Kupujte VOJNE BONDE1 Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI volume xxvi.—leto xxvi. Kupujte VOJNE BONDE! The Oldest kftUCraCT Slovene Daily fa ™ in Ohio HrjwR Best Advertising j^Ksmoe Medium CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK), JUNE 18, 1943. ŠTEVILKA (NUMBER) 141 ! Možna nominacija , Johna E. Lokarja f • Frank Gentsch, kolektor davkov v 18. ohijskem di-^iktu, je zaradi rahlega zdravja poslal v Washington Sv°jo resignacijo ter namerava stopiti v pokoj. Dne 1. jute bo prevzel mesto načelnika tega urada nov uradnik, ^terega bo imenoval predsednik Roosevelt. Kdo bo ta ®Seba, še ni znano, clasi je več osebnosti že v konsideraci-]'• Ena teh oseb, ki se jo v zadnjem času često imenuje v *Vezi s tem važnim uradom, je tudi John E. Lokar, naš ;Zorni ter vsestransko zaslužni rojak, ki je sedaj tajnik Pomočnik našega župana Franka J. Lauscheta. Ker je to imenovanje za imenovanjem zveznega sod-a> najvažnejše in ker leže na ramenih davčnega kolek-'Ja velike odgovornosti, je razumljivo, da predsedniku j16 bo lahka izbira med onimi, ki mu jih bodo priporoča-6 lokalne politične in civične organizacije, kakor tudi 2vezni kongresniki naše države, mestno časopisje, itd. .. Na podlagi temeljitega poznavanja Lokarjevih ak-flosti, njegove službene vestnosti, pravičnosti in nepri-'ranosti, sodimo, da bi bil John E. Lokar mož na mestu a ta važen urad. Kot zmožen, pravičen in pošten javni aanik je čislan med vsemi prebivalci Clevelanda, da °lcimo o Slovencih, med katerimi se je — v splošno I st in korist našega življa — javno udejstvoval skoraj e svoje življenje. Kakor nam je žal, da izgubi v njem Panski urad zmožno in vestno oporo in vsi, ki imajo s 111 uradom kaj opravka, svojega iskrenega prijatelja in govornika, bi nam bilo na drugi strani ljubo, da bi bil enovan na čelo važnega davčnega urada, ker bi bili v ^ slučaju lahko sigurni, da se nahajajo zadeve davko-acevalcev v r°kah vestnega in zmožnega moža, katere-11 Je tuja vsaka protiljudska politična mahinacija. j 'Enakopravnost" kot zastopnica in predstavnica ve-ega dela državljanov slovenskega porekla prav resno vPelira'nfl npiftp vnn« ei službe s sodnikom in sedanjim županom Frank J. Uschetom. S podporo Johnu E. Lokarju za imenovanje d v Važni urad, bodo imenovani kongresniki dokazali, ^ 2ele dobro ljudstvu, ki jim je poverilo svojo politično-onomsko usodo ter jih izvolilo kot svoje predstavnike v Move važne urade. ia ri *menovan.)e J°bna E. Lokarja za zveznega kolektor-davkov (uradna označba: Collector of Internal Revels for 18th Ohio District) bi pomenila veliko pridobitev ^ yse prebivalstvo mesta Clevelanda ter bi bila nadalj-^ vPoČastitev Slovencev, ki so znani kot zvesti in lojalni pavijani in podporniki vseh federalnih in zveznih usta- ^aplin se je zopet poročil ^OLLYWOOD, 16. junija.— Chaplin, milijonar in ]jifilmski igralec, ima ve-fe težave s svojo ljubeznijo. ^ dni ga je tjraia pre(j sodišče et stara Miss Barry, ki pra-J je v blagoslovljenem stali^ in da je 53 let stari Chap-°tr°ka, ki ga pričakuje, ^ Je Chaplin zanikal, vendar ^Oo se ^ izplača dolarjev. aj, ko še ta zadeva ni reše-i ' Pa poročajo, da je "elopal" let staro Eugene O'Neill, J^o pisatelja 0'Neilla, s ka-v 0 se je baje poročil ali se bo Ko je Miss Barry sli-, 4 0 tem, se je onesvestila. Nežnost za slušanje službenih vesti v srbiji ^ttERlCH, 10. junija (ONA) ^ ^adio Budimpešta prinaša J^ilo, da je srbski kvizlinški t>o .er notranjih zadev izdal ^jje, da je treba na javnih jj. ®tih nastaniti radio aparate, L*oraj0 ostati odprti in ne ° utihnili, dokler so na pro- \ uradna obvestila. V lo- V. , 2a časa oddaje službenih i ®ti. lov. urad za zopetno zaposlitev Washington. — Sistem nabornih uradov je ustanovil oddelek za zopetno zaposlitev, da za-jamči vsakemu vojaku, pomorščaku ali marinu za čas po vojni ali službo, ali pa vsaj priliko za učenje; Office of War Information je izdal tozadevno poročilo o pravicah in predpravicah vpoklicanega moštva. Glasom OWI je bil ta oddelek ustanovljen zato, da bo "vsak mož, ki bo v redu odpuščen iz aktivne službe, zagotovo dobil nazaj svojo staro pozicijo in jo tudi obdržal, ali pa dobil drugo, ravno tako dobro in jo jo obdržal, oziroma, ako je telesno onesposobljen, mu bo nudena prilika, da se na poseben način izuči; oni, ki bodo popolnoma nesposobni za delo, bodo pa sigurni, da se bo skrbelo zanje na primeren način." Jugoslovanska vlada resignirala # i -r i V » mfflfafc^Av^aa:-:-:...........................—. ......r__ri_____y«r"ro____.vw: v: :•" vy-'-'.-TiiW'ri'f • • • """ f h WWW iiin ,L, j. Na sliki so trije generali v Casablanci, ki saliitirajo mimohodu francoskih čet, opremljenih z ameriškim orožjem. Od leve proti desni so: general Lasoroux, francoski poveljnik v Maroku; general Mark W. Clark, poveljnik ameriškega petega armadnega zbora, in francoski general Nogues. Nova grobova PAUL HERAKOVIC V mestni bolnišnici je včeraj popoldne ob 4:35 uri preminil Paul (Rock) Herakovic, v starosti 29 let. Eno leto je delal pri Eaton Axle Co. kot lathe o-perator, prej pa dve leti pri Ohio Gear Co. Nazadnje je delal pri National Refining Co. na E. 71 St. in Hough Ave. Njegov oče Thomas je preminil pred šestimi-Je& >'-<-< ■ - Mladenič zapušča tu žalujočo mater Elizabetho Herakovic, sestro Carolyn Rock, in dva brata Thomasa Jr. in Nichola-sa. Pogreb se bo vršil pod vodstvom pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi. SOPHIE KOVAČIČ Včeraj zjutraj je preminila v Naši fantje-vojaki ★ ★ Sledeči slovenski fantje iz 24. okrožja (23. varda) so bili pred par dnevi pozvani v vojaško -"j-Službo: Joseph Viumar, Edward A. Tomazin, Max F. Traven, (pomožni glavni tajnik Slovenske dobrodelne zveze), S. J. Zupančič, Frank Petek, Stanley T. Buchar, Joseph Perpar, Peter W. Urban, Martin F. Rogell, Stanley Kalan, Joseph R. Ko-dric, Edward F. Dobre in A. L. Znidarsic. Ti fantje se sedaj nahajajo Lakeside bolnišnici za nalezljivo,na dvo-tedenskem dopustu, na-boleznijo Sophie Kovacic, rojena1 kar bodo odšli na SV0Ja mesta. Hutter, v starosti 51 let. Stano-! TakoJ Pa sta odšla George Bo-vala je na 14811 Saranac Rd. har in j°hn J- Papes. K mornarici pa so bili spreje-Pokojnica je bila doma iz Ko- ;ti: Frank M Hočevar, 9610 Lo-čevja, odkoder je prišla v Ame- well) Andrew P. Petschauer, nko pred 35. leti. Tukaj zapu-j6834 Bayliss Ave>> Peter j. šča žalujočega soproga Michae-lDomsic, 1172 E. 58 St., Antho-la, dve hčeri, Josephino in Dai-jny j Hreil( 1043 E 77 st> sy, poročeno Gates, ter sina|John q Ujcich) 1170 E 74 st_ korporala Williama, ki se naha- Rudoiph F. Božeglav, 1125 E. ja pri marinih na Solomonskih 60 st; Edward L. Podržaj, 6707 Schaeffer Ave., John Bol- otokih. Pogreb se bo vršil danes popoldne ob 2. uri iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St., na Calvary pokopališče. Zaradi nalezljive bolezni, za katero je preminila, bo pogreb iprivaten. poroka Jutri zjutraj ob 8:30 bosta v cerkvi sv. Frančiška na E. 71 St. in Superior Ave. obljubila večno zvestobo Frank Mervar, Petty Officer U. S. C. G., sin poznane družine Frank in Johanna Mervar, ki vodita čistilnico oblek na St. Clair Ave. in Marie Werrlein, hčerka Mr. in Mrs. Frank Werrlein, 1329 E. 68 St. den ml., 2209 Payne Ave. K marinom pa: Herman A. Marolt, 1128 E. 71 St. ★ ★ John Augustin, sin Mrs. Mary Augustin, 18611 Mohawk Ave., je pred tremi tedni odšel v službo Strica Sama. Prijatelji so vabljeni, da mu pišejo na uri si'sledeči naslov: John Augustin, A-S — Co. 618, G.L.N.T.S., Great Lakes, 111. ★ ★ Na dopust za dva tedna je prišel Sgt. Anton Bokal, sin poznane družine Mr. in Mrs. Anton Bokel, 731 E. 157 St. Družina Bokal ima tri sinove