Poštnina otatana v rotovtni Leto LVII, V 1'ubPrni. v oetek. dne 15. februarja 1929 St. 39 st. 2 Oln Naročnina Dnevna izdajo za državo SHS mesečno £3 Oln polletno 150 Din celoletno 3oo Din za inozemstvo mesečno 40 Din nede |»ka izdala ceiole no v Jugo-slavin 120 Din, za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i sio.p pelli-vrsia tnali oglasi po I SO in t D.veCIl oglasi nad 43mm v.Sine po Din Z-ou, veliki po 3 tn 4 Din. v uredn Skrmdelu vrstica oo 10 Din p Pr ve~'em o noro - cpuBt Izide oo 4 ciuuaj razen ponoeliKe in dneva do orožniku Creanlitvo /e v Kopltartevl ulic) Si. e lil Rokopisi se ne vraCalo, nelranklrana pisma se ae sprelemalo j- Vreantilva telefon it. 20S0. upravnlitva it. 2328 Političen list sza narod l/prava le vKopnarlevi ui.it. ti Čekovni račun: Lfubiiana Hev. IO.bSO In 1U.349 xa Inaetale, Sarafevoil.7303, Zagreb it. 39.OH, Praga In Dunai SI. 24.797 Ljudska beda Kamenje bi se moralo omehčati, tako silno je danes ljudsko trpljenje. V mrazu, kakor ga že ni bilo 150 let, odhajajo ljudje na delo in z naporom vseh svojih, od mraza in pomanjkanja izčrpanih sil skrbe, da ne zastane promet, da ne ostanejo ljudje brez hrane. In ko se na smrt utrujeni vračajo z dela, jih le prepogosto doma ne čaka dobro zakurjena soba in topla jed, ker v najsilovitejšem mrazu primanjkuje tudi premoga. Velik del teh ljudi pa stanuje v barakah in zasilnih stanovanjih, kjer ima mrzlota povsod odprta vrata in kjer bi bilo treba kuriti ves dan, da bi bilo vsaj toliko gorko, da bi bilo mogoče osušiti prepoteno in premočeno obleko. Toda kje vzeti denar za premog, ko pa je tako drag, dohodki pa tako nizki. Obupna in srce trgajoča slika je, ki se odkriva, in vendar hodijo ljudje voljni dan na dan na delo, ker vedo, da mora biti delo storjeno, da življenje ne trpi nobenega zastoja. Ali v tem trpljenju se vedno bolj manjšajo njih sile in odpornost njih teles pada neprestano. Izčrpani zmrzujejo na poti cd dela, izčrpani podlegajo boleznim. Takrat pa se šele prične pravo trpljenje njih rodbin in nezadostno prehranjeni otroci umirajo. Skoraj pred našimi očmi nam umira zarod, skoraj pred našimi očmi se uničuje življenjski sok naroda. V tej ostri zimi je ljudska beda zavzela že tak obseg, da je postala splošna narodna nesreča. Od vseh slrani pa prihajajo poročila, da smo morda šele na začetku še težj!h nesreč in da nas morda še zadene prava katastrofa. Kmetu propada živina, drevje poka, promet je zaustavljen, pomanjkanje vode iu vsega — a mraz pritiska še nadalje. Vrženi smo v nesrečo, iz katere je izhod le z združenimi močmi. Vsi brez izjeme bi morali iti takoj na delo, da bo ljudska beda čim bolj omiljena. Privatna iniciativa se mora zbuditi in takoj treba'ustanovili odbere, ki bodo z močnim nastopom preskrbeli denar, da ne bodo ljudje od bede umirali. Treba dati ljudem obutev in obleKo, preskrbeti jim topla jedila in zasilna ležišča in skrbeti tudi, da ne umirajo otroci v zanemarjenih in starih stanovanjih. Treba izvršiti nenavadno veliko dela, ker so tudi razmere nenavadno težke*. A lo delo je neodložljivo, ker gre za blagor nas vseh in za obstoj naroda. Največja varčnost bi morala povsodi nastopiti, da more biti pomoč bližnjemu tem izdatnejša. Kakor ob povodnji in požaru, tako tudi sedaj ne sme biti nobenih gledalcev, nobenih zijal, temveč vsi morajo zagrabiti za delo. Oni, ki so na visokih mestih, šc prav posebno in dolžnost teh je tudi, da so iniciativni. Kadar hiša gori, ni čas za reprezentanco, ker takrat treba delati, resnično delati. Naj si vsi. Iti so na gorkem in siti, vsaj za trenutek zamislijo v življenje onega, ki je ves dan zunaj na delu in ki ima le od vseh strani skup zne-šene cape za obleko! Če so ljudje, se mora prebuditi njih socialni čut, če pa ostanejo gluhi do bede ljudi tudi v tej nafostrejši zimi, potem je škoda, da so na visekih mestih Treba pa je misliti tudi na to, da je silni mraz zmanjšal našo finančno moč in zadel vse naše gospodarstvo. Kmet je izgubil živino in pridelke, revni sloji se morejo izkopati iz mraza le z deficitom, ko pa je bil do skrajnosti omejen promet, je zastala tudi trgovina. Ze se je tudi začelo oglašati pomanjkanje najpotrebnejših stvari in kjer je pomanjkanje, tam je tudi špekulacija in verižnišlvo. Samo-posebi nastaja tako naloga za naše občine, da poskrbe za zadostno obskrbo prebivalstva. Pri tem pa ne smejo nastopati občine kot trgovska podjetja, temveč kot javne ustanove, ki se zavedajo svoje socialne dolžnosti. Za revne sloje pa ]e treba še posebej nekaj storiti in dunajske poljske kuhinje bi bile tudi za uaša mesta že davno izvedljiva. Nenavadno ostra in dolga zima je gospodarska nesreča, ki zahteva podvojeno delo in potrojeno prevdarnost. Ze danes pa je misliti tudi na odpomoč, ki bo potrebna, ko nastopi južno vreme, ko postane nevarnost povodnji in ko bo vidno, kaj vse je uničila zima. V prvem hipu novih nesreč morajo že biti na mestu možje, ki bodo znali in mogli najtežje posledice preprečiti. Ali treba je na vse to že danes misliti, ne pa šele po nastali nesreči. Ljudska beda Je postala splošna narodna nesreča, ki postavlja daleč vstran vsa druga vprašanja. Vsi spori, vsa nesoglasja, vse stvari, ki nas sicer zanimajo, so danes postavljene daleč v ozadje in danes je aktualno samo eno vprašanje, kako omiliti ljudsko bedo, kako vršiti ljudi pred pomanjkanjem, kako jih uspo- Pred novimi odkritji v gozd. aferi Glavni krivci bili bivši profesionalni politiki, uradniki pa odgovorni le v podrejenemu zaizslu Belgrad, 14. febr. (Tel. »Slov.«) Tako-zvana gozdarska afera v gozdarskem ministrstvu vzbuja vedno večje zanimanje. Pričakujejo se nova odkritja centralne komisije, ki naj preišče vse dolgoročne pogodbe. Jutri bo imela komisija zadnjo sejo. Nato bo ministru izročila poročilo, ki bo čisto gospodarskega strokovnega značaja. Gozdarski minister je dal upokojiti glavnega ravnatelja Stamenkoviča. Čujemo, da se temu protivi finančni minister Šverljuga, ki je danes odpotoval v Zagreb. Kakor znano, je bil Šverljuga predsednik treh Ivrdk, ki so sveječasno sklepale te pogodbe z ministrstvom. Glede te upokojitve je zelo značilno, da njegovi prijatelji in njegova okolica trdi, da jo upokojitev prezgodnja, ker bi znalo lo pomenjati precedens, ker je Stamenkovič sicer pod obtožnico, ni pa še izrečena nad njim formalna obsodba. Glavni ravnatelj Stamenkovič se obnaša povsem hladnokrvno. Pravi, da je stalno od vseh ministrov zahteval, naj se dolgoročne pogodbe s tvrdkami ne sklepajo v ministrstvu, ampak samo po glavnem ravnatelju, ker bi bil na vse zadnje za te pogodbe odgovoren le glavni ravnatelj. Dalje Irdi, da ima najrazličnejše dokumente na razpolago. Med temi so pisma bivših politikov, od katerih so bili nekateri celo šefi strank, ki ga bodo ne samo izvlekla u blata, ampak bodo te politike odločilno kompromitirala. Nadalje pravi, da sc hočejo bivši profesionalni politiki znebiti vsake krivde in jo zvaliti na uradništvo, ki ni bilo le v podrejenem smislu odgovorno. Kadarkoli se bo ta razprava začela, bo vzbudila v belgrajskili političnih krogih veliko senzacijo. Pričakuje se z veliko napetostjo. Predvsem gre za vprašanje, ali bo držala Stamenkovičeva upokojitev ali ne, in ali se bo proti njemu izvršilo formalno sodno postopanje. Dosedanji šef kabineta tega ministrstva Bcža Stankovič.je prav tako odstranjen. Na mesto šefa gozdarske uprave je prišel Lju-bomir Markovič. Da se ne bi zlorabe nadalje dogajale, se je naročilo posebni komisiji iu posebnemu odseku, naj i-delata enoten tip pogodbe, ki bo veljal za vse firme, ki bi kdaj še sklepale pogodbe z ministrstvom. Po otvoritvi jugostovansko-bolgarshe mefe Iniciativa Belgrada za sklenitev trgovinske pogodbe Belgrad, 14. febr. (Tel. »Slov <:) Po otvoritvi jugoslovausko-bolgarske meje se v našem zunanjem ministrstvu čaka na razvoj nadaljnjih dogodkov. Obe komisiji bi se imeli sestati v Pirotu. Najpreje bi obravnavali vprašanje, kako naj se na meji vzdržita red in mir. Ako bi se komisija v tem vprašanju zedinila, potem bi prišlo do konkretnih razgovorov, kako naj se urede posamezni incidenti in kako urediti vprašanje dvolastništva, kdo naj izdaja dovoljenja za prestopanje mej. Ena kakor druga stranka je izražala v komunikeju razpoloženje, da bi se prišlo do sklenitve trgovinske pogodbe, za katero naj bi se pogajanja pričela po izjavah Belgrada in Sofije čimprej. Misli se, da bi bili li razgovori najboljši znak, da se odnošaji med Belgradom in Scfijo stabilizirajo iu da postajajo znosnejši. S tem bi se pričelo novo razdobje politike na Balkanu. Iniciativa uhaja iz belgrajsltega zunanjega ministrstva. To je tudi nov do! az, da je uaša država v resnici miroljubna in za mir na Balkanu. Naše stališče je, da naj se ohrani stanje, ki se je ustanovilo z mirovnimi pogodbami. Na obeli straneh je interes, da bi prišlo do te pogodbe. Glavno vlogo je v Sofiji prevzel naš poslanik Ljuba Ncšič, ki ne samo da je pripravil tla za likvidacijo omenjenega spora, ampak jih pri nravi Ja tudi za podajanja za trg. pogodbo med Belgradom in Sofijo. Zgodovina pogajanj med Vatikanom in italijansko vlado Milan, 14. febr. (Tel. »Slov.«) O pripravah za spravni akt med Vatikanom in Italijo objavlja konsistorijalni odvetnik Pacelli, brat berlinskega nuncija, zanimive podatke v Po-polo d'Italia«: Prvi sestanek s posredovalcem italijanske vlade državnim svetnikom Baroneom je bil na njegovo povabilo že 6. avgusta 1926. Ker je Mussolini hotel zvedeti, na kakšni podlagi jc možna rešitev rimskega vprašanja, je Pacelli izjavil, da jc prvi pogoj obnovitev majhne cerkvene države z očitno suverenostjo papeža, za konkordat pa civilna veljavnost cerkvene poroke. Na tej podlagi so se vršili nadaljnji neobvezni razgovori. Dne 4. oktobra 1926, na obletnico sv. Frančiška asiškega, je Mussolini svojega zaupnika pismeno pooblastil za nadaljevanje razgovorov, dočim jc kardinal državni tajnik Gasparri dva dni poznje postavil v pismu šc nekatere pridržke, ki pa so bili 24. oktobra preklicani. Dne 24, oktobra 1926 je bilo končno med obema posredovalcema dogovorjeno prvo pogodbeno besedilo, ki je imelo samo 16 členov in katero je, da ostane bolj tajno, sin odvetnika Pacellija napisal samo v dveh izvodih. Obenem so sc začeli prvi razgovori o kon-kordatu. Koncem leta 1926. se je razgovorov začel udeleževati msgr. Borgonzini D aca. Od tedaj so se pogajanja vršila med tremi v samotni vili kardinala Granito di Belmonte na Montc Mario. Pooblastilo za oficielna pogajanja je dobil kardinal državni tajnik Gasparri šele 3. septembra 1928, ko so prvi razgovori trajali že več kol dve leti. Pooblastilo italijanskega kralja za podpis ima datum 22. novembra 1928, pooblastilo papeža pa datum 25. novembra 1928. sobitl za delo iu knko rešiti »nrod pred umiranjem. Samo to je danes aktualno politično vprašanje in samo z rešitvijo tega vprašanja so služi narodu in kralju. Term se morajo zavedati vsi ili oni /.gnrnj \ [ir i vrsti' Bolezen in smrt italijanskega posredovalca državnega tajnika Baronea dne 4. januarja 1929 jc povzročila kratko odgodenje pogajanj, katera je 8. januarja 1929 vzel v svoje roke sam Mussolini, kar je pogajanja bistveno pospešilo, dasi so sc na ukaz Musso-linija vršila še enkratna posvetovanja o pogodbi od člena do člena. Pacellijevi razgovori z Mussolinijem so se vršili v Mussolini-| jevem privatnem stanovanju in so često tra-| jala od 9 zvečer do 1 ponoči. K zadnjim osmim razgovorom je bil dodeljen pravosodni minister Rocco z dvema strokovnjakoma. Vsako drugo jutro je Pacelli o razgovorih obveščal papeža, ki ga je tekom pogajanj sprejel v 129 privatnih avdiencah, od katerih so nekatere trajale v prisotnosti državnega tajnika kardinala Gasparrija cele dopoldnevc. Ureditev predvojnih dotgov Franciji Belgrad, 14. febr. (Tel. »Slov.«) V Narodni banki jo bila važna konferenca, ki so se je udeležili Novakovič, finančni minister Šverljuga in poslaniški svetnik francoskega poslaništva. Obravnavali so splošno gospodarsko stanje v naši državi, predvsem pa vprašanje srbskih predvojnih dolgov Franciji. Obravnavali so možnost, da se lo vprašanje dobro uredi. To so storili radi tega, ker se bo v kratkem vrnil v Belgrad trgovinski minister Mažuranič, ki bo slavil svoje predloge. PripravVa se nov izvozni statut Belgrad, 14. febr. (Tel. »Slov.«) Industrijska zbornica je imela sejo o tem, kako naj sc spremeni izvozni statut. Sklenilo sc je, naj se ustanove industrijske zveze za posamezne izvozne panoge posebne sekcije za kontrolne urade. Ti kontrolni uradi bi sestojali iz članov izvozniške zveze in strokovnjakov. S tem se hoče doseči, da se temi! uradu prepusti kvalifikacija oziroma designacija artiklov, predmetov, ki so namenjeni za izvoz. Dalje sc zahteva, naj sc te ustanove v doglcJncm času podržavijo. oziroma njihova pravila uzakonijo. Novi župani naših prestolnic Belgrad, 14. febr. (Tel. »Slov.«) Kralj jc danes podpisal ukaz o imenovanju novih občinskih uprav v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu. Za župana v Belgradu je imenovan inže-njer Miloš Savčič, za podžupana p_a predsednik Obrtne zbornice Milan Stojanovič in inž. Zavadil. V Zagrebu je imenovan za župana dr. Stjc-pan S r k u 1 j. V Ljubljani pa je imenovan za župana dr. Dinko Puc, za podžupana inž. Dušan S e r n e c. V občinski svet so še poklicani: dr. Andrej Gosar, Ivan Hribar, Filip Uratnik, inž. gradb direkcije Anton Ditrich in odvetnik dr. Oton Fettich. Vprcsšanjje podeželskih davčnih uradov Belgrad, 14. febr. (Tel. »Slov.«) V krajih, l.jer so bili preje na sedežih okrajnih sodišč davčni uradi, so bili 1. jan. 1929 davčui uradi ukinjeni. Posamezni okraji iu občine teli sodnih okrajev se potegujejo za nove davčne urade. Finančni minister jc na stališču, da naj dotične občine za ustanovitev uradov poskrbijo za kurivo, razsvetljavo in slugo. Če se ti pogoj i izpolnijo, se bodo mogle izjemoma v teli sodnih okrajih ustanovili nove davčne uprave, ako je oddaljenost do sedeža sedanje davčne uprave zelo velika. Preosnova vrhovne državne uprave Bslgrad, 14. febr. (Tel. -Slov.