Največji slovenski dnemik T Združenih driarak
$6.00 $3.00 $7.00 $7.00
Za pol Ida • • - -Za New York celo leto Za iaoicmitfo celo leto
List slovenski n delavcev v Ameriki.
Hm largest Slovenian Daily m tbe United State«.
bscdd every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CORTLAND T 287«.
Entered sa Second Clsss Matter, September 21, 1903, si the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: C0RTLANDT 2876.
NO. 236. — STEW. 236.
NEW YORK MONDAY, OCTOBER 8, 1923. — PONDELJEK, 8. OKTOBRA, 1923.
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
GROZNA DRAGINJA UNIČUJE NEMČIJO
V Berlinu in ostalih nemških mestih ni več električne in plinov^ razsvetljave. — v enem tednu se je cena vsem potrebščinam povišala skoraj sa dvesto odstotkov. — Odškodnina, ki jo dobivajo bolni uslužbenci ni niti imena vredna. — Tisoč mUijonov nemških mark za en ameriški dolar.
BALON, KI GA GRADI NEMČIJA ZA AMERIKO.
Berlin, Ntrmčija. 7. oktobra. — Nemčija, ki jo bila še pred kratkim ena najbolj naprednih, če ne najbolj napredna svetovna država. se jp začela vračati k primitivnim razmeram.
Draginja je namreč strahovito narasla.
riinova oziroma električna razsvetljava je le v hišah najbolj Ufjfatih 1 juti i. Ostalo prebivalstvo tlela zvečer in ponoči ob svečah ter petrolrjskih svetilkah.
<Iona pazo]ins stane 70 centov. Vsi nemški učenjaki si prizadevajo dobiti kako nadomestilo za benein in jrazolin.
Tekom enega temina se cena vsem produktom i*ovišala za 175 odstotkov.
Kdor >e hoče na kratko razdaljo peljati j>o cestni železnici, mora plačati d mm-t milijonov mark.
Pogovor po telefonu stane pet milijonov mark.
Za cigaro srednje vste je treba plačati petdeset milijonov.
Manjših bankovcev kot za en milijon mark se in- vidi več. Hankovci s„ j>0 obliki manjii. natiskani v. na obeh straneh ter so {»odofcni ameriški« cigaretnim kuponom.
V soboto je bilo mogoče dobiti za en ameriški dolar tisoč milijonov mark.
Pred enim letom se je dobilo za en dolar dva t;soč mark.
Kakšno je stališče delavcev, je pa razvidno iz naslednjega primera: Delavcu, ki se |iri delu poškoduje, plača družba sto mark
odškodnine na tlan.
NOVO NEMŠKO MINISTRSTVO ! KAZNJENEC JE V JEČI PONA
REJ AL DENAR.
Berlin, Nemčija, 6. oktobra. — Kanclerju Stresemann se je posrečilo sestaviti nov kabinet.
Stresemann bo kancler in zunanji minister;
Wilhelm Solman bo notranji minister;
tir. Han* Luth^r, finančni miniate r;
Heinrich Braun, delavski minister;
dr. Koeth. fuftpodarslti minister;
Gustav Radbruch. juMični minister;
dr. Otto Gessler, obrambni minister ;
H. lloefe. poštni minis-ter;
Rudolf Oeser, železniški mini-kter;
Johannes Fucbs minister za okupirano ozemlje.
Atlanta, Ga.. 6. oktobra. _ V
tukajšnji je«"i je zaprt zastran ponarejanja denarja Fred Copeland. Včeraj so mu podaljšali kazen za dve leti, ker se je tudi v ječi ba-vij s svojim rokodelstvom. Bankovce za "dva do4arja" je tako spretno "popravljal" v dvajset dolarske bankovce, da so bili popolnoma podobni pravim.
DELAWARE JETKISNICI PRETEPAJO JETNIKE.
PET VELIKIH HOTELOV ZG0 REL0 V AS BURY PARKU.
V hotelu Hrixtol v Aftbury Parku, N. J., je izbruhnil včeraj popoldne požar, ki se je širil z bliskovito naglico. Kmalu so bili tudi štirje sosednji hoteli v plamenih.
Dva sta zgorela do tal. trije so pa jako poškodovani. Sele proti večeru se je posrečilo ognjegas-ceni omejiti ogenj.
POINCARE ZAVRNIL VSE PREDLOGE
V svojem običajnem nedeljskem govoru je rekel, da bo Francija obdržala to, kar je zasedla oziroma dobila. — Edinole na ta način bo mogoče prisiliti Nemce, da bodo plačali. — Poincare-ju je Lloyd Geoge deveta briga. — "Naj govori, kar hoče, mi bomo vztrajali pri svoji politiki".
Slika nam kaže del velikanskega
vodilnega balona ZR—3. katerega gradi Nemčija za ^Združene države. Dovršen bo sredi meseca novembra in tedaj bo tudi nastopil svojo rtvo vožnjo v Ameriko. Ameriški admiral Will iam A. Moflet je izjavil, da ga lmdo uporabljali za poštn? službo med New Yorkom in I»nd onom. Razdaljo med obema mesto m a bo preletel v dveh dneh.
Wilmington, De!.. C. oktobra. — Iz tukajšnje jetnišn:ce je bi! pobegnil James Major. Pi * t1 ti po-; zneje so «ra z»«pet aretirali z-.stran tatvine. Privedli so g;i nazaj v jet-i nišnico. kjer so mu najprej o 1 šteli štirideset udarcev in <t.i z;!tem* zopet zaprli. Tepel je sam warden. Izjavil je .da ni n lerjal prehudo, ker je bila kaznjenceva i obleka "le rialo rdeča**.
DUHOVNIKA V CERKVI, so HASL1 MRTVE
Umor v čikaški grško-katoliški
cerkvi sv. Nikolaja. — Morilka i Ker jih niso mogli ustrahovati z pravi, da je ustrelila župnika iz j orožjem, so začeli spuščati v ku-masčevanja. — V cerkvi je bilo! binjo, kjer so bili zabarikadira-
tristo oseb.
ni, amonijeve pline.
Eddyville, Ky., G. oktobra. —
'' LEVIATHAN *' V VELIKANSKEM VIHARJU.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IH ZASEDENEM
OZEMLJU
•• potom nate bank« Uvršaj«jo lanesljivo, hitro tn 90 niiklk
Chicago, II., 7. oktobra. — Mrs. Emily Strutynsky je ustrelila da-• Kot poroeano, so hoteli pred šti-nes v grško-katoliški cerkvi sv. I rimi dnevi pobegniti trije kaz-Nikolaja župnika Bazila Stecaka.! njenci iz tukajšnje jetnišnice. Pri
__»o jo aretirali, je izjavila da ga j tem so ustrelili tri jetniške pazni-
Southhampton, Anjrlija. »i. okt. Ustre^^a lz maščevanja, ker je j ke. Ko so pa dospela ojačenja. sn Parnik "Leviathan" jp dospel v Štečak dolžil njenega moža, ki je se zabarikadirali v kuhinji za ve-tukajinjc prUtaniače i»o izvanred-i tudi ukrajinski župnik, ponever- likim železnim kotlom. Oblegali no viharni vožnji. Kapitan Ha t lev ^e. —	'so jih štiri dni. Munieije so mo-
je izjavil, da je valovje neke no- Kakih tristo vernikov je bilo v ' rali imeti veliko, ker so streljali či preplavilo vse gorenje krove.! cerkvi, ko je dospela Emilija Stru- na vsakega, kdor se jim je skušal
tynskv. Oblečena je bila v črno približati.
j obleko, pretko obraza je pa nosila Paznikom ni kazal., drugega
gost pajčolan. Najprej je Šla k 1 kot da po ceveh spustni v ku-
oltarju. potem je pa stopila v spo- i,inj0 anionjakov plin. Čakali so
vednico in pokleknila kot tla bi še par ur zatf.m pa previdno šli
se hotela spovedati.	v kuhinjo.
Ko je hotel stopiti v spovednico v • 4 •• 1 - • , „	*	1	> si trije kaznjenci so bili za-
župnik Stečak. je potegnila re- 4]ugenj
volver ter odala nanj pet strelov. ;	_
Duhovnik je vzkliknil:
SESTANEK ZEPPELINOV PAD OCEANOM
Vodilni balon ZR—1 bo odplul nasproti ZR—3__Po vsem Atlantiku bodo razpostavljeni ameriški torpedni rušilci.
Pariz, F raneija. i. oktobra. — f rancoski ministrski predsednik PoLncare je imel danes svoj običajni nedeljski g-ovor v Lignv. Odgovoril je lordu Curzonu. ki je pred kratkim izjavil, da bo stavila Francija nove predloge glede poravnanja odškodnine.
Izvanredno značilne so naslednje njegove besede:
''Pa naj vladajo v Nemčiji taki ali taki možje, pa naj bo v Nemčiji taka li taka vlada, mi bomo stali v svojih postojankah in bomo obdržali vse. kar smo zasedli. Edinole na ta način si lahko zagotovimo jamšč no, da bomo dobili od Nemčije, kar zahtevamo".
Tudi na Lloyd Georga se je spravil z besedami:
—	Bivši ministrski predsedniki naj le pišejo članke v liste, naj le propagirajo ali ag-itirajo kolikorkoli hočejo. Francija bo izpregovorila ob pravem času. Mi sc niti ne zmenimo za take ma-hinaeije.
Berlin, Nemčija. 7. oktobra. — Socijalistično glasilo " Vor-waerts" je objavilo značilen članek, r katerem pravi:
—	Skrajni čas je že, da se preneha žoganje z nemško republiko. Kje so toliko opevani republikanci ? Vsakdo amatra za svojo domorodno dolžnost, da čimbolj mogoče ogrdi in opluje domovino. Po kavarnah, restavracijah in drugih javnih lokalih se ne sliši drugega kot zabavljanje čez Nemčijjo. Med tisočerimi je mogoče samo en človek, ki izpregovori dobro besedo v prid domovine.
London, Anglija. 7. oktobra. — "Sunday Express" je objavil danes pismo, ki ga je pisal dne 5. avgusta 1920 tedanji ministrski predsednik Lloyd George predsedniku Wilsonu.
Iz pisma je razvidno, da so se bile francoska, angleška in ameriška vlada sporazumele glede uravnave odškodninskega vprašanja. Zadeva je pa zaspala, ker je tedaj Lloyd Georgcov kabinet resign iral.
Ameriška vlada je izjavila, da bo križala Angliji nekaj dolga, ee bo Francija znižala svoje zahteve.
Pariz, Francija. 7. oktobra. — Sem je do<rpel ameriški senator King. Časnikarskim poročevalcem je rekel, da *o Krivi sedanjih razmer v Nemčiji Francozi, ker so zajedli Paru rje.
Velika krivda zadene pa tudi nemške veleindustrijalce, ki so se vrgli kot ptico roparice na truplo svoje lastne dežele.
NAPADALEC, KI JE HOTEL NOVA ALBANSKA KOMISIJA. USMRTITI HARDEN A, SE JE
USMRTIL.
Berlin, Nemčija, 7. oktobra. — Aretirali so nekega mornarja, ki je hotel ustreliti slavnega nemškega časnikarja Maksimilijana Ilardena. Zaprli so ga. pa se je takoj prvo noe obesil v ječi.
Brindisi, Italija, 7. oktobra. — Italijanska vlada je imenovala novo komisijo, ki bo določila bodočo albansko mejo. Komisija 1h> prevzela posle umorjenega komisarja generala Tellinija.
