompromis, to se pravi kompromis nemških nacionalcev oziroma naprednjakov s krščanskimi socialci. Glavarji bi bili zelo radi ustregli Bienerthu. Razpoloženje za svobodoraiselno-klerikalno zvezo je bilo jako veliko pri voditeljih in posvetovanja so se pričela prav resnb. Toda kmalu jih je bil konec, ker so se izmed volilcev oglasili jako odločni protesti. Opustili so torej kompromis, ali obljubili so si, da si bodo pomagali pri ožjih volitvah Baron Bienerth je šel spat, pa je prepustil boj svojim pretorijaucem. Menda je smatral svoj članek v „Wiener Abendpost" za veliko delo. Nam9sto javne agitacije, namesto možatega boja za svoj obstanek je izročil svojo usodo vladnim strankam in pa tajnim silam, ki so imele prevzeti vlogo božje previdnosti. Proti socialnim demokratom niso nastopale samo nasprotne stranke, ampak tudi znani »raero- MAKSIM GOKKIJ: Mati. Socialen roman v dveh delih. — Dobro si pogodil, Pavluša! — je dejala. — Pošteni ljudje so to . . . Malorus je zelo ljubezniv, in gospodična . . . Ah, kako je pametna! Kaj pa je ona? — Učiteljica! — ji je kratko odgovoril Pavel sprehajajo se po izbi semintja. — A1 Pa siroraašoa je . . . Tako slabo oblečena . . . Oh, kako slabo 1 Ali se bo močno prehladila! Kje pa bivajo njeni starši? . . . — V Moskvi ! — je dejal Pavel in vsto-pivši se pred mater jer resno in tiho dostavil : — Glej, oče njen je — bogat trgovec z železom in ima mnogo hiš. Ker je stopila na to pot, jo je — zapodil . . . Vzgojena je bila na toplem, vse ji je bilo na razpolago, po čemer se ji je zahotelo ... A sedaj pojde po noči sedem vrst*) sama . . . Ta povest jo je prevzela. Sredi izbe je stala, začudeno pregibala obrvi in molče gledala svojega sina. Potem je potiho vprašala: Ali gre v mesto? — V mesto. — Eh ! in ... se nič ne boji? — Ampak čemu ? Lehko bi tukaj prenočila .. . Ležala bi pri meni! *) Vrsta je dober kilometer. — Neudobno 1 Lehko jo jutri zjutraj vidijo tukaj, a tega ni treba ne nam, ne njej. Mati je zamišljeno pogledala skozi okno in tiho vprašala: — Ne razumem, Paša, kaj je opasnega in prepovedanega v tem ? Saj ni nič slabega, kaj ? Sama ni bila trdno uverjena, zato je hotela, da si ji sin potrdi. Mirno ji je pogledal v oči in s trdnim glasom dejal: — Nič slabega ni in ne bo. In vendar grozi nam vsem — ječa. To si zapomni . . . Njeno roke so zatrepetale; z upadlim glasom je dejala: — Ampak morda Bog da . . . da se še vse gladko izteče? . . . — Ne!—je prijazno, ampak odločno odgovoril sin. — Kaj bi te varal. Ne izteče se dobro, ne. In nasmehnil se je. — Pejdi leč, utrujena si. Lehko noč ! Sama je ostala, stopila k oknu, obstala in gledala na cesto. Pri oknu je bilo hladno iu motno. Vzdramil se je veter in pometal sneg s streh malih zaspanih koč; zaganjal se je ob zid, nekaj šepetal in gnal p* cesti bele oblake suhih snežink . . . — Jezus, usmili se nas! — je tiho zašepetala mati. Iz srca so ji vrele zmerom nove sojze in kakor nočni metulj je' slepo in iajostno trepetalo v njej pričakovanje gorja, o katerem, j* sin tako mirno in uverjeno govoril. Pred njenimi očmi se je razprostirala široka snežena planjava. Hladno in tenko cvileč je plesal po njej kosmat, bel vetrer. Sredi planjave korači šibka, temna postava