v vojaški službi. ne bodo smeli servirati o- policijska zaščita Alfred A. Benesh, federalni administrator kontrole nad najemnino za Cuyahoga, Lake in Geauga okraje, je pod policijsko zaščito, ker se mu je zadnje časa po telefonu večkrat grozilo ter se je bilo bati za njegovo telesno varnost. Nevesta in ženin sta skupno pohajala v šolo sv. Frančiška. Mladi Frank je v službi Strica Sama v uradu Captain of the Port Barge, v New Yorku, ne- dr. garbas odide k vojakom Dr. Anthony Garbas, zobni zdravnik, ki je imel svoj urad v poslopju Slovenskega narodne- vesta je pa bila več let uslužbe- ga doma- je bil vPJokvhcan v ar' na na Cleveland Trust banki na mado ^dinjenih drzav, kamor Euclid Ave. in E. 9th St. odide danes- in S1C^ naJPreJ za sest tednov v Carlisle Barracks, Brat ženina, korporal Larry v bližini Harrisburga, Pa., po- Mervar, je pa dospel iz Cha- tem pa se mora javiti v Chica- nute Field, 111. na kratek do- gu pri 6. poveljstvu. Dr. Garbas pust. Novoporočencema cesti- j je dobil čin drugega poročnika tamo in želimo jima vso srečo v, ter bo izvajal v armadi svoj LONDON, 17. junija. — Jugoslovanski premier Slobodan Jovanovič je podal ostavko, nakar je izjavil kralj Peter časnikarjem, da pričakuje, da bo tekom 24 ur sestavil nov kabinet, ki bo nasledil Jovanovičeve-mu kabinetu, ki je resigni-ral pod pritiskom. Peter je izjavil, da bo novi premier "Jugoslovan." To pomeni, da bo novi premier mož, ki mu bodo pri srcu interesi vseh Jugoslovanov — Srbov, Hrvatov in Slovencev, in ki bo sprejemljiv za vse Jugoslovane. Doslej še ni znano, koga bo imenoval. Rečeno je, da je moral Jovanovič resignirati zaradi nezadovoljstva nad njegovo zunanjo politiko, zaradi svoje opozicije proti kraljevi izbiri, ki si je izbral za nevesto 22 let staro grško princeso Aleksandro, in zaradi sporazuma s partizani, da bodo slednji podpirali generala Mihajlovi-ča. Kakor dalje naznanjajo, so bili gotovi člani kabineta "siti" večnih Jovanoviče-vih izjalovitev, da bi definiral strogo jugoslovansko zunanjo politiko. Čutili so, da Jovanovič ni zmožen u-dejstviti nove zunanje vladne politike, ki stremi za tesnejšim sodelovanjem z zedinjenimi narodi in za objavljen jem povojnih ciljev. Urednik SDZ glasila najden mrtev Kot nam poročajo je bil zgodaj danes zjutraj najden mrtev na svojem domu Louis Rozman, urednik "Glasa", glasila S. D. Z. Pokojni Lojze Rozman je bil obče poznan in v splošnem priljubljen radi svoje prijaznosti in šegavosti. Stanoval je na 545 E. 118 St. Star je bil 45 let, ter je bil doma iz fare Suhaja v Beli Krajini, odkoder je prišel v Ameriko leta 1928. Leta 1929 se je poročil z Mary Vrček. Poleg soproge zapušča tukaj sina Aloysius Stanley-a, v Jugoslaviji brata Rudolpha, tukaj pa brata Pvt. Josepha, ki se nahaja pri vojakih v Camp Robinson, Ark., nečaka Rudolpha, Seaman 2nd Class, pri mornarici v Chicago, 111., tri sestre: Mrs. Mary Facnik, Mrs. Sophie Kenny in Mrs. Stephanie Sen-yak. Pogreb se bo vršil pod vodstvom pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi. Čas pogreba se bo poročalo jutri. s Naj bo pokojnemu tovarišu rahla ameriška zemlja! Prizadetim zaostalim naše globoko sožalje! KONCENTRACIJA ZAVEZNIKOV VZDOLŽ TURŠKE MEJE Italija se trese pred invazijo, ki je pred njenimi durmi.—Ozračje polno Vznemirljivih vesti milijon zaveznikov v sredozemlju več kave WASHINGTON, 16. junija.— Urad za administracijo cen je naznanil, da so postale zaloge kave po dolgem času zopet normalne, kar bo imelo za posledico, da bodo povečane racije kave. zakonskem življenju. poklic, KLUB ŠT. 49 JSZ Seja kluba št. 49 J. S. Z. se bo vršila v nedeljo zjutraj ob 9. uri v navadnih prostorih Slo venskega delavskega doma na Waterloo Rd. Vabi se člane, da se udeležijo. Rimski radio sporoča, da se koncentrirajo močne angleške sile ob južni meji Turčije, pred tem pa je sporočil svojim poslušalcem, da se koncentrira ob afriški obali proti Pantelleriji mnogo izkrcovalnih bark. V antiosiščnem Iraku je premier-general Nuri paša Es Said sporočil v svojem dnevnem povelju četam, da se "bliža ura odločitve" in naj bodo čete pripravljene na aktivno službo. Poročila iz Ankare pa naznanjajo, da so okoliščine omogočile v bližnji bodočnosti anglosaško invazijo iz Levanta. Turčija prelomila z Vichyjem BERN, Švica, 17. junija. — Turški diplomatski krogi naznanjajo, da je turška vlada od-poklicala iz Vichy ja svojega poslanika Behic Erkina, in sicer kot v protest proti nacijskim restrikcijam napram poslaništvu. Vsi znaki kažejo, da namerava Turčija pretrgati svoje od-nošaje z Vichyjem. Poročila nervoznega Rima LONDON, 17. junija. — Italijanski radio poroča, da odpošiljajo zavezniki proti Pantelleriji velike množine izkrcovalnih bark ter da je za akcijo v Sredozemlju pripravljenih nad 5,000 zavezniških letal in nad milijon najboljših angleških ter ameriških čet in da je polovica angleške mornarice zbrana na Sredozemskem morju. Italija in Sicilija zopet udarjeni Zavezniški glavni stan v Severni Afriki, 17. junija. — Zavezniški bombniki so zopet udarili po sovražnikovih komunikacijskih centrih v Siciliji in Italiji sami. VELIKA AMER. ZMAGA NAD JAPONSKO ZRAČNO SILO Nemčija napoveduje rusko ofenzivo.—Kitajci pobili 40,000 Japoncev bombardiranje nemčije Japonci so prileteli v sredo ogromno jato bombnikov in bojnih letal nad Guadalcanal, kjer so mislih, da bodo našli naše vojaštvo in letalstvo nepripravljeno. Toda ameriški letalci so bili v hipu v zraku, nakar se je razvila zračna bitka, v kateri je bilo sestreljenih 77 japonskih bombnikov in bojnih letal, dočim se šest ameriških letal ni vrnilo na svoje baze. Ob obali Nove Gvineje so po-greznili zavezniški letalci 12 japonskih bark. BOMBARDIRANJE NEMČIJE LONDON, petek, 18. junija. — V sredo ponoči angleški bombniki so zopet napadli nemško mesto Cologne, in sicer sedaj že 116krat, dočim je snoči odletela zopet velika jata angleških bombnikov preko Kanala v Nemčijo, njim pa so sledila bojna letala, ki so odletela o-koli polnoči jiad Francijo. 40,000 JAPONCEV UBITIH V KITAJSKI ČUNKING, 18. junija. — V štiri dni trajajoči bitki ob gornjem toku reke Jangce, so pobili Kitajci približno 40,000 Japoncev. NEMČIJA NAPOVEDUJE RUSKO OFENZIVO Berlin je snoči napovedal veliko rusko ofenzivo v okraju mesta Orla, dočim ,iz Londona poročajo, da je Nemčija sama nameravala pričeti silno ofenzivo v istem odseku, toda jo je v zadnjem trenutku odložila zaradi nezadostnih vojnih zalog v naprej pomaknjenih bazah. Maršal von Bock preklical o-fenzivo Nemški radio naznanja, da bodo Rusi udarili tekom treh tednov, dočim poroča London iz zanesljivih virov, da je nemški maršal Fedor von Bock v zadnjem trenutku preklical nameravano ofenzivo zaradi nezadostnih zalog za tako podvze-tje. Moskva poroča, da so ruske čete včeraj, in sicer že četrti zaporedni dan, odbile; vse nemške napade v odseku Orla, kjer se hočejo nacisti za vsako ceno zopet polastiti izgubljenega ozemlja in kjer mečejo v bitke vedno nove čete. Specialni moskovski komunike naznanja, da so ruski letalci užgali v sredo ponoči 100 nemških letališč, ob kateri priliki je bilo uničenih po požaru in po ruskih bombah mnogo nemških letal. Kultura ;,NAŠA dramsko društvo zvezda" Članstvo dramskega društva "Naša zvezda" se opozarja, da se v nedeljo večer, ob 7. uri vrši zelo važna seja, in sicer v navadnih prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Vabi se vse članstvo na polnoštevilno udeležbo. direktorij slov. zadruge V ponedeljek večer, 21. junija, ob 7:30 uri se vrši seja di-rektorija Slovenske zadruge, na katero so direktorji vabljeni polnoštevilno. - i Podprimo borbo Amerike ca Jemo-kracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnih znamk! L stran 2. enakopravnost 18. junija, 1943. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by XHE AMERICAN JUGOSLAV FEINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznažalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)__________________________$6.50 Por Half Year — (Za pol leta)__________________________________________________ 3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ___________________________________________________ 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)_______________________$7.50 Por Half Year — (Za pol leta)_____________________4.00 Por 3 Months — (Za 3 mesece)____________________________2.25 Komentarji o novi pomožni akciji Šampijonka Por Europe, South America and Other Foreign Countries: 'Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države): Fo* One Year — (Za celo leto)_________ For Half Year — (Za pol leta) ................................................ ___$8.00 ____4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. BOMBARDIRANJE NEMČIJE Piše Elmer Davis, direktor O. W. I. Bombardiranje Nemčije ima pred vsem namen uničevanja nemške industrije. Veliki napadi na Dortmund in Duesseldorf, katerim so sledili uničujoči napadi na mesta v ruskem področju, so gotovo zadeli v živo. Iz Ru-ra se ne more preseliti veliko industrije v druge kraje; največji del mora ostati tam. Le redko kateri vojaški strokovnjak je prepričan, da je mogoče vojno dobiti samo z bombardiranjem, kakor trdijo neki zagovorniki te teorije. Toda bombardiranje v takem obsegu kot to sedaj delajo ameriške in angleške zračne sile, če bo izvrševano zadosti dolgo, lahko resno ogrozi in oslabi industrijo, od katere živi nemška vojska, in bo verjetno oslabilo tudi moralo naroda. Da je morala že načeta, dokazujejo pritožbe, ki prihajajo od sovražnika in njegovih prijateljev. Špansko časopisje in radio, katere kontrolira španska fašistična stranka, so dvignili oster protest proti temu bombardiranju. Najprej so se španski časopisi pritožili proti nečlovečnosti napadov proti civilnemu prebivalstvu. Ko so Nemci napadali civilno prebivalstvo, se niso nikdar spomnili, da to omenijo; in niti tedaj tega niso storili, ko so nemški piloti, ki so pomagali Francu v španski civilni vojni, napadali špansko civilno prebivalstvo. Samo napadi na Nemce so nehumani. V zadnjem času pa so bila dana nova navodila španskim časopisom. Na temelju teh navodil imajo sedaj španski časopisi pisati, da Španijo ne zanima toliko bombardiranje civilnega prebivalstva kot dejstvo, da to vodi do povračila z isto mero in do kaosa. Tako govorijo španski fašisti. Oni pa niso nikdar opozarjali Nemce, naj ne bombardirajo Varšave, ali Rotterdama, ali Beograda, ali Londona, saj bi vendar tudi to lahko vodilo do povračila z isto mero. Sedaj pa, ko se zares z isto mero vrača, zahtevajo, naj prenehamo. Odslej bomo gotovo vedno in zopet slišali te storije ponavljati od Nemcev, Italijanov, Japoncev in njihovih prijateljev,, in to če bolj če se bo vojna nadaljevala in še bolj bo sovražnik zadet. Dostikrat bodo apelirali na naša človeška čuvstva. Mi pa znamo dobro, da je ta propagandna kampanja proti bombardiranju samo z naše strani eno od sovražnikovih orožji, sredstvo s katerih hoče čim bolj odložiti svoj poraz. In Č3 bi se jim zares posrečilo prepričati nas, da moramo popustiti v bombardiranju, bi to pomenilo, da bi moralo poginiti še več Amerikancev, predno bi bili v stanju dobiti vojno. Urad za vojno mobilizacijo Piše Elmer Davis, direktor O. W. I. Vojna ni še končana in mi ne smemo počivati. Na to nas je spomnil predsednik, ko je objavil ustanovitev Urada za vojno mobilizacijo in dejal, da stopamo v novo fazo vojnih naporov ter moramo zato vse naše delovanje vistosmeriti ter toliko vojno mašino kakor civilno gospodarstvo držati v toku in kolikor bolj mogoče pospešiti Z di •ugimi besedami, stvari gredo sedaj dobro, ali mi moramo gledati, da pojdejo še bolje, dokler zmagamo. Ustvaritev tega novega urada, ki v glavnem udejstvuje priporočila treh odborov kongresa, je poskus, da skupni napori naroda dajo bolje rezultate. Sodnik James F. Byrnes, dosedanji direktor gospodarske stabilizacije, je postavljen za direktorja vojne mobilizacije. Njegova naloga bo, da skupaj s posebnim odborom izdeluje programe in politiko, kako naj se najbolj izrabijo vse narodne sile, delovna moč, ki ni še v uniformi, kako naj se vzdrži in stabilizira civilna ekonomija in kako naj se to prilagodi vojnim potrebam. j* Sodnika Byrnesa naloga je tudi, da izravna spore ! med raznimi vladnimi uradi v pogledu civilnega vojnega j V zvezi z novo pomožno akcijo za "pomoč Slovencem takoj," J katero so začeli gotovi katoliški krogi v Ameriki in v kateri se zlasti z veliko vnemo udejstvuje pater Ambrožič, smo brali v Proletarčevih "Komentarjih",! sledeče značilne in zanimive u-1 gotovitve: "Verjemite ali ne, pater Ambrožič agitira za katoličanstvo med ameriškimi Slovenci s "pomočjo" — Etbina Kristana! — Rev. Ambrožič je podjeten, to se mu mora priznati. V svoji a-gitaciji za pomožno akcijo slovenskih župnij citira iz govora Etbina Kristana na zadnjem slovenskem kongresu, da naj katoličani ostanejo dobri katoličani in socialisti pa dobri socialisti, ker demokracija ne more izhajati brez strank. Omenjeni Kristanov citat je nato prikrojil v misijonski članek, v katerem pravi med drugim (citirano iz A. D. z dne 1. junija): Če bi hotel opozarjati na to, kaj vse prav za prav krije v sebi naročilo gospoda Kristana, j da naj ostanemo dobri katoličani, bi bilo treba napisati jako debelo knjigo. Na kratko rečeno: S tem nam je predsednik | SANSA s par besedami položil na srce, da se zvesto držimo katekizma, verujemo trdno vse, kar uči katoliška cerkev, izpol-njujmo vestno vse božje in cerkvene zapovedi, hodimo k službi božji pogosteje nego strogo zahteva zapoved, molimo vsak dan po večkrat in zelo pogosto pristopajmo k svetim zakramentom. Poleg tega vršimo z I največjo vestnostjo vse tisto, kar imenuje katekizem "krščansko pravičnost," zlasti še v svojem razmerju do Boga in bližnjega! Vse to — in najmanj vse to — vključuje v sebi naročilo g. Kristana, da katoličani ostanimo dobri katoličani. In gotovo je hotel reči tudi to, da tisti med nami, ki doslej nismo bili dobri katoličani, vsaj zdaj postanimo zares dobri! Prav nič ine dvomimo, da g. Kristan nima nobenega spoštovanja do slabih katoličanov, kot prav do-, bro vemo, da ga nima do slabih socialistov, če je kdaj kdo zaslužil izredno zahvalo za umestne besede od strani katoliške javnosti, jo je vsekako zaslužil g. Kristan. Zato si jemljem pravico, da jaz to naredim v imenu naše slovenske katoliške javnosti." Čudeži se torej še gode. In eden teh je, da se je vpliven slovenski frančiškan, vodja zveze slovenskih župnij, zahvalil Etbinu Kristanu "za njegove u-mestne besede" v imenu (ameriške) "slovenske katoliške javnosti". Kaj bosta sedaj počela Ameriški Slovenec in Ameriška Domovina? Še udrihala, ali pa se izmazala, kakor se je James Debevec glede "pocestnega roparja"? Ambrožičev namen v uporabljanju Kristanovega citata ni i toliko, da poboljša "slabe katoličane", temveč da vse skupaj pridobi poseči tu in tam globo-keje v žep. V istem članku namreč praviBiti dober katoličan, kot nam naroča g. Kristan, pomeni tudi to, da radi dajemo "vbogaime", kar je samo skrajšana beseda za podpiranje siromakov v krščanskem in katoliškem duhu ..." Na kratko, vse zlorabljanje Kristanovega imena v Ambro-žičevem članku je agitacija za pomožno akcijo slovenskih župnij. Agitacijo za zbiranje pri- spevkov vanjo vodi omenjeni pater. Stvar je zelo zelo jezuitska, in tisti, ki so Ambrožiča tako