Komisijo bo na vseh potih spremljal močan oddelek karabi-njerjev.
▼taaj M Mla
JvfMtartJa:
■aapoMlJa sa aadnj« poŠto ta lopUtaj« JKt. pofltnl fiefcoral «rad~ to "Jadranska banka" 1 Ljubljani. Zagreba. Beograda, Kranja. Celja. Maribora. Dabrornika, Splita. Sarajeva ali drogod. kjer je pet aa hitre hplafflo najugodneje.	_ - 4
1000 Din. .. $12.40 .. K 4,000 9000 din. .. $24.60 .. K 8,000 5000 Din. .. $61.00 .. K 20,000
*rt nakazil«*, ki snele J* manj k*t se tiso« dinarje« reftunlme niHil m « sentav se pettnlna In dni** ataaika.
Italija la uwdtai	aaamljar
Basr^Wjn M eadnj^ poŠto te laptoSaja	"Isdrsnska banka" ▼
Opatiji to Sadi«.
200 lir ................$10.00
300 lir ................$14.70
500 lir ................$24.00
1000 lir :..............$47.00
Prt eekestna. ki saeAsJe manj H M Ur ■s poštnine le druee atr««ka.
■a peftOjadve, U praa««ej> mmtrn
SereljajsBM pe »eeeteesti le
Trednoet dteerjem to liram aadaj al stalna, menja aa ve&rat te i^korano; to tega raslogs nam nI BogoCe podati netanCne cene »naprej-pe oni onega dne, ko nam dospe poelanl denar v roka.
J M aH pa

je poslati najbolje pe DaaaMtts lfooey Order all pa Draft.
FRAJTK 8AK8EB STATE BANK
Hsw York, I, T.
Sveti
Bog. pomagaj mi! Pol ure pozne- tur^e	čete v GLAVNEM
je je umrl v bolnišnici.	MESTU
Mrs. Strutynsky je stara 44 let	_
< ter je mati dveh otrok. Njen mož' _ . _ _ „.. _ ,
, . , . * li.!	Oang^rad 1 ureija, b. oktobra. —
je pred enim letom skolektal par „	. . „
.. . . .	1 "ft skoraj xtiri leta trajajočem
' tisoč dolarjev za novo grsko-ka-, .	., ,
, .... .	w t • t , t • izgnanstvu so se vrnile danes po-
tolisko cerkev. Stecak je hotel ime . .	,, . , '
1 .. *, . , . .	. . poldne turške eete v Carisrrad. A se
ti del tega denarja, pa ga ni do-.	. ,
L jj	; mesto je bilo v zastavah.
Maščeval se je na ta način, da Prebivalstvo je turškemu voja-| je obdolžil njenega moža slepari- j Stvu navdušeno nazdravljalo. I je. Mrs. Strutynsky ni mogla več	——- __——~
! prenašati obrekovanja in raznih ; namigavanj in se je slednjič o<llo-! čila za usode pol 11 o dejanje.
GENERALNI ŠTRAJK V PERU.
Lima, Peru. 7. oktobra. — Ker je vlada deportirala nekega revolucionarnega študenta, so proglasile unije generalni štrajk, ki bo stopil danes v veljavo.
Vladi nebo kazalo drugega kot pozvati deportiranega nazaj.
JUGOSLOVANI BODO DOBILI KONCESIJE V SOLUNU.
Washington, T). C.. 7. oktobra.
Sedaj se je definitivno dognalo, da bo sredi meseca novembra nastopil svoje potovanje v Ameriko velikanski vodilni balon ZR—3, katerega grade Nemci za Ameriko.
t'e bo le mogoče, mu bo odplul nasproti ameriški vodilni balon ZR—1 ter ga pozdravil nad oceanom.
Pri tej priliki bodo po vsem Atlantiku med angleško in ameriško obaljo razpostavljeni ameriški torpedni rušile i v primerni
razdalji.
Nasproti mu bo plulo tudi vec aeroplanov, in k;o bo dospel .4nad New York, bo krog njega kar mrgolelo raznih letal.
jZR—3 bo napolnjen z vodikom, ki je sicer jako nevaren za eksplozijo. toda balon je baje tako se-sestavljen, da je nesreča nemogoča.
ZR—1. ki je bil zgrajen pod Včeraj zjutraj so zvezni agent je vodstvom ameriških inženirjev v j zaplenili pri Sandy Hook dva mo-Ameriki. je napolnjen s plinom j torna čolna, v katerima je bilo par
helijem.
Ta plin ni gorljiv, ter je vsled
STARKA JE USMRTILA SVOJO TEKMOVALKO.
Padicah, Ky.. 6. oktobra. — Sestdesetletna Henrietta Wagner je bila danes spoznana krivim <<t obsojena na dosmrtno ječo. ker je usmrtila Mrs. Rosetto Waren in njenga nerojenega otroka. Usmrtila jo je vsled ljubosumnosti.
London, Anglija, 6. oktobj-a. — Tukajšnje časopisje je dobilo iz Aten brzojavko, da sta sklenili Jugoslavija in Grška pogodbo, soglasno s katero se bo smela Jugoslavija posluževati solunskega pristanišča za prosti uvoz blaga in munieije.
Pogodba bo veljavna za petdeset let.
S CIKOM SE JE ZADUŠIL.
Cleveland, O.. 7. oktobra. — Pri nogometni igri se je nenadoma zgrudil na tla 23-letni ("hester Mares. Zdravnik je pozneje dognal. da se je zadušil s čikom.
i VETERANI PROTI AMNESTIJI
DVA MOTORNA ČOLNA Z ŽGANJEM.
SIGNALI ZA POMOČ.
PRETEČA STAVKA BERLIN SKIH ŽELEZNIČARJEV.
Seattle, Wash., 7. oktobra. — j Sem so dospele brezžične brzojavke. da se nahaja neki parnik v i Severnem Pacifiku v veliki nevar-nosti. Parnik je najbrže japonski. Berlin, Nemčija. 5. oktobra. - ker je ozna(,en v br2ojavkah s 5r_
kami 44 J. F. A". Iz tukajšnjega
Berlinu se bliža nova kriza, namreč-stavka uslužbencev podeestne in nadcestne železnice.	U tukajšnjega pristanišča je
Uslužbenci zahtevajo petdeset, odplul« več parnikov v omenjeno
j proč en t no zvišanje plače.
smer.
tega toliko bolj varen.
SMRT ITALIJANSKEGA ZRA-KOPLOVCA.
Novara, Italija. 6. oktobra. — Kapitan Augusto Ferrera. znani italijanski zrakoplovec, je padel v tukajšnji bližini iz svojega zrakoplova ter obležal na mestu mrtev.
Motor je bil naenkrat prenehal
sti galem žganja. Žganje je vredni nad dvajset tisoč dolarjev.
Moža na motornih čolnih se iz govarjata, da nista vedela, kaj vozita.
delovati.
ZDRAVSTVENO STANJE NEW YORfiKEGA ŽUPANA.
Dr. Ferguson, kr zdravi župana Hvlana, je izjavil, da se zdravstveno stanje njegovega bolnika neprestano boljša. Njegov tek je izvanredno dober. Oteklina z des-tie noge mu je skoraj cisto izgi-
nila- . -- JL.f.
Washington, D. C.. 6. oktobra. Na današnjem zborovanju ameriških veteranov je bil soglasno sprejet predlog. da predsednik Cool id Re ne sme pom il ost it i onih ameriških državljanov, ki so agi-tirali proti vojni.
Sprejeta je. bila tudi resolucija. da vlada ne sme zmanjšati svoje armade.
Govorniki so se predvsem zavzemali za vojaški bonus.
Vsak pereč bi moral imeti novo izdajo
"PESMARICA GLAZBENE MATICE"
Za štiri moške glasove
Uredil Matej Hnbad
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljših in najnovejših pesmi z notami.
Cena ■ poštnino $3 00. "GLAS NARODA1' 82 Cortland* at, New York, N. Y.

5	.	'	r-;'
fit,AS VA&DTU. S. OKT.
"GLAS NARODA"
mc tr.< ►*uDi'»fi« cjr
LOVI* MNI
Corpcratt«« aM
M Um
M. V.
•NILA« NAHODA* iV«« f thm P—P—>
Bay Bw»pt fcw<<qn m«
Za Ntw Y«rk n MU
.»•k. ».-».
Subscript Ion Yvarty M-M
§f t Ivin i#7it on Agrmmmmnt.
NmrmAm* »atiaja vaakl dan l*v*«m*J mMJ im
aa aa prtoMijoK Daaaa kraja narotatker.
L Al M A R O D A* ar ManAattaa, ▼■UPU i a« i Cartlanat Wl
VOLITVE
Iz precej zanesljivega viru se jKiroča, tla se bo bodočega volilnega boja udeležil tudi bivši predsednik Wilson. ►Skušal bo doseči nominacijo predsedniškega kondidata.
Ljudje, ki vidijo za kulise, so prepričani, da gre pri tej stvari za spretno propagando koj;* namen je vzbuditi med ljudmi zanimanje /n bivš. ^a pitrdtrednika.
Ti so tipalke, katere steza demokratska stranka, da bi z njihovo pomočjo dognala, kakšno je razpoloženje meti narodom. Ce bodo za-sledli v narodu eno samo oporno točko, bodo brez dvoma začeli z intenzivno kampanjo za zopet no nominacijo Wilsona.
Demkratična fetran-ka spušča v svet novice, da se je zdravstveno stanje bivšega predsednika precej izboljšalo. Namiguje tudi, da je bila njegova bolezen posledica prenapornega dela, da je uioiak zbolel, ker je preveč udano služil domovini itd.
Strahovit poraz, ki je ga je doživela demokratična stranka leta 1KJ0, je bil poraz Wodrowa \Vili»ona.
Ljudstvo je odgovorilo na prevaro, s katero je bilo opeharjeno.
Ljudje »o šli namreč na lim geslu: On nas je ubranil pred vojno!
Preslepljeni od te varljive resnice, so glasovali zajij, Kmalo potein, ko je bil izvoljen, se je pa Amerika vmešala v vojno. Tedaj se je izjavilo prvo razočaranje. V Ameriki se je tedaj pojavila xkupina, ki je z vsemi silami skrbela za zaveznu^ke interese.
Interesi Amerike in ameriškega naroda so ji bili zadnia stvar.
ljudt^n so s»e pa i»olagoma odprle oči.
SjK>znali so. da je bik) vrženo med staro šaro vse, za kar so toliko žrtvovali in za kar so prelili toliko krvi.
Videli so početje zaveznikov. katerim ni bila sveta nobena fctvar na svetu.
Irprevideli so, da smatrajo zavezniki Ameriko za molzno kravo iu za vir vsega svojega blagostanja.
lrprevkleli so. da ima najslabši zaveznik več besede in več veljave kot pa odločilna be*eda naroda Združenih držav.
Prepričali so se, kako je Francija suedla svojo besedo glede odprave militarizma ter z ameriško jK>močjo i»ostala najbolj mi-litaritetična država na svetu.
Ameriški narod ve, da je bila versaillska mirovna pogodba samo v sled te ga stvorjena, da se zada umirajočemu premagancu zadnji udarec.
Amerikanci mislijo danes drugače kot so mislili leta 1916.
Izkušnja jih je izučila, in izkušnja je najboljša učiteljica.
Vsledtega ne bo popolnoma nič čudnega, če ne Joosta pri pri hodnjih volitvah zmagali niti demokratična, niti republikanska stranka. pač pa stranka, kateri je pri srcu resničen dobrobit am«1 riškega naroda.
