PRIMORSKI DNEVNIK je za£d izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebu-ii. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni cSlovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abh. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 212 (12.537)
Trst, torek, 9. septembra 1
| TRST
>, -i V2 o
>• - =•_ s.
D G5 C. ~ —: : • :
i X; r O fn x % -77 C X-O o
v i lX~ —
rr. X X*
X
P 559 linije)
1
.723
“•••i
o
•-'0
O-
j>
?■>
O'
Šest telesnih straž ubitih in dvanajst ranjenih
PINOCHET UŠEL ATENTATU LEVIČARSKIH TERORISTOV
SANTIAGO DE CHILE — Pinochet je za las ušel atentatu iz vrst »patriotske fronte Manuel Rodriguez«, v katerem je bilo šest njegovih telesnih straž ubitih, dvanajst pa hudo ranjenih. Tudi sam je bil laže poškodovan v roko. Diktator je oklical obsedno stanje, ki mu daje neomejeno oblast: policija in vojska sta že aretirali okrog dvajset članov opozicije, represija Pa se nadaljuje in z njo seveda iskanje napadalcev. Na si ki (AP) je Pinochetov blindiran avto, ki so ga zadeli z brzostrelkami in granatami.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
04
VG
O
O
:G
O
O
Sklenjena 8. konferenca neuvrščenih držav
Nedeljska sklepna dekli potrjuje izvirnega duha gibanja
HARARE — Osmi vrh neuvrščenih se je končal v nedeljo zgodaj zjutraj s sprejetjem politične in ekonomske deklaracije, medtem ko bodo o gostitelju devetega vrha odločali na ministrski konferenci, ki bo leta 1988 na Cipru.
. Na sklepni plenarni seji, ki se je začela pol ure po polnoči, so sprejeli posebno deklaracijo o jugu Afrike kot tudi druge dokumente.
Ministrska konferenca neuvrščenih o sodelovanju Jug - Jug bo leta 1987 v Pjongjanjgu, glavnem mestu LDR Koreje.
Deklaracijo iz Harareja, ta zajetni, s svojimi dvesto stranmi prej knjigi podoben sklepni dokument, zelo natanko opredeljuje stališča neuvrščenih do najpomembnejših svetovnih problemov in daje jasne nap>otke.
V njem je tudi nekaj novega. Neuvrščeni so tokrat prvič na eni od svojih konferenc javno in enotno terjali (če odmislimo rezervo Irana), da se mora vojna med Irakom in I-ranom končati, in izrazili pripravljenost, da storijo vse, kar morejo, za to. Morda bodo nekateri govorili, da
je bil Harare izgubljena priložnost, da bi vojno končali kar »sredi tega lepega afriškega mesta«. Toda sto delegacij neuvrščenih ni moglo prepričati Irancev, ki niso hoteli niti slišati za ustavitev sovražnosti. Glede tega v Harareju preprosto ni bilo mogoče nič storiti.
Novo je tudi na takšen način poudarjanje varnosti v Sredozemlju in pobude za najširše sodelovanje sredozemskih neuvrščenih članic, ki se bodo v začetku prihodnjega leta zbrale v Beogradu na svoji prvi ministrski konferenci.
Najpomembnejša novotarija v gospodarskem delu sklepme listine je ustanovitev stalnega ministrskega komiteja za usklajevanje gospodarskega sodelovanja med neuvrščenimi. Pripravljen je z velikimi ambicijami, na gospodarskem področju naj bi postal to, kar je za neuvrščene koordinacijski bjro na političnem. In med novosti se uvršča tudi skupina uglednih osebnosti, ki naj bi pomagale z za razvite sprejemljivimi idejami začeti dialog Sever - Jug. Temu so minuli teden v Harareju posvečali iz-
jemno pozornost: to je bilo eno o-srednjih vprašanj gospodarskega dela osmega vrha.
Iz razumljivih razlogov je bil jug Afrike nemara osrednja tema političnega dela vrha: tu je bila enotnost največja. Nov sklad solidarnosti naj bi pomagal najbolj prizadetim v njihovem boju za odpravo apartheida v Južni Afriki in osvoboditev Namibije. Izkušnje z nekaterimi pcdobnimi zamislimi, ki so jih neuvrščeni (zlasti na gospodarskem področju) sprejemali na svojih minulih konferencah, so sicer bolj slabe, toda dejstvo, da sklad vodi Radživ Gandhi, jemljejo tukaj kot zagotovilo, da bo tokrat drugače.
Kdorkoli bp skrbno prelistal sklepni dokument, bo zlahka opazil, da v njem s kritičnimi pripombami p>oimen-sko omenjajo predvsem Zahod, zlasti Združene države Amerike, nikoli pa nasprotne strani. Zahod bo to skoraj zanesljive sprejel z ugotovitvijo, da so neuvrščeni; pristranski. Toda če neka država vojaško napade dru-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Sinoči v papeškem zavodu Slovenik v Rimu
Strokovni simpozij o osebnosti goriškega nadškofa F. B. Sedeja
SANDOR TENCE
RIM — V prostorih slovenskega teološkega zavoda Slovenik v Rimu se je sinoči začel strokovni simpozij o goriškem nadškofu Frančišku Borgii Sedeju, ki je načeloval goriški nadškofiji v razburkanih časih od začetka našega stoletja do začetka tridesetih let. Simpo-zij, ki bo trajal do sobote, prirejata slovenska teološka akademija in papeški slovenski zavod v Rimu, pokrovitelji konference pa so goriški nadškof Bommarco in koprska škofa Janez Jenko in Metod Pirh. Gre za zelo zanimivo pobudo, ki ima v prvi vrsti namen osvetliti človeški lik goriškega nadškofa, po drugi strani pa tudi zgodovinsko opredeliti tista razburkana leta na razpotju obeh stoletij, ko je bila Gorica vsestranko središče zelo obsežnega zaledja. Rimski simpozij sodi v okvir boga-tega delovanja Slovenika, ki se je v preteklih letih s Podobnimi pobudami med drugim spomnil tudi Slomška in beneškega narodnega buditelja Ivana Trinka.
Frančišek Borgia Sedej (1854-1931) je bil zadnji slovenski nadškof na Goriškem in njegovo ime je tesno Povezano z nekaterimi pomembnimi dogodki pred prvo svetovno vojno, a tudi v obdobju med obema vojnama.
Imel je velik vpliv nad tedanjo duhovščino in nad katoliškim življenjem nasploh, v zgodovini pa bo ostal morda predvsem zapisan kot škof, ki še je odločno zoperstavil fašistični nasilni in raznarodovalni politiki. Sedej je bil večkrat tarča ostrih napadov goriških nacionalistov, v Ogleju, na slovesnosti priključitve Julij-ske Benečije italijanski kraljevini, pa so ga fašisti tudi fizično napadli in nato večkrat š protislovenskimi napisi pomazali pročelje nadškofijskega dvorca.
Simpozij o škofu Sedeju je sinoči odprl ravnatelj Slovenika Jezernik, prvi predavatelj pa je bil Andrej Sedej, škofov pranečak, ki je obširno govoril a Sedejevem rodu ter o bogati družinski poti te cerkljanske rodbine. Sledilo je predavanje Tomaža Pavšiča, ki je prisotne seznanil z značilnostmi in zgodovino Sedejeve rodne zemlje. Včerajšnje otvoritve konference so se udeležili številni ugledni verski predstavniki iz Gorice, Trsta in Slovenije, med njimi tudi eden od pokroviteljev, koprski škof Metod Pirh, medtem ko pričakujejo tudi obisk goriškega nadškofa Bommarca. Med gosti pa so bili tudi predstavniki števerjanskega prosvetnega društva, ki nosi ime po Frančišku B. Sedeju, ter mnogi slovenski duhovniki in teologi, ki živijo ali poučujejo v Rimu.
Gorbačov: Sestanek z Reaganom v dvomu
MOSKVA — Gorbačov je v intervjuju za glasilo KP ČSSR »Rude Pravo«, ki ga je sinoči dobesedno posredovala tudi sovjetska televizija, nenavadno ostro napadel wa-shingtcnsko vlado. Nikakor ni še gotovo, da bo letos prišlo do sestanka na vrhu z Reaganom, je dejal državnik in številne mirovne pobude SZ na čelu z enostranskim moratorijem jedrskih poskusov, ki je bil nedavno podaljšan do januarja 1987, primerjal »arogantnemu razkazovanju ameriške vojaške moči«. V razmerah, ki jih označujejo mrzlična oborožitvena tekma, naraščanje mednarodne napetosti in odpovedovanje obstoječih sporazumov, bi svet imel kaj malo koristi od srečanja na vrhu SZ-ZDA, je rekel Gorbačov, sicer pa bo odgovor na vprašanje, če ima dvostranski dialog sploh kakšno možnost uspeha, dal skorajšnji sestanek med
Ševardnadzejem in Shultzom.
Govoreč o nuji po ukinitvi jedrskih poskusov je sovjetski voditelj znova predlagal ustanovitev mednarodne ali nadnacionalne nadzorstvene mreže in s tem posredno sprejel nedavne ustrezne ponudbe »skupine šestih« in Avstrije ter Švice. Za kolavdiranje jedrskega orožja niso neobhodno potrebni testi, ampak je to mogoče tudi s preverjanjem nejedrskih sestavin bomb in konic, je dodal Gorbačov s pripombo, da so sovjetski izvedenci pripravljeni deliti z ameriškimi kolegi zadevne tajnosti. Zatem je ZDA očital, da javnosti mečejo pesek v oči, ko vežejo v en sam sveženj problem odprave jedrskih poskusov in problem zredčenja jedrskega orožja; s tem, kot tudi z lažnim optimizmom glede sestanka na vrhu, izkrivljajo pravo podobo odnosov med velesilama na škodo SZ.
Danes na naših športnih straneh
Mednarodna turnirja
Prvenstva se še niso začela, deja nost naših društev pa je že zelo ra Sibana. Ta vikend je potekal v zn tttenju dveh mednarodnih športnih d godkov. V Bazovici je ŠZ Sloga pi redilo uspeli mednarodni ženski o> nojkarski turnir in pohod v spom bazoviške junake. V Zgoniku f Je bil, v organizaciji ŠK Kras, me narodni ženski namiznoteniški tum za 11. kraški pokal, p \ Bazovici je prvo mesto osvo. uzinar, ki je v finalu premagal n o združeno ekip« Mebla in s tem t i?. osvojil prehodni pokal. Tretji , n Friulexp>ort, četrti Koper, pe ^gorest in šesta Sloga. v Zgoniku je v ekipnem delu slav
zmago Kemičar iz Hrastnika, ki je v finalnem obračunu odpravil moštvo Krasa Globtrade, med posameznicami pa je bila najboljša Krasova predstavnica Jasna Bernardič.
Za lep usp>eh je pKmovno poskrbela Vesna Lutman, članica Našega pra-p>ora, ki je na lokostrelskem tekmovanju pokala dežel v Rovigu osvojila prvo mesto.
V 2. kolu deželnega nogometnega pokala sta naša predstavnika igrala s spremenljivo srečo: Gaja je izenačila proti favoriziranemu moštvu Edile Adriatica, kriška Vesna pa je nepričakovano izgubila doma proti ekipi S. Andrea.
Bombni atentat v centru Pariza
PARIZ, RIM — Včeraj okrog 19. ure je v poštnem u-raau v pritličju Hotela de la Ville, t. j. pariškega župan-stva, počila bomba ter ubila neko žensko in ranila 18 ljudi. Približno dve uri prej je skupina 11 Kurdov zasedla urade letalske družbe »Iraqi Airvvais« v bližini Champs Elysees ter ugrabila uradnike in' kliente, ki so bili v njih. Kot so povedali sami ugrabitelji, ko so se poldrugo uro potem predali, so s svojo akcijo hoteli protestirati proti vojaškim posegom, ki jih Irak in Turčija izvajata v kurdski deželi.
Odgovornosti za atentat v poštnem uradu ni nihče prevzel. Francoske oblasti pa jo pripisujejo »Odboru za solidarnost s političnimi zaporniki z Bližnjega vzhoda«, ki je pretekli četrtek prevzel odgovornost za ponesrečeni atentat na pariški podzemski vlak in ki je na začetku tega leta izvedel pet atentatov v Franciji.
Val terorizma, ki je po Bližnjem vzhodu zajel Evropo, zaskrblja tudi italijansko vlado. Craxi je za danes sklical vladni »vrh«, da bi o tem razpravljal.
Teroristični pokol v cerkvi na Filipinih
MANILA — Teroristično nasilje je včeraj krvavo izbruhnilo tudi na Filipinih. Udarilo je po svatih, ki so se zbrali na poročnem obredu v katoliški cerkvi v kraju Lali na otoku Mindanao. Peterica muslimanskih skrajnežev je v cerkev vrgla razprš:lno bombo, na kar so pripadniki varnostnih sil odgovorili s strelnim orožjem. Začasni obračun žrtev govori o 11 mrtvih in 108 ranjenih. Med ranjenci so tudi nevesta, ženin, duhovnik in številni otroci. Mnogi so utrpeli hude poškodbe in so v življenjski nevarnosti. Kot so sporočile krajevne oblasti, sta izgubila življenje tudi dva terorista.
Do krvavega dogodka je prišlo dva dni potem, ko sta filipinska predsednica Corazon Aquino in voditelj Osvobodilne fronte MORO Nur Misuari podpisala premirje in pričela pogajanja. Na pogovore pa ni bila povabljena ekstremistična frakcija Salamat Hashim, ki se zavzema za popolno neodvisnost muslimanskih pokrajin od filipinske države. Prav tej frakciji pripisujejo odgovornost za teroristično dejanje.
KMETIJSKI DNEVI 1986
v Kulturnem centru F. Prešeren v Boljuncu
od 12. do 15. septembra
• Neuvrščeni
Brezkompromisni boj proti terorizmu zahteva odpravljanje njegovih vzrokov
NADALJEVANJE S 1. STRANI
go, kot so storile Združene države z bombardiranjem Libije, se obsodbi ni mogoče izogniti in celo prav je tako, kajti načela so načela. Res pa je, da se je mogoče vprašati, zakaj terjajo neuvrščeni v primeru Afganistana u-mik »tujih« čet in ne sovjetskih, ki so tam, in enako velja za vietnamske v Kampučiji. To bi bilo pošteno, toda za spremembo tega besedila, ki je bilo sprejeto v nekem določenem trenutku in razmerju sil v gibanju, ponavlja pa se že leta in leta, zdaj preprosto ni mogoče dobiti konsenza
Bilo bi veliko bolje, če bi se neuvrščeni v Harareju opredelili, kje bo deveti vrh, toda bilo bi veliko slabše, če bi bila to odločitev, za katero ne bi stala večina, odločitev, ki bi dopuščala dvome in nelagodnosti. Kdo bo gostitelj vrha, ni protokolarno, ampak globoko vsebinsko vprašanje, kajti gostitelj vodi gibanje naslednja tri leta in to je hudo pomembna stvar. Zimbabve je bil posrečena odločitev Luande, ampak vse države niso take in vsi voditelji ne delujejo kot Robert Mugabe.
Potegnimo črto: to je bil dober vrh, dober tudi zato, ker je bil izjemno dobro pripravljen. Dolge, mučne besedne bitke med lanskoletno ministrsko konferenco v Luandi in manj ostre spomladi letos v New Delhiju so se obrestovale.
Pomagale so ohraniti in potrditi izvirnega duha neuvrščenosti, ki preveva deklaracijo iz Harareja.
JANEZ CUCEK
Izbruh terorizma v Karačiju in Istanbulu ima korenine v krizi na Bližnjem vzhodu
KARAČI, ISTANBUL — Krvavi izbruh mednarodnega terorizma, ki je konec preteklega tedna zahteval na desetine nedolžnih žrtev na pakistanskem letališču pri Karačiju in v istanbulski sinagogi, je globoko odjeknil po vsem svetu. Uradno so ga obsodili tako na Vzhodu kot na Zahodu, na Severu kot na Jugu. Poleg običajnih obsodb so tokrat prišli na dan tudi nekateri predlogi o tem, kako zajeziti novi val slepega nasilja, ki se kot rak razrašča na mednarodni ravni in nevarno načenja odnose čedalje večjega števila držav. Tako je npr. predstavnik Zveznega sekretariata za zunanje zadeve v Beogradu izrazO potrebo po okrepitvi sodelovanja med državami v brezkompromisnem in učinkovitem boju proti mednarodnemu terorizmu. Italijanski minister za odnose z EGS Fabio Fabbri pa je predlagal, naj bi evropska dvanajsterica dala pobudo za mednarodno konferenco, na kateri bi ob sodelovanju SZ in ZDA obravnavali vprašanje mednarodnega terorizma in krize na Bližnjem vzhodu.
Povezava, ki jo italijanski minister nakazuje v svojem predlogu, je prišla očitno do izraza tudi v obeh krvavih dogodkih ob koncu preteklega tedna. Teroristi, ki so nastopili v Karačiju in v Istanbulu, so z Bližnjega vzhoda in vsaj v enem primeru skoraj gotovo Palestinci. Bližnje vzhodna kriza z odprto rano vred, ki jo predstavlja že neštetokrat načeto in odloženo palestinsko vprašanje, se pač znova izkazuje kot žarišče napetosti, ki ogroža svetovno varnost in mir. V tem okviru je pozornost mednarodnih političnih kro-
gov še vedno z zaskrbljenostjo obrnjena na Izrael in ZDA, ki bi lahko s silo odgovorili na teroristično nasilje. Toda tako v Tel Avivu kot v Wa-shingtonu so zaenkrat previdni, saj je še vedno v podrobnostih nejasno, kje in ob katerih morebitnih podporah se je porodil dvojni teroristični izbruh. Kaj bodo prinesli prihodnji dnevi, je težko predvideti. Naj pri tem omenimo, da je včeraj ameriška letalonosilka Kennedy zapustila Be-nidorski zaliv v Španiji in da zdaj pluje po Sredozemlju. SZ je ponovno opozorila ZDA, naj ne napadajo Libije, ki da nima nič opraviti s tem, kar se je zgodilo v Karačiju in v Istanbulu.
Medtem prihajajo novi podatki o teh krvavih dogodkih. Iz Pakistana so včeraj sporočili, da je število smrtnih žrtev naraslo na 19. V petkovem streljanju na ugrabljenem boeingu 747 ameriške družbe Pan Am je življenje izgubilo 13 Indijcev, 2 Američana in 2 Pakistanca, medtem ko še vedno niso določili istovetnosti dveh trupel. Pakistanske oblasti so formalno obtožile 4 ugrabitelje, eden izmed katerih je ranjen in se zdravi v bolnišnici. Preiskovalci iščejo morebitne sodelavce teroristov in so zaslišale na desetine osumljencev. Gre predvsem za Arabce in Palestince, ki začasno bivajo v Pakistanu. Na tiskovni konferenci ob povratku iz Harareja je pakistanski predsednik Zia Ul-Haq izjavil, da so štirje ugrabitelji Palestinci in da so delovali brez podpore katerekoli vlade. Pakistanski predsednik je poleg tega izključil možnost, da bi teroriste izročili ZDA, in
dal razumeti, da jih na procesu čaka smrtna obsodba.
V streljanju na letališču pri Karačiju je bilo 129 ranjenih. Večina se jih je z ostalimi preživelimi potniki in člani posadke vmila v svoje države. Evropske in ameriške potnike so v nedeljo iz Pakistana prepeljali na vojaško letališče pri Frankfurtu v ZR Nemčiji. Med njimi je bilo tudi 15 italijanskih turistov, ki so nekaj pred polnočjo istega dne prispeli v Milan.
A preidimo k pokolu, do katerega je prišlo v soboto v istanbulski sinagogi »Neve šalom«. V nedeljo je v bolnišnici umrl eden izmed ranjencev, tako da je število smrtnih žrtev naraslo na 24. Turški notranji minister Yld'rim Akbulut je izjavil, da sta med mrtvimi tudi obe osebi, ki sta zagrešili gnusni zločin, nekatere priče pa zatrjujejo, da je drugima dvema teroristoma uspelo zbežati. Turški preiskovalci sumijo, da je orožje za pokol prišlo iz diplomatskih vrst. Posebno nadzorujejo libijska, sirska in iranska diplomatska predstavništva. Govori se, da bi pri zadevi lahko imela prste skupina Palestincev, ki jo vodi Abu Nidal.
Zaradi pokola v Istanbulu je izraelska vlada bila na robu krize. Minister za industrijo, konservativni gen. Ariel Šaron, je namreč izjavil, da je za atentat delno kriva tudi politika premiera Simona Peresa, ki jo navdihujejo »sporni mirovni načrti«. Peres je zahteval od Šarona preklic in ga tudi dosegel. Vlada je tako ohranila enotnost, vsaj formalno.
• Pinochet ušel atentatu
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Atentat na diktatorja se je odvil med njegovim povratkom iz počitniške rezidence v Melocotonesu na obronkih Andskih Kordiljer 50 kilometrov od Santiaga. Ko je avto s Pinochetom (in njegovim vnukom) v spremstvu štirih vozil s telesnimi stražami zapeljal do mostu čez Maipo kakih 25 kilometrov pred glavnim mestom, je kolono obkolilo 15 mož, in začelo obstreljevati z brzostrelkami M16, avtomatskimi pištolami in minometi. Medtem ko je dve vozili razneslo in je drugi dve zajel ogenj, je generalov šofer uspel odbrzeti iz zasede, čeprav so avto zadeli streli in granate, tako da je Pinochet bil laže ranjen v roko. Iz razbitin so potegnili pet trupel (dve zogleneli), tretja straža je umrla v bolnišnici, dvanajst pa jih je hudo ranjenih. Napadalci so zbežali z avti, ki so jih policaji kma-
lu nato našli.
Odgovornost za napad je prevzela »patriotska fronta Manuel Rodriguez« (FPMR), poimenovana po borcu za osvoboditev Čila izpod španske nadvlade v 19. stoletju, ki je nastala leta 1984 z namenom zrušiti fašistično hunto. Pinochet je takoj oklical obsedno stanje, ki omogoča aretacijo tako-rekoč vsakogar (doslej so zaprli že 20 političnih vodteljev in duhovnika), pa tudi tiskovno in radiotelevizijsko cenzuro (zaplenili so zadnje izvode opozicijskih revij »Cauce«, »Apsi», in »Fortin Mapocho«, telefonsko in poštno kontrolo ter prepoved shajanja na javnem prostoru. Atentat sta ostro obsodili Cerkev in opozicija,
Pozneje se je izvedelo, da so se štirje oboroženi moški nasilno zatekli v nizozemsko ambasado v Sanr tiagu, ki jo je vojska obkolila, češ da gre za teroriste, ki so napadli Pinocheta.
Daniloff naj bi zbiral podatke o vojaščini SZ v Afganistanu
MOSKVA — Potem ko je glasnik zunanjega ministrstva Gerasimov javil, da bo ameriški časnikar Nicholas Daniloff moral pred vojaško sodišče zaradi vohunstva, je predstavnik veleposlaništva ZDA v Moskvi ponovil zahtevo wa-shingtonske vlade po takojšnji izpustitvi dopisnika revije »U. S. News and World Report«, češ da je nedolžen, ni pa komentiral sklepa o sodnem postopku. Novinarja, ki velja za globokega poznavalca sovjetskih razmer in ki bi se moral po petih letih in pol službovanja v SZ te dni vrniti domov, so agenti KGB, kot znano, zasačili 31. avgusta, ko je od nekega Miše, prav tako aretiranega, dobil tajne mape in fotografije o sovjetskih vojaških objektih v Afganistanu. »Izvestja« trdijo, da Daniloff dela za vohunsko službo CIA,
Atentat na tajno službo v ZRN
BONN — Včeraj ponoči so pred sedežem vojaške protiobveščevalne službe (Verfassungschutz) na Kanalstrasse v Kolnu atentatorji pognali v zrak z dinamitom natrpan avto. Eksplozija je ranila mimoidočo osebo in povzročila za več kot milijon mark (850 milijonov lir) škode. Verjetno je poškodo-dovala tudi elektronski arhiv s podatki o terorističnih skupinah. Odgovornost si lasti »frakcija rdeče armade« (Raf), ki je prek »bojne enote Chri-stos Tsoutsouvis« zahtevala izpustitev svojega člana Guentherja Sonnenberga in osredotočenje vseh zaprtih pripadnikov RAF v eno samo jetnišnico.
S 43. beneškega mednarodnega filmskega festivala
Izstopala italijanski »Romance« in argentinski »Film o kralju«
BENETKE LIDO — Filmskega festivala bo kmalu konec. Že v sredo opoldne bomo namreč obveščeni o nagrajencih, istočasno pa se bo zaključil tudi filmski sejem in tako bomo »uradno« zvedeli tudi o tujih filmih, ki jih je odkupila italijanska distribucija.
Medtem ko edina star letošnjega festivala, dolgonoga Sigoumeg Weaver, lebdi med Benetkami (kjer sta si z možem privoščila romantični oddih) in Li-dom (kjer je morala na gala predstavo filma »A-liens«), se kritiki sprašujejo kako oceniti japonski filmski doprinos tekmovalnemu sporedu. »Kinema No Tenchi« (Filmska zemlja) Yamade Yoijija je namreč na Japomkem zabeležil rekordno število gledalcev in temu primerno visoke zaslužke. Ob gledanju filma pa se kljub temu vprašuješ, kaj neki je botrovalo takemu uspehu. Morda to, da je komedija (baje celo edina komedija v letošnjem tekmovalnem programu), morda to, da v njem igrajo priljubljeni japonski igralci nove generacije. Vse to pa moram verjeti na besedo, saj priznam, da nisem zdržala do konca projekcije.
Sicer pa ni bil japonski film najslabša festivalska varianta nedeljskega tekmovalnega programa. Zdaleč slabši je bil francoski film Jacguesa Doillo-na »La puritaine« (Puritanka). Doillon je že večkrat pokazal, kako bi se ne smeli snemati filmi (zadnjič leta 1984 z »La pirate« Piratinjo), vendar mu moramo priznati, da je tokrat prekosil samega sebe. Ne le, da mu je uspelo sestaviti film, ki uniči gledališče (tri četrt dogajanja se odvija na odrskih deskah), uspelo mu je celo »slabo« režirati trojico izmed najboljših francoskih filmskih igralcev, Sabino Azema, Sandrino Bonnaire in Michela Piccolija.
Ob takih delih pa sta med nedeljo in včerajšnjim dnem, v pozitivnem smislu, izstopala predvsem dva filma. Visoko oceno sta si prislužila italijanski »drugi film« režiserja Massima Mazzucca »Romance«, in prvenec Argentinca Carlosa Sarina »La Pelicula del Reg« (Film o kralju).
Mazzucco nam v svojem filmu opisuje »Romanco« med sinom (Luca Barbareschi), ki se je kljub svo-
jim tridesetim letom dokopal do življenjske stabilnosti in relativnega bogastva (ima družino, dve hčerki, volvo, bel divan in stanovanje mu krasi izbor moderne grafike) in očetom (V/alter Chiari), ki je, kljub svojim šestdesetim letom na grbi, ostal mlad v srcu. Oče in sin se bosta po dolgem času ponovno srečala in drug drugemu izpovedala svoje najintimnejše slabosti. V tej generacijski izpovedi bo oče, poln občutkov krivde, ker je svoj čas zapustil ženo in sina, odkril, kako je sin, kljub navidezni poštenosti, celo slabši od njega. (Vara ženo, a je ne bi »nikoli zapustil« in mamo je dal zapreti v dom za ostarele). Tako se film prevesi na očetovo stran in ni ga predstavnika mlajše generacije, ki ne bi podprl očetove končne odločitve, da se taki spakedranki sina dokončno odreče. Močno igro med obema protagonistoma podpira predvsem le navidez preprost scenarij, ki so ga sestavili režiser, Lucia Zei ter oba i-gralca.
Nadvse zanimiv pa je bil tudi argentinski film o »snemanju filma« o kralju, ki naj bi (kot Maksimilijan Habsburški) vladal Araucaniji in Patagoniji. Vendar bistvo Sorinovega prvenca ni v zgodovinskem prikazu obsedenega filofrancoskega vladarja, pač pa V tragični genezi filmskega načrta, v težavah, v katere zabrede mlad režiser, ki se na vse kriplje bori za realizacijo svojega filmskega projekta. Sorinov film o nemoči filmskih ustvarjalcev, ki so povsem odvisni od denarja in od dobrosrčnosti neznanih, morda trapastih, producentov, je po svoji zasnovi polbrat madžarskega filma »Je samo film« (nesrečnega režiserja, ki mu gre vse po vodi, je igral Truffautov ljubljenec Jean-Pierre Leaud). Te »sorodnosti« pa mu ne bi prištevala v minus. Argentinski prvenec ostane tako, kljub nekoliko razvlečenemu koncu, dokaz nadpovprečne filmske zrelosti 42-letnega »debitanta«, ki si je moral sam producirati »Film o kralju«. Poleg kompliciranega in neuspelega »Wetherja« bivšega španskega ministra za kulturo in kinematografijo, danes režiserke, Pilar Miro, pa nam od včerajšnjega tekmovalnega programa preostaja še neopredeljiv ameriški film »On Valentine’s dag«
EVA FORNAZARIČ
Neprava pozornost ZDA do gibanja neuvrščenih
Reaganova uprava nezadovoljna s sklepi konference v Harareju
NEW YORK — Reaganova administracija po izjavah nekaterih visokih predstavnikov State Departmenta ni zadovoljna z rezultati in potekom 8. konference neuvrščenega gibanja v Harareju. Neuvrščenim v Washingto-nu očitajo, da so v sklepnih dokumentih zavzeli skoraj izključno anti-ameriško stališče, medtem ko je SZ v njih dobila samo eno negativno oceno — zato, ker so njene čete še naprej prisotne v Afganistanu.
Kot pišejo nekateri dobro obveščeni tukajflnji komentatorji, Reaganova administracija sodi, da »so bili napadi na ZDA v Harareju izredno ofenzivni in da zato odpirajo vprašanje, v kolikšni meri je gibanje objektivno v ocenjevanju najpomembnejših svetovnih vprašanj«.
Po mnenju poročevalca »The Wa-shington posta« iz Harareja so negativne ocene, ki so jih ZDA dob:le v zaključnih dokumentih »posledica hitrega poslabšanja ugleda ZDA v neuvrščenem svetu, ki je rezultat zunanje politike Reaganove administracije«. V tem kontekstu omenja predvsem obsodbo, ki jo je na konferenci doživel aprilski napad ameriškega letalstva na Libijo, podporo, ki jo Rea-
ganova administracija daje uporniškim gibanjem v Angoli in Nikaragvi, ter uradno politiko Washingtona na Bližnjem vzhodu in na afriškem Jugu.
V zaključnih dokumentih konference so po pisanju »The Washington posta« ZDA v negativnem kontekstu omenjene kar 54-krat, na zadnji konferenci v New Delhiju so bile na primer 30-krat, na konferenci v Havani, ki je v očeh Washingtona doslej veljala za »najbolj antiameriško«, pa so bile ZDA samo 14-krat omenjene v negativnem svojstvu.
Poročevalec »The New York limesa« iz Harareja v zvezi s tem na primer citira izjavo Archibalda W. Singhama, profesorja političnih ved
na City university of New York, ki pravi, da »Američani mislijo, da morajo neuvrščeni vsakokrat, ko napadejo Zahod, obsoditi tudi Sovjetsko zvezo«. V neuvrščenem gibanju ne obstaja takšna aritmetika, pravi omenjeni strokovnjak za neuvrščeno gibanje, k[ je bil nekaj časa tudi svetovalec vlade Zimbabveja, saj ima velika večina problemov, s katerimi se sooča gibanje, korenine na Zahodu, na primer boj za enakopravnost na afriškem Jugu, proti protekcionizmu v razvitem svetu itd.
Po mnenju nekaterih komentatorjev bo Reaganova administracija po konferenci v Harareju zavzela do neuvrščenega gibanja, ki nasprotuje nje-
govi temeljni politični filozofiji, to je, da »ZDA povrne svetovno dominan-co«, še bolj negativno stališče. Takšno usmeritev naj bi na pnmer nakazoval sklep o ukinitvi letne gospodarske pomoči Zimbabveju v višini 13.5 milijona dolarjev, ki ga je administracija sprejela prav pred začetkom konference na vrhu.
