'JUTRO*
JUTRO
LETO I.	LIST	DOBRE	VOLJE	ZA	SLOVENCE.	/	IZHAJA	DVAKRAT	MESEČNO.	ŠTEV.	10
Tek. račun pri Ljubljanski kred. banki, podr. Maribor št. 11.258. Naročnina: četrtletno din 9.—, polletno 16,— celoletno 30.—.
Strankarska gibčnost in pripravljenost
v Sloveniji
[HOVENEč,
^Ol/ENEC,
11. številka »Totega lista« izide, s posebnim ozirom na Mariborski teden, v povečanem obsegu. Ker vemo, da bo ob tej priliki prišlo v Maribor mnogo obiskovalcev iz vseh krajev lepe Slovenije — med katerimi bo tudi dosti naročnikov našega lista, ki doslej še niso plačali naročnine — smo se odločili poslovati kar na Mariborskem tednu samem. Postavili bomo tam — ni dvoma, da nam bodo šle merodajne inštanee na roko — pod rdečo marelo mizo, opremili naš kot s primernimi in neprimernimi okraski, pa bo pisarna gotova. Vsi, ki obiščete Mariborski teden, oglasite se pri nas.
Uredništvo.
Sonet
Trinajstega rodil se je dečak.
So starši v strahu darovali sveče, da svctci bi branili ga nesreče, ker se skotil na smolnat dan je tak.
A on iz tega zdaj obresti vleče:
Ne dela nič, čeprav krepak je, zdrav, živi od bere in od puhlih glav, proseč: »Rodil sem se na dan nesreče.«
Za vzgled si dečka tegale vzemite, ki umno storil je, postal berač.
V korist si svojo smolo obrnite,
iz peska si napravite kolač, namesto žalosti se veselite — saj vsak je svoje sreče sam kovač.
Ježek.
VINIČARSKA.
Branil bom svoj dom pred sovražniki! Moj dom je viničarski dom. Ni velik, a moj je. To se pravi, ni moj: gospodarjev je. A gospodar je dober gospod. Saj je tujec iz kulturne dežele. In fin je in olikan. In dober je: kruh in delo mi daje. No, razvajen nisem, hvala bogu. Tako razvajen, kakor je moj gospod, ki je pa tudi — kakor jaz — krščanski človek. Ah, vi bi hoteli videti moj — pardon: gospodarjev — dom? Pa pridite enkrat in obiščite nas. Toda tedaj ne zabavljajte čez mojega gospodarja, kajti branil bom dom pred sovražniki...
»Ko bo petelin trikrat zapel, bo vsa naročnina poravnana,« to so besede slavnega prerokovalca Karma-ha, ki je podpisanemu uredništvu napovedal bodočnost. Le, škoda, tega ni pristavil, kdaj misli petelin prvič zapeti!.	j	P	!	:	|	i	l	'
Deček brez glave
Pri Drčevih danes prav vse je narobe na kupe razburjenja tam je, tegobe, je novorojenček bil kriv te zmešnjave1 brez svoje se krivde rodil je — brez glave!
Je babica bolj zdaj brez glave, ko deček,
ker takšen na svet ji prišel je izmeček.
Prišel je zdravnik tudi tja: doktor Zgaga,
a s čim le naj sinčku do glave pomaga?
Ker živo ostalo brczglavno je dete, zdravnik, starši, babica brž na posvete
so zbrali se vsi, da čimprej bi dognali, poklic kakšen sinčku lahko bi izbrali.
So djali vsi: »Le rokodelec fant bodi!«
A kaj, ko pri delu roko — glava vodi! S študiranjem pa spet zanj bodcf* težave,
ker, bojda, pri tem tudi treba je .....
glave!
Ko skoro že vsi so obupani bili, ker niso poklica za dečka iztaknili, zasmeje sc očka na mah, tole pravi: »Naj sin sc brez glave — s politiko bavi!«
» * •
Zares je čez leta politiko mešal, nikoli pri tem nič ni glave pogrešal, nasprotno: brez glave tak mož bil je bister,
da koncem je koncev postal še — tal il t M
Ci.