dekleta. Veter se ji zapleta med noge, privzdiguje ji krilo in ji trosi ostre snežinke v obraz. Težka je hoja, nožiče se globoko vdirajo v sneg. Hladno je in neprijazno. Dekle se sklanja naprej, — podobna je bilki sredi motne ravnine v boju z jesenskim vetrom. Na desno, na močvirju stoji kakor temna stena gozd, tam trepečejo in tožno šume tenke, gole breze in jelše. Iz daljave pomeži-kujejo luči iz mesta. — Moj bog — umili se! — je zopet zašepetala mati, in zatrepetala od hlada in od strahu . . . VII. Dnevi so polzeli drug za drugim, kakor jagode na rožnem vencu, in se zlagali v tedne, mesece. Ob sobotah so prihajali k Pavlu prijatelji, in vsak sestanek je bil kakor klin na dolgi, položni lestvici, ki je vodila nekam v daljavo in počasi dvigala ljudi, — njen konec ni bil viden- Pojavljali so se zmerom novi ljudje. Tesno in dušeče je postajalo v mali izbi pri Vlasovih. Nataša je prihajala, vsa prezebla in utrujena, ampak neizmerno vesela in živa. Mati ji je spletla nogavice in jih sama nateknila na nožiče. Nataša se je izprva smejala, potem pa je obmolknila, zamislila in tiho dejala: -p- Moja pestunja ... je bila tudi čudovito dobra 1 Kako čudno, Pelageja Nilovna, -— delavsko ljudstvo živi trdo, žalostno življenje, ga doma sam napravil, če pridite, si drug drugemu razloživa misli, in tako nama poteče čas. S spoštovanjem Vaš Ciril Pišvejc. * Nemški nacionalcl in krščanski socialci so že bili pri Bienerthu. Izid volitev je ministrskega predsednika silno poparil, ker je tudi njegovo stališče omajauo, če mu ®ne pomogajo ožje volitve. Zato je takoj povabil voditelje nemških svobodomiselcev in krščanskih socialcev k sebi in jim začel na dušo pihati, naj se vendar pri ožjih volitvah za božjo voljo združijo proti socialnim demokratom. Nekaj časa so planinski liberalci skomizgavali, nazadnje pa so vendar junaki postali figovci in nemški »Nationalverband* je izdal geslo, da naj njegovi volilci povsod pomagajo krščanskim socialcem proti socialnim demokratom. Povsod ta parola seveda ne bo držala. Na Dunaju so se ji že uprli. Ondotni centralni volilni komite nemških svobodomiselcev je izdal parolo, da se gre povsod proti krščanskim socialcem in najbrže bo pri ožjih volitvah na Dunaju večina krščanskih socialcev izginila s površja. * Dopusti ob žetvi c. kr. deželne brambe leta 1911 so se določili sledeče: Deželno brambovski polki št. 3, 4, in 27 od 29, junija do 19. julija, deželno brambovski polk št. 26 od 3. do 23. juuija. * Orožne vaje srednješolskih učiteljev. Srednješolski učitelji častniki in častniški aspiranti bodo v bodoče pozvani k orožnim vaiara zgolj ob šolskih počitnicah. Tisti, ki bi radi napravili orožne vaje ob končnih vaji h (od srede avgusta do srede septembra), jih bodo delali zgolj, če se za to pismeno zavzame šolsko ravnateljstvo. * »Vilic dc Bruxelies“ na begu, Belgijski zrakoplov »Vil de Brisel" je nastopil v ponedeljek neprostovoljno potovanje. Utrgale so se vrvi in balon je izginil v višave. K sreči je moštvo še pravočasno zapustilo zrakoplov. Vojaki so hoteli spraviti balon v zavetje, kar nastane močan veter in premetava zrakoplov nekaj časa semintja. Da si moštvo otme življenje, je izpustilo balon, ki je jadrno odplul v