Ce se tt)*ue bo zgodilo pri prihodnjih volitvah, se bo zgodilo pozneje.
Obe stranki, demokratična in republikanska, sta gnili do
Zdrava Amerika pa mora imeti zdravo vlado.
Da dobite Bordenovo Grade 4A' mleko
Farm Products Co.Inc. Walker 7300
Matere delavke ir< njihova dec?.
Kp<yročftne ženske iščejo za-sitiška izven doma, no-li to žene, ki hočejo priti do sredi*ev za svoje lastne potrebe in ustvariti si neodvisno življenje, ali |>a so žene, katerih možje ne zaslužij$> zadosti z* vzdrževanje ovojih družin? Federalni otroiki urad je proučeval to vprašanje in pregledal stanj« 11.00 mater — vseh onih * mestu Baltimore, ki ho rodile o-troke teko mdotienegu leta. —. Ta preuikava je dognala, da razmerje dotičnih žen, ki gredo delat, je največje izmed onih, katerih možje najmanj zaslužijo in ki imajo največ otrok.
Že poprej so enake preiskave dokazale, da je tako izvenhiano delo mater največje škode za deco. Sprememba prehrane dojemeev od naravnega na umeten način, o-gfoža zdravje in celo življenje deteta. Mnoge druge nevarnosti u-tegnejo alediti v sled od&otnosti matere od hiše. Morda se dojenček' prepušča v oskrbo kakemu o-tro*iču ali drugi nezanesljivi osebi ; morda hišno dek> zaostaja, tako da dete nima prave snage in zdravega okoliša; ali, kar se ve£-krat dogaja, si mati prizadeva o-dela, ko vr-toraxne, vsled česar
se preuapenja in kmalu j>odieže dvojnemu bremenu.
Te okolščine je Otroški urad preiskoval ne le v Baltimore, mar-J. več že jx>prej tudi v Chicagu. — t Zastopniki tega urada so obiskali čikaške matere, ki delajo v klav-I nieah. tovarnah, prodajalnah in perilnieah kot služkinje. Preiska-i va se jc nadalje raztezala na matere, ki delajo v " vannaries" za ostrige ob mehiškem zalivu, na I>oljedelske matere, na poljih sladkorne pese v Miehiganu In Colo-r&du in na bombažnih poljih v Texasu. Našlo se je. da te matere vstjajo ob zori. dajo zajutrk svoji dee.i in jo oblečejo, predno gredo na delo. Našli so matere, ki se vzajemno zamenjujejo, da pripravijo kosilo in večerjo. Našli so jih. ko so še pozno v noc pekle, prale, likale, ribale in šivale za svojo deco. —
Cikaš ka preiskava jedognala. kako matere uravnavajo svoj čas do podrobnosti, da utegnejo opraviti vse an izvršiti svoj ogromni program dela. Ena taka mlada mati, uposlena v klavnici, je o-stavljala svoje triletno dete dnevnem oskrbovališcu in njen šestletni otrok je pohajal ▼ isto na obed po soli.
^Zastopnik zvezne vlade je izjavil, da je držala ta mati svoj dom "neoskrunjeno čist in snažen ter izvrstnem redu", ali zato je delala vsak dan do enajstih zvečer, v soboto pcaioči pa do ."». zjutraj pri pranju perila. Ob nedeljah je pekla, ob pondeljkili je likala, ob torkih, sredah, četrtkih in petkih zvečer je čistila sobe, vsak večer po eno, ob sobotah popoldne je dokončala čiščenje stanovanja, potem pa prala vso noč.
Neka mati črnka je umivala avtomobile po devet ur vsako noč. Zjutraj na poti domov je kupovala vse potrebščine in jih prinašala domov. Pripravila je zajtrk za družino in šele potem šla spat. — Opoldne je bila že pokonci, da pripravi obed za deco. Zvečer je bila večerja vedno pripravljena. Med tem je opravljala še vse gospodinjsko delo, likala, šivala in čistila.
Mati. ki je delala v klavnici od 3 :30 popoldne do 11:30 zvečer, je redkokdaj šla spat pred eno uro. in otroci ji niso pustili spati dolgo zjutraj. Pripravljala j*1 zajtrk in obed ter opravljala vse gospo dinjsko delo razen pranja in r: banja. Njen mož je bil navaden tovarniški dninar, ki je služil po $18 na teden, pa je on ribal pod ob nedeljah in pripravljal večerjo tekom tedna.
Neka mati treh otrok je opravljala vse gospodinjsko delo ter delala še devet ur na dan v krn-jačnici. Večerjo je pripravljala dan poprej, tako da jo je bilo treba dan kasneje le segreti. Prati je dajala ven. ali likala je sama zvečer. Cesto je izostajfda od dela ob sobotah, da očisti stanovane. ali to ni bilo vedno mogoče, ker je bilo mnogo dela v delavnici.
Večinoma so 'matere pripravljale same jelo. Dostikrat ostavljajo obed deci. ki ga je potem mrzlega ali segretega. Bilo je tudi nekaj otrok, ki so si sami pripravljal' obed in jedli, kar so našli v hiši ali pa kar so kupili v prodajalni Tako je dvojica bledolienih otrok eden devet in drugi enajst let star kupovala nekaj kolaeev, žemljic in včasih klobaso. Xel.a mala punčka je izjavila, da si za obed kupuje "paj" ali tupatam kak sand wich. Precejšnje število mater je pošiljalo svoje otroke v oskrbova lisce ali dojdišče. ali teh ni bik povsod, in. kjeT so bila, ni bib tam mesta za starejš? otroke, k; so navadno pohajkovali po ulicah dokler se mati ni vrnila domov.
Dasi so se mnoge matere žrtvovale, da obvarujejo svojo deco pred prevelikimi nadlogami, je bi lo tudi nekaj takih, ki niso pojmo vale nevarnosti prevelikega napo ra za deco ali, ker niso same mo gle opravljati hišnega dela. so g? večinoma puščale svojim nežnim otrokom. Tako je v neki družini obstoječi iz petoriee otrok in matere-vdove. najstarejši otrok od 10 let pospravljal postelje, umival posodo in spremljal mlajše brate in sestre v dnevno oskrbo-vališče, predno je sam sel v šolo. Po šolr je ta otrok prihajal domov in opravljal gospodinjska dela Gotovega dne vsak teden je pral perilo, v soboto pa je 2Lsiil pod. ribal in pometal, p .tem likal in konžtl likanje v nedeljo. Zastop
liik Otroškega urada je opisal to dete kot prehitro ostarelo in potrto; skoraj niti ni znal, kaj po-menja otroška igra. Mati je delala izven hiše le leto dni, in je našla to izkušnjo preveč naporno.
Karkoli naj mati-delavka stori za opravljanje hišnega dela, ni to nikoli prav, razen ako je tako srečna, da ima koga odraslega, ki ji pomaga v njenem težkem poslu. Ako mat>i opravlja vse hišno delo sama, nima časa, da bi se zadosti posvetila svojim otrokom. Postane razdražljiva in izmozga-na in dosledno je čimdalje manj v stanju oskrbovati svoje otroke. Neka ženska s tremi otroki je trdila, da jo delo natakarice silno izmuči in da opaža, da postaja ja-ko surova s svojimi otroki. Druga je zopet rekla, da se dobro zaveda, da dostikrat psuje in tolče otroke ko tega ne zaslužijo, to pa le zaradi tega, ker prihaja domov utrujena od dela in se jezi na samo sebe. Jasno je, da more le ženska pri izvrstnem zdravju <11 je Časa prenašati dvojno breme dela. ne da bi škodovala sama sebi in svojcem.
Večina žensk, vključenih v take preiskave, so slabotne in nezdrave. Velik odstotek jih je bolehal na kaki vrsti tuberkuloze a-li na kateri drugi bolezni, ki je posledica prenapenjanja ali nedo-voljne hrane.
Zgornji primeri pa niso še najhujši slučaji. Nekatere matere so sicer dobivale neko pomoč ali podporo, ali jasno je. da je take vrste od po moč še vse premalo. Treba posvetiti temu vprašanju veliko več pozornosti, da se doseže, da ne bo treba materam z malimi otro-čički iskati dela izven hiše.
Isto velja tudi glede mnogih mater na farmah. Otroški urad je že večkrat opisal razne vrste žen skih del na farmah, ali izkušnje me.*rtnih mater se v mnogem nanašajo tudi na matere, ki skupaj s svojim možem obdelujejo farmo, daleč od svojih otrok in hiše. — Poleti so te matere še mnogo več ur odsotne od hiše. nego so mestne matere in dosledno so prisiljene še bolj zanemarjati svoje otroke.
Rojak je šel v bolnišnico, kjer so mu izrezali slepo črevo.
Po štirinajstih dneh se je vrnil ter pripovedoval, da je shujšal za petnajst funtov.
—	Kakšno je pa slepo črevo ? — ga je vpraševala žena.
—	Tako veliko kot mazinec — je rekel. — Morda celo malo tanjše.
Žena je premišljevala in premišljevala. Na noben način ji ni šlo v glavo. In končno ga vsa presenečena vpraša:
—	Pa tista mala reč vaga petnajst funtov?
*
Deklica, ki ni niti lepa, niti izobražena, pa ima dosti denarja, je za gotove moške jako lepa in ja-
ko izobražena.
* * *
Zdravnik je preiskal bolnico, poklical moža na stran ter mu rekel zaupno:
—	Vaša žena mi pa nič kaj ne ugaja,
—	Torej ste tudi vi takih misli kot sem jaz?
*
Prej je bil bojni klie misijonarjev : — Rešite dušo !
Sedaj je pa bojni klic čikaške duhovske gosposke: — Dajte za kolen!
SugaaUitmtmfea
Ustanovljena 1. 1898
!
iKatm. 3J*I*tuita i
Inkorponrana 1. 190* j
GLAVNI URAD v ELY, uAINN.
Glavni odborniki: Preaednlk: RUDOIJ?" PERDAN, 933 E. 1S6 St., Cleveland, o. Podpredsednik: LOVIŠ BALANT. Box 106 Pearl Ave.. Loralll. O. Tajnik: JOSEPH FISHLER, Ely, Minn.
blagajnik LOUIS CHAMPA. Box »«1. Ely. Mian, niayjntir neizplačani h smrtnln: JOHN MOVERN, «13 — 12th at«. Duluth, Minn.
Vrhovni zdravnik;
Dr. JOS. V. GRAHEK, SOS American State Bank Bid«., Ml Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odborfe
ANTON ZBASN1K. Room 206 BakeweU Bids-, eor. Diamond and G rax t
Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street, CfclcaffO, IU. FRANK 8KRABEC. 4822 Washington Street, Denver, Colo.
Porotni odbor. LEONARD S LA BOD NIK. Box 480. Elr. Minn. GREGOR J. PORENTA. 310 Stevenson Bli^e.. PuyaUup, Wash. FRANK ZORICH, "6217 St. Clair Ave.. Cleveland, u.
Združevalni odbor: VALENTIN PTRC. 780 London Rd-. N. E.. Cleveland. O.
PAULINE ERMENC, 3S3 Tark Str.. Milwaukee, Wis. JOSIP STERLE. 404 E- MeBa Avenue. Pueblo, Colo. ANTON CEi.ARC. 638 Market Street. Waukegan, IU.
Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda"
Vse stvari tikajoče se uradnih saJev kakor tudi denarne poailjatv« naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSllja na predsednika porotnega odbora, F'roSnje za »prejem novih članov ln bolnlftka spričevala na1 se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vnem Jugoslovanom «a obilen pristop. Kdor iell postati član te organizacije, naj se zglaal tajniku bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev ne pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo Be lahko vstanovi % 8 člani ali članicami.
Iz Jugoslavije.
K sodniku jc prišel človek ter začel pripovedovati:
—	Gospod sodnik jaz bi se na vsak način rad ločil od svoje žene. Do grla sem je že sit. Xe dela drugega kot govori. Govori zjutraj in zvečer, dopoldne in popoldne in celo v spanju gobezda. ;11H.novat prof. dr. Josipa Srebr-
—	O čem pa govori? — vpraša | ni-,a za Fa na Krku Kl^ka pozdravil i k.	. rija je bila vakantna (izpraznje-
—	Ja, tega pa ne pove.	in) od smrti škofa dr. Mahniča, * * ki je umrl lansko loto v Zagrebu.
Za vicekonzula pri jugoslov. konzulatu v Celovcu
je imenovan dr. Vladimir Vukmi-rovič. Po našem mnenju bi spadal na to mesto človek, ki razmere na Koroškem ipozna, torej v prvi vrsti Slovenec.
Naslednik dr. Mahniča.
Tržaški "li Piccolo'' poroča /. dne 15. sept. Lz Ilima, da je papež
Deček prišel pod lokomotivo.
Mirko Pcngal, 91etni učeuec ljudske š<»let stanujoč v Kamniški uliei št. 283 v T.juMjani. je *tal na železniškem t:m proge, ki vodi proti Kamniku. Pni tem ga je po drla premikalaia lokomotiva, ka fere deček ni opa-ziL Pengal je pri šel pod U/komotivo. ki um je tež ko poškodovala dercio roko. Prepeljali so ga v bolnico.
Vlom pri belem dneva v Zagrebu.
V idšei kape-taaia Mišina je bilo te dni pi vo nadstropje hiše št. 23 popolnoma izropano. Iz teh stano-vnnj je bila pokradena vsa obleka •*n perilo v vrednosti 50,000 D:n. P'-!ieijske poizvedbe *tr> ugotovile, da je v bila tatvina izvršena Gib opoldanskih urnih po eni aami osebi. Storilca Se niso izsledili.
Jugoslavija za Japonsko.
Vprava jugoslovanskega Rdečega krila je poslala japonski vladi "000 Svleaj-srkih frankov v pomoč za potrosile ponesrečence.
Predsednik Coolidge pravi, du
je predsedniška porna.
služba jako na-
Dr. Srebra:č je bil pred prevratom profesor na goriškem semeni-včn. po prevratu pa je bwl imeno-
N(), do prihodnje jeseni bo že van profesorja teologije (bogo-, kak način vzdržal.	1 ' Iav->a) na ljubljanski univerzi.
i Xovi krški škof Srebrnič je znan ; teološki pisatelj.
Xa Turškem je bila dve let' prohibicija.
Sedaj po dveh letih jo jc pa vlada odpravila.
V Ameriki bi bila prohibicija j mhl,stra za znanje zadeve vse po akoj odpravljena, kakorhitro bi . trobne instrukclje m je ^potoval ne dalo en dan ali dva dni nobe-;tt} dn; v Rilu na svoje novo služ-
Odhod* dr. Smodlake v Rim.
Xovoiinenovani poslanik pri Vatikanu, dr. Suiodlaka, je dobil od
ne i>ijače dobiti.
s * *
Po mnenju žene je mož za to na svetu, da dela od jutra do ve čera. da skrbi za gospodinjstvo ter da da otrokom, ki jih ima žena. očetovsko ime.
M.	.jj.
*
Ali že veste, da v neu-vorško pristanišče ne spuste Angleža, če ne
prinese svojega žganja seboj ?
4 * *
Kot že poročano. je umrla ne nadne smrti Mrs. Webb.
Sprva je bilo rečeno, da jo je usmrtil mož. Mož je trdil, da jo j»* usmrtila žlahta.
Zdravniki so preiskali njeno črevesje. ter dognali, da ni umrla vsled zastrupi jen ja.
Brez dvoma so pa povzročili smrt njeni milijoni.
r-	-a-
♦
Neki slavni zdravnik jc dognal, da najdalje žive tisti ljudje, ki počasi mislijo.
Toda ti ljudje ne smejo hoditi v rushu ne\vyorških ulic.
-z-
*
Kmalu po poroki so začeli prihajati v hišo računi. Računi za ženske obleke, klobuke Ln druge potrebščine.
— Plačaj, dragi mož, — je rekla ženica.
1 — Saj nisem neumen — je rekel — da bi še plačeval za vado, i na katera sem se ujel.
beno mesto.
Maršal Franchet d'Esperey v Bi-tolju.
Francoski maršal Franehet d'Fsperey ,je v .spremstvu ministrov Jankoviča. Kojiča iu francoskega poslanika dospel -s posebnim vlakom v soboto 15. sept. iz Skopi j si v Ji-:tolj. Mesto, ki je ta dan proslavljalo petletnico prodora avstrijsko - nemško - bolgarske fronte, je bilo v -zastavah. Xa uli rali se je zbrala večtisočglava množica, ki je pričakovala zmagovitega poveljnika zavezraiškiih čet. Maršalu d'EHpereyu so bile prirejene "iliarne ovaeije. Na grobove francos!: ili vojakov, katerih je nad 7000, je bilo položenih nebroj vencev. V imenu Saveza bivših francoskiJi boje*.nil\ov ie proslav Ijal na pokopališču spomin padlil .tunak'rv franeoski deb-gat Sapo nier. nakar je govoril v imenu ju geslovafli^kih častnikov kapetan Božkl;:r Vešič, načelnik bitoljske občine Pa vnovič in končno maršal, ki je na grobove svojih junakov položM v imenu francoske vlade prekrasen veuee. Po pokopaliških svečanostih se je vršila sla\niost-na seja občinskega sv«»ta, pri kateri je maršal i/ročil me.stu Bito-lju red častne legije.
Smrt češkega učenjaka v Skonlju.
V Skoplju je nenadoma obolel iu umrl dr. K^rel Van daš. rektor visoke tehnične šole v Brnu. Znani češki učenjak je lwl v južni Srbiji
naiu-nem potovanju. <• <1 '^r-xl-
u je '>il takoj o-bv(.«ščen češkesi i-vaški poslanik v Beogradu.
Novo delo dr. Jovana Cvijiča.
Univerzitetni profesor dr. Ju-van Cvijič je odpotoval na naučilo potovanje v Hercegovino, kjer na-morava pregledati in proučiti Popovo j-olje. Potovanje je v zvezi velikim no\iin delom <lr. Cvijiča o postanku oblike :>.".lanje zemlje, ki se bo tiskalo v Parizu.
Oblak se je utrgal.
Dne 15. sept. se jt,- utrga.1 oblak in vsled velikega naliva ji- bila železniška proga med Sarajevom in Most ar jem v tlulžini 12<> metrov pokvarjena. Pn-met je bil ustavljen in š»-!e čez dva ilni si mogli progo jjopraviti.
Smrtna, obsodba v Zagrebu.
Pred zagrebškim sodnim dvorom se vi-šila te dni glavna razpršiva proti Xikoli Erdeljcu iz Goi-nje Slatine i>ri Karloveu. ki je vrgel v re':o Dobro s\<»jeua lh*t-nega polubi*ata J* -rpa Pitleljea. Obtoženec j*1 svoje dejanje priznal in izjavil, da je t<> ^tord iz bojazni. da !>i L'a oče ne izdetlinil in vse pi-emoženj»* zapustil .^iuu i/, dm-;;ega zakona, malemu .JosptL Nikola E rdel je je bil radi hudodelstva umoVa obsojen v smrt na ve-šalih. To jf; bila prva smrtna obsodba. ki jt* bila let* s izn-čena v Zagrebu.
Težke posledice krvnega maščevanja.
Beograjsko i"a- piwje pon.t'a, da je prišlo v neki emognr-ki va-^i občine Andrijcvci do krvstvih spopadov med plemenoma Siškič in C'ukali. Kot motiv prepira se označuje krvno maščevanje. Borba je bila tako ostra, da je niorsil intervenirati oddelek orožništva in vojaštva, Krvavi prepir je zahteval deset žrtev, mnogo oseb pa je bilo ranjenih.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovca in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo zadovolji, da oglašujejo v listu "Glas Naroda", S tem boste ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda'1
jffOTj
NA KRVAVIH i POLJANAH!
'TpRPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega j slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajtr jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi.
Knjiga j« Mo Tesana, vsebuje 270 starani In 25 dik is vojne. "OLM VAIODA" 03 Cortlandt Stresi, Hew York, H, T.



fap**


' - - - ; ;
Morski razbojnik.
fi
Spisal kapitan
(Nadaljevanje.)
nocoj nas napadejo je d^jal Fraiiciseo, 4' to vem akoro gote»vo. zakaj priprav ili že tfko-ro vse, da spuste velike čolne v morje."
"Naj le pridejo, prav dobro jih •tj) rej memo", je dejal Diego.
Kmalu je postalo pretemno, da bi bili mogli videti ladjo. Fraai-e'weo iu D te go sta razpostavila we može razen petih znotraj v hiši. Vratn so močno zabarikadrrali in zavalili nekoliko velikih skal proti njim. Nato je razpostavil Francisco ostalih pet mož dol ob obrežju, po kakih i«to jardov vsaksebi, da sporoce prihod čolnov. Hilo je nekako deseta ura p j-uoči, ko M a Francisco in Diego ^-plezala }>o lestvi iz hiše, <ta nadzirata svoje prednje straže.
*' Šefi or (gmspod ) je rekel l>iego, ko je stul s Franclscoiu ob reki, '*ob kateri uri mislite, da nas napadejo ti razbojniki?"
"To je težko reči. A ko jim zapoveduje isti kapitan kakor takrat, ko sem bil še jaz na ladji, H3 ne bo zgodilo "prej, dokler ne zaide mesec, kar se zgodi okoli polnoči. Ako pa je kdo drug sedaj njih poveljnik, morebiti ne bo tako oprezen."
"Sveta Devica! Vi ste bili že na tej ladji. senorV'
"l»il, Diego, in celo zelo d<4g », t^da ne prostovoljno. Ajko ne bi bil na njej, je ue bi mo^el sp.;-znati,
"Prav res. sciior, toraj moramo zahvaliti svetnike, da t»te bili ne-
koč
mom razbojnik."
vo gor ter jo položite po dolgem na vrhu, ne streljajte pa, dokler d iste do«bro pomerili. Tiho! Možje, tiho! Sedaj prihajajo!"
Videlo .se je. kalco so pirihajali razbojniki \7.z-i postranskih poslopij z veh'k o močjo. Bližali so se f*r.i strani verande, kjer se je moglo le kakih o^em do deset mož postaviti zoper sovražnika. Franei.v po je zaraditega ukazal, naj se prvi, kakor hitro ustrele, ta.koj umaknejo, da bodo imeli prostora drugi.
Ko so prišli razbojniki do pol pota proti hiši. je ukazal Francisco "streljati. Z a eno salvo je prišla druga in glasno se je razlegalo vpitje razbojnikov, ki so sedaj s Kajnom in Hawklinrstoan na čelu hitro prodirali dalje, streljajoč na drugo salvo Špancev. Ker »so mogli izstreliti več kakor dvanajst mušket oibenem, napadovalci mislili, da je braniteljev mnogo uianj, kakor jih je bilo v resnici. Zaradite^ra so ukrenili drugače. Razpostavili so se v polkrogu .spredaj pred verando in streljali neprenehoma. Franciscisva stran je odgovarjala s streljanjem kake pol ure, in ker so sedaj rabili vse muškete, so razbojniki .spoznali, da imajo pred seboj mnogo številnejšega sovražnika, kakor so bili mislili izpočetka.