Dve knapovski
A: Kako gre tvojemu sinu, ki je rudar?
B: Hvala bogu, dobro! Včeraj je umrl.
Rudarji stopijo v stavko. Pa. jim štrajk kar ne gre izpod rok. Vse je tako čudno, nekaj mora biti narobe. In lepega dne potrka deputacija na vrata gospoda delodajalca.
»Kaj hočete, zalega?«
In deputacija de:
»Naj oproste, gospod delodajalec! Štrajkati hočemo, pa ne znamo živeti brez dela. In prišli smo, da bi se tega naučili od vas.«
MILITARISTIČNE HLAČE.
A: Naši nemčurji so pa res silno militaristični.
B: —? —
A: Nosijo »šnelfajerhozne« ...
Ati i/tste?
Ali veste, zakaj je Nemčija vkorakala v Avstrijo? Ker je stala Avstrija na stališču, da je tujski promet baza narodne ekonomije.
Ali veste, zakaj je podlegel Schmelling? Ker je (nemški listi so poročali) Američan pihal kakor kača.
Ali veste, zakaj so poleti šole zaprte? Ker se v vročih časih ne da kulturno delati.
Ali veste, čemu gojimo okoli Maribora vinsko trto? Da bi rjavi lisjak izgubil skomine na kislo grozdje.
Ali veste, čemu renoviramo stari grad v Mariboru? Da nam straši kot spomin na nemško fevdalno gospod-stvo.
Ali veste, zakaj so ljudje radovedni? Ker tako malo vedo.
Ali veste, da resnica v oči hode? Ne, ker še niste slepi.
Ali veste morebiti, koliko je ura? Naši nemčurji pravijo, da je »pet minut pred dvanajsto«.
Ali veste, da še nimate nobene ure? Zato si naročite »Toti list«, ki vam kaže čas.
Legenda
Ko sta še hodila Kristus in sveti Peter po svetu, sta prišla nclnč tudi v Maribor. Pravkar sta prišla iz Peker in bila sta dobre volje. Pa zagleda sveti Peter na nekem zidu pri magistratu čuden križ. »Kakšna manira pa je to?« je zarohnel in divji pogledi so sršcli iz njegovih svetih oči na mimoidoče pasante. »Kaj, niti svetega križa ne znate pri vas risati? Kakšna pokveka pa je ta znak?« Preplašeni ljudje so se razmikali pred njim in neki gospod v lepili, belih nogavicah je zagodrnjal: »Bos bi dea paua?« Svetemu očaku pa je bilo dosti in z vso silo‘je zajel sapo vase. Dvignil je svojo koščeno roko, ... tedaj pa skoči k njemu stara ženica in zakliče: »Za skuzbuh. gospod, bežite! Kiflc gre ...« Sveti Peter se plašno zgane in toliko je še imel časa, da je divje zaklical: »Prah si in v prah sc povrneš!« Nato jo je seveda jadrno odkuril. V spomin na to lepo zgodbo pa imamo še danes po mariborskih ulicah obilo prahu.
PO »ČRNILNEM NALIVU«.
A: Ne vem, zakaj nosijo nekateri bele nogavice. Saj jih morajo po-gostoma prati.
B: Radi prahu, kaj ne?
A: Ne. Radi črnila ...