S posebno pozornostjo so v Washing-tonu spremljali tudi to, kakšno stališče bodo v Harareju sprejeli o vprašanju mednarodnega terorizma, posebej pa kako bo sprejet libijski predsednik Moamer el Gadafi, ki ga poskuša Reaganova administracija prikazati kot vodilnega »svetovnega terorista«.
Te dni se je na potovanju po zahodnoevropskih državah mudil posebni ameriški odposlanec, veleposlanik ZDA v OZN general Vemon Wal-ters, ki je poskušal zavezniške države »nagovoriti« naj se pridružijo a-meriškim sankcijam in pritiskom na Libijo, ki da je poglavitni vir mednarodnega terorizma. Kot pišejo ameriški poročevalci, ki so spremljali generala Waltersa, so predstavniki različnih zahodnoevropskih vlad izjavili, da »Walters ni postregel z nobenimi dokazi proti Gadafiju« in da je Wa-shington z novimi pritiski na Libijo začel iz svojih notranjepolitičnih potreb.
Po mnenju nekaterih predstavnikov administracije so se na konferenci pokazale razne slabosti, to je predvsem neučinkovitost, vendar pa so, kot pišejo nekateri ameriški poročevalci iz Harareja, prevladali pozitivni aspekti, namreč, da so neuvrščene države uspele ohraniti svojo samostoj; nost jn neodvisnost, zahvalujoč svoji mednarodni usmeritvi. Kako bi bilo sicer mogoče razložiti dejstvo, da zanimanje za članstvo v gibanju še naprej raste.
UROŠ LIPUŠČEK
Tridnevni seminar Mladinskega odbora SKGZ v Tolminu
Razprava o vlogi in ciljih odbora
V petek 5., soboto 6. in nedeljo 7. septembra se je v Domu učencev Svetozar Markovič v Tolminu vršil tridnevni seminar Mladinskega odbora SKGZ. Člani Mladinskega odbora so namreč med načrtovanjem programa odbora za naslednjo sezono, odkrili, da se med generacijsko in značajno različnimi subjekti, delujočimi znotraj odbora, pojavljajo nerazrešena vprašanja-divergentne točke, posebno glede načina delovanja Mladinskega odbora, njegove sestave in pomena. Da bi te vozle, ki bi lahko v bodočnosti onemogočali aktivno in plodno delovanje MO, razvozlali, so torej odločili, da organizirajo srečanje internega značaja med sedanjimi člani in predstavniki krožkov ter mladinskih skupin.
Po srečnem "potovanju", ki ga je za približno 60 minut podaljšal nepričakovan in neprijeten carinski pregled na mejnem prehodu, kjer so tržaškim članom popolnoma prebrskali prtljago, namestitvi v domu in večerji, se je že v petek zvečer začelo delo.
Najprej je spregovorila Nadja Per-tot, predsednica Mladinskega odbora SKGZ. Njenim besedam je sledil pozdrav dveh članov predsedstva republiške konference ZSMS, za njima pa je imel predavanje Igor Komel, tajnik teritorialnega odbora SKGZ za Goriško. Poudaril je pomen dejstva, da je po več letih spet prišlo do organizacije takega seminarja, ki je gotovo izredno važna pobuda, saj se med debatami in razgovori v novem, prijetnem okolju kmalu rodi družabnost. Ta pa je najboljša osnova za dobro delo med sezono. V bodoče bi bilo treba, seveda, poskrbeti tudi za prisotnost benečanske mladine na takih pobudah, saj bi le na tak način delovanje MO resnično zajemalo ozemlje, kjer živijo Slovenci. Komel je za tem spregovoril o političnem položaju v zamejstvu in se v zvezi s tem dodaknil dveh osnovnih točk. Prvič, podvrženosti večinskega prebivalstva vplivu novih nazadnjaških sil v zvezi z globalno zaščito in drugič, spoznanja, do katerega je prišlo v teku zadnjih let, da niti na Goriškem ne obstaja neko pravo sožitje. Po enotni manifestaciji na Travniku se je izkazalo, da je bilo prepričanje, da so odnosi med Slovenci in Italijani neprimerno boljši kot v Trstu, le splošna utvara. Tudi Goričani so bili namreč, po tej manifestaciji, deležni nekulturnih izgredov skrajnežev, istočasno pa so se tudi poslabšali odnos iz občinsko upravo in drugimi večinskimi inštitucijami. Svoje predavanje, ki bi ga lahko smatrali tudi kot odlično uvodno besedo, je tajnik teritorialnega odbora kot vodilo za bodočnost dejal, da sta v taki politični situaciji med zamejskimi Slovenci, toliko bolj pa med mladino, Potrebna optimizem in zaverovanost v naš boj, ključnega pomena pa je tudi Politična enotnost med samimi manj-šinci.
Naslednjega jutra, v soboto 6., so se člani MO udeležili prve glavne deba-t®- V začetnih besedah predsednice NO so bili izpostavljeni problemi, ki bi morali postati predmet diskusije:
statutarna oblika MO, plodnejše delovanje med Trstom, Gorico in Benečijo ter ostalimi mladinskimi krožki, vloga MO znotraj samega SKGZ in v širši stvarnosti, včlanjevanje ter splošna ideološka usmerjenost.
Kmalu se je razvila izredno živahna debata. Iz dejstva, da je v teku zadnje sezone zapustilo MO veliko število ljudi in da je sedaj v njegovih vrstah velika večina mladih, neizkušenih članov in dejstva, da imajo ti mladi tudi drugačne zahteve in potrebe kot prejšnje generacije, da so pač splošno usmerjeni v individualno delovanje, se je izkazalo, da so sestanki s predstavniki krožkov, kot izmenjava informacij, postali neučinkoviti in brezplodni. Rešitev tega problema naj bi bila bodoča delitev MO v interesne delovne skupine, s katerimi bi bolje ustregli raznolikim zanimanjem članov in bi istočasno zajeli v aktivno delovanje mnogo širši krog ljudi.
Sledil je pogovor o vlogi MO kot samostojni organizaciji in njeni vključitvi v družbeno stvarnost. Iz posegov udeležencev in njihovih predlogov je bilo razumeti, da bi moral MO razširiti svoje delovanje na področje drugih mladinskih organizacij, tako slovenskih kot italijanskih; na Tržaškem bi bilo treba tudi spraviti v aktivnejše delovanje mladinske krožke. Na goriš-kem so krožki precej aktivni, čeprav imajo tudi tu težave s prostori, na Krasu pa je vsekakor situacija hujša. Problemi delovanja niso vezani le na težave ,s sedeži mladinskih krožkov temveč tudi s praktičnim izvajanjem bobud. Po besedah nekaterih predstavnikov krožkov, prisotnih na seminarju je razumeti, da ideje obstajajo;
problemi se pojavijo v trenutku, ko je treba te "materializirati". Potrebno bi bilo tudi poživeti stike z višješolci. Pri teh pa je nujno potrebno dijakom jasno pokazati, da ima MO za cilj vzpodbujati katerokoli delovanje mladih slovenskih krogov, ne pa usmerjanje le-teh. Prevečkrat namreč prihaja glede tega do nesporazumov in napačnih interpretacij npr. ponudb pomoči. Tesno v zvezi s tem problemom je bil tudi pogovor o ideologiji MO. Člani MO so ponovno potrdili nestrankarski značaj svojega delovanja, ki so ga sprejeli od prejšnjih generacij in jim omogoča zbližanje z ljudmi in organizacijami najrazličnejših političnih prepričanj in pogledov. Sočasno pa so izrazili željo in potrebo, da bi se MO zavzel tudi za nek svetovni nazor, da bi ne se ne omejeval le na probleme manjšine in bi bili sposobni zavzemati svoja stališča tudi glede dogodkov evropskega in svetovnega obsega; tudi do teh morajo imeti mladi nek odnos in nanje tudi samostojno'reagirati s primernimi pobudami.
Seminar o prevozih
V Vidmu pripravljajo za 26. september okroglo mizo o mednarodnem av-toprevozništvu in o obmejnih prevoznih postajališčih. Pobudnik razgovora je Posebna komisija trgovinske zbornice iz Vidma. Na programu je pet predavanj izvedencev in univerzitetnih profesorjev, ki bodo orisali mednarodne odnose in pokrajinsko ekonomsko stvarnost glede na prevoz blaga, pa tudi smernice pri postavitvi industrijskih objektov in obmejnih prevoznih postajališč.
Festival narodnozabavne glasbe
PTUJ — Letošnji 17. festival narodnozabavne glasbe v Ptuju je na obširno dvorišče nekdanjega minoritskega samostana priklical veliko število ljubiteljev domačih viž. Tekmovanja se je udeležilo 44 ansamblov iz vse Slovenije, zamejstvo pa je zastopal ansambel Taims, ki se je za to priliko predstavil z nazivom »Fantje s Krasa« (na sliki). V petek in soboto je strokovna komisija, ki ji je predsedoval Bojan Adamič, izbirala najboljše in jim nato v nedeljo podelila zlate, srebrne in bronaste Orfejeve značke. Ansambel Taims se je vrnil domov s srebrnim priznanjem in nagrado za drugo najboljše besedilo avtorja Saše Martelanca za valček »Zbogom, pomlad«. JB
Nagrada E. Hemingwaya
V letoviščarskem kraju Lignano so včeraj popoldne predstavili mednarodno žirijo, ki bo v skopu tretje manifestacije, ki jo prirejajo v spomin na Ernesta Hemingwaya, »Premio inter-nazionale per il giornalismo, Hemin-gway Europa 87«, podelila nagrado najbolj prizadevnemu evropskemu novinarju, ki se je ukvarjal s socialno, politično in kulturno problematiko.
Vzporedno so predstavili tudi žirijo, ki bo podelila nagrade s področja novinarstva, literature in raznih prireditev. O povezavah med temi področji in o problemih, ki tu nastajajo, je tekel pogovor na okrogli mizi, ki so jo organizatorji pripravili včeraj zvečer.
• VERONA — V Veroni bodo danes predstavili mednarodni velesejem v Gradcu. Velesejem bo predstavil generalni direktor Gerd Novak. Sodeloval bo tudi dr. Volker Zimmermann, ki odgovarja za kmetijstvo na Štajerskem. Prav graški velesejem veliko pomeni na živinorejskem področju.
Prispevajte za
»Dijaško matico«
Izredno veliko udeležencev na piranskem ex tempore
PIRAN - Rekordno število slikarjev, med njimi največ mladih akademskih slikarjev iz Avstrije, Italije, Madžarske, Kitajske, Iraka in Jugoslavije se je z 210 deli udeležilo letošnjega 21. Mednarodnega slikarskega ex tempore, ki so ga organizirale konec minulega tedna Obalne galerije Piran. Mednarodna žirija, ki ji je predsedoval dr. Werner Fenz likovni kritik iz Gradca, v njej pa so bili tudi še magister Zvonko Mako vic to je likovni kritik iz Zagreba, profesor Andrej Medved likovni kritik iz Kopra, dr. Jure Mikuš likovni kritik iz Ljubljane in dr. Sergio Molesi likovni kritik iz Trsta, so sinoči uradno podelili nagrade v piranski Mestni galeriji kjer so za približno mesec dni odprli razstavo najboljših del tega ex tempore. Prvo nagrado je prejel Marjan Gumilar, drugo Marija Rus in tretjo Brane Sever vsi iz Ljubljane. Nagrado skupščine občine Piran na temo Piran Boris Mečulj iz Pirana, nagrado
portoroške igralnice Jože Kotar -Novo Mesto, nagrado portoroške Droge na temo Soline Herman Laci iz Ljubljane, na temo vino Branko Dre-konja iz Kanala, nagrado Splošne plovbe na temo Morje Aleš Sedmak iz Kopra. Nagrado prevoznika Ars-Trans Franz Berger iz Beljaka, nagrado gos-
tišča Ribič Miro. Švigelj iz Preserja, nagrado gostišča Pavel Wang Huigin, nagrado Hotela Bernardin Klavdij Tutta iz Nove Gorice, Hotela Palače Tahir Hamid z Jesenic, Hotela Piran Milenko Prvački iz Pančeva in Hotela Riviera Todorče Atanasov iz Ljublja-
BORIS ŠULIGOJ
Sestanek o varnosti žičnic
RIVA DEL GARDA — Včeraj so se v kraju Riva del Garda sestali tehniki in izvedenci, ki se ukvarjajo z varnostjo pri vlečnih napravah. Na mednarodnem razgovoru sodelujejo izvedenci iz devetih evropskih držav, ki bodo skupno pregledali nove gradbene tehnike in varnostne naprave, ki naj bi omogočale varnejši prevoz ljudi na vlečnicah, žičnicah in sedežnicah širom po Evropi. Konferenco je organi-
zirala avtonomna pokrajina Trento, kjer je med drugim 360 vlečnih naprav, ki na uro prevozijo več kot 4500 oseb, v Italiji pa deluje skupno 2755 vlečnih naprav, ki so letos prevozile več kot 410 milijonov oseb. Evropsko število prevoznikov je še večje, saj se letno posluži vlečnih naprav nad 2,2 milijardi potnikov. Prav zaradi tega je treba varnostne naprave in cel prevozni sistem čimbolj izpopolniti.
Philipp Vandenberg i
Hetera
Med poslušalci se je razširil nemir. »Resnico govori,« je vzkliknil neki starček s snežnobelimi lasmi, neki Ugledni trgovec z neverjetno obilnim telesom pa mu je Pritrdil: »Sin Neokla govori pametneje kot Aristid!« V hipu Se je razvila glasna diskusija in nastali sta dve stranki: ehQ se je čutila prizadete zaradi Temistoklovih besed in je 2ato podpirala Aristida, drugim pa so si zdeli Temistoklo-v‘ argumenti verjetnejši. Vendar so se vsi strinjali, da naj govornik nadaljuje.
»Barbari,« je nadaljeval Temistokles, »so razkrili naše ‘adjevje — tudi sami ste to slišali. Torej se ga bojijo in bodo naredili vse, da bi ga razbili. V resnici ni še noben sovražnik premagal Perzijcev na morju. To pomeni, da ve-bki kralj zaupa v svojo premoč na morju, medtem ko od ?adnjega poraza naprej prezirljivo gleda na svojo kopen-sko vojsko. In vesti, ki jih je Aiakides prinesel iz Mileta, to očitno potrjujejo: Kserks je svojo kopensko vojsko močno Povečal, tako da se mu ne more upirati nobena sila na svetu. Za vsakega padlega barbara je namreč pripravlje-nib deset rezervistov, da stopijo na njegovo mesto.«
»Kaj nam predlagaš, da storimo?« je zaklical starec, in voliko cmerjenje in tarnanje se je znova začelo.
»Večina naših mož mora na ladje, drugi naj skupaj z očimi zavezniki sestavijo kopensko vojsko, ženske in otroci pa morajo zapustiti mesto. Odpeljali jih bomo že Kom na Peloponez, kjer bodo varni pred azijskimi hordami, '/tone morajo biti prazne, kakor da bi jih bila opustošila Kopa, ko bodo barbari prišli. Samo tako obstaja majhna otožnost, da se izognemo uničenju. Sovraštvo velikega rolja je usmerjeno predvsem proti nam Atencem. Mi smo uumreč tisti, ki smo prvi porazili Perzijce. In Kserks, čigar Pjozovitost je znana, bo ubil vsakega Atenca, ki ga bo našel!«
Da bi Atene prepustili sovražnikom? tem pač nihče ni računal. Možje so se nemočni spogledovali, mnogi so pomislili na izdajo, drugi so pritrjevali govorniku; nihče pa se ni upal zavzeti stališča do načrtov obeh strategov.
Tedaj se je opogumil Anakreon, vedno pijani ljubezenski pesnik, se s težavo povzpel na govorniški oder in spregovoril: »Možje, kaj vam obdaja mračen oblak otrož-nosti? Še vedno kipi proti nebu žrtveni vonj prazničnih hekatomb. Še vedno so nam naklonjeni blaženi bogovi pripravljeni nositi gorje slehernega boja. Za utrujenega moža je vino še vedno močno krepčilo. Čemu vaša žalost, še preden je barbar prestopil tla Helade? Dva izkušena moža iz vaših vrst, ki poznata kri in vojni prah, sta vsak zase predložila svoj načrt, kako naj bi se uprli barbarom: eden je za način naših očetov, drugi pa se zateka k zvijači kot trpin Odisej; odločitev zares ni lahka. Zato poslušajte moj nasvet, izogibajte se kvarni prepirljivosti in obljubite Apolonu, da mu boste žrtvovali hekatombo bleščeče belih prvenskih jagnjet, da bi vam s preročiščem povedal, kaj naj Grki naredijo.«
»Iz tega pijanca govori jezik vzvišenega gromovnika in njegove lepo opasane hčerke Palade Atene.« Aristidu se je zdel načrt, da povprašajo delfsko preročišče, dober, in tudi Temistokles se je s tem strinjal. Naj bogovi odločijo.
Dafne je sprejela Temistokla v tankem belem hitonu, ki se je ovijal okoli njenih nežnih oblin, kakor večerni veter okoli magnolij na pobočju Akropole. Nerodno kot efeb, ki je na poti brez hišnega učitelja, je vojskovodja izročil heteri rožnato vejico oleandra.
»Črnobradec se je vrnil,« je rekel nenadoma.
Dafne ga je pričakujoče pogledala.
»Ne, ni prinesel vesti o tvojem očetu,« je nadaljeval, »barbari so ga ujeli in ga pretepli, da je napol mrtev.«
Hetera si je pokrila obraz z rokami. »Bil je moje zadnje upanje. Dvomim, da je sploh govoril resnico in zares videl mojega očeta.«
»Tvoji dvomi,« ji je odgovoril Temistokles, »so neutemeljeni. Od kod naj bi črnobradec poznal tvojo usodo? Glas o svoji lepoti je morda prišel do Tonije, toda od kod naj bi Aiakides poznal zgodbo tvojega očeta? Predvsem pa — kakšno korist bi imel od tega, če trdi, da je tvoj oče živ?«
»Poslala bom sle z ladjo v Magnesijo. Naj mi prinesejo gotovost!«
Temistokles je potegnil iz obleke amulet, ga položil na belo mizo in zmajal z glavo: »Ne zdal, Dafne, ne zdaj!«
»Toda zakaj ne?«
»Barbari prihajajo proti Grčiji. Črnobradec je prinesel to vest«
Dafne je prestrašena zastala. Precej dolgo je trajalo, preden je dojela ves pomen te vesti. Perzijci bodo njo, pobeglo ujetnico, našli in jo preganjali. V Atenah je bila znana kot figure na spomeniku tiranom.
Temistokles je očitno uganil njene misli: »Izginiti moraš,« je rekel, »v Arkadijo ali v Mesenijo. Tam v gorah boš varna. Veliki kralj se bo grozovito maščeval, ver jami mi!« Njegove besede so zvenele kot prošnja.
»Ali si zaskrbljen zame?« je vprašala Dafne z zaigranim presenečenjem, »Kje so barbari?«
»Pred Miletom,- lahko traja še eno poletje, lahko pa bi tudi že v nekaj tednih prekoračili Helespont in ladjevje ne potrebuje niti pet dni čez Egejsko morje. Ljudskemu zboru sem svetoval, naj ženske in otroke odpeljejo na Peloponez; toda ti bedaki hočejo najprej vprašati preročitev!«
»Tako je dobro,« je rekla Dafne, »olimpijski bogovi ne bodo dopustili, da bi Perzijci vdrli v našo deželo, preden so povedali svojo sveto voljo. In če delfska Pitija zavrne tvoj načrt?«
»Potem bo Aristid krenil proti barbarom z našo malo vojsko.«
Dafne je plosknila z rokama: »Saj bo izgubljen že prvi dan! Perzijci se ne bodo pustili še enkrat zvabiti v maratonsko zasedo.«
»To so moje besede!« ji je odgovoril vojskovodja. »Na morju moramo premagati barbare, s svojimi hitrimi, okretnimi ladjami. O, ko bi bogovi vsaj pokazali toliko uvidevnosti!«
Hetera je dolgo in vprašujoče gledala Temistokla. To je obupano zrl v tla. »To, kar sem od vsega začetka sovražila na tebi, je tvoj značaj,« je rekla obotavljajoče. »Občudovala pa sem tvojo modrost in tvojo daljnovidnost. Počasi začenjam ceniti celo tvoj značaj.«
Temistokles se je naredil, kakor da tega ne bi bil slišal, in je ponovil: »Zbežati moraš, čim prej, tem bolje. Najemi si ladjo z vso posadko in odjadraj v smeri proti jugu, dokler še ni prepozno. Kmalu v vsem Faleronu ne boš dobila več jadrnice, za najstarejše barke pa bodo zahtevali cene, ki jih nihče ne bo mogel plačati.«
V nedeljo deseta obletnica drugega potresa v Furlaniji
Prispevek Slovencev k popotresni obnovi
V nedeljo, 15. septembra, bo deseta obletnica drugega potresa, ki je prizadel Furlanijo in ki je imel prav tako uničujoče posledice kot sunek 6. maja. Iz priloge, ki jo je Novi Matajur posvetil obletnici potresa povzemamo nekaj prispevkov, ki pričajo o doprinosu slovenskega prebivalstva k popotresni obnovi, obenem pa razčlenjujejo narodnostno problematiko, ki jo je potres še zaostril. Slovenci videmske pokrajine so dali velik prispevek k obnovi, pripravili so vrsto načrtov za svojo vsestransko rast, za plačilo pa imajo še vedno nerazumevanje in nepriznavanje pravic. Vendar tudi pričujoči izbor prispevkov beneških avtorjev priča, da je slovenska skupnost v videmski pokrajini živ organizem, ki se hoče boriti za lastno istovetnost in narodnostne pravice.
Deset let po potresu gradnja novih hiš še ni zaključena. Dokončna ocena bi bila preuranjena, tudi ker je treba rešiti še vrsto vprašanj in med temi protislovje, zaradi katerega je 15.000 ljudi brez strehe, na drugi strani pa je na tisoče stanovanj, ki so bila na novo zgrajena ali popravljena in so še nezasedena.
Če jo primerjamo s preteklimi izkušnjami popotresnih obnov v drugih krajih Italije, je izkušnja Furlanije po mnenju strokovnjakov drugačna že zaradi pristopa k sanaciji. Deželni zakon št. 30 je namreč predvidel sanacijo poškodovanih zgradb, katere naj bi bile prav tako vame kot nova poslopja.
Zakon se v tem ni skladal s tedanjo protipotresno zakonodajo in je bil pravi izziv italijanski znanstveni in birokratski strukturi Višjega sveta za javna dela, ki je dotlej menil, da ni mogoče popraviti zgradb, ki jih je poškodoval potres ob tem pa zajamčiti ustrezno varnost. Z zakonom deželnega odbora pa se je odprla nova možnost na prizadetih območjih. Dotlej so namreč rušili prizadete vasi, da bi ustvarili prostor za šotorišča, ki so jih imeli za dokončna bivališča. In taka šotorišča dejansko še vedno obstajajo v Messini, v Reggio Calabrii, v Avezzanu, v dolini Belice itd. Isti prijem so sprva mislili uveljaviti tudi v Furlaniji.
Pod vodstvom ravnateljstva deželnega odborništva za javna dela in v skladu z določili ministrstva se je prava vojska rinežev in bagrov "zagrizla"
v dragocena zgodovinska središča prizadetega območja. V Benečiji na primer so povsem porušili Ažlo, ki je bila najbolj značilno slovensko naselje na območju. Po že ustaljenem scenariju se je začelo romanje znanih prostorskih načrtovalcev. V živopisnosti mnenj glede smernic obnove je bilo pa soglasje glede osnovne poteze: sprazniti prizadeta področja in preseliti prebivalstvo v nov "central urban system" severno od Vidma.
Istočasno in v sozvočju s temi stališči se je v dnevnikih začela pojavljati ekonomska propaganda velikih "Engi-neering D.D.", ki so delovale na področju montažnega gradbeništva.
Zakon 30 je zajezil invazijo rinežev, treba pa je bilo poiskati tudi primeren alternativni pristop k reševanju vpra-
šanja. V tem okviru so odkrili, da so v smeri ohranjevanja in sanacije prizadetih vasi že delovale tehnične in znanstvene strukture SR Slovenije. Njihova organizacija je odgovarjala specifičnim potrebam področja, ki je bilo primerljivo s furlanskim, upoštevali skupne vrednote obeh geografskih področij, ki se sicer etnično križajo vzdolž vsega obmejnega pasu.
Tedaj so izvedenci teh struktur že delovali v Benečiji, ki jo potres prizadel prav tako močno kot je prizadel Tolminsko na drugi strani meje.
S sodelovanjem tamkajšnjega prebivalstva je Inštitut za raziskavo materiala in konstrukcije (ZRMK) takoj po potresu 6. maja organiziral v Benečiji kapilarno pomoč za protipotresno sanacijo hiš. Pri pobudi so sodelovali lastniki, zidarji in drugi obrtniki, tehniki s tega področja, med katerimi so bili tudi arhitekti.
Majhne ekipe, ki so jih sestavljali arhitekt, stavbeni inženir in izmerje-valec - ocenjevalec so sistematično pripravljale načrte. Delovale so v improviziranih "ateljejih", v sami hiši, ki so jo morali popraviti. Prenočevale so pri prizadetih družinah, s tem pa obnavljale običaj preteklosti, ko so potujoče obrtnike sprejemali v goste.
Načrti, ki so jih izdelali takorekoč na "bolnem" truplu stavbe in v soočanju s tistimi, ki so stvbo zgradili ter so jo hoteli popraviti, so bili v bistvu skopo toda zelo natančno beleženje potrebnih posegov. V tem beleženju pa sta bili uglašeni preprostost ljudi in nujnost tehničnih posegov.
Vzporedno s tem delom pa so začeli z vrsto demonstrativnih sanacij na vzorčnih gradbiščih pod vodstvom izvedencev ZRMK. Naključje pa je hotelo, da so bile vzorčne hiše izpostavljene 15. septembra hudi preizkušnji drugega potresa. Kljub temu, da so bile v epicentru sunka so edine ostale nepoškodovane.
Prepričanje, da "načrt vpleta svoje tanke vendar jasne niti v meglo usode in jo razredči in se protivi usodi, pojmovani kot diktat višje volje, ki ga lahko samo prenašamo" (G.C. Argan), je v tej perspektivi tedaj spremljalo slovenske in furlanske tehnike na dolgi poti sodelovanja. Videm in Ljublja-
na sta se tako v zimi-pomladi leta 1976-77 povezala, dolgo skupno delo pa se je zaključilo v vrsti seminarjev, ki jih je v Vidmu in Pordenonu priredil GRAD in katerim je sledilo veliko število strokovnjakov, upraviteljev in podjetnikov. Benečanski tehniki pa so v tem okviru imeli odločilno vlogo spodbudnikov, koordinatorjev in prevajalcev.
Dejstvo, da je to izkušnjo spodbudila posebna geografska lega, pa pomeni tudi, da ima lahko Furlanija, ki je vselej bila na obrobju italijanskega hinterlanda, važno vlogo v srednjeevropskem prostoru. Spoznanje pa je z mnogih vidikov spodbudno za arhitekturo v Furlaniji še zlasti v času, ko so izginile vodilne osebnosti Modernega gibanja in se povsod uvaja "en-gineering SpA style".
S primerom birokratske nadutosti se je bilo treba soočiti ob pomoči, ki jo je SR Slovenija namenila slovenskemu prebivalstvu prizadetega območja. Da bi lahko vsaj delno uresničili načrt, ki je predvideval gradnjo 40 stanovanjskih hiš in nekaterih družbenih centrov, je bilo treba sprejeti dvojen pogoj: izključiti družbene centre (s tem ne bi priznali obstoja slovenske narodnostne skupnosti) in zgraditi v Furlaniji del hiš (tako bi načrtu odvzeli obris prvotne namembnosti).
To se je dogajalo, ko so izvedenci iz Slovenije (Cevc, Šribar, Turnšek, To-maževič, Terčelj, Humek, Vogrinec, Kolarič itd) širokogrudno z deželnimi izvedenci in tehniki v dokončnem oblikovanju tehnologije, ki je bila odločilnega pomena za sanacijo Furlanije in tudi drugih področij, ki jih je pozneje prizadel potres. Na teh področjih je minister Zamberletti uvedel metode, ki jih je preizkusil v Furlaniji, in ohranil tesne stike z Ljubljano.
Da bi dojeli v celoti domet te izkušnje, je treba upoštevati, da današnje razvojne smernice arhitekture in prostorskega načrtovanja na novo odkrivajo vrednost zgodovinskih značilnosti nekega področja. Operativni okvir teh smernic pa je zakon 457/78, katerega četrto poglavje je posvečeno splošnim določbam za sanacijo splošnega obstoječega gradbenega fonda. Ta del zakona pa se šele danes izvaja tudi na področjih, kjer je velika verjetnost potresa in ki predstavljajo dober del italijanskega ozemlja.
Dogodki, ki so omenjeni v članku, so omogočili kvalificiranemu, čeravno ne preširokemu krogu, odkritje Slovenije. Toda še največ presenečenja je izzvalo spoznanje, da so bili pogledi s tistimi ljudmi podobni kot pod upli-vom skupnih kulturnih izhodišč. Od takrat se je zelo povečala slovenska prisotnost v Furlaniji in izvedenci so sodelovali pri pobudah številnih ustanov.
VALENTINO ZACCARIA SIMONETTI
Potres in istovetnost
Med pojavi, ki jih je povzročil potres in so vzbudili pičlo zanimanje med raziskovalci, je tudi kulturno vprašanje o narodnostni istovetnosti.
V	prvem popotresnem obdobju je bil občutek pripadnosti lastni narodnostni skupnosti zelo izrazit.
Omenjeni občutek je prevzel široke plasti prebivalstva in je odigral pomembno vlogo pri oblikovanju številnih pojavov in vedenjskih značilnosti v popotresnem obdobju.
V	zvezi s tem vprašanjem, obstaja obsežno in raznoliko publicistično gradivo, ki ima predvsem značilnosti dokaznega gradiva, novinarskega opisa in družbenopolitičnega poročanja.
Razmišljanja, ki jih tu objavljamo, izvirajo prav iz teh listin in dokazujejo, kako bi lahko na enostaven način izluščili nekatere aspekte pojava, ki bi v bodočnosti lahko predstavljali predmet razprav na področju družboslovja.
"Furlansko vprašanje" ali točneje vprašanje narodnostnih manjšin, ki živijo na tem ozemlju, je bilo že v preteklosti podrobno izoblikovano, čeprav z različnimi odtenki: zanj so se zavzela razna društva, organizacije in ustanove, vendar na skrajno omejeni ravni.
Po potresu pa se je pojavilo vsesplošno prebujanje zavesti o lastni istovetnosti pri vseh treh skupnostih, ki so prisotne v deželi Furlaniji-Julijski krajini: furlanski, slovenski in nemški.
Omenjeno prebujenje se pojavlja na dveh nivojih: po eni strani kot pospešena in poglobljena razprava v okviru ustanov, političnih strank in sindikatov, ki so se sicer že prej odvijala v ozkih družbenih krogih, po drugi strani pa se občutek pripadnosti izraža in izoblikuje s sodelovanjem širokih plasti prebivalstva. Pristop je zelo različen, vendar enoten in spontan in se izogiba neposrednemu vodenju uradnih političnih strank.
Ob potresu torej politične sile, kulturne ustanove in razne institucije, ki so že v preteklosti postavljale vprašanje "narodnosti", izrabijo priložnost in še z večjo zagnanostjo nadaljujejo razpravo o zaščiti narodnostnih manjšin v Deželi; pospešijo razpravo o pravici samoodločanja in samoupravljanja, o ovrednotenju starih običajev, kulture in zgodovine, ker nočejo tvegati, da bi narodnostno vprašanje dokončno padlo v pozabo zaradi "podržavljenega" in centraliziranega upravljanja posledic katastrofe.
Prebivalstvo tesno povezuje priznavanje furlanske in slovenske manjšine in njunega razvoja z vprašanji popotresne obnove. (Salvi, 1976; Ceschia, 1976).
Potres namreč ni prinesel samo večje zavesti do vprašanja istovetnosti,
temveč je načel tudi vprašanje razvoja in odstranjenosti manjšin.
Na površje torej pridejo zgodovinska vprašanja Furlanije, med katerimi je tudi vprašanje slovenske narodnostne skupnosti, ki živi v videmski pokrajini, zlasti v goratih predelih in shaja samo po zaslugi pičlih podpor, medtem ko dejansko propada in tvega, da dokončno izgine.