hvalili za tolerantnega, prevdarnega, modrega duhovnika, so bili (in morda so še) jako naivni. On zna potegniti tiste med "slabimi" katoličani, o katerih ve, da se lahko vja-mejo na namazane besede. Če bi vpil, zmerjal in razgrajal, bi mu rekli, surovež je, če pa se posluži mehke besede, učenih razlag, pohval in "tolerantnosti", pa slišiš vzdihe: "Kakšna škoda, da niso vsi duhovniki taki!" V potrditev, da je ves tu citirani Ambrožičev spis zlorabljanje Kristanovega citata v a-gitaciji za relifno akcijo tako-zvane zveze slovenskih katoliških župnij, naj služi konec njegovega istega članka: In ko so ameriški katoliški škofje sklenili vključiti tudi trpeče Slovence med tiste, ki naj bi prejemali podporo od ameriških katoličanov, so zraven izjavili, da se zelo strinjajo z mislijo, da bi Slovenci tudi sami za svoje v starem kraju takoj nekoliko poskrbeli, zato so sprejeli Pomožno akcijo slovenskih župnij pod svojo zaščito. Ta akcija torej ni samo in zgolj kak "Ambrožič", ampak je vse nekaj več, neprimerno več. — Kdor more, naj razume. In razumeti mora, kdor želi biti po naročilu g. Kritana dober katoličan. Dober katoličan ne more nasprotovati cerkvenim ustanovam. Ker je za Pomožno akcija slovenskih, župnij tudi sam papež, (potom Bishop's Reliefa) se kar po vsej pravici sme imenovati cerkvena ustanova. In tu bi lahko spet posegel v sveto pismo in spomnil na besede: "Kdor Cerkve ne posluša . . . " Nikar torej ne razočarajmo g. Kristana! Nikar ne razočarajmo vseh tistih, ki so odobravali in še odobravajo njegova zelo umestna priporočila! Bodi-mo zares dobri katoličani v vseh ozirih, pa tudi v tem, se ne zaganjamo v Pomožno akcijo Slovenskih župnij, ampak jo na celi črti podpiramo! Katoličani, dobri in "slabi", prispevajte v pomožni sklad zveze slovenskih župnij, "da ne razočarate g. Etbina Kristana!" Kajti Ambrožičev-Grdinov relif-ni sklad pomaga Slovencem v starem kraju takoj, ne šele, "ko jih več ne bo". JPO-SS ima torej v zvezi slovenskih župnij pod vodstvom patra Ambrožiča že v drugič konkurenta. Prvič se je v Ambrožičevi - Zakrajškovi kampanji nabralo kakih $15,-.000. Le da se v nji takrat niso posluževali Kristanovega imena ne za ne proti. Sedaj pa se pater Ambrožič v svoji agitaciji dela, kakor da predsednik SANS-a od katoličanov pričakuje ne samo da so dobri verniki nego da tudi posežejo globoko v žep za "takojšnjo" pomoč. (Oni naj dajo dolarje, tam se deli pomoč v lirah.) Tudi Ameriška Domovina je za takojšnjo pomoč. Ambrožiču v tej kampanji pomaga z uvodniki in v enem (dne 2. junija) i se sklicuje na ameriški Rdeči križ. Pravi o njemu: Mi smo pripravljeni zbirati za rusko pomoč in dajemo ter verjamemo, da bo šla pomoč tja takoj. Da je pa mogoče takojšnja pomoč našim lastnim bratom, pa ne verjamemo, čeprav to garantirajo naši gg. duhovniki tukaj. Taki smo in potem hočemo biti kulturni, naobraže- ni, napredni in pa — slovenski. Bog se nas usmili. Rdeči križ pošilja pomoč na Japonsko, v Nemčijo, v Italijo, v Grčijo, za razne vojne ujetnike. In vendar vladajo tistim deželam Hitler, Mussolini in To-jo. Rdeči križ ne pravi: poča-kajmo, da bodo odšli ti diktatorji s teh krajev, potem bomo pa pomagali. Prav zato, ker so tam Hitler, Mussolini in Tojo, potrebujejo ljudje, naši ljudje, pomoči, ker vemo, da jih ti nagnjusni barbari stradajo do golih kosti. Tisti, ki pravi, da ne dati pomoči, dokler so tam diktatorji, tisti nima volje pomagati takrat, ko je sila največja, in tisti, ki naravnost pravi, da ne pomagati zdaj, je pa sumljiv, da nima iskrenih namenov. Sklicanje na ameriški Rdeči križ je v tem primeru prevara. | Uvodnik v Ameriški Domovini namreč previdno molči, da ame- j H__ riški Rdeči križ ne pošilja ujet-1 Leva na sliki je 19 let stara nikom v Italiji Lire, temveč pa- j Vera Anderson, ki je prejela kete! Enako ujetnikom v Nem-$^0 v vojnih bondih m vozni čiji in druge kraje. Lir v Italiji fe^fc v Washington, D. Ckjer ne manjka. Manjka pa živil in jo bo sprejela Mrs. Roosevelt. zdravil! To so stvari, ki jih po- Miss Anderson je najboljša šilja Rdeči križ, ne pa lire! Lire niso nikakršna "takojšnja" pomoč, razen onim, ki jih bodo prodali za v Ameriki naložene dolarje in po vojni dobili namesto ničvrednih lir, katerih se na ta način iznebe, dobre ameriške dolarje, Da, tudi v Rusijo se pošilja takojšnja pomoč, toda ne v rubljih, ker jih sovjetska vlada lahko dovolj natiska, pač pa potrebščine. Teh ji manjka 'welderka" v Ameriki. Urednikova posta Svobodomiselne Slovenke članice v odrasli oddelek po en dolar za vsakega, za mladoletne po petindvajset centov. Mora® takoj pripomniti, da je treba hiteti, ker čas je določen samo še do 1. avgusta tega leta. Posebno pa je še treba P0' žuriti se za mladoletne, za ka-tere so posebno ugodne priW" in sicer še samo ta mesec. ločeno je, da S. D. Zveza sprejme otroke, ki so zdravi, br# zdravniške preiskave, plača se samo petnajst centov za a' sesment za junij, potem Pa s0 prosti do Novega leta in po*e® plačujejo mesečno po petn&J centov do šestnajstega leta- Ko prestopi v odrasli oddelek kar mora po pravilih storit' osemnajstim letom, dobi skora] za vse, kar je vplačal v mlad"1 ski oddelek "rezervo" povrnF no za asesment v odrasli od lek. To so ugodne prilike, ki se D1 kjer drugod ne nudijo. Nič v^ kov ni, da bi še odlašali. V*01*] ja je malo več, da se lažje P čuje. Zato pa je lepo in Pri^, ročljivo, da spadamo skup®" S. D. Z. in tako pomagamo drugemu v potrebi. Za društvo "Svobodomiselfle Slovenke" št. 2, S. D. Z. N. Kalan, predse^3' eden nar. V tej koloni je bilo par me- Cleveland, Ohio. — Pod tem imenom je bilo pred skoro 32 iJ°* J1 leti ustanovljena društvo, kate- m za nabrane ameriške dolar- J. , , . v.,. .. ,, j irega namen je bil tak, kot je je se pošilja tja blago, ne de-I . v. . , J ., , v. r pri večini drugih društev — medsebojna pomoč. secev' potem ko je pater Am' j Kmalu PaJe Postal° in , v.v .. , ju --i samo po sebi umevno, da dru- brozic pričel s prvo duhovniško v , , . . ,.f„ , .. , .. stvo s takim imenom ne bo pre- relifno akcijo prevedeno poroči-' . , • s, i • at v , , hitro napredovalo v članstvu lo iz New Yorka o vatikanskem i ,. , , ... ... . . ,radi tega, ker smo bili vsi vec zaupniku, ki je prišel v Amen-1 . , , , . , , v v ali manj vzgojeni v strogo ka- ko in za tu naloženo papežu pri-' ,.V1 , f , . .. .. ., . tohskem duhu. spevano vsoto nakupil živil in __ , , .... , , j , .... , . .. Nekateri so uvideli potrebo drugih potrebščin toliko, koli- . , ... , , . .. , ... , ,. I. . svobodne misli, po kateri se clo- kor uh gre v eno ladjo. Ker je v, . . ,, r , ,. ... , , ,. , ... veski um lahko dalje razvija, Vatikan nevtralen, so tisti ladji , „. , . , v .. . v., , .. TiJ (docim so se drugi držali strogo jamčile varnost na poti v Ita- . , . ... . ... .. . . .. , . j v t naukov, ki jih je učila mati in lijo vse v vojno zapletene deze- •,.