višave; pozno po noči je padel na zemljo 40 kilometrov od Bruslja v bližini Lilvvena. * Abdul Hamid na Ogrskem. Iz Velikega Varadina poročajo, da je pooblaščenec turške vlade iskal in našel v szathraarski stolici trajno bivališče za odstavljenega sultana Abdula Hamida. Kupil je tamkaj grad, kjer bo Abdul Hamid živel kit izgnanec, ne da bi bil interniran. * Razbojniška romantika. Ugrabitev nemškega inženirja Richterja v Olimpu obrača splošno pozornost na romantično življenje razbojnikov v grških gorah; s svojo smelostjo in drznostjo so dosegli grški roparji »svetovno in vendar je v njem več srca in več dobrote kot — pri teh! Z roko je zamahnila nekam v daljavo. — Glejte sebe! — je dejala Vlasova. — Pustili ste starše in vse . . . — Ne da bi dokončala načeto misel, je vzdihnila in obmolknila; gledala je Nataši v lice in čutila je hvaležnost do nje. Na tleh je sedela pred njo, dekle pa je sklonilo glavo in se zamišljeno smehljalo. — Starše sem pustila? — je ponovila. Kaj je tol Oče moje je glup in sirov . . . brat je enak ... in pa pijanec. Starejša sestra — nesrečna, revna stvar, se je omožila s človekom, ki je bil mnogo starji od nje... Zelo bogat, dolgočasen in lakomen . . . Ampak za mamo — zanjo mi je žal! Preprosta je, kakor vi . . . drobna kakor miška . . . prav tako urna in plašna . . . Kako rada bi jo časih videla . . . svojo mamo! — Revica! — je dejala mati in žalostno zmajala z glavo. Dekle je hitro vzravnalo glavo in iztegnila roko, kakor da bi pahnila nekaj od sebe. — O nel Časih čutim tako radost, tako srečo! Littfi ji je pobledelo, in plave oči s* ji jarko zažarele. Položivši svojo roko materi na rame ji je z globokim glasem, prav iz srca natiho in prepričevalno dejala: (Dalje.) slavo". Najznamenitejši med grškimi razbojniki je bil Athanas, junak mnogoštevilnih razbojniških povesli „za“ mladino. Odvedel je berlinskega veletržca Izraela, za katerega je prejel ogromno odkupnino. Primerjati se more po smelosti temu razbojniku le še Kapa-dajkos, ki je bil leta 1874. strahota grškega pogorja. Po poklicn je bil zdravnik; 5na razbojniško pot ga je pognal umor, ki ga je nekdo izvršil nad njegovo nevesto, ne da bi ga oblastnije preganjale. Krvavo se je maščeval nad zločiucem in ubežal v gore, kjer je postal poglavar razbojuiške čete. Strah vseh bogatih ljudi in zlasti uradništva, je bil prijatelj vseh revuih in zatiranih, ki so ga slavili kot narodnega junaka. V osemdesetih in začetkoma devetdesetih se je kot razbojnik zelo proslavil lepi poročnik Vujikov, o katerem še danes pojo narodne pesmi; ta je užival zlasti med ženskami velike simpatije. — O' lastnije vedo prav natanko za razbojnike, vendar ne ukrenejo drugega, kot da naiemajo razbojnike za vodnike tujcev go gorah. Tako so tuji potniki vsaj deloma varni pred razbojniškimi napadi. * Najmodernejši samomor je v poslednjem času postal samomor s pretiranim kajenjem. Ta samomor se izvrši lako, da samomorilec neprenehoma kadi. Najuspešnejše orožje so viržinke z l. 1010. Ampak tudi s cigaretami se človek lahko ugonobi, kar je ue-davno dokazal danski trgovec v Kodanjn, ki je pokadil vsak dan po BOO cigaret. V 27 mesecih jih je popušil skoro 200.000 in srečno umrl. — Z viržinkami si je nedavno te