Maturantska
...gospod natakar, prosim, plačati
Sladkor
V zadnjem času so poročali naši — zlasti socialistični — listi, da porabijo n. pr. Danci na leto in osebo 58.5 kg sladkorja, Angleži 47.5 kg, mi Jugoslovani pa samo 5.5 kg. V svoji zlobnosti in zaslepljenosti sklepajo neznani pisci iz tega, da je naš življenjski standard mnogo prenizek, da celo najnižji v Evropi in da je to posledica naših slabili gospodarskih razmer. Tako trde seveda samo ogabni materialisti, ki mislijo le na to, kako bodo žrli in pili, ne pa, da je naša duša neumrjoča. Če pa že menijo, da porabijo premalo sladkorja, naj uživajo druge sladkarije, kakor torte, piškote, sladoled, bonbone, čokolado, malinovec, limonado, likerje i. t. d. Mi jim to privoščimo iz srca. Tako bodo dobili prej ali slej sladkorno bolezen in prav gotovo predrugačili svoje nazore ali vsaj — molčali. Mnogo bolj pravilno je, da spremenimo n. pr. grozdni sladkor z vretjem v alkohol in da uživamo tako spremenjen sladkor v kolikor mogoče velikih množinah. Tako borno pospeševali in pomnoževali sladke domače prepire, pretepe in poboje. S tem pa bomo dali orožnikom, policistom, državnim tožilcem, sodnikom, zdravnikom, odvetnikom, bolnišnicam, hiralnicam, norišnicam in pogrebnim zavodom obilo hvaležnega dela in dobrega zaslužka. Vse to je iz verskih, moralnih, narodnih, političnih in gospodarskih vidikov gotovo več vredno, kakor če bi jedli samo suh sladkor. Sicer pa mislimo, da imamo v naši domovini še mnogo drugih sladkih stvari, ki jih kot ro-
doljubi ne moremo prezreti in zamotavati. V vseh mestih, trgih in vaseh, večkrat celo na samotnih poljih in planinah srečamo prijatelje in dobrotnike s sladkohinavskimi obrazi, ki sc nam sladkajo, za hrbtom pa nas obrekujejo. Poslušajmo govore naših politikov in voditeljev vseh vrst in strank. Ti nam delajo vedno in povsod najslajše obljube in njihove fraze so sladkejše kot med in limonada. Kdor pa nima smisla za vse te sladkosti, bo našel lahko druge, n. pr. sladke punčke, ki se sprehajajo v večernih urah po ulicah, parkih in bližnjih šumah. Življenje nam nudi torej še preveč sladkosti. Če pa kdo meni, da to ni res in da je naše življenje le dolina solz, bridkosti in trpljenja, naj se spomni prastarega izreka: »Sladko je za domovino umreti.« EStlr fi«ar<9>!v9	'
■ (ndTEtass!
se 1» ».»trlfl %tt*
>—■ tti p srti.
BASEN.
Nekoč je neki pes tekel proti mestu, da bi našel primeren vogal, kan-delaber, ali vsaj kakšno drevo. Dolgo je tekel, dokler ni pritekel na Grajski trg. Povohal je in užaljen do dna svoje rasne »duše« — je šel 'dalje. Pred njim je tam opravil že nek »belonogavičar« ...
Med prijateljicami.
Neža: Zadnjič pa ni veliko manjkalo, pa bi se bila poročila.
Marta: Ni veliko manjkalo?
Neža: Ne, samo kakih — 100.000 dinarjev.
Celjska balada
Noč nad celjski grad že trudna pada, kdo na tihem smuka se krog grada?
Kdo je to? Potlačenov je Janez, — rendezvous na gradu ima danes!
Žene ene le mu je premalo, pa si ljubico izbral je zalo.
Nikdar žena mu na grad ne zajde, tudi danes ga zato ne najde.
Z ljubico brezskrbno bosta štela zvezde in se zraven dobro imela.
Več za-to so vredne razvaline, kot morda zavoljo — zgodovine.
Vsakdo ljubi to pribežališče, če brez žene si sladkosti išče.
Prav zato Potlačen ni potlačen, temveč kot puran je razkoračen.
Krepko ljubico na srce stiska, da dekletce glasno v noč zavriska.
Vseh sladkosti zemskih pač je krona mlada ljubav, a — izven zakona.
Ko tak ljubita se brez bojazni, šineta iz teme dve prikazni...