«) Poročali smo že, da se ima v kratkem času preosnovati vrhovna državna uprava, oziroma posamezna ministrstva. »Slovenec« jc že poročal, kako sc bo razdelila uprava v prosvetnem ministrstvu, ko ne bo več v smislu vladne in kraljeve deklaracije raznih plemenskih in pokrajinskih oddelkov, ampak ravnateljstva, ki bodo osnovana na podlagi materijalnih okolišev, n. pr. ravnateljstva za ljudsko šolstvo, ravnateljstva za upokojence, računovodstvena ravnateljstva itd. Po istih načelih sc bodo preosnovale tudi itd. Po istih načelih sc bodo preosnovala tudi druga ministrstva. V tem oziru je važr.o notranje ministrstvo, kjer se bedo ukinili, ka!:or smo zvedeli, dosedanji oddelki za Hrvatsko, Slavonijo, Bosno in Hercegovino, Dalmacijo in Slovenijo. V smislu vladnega programa se bo poslovanje razdelilo podobno, kot smo navedli pri prosvetnem ministrstvu. Usmrtitev Prpiča in tovarišev odgodenti Zagreb, 14. febr. (Tel. Slov s) Danes bi bil imel prispeti v Zagreb krvnik Hart. Radi velikih vremenskih neprilik in zamud vlakov pa se ne ve, kdaj bo prišel. Radi tega se jc usmrtitev Prpiča in tovarišev odgodila. Prpiča je danes obiskal njegov brat. Naš zastopnik pri D. n. Belgrad, 14. febr. (Tel. »Slov.«) Bivši zastopnik zim. ministra dr. Ilija Šumenkovič je imenovan za poslanika v Bernu in za zastopnika pri Društvu narodov. Fotič jo imenovan za ravnatelja politiuieia oddelka v zunanjem ministrstvu. Dosedanji ravnatelj tega oddelka j imenovan za izvrševalca poslov v Kairu. Stari računi se likvidirajo Belgrad, 14. febr. (Tel. »S!ov.«l Socialno-politični minister dr. Drinkovič jc za to, da m sc po preteku sedmih let vendar enkrat uredilo vprašanje o izplačilu bencina, motornega in strojnega olja, torej vprašanje likvidacijo tako zvane afere bivšega ministrstva za prehrano in obnovitev države, na podlagi čl. 6 zakona o ustroju osrednje uprave in čl. 57 in 59 zakona o državnem računovodstvu. Pri tem ministrstvu se ustanovi komisija, katere predsednik jc dr. Vicko Dubolcovič od stoln scdmorice v Zagrebu, Člana pa Peter Cerovič, šef odseka za likvidacijo ministrstva za prehrano ter dr. Baton, šef kabineta ministrstva za socialno politiko. Ta komisija naj v najkrajšem času pripravi predlog za ureditev vprašanja. Vlada je naročila vatikanskemu poslaniku Simičn, naj čestita v imenu naše vlade k sklenitvi miru mod Vatikanom in Kvirinalom. Pojasnilo Mariborski večernik »Jutra*: je dne 8. febr. 1029 prinesel pod naslovom -Reparacije« uvodnik, ki je p; ln grdih obrekovanj in denunuijacij delovanja oblastnega odbora. Z oziram na to ugotavljam sledeče: 1. Pri vprašanju prevzema državnega uradništva obenem s posli državne uprave je bilo odločilno dejstvo, da oblastni odbor ni mogel prevzeti odgovornosti, da bi obremenil oblastne financo s pokojninami uradnikov za oni čas, ki so ga prebili v državni službi. Radi te^a je predlagal upokojitev vseh državnih uradnikov, ki so prišli v poštev za prevzem, ki so že imeli pravico do državne pokojnine. Hkrati je predlagal dcdalek k oblastni službeni prafn:atiki, po katerem sr) se uredili službeni prejemki po državi upokojenih uradnikov, katere bi uaj oblast zopet sprejela v službo. Predlagane upokojitve je izvedlo samo hmetijsko ministrstvo in radi te^a so določbe službene pra*niatike prišle v poštev samo pri csobju kmetijske stroge. Oblastni odbor je skoraj vse upokojence zepti nastavil in jim nakazal prejem', e po službeni prngmaliki, izjemo je napravil le tam, kjer je to zahteval interes stvari. Tako je oblastni odber n. pr. aopet nastavil na vseh razsadnikih stare upravnike, ki getovo niso bili prstaši SLS, nastavil je zepet ravnatelja na kmetijski Sr li v Št. Jurju, ki je bil priznano organiziran v SDS. Ni pa zopet nastavil ravnatelja vinarske in sadjarske šole v Mariboru, ki je bil organiziran član SLS Odpadlo je tudi nekaj sreskih ekonomov (trije), to pa radi popolne reorganizacije kmetijske službe. Tudi tako reorganizacijo je oblastna skupščina sklenila soglasno. 2. V bolnicah nismo mogli izvesti prevedbe, ker predlog za upokojitev še ni bil rešen. Da bi pa pomagali vsaj uradništvu, ki je soc jr.lno mno^o šibkejše kaker zdravniki, je oblastni odbor s 1. januarjem 1929 na', azal vsem uslužbencem prejemke po oblastni službeni pragmatiki. Značilno pa je. da sta dva uslužbenca vložila radi tega tožbo na upravno sodišče, čeravno se jima je peležaj zboljšal mese"no za 500 do 700 Din. 3. Uvodnik se peča tudi z osebo oblastnega referenta za Lmetslro-nadaljavalno šolstvo. Ravno kmetsko-nadaljevalno šolstvo nam jamči najiepši napredek kmets!:e~a stanu in kme'ske streke sploh, organizacija tega šolstva je vzorna in v ponos ne samo mariborski oblasti, ampak celi državi. In to šolstvo nam je ustvaril isti duhovnik, ki jo Večerniku na — prtu, ustvariti pa je to šolstvo mogel le na podlagi temeljitega študija euakih ustanov v inozemstvu, predvsem v Avstriji, Češkoslovaški in Nemčiji. To šolstvo je že v prvih po-četkih vzbudilo nrjširše zanimanje med ljudstvom in med učiteljstvom in sploh pri vseh, ki so si vzeli čas, da so se v to vprašanje poglobili. Kako sodi o tem učiteljstvo, je najboljši dokaz Učiteljski tovariš, ki se v sveji številki z dne 31. januarja 1929 obširneje bavi s tem vprašanjem. Tudi učiteljsko zborovanje v Celju dne 9. febr. 1929 je pokazalo, da uči'eljstvo popolnoma pojmuje globoki pomen kmetskc-nadaljevalne^a šolstva za raš bcdo2i rozvoj, in vendar dopisnik ne bo trdil, da učiteljstvo po svoji veČini vedri v vrstah SLS. Delo oblastnega odbora je bilo javno in je radi te~a izpostavljeno kritiki, t^da kritika naj bo pcšlcua in uaj ieireiji na dejstvih, ne pa na splošnih sumničenjih in zavijanjih dejstev. V Mariboru, dne 12. februarja 1929. Dr. Josip Leskovar. Pismo s Ktroškefa V slovenski občini Kotmara vas, kjer že desetletja živi in uspešno deluje naše izobraževalno društvo in ni nobene.-a rojenega Nemca, je tamešnji učitelj dvakrat priredil s slovenskimi otroci Schubertfeier, za katero si je iz Celovca nrročil cel orkester. Bilo Je to za -malo vasico in naše radovedne ter nedolžne malčke seve cela senzacija. V mali vasici, 1 jer najdeš toliko lepših narodnih pesmi, tako impezantna Schubertiada in zraven lepo ua^latiarje ;>unser Schubert«! Večjca je vreden Schubert, kot agitacije za priključitev in permanizacijo! V Šmihelu nad PU-berkom nadalje je vprizoril prvič, odi ar pomni naše slovensko ljudstvo, ki je tam v pretežni ve~ini, seveda zopet nemški učitelj, nemško i^ro »Ftiris Buckelkraxentragen« in dru-^o >Dienerduinmheiten«. Burki brez vsebine jasno kažeta smer nove ponemčevalne takti' e. Zaenkrat so se morali zadovoljiti z udeleženci iz nemškega dela dežele, posebej VelPovca. Značilna je pripomba poročevalca o tej prireditvi v celovški >Freie Stimmen«: >Schon die Tatsache allein — in Sv. Michael ein deutsches Theater — wirkte vvie ein Bom-benschla"r.« Bomba in udarec za naše ljudstvo, in to z igralci-Slovenci! Ves način in ok"liščine, kako preroveri nemški učitelj ali orožnik paša de' leta za nemške prireditve, so joeen dokaz, da je tem ljudem sveto vsako Fredstvol Pred prazniki se je skereda v veeh šolah na našem Koroškem priredila po učiteljih aranžirana božičnica: nemške deklamu-ci;e, nemš' 6 pesmi in govori in le tupatam 8'ovens' a beseda, da se vsaj malo prikrije zlobni namen Veseli so bili darov revni šo-larii, in naj si so darovi odkoder že, a dia ro, zelo drago jih bodo morali plačati pozneje. Deklaracija nove čsh vlade U držat se smatra h za r^meslrtta Svehte Praga, 14. febr. (Tel. »Slov.«) Novoime-npvani ministrski predsednik Udržal se je danes predstavil poslanski zbornici in senatu z vladno izjavo. Smatra se za namestnika Švehle, čegar program hoče izvesti. V župniji politiki hoče delovati za mir in za dobro od-noiiaje s sosednimi državami, v rrtranji politiki obravnavati z vsemi, ki so dobro volje, preti demoralizirajočim elementom pa strogo postopati. Agrarna reforma se mora končati „Litv'movov protokol važnejši od Clmpfej in se spoprlulti z gozdno reformo. Posebno obširno se je bavil z vojnim wsorom, katerega upravlja sam. š«irinajstmesefiia službena doba se morij uvesti samo tedaj, če se obstoj'daljoslužečih podčastnikov zavaruje z zakonom. V kulturnem pogledu še v češkoslovaški armadi stori več kakor v večini drugih državi Po osemnalstmcscčni vojaški službi r.i noben vojak več analfabet. Varšava, 14. febr. (Tel. »Slov«) Romunski poslanik Davilia je izjavil Vašemu dopisniku, da je podpis Litvirovega protokola velik dl-1 lom-tski us^eh Poljske, ki je dosegla svoj cilj, da se istočasno pritegnejo k podpisu tudi ostale vzhodne države. K temu je slučajno pripomogla bolezen Daville, ki se je v Moskvi 'prehladil, kar je povzročilo, da se je podnis zavlekel za nekatere dni, tako da so baltiške drž-ve mo*le še istočasno podpisati. To pa nikakor ni bila »diplomatska bolezen«, o čemer se je tudi nezaupni Litvinov sam osebno prepričal. Poljsko - romunsko sodelovanje pri pripravljalnih podajanjih jc bilo zelo tesno. O iz7remembi redar jega razmerja med Romunko in sovjetsko Rurijo, posebno o vz-o^tavitvi di* plomat-kih odnešajev, se v razgovorih v Moskvi ni spregovorilo z nebene strani. Davilla bo potoval v Bukarešt. da poroča romunski vladi in da pripravi obisrk ro^nunskegi zunan!ega ministra Mircnesca v Varšavi, ki je določen za Kettogovega pakta" konec prihodnjega ledca. Ruski poslanik v Varšavi Bogomolov je izjavil, da je pomen Litvirovega protokola za vzhodno Evropo večji, kakor pomen Kellogo-vega prkta. Praktično se bo udcjstvil § tem, da se bc"!o zaenkrat zbol'šali poljsko-ruski o-1nošaji. Latiški poslanik Nuksa je izjavil v »Dzienu polskem«, da Latvija z istočasnim podpisom ni hotela tvoriti posebne skupine med signatarnimi državami. Paril, 14. febr. (Tel. »Slov.«) Seydonx glosira v ^ Pet i t ParisieniK Litvinov protokol-Rusko po»odbo je pojasniti tako, da so jo stavili iz strahu, da ne bi Rusije zadušila Poljska, katero podpira Anglija. Tudi je hotela biti Rusiji Ameriki uslužna i ostentativ-no mirovno demonstracijo. Izključitev vojno pa ne odstranjuje državljanske vojne, katero sedaj sovjeti sieer popolnoma tiho, pa na toliko nevarnejši način pripravljajo. Snežna hatasimfa na viška V Delgrad dva dni nobenega vlalka iz Zagreba - Povsod pomanjkanje premoga - Pomoč pasivnim krajem Belgrad, 14. febr. (Tel. Slov.:) Vremenska snežna katastrofa je v teh dneh, lahko rečemo, dosegla vrhunec. Veliki zameti so začeli promet ovirati še bolj kakor led in mraz. V Belgrad že dva dni ni prispel noben vlak iz Zagreba. Nekateri so obtičali sredi proge. Bel-grajska postaja ni mogla razen Simplon-Ex-pressa pustiti nobenega vlaka naprej. Zagrebško in beltrajsko ravnateljstvo s!a omejili promet na najskrajnejše potrebo, na dva brzovla-ka in en osebni vlak. Sneg je pokvaril mnogo lokomotiv, kar je tem občutuejse, ker pri pas itak primanjkuje, lokomotiv. Če se pomisli, da se je ob zadnjem hudem mrazu pekvarilo cez 50 lokomotiv in da je šlo to dni v reparaturo 40 lokomotiv, potem je razumljivo težko gospodarsko stanje, Prometno ministrstvo je izdalo na vsa železniška ravnateljstva narodbo, naj se vsi tovorni vlaki uporabljajo predvsem za prevoz premoga in življenjskih potrebščin. Pomanjkanje premoga postaja v vseh mestih zelo občutno. Šole so se marale zapreti. Pa ne samo, da je ukinjen promet, tudi nekatera podjetja, ki morajo neprestano obratovati, so nezadostno preskrbljena s premogom. Belgrajsua elektrarna je preskrbljena samo za deset dni Bel-grajsko prebivalstvo pa že itak dovolj trpi n» pomanjkanju premoga. Čujemo, da je na potu 3009 vagonov premoga, ne ve se pa„ ali bodo pravočasna prispeli. Poleg vremenskih nezgod je treba upoštevati, da razsejajo bolezni, posebno hripa. Samo v Trbovljah je obolelo okreg 2000 delavccv, kar se pri produkciji premoga nemalo pozna. Železniško ministrstvo bo z vsemi silami vzdržalo promet in bo preskrbovalo prebiva'stvo s premogom in živili, Preko elementarnih nezgod pa ne morejo niti z vsemi modernimi tehničnimi sredstvi oborožene države, kot so na primer Nemčija, AnfUja in Francija. Zato so razumljive težave tudi v naši državi. Pri železniškem ministrstvu so se že oglasile rezne gojpsdarnke organizacije s prošnjami in zahtevami, kako naj se gospodarstvu pomaga. Danes so obiskali prometnega ministra dr. Korošca zastopniki centrale industrijskih zbornic in ga prosili, naj industrijo čimpreje preskrbi s premogom. Industrija trpi na pomanjkanju premoga. Na 10.000 delavstva je v nevarnosti, da izgubijo svoj vsakdanji zaslužek, če bi industrija radi pomanjkanja premoga morala prenehati z delom. Nedvomno je, da je ministrstvo na te zahteve žs preje miri lo, toda z elementarnimi nezgodami in višjo silo pač ni mogoče tekmovati. Belgrad, 14. febr. (Tel. »Slov.«) Radi hude zime postaja vprašanje o javnih delih skoro odveč. S tem vprašanje javnih del za pasivne kra^e ni rešeno. Vlada je, kakor znano, že do-loidla kredite za javna dela. Toda njih izvršitev je postala težavna, ker jih ovirajo sneg in hudi zameti. Ljudstvo pa ne more ostati brez prehrane radi tega, ker je slab premet. Zsto je minister razdelil več milijonov. Vendar ta denar ni zadosten. Zato je odredil, da se da na račun 30 dncvnic naprej, in sicer za vsakejja posameznika. Prav tako jc povišan kredit za posamezne kraje, kot so Split in nekateri hercegovinski kraji. Ti krediti naj služijo za dela, ki se lahko, oziroma se bodo izvršila pozneje. Da se ne bi od strani trgovcev vrš.le kake zlorabe, ko se bedo prodajala živila, je socialnopoliitični minister odredil stroge kazenske določbe in posebno nadzorstvo. Zaprošena, vojaška pomoč Zsgreb, 14 lebr (Tel. »Slov.