Okrog teh vprašanj, za katera so se že v preteklosti zanimale nekatere politične sile, se je neposredno po potresu izoblikovala nekakšna ljudska mobilizacija, ki je nastala iz potrebe po samostojni organiziranosti in kot protiutež izbiram z vrha. (Vlada, Dežela, včasih občina)
Na številnih zborovanjih, ki so se odvijala na potresnem področju, je prišla na dan stvarna potreba po soudeležbi, informiranosti in sodelovanju pri odločitvah, ne da bi bilo zato treba pripadati kaki politični stranki ali sindikatu. V odborih, ki so delovali po šotoriščih, zaselkih in vaseh, je čutiti nove spodbude, oglašajo se že dremajoče "bivanjske" vrednote: ljudje na novo odkrivajo zavest o pripadnosti ozemlju in narodnostni skupnosti, vzporedno s potrebo po iskanju rešitev stvarnih problemov, ki jih je vsilila naravna nesreča. To pa se izraža tudi preko zahteve po javni rabi slovenskega jezika.
Ne da bi proslavljali najvažnejših in najznačilnejših dogodkov te sicer kratke, a zgoščene zgodovine gibanja, lahko zaključimo, da je ta "kolektivna dimenzija" postopoma izginila z boljšim organiziranjem obnovitvenih del. Zatišje na tem področju je vzbudilo in še vzbuja številna vprašanja v času, ko je v teku poskus, da bi ocenili obnovo.
Kdor je mislil, da je istovetnost sinonim enakosti je bil presenečen in razočaran, saj je pričakoval, da se bo po obnovi vzpostavilo prejšnje stanje. To so namreč obetala propagandna gesla v duhu "enako kot prej". Isto se je zgodilo tistim, ki so menili, da bo ta globoka zavest utrdila stare vrednote in učvrstila gibanje za samoodločbo in priznavanje narodnosti.
Ta predvidevanja se vsaj v celoti niso uresničila.
Čeprav ni lahko povzemati zaključkov o vzrokih, ki so vplivali na obravnavani pojav, smemo vsekakor zatrditi, da je našlo izjemno stanje "skupinskih istovetnosti" svojo osnovo in smisel, čeravno v omejenem prostoru in času. Izrazilo je specifično potrebo po uveljavitvi lastnega obstoja pred splošnim razdejanjem, ki ga je povzročil potres.
Za narodnostne skupnosti je kolektivna istovetnost pomenila trdnost in orientiranje, postala je njihova edina oprijemljiva trda točka, ki se je z vrnitvijo v običajno vsakdanjost in normalne razmere, izgubila.
NICOLETTA TESSARIN
Kulturni skok, ki ga je dosegla Beneška Slovenija v popotresnih letih še vedno čaka na primerno razčlenitev in predvsem na popolno opredelitev svojega pomena.
Mnogokrat smo že skušali pregledati dogajanja, upoštevajoč uspehe in neuspehe v posameznih vidikih življenja slovenske skupnosti v Benečiji. Poseben zorni kot nas je privedel do prikazanja teh vidikov s ponazarjanjem tega, kar je prej obstajalo in tistega, kar je sledilo. Enak način postopanja je fotografsko ponazarjanje nanovo zgrajenih hiš in trgov, ki jih je takrat prizadel potres.
Metoda je sicer enostavna. Skriva pa nekaj, česar danes ne moremo fotografirati, to je predvsem postavko raziskave in truda, ki ju je bilo potrebno opraviti v raznih obdobjih obnove.
Ob kritičnem odnosu, ki ga imamo danes do predlogov za razrešitev različnih vprašanj, obstaja torej nevarnost, da ne upoštevamo raziskave in iskanja rešitev za takrat še nepoznane pojave. To velja toliko več za kulturna dogajanja, kjer je težko fotografirati stanje pred in po potresu, ker sta obe stanji tesno prepleteni; pa tudi zato, ker še nista zaključeni in sta torej odprti določenim novostim.
Premerno pa bo, da misli kljub temu uredimo: začnimo upoštevati dejstvo, da so se v letih potresa jasneje uveljavila nekatera načela. Sprejemamo jih lahko kot bistvena načela pri pregledu kulturnega razvoja, ki smo ga dosegli in ki se seveda utrjuje.
Prvo izmed teh načel bi lahko bilo upoštevanje osnovnega vprašanja skupnosti, kot je naša. To je vprašanje zavesti lastnih zgodovinskih, narodnih in jezikovnih oznak in torej vloge, ki jo lahko skupnost sama igra v sodobnih časih. K temu seveda dodamo tudi vodoravno širjenje te zavesti.
Drugo načelo bi lahko bilo upoštevanje dejstva, da sistem kolonialnih odnosov ne more dosegati pridobitev na gospodarski, družbeni in kulturni
Kultura: od folklore do načrta
ravni. Tak je bil odnos, ki je označeval našo zgodovino od leta 1866 do današnjih dni.
Iznebiti se ga pomeni predvsem dokazati voljo po osvoboditvi in s tem se že začne uvajati bodočnost neke skupnosti na drugačni ravni.
Tretje načelo bi lahko bilo sledeče: orodja in sredstva za razvoj skupnosti obstajajo v vsakem primeru, torej tudi v našem položaju, ki je obupen, toda pod pogojem, da se usposobimo imeti samostojno vedenje. Samostojno predvsem v odnosih med političnimi, družbenimi in upravnimi organizacijami, katere naj ponovno pridobijo - raje kot da jih ovržemo, prvobitne funkcije naše enotnosti, našega poguma in zmožnosti načrtovanja.
Ob preizkušnji potresa so ta načela doživela v glavnem pozitivne uspehe. Nesmiselni preizkus predstavlja kulturna in politična puščava, ki bi se polastila vsega obmejnega območja, če bi lahko čudodelna palčica povzročila izginotenje naših organizacij in razprave, ki so jo le te povzročile. Najpomembnejši uspeh, ki je splošnega kulturnega pomena, je sprememba teženj in torej smotrov tega ozemlja in teh ljudi, pa tudi ugotovitev, da je potrebno zavrniti izgovor dosedanjih teženj.
Najuspešnejši dosežek je bil torej upoštevanje prizadevanj po svoji lastni usodi in po preobratu teženj, kot možno in načrtovano dejstvo.
Paraliza je bila očitna, dokler smo pripisovali preračunanemu diaboličnemu načrtu — torej vzvišenemu nad našimi možnostmi uspešnega kljubovanja — spraznitev ozemlja in demografsko razkropitev. Pravzaprav je laže pripisati odgovornost neizogibnosti usode kot pa politiki in delno tudi sebi.
Vendar s tem še ne moremo doseči zavesti in načrtovanja; zasidrani ostanemo le na pričevanjih in na dejanju zgleda. To pa označuje slabotne družbene skupine in jih obsoja na neplodnost in na neuspeh; edina pozitivna posledica bodo lepe strani v knjigi zgodovine, ki bodo zapisane bodočim generacijam.
Po mojem mnenju je slovenska skupnost naše pokrajine že pred potresom izrazila nekatere visoke pojme v tistem smislu, ki sem ga želel ubrati. Navajam kot primer Kamenico izpred več kot 10 let, to je leta 1975. Spregovoril je Fabio Bonini, ki je danes župan. V svojem govoru je prikazal voljo Slovencev po spremembi vloge svojega ozemlja in vsesplošnega bojnega polja, v polje miru in napredka.
Prav dobro se spominjam trenutka, ko je pokazal na travnik, ki je bil tistega dne poln veselih ljudi, a po katerem so bile prekorakale vse vojske.
Lahko menimo, da je bila govorniška fraza, pravzaprav je tudi bila, saj Bonini ni prerok. Vendar je v svojem govoru gotovo prikazal voljo, politično potezo in v zvezi s tem, kar je razčlenil, tudi načrt.
Jasen je bil prehod od kulturne faze v ozkem pomenu besede (jezik, izročilo, folklora) do faze, ki pojmuje kulturo kot sposobnost upravljati celoto splošnih problemov v prvi osebi. Do istega trenutka je bil najpomembnejši kulturen razmah, razmah združenj in razširitev njihovih pobud v okviru skupnosti.
Od tistega trenutka dalje se je nekaj spremenilo. Pričevanje je postalo načrt. In potres je nasilno zahteval preverjanje novih zmožnosti: doseganje jedra vprašanja, spremeniti je bilo treba vidike v izvršljive načrte in zastaviti potrebne moči. Kulturna dozore-
lost Benečije je vsa v tem. Morebitne zamude in vsi negativni primeri, ki smo jih ob tem zabeležili, le podčrtujejo novost položaja.
Ker se je novosti cilja priključila novost poti, ki jo je bilo treba prehoditi, se ne moremo izogniti kratkemu razmišljanju.
Če bi zvalili na druge naše težave, ne bi mogli dobro razumeti niti pomena niti opravljenega truda, niti tehtnih rezultatov. In to v fazi, ki ni še končana.
Potres je prizadel Furlanijo in Benečijo kmalu po podpisu osimskega sporazuma. Zato smo se lahko laže lotili izjemnega stanja, upravljanja — skupno z občinami — tehnične in materialne pomoči Slovenije in obnove z ureditvijo jedra gospodarske strukture.
Leta 1978, točno 2 leti po potresu (tri dni pred usmrtvitvijo Alda Mora -omenjam dogodek, da spomnim na-takratno ozračje) je v Vidmu bila pokrajinska Konferenca o etničnih in jezikovnih skupinah.
Politična, organizacijska, znanstvena priprava za konferenco v Vidmu je v prvi vrsti dokazala sposobnosti Slovencev in njihovih kulturnih, družbenih in gospodarskih organizacij. Poročila so obravnavala raznovrstne tematike, ki so se vsem prikazale kot organska celota, vgrajena in močno usmerjena v eno samo osrednjo misel.
Kulturni skok je presenetil pokrajinsko upravo in zainteresirane politične opazovalce. Organska predstavitev problemov v njihovi celoti, ki so bili na tako odprt in enoten način prikazani, ni mogla ne vzbuditi presenečenja. Tradicionalna podoba »sclas« se je spreminjala.
Vendar vse to ni prineslo nikakršnega sadu. Dolgo časa se že pritožujemo,
kar je tudi pravilno, nad zamudo zaščitnega zakona in nad pomanjkanjem načrtovanja razvoja. Spoprijeli smo se s skaženimi predlogi drugih tako glede prvega kot drugega vprašanja. Po izjavi, da se jedro šovinizma skriva v najbolj zakotnih sobah rimskih ministrstev, bi bilo napačno iskati krivde predaleč.
Pospešitev parlamentarnih poti za-zakonsko zaščito je našla slovensko skupnost naše pokrajine v fazi pozitivnega a nepopolnega razvoja.
Kakovostni skok na področju javnih uprav leta 1980 in premik po volitvah, ki so takoj zatem sledile - ko je sedem obmejnih občin s pomočjo sporazumov med sekcijami levičarskih strank in neodvisnimi silami doseglo demokratično večino - je povzročil prehod v upravna telesa velikega dela kulturnih kadrov.
Vendar so »junaškemu« obdobju neodvisnih volilnih list sledili dogovori »apeasementa« v gorskih skupnostih in v medobčinskih ustanovah, na podlagi od zunaj uvedenega modela. Od tega je prav gotovo bilo nekaj koristi, kajti spopad se je v nekaterih primerih omilil, vendar se je pri tem izgubil začetni polet (zanos).
Kljub poskusom, ki so hoteli znižati raven predlogov za zaščito - katere so izvajali različni politični sektorji -ostaja v razpravi o Slovencih velika specifičnost vprašanja.
Tematika, kateri lahko pridružimo temo razvoja in njen jasen namen izvedljivosti - preverjeno s stvarnim) premiki na gospodarski in kulturni ravni - zadobi značilnosti »paketa« političnih predlogov, katere se izplača oživljati ob vseh prilikah.
Danes so naše »karte« boljše.
Nekoč smo imeli v rokah načela in pravico, ki sta še vedno potrebni prvini. Danes je prisotna med nami splošna zavest, o upravičenosti nekega načrta med splošnimi smotri katerega se razčlenjeno porazdeljujejo različne sile in osebnosti.
PAVEL PETRIČIČ
Selitveni premiki slovenskega prebivalstva po potresu
Ali je beg v dolino neizbežen pojav?
Potres izpred desetih let predstavlja zgodovinski dogodek, ki je ob vsej svoji tragičnosti povzročil preporoditveni premik, katerega razsežnosti so še težko izmerljive. Vsak pozitiven ali negativen dogodek vpliva vsekakor na povsem različne načine z ozirom na ozemeljsko stvarnost, socialno stanje, gospodarstvo, politiko itd., v okviru katerih se zgodi.
Če je torej Furlanija kot celota pokazala svoj obnovljeni videz in je ob obletnici izzvala pohvalo državnega poglavarja, še ne pomeni, da so bila vsa območja, ki jih je prizadel potres, deležna enakega preroditvenega procesa in razvoja. Tega bi si namreč več kot pričakovali bodisi zaradi človeških in finančnih vlaganj, bodisi zaradi socialne cene, ki je bila za obnovo plačana.
Ne nameravam odpirati v tem članku vprašanja, ali so lahko demografski podatki znak pozitivne spremembe ali potrditev negativnih procesov, ki so se že zasidrali v času. Vsekakor že sami podatki sprožajo vrsto vprašanj, ki se osredotočijo vsa na eno samo in kaj enostavno: kam vse to pelje?
Vprašanje se postavlja v zelo ozkem, fizičnem smislu: kaj bo z nami, Slovenci videmske pokrajine glede na to, da naše tkivo, našo »maso« nekako požira neka črna luknja. Postavlja pa se tudi v bolj metafizičnem smislu glede splošnih vsebin naših bodočih možnosti.
O »načrtovanju nerazvitosti« za območja v videmski pokrajini, ki so značilna zaradi slovenske prisotnosti, je bilo že nekaj napisano. Opozorili smo tudi na zakon št. 614 iz daljnega leta 1966, ki je opredelil sedeminštirideset občin videmske pokrajine kot nerazvite, a je seveda izločil gorske občine, ker naj bi morda bili že zadostni ukrepi za »sanacijo gorskih predelov«. Ožigosan je tudi bil odvzem vsake možne težnje po urbanizaciji obmejnega pasu kot posledica deželnega prostorskega načrta, ki je bil izdelan deset let kasneje.
Še vedno niso bile izdelane; objektivne ocene, ki bi razgalile enkrat za vselej demagoško pripisane težnje po kmečkem turizmu na območjih, kot so na primer Nadiške doline. Dejstvo je, da bi bili mogli biti posebni zakoni, ki so bili izdani v okviru popotresne obnove, neponovljiva priložnost za izpeljavo tistega ponovnega gospodarskega in socialnega ravnovesja, za katerega so se javno zavzemali deželni načrtovalci.
Če so deželni zakoni št. 17 iz leta 1976, št. 30 in 63 iz leta 1977 ter vsi tisti, ki so dovolili čudež obnove, prinesli občutno izboljšanje celotnemu ozemlju, ki ga je prizadel potres, se jih niso vsi prebivalci, ki so imeli to pravico, poslužili v enaki meri. Zaostalost na področju sporočanja, pomanjkanje organizacijskih kadrov, ki bi pomagali pri razreševanju birokratskih zapletljajev, redkost sposobnih tehnikov, obveze, ki jih je postavljal sam Deželni prostorski načrt, ter še vrsta spremenljivk socialnega značaja, vse to je povzročilo, da ni bila popolnoma izrabljena tudi ta Prilika.
Toda vrnimo se k demografskemu vprašanju:
Enaindvajset občin obmejnega pasu, v katerih je slovenska prisotnost neposredno izpričana (preštevanja po narodnosti v letih 1911 in 1921), je zabeležilo v zadnjih petintridesetih letih (1951-1985) čisto izgubo 26.765 prebivalcev, kar odgovarja 34 odstotkom stalno naseljenih prebivalcev v letu 1951. Na drugi strani je med letom 1951 in 1981 samo osemindvajset občin od sto sedemintrideset, ki sestavljajo videmsko pokrajino, zabeležilo pozitiven demografski razvoj in med temi - omejujemo se pri tej primerjavi na stvarnost, ki nam je najbližja - je nekaj takih, ki so predstavljale pravi magnetni pol (Manzano + 65,1 odstotka; Corno di Rosazzo +42,3 odstotka; Buttrio +39 odstotkov; Moimacco +5,3 odstotka itd... glej priloženi zemljevid). Ostalih 86 občin vsekakor ni zabeležilo izgub enakih velikosti, niti tiste občine, ki jih lahko iz vseh vidikov smatramo, da imajo gorske značilnosti (pomislimo posebno na tiste v Karniji).
V istem časovnem obdoju, ki smo ga upošte-yali, je prišlo do precej važnih demografskih pojavov, vzporednih s številčnim padcem in ki zadevajo sestavo prebivalstva: staranje, povečanje števila žensk v starejšem pasu, ki zajema ljudi Preko petinpetdesetega leta starosti.
Skokovitemu padcu zaposlenih v kmetijstvu, m je predstavljalo več stoletij edini gmotni vir Vreden omembe (-91,4 odstotka med letom 1951 m letom 1981 v občinah Špetrskega območja; -98,6 v Bardu in Tipani; -99 odstotkov v Gorjanih; '9l,8odstotka v čedajskem območju- Ahten, Ta-v°rjana in Praprotno; -93,5 odstotka v Reziji; sku-Pen padec v tridesetih letih znaša 93 odstotkov) m številčnemu padcu zaposlenih v industriji (-13 odstotkov) ter v trgovini (-64 odstotkov), odgo-Yarja skromno povečanje na področju prevozov v 16 navedenih občinah ( + 14,8 odstotka; v absolut-dih številkah od 243 na 279); vedno v okviru ne-kaj desetin delovnih mest beležimo povečanje da področju javnih uprav in storitev (od 1051 na 1110 to je +5,6 odstotka oziroma od 25 na 137).
Skupnemu padcu števila prebivalcev v dese-bh občinah, ki jih imamo za popolnoma sloven-^*Ce (1) in ki znaša -46 odstotkov v dvajsetletju od 1961 do 1981, odgovarja številčno znižanje po vi-šlIiskih naselitvenih pasovih. j^Ti podatki nas privedejo do nekaterih razmis-
rr med letom 1961 in letom 1981 je več kot poloma (53 odstotkov) prebivalstva, ki je živelo v finskih pasovih nad 300 m nadmorske višine, j-aPustila svoje vasi; več kot četrtina (27 odstot-°v) pa je zapustila nižji naselitveni pas;
, v letu 1961 je živelo 3/4 prebivalstva (74 odstotkov) obravnavanih občin v hribovskih vaseh,
I eko 300 m nadmorske višine, in ne po dolinah; j^a 1981 jih je bilo samo dve tretjini (64,6 odstot-
r , je po dolinah število prebivalstva naraslo v dstotkih ter je prešlo od 26 na 35,4 odstotka, je stočasno prišlo do razpolovitve skupnega števila Prebivalcev, to se pravi, da so tudi nižinske vasi z9bbile svoje ljudi in sicer -26 odstotkov.
Ti podatki silijo v razmišljanja še posebej, če Pomislimo na poseben značaj naselitvenosti Slo-encev, ki so svoje ozemlje zasedli razpršeno,
posejani po hribovju v stotinah naselitvenih celic in posameznih hiš. Enakega pojava ne najdemo tako izrazito nikjer drugod po Furlaniji.
Jasno je, da je staranje prebivalstva, ki ga je treba pripisati izseljevanju delovne sile v industrijska središča v Furlanski nižini, in zapuščanje kmetijstva, ki je zahtevalo prekomerni napor za zelo skromen zaslužek, je povzročilo pojav, ki bi ga osebno označil kot izvotlitev tistih kulturnih vrednot, ki so v še ne daljni preteklosti ustvarjale povezanost in solidarnost.
Malo manj kot 11.500 oseb, porazdeljenih v 164 vasi na ozemlju približno 410 kv. km pomeni povprečno po sedemdeset ljudi na vsako vas, z gostoto, ki je malo višja od osemindvajset enot na kvadratni kilometer.
Menim, da niso ta dejstva tuja tistemu pomanjkanju izhodov, kateremu kaže, da so se naši ljudje prepustili.
Vrnimo se k potresu iz leta 1967
Vrsta vprašanj, ki si jih more vsakdo postaviti, je naslednja: Kakšne učinke je prineslo deset let obnove? Napor prenovitve je upočasnil ali zajezil pojave razkroja, ki smo jim bili priča že prej?
Ali se je začelo obdobje ponovnega vzpostavljanja ravnotežja na vsem deželnem oziroma pokrajinskem ozemlju?
Ne spuščam se v ocenjevanje gospodarske politike o načinu uporabe sredstev, ki so pritekali, ne v namene, ki so jih zasledovali, vendar hočem izdelati primerjalno sliko med demografskim stanjem nekaj mesecev pred potresom (31. 12. 1975) in novejšimi podatki, ki so na razpolago (31. 12. 1985). Gre za deset najvažnejših let v novejši zgodovini Furlanije.
Želim, da bralec osredotoči svojo pozornost na zemljevid, ki ponazarja porazdelitev občin na ozemlju videmske pokrajine. Demografske spremembe zadnjega desetletja so grafično razvidne za vsako posamezno občino. Kot sem že nakazal je osemindvajset občin povečalo število svojega prebivalstva med leti 1951 in 1981, med katerimi je bil Videm. Razvidno je, da se je za številne pričela nasprotna težnja.
Zemljevid kaže, da so gorski predeli - razen Tolmeča in Ville Santine v Karniji - utrpeli kot celota občutno demografsko obubožanje, ki presega v večini občin 10 ostotkov v desetih letih.
—	Pojav urbanizacije v smeri velikih središč po-jenjuje (Videm je znižal število prebivalstva za
3,4	odstotka).
—	Območje, ki je značilno zaradi prisotnosti Slovencev, (deset občin: Rezija, Bardo, Tipana, Podbonesec, Sovodnje, Špeter, Sv. Lenart, Grmek, Dreka, Srednje), je v celoti vzeto utrpelo najvišji demografski padec.
—	Pas občin, ki so deloma slovenske (od Gorjo-nov do Prapotnega) ostaja na zelo nizkih odstotkih znižanja.
—	Območje, ki ga je potres prizadel v severovzhodni smeri od Vidma, beleži odstopanja med naraščanjem in nižanjem v razmahu približno plus ali minus 5 odstotkov in ostaja, če upoštevamo celoto, nespremenjeno.
—	Občine, ki še vedno enovito beležijo povečanje več kot 10 odstotkov, so tiste (1), ki mejijo z
videmsko občino in predstavljajo nekakšno predmestje ter odgovarjajo trem dopolnjujočim značilnostim:
a)	označene so kot nerazvite od leta 1966 in so torej deležne ugodnosti, ki jih predvideva zakon št. 614 izdan isto leto;
b)	vse so občine, na katerih ozemlju je Deželni prostorski načrt predvidel razširitev industrije;
c)	v neposredni bližini imajo za sabo območja, ki so v istem obdobju utrpela najcelovitejši in najbolj razširjen demografski padec.
Hipoteza, ki opaža v tej rasti premik prebivalstva s hribovitih območij v dolino, ni preveč tvegana.
Možno je, da niso pokrajinski podatki iz leta 1985 pokazatelji zapletenih in trajnih pojavov, v pojasnilo vendar hočem omeniti nekatere:
—	samo 9 občin od 137 je imelo pozitiven naravni saldo, ki je dosegel skupno petdeset enot;
—	68 občin je doživelo pozitiven socialni saldo za skupnih 1034 enot.
Na socialni saldo je vplival saldo med vpisanimi in izbrisanimi pod oznako »odhod v tujino«, ki je dosegel 475 enot; torej je treba pripisati vrnitvam iz emigracije pozitivni socialni saldo za
36,4	odstotka.
Kar zadeva naših deset občin ostajajo podatki za leto 1985 značilni: 69 rojenih proti 302 mrtvim, 264 vpisanih proti 302 izbrisanima, kar pomeni skupni demografski saldo z negativnim predznakom 202 prebivalca v enem letu.
Kateri so torej odgovori na postavljena vprašanja? Ne vem, če je mogoče dati odgovore... lahko napravim nekaj hipotez in kakšen preudarek v nadomestilo, toda dejansko noben odgovor ni dovolj izčrpen in enovit.
Lahko se kaže jasno dejstvo, da so se Slovenci premaknili v dolino, ker niso bili več pripravljeni obdelovati zemljo z lopato, motiko, srpom in grabljami ter uporabljati lastni hrbet kot prevozno sredstvo. V dolini sta industrija in obrt nudili zaposlitev, stanovanje, primerne usluge za uporabo prostega časa, socialne usluge (šolo, zdravstvo, družbeno življenje); ni bilo drugih možnosti.
In učinki obnove? Stotine stanovanj je stvarno menjalo svoj videz, toda zaradi tega niso nič manj prazna: dober zrak ne zadostuje.
Mnogo več hiš bi bilo lahko obnovljenih, toda potreben bi bil napor družin ali oseb, ki bi verjele v prihodnost... ni mogoče zahtevati nemogočega od tistih, ki sami in ostareli ne zmorejo več.
V	že omenjenih desetih občinah je, po podatkih iz leta 1981, 28 odstotkov družin štelo samo enega člana in 11 odstotkov stalno naseljenega prebivalstva je živelo osamljeno.
Tri tisoč sto osemindevetdeset je bilo praznih; skupno je torej bilo na razpolago štiri tisoč šesto petindvajset stanovanj. 31 odstotkov celotne vsote je bilo nezasedenih. Gre za podatek, ki nas sili v razmišljanje.
Obnovitveni napor je bil vsekakor največji v petih letih od potresa do ljudskega štetja leta 1981. Nimam na razpolago novejših podatkov, vendar si lahko ustvarimo sliko, če primerjamo podatke ljudskih štetij iz leta 1971 in iz leta 1981.
V	desetletju 1971 - 1981 se število naseljenih hiš zniža od 4276 na 3198 (-25,2 odstotka) vendar
je od teh zadnjih naseljenih leta 1981 novih in na novo zgrajenih ali obnovljenih po letu 1976 celih 804 (25,2 odstotka). Če naj sprejmemo kot stvarne te podatke, potem drži, da je bila četrtina stavbnega fonda v desetih slovenskih občinah obnovljena ali na novo zgrajena v teku petih let. Kljub temu ni prišlo do povečanja števila prebivalstva in se ni niti zaustavil odtok. Očitno je, da je potrebno še nekaj drugega poleg hiš.
Kaj pa povratek emigrantov, ki so ga posebni potresni zakoni olajšali? Ocena teh učinkov je zelo zapletena. Podatkov ni ali pa jih je zelo težko izluščiti tako, da bi bili koristni za potrebe našega preračunavanja. Že prej sem omenil, da ja na pokrajinski ravni bila za leto 1985 edina pozitivna postavka tista o vpisanih in izbrisanih na seznamih anagrafskih uradov. Ta socialni saldo odvisi za več kot tretjino od vpisanih, ki so se doselili iz tujine in jih je bilo v času enega leta 1151 proti 676, ki so se izbrisali zaradi odhoda v tujino, vedno v lanskem letu.
Povratek izseljencev smemo torej smatrati kot pozitiven pojav, če se omejimo na sam številčni podatek in če upoštevamo celo pokrajino. Če pa zožimo pregled na deset slovenskih občin, opazimo nasproten rezultat. Kaže celo, da razlogi, zaradi katerih slovensko prebivalstvo zapušča svoje vasi povečujejo notranja protislovja izseljencev, ki se nameravajo vrniti. Na eni strani pomeni vrnitev v rojstno vas, ob obstoječih gmotnih možnostih, odpoved življenjskemu standardu, ki je bil dosežen v tujini, čeprav silijo dolgoletne sanje, izoblikovane tako v rudnikih kot v tovarnah, k popolnim izbiram.
Na drugi strani bi pomenila pravzaprav vrnitev v katerikoli kraj, morda celo v bližino rojstne vasi - kar bi dajalo večje možnosti zaposlitve in obdržanje znosnega življenjskega standarda -samo manj opazen pa vendar odtujujoč način »izseljenstva«.
V teh dvomih je izbira težka in če izseljenec ne najde izhoda, ostane tam, kjer pač je: že odhod je predstavljal neznanko, ki je ne želi ponoviti s povratkom.
Še zadnji razmislek.
Večkrat slišimo taka mnenja: »Zapuščanje hribovitih predelov je splošen pojav in je torej neizbežen.« (Tako se izraža povprečen državljan.) »Zapuščanje svojih vasi je dandanes že vprašanje proste izbire med raznimi možnostmi.« (Deželni odbornik nekaj let nazaj).
Med usodo in izbiro narod s svojim jezikom in s svojo kulturo umira, ne da bi se pojavil vsaj en odgovoren, pa čeprav »ekolog«, ki bi ga počastil z vrednotenjem enakim kot za kakšno planiko ali kakšnega ruševca.
RIHARD RUTTAR
(1)	Dreka, Grmek, Podbonesec, Sv. Lenart Slovenov, Speter, Sovodnje, Srednje, Bardo, Ravnica, Rezija in Tipana.
(2)	Buttrio	+	16,5
Como di R.	+	16,5
Moimacco	+	31,8
Povoletto	+	10,9
Premariacco	+	11,3
Remanzacco	+	14,7
S. Giovanni Nat. +	12,1
V nedeljo je bila spominska svečanost na bazovski gmajni
Izročilo Bazovice še vedno živo in aktualno
Na bazovski gmajni smo se v nedeljo ponovno spomnili na tiste tragične dni pred 56 leti, ko so pod streli fašističnega eksekucijskega voda darovali svoja mlada življenja Bidovec, Miloš, Marušič in Valenčič. Zbrala se je velika množica ljudi, med katerimi so bili bivši borci in aktivisti z obeh strani meje, jugoslovanski konzul v Trstu Drago Mirošič, župani devinsko-nabrežinske, repentabrske in dolinske občine, predstavniki naših kulturnih, gospodarskih in športnih organizacij, naprednih strank in naša mladina. Komemoracija ni bila torej nič manj slovesna in množična kot lani ob petinpetdeseti obletnici, kar je zgovoren dokaz, da je izročilo Bazovice še vedno živo in aktualno.
Prav to so poudarili vsi trije govorniki, ki so po polaganju vencev in enominutnem molku, spregovorili pred obeležjem štirim bazoviškim junakom. Tako je Odo Kalan v imenu Odbora za proslavo bazoviških žrtev poudaril, kako je zadobilo ime Bazovica neki poseben prizvok, postalo pojem odpora, boja za dosego pravice in svobode. Govornik pa se je še največ zaustavil pri analizi današnjega stanja in ugotovil, da so se časi od leta 1930 do danes krepko spremenili. "Vse kar smo si priborili, smo dosegli z lastnimi sredstvi, s sredstvi vsega slovenskega naroda, z našim delom, z našo upornostjo." Če pa danes zahtevamo, ali si upamo predlagati, da bi nam poravnali škodo, ki nam jo je zadal fašizem, da
bi odstranili krivice, "postanemo nasprotniki sožitja med tu živečima narodoma". Take trditve je Odo Kalan odločno zavrnil, manjšina ne more namreč nikoli postati nevarna za večino, saj nima možnosti za nadvlado. Prav tako je odločno zavrnil možnost, da bi postali zaščiteni kraški "indijanci", temveč hočemo biti soustvarjalci življenja, v katerem živimo, hočemo sodelovati pri krojenju naše in splošne bodočnosti. To je pio Kalanovih besedah izročilo Bazovice, ki jo moramo prenesti na mlajše rodove.