-.,- „ , i -o 11« , j . j Tr ... predstojniki. Vsak zase pa je le. Rekli smo tedaj, da Vatikan J.. . J bil prepričan, da je v pravem. Naše društvo ni bilo ustanovljeno z namenom, da propagira svobodno misel, pač pa so članice čutile potrebo otresti se . .. v .. „ i vezi, v katerih jih je vezala venskih župnij. Ker pa vemo, I . ... . , da tudi oni vedo isto k t i vz£°Ja> uvldele so namreč, ka-. , . e ? ° ml "T ko prosti razum lahko stremi namreč da bo pomoč res pomoč in dalje id in res. sele takrat, kadar bo tja mogo-1 - 0 Pozor, člani St. Clair Rif|e kluba Cleveland, Ohio — Sklep nje seje je bil, da damo nekaJ farme preorat, kjer si bodo i\v .» yf' ni lahko napravili "Victory^ ^ tove. Nadaljni sklep je 0 na ni hotel lir za ameriške dolarje, ampak blago. Ako bi pomoč v lirah bila res pomoč, bi se v teh kolonah ne ukvarjali s komentiranjem relifne akcije slo-1 , niči. ce priti z blagom, ne z lirami, i ,r , , ,- , . • . ,. k.' . , V vseh letih svojega obstoja zato ti argumenti. Pisec te ko-1 , , , , , . . ® ., , — to lahko smelo trdim — je Ione smatra, da so te vrste re- , . , v, . .. ' . , , članstvo tega društva vzorno urne akcije zelo sorodne rake-! , , - , zavedno in napredno in tudi v tirstvu, neglede v kako nedolžne apele se jih skriva. V Am-brožičevem slučaju pa je rake-tirstvo že to, da se poslužuje; imena predsednika SANS-a in pravi meri toleranto, da nikjer in nikoli ne žali čuta ali prepričanja svojega bližnjega. Društvo v članstvu polagoma , , y . napreduje in uverjena sem, da ga tudi tako oznacuie v name- , v , , , , b , „ J " bo se lepo napredovalo, ker so nu nabrati čimveč v sklad, nad katerim nima nihče nikakršne kontrole in ni nihče nikomur postavimo žično ograjo na J strani farme. Zato opozaI vse člane, da pridete delati farmo v nedeljo, 20. jun'J0! Zjutraj bo treba tudi travo P^ kosit in razna druga dela s° opravit. Zato naj nikdo ne izostal Prihodnje strelske vaje imeli v nedeljo, 27. junija- ^ njič smo jih podirali takole- 25 J. Sušel ........ .... 17 od J. Novak ______ 94 od A. Bozich ..... .... 16 od Kotnik .......... . 103 od F. Sluga ........ .... 15 od J. Urankar ... 20 od J. Moser ........ .... 81 od F. Kramer .... 66 od A. Novak .... ... 43 od F. Seitz ........ ... 21 od J. Papesh ...... 27 od F. Spenko .... ... 39 od R. Jelerčič .... .... 18 od F. Antonin .... 20 od A. Baraga .... .... 17 od F. Kosec ....... .... 35 od J. Dolgan .... ... 53 od A. Kavčnik ... .... 19 od Fabijan ......... ... 11 od L. škoda ........ .... 19 od F. Bek .......... ... 16 od Pozelnik ........ ... 13 od A. Urankar .. 20 od V. Šinkovec .. .... 15 od L. Ferkol ...... .... 17 od J. Lustik ...... ... 17 od F. Kobal ....... ... 16 od Fortuna ........ ... 18 od Rangers ......... ... 14 od 25 125 25 25 100 75 50 25-60 50 25 25 25 50 75 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 TaF iK. pogoji za to dani. Slovenska dobrodelna zveza, j _,, , UU1 kateri naše društvo pripada, ter odgovoren. Edino jamstvo je, ^ odbor y ^"V30,™ ZaUPah dTobr°-, smislu svobodnega mišljenja delni skofijski pisarni v Ljub-1 ysakcga eznika. In ^ e ijam in garancij, tukajšnje slo- tudi vzrok) da moi'a organizaci- venske duhovščine, potem ko-jja napredovati< mu naj sploh se zaupamo? To- ' ^ • • * , ,. . .. ,J p , „ ! Dasi je včasih ta ali oni v rej, da ne bo g. Kristan razo- .. , ....... . . ° ° , , , . svoji domisljip malo prenapet, caran, pnspevaite v dobrodelni1 j , OA . , .-■ ■. Dor. i v o.j uu^u c ii ge vendar opaza) da smo tudi v ljo, 20. junija, ob 4. uri V Item oziru napredovali. Sicer pa dne bom imel podpisani P^t Cleveland, Ohio. sklad slovenskih župnij KONFERENCA ZA PREHRA- NO V HOT SPRINQS je vsak upravičen do svojega J stavo slik mnenja in prepričanja. Slike v West Parku - V < op°! p v Domu na Parku, za kar sem hil nap1"01 i organizaciji )r to društvo legacije na konferenci zedinje- pripada, se ravno sedaj vrši namenjen Jugoslovanskem^ Pri naši domači organizaciji po odboru, ki se zanima za iše" Predsednik jugoslovanske de- S. D. Zvezi, kamor to društvo reditev, katere čisti dobi* iček ? f nih narodov za prehrano in kampanja za pridobitev novega možnemu odboru, poljedelstvo, minister na razpo- članstva. Dosedaj je bilo še pre- j Glede slik naj bo vsak loženju, dr. Branko čubrilovič, malo odziva v tem oziru, dasi- pričan, da bodo slehernem11 rfl0. je bil danes gost na obedu pri raVno so ugodnosti take, da ni gajale, ker bodo času Pritnf, „e. predsedniku konference, Judge več nikakih vzrokov se obotav- pa tudi drugače bogate vse*1 Ijati. • kakršne tam še niso bile P° Marvin Jones-u. napora, in da tako odvzame z ramen predsednika del bremen, kar naj mu omogoči, da bo imel več časa za široke probleme nacionalne politike v vojaških zadevah in v mednaio'dnem pogledu. yM*1 Pridite točno in pa v 9o Dr. čubrilovič je bil prisoten Poleg, da se dobe lepe nagra-' zane. tudi pri sprejemih, katere sta de iz Zvezine blagajne, je naše priredili francoska in kineška društvo sklenilo na svoji zad- številu, ker take predstavf^. delegacija. Dalje je priredil dr. nji mesečni seji, da prispeva tu- vredne, da jih vidi slehern1 1 čubrilovič sprejem za celokup-J di iz svojega društvenega pre- jak. no sovjetsko delegacijo. I moženža, in sicer, za člane ali Anton Gr^' MLADA BREDA POVEST SPISAL DR. IVAN PREGELJ "Anica," je dejal, "v nedeljo naju okličejo!" . "že?" se je začudila. "Enkrat za trikrat!" je nadaljeval. "Zakaj ?" je vprašala. "Ker jaz želim," je dejal, "in če te lepo prosim!" In ona je bila zadovoljna in stoprav na večer poroke je dodala, zakaj se mu je tako mudilo. Na kateri način pa je bil frater prisilil, tega ni vedela, ali mislila si je . . . 5. Saj ne zna kuhati "Da, pri nas je veliko kuhe," Je čebrljala dekla Marjanica, Vrteča se po kuhinji, "veliko kuhe za ljudi in živino. Ti moj ljubi Bog, kaj vsega ne požro samo prešiči, pa še krave in voli in kokoši. O ljudeh kar mol-Prav res, cel dan ne uga-5ne ogenj. Tak kup drvi, pa bo Se za kosilo premalo. Kaj ste rekli?" s temi besedami se je °brnila Marjanica proti Anici, ^ je pila zajtrk. "Nič nisem rekla," je odvrgla Anica. 'Sem mislila, da ste kaj rezi1!" je povzela zopet besedo Marjanica. "Sem malo gluha, to se pravi, samo na levo uho, hvala Bogu, pa mislim, da kdo govori. Pa mi samo brni še od predsinočnem po ušesih. In te Neže," je hipoma Marjanica iz-premenila vsebino govora in glas, "te Neže že zopet nikjer ni. Vse moram storiti sama. še vode ne zna prinesti to leno le-nišče to." Položila je par polen na ogenj, in dim ji je bušil v oči, da je zakašljala in si zakrila obraz s predpasnikom. Nato pa je stopila v vežo in odšla na dvorišče. Anica jo je slišala govoriti zunaj. "He, Lipe, ali si videl kje Nežo?" "Kajpak, da sem jo, Marjanica," se je šalil fant. "V prvi klopi pri Sv. Valentinu je sedela včeraj pri sv. maši. Pa ni nič kaj molila, ne, in sedela je celo mašo." "A tako!" je dejala Marjanica, "da sedi. In doma je toliko dela in vse naj sama opravim. Pa še nekaj, Lipe. če boš kaj videl šimna, mu le povej, da naj moj nos pusti na miru in naj svojega pogleda, ki je takšen ko torčja prešica." "Le sama mu povej, Marjanica,' 'je odvrnil dobrodušno Ne trošite-za zmago! Ena najbolj važnih stvari v ameriškem vojnem programu danes je hranenje s živili—zato moramo preprečiti vsake odpadke ja zmago. Vaša električna ledenica igra važno vlogo v vojnem naporu in pomaga preprečiti odpadke živil —to je blagajna za živila; ohrani živila, prepreči kvaro, pomaga k zdravju in varje vašo denarnico. S pravilno rabo in nego lahko računate na vašo električno ledenico, da vam bo dala mnogo let dobre posluge. Ravnajte dobro z električno ledenico! 1. Kupujte živila v množini in jih spravite v ledenici do rabe; toda denite jih tako, da bo prišel do njih zrak. 2. Ne natlalčite ledenice s kantami, posodami, steklenicami in zavoji živil, ki ne potrebujejo v mrzlote. 3. Nikdar ne denite vročih jedil in posod v ledenico. Naj se prej shladijo. 