»Tudi mož zakonski,« de Potlačen, »ki nocoj ne bil bi rad zasačen!«
Naglo z ljubico za grm hitita, novi parček na vso moč motrita.
Novi parček točno to vse dela, kar sta sama malo prej počela.
Prav tako samo sta zvezde štela, in samo se zraven dobro imela ...
»Strela,« reče tiho si Potlačen,
»tale parček ni kar nič napačen!
Zlasti punčka se pogumna vidi, pred ljubeznijo se nič ne stidi!«
Šel je k njej, da bi se razodela, a tedaj moža je kap zadela:
kajti punčka novo zaželjena, je bila njegova — lastna žena!...
Noč nad celjski grad že trudna pada, a Potlačena — minila je naslada ...
O.
TEŽKA REČ.
A: Tristo hudičev, sedaj sem pa pozabil!
B: Kaj si pozabil?
A: Ceho plačati v kavarni!
B: Norec! To je — prava sreča! A: Da, toda tudi plašč in klobuk sem pozabil v kavarni...
Predraga!
Ko sem zagledal prvič Te, sem Te nazval: predraga in ko spoznal sem se s Teboj, setn Ti dejal: predraga.
Potem sem hodil s Tabo le, užival čar ljubezni, eno ime v drevesa, klopice rezljal: predraga.
V kavarni je bilo, ko prvič sem spoznal, da nisem Te zaman nazval: pre-draga.
Nato ves mesec težko sem garal, da vse za nekaj greha ur sem dal, predraga.
Tako mi v drugič prišlo je spoznanje, da sem ime Ti pravo dal: pre-draga. Čez mesecev devet si mi pisala, da oče sem celo postal, za vraga! Potem nevem, kaj me zmotilo je, da sem na dom kot ženko Te peljal, predraga!
Najbrž zato, da v tretje sem spoznal, ko sem račune mastne plačeval, predraga za vse šivilje in za toalete, da en naziv Ti večno bo ostal: pre-draga.
Ch.
ČJudodelnice
Kristus je bil čudodelnik, s čudeži nič ni skoparil, često iz obične vode fino je — vino ustvaril.
S tako so čudežno silo naše kmetice naphane, le da pricoprajo iz vode — mleko za bedne meščane ...
O.
Pozabljivost
V Ljubljani katoliški tabor je bil; v Pragi se s6kolski zlet je vršil. Zavzeta »Slovenec« in »Jutro« sta bila;
le da smo si bratje vsi sta pozabila.
SENZACIJA V PREŠERNOSLOVJU
Naši prešernoslovci so na podlagi do sedaj neznanega vira pribili dejstvo, ki bo pač do dobra osvetlilo literarni obraz našega največjega pesnika. Dognali so namreč, da je bil Prešeren, ko je napisal verz
... odprta noč in dan so groba vrata,
prepričan, da v grobu ni prepiha, čeprav so noč in dan odprta vrata. Čestitamo!
GOSPOD V HIŠI.
Božo: »Pravijo, da gre tvoja žena vsak mesec za 14 dni v Ljubljano. Ti pa ostaneš doma; je to v redu?«
Jurček: »Sedaj sem ji prepovedal odpotovati.«
Božo: »Pa se je vendarle odpeljala.«
Jurček: »Seveda, pa brez mojega dovoljenja.«
ODVETNIŠKA.
Odvetnikov pes obgrize kmetiča.
»Tožit pojdi,« svetujejo vsi kmetu, »boš lahko dobil veliko odškodnino.«
Po razpravi. »No, koliko si dobil,« vprašujejo radovedni sosedi?
»Vraga dobil! Advokat je dokazal pred sodnikom, da sem pravzaprav jaz ugriznil njegovega psa.«
ZDRAVILNA MOČ BLEDA.