«) Proga Karlovec—Sušak je vsa zasnežena. Radi tega se je ves promet ustavil. Prav tako se je radi žametov ustavil ves promet na progi Ogulin— Split, kjer je položaj popolnoma nespremenjen. Snega je vihar nasul toliko, da ga je ponekod na progi 6 do 8 metrov visoko. Tudi na progi Zagreb—Belgrad je skoro ves promet ustavljen. V kolikor vlaki prihajajo, prihajajo z velikimi zamudami. Po poročilih zagrebške vremenske opazovalnice bi bilo v hrvatskih krajih stanje tole: Zagreb —14, Sisek —14, Koprivnica —17, Karlavac —15, Ogulin —12, Gospič —15, Gra-čac 10, Plaški —15. V Gorskem kotarju povprečno —22. Telefonski promet na susaški oziroma lirki pro*i je pokvarjen, ker so snežni viharji podrli brzojavne in telefonske drogove. V kolikor je zagrebško železniško ravnateljstvo odposlalo vlake, so morali pred njimi plugi, ki so čistili proge. Sneg namreč nale-tava tako hitro in gosto, da morajo proge čistiti vsaki dve uri. V potniških vlakih je zelo malo potnikov, ker se v takšnih razmerah skoro nihče ne upa na pot, ako nima izredno nujnega posla. Železniško ravnateljstvo je presilo vojaško poveljstvo na pomoč pri čiščenju železniških prog, ker s sedanjim osebjem ne more dela zmoči. Poročila, ki prihajajo na ravnateljstvo s posameznih železniških pottaj, so naravnost obupna. Vašemu dopisniku so na zagrebškem ravnateljstvu izjavili, da po:renjajo sedanji zameti resno nevarnost za sp!o"ni promet tudi pozneje, zlasti na tistih progah, ki so y območju zagrebškega ravnateljstva. Radi silno slabega vremena je Zagreb danes že občr.tno zadet na pomanjkanju mleka. Najtežje občutijo pomanjkanje bolnišnica in s'iine ustanove. Edino mlekarska zadruga »Samopomoč« je dobila majhno množino mleka, sicer pa je bil ostali Zagreb brez njega. Pos!. Jttrlga m Tomanek izU :učer>a iz stranke Praga, 14. febr. (Tel. : Slov.«) V aferi dr. Tuke je preiskovalni setlirk zaslišal včeraj tudi ravnatelja osrednje pisarne madjarskih opozicijskih strank Flachbarta, ki je, kakor se govori, posredoval ired dr. Tuko in Budimpešto. Klub poslancev in senatorjev slovaške ljudske stranke je izključil poslanca Ju-rigo in Tomaneka. Eunajrka vremenska napoved: Temperatura se bo šc bolj dvignila, zapadni vetrovi. Večrrno poročilo: Od časa do časa oblačno, morda sneg, morda še nekoliko boljša temperatura. Vremenrki nrpoved zrgrefcške vremen-rke cpizovahticc. Ostri mraz bo trajal dalje. Nastopil bo še ostrejši tura/;. Novosnrlska vremenska napoved. Nov naval mraza iz Avstrije v severnih krajih. Temperatura ue bo padla pod — 20. Povečini bo snežilo. Pred gospodarsko konferenco male antante > Belgrad, 14. febr. (Tel. »Slov.«) Gospo-dareka konferenca male antante v Bukareštu, ki jc določena za 20. febr., ima svoj posebfcn značaj. Na njej se bodo prvikrat obravnavala vsa gospodarska vprašmja. Vendar je treba takoj poudariti, da ne bo presenečenj ,da so zelo velike težave, in sicer zato, ker vse države delajo na to, da zaščitijo domačo produkcijo, zlasti kmetijsko. Ker pa so države male ar.tante vezane na medsebojno zbližanje, se bo skušalo na skupnih preliminiramh posvetovanjih določiti nekatere skupnp točke. Nemčija za znižanje vojne odškodnine Pariz, 14. febr. (Tel. »Slov.«) Na včerajš-nji seji reparacijske konference je predlagal ravnatelj nemške državne banke dr. Schacht, da naj se višina bodočih anuitet ne samo zr.i-ža, ampok tudi zmanjša njihovo število. S tem je Nemčija stavila oficielni predlog za revizijo Davvesovega načrta. Kakor piše »Pe-tit Parisien«, je bil govor tudi že o tem, da naj se konferenca poda v Berlin, da bi proučila gospodarski položaj Nemčijo. Zaenkrat pa še ni misliti na to, da bi konferenca sklenila tako potovanje. Parker Gilbert je zopet obolel na španski bolezni in leži v postelji. Grški parlament odobril posojilo in Keliogov pakt Atene, 14. febr. (Tel. »Slov.«) Poslanska zbornica je danes po drugem čitanju odobrila Kcllogovo pogodbo in posojilo pri newyor-ški banki Seligmann & Co., katero se bo porabilo za melioracije pri Solunu. Venizelos je navajal, da je angleška banka Hainbros, ki je 2e celo stoletje bankir Grčije, hotela Grčiji vsiliti pogodbo, da bi vsa svoja inozemska posojila naročala samo pri njej, kar pa je Venizelos odklonil. Grčija je moralično in materialno interesirana na tem, da mere svoje denarne potrebe krili ne samo v Londonu, temveč tudi v Newyorku. Trocki v izgnanstvu Carigrad, 14. febr. (Tel. »Slov.«) Trocke-ga so l njegovo soprogo in dvema otrokoma odpravili v sovjetski konzulat, kjer ga stra-žijo kakor državnega ujetnika. Morilec Vučetm proglašen za neprlštetifega Praga, 14. febr. (Tel. »Slov. ) Sodni zdravniki so proglasili Albanca Vučltrna, iti je umoril Cenabegovega morilca Bebija, za nepri-rtevitega. Dejanje je .storil v histeričnem, meglenem stanju, povzročenem vadi žalostne usode svojega umorjenega gospodarja Cena bega, kar je oceniti enako kakor trenutno duševno zmedenost. Izjava Ckam&sF!.s%'$w London, 14. febr. (Tel. »Slov. ) Chainber-lain je izjavil na vprašanje, da nima vzroka smatrati, da bo Vatikan postavil svojo kandidaturo pri Društvu narodov. Belgrajske vesti Belgrad, 14. febr. Uprava i'.vl:tv«ih monopolov je prejela od Narodne banke 270.000 funtov kot prvi obrok od skupnega posojiia 1,080.000 funtov šterlin-gov. Gozdarsko ministrstvo je Izdalo pravilnik v zaščito male le.-iie industrije, posebno žag. Novoimenovaui jugoslovanski poslanik Milojevič je včeraj dospel nu Dunaj in danes prevzel uradne posle. Industrijska zveza jc intervenirala pri zunanjem ministrstvu, naj se pravilnik o naši konzularni službi, predno stopi v veljavo, predloži tudi našim TOl zvezam, da izrečejo svoje mnenje, ker je važen za gospodarstvo. Notranje ministrstvo je ponovno odredilo praznik za uradništva, Za katoličane: božič (2 dni), velika noč (2), binkešti (2), Rešuje Telo (1), Veliki Šmaren (1), Vsi sveti (1). Za pravoslavne- božič (2 dni) in sveti večer (1), novo lelo (bogojavljenje) (1), sv. Sava (1), veliki petek (1), velika uo • (2), bin' osti (2), Spasovo (2), krsiua slava. Pravoslavni imajo dva praznika več. V Belgradu so pričeli graditi novo radio-postnjo, ki bo imela 9 KW. To bo torej najmočnejša radiopostaja v Jugoslaviji. Pomanjkanje sladkorja v Belgradu. Na potu je 800 vagonov. Če ne bodo pravočasno dospeli, se je bati podražitve. Vsa^ 1 D n ?a S'c\ Stra-o! Za Slovensko stražo so darovali: 330.50 Din Nikolaj Žugelj, župnik v p., Spodnji Eernik (v t eh obrokih); po 200Din Mestna blagajna Ptuj; županstvo občine Smihel; 180 Din Mohorjani Begunje pri Cerknici; 150 Din župnija Cernuče; 125 Din Mo-horiani Sv. Lovrenc na Dravskem polju; lCSDin Mohorjani v Trfcbnjem; po 100 Din Mohorjani Središče ob Dravi; župandstvo občine Homec; županstvo Medvede; šentpterski Orel v Ljubljani; županstvo občine Moste pri Ljubljani; županrtvo občine Zg Šiška; Hranilnica iti poso'ilnica Šmartno pri Litiji, Mohorjani Qorie nad Bledom; 60 Din Prosvetno Društvo v Šmihelu pri Novem me'tir. 40 Din Mohorjsni Sv. Marjeta; Mohorjeva družba v Mirni peči: 33 Din župnija sv. Jakoba ob Savi; 2"> Din Mohorjani St. |anž na Doenjskem; 21C in Gustav Schifirer, župnik v p., Breg; 5 Din Janez Dežman, Skaručna. Promet ustavljen - Vedno večje in hujše posledice mraza zaprte Nadaline omejitve poln. prometa V »Slovencu« smo 13. in 14. t. m. objavili, kateri vlaki so ustavljeni. Vse te omejitve, ki bi imele trajati pd 13. do 15. t. m., so v polnem obsegu podaljšane za nedoločen čas. Poleg te omejitve pa so do nadaljnega ukinjeni še sledeči vlaki; Na progi Zagreb—Maribor! Brzovlak, ki odhaja iz Zagreba ob 10.50 in prihaja v Maribor ob 14.51; v nasprotni smeri odhaja iz Maribora ob 14.35 in prihaja v Zagreb ob 18.25. Na progi Zagreb—Belgrad: Med Zagrebom in Belgradom vozi samo Simplon Orient Ekspress, ki odhaja iz Zagreba ob 3.35 in prihaja v Belgrad ob 12.00. Ves ostali, potniški promet med Zagrebom in Belgradom pa je ukinjen. Na progi Ljubljana—Rakek vozijo do nadaljnega samo še sledeči potniški vlaki: Iz Ljubljane odhod ob 6.10, 14.13, 18.30. Prihod v Rakek ob 7.57, 16.03, 20.21. Iz Rakeka odhod ob 5.55, 9.25, 20.40. Prihod v Ljubljano ob 7.19, 10.48, 22.02. Vsi ostali potniški vlaki in vsi brzovlaki ter SOE izostanejo do nadaljnega na tej progi radi velikih snežnih žametov, burje in prometnih ovir med Rakekom in Divačo. Tre-notno se za silo vzdržuje mednarodni promet preko Podbrda. • Na glavni progi proti Italiji je ukinjen ves železniški promet od Postojne do Divače. Zamrzli in v snegu obtičali vlak pri Postojni ter dva pomožna stroja stoje še vedno na edinem prostem tiru ter onemogočujejo promet. Pa tudi če se italijanski železniški upravi posreči rešiti ta vlak iz ledenega in snežnega oklepa, bo promet še nadalje nemogoč. Med Divačo in Postojno divja namreč silna burja ter nanaša žamete na progo. Proga je vsa zasnežena. Zato je italijanska železniška uprava odločila, da se ves promet med tema dvema postajama ne bo vršil tako dolgo, dokler se vremenske razmere ne izboljšajo. Vsi brzovlaki iz Ljubljane do Trsta vozijo le preko Jesenic. Pa tudi na progi med Borovnico in Rakekom se vlaki vozijo z velikimi težavami. Ves promet se vrši le po enem tiru, drugi tir pa je pod globoko snežno odejo. Potreben je največji napor vsega železniškega osobja in delavcev, da pribore vsaj enemu vlaku dnevno z največjimi napori prosto pot. Vlaki na tej progi imajo seveda velike zamude. Neprilike dolenjskega vlaka Železniška zveza med Ljubljano in Kar-lovcem je bila od srede zvečer pa do četrtka popoldne pretrgana. Pri postaji Mahično blizu Karlovca so ogromni zameti na progi onemogočili vsak promet in so vlaki vozili le na progi med Ozljem in Ljubljano. Prvi vlak, ki je vzpostavil zvezo med Ljubljano in Karlpv-cem, je bil včerajšnji jutranji dolenjski vlak. Prišel je snoči v Karlovec, potem ko so od-kidali progo pri Mahičnem. Veliki zameti ovirajo promet tudi pri Višnji gori. Delavstvo se je v četrtek na vso moč trudilo, da je odki-dalo progo. Najslabše so prometne razmere na progi Ljubljana—Belgrad. Tu je ukinjen sploh ves železniški promet razen štirih brzovlakov in dveh osebnih vlakov. V sredo ob 10. uri ponoči je prišel iz Belgrada Orient Simplon Eks-pres — prvi vlak, ki je po 40 urah prišel iz Belgrada v Ljubljano. Samo iz Broda do Siska je vozil 12 ur, Največje težkoče so na postaji v Zagrebu. Tu kar noben vlak ne more ven. Vse kretnice, premikalne naprave, tračnice in signali, kratkomalo vsa postaja je tako zledenela, da je tehnično nemogoče odpravljati vlake v redu iz postaje. Brzovlak iz Belgrada v Ljabljano štiri dni V torek zjutraj je, kakor smo poročali včeraj, sploh izostal jutranji belgrajski vlak. Prvi brzovlak, ki je za Orient Ekspresom prišel v Ljubljano, je prišel v četrtek ob 2 zjutraj. Ta brzovlak je odšel iz Belgrada v ponedeljek zvečer. Potreboval je torej v Ljubljano skoro štiri dni. Vzroki te rekordne zamude so nesreča pri Batajnici in ogromni zameti na vsej progi. Direktni brzovlak Belgrad -bor—Dunaj Zagreb — Mari- je odpovedan. Dunajski brzovlaki v Ljubljano in Trst so prihajali z ogromnimi zamudami. Dunajski brzovlak, ki bi moral priti v Ljubljano ob 5 zjutraj, je v četrtek tičal pri Špiljah pet ur v snegu in je prišel v Ljubljano šele ob štirih popol me. Proti Trstu jc bil dirigiran preko Jesenic in Podbrda. Plazovi med Celjem in Zidanim mostom Poročali smo o velikem plazu, ki je zasul progo med Laškim in Celjem. Napovedali smo, da je tekom noči pričakovati še več žametov. Naša napoved se je uresničila. V noči od srede na četrtek je med Zidanim mostom in Celjem zasulo progo še osem plazov. Ves promet na tej progi je bil ustavljen do četrtka do 10 dopoldne, ko se je številnim delavcem le posrečilo odkidaiti progo vsaj na enem tiru. Promet med Zidanim mostom in Celjem se vrši še vedno le po enem tiru. Pričakujejo pa še nadaljnih plazov. Na vseh lokalnih progah v Sloveniji se vrši promet le v omejenem obsegu Ln je skrčen na najmanjšo mero Uveden je takozvani nihalni promet, lo jc vlak vozi do cilja, ter sc vrne, brez ozira na vozni red in čas. Najmanj prizadeta je gorenjska proga. Plazov tu ni in vlaki vozijo le z razmeroma malimi zamudami. Tudi kanmičan in vrhničan vozita brez večjih zamud. Na prvi progi bodo nastale prometne ovire takoj, ko nastopi južno vreme in se bodo valili plazovi na proge. Kakor rečeno, jc ljubljanska železniška direkcija edina, ki vzdržuje promet na vseh progah, vsaj v skrčenem obsegu. Vesti iz južnih pokrajin pa so naravnost Jobove- V Bosni, na Hrvatskem Podravju, v Srcmu in Vojvodini je ukinjen kar ves promet na nekaterih progah. Senzacionalna novost! Aparat brez akumulatorja in baterij. Priključi se naravnost na luč. (220 ali 210 V, izmenični tok.) Troelektronski aparat Radione Sprejema vso Evropo v zvočniku. Nikakih obratnih stroškov, ni-kake skrbi z njim. Vsa manipulaci a je stikalo kot pri luči. Zahtevajte, da se Vam predvaja v trgovini Kadilske oddatne postale v UuDliani Miklošičeva cesta 5 — Paviljon poleg Uniona — Telefon 31-90 Osebje zelo trpi in sploh ne more vzdržati pri neprekinjeni nočni službi. Obolelo je že zelo veliko osebja, tako, da jc nastalo občutno pomanjkanje uslužbencev, kar pri napornem delu v tem mrazu niti čudno ni. Ce bo tak mraz trajal še nekaj dni, ne bo mogoče vzdržati prometa niti v tem obsegu. Dovoz premoga je nekoliko boljši, vendar pa more vsak čas nastopiti občutno pomanjkanje vagonov, ker ti radi snega zaostajajo na vseh krajih. Železniški telefon in brzojav funkcionirata v redu. Velike izgube železniške uprave Umevno jc, da je ves ogromen zastoj na progah povzročil železniški upravi ogromno škodo. Škoda na materijalu je neprecenljiva in se bo to pokazalo šele tedaj, ko se bo sneg pričel tajati. Izdatki so radi kidanja snega izredno poskočili. Pri kidanju sne*a na progah jc našla velika množina brezposelnih delavcev zaslužek. Koliko je trenutno zaposlenega delavstva na vseh slovenskih progah, zaenkrat še ni mogoče ugotoviti, ker najema vsaka postaja delavce sproti in po potrebi na licu •' mesta. Dohodki železnic so padli neverjetno i nizko. Pri dnevnih Lnkasih je le redkokdaj ; doseženo 10 odstotkov tega, kar bi bilo pričakovati sedaj v normalnih razmerah. Pomisliti je treba, da izvozna sezona še ni zaključena in da jc zato gospodarska škoda tem bolj občutljiva. Fata ustavi obrat? Maribor, 14. februarja. Nivo Drave je tekom včerajšnjega dne tako padel, da se je moral promet z meljskim brodom ustaviti. Tudi obstoja nevarnost, da bo morala falska elektrarna radi istih vzrokov ustaviti svoj obrat. Zaenkrat je bila prisiljena zmanjšati dobavo električnega toka ruški tovarni za dušik in trboveljskemu rudniku. Drava je na mnogih krajih popolnoma zamrznila. Šolski pouk ukinjen V Ljubljani jc doslej ukinjen pouk skorc na vseh gimnazijah, ljudskih in drugih šolah. V Novem mestu je do nadaljnjega ukinjen pouk na gimnaziji. Na kranjski gimnaziji bo pouk prenehal v ponedeljek. Isto je na Štajerskem v Mariboru, Celju in Ptuju. Prenehal je pouk tudi na ljudskih šolali deloma radi pomanjkanja kuriva, večinoma pa radi tega, ker otroci iz oddaljenih krajev v tej strašni zimi niso mogli prihajati v šolo. Omejitve pouka bodo trajale več dni, dokler ne nastopi vsaj deloma milejše vreme. Ustavljen paketni promet Poštno ravnateljstvo je dalo vsein po^ stani brzojavno okrožnico sledeče vsebine: Ker so nastale radi snežnih žametov prometne težkoče, pošte do preklica ne smejo sprejemati paketov za kraje izven uaše direkcije. Aleksander Dumas: Pipa Jean Bart-a Jean Bart1 je bil iz Dunkerque-a2, vlažne in mrzle dežele, kjeijc je pipa ne le tovariš, temveč tudi peč; bil je vnuk in nečak morskih roparjev in sam je bil morski ropar do tistega časa, ko ga je bil pozval Ludovik XIV.:! v vojno mornarico. Takrat je bil Jean Bart že star ena in štirideset let; prepozno je bilo, da bi menjal svoje navade iz mladosti. Vendar je vsak, ki je o tem premišljal, bil prepričan, da Jean Bart kadi svojo pipo v kraljevi predsobi ne iz nepoznanja etikete versajskega dvora, temveč zato, ker je s tem hotel izzvati, da ga vržejo iz palače; ker pa je bil vendar le vodja eskadre in ker se je imenoval Jean Bart, to nikakor ni bila lahka stvar in tudi se zlepa ni dalo reči Ludoviku XIV., da je v njegovi predsobi mož, ki kadi. Znano je bilo, da je prišel Jean Bart prosit kralja milosti, milost, katero je bil kralj že dvakrat odrekel. Zato tudi niso predložili kralju njegove prošnje za avdijenco. Jean Bart je mogel torej priti do kraljeve sobe le po zvijači. 