4. Kadar je potrebno odtajajte ledenico ter jo očistite z pecivno sodo in vodo. 5. Ne zanemarjajte, kadar se pojavijo v ledenici napake. Pokličite svojega trgovca, da jo pregleda. THE ELECTRICAL LEAGUE OF CLEVELAND 18. nadstropje Midland Building * 101 W. Prospcct Avenue Two-Way Stretch strahoma pogledala k nebu, kakor da ima začeti vsak čas mesti, in ji ozebejo prsti. "No, Vrana, no!" je vikal Lipe na mlado junico, ki je rila naprej. Anica se je ozrla na fanta. Visok in močan, s podvi-hanimi rokavi na žilavih rokah, podoben'mlademu volu po mo* či, je stopal za živino. Njegov glas je bil prijeten, in Anica je nehote zastrmela za njim. Prešiči so bili hlastnili po krmi, s kaj vljudnimi priimki je govorila Marjanica ž njimi. Nato pa se je dvignila in vzela po-i sodo. Tudi Anica se je obrnila | za njo. Ko sta se vračali čez dvorišče, je dvignila Anica svoje oči in zagledala gori v oknu mej cvetočimi rožami bled, smehljajoč se ji obraz. Poki-mala je veselo z glavo. "Kako si pridna!" je dejal Juri, "jaz sem pa ravnokar vstal." (Dalje prihodnjič) Napetost na Balkanu JUST TO PROVE Lend Lease does not go all one way, Captain Jane Clements, U. S. Army nurse, takes delivery of these girdles made at an Australian factory, and turned over to U. S. Army nurses as a form of Reciprocal Aid. Ninety per cent of the food and mush equipment is also given U. S. forces by Australia under Reciprocal Aid. hlapec, "jaz sem za .živino tu, Šime je za polje, ti pa za hi-j šo." "Kaj za hišo je?" je razume-] la napačno Marjanica, "naj le; bo, naj le sliši in si zapomni, i da je moj nos moj." "Moj nos je moj!" je ponovila nekaj tiše vračaje se v kuhinjo, kjer je našla Anico, ki si je dala opraviti okolu velikega škafa, kamor so polagali krme prešičem. Anica je bila vsula otrobi v posodo. Marjanica je pristopila k nji in se ji skrivnostno nasmehnila: "Pri vas se bo prešičem dobro godilo; toliko otrobov. Pa ne de nič, pri prešiču ni zavrženo. "In tiše je dostavila: ^Samo ona ne sme videti, strašno je natančna!" Anica je zardela in se opravičevala: "Nerodna sem še—" "Seveda," je prikimala Marjanica, "za dvakrat seveda!" Nato je zmešala Marjanica krmo in hotela prijeti posodo, da jo odnese. Anica je pristopila: "Poneseve skupaj!" "Kaj?" je vprašala Marjanica, in ko je prijela Anica za eno ročico, je nadaljevala: "A tako, vi ste pridna gospodinja. Bog vam daj zdravja. Včasih res ni človeka, ki bi pomagal." Nesli ste krmo čez dvorišče. Na stogu je stal Tomaž. Bil je videti zaspan in pretegoval se je. Ko je ugledal ženski, se je zasmejal: "Zdaj boš pa gospa, Marjani- ca. Sama nevesta ti pomaga." "Saj ti bi mi ne," se je očivi-dno po uporabi desnega, ušesa odzvala Marjanica, "ti bi še psa pahnil nazaj v vodo, če bi priiezel iz nje, ne pa, da bi mu pomagal ven!" Hlapec se jima j-e približal in se prilizljivo nasmehnil Anici: "Pristoja ti pa ne posebno, Ančka," je dejal, "še nisi vajena. Pa se že privadiš." In motril jo Je a rokama v žepu in ošabno potresoval z levo nogo. Tedaj je prignal Lipe iz hleva živino, in Tomaž se je pomaknil v vežo. ženski pa sta bili izsuli krmo v prešičje korito. "Za dve je prav dovolj," je sopihala Marjanica. "Saj težko ni, a v prste reže," je pripomnila Anica, otipaje si zardele prste. "Reže, reže," je doumela Marjanica. "Pa po zimi, po zimi je šele hudo. Vsi prsti otečejo, in še po noči ne da miru in srbi in ščiplje." In Marjanica je BOSTON, 5. junija. — The Christian Science Monitor prinaša v svoji današnji številki poročilo svojega londonskega dopisnika, g. J. Emlyn Wil-liams-a, ki piše o razmerah na Balkanu, s katerimi se ima bo-riti osišče. Iz tega članka navajamo nekatere zanimive izvleč-i ke: Glede Bolgarije je treba pri-J znati, da ni nobenega dvoma več o tem, da široki sloji naro-j da nimajo nobenega navdušenja iza to vojno; nešteti atentati na , visoke uradnike dokazujejo, ka-: ko zelo je ljudstvo razburjeno. Toda narod in njegova vlada, ■ ki sta z veseljem sprejela teri-torijalne pridobitve v Macedo-niji in grški Traciji, se ne moreta rešiti iz klešč, v katerih jih drži osišče. Vrhu tega pa Nemčija stalno izkoriščava I možnost turškega napada na Bolgarijo, tako da je v tej de-! želi zavladalo stanje večne nesi-gurnosti. | Nobena država pa ni tako v skrbeh kot Italija, ki ima na u-mu velikanski načrt, katerega cilj je pretvoriti večji del, in morda celo vso jugovzhodno E-vropo v svoje gospodarsko in politično zaledje. Največji je seveda interes Italijanov za Jugoslavijo. Razkosanje te dežele jim je bilo po volji — tudi še pozneje so z vsemi sredstvi skušali zatreti idejo jugoslovanske skupnosti. S kontrolo Hrvaške in protektoratom nad Črno goro so se nadali uspehi. Ni dolgo, odkar so italijanski listi pisali, da je Črna gora zdaj italijanska, a velika Albanija nepobitna realnost. Na žalost pa se Italijanom še vedno ni posrečilo pridobiti zase črnogorske prvake, ki nočejo z njimi sodelovati v »"tej separatistični politiki. Črna gora je postala eno najhujših bojišč za I-talijane, katerega se njihovi vojaki boje. Italijansko prodiranje na Balkan je bilo izvedeno v cilju, da Italiji zavaruje popolno dominacijo Jadranskega morja, ki naj bi postalo nekakšno italijansko jezero; dalje so stremeli Italijani za eksploatacijo vodnih sil in bogastva rude v Dalmaciji, s katerimi so nameravali podpreti svojo industrijo. Toda razmere se niso razvijale po njihovih željah. Tudi na Hrvaškem so doživeli huda razočaranja. Vojvoda Spoleto še vedno ni odpotoval v svojo kraljevino, a Nemci nikakor nočejo prepustiti Italiji na Ustanovljeno 1908 ZAVAROVALNINO VSEH VRST VAM TOČNO PRESKRBI Haffner Insurance Agency 6106 St. Clair Ave. ^THATi LITTLE CAME" in^ncartoon<».,s.y.-by b. Link t^paomo was uocvc/ Mo 601M& To 1 ■Spun- H\S vAhhiNVNeS f^s-flf^h uh-th HvS SvUBET unFE.-' "Bo-C SHE \MS\S"XECs OM * SEN/ENVf-FNB -rujewt*{- FNE ovw?>ioN uorfH HERSELF on fHE END VNVTH THE Arz&orAENY That IF •e.oT \F Sou HADN'T Al-LOUOED ME To PlAY >(OU WOULDN'T gett\n' a cent OF THtS Monev either.* Jlilf OH Mo IT ■bOES.MTi That has, NOTHING To t>o ujlth (vw ARGUMENT ! come ACQoSS ujith umat i wjant. That's a" WDMAtf Vou cant Arasoe WIT* 'EM sue Gor WHAT SHE Hrvaškem, da gospodari po svoji volji. Tudi Hrvati sami se u-pirajo, in sprejemajo sedanji položaj le, ker ne morejo drugače. Kar pa je za Italijo največje razočaranje, je to, da je zdaj o-bramba takozvane trdnjave Evrope potisnila v ozadje vse ita-i lijanske sanje o prioriteti na Balkanu — katere niti Nemci niti zavezniki ne bodo dovolili. Vojni vodje rajha danes ravnajo z Italijo bolj kakor z višijsko Francijo, nego z zaveznikom, ter tako dokazujejo, da Italiji ne prisojajo sposobnosti, da bj izvedla svojo politično nalogo. In Belgium alone there are more than 130 secret newspapers published in French or Flemish. The National Front for Liberation has published 6 monthly papers totaling 54,000 copies. ■ Sixty-three thousand pamphlets against the employment of Belgian workers in Germany have been distributed. Each section of the country has its own "anti-Nazi" newspaper. But Himmler's firing squads exact their price. Prisoners of Hitler's Europe are permitted to read only what their conquerors decree. Make certain you do not lose the freedom to read as you please. Do more than your part in the war effort and buy War Savings Bonds every pay day. WSS 741H V. S. Treasury Dept. Domači mali oglasnik 3 AVTOMOBILSKA POSTREŽBA RE NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender-je. — Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830 CVETLIČARNE Slovenska cvetličarna f elerctc jf lortžte 15302 Waterloo Rd. IVanhoe 0195 GASOLIN .0£3S3S3£X3S3SSS$3S3S3fc$3S3S3KSS3S3S3S3S3S3i3S3 ELYRIA AUTO REPAIR AND WELDING Towing. Parts, Batteries, Painting Body Fenders 6815—31 SUPERIOR AVE. ENdicott 9361 Moderna slovenska popravljalnica PRODAJAMO TUDI NOVE WILLYS AVTOMOBILE IN TRUKE E. 61st St Garage Frank Rich, lastnik. Se priporočamo za popravilo ln barvanje vašega avtomobila. Delo točno ln dobro. 