ARGUS&CO ZAZDRAVJE • ORTOPEDSKO MEDICINSKI __ trgovina PRIPOMOČKI * , , • PROGRAM ZA BODOČE MAMICE Delovni čas NON STOP od 8. — 19. ure, sobota od 9. — 12. ure NVrhovčeva 2 A/ropvc mesto t 068/24-867 ISSN 0416-2242 9 770416 224000 vaš četrtkov prijatelj DOLENJSKI LIST VODOVOD ZA ZALOKO ŠENTRUPERT - V krajevni skupnosti Šentrupert gradijo vodovod s samostojnim zajetjem in rezervoarjem za 200 priključkov za višje ležeče vasi Zaloka, Okrog, Oplenk in Zadraga, kasneje pa naj bi se priključili na vodo še v Zabukovju in v Šraslah. Dela gredo prbti koncu, zgraditi pa morajo še primarni vod. Do sedaj je bilo vliženih 44 milijonov tolarjev, od tega je polovico prispevala trebanjska občina, polovico pa šentruperška krajevna skupnost s krajani. Do zaključka del bodo potrebovali še 10 milijonov tolarjev. Sklenjjj pa so, da bodo najprej dokončali primarni vod, šele nato bodo vsem priključili vodo. Predvidoma bo voda pritekla v njihove domove v jeseni. PONOVNO RAVNATELJ ČRNOMELJ - Tukajšnji občinski svet je na zadnji seji pretekli teden podprl ponovno imenovanje Silvestra Mihelčiča srednjega za ravnatelja Glasbene šole Črnomelj. Ravnatelja sicer imenuje svet Glasbene šole, vendar je ta že Pred mnenjem svetnikov ugotovil, da Mihelčič ne le, da izpolnjuje po razpisu in z zakonom predpisane Pogoje, ampak je tudi njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bo lahko uspešno opravljal naloge ravnatelja GŠ Črnomelj tudi v naslednjem štiriletnem mandatnem obdobju. Z novim samoprispevkom MIRNA - V mirnski krajevni skupnosti so konec lanskega leta izglasovali 2-odstotni krajevni samoprispevek za ureditev cest, vodovodov, mrliške vežice, otroškega vrtca, bazena, skratka skoraj vsega, kar jih tare. Samoprispevek je bil uveden s 1. januarjem letos in bo trajal 5 let. V krajevni skupnosti, ki šteje 21 vasi, računajo, da se bo na leto zbralo 17 milijonov tolarjev. Že do sedaj pa so opravili kar nekaj nalog, ki so si jih zadali v programu samoprispevka: asfaltirali so 200 m poti od Ljudske tehnike do Roj III, naredili stopnice od Ljudske tehnike do ceste, narejeni sta tudi avtobusni postaji na Gomili, obnovili pa so tudi gasilni dom na Volčjih Njivah. V Partizanu so uredili učne delavnice, kamor so se preselili duševno in telesno prizadeti-iz delavnic v šoli, v omenjeni šoli pa so povečali prostore vrtca za 25 otrok. Letos so že opravili tudi tekoče vzdrževanje bazena, odkupili parkirni prostor pri pokopališču in izdelali oglaševalna mesta. Brez njih ne bi bili samostojni IVadicionalnega srečanja Slovencev, ki živijo na tujem, seje letos udeležilo okoli 4.000 ljudi - Veliko mladih - Etnološko obarvana prireditev_ RIBNICA - V nedeljo je Ribnica gostila okoli 4.000 Slovencev, ki so prišli na tradicionalno prireditev Slovenske izseljenske matice “Srečanje v moji deželi” iz tujine in domovine. Na prireditvi so letos prvič sodelovali zamejski Slovenci, novost letos prvič v Ribnici organizirane prireditve pa je bila, da poudarek ni bil na maši in kulturnih prireditvah, marveč je bila celotna prireditev etnološko obarvana. Po maši v cerkvi sv. Štefana, s katero seje ta že 41-ič zapovrstjo organizirana enodnevna prireditev v dopoldanskih urah pričela, so si obiskovalci lahko ogledali sprevod starih kmečkih vozov in se seznanili z najznačilnejšimi starodavnimi obrtmi na Slovenskem. Podobno kot ob ribniškem sejmu suhe robe je bila Šeškova ulica opremljena s stojnicami, na katerih so se poleg ribniških izdelovalcev suhe robe in domačih lončarjev s prikazom dela in prodajo svojih izdelkov obiskovalcem predstavili tudi mojstri številnih drugih domačih obrti - tako tistih, ki se ohranjajo s prenašanjem iz roda v rod, kot obrti, ki že izumi-rajo.Udeleženci srečanja so nato J. D. odšli na krajše ali daljše organizi- VSESLOVENSKO "SREČANJE V MOJI DEŽELI" - Na osrednji prireditvi za obzidjem ribniškega gradu se je zbralo nekuj tisoč ljudi. Slovensko in nato še ribniško himno je ob na prireditvi nepogrešljivih Sitarjih zapel Ribniški oktet. (Foto: M. L.