1 Jean Bart, znamenit francoski mornarski junak, rojen v Dunkerque-u leta 1650. Najprej je služali Holandcem Pri zbruhu vojne med Holan-dijo in Francosko leta 1672. pa se je vrnil v svojo domovino in je vstopil v francosko službo. Prvotno je vodil ladjo morskih roparjev, potem pa ga je imenovat Ludovik XIV. za mornariškega poročnika • ___1_ J JjBMnnla »n »><]S/\ orbn/lvA 1 Imr I iii v oivu »MV6U ' — —' —---- leta 1702 V Dunkerque-u so mu postavili spo- in vsled njegove drznosti za vodjo eskadre. Umrl : 702 v ~ menile - Dunkerque francoska luka na severnem morju v bližini belgifske meje, ca. 40.000 prebivalcev. s Ludovik XfV., Veliki, sin Ludovika XIII. QA...kA>tel/Aker je imela visoke zveze«. |kfltvfi sfrtLAtfc, m ( MOTVOZ GROSUPLJE se dobi pn originalnih tovarniških cenah v TOVARNA MOTVOZA N VRVARNA d. d. GROSUPLJE pri LJubliani in n.enih ko-mlallsk-h zalogah: FRANC PALME, Ljubi Gosposvet. 7 Tilefon St. 2376 FRANC PALME, Cai|e, Cankarleva ul 7 T«i*r n *t.S8 FRANC PALME. Maribor, Korofika c. 8 Telefon M. 86 Pod firmo teh zvez je pričela z intervencijami iu na njihov račun si je dala vedno izplačati mastne »predujmec. Med drugimi je obljubila učitelju Sauerju, ki je bil po 34 letih službovanja odpuščen, da mu zopet preskrbi mesto. Zato pa ji je ta siromak dal skupaj 25.000 Din, ki si jih je moral izposo-diti, češ, da je treba podkupiti visoke uradnike. Od nekaterih nemških kmetov je zvabila lepe denarce pod pretvezo, da bo izpo-slovala, da bodo njihovi sinovi oproščeni vojaščine. Pripovedovala je, da je osebno znana z vojnim ministrom, h ka.eremu hodi »na črno kavo« itd. Še mnogo takih lahkovernežev, ki so pomagali - gospej doktor« do udobnega življenja, je nastopilo pred sodiščem. Gospa se je zagovarjala, da je imel njen zet znani belgrajski odvetnik res take zveze. Zato je sodišče odložilo razpravo, da. zasliši zeta in pa še druge priče, ki še niso prijavile svojih terjatev, gospa z intervencijami pa bo počakala v preiskovalnem zaporu. ir Napredovanja sodnih pisarniških uradnikov. Ukaz Nj. V. kralja z dne 31. januarja 1929: Postavljeni so (postavljena je): a) za višje pisarniško ofieiale (višjo pisarniško ofičialko) pisarniški oficial (pisarniška oficialka) v 1. skupini 111 ka-legorije: Rajko Alt pri okrajnem sodišču v Ptuju, Fran Korošak pri okrožnem sodišču v Mariboru, Angola Lapajnar. pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani, Ivan Dramo pri okrožnem sodišču v Mariboru, Fortunat Stanovšek pri okrajnem sodišču v Laškem, Josip čeruiveč pri deželnem sodišču v Ljubljani, Josip Turk pri deželnem sodišču v Ljubljani, Avgust Juh pri deželnem sodišču v Ljubljani, Mijo Potočnik pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni, Ivan Budnar pri deželnem sodišču v Ljubljani, Mihael Maček pri okrajnem sodišču v Rogitcu. Emil Urili pri deželnem sodišču v Ljubljani, Josip Lašič pri okrajnem sodišču v Ormožu, Avgust Mastnak pri okrajnem sodišču v Konjicah in Anton Novljan pri okrožnem sodišču v Novem mestu; b) za pisarniška oficiala v 2. skupini III. kategorije. Ludovik Modie pri okrajnem sodišču v Krškem in Martin Pinterič pri deželnem sodišču v Ljubljani — Odlok ministra pravde z dne 28. januarja 1920.: Postavljeni so- a) za višjo pisarniške ofieiale pisarniški oficial v 4. skupini II. kategorije: Srečko Koman pri okrajnem sodišču v Radovljici, Josip Ferenc pri okrajnem sodišču v Konjicah, Martin Zerjan pri okrajnem sodišču v Ptuju. Fran Kd Ivančjo gorico na Dolenjskem bilo 28 stopinj mraza. Železničarji so prezebali in silno trpeli. Vsako živo bitje je iskalo zavetja Zato je bilo naravnost nekaj izrednega v tem polarnem mrazu videti naenkrat frfotati — metulja. In res je frfotal mal metulj-belin Vla-kovodja državne železnice g. O t i č Pavel ga je ujel in v sredo poslal v naše uredništvo. Mali belinček še danes živi in je gost našega uredništva. Ta živalica navadno prihaja na solnce, da nam naznani prihod spomladi. Letos pa se je gotovo zmotil. Res izredna igra narave! ir Ljudska knjižnica prinaša kot SO z.vezek krasno Sienkiewiezovo povest >Nn polju slave;, povest iz Časa kralja Sohieskega. Ta krasna povest se vrši v onem Času. ko je stalo poljsko kraljestvo ns Višku svole S!0?!. prodno ie .Tnn Snhiftski rešil Dunaj tn z njim skoro celo Evropo pred tretjim sovražnikom krščanstva. Turki. Godljo se |e to leta 1688. torej pred 24fi leti. Povest je zanimiva tudi po svojem zgodovinskem ozadju. Cena 28 dinarjev v platno vezan izvod 40 dinarjev Knjigo je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Premog in mestna plinarna Na naš članek nam je poslala mestna plinarna ta odgovor: Kar se tiče cen rjavega premoga, dokazuje službena objava v Vašem časniku z istega dne stran 4, zadnja kolona spodaj (take objave v listu nismo našli op. ured.), da prodajamo rjav premog po Din 40 za 100 kg, oziroma Din 20 za 50 kg loco plinarna. Po tej ceni smo oddali včeraj oddali 15.000 kg. Proti ceni, kakor jo nudi Vaš do-pisnik-trgovec s premogom, je plinarniška cena za 52 manj 40 Din = 12 nižja. Ako upoštevamo stroške dostave na dom po ceni, kakor jo navajate v Vašem elauku (Din 8 za 100 kg), je naša cena še vedno za Din 4 pri 100 kg nižja, kakor pa cena tukajšnjih trgovcev. Angleški premog se dobiva v zelo različni kak^osli in zato tudi po različnih cenah. Hartley Splint premog je n. pr za 20 odstotkov dražje kakor pa premog za domačo kurjavo. Plinarna sanv ^bsebi razumljivo ni imela na razpolago prem >ojemati. Ni konjunkture, dobave lesa so radi pomanjkljivosti železniških zvez minimalne. Lesna podjetja omejujejo delo in odpuščajo delavstvo, kolone brezposelnih naraščajo. Sneži, debela plast svežega snega vidno narašča, na ulicah io po pločnikih mendtajo paaaati zgoščene snežinke, ki se pod stopinjami pretvarjajo v kepasto, umazano-belo snov. Redko kje naletiš na delavca, ki odkidava sneg in čisti ulico. Saj venomer sneži in ulica je prej znova zasnežena, preden je očistijo do kraja. S skrbjo na obrazu se srečavajo ljudje in nemo hite drug mimo drugega. Kaj bo, če postane Ljubljana odrezana od podeželja? Še okoliške kmetice se v tem vremenu nerade odpravijo v mesto z vozički, onih z Dolenjskega, ki prihajajo z jajci, fižolom, krompirjem, maslom, pšenom itd., pa Ljubljana že nekoliko dni pogreša. In nista samo sneg in mraz, ki ovirata živilski trg, ampak še nekaj drugega. Tudi na deželo se širi pomanjkanje. Vedno pogosteje se čujejo n. pr. tožbe, da kmetom zmrzuje krompir po kleteh. Še za seme ga ne bo, pravijo, kamoli da bi ga vozili na trg. V normalnih razmerah bi se v drugi polovici februarja že polagoma javljala pomlad. Spomladi pa brž požene kaj zelenega na vrtnih gredah. Letos, kakor kaže, tega ne bo tako kmalu. Kmetje slutijo to in pričenjajo Z zalogami živil štediti. Iz teh razlogov je umevno, da bo spomladanskega pomanjkanja in draginje najprej deležno mesto, ki je v pretežni meri glede prebrane navezano na podeželje. 0 Prodaja jaje po mes'nem tržnem nadzorstvu. Radi velikega pomanjkanja jajc je mestno tržno nadzorstvo naročilo v lastnem delokrogu nekaj čez 1000 komadov jajc (kar jih je za prvo silo moglo dobiti) ler jih bo te dni prodalo po lastni nabavni ceni, to je jajce po ca. 2 Din. O Zatvoruice na Grubarjevem prekopu so se morale radi nastalega ledu odpreti. Radi tega je voda vpadla tako, da se nahaja sedaj med njo in ledom prazen prostor. Svari se radi tega hoditi na led, ker je nevarnost udora zelo velika in sicer tako na Grubarjevem prekopu, kakor tudi na Ljubljanici in njenih pritokih. O Priporočena In ekspresna pisma se sprejemajo na glavni pošti vsak dan od 10 do 21 m sicer pri oddelku za oddajanje brzojavk — vhod s Prešernove ulice. •k Policijska vest. Upokojen je okoliški nadzornik varnos'ne straže v Ljubljani Fran Vrečar. O Nesreče in nezgode. Zima se precej pozna tudi v nezgodni kroniki in se vsak dan pripeti nekaj nesreč. Na Celovški cesti si je ua poledici zlomila levo nogo v kolenu žena železniškega sprevodnika Olga Oblak. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v bolnišnico. — V trgovini Roth na Mestnem trgu je v sredo poooldne omedlela neka ženska. Tudi njo so prepeljali z rešilnim vozom v bolnišnico. — Na Dunajski cesti so se hlapcu Avgustu Renčetu 6pla-šili na poledeneli cesti v sani vpreženi konji. Renče je padel pod sani. K sreči pa je dobil lo lažje poškodbe. — Najhujša nezgoda se je včeraj popoldne pripetila 17 letnemu dijaku Zvonku Zidarju, stanu-jočemu na Dunajski cesti št. 31. Sankal se je ob pol peih ob Večni poti po strmini rožniškega hriba. Dasi je zelo kratkoviden, je odložil očala in se je zaletel s sankami v drevo. Hudo se je ranil na • glavi in Je najbrže dobil pretres možgan. Prepeljali I so ga z rešilnim avtom v bolnišnico. Njegovo stanje i je zelo nevarno. ] © Pomaukljlva raasvetljavu. Bivša Dovozna, . sedaj Vilharjeva ulica, je skrajno pomanjkljivo | razsvetljena. Po tej ulici se v večernih urah vra-I čtijo domov delavci, železničarji in drugi, ki sta-1 uujejo v moščanski občini Radi teme osebni ka-ramboli na ozkem hodniku ob tej cesti niso redki in padci tudi ne Utegnil pa bi človek tu doživeti še kaj hujšega, saj na slabo razsvetljenih, skritih krojih se redi pojavljajo temni elementi. Pričakujemo, da bo mestni magistrat ukrenil, da bo Vil-imrjeva ulica od Dunajske ceste, do mitnice na Kette-Mumovi cesti v bodoče boljše razsvetljena. Viktor Stcska: ★ ZIMSKI ŠPORT krepi telo, toda izpostavlja nevarnosti občrlljivi teint posebno pri damah. Pred vetrom iti mrazom varujeta najbolje: EV da Creme de chaque in Coldcream. O NAMOČENA POLENO V KA vsak petek pri »Bobenlku«, Sv. Petra cesta 15. O Ravnateljstvo I. drl. gimnazije v Ljubljani javlja svojim učencem, da ostane zavoa radi mraza zaprt do ponedeljka 18. t. m. © Osnovna šola pri Sv. Petru v Ljubljani je radi pomanjkanja kuriva m zasneženih poti, po katerih prihajajo otroci iz oddaljenejših vasi v šolo, začasno zaprta. Znatno število šolarjev je tudi bolnih. O Poziv davčnim zavezancem. — Davčna oprava za mesto v Ljubljani poziva ponovno vse pridobnini zavezane osebe, ki izvršujejo v njenem območju kako podjetje, obrt ali samostojen poklic, da vlože predpisano davčno prijavo za leto 1929 najkasneje do 28. februarja 1929 in sicer osebno ali priporočeno po pošti. Kdor ne vloži davčne prijave v navedenem roku, plača kot kazen 3% od odmerjenega osnovnega davka in ako prijave ne vloži niti na pismeni poziv v nadaljnjem roku 8 dni, pa 10% osnovnega davka. © Plin v letošnji zimi. Od mestne plinarne smo prejeli: Kljub velikemu mrazu, do danes plinarna še ni imela velikih pomembnejših defektov, ki bi nastali vsled mraza. Oddaja plina je vsled tega neomejena. Zmrznilo je pa že mnogo plinomerov, ki so polnjeni z vodo. Plinomeri naj se zatoraj zvečer oblože z dobro ogretimi odejami ali žaklji. Plinarni pri najboljši volji ni mogoče takoj popraviti prijavljene napake, ker je število popravil narastlo na tako mero, da se delo ne more v enem dnevu izvršiti. Najboljše sredstvo proti zamrznjenju plinomerov pa je polnjenje z glicerinom. Ako je plinomer zamrznjen, naj se poskuša odtajati z vročimi odejami ali žaklji, nikakor pa ne z ognjem, ker je to zelo nevarno. Na nekaterih delih mesta pa »zamrzuje tudi plin« v ceveh. Plin namreč vsebuje malo množino vodne pare, ki se kondenzira in kenčno se voda spremeni v male ledene kristalčke, ki zaprejo plinu pot. To napako pa lahko odstranijo le plinarniški delavci. Ker je zemlja zamrznjena do 1.30 m globoko, leže tudi plinske cevi v zmrznjeni zemlji. Lahko se zgodi, da bo pečila tudi kakšna podzemeljska cev. Prosimo zatorej vse ljubljansko prebivalstvo, da vsak duh po plinu na ulici ali v poslopju takoj prijavi plinarni, da se na ta način najhitreje preprečijo nezgode. Ako peči plinski vod v ze ulji, si najde plin pot po kanalih ali kraj električnih kablov na prosto, ker zamrznjena, poledenela zemlja ne pripufča uha'anje skozi cestišče. Zato je mogoče, da se plin občuti tudi v poslopjih, katera plinske napeljave sploh nimajo. Tudi take slučaje naj se takoj pr.javi. Dogodil se je tudi v Ljubljani že slučaj, da se uhajanje plina ni prijavilo, ako ravno je čutila uhajanje hišna gospodinja že 14 dni. Tako postopanje ima lahko veliko nesrečo kot p sledico. Mnogo strank pa je, ki zamr njenje pllfiomera nič več no prijavljajo. Ako se plinomer ne odtaja, se plinomer poškoduje in lahko prične uhajati plin iz pPnnmera. Vsled katastri falne zime je zatorej potrebno sodelovanje vseh. v f« f* MLADINSKI DOM DEKLE Z BISERI igra v pelih dejanjih. J*"" V nedeljo dne 17. februarja! Maribor □ Smrtna kosa. Umrla sta. Waitzl Friedrich, mesarski mojster, 31 let star; pogreb danes ob 15 v Pebrežje. Matija Tajman, živinozdravnik, star 84 let; pogreb ob pol 7 na pokopališče v Pobrežju. □ Plinovodne cevi so popokale v Stolni ulici, na Vodnikovem trgu, v Vetrinjskl ulici, na državnem mostu, v Studencih in pri koroškem kolodvoru. Vodstvo mestne plinarue je takoj poslalo delavce na delo, ki pa je sila težavno, ker je treba zemljo naravnost tajati. V interesu samih odjemalcev je, da takoj prijavijo vsak slučaj vodstvu plinarne. □ Okoli 40.000 Din bo stal sneg mestno občino. Vsi telosnji stroški za kidanje snega presegajo vsoto 200000 Din. □ Sneg je včeraj ves dan precej na gosto na-letaval, tako da je Maribor čisto odrezan od svoje bližnje in daljne okolice in se je to tudi poznalo na današnjem trgu, ki ie bil popolnoma prazen. □ Mestno kopališče ostane radi pomanjkanja premoga do nadaljnjega zaprto. O zopetnem obratovanju bo javnost pravočasno obveščena. □ Zopet tri žrtve poledice. 