3eagWa8»630t3gX300at3t3tXa6at3W3t563CT MIKE POKLAR E. JfS St. in St. Clair Ave. ENdicott 9181 Gulf Refining Gas Station l-zvršujemo tudi prvovrstna popravila na avtomobilih. STOPAR'S HI-SPEED SERVICE 905 East 185th St. Official OP A Tire Inspection Mi imamo avto-rack; najnovejšo napravo za mazanje avtomobilov. Delo garantirano. Se priporočamo. GOSTILNA Frank Mihcic Cafe 7114 St. Clair Ave. DOBRO PIVO, ŽGANJE IN PRIGRIZEK ENdicott 9359 ioc aoč RAZNO KO ZABELITE KOZAREC dobre pive, vina ali žganja, obiščite Louis Seme Cafe 6507 St. Clair Ave., Za privatne zabave pokličite EN. 9026 Odprto do 2:30 ure zjutraj 30X POZOR, HIŠNI GOSPODARJI! Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fomezih, zglasite se pri LEO LADIHA 1336 E. 55th St. HEnderson 7740 RUDY BOŽEGLAV WINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarec ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! Three Corner Cafe 1144 EAST 71st ST. Andy Kavčnik ia John Levstik, lastnika Izvrstno pivo - vino - žganje in okusen prigrizek. Se priporočamo Carl's Cafe Pivo — vino — žganje— izvrsten prigrizek Odprto vsaki dan do 3.30 zj. Ples vsak petek—soboto Nudimo np. rezervacijo prostore za sestanke. — Se priporočamo. ROSE FRANK, Mgr. 1301 E. 54 St. EN. 8997, stran s. ENAKOPRAVNOST 18. junija, m M ii I m 1 PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA SVEJKA V SVETOVNI VOJNI JAROSLAV HAŠEK Napad na podmornico Mali oglasi i i (Nadaljevanje) "Na, je že tukaj!" je poše-peial Švejkov sosed. "Trnjeva pot k grehu je, vi šeme šemaste, cesta bojev s strastmi. Vi ste izgubljeni sinovi, ki se rajši valjate po ein-zelarrestu, nego'bi se vrnili h Gospodu Bogu . . . Prepovedujem, da bi se kdo tam zadaj usekoval! Saj ni konj in tu ni štala, nego božja hiša. Na to vas opozarjam, ljubčki moji... Tako . . . kje sem pa nehal? Aha, iiber den Seelenfrieden, sehr gut. Pomnite torej, ve govedine, da ste ljudje in da morate gledati tudi skozi temni mrak v daljni prostor ter vedeti, da traja tu vse le kratek čas, le Bog pa je večen. Sehr gut, nicht wahr, meine Herren? Jaz bi moral noč in dan moliti za vas, da bi usmiljeni Bog vam tepcem vlil svojo dušo v vaša ledena srca in s svojo sveto milostjo zmil vaše grehe, da bi bili na veke njegovi in da bi vas, barabe, večno ljubil. Pa se motite. Jaz vas raje ne bom vodil," — kuratu se je kolcnilo — "ne, prav ničesar ne storim za vas, ker ste nepoboljšljive propalice . . . Ali slište, vi tu-kajle spodaj v gatah?" Dvajset gat se je ozrlo navzgor in reklo kakor z enim glasom: "Pokorno javljamo, da slišimo." "Ni dovolj, da slišite," je nadaljeval vojni kurat, "temni mrak življenja, kamor nikoli ne posije božji nasmeh, zakaj tudi božja dobrota ima svoje meje ... ti osel tam zadaj, nikar ne bljuj, sicer te dam zapreti, da boš črn! In vi tam spodaj, ne mislite, da ste v beznici! Bog je skrajno milostljiv, a le za redoljubne ljudi in ne za takele izmeček človeške družbe, ki se ne ravna niti po božjih zakonih niti po dienstreglemanu.. To sem vam hotel povedati. Moliti ne znate in si domišljate, da spada hoja v kapelo k zabavi, da je tu nekak teater ali kino. A to zmoto vam izženem iz glav, da ne boste mislili več, da sem jaz tukaj za vašo zabavo. Potak-nem vas po einzelarrestih, "vi lumpje, ker tratim le čas z vami in vidim, da je vse čisto brez uspeha. Čeprav bi bil tu sam maršal ali nadškof, se ne poboljšate. A enkrat se spomnite name, ki sem vam hotel dobro." Med dvajsetorico gat se je oglasilo ihtenje: Švejk je začel jokati. Vojni kurat je gledal navzdol: tam je stal Švejk in si s pestjo otiral solze. "Tega človeka si vzemite za vzgled!" je nadaljeval kurat, ka-žoč na Švejka. "Kaj počne? Joka. Ne jokaj, ti rečem, ne jokaj! Poboljšati se hočeš? Lepo, toda moj ljubček, to se ti tako ] lahko ne posreči. Zdaj jokaš, a ko se odtod vrneš v čimer, boš zopet tisti lump, kakršen si bil. Še mnogo moraš razmišljati o neskončni božji milosti in milosrčnosti, še mnogo se moraš truditi, da najde tvoja grešna duša na svetu tisto pravo cesto . . . Danes vidimo, da se nam je tu Razjokal mož, ki se hoče poboljšati. A kaj delate vi, ! ostali ? Čisto ničesar. Tamle eden nekaj prežvekuje, kakor bi bili njegovi starši prežvekovalci in tamle si iščejo uši po srajci. V božji hiši! Mar se ne morete praskati doma in morate to delati prav pri službi božji? Gospod štabsprofos, vi tudi ničesar ne opazite. Tu iščite Boga, krucifiks, uši pa si obirajte doma! Poživljam vas, potepuhi, da se vedite pri maši dostojno in da se mi ne zgodi več, kakor zadnjič, ko so si tamle zadaj zamenjavali perilo za kruh in ga žrli pri povzdigovanju. S tem sem končal." Vojni kurat je odšel v zakristijo, kamor je prišel za njim štabni profos. Takoj nato je profos odvedel Švejka iz skupine dvajsetorice v spodnjih hlačah h kuratu. Vojni kurat je jako udobno sedel na mizi in si zvijal cigareto. Ko je Švejk vstopil v zakristijo, je dejal kurat: "To je prvi primer, da se mi je tu v cerkvi kdo razjokal!" In udaril je Švejka po rami in zakričal: "Priznaj, lump, da si se kisal le tako za špasa voljo!" "Pokorno javljam, gospod feldkurat," je rekel resno Švejk, stavljajoč vse na eno karto, "da se izpovedujem Bogu vsegamo-gočnemu in vam, čestiti oče, ki ste božji namestnik, da sem se resnično kisal le za špasa voljo. Videl sem, da manjka vaši pridigi skesan grešnik. Tako sem vam hotel napraviti veselje." "Vi ste mi čim dalje bolj všeč," je dejal kurat in sedel zopet na mizo. "H kateremu regimentu spadate?" "Pokorno javljam, gospod feldkurat, da spadam in ne spadam k 21. regimenetu, ker sploh ne vem, kako je prav za prav z menoj." "In čemu sedite?" je vprašal kurat, ki se mu ni nehalo kol-cati. Iz kapele so doneli zvoki harmonija. Organist, učitelj, zaprt zaradi dezertacije, je cvilil na harmoniju v najplašnejših melodijah. "Pokorno javljam, gospod feldkurat, da resnično ne vem, zakaj sedim in da se ne prito-žujem, ker sedim. Imam samo smolo. Zmerom mislim dobro, a nazadnje se mi to vselej prevrže v nesrečo, kakor temule muče-niku na sliki." IŠČE SE opremljeno sobo ali pa primeren prostor za pečlarijo v okolici E. 55th St. in E. 73rd St. — Kdor ima kaj za oddati, naj pusti naslov v uradu "Enakopravnosti." Gramofonske plošče slovenske, hrvatske, angleške, vseh vrst. Naša trgovina je odprta vsaki dan od 12. do 8. ure zvečer. Zaprta je ves dan ob ponedeljkih in sredah. NORTHEAST SALES & SERVICE CO. Jerry Bohinc 819 E. 185 St. Na sliki na levi je posadka obrežne stražne ladje Spencer, ki hiti na svoja mesta, ko je straža i na ladji opazila nemško podmornico, ki je napadla na Atlantiku nek zavezniški konvoj.' Na desni sliki pa je napad na'podmornico, ki je 'bila v prihodnjem trenutku razstreljena ter pogreznjena. Vojni kurat se je ozrl na sliko z mučenikom, ki je imel pravkar v svoji zadnjici zobe žage, s katero so ga žagali rimski vojščaki. Na obličju mučeniko-vem ni bilo opaziti nikakega trpljenja, pač pa začudenje, kakor bi hotel reči: "Kaj pa delate z menoj, gospoda?" Vojni kurat se je zasmejal in rekel: "Pa ste mi res všeč. O vas vprašam gospoda auditor-ja . . . Kehrt euch! Abtreten!" Po maši se je kurat preoblekel, si dal iz kanglice naliti mašnega vina, ga izpil in nato s pomočjo rdečelasega ministranta, dezerterja iz cerkveni-ških krogov in specialista v drobnih tatvinah 28. polka, sedel na svojega konja, a se spomnil Švejka, zlezel zopet s konja in odšel v pisarno auditor ja Ber-nisa. Preiskovalni auditor Bernis je bil družaben mož, imeniten plesalec in slovit razuzdanec, ki se je tu strašno dolgočasi. Imel je ogromne kupe zaostankov in zmedenih aktov, izgubljal je obtožni materijal in si moral izmišljati novega. Zamenjaval je imena, izgubljal niti v obtožnicah in jih spletal iznovega, kakor mu je pač prišlo na um. "Servus!" ga je pozdravil vojni kurat in mu podal roko. "Kako se ti godi?" fanta, ki