-S.) Ljubljanska banka spet v Novem mestu Podružnica Nove Ljubljanske banke v Novem mestu - Vse bančne storitve na enem mestu - Osebni bančnik za zahtevnejše stranke ■ 14 podružnic s 85 poslovalnicami NOVO MESTO - Ljubljanska banka ponovno prihaja v Novo mesto. V torek, 8. julija, so v Novem mestu na Glavnem trgu odprli Podružnico Nove Ljubljanske banke. V novi podružnici bodo za komitente opravljali vse bančne storitve na enem mestu, od celotne podpore poslovanja z zasebniki in podjetji, opravljanja plačilnega prometa s tujino do bančnih storitev vseh vrst za osebne potrebe komitentov. “Posebno pozornost bomo namenili osebnemu pristopu pri urejanju bančnih poslov,” pravijo v ^ovi Ljubljanski banki. Osebni bančnik bo za zahtevnejše stranke na podlagi napovedi po telefonu ali faksu omogočal urejanje bančnih poslov brez čakanja, svetoval Pri denarnih naložbah, investiranju ali najemanju posojil. “Veseli nas, da bomo sedaj lahko tudi našim komitentom z območja Novega mesta ponudili storitve teledoma - telefonske banke, ki omogoča udobno poslovanje kar od doma, in to 24 ur na dan vse dni v letu.” Ob vseh klasičnih bančnih storitvah opozarjajo še na široko paleto plačilnih, kreditnih in poslovnih kartic, na zlati Euro- OTVORITEV PODRUŽNICE NLB - Na otvoritvi novomeške podružnice Nove Ljubljanske banke je predsednik uprave te banke Marko Volj1 P°u' daril, da prihaja banka v eno gospodarsko uspešnejših slovenskih regij. 1 °kviru novomeške podružnice bosta delovali poslovalnica za občane in Poslovalnica za gospodarske družbe in samostojne podjetnike. Na Jo-,ografiji: po otvoritvi v prostorih podružnice na novomeškem Glavnem trgu. (Foto: A. B.) VREME Ob koncu tedna bo večinoma sončno, popoldne so možne krajevne plohe in nevihte. rane izlete po ribniški okolici, lahko pa so si ogledali tudi Kočevski Rog ali katero ob tej priložnosti organiziranih razstav v Ribnici. Popoldan so se ponovno zbrali na osrednji prireditvi, na kateri jih je na odru letnega gledališča za obzidjem ribniškega gradu poleg ribniškega župana Jožeta Tanka in predsednika Slovenske izseljenske matice dr. Janeza Bogataja pozdravil tudi državni poslanec Janez Janša. Medtem ko je Tanko v svojem dokaj bledem govoru, kot so ga ocenili nekateri izmed prisotnih udeležencev prireditve, poudaril, daje sprava pogoj, da se poenotimo kot narod, saj “ne moremo pričakovati, da nas bodo priznali drugi narodi, če Slovenci ne priznavamo Slovenca, brata”, pa se je Janša zahvalil vsem v tujini živečim Slovencem za njihovo podporo v času osamosvajanja Slovenije. “Brez Slovencev po svetu danes ta država ne bi bila samostojna,” je poudaril, s tem pa tudi požel odobravanje številnih prisotnih, med katerimi je bilo tudi veliko mladih obrazov. M. LESKOVŠEK-SVETE ~.. - V spomin na izgnance Med številnimi dogodki ob dobovskem krajevnem prazniku so v soboto pripravili konjeniško povorko in vaške igre tako proslavili tudi svoj vaški praznik; njihovo gasilsko društvo te dni namreč praznuje 70. obletnico ustanovitve. Dobovške praznične prireditve štejejo obiskovalci za pravo poživilo letošnjega poletja v brežiški občini, v kateri se tako dogaja nekaj zabavnega. V brežiški občini, v katero za zdaj spada tudi KS Dobova, bo sicer velika popestritev tudi avgustovski Ramovšev glasbeni festival v brežiškem gradu. E. SEČEN Berite