33 le'ni Ignacij Černec, pod preglednik finančne kontrole, je na Meljski cesti spodrsnil in si zlomil desno nogo. Desno nogo si je zlomila tudi 68 le na zasebnica Marija Potnikova. — 19 letni delavec iz Mute JožeE Lipuš jo je mahnil kar peš iz Dravograda v Maribor, kamor je prišel čisto premrzel Vse tri so oddali v bolnico. □ Radi velikih snežnih žametov se je morala sniušica tekma, ki bi se morala vršiti na Pohorju 17. t. m., preložiti v mariborsko okolico. Start se vrši ob 18 pri parkovl kavarni v Mariboru. Dolžina proge je za gospode 18 km, za dame 6 km. Razdelitev nagrad in diplom se bo vršila po končani tekmi v Grajski kleti. □ Radi velikega pomanjkanja premoga so se morale zapreti vse ljudske šole v mariborski okolici. Proti nevarnost, da bodo zaprte tudi vso šole v Mariboru in narodno gledališče. □ Pevska vaja »Maribora« danes odpade. □ Krščanska ženska zveza ima v nedeljo, dne 17. februarja ob 17 redni občni zbor v dvorani Zadružne gospodarske banke. Celje Gospodarstvo & Ivan Kolenc umrl. Včeraj je ob 4 zjutraj je v Mohorjevi tiskarni izdihnil po daljši bolezni v starosti 70 let poslovodja oziroma nadfaktor Mohorjeve tiskarne Ivan Kolenc. Pred 46 leti je vstopil kot stavec. S svojo pridnos.jo in strokovnim znanjem se je povzpel do mesta poslovodje, ki ga je prevzel po pokojnem poslovodju Legatu pred 20 leti. Poki jni Kolenc je bil v času, ko je bila družba še v Celovcu, upravnik in odgovorni urednik »Mira«. Za Mohorjevo tiskarno si je pokojni s svojim strokovnim znanjem pridobil velike zasluge, zlasti ob ponovnih selitvah tiskarne v Prevalje '"n v Celje. Pogreb bo v soboto, 18. t. m., ob 3 popoldne iz mrtvašnice celjskega mestnega pokpališča. Tihemu delavcu ohrani Mohorjeva družba trajen spomin. Namočena poletiovka odslej stalno v zalogi pri tvrdki ANTON FAZAR1NC, CELJE. Racionalizacija nemških železnic (Iz predavanja gen. ravn. nemških drž. žel. dr. DorpmilUerja.) II. Vsaka proudamo poslujoča uprava skrbi ne-le za to, da lahko vsak hip napravi pregled svojega gospodarstva, ampak tudi za to. da ima vedno pregled svojega finančnega stanja. Radi tega smo polagali največjo važnost in delali na to, da bi bili kar najtočneje poučeni o naših vsakdanjih prejemkih ozir. dohodkih, kar se nam je tudi po trudapolnih naporih vendar popolnoma posrečilo, tako da smo, čeprav se naša služba razteza po celi državi do najmanjših hlagajn naših postaj, čeprav z eno. in poldnevno zamudo, Imeli popolnoma natančno sliko finančnega stenja vsak dan. Ko smo morali pridobljeni denar odvajati na državno banko in tej brez vsakih odstotkov ozir. kori:'i prepuščati, smo poskrbeli sedaj potom ustanovit'"«! Prometne banke (Verkehrsbank d®r deuhch»n Reichsbahn-Uesellschaft) za takojšnjo obrestovnje naših denarnih sredstev s tem, da smo ga v polni meri vrnili zopet našemu domačerMi gospodarstvi. Pri tem smo se držali principa, da naj ta denar ostaja v onem direkcijskem območju, v katerem je bil pridobljen. Nadalje sestavljamo vsakomeseč-no za na5" notranji obrat bilance in ugotavljamo stanje naših likvidnih sredstev. Mi ne delamo več kakor poprej po proračunskih partijah in pozicijah itd., čeprav si z začetkom vsakega leta pripravimo tozadevno proračunsko podlago, ampak ta naša proračunska podlaga nima več moči prejšnjega mrtvega budžeta, marveč je jako gibčna in v vsakem oziru izpremenljiva. Ista se poveča, ako se dohodki pomnožijo, oz. se zmanjša, ako se isti skrčijo. Prej je prevladalo mnenje, da medsebojno obračunavanje raznih direkcij predstavlja nepotrebno oz. nekoristno delo. Uvideli pa smo, da je to delo nele potrebno, ampak tudi jako koristno. V tesni zvezi z denarjem so da'je nabave raznoterega Želez, materiala. Kot javen obrat, kateri po svojem konzumu raznega blaga veliko vpliva na gospodarstvo, smo si vzeli za dolžnost — prilagoditi se z našimi naročili — gospodarskemu položaju. Tako mi zadržujemo n. pr. vsa naša naročila v momentih dobre splošne gospodarske konjuk-ture nazaj — da bi s temi naročili priskočili taisti konjukturi na pomoč, ko ji gre ali kaže slabo. Ako pomislimo, da dovajamo vsakoletno in približno 1.5 milijarde gospodarstvu, razumemo — da imamo mi večjo možnost — prilagoditi se vsakojaki konjukturi — kakor mogoče drugi finančno šibki obrati. Mi imamo vedno s tako prilagoditvijo tudi svoj sigurni dobiček, ker v časih hose so cene visoke, v časih bese pa so iste nizke, kar mi primerno izkoriščujemo zase. Končno zaradi enakomer-nosti naših nabav imajo tudi naša obratovališča enakomerno zaposlenost, a vsled tega korist zmanjšanja morebitnih škod. Tako n. pr. nabavljamo premog za lokomotive v času, ko imajo premogo-kopi manjša povpraševanja t. j. poleti, da bi pozimi ko nastopi splošno povpraševanje za premog, ne preprečevali transportov z morebitnimi našimi naročili Mi se torej preskrbujemo za zimo že pravočasno v poletni dobi in oproščamo premogokope od gomiljenja premoga za nas po raznih skladiščih, kar povzroča po nepotrebnem dvojno pre- in - nakladanje istega, kar stane čas in denar. Slično postopamo tudi pri nabavah drugih potrebščin bodisi za gornji ustroj prog kot n. pr tračnic, pragov, drobnih žel. delov itd. Tozadevna naročila razdeljujemo enakomerno za celo leto na tozadevne dobavitelje in tvornice. Včasih, ko imajo te tvornice drugovrstna naročila, mirujejo naša naročila, seveda po dogovoru. Vedno imamo primerno količino raznovrstnega materiala na skladiščih v rezervi. Po tej enakomerni razdelitvi je nam bilo n. pr. omogočeno, onih 10%, katere smo morali vedno preje plačati pri tračnicah preko normalno cene za že.'ezo v palicah, zreducirati na dobavno ceno in sicer na ta način, da smo se dogovorno zavezali vsak teden plačati nešim tovarnam 2'/j milijona mark, brez ozira ali so nam te tovarne v tem času polnoštevilno naročilo izgotovile in dobavile ali ne. Tudi s provincljalnimi in komunalnimi oblastmi smo slično uravnali radi dobavo gramoza za zgornji ustroj naših prog ter pri tem obojestransko izvrstno izhajamo Razno delavnično blago ln nadomestne dele vozil tvorijo pri nas največji del naših naročil. Mi ta naročila racionalno pravočasno zbiramo skupaj, in na ta način naročamo naenkrat stvari v veliki množini, kar pocenju-je blago. Pri tem stojimo na stališču, du upoštevamo samo dobro urejene tvrdke oz. tvornice, ker nam dajejo iste zagotovilo kulance iu poštene postrežbe. Drugim tvrdkam in tvornicam. ki niso kvalitativno in kvantitativno enakovredne prav omenjenim tvrdkam. pa smo priporočali, da svoje obrate medsebolno in sporazumno izpopolnijo, nakar jim bomo tudi dali naročil Dosegli smo tudi tu, da so se te zadnje začele res izpopolnievnti, pričel" so nam resno in poMpno dobavljati n. pr. odbijrče. kvačila (znvorne kloce), viinke nite in drepo blago po cenah, katere so prav enake predvojnim cenam, s čemer smo dosegli nepredvideno Izredno pocenitev teh delov. Francoska trgovinska bilanca (Konec.) Kar se pa tiče industrijskih izdelkov, je položaj slab. Od leta 1927. na 1928. le uvoz Izdelkov poskočil v ceni in v tonaži, med tem ko Jo izvoe oslabel v tonaži in v ceni. Številke so: leta 1927 ie Franwn izv^la 5,287.025 ton indu«trijsklh izdelkov za 82.674milijonov frankov, doč'm je 1928 dobila za 5,272.674 ton samo 32.029 milijonov fnnkov. To pomeni nazadovanje za 14.800 ton v leži in za 644 nnluonov frank^Haet na leta 1927 1.137.6*»ton za 57*7 milijonov frankov, dočim Je plačila 1928 za 5 milijonov 287 025 ton vsega skupaj 7909 milijonov frankov. Torej Je uvozila 865.050 ton več. izvozila 14 000 ton manj: plačala Milni 2122 milijonov frankov več ln dobila 644 milijonov frankov manj. Splošna tendenca ie torej, da se Francija gle-le prehrane o^mosvoj-ije. a rta no druri strani tujina sili na francoski trg s svojimi dodelanimi produkti, ki so beli Poceni, medtem ko njena domača Industrija kale nekoliko boleh n-Mi. Trgovinske pogodbe, ka ere te skl"n'la tn ki JI odpirajo nove trge, bfVo v tem potfedu b^ez-dvomno prišle na pom č lei za tekoče le*o 1929 postavko izvoza industrijskih prlzvodov zvišale. To seveda ako bo obenem tarifna politika v Frandj MIHU rtn sedal še šibke intustri|e In one. ki sTzdlJo" mrčne, a Imajo v tujini močne »ruatirane tekmece. K temu se bo morala oridnižitt r/>pet previdna ln lepo b.nrll-"!« nron«XTfm-l»l TI Ver turist ne pusti v deželi samo mnogo denarja kot konzu- ment ampak nese seboj v tujluo ali si pusti poelati z>i seboj velikanke mvž'ne naršklh predmetov« ali razne vrste dekorativnih predmetov, in pa mo dnih a vari. Lnhk" "" '« 'HI rt« ,o i»to 1921 bilo za Francijo slabše, ker so druge države znal« bogato tujo klienleiu pritegniti nase- Splošna trgovinska bilanca je za Francijo ugodna CeMtupnl uvoz se jo od leta 1927 na 1928 zsvišal za 898 milj. frankov, celokupni Izvoz pa se je dvignil za 4 milj. frankov. V trmah pa se je uvoz znižal za 246.538 ton, dočim je narastel za celih 3,086.302 tone. Za Jugoslovane so te šfevilke zanimive, ker se vidi, da se naša prijateljica gosDodarsko krepi, in da bomo tudi mi mogli od te moči črpati za svoje gospodarstvo. Socialna vprašania Prejeli smo dve pub'ikacljl Delavske zbornice, ki podajata lepo sliko naših gospodarskih, predvsem socialnih razmer. Prva publikacija je poročilo zbornice za 1927 iu 192«. Kakor običajuo vsebuje poročilo poleg pregleda dela zbornice, več Informativnih razprav. Odtisnjen je referat tajnika Filipa Uratnika o Iz-enačenju obrtnega ln radarskega prava, nadalje je razpravo o delavskih zaupnikih in delavskih zbornicah. Poročilo obravnava položaj starih nezgodnih rentnikov. starostno zavarovanje, zaščito in zava-rovanie noSlh delavcev v Nemčiji itd. Izredno poučne so statistike, tako o mezdah, o potrošnji iu gibanju cen, o rudarstvu v Sloveniji, o davkih. Bilanca zbornice za 31. julij 1928 izkazuje 2.6 milj. dohodkov in 5.7 milj. Din premoženja. Druga publikacija obsegu razpravo o nešem socialnem zavarovanju in gospodarski krizi, nada-lje študijo članstva OUZD kot gosjiodarski »barometer Slovenije*. Prldejanth je 11 grafik, ki lepo pojasnjujejo čianek. Zlasti zanimive so labele o višini mezd: Industrijsko delavstvo dobiva večjo povprečno mezdo kakor obrtno. Najmanjše mezdo so v območju ekspoziture v Murski Soboti, Gornja Radgona in Krško, največje pa: Tržič. Ljubljana, Slovenjgradec, V industriji so najnllle mezdo v oblačilni industriji gosnodinjstvu. gostilnah in kovinski industriji, najviše pa v tiskarski stroki, v pisarnah, gradbeni in kemični industriji Zanimivi so nadalje sezonski indeksi, ki kažejo, da io bilo največ prijavljenih članov v septembru in oktobru, najmanj pa januarja in februarja v letu. študiji bi koristilo, če bi bile objaviieno tudi statistike, na podlagi knterih so bili izdelani grafični prikazi. Borza Dne 14. februurja 1929. DENAR V današnjem deviznem prometu so tečaji v glavnem ostali neizprentenjeni. l.e London in Trat sta oslabela. Promet jo bil srednji. Narodna banka jo morala intervenirati v vseh devizah, ker privatnega blaga ni bilo zaključenega. Devizni tecan na iiubuanski borzi 14 februarja oovpruš >011 •redni si i IL Amsterdam 2.8.VI. 2282.5U Herlin 1351.50 U53.50 1352.— 1.02.— Bruseli — 79ir.li — — Budimpešta — 9*1.57 — — Turih — U 95.W — 1 9590 Dunaj 79.104 SI )2.ii 4 800.54 80 M London 276.20 277.- 276.6'i 2", 6.04 Newyork S6.86 — 56.86 Pariz — .. 223 49 222.49 _ Praga 168.20 1t9'— I6S.6I 118.0O Trst 297,07 29J.07 298.(7 298.15 Zagreb. Amsterdam 2279.50—2285 50, Berlin 1850.50—1353.50, Budimpešta 992.07 - 995.07, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 790.04-802.04, London 276.20—277, Newyork 56.76-50.96, Pariz 221.49— 223.49, Praga 168.20-160, Trst 297-299. Curih. Belgrad «.1275. Berlin 123.86, Budimpešta 00.6225, Bukarešt 3.125, Dunaj 78.05, London 25 23875, Ne\vyork 520, Pariz 20.205, Praga 15.3825, Trst 27.19, Sofija 3.75, Varšava 58.30, Madrid 81.40. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.49625, (valuta) 12.46, v Londonu, Ne\vyorku in v Prngi neizpremenjeno. VREDNOSTNI PAP1RII Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 125 den., Praštediona 980 den. Kred. zavod 175 d., Vevče 125 den., Ruše 260—280, Stavbna 56 den., šešir 105 den. Zagreb. Bančni pap.: Ilipo 55—55.25, Ilrv. 55 —60. Jugo 90.50-91, Prašted. 930—035. Ind. pap.: Gutmann 200 205, Slave* 101—104, Danica 70 bi., Drava 460—465, Sečerana 475—485, Osj. ljev. 180 —190, Brod. vag. 315—350, Union 180-199, Isia 24 bi, Ragusea 4S0 den., Trbovlje 472 50—485. Vevče 118-125. Dnnaj. Podon.