ni delal nič drugega, nego sedel po krčmah in pil na moj račun. Sicer je bil še dosti znosen človek, a potile so se mu noge. Tak sem ga tudi odpravil z maršbataljonom. Danes pa sem med pridigo našel kerl-ca, ki se mi je za zabavo razjokal. Takega človeka bi potreboval. Rad bi vedel, zakaj so ga zaprli, in ali bi se dalo kako napraviti, da bi ga vzel odtod." Avditor je iskal po predalih Švejkov akt, a kakor vselej, ni mogel najti ničesar. "Bržčas ga ima stotnik Linhart," je rekel po dolgem iskanju. "Hudič ve, kam se izgubljajo vsi ti akti. Gotovo sem ga poslal Linhartu. Takoj mu telefoniram." A tudi stotnik Linhart akta ni imel. Trideset odstotkov ljudi, ki so bili v garnizijski ječi, je sedelo ondi vso vojno, ne da bi bili vsaj enkrat zaslišani, ker so se pogubili akti. Spise o Švejku so našli v arhivu vojnega sodišča šele po prevratu s tole relacijo: "Nameraval je odložiti svojo lice-mersko masko in osebno nastopiti proti osebi našega vladarja in naši državi." Spisi so bili pomašeni v spise, ki so se tikali nekega Jožefa Koudele. Na "Slabo," je odgovoril Ber- ovoju je bil križ in pod njim mimo pljuvalnika. Pometajo šele okoli devetih, torej že najdeš kaj." Toda Švejk se na šestnajstko ni vrnil več. Devetnajstero spodnjih hlač je ugibalo in ugibalo vsemožne reči. Neki kozav vojak domobranec, ki je imel najbujnešo domišljijo, je razglasil, da je Švejk streljal na svojega stotnika, in da so ga danes odvedli na motolsko vež-bališče, kjer so ga ustrelili. (Dalje prihodnjič) Zavarovalnino proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi i JANKO N. ROGELJ 6208 SCHADE AVE. POKLIČITE: ENdicott 0718 Mali oglasi Ugodna prilika f 6 sob za eno družino, 2 garaži, "shower" kopalnica, obit porč in dodatno stranišče v kleti. Na 19319 Cherokee Ave., Pri East 185th cesti. Cena $6,850. Gotovine takoj $2,000, ostalo kot najemnina. Najboljši čas za ogledati si hišo znotraj je v soboto ali nedeljo, in se labk° kmalu selite notri. Bungalow z velikim lotom, na 1516 Babbitt Rd. Mora biti prodan, ker je lastnik izven mesta-Cena $5,800. Gotovine $1,800. Oglejte si te hiše, za podrobnosti pa pokličite L. PETRICH 19001 KILDEER AVE. IVanhoe 1874 ITCH CHECKED itt a J/fifif -or Money Back For quick relief from itching caused by eczema, athlete's foot, scabies, pimples and other itching conditions, use pure, cooling, medicated, liquid D.D.D. PRESCRIPTION. A doctor's formula. Greaseless and stainless. Soothes, comforts and quickly calms intense itching. 35c trial bottle proves it, or money back. Don't suffer. Ask your druggist today for D. D. O. PRESCRIPTION. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" ZAVESE Tu si lahko izberete kakor-šnekoli vrste zaves, katerih imamo v zalogi nad 300 različnih vzorcev. ZA POPRAVILA NE RAČUNAMO Odprto ob večerih do 9. ure j Parkwood Home Furnishings " ENdicott 0511 7110 St. Clair Ave. Vprašajte za Jennie Hrovat Posestvo naprodaj Naprodaj je dobro poznana Bašcetova hiša, ima 7 sob ter je za eno družino. Proda se vS0 skupaj s pohištvom ali pa breZ" Prostor je jako pripraven 24 vinsko trgovino ali kaj drugega. Natančneje izveste pri laS * niku Anton Bašca 1016 East 6lst St. Cleveland 3, O. Proda se trgovino, kjer se prodaja slaščice, tobak, cigare. — $300 te* "a tedenskega prometa. Poleg je po stanovanje. — Nizka najemnina. Se proda poceni. Pri®1 na ogled. 8928 Buckeye Rd. HIŠE NAPRODAJ Bungalow, 5 sob, na E. 2 St. in St. Clair Ave. Dve hiši na eni loti, vsaka * eno družino; ena s 5 soba®1' druga s 8 sobami. Na Babbit 1 Rd. in Lakeland Blvd. Želim kupiti hišo za 2 druži® med E. 140 St. in E. 170 St" Broker ROSKOE SCOTT, 1537 Chardon Road prodajalec Thomas J. May0' je ms; "premetali so mi akte in napravili tako zmedo, da se zdaj sam hudič več ne izpozna... In kaj počneš ti, sveti oče?" "Potrebujem burša," je dejal kurat. "Nazadnje sem imel nekega starega knjigovodjo, govedino prve vrste. Zmerom je samo javkal in molil, naj bi ga Bog varoval, in tako sem ga poslal z maršbataljonom na fronto. Potem so mi poslali nekega "Opravljeno" in datum. "Švejka si dam poklicati," je rekel zdaj auditor Bernis; "ako| ne prizna ničesar, ga izpustim in ti ga pošljem. Ti pa si to uredi z regimentom." Zgodaj zjutraj so pozvali Švejka, naj gre v pisarno. "Na levi strani vrat je plju-valnik, kamor mečejo čike," je poučeval Švejka tovariš. "Potem v prvem nadstropju pojdeš ♦j* i* ŽENSKE t i X V T x f T T y Z X V X T T X T X T x X X X v X 1 X t X ? t POMAGAJTE VOJNI OBRAMBI Delajte v bližini vašega doma in si prihranite čas in sitnosti. Naša tovarna se nahaja v trgovski okolici, kar je zopet vam priročno. Išče se ženske v starosti od 16. do 55. leta. Se ne zahteva izkazila državljanstva. Plača na uro in bonus. Brown & Gold Mfg. Co. 10543 St. Clair Ave., zadaj T Za očetovski dan Razveselite očeta s pripravnim in trajnim darilom. Pri nas si lahko izberete vseh vrst udobno pohištvo, udobne naslonjače, mehke modroce, odeje, letne in zimske, radije, svetilke, stojala za kajenje, preproge, lepe stenske slike, i.t.d. Ne pozabite očeta prihodnjo nedeljo, 20. junija, ki je edini dan v letu posvečen očetom. Oblak Furniture Co. 6612 ST. CLAIR AVE.—HE. 2978 Zaprto ob sredah celi dan OUR BONOS WILLLAUNCH A Ji SUBMARINE J ■ 7* NAZNANILO IN ZAHVALA S tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je kruta smrt iztrgala iz naše srede našo preljubljeno soprogo in mater Mamie Samsa rojena GORŠE • Umrla je 22. maja za srčno hibo. Pokopali smo jo 27. maja po cerkvenih obredih iz cerkve sv. Pavla v Euclidu ter položili k večnemu počitku na Calvary pokopališče v Clevelandu, O. Rojena je bila 23. avgusta 1919 v Euclid, O. in je bila stara ob smrti komaj 23 let. Najprej si štejemo v dolžnost zahvaliti se ognje-gasnemu oddelku iz Euclida za njih neumoren trud z rešilno opremo. Dalje si štejemo v dolžnost, da se zahvalimo vsem, ki so darovali za krasne vence h krsti pokojne. Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše za mir in pokoj njene duše ter hvala tudi onim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Hvala nosilcem krste ter članom društva Napredek št. 132 ABZ ter članicam podružnice št. 14 SŽZ in vsem ostalim, ki so prišli kropit pokojno, ko je ležala na mrtvaškem odru in jo spremili k večnemu počitku. Zahvalo izrekamo Father Brennanu za opravljene cerkvene pogrebne obrede in ganljiv govor ter po-grebniku Jos. Zeletu za vso uslugo ter lepo urejen pogreb. Vsem onim, ki ste nam stali ob strani in nam bili v pomoč in tolažbo v tem bridkem času, še enkrat najlepša hvala. Tebi, draga in preljubi jena soproga in mati, naj bo lahka gruda in počivaj v miru. Žalujoči ostali: LOUIS SAMSA, soprog. MARLYN, hčerka. FRANCES GORŠE, mati. LOUIS, WILLIAM, FRANK, EDDIE GORŠE, bratje PAULINE ULLE, ANNA CESNIK, JULIA STR-NAD in EMMA PERKO, sestre. Euclid; O., 18. junija 1943. PrijateFs Lekarna ST. CLAIR AVE. VOGAL E. 68 sT' PRESCRIPTION SPECIALISTS ENdicott 4212 Zastonj pripeljemo na dom ZAVAROVALNINO za hiše, pohištvo in avtomobile preskrbi MIHALJEVIC BROS. 6424 St. Clair Ave. ^ Zavarovalnina na pohištvu za viot" * vas stan« I« $5.00 za tri I«*"- FANTJE IN MOŽJE! V naši trgovini dobite vedno n« boljše spodnje perilo, srajce, krava > klobuke in druge stvari. -oj IZDELUJEMO OBLEKO PO JOHN MOČNIK 772 East 185th St. Horizontal in Vertical Boring Mill operatorji t, Layout Man Machine Shop \ Strojni assemblerji Inšpektor za Machine Shop, na večjih delih ,„. Crane operatorji Radial Drill operatorji - * • Barvarji Stavbinski delavci I . Plača na uro • ofr Če ste sedaj zaposleni Prl . rambnem delu, morate Pre žiti spričevalo, da lahko 8P mete drugo delo. THE WELLMAN ENGINEERING 7000 CENTRAL AV&