danes stran 3: imenu i ‘•tohlevajo ■Grozijo, da se bedo : priključki ie burijo m M card ter na različne oblike samopostrežnega poslovanja pri bančnih avtomatih, nove načine tolarskega in deviznega varčevanja ter možnosti za investiranje sredstev. “Ne nazadnje se lahko samo prek Nove Ljubljanske banke vključite v omrežje Western Uniona, ki omogoča pošiljanje in prejemanje denarja od kogarkoli in kjerkoli v 100 državah po vsem svetu,” pravijo. Nova Ljubljanska banka ima 14 podružnic s 85 poslovalnicami in zaposluje 2.681 delavcev. V lanskem letu je dosegla bilančno vsoto 518 milijard tolarjev, kar je 13 odst. več kot leto poprej. Dobiček je po obdavčitvi znašal 5,6 milijarde tolarjev ali 19 odst. več kot leto poprej. Banka ima 27-odstot-ni tržni delež v Sloveniji, svojim strankam pa nudi tudi nekatere bančne storitve preko mednarodnega računalniškega omrežja Internet. Banka ima korespondenčne odnose s 1.300 tujimi bankami v 133 državah. Glede naložbenega tveganja so ocene Nove ljubljanske banke med najvišjimi med bankami v srednji in vzhodni Evropi. A. B. DOBOVA - VeCkot tisoč ljudi ob blizu in daleč se je v soboto zbralo v središču Dobove, kjer je potekala najzanimivejša prireditev enotedenskega krajevnega praznovanja. Že od leta 1981 se namreč prebivalci KS Dobova spominjajo 7. julija kot dneva, ko se je leta 1945 na svoje domove vrnila iz Nemčije večina izgnancev. Potem ko so zadnja tri leta minila brez posebnih prireditev, so letos Dobovčani, kot rečeno, ves zaostanek nadoknadili z vrsto dogodkov. Med temi je bila omenjena sobotna prireditev, dobro pripravljena konjeniška povorka. V tej je sodelovalo 22 vpreg, ki jim je sledila še vrsta jahalnih konj in elegantnih kasačev, tako da se je po dobovskih ulicah sprehodilo skupaj kakih 70 konj različnih pasem, med katerimi so zlasti pri vpregah prevladovali posavci. Slednji se ravno po zaslugi kon-jerejskega društva počasi spet vračajo na svoje avtohtono območje. Topot konjskih kopit se še ni dobro polegel, ko so se na rokometnem igrišču sredi Dobove pričele vaške igre. Petčlanske tekmovalne ekipe iz osmih vasi, med temi je manjkal le Mostec, so morale izpolniti ne prav lahke naloge. Tako so morali tekmovalci umesiti pravi kmečki kruh, poiskati in odnesti nevesto, reševati imetje pred poplavo, ujeti tihotapca in stisniti čimveč grozdja: Mladi tekmovalci so morali pokazati zares veliko spretnosti in iznajdljivosti. V skupnem seštevku so zmagali Rigončani, ki so NA MULJAVO LOŠKI POTOK - Potoški upokojenci organizirajo 12. julija ogled Jurčičevega Sosedovega sina v znanem letnem gledališču na Muljavi. Seveda vabijo vse občane, ki si želijo ogled enkratnega kulturnega dogodka. Avtobus bo odpeljal s Hriba ob 15. uri. Udeleženci izleta bodo popoldanske ure izkoristili za ogled raznih znamenitosti, ki jih nudi ta del Dolenjske. Prijave sprejemajo vse do petka, 11. julija. PIKNIK ZLSD ŠENTJERNEJ - Zadnjo nedeljo v juniju je šentjernejska ZLSD pripravila piknik pri Miklavžu na Gorjancih. Udeležilo se gaje preko 300 članov in simpatizerjev te stranke. Na veselje vseh prisotnih je na piknik prišel tudi predsednik stranke Borut Pahor, ki je spregovoril o delu stranke in njenih načrtih. Mi smo in bomo stranka dobrih in poštenih ljudi. Našega piknika se je udeležil tudi šentjernej-ski župan Franc Hudoklin. Veselo razpoloženje je trajalo do večera. OPEKLINE SO BILE PREHUDE LJUBLJANA - V četrtek dopoldne je v kliničnem centru v Ljubljani zaradi hudih opeklin uuirl 33-letni P. Š. iz Obrha pri Novem mestu. Kot smo že poročali, se je 19. junija poškodoval v mehanični delavnici v Straži, kjer je prišlo do eksplozije in požara. POVORKA ZA PRAZNIK - Obiskovalci