Predstavnik VZPI-ANPI Ezio Marto-ne je prav tako v svojem govoru spregovoril o današnjem stanju. Obujanje izročila iz tistih dni pred 56 leti nam služi za boljše razumevanje današnje stvarnosti. To so bile prekrasne strani naše zgodovine, ki jih italijanska mladina vse premalo pozna. Te strani so bile drugačne kot drugod po Italiji, odpor proti fašizmu se je tu začel prej, kar zgovorno dokazuje bazoviški spomenik. Zadobil pa je še večje razsežnosti ob invaziji Jugoslavije. Tudi to je po Martonejevih besedah neznano
večini Italijanov. Vsakič ko se v svetu izboljšajo izgledi za mir stopijo v akcijo sile, ki rušijo te izglede. Prav tako je bilo pri nas ob podpisu osimskega sporazuma. Nekoč so se priznanju pravic Slovencem upirale nacional-liberalne in fašistične sile, pred 10 leti Lista za Trst. Danes bi lahko pomeli s temi silami, a to bomo lahko uresničili le z zaupanjem v napredne sile. Bazovica nam torej mora biti nauk, da ne zgubimo zaupanja v naše sile. Marto-ne je nato spregovoril o nezadržnem ravnanju večine vsedržavnih strank, ki se oddaljujejo od ljudstva, ter razvil tezo, da je KPI v Trstu načrtno odstranjena od soodgovornosti pri upravljanju, ker je odprta do slovenske problematike, kar je še naknadna diskriminacija. Ob koncu je še poudaril, da bi morala italijanska republika poravnati svoj dolg do Slovencev, ki so za ceno ogromnih žrtev prispevali k zlomu fašizma.
Andrej Berdon pa je kot predstavnik SSk v svojem govoru izhajal iz ugotovitve, da niso štirje bazoviški junaki darovali svoj a-življenj a samo za nas Slovence, temveč da je bila njihova žrtev občečloveška. Tudi on je spregovoril o današnjem položaju o globokih koreninah protislovenske ihte in ugotovil, da je sedanja ekonomska, pa tudi upravno politična kriza, prav gotovo sad zaprte mentalitete in apriornega odklona slovenskega zaledja in sploh vsega, kar je slovansko.
Generalni konzul SFRJ Mirošič v Križu
Generalni konzul SFR Jugoslavije v Trstu Drago Mirošič je v soboto zvečer obiskal Križ. Ob prihodu v vas je v prisotnosti delegacije vseh vaških organizacij položil cvetje na spomenik padlim v narodnoosvobodilni borbi. Nato se je Mirošič v društvenih prostorih v Križu sestal s predstavniki vaških kulturno-prosvetnih organizacij, Vsedržavnega združenja italijanskih partizanov in združenja aktivistov NOB. V razgovoru so generalnega konzula seznanili s kulturnimi in športnimi dosežki v Križu, Mirošič pa je poudaril velik pomen razvijanja teh dejavnosti za slovensko narodnostno skupnost v Italiji kakor tudi povezovanje in sodelovanje društev slovenske manjšine z ustreznimi organizacijami v matični domovini. Križani so poklonili generalnemu konzulu knjigo o prispevku Križa v narodnoosvobodilni borbi.
Obvestilo KGS kmetovalcem
Kraška gorska skupnost obvešča vse kmetovalce, da poteka spored podeljevanja čekov dopolnilne odškodnine (indennita compensativa) za leto 1983 po naslednjem sporedu:
Za kmetovalce zgoniške in repentabrske občine - danes, 9. 9. 1986, od 18. do 20. ure na županstvu v Zgoniku.
Kmetovalci iz občine Devin - Nabrežina pa lahko dvignejo čeke v zakladnici vsak dan, od 8.30 do 12.30.
Svečanost je odprl domačin Karel Ražem in zapel je domači zbor »Lipa« pod vodstvom Evgena Prinčiča
Mednarodna žirija zaključila svoje delo
Turinčan Barbero zmagovalec tržaškega glasbenega natečaja
S kratko slovesnostjo so včeraj v občinski palači proglasili zmagovalce letošnje, že 33. izdaje glasbene nagrade 'Citta di Trieste", mednarodnega natečaja za simfonično glasbo. Tema letošnjega natečaja je bila kompozicija za tolkala in orkester, se pravi dokaj specifična in nenavadna tema. To je bil tudi razlog, da je bila udeležba na natečaju nekoliko skromnejša kot druga leta, kljub temu je mednarodna žirija prejela prispevke kar 51 avtorjev iz 21 držav. Kot zanimivost naj omenimo, da so se tokrat udeležili natečaja tudi avtorji iz Ljudske republike Kitajske in iz Vatikana.
Žirija, ki ji je predsedoval Francesco Valdambrini in v kateri so bili ugledni glasbeni strokovnjaki, med njimi Jugoslovan Alojz Srebotnjak, je imela dokaj zahtevno delo: po prvi selekciji so evidentirali dvanajst partitur, po dveh nadaljnjih selekcijah so partiture omejili najprej na osem in nato na šest, končno pa so izbrali štiri finaliste, od katerih so tri nagradili, enemu pa izrekli priznanje omembe.
Zmagovalec 33. izdaje tržaške glasbene nagrade je torej Alberto Barbero iz Turina, avtor skladbe "Variations du Brouillard" za tri tolkala in orkester, drugo nagrado so dodelili Giovan-niju Bonatu iz Schia pri Vicenzi za skladbo "Epithalamion" za štiri tolkala in orkester, tretjo pa Heinrichu Unter-
hoferju iz Bočna za skladbo "33 Haiku" za štiri tolkala in orkester. Žirija je sklenila tudi izreči priznanje skladbi Trieb 2", ime avtorja pa bodo objavili le z njegovim privoljenjem.
Na svečani podelitvi nagrad je župan Agnelli izrekel med drugim zahvalo vsem, ki so prispevali k uspehu nagrade, pri tem pa izrecno omenil denarni prispevek, ki ga je dala Openska hranilnica.
Vpisovanje v glasbeno šolo GM
Glasbena šola Glasbene Matice v Trstu je včeraj začela z vpisovanjem gojencev v novo šolsko leto 1986-87. Vpisovanje bo zaključeno jutri, 10. t. m., poteka pa na sedežu glasbene šole v Ul. R. Manna 29, vsak dan od 9. do 12 ure.
Mnogi bivši gojenci bodo v tem času le potrdili svoje nadaljevanje glasbenega pouka na tej šoli; začetniki, oziroma njihovi starši pa imajo sedaj priložnost za vpis na šolo, ki je s svojim delovanjem potrdila uspešnost svoje dejavnosti in sloves, ki si ga je z njo pridobila ne samo med našo, temveč tudi med italijansko javnostjo.
Zaključila se je letošnja Draga
Nedelja v znamenju ideološke ostrine
V	nedeljo se je v parku Finžgarje-vega doma zaključila letošnja Draga. Nedeljskima predavanjema je sledilo veliko poslušalcev z obeh strani meje in seveda iz različnih krajev sveta, kjer pač Slovenci bivajo.
V	nedeljo se je Draga v bistvu oddaljila od tega, kar smo poslušali v petek in v soboto. Bodisi Miklavčič, predvsem pa Matvejevič, sta o zgodovinskih in sedanjih problemih govorila analitično, čeprav kritično. Matvejevič je postavil teze, ki so sicer vznemirljive, vendar jih je podkrepil s strogo začrtanim razmišljanjem, ki ni dopuščalo pavšalnih tez in pristopov. Diskutantom je bilo težko oporekati predavatelju s čustvenimi izlivi, saj je bil "oborožen" z dokaj prepričljivimi argumenti. To predavanje je po našem mnenju pomenilo vrh Drage.
Prav v nedeljo se je Draga prevesila v ideološko razpravo, ki je postavila na zatožno klop totalitarizem.
Teolog Drago Ocvirk je govoril O blagodejni odvečnosti krščanstva. Bistvo njegovega predavanje pa je bila kritika stalinističnega totalitarizma. Socializem oz. komunizem privedeta do gulaga. Komunistične države so v svoji osnovi nasilne, do kraja represivne, iz ljudi naredijo le številke, ki se vključujejo v delovni proces. Kdor misli drugače, je obsojen na gulag. V teh državah ni možno nikakršno svobodno mišljenje, človek mora misliti tako, kot misli država. Njegova
Z nedeljskega dopoldanskega predavanja
morala je državna morala, njegovo srce bije, kot to želi vladajoča nomenklatura. Cerkev je seveda v teh državah nekaj odveč, celo preganjana je. Prav zaradi svinčene kape, ki pokriva državo-gulag pa se vera javlja kot duhovna odrešitev.
Predavatelj je totalitarizmu komunizma zoperstavil demokratični Zahod. Demokracija temelji v svojem bistvu na krščanskih načelih in prav zato se v njej lahko človek uveljavi kot človek. Ocvirk v svojem predavanju ni nakazal nikakršne možnosti
Dejavnost Godbenega društva »Nabrežina«
Konec prejšnjega tedna je Godbeno društvo "Nabrežina" priredilo tradicionalni avtobusni izlet za svoje člane in prijatelje; tokrat so izbrali Ravenno in njeno okolico, kamor so se podali v soboto in nedeljo. Izleta se je .udeležilo preko sto članov, sorodnikov in prijateljev godbe, ki je med drugim poskrbela za glasbeno razvedrilo, v okviru katerega je improvizirala tudi krajši nastop.
Naj omenimo, da je bila dejavnost Godbenega društva " Nabrežina" v teh poletnih mesecih dokaj živa. Godbena skupina je nastopila na vrsti prireditev na odprtem, tako v naši pokrajini kot na Goriškem, prejšnji mesec pa so se nakateri njeni mlajši godbeniki udeležili seminarja mladih članov pihalnih orkestrov v Titovem Velenju. Konec tega tedna bodo nabrežinski godbeniki nastopili v Boljuncu, kjer bodo imeli nastop v okviru šestih Kmetijskih dnevov.	P-V.)
• Danes ob 11. url bodo v Časnikarskem krožku, Corso Italia 2, uradno predstavili obširno, z zgodovinskega vidika dragoceno knjigo, ki je spremljala tržaško razstavo: »Maksimilijan od Trsta do Mehike«. Knjigo je uredila prof. Laura Loseri Ruaro, predsednica znanstvenega odbora te množično obiskane razstave v Miramarskem gradu.
Občinska uprava želi tudi s to pobudo spodbuditi razvoj turizma v teh krajih. Obširno publikacijo bosta predstavila predsednik pokrajine G. Marchio in deželni odbornik za kulturne dejavnosti D. Barnaba.
Približati sodobnega človeka zemlji namen praznika solate na Kolonkovcu
Letos je prosvetno društvo Kolonko-vec že sedmič priredilo praznik solate, ki postaja s takšno obletnico že kar del tradicije te vasi. Pri tem prazniku ni šlo le za običajno »šagro«, kakršnih je v poletnem času na pretek. Najvažnejša točka sporeda je bilo živahno in domiselno tekmovanje — v sajenju solate. Tudi tako delo zahteva namreč prav posebno spretnost in hitrost, lahko bi rekli celo naraven dar.
Zamisel za takšno zabavno poljedelsko prireditev je nastala povsem slučajno, iz želje, da bi na Kolonkovcu napravili nekaj novega. In izmislili so si. Zamisel pa so znali pametno združiti s potrebo, da bi svoje ljudi v času, ko so vasi grozili razni razlastitveni ukrepi, spet nekoliko približali delu na polju, zemlji, ki je bila za slovenskega človeka od vedno bistvenega pomena.
Tekmovanje pa poteka približno takole: vsako leto da eden od kmetovalcev na razpolago svoje zemljišče, ki ga organizatorji uredijo v grede. Vsakemu udeležencu, ki želi pokazati svojo spretnost v sajenju, je odmerjenih približno devet minut časa in okrog deset metrov dolga greda. Nagradna komisija razdeli tekmovalce v tri skupine: žensko, moško, otroško, ter ocenjuje spretnost in hitrost. Treba je še povedati, da so letošnjo komisijo poleg treh starejših vaških »veteranov« v poljedelstvu, sestavljali tudi novinarji Kmečkega glasu, ter stroko-vanjak iz agronomije v Sloveniji.
Nagrajevanje zmagovalcev v sajenju solate
Na največje težave je komisija naletela pri ocenjevanju treh najmlajših »sadilcev«, saj je bila razlika v letih med njimi precejšnja in je bilo torej povsem logično, da je najstarejši najlepše in najhitreje sadil. Zato so pravično odločili, da dobijo nagradni pokal kar vsi trije. Tudi žensko skupino so sestavljale le tri tekmovalke. Najbolj se je izkazala spretna, urna in gibčna Mara Leban, ki bi verjetno prekosila tudi marsikaterega izurjenega moškega sadilca.
Moška skupin pa je bila sorazmerno z drugimi precej številna, saj je štela
kar enajst vpisanih. Prvo mesto je zasedel Marcello Čok, lastnik njive, na keteri se je razgibano tekmovanje odvijalo. Na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstila Alojz Debeliš in Jože Sto-per. A. Debeliš pa se lahko pohvali letos še z enim priznanjem. Njegovo solato je namreč občinstvo izbralo za najlepšo. Karel Valentinčič in Sergij Petaros pa sta zasedla drugo in tretje mesto.
Sedmi praznik solate se je seveda neizogibno zaključil v veselem vzdušju številnih obiskalcev, v poznih večernih urah.
drugačnega socializma. Niti se ni obregnil ob tiste totalitarne države, ki se ne proglašajo za marksistične, ampak kot valobran proti marksizmu (južnoameriške države, Južna Afrika itd. ). Ni si zastavil vprašanja muslimanskega integralizma itd. Objektiv-nejši bi bil, če bi se lotil totalitarizma v vseh njegovih oblikah. Črno - bele pozicije zavajajo in hočeš nočeš privedejo v žargon hladne vojne, kjer ni več prostora za dialog.
Popoldanski predavatelj Milan Apih je govoril o svojih izkušnjah, ko ‘je bil zaprt v zaporu Sremske Mitroviče. Zapor je pomenil nenavaden fenomen, saj so bili tam zaprti najvidnejši predvojni jugoslovanski komunisti-Njihova moč je bila tolikšna, da so si pridobili izjemno »svobodo« in v zaporu organizirali znamenito »rdečo univerzo«, kjer so se komunisti šolali-Bila je to kvalitetna in izjemno zahtevna šola, ki je oblikovala najvidnejše revolucionarje. Prav v tej šoli pa je Apih videl seme tistega stalinizma, ki naj bi imel usodni pomen tudi v današnjih časih. Mlade komuniste, je dejal Apih, so indoktrinirali z bol-ševiškimi načeli in Stalinovimi pogledi na komunizem, šola je bila neizprosna in ni dopuščala med učenci dvomov. Poklicni revolucionarji, ki so iz te šole izšli, so bili do kraja indok-trinirani, čeprav dobro.organizirani.
Posebno poglavje zasluži seveda debata v Dragi. Večina diskutantov je izpovedovala svoj gnev proti totalitarizmu, ki je stisnil v svoj oklep slovenski narod. Diskusija se je vila okoli škofa Rožmana in se ponekod zlila v hvalnice stare Jugoslavije. K diskusiji so se prijavili predvsem starejši ljudje, politični emigranti in seveda tudi diskutanti iz Slovenije. Položaj Slovencev v Italiji, vprašanje mladine, problem skupnega slovenskega prostora, manjšinsko vprašanje i11 druga vprašanja so bila zamolčan0', ali pa odrinjena na rob. Pluralističn1 dialog postaja v takšni atmosfej1 vprašljiv, tudi zato, ker se preveč diskutantov ni držalo pravil in tek1 predavanj, ampak je prispevalo prave koreferate, ki so bili večinoma enostransko usmerjeni. Prav škoda, da se je prostor za diskusijo prevečkrat spremenil v pravi govorniški pult, °" koder so posamezniki goreče in obšit', no razlagali svoj ideološki in poli tiča' kredo.	(am)
Tudi včerajšnji sestanki brez konkretnih rezultatov
Med popoldansko oddajo »I/avventura«
Nemoč petstrankarske koalicije za reševanje politične krize
Petstrankarska koalicija je včeraj pokazala vso svojo nemoč, da bi lahko razvozlala vozel, ki ga predstavlja nadaljnje upravljanje tržaške Občine in Pokrajine. Včerajšnji dan naj bi bil po predvidevanjih nekaterih odločilen za rešitev politične krize, vendar pa ni privedel do nobene bistvene novosti za izhod iz sedanjega stanja. Nasprotno: odnosi med strankami petstrankarskega zavezništva so se zaostrili, tako da je res težko pričakovati, da bi stranke lahko našle kakšno rešitev. V tem položaju je to-
rej možnost predčasnih volitev vse večja, če že ne edina za premostitev sedanje politične paralize.
Včeraj so se najprej sestali predstavniki deželnih tajništev petstrankarskega zavezništva; sledil je sestanek med pokrajinskimi tajniki istih strank, odpadlo pa je srečanje teh strank z Listo za Trst, ki ga je slednja sklicala na svojem sedežu: šest-strankarska koalicija ni namreč našla skupnega jezika, zaradi česar se njeni predstavniki niso podali na sestanek z Listo za Trst, ki se spričo
takega položaja čuti močnejšo. Kakšna Pa so njena stališča v tej situaciji (doslej se namreč ni izrekla in previdno molčala), pa bomo izvedeli že danes dopoldne, ko je sklicala tiskovno konferenco. O sedanjem položaju bo v istih urah razpravljalo tudi demokristjansko vodstvo; v dopoldanskih urah ni predvideno nobeno srečanje med strankami, pred jutri-štnjo občinsko sejo pa je možno, da se bodo ti kontakti obnovili v popoldanskih in večernih urah.
Včerajšnja pogajanja so se praktično razbila na imenu novega župana. Po zadnjem sestanku je največ možnosti imel republikanec Pacor (de-mokristjani in socialisti, dve najštevilčnejši stranki v šeststrankarski koaliciji, so se mu namreč že odpovedali), včeraj pa so padli, predvsem s strani liberalcev, nekateri veti tudi na njegovo ime. Nahajamo se torej v skoraj brezizhodnem položa ju, zaradi česar je res težko predvideti, kako se bo odvijala jutrišnja občinska seja, ki ima na dnevnem redu prav izvolitev novega župana, seveda v primeru, da bi skupščina potrdila Agnellijev odstop in da bi slednji ostal pri svoji nameri; ostaja namreč tudi možnost — v sedanji situaciji — da bi Agnelli lahko preklical svoj odstop in ostal na svojem mestu.
Določen dnevni red jutrišnje seje
Pred jutrišnjo občinsko sejo so se včeraj sestali načelniki svetovalskih skupin. Dogovorjeno je bilo, da bo župan Agnelli na začetku odgovoril na dve interpelaciji v zvezi s komemoracijo Nazaria Saura; prvo je 18. avgusta predložil predstavnik Tržaškega gibanja Parovel, drugo pa bo danes predložila misovska skupina; namen dveh interpelacij je seveda različen, zaradi česar bo zanimivo, kako se bo župan izmotal iz tega križnega ognja in kako bo opravičil svoj nastop in svoje besede, ki jih je izrekel na tej manifestaciji.
Za tem bo občinska skupščina prešla na izvolitev novega župana in nato tudi odbora, vsaj tako so se včeraj dogovorili načelniki svetovalskih skupin. Pred tem bo razprava, v kateri bo imel vsak svetovalec po pet minut časa za svojo intervencijo, skupine, ki imajo po enega svetovalca pa bodo razpolagale s 15 minutami.
Na že itak dolgi in zapleteni seji ne bo govora o termoelektrarni na premog, o čemer so se svetovalske skupine sicer dogovorile na zadnji svoji seji; vprašanje je kratkomalo po županovih besedah izginilo z dnevnega reda.
O Slovencih s simpatijo na drugi TV mreži RAI
Da se slovenska beseda čuje z ekranov italijanske državne televizije je žal taka redkost, da velja to vsakokrat zabeležiti. Še posebno pa je to vredno omembe, ko se o naši skupnosti govori brez predsodkov, objektivno in s simpatijo.
In prav takemu pristopu smo bili priča včeraj popoldne med sicer dokaj ležerno oddajo »Uavventura«, ki jo v zgodnjih popoldanskih urah predvaja druga televizijska mreža. Ker se oddaja, kot pravi naslov, u-kvarja z raznoraznimi »pustolovščinami«, je režiser Leandro Lucchetti, Tržačan po rodu, smatral za potrebno, da je vanjo vključil tudi vložek o »Pustolovščini besede«, kot se i-menuje knjiga, ki jo je o slovenski kulturi napisal za italijanske bralce Koprčan Arnaldo Bressan. Knjiga je najprej izšla v slovenščini v
sozaložbi Lipe in nažega Založništva tržaškega tiska, nato pa v nekoliko razširjeni obliki še v italijanščini pri založbi »II saggiatore«. Gost oddaje je bil sam Bressan, ki že dolgo let. živi in dela v Kopru, spremljal pa ga je predstavnik naše založniške hiše Miran Košuta. Vodja oddaje Bruno Modugno ju je z zanimanjem spraševal o slovenski kulturi in jima dal priložnost, da sta ■v sicer kratkem času spregovorila o Cankarju in o Kosovelu ter prebrala v slovenščini in italijanščini eno Kosovelovih poezij. Košuta je tudi v skopih obrisih orisal življenje naše manjšine v Italiji in predvsem njeno kulturno bogastvo, prišlo pa je do izraza tudi začudenje, da Italijani, in celo tisti del Italijanov, ki je zemljepisno najbližji slovenskemu svetu, te kulture ne poznajo.
Od tod tudi zaključni poziv vodje oddaje: »Ozrimo se okrog sebe brez vsakršnega kompleksa in spoznajmo naše sopotnike.«
O naši manjšini pa je bil po italijanski televiziji govor tudi v soboto zvečer pri prenosu podelitve literarne nagrade »11 Campiello« iz Benetk. Med finalisti je bil tudi pisatelj Fulvio Tomizza s svojim romanom »Novoporočenca iz Ul. Ros-setti«, ki je ob prejemu nagrade pred mikrofonom RAI poudaril, da se čuti dolžnega do slovenske manjšine, ki je bila dvajset let zatirana.
Izlet KZ
Kmečka zveza prireja tudi letos strokovni izlet za svoje člane. Tokrat se je izbira usmerila na Južno Tirolsko in Tridentinsko, za datum pa so izbrali 20. in 21. september. Udeleženci izleta si bodo lahko ogledali razne turistične zanimivosti dežele, kjer živi nemška narodnostna skupnost, obenem pa bodo obiskali nekatere kmetijske objekte v Eizack-talu (Val dTsareo) in Dolino Non. Člani, ki se nameravajo udeležiti izleta, se od jutri lahko vpišejo v uradih Kmečke zveze.
Danes odprtje seminarja za šolnike
V Kulturnem domu v Trstu bo juhi ob prisotnosti predstavnikov šolskih in političnih oblasti uradno odprtje 22. seminarja za slovenske šolnike na Tržaškem. Pred otvoritveno svečanostjo bo predstojnica Mednarodnega centra UNESCO za kemijsko izobraževanje in informatiko pri ljubljanski univerzi dr. Aleksandra Komhauser predavala na temo: Znanje za jutri.
Po uradnem odprtju bo v gornjih prostorih tradicionalni sprejem generalnega konzula SFRJ v Trstu Draga Mirošiča.
Nadvse uspel študijski dan za naše šolnike
Vprašanja vzgoje v večjezičnem okolju
Vzgoja in izobraževanje v večjezičnem prostoru, psihološki aspekti jezikovnega učenja v dvojezičnem o-kolju, prispevek socializacijskih dejavnikov k izgradnji in utrjevanju etnične identitete in, nenazadnje, odnos med večinskim in manjšinskim življem na šolskem področju so bile osrednje teme, o katerih je bil govor včeraj na zasedanju, ki ga je priredil Deželni raziskovalni zavod
za eksperimentiranje in pedagoško izpopolnjevanje IRRSAE v hotelu Europa pod Nabrežino, študijskega dne se je udeležilo več kot sto slovenskih šolnikov s Tržaškega, z Goriškega in iz Beneške Slovenije, prisotni pa so bili tudi nekateri italijanski učitelji in profesorji, ki jim je vprašanje šolanja v naši večjezični stvarnosti pri srcu.
Organizatorji so želeli na zaseda-
nju osvetliti posebnosti vzgoje in izobraževanja v večjezičnem okolju z različnih aspektov, zato so povabili na seminar psihologa, sociologa, izvedenko za dvojezično šolstvo. Njihov namen je bil, da bi ob koncu posredovali udeležencem še temeljne usmeritve jezikovne vzgoje, kot jih predvidevajo novi učni načrti za o-snovno šolo. Predavanje izvedenca IRRSAE Itala Fiorina je, žal, zaradi bolezni predavatelja odpadlo, kljub temu pa je včerajšnji študijski dan povsem uspel, tako glede na številno udeležbo, kot tudi glede na kvalitetno raven predavanj in posegov, ki so jih izzvala med prisotnimi.
Udeleženci so se najprej seznanili s psihološkimi vidiki jezikovnega u-čenja v dvojezičnem okolju. Prof. Riccardo Luccio, docent uporabne psihologije na tržaški univerzi, se je najprej ustavil ob vprašanju jezikovnih struktur. Grajenje teh struktur je dolgotrajen proces. Napake (na primer v šolskih nalogah) nas opozarjajo na določene nepravilnosti v jezikovni strukturi. Pri učenju drugega jezika se človek navadno poslužuje že dograjenih struktur, oziroma skuša prilagoditi jezikovne strukture prvega, materinega jezika.
Volitve bodo 26. t. m.
Po dolgotrajni preiskavi
Proizvod tega je zelo poenostavljen a za komuniciranje učinkovit jezik. Težave pri jezikovni vzgoji so pri nas še potencirane, saj poteka učenje drugega jezika v času, ko jezikovne strukture prvega jezika še niso dograjene ih dovolj utrjene: od tod tudi težave pri obvladanju tako materinega jezika kot italijanščine.
Docent sociologije na tržaški univerzi prof. Emidij Susič je obrazložil vpliv socializacijskih dejavnikov na etnično identiteto. Predavatelj je najprej definiral nekaj osnovnih pojmov (etnična identiteta se nanaša na zavest o pripadnosti določeni skupini; socializacija je proces, po katerem podružbljamo pripadnike družbe; socializacijski dejavniki »prenašajo« socializacijo). Opomnil je, da poteka socializacija v večnacionalnem prostoru, kakršen je naš, po dveh tirnicah: prek socializacijskih dejavnikov s slovenskim in z italijanskim predznakom. Vpliv teh dejavnikov (družine, šole, sredstev obveščanja, prostega časa, prijateljev) je odločilnega pomena za gradnjo in utrjevanje etnične identitete. Za našo narodnostno ohranitev je zato nadvse pomembna čim večja prisotnost slovenskih socializacijskih dejavnikov. »To ni zaprtost, to je neobhodno potrebno za obrambo pred asimilacijo«, je poudaril prof. Susič.
Sedem kandidatnih list za obnovitev skupščine KZE
V soboto je zapadel rok za predlo-ritev kandidatnih list, s katerimi še bodo stranke predstavile na volitvah za obnovitev skupščine Krajevne zdravstvene enote, ki bodo 26. t. m. Predstavilo se je sedem kandidatnih bst in sicer: MSI, PSI (na tej listi kandidirajo tudi predstavniki PSDI liberalec Trauner), Lista za Trst, PRI. SSk, KD in KPJ (na listi kandidira tudi predstavnik Tržaškega gibanja Parovel).
Volitve bodo, kot rečeno, 26. t. m., dovo skupščino, ki bo sestavljena iz šestdesetih svetovalcev, pa lahko vo-bjo le občinski svetovalci vseh občin 12 naše pokrajine. Izidi volitev bodo u-radno proglašeni 29. t. m., v roku ri deseti h dni pa se bo morala nova skupščina sestati na svoji prvi seji. ^a dnevnem redu bo imela izvolitev Predsednika skupščine, izvolitev pred-sednika upravnega odbora ter upravni odbor. Le-ta bo odslej štel sedem Predstavnikov (doslej devet), novost P0 Je tudi v tem, da ga bodo lahko sestavljali le predstavniki večine.
V Burlu zaposlili dva handikapirana
_ ^Hačrt EGS«, ki si že več let pri-oadeva za vključitev handikapiranih Seb na delovna mesta, se lahko po-
naša s precej pohvalnimi rezultati. Odbornik za skrbstvo in podpredsednik pokrajinskega odbora Dario Loc-chi je z zadovoljstvom naznanil enega izmed dosežkov tega centra. Tržaška bolnišnica Burlo Garofolo je pred kratkim namreč vzela v službo dva mlada prizadeta človeka, in ju polnopravno vključila v. spisek stalnega osebja bolnišnice.
Takšno nadvse pohvalno pobudo je omogočilo večmesečno sodelovanje med odgovornimi pokrajinskimi uradi in upravo Burla. Povedati je treba še, da so tudi tržaške Delavske zadruge (Coop), vzele v službo han-dikapirano dekle, ki je sedaj zaposleno v enem izmed prodajnih centrov zadruge.
• Pri Svetem Jakobu se nadaljuje mestni praznik Unita in Dela, ki zaživi vsak dan ob 18.30. Drevi ob 21. ure je na sporedu koncert mlade tržaške skupine »One Way«, ki jo bodo spremljali člani skupine »I diogen«. Medtem se nadaljuje tudi zbiranje podpisov proti gradnji premogovne termoelektrarne in za posvetovalni referendum o uporabi jedrske energije. Na prazniku razdeljujejo tudi vprašalnik KPI, ki nosi naslov »Kaj misliš, kaj pričakuješ za sedanjost in bodočnost svoje dežele?«
Trije razpečevalci kokaina
v policijskih mrežah
Trije razpečevalci: Diego Reggente, Ezio Biondi in Anica Reja
Po dolgih in podrobnih preiskavah so policisti tržaškega letečega oddelka Prišli na sled trem razpečevalcem kokaina, ki so se do sedaj spretno izmikali policijskim silam. 42-letni Diego Reggente, 46-letni tržaški filmski igralec Ezio Biondi in komaj 21-letna jugoslovanska študentka Anica Reja, ki živi v Milanu, so bili aretirani pod obtožbo protizakonite posesti in razpečevanja mamil. Preiskavo je vodil najprej državni pravdnik dr. Coassin, kasneje pa preiskovalni sodnik dr. Gullotta.
Policija je osumljence aretirala že 24. avgusta v bližini železniške postaje v Mestrah, vendar je bilo zaradi obvezne preiskovalne tajnosti mogoče izvedeti imena treh razpečevalcev šele včeraj. Agenti so jih presenetili v trenutku, ko je Reggente izročal ostalima dvema sedem gramov kokaina. Med natančnim pregledom njihovih bivališč so policisti našli precej znanih sredstev za tehtanje in uporabo mamil. Vse pa kaže, da je Reggente o-pravljal svoj posel tudi v Rimu in da je za las ušel aretaciji v neki vib glavnega mesta ob koncu meseca julija, ko je policija zajela Olivio Berte, sestro znane italijanske pevke, igralko Lucio Morante in gradbenika Franca Pedulla.
V preiskovalno mrežo se je ujel tudi uslužbenec neke tržaške bolnišnice, ki je za sedaj na začasni svobodi. Trije osumljenci pa v pričakovanju procesa »sedijo« v zaporu Coroneo.
Raziskovalka na ljubljanski pedagoški akademiji dr. Albina Nečak Luk je orisala metodološka in didaktična načela v dvojezični šoli v Prekmurju. Uvodoma je omenila vzroke, ki so privedli do ustanovitve sloven-sko-madžarske šole, zatem pa ustroj in delovanje šole, ki je postala pravcati model za dvojezično izobraževanje.
Seminar se z včerajšnjim zasedanjem ni iztekel. Po predavanjih in razpravah so se udeleženci porazdelili v štiri delovne skupine, ki bodo v teku šolskega leta poglobile prav toliko specifičnih tem (govorno vedenje dvojezičnih otrok, govorne motnje in težave dvojezičnih otrok, metode, oblike in organizacijo dela pri poučevanju v dveh jezikih, osebnostni razvoj dvojezičnih otrok). Ob koncu se bodo šolniki spet zbrali na plenarnem zasedanju in posredovali izkušnje in rezultate svojega dela.
8. 9. 1981	8. 9. 1986
Ob 5. obletnici smrti naše drage
Vide Kuret por. Pečenik
se je z žalostjo spominjajo
mož Angel, sin Marino in hči Rina z družama.