-savska-jadran. 87.80, WIener Bankverein 25.50 Bodencredit 109 40, Creditanst 59, Eicompteges. 23, Živno 141, Ruše 30, Mundus 193.50, Alpine 40.55, Trboveljska 58.90, Rima Mu-rany 122.90. Les Na ljubljanski borzi sta bila zaključena 2 vagona hrastovih foderin. Tendenca mirna Žito Tendenca je danes za vse proizvode prijaz-! nejša. Opaziti je več zanimanja za blago, dočim je prometa še vedno malo. Pomanjkanje promplnega blaga je zelo občutno, vendar se povpraševanju kupcev šc vodno ne more ustreči, včerajšnje notacije v Chicagi beležijo Izredno močen dvig cen In so zlasti za majski ln junijski termin doseglo tako visoke tečaje, kakor jih v tej sezoni še ni bilo. Radi tega se je danes pričakovalo tudi na našem trgu, da se bo začela hosa, vendar se je položaj le nekoliko bolj učvrstil, o hosi pa zaenkrat še ne more biti govora. Ponudbe pšenlčne moke iz Bač-ke In Banata je na trgu več kakor v zadnjih dneh. Cene so nelzpremenjene. V Ljubljani notirajo: Dež pridelki (vse samo ponudbe, s'ov posf, plač 30 dni dobava promptnal- pšenica 80 kg 2% 287.50 290, febr 292.50-2%. marec 297.50 -300, april 302.50-305, maj 307.50-310. moka Og vag. hI fko Ljubljana nlaf oo nreiemu 420- 425. soržica (50% rti. 50pšenice) fko post Domžale 277 50— 280, koruza laplatska 325 - 330. času primerno suha 205 207.50 lečmen bar pol 345 347 V), b« 330-882.50. — Zaključen 1 vagon ječmena. Tendenca čvrolejša. - / / vela iivimieiD vrvenje^ Kaj čita Japonec v svojih dnevnih listih Neki berlinski mesečnik prinaša zanimivi! zbirko dnevnih vesti iz japonskih dnevnikov, k' nudijo dober vpogled v življenje in vrvenje moderne Japonske. Nekaj zgledov: Baiko zopet zdrav Po dolgi bolezni ozdraveli predstavijalec ženskih ulog — Onoye Baiko se je pri včerajšnji predstavi v gledališču Teikoku v To-kiju občinstvu zahvalil za slovitega zdravniku specialista, ki so ga zanj plačali njegovi občudovalci. Mehikanski predsednik Portez Gil, preti kateremu je bil izvršen bombni atentat Predsednik je estal nepoškodovan. — Sodijo, da je bil atentat maščevanje za usmrtitev atentatorja Torala, ki je bil ustrelil predsednika Obregona. Lepa Miya se je vrnila domov Mila B., kmetsko dekle, ki so jo bili za j 300 jenov prodali lastniku neke čajame iu jo je princ Komatsu za dvojno ceno odkupil, se j je že vrnila domov k svojim staršem. Policijska straža ob robu ognjenika Asama i Ognjenik Asama zopet z vso silo deluje; 1 debeli oblaki pare pekrivajo njegov vrh. Z j Minenc-Čaija, zadnjega človeškega bivališča ; ob vznožju gore, se sliši bobnenje, ki prihaja iz notranjosti gore. Policijsko predsedstvo Karuicava je sklenilo, da pošlje ob žrelo stalno stražo, ki naj obupance, ki prihajajo na goro s samomorilnim namenom, zadrži, da ne skočijo v žrelo. Zarubljeni bog Pod tem naslovom poroča japonski duev-ničar, da je izposojevalec denarja in lastnik ; zastavljalnice g. Kintaro Bantsuma zarubil boga v Džizovem templju, ker mu lastnik templja, g. Sei F., ni plačal najemnine za zemljišče, na katerem stoji svetišče. Dnevni- j čar pripominja: Gejše in hotnice tega okraja so sklicale i shod, na katerem so sklenile, da prirede j zbirko, s pomočjo katere bodo odkupile za- i rubljenega boga Džizo. Vse gejše in hotnice bodo prispevale v ta namen desetino svojih I dohodkov. Prispevke sprejema Zveza gejš v- j okraju Šinjuku. Policija v Osaki zapira tetovirana dekleta, i Zdi se, da mlada dekleta v Osaki v mno- j gib stvareh modernega življenja svoje sestre v Tokiju daleč prekašajo. Tako je tetoviranje (pikanje) telesa najnovejša moda modernih mladenk v Osaki. Ta moda je zavzela tak obseg, da je bila policija prisiljena, da z vso odločnostjo nastopi proti njej. Policija pristaniškega okraja je včeraj izvršila pogon na tetovirane žene in dekleta in kot prva žrtev je padla uradnikom v roke zala dvajsetletna Mi-dori M., ki je pravo vtelešenje japonske mogi (modern girl). Telesna preiskava je imela presenetljiv uspeh: Dekle ima vse telo tetovirano s pestrimi risbami. Policija je ugoto- vila, da je moda tetoviranja razširjena tudi med uradnicami in gojenkami višjih dekliških šol. Narodno svetišče v denarnih stiskah. Tu poroča japonski list, da se duhovniki templja Sengaku-dsi v Tokiju, kjer je pokopanih 47 narodnih junakov, pritožujejo nad revnimi dohodki. Ljudje darujejo zgolj bakren drobiž. Tempeljski predstojnik je tožil v pogovoru s časnikarjem: Kako drugače se godi duhovnikom boginje Kvanon v Azakuzi, dasi je boginja komaj prst velika iu nimajo pokazati grobov 47 najboljših narodnih sinov. Duhovniki naberejo tu iz nabiralnikov vsak mesec cele kupe de-setjenskih bankovcev. Pa seveda, njihov tempelj stoji sredi zabaviščnega okraja v Azakuzi in ga rade obiskujejo gejše, hotnice in njihovi kavalirji, ki se obračajo na boginjo ljubezni in usmiljenja. A vsak tempelj seveda ne more imeti okolu sebe celega sveta zabavišč. Mi n. pr. imamo samo malovrednih 47 grobov narodnih junakov... Viljem II. o svoji materi Včeraj so izšla v berlinski Založbi za kul'.urno politiko pisma cesarice Friderike, matere Viljema II., v nemškem prevodu. Predgovor nemški izdaji je napisal Viljem II. sani. Kakor smo že svoj čas poročali, je ta ; pisma izdal v angleškem jeziku sir Frederik ! Ponscnl«-, med njimi ?c laka, ki izrekajo o niso Angleži. Velika, mučna nasprotja so bila neizbežna. Potem je prišel strašni udarec: neozdravljiva bolezen mojega očeta in njegova smrt. Moja mati ni izgubila le najsilneje ljubljenega zakonskega druga, marveč tudi kraljevo krono in s tem možnost, da dela za uresničenje svojih političnih načel. Položaj je postal zanjo nepopisno mučen, njeni živci so jo izdali. Bila je silno občutljiva, povsodi jo sumila nasprotja in sovražnike. To je podžgalo njeno kljubovalnost, nastopala je strastno iu brezobzirno. Njena mati, velika kraljica Viktorija, jo je tolažila, opominjala k zmernosti. Neusmiljena usoda je sesula na mojo mater vse gorje. Po duhu in plemenitem hotenju je presegala večino svojih sodobnikov, a bila je pri leni najbednejša, najnesreč-uejša žena, ki je kdaj nosila krono. Ali se bliža nova ledena doba? Na to vprašanje odgovarja ravnatelj državnega vremenoslovskega zavoda v Pragi, dr. Schneider, da segajo vremenoslovna opazovanja premalo daleč v prejšnje dobe, da bi se dalo iz sedanjega vremenskega položaja sklepati o tem. Mnogo bliže nam je vprašanje, če se ne bližamo dobi celinskega podnebja (celinsko podnebje ima v nasprotju z morskim skrajno vroča poletja in pa skrajno mrzle zime, ker je zemlja dober prevodnik toplote). Po njegovem mnenju se nahajamo tačas na meji med celinskim in morskim podnebjem, to je, da prehajamo iz dobe morskega podnebja v dobo celinske klime. Po hudi zimi bomo imeli lepo poletje in bo najbrže že marec izredno topel. — Profesor dr. Hanzlik s Karlove univerze in prof. dr. L. \V. Pollak z nemške univerze v Pragi, istotako zanikata, da bi nastopala nova ledena doba. Prof. Pollak opozarja na ugotovitve dunajskega raziskovalca Rosenbauma, da se bližamo po -10 letni dobi morskega podnebja Lateranska palača v Rimu, kjer se je podpisal mir med Vatikanom in Italijo. sinu Viljemu, poznejšem cesarju, zelo ostro sodbo. Da oslabi vtis te sodbe je sedaj Viljem II. napisal predgovor nemški izdaji. Moja mati — tako piše Viljem, je prišla v Nemčijo kot cvetoča, krasna, duhovita žena, ki si je takoj povsodi pridobila veljavo. Prišla je iz ozračja velikih državnikov, iz dežele, kjer vzgaja narod svoje sinove v samostojni politiki. Ideje napredka so živo prevevale tudi močnega duha kraljeve princezinje. Že kot mlado dekle je sijajno obvladovala politična vprašanja svoje domovine in bila najboljša tajnica svojega očeta. Prišla je v Nemčijo polna neugnane želje in volje, da se udejstvuje v duhu idej, ki so po angleški miselnosti edino spasonosne za narod. V mojem očetu, takrat prestolonasledniku, ni našla le moža, ki je njeno veliko ljubezen iz vse duše vračal, marveč tudi princa, ki se je z njenimi političnimi načeli popolnoma strinjal. Med njima jo vladala najlepša skladnost, ki jo nikdar ni skalilo kakršnokoli nesoglasje. — Toda drugače je bilo z ostalimi činitelji. Moj stari oče, kralj Viljem, Bismarck in jaz sam smo bili čisto drugih načel nego moja roditelja in moja mati je morala spoznati, da Prusi , ; vV.olna palača maroškega sultana v Rabatu. Palače so smeli časnikarji sedaj prvič fotografirnti zopet dobi celinske klime; potemtakem imamo v bodočih desetletjih redno pričakovati hude /.ime in vroča poletja. Kanal iz Trsta v Bratislavo Tržaški inžener Di Brai je izdelal načrt za zgradbo vodnega kanala, ki bi vezal Trsi z | Bratislavo, Jadransko morje z Donavo. Stro-j ški bi znašali 1550 milijonov lir, a kanal bi I se izplačal, ker bi bil prevoz mnogo cenejši ! nego po železnici. Danes stane prevoz 1 tone | blaga iz Češkoslovaške v Trst 160 lir, po tej vodni poti bi pa znašali prevozni stroški za ono tono samo 17 do 52 lir. O Di Braijeveni načrtu je podal tržaški pokrajinski gospodarski svet zelo ugodno mnenje. Kralja tihotapcev z alkoholom ujeli Kakor po vseh skandinavskih deželah, imajo tudi na Norveškem alkoholno prepoved. Tihotapstvo z alkoholom je bil vsaj doslej dobičkanosen poklic, ki mu ni zmanjkalo jiripadnikov. Prvenstvo pa je šlo nesporno Bremerju, ki je imel celo brodovje in moštvo, s katerim je nepoboljšljive norveške pivce in pijance tajno zalagal s pijačo. — V zadnjem času pa je bila začela Bremerja sreča zapuščati in njegovo brodovje sc je začelo krčiti. ! Slednjič mu je preostala samo še ena ladja, j ki jo je sam vodil. S to ladjo se je minule dni j nahajal v svojem skrivališču Herthas Flak I pri Larviku in čakal na motorne čolne, ki so j imeli priti po alkohol — na krovu je imel 1 2300 zabojev raznih alkoholnih pijač. Ponoči jo itaslal strašen vihar; ladja se je odtrgala s sider in valovje jo je vrglo na obal. Bilo je izključeno, da bi mogli spraviti ladjo brez tuje pomoči nazaj v plovno vodo. Bremerju ni preostajalo drugega, nego da s svojimi pomočniki zbeži. Kmalu na to so dospeli na mesto carinski uradniki. Bremerjevo ladjo je valovje popolnoma zdelalo, vendar je pa ostal alkoholni tovor docela nepoškodovan in cari-narji so ga zaplenili. Sedaj so vedeli, da se mora nekje v bližini nahajati tudi Bremer. Pntipiin m rn';niooln ,,,'onlm MOrrrndr, -/n titiln. i * j- .....t—..... • ...... "....... — ----- j ga, ki bi izdal njegovo skrivališče. Dejansko je kmalu zvedela, da se skriva Bremer pri nekem peku v okolici. Ponoči so obkolili hišo in ix» hudem boju ujeli Bremerju in dva njegovih pomočnikov. Ostale Bremerjeve ljudi Leon foral, morilec predsednika Obregona, ki so ga na dvorišču mehiške kaznilnice usmrtili. so aretirali v Oslu. Kakor liitro se je zvedelo, da je kralj alkoholnih tihotapcev Bremer prišel oblastem v roke, je zaprosila Švedska, da ga potem, ko bo prestal svojo kazen na Norveškem, izroče njej, da tudi ona poravna z njim svoje račune — Bremer je bil namreč tudi na Švedskem — iii contumaciam — obsojen zaradi enakega zločina. Na Norveškem so v tem alkoholno prepoved znatno omilili in tako je gotovo, da je Bremerjeve slave enkrat za vselej konec. Kako Češkoslovaška podpira gradnjo stanovanj Odkar imajo na Češkoslovaškem zakon za pospeševanje gradbene delavnosti, to je od 1. 1921. pa do 31. dec. 1928., je prispevala češkoslovaška država za zgradbo slano-vanjskih liiš 3.282,296.000 Kč. Zgradili so 26.472 hiš s 56.801 stanovanjem, ki so stale 4.484,649.000 Kč. Od tega odpade na Prago 2116 hiš z 12.350 stanovanji in 1,136.000.000 češkoslov. kron, od katerih je država plačala 852,000.000 Kč. Moskva - trimilijonsko mesto Ob zadnjem ljudskem štetju so našteli v Moskvi 2,800.000 duš; še par let, pa bo štela Moskva tri milijone duš. Ljeningrad ima 1,520.000 prebivalcev. Pri spiritistični seji: .-^Kralja Matjaža, ki ste ga poklicali, pa menda ne bo?« — Medij: rPač, pač! Samo tako hitro ne more priti, ker si vedno slopa na brado k A Na cestni železnici ob slabem vremenu: »Strašno, kako je natlačeno; kakor sardine!« — :Da, toda sardine drže jezik in ne stopajo druga drugi na uoge...« -.v Pijanec se oklepa poulične svetilke in gleda zadnji lunin krajec: »Kakšni so to časi! Se od meseca so ukradli tri četrtine.« Star profesor dečku, ki čepi na cesti in dela hišice iz blata: »Koliko si star, mali?« — :;Pet let. : — »Ni mogoče! V petih letih se ne bi mogel tako umazati.« Operna pevka, ki je preživljala poletje na deželi, se je dala preprositi, da je nastopila na dobrodelni prireditvi. Pela je »Balado o vaškem kovaču.« Občinstvo je bilo navdušeno in zahtevalo, da pevka pesem ponovi. V tem se pa pririne do pevke močan hrust in ji zašepeta: ^Gospodična, jaz sem vaški kovač in vas lepo prosim, da vpletele v pesem, ko jo boste ponovili, še to, da iz-1 1 Uljem tudi vse poprave na avtomobil1 h !