so lahko videli in se, zlasti starejši, med katerimi je tudi precej izgnancev, spominjali, kako so se na kmetih nekoč s konjsko vprego in namenskimi vozovi vozili v gozd, v trgatev ter na polja in tarvnike. Tudi na vojsko in k poroki so jih popeljali konji, ki so potem v dobi silovitega prodora traktorjev že skoraj povsem izginili. Danes se po zaslugi konjerejskih društev, kakršno je dobovsko, počasi spet vračajo na podeželje. (E. S.) Po krivici zapostavljeni Vem, da bodo nergači, ki nikoli niso zadovoljni, tarnali nad dolgočasnim poletjem. Morda so bila nekdaj poletja res takšna, zadnje čase pa številne kraje na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju kar razganja od različnih poletnih prireditev, zlasti kulturnih. Novomeški kulturni večeri, metliške prireditve “Pridi zvečer na grad”, črnomaljsko kulturno poletje, brežiški festival baročne glasbe, številne prireditve na gradovih Rajhenburg in Podsreda so zagotovo bogata poletna kulturna ponudba. In če omenimo še njihovo pestrost, zagotovo vsak najde v njih kaj zase. Pa vendar vsi ti dogodki ostajajo nekako ob robu. Razumljivo, da Novo mesto, Metlika, Črnomelj, Sevnica, Brežice, Krško s svojo kulturno ponudbo nikoli ne bodo Ljubljana, ki ima Cankarjev dom, Filharmonijo, gledališča, Križanke, festivale in na stotine profesionalcev v kulturi. To pa ne pomeni, da je delo neplačanih zagnancev opravljeno kaj slabše, kot če bi za delo, sedaj opravljeno z vsem srcem, dobili plačilo. Ne nazadnje se njihova uspešnost kaže tudi v tem, da znajo v svoje kraje privabiti vrhunske domače in tuje umetnike. V Metliki bo na primer I. avgusta nastopil 42-članski orkester iz Kanade, ki se bo na turneji po Evropi ustavil v Sloveniji le v tem podeželskem mestecu. A čeprav prej omenjeni entuziasti ne pričakujejo denarja in so zanje najlepša nagrada zadovoljni obiskovalci, bi si zagotovo zaslužili vsaj večjo pozornost medijev. Lokalna sredstva obveščanja so jim sicer naklonjena, le redkokdaj pa najdejo pot do njih tudi nacionalni mediji. In če bi jo našli, bi se lahko tudi kultura s periferije približala prestolnici, v kateri marsikdaj za ljudi nezanimivo prireditev povzdignejo prav sredstva obveščanja. M. BEZEK-JAKŠE ■ Ste vložili certifikat? Že v dobrem desetletju bo v Sloveniji mogoče jasno, kdo ima v lasti kateri košček nekdanje družbene lastnine. Za nekdanjo ’ upno lastnino se jih je sicer zanimalo veliko, vendar je vsi ne do dobili. Tbdi v liberalni državi, kar Slovenija kljub pestri vladni koaliciji nedvomno je, se dobiva lastnina po pravilu “veliko poklicanih - malo izbranih”. Država se je sicer obnašala tako, da bi ji celo neverni zmolil očenaš v zahvalo za dobro delo; podelila je namreč državljanu lastniški certifikat. Leta 1993 je predstavljale vrednost več kot 560 milijard tolarjev. Da se državljanu zmeša od silnega upanja! Do sredine letošnjega junija so imetniki vložili za okoli 500 milijard certifikatov. Preostali so čakali ali na najboljšo možnost ali na to, da se bo vlada spet premislila in bo znova podaljšala rok za vložitev certifikatov, tako kot je te storila že nekajkrat doslej. Zdaj, po 30. juni- jem zdaj žal, da so vložili, kot so pač vložili? Kaj pričakujejo od certifikata, kaj so že dobili z-njim? Nekaj mnenj o tem je v tokratni anketi Dolenjskega lista. TATJANA KOŠELE, prodajalka iz Gribelj: “Certifikat sem vložila v Triglav, vendar so me lani le obvestili, naj bi začeli letos lastniniti. Letos še nisem dobila sporočila, kaj šele dividend. Mislim, da so ti certifikati odšli tako, kot so tudi prišli in da večina ljudi ne bo imela nič od njih. Še enkrat se je pokazalo, da ima človek tisto, kar si sam ustvari.” MARTINA