Neka bolehna Zagrebčanka je prišla na letovišče na Bled. Na sprehodu je opazila nekega gospoda in ga vprašala: »Ali ste tudi Vi tu radi zdravja?« »Da,« ji je odvrnil gospod. »Ko sem prišel semkaj, sem bil tako slab, da še hoditi nisem mogel. Kosti so bile mehke kot testo; o mišicah pa sploh ne govorim. Pomislite še, takrat nisem imel nobenega zoba in nisem mogel govoriti.« »In zdaj ste se popolnoma okrepčali? Kaj pa Vam je pomagalo?« »Spanje, dober zrak, kopanje in mleko. Verjemite ini, da prve čase sploh nisem mogel uživati drugega kakor samo mleko.« »Čudno. Morali ste biti res strašno Slabi.« »Res je; tehtal sem samo 3 kile. Tu na Bledu sem namreč — rojen.«
PRAVLJICA.
Enkrat je živel kralj, ki je imel tri hčere. Ena je bila devica, druga lepotica, tretja pa kurtizana. Prišel je vitez iz devete dežele, da bi si izmed hčera izbral eno za ženo. Dolgo je razmišljal in končno je rekel kralju: »Mogočni tast, dovoli, da postanem mohamedanec.«
TRESLJAJ.
Na prometno ministrstvo je bilo odposlanih s strani nesrečnih potnikov več pritožb, češ, da se pri naših vlakih zadnji vagoni tako močno tresejo, da v njih ni mogoče potovati. Ker tem pritožbam ni bilo kraja, je sledila na vse prometne postaje kratka odredba: »Neka se poslednji vagon odklopi!«
Renata
Snežnata polt in črne oči — taka Renata na solneu leži.
Solnce pripeka, Renata dobi polt indijansko in bele oči.
Slovenci „na oddihu11 ob mor
Živimo v znamenju vsesplošnih počitnic in jih uživajo šolarji, dijaki, profesorji — učiteljev sem ne prište-jem, ti jih imajo vse leto! — politiki, in, kot vse kaže, tudi — razbojniki, kajti ni v mariborski okolici že sko-ro tri dni nobenega umora ...
— Znamenje za šolske počitnice daje vsako leto Vidov dan, ki je zato šolarjem najljubši praznik. Ne toliko sicer radi črnega preteklega pomena, kot radi svetlega sedanjega, — počitniškega pomena...
— Spet je bilo nekaj kongresov: igralski, profesorski in kongres kurjačev. Držim, da je odrezal najbolj poslednji, ker bodo kurjači kot strokovnjaki gotovo najbolj podkurili pristojnemu ministrstvu...
— V Beogradu so otvorili razstavo. »Voda — vir bolezni in zdravja.« Kot listi pišejo, ima ta razstava namen pokazati, da je dobra voda vir zdravja, slaba pa vir bolezni. To je isti primer, kot pri vinu: Dobro vino je vir zdravja, slabo pa vir bolezni. Torej je vseeno, ali pijemo vino, ali pa vodo. Istočasno povdarja razstava, da pije samo 10% našega prebivalstva — zdravo vodo, ter je zato ta razstava vode najboljša propaganda za — vino ...
— V Dravo skočila in utonila je neka ženska; okregal jo je bil mož, ker je prežgala kosilo. Če bi vsaka ženska, ki prežiga jedi, skočila v vodo, bi menda moški ostali — sami na svetu...
— Stckličeva razprava je preložena na poznejši čas. To je prav. Zdaj je mnogo ljudi na morju in na planinah in zakaj bi ti prišli ob tako imenitno in brezplačno zabavo...
— Nabavljalni dan je bil preteklo nedeljo. Kot po navadi, se je potem v poznejših urah izprevrgel v — Zabavljalni dan ...
— Hangar na Teznu je že dograjen, avtobusni kolodvor pa bo skoro. Kaj ko bi zgradili tudi kako — cesto? Recimo na Pobrežje. To, čemur tam sedaj pravijo »cesta«, je namreč 'i /i tj ulji ne pa cesta. Povdariti je pri tem treba, da je v Mariboru razen ljudi, ki se kotalijo z avtobusi in onih, ki frčijo z aeroplani, tudi nekaj — pešcev ...
— Gradnja pohorske železnice se približuje h koncu. Pa ne mislite, da se bomo skoraj vozili z njo. Gradili so jo namreč le na papirju. Pred kratkim je bila poslednja seja tega društva; udeležba je bila zelo lepa: gospod presednik, gospod tajnik in časopisni poročevalec. Ostali člani, pravijo, so bili tačas na Pohorju in sicer — peš.
— Imamo spet celo vrsto novo" spečenih — pokojnikov: dr. Lah, Pe-terlin-Petruška, dr. Schvvab. V Mariboru smo vedno v zadregi radi preimenovanja ulic. Ali ne bi kazalo kakšne ulice posvetiti kateremu iz-
Kltica okroglih
Ljubil je Micko Franc iz vsega srca. »Moja si.« Ona mu rekla je: »Da.« Klečal pred njo je; saj tudi kleče vzame kamela svoj tovor na se.
»Bridka usoda me tepe hudo:
Sultan naš vgriznil je taščo v nogo.« »»Ali zbolela ti tašča je res?«« »Žalibog zdrava; crknil je pes.«
Zadnjič pripeljal je z onostrdh Drave kmetič v naš Mlaribor zeljnate glave. Kakor da v mestu tako in tako ? zelnatihl glav bi premalo bilo.
ŽE V NAPREJ ODSLUŽIL.
Sodnik (po razpravi): »Torej vi ste oproščeni.«
Obtoženec: »Bil pa sem pet mesecev v preiskovalnem zaporu.«
Sodnik: »Ne morem pomagati.«
Obtoženec: »Prosim... ker sem bil že po nedolžnem zaprt... ali ne bi smel na ta račun kaj malega ukrasti?«
med navedenih? Saj so že umrli in jih torej lahko priznamo!...
— Sledeče sem bral oni dan v slovenskem dnevniku:	»Pocestnica neomadeževanc preteklosti želi znanja z neoporečnim gospodom.« Čc to ne bi bil tiskarski škrat, bi ta posestnica mnogo zahtevala ...
— Sledeče pa sem bral na zidu mariborske podružnice Bat’e: »Prepustite nego vaših (!) nog našemu (!) pedikeru (!) — strokovnjaku!« In je vse v redu: pediker je strokovnjak, takšen napis pa so tudi lahko zagrešili samo — Šuštarji...
DOBRO SRCE.
Uradnik: Sedaj sem že pet let pri firmi, pa me še vedno plačujete enako.«
Ravnatelj: »Ali, gospod Skelet, saj imam vendar srce v prsih. Ko sem vam svoj čas nameraval znižati plačo, sem mislil na vašo ženo in otroke.«
MED PRIJATELJICAMI.
»Jutri'se torej poročim. Veš, da me je nekoliko strah —«
»Kaj se boš bala,« jo tolaži prijateljica, »saj to ni tako hudo.«
»Kar ti misliš, tega se ne bojim, ampak — kuhati ne znam.«
f. s.
»LJUBLJANA«.
Zaspana je Ljubljana, tako so govorili; in vendar zdaj se hotno po morju ž njo vozili.
Izpod sita
Gospod Miklič: ,.Slovenski narod! Kako s temi siti sitnariš!1
Tudi ona gre na dopust
Ik
v. _■
Adija, pa zdrava ostani, pšenica, le pojdi tja v svet.
Ko cena ti bo poskočila, domov se vrnila boš spet.
Is nHC r N
Sl &ai sio fe a?,v.' . >i
■
.C£
'o
H
CL>
h—>
‘ca
‘U
IH HI '?>;
m: n
CO
b/)
QJ
‘ča4
>CJ
o
s—
o
a
’C
O-
■&	cD
En škiljaj v nebesa
NU
J0Z5E
FRflNZ' JOSEF= 3i l+er=
^a$5d
»Bog ohrani, Bog obvari«, nekdaj peli so tako, ko je še Franc Jožef stari vladal rajno Avstrijo.
Ostmark je sedaj nastala, prejšnjih časov več ne bo, od Franc Jožefa ostala tam grenčica je samo.
Opozarjamo na prihodnjo številko!
Mariborski otok
Naš Felberjev biser nature Zaslužil je tale naziv,
Ko otrov še lažikulture Ni dahnil v peščeni masiv.
Ko veter s planine še pihal Je preko deviških livad,
Med hrasti ko nos še ni vihal Kuponschneider in plutokrat.
Ni jagru nikdo bil na poti,
Ko hodil je zajce streljat, če koga že srečal v samoti,
Je bil kak podravski pirat.
Idila je zdaj razvalina,
Na otok še hodi lovit matrona in dohtar Steklina.
Ta družba se pojdi solit!
Pomislil je^, Jaka Tornister:
»Za nekaj, hudir, mora bit’,
Če kunce pregnal je filister,
Vsaj v vodo bom šel se hladit.«
Se vrezal je Jaka, popotnik, ki menil je, bo se opral,
Se v vodo zagledal sirotnik, tako-le je mož modroval:
»Po krajih sem vandral že daljnih Voda sem že videl, o jej!
Med njimi bilo tudi kalnih reka je in jezer precej.
Pa vendar hudo bi ozmerjal Vijugaste reke z ravnin,
S to žlindro če bi jih primerjal, ki pravijo ji: naš bassin.
Vse črno kopalcev se drenja, Umazanih, potnih teles,
Ves teden se voda ne menja,
Poprime te bes, prav zares.
Kanal je bazen ta strahotni,
In kdor še od vas ni bolan,
Naj ve, da ta unicum motni,
Že tretji je dan — tudi slan.«
 	Pitt.
RACIJA.
Pri besedici »racija« so sc doslej vedno zdrznili razbojniki itj kontra-bantarji, nočni in slični tiči. Zadnje čase pa pobledijo pri tej besedi tudi
— mlekarice, ki nosijo v mesto mleko. Sicer si mlekarice želijo, da bi pobledclo pri taki raciji tudi mleko, ki je modrikasto od — prilite vode
— pa vse to nič ne pomaga. Tako mleko odplava v obcestni jarek. Mariborske gospodinje so na to novo pridobitev zelo ponosne in pravijo, da ne bodo odnehale prej, dokler sc ne bodo podobne »racije« raztegnile na — dalmatince, ki uvažajo vodo z vinom,	i	i	I
ib.
Mariborski epigrami
Državni tožilec popreje je bil in z mečem se je paragrafov boril. A srečo veliko je kmalu imel, da v pokoj brez lastne je prošnje odšel.
Ponosno se vozi sedaj v Beograd, poslanec je narodni in advokat, obilo časti in denarja ima. —
Ni janček neroden ta mož kajpada.
/ / /
HISTORIK.
Nam zgodovino ohranjuje, prastare bajte vse vzdržuje, celo še »Erdapfelkasino je spravil v našo zgodovino.
V muzej vse stlači, kar mu daš, zato — historičen je baš!
G.
/ / /
BELI VRANEC.
Nova pota on ubira,
šolo premodernizira,
do napredka sredi hoje
ni prestrm noben mu klanec,
med učitelji zato je
— bel vsekakor Ernest vranec ...
G.
/ / /
MELHIJOR.
Navdušen in ginjen je ves Maribor: je vitez junaški njegov Melhijor, dovršen je mojster, nam svetel je vzor
ta mož — za tatvino, za rop, za umor.
Predrznost
Kapun je prosil starega Polajžar-ja za roko njegove hčerke Micke. Polajžar pa je Kapuna grdo nahrulil in ga brcnil slednjič v zadnico tako. da se je Kapun skotalil po stopnicah. — Naslednjega dne je prišel Kapun spet k Polajžarju. »Kaj hočeš, mrha? Saj sem te včeraj vrgel iz hiše,» sc je zadrl Polajžar. »Da, včeraj sem sc sam prepričal o Vaših sposobnostih,« mu je odvrnil Kapun, »baš za to pridem k Vam. Prosil bi Vas namreč, da pristopite k našemu nogometnemu klubu Žoga.«
DOBER NASVET.
Kmet prisopiha ves obupan k daljnemu sosedu: »Mojo kravo tako napihuje; kaj si ti napravil s tvojo, ko ti je zbolela?«
»To in to.«
»Hvala,« in že zbeži.
Čez nekaj dni se spet srečata: »Pomisli, jaz sem napravil s kravo vse to, kar si mi svetoval, pa je poginila.«
»Saj je moja tudi.«
I.	s.
Zadovoljno se vrača Slovenec iz Italije
RES JE.
»Da bi se mariborsko gledališče v novi sezoni povzpelo do večje popularnosti,« je oni dan sarkastično dejal neki »režiser«, »bi garderoba in program morali biti gratis, sedeži komodnejši, blagajna naj bi pa sploh izginila.«
»Da, in po dolgem času en dober komad bi tudi ne bil odveč,« je Pitt skromno pristavil.
Pitt.
NI PRAZNOVEREN.
»Povej, prijatelj, mar si praznoveren?«
»Nisem, Fred.«
»Posodi mi torej kovača.«
ČUDNA TOLAŽBA.
»Vlačuga mi je rekla, takoj jo grem tožit.«
»Kaj sc boste tožarili, gospa; poglejte, jaz že 15 let ne vodim več lekarne, ljudje pa mi še vedno pravijo- apotekar.«
f. s.
/ / /
K branjevcu pride sosed: »Prijatelj, posodi mi 100 din.«
»Iz srca rad bi ti ustregel,« sc muza branjevec, »veš, pa sem napravil pakt z Rothschildom: on ne sme jabolk prodajati, jaz pa ne denarja posojevati.«
Slovenski pregovori
Kdor je pošten — prazno glavo oznanjuje.
Kdor sc povišuje — vse doseže. Kadar mačke ni doma gre tudi maček iz hiše.
Eden zoper vse, vsi zoper enega.
Tiskala »Ljudska tiskarna« v Mariboru. —
Za tiskarno odgovarja V. Eržen v Mariboru.
ŠPORTNA TRGOVINA
i
>OlYMHA
FRANCL ČOP
MARIBOR
PALAČA BANOVINSKE HRAN LNICE
Kopalci! Oglejte si našo izložbo 1 Našli boste, kar si želite.
EMAN ILICH
SLAŠČIČARNA
MARIBOR
Slovenska ulica 6 in Meljska cesta 2
V poletni vročini pohitite k nam in poli.....................................................
III
stregli Vam bomo z dobrim sladoledom
IllllllllllllllfllllilllllllllllllllllllllllllllU
BRIVSKI IN ČESALNI SALON
Hotpek & Bajt
Vftauboc
CanUac{eua utica H. T
TRAJNO KODRANJE LAS!
Avgust
Uedžei
MARIBOR Aleksandrova cesta 9
1/hasUa netita, kcavate, -fvtžatne i. i. A. Cene Atizke! Solidna \ttotcežfra!
MILOSTLJIVA
/
Vaš krzneni plašč in ostalo kožuhovino najskrbnejše shrani in izvrši popravke po znižanih cenah
P. Semko
krznar in izcfe kovat e fj uniformskik čepic
Maribor.
Gosposka (Tyrševa) ulica štev, 37 1.000 dinarjev zaslužiš
mesečno doma, ako kupiš pletilni stroj od tvrdke
>ANOS<
MARIBOR, Orožnova ulica 6
Izdaja in urejuje: Božo Podkrajšek v Mariboru. — Rokopisi .naj se pošiljajo na naslov: Božo Podkrajšek, Maribor, Cvetlična ul. 12.