< '•»n Conger, ki je na tekmi v Ne\v Yorku /.uiagnl i dej nepremagljivega tekača Nurmija; pre-lekel aa jc za sedem metrov. Podrobnosti o žet. nesreči pri Zemunu Požrtvovalni pater iz LJubljane P. P a e i f i k, ki je redovnik frančiškanskega samostana v Ljubljani in se je peljal v brzovlaku, kateri se je odpeljal 11. februarja ob pol 12 opolnoči iz Belgrada, nam o nesreči pripoveduje sledeče: Ob trčenju brzovlaka s tovornim vlakom, ki je prišel iz Batajnice, sem jaz spal v vagonu-lit, Močan sunek, ki nas je vrgel iz ležišč, me jo seveda prebudil. Bila je, kakor smo pozneje izvedeli, nevarnost, da se vname bencin, lu je bil v tovornem vlaku. Mi smo se podali i/, vagonov na prosto. Zunaj smo videli, da gori. Hitro sva organizirala z nekim g. apotekarjem iz Subotice vse za pomoč ranjenim iz tovornega vlaka Medtem so bili pod vodstvom orožnikov pa-sažirji in drugi pokrili gorere vagone tovornega vlaka s snegom in jih prevrnili Medtem bc drugi izkopali iz snera ranjence. Kakor smo izvedeli iz druge strani, se je P. Pacifik z apotekarjem lotil obvezovanja ranjencev, ki bo bili iz službujočega osobja tovamega vlaka in brzovlaka. P. Pacifik je obvezal 8 oseb. Materijal je vzel iz spalnega va- gona, kjer je »rekvirirak rjuhe in brisače ter podobno; tudi ženske-pasažirke so dale takoj ua razpolago potrebnega blaga, brisače, robce etc. Pater je dal tudi vzeti potrebno blago iz pošiljk v poštnem vozu. P. Pacifik je sam žrtvoval lastno perilo. Izvršil je tudi potrebne nujne operacije in zašil ranjencem deloma velike in nevarne rane z iglo in nitjo, prevlečeno skozi citrone in konjak, da je bila koli-kortoliko dezinficirana. Uravnal je tudi zlomljene noge Rane so se tudi izmile. Pomožni vlak, za katerega se je zaprosilo takoj, je prišel iz Zemuna na lice mesta, kjer se je bila zgodila uesreča ob 1 uri popolnoči, ob pol 5 zjutraj. Pripeljal je komisijo, sicer pa ničesar, ne zdravnikov, ne obveznega mate-rijala. Vse, kar je opravil, je bilo, da je posa-žirje brzovlaka zopet odpeljal nazaj v Belgrad, ker je lokomotiva brzovlaka (istotako kakor ona tovornega vlaka) bila čisto razbita. Odpeljal je pomožni vlak seveda tudi ponesrečence tovornega vlaka, in istotako ranjeno osobje brzovlaka, katero so v Belgradu odpravili v bolnico. Dopisi Litija Žrtev mraza in alkohola je postal v pepel-niSni noči Franc Gobec, hlapec pri trgovcu Ivanu Rasboršku v šmarmem. Pepelnično jutro so ga našit mrtvega v hlevu. Hiše pokajo od mraza Zgodilo se je to v Litiji, Šmartnem iu Zavrstniku. Tudi grobar nima v tej zimi lahkega dela, ker zemlja je zmrzla 60 cm globoko Pouk na osnovni šoli ▼ Litiji so ukinili do torka. Kljub ogromni porabi kuriva se učne sobe no dado zadostno segreti. Tržič Zanimivo predavanje. Tukajšnji francoski krožek priredi v nedeljo popoldne ob 3. uri v telovadnici meščanske šole francosko predavanje z naslovom: Francoski liceji in študenti. Predaval bo gosp. I. Vey, honorarni profesor francoščine na ljubljanski univerzi, v slovenščino bo predavanje prevajala gdč Terezija Dokler, strokovna učiteljica za trancoSčlno na meščanski šoli v Tržiču. Predavan le bo pojasnjevalo kakih 60 skioptičnih slik. Tržško občinstvo bo gotovo posetilo predavanje in izkazalo odličnemu prijatelju našega naroda potrebno čast Šoštanj 14. redni obftni sbor Šaleške podružnice SPD se vrši dne 28. L m. ob 18. uri v restavraciji Mravljak s sledečim dnevnim redom: Poročilo na-Behiika, tajnika, blagajnika in pregledovaJcev računov. Zgradba koče na Smrekovcu. Slučajnosti. — Odbor. Hrastnik Sa Dolu so imeli v nedeljo v Društvenem domu zelo dobro obiskano gledališko predstavo, ki je m-terlalno dobro uspela Hudo zimo morajo prenašati ub->gi delavci na separaciji. Sinoči na pustni torek bi bii skoro eden zmrznil. Je to mlajši delavec, ki so ga drugi od kurjave bolj odrivali. Pozneje ga je eden sta-relšth našel že skoro zmrznjenega in ga nesel na toplo. Šola. V Trbovljah so šolo za 10 dni zaprli. Čudno, da v Hrastniku ne uvidijo šolski faktorji te potrebe, ko je vendar že toliko otrok obolelo in je nadvse riskirano otroke posebno nižjih razredov pošiljati v šolo. Slovenska Krajina Osebne vesli. Na drž. realni gimnaziji v Murski Soboti je nastopil dne 11. t. m. službo g. Mirko Koželj ko« učitelj za telovadba Tatvine. Skoro pred vsakim praznikom in veselico se v naših vaseh pokrade nebroj kok ši in druge peru nine. Ljudje so že prišli na sled ban-elam vaških pobalinov, ki so izborno organizirani in ki so v zvezi z različnimi »kovinarji« (kurjimi liferanti), ki imajo nalogo, da pokradeno kuretfno spravijo vstran in seveda pri tem izborno zaslužijo Take pobaline se pa lahko sporna po tem, da v gostilnah zapravllajo denar na tako pobalinski način, da se vsi ljudje zgražajo. Tak slučaj se je zgodil v MarklSavclh, ko so pokradli nekemu kmetu skoraj vse kokoši. — Ravno sedaj je prišlo na občino dovoljenje od notranjega ministrstva, da si sme vsaka občina nabaviti nekaj vojaških pušk zaradi tatvin. Naj porabijo torej občine ugodno priliko in nsi "d '•-•»ko nabavi vi pni o"ško. Grozote silnepa mraza. Pretek'! teden 60 našli na poti iz Beltinec na Melince v s iegu zamrzlega berača, ki je bil slabo oblečen in se ie vsled onemoglosti zgrudi! v sneg. — Prigodil se je tudi slučaj, da so mladeniču zmrznile roke !n nekemu človeku tudi noge, tako da bo najbrž silnim oteklinam podlegel. Ljubljansko gledališče DRAMAs Začetek ob 20. Petek, 15. februarja: Zaprlo. Sobota, 16. februarja: ob 15: LEPA VIDA. Dijaška predslavu pri znižanih cenah. Izven. OPERA: Začetek ob pol 20. Petelf, 15. februarja: PRI TREH MLADENKAH. Red B. Sobota. 16. februarja: CARMEN. Gostuje g. Hičič. IzVCTl." ' " - V-: +* ■ Gledališka uprava obvešča p. n. gledališke interesente, da se je morala siucčnja operna predstava odpovedati zato, ker gospa Vilfanova ni mogla odpotovati pravočasno iz Zagreba, ker ni bilo na razpolago železniških zvez. Ker pa je več članov Narodnega gledališča bolnih, se je moral soreme-nlti tudi repertoar kakor je zgoraj objavljen. Mariborsko gledališče Petek, 15. febr.: Zaprto. Sobota, 16 febr. ob 20. url: PLESNI VEČER Erne Kovačeve. Ab. A. Nedelja. 17. febr. ob 20. uri: OPERNO-KONCERTN1 VEČER Zamejičeva,Neralič-Živko. CE1JSK0 GLEDALIŠČE Nedelja. 17. febr. ob 16. uri: JFSENSKI MANEVER. — Ob 20. uri BAJADERA. Gostovanje Mariborčanov. Radio Progrtmi Radio-Ljublfana: Petek, 15. febr.: 12.30 Reproducirana glasba 13 Časovna napovod, reproducirana glasba — 13.30 Stanje vodo in borzna poročila. — t7 Radio-orkester. 18.80 Gospodinjska ura, predava gdč. C. Krekova 19 Franccščina, poučuje dr. Leben — 1930 Uvod v gla-beni svet. predava dr. Stane Vurnlk. — 20 Slovenska balada v literaturi in glasbi: t. Risto Savtn: Zinmska balada; 2. Risto Savin: Skala v Savinji; 8. Risto Savin: Pevska; 4. Risto Savin: Pismo; 5. Vlsllij Mirk: Pravijo ljudje; 6 E. Adamič: Zimska pesem (poje g. Janko, Slan kr opere); 7. Dr Pregelj: Balade v prosi (recitira gdč Zalar-jeva). — Radio-orkester. — 32 Poročila ln časovna napoved. Sobota, 16. febr.: 12.80 Reproducirana glasba. 18 Časovna napoved, reproducirana glasba — 13.30 Stanje vode in borzna poročila. — 17 Radio-orkester. 18.30 Delavska ura. — 19 Nemščina, pouč ije ga. dr. Piskernik. — 19.30 Psihoanaliza in vzgoja, predava dr Bartol — 20 Mladinska spevoigra: Slava domovini, poje ženski -Hit drž. ženskega učiteljišča v Ljubljani. — Radio-orkester. — 22 Poročila in časovna napoved. Drugi programi t Petek, 15. februarja. Zar-sb- 17.15 Kavarniška glasba. — 20.85 I'""",Cltn Ler. — 22 Lahka večerna p1?sbi. — Praga: 12.o0 Opoldanski koncert. — 16.25 Violina in k'i vir. - 17.40 O hmeljsklh n-sndih. — 19.05 Pn steri Pragi. — 21 Straussove pesmi. - 21 30 Češki mojstri t& stoletja. — Stutt?art: 13 Plcšfe. — 16.'5 Popoldanski koncert. — 18.15 Kako nastane film — 19.30 Koncert muzeiskega društva. — Toulnuse: 13.45 Koncert. - 21.30 VeSernl kun-cert. — Beru: 12.50 Plesna glasba. — 20 Dvojni kvartet jodhrjev. — 20.45 Veseloigra. — Katovice: 16 Plošče. - 17.25 Prenos iz Vilne. - 20 Simfo-nični koncert. — Rim: 13 Trii. — 17.30 Petje in godbo. — 20 15 Komorna glasba in operni spevi. -- Berlin: 15.H0 O predaji — 17 Lahka glasba. — 20 Mozortov večer. — 21.30 Recitacije. — Dunaj: 11 Dopoldanski koncert. — 16 Koncert. — 17.80 Komorna gl-sM — 18.15 Šport. — 21 Veseloigra. — Milan: 1J.15 Reproducirana glasba. — l'?.S0 Kvartet. — 16.30 Jazz. — 17.20 Peca po!*. — 20.!>0 Simfonični koncert. — Budimpešta: 9.15 Ciganska godba. — 17.85 Lahka glasba. — 20 Večerni koncert. — 22 CiginsV., godba. — varSaT8: 12.10 Ploš*e. — 17 Iz radiotehnike. — 17.55 M~ndoHne. — 19.10 Higiensko predavanje. — 20.15 Simfonični koncert. Prireditve in društvene vesti 0 CeskosloTenskA Obec v Lnblani. V so bo tu, dne 16. t. m. o osm6 večer ve Zvezde pFšte'skj> večer na počest Členfi A Balatky. red. Chvdtala, Dra. Minžre. — Spolehžme na hojnou učast Klavirski koncert pianista Artnrja Rubin-sfeina odpovedan. Glasbena Matica v Ljubljani je |>ih kot prireditelMca Rubirsteinovega koncerta v našem mestu danes teletrrafično obveščena, da je umetnik obolel na šnanski in da se koncert mo-mentano ue more vršiti. Nov d n tu ni javimo prnvo--Časno. Za kupljene vstopnice vrača denar Matična knjigarna. Zahvala 0 Zahvala. Odbor Srpske pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani se tem potom zahvaljuje .»peni. ki so na katerikoli način pripomogli k le-ajfmu uspehu letošnje sv. Savske proslave. Po-«£bno se odbor zahvaljuje spoštovani gospej dvorni '■onmi,. Franji Tavčarjevi, da je izvolila prevzeti 5"stno' predsedstvo damskega komiteja, ravnotako se zahvaljuje vsem cenjenim damam, ki so sodelovale v damskem komiteju, ki je veliko pripomogel do tako častnega zaključka prireditve. Odbor se dalje zahvaljuje pevskemu zboru Krakovo-Trnovo in njegovemu pevovodji g. Mirku PremelČu, gosp. prof. Emilu Adamiču in njegovemu pevskemu zbora, učiteljicam g. Angeli Kravos m Jeleni Vri-šerjevi za trud, ki sta ga Imele z deklcmatorji, uredništvom ljubljanskih dnevnikov zn pozornost in slednjič se odbor zahvaljuje vsem sodelujočim v ln izven odbora. Odbor se prisrčno zahvaljuje tudi vsem cenjenim darovalcem in poselnikom prireditve. Odbor ne bo pošiljal posebnih zahval in prosi vse, ki so kakorkoli pom-gali pri sv Savski proslavi, da si osvojijo to njegovo zahvn'o. — Odbor Srpske pravoslavno cerkveno občine v Ljubljani. Za du ha in srce Dr. Ivana Tavčarja Zbranih spisov v redakciji dr. Ivana Prijatelja je pravkar izšel III. zvezek, ki vsebuje povesti- Otok ln struga. — Tiberlus Pannontcus — Vita vitae meae. — Jane« Solnce. Strani 464. Ljubljana 1929. • Zgodovina sodobne glasbo od romantike do današnjih dni je izšla v okviru »Priročnika glasbenih ved-: (Handbuch der Musikvissenschaft) pod naslovom sDio moderne Muslk von der Romantik bis zur Gegenwart< is peresi H a n » a Meri* man. (Akndemlsche Verlagsgesellschaft Athe-naion, Wildpark-Potsdam, 220 strani z mnogimi ilustracijami in prilogah z notami.) Ta knjiga je prva, ki sistematično obdeluje moderno glasbo, odkriva vse niene probleme ter slika njen kulturnozgodovinski rrzvoj, uvajajoč nas v razumevanje vseh njenih šol tn struj t (»redno objektiviteto. Knjiga je mojstrovina znanstvenega spoznanja in umetniškega podajanja. Lora Trorkca najnovejše delo »Internacionalni revolucija in komunistična mtenrtionala« jo izšlo v nemškem jeziku pri Laube v Berlinu. Dnevnik Kostje Rjabceva, Ui v obliki s-mo-zapiskov učenca na zelo nazoren način predočuje pedagogični ustroj sovjetske šole in je s tega stališči neobičajno zmimiv ter poučen, je izšel zdij tudi v francoskem jeziku. De'o je sovjetskega tovora in tendence ter zato nudi nepotvorjeno točno sliko šolske vzgoje v sodobni Rusiji. (Košček tega dnevnika smo biti priobčiti v listku »Slovenca« lf ta 1928.) • Aute Tresii-PaviSH je iadal pesmi »Plavo cvi-ječe*.-. Odsevjo njegovo razpoloženo za č sa internacije ped Avstrijo — Zn«nt hrvatski grafik, prof. Miljcnko Gjurič je iznenadil javnost 1 izložbo ikon Poročilo Delavske ibornice ta Slovenijo sa loti 1927 in 1923. Uredil Filip Uratnik Ljubljana 1928. — Mravljično marljivi »ajnik Delavske zbornice v Ljublj mi je zopet priredil letno poročilo Delavske zbornice, ki Je vsakoletni dragoceni donesek ne somo k položaju ln gibanju delavstva ter socialni z^koned-ji ampak k gospodarskemu stanju v Sloveniji sploh. Zlrsti opozarjamo na sestavke: Mezdna statistika (14 veliki'« tabel). — Potrošnja in Kihanj« cen (7 tabel) — Gospodarska in sorialna statistika rudarstva v Sloveniji (6 velikih tabel- vsika čez 2 strani). — U davčne statistik«. — Pregled merdiih in dragih pokretev ter stavk v letih 1927 In 192*. Is statistike našega delavskega zavarovanja. Zbrola Ivo Lah in Filip Uratnik. Ljubljana 1929. —■ Skrbno, za naše socialno in gospodarsko stan'e nujno petrebno delo z 20 deloma barvnimi grafičnimi tabelami. t Dr, p. Albert Knhn. Dne 6 • m. ie umrl dr. p. Albert Kuhn, profesor na benediktinski redovni šoli v Einsiedlu. Bil Je rojen 1839 in se pbsvetil zgodovini umetnosti. L. 1C09. je izdal v 6 zvezkih svojo, zlasti v katoliških krogih znano Zgodovine umetnosti, ki je zelo bogato Ilustrirana. Schrcnk-Notzing, znani psihljater. ki se je bovll z znanstvenim izsledovanjem spiritizma, me« dtumlzma in okultizma sploh, je 12 t. m umrl v Monakoveni. Njegovo najbolj znano delo je »Mate-ralisationsphaenomenee. Dasi je bil pokojni, učenec Du Prela, precej nekritičen je vendar k snanstve-nemu vpoštevanju okulttstienih pojavov veliko 4ft> prinesel. Nabožno slovstvo »Duhovni vestnik,« glasila Skupščine duhoru nikov III. reda Sv. Frančiška in Apostolske unije za Iavaiit insko škofijo, je poleg novega n-slov« dobil tudi novo opremo. Gosp. profesor Gašpar Porenta mu je naslikal novo naslovno sliko Kristusa Kralja na križu, ki po priprošnji zraven stoječega sv. Frančiška deli nmožic-m svoje milosti. Alojzij Šoba piše o askezl lu mistiki. 0 posebnem izpraševanju vesti razpravlja dr Fr. Cukala, o po-božnosti sv. križevega po'a pa dr. I T. — Jane* Gorišek priobčuje razmišljanje o duhovnikovi starostni dobi. S'ediio š« razna navodila »a izobrazbo voditeljev tretjega reda. drobtinice, vestnik Skup-čflne in Vemento. — »Duhovni vestnik.: je namenjen asketični izobrazbi tavantiaske duhovščine. Sir Arthur Conan Doyle: Izgubljeni svet (The lost world.) Roman. Štirinajsto poglavje. »To so bile resnične amage.« Domišl;ali smo si, da ni naSim preganjalcem, človeškim opicam, ničesar znanega o našem skrivališču sredi grmovja a kmalu smo se morali prepriča'!, da se motimo. Nobenega glasu ni bilo slišali iz gozda, noben listič se ni ganil na drevesu in povsod naokrog je vladal mir, — a vendar ne bi smeli zaupati: saj smo bili že zadostno poduoenl, kako spretno in vztrajno zna;o ta bitja opazovati ter prežati na ugodno priliko. Naj mi bo v bodoče namenjena katerakoli usoda, pre-priTan sem. da ne bom nikoli bližje smrti nego danes zjutraj. Toda povedati moram vse po vrsti, kakor se pač spodobi. Zbudili smo se jako zdelani po včerajšnjem strahovitem razburjenju in pičlem koellu. Summerlee je bil še vedno laico slab. da so so mu šibile noge. a za starega gospoda je bila vedno značilna ona trdovratna pogumnost, ki se nikoli ne mara udati. Zbrali smo se r.a posvetovanje in sklenili, da počakamo mirno še uro ali dve v našem skrivališču in si privoščimo nujno potrebni zajtrk ier odrinemo potem preko planote pa okoli Sredinskega jezera proti onim jamain, k:er so morali po mojih opazovanjih bivati naši Indijanci. 7ara*ali smo se na to, da bodo rdečekožci, ki smo jih rešili, za nas zas'avili dobro besedo in nam preskrbeli prijazen sprejem pri svojih rojakih. Če bi se ram posrečilo, po prostornosti črepinje, lobanjskem indeksu in drurdh makiii, se niitakor ne niore štet! ta narr-d n*«vl nainižin plprn^n«: stati m^re napprotno dokaj viš5e v razvojni vrsti kakor marsikatero ml poznano ju?noamf>ri!-ansko pleme. Na nob^n način ne smemo pripustiti domneve, da bi se vršil ves razvoj sličnega naroda v mejah te dežele. Prav tako je prevelika tudi razlika med človeškimi opicami in ostalimi, na tej planoti ohranjenimi pražlvalmi in ni mogoče misliti, da bi se od kraja razvijale tam, kjer smo jih našli.« »Odkod so potem padle tja, da bi jih strela? k je vprašal lord John. »To pa je vprašanje, ki se bo nedvomno živahno pretresalo po vseh znanstvenih društvih v Evropi in Ameriki,« je odgovoril profesor. Po moiih nazorih, kolikor lahko prihajajo v poštev.«;: tu se je hudo napihnil in izzivalno pogledal naokrop.c ie napredoval sološni razvoj v posebnih razmerah te dežele do vretenčarjev, a so se ohranile in naprei živijo poleg po. znejših tudi stareiše oblike. Tako vidimo tu sodobne živali, kakor tapira — ta zverina ima občudovan a vreden dolg rodovnik —, veleielera in mravljinčarja v družbi različnih lazivcev jurske dobe. Vse to je izven dvoma. Preliaiamo zdaj k vprašanju o človeških opicah in Indijancih. Kaj naj misli znanost o njih? Jaz moram biti samo mnenja, da so vpadli v to deželo. Najbrž so živele nekoč v Južni Ameriki človeč-nice, ki so našle v starodavnih časih pot na plunoto in se tu po daljšem razvoju izpremenlle v bitja, katera smo opazovali in izmed katerih bi lahko bila posamezna — tu me je profesor ostro pogledal — po telesu in obliki v ponos slehernemu izmed današnjih narodov, jaz to odkrito primam, čo bi lo imela tudi primeren razum. Kar se Indijancev tiče, so nedvomno znatno poznejši priseljenci iz nižave. Po-vzoeti so se morali na nla»ofo najbrž pod pritiskom lakote ali zmagovalcev. Srečali so tu poprej nepoznane grozovite zverine in si morali poiskati zavetišča po jamah, ki jih nam je popisal naš mladi prHatelj, ter so n^Ialievali nedvomno ogorčen boj za obstanek z divjimi živalmi ter posebno opicami, ker so jih moralo smatrati za pritepence: zadnja volna je bila seveda posebno neusmiljena, zakaj nasprotnik jc bil vse bolj zvit kakor ostale velikanske zverine. To bo tudi vzrok, radi katerega je število indiionskega prebivalstva vsekakor omejeno. Torej, pentlemeni, ali sem vam rešil ueanko ali pa se vam zdi katerakoli točka še vedno nejasna?« slilslll - j w cr. 2. c.-U>C >7T o&fcaiK' 1 ^— C/M 53 CiS^B ~ W -1 Ml S si CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE TBEJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Službodobe Išče se vrtnar samo /iu vzdrževanje že obstoječega parka. Ker nima drugih vrtnarskih del, bi bil dotičnik dolžan opravljati razna notranja dela hišnega sluge, kot donašati drva, snažiti avto itd. - Ponudbe na »Publicitas«, Zagreb, Gunduličeva 11 pod Za- 18.855 z označko zahtevka plaCe in dokazom, da se razume na vrtnarstvo. Kuharica varčna, zvesta, ki ima veselje zlasti do svinje reje, se sprejme proti dobri plači. Ponudbe na upravo »Slovenca«, pod št. 1426. Slugo ki bi opravljal pisarniška, vrtna in druga hišna dela, sprejmem takoj. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 1428. DIREKCIJA DRŽAVNEGA RUDNIKA VELENJE razpisuje na dan 4. marca 1929 ob 11 nabavo in izvedbo izolacije parnih vodov in armature Pogoji in Specifikacija revi so na vpogled pri podpisani vsak delavnik med uradnimi urami. — Iz pisarne Direkcije drž. rudnika, Velenje br. 1325/11. Za jugoslovanski patent št. 1435 od 1. februarja 1923 na: postupak za čiščen e Ijekovitih seruma i slično sastavlienih mlešavina (»Verfahren zur Reinigung von Heilseren und ahnlich zusammengesetztcn Gemischen«) — se iščejo kupci ali odjemalci licenc. — Cenj. ponudbe na: Ing. Milan Šuklje, Ljubljana, Beethovnova uL 2. JR, Naš ljubljena teta, sestrična iu | svakinja, gospodična Hema Mrak je danes 14. februarja 1929 ob 'A na 3 zjutraj preminula. Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 15. febr. 1929 ob 5 pop. izpred Kongresnega trga 7, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 14. februarja 1929. ŽALUJOČI SORODNIKI. Ileslni pogrebni zarod. Detašerja (ko) za kemično čistilnico, z večletno prakso, sprejme za takoj »Kemička či-stiona Ondrušek«, Zagreb, Ilica 50 Pozor, brezposelni! Inteligenten delavec za stalno specialno delo se sprejme. Pogoj: skrajno zanesljiv in trezen, lepega vedenja, pismen, nad 24 let star, iz Ljubljane ali predmestja, ki zna vsaj deloma tudi nemški jezik. — Lastnoročne pismene prijave z navedbo osebnih podatkov, dosedanje zaposlitve in naslova je nujno vložiti na upravo Slovenca pod označko »Marljiv delavec« št. 1395. Prodamo : Ariefc motocikle 550 ec S. V. in 500 cc OHV _ prodajamo /. znatnim po-i pustom, celo na obroke, j Cene od 10.000 lo 20.000' dinarjev. >JUGO-AVTO<, Ljubljana, Dunajska c. 36.; Puhasto perje j kg 38 Din. razpošiljam po povzetju najmanj 5lie Izkoristite priliko, dokler zaloga traia Imam i g OP^JI H)** S tudi t^li puh kd 300 Din III ZQlCl1fl L Brozovič, kem čislii _ na perut. Zagreb. Ilica >i: S ^ R A 0 m Ajdova moka 5 Din garatirano pristna, od 25 kg naprej. Pošilja Pavel Sedej, umetni mlin, Je-vornik, Gorenjsko. Učenka za trgovino mešanega blaga, z lepo pisavo in če mogoče z znanjem cirilice, se sprejme. Prednost ima hčerka železničarja, stanujoča v Šiški. Lastnoročno pisane ponudbe na upravo Slov. pod značko »Marljiva št. 1163«. Iforuzo za Krmo oddata najceneje veletrgovina žita ln moke A. VOLK, Llubltana 1'pslleva eestn St. >A. Drua bukove in hrastove odpadke od parkvtov dostavlja po oizki ceni aa dom parna žaga V. SCAGNETT1 v Liubliani. ta goreniskim kolodvorom Stanovanja Solnčno stanovanje 3 do 4 sob z vsemi pri-tiklinami, iščem za štiričlansko rodbino za 1. maj — najraje z vrtom. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Učitelj«. imm Vsakovrstno zlato kopale po oaivišiib cenah. ČERNE. iuvelir Liobljana. VVoltova ulica št 3. Specijalno vino Prokupac, Blatina, kor-čulanski »Grk«, se toči v vinski kleti Sv. Petra cesta št. 43. 4- Mohorjeva tiskarna V Celju .neznanja žalostno vest, da jc njen nadvse marljivi in zvesti solrudnik, gospod IVRK KOLEMC poslovodja po 40 letnem požrtvovalnem službovanju, danes ob 4 zjutraj, v 70. letu starosti, večkrat previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bb v sobolo 16. februarja ob 3 popoldne iz mestne mrtvašnico na ondotno pokopališče. — Sveta maša zadušnico bo v mestni Marijini cerkvi v ponedeljek dne 10. februarja ob %8 zjuiraj. Rodi mu ohranjen blag spomin! Celje, dne 14. februarja 1929 Prostovoljna razprodala obuval! Prodajalna obuval v Šelenburgovi ulici 1, razpolaga .šc s precejšnjim številom damskih, tudi najfinejših čevljev. — Prostovoljna javna dražba teh čevljev se prične 18. t. m. ob 9 predpoldne. Poleg čevljev Kf 6|3l se bodo razprodajah tudi drugi predmeti, to ie: vezalke, razne kreme, vložki itd., kakor tudi celokupni inventar prodajalne. Objava. Z odlokom upravnega odbora samostojne tnono-. polsko uprave M.br. 595 z dne 10 januarja 1929, katerega je odobril tudi gospod finančni minister pod br. 11 z dne 24. januarja t929. bo prodajala uprava državnih monopolov interesentom saharin, ki se nahaja v skladišču monopolskega stovarižča petroleja v Belgradu, pod sledečimi pogoji: t. Prodajna cena: 1 kg saharina, ki ima 550 sladkornih stopinj po Din 1910-—, 140 ., „ „ „ 1532—, 330 „ „ „ „ 1154-—, ' 220 „ „ 776—, 110 „ „ ■■„: 398—. 2 Najmanjša količina, ki sa more naročiti, jc 10 kg. 3. Detajlna prodajna cena konsumentom bo po (5) pet dinarjev za kilogram in sladkorno stopinjo v smislu rešen ja gospoda fin. ministra br. 7599 od 17. marca 1923. 4. Da se kupljeni saharin pred izročitvijo v prodajo konsumentom predela in zavije v pakete v leži po 5, 10, 25, 50, 100, 250 in 500 gramov neto-teže in mora vsaka škatlja ali paket imeti eti- , keto tvrdke s točnim označenjem: neto teže, sladkorne stopinje, odgovarjajoče količino sladkorja in cene, ki ne sme biti večja kot (5) pet dinarjev za eno sladkorno stopinjo. Vrhutega morajo biti Skatlje ali paketi žigosani z vlažnim žigom uprave državnih monopolov oziroma pristojnega oblastnega monopolskega inšpektorata, potrjeni s podpisom enega člana komisije ter prodajalca in oviti s trakom za cigaretni papir brez vrednosti posebej in skupaj. 5. Da vse delo ob predelavi, prepakovanju, žigosanju in bandaliranju izvršuje komisija, ki sestoji iz enega kemika, enega uradnika monopolske upravo oziroma pristojnega monopolskega inšpektorata in enega organa finančne kontrole onega kraja, kjer se vrši to poslovanje. Podrobna pojasnila se morejo dobiti v odseku za sol, petrolej iii saharin Upravo drž. monopolov. O tem se obveščajo interesenti. Is pisarne uprave dri. monopolov, oddelek prodaje, M. Pr. br. 3591 z dne 26. januarja 1920. Zahvala. Za vse obile dokaze iskrenega sočutja in za tolažbo ob smrti naše ljubljeno in nepozabne sestre, gospe Mine Ravnikar, roiJuvan se vsem najprisrčnejše zahvaljujemo. Posebej se še zahvaljujemo preč. duhovščini za tolažilne obiske v bolezni in za spremstvo na njeni zadnji pot; dalje srčna hvala č. usm sestram ter vsem ostalim, ki so spremili našo nepozabno sestro k večnemu počitku. Ljubljana, 14. februarja 1929. Žalujoče sestre in ostali sorodniki. Metoda Berlitz Pouk francoščine, angleščine, italijanščine, nemščine itd po profesorjih dotičnih dežel. Vsak profesor poučuje edinole v svoji materinščini. - Prijave samo: Kralla Petra trg 8/1., Ljubljana ICfflES! 'HtoBBaBSMK^ffli^^®®* Odda se v najem veliko, suho, ognja varno skladišče, pripravno tudi za strojno delavnico —-skupno s pisarno v bližini glavnega kolodvora. — Vprašanja na naslov: Osrednje mlekarne, Ljubljana, Maistrova ulica 10. Poslovni lokal v bližini glavnega kolodvora, se takoj odda. -Naslov pove ' inser; odd. »Slovenca« pod št. 1408. Ceni. citatel em se prioorora o nasednie tvrdke: BLAZJANČAR sobosllkarstvo tn pleskar LJUBLJANA, Breg O Elektrolitu laci >e in pogon, prodaja in pre vijanje elektromotorjev mehanična delavnica tlektrooodetie. LuOlana Vi Jernejeva c. •>. telef. 32.V K. Pečenko trpovina vseh vrst nsitju 'n Čevljarskih oo re'i5i'iti ubiant S» Petr< tesii P R ISTO L & BRICELi črkoslikaria, Liubliana Resi eva t. 4 - S». Petra t. 31 l e et. 2908 Ustan. I TO SIOVENCC (.£'>'.<• tK 1926 SE $E D05I Proda aišia K.T.D. m. Mtman) Uuiliani 'Aupitaneva ul i' Pridite na Pričetek 3. marca Lipski pomladni velesejem 1929 Splošni vzorčni velesejm od 3. do 9. marca Veliki tehnični velesejm in stavDeni velesejm ... od 3. do 13. marca Tekstilni velesejm... od 3 do 7. marca Čevljar, in usnjarski veles. od 3. do 6. marca Vsa pojasnila dobite pri: Čast. zastopstvu za ljubljanski okraj STEGU, Ljubljana, GledaliSka ulica 8/11 Telefon 2925 Čast. zastopstvu za mariborski okraj Dr. Leo Scheichenbauer, Maribor Tm Svobode 3 Za industriio se oddajo obsežni prostori tik kolodvora blizu Ljubljane z vpeljano elektriko po zelo nizki ceni ca 50 KW. Le resni reflektanti naj javijo svoj naslov z navedbo stroke, na koliko najmanj ozir. največ m= prostora in električne sile reflektirajo, ter koliko ur bi dnevno obratovali, pod »Industrija 50 KW« na inseratni oddelek »Slovenca«. OBJRVH! Uprava državnih monopolov bo izdajala na podlagi odloka upravnega odbora samostojne monopolske uprave pod M br. 1917 z dne 24. januarja t. 1., kjer jc odobril tudi gospod finančni minister pod br. 24 z dne 28. januarja t. L, industrijskim podjetjem dovoljenja za nakup destllatov nafte, katrana, kamenega olja in parafinskega skriljevca, katerih specifična teža pri 15" C znaša do 0-795, za katero se ne bo pobirala monopolska taksa, ako se potrebujejo za industrijske namene za predelavanje s tem, da se ti destilati predhodno denaturirajo s 5% smole ali terpentina in da se porabljajo pod kontrolo organa finančne kontrole, ki bo obveščal oddelek za prodajo. Pravico za prodajo tega destilata imajo samo domače rafinerije nafte. Denaturiranje se mora vršiti s strani orgapa finančne kontrole v rafineriji s tem, da sc vzame poskušnja od vsake denaturirane količine težkega bencina (Špirit vvhite) zapečati in na isti naznači: kolika množina je denaturirana, kateri dan in na podlagi katerega odobrenja uprave državnih monopolov. Te poskušnjc bo organ finančne kontrole pri rafineriji obdržal pri sebi do prihoda kemika iz uprave državnih monopolov, ki jih bo po izvršenem pregledu in potem, ko je ugotovil, da 3e je v vsem pravilno postopalo, uničil, v nasprotnem slučaju pa obvestil upravo radi potrebnega r.akonitcga postopanja. Denaturiranje in prodaja petroleja, čigar specifična teža jc pri 15° C večja od 0-795, se mora smatrati za protizakonito in kaznovati po zakonu, Stroške denaturiranja morata nositi proda-I jaicc in kupec. i Podjetja, ki žele nabaviti ta destilat, sc mo- rajo za vsako množino, ki se ima naenkrat dena-turirati in odpeljati iz rafinerije, obrniti na upravo državnih monopolov — oddelek za prodajo — s prošnjo, kolekovano s 25 Din v taksnih znamkah, iz katere se mora razvideti: 1. potrdilo o plačanem davku za tekoče tromesečje in 2. potrdilo pristojne industrijske zbornice, da je podjetje pro-iokolirano in da je v prošnji Oiimčiifi« množina destilata resnično potrebna dotičnemu podjetju. IZ PISARNE UPRAVE DRŽAVNIH MONOPOLOV M Pr. br. 3985 PHILIPS BlffiMTr8rm»Ba«HMBBBBMM RADIO , As PREJEM BO LE TEDAJ BREZHIBEN AKO UPORABLJATE »PHILIPS ANODNE APARATE" STROŠKI UPORABE MINIMALNI_ ZASTOPA: ~ NORIŠ K. P. i ZAGREB, GUNDULIČEVA šiev. 26 telefon 56-10 in 56-11 Zn Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani Karel <"><•. Izdajatelj" dr Ir Kultne«'. Urednik: Franc Terseglav. 7