NEMANIČ, ekonomska tehnica iz Drašičev pri Metliki: “Certifikat sem vložila v Krekovo banko. Dobila sem le obvestilo, da sem delničarka, sicer pa niti ne spremljam, kaj se z vsem skupaj sploh dogaja. Kakšnega denarja pa kot delničarka še nisem prejela. Upam, da bo morda kdaj le prišel kakšen cvenk, vendar v to ne verjamem kaj prida.” JANEZ JURIJ KOS, pravnik iz Trebnjega, zaposlen na trebanjski Komunali: “Naša firma se ni lastninila, zato sem moral certifikat vložiti drugam. Tako kot večina Slovencev sem ga vložil v eno od finančnih družb, ki je zagotavljala najboljšo naložbo. Danes pa vidim, da sem ga polomil, saj so tisti, ki so certifikat vložili rtpr. v Krko, že dobili prve dividende, mi pa lahko to le sanjamo.” JOŽE HOČEVAR, kmet iz Je-lendola pri Škocjanu: “Certifikat sem vložil v Krko, ker sta mi tako svetovala sin in hči, ki tam delata. Sedaj sem dobil že prvi denar in mislim, da sem imel srečo, saj nisem vedel, kam ga naj vložim. Ljudem je bilo o vlaganju certifikata premalo poštenega povedano. Poznam kar nekaj ljudi, ki ga niso vložili nikamor ali pa so ga celo raztrgali.” BRANKO ABRAM, ključavničar z Rožnega: “Certifikat sem vložil v Zlato moneto 2. Doslej nimam ničesar od tega in tudi ne vem, kaj bo. Mogoče bo kaj koristi pozneje, saj slišim, da Merkator, Petrol, Lek in še nekateri že izplačujejo. Po mojem bodo s certifikati v Sloveniji nekateri obogateli, veliko pa jih od certifikatov ne bo imelo ničesar.” MILKA SELEVŠEK, upokojenka iz Tržišča: “Certifikat sem oddala v Jutranjko. Od tega ni še nič, najbrž je tako tudi zato, ker se še niso lastninili. Nimam upanja, da bo od certifikata kaj koristi. O certifikatu zdaj sploh ne razmišljam. Če bo od njega kaj, bo dobrodošlo, če ne bo, pa ne bo. V življenju gre mimo marsikaj, na kar bolj misliš kot na certifikat.” STANKA BORTIČ, komercialni tehnik iz Brežic: “Certifikat sem vložila kmalu po prejemu, in sicer v pooblaščeno investicijsko družbo. Tako dividend še nisem dobila in od certifikata tudi ne pričakujem veliko. Sicer se s tem sploh ne obremenjujem, čeprav bi morda dobila več, če bi certifikat vložila v kakšno podjetje.” DUŠA KOŠIR, zaposlena v Mik-lovi hiši v Ribici: “O certifikatih smo bili premalo obveščeni oziroma nismo dobro premislili, kam bi jih bilo najpametneje vložiti. Tako je mnogim danes žal, da so jih vložili v investicijske sklade. Tudi meni. Čeprav od certifikatov nisem ravno veliko pričakovala, bi jih danes verjetno vložila drugam.” FRANC VRŠNIK, organizator informatike iz Kostela: “Certifikat sem vložil že kmalu potem, ko smo jih dobili, in to v podjetje, v katerem sem delal. Podjetje se še ni olastninilo, zato ne vem, ali sem se odločil - H ■ Za praznik so odprli prostore lekarne Škocjanci drugič praznovali občinski praznik - IGM Strešnik odprl nove poslovne prostore, v Škocjanu pa so odprli prizidek k občinski stavbi za lekarno - Pet občinskih priznanj prav ali ne. O tem ne razmišljam, ker od certifikatov pravzaprav ničesar ne pričakujem. Vsekakor se mi zdi bolje, da sem ga vložil v podjetje, kot če bi ga v sklade.” ŠKOCJAN - V Škocjanu so minulo soboto že drugič praznovali občinski praznik, ki ga praznujejo_ v počastitev svojega rojaka in misijonarja dr. Ignacija Knobleharja. Škocjanci so v počastitev občinskega praznika pripravili več prireditev, ki so se vrstile od srede junija. V petek zvečer so v farni cerkvi imeli slavnostno akademijo v počastitev dr. Ignacija Knobleharja, v soboto dopoldan je bila otvoritev poslovne stavbe IGM Strešnik v Dobruški vasi, popoldan pa je bila po slavnostni seji občinskega sveta na ploščadi pred občinsko stavbo osrednja proslava. Praznovanja so se udeležili številni