Boljunec, 9. septembra 1936
»Naš praznik« v Hribenci
Na prijetnem prostoru v Hribenci v Zabrežcu se je od sobote do včeraj odvijal »Naš praznik«, ki ga je priredila dolinska sekcija SSk. Osrednji del praznika s kulturnim programom je bil v nedeljo. Prisotni so s ploskanjem pozdravili izvajanje godbe na pihala »Svoboda«, mlade plesalce KD »Prešeren« iz Boljunca v lesketajočih kostumih (na sliki), kvintet harmonikarjev Glasbene matice ter Tržaški mešani zbor. Na prazniku sta ob koncu spregovorila še sekcijski tajnik S. Mahnič, ki je poudaril predvsem dejstvo, da se je SSk v dolinski občini aktivno vključila v pogovore s KPI za razširitev uprave v korist občanov, ter pokrajinski tajnik Z. Harej, ki je navedel probleme na tržaški občini in pokrajini.
Praznik tiska pri Korošcih
Veliko ljudi, tako domačinov kot ljudi iz Milj in iz sosednih vasi je v nedeljo popoldne prisostvovalo prazniku komunističnega tiska, ki ga je priredila pri Korošcih tamkajšnja krajevna sekcija KPI. Proti večeru je bil na sporedu koncert domače godbe (na sliki), ki je pod vodstvom kapelnika Crevatina zaigrala več zahtevnih skladb in veselih koračnic. Po koncertu sta spregovorila v italijanščini Ugo Poli in v slovenščini Kiljan Ferluga.
_________gledališča______________
CANKARJEV DOM Do 13. t. m. - IUFRO
18. kongres svetovne zveze gozdarskih znanstvenoraziskovalnih organizacij.
Od 17. do 18. t. m. - Drugačnost otrok v šoli
Organizator Svetovalni center Ljubljana
Velika dvorana
V	četrtek, 11. t. m„ ob 21. uri: NOR-DRING INTERNATIONAL - Koncert ob svetovnem kongresu IUFRO.
Mala dvorana
V	petek, 19. t. m„ ob 19.30: MOEBIUS SHOW - Gledališka skupina Moebius iz Toronta (Kanada) izvaja pantomimo. Umetniški vodja Paul Gaulin.
Srednja dvorana
Od 15. do 26. septembra ob 20. uri: Sodobni argentinski film.
V	sredo, 24. t. m., ob 19.00 : Alpinizem v vertikali. Predava Silvo Karo.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE - Nova Gorica
V	četrtek, 11. t. m., ob 20. uri: Lukas B. Suter SPELTERINI SE DVIGNE - premiera in izven, ki bo v Solkanu. Režija Boris Kobal.
razne prireditve
PD Slovenec in vinogradniki iz Boršta in Zabrežca priredijo s sodelovanjem Kmečke zveze danes, 9. t. m., ob 20. uri predavanje na temo "PRIPRAVE NA LETOŠNJO TRGATEV". Predaval, bo inž. Miran Vodopivec, direktor kleti Vina Kras iz Sežane. Vabljeni!
Na igrišču barkovljanskega društva -Ul. Cerreto 12 bo danes, 9. t. m., ob 21. uri NOGOMETNO SREČANJE med ekipama "Vrzota" in "Dinamo" od Gaš-peretov. Vabljeni vsi, posebno navijači!
izleti
SPDT obvešča, da je v teku vpisovanje za tridnevni izlet v avstrijske Visoke Ture, ki ga bo vodil Lojze Abram. Izlet -z osebnimi avtomobili - bo 12., 13. in 14. septembra, predvideni pa so vzponi na tri tritisočake. Interesenti se lahko vpišejo na sedežu ZSŠDI v delovnem urniku ter pri Vojku Slavcu in Aleksandru Sirku na tel. št. 764832. Vpisovanje se zaključi-danes, 9. t. m.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi 18. septembra izlet v San Marino in na ogled "Mini Italije". Vpisovanje jutri, 10. septembra, od 10. do 11. ure v društvenih prostorih v Ul. Cicero-ne 8. Vabljeni!
ŠD Zarja priredi v nedeljo, 14. septembra, izlet v Lesce ter na ogled Bleda, Krope in Begunj. Odhod iz Bazovice ob
6.30.	Vpisovanje (razpoložljivih je še nekaj mest) v krožku ŠD Zarja vsak dan od 18. ure dalje.
Državni zavod J. Stefan sporoča dijakom, da se bo 14., 15. in 16. septembra vršil tridnevni izlet v Kamniške Alpe. Vpisovanje v tajništvu šole še danes, 9. t. m,.
Ul. sv. Frančiška 20
Vabimo vas v četrtek, 11. septembra, ob 18. uri na odprtje razstave
kiparja
LOVRA INKRETA
čestitke
Danes praznujeta MARIJA in ADRI-JANO MAVER 25 let skupnega življenja. Vse najboljše in še na mnoga srečna leta jima želijo Gigi, Bruna, Augus-ta, Adriana, Livio in Elda.
Danes slavita 25-letnico poroke mama MARIA in oče ADRIANO. S srčno željo, da bi še mnogo let živela v slogi, razumevanju in ljubezni jima čestitata Laura in Elena.
kino
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Chi e se-polto in guella časa?, r. Stephen C. Miner, □□
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Ouelle due ninfomani, porn., □ □
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 A trenta secondi dalla line, r. Andrey Koncha-lovsky; i. John Voight, Erik Robert.
EDEN - 15.30, 22.00 Sadismo per due evase in calore in French erotica, pom., □□
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Polterge-ist II - The Other Side, fant., ZDA 1986, 91'; r. Brian Gibson; i. Craig T. Nelson, Jobeth VVilliams, □
CAPITOL - 16.00, 22.00 Blanca e Bernie, Walt Disneyeva risanka.
EXCELSIOR I - 16.30, 22.00 Karate Kid II, i. Ralph Macchio, Pat Morita.
EXCELSIOR II - 17.30, 22.00 L’arancia meccanica, 135'; r. Stanley Kubrick,
PENICE - 17.30, 22.15 Desiderando Giu-lia, i. Serena Grandi, □ □
MIGNON - 15.45, 22.00 Dressage, i. V. Catanzaro, S. Novak, er., □□
ALCIONE - 16.00, 22.00 VVitness - il tes-timone, pust., ZDA 1985; r. Peter Weir; i. Harrison Ford, K. McGillis.
LUMIERE FICE - 17.00, 22.00 La rosa purpurea del Cairo, ZDA 1985; r. Wo-ody Allen; i. Mia Farrow, Jeff Daniels, Danny Aiello.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Nove settimane e 1/2, er dram., 113'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kirn Basin-ger
RADIO - 15.30, 21.30 Sofocation, porn.,
□ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ O1
šolske vesti
Šola Glasbene matice - Trst vpisuje nove gojence do jutri, 10. septembra, od 9. do 12. ure v Ul. R. Manna 29.
Šola Glasbene matice - Trst obvešča gojence, da bodo popravni izpiti iz teorije in solfeggia danes, 9. t. m., ob 15. uri v Ul. R. Manna 29.
Vpisovanje v šolo Glasbene matice v Nabrežini bo danes, 9. t. m., od 18. do 19. ure.
razna obvestila
Slovenski dijaški dom "S. Kosovel" v Trstu (Ul. Ginnastica 72 ali Čampo S. Luigi 11 - tel. 040/573141) sporoča, da je v teku VPIS ZA PRIHODNJE ŠOLSKO LETO. Domska pisarna je odprta vsak dan, razen ob sobotah, od 9. do 12.30 in od 16. do 18. ure.
Grafična delavnica Atelier in kulturno-umetniška skupina Prints vabita v petek, 12. t. m., ob 18.30 v Nabrežino na OTVORITEV IN PREDSTAVITEV NOVE DELOVNE SEZONE 86/87.
Moški pevski zbor Rdeča zvezda obvešča pevce, da bo prva vaja danes, 9. septembra, ob 20.30. Vabljeni novi pevci!
Pevski zbor KD Lipa - Bazovica sporoča pevcem, da nadaljuje z vajami, in sicer danes, 9. t. m., ob 20.30 v Bazov-skem domu. Zbor si srčno želi priliva novih moči.
Mladinska skupina P. Tomažič obvešča, da bosta vaji jutri, 10., in v četrtek, 11. septembra, ob 20.30. Odhod za gostovanje v Avstriji bo v soboto, 13. t. m., ob 16. uri iz Bazovice. Pazite na veljavnost dokumentov!
Mešani pevski zbor Milan Pertot
vabi nove mlade pevce, naj se pridružijo "klapi", ki se bo zbrala na prvi pevski vaji in družabnosti v četrtek, 11. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih - Ul. Cerreto 12.
včeraj-danes
Danes, TOREK, 9. septembra
PETER
Sonce vzide ob 6.36 in zatone ob 19.29 - Dolžina dneva 12.53 - Luna vzide ob
12.39	in zatone ob 21.46.
Jutri, SREDA, 10. septembra
OTOKAR
PLIMOVANJE JUTRI: ob 00.55 najvišje 20 cm, ob 6.29 najnižje -28 cm, ob 12.59 najvišje 43 cm, ob 19.52 najnižje -33 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 22 stopinj, zračni tlak 1016,3 mb ustaljen, veter 4 kilometre na uro jugozahodnik, vlaga 73-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Sara Russo, Sueyen Trevisan, Alex Scalici, Charilaos Pachys.
UMRLI SO: 75-letna Rosa Gerebizza por. Lissia, 47-letna Laurisa Giraldi por. Gregori, 66-letni Dario Chalvien.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 8., do sobote,
13. septembra 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg S. Giovanni 5t Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41, Mazzinijev drevored 1 (Milje), Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrologio 6.
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5, Ul. delFOrologio 6, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
prireja v šolskem letu 1986/87 v Trstu sledeče tečaje:
1.	drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnične upravne uradnike (900 ur);
2.	prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnično upravne uradnike (900 ur);
3.	prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za mizarje (1200 ur);
4.	prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za kamnoseke (1200 ur);
5.	tečaj specializacije za programerje elektronskih računalnikov (175 ur);
6.	izpopolnjevalni tečaj za dopisnike v angleščini (150 ur);
7.	tečaj ažurniranja za zunanjo trgovino (40 ur);
8.	tečaj ažurniranja za vodenje malih obratov - finančni aspekti (40 ur);
9.	izpopolnjevalni tečaj za tehnike vzdrževalce hardware-ja mini in mikro računalnikov (300 ur);
10.	izpopolnjevalni tečaj v vrtnarstvu - Kolonkovec (40 ur);
11.	izpopolnjevalni tečaj za vinogradništvo in kletarstvo - Nabrežina (60 ur).
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 13. septembra na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. 577941 vsak dan (razen sobote) od 9. do 12. ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 62948.
darovi in prispevki
V	spomin na Rudolfa Kalca darujeta Fabio in Luisa Russo 30.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Barbaro Opeko, šest mesecev po njeni smrti, darujejo starši
50.000	lir za Skupnost družina Opčine.
N. N. daruje 20.000 lir za Skupnost
družina Opčine.
Ob 1. obletnici smrti Gige Žerjal-Bogatec daruje Bogo Rojc (Nabrežina)
10.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na drago mamo daruje sin Drago Maganja z družino 20.000 lir v isti namen.
Ob obletnici smrti matere, brata Justa in Viktorja darujejo Gizela, Loredana in Nini Košuta (Kocjanovi) 25.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu in 25.000 lir za godbo na pihala Vesna iz Križa.
Toni Stegelj z družino daruje 20.000 lir v isti namen.
V	počastitev spomina Rudolfa Kalca daruje Ivanka Grgič (Padriče 15) 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ljubomiro in Ivo Susič darujeta 20.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na Ferdinanda Rukina darujeta Danila Bogateč vd. Tretjak in sin Ivo
25.000	lir za sekcijo KPI Just Verginella.
V	spomin na prijatelja Rudolfa Kalca daruje Stanko Starc 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
koncerti
Tržaški glasbeni september - V četrtek, 11. t. m., ob 20.30 bo v Evangeličansko-luteranski cerkvi (Largo Panfili) nastopil pianist GIUSEPPE MASSAGLIA. Na sporedu Schubertove in Lisztove skladbe.
_________razstave____________
V Sesljanu na sedežu Turistične ustanove je odprta razstava del mladih likovnikov, ki so sledili slikarskemu tečaju prof. Ninija Perizija v sugestivnem kraškem okolju nabrežinskih kamnolomov.
mali oglasi
PRODAM moto guzzi 350 v dobrem stanju. Tel. 224407.
PRODAM 4-osebni šotor, češke znamke, rabljen samo 20 dni. Tel. 227342.
PRODAM po ugodni ceni izvenkrmni motor, 25 k. m., znamke carniti, komaj pregledan. Tel. 227342.
17-LETNI FANT išče zaposlitev kot mehanik, avtoklepar ali kakršnokoli drugo delo. Telefonirati ob uri kosila na št. 040/200743.
PRAŠIČE najboljše pasme, primerne za pršute, prodaja podjetje Grudina, So-vodnje - Štradalta - tel. 882343. Dobava tudi na dom.
PRODAM kompletno opremo za kopalnico: sanitarije, armature in ploščice ter gorilnik Riello na nafto,. po manj kot polovični ceni. Tel. 211178.
PRODAM suzuki 750 EF, letnik '85, športno opremljen, nove gume, poskušnja,
7.000.000 možnost dogovora. Tel. 227112.
V	spomin na Riharda Štoko daruje Josip Stoka 20.000 lir za sekcijo KPI Prosek-Kontovel.
V	počastitev spomina sestrične Juste Starc daruje Stanko Starc 20.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu.
Ob poravnavi članarine darujeta Roža in Pepi Božič 10.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec.
V	spomin na Giusta Starca darujeta Marjo in Dragica Prodan 15.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
V	spomin na Giusta Starca darujeta Jolanda in Aleks Guštinčič 15.000 lir v isti namen.
V	spomin na Marinko Theuerschuh-Pisani darujeta Mirella in Peter Merku
50.000	lir za Sklad M. Čuk.
Luciano Ferluga daruje 30.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec.
V	spomin na Etko Ukmar daruje Iva Pirjevec 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Ob 8. obletnici smrti Janka Obada daruje žena Marica 30.000 lir za ŠK Kras in
30.000	lir za pevski zbor Rdeča zvezda.
v spomin na Slavka Pirjevca daruje brat Karlo 30.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na Slavka Pirjevca daruje žena Iva 50.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Marinke The-uerschuh darujeta Vanja in Vlado Turina
20.000	lir za ženski pevski zbor Repenta-bor.
V	spomin na Josipa Husuja in Pepko Grilanc por. Milič darujeta Mirko in Milka Cijak 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
N. N. iz Melbourna (Avstralija) daruje
8.000	lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Ferdinanda Rukina darujeta Ivo in Danila Bogatec-Tretjak (Mi-letvi) 25.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Darinkino mamo darujejo kolegi celodnevne osnovne šole Domjo-Ricmanje 45.000 lir za župnijsko skupnost iz Ricmanj.
V	počastitev spomina ob 30. obletnici smrti drage hčerke Agice darujeta oče Milan in mama Božena 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Ob prvi obletnici tragične smrti moža in očeta Rudija Vremca darujejo žena, sin ter hči z družino 40.000 lir za SKD Tabor, 40.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah ter 30.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
V	spomin na prijateljico Marinko Theuerschuh-Pisani darujeta Ado in Marjana 50.000 lir za obnovo repentabr-ske cerkve.
V	spomin na vnuka Uroša darujeta Karla in Angelo 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Angela in Riharda Kapuna darujeta Karla in Angelo 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Marinko Theuerschuh-Pisani darujeta Aljoša in Vera Vesel z družino 30.000 lir za repentabrsko cerkev.
Ob 1. obletnici smrti predragega sina Giuliana Košute daruje Tončka Košuta
30.000	lir za spomenik padlim v NOB v Križu.
menjalnica	nakupni tečaji s. 9.1986
Ameriški dolar		..	1.405,—	Japonski jen		8 —
Nemška marka 		686,-	Švicarski frank 		844,—
Francoski frank		208,—	Avstrijski šiling		97 —
Holandski florint 		607.	Norveška krona 		190.
Belgijski frank		32,—	Švedska krona		200.—
Funt šterling		..	2.070.	Portugalski eskudo		9 —
Irski šterling		..	1.885.—	Španska peseta		10.—
Danska krona		180,—	Avstralski dolar 		810,—
Grška drahma 		10,-	Debeli dinar		2,70
Kanadski dolar 		.. 1.000.	Drobni dinar		2,70
			
			
OPREMA
a im«
Neponovljiva
senzacionalna
prodaja
Od danes, 9. septembra dalje
400 dnevnih sob s 50% popustom
Prodaja bo trajala SAMO NEKAJ DNI
slike, ki niso le spomin
Hirošima. Nagasaki. Bikini. The day after. Tudi Černobil. Same katastrofe in razdejanja. A kdo pravi, da tega ne poznamo tudi pri nas. Res da z eno bistveno razliko: ni bilo alfa, beta in gama žarkov. Bili so vsi ostali učinki: grmenje, zračni udarci, požari, oblaki prahu in zemlje, predvsem pa rušenje. V marsikateri vasi in zaselku, pa tudi v večjih središčih ni ostala nobena stavba cela. Grmičevje je pogorelo, drevesa so ogorela. Števerjanci, Oslav-ci, Štmaverci in po vrsti tja do dober-dobskega Krasa in Jamelj so naši rojaki morali v begunstvo. Na Štajersko, v Avstrijo, tudi bliže v Furlanijo a tudi do Galicije. Po koncu vojne so se vrnili in obnovili svoje domove: cela generacija se je pri tem izsesala telesno in denarno. Odprli so kamnolome, jave, ustanovili zadruge in zidali. Pomoči pa ni bilo veliko, prej nasprotno. Utrjevanje fašističnega škvadrizma in njegovega uradnega dela po občinah, državnih ustanovah in celo v šolstvu je uničilo tudi nekatere zidarske zadruge. Tak je bil naš 'the day after': črn, rakast, uničujoč dokler ni ob primernem trenutku narodno telo začelo proizvajati protitelesc. Toda vrnimo se k slikam.
Na prvi so stavbe na Placuti v Gorici, tam kjer običajno parkiramo avtomobile ob večjih predstavah v Kulturnem domu. Na drugi je fotografija pročelja in oltarja Gradu nad Mirnom leta 1908. Na tretji je zadnji del iste stavbe: Misijonska hiša na Gradu nad Mirnom z dostopno cesto in kapelicami ob njej. Za četrto napišimo še enkrat: the day after!
R. A.
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 11. uri
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Lepo pozdravljeni vsi zvesti. Kot vidite teče lestvica Vročih 10 tudi v septembru, kar naj vas ne preseneča preveč, ker glasbo poslušamo vedno... Očitno ste se poleti dobro odpočili, tako da ste nam spet poslali precej glasovnic, kar je dobro in koristi realnejši podobi lestvice... ta pa je ta teden taka...
r. tednov	Lestvica		
lestvici	pretekli teden		
8	9	1.	Bazar - Sabina
7	4	2.	Gu Gu - Ljubil bi se
9	3	3.	Martin Krpan - Od višine se zvrti
4	6	4.	Madonna - Papa don’t preach
7	1	5.	Gu Gu - Mango Banana
5	2	6.	A-ha - Train of thought
6	5	7.	Brian Ferry - Is your love strongenough
—	—	8.	Wham - The edge of heaven
—	—	9.	Van Halen - Why cant' this be love
—	—	10.	Level 42 - Lessons in love
Na vrhu velika sprememba, prvič so na vrhu Primorci... Sabina je po osmih tednih prišla na sam vrh in pri nas odpade star pregovor Kovačeva kobila je zmeraj bosa... Gu Gu so tik pod vreliščem, tokrat z Ljubil bi se. Od tretjega do sedmega mesta ni groznih novosti, zato pa imamo spodnji del v celoti nov. Duo Wham je popularen, čeprav ga ni več med »živimi«, Van Halen prvič gostujejo pri nas, Level 42 pa je bil med kandidati za vstop že večkrat... O lestvici toliko, zdaj pa k ostalim rečem... Nekaj več kot tretjino oddaje smo posvetili novostim iz naše diskoteke. Po vrsti so si sledili Deryl Hall z Dreamtime, The Cult z Brother Wolf sister moon, pa Ramones s She belongs to me in na koncu Steve Winwood z Back in the high lite again. To so hkrati tudi predlogi za bodoča glasovanja. Pišite, četudi kar tako, neobvezno... Meni bo prav. Lepo pozdravljeni do prihodnjega tedna...
Z nagradami sodelujejo še:

i
Hi
»k »g o
3 Tr»t
Astra
I DO Stok torno Hrp* i. * *l|s

Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:...................'........................................
Naslov:....................................................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 3413/ Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
IH
10.30 Nanizanki: Francesco Bertolazzi
investigatore, 11.30 Un terribile cocco di mamma
12.00	Nadaljevanka: Jo Gaillard - Lo sconosciuto
13.00	Baletna predstava
13.30	Dnevnik
13.45	Film: II marito (kom., It. 1958; r. N. Loy; i. A. Sordi, A. Bautista)
15.15	Dokumentarec: Storie di uomini e di moto 1880-1945
15.55	Nadaljevanka: II conte di Mon-tecristo (2. del)
17.00	Risanka: Llsola del tesoro
18.10	Informativna oddaja: Trenfanni della nostra storia, vodi Paolo Frajese
19.40	Jutrišnji almanah
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Dokumentarec: Quark Speciale -Isole in un mare d'erba
21.25	Nadaljevanka: Storia damore e
„ damicizia - Cesare (5. epizoda)
22.25	Dnevnik
22.35	Premio La Navicella, vodita R. Vaudetti in L. Rispoli
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
% RAI 2_________________________
12.00	Nanizanka: A passo di fuga Crisi d identita
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Nanizanka: Saranno famosi
14.10	Zabavni spored: L'avventura,
vmes risanki Le nuove avventu-re di Scooby Doo, Sotto lo stesso cielo in nanizanka Camilla mia sorella
16.30	Film: Un colpo da otto (krim., VB 1960; r. Basil Dearden; i. Jack Hawkins, Richard Attemboroug)
18.20	Športne vesti
18.30	Naniz.: II commissario Kdster
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: Sfida alTOK Corral (vestern, ZDA 1957; r. John Sturges;
i. Burt Lancaster, Kirk Douglas)
22.30	Dnevnik
22.40	Filmske novosti
22.45	Dokumentarna serija: II linguag-gio dei luoghi
23.50	Dnevnik
24.00	Film: Sono un disertore (dram., ZDA 1942; r. A. Litvak; i. Tyrone Power, Joan Fontaine)
RAI 3
11.30	Inf. oddaja: Monografie
12.00	Glasbena oddaja: Di Gei mušica
13.00	Nadaljevanka: Le sorelle Mate-rassi (2. del)
14.20	Film: Časa lontana (dram., It. 1940; r. Johannes Meyer; i. Hilde Horeber, Beniamino Gigli)
15.40	Dokumentarec: Grandi lavori del mondo
16.35	Glasbena oddaja: Speciale Orec-chiocchio
17.20	Glasbena oddaja: Dadaumpa
18.15	Velike razstave: Guttuso v Benetkah
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
20.00	Dokumentarec: Panorama inter-nazionale
20.30	Benetke: XLIII Mostra internazi-onale del cinema
21.30	Dnevnik
21.55	Film: II segreto del medaglione (dram., ZDA 1948, r. John Brahm; i. L. Day, R. Mitchum)
23.25	Dokumentarec: Capitali cultura-li d’Europa
1	RTV Ljubljana
17.15	Poročila
17.20	Otroški spored. Jugoslovanske zborovske slovesnosti v Nišu
17.50	Dokumentarna serija: Živi planet - Odprti ocean (11. del)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Koroški obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Komedija: DR., (r. Branislav Nu-šič; i. Ljubomir Ubavkič Pendu-la, Miodrag Petrovič Čkalja, Radmila Savičevih)
21.45	Integrali
23.00	Dnevnik
Na RAI1 bo v okviru oddaje »30 anni della nostra storia« govor o beatles-maniji
jlPj TV Koper_________________
17.00	Otroški spored, vmes risanka Lamu deklica iz vesolja in nanizanka L'amico Gipsy
18.00	Nadaljevanka: Tra Tamore e il potere
18.55	TV Novice
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu naslednji prispevki:
KANALSKA DOLINA — Prispevek o VI. Raziskovalnem taboru BAZOVICA — Komemoracija bazoviških junakov
GORICA — Ponovno odprli železniško progo
19.30	TVD Stičišče
19.50	Dokumentarec
20.30	Nanizanka: Bellamy
21.20	Nanizanka: I cavalieri del cielo
22.00	TVD Vsedanes
22.10	Dokumentrec: I grandi protagonisti - General Graziani
23.30	Nanizanka: Lucy
Ca;
CANALE 5
8.30	Nanizanka: Una fa-miglia americana
9-20 Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.10 Gene-ral Hospital
N-00 Nanizanke:	Aliče,
11.30	Dalle nove alle cingue, 12.00 Lou
13.00	Znanstveni tednik: Big Bang, vodi Jas Gaw-
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Cosi gira il
, „ mondo
h-00 Dokumentarec:	Il
mondo intorno a noi •30 Nanizanke: Hazzard,
17.30	II mio amico Ric-ky, 18.00 L'aIbero delle mele, 18.30 Kojak,
2n . 19.30 Love Boat •30 Nadaljevanka: Pearl
22	in 1?'
•JU Nanizanka: Mississip-pi - Violenza nel ghet-
23	nn t° negro
O nn Spmtna oddaja
•30 Nanizanka: Sceriffo a New York

____RETEOUATTRO
^•30 Nanizanki: Vegas in 10 m 0'20Switch
0 Film: Uragano (dram., ZDA 1978, r. J. Jame-s°n; i. L Hagman)
12.00 Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
12.45-Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke L'-incantevole Creamy, Le avventure della dolce Katy, She-Ra, la principessa del potere
14.30	Nanizanke: La famig-lia Bradford
15.30	Film: Carousel (kom., ZDA 1956, r. H. King, i. G. MacRae, S. Jones,
C. Mitchell)
17.20 Nanizanke: Con affet-to Sidney, 17.50 Mary Benjamin, 18.40 Ara-besgue in 19.30 Charli-e's Angels
20.30	Film: Il gatto (kom., It. 1977, r. L. Comencini, i. U. Tognazzi, M. Mela-to)
22.30	Film: Ombre malesi
(dram., ZDA 1940, r. W. Wyler, i. B. Davis, H. Marshall)
0.20 Nanizanki: Vegas in l,10Switch
ITALIA 1_____'
8.30 Nanizanka: Daniel Bo-one
9.20 Film: I lancieri del Dakota (pust., ZDA 1951, r. J. Kane, i. R.-Came-ron, A. Booth)
11.15 Nanizanke: Sanford & Son, 11.40 Lobo, 12.30
Due onesti fuorilegge,
13.30	T. J. Hooker
14.15	Glasb, odd.: Deejay Television Video-match
15.00	Nanizanka: Fantasi-landia
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il tulipano nero, Occhi di gatto
17.55	Nanizanke: La famig-lia Addams, 18.15 Star Trek, 19.15 Automan
20.00	Risanka: Magica, ma-gica Emi
20.30	Film: La pantera rosa (kom., ZDA 1963, r. B. Edwards, i. D. Niven, P. Sellers, C. Cardina-le)
22.45	Nanizanki:	Mike
Hammer, 0.30 Banacek
fHOJIfi-M TELEPAPOVA .
14.00	Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 12.00 Andrea Celeste
13.00	Risanka: L'uomo tigre
14.00	Nanizanka: Pagine della vita
15.00	Nanizanka: Anche i ricchi piangono
16.00	Nanizanka: Andrea Celeste
17.30	Risanki: Belle e Sabas-tien, Kimba
19.30	Nanizanka: Mork & Mindy
20.30	Film: Il ribelle (dram. ZDA 1975, r. R. A. Schmitzer, i. S. Stallo-ne, A. Page)
22.30	Nadaljevanka: I mise-rabilifl. del)
23.30	Film: Banditis (pust., r. Karl Suter, i. Marion Jacov, Geni Baltus)
1.00 Nanizanka: Missione impossibile
j %_____TELEFRIUH
13.00	Film: Starblack (vestern 1967, r. Gianni Grimaldi, i. Robert Woods, Elga Andersen)
14.30	Risanka: Hanna e Barbera Show
15.30	Glasbena oddaja: GTX mušic
18.30	Nanizanka: Ironside
19.30	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Il mio amico Falco Rosso
20.40 Informativna oddaja: Il sindaco e la sua gente
22.00	Nanizanka
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Scacco matto
[ teleouattro
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20-8.00 Dobro jutro po naše: koledarček, narodnozabavna glasba; 8.10 Morje, zibelka človeštva; 8.30-10.00 Glasbeni almanah; 9.00 Iz sence večnosti;
10.10	Koncert; 11.30-13.00 Glasbeni al-. manah (2. del): Sestanek ob 12.00; Dramska vetrovnica - Zgodbe ob meji: "Ljubezen na meji"; 13.20 Glasba po željah; 14.10-17.00 Poletni mozaik: otroški kotiček; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Slovenka; 18.30 Poletni mozaik.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 21.00 Poročila; 4.30-8.00 Jutranji spored; 8.05 Radijska igra za srednjo stopnjo; 8.35 Mladi koncertant;
9.05	Z glasbo v dober dan; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Iz mladih grl;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom A la Carte; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Odskočna deska; 21.05 Radijska igra;
22.00	Našim po svetu; 22.30 Pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno; 23.00-4.30 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme; 6.30 Jutranjik; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00-13.00 Prenos II. programa RL;
13.00	Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivost; 15.00 Za varnejši jutri;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.00	Počitniški vrtiljak; 17.40 Grož-njan - mesto mladih; 18.00 Sotočje;
19.00	Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Glasba;
6.45	Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00-
12.00	Prisrčno vaši; 8.15 Flashback;
9.00	Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna;
10.10	Sola, otroštvo, vzgoja; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30-20.00 Popoldanski spored; 15.45-
19.30	Splash; 16.00 Glasba; 16.33 Blitz;
17.45	Metal healt; 18.00-18.30 Pulj kliče Koper; 20.00-6.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Jutranja matineja, vodi Majda;
19.00	Informativna oddaja za ital. poslušalce; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba; 20.30 Pogovor z odvetnikom: v studio B. Berdon; 21.00 L'al-tra Trieste - vodi P. Parovel.
V folklornem petju na 25. natečaju Seghizzi
Odlična nastopa Fincev in Bolgark
V nedeljo zvečer je padel zastor nad drugo od treh večjih, mednarodnih kulturnih prireditev, ki se vrstijo v Gorici od zadnjih dni avgusta pa do sredine septembra. Po folklornem natečaju se je s koncertom zmagovalcev v zborovskem petju sklenil tudi pevski natečaj Seghizzi, prav v nedeljo, pa je bila tudi otvoritev mednarodnega natečaja za mlade violiniste Rodol-fo Lipizer.
Na nedeljskem večernem koncertu v dvorani UGG, je nastopilo po pet prvouvrščenih zborov v dveh sekcijah tekmovanja v folklornem petju. V soboto zvečer pa je bil prav tako dobro obiskan koncert najboljših v polifoniji, kjer je bilo poleg mešanih ter moških oz. ženskih zborov tudi tekmovanje manjših vokalnih skupin.
Kot že v polifoniji, so med mešanimi zbori tudi v folklornem petju levji delež nagrad odnesli skandinavski zbori. Zmagali so Finci, ki so bili v polifoniji drugi, švedski zbor iz Stockholma pa se je po prvem mestu v polifonskem tekmovanju tokrat moral zadovoljiti z drugo nagrado. Edini slovenski zastopnik, Akademski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane, se je tudi v tem tekmovanju uvrstil na dobro četrto mesto z minimalno razliko v točkah od tretjeuvr-ščenega zbora.
Lestvica najboljših v obeh sekcijah je sledeča. Mešani zbori: 1. nagrada zbor Dominante (Finska - 92,67 točk), 2. Engelbrekts Motettkor (Švedska -89,62), 3. I Cantori di Santomio (Vicen-za - 88,67), 4. Akademski zbor Tone Tomšič (Ljubljana - 88,29) 5. Lunds Kammarkbr (Švedska - 87,43).
Med moškimi oz. ženskimi zbori je mednarodna žirija v tekmovanju iz ljudskega petja ponovila svoje odločitve iz polifonije: spet so zmagale pevke bolgarske Polifonije, ki so bile za razred boljše od ostalih in so zato dosegle najvišje točkovanje na letošnjem natečaju. Za njimi so se uvrstile Argentinke zbora San Justo iž Buenos Airesa, ki so se s slikovitimi ponchos letos prvič pojavile na Seghizzijevem tekmovanju in ga poživile tako s svojo barvito prisotnostjo kot s kvalitetnimi pevskimi nastopi.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letu 1986/87 v Gorici sledeče tečaje:
1.	tečaj specializacije za programerje elektronskih računalnikov (175 ur);
2.	tečaj za dopisnike v angleščini (150 ur, začetniški);
3.	tečaj za fiskalno ažuriranje pri vodenju malih obratov (40 ur).
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 13. septembra v Slovenskem dijaškem domu v Gorici, Ul. Montesanto 84 - tel. 83495, vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure.
Finski zbor Dominante drugi v polifoniji in prvi v folklori
Lestvica je v tej sekciji sledeča: 1. zbor Polifonija iz Sofije (Bolgarija -96,33 točk), 2. Coral Femenino de San Justo (Argentina - 86,57), 3. Pevecke
Sdruženi Ostravskych Učitelek (ČSSR - 83,29), 4. zbor J. Arcadelt iz Škocjana ob Soči (81,71) 5. zbor konservatorija iz Larisse (Grčija - 81,67).
Otvoritev je bila v nedeljo
Violinisti iz desetih držav na natečaju Rodolfo Lipizer
Ko še ni utihnilo ubrano petje zborov na natečaju Seghizzi, je bila v nedeljo dopoldne v Avditoriju otvoritev 5. mednarodnega violinskega tekmovanja za nagrado Rodolfo Lipizer. Tekmovanje se je pričelo včeraj z izločilnimi nastopi, nadaljevalo pa se bo vsak dan do prihodnje nedelje.
Na otvoritvi so sodelovali člani umetniškega vodstva in žirije natečaja, prisotni so bili predstavniki oblasti in parlamentarca Rebulla in Battello. V imenu občinske uprave je spregovoril odbornik za kulturo Franco Obizzi in poudaril kvalitetno raven, ki jo je v samih petih letih dosegel natečaj. Prireditelji so si pridobili svetovni'ugled, kar je v ponos celemu mestu in upravičeno uvršča violinski natečaj med najpomembnejše goriške kulturne manifestacije.
Deželni odbornik Brancati je v svojem pozdravnem nagovoru med drugim opozoril na težave, ki izvirajo iz prenaglega zaporedja treh velikih kulturnih manifestacij kot so folklorni, zborovski in violinski natečaj. Potre-
Včeraj zjutraj na Tržaški cesti
V prometni nesreči je umrl 39-letni Egon Trampuš iz Rupe
Teden se je na Goriškem pričel v znamenju težke prometne nesreče, s smrtnim izidom, ki se je zgodila na Tržaški cesti, včeraj, nekaj pred 8. uro.
Življenje je izgubil 39 - letni uslužbence državnih železnic, Egon Trampuš, iz Rupe, ranjen pa je bil 62 - letni državni uslužbenec, Pietro Lo Cuoco.
Nesreča se je zgodila v neposredni bližini bencinske črpalke Esso, na Tržaški cesti. Po dosedanjih ugotovitvah naj bi se Trampuš z motornim kolesom peljal po Tržaški cesti, namenjen proti centru, z nasprotne smeri pa naj bi s fiatom 131 pripeljal, po vsej verjetnosti namenjen na mednarodni mejni prehod pri Standrežu, kjer je zaposlen pri carinski upravi, Lo Cuoco.
Prišlo je do silovitega trčenja, pri čemer je mopedist zadobil hude poškodbe predvsem na glavi in zgornjem delu telesa. Avtomobil je po trčenju z mopedom silovito trčil še v drevo ob cesti. Ob tem je voznik zadobil laže telesne poškodbe.
Kljub hitremu posegu osebja Zelenega križa, Trampušu niso mogli več pomagati in je umrl že med prevozom v bolnišnico, medtem ko so Lo Cuoca pridržali na zdravljenju za deset dni.
Vzroke in potek težke prometne nesreče raziskuje prometna policija, ki je odredila, kakor je sicer predvideno za prometne nesreče s smrtnim izidom, začasno zaplembo vozil.
Zaradi prometne nesreče, ki se je
zgodila ob 7.45, je bil promet na Tržaški cesti približno eno uro močno oviran in to prav v času, ko je najbolj gost.
Vest o tragičnem dogodku se je že zgodaj zjutraj razširila v Sovodnjah in zlasti v Rupi, kjer si je Egon, ki je bil zaposlen kot strojevodja na železnici, pred desetimi leti zgradil stanovanjsko hišo. Sicer pa njegova družina izvira iz Rupe. Pri železnici je zaposlena
tudi njegova soproga, Valnea Pittia. Trampuš je bil z motorčkom namenjen na delo, kakor so nam povedali na železniški postaji. Ob 8.10 bi moral stopiti na vlak. Tako kakor vsak dan, zlasti v poletnem obdobju, se je na delo peljal z motorčkom, saj je pot od doma do železniške postaje razmeroma kratka.
Poleg žene zapušča še 10-letnega sina Gabriela in 4-letnega Alessandra.
Popravni izpiti uspešni za veliko večino dijakov
Včeraj so objavili izide popravnih izpitov še na vseh višjih srednjih šolah, kjer tega že niso storili v prejšnjih dneh. Na dveh slovenskih trgovskih šolah in slovenski sekciji industrijskega zavoda je bil uspeh kar dober, saj so od skupnih 47 dijakov bili zavrnjeni samo trije, ena dijakinja pa je odstopila. Izdelali so sledeči dijaki.
Trgovski strokovni zavod Ivan Cankar - 1. razred: Luka Colja, David Černič, Margherita Fabretti, Marko Ferletic, Romina Juren, Margaret Komjanc, Gra-ziella Makuz, Andrejka Misigoj, Silvan Škorjanc; ena dijakinja ni izdelala. 2. A razred: Mirija Gravner, Robert Velušček, Livij Volčič, Marko Zotti; ena dijakinja ni izdelala. 2. B razred: VValter Bandelii, Paola Cracina, Vesna Primožič, Kristina Sošol, Dean Štekar in Rafaela Zavadlav.
Trgovski tehnični zavod Žiga Zois - L razred: Mihael Corsi, Isabella Devetak, Aljoša Kuzmin, Barbara Luvisutti, Boris Nanut, Nadja Simiz, Barbara Vetrih. 2. razred: Marko Marassi, David Pahor, Marko Tomšič; en dijak ni izdelal. 3. razred: Peter Gej, Ivo Spazzapan, Vlasta Terpin; ena dijakinja je odstopila. 4. razred: Iztok Devetak.
Industrijski zavod Galileo Galilei - 1. razred: Robert Čaudek, David Hvalič, Primož Klanjšček, Mitja Malalan, Aleš Nanut, Tomaž Srebrnič. 2. razred: Mauro Colussi, Peter Ferfolja, Silvano Komic, Franko Pahor.
»Metanol« na prazniku grozdja
Lepo vreme je nedvomno pripomoglo k uspehu letošnjega praznika trgatve v Krminu. Okrog sedem tisoč obiskovalcev je v nedeljo popoldne sledilo sprevodu alegoričnih voz po krmin-skih ulicah, tekmovanju v mečkanju grozdja, navdušeno spremljalo potek tombole. Živahno je bilo seveda tudi na razstavi in pokušnji tipičnih vin kr-minskega okoliša.
Glede sprevoda alegoričnih voz velja zabeležiti, da je bila konkurenca tokrat bolj skromna, saj se je na prireditvi predstavilo vsega pet skupin. Prvo mesto je komisija prisodila skupini železničarjev, ki je pripravila voz na temo metanola, medtem ko si je skupina, ki je pripravila voz na temo vino miru, prisvojila drugo mesto. Poleg alegoričnih voz so obiskovalci seveda lahko uživali ob mimohodu godb, majoretk in otrok v narodnih
nošah. Praznik trgatve se je zaključil sinoči.
Obvestilo KGS kmetovalcem
Kraška gorska skupnost obvešča vse kmetovalce, da poteka spored podeljevanja čekov dopolnilne odškodnine (indennitb compensativa) za leto 1983 po naslednjem sporedu:
Za kmetovalce iz občin Sovodnje, Doberdob, Foljan, Zagraj, Ronke -jutri, 10. 9. 1986, od 18. do 20. ure v občinski stavbi v Doberdobu.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. Fratelli Roselli 23, tel. 72340
ben bi bil večji časovni razmah - je ugotovil - in koordinacija med prireditvami, sicer obstaja nevarnost manjšega obiska s strani občinstva.
V	imenu prirediteljev je pozdravil predsednik društva Lipizer profesor Lorenzo Oualli, ki se je spomnil goriš-kega glasbenika in skladatelja, po katerem sta poimenovana društvo in violinski natečaj. O pomenu natečaja za odkrivanje mladih talentov je na kratko spregovoril tudi predsednik umetniškega vodstva in žirije prof. Riccar-do Malipiero.
Včeraj popoldne in zvečer so bili na vrsti prvi izločilni nastopi. Doslej se je predstavilo le 17 od skupno 52 prijavljenih violinistov. Zaradi težav z vizumi so povsem odpovedali Romuni (10 prijavljenih), Madžari in Bolgari. Manjkajo pa tudi drugi violinisti, za katere domnevajo, da se niso predstavili zaradi res težkih obveznih skladb, ki so predvidene v izločilnem delu tekmovanja. Kljub manj številni prisotnosti - vseeno pa je zastopanih 10 držav, med temi tudi ZDA in Japonska - se torej kvalitetna raven obeta kot zelo visoka. Večina izvajalcev je starih med 20 in 30 let, nekaj pa je tudi mlajših talentov.
Vsak dan do četrtka bosta na vrsti po dva koncerta, ob 15.30 in 20.30. Še danes so na vrsti izločilni nastopi, jutri in v četrtek pa polfinalni. V petek in soboto ob 20.30 bodo finalni nastopi ob spremljavi simfoničnega orkestra Varšavskega gledališča, v nedeljo pa bo ob 20.30 slavnostni koncert nagrajencev.
V	okviru natečaja bo v petek od 10. ure dalje v pokrajinski sejni dvorani četrti mednarodni posvet o violinski glasbi.
Zbor borcev Kosovelove brigade
Borci Kosovelove brigade bodo imeli prihodnjo soboto, 13. septembra, v Kobdilju pri Štanjelu vsakoletni zbor, kjer se bodo pomenili o organizacijskih in drugih zadevah. Zborovanje se bo pričelo ob 15. uri, k udeležbi vabijo zlasti kosovelovce iz zamejstva.
prispevki
Namesto cvetja na grob Renca Faganela darujejo Jovaneževe družine iz Doberdoba 180 tisoč lir za OK Val v Štan-drežu.
V	isti namen darujejo člani konzorcija IMGO 150 tisoč lir za Zeleni križ v Gorici.
V	isti namen daruje gostilna Devetak z Vrha 50 tisoč lir za OK Val in 50 tisoč za ŠZ Juventina.
V	spomin na prijatelja Renca darujeta Marta in Loris 100 tisoč lir za OK Val.
Namesto cvetja na grob Pierina Deg-henghija darujejo strici in tete 90 tisoč lir za krvodajalce v Sovodnjah.
V	isti namen darujejo Jelka Boscarol, Jolanda Malič in Ivan Semolič 60 tisoč lir za društvo krvodajalcev v Sovodnjah.
Ob 14. obletnici smrti Maria Zuliana (Šandrota) daruje žena Roža 100 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Štandreža.
kino
Gorica
VERDI Zaprto. Jutri: 18.00 - 22.00 »Han-nah e le sue sOrelle«. Woody Allen.
CORSO 18.00 - 22.00 »Tre uomini e una culla«.
VITTORIA 17.30 - 22.00 »Porno, calde e perverse«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
rwi	w
Trzic
EKCELSIOR 17.30 - 22.00 »Telefone ros-so (Cicciolina)«.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 - 20.00 »Rocky III«.
DESKLE 19.30 »Morilčev dan«.
POGREBI
Danes v Gorici ob 11. uri Carmela Me-deot por. Vianni iz Vidma v cerkev na rojcah in na glavno pokopališče.
Četrtek, 26. junija, je bil drugi dan naše plovbe. Zjutraj nas je presenetila tanka skorja ledu v kozarcih. Nebo je bilo vse jasno in je obetalo lepo vreme. Že po nekaj metrih plovbe smo se morali spoprijeti z brzicami višje tretje stopnje. To je ena najvišjih težavnostnih stopenj, ki jih zmorejo kanuji indijanskega tipa: s tovrstnim plovilom lahko spreten kanuist uspešno premosti prehode do 4. stopnje, medtem ko omogoča kajak tudi veliko težavnejše spuste, ki lahko dosegajo prehode do 6. stopnje. Indijanski kanu bi torej lahko označili kot nekak rečni tovornjak v primerjavi z lažjim in gibčnejšim avtomobilom-kajakom.
Brzice smo slišali bučati celo noč, sedaj pa so bile pred nami. Z Maurom sva se na kanuju spustila po njih, medtem ko sta Laura in Rinaldo, ki sta šla peš ob reki, slikala in snemala za film o našem potovanju. Po prvem spustu sva se vrnila še po drugi kanu in spet zaveslala med štrlečimi skalami in zahrbtnimi valovi.
Brzice so bile kmalu za nami. Reka je končno začela pridobivati več vode od raznih pritokov, tako da smo tistega dne prepluli še precej brzic in opravili tudi kar dolg kos poti. Tok se je nato spet umiril: reka se je ponovno spreminjala v jezero in zopet nekoliko izgubila na vodi.
Ob jezeru smo zagledali velikega losa, ki je bil bele barve. Beli losi so že prava redkost, saj je dosti bolj pogosta temno rjava barva. Žival ni bila nič prestrašena. Medtem ko smo ga slikali z reke, je beli los radovedno gledal in nas spremljal dol ob bregu. Skušali smo se mu približati, vendar ko smo bili komaj 5-6 metrov od njega, je naenkrat izginil v gozd.
Jezera je bilo kmalu konec in rečna struga se je zopet zožila. Črni kamni so bili posejani kot gobe pri naslednjih brzicah, ki smo jih ugledali pred seboj. Zaradi sonca, ki je
sijalo ves dan in žarkov, ki so se odbijali na vodni gladini smo bili vsi ožgani po obrazu, zato smo sklenili, da se ustavimo. Ko smo stopili na breg, se je običajni oblaček komarjev in mušic, ki nas je stalno spremljal, kar naenkrat močno povečal. Po obrazu se nismo mogli več mazati s posebnimi tekočinami proti mrčesu, saj je bila koža že preveč prepečena od sonca. K sreči smo bili v Montrealu kupili posebne tančice, s katerimi smo si lahko prekril} obraze. Preprosti pripomoček nas je tako vsaj delno rešil neusmiljenih živalic, ki se ne boje ne ognja ne dima in ki so nas pikale celo skozi hlače.
Tudi ta večer sta postala nebo in reka krvavo rdeča-Pri nas bi bil to nedvomno znak za lepo vreme, v Velikem Severu pa ta zakon ne velja. Vreme se lahko popolnoma spremeni v teku samih dveh ur. Lahko nastopi dež, veter, spet sonce in vročina. Ko se sonce skrije za hip, se tempe' ratura tako sunkovito zniža, da te zebe.
Tudi tisti večer je zaplapolal ogenj in spet smo ugotavljali in označevali točke na karti. Dognali smo, vsa] tako se nam je dozdevalo, kje smo. Izračunali smo, da sm° v dveh dneh plovbe prepluli približno 45 kilometrov. Tisto noč je Laura imela malo vročine, saj so ji komarji hudo obdelali obraz.
Pogovor ob občinskem prazniku v Novi Gorici
Gospodarsko sodelovanje in prometne povezave čez mejo
.-.n
Med našimi temeljnimi opredelitvami in usmeritvami je širjenje in poglabljanje sodelovanja s svetom, zlasti še s sosednjimi obmejnimi območji v Italiji. To izhodišče občinske politike, ki je seveda sad enake opredelitve jugoslovanske države in druž-
Danilo Bašin, predsednik Občinske skupščine Nova Gorica
be, je predsednik Občinske skupščine v Novi Gorici Danilo Bašin nekajkrat poudaril in ponovil v pogovoru za Primorski dnevnik, ob 9. septembru, prazniku občine. Pogovor se je zvečine nanašal na vprašanja, ki bodisi lahko pospešijo ali pa ovirajo dialog in sporazumevanje med Novo Gorico in območji v Italiji.
Kako ocenjujete stanje odnosov ob meji?
Odnose vzeto v celoti zelo ugodno ocenjujem, pri čemer s slovenskimi občinami na Goriškem, to je s sovodenj sko, doberdobsko in števerjansko občino, preučujemo tudi možnosti za različne gospodarske stike in sodelovanje. To ni več sodelovanje zlasti
Pogled na Novo Gorico
med forumi, ampak se odnosi med obmejnimi območji razvijajo tudi na ravni krajevnih skupnosti, družbenih organizacij in podrobno. Kar se tiče Gorice, mislimo občino in pokrajino, stiki sicer potekajo, vendar občutimo, da tu ni nekih novosti, nadaljnjih pobud. Zdaj smo s pokrajino v Gorici spet navezali stike in delegaciji obeh območij se bosta kmalu sestali na pogovore, ki bodo obsegali vsa vprašanja, ki jih občutimo ob meji. Naj poudarim, da občina Nova Gorica pospešuje tudi stike z videmsko pokrajino in z nekaterimi občinami v tej pokrajini, saj ima naša občina precej dolgo mejo z območji v videmski pokrajini.
Posebno kakovost in novo razsežnost odnosom ob meji daje sodelovanje Nove Gorice oziroma ustreznih organizmov pri nas z raznimi državnimi organi v Gorici, na primer s prefektom, sodišči, pa z obmejnimi policijskimi, finančnimi in drugimi organi. Pri tem nas zaskrbljujejo primeri mazaških in drugih akcij ter postopkov proti Slovencem v Gorici in drugod, ki škodujejo tudi prizadevanjem demokratičnih sil, da tukaj ob meji poglabljamo sodelovanje in sožitje.
Toda gospodarsko sodelovanje med obmejnimi območji je še zmeraj zelo skromno, oziroma ga skoraj ni.
Resnično je to tako. Ugotavljamo, da sploh nimamo dogovorjenih skupnih gospodarskih interesov in koristi, ki bi jih uresničevali z enotnimi programi. V Novi Gorici razmišljamo o naših programih in možnostih, v Gorici pa spet o njihovih programih in razvojnih poteh. Na tem področju se Osimski sporazumi ne izvajajo, saj bi morali ustanoviti skupne mešane komisije, ki bi pripravile enotne razvojne dokumente za gospodarstvo ob
'avtopromet gorica-
AVTOPROMET
hitro
varno
udobno
GORICA
NOVA GORICA
TOZD Tovorni promet TOZD Gorica, PP in TA TOZD Avtoremont
TOZD Avtoprodaja TOZD Gostinstvo TOZD Avtoservis DSSS
Čestitke vsem občanom in delovnim kolektivom ob prazniku občine Nova Gorica
	zavarovalna skupnost triglav OBMOČNA SKUPNOST NOVA GORICA
zavaruje	s predstavništvi v AJDOVŠČINI IDRIJI TOLMINU
triglav	
čestita svojim zavarovancem in občanom Nove Gorice ob njihovem prazniku	
meji. O tem bomo razpravljali na že omenjenem bližnjem sestanku z delegacijo Pokrajinske uprave v Gorici. Veliko pa pričakujemo tudi od pobud, ki jih je ob obisku v Novi Gori-
ci razložil novi predsednik Trgovinske zbornice v Gorici.
Slabe prometne povezave med obmejnimi območji oziroma med Jugoslavijo in Italijo zagotovo ovirajo gospodarsko sodelovanje. Nova Gorica pa postaja v prometnem oziru čedalje bolj izolirano področje. Ali bo slednjič prišlo do gradnje tako imenovanih Osimskih cest?
Moram povedati, da izgradnja Osimskih cest zelo kasni, pri čemer gre za pomanjkanje sredstev. Zdaj je lokacijska dokumentacija za odsek avtoceste pd Vrtojbe do Sela pripravljena in odobrena, ostalo projektno dokumentacijo za vse Osimske ceste pa izdelujejo v Ljubljani. V Vrtojbi že gradimo priključek na bodočo avtocesto. Vendar je treda opozoriti, da sama Slovenija nima dovolj denarja, da bi lahko zgradila prometnice, dogovorjene v Osimu.
Pričakujemo, da bi na zvezni ravni v Beogradu sprejeli končno odločitev glede financiranja gradnje cestnih infrastruktur. Zaradi tega ne morem reči, ali se bo gradnja odseka avtoceste Vrtojba - Selo dejansko začela v letu 1987.
Govorite o uspehih in ovirah na področju medobmejnih odnosov in sodelovanja. Med neizpolnjenimi dogovori je tudi zgraditev oziroma ureditev skupnega jugoslovansko-italijanskega sistema za obrambo pred točo v obmejnih krajih.
V Novi Gorici smo izredno nezadovoljni zaradi zastojev, obotavljanj in težav pri razvoju takega skupnega sistema za obrambo kmetijstva, zlasti pa še vinogradništva, pred točo. Škoda zaradi toče znaša letos v naši občini, to je v Brdih, na območju Nove Gorice in v Spodnji Vipavski dolini, preko 200 milijard starih dinarjev. S sedanjim stanjem smo nezadovoljni tudi zaradi tega, ker v naši občini, kot tudi drugod na Primorskem, redno zbiramo sredstva za financiranje takega sistema proti toči. O položaju bomo seznanili Skupščino Slovenije. Težave so skupne na obeh področjih. Pri nas imamo na primer velike probleme s kvaliteto raket, ki bi jih uporabljali proti toči. Če ne bo drugače bomo v novogoriški občini ob pomoči vse Slovenije prisiljeni razviti lasten, to je avtonomen sistem obrambe pred točo.
Vpraševal MARJAN DROBEŽ
vsem delovnim ljudem
občanom
ČESTITAJO OB OBČINSKEM PRAZNIKU
f	\S \S •	f \s •
skupščina občine
in družbenopolitične organizacije občine
NOVA GORICA
SPLOŠNO
GRADBENO
PODJETJE
»GORICA«
\ :v. —	•	' n
NOVA GORICA
KOMPLET INŽENIRING STORITVE PROJEKTIRANJE
GRADNJA VSEH VRST OBJEKTOV DOMA IN V TUJINI ŠIROK PROGRAM PROIZVODNJE ARMIRANOBETONSKIH KONSTRUKCIJ
Vsem delovnim ljudem in občanom iskrene čestitke ob prazniku Nove Gorice
Jfova Gorica praznuje
Kolektiv
SOLKANSKE
INDUSTRIJE
APNA
iz Nove Gorice
Ob občinskem prazniku želimo
vsem občanom mnogo delovnih uspehov
cestno podjetje
Nova Gorica
Ob prazniku občine Nova Gorica
čestitamo
vsem občanom, poslovnim partnerjem
in prijateljem.
TEKSTILNA TOVARNA
»OKROGLICA«
65293 VOLČ J A DRAGA
_________________ OB PRAZNIKU OBČINE
ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN SVOJIM POSLOVNIM PARTNERJEM
DELOVNA ORGANIZACIJA
GORIŠKI
VODOVODI
čestitajo občanom občine Nova Gorica ob njihovem občinskem prazniku.
nova gorica
PROIZVODNJA PRALNIH IN ČISTILNIH SREDSTEV TER PREHRAMBENIH PROIZVODOV
Iskreno čestitamo ob prazniku občine Nova Gorica.
tovarna obutve in otroških potrebščin p. o.
¥ ciciban
65291 miren pri gorici
Ob 9. septembru prazniku občine Nova Gorica čestitamo vsem občanom
gostol
»GOSTOL«
NOVA GORICA
TOZD Tovarna strojev Nova Gorica TOZD Tovarna strojev Tolmin TOZD Tovarna strojev Idrija TOZD Livarna Nova Gorica DSSS
Grafično podjetje
»SOČA«
NOVA GORICA — VOJKOVA 65
S POSLOVNIMI ENOTAMI:
—	tiskarna »Soča« Nova Gorica, Vojkova 65
—	papirnica »Naša knjiga« Nova Gorica, Kidričeva 20
—	knjigarna »Naša knjiga« Nova Gorica, Leninova 14
—	knjigarna in papirnica »Naša knjiga«, Ajdovščina
—	knjigarna in papirnica »Naša knjiga«, Šempeter knjigarna in papirnica »Naša knjiga«, Vipava
—	prodaja na debelo »Naša knjiga«, Nova Gorica, Vojkova 65
Ob prazniku Nove Gorice čestitamo vsem občanom in poslovnim partnerjem.
ELEKTROTEHNA
LJUBLJANA
DO JUGOTEHNIKA
TOZD ELGRO - NOVA GORICA
V naših trgovinah vam nudimo ELEKTROMATERIAL in čestitamo ob občinskem prazniku občine Nova Gorica
PETROL
TOZD
TRGOVINA
NA
DROBNO
NOVA
GORICA
Ob občinskem prazniku Nove Gorice čestitamo vsem občanom in jim želimo veliko delovnih uspehov
Iskra
Iskra Avtoelektrika n.sol.o.
Nova Gorica
TOZD Mali zaganjalniki Nova Gorica
TOZD Generatorji in elektronika Nova Gorica
TOZD Vžigalne tuljave in druga oprema Bovec
TOZD Avtoelektričnih vžigalnih sistemov Tolmin
TOZD Veliki zaganjalniki Nova Gorica
TOZD Žarnice Ljubljana
TOZD Delovnih sredstev
TOZD Odlitki Komen
TOZD Komerciala
TOZD Inštitut
Delovna skupnost skupnih služb
Čestitke delovnim ljudem občine Nova Gorica
ob njihovem prazniku
V okviru bienala industrijskega oblikovanja
Razstava Oskarja Kogoja v Zagrebu
Letošnjega 16. septembra bo v Zagrebu, v okviru bienala industrijskega oblikovanja (BIO), v organizaciji zagrebškega muzeja za umetnost in obrt (Muzej za umjetnost i obrt) odprta razstava Oskarja Kogoja "Oskar Kogoj collečtion - Nature desing".
Priznani slovenski umetnik in oblikovalec bo na njej predstavil tudi svojo zbirko malih plastik, med njimi tudi zadnjo v uspešni vrsti - miš, ki jo je napravil za Likovne susrete iz Subotice. Odlita v srebru je ta mala plastika od letos dalje tradicionalna nagrada na trienalnih subotiških likovnih srečanj.
Oskar Kogoj je motiv za to svoje delo našel v bronasti miški iz Mosta na Soči, najdeni leta 1979 (izkopavanja Goriškega muzeja iz Nove Gorice) v ruševinah velikega rimskodobnega objekta. Živalica, ki sedi na zadnjih nogah drži v prednjih tacah plod in ga gloda. Vlita figurica je realistično oblikovana in ima vidno poudarjene anatomske značilnosti miši - gledalca. Hrani jo Goriški muzej v Novi Gorici.
V množici zoomorfnih figur v rimski mali bronasti plastiki so miške dokaj pogost motiv. Poznane so na pr. v Franciji, v sosednji Avstriji, pri nas pa je nekaj primerkov znanih v Sisku (antična Siscia), v Novih Banovcih in
v Solinu v Dalmaciji. Miška iz Mosta na Soči je najverjetneje import iz ital-skih umetnoobrtnih delavnic, v Posočje je lahko prišla preko Ogleja (Agui-leia), ki je bil posrednik v trgovanju s severnimi provincami rimske države.
Srčkano miško iz Mosta na Soči je Oskar Kogoj likovno prenovil in ustvaril nekakšen simbol žitorodnih prostranstev v vojvodinskih ravnicah.
(gm)
Pobuda dežele Veneto in založbe Marsilio
Tantadruj Cirila Kosmača v zbirki Europa Genti
Kot za vsako drugo gospodarsko pobudo sta tudi za kulturno industrijo profit in odmevnost pomembna cilja. To je povsem legitimno, saj je tudi gospodarska trdnost jamstvo za boljšo kulturno ponudbo. Vendar v Evropi, še zlasti pa v Italiji, taka logika sili k ovrednotenju avtorjev večjih narodov z bolj razširjenimi in poznanimi jeziki ter k zapostavljanju avtorjev malih narodov, katerih edina "krivda" je, da pišejo v nedominantnih jezikih. Take izbire nedvomno osiromašijo kulturno klimo in kulturno rast celotne skupnosti, saj zmanjkajo glasovi nekaterih narodnostnih in kulturnih komponent, ki so vendarle sestavni del Evrope.
In prav to vrzel namerava sedaj zapolniti založniška hiša Marsilio, ki je v sodelovanju z deželo Veneto osnovala zbirko Europa Genti (Ljudje Evrope).' Prvih pet knjig zbirke bodo predstavili prihodnji teden v Benetkah v okviru istoimenske pobude dežele Veneto. "S to zbirko - je naglasil predsednik Veneta Bernini — bomo približali italijanski javnosti vse tiste glasove, ki so vredni, da jim prisluhnemo zaradi njihove kulturne vrednosti in zaradi sposobnosti, da vsem nam predočijo velike afinitete narodnostnih in kulturnih komponent, ki dajejo vsebino življenju Evrope."
Med knjigami, ki jih bodo predstavili v okviru zbirke, je tudi italijanski prevod Kosmačeve novele Tantadruj. Gre za prevod z naslovom Stostol/a, ki ga je pripravila Patrizia Raveggi in ki je že izšel v knjižni obliki pri Založništvu tržaškega tiska z dvojezično izdajo Tantadruj — Stostolld. "V noveli Stostolla — piše v predstavitvi — Kosmač oživlja kmečki svet, ki je večkrat polnil strani najbolj realističnih avtorjev. Vendar Kosmač ni realist, pač pa sperimentalist jezika, ki manipulira z veliko spretnostjo različne elemente in jih zliva v svoj nezamenljiv slog.
Ob Tantadruju bodo v zbirki še dela portugalskega avtorja Miguela Torge, norveške pisateljice Bjorg Vik, turškega pesnika Cahita Kulebija in madžarskega avtorja Ulyesa Gyule.
Pobuda dežele Veneto in založbe Marsilio je pomembna ne samo zaradi kakovosti predstavljenih avtorjev pač pa predvsem, ker z nedominantnimi glasovi bogati dominantne jezikovne prostore.
Franc Zupet razstavlja v Mali galeriji v Sežani
Pred praizvedbo Kresnika skladatelja Fabia Niedra
V sežanski Mali galeriji, ki deluje že deset let, se tokrat prvič srečujemo s kolekcijo portretov. S tematsko izbrano razstavo se na obalno-kraškem območju prvič predstavlja priznani slikar Franc Zupet - Krištof, doma iz Ljubljane. Razstava prikazuje portrete nekaterih sodobnih slovenskih kulturnih delavcev, med njimi zasledimo tudi portrete Primorcev.
Tematsko izbrana razstava je nastala na umetnikovo lastno željo, da bi slovenske kulturne delavce oziroma umetnike iz sedanjega časa, preteklega in polpreteklega obdobja izpolnil. Prizadeva si slikovno oživeti Cankarja, Groharja, Prešerna. Skozi sugestijo Umetnosti si trudi prikazati, kako so tzgledali naši umetniki.
Portreti so nastajali več let in so Plod velikega potrpljenja in dalj časa trajajočih poznanstev (osebnih) s portretiranci. Krištof je ljubitelj lepe umetnosti. In ko stopiš v razstavni Prostor, ne stopiš pred uganke in rebuse, na katere smo v sodobnem slikarstvu vajeni. Krištof je eden tistih redkih slikarjev, ki odpira pot do človeka in nam ga predstavlja takšnega kakršen je - v dobrem, slabem. V por-
tretih ne najdemo nič lesketajočega, polepšanega. Slikar z občutkom resnice obravnava sebe in bližnjega. Slikarja zanima celotna podoba določene osebnosti. Seveda so te upodobitve njegov osebni pristop, ki izražajo občutljivost, glavna sila portreta pa so oči.
V zadnjem času moderni slikarji bežijo od človeka, se izogibajo portretiranja in ga obravnavajo kot predmet. Krištof pa je s svojo zavestjo, popolno odgovornostjo do življenja in elanom utrl v umetnosti novo pot, pot zbliža-nja s človekom. Skozi slikarsko tradicijo in z lastno intuicijo se lahko poglobimo v govorico tega sveta. Portreti nas tudi duhovno obogatijo in nudijo možnosti sprejemati ali pa odklanjati govorico portretov. Sleherni razstavljeni portret predstavlja zaključeni svet, ki se je porodil kot nema govorica umetnika - slikarja in portretirane. Te upodobitve so žive govorice časa in današnjih sodobnikov, ki oblikujejo in jih srečujemo v slovenskem kulturnem področju.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Na sporedu Štajerske jeseni (Musik-protokoll) v Gradcu je 26. oktobra novost tržaškega skladatelja Fabia Niedra, ki se v poslednjih letih čedalje boljše uveljavlja na Nizozemskem, v Nemčiji in Avstriji, saj je v teh deželah prejel vrsto nagrad in doživel niz izvedb. (Nieder se je rodil v Trstu leta 1957, kompozicije se je učil z Giuliom Viozzijem in Witoldom Lutoslawskim in je znan tudi kot odličen pianist: bil je prvi, ki je v Ljubljani leta 1978 zaigral celotno zbirko Kogojevih Malenkosti.) Naslov nove skladbe, ki bo doživela krst v Gradcu in je bila izrecno naročena za to priložnost, je "Kersnik, duh kresne noči v vaseh slovenskih kmetov j skladba je napisana za klavir, 24 solističnih glasov, dva otroška glasova, štiri tolkalce in ogralca ter se poslužuje besedil Paula Kleeja in slovenske ljudske pesmi "Kresna noč". Na sporedu istega koncerta bo še novost Wolfganga Rihma za zbor a cap-pella.
V Niedrovem delu se pojavljajo prvine domišljijskega gledališča, ki jih uokvirjajo in zadržujejo klavir, zbor in tolkalci s tem, da uveljavijo obredno praznovanje koncerta. Glasba se s svojo silo uveljavlja v kraju hipotetičnega gledališkega dogajanja. Delo kot tako je navidezno zelo "nečisto", saj niha njegova oživitev med gledališko predstavo in povsem čisto glasbeno obliko.
Igralec, ki predstavlja duha kresne noči - Kresnika, oblečen s samo slamo, ždi v polmraku v odrskem kotu in -
kakor duhovina iz Beckettovega gledališča - je ves čas, kolikor skladba traja, to je nekaj čez pol ure, povsem negiben in mrmra nerazumljive besede kakor kak medium v transu.
Njegovo dihanje postane na nekem mestu podobno vznemirljivemu vetru, ki paralizira tek časa v skladbi. Gibanje v prostoru je zaupano dvema nevidnima otroškima glasovoma, ki predstavljata občinstvu nevidno son-
čno metaforo. Številne prvine so vzete iz resnične kmečke folklore: pred vsemi prisotnost slame, ki tudi zvočno zaobjame vsako drugo zvočno prvino v zvezi s Kresnikom. To velja tudi za zvok klavirja, ki je povsem pokrit z listi papirja in praskeče kakor plamen simboličnega kresa.
Izvedba v graški Stefaniensaal je zaupana pianistu Adolfu Hennigu in graškemu zboru Pro Arte. (u)
DOMA IN V SVETU
SLOVENIJALES DOBRO POZNAN
Tretja knjiga zbranega dela Antona Aškerca
Urednik Vlado Novak uvrstil v knjigo pesnikove epske pesnitve
. Nič vznemirljivega ne predstavlja lz‘d tretje knjige zbranega dela Anto-Aškerca, ki je pri Državni založbi ^avenije izšla kot 146 (!) knjiga zbir-e zbranih del slovenskih pesnikov in Plsateljev. In vendar gre za dogodek, * je le vreden posebne zabeležbe. ^mv° je namreč, da je druga knjiga Pranega dela tega slovenskega pes-i”a in publicista ter pomembne slo-enske kulturne osebnosti na prelomu .Pietja, izšia že leta 1951 (prva pa j 1946). Takratna urednica profeso-^c'a Marija Borštnikova, ki je velik svojega raziskovalnega dela po-prva Aškercu, svojega dela ni ie‘ela nadaljevati.
Urr/° ie oslal0 torzo in šele novi v?«riik Aškerčevega zbranega dela in ni° Novak obeta zaključiti to izda-'Novi zvezek v zbirki, ki je izšel po ^tridesetih letih od izida prejšnje-ka?Vezka, jo torej le pomemben, kajti zhre na to' do bo tudi Aškerčevo jo an° delo doživelo svojo publikaci-zak, U9ledni zbirki in s tem tudi svoj lotJuček. Urednika, tako urednik cekin e, izdaje zbranih del slovenskih 2 sikov, kot tudi novi urednik Ašker-skrJj9a dela, zaslužita torej vsaj rano priznanje.
Ašl<etia ^PjiRo zbranega dela Antona erca nadaljuje koncept, ki ga je
deloma pripravila že prvotna urednica, deloma pe je nekoliko spremenjen. Zato je urednik v knjigo, ki je sicer posvečena spominu že umrle urednice Marije Borštnikove, uvrstil dramsko pesnitev Zlatorog, pa epsko pesnitev posvečeno Primožu Trubarju ter zbirko pesmi Mučeniki, ki predstavlja ciklus pripovednih pesmi o slovenski protireformaciji. Tako je knjiga zaokrožena in posvečena predvsem epski poeziji, saj tudi pesnitev o Zlatorogu ni primerna za uprizoritev in ima le na zunaj dramsko obliko, dejansko pa je dramska pesnitev. To je priznal tudi pesnik sam. Povsem epska pesnitev je razumljivo pesnitev o Primožu Trubarju. In isto velja za tretji del te knjige zbranega dela.
Knjiga ima- poleg-tekstov, ki obsegajo več kot dve tretjini knjige, tudi urednikov uvod in opombe k pesmim. Te tvorijo seveda bistven del te izdaje in ustvarjajo njen kritičen, znanstveni značaj. Ne gre torej samo za to, da dobivamo s tem današnjemu času neznane (in tudi odtujene) Aškerčeve pesnitve; gre predvsem za kritično izdajo, prvo tovrstno izdajo te Aškerčeve poezije. Dejstvo je namreč, da so izdaje teh del doživele v takratni slovenski javnosti različne odmeve od laskavih, preko umerjeno pozitivnega
do odločno odklonilnih. Res je sicer, da urednik svoje sodbe v uvodu oz. opombah ne daje, vendar s celotnim zbranim gradivom usmerja današnje-ga bralca k lastni oceni in presoji teh Aškerčevih stvaritev. Opombe k besedilu predstavljajo dodatno urednikovo razlago.
Ko je Aškerc leta 1902 odložil uredništvo Ljubljanskega zvona, je hotel svojo pesniško veljavo in prvenstvo, ki so mu ga mladi s Cankarjem na čelu odrekali, potrditi. Ne le s pregledanim novim izidom Balad in romanc temveč tudi z novim delom. Odločil se je za dramsko pesnitev o Zlatorogu, oz. za pesnitev po ljudski pripovedki o triglavskem Zlatorogu. Pri tem ga je vzpodbudila želja po tekmovanju z nemško Baumbachovo pesnitvijo na isto temo, ki je dvajset let prej izšla celo v slovenskem prevodu.
Formalno je ta svoj namen Aškerc sicer zanikal, vendar je sam le zapisal, da zakaj ne bi tudi Slovenci smeli imeti »svojega« Zlatoroga. Pesnitev, napisana po istih motivih, po svoji zasnovi pa dramska pesnitev, je res izšla leta 1903 z letnico 1904. Vzbudila je različne odmeve, od navdušujočih, do odklonilnih s strani katoliških kritikov. Pesnitev je našla tudi svoj odmev v češkem revijalnem tisku in v
poljskem. Prizadevanja za češki prevod pa niso doživela uresničenja.
Epska pesnitev Primož Trubar je zajeta iz slovenske zgodovine, ki je vseskozi razvnemala Aškerčevo ustvarjalno domišljijo. Z uporabo te motivike je namreč Aškerc lahko izpovedoval svoje ideje o narodni prebuji, predvsem pa so svobodomiselnosti ter socialni pravičnosti. Motivika o Primožu Trubarju je bila še posebej primerna za njegov obračun s katolicizmom, neposredno pa ga je k delu vzpodbudila bližajoča se štiristoletnica Trubarjevega rojstva (1508-1908).
Ko je dokončal pesnitev o Zlatorogu, se je lotil Primoža Trubarja. Pesnitev je izšla v samostojni knjigi decembra 1904. Odmev izdaje je bil v skladu s političnimi oz. nazorskimi opredelitvami ocenjevalcev. Katoliška kritika je povzdigovanje protikato-liškega reformatorja seveda odločno odklanjala. Knjiga je imela odmev tudi v tujem tisku. Polemike okrog te pesnitve pa so še nekaj časa vznemirjale slovensko kulturno javnost.
Aškerca pa sta sprejem pesnitve o Trubarju in polemika okrog nje samo vzpodbujala k novemu ustvarjanju. Od študija o reformaciji mu je ostalo dokaj gradiva, ki ga v pesništvu ni mogel uporabiti.
Te osnovne motive je uporabil za nove pesmi, ki jih ni objavljal po revijah temveč jih je namenil za novo pesniško zbirko. Ta je konec leta 1906 izšla pod naslovom Mučeniki. In podnaslovom Slike iz naše protireformacije. V njej je izpričal svoje simpatije za reformacijo, iz katere je izšla slovenska književnost ter ogorčenje nad protireformatorji, ki so požigali slovenske knjige na grmadah. Nazorsko razcepljena slovenska javnost je knjigo enako deljeno sprejela kot prejšnjo o Trubarju. Od kritičnih zapiskov do apologetskih napadov je bila paleta različnih ocen. Nekatere so izšle v hrvaškem in češkem tisku, pa tudi na Poljskem. Današnji slovenski bralec pa bo te poezije s tematiko reformacije in protireformacije sprejel seveda lahko le kot literarno-zgodovinsko vrednoto.
Po vsem tem lahko sodimo, da je tretja knjiga Aškerčevega zbranega dela zanimiva, čeprav ne vznemirljiva. Obuja spomin na Aškerca, prikazuje njegovo delo v današnji luči, osvetljuje njegovo nazorsko misel in umetniško snovanje. Pomeni pa tudi potrebno in koristno nadaljevanje izdaje zbranega dela slovenskega pesnika Antona Aškerca.
Sl.Ru.
45. BAI sklenjene s svetovnim rekordom in ob dvojnem uspehu bolgarske reprezentance
Jordanka Donkova ovrednotila Ljubljano
LJUBLJANA — Vsaj ena rekordna znamka je bila za letošnje BAI v Ljubljani skoraj predvidena. V bolgarski trojki Kostantinova - Donkova in Markov je bil kandidat za rezultat, ki bi vpisal Ljubljano — prvič v zgodovini atletike — na seznam rekordov. Do velikega trenutka je res prišlo točno ob 15.25 v nedeljo popoldan, ko je Bolgarka Jordanka Donkova na drugi progi kot za stavo »premagovala« letvico. Po KM) m teka je semator pokazal 12”27 in Jordanka je ob izteku že veselo dvignila roke kvišku. Uradno so nato čas popravili do 12”26. Nov svetovni rekord! Prejšnji je bil star le dva tedna in je z 12”29 pripadal isti atletinji, ki je tudi evropska prvakinja.
Nedvomno je ta dogodek zasenčil vse ostale, čeprav dobrih rezultatov v drugem dnevu BAI ni manjkalo. V ženski konkurenci velja omeniti Bolgarko Hristovo z rezultatom 69,58 m v disku. V moški konkurenci sta bila zelo kakovostna skok v višino, kjer je Jugoslovan čanovič celo naskakoval državni rekord in tek na 400 m ovire.
Letošnje BAI so uspele tudi iz e-motivnega vidika. Turčija je osvojila kar dve prvi mesti, do kolajne pa je prišla tudi v ženski konkurenci. Alba-
nija je prišla z enim samim, atletom, ki je osvojil v metu kladiva tretje mesto.
Jugoslavija je prišla do svojih zadoščenj v obeh tekih na 800 m, v moškem kopju in v štafeti 4x400 m za moške. Posebno pa je navdušil Romeo Živko, ki je kakih 150 m pred ciljem presenetil Bolgara Ignatova in zmagal v teku na 5000 m.
EKIPNI VRSTNI RED
MOŠKI: 1. Bolgarija 232; 2. Jugoslavija 228 ; 3. Grčija 212,5; 5. Turčija 76,5; 6. Albanija 6 točk. ŽENSKE: 1. Bolgarija 214 točk; 2. Romunija 170,5; 3. Jugoslavija 138,5; 4. Grčija 73; 5. Turčija 24,5 točke.
KOLAJNE: Bolgarija 22 zlatih, 15 srebrnih, 6 bronastih; Jugoslavija 7, 9, 10; Romunija 5, 8, 14; Grčija 3, 7, 6; 6, Turčija 2, 0, 2; 7. Albanija 0, 0, 1.
Nedeljski rezultati ŽENSKE. 200 m:l. Nuneva (B) 22”58; 2. Pavlova (B) 22”68; 3. Ene (R) 23”68; 4. Sinkovič (J) 23”99; 5. Flaj-šman (J) 24”18. 800 m: 1. čolovič (J) 1’59”94; 2. Junghiatu (R) 2,00”68; 3. Mitrea (R) 2’01”27; 4. Bajer (J) 2’03”43. 3000 m: 1. Štereva (B) 9’24” 11; 2. Pajkic (J) 9’25’'54; 3. Keszeg (R) 9’25”67; 6. Mičanovič (J) 9’ 31” 06. 100 m ovire: 1. Donkova (B) 12”
26 (nov svet. rekord); 2. Zagorčeva (B) 12”39; 3. Pogacian (R) 12”87; 5. čotrič (J) 14”10; 6. Bukovec (J) 14” 68. 400 m ovire: 1. Carutasu (R) 55” 72; 2. Peneva (B) 53’T6; 3. Aksu (T) 58”48; 6. Domine (J) 59”83; 7. Rakita (J) 59”93. Daljina: 1. Ninova (B) 6,72 m; 2. Hristova (B) 6,61 m; 3. Nastase (R) 6,43 m; 4. Dančetovič (J) 6,29 m; 6. Šešerko (J) 5,96 m. Krogla: 1. Loghin (R) 19,81 m; 2. Mitkova (B) 18,41 m; 3. Veselinova
(B) 17,49 m; 5. Živanov (J) 15,46m; 6. Tufegdžič (J) 15,19 m. Disk: 1. Hristova (B) 69,58 m; 2. Mitkova (B) 64,68 m; 3. Lengyel (R) 62,48 in; 5. Golubič (J) 52,46 m; 6. Nagy (J) 50,02 m. 4x400 m: 1. Bolgarija 3’31” 36; 2. Romunija 3’32”70; 3. Jugoslavija 3’39”20. Sedmero hoj: 1. Dimitrova (B) 6304 ; 2. Vaidean (R) 6132; 3. Comateanu (R) 6069 ; 5. Stankov (J) 5280; 6. Mihajlova (J) 5177.
MOŠKI. 200 m: 1. Markov (B) 21”
17; 2. Harizanov (B) 2I”19; 3. Nikolič (J) 21”34; 5. Brankovič (J) 21”75. 800 m: 1. Popovič (J) 1’48”19; 2. la-coban (R) 1’48”27; 3. Meljak (J) 1’ 48”45. 5000 m: 1. Živko (J) 13’57”48;
2.	Ignatov (B) 13’58”20; 3. Ayaz (T) 13’58”34; 9. Paunovič (J) 14’51”43. Maraton: 1. Terzi (T) 2.22’H”; 2. Afordakos (G) 2.23’53”; 3. Vindiš (J) 2.25’46”; 7. Dovjak (J) 2.4414”. 400 m ovire: 1. Tomov (B) 49”40; 2. Ka-lojannis (G) 49”98; 3. Vamvakas (G) 50”06; 5. Kopitar (J) 51”05; 6. Ka-raulič (J) 52”55. Višina: 1. Popescu (R) 230 cm; 2. čanovič (J) 227 cm;
3.	Dakov (B) 224 cm; 5.'Apostolovski (J) 218 cm. Troskok: 1. Giannoulis (G) 16,36 m; 2. Ciobanu (R) 16,34 m; 3. Kožul (J) 16,27 m; 7. Marinovič (J) 15,55 m. Kopje: 1. Krdžalic (J) 79,04 m; 2. Cvetanov (B) 75,76 m; 3. Mustapič (J) 75,38 m. Kladivo: 1. Ta-nev (B) 77,74 m; 2. Džulgerov (B) 75,48 m; 3. Toska (A) 74,06 m; 6. Štiglič (J) 65,46 m; 7. Hadžič (J) 61,32 m. 4x400 m: 1. Jugoslavija 3’ 04”53; 2. Grčija 3’06”23; 3. Bolgarija 3’15”24. Deseteroboj: 1. Mitrakijev (B) 7454 ; 2. Karan (J) 7357 ; 3. Rabič (J) 7064.
BRUNO KRIŽMAN
Žensko odbojkarsko SP:
PRAGA — Predzadnji dan polfinalnih srečanj 10. ženskega svetovnega odbojkarskega prvenstva je padla končna odločitev glede štirih reprezentanc, ki bodo igrale za kolajne. To so Kitajska, NDR, Kuba in Peru. Doslej so še nepremagane samo branilke naslova Kitajke in Kuba. Italijanke so izgubile že drugo zaporedno srečanje polfinalne skupine v Pragi. Tako SZ kot tudi Kitajska sta bili premočni nasprotnici za »azzur-re«, ki so izgubile obe tekmi s 3:0.
REZULTATI
POLFINALNA SKUPINA V PRAGI:
dvojen poraz Italijank
SZ - Italija 3:0 (15:3, 15:11, 15:11), NDR - Japonska 3:0, Kitajska - ZDA 3:0, SZ - Japonska 3:0, Kitajska - Italija 3:0 (15:4, 15:4, 15:3), NDR -ZDA 3:2. LESTVICA: Kitajska 8, N DR 6, Japonska 4, SZ 4, ZDA 2, jtalija 0. POLFINALNA SKUPINA V OSTRAVI: Bolgarija - Brazilija 3:2, Kuba - Južna Koreja 3:1, Peru -ČSSR 3:1, Kuba - Bolgarija 3:0, Peru - Južna Koreja 3:0, Brazilija -ČSSR 3:0. LESTVICA: Kuba 8, Peru 6, J. Koreja in Bolgarija 4, Brazilija 2, ČSSR 0. (G. Furlanič)
KOLESARSTVO: končano svetovno prvenstvo v Coloradu Springsu	LOKOSTRELSTVO: pokal dežel v Rovijju
Pri amaterjih in amaterkah po pričakovanju Vesna Lutman odlična
COLORADO SPRINGS — Po velikem sobotnem slavju itabjanskega kolesarja Morena Argentina v vožnji za profesionalce so v nedeljo podelili še dva kompleta kolajn. V cestnem tekhio-vanju za amaterje je zmagal Vzhodni Nemec Uwe Ampler, v ženski konkurenci pa lanska svetovna prvakinja, Francozinja Jannie Longo, ki je tako potrdila svoj najbolj prestižni naslov.
ItalijansM kolesarji se tokrat niso posebno izkazali. Maurizio Fondriest, ki ga pozna tudi zamejska javnost, saj je osvojil letošnjo dirko lonjerske Adrie, je bil eden od favoritov za o-svojitev svetovnega naslova, vendar pa je med tekmovanjem preveč nesebično »garal« ter zamudil priložnost prav v zadnjih kilometrih, ko je bodoči zmagovalec silovito potegnil ter pustil vse nasprotnike za sabo. Fon-
driest je nato osvojil sedmo mesto, medtem ko je bil Jugoslovan Jure Pavlič odličen enajsti.
V ženski konkurenci je francoska tekmovalka Jeannie Longo premočno zmagala, vendar pa je treba takoj dodati, da je manjkala odlična italijanska kolesarka Maria Canins, ki si je pred kratkim zlomila ključnico. KONČNA LESTVICA AMATERJEV:
I.	Ampler (NDR), ki je 169,400 km prevozil v 4.14’49”; 2. Talen (Niz.) po 6’; 3. Jagt (l^iz.) po 15’; 4. Raab (N DR); 5. Costa (Arg.); 6. Carlin (Fr.); 7. Fondriest (It.); 8. Ludwig (NDR); 9. Sanders (Fr.); 10. Trinkler (Švi.);
II.	Pavlič (Jug.) vsi v Jagtovem času.
KONČNA LESTVICA AMATERK: 1. Longo (Fr.), ki je 61,6 km prevozila v 1.38’56”; 2. Janelle (ZDA) po 10”; 3. Ja to vijeva (SZ); 4. Enze-
nauer (ZRN); 5. Larsen (Nor.); 6. Schumacher (ZRN); 7. Bonanomi (It.)
TENIS: ODPRTO PRVENSTVO ZDA
Slavje Čehoslovakov
FLUSHING MEADOW — češkoslovaški teniški igralec Ivan Lendl je premočno osvojil odprto prvenstvo ZDA, saj je v finalu premagal rojaka Miroslava Mečirja z gladkim 6:4, 6:2, 6:0. Slednji je v polfinalu v maratonskem boju s 3:2 premagal favoriziranega Borisa Beckerja,
To prvenstvo je bilo pravo slavje češkoslovaške teniške šole, saj so tudi v ženski konkurenci »kraljevale« predstavnice te države. Martina Navratilova (sedaj ameriška državljanka) je namreč v finalu premagala Sukovo s 6:3, 6:2.
Vesna Lutman, lokostrelka briškega društva Naš prapor, je nadvse uspešno, začela letošnjo sezono. Po zmagovitem nastopu v Mestrah je v nedeljo dosegla velik uspeh na pokalu dežel v Rovigu, ki velja za italijansko ekipno prvenstvo. Ob prisotnosti tekmovalcev iz vseh dežel Italije je zasedla 1. mesto in odločilno prispevala, da se je ekipa dežele Furlanije -Julijske krajine (vsako ekipo sestavlja 12 lokostrelcev različnih kategorij) dosegla 2. mesto za Venetom. Vesna Lutman pa je med mladinci, skupaj z Ericom Candottijem iz Lignana, zasedla 1. mesto v svoji kategoriji in s tem potrdila, da je trenutno najboljša v državi.
Na prvenstvu v Rovigu so nastopili najboljši lokostrelci v državi (razen državnih reprezentantov), ki so tekmovali v predstavništvu posameznih dežel. Po pričakovanju je zmaga-
la ekipa iz Veneta, ki je ta naslov osvojila že tretjič zaporedoma. Presenečenje pa predstavlja 2. mesto naše dežele.
Šah: Garri Kasparov
v boljšem položaju
LENINGRAD — Garri Kasparov in Anatolij Karpov sta 14. partijo dvoboja za naslov svetovnega prvaka prekinila v 41. potezi. Kasparov je v boljšem položaju. Šahista bosta partijo nadaljevala danes. Po 13 partijah je izid 7:6 v korist Kasparova.
Državno prvenstvo »470«
TRST — Posadka Pietro D’Ali in Giuseppe Coiana je osvojila prvo regato državnega prvenstva v razredu »470«, ki se v organizaciji društva Pietas Julia odvija v Sesljanu.
Košarka: na turnirju Alpe-Adria
Segafredo in Stefane! zlahka
KOŠARKA: v nedeljo v prvi tekmi turnirja Alpe-Adria
Kljub porazu jadranovci zadovoljili
Jadran — Pulloveria San Dona 80:96 (44:39)
JADRAN: Žerjal 2, Čuk 6, Gulič 11 (2:2), Sosič 5 (0:1), Rauber 13 (1:2), Ban 22 (8:8), Daneu 15 (1:2), Terčon, Štoka 6 (4:9), Persi.
PULLOVERIA SAN DONA’: Scocco 7 (3:4), Greco 38 (9:11), Costa 4, Vicenzini 2 (2:2), Orlandi, Tallon, Maltecca 11 (3:5), Coppo 12, Gregoris 7 (1:2), Casini, Zuin 15 (5:8), Mure.
SODNIKA: Cariola in Fornasari (oba Trst). PM: Jadran 16:24, Pulloveria 23:32. ON: Jadran 25, Pulloveria 22. PON: Rauber (37), Scocco (37).
Segafredo — Gradine 96:65 (46:38)
SEGAFREDO: S. Mitchell 17, Marušič 4, Corpaci, Gilardi 4, Sala 8, Ardessi 16, Lorenzi 16, Devetak, Bor-si 6, Stramaglia 6, Bullara 15, C. Mitchell 4.
Segafredo je sinoči pred tržiškimi gledalci brez težav premagal moštvo Gradine iz Pulja. Že po prvem polčasu je bilo razvidno, da je Segafredo v premoči. Posebno sta se odlikovala C. in S. Mitchell.
Jugoslovani so igrali pod pričakovanjem. Treba pa je reči, da so Jugoslovani posebno v drugem polčasu igralj precej pod svojimi sposobnostmi. Goriški trener je proti koncu, ko je bil rezultat že na varnem, dal možnost tudi mlajšim, da so lahko nastopili na igrišču. Resnici na ljubo
je treba povedati, da so se tudi rezerve dobro odrezale. (M. Jarc)
Stefane! - Gradine 81:68 (38:40)
STEFANEL: Bobicchio 2, Just, Fi-schetto 14 (2:2), Gatto 9 (1:1), Rua-ro, Favero, Colmani 8 (0:3), Gambel-li, Riva 10 (2:2), Vitez 24 (3:4), Ber-tolotti 12 (4:4), lemmolo 2.
Stefanel je v okviru turnirja Alpe -Adria zasluženo premagal puljsko e-kipo Gradine
Drevi bo Stefanel ponovno nastopil v Trstu proti Klostemeubrugu iz Dunaja, ki je trenutno na prvem mestu vzhodne skupine. (Marko Oblak)
E. Jones danes v Trstu
Kaže, da je tržaški Stefanel vsaj delno rešil vprašanje tujcev. Danes naj bi namreč dopotoval v Trst Earl Jones, nekdanja »izbira« Los Angeles Lakers.
Jadranovci so s porazom pričeli tekme na turnirju Alpe-Adria za dru-goligaše, vseeno pa so zadovoljili. V tem pripravljalnem obdobju za prvenstvene boje je bilo seveda najpomembnejše preveriti telesno, pripravljenost naših fantov. In na tem srečanju je bilo jasno, da je Brumnovo trdo delo že dalo svoje sadove: jadranovci so predvsem v prvem polčasu igrali izredno odločno, požrtvovalno, moško. In to kljub
temu, da so imeli v jutranjih urah težak trening.
Če so košarkarji San Donaja v drugem polčasu prevzeli pobudo in tudi zmagali, gre to pripisati utrujenosti naših .fantov in tudi dejstvu, da doslej še niso temeljito vadili tehnično taktičnih elementov igre. Tudi pri metu imajo jadranovci še ogromno rezerve. Skratka, nedeljska tekma naj bi pokazala, kako je s telesno pripravo naših fantov. Odgovor je vsekakor — spodbudno!
Drevi v Repnu (19.00)
Jadran — Novo mesto
Do začetka prvenstva bodo imeli jadranovci izredno pester spored srečanj. Že drevi ob 19. uri se bodo v Repnu v prijateljski tekmi pomerili z Novim mestom (vodi ga bivši Ja-dranov trener Splichal), v petek, 12. t.m. bo v San Donaju povratna tekma turnirja AA. V soboto, 13., bodo verjetno igrali proti Scogliettu (v Repnu ob 17.00), v četrtek, 18. t.m. (19.00 v Repnu), bo tekma za turnir AA proti Pordenonu; 19. in 20. t.m. bo naše moštvo sodelovalo na turnirju v Celovcu, 23. t.m. bo v Pordenonu igralo povratno srečanje turnirja AA, 25. t.m. bo prijateljska tekma s Servolano, prvenstvo pa se bo začelo dva dni poznaja. Jadranovci gotovo ne bodo počivali, (bi)
NOGOMET: v nedeljo v 2. kolu deželnega pokala
Nogometni turnir v Biljah
Sovodenjcem tretje mesto
Gaja - Edile Adriatica 0:0 Vesna — SanUAndrea 0:1 (0:0)
GAJA:	Kante, Grgič, Stranščak,
Rismondo, Viviani, Kalc, Gojča, Al-fieri, Salvi, Vrše, Križmančič (od 80. min. Milkovič).
Gaja je z dobro in odločno igro zasluženo izenačila proti favorizirani ekipi Edile Adriatica, ki sodi med najboljše amaterske nogometna ekipe na Tržaškem sploh. Rezultat je tem pomembnejši, ker je Gaja igrala v okrnjeni postavi, saj sta manjkala izključena Bortolotti in Gabrielli.
Prvi polčas je bil uravnovešen, v drugem pa je Edile Adriatica odloč-
neje pritisnil, vendar je vratar Kante nekajkrat odlično posegel. Omenili bi še, da je bila tekma zelo korektna, pa tudi sodnik je zelo dobro opravil svojo nalogo.
VESNA: Verdecchia, N. Sedmak, Pisani, Picchiem, S- Sedmak, Coc-coluto, R. Candotti (Basiacco), Po-tasso, Kostnapfel, F. Candotti, Bruno.
Kriška Vesna je v nedeljo nezasluženo izgubila. Križani so tokrat imeli precej smole, saj jim je sodnik neutemeljeno razveljavil Kost-napflov fol, na razpolago pa so i-meli celo 11-metrovko, ki pa jo je Potasso žal zgrešil. V zadnjih minutah tekme pa so Križani zadeli še »sedmico« s strelom srednjega napadalca. Gostje so zmagoviti zadetek dosegli z edinim nevarnim strelom v kriška vrata. V kriški enajsterici je v teh uvodnih tekmah nekoliko raztresenosti. (A. Kostnapfel)
ODBOJKA NA VRHU
Memorial B. Frandolič
S sinočnjimi tekmami v moški konkurenci se je na Vrhu, v sovodenj-ski občini, pričel 8. odbojkarski memorial B. Frandolič, ki ga prireja KD Kras iz Dola. V moški konkurenci nastopa 6 ekip, ki so razdeljene v dve skupini, med ženskami pa se bodo za prvo mesto potegovale 4 postave.
SPORED — Danes, 9. 9. ob 19. uri: štandrež - Pevma-Oslavje (moški); ob 20. uri: Kras - štandrež; ob 21. uri: Pevma-Oslavje - Kras. Jutri, 10. 9., ob 19. uri: Dol-Polja-ne - Vrh (ženske); ob 20. uri: So-vodnje - Doberdob; ob 21. uri: finale za 3. mesto.
Sovodenjska enajsterica je v okviru predprvenstvenih priprav sodelovala v soboto in nedeljo v Biljah na nogometnem turnirju, ki so ga pripravili v okviru tamkajšnje 40-letnice športnega društva. Poleg Sovodenj-cev so na prireditvi sodelovali še domačini, novogoriška ekipa veteranov Vozil in Pro Romans, ki nastopa v 2. AL. Tumir so osvojili domačini, ki so po maratonskem streljanju 11-me trovk strli odpor Novogoričanov, v malem finalu pa so Sovodenjci premagali Pro Romans in potrdili zadovoljivo telesno pripravljenost.
POLFINALNA TEKMA: Vozila — Sovodnje 3:0.
FINALE ZA 3. MESTO: Sovodnje -Pro Romans 4:2.
STRELCI: Čevdek (2), Bicciato in I Butkovič.
SOVODNJE:	Gergolet, Florenin,
Gulin, Gomišček, Marson, E. Pete-jan, Sambo, čevdek, M. Fajt, Černigoj, Butkovič, Uršič, Hmeljak, Košič, R. Petejan, Bicciato.
Danes pa bodo Sovodenjci in Do-berdobci sodelovah na turnirju v Za-graju. Marsonovi varovanci bodo ob 20. uri igrali proti Sagradu. Mladost pa (ob 21.45) proti Poggiu. Naslednje kolo turnirja bo v petek, 12. t. m-, ko bodo Sovodenjci igrali proti Poggiu, Mladost pa s Sagradom. V zadnjem kolu (datum bodo padreditelji še določili) pa se bosta v predprven-stvenem derbiju srečala Mladost in Sovodnje.
Časa za počitek bo zelo malo. Že v nedeljo bo namreč stekel tumir v Zdravščini, kjer bosta od slovenskih ekip nastopili Sovodnje in Juventina.
Na mednarodnem ženskem odbojkarskem turnirju za Pokal bazoviških junakov
Prehodni pokal v trajno last Fužinarju z Raven
V soboto in nedeljo se so tudi športni delavci ŠZ Sloga poklonili spominu štirih bazoviških junakov s priredbo mednarodnega ženskega odbojkarskega turnirja za Pokal bazoviških junakov in Pohoda bazoviških junakov. S tema dvema športnima prireditvama pa je društvo tudi začelo z nizom prireditev, ki jih bo organiziralo ob 15-letnici svojega delovanja.
Na startu pohoda se je zbralo več kot 80 udeležencev vseh starosti in z obeh strani meje, celo iz Kranja. Planince je pot vodila iz Bazovice preko Drage, Jezera, Peska in Gročane na hrib Kokoš in nato na kraj ustrelitve bazoviških junakov, kjer je bila tudi osrednja svečanost. Zlata značka bazoviških junakov je šla vsem, ki so se pohoda udeležili šestič. Kdor je bil tokrat na pohodu četrtič, je prejel srebrno, udeleženec drugega pohoda pa bronasto.
Odbojkarski turnir se je odvijal v dveh dneh. O izločilnih srečanjih smo že poročali, v nedeljo pa so bili finalni boji. Kot prva sta se v finalu za peto mesto srečala Sloga in goriška združena ekipa Agorest. Tekma ni bila lepa, saj se je obema ekipama poznalo, da
sta na začetku priprav. Po treh setih je slavil zmago Agorest, -ki je manj grešil od domačink. V finalu za tretje mesto sta se spoprijela Bor Friulexport in Koper, dosedanji dvakratni zmagovalec tega turnirja. Koper je tokrat v bistvu razočaral, za Bor Friulexport pa pomeni osvojitev 3. mesta lep uspeh, še zlasti, ker je nastopil zelo okrnjen.
Najlepši je bil seveda popoldanski finale za prvo mesto med Fužinarjem
z Raven na Koroškem in združeno ekipo Meblo. Razen v prvem setu, ko Fu-žinarke niso nudile Meblu praktično nobenega odpora, je bila tekma res kvalitetna, borbena in polna lepih akcij, ki so navdušile številno občintvo. Zmago bi si zaslužili obe ekipi, saj sta si bili v marsičem enakovredni. Prvo mesto je osvojil Fužinar, ki je v odločilnih trenutkih pokazal boljšo telesno in psihično pripravo. Ravenska ekipa je tako na tem turnirju, ki je bil letos
na sporedu sedmič, tretjič zmagala in s tem tudi dobila v trajno last prehodni pokal.
Po turnirju je nastopajočim ekipam najprej spregovoril predstavnik Odbora za proslavo bazoviških žrtev dr. Odo Kalan, ki se je v krajšem govoru spomnil štirih bazoviških junakov, prvih žrtev fašističnega nasilja v Italiji.
Sledilo je nagrajevanje. Vse nastopajoče ekipe so bile nagrajene s pokali, Fužinarju je, kot rečeno, šel v trajno last tudi prehodni pokal. Poleg tega je posebna komisija nagradila še članico Mebla Lajris Žerjal kot najboljšo mlado igralko turnirja, članica Fužinarja Anita Goltnik pa je dobila priznanje kot najbolj popolna igralka turnirja. V nagradni sklad so prispevali urarna in zlatarna Mikolj, občina Devin - Nabrežina, ZSŠDI, SKGZ, Hranilnica in posojilnica na Opčinah, Tržaška kreditna banka, Dežela F-JK, Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini, Primorski dnevnik, ZSKD, Slov. prosveta in urarna Malalan.
IZIDI
FINALE ZA 5. mesto: Agorest -Sloga 2:1 (13:15, 15:10, 15:5)
FINALE ZA 3. mesto: Bor Friulex-port - Koper 2:1 (4:15, 16:14, 16:14)
FINALE ZA 1. mesto: Fužinar -Meblo 3:2 (2:15, 15:12, 7:15, 15:5, 15:10)
LESTVICA: 1. Fužinar, 2. Meblo, 3. Bor Friulexport, 4. Koper, 5. Agorest, 6. Sloga.
POSTAVE:
FUŽINAR: Goltnik, Gostenčnik, Pavšer, Paznik, Šteharnik, Bavče, Oderla, Pavše, Tušek, Polanc, Hoz-nik, Kasper.
MEBLO: Kralj, Nacinovi, Klemše, Maver, Vidali, Malalan, Mira in Neva Grgič, Žerjal, Garbini.
BOR FRIULEKPORT: Stopar, Fora-us, Venier, Čač, Mauri, Bandi, Knez, Kralj.
KOPER: Klun, Matič, Jovič, Jakomin, Bešvir, Petelin, Prelec, Jahnič, Melanšek, Savarin, Omerčehajič.
AGOREST: Kocjančič, Primožič, Mulič, Plet, Roner, Zavadlav, Cotič, Pelerin, Klemše, Višintin, Lovisutti, Černe.
SLOGA: Vidali, Drnovšček, Koko-ravec, Adam, Miot, Milkovič, Neva in Lara Lupine, Škerk, Fabrizi.
(INKA)
Ženski mednarodni namiznoteniški turnir v Zgoniku za 11. kraški pokal
Bernardiceva glavna junakinja Krasove prireditve
Tudi letošnja izvedba kraškega pokala, enajstega po vrsti je odlično uspela tako po kakovosti nastopajočih ekip in posameznic kot glede organizacije, saj v dveh dneh zagrizenih tek-movanj na tem področju ni bilo opaziti niti najmanjše vrzeli. Čeprav so odigrali kar 128 srečanj, so vsa potekala točno po napovedanem urniku tekmo-yanj. Seveda pri uspešnosti tako množičnih športnih manifestacij, kot je bila tale v Zgoniku, pridejo v poštev tudi številna slovenska podjetja, javne organizacije in ustanove, ki so tudi tokrat prišle na roko organizatorju s prispevkom krasnih pokalov, namenjenim najboljšim uvrščenim tekmovalkam.
Da je bila konkurenca na letošnjem H. kraškem pokalu izredno kakovostna, nam kaže podatek, da je bila Vesna Ojstršek, predstavnica Kemičarja, ki je marca dopolnila 18 let na lan-
skem evropskem mladinskem prvenstvu na Nizozemskem druga za odlično Olgo Nemeš, igralko romunskega porekla, ki pa že nekaj let živi in nastopa v ZRN in sodi trenutno med tri najboljše članske igralke v Evropi. Vesna je letos prestopila med članice in je na letošnjih jugoslovanskih lestvicah na odličnem 24. mestu. Njena soigralka Frelihova, ki je še dve leti mlajša, pa je med tremi najmočnejšimi mladinkami v Jugoslaviji, a v Sloveniji zanjo ni enakovredne tekmice. Poleg njiju pa se je turnirja udeležila tudi letošnja nova italijanska državna prvakinja Žampinijeva, ki je bila obenem najzaslužnejša, da je veronska ekipa Surgelati Arena osvojila letošnji ženski ekipni državni naslov. V nedeljo zjutraj so najprej odigrali finale ekipnega dela med favoriziranim Ke-mičarjem lanskim zmagovalcem in
presenetljivim Krasom Globtrade, ki je dan prej po zagrizenem boju nepričakovano strl odpor Ljubljančank. Žal se je zaradi visoke vročine morala srečanju odreči Ojsterškova, kljub temu pa zmaga gostje ni bila nikoli v dvomu, čeprav so se "rdeče-bele" odlično upirale močnejšim igralkam Kemičarja. Zmagale so gostje s 3:1. Posamezni izidi: Frelih - Milič 2:1; Teršek - Ber-nardič 0:2; Milič, Bernardič - Frelih, Teršek 0:2; Bernardič - Frelih 1:2.
Ogorčen boj pa je bil med posameznicami. Tu smo bili priča številnim res napetim in spektakularnim dvobojem. Za največje presenečenje je najprej poskrbela Sonja Doljak, ko je v osmini finala strla odpor državne prvakinje Zampinijeve (rezultat 2:1 v njeno kao-rist, 14:21, 21:12 in 25:23) in dokazala, da se s hitrimi koraki spet vprača v svojo običajno formo. V naslednjem srečanju pa je bila proti v nedeljo od-
lično razpoloženi Krsnikovi, poznejši finalistki brez moči. Lepo zadoščenje za ves Krasov tabor predstavlja zmagoslavje Jasne Bernardič, ki je po dramatičnem drugem setu proti Krsnikovi brez izgubljenega niza zasluženo osvojila 11. kraški pokal za posameznice. Med dvojicami bi lahko Zagrebčanka skupaj z Miličevo dosegli nekaj več od 3. mesta, saj sta v polfinalu po treh izenačenih setih morala priznati premoč kasnejših zmagovalk Cadeže-ve in Krsnikove (Olimpija). V teh dveh tekmovanjih je nastopilo številno Krasovo zastopstvo, za katero je bila to zelo koristna preizkušnja, saj so s prikazano igro vsa dekleta zapustila odličen vtis in dokazala, da se lahko enakovredno upirajo tudi močnejšim nasprotnicam, uspeh Bernardičeve je dopolnilo še prvo mesto Krasa Globtrade na društveni lestvici po točkah. (Z.S.)
totocalcio
Ascoli - Milan	X
Brescia - Atalanta	X
Cagliari - Piša	1
Campobasso - Bari	X
Catanzaro - Bologna	2
Como - Fiorentina	X
Inter - Udinese	1
Messina - Genoa	1
Pescara - Arezzo	1
Piacenza - Perugia	X
Sampdoria - Juventus	1
Torino - Avellino	X
Verona - Roma	1
KVOTE	
13 (66 dobitnikov)	44.019.000 lir	
12 (1532 dobitnikov)	1.896.000 lir	
obvestila	
ŠZ DOM
obvešča, da bo danes, 9. t. m., prvi trening igralcev propaganda - minibasket (letniki 1972 in mlajši) v telovadnici Kulturnega doma s pričetkom ob 15. uri.
ŠD POLET
obvešča, da se bo 15. t. m. pričel tečaj kotalkanja za začetnike. Informacije na kotalkališču, Repentabrska ulica, vsak dan od 18. do 20. ure.
A VTOMOBILIZEM: na V N Italije v formuli ena
Williamsova dvojica spet na vrhu
7. in 2. jugoslovanska nogometna liga
Partizan in Dinamo
MONZA — Williams Honda je s Pi-fuetom in Mansellom tudi v Monzi Potrdila, da v letošnji sezoni razpolaga z najboljšimi vozili, italijanski ljubitelji formule ena pa so se lahko spet veselili, saj je Ferrari z Johanssonom osvojila tretje mesto. Praznih rok je si-cer tokrat ostal Alboreto, kateremu je odpovedal motor, vendar so pri Ferra-fiju pokazali viden napredek, saj se je Alboreto vse do odstopa povsem enakovredno kosal z najboljšimi. Spodbudno je tudi enajsto mesto najmlajše-9a pilota formule ena, Alexa Caffija ha oselli.
Na vrhu skupne lestvice je še vedno Nansell, kateremu sledi klubski tova-riš Piguet. Prost je tokrat ostal brez hvrstitve (izključili so ga, ker je zame-hjal vozilo po dovoljenem času), kot tudi Senna (dirka se je zanj zaradi okvare končala že v prvem krogu) in Fabi (zletel je s proge).
Prihodnja preizkušnja v formuli ena bo 21. t. m. na Portugalskem, zatem bosta še dirki za VN Mehike (12. 10.) in Avstralije (16. 10.).
totip
1. — 1. Carpenedolo	X
2. Dankeum	1
2. — 1. Tacambaro	2
2. Chaparal	X
3. — 1. Desire Ta	1
2. Checco Play	2
4. — 1. I. Desgrave	X
2. Bisante Pi	2
5. — 1. L Diudin	2
2. Darkish Gar	X
6. — 1. Jour De Feu	1
2. Generalise	X
KVOTE	
12 (120 dobitnikov)	3.137.000 lir
11 ( 1.826 dobitnikov)	205.000 lir
.10 (14.112 dobitnikov)	26.000 lir
VRSTNI RED: 1. Piguet (Braz.) willi-ams honda, ki je 295,800 km prevozil v 1.17'42"889 s poprečno hitrostjo 228,373 km na uro; 2. Mansell (VB) williams honda po 9"828; 3. Johansson (Šve.) ferrari 22"915; 4. Rosberg (Fin.) mcla-ren porsche 53"809; 5. Berger (Av.) be-netton BMW po 1 krogu: 6. Jones (Av-stral.) lola ford po 2 krogih.
LESTVICA PILOTOV ZA SP: 1
Mansell (VB) 61 točk; 2. Piguet (Braz.) 56; 3. Prost (Fr.) 53; 4. Senna (Braz.J 48; 5. Rosberg (Fin.) 22; 6. Johansson (Sve.) 18; 7. Laffite (Fr.) in Arnoux (Fr.) 14; 9. Alboreto (It.) 12; 10. Berger (Av.) 8; 11. Brundle (VB) 5; 12. Jones (Avstral.) 4; 13. Fabi (It.), Dumfries (VB), Tambay (Fr.) in Patrese (It.) 2; 17. Streiff (Fr.) in Danner (ZRN) 1.
LESTVICA AVTOMOBILSKIH HIŠ
ZA SP: 1. VVilliams 117 točk; 2. McLaren 75; 3. Lotus 50; 4. Ferrari 30; 5. Ligier 28; 6. Benetton 10; 7. Lola in Tyrrell 6; 9. Brabham 2; 10. Arrows 1.
Italijanski nogometni pokal: po porazu s poprečno Parmo
Triestina v globoki krizi
^rtestina - Parma	0:2 (0:
STRELCA: v 72. min. Bortolazzi, min. Melli. IZKLJUČEN: v 58. m: K°mano.
. TRIESTINA: Gandini, Bagnato, C ando, Dal Pra (v 57. min. Bravin), Cc antini, Poletto (v 68. min. Di Giova Ur De Falco, Strappa, Cinello (v -m. Scaglia), Romano, lachini.
R pARMA: Ferrari (v 79. Bucci), Mos , hhehi, Galassi, Bruno, Signorini, V t.11, (v 60. min. Rossi), Fiorin, Mel l^Mlazzi (v 69. min. Sormani), Font
šk^a^e' ba je bila krivična obsodba j ^hdalu športnih stav predvsem Lj,. ce tak šok, da so popolnoma izg 1 veselje do igre (pred obsodbo e ernagali prvoligaša Ascoli in nez; qu ^ho tesno izgubili z Milanom, v*,, bi pa so odigrali tri tekme benLa kritiko, saj so remizirali s !
in pedettesei®m ter izgubiti -lik armo)- Poleg tega je zavladala a nervoza med igralci (izključi
»gentlemana« Romana je v tem oziru zgovorna) ter splošna resignacija. I. P.
IZIDI ZADNJEGA KOLA IN LESTVICE	.	„ „
SKUPINA 1: Como - Fiorentina 1:1; Pescara — Arezzo 2:1; Empoli — Ca-sertana 2:0. LESTVICA: Empoli, Caser-tana in Como 6 točk; Fiorentina 5; Pescara 4; Arezzo 3 točke. KVALIFICIRANI EKIPI: Empoli; Casertana ali Como.
SKUPINA 2: Inter — Udinese 2:1; Catania — Cavese 2:0; Catanzaro — Bologna 1:2. LESTVICA: Inter 9; Bologna 7; Udinese 6; Catanzaro 5; Catania 3; Cavese 0. KVALIFICIRANI: Inter in Bologna.
SKUPINA 3: Sampdoria — Juventus 2:1; Cremonese — Reggiana 3:0; Lecce — Monza 2:0. LESTVICA: Juventus 8; Cremonese in Sampdoria 7; Lecce in Monza 3; Reggiana 2. KVALIFICIRANI: Juventus in Cremonese.
SKUPINA 4: Ascoli — Milan 1:1; Sambenedettese — Barletta 1:0; Tries-
tina — Parma 0:2. LESTVICA: Parma 8; Milan 7; Sambenedettese in Ascoli 5; Triestina 3; Barletta 2. KVALIFICIRANI: Parma in Milan.
SKUPINA 5: Lazio — Taranto 5:0; Napoli — Cesena 3:1; Spal — Vicenza 1:1. LESTVICA: Napoli 10; Lazio in Cesena 6; Vicenza in Taranto 3; Spal 2. KVALIFICIRANI: Napoli in Lazio.
SKUPINA 6: Brescia — Atalanta 0:0; Messina — Genoa 2:1; Virescit — Palermo 3:0. LESTVICA: Atalanta in Brescia 7; Virescit, Genoa in Messina 5; Palermo 1. KVALIFICIRANI: Atalanta in Brescia.
SKUPINA 7: Torino — Avellino 1:1; Modena — Siena 0:1; Cagliari — Piša 1:0. LESTVICA: Torino 7; Cagliari in Avellino 6; Siena 5; Modena in Piša 3. KVALIFICIRANI: Torino in Cagliari.
SKUPINA 8: Verona — Roma 1:0; Campobasso — Bari 0:0; Piacenza — Perugia 2:2. LESTIVCA: Verona 9; Roma 7; Piacenza 5; Bari 4; Campobasso 3; Perugia 2. KVALIFICIRANI: Verona in Roma.
še vedno neporažena
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Po petem kolu jugoslovanske prve nogometne lige sta brez poraza še naprej Partizan in Dinamo, toda zaradi njunih negativnih točk še vedno vodi skopski Vardar. Tokrat je bil v ospredju zanimanja derbi na Reki, kjer je gostoval beograjski Partizan in slavil kar s 3:0.
Rečani so pred petnajst tisoč gledalci (prevladovali so Partizanovi navijači), igrali preveč tvegano, veliko več so napadali, toda Beograjčani so bili pametnejši. Ti niso imeli slabega moža, spet pa so blesteli Djurovski, Katanec in Vokkri. Rečani niso bili brez priložnosti, toda beograjski vratar Omerovič je bil odličen. Zagrebški Dinamo je imel doma z Vinkovčani veliko več dela, prav lahko pa bi celo izgubil, toda spet ga je rešil sijajni dirigent Mlinarič.
Hajduk je 20 minut pred koncem tekme v Prištini povedel z goloma Adamoviča, toda domači so le izenačili in tako vknjižili prvo letošnjo točko. Crvena zvezda je z Radničkim igrala brez Stojkoviča, ki je k njej prestopil prav iz Niša, igrala pa je slabo in le remizirala. Edini gol je Jankovič dosegel iz 11-metrovke, tik pred koncem pa bi nekdanji Zvezdin igralec Ivanovič kmalu dosegel zmagoviti gol za goste. Najučinkovitejši je bil tokrat sarajevski mestni derbi, v katerem je mladi rezprezenjant Mihajlo-vič zablestel kar s tremi lepimi goli. Zelo učinkovit je bil tudi mladi Rančev iz Vardarja z dvemi goli, le malo pa je manjkalo, da skopsko moštvo s Sutjesko ni osvojilo še druge točke.
V 2. ZL je Maribor častno z 1:2 izgubil v gosteh z Rudarjem v Prijedoru, z malo več sreče pa bi vijoličasti lahko osvojili točko. Mariborčani so imeli nekaj sreče, kajti tekmo je sodil slo-
venski sodnik Avsec iz Sežane, tako da gostitelji niso imeli tradicionalne pomoči. Zanimivo je, da je bil za Mariborčane strelec Obradovič s strelom iz kota. V sredo bodo pouradne tekme osmine finala za pokal, Maribor pa bo gostoval pri prvoligašu Željezničarju v Sarajevu, s katerim je v prvi tekmi igral 0:0.
IZIDI 5. KOLA 1. ZNL: Sloboda -Spartak 2:0 (1:); Čelik - Budučnost 1:3 (1:0); Rijeka - Partizan 0:3 (0:1); Dinamo (Z) - Dinamo (V) 2:1 (1:1); Željezničar -Sarajevo 4:1 (0:1); Osijek - Veleš 4:2 (2:1); Priština - Hajduk 1:1 (0:0); Crvena zvezda - Radnički 1:1 (1:1); Sutjeska -Vardar 2:2 (1:0).
LESTVICA: Vardar 7, Radnički in Hajduk 6, Spartak 4, Partizan, Dinamo (Z), Osijek, Sloboda in Dinamo (V) 3, Budučnost in Priština 1, Veleš, Sutjeska in Crvena zvezda 0, Željezničar, Rijeka in Čelik -2, Sarajevo -4.
PRIHODNJE KOLO (14. t. m.): Spartak - Vardar, Radnički - Sutjeska, Hajduk - Crvena zvezda, Velež - Priština, Sarajevo - Osijek, Dinamo (V) - Željezničar, Partizan - Dinamo (Z), Budučnost - Rijeka, Sloboda - Čelik.
IZIDI 5. KOLA 2. ZNL ZAHOD: Sloga - Proleter 1:3 (0:1), Gošk Jug - Je-dinstvo 4:0 (2:0), Mladost - Vojvodina 1:1 (1:0), Iskra - Dinamo 2:0 (1:0), Borac
-	Famos 2:2:_ (1:0), Vrbas - Leotar 0:1 (0:1), Split - Šibenik 1:2 (1:0), Novi Sad
-	Kikinda 0:0, Rudar - Maribor 2:1 (1:1).
LESTVICA: Vojvodina 8, Šibenik,
Iskra in Leotar 7, Novi Sad, Kikinda in Famos 6, Borac, Dinamo in Rudar 5, Gošk Jug, Proleter, Mladost, Maribor in Jedinstvo 4, Vrbas in Sloga 3, Split
PRIHODNJE KOLO (14. t. m.): Proleter - Maribor, Kikinda - Rudar, Šibenik - Novi Sad, Leotar - Split, Famos -Vrbas, Dinamo - Borac, Vojvodina - Iskra, Jedinstvo - Mladost, Sloga - Gošk Jug.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
9. septembra 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	(-lan italijanske
in tiska Wr~ Trst IHI9ll ča,°Pi,nih
F ^	U||t£| založnikov FIEG
Premika se zemeljski plaz ki je julija ubil osem oseb
POTENZA — Zemeljski plaz v Seniseju je pričel znova drseti. Prebivalci tega kraja so sredi pretekle noči v malem doživeli tisto, kar se je dogajalo ponoči 26. julija, ko je pod ogromnim plazom peska in kamenja izgubilo življenje osem oseb. Preplah se jih je lotil opolnoči, ki so za opazovanje krušljivega hriba določene osebe zaslišale zvoke, ki spremljajo plaz. Sprva so bili ti znaki šibkejši, potem pa so se okrepili. Okoli ene po polnoči je velika količina peska zdrsnila po pobočju in porušila še tisti dve hiši, ki sta letošnjega julija nepoškodovani ostali na robu plaza. Prebivalci so v paniki zapuščali hiše in se zbrali v sejni dvorani občinskega sveta, kjer so zahtevali, naj uredijo površino hriba, da se bo prenehal krušiti in ogrožati njihova življenja.
Prof. Del Prete, ki vodi občinsko komisijo za utrditev zemljišča, je izjavil, da je to delo povezano s hudimi težavami. Obljubil je, da bodo do konca septembra načrt izdelali in ga potem lahko pričeli izvajati. V pretres ga bodo dali tudi predsedstvu svetovnega odbora za odpravo plazov.
Zemeljski plaz v Seniseju ni edini primer slabe geološke službe v Italiji. Zaradi te pomanjkljivosti sta nastali tudi nesreči v Longaroneju in v Stavi, ki sta obe terjali veliko
človeških življenj. So nekatera področja, kjer je potrebno nameniti velika sredstva za dela, ki so vsaj navzven in za širši krog državljanov neopazna. Toda ni mogoče vedno graditi samo takšne objekte in naprave (in pred volitvami rezati simbolične trakove), ki se vidijo.
Z opismenjevanjem proti vojnam
VATIKAN — Oboroženi spopadi lahko zavzamejo apokaliptične razsežnosti, pravi papež v svojem pismu generalnemu direktorju UNESCU ob 20. mednarodnem dnevu opismenjevanja, ki so ga včeraj proslavili po vsem svetu. Papež dodaja, da bi se človeštvo moralo vedno bolj zavedati, da je v boju za mir prav boj proti nepismenosti velikega pomena.
Papež izraža nato željo, da bi ljudje, osvobojeni strahu in groženj zaradi oboroženih spopadov, ki lahko postanejo usodni za človeštvo, namesto spopadov vzpostavili bratske stike; pri tem bi jim bila v pomoč komunikacijska sredstva, ki jih nudi sodobna omika.
II Mondo o zaslužkih časnikarskih založnikov
Italijanska tiskana beseda je pri zelo dobrem zdravju
Niso se uresničile napovedi o konkurenci TV
RIM — Pohod televizije in novih informacijskih tehnik nista povzročila tolikokrat napovedane krize tiskane besede. Velike italijanske založbe so se namreč še bolj okrepile. Do tega sklepa je prišel tednik II Mondo, ki bo v zadnji številki objavil svoje izsledke s tega področja. Njegovi podatki osvetljujejo neko doslej manj znano plat italijanskega tiska.
Po njegovi raziskavi je 11 največjih izdajateljskih skupin v letu 1985 zaslužilo trikrat več kot leto poprej. Na vrhu lestvice so Corriere della sera, La Stampa in 11 Resto del Carlino. V resnih težavah sta samo 11 Giorno in II Tempo. Če prištejemo še manjše založniške hiše, so imeli listi nad 150 milijard lir prihodka.
Zaslužili pa niso samo veliki listi. Pri 24 milijardah, ki jih je zaslužil kolos Rizzoli - Corriere della sera, se denimo regionalni list, kakršen je II Gazzettino iz Benetk, s svojimi 100 milijardami nima kaj pritoževati. Za 65 odstotkov so svoj prihodek zvišali tudi Repubblica, Sole 24 ore in Panorama.
II Mondo ta uspeh tiskane besede pripisuje trem dejstvom: sprostitvi cen dnevnikov, prekoračitvi prodaje 5 milijonov izvodov in prodor industrijcev v ta sektor, kjer so nekoč prevladovali "čisti založniki".
Politika »odprtih vrat« v Kuvaitu
Koledar modnih revij je sila pester
Neposredna demokracija Japonski modni kreator Kenzo po islamskem zakoniku za oblačila v stilu gusarjev
KUVAIT Kuvajtski šejki so se odločili za obliko neposredne demokracije, ki najbrž ni v skladu z modernim pojmovanjem suverenosti ljudstva, a je po svoje zanimiva. Pravijo ji »politika odprtih vrat«, obstaja pa v tem, da ministri z ministrskim predsednikom šejkom Saadom al-Abdulahom al-Sabahom na čelu sprejemajo ljudstvo kar v svojih pisarnah. Skozi »odprta vrata« ljudje prihajajo s pritožbami in peticijami ali samo po nasvet.
Novo politiko so začeli izvajati nekaj tednov potem ko je kuvajtski emir, šejk Jaber al-Ahmed al-Sabah, letošnjega 3. julija razpustil 50-člansko narodno skupščino. Kot razlog je navedel državno varnost. Z isto utemeljitvijo je tudi ukinil nekatere ustavne svoboščine in med drugim postavil občila pod cenzuro. Toda »politika odprtih vrat« naj bi v nasprotju z videzom ne bila izhod v stiski ali demagoška potegavščina: nekateri šejki zatrjujejo, da gre za dosledno izvajanje določil o posvetovanju, kot jih predvideva "šarija", to je islamski zakonik.
Nekoliko manj drzno se je izrazil zunanji minister šejk Sabah al-Ahmed al-Sabah. Povedal je, da vlada hoče s »politiko odprtih vrat« dokazati, da je kljub ukinitvi nekaterih ustavnih svoboščin dovzetna za kritike. Poleg tega je pojasnil, da so bili emirjevi ukrepi nujni, ker da je Kuvajtu grozila podobna usoda, kot jo ima Libanon. Minister za informacijo šejk Naser Mohamed al-Ahmed al-Sabah pa je opozoril, da vlada sprejema kritike pod pogojem, da so »konstruktivne«.
Odziv ljudi je raznolik. Precej jih je dejansko začelo zahajati na ministrstva, a ne na vsa enako številno. Tako so na ministrstvih za šolstvo in za stanovanja nekega dne sprejeli okrog 150 oseb, medtem ko je »odprta vrata« ministrstva za načrtovanje prekoračil samo en obiskovalec.
Izmenjava vojnih ujetnikov
PEKING — Kitajska vlada je izpustila 29 vietnamskih vojnih ujetnikov, med njimi tudi štiri vohume, ki so se lahko vrnili v Vietnam. Vest je sporočila agencija Nova Kitajska, ki je ob tej priložnosti objavila tudi vest, da je Vietnam izpustil 27 kitajskih državljanov, ki so stalno živeli ob meji. Kitajska vlada je vietnamske vojake izpustila, ko so priznali, da so protizakonito prišli na kitajsko ozemlje po naročilu najihove vlade.
Včasih so bile modne revije nekaj enkratnega, izrednega - nekaj posebnega. Danes je modnih revij nič koliko; pa ne zaradi tega, ker bi le-te izgubljale na svoji vrednosti. Nasprotno! Moda je danes tako pomembna postavka v vseh vejah gospodarske dejavnosti, da zajema vedno večje območje in vse večji interesi so vanjo vpleteni.
Koledar modnih revij in raznih prireditev, povezanih z modo, je zato za prihodnje tedne močno privlačen in bogat. Pred dnevi smo v našem dnevniku omenili številne prikaze ženskega spodnjega perila. Sedaj so na vrsti srečanja z italijansko visoko modo za jesensko obdobje, srečanja z japonsko modo, pa modne kolekcije "pret a por-ter" v Firencah, modne kolekcije italijanskega eksperta visoke mode Arma-nija, revija kolekcije srajc in pletenin za moške Pierra Balmaina in prikaz krznenih izdelkov številnih italijanskih modnih hiš, ki bodo odprle svoje sedeže tudi v New Yorku, pa prikaz jeansov, ki ne bodo še šli v pozabo, ker jih bo moda tudi v prihodnje postavila še vedno na prvo mesto, in še številne revije pričesk za prihodnjo spomlad in poletje.
In kaj bo na tem področju novega? Rekli bi lahko zelo veliko, ali pa tudi | nič - kakor pač človek gleda na modo
in iz katerega zornega kota jo ocenjuje.
Nekaj, kar naj bi bilo novega, pa ni, je pojav torbic, pasov in drugih okrasnih predmetov v ženski garderobi, izdelanih iz krokodilje kože. Nič novega, boste rekli; in še res je. Vendar so modni ustvarjalci odkrili toliko novih načinov predelav te kože, da bo primerna za različno obdelavo in seveda tudi nošnjo.
Zopet so nam modni ustvarjalci obljubili povratek k šalom, ki so jih nekdaj nosile naše babice. Seveda jih ne bomo nosile kar tako, ovite okrog ramen, temveč pritrjene z različnimi sponkami na eno ramo, ali ovite okrog vratu, nato pa še okrog života.
Tudi moda brošk in sponk je zopet na obzorju. Modni eksperti so se odločili, da tu ne bodo iskali ničesar novega, temveč, da se bodo vrnili k tistim broškam in sponkam, ki so jih včasih
nosile naše none. Materiali bodo sicer različni, toda funkcija le-teh bo ostala ista, ali še bolj poudarjena.
Pa glede moških so modni ustvarjalci povedali kaj novega? Pa še koliko! Čeprav so se mnogi držali klasičnih krojev, barv in barvnih kombinacij, so bili drugi mnenja, da si lahko tudi moški (predvsem mladi) privoščijo marsikaj. Zakaj bi morali biti vedno le v togih jopičih in hlačah, če so lahko tudi drugače zanimivi, so si rekli! Evropski in ameriški modni eksperti so bili glede tega le do neke mere avantgardni. Japonci in med njimi njihov modni ekspert Kenzo, pa so šli tako daleč, da so za prihodnjo spomlad in poletje izdelali tudi moška oblačila v stilu starih gusarjev. Lahko si ogledate enega od teh modelov na naši sliki, pa si lahko ustvarite sami idejo, kako na] bi bili oblečeni moški pri nas, če bodo sledili japonskemu modnemu ustvarjalcu.
N. L.
RIM — Prepričani bodite, da se bodo na svetu našli moški, ki bodo sle^*^ ekstremnemu japonskemu modnemu ustvarjalcu in se po njegovem oku
oblekli kot nekdanji gusarji