Pila je popolnoma tema i« prav ničesar ni bilo videti kakor bliskanje mušket. Kain in Hawk-hurst *sta velela svojim ljudem, naj napadajo dalje, sama pa sta dospela do hiše in sc postavila pod Verando. Preiskala sta vrata in okna ter našla, da je malo upanja priti v poslopje. V istem hiipu pa sta tudi spoznala, da bi njih ljudje pod verando ne biLi Lzpoertav-
f5T,AS KARODA. 8. OKT. 1921

^ ZADNJA NSWYO*ŠKA SENZACIJA.
"To nisem bi Inikdar, Diego", je odgovoril Francesco; "toda bil sem priča mnogim groznim dogodkom na ladji, in kri nri je zastaja- lj^ni kroglam, pač pa da bi mogli
uspešno streljati na ene zg-oraj. Hawkburst se je ?iapctil hitro na-iaj in se viTiiil s polovico moe, o-stale pa je pustiil, da nadaljujejo napad ka!*or dosedaj. Iti usipehi so se kmalu poka/ali Krogle razbojnikov so predrle deske in težko ranile nmogo Špancev, tako da je moral naposled Francisoo ukazati svojim ljudem, da se umaknejo v hišo in streljajo skozi okna.
Toda ta lx>j ni trajal dolgo, zakaj stebri verande .so bili leseni in zelo suhi. razbojniki pa SO jih zažgali. Polagoma je ogenj objel vse in platnen je švigal kaikor goreči jeziki do ograje. Naposled je bila
!a v žilah, kadar sc jih spominjam."
Nato je pripovedoval Francisco Oiegu nekoliko strašnih prizorov, ki jih je doživel, ko je -bil na ' Avengerju", in ni še konča! svojega pripovedovanja, ko je jtrva straža dala znamenje in ust relila.
"Poslušajte, Diego!"
Straža za stražo je dala znamenje. da so čolni blizu. V nekoliko minutah so prišli tudi možje sami ;u sporočili, da se peljejo razbojniki v treh čolnih po reki navzgor in da niso niti miljo daleč od kraja. kjer čolni navadno pristajajo.
"Diego, pojdite s temi iuuz.ni domov v hišo in glejte da bo vse v redu", }e dejal Francisco. "Jaz ostanem še nekoliko časa tukaj, toda ne pridem."
I>!*fpo in možje so odšli, Fran-eiseo pa je ostal na obrežju.
V naslednji minuti se je že moglo razločno slišati udarjanje ve-vl, in FiancLsco je obrnil ušesa proti oui strani, da bi razločeval gla-K-ve. "D*", si jt mislil, "sedaj prihajate z namenom, da zopet p!cuke in morite, toda z mojo pomočjo se boste zmotili." Ko f*u se čolni približali če bolj, je zaslišal glas Ifawkhurstov. Streli iz liu^k^ so oznanili razbojnikom, da jih spoznali iu da jim je vsekakor pričakovati odpora; zaraditega je bil molk nepotreben.
"Veslajte, možje, veslajte!" je zakričal Hatvkhurst.
Kn čoln je kmalu prenehal veslati in za njim tiadi ostala dva. Francisco jih je mogel sedaj razločevati, in v tihi jasni noči so se razlegali njih glasovi nad vodov jem.
"Tukaj je reka", je rekel Hawkhnrst. *'ki drži tja k poslopjem. Ali bi ne bilo bolje, da stopimo tukaj na suho? Poslopja, ako niso aa^edena, nam bodo v varstvo, če se bomo morah bojevati."
"Prav res, Hawkhurat", je odgovoril glas, ki ga je Francisco takoj ^»ornal za Kajnovega.
"Torej 2e iivi", m je mudil FranciiKo, "m moje roke niso omadeževane z ajegovo krvjo."
"Naredit« pr<««tor, fantje!" je sjkkeičal flawkhtrrst
Čolni so leteli po zalivu navtzedr in Francisco je odhitel nacaj k
hm.
"Sedaj, fantje", je dejal, ko je i&očil x lestve, "nvonUe bita hrabri ia pogumni, kajti opraviti ihiiUTio z obupnimi ljudmi. Slišal mm kapitana in prvega Sedaj ni nobenega drama več, da m to morski razbojnika. Colnd so sedaj v zalivu in izkrcajo se za cute tx> lefat-
Od vsepavsod.
ŽENSKE POMAGAJO OKLA HOMSKEMU GOVSBNERJU V BOJU PBOTI KLANCEM.
Oklahoma City, Okla., 6. okt. — Danes je bilo stališče governerja Wadtona. ki vodi že par mesecev odločen boj proti Kukluksklan-cem. precpj- ojačeno. Razne ženske organizacije so izjavile, da mu bodo šle vseh ozirih na roko ter skušale preprečiti da bi se poslanska zbornica sestala.
Poslanei se nameravajo sestati dne 17. oktobra. Če se jim bo posrečilo, bodo odstavili governerja.
Kitajski roparji.
stal žrtev velike potresne kata- jo naredbo na vse sloje prebival-strofe na Japonskem.	stva. Neke noči se je po nekem
kraju sprehajala lepa devojka. Srečal jo je neki plemič in jo hotel s silo poljubiti. Devojka je kričala na pomoč, plemič pa je polž Kantona v sredini Kitajske kazal podplate. Papež je bil radi poročajo o strašnem razbojništvu tega zločina silno razkačen in je roparjev, katerih je več tisoč zla-1 zahteval od rimsk governerja,
sti v provincah Knano-.Si in	.
da takoj^prime drznega plemiča
in ga kaznuje. Plemiča so nato bičali ves dan, na kraju kjer je poljubil devojko.
TRUPLO ŽENE IN OTROKA NAŠLI V JEZERU.
V Newton Creek v Maspetlm. L. I., sta našla dva brata truplo majhnega otroka in mlade ženske. Policija zaenkrat še ni mogla trupel identificirati.

Slika nam kaže 'Mrs. in Mr. Char les Webb po poroki, ki se je vršila meseca novembra lanskega leta. Pred par dnevi je Mrs. Webb umrla zagonetne smrti.' Zdravnik, ki je bil ob njeni bolniški postelji, zatrjuje, da je bila zasrrupljena. Precejšen sum pada na njenega moža. on pa r*d!očno zanikuje vsako krivdo. Pred sodiščem se bo unel velik boj za njeno zapuščino, ki znaša nekaj nad tri milijo ne dolarjev.
Slutnja smrtne ure.
Čudne in zagonetne slutnje. — Bolniku se je v viziji prikazal umrli oče ter mu naznanil uro njegove smrti. — Italijanski slikar je naslikal svoj lastni pogreb, ki ga je videl s svojimi duhovnimi očmi.
Francoski zdravnik profesor dr. Galey poroča v "Annales des sciences" iz leta 1917 o redkem slučaju naslučene smrtne ure*in
vsa veranda v ognju. To je biLo za ;_--	*
c ju. Iv ».Titu ^a Jamel s svojo avtoriteto za resnic-
napadovalee ztlo ugodno, ker so scda.i mogli razločevati Spance, ne da bi jih bili ti videli bolj točno. Mnogo jih je bilo ubitih in ranjenih Vročina in dim sta bila tako neznosna, da možje niso mogli vee ostat i v gornjeui nadstropju ; zato so se na Franci*?ov nasvet umaknili v pritličje.
"Kaj naj storimo .sedaj, senior?" je vprašal Diego resnega obraza.
"Storimo?" ie f*lgovoril Francijo. "Požgali so verando, to je vse. Hiša pa se ne bo vnela, ker ,je bt kamena; streha kvečjemu še gori, toda mi smo tudi tukaj. Ne vidim, da bi oni kaj napn-do-vali. Kakor hitro pogori veranda, s** nioraino vrniti navzgor in 70-pet zaČM-ti streljati nanje skozi okna."
"Ali slišite? Sedaj poizkušajo pri vratih."
"l^hko poizkušajo precej dolgo. To bi bili morali storiti, ko jjh je šc veranda zakrivala našim očem. Kakor hitro pa pogori veranda. jih pač lahko preženemo od vrat. Pojdem zopet gor, da vidim. kako in kaj."
"Ne, aeoor, ni potreba Čemu bi se spusčali v nevarnost, ko gori ogenj tako svetlo."
"Iti moram, da vidim, ali je res tako, Uiego. Prenesite vae ranjence v severno sobo, lci je najbolj varna iti najbolj daleč."
Francisco je odšel po kameni tih stopnicah navzgor ter dospel v ^o renje nadstropje. Sobe so bile polne dima m rwfesar ni rnx^gel ras ločevati in videti. Slučajno izstre-Ijena krogla je prižvižgala mimo nje*a. Stnpil je k oknom in se postavil za zid med njima.
Ojfenj ni bil več lako.veiik in vročina je Vila manj neznana. V -kratkem i"asu je slišal -pokanje in potem »opet kmalu drugo, ki mu je oznanjalo, da se je veranda zrušila. Pogledal je skazi okno. Kup svetleg«, žarečega pepela je padel na prednji strani hiše in je za nekoliko časa prepodH napa-
Rembrandtcva slika kupljena za dva shilinga in 6 pences.
provincah Kuang-Si in Kuing-Tuug. Oboroženi so s puškami in hodijo od kraja do kraja, kradejo denar in druge vrednosti ter jemljejo seboj mlade ženske in otroke, katere prodajajo v druge province ali jih pošiljajo po morju v roke ničvrednežev in sicer kar po teži, libra po štiri francoske franke.
Poljub.
Bila je doba. ko se je smatralo poljub za težak greh. Neki sodniški kro-ničar poroča o strogih kaznih, ki jih je zapovedal papež Sikst V. za one, ki so bili zasačeni pri poljubovanju. Papež je v za- j ščito deviške časti raztegnil svo- !
Prav vsakdo—
kdor kaj iiče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —•
mali oglasi v "Glas Naroda"
Neki prebivalec iz Wensleya v grofiji Derby je kupil pred dnevi pri neki javni dražbi neko sliko za zmerno eeno dveh shilingov in 6 penocs. kar znaša v jug. valuti okroglo 40 dinarjev. Slika je bila tako zaprašena, da se ni niti znalo. kaj predstavlja. Ko je bila slika očiščena, je odkril kupec krasno sliko, signirano Rembrandt 1635. Strokovnjaki so dognali, da slika res izvira od Rembrandta. To je najnižja svota. za katero je bila do sedaj kupljena kaka Rem-brandtova slika.
nost navedenih dejstev.
Neki Jean Vitalis, 391eten krepak mož, čigar organizem je bil docela zdrav, je zbolel nenadoma na sklepnem revmatizniu. Sklep udov so mu močno otekli. Kako se je profesor začutil, ko je nekega jutra našel pacijenta pri vizlti popolnoma zdravega. JSmehljaji in brez kakega razburjenja je bolnik pripovedoval zdravniku, da so mu je njegov že umrli oče prikazal snu. se ga doteknil in mu od vzel mrzlico in vse bolečine. Pri odhodu pa mu je rekel, da bo prihodnjega dne točno ob devetih zvečer brez bolečin umrl.
Ves dan ni kazal Vitalis nobenega razburjenja ali kakega bolestnega razpoloženja, imel je izvrsten tek. pojedel velik beefsteak in kljub temu, da so mu svojci hoteli namišljeno idejo i-zbiti iz glave, je uredil vse svoje privatne zadeve. Ko se je kazalec ure primaknil do zadnje minute pred deveto, je rekel: — Prišla je u-ra. — objel vse navzoče, legel v poglej z besedo: — Zdravstvujte. — in izdihnil. Zdravnik, misleč, da se morda šali, je pristopil k postelji. Kako se je začudil, ko jc spoznal, da je mož res umrl, ne da bi le količkaj zastokal ali zahro-pel. Tako umreti, pravi zdravnik,
dovalee. Od verande ni preostalo nIč drugega kakor goreči konci povprečnih brun, ki ao bila pritr-
jeua v zidov ju nad spodnjimi okni, in pa še vedno tleči ostanki stebrov. ki so jih nosili/
J>rm pa je je bil spodaj že razkadil iu streli iz ene ali dveh mušket so poučili Franeiisea, da ga je sovražnik opazil.
"Strrtia je ostala", si je mislil, l'n je stopil od okna. "in sedaj se mi skoraj zdi, da je iaguba verande nam v prid."
ni videl v svoji praksi še nobene ga bolnika.
Zanimivejši pa je drug slučaj, smrt znamenitega slikarja italijanskih Alp Giovannija Leganti nija. Ta je umrl 28. septembra le ta 1899. v bližini Samadna, župnije okraja Maloje v Oberengadinu 15. septembra se je slikar počutil še popolnoma zdravega. Izpolnjeval je še zadnje poteze na sliki, ki jo je naslovil: Smrt. — Slika predstavlja sceno iz Engad'ina : V o-zadju stoje s negom pokriti gorski grebeni, spredaj tudi v snegu odeta gorska planota s planšarsko kočo. Iz koče neso krsto, katero spremlja več ljudi, še bolj spredaj čaka v sani v preže n konj. — Pokrajino je slikar naslikal po naravi. krsto in sani pa po svoji domišljiji. Sliko je dovršil v svojem ateljeju v Maloji. oddaljeno tri tire od planinske koče. Onega 15. septembra, torej trinajst dni pred svojo smrtjo, je slikar legel v svojem ateljeju na zofo. da se malo odpočije. Tu je imel vizijo, kakor da on sam leži v krsti, ki jo je bil naslikal, in da se njegova jokajoča žena nahaja med žalujočimi v sprevodu. Ta vizija jc stopila izrazito pred slikarjevo duhovno o-ko in napravila nanj tako prepričevalen utis, da je na mestu o tem obvestil .svojo družino. Par dni po tem dogodku se je še dobro počutil, nenadoma pa zboli pri obisku tiste planinske koče, ki jo je naslikal, in umre po kratki bolezni 28. septembra. Scena njegovega* pogreba je bila v vseh potankostih enaka oni, ki jo je bil pred-očil na sliki.
Usoda vijolinista Burmestra.
(Dalje priMsjlf.)
Zasledovanje morilca policijskega kontrolorja Galoviča.
Policiji se kljub vsestranskim poizvedbam dosedaj še ni posrečilo aretirati morilca zagrebškega policijskega kontrolorja Galoviča. Sumatra se, da se morilec Reie»k nahaja v Zagrebu ali okolici, kjer je .skuit pri svojih prijateljih. Toda policija je prepričana, da bo kiitulu v njenih rekah.
Nenavadna smrt.
lie^grajski listi poročajo, da so bile v nedeljo 16. sept. pri izdaji voznih listfkov za Beograd v Za-bežjn v gneči zadušene tri oseA»e. Ker izdaja vozne listke samo en uradnik in se blagajna odpre malo pred odhodom parnik a, je zlasti ob nedeljah in praznikih pri ibla pajni velika gneča, tako," da se ni čuditi, da se pripetijo nesreče.
Po poročilu berlinskih listov je usoda vijolinista Burmestra, ki je svoječasno odpotoval na turnejo na Japonsko, popolnoma neznana. Splošno so prepričaui, da je p«»-
rZPLAČU A v AMERIŠKIH DOLARJIH.
V Jugoslaviji — •e more izplaCmtl dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega Usta in ne reč kot protivrednost od 3.00U. — frankov, to je približno |200.— m enega potnika.
T slučaja, da naslovljenec m Ia-plačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nanj aH nam pa na noro narod izplačati nakazani	▼ dinarjih.
Nadalje ae nam sdi nmeatno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati polljati čeke v Jugoslavijo.
SploSno mnenje vladat da m Ud,
U me glase na dolarje, tudi ▼ dolarjih Izplačajo, kar pa ni vee. ker, kot ie igoraj omenjeno, je v Jugo» slavij t od vlade pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarja
Tudi pofiiljajo mnogi navadne amerifike čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker ao banke oddaljen* ta izplačajo take čeke v dinarjih Bele potem, ko dobe is Amerike potrdila da ao jim bili odobreni.
Onim, ki stanujejo na deželi ta ne potujejo t Ameriko. Je najbolje po-iiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri ee jim taplaBaJo na radnji poŠti bres neprillk.
Tudi na nabavo potnega Uata f— (poea) Je najpriprameje podati dinarje. Dokler namreč potni Ust ni potrjen od amerižkega h— ne more potnik dvigniti dolarjev. StroSke sa rane listine ln potni Ust ee pa lahko plača tudi a dinarji.
V Italiji in
osamljn —
ao veljavne povsem dragafiN odred« be ter lahko Izplačamo dolarje vse-komnr do poljubnega moeakm. črn Je pa namenjen denar le aa potovanje. Je na nakaznici oanaOtl vidno: 1» plačati le, ako naslovnik pi^tfs
Tiled
aa morali odločiti premdltl stojblno aa dolarska ispiačna sledi: lsplmčU* do
to 71 enitor; od po to |e po a
FRANK SACSER} STATE BAMk
New TeA City
MI POZNAMO
potrebe svojega naroda ter mu vsled tega zamoremo najugodnejše in najsolidnejše ustreči.
ZA TOČNO IN REDNO NARNIH NAKAZIL,
IZVRŠEVANJE DE
ZA UGODNO IN BREZSKRBNO POTOVANJE V STARO DOMOVINO,
ZA DOPREMO OSEB IZ STARE DOMOVINE,
kakor tudi za vsa druga brezplačna navodila glede gornjih zadev, se zamorete s popolnim zaupanjem obrniti na znano
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, : : : : New York, N, Y.
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni
Kako sem se jaz likal. Spisal Jakiob Alešovec. /
Povest slovenskega trpina. V pouk iu zabavo. 1., 2. iu 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani,
ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, i™ a 263 strani,
fl.60
/
i
.70
7,
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu »life* v krasni povesti življenje na kmetih z vao svojo resnobo in te£\vami ter nam predočuje ljudstva resnično tako, kakršno je.	A J T
Knjiga vsebuje 157 strani,	^ ^ f[/' J§
Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma.' r / 4/
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani,	/ ,Q§
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. ' { Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-•estavljen. Vsebuje 239 strani,	,	.*
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani,
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. '
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po Živo in resnično alikanih domačih značajih. —» Vsebuje 231 strani,	j g
Znamenje Štirih. Spisal Conan Doyle.
Kriminalni roman. Po vsem svetu gnana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani »
/ .6»
JBO

Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	A
Sndnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. Zgodovinska poveat. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so m nasi očala, na čela jim kmečki kralj Matija Gubec, nadalje kmet Qijs Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graičake in. junaško nmirali mu^eniske smrti.	-Vsebuje 378 strani, J
POŠTNINA. MOSTA
"GLAS NARODA9*
New York
•	GLAS NARODA," 8. OKT. 1923
CAROVNICA.
It

•- I i r AW
Spisal JKAH KAXKAU. \ * # f
- 1 ^Jf i\i
Za "Glas Narod«" poslovenil J. T. :	'
16	(Nadaljevanje.) | ^ 4 s
Znova je zastokala.	^
—	Poročite se z menoj. Takoj se poročite. Te vaše uestričoe se
bojim.
—	Ne bodi neumna.
—	Prosim vas, poročite se z menoj. Jaz vas dom tako rada imela kot nobena. Oboževala vas bom. Vem, da vas dolgočasim s svojimi vprašanji in * svojimi zahtevami, pa ne morem drugače. Gospod Pascal, kdaj se boste j>oročili r. menoj?
—	Kakorhitro bo mogoče. dra<*a moja. — Ce bi postava dovolila. že jutri. Na vsak način pa še to poletje.
—	V katerem mestecu?
—	Mfsec* avgusta ali s<*ptembra.
Izsiljevanje Jugoslovanov.
Meseca julija se je izselilo iz Jugoslavije vsega skupaj 384 oseb, in sicer 244 moških in 140 ženskih.
Vojvodina je zopet tista pokrajina, ki ima največje število izseljencev, namreč 178, od tega 98 moških in 80 ženskih.
Iz Bosne in Hercegovine se ni tega meseca nihče daselil. Iz Hrvatske in Slavonije je bilo 89 izseljencev, m sicer 65 moških in 24 ženskih; iz Slovenije 48, od teh 22 moških in 26 ženskih; iz Dalma cije 36, od tega 32 moških in 4 ženske; iz Srbije 20, od tega 17 moških in 3 ženske, in iz Črne gore 13, od teh 10 moških in 3 ženske.
Izseljevanje se je zopet v prvi vrsta obrnilo v Zedmjene države, za katere je bilo 174 izseljencev; potem sledi Argentina, kamor je odpotovalo 146 oseb; v Kanado se je izselilo 49, v Brazilijo 5 in v druge ameriške dežele 10 oseb.
V	Zedinjene države se je izselilo 10 oseb iz Srbije, 58 iz Vojvodine, 61 iz Hrvatske in Slavonije, in 43 iz Slovenije.
V	Kanado so odšle 3 osebe iz Srbije, 10 iz Vojvodine, 2 iz Črne gore, 22 iz Hrvatske in Slavonije, 3 iz Slovenije.
V	Argentino je odpotovalo 7 izseljencev iz Srbije, 26 iz Vojvo-jdine, 11 iz Črne gore, 5 čz Hrvatske in Slavonije, 25 iz Dalmacije, 2 ' iz Slovenije.
V	Brazilijo se je izselilo 5 oseb iz Vojvodine; v druge ameriške
Zastopniki "Glas Nerada"
fiastopniki kateri so pooblaščeni na biiati naročnino za dnevnik "Glas
Naroda".
Vsak zastopnik Izda potrdilo za svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
prej d«
Al m »ra r^ tako dolgo trajati?
s<r\eda Pomoli draga, na mojega ©č*ta. On mora dati	na j- j dežele 1 iz Hrvatske in Slavonije. 9 pa iz Dalmacije,
vol jen je. -	Od 1. januarja do 31. julija se je izselilo iz Srbije 180. iz Vojvo-
K«5aj s»a b-.* \ j.rašal za dov. Sjenjc * Takoj mu pšši.	jdine 1241. iz Črne gore 22. iz Hrvatske in Slavonije 500. iz Dalmacije
O tem se je treba ust meno
—	Takih stvari %r ne %m<* pisati pogovoriti. Jaz bo« irl k njemu.
Kaj. k njemu !»»% m*? Tja. kjer živi tvoja fcevtri-ena?
—	Ni drugače, moja Melanija.
—	Ali je sedaj doma?
—	Zdi se mi. da je.
* "i
—	Ah. — Ali boš dul?" časa o«* t al tam?
—	Kakor bo. Če oče takoj dovoli . . .
—	Kaj pa če oče ne bo dovolil f
—	Pa bo. Sicer sem pa star štiriindvajset let in sem polnoleten. V okrajnem slučaju *•? lahko poročim tudi brez njegovega dovoljenja.
—	Kako dobri ste. gospod Pascal, — je rekla in mu začela po ljubovafi roke. — No, sedaj pa le odpotujte. Hitro takoj.
—	Malo pctrpljenja. dragi otrok. Na stotine stvari morava še urediti. Najprej morama dobiti zate stanovanje. Moj oče te bo brez dvoma obiskal in te bo vprašal, kaj počneš v Parizu. Očetje »o namreč strašno radovedni. Stanovanje ti moram dobiti pri ljudeh. ki so na dobrem glasu. In potem mu bom rekel, da je tvoja stara teta jako bogata in da boš vse podedovala po nji. Sedaj si morava še izmisliti, čemu si prišla v Pariz.
—	Da bi postala vzgojiteljica.	•
—	Ne. izmisliti si morava kaj boljšega. Recimo, da si prišla t
Naročnina za "Glas Naroda" je: Za eno leto 96.00; za pok leta $3.00; sa štiri mesce $2.00; ca četrt leta 1.50.
Naročnina za Evropo je |7. za eno leto.
Cherbourg; Kurttanl^
GutteU, Ch«.
246. iz Slovenije 109. iz Bosne in Hercegovine 14 oseb.
V isti dobi se je izselJo v Zedinjene države 500. v Kanado 301 v Argentino 1145. v Brazilijo 212. v druge ameriške dežele 47. v J«i no Afriko 6. v Egipt 2. v Avstralijo 62. v Novo Zelandijo 4 — vsega
•	2312 izseljencev.
t
Kakor je videti, stoji na prvem giestu izseljevanja Vojvodina. < m«vl deželami vpeljevanja pa Argentina, ki je od novega leta do kra-j ja julija sprejela skoraj polovico vseh naših izseJjeneev.
Kako previdno je treba postopati z izdajanjem potnih listov z , ozirom na ameriški zakon 0» v sel je van ju. dokazuje dejstvo, da je bilo I po izkazih generalnega komisarja vseijevanja v Washing!onu me-, seča julija pripuščenih v Združene države 388 Jugoslovanov, med-? tem ko se jih je po izkazih izšeljeniškega komisarijata tega meseca le 174 izselilo iz Jugoslavije v Zedinjene države. To iznaša diferenco od 214. in kaže. koliko bi moglo biti naših izseljencev poslanih na-
•	zaj iz Ellis Islanda. če bi se izdalo toliko potnih listov, kolikor jih odpade na državo za mesec julij. Doslej še ni znano, pdkod je prišlo ti-
j stih 214 priseljencev, ki gredo na račun naše kvote, ne da bi bili dobili potne liste v Jugoslaviji, in to bo treba izvideti. Toda tudi po pem se vidi. kakšno praktično važnost ima zanesljiva statistika.
Priseljevanj« v septembru.
Calif on Ja:
San Francisco, Jacob Lanstn.
Colorado:
Denver, Frank Skrahec; Leadville, M. Tamnik* Pueblo, Peter Culig, John Germ. Frank Janesh; Salida, Louis CosteUo.
Indiana:
Indanapols, Louis Iludman.
miosis:
Aurora, J. Verbieh: Chicago, Joaeph Blish: Ciooro. J. Fabian; Joliet. Fr. Bambich. I. Zaletel In John Kren; La Salle. J. Spelicb: Masroutah. Frank Ammstin ; North Chins«, Anton KobaL Vat h Ojrrin: Springfield. Matija Bar-burich; Waukecan. Frank PetkovSek.
Franklin in okolico. Anton Seljak.
Kitamiller. Fr. Vodopivec.
•. oktobra:
Lnlatban,
Cherbourg.
10.	oktobra:
Franc«, Htm; Pres. bourg; Yorek, Bremen.
11.	oktobra:
Pres. Wilson. Trst; Mount Clay. Ham-burg.
oktobra:
Majestic, Charbour*; America, Cherbourg, Bremen; S&xonia, Cherbourg; "hlea*o. Havre: Orduna Cherbourg;, Hamburg; Ryndam, Boulogne.
1«. oktobra:
Berenrarla. Cherbourg; ReUance Cher boura, Hamburg; Canoplc, Cherbourg. Bremen.
17. Ok iwuri;
Macnchen Hamburg; Pre* Adams, Cherbourg; Tyrrhenla, Cherbourg. Ham-burg.
ia oktobre: Albert Ballln, Hamburg; Rochambeao.
20. oktobra:
La Savole, Havre; Olympic, Cherbourg; Ohio. Cherbourg, Hamburg: New Amsterdam, Boulogne; Leviathan, Cher, bourg.
23.	oktobra:
Aqultania, Cherbourg; Prea. Roosevelt, Cherbourg, Bremen.	«
24.	oktobra:
Paris, Havre; Prea Monroe, Cherbourg.
25.	oktobre:
Thurlntfa. Hamburg; Colombo. Genoa.
27. oktobra:
Homeric, Cherbourg; Orbita, Cherbourg* Hamburg: Pres. Harding. Cherbourg, Bremen; Vendam, Boulogne.
30.	oktobra:
Resolute Cherbourg. Hamburg. Mauretanla, Cherbourg.
31.	oktobra:	_____
Pittsburgh, Cherbourg, Bremen: Bremen. Hremen; America, Genoa: Iievede-
Chishoim. Frank Gooie; By, Jos. J. PwW; Evelrth, Louis Gouie; Gilbert. Lou i« Vessel: Hibblng. John Pov-«e; Virginia, Frank Hrratieh.
Klein,
St. Louis, Mike Grmbrijaa.
East Helena, Frank Hrella; Greogr Zobec.
New York:
Gowanda, Karl Sternlaha; Fall?, Frank Masie.
študirati na vseueiW. Ah pa da imas prijateljico v Panzu. T> [ po ^^ ^evilkah	priseljeniškega komisarja v
sto, v katere .m«u «™ u pisal P:«m<,	J W«du»«toira je bilo od 1. do 13. septembra t. L Zedinjene države
—	Da. P-mo je b.lo napisano v menu Jeaime Crale*. To je j pripuščenih ^ Jugoslovanov, oziroma oseb, ki so bBe vitete v na,
bila moja simlka.	i _ ,
'so kvoto.
—	Kaj pa dela sedaj?
—	No. ti moraš iti k nji ter jo prositi .da te bo povzdiernik
pred mojim očetom. Mojemu očetu naj reee. da si imela že strašilo doNti »snubcev, pa si vse zavrnila. Med snubci da je bil tudi neki Štabni častnik. Reče naj, da s** nisi niti zmenila zanj. O, to bo ne kaj krasnega. Nikar ne pozabi na štabnega častnika.
Melanija se je omislila. o« je pa ves navdušen nadaljeval:
— Ko te bo vprašal oče, kako si se seznajiila z menoj, mu re c»: lVedstavil naju je gusj>od Gustav Larumet, član francoske uni verze. Naredi vozel na robeu, da ne boš pozabila tega imena.
Melanija je napravila vozel na robcu.
—	Sedaj pa dra^a moja ptičica še nekaj. V tej obleki ne mo reš nikamor. Posebno pa preti mojega očeta ne. Naročil ti bom obleko 1 K) najfinejši pariški modi. Taka boš kot kraljica. Potem, kt bom jaz minister, pa še lepšo. Ali ni tako. ljubiea zlata T
Ona je prikimala. On jo je pa objemal in poljubljal.
—	O čem premišljuješ, ljubica?
Melanija je globoko zavzdihnila.
—	Zakaj vzdihuješ?
—	Boljše bi bilo, če bi me pustili ...
—	Kaj naj bi te pustil?	^	i
—	Takrat, ko sem hotela akoeiti v morje.
—	Nikar ne bodi neumna, draga moja. lzbij si enkrat za vselej take misli i z "lave. Take misli $0 pregrešne, take misli niso za mla-
V bolnišnici na Eilis Islandu je okrog 400 bolnih priseljencev raznih narodnosti. Načelniki zdravniške službe pravijo, da je to stanje normalno, in da ni nalezljivih bolezni med priseljenci, ki sedaj prihajajo iz Evrope.
Gospodarska moč kraljevin« Srbov, Hrvatov in
Slovencev.
IZOLEDI, DA BO PRIHODNJE LETO IZVOZ ZA 3,000.000.000 DI NABJSV VEČJI OD UVOZA.
Little
Barbertoo. A. OkoL*h in J. Baru h; Cleveland. Jakob Kesnik in Cha*. Kar-linger: Collinwood. Math. S la pni t: 1.0-rain. Louis Bala nt in J. Kumše; Niles, Frank Kogovšek; Youngstovm. Anton Kikelj.
Acosta. in okolico, Martin Abram; Ambridga Frank Jakshe. Bessemer, l-ouis Hribar; Brsddock, J. A. Germ; Broughton. Anton Ipsvec; Burdine. John Demshar; Conemangh, Vid Bo-rannek in J. Bresovec; Claridge, Antral Kosaglov in A. Jerina; Dunlo, Anton Tanlelj ; Export, Louis Supoočič; Forest City, Math Kamin. FarrelL. Jerry Oprin; Imperial. Val- Peternel; Greens-hurg, Frank Novak; Homer City in okoUco, Frank Farenchak; Irwin. Mike Paushek: Johnstown, John Polanc in Martin Koroshetz; Luzerne; Antoni Osolnik; IJoydeU, Anton Malovrh. Moon Run, Frank Machek in Frank Podmilšek; Pittsburgh, Z. Jakahe, Ig. Magister, Vine. Arh In TT. Jakobich; Reading. J. Peadire: Rockwood. A. Hochevar; Steelton. Anton Hren; Turtle Creek In okolico. Frank Schifxer; West Newton, Joseph Jovan; White Valley. Jurij Previch; Willock, J. Peternel.
West Virginia:
Coketon, Frank Koctan.
Tdgovske zbornice in eksportne korporacije iz cele kraljevine :Srbo\\ Hrvatov in Slovencev so imele 26. avgusta svoj prvi kongres v Beogradu.
Člani so bili razdeljena v pet odsekov, in sicer:
a.)	odsek za izvoz živeža;	/ -> '
b.)	odsek za izvoz živme, mesa in jajec;
i c.) odsek za izvoz suhih sliv in sadja;	' /
d.)	odsek za izvoz gozdnih in rudarskih produktov;
e.)	odsek za izvoz vina, olja, opija itd.
Kongres je trajal dva dni. Ob tej priliki je kongres izdal sledeče
dega dekleta.
—T o je vse lepo. kar govorite, toda nek notranji glas mi pra- [ poročilo: vi, da vaš oče ne bo dal dovoljenja.
—	.laz pa pravim, da ga bo dal.	Količina in vrednost produktov, pripravljenih sa isvoc odf 1. aeptem-
—	In če ga vseuo ne da. ali se boste poročili z menoj?	j ^^^^^	bra 1023 do 1. septembra 1924.
—	Prisegam ti pri svoji časti, da se bom. Saj te vendar ljubim.:
silno, neizmerno.	'Pšenice.............. 35.000.....:............1,200.000.000
Paseal j«1 v tistem trenutku resnično čutil, da še nikdar ni lju- Koruze.............. 30.000...............................765.000.000
bil nobene ženske tako kot ljubi Melanijo. 'Ovsa, ječmena in rži .. .. 3.000....................................75.000.000
—	Ti si moja edina ljubezen — je šepetal. — Ti in nobena. Y Fižola................2.000....................................70.000.000
duhu blagoslavljam tistega spoštovanega moža. lei je bil toliko pa- ^"me...............................800.000.000
meten in'previden. da ti je kozo ukradel. Če bi ti ne bil koze ukra- Mesa m mesnih produktov...................................480.000.000
del. bi ne bi!a danes v mojem stanovanju in jaz bi ne pil sladkosti Jajec okrog............ L50....................................500.000.000
iz tvojih ust. Sira (kaakavala)....................................................80.000.000
—	To je res — je odvrnila in se nasmehnila. _ Onemu možu Per.U!nillf \" d......... 500 ...............................110.000.000
moriva biti hvaležna. Onega moža se moraš spomniti in ga bogato ,K(>Ž in divjačine....................................................211.000.000
obdariti ko boš postal milliliter.	Suhih sliv............ 5.500. ..
Pascal je odvrnil svečano:	(Pekmeza............ 170...
—	Odlikoval ga ixwn z redom častne legije.	| Sirupa, sadja.......... 1230...
Toda to zaenkrat se ni bilo najvažnejše. Treba je bilo ukreniti *>rv' iesa- t*nilia........ 105.300...
»e do«ti drujrih važnih stvari.	j Rude, cementa........75.000...
Posadil ji je kloblueek na glavo ter ji komandiral kot oddelku ! Sa«lm.............. 48
vojakov:	! Južnega sal ja, mandljev,
Naprej, marš! _ '1 #'I1B ■ Viinjev' orelwv- bilhaea .. 160.,. Kam t	j Opija in maka.......... 3 ...
Milwaukee. Joseph Tratnik. Racine.
in okolico. Frank Jelene; Sheboygan. H. Svetlin.
Washington:
Black Diamond,
Wy
G. J. Po renta.
Bock Springs, Louis Taucher.
Poleg gorina ved enih so pooblaščeni pobirati naročnino tudi vsi tajniki
S. K. J.
Išee*n »vojega bratranca JAXK-ZA DOI.Sr.VA, rodom iz Brankovega pri Vel. Laščah. Ako je kateremu kaj znano, kje se nahaja, ga prosim, da ga na ta o«r!as opozori, da naj se mi oglasi ; ak" l»a sam eita, ga tudi prosim, da se mi takoj javi. — Fraai
Polsina. orožnik v Šenčurju pri Kranju, Slovenia, Jugoslavia.
(5-9—10)
198.000.000 5.250.000 33.250.000 920.000.000 470.000.000 10.000.000
—	Na pot. ki vodi k poroki!	_ Vina
—	V cerkev!	* ? t	^ j Olja
—	Prenewt.;. ali se ti mudi. Najprej morava vendar dobiti sta-'Sviloprejk novanje zatem. Potem morava k šivilji in nazadnje nakupiti to
in ono.
Vesela *ta odšla po atopnjicah.
K malo sta dobila v isti ulici dve veliki svetli sobi. V trgovini at a naročila svetlo pohištvo, svetle preproge m zastore. Vse svetlo, vse deviško.
Skakala je po stanovanja kot mlada deklica. Močno je pa zardeda, ko je prišel trgovec z računom. -
Gospod Pascal, kako službo mi morate dobiti. — je rekla žalost do. — Kaj mi boste pomagali iskati, kaj ne?
20.050................
50.••••i|a»««|tiat
80.000.000 30.000.000 718.000.000 12.000.000
28................... 32.000.000
POZOR! POZOR!
ALPEHTIinLTU&A je najbolj uspešno sredstvo na svetu, sa rast in proti izpadanju las za moške in šenske. Velika steklenica 13.—. sredna 12.—.
« poštnino.
Za vse druso piilt« po cenik, ffa
polljem zastonj.
JACOB WAH6I6
P. O. BOX «1« CLEVELAND, OHIO
(Dalja prihodnji«.) ^
Skupaj.............. 272.209 .................. 6.785.200.000
Če se vrednosti glavnih predmetov izvoza doda 25 odstotkov o-stalih predmetov ki se izvažajo
dinarjev........................1.696.300.000
se predvideva skupen izvoz z .. ............ 8,481.500.000din.
Če se od te vrednosti od računa izvoz
vina, ki je dvomljiv, a................ .. 781.000.000 d in.
ostane za izvoz............ .-. . .........din 7,700.500.000
Uvoz od 1. IX. 1923 do 1. IX. 1924 .. r. .. ...... 4,700.000.000
Torej bo izvoz večji od uvoca sa dinarjev..... .. 3,000.000.000
Izvoz od 1. L do 31. XII. 1922 je b>i........ 3,071.000.000 din.
NAJVEČJA ARABSKA iANJSKA KUJKA
ALI NAMERAVATE DOBITI ROJA.
KE V AMERIKO?
M2S JUGOSLOVANOV BO LETOS PRI&LO V DEŽELO.
Ni] Canard profra pcmae& Vaiim rojakom, da dobijo liste, vizlrarja ter Jim da potrebna navodila, ki so potrebna za potovanje t Ameriko.
V* potnik* opremljajo do panika druibini uradniki brez kakega, pnseb-neca doplačila- Potnikom, ki imajo CnnardoT« vozne luttke. nikdar ri treba čakati, ker odpluje i a Kttop« T enkrat t tednu kak pa m i k t« (rte.
Vozili listki Cunard profre «o veljavni za najhitrejše parnike na sveto.
Za na daljna pojasnila na naftega mestnega agenta.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
DOR je namenjen potovati t stari kraj. je potrebno, da je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugib stvareh.
Pojasnila, ki ram jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje. Vam bodo gotovo ▼ korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki Imajo kabine tudi v III. razredu.
Tudi oni ki Se niso ameriški državljani. morejo potovati v start kraj na obisk, toda potrebno je. da se povrnejo tekom Šestih mesecev in so prlpuSčenl brez vsake neprlllke v to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor iell dobili sorodnika ali pa svojra iz starega kraja, naj nam
piše za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota znaša G420
novih priseljencev.
Za potne stroške izplačuje po našem naročilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
SS Cortlandt Street New York Glavno zastopstvo Jadranske banke.
V Jugoslavijo u 9 dneh.
Vrnik tarrk tJplijt e4e* »stikih ictikaee"
AQUITANIA.............45.674 ton
MAURETANIA.......... 30.704 ton«
BERENGARIA .......... 52.022 ton
RazkaSne kabine 3. razreda z 2-4-C posteljami. Prekrasne jedilnice, kadil nice in počivališča. Pokrit krov za letanje. Dwnafa kuhinja. Domai^a udobnost. Crezakrbnost. Nakaznice denarja potem Cunard. lz-pLafljlxe v Jugaslavrji hitro, slgnrno zanpRO. Za karte ia nasvste vrri-iajie pri rt.jbliijem ager.lu v svojem
kraja-
CUNAtD ANCHOR LINE
Now York* Plymouth. Havre, Parle
FRANCE ................... 10. okt.
LA SAVOIE ................ 20. okt.
PARIS____ 24. okt.: 14. nov.; 12. dec.
SUFFREN .................. 7. nov.
N«w York. Havre. Parts
ROUSSILLON ............ e. oktobra
CHICAGO ................ 13. oktobra
ROCHAMBEAU .......... 1>. oktobra
N*w York. Viso [Spain L Bordeaux
LA BOURDONNAIS ......... 27. okt.
PiBt* a —.1 ail	.SUN ad aa iM inJ:
1» STATE STREET.	NEW YORK
Harmonike
Ake telit« Imeti res dobre m trpslno slovenska, nemiko ali kroenatlčne harmoniko, obrnit« •• na znane tvrdko za pojasnilo alt pa pridite osebno.
LUBiSOVl
Harmonike v»«h 7rat Imam tudi ▼ aa-
lof! In sem sedaj edini sajrtopulk teh Pilite po cenik.
8« vam uljudno
Anton Mervar
«•21 St. Ctalr Avenue
Cleveland, O.
ROLE za PIANO
SLOV. IN HRVATSKE dobite edino pri: NAVINŠEK-POTOKAR
331 Crssv 9t_ Conamaush. Pa.
PlSl rE PO CENIK.
POTOVALNI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni nabirati naročnino za "Glas Naroda", bo: Joseph Čeme, Anton Simčič in Joseph Smalzel.
Upravništvo.
AOVCRTiaC IN	Al NARODA*.
Izšla je nova izdaja
'PESMARICA GLAZBENE MATICE'
Zbori za štiri moške glasove.
Uredil MATEJ HUBAD
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi
z notami:
I.	Na dan; 2. res oZenil bi se; 3. Kazen; 4. Kmečka pesem; 5. Vasovalec: 6. Na trgu; 7. Pesem o beli h 15id;
8. Prošnja; 9. Dan slovanski; 10. Tihi reter od morja;
II.	Se ena; 12. Povejte, Te planine; 13. Sijaj, aolnčice; 14. Lahko noč; 15. Deklica mila; 36. Slanca; 17. Vabilo; 18. Pa-
•tirček: 1». Rožmarin; 20. Cerkvica: 21. Profinja; 22. Imel aem ljubi dve; 23. Dani<-1; 24. Savska; 25. Oblaček; 26. Planinska ro'a. 27. Herc-<>sovska; 28. Ljubezen in pomlad ; 29. Koiloa i slavulj: 30. Naša zvezda; 31. Lahko noč:
32. Pod noC; 33. Kaj bi te pra^al; 34. Bole pravde; 35. Na grobih ; 36. Nad zvezdami ; 37. Vabilo: 38. UsliSl nas ; 30. Na
morju; 40. Pastir; 41. Klorenska zemlja: 42. Barčioa; 43. Oblaček; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 46. Glas Grobo-ra : 47. Katrica : 48- Deklica. tl <d Jokala ; 40. Jan bi rad rodeči h rož: 50. Zdravica; 51. V mraka; 52. Lepa na£a domovi, na; 53. Vlgred se povrne; 54. Vinska; 55. O j dekle, kaj b tak laloetna; 56. Slanica; 57. Oj. te mlinar: 58. Pojdam v rute; 59. Slorenae. Srb. Hrvat: 60. Na£a zvezda: tfl. V slovo; 62. Izgubljeni cvet; 63. Sanak spava; 64. Glejte, kako umira pravični ; 65. Naprej; 66. Kje dom je moj. 67. Hey Slovenl. 71. Domovini ; 72. Sokolska; 7H. Jadransko morje: 74. Popotnikova pesem; 75. Domovina; 76. Slovenski svet, ti ai krasen; 77. U
boj; 78. Večer na Savi; 79. Zrinsko, Frankopanka; 80. Sto čutifi. Srbine tužni?: 81. Pobratimlja; 82. Pomlad in jeaMi; 84. V tihi noči. 85. Milica; 86, NjoJ; 87. NJega ni; 88. Pod oknom: 89. Prva ljubezen; 0O. Lahko noč; 91, Pri oknu sva molče slonela : 92. Strunam; 93. Slovo; 94; Strunam; 95. Pro-/ inja; 96. V ljubem si ostala kraji; 97, Pod oknom: 98. Ljubezen in pomlad; 99. Lahko noč; 100. Raztanek; 10L S vračanje; 102. Tam. cd je stoji; 103. Prelja.
Cena 8 poštnino $3.
aGLAS NARODA"
Cortlandt Street	New York
82