gostje, med katerimi so bili tudi trebanjski, sevniški in šent-jernejski župan, mnogi, ki se proslave niso mogli udeležiti, pa so poslali pisne čestitke. Škocjanski župan Janez Povšič je v svojem govoru poudaril, da minevata dobri dve leti samostojnega delovanja občine in iskanja lastne poti in da so do sedaj zastavljene načrte še vedno uresničili. Letos so posodobili 5 km lokalne ceste, v Močvirskem dolu pri Bučki pa delavci Komunale izvajajo raziskavo za pridobitev zdrave pitne vode; trenutno so na globini 240 m. V občini se tudi zavedajo, da brez urejene prostorsko izvedbene dokumentacije ne bodo mogli posegati v prostor, zato so letos iz proračuna namenili precej denarja za pridobitev prostorskega plana in ostalih aktov. Se posebej pa so ponosni na dokončan prizidek k občinski stavbi, ki so ga namenili za lekarno. Na sobotni proslavi so prostore lekarne slavnostno odprli, direktorica Dolenjskih lekarn Janja Fortuna pa je obljubila, da jih bodo do septembra opremili. Na proslavi, kjer je v kulturnem programu nastopila dekliška pevska skupina Plamen in mladi harmonikarji: Nataša, Janez in Lado, so podelili tudi prva občinska priznanja. Ker lani niso podelili nobenega priznanja, so se letos odločili, da namesto treh podeli- jo kar pet. Priznanja občine Škocjan so prejeli: Sonja Krme za uspešno delo na področju ohranjanja in razvijanja kulturne dejavnosti v občini, Ludvik Praznik in Pavle Bobič, dolgoletna uspešna obrtnika, za pomemben prispevek k razvoju in promociji občine, Franci Kocjan, tudi dolgoletni uspešni obrtnik, za uspešno predstavitev in promocijo občine na področju razvoja turizma in Prostovoljno gasilsko društvo Bučka za uspešno zagotavljanje požarne varnosti in drugih oblik pomoči v njihovi okolici. Po proslavi je sledila povorka škocjanskih društev izpred občine na prireditveni prostor pri gasilskem domu, kjer se je nadaljevalo družabno srečanje, ki se ga je udeležilo več kot 1000 ljudi. J. DORNIŽ PODELITEV - Na osrednji pro-\ slavi so podelili 5 občinskih priz-\ nanj. Na fotografiji: Franci Kocjan prejema priznanje, za uspešno predstavitev in promocijo občine na področju razvoja turizma. ROCK OTOČEC NA TELEVIZIJI Na prizorišču Rock Otočca 97 so bile tudi televizijske kamere, ki so posnele najbolj zanimive tre-' nutke tega festivala. Ogledali sijih: boste lahko v polurni televizijski reportaži v oddaji Sobotna noč, ki bo na sporedu 12. julija ob 23. uri zvečer na drugem programu TV: Slovenija. S posveti nad romsko vprašanje Pri dejanskem reševanju romskega vprašanja so majhne in revne občine v glavnem prepuščene same sebi • Če bi Romi živeli v Ljubljani, bi bili državni problem OTVORITEV LEKARNIŠKIH PROSTOROV - Na osrednji proslavi ob škocjanskem občinskem prazniku so odprli tudi prizidek, kjer bodo Skoc-janci imeli svojo lekarno. Trak so prerezali kar štirje, od leve proti desni: direktor Bramaca Jernej Klemenc, škocjanski župan Janez Povšič, direktorica Dolenjskih lekarn Janja Fortuna in častni občan škocjanske občine ter generalni direktor novomeške Krke Miloš Kovačič. (J. Domiž) fDOLENJSKI USTI DVA KONCERTA V OKVIRU NOVOMEŠKIH POLETNIH VEČEROV NOVO MESTO - V okviru Novomeških poletnih večerov ZKO Novo mesto priredi v ponedeljek, 14. julija, ob 21. uri koncert enega najuspešnejših komornih ansamblov Tartini Quarteta s solistom, klarinetistom Matejem Bekavcem. Koncert bo na dvorišču grmskega gradu, če bo deževalo pa v frančiškanski cerkvi. V sredo, 16. julija, pa bo ob 20. uri v atriju kapiteljske proštije koncert mednarodnega mladinskega godalnega orkestra Glasbene mladine Slovenije. Prodaja vstopnic je možna tudi uro pred koncertom. NOVO MESTO - V petek, 4. julija, je potekal v Novem mestu posvet o romski problematiki, ki sta ga pripravila Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter novomeški Center za socialno delo. - Dejstvo je, da so Romi problem in da so z njimi problemi, a z enim in drugim problemom se tako rekoč izključno ubadajo le v občinah, v katerih Romi živijo. Ali, kot je resignirano izzvenelo tudi na tem posvetu, tako kot na številnih podobnih v prejšnjih letih - če bi imeli Rome v Ljubljani ali, bogne-daj, na Bledu, bi bil ta problem rešen veliko hitreje ali vsaj reše-van veliko učinkoviteje, saj bi bilo “romsko vprašanje” problem države, ne pa tako, kot sedaj, problem, s katerim se otepajo posamezne občine same. In to v največji meri majhne in revne občine na Dolenjskem, v Beli krajini, v Posavju in na Kočevskem. Tako pa se skrb države za reševanje romske problematike začne in konča s takimi posveti. Tokratnega sta se udeležila tudi državna sekretarka Lidija Apohal in Peter Winkler iz vladnega urada za narodnosti. V občinah, v katerih živijo Romi, se po svoje trudijo in prizadevajo za sprotno reševanje romske problematike, še posebej v vrtcih in šolah, zavedajo se, da bi bila najboljša rešitev, ko bi se Romi lahko preživljali s svojim delom, kjer morejo in kolikor morejo, pomagajo pri urejevanju OB NOVI MAŠI PRI FRANČIŠKANIH ŠE RAZSTAVA NOVO MESTO - V soboto, 12. julija, bo ob 20. uri v Frančiškanskem samostanu Novo mesto otvoritev razstave slikarskih del akademske slikarke Mire Ličen Krmpo-tič iz Pirana. Razstavo so pripravili ob prazniku nove maše Igorja Luzarja. Umetnico iz Pirana bo predstavil p. Felicijan Pevec. V kulturnem programu bo nastopila skupina Mahcu iz Šmartna pri Litiji. Razstava bo na ogled do 10. avgusta. njihovih naselij in bivališč. Vendar, ugotavljajo, vse to bolj malo hasne. V občinah se pritožujejo,; da je sprotno in dejansko reševanje tako imenovane romske problematike skoraj izključno na nji-; hovih plečih, nimajo pa nobene besede in možnosti vpliva, ko naj bi šlo za preprečevanje romskih izgredov in njihove stalne prakse, kot so vožnja z neregistriranimi avti, streljanje, povzročanje škode na poljih in v gozdovih, grožnje “civilom”, razdeljevanje in izkoriščanje socialnih podpor. Kakor koli že, gotovo se romsko vprašanje ne da rešiti z občas-j nimi posveti in s teoretičnimi prispevki na to temo. A. B. POLETNA KNJIGARNA LJUBLJANA - V torek, 8. julija, seje pod pokroviteljstvom: Dolenjske banke in s problemsko tiskovno konferenco pod naslovom Zakaj knjigarne na Slovenskem umirajo v prostorih Domusa začela vrsta prodajnih razstav, ki jih do 27. avgusta pripravlja 12 založb pod naslovom Poletna knjigarna slovenskih založnikov. Na: razstavah bodo na zanimiv način1 predstavljali knjige in jih ponud ili kupcem po znižanih cenah. p RAZSTA VI V GRADU IN MIKLOVI HIŠI- Ob Srečanju v moji deželi so v gradu predstavili koncept obnove muzejskih prostorov “Utrip muzeja, donacije, projekt in izeljenci” in števlnim obiskovalcem pokazali prenovljeno sobo pod stolpom. Prvi del stalne muzejske postavitve, ki zajema najstarejša obdobja ribniške zgovine, pa bo predstavljen v nekdanji Petkovi galeriji za ribniški sejem. O pridobitvah za kraj so spregovorili Taja Čepič, direktorica Mestnega muzeja Ljubljana, etnolog Vito Hazler in župan Jože Tanko. Hkrati so v Miklovi hiši odprli razstavo ‘‘Nova Štifta ”. (Foto: M. Glavonjič) Mariborsko pismo Veselje in žalost Prireditve na Lentu obišče vsak večer več kot 10 tisoč ljudi Tako kakor vsako leto na začetku šolskih počitnic je mariborski Narodni dom tudi letos v starem mestnem središču ob Dravi pripravil “Festival Lent”. Gre za največjo kulturno in zabavno prireditev v tem koncu Slovenije, ki traja štirinajst dni, vsako leto pa jo obišče več kot 200 tisoč obiskovalcev. Organizatorji festivala so na obrežju Drave letos pripravili pet različnih odrov, na katerih se bo zvrstilo več kot 200 koncertov, gledaliških iger, glasbenih nastopov in drugih prireditev. Med obiskovalci vlada vsako leto največ zanimanja za nastop folklornih skupin. Letos so na Folkartu (tako se ta del festivala imenuje) sodelovale folklorne skupine iz Španije, Slovaške, Češke, Madžarske, Jugoslavije, Turčije in seveda Slovenije. Na sklepni prireditvi Fol-karta, kjer so se predstavile hkrati vse folklorne skupine, se je zbralo reci in piši okoli 60 tisoč obiskovalcev. Zanje so organizatorji festivala pripravili veličasten ognjemet, ki bo Ma- riborčanom ostal še dolgo v spominu. Verjetno se tudi zato, ker ni vstopnine, vsak večer na Lentu zbere več kot deset tisoč Mariborčanov in obiskovalcev iz drugih krajev severovzhodne Slovenije, med katerimi je največ mladih. V teh festivalskih dneh se je tako Lent spremenil v nekakšen “korzo”, kamor se v večernih urah odpravijo na sprehod številni meščani. Mnogo manj živahno kakor ponoči na Lentu pa je čez dan v številnih mariborskih tovarnah. Krivulja uspešnosti mariborskega gospodarstva še kar naprej pada. Tako je moralo v teh dneh v stečaj gradbeno podjetje Konstruktor-Gradbeništ-vo, ki je bilo včasih največje gradbeno podjetje v mestu. Veliko hude krvi je bilo v minulih dneh tudi v Elektrokovini v stečaju. Stečajni upravitelj je namreč bivšim delavcem tega podjetja ponudil poplačilo terjatev v obliki delnic hčerinskega podjetja, saj velikega dela premoženja Elektrokovine ni uspelo prodati. Delavci pa bi raje kot delnice, za katere nihče ne ve, koliko bodo čez čas vredne, imeli denar. Na začetku poletja ima življenje v Mariboru dve plati: eno bolj veselo in drugo žalostno. Hudir je samo v tem, da se bo festival končal, gospodarska kriza pa bo, kakor kaže, še kar trajala in trajala... TOMAŽ KŠELA Novomeška kronika TURISTI - Pred dnevi so se trije angleški turisti na novomeškem Glavnem trgu obrnili na mladega Cirila. Zanimalo jih je, kje bi lahko dobili kaj več informacij o našem mestu. Ustrežljivi Ciril jih je pospremil do prve turistične poslovalnice. Tam pa vedoželjnim Angležem niso mogli ustreči, saj o mestu, v katerem delujejo, niso imeli nobenega prospekta, lahko pa bi turistom dali veliko zanimivih informacij in prospektov o - Angliji. ŠKARJE - Na praznovanju občinskega praznika v Škocjanu so slovesno odprli nove lekarniške prostore. Veliki režiser tega je bil seveda župan Povšič. Vso stvar si je zamislil tako, da so trak prerezali štirje: generalni direktor Krke in častni občan Miloš Kovačič, direktorica Dolenjskih lekarn Janja Fortuna, direktor Bramaca Jernej Klemenc in seveda župan Povšič. Med temi je bil priljubljeni župan res najmanjši, je imel pa daleč največje škarje in “masakriranje” traku se je začelo na njegovo komando. MM12 NAŠI H OBČI M MM “TAJNIK"- “Tajnik”novomeške občine Martina Vrhovnik je odločna ženska. Nikamor ne gre brez svojega mobilnega telefona, tako da lahko stvari ureja tudi na daljavo in ob vsakem času. Nekdanja šentjemejska rokometašica se zadnje čase ukvarja z rekreacijo, saj pri delu potrebuje tudi dobro fizično kondicijo. Martina, sicer zagreta funkcionarka občinske SLS, pa odločno zanika govorice, da bo kandidirala na naslednjih županskih volitvah. “Zupan" Vrhovnikova torej ne bo. Pa še kdo, ki bi bil rad, tudi ne... Ena gospa je rekla, da se bodo upniki Cyclotoura odpovedali svojim terjatvam, kot jih poziva novomeški župan, ko se bo občina odpovedala svojim davkom. Suhokr&fljski drobiž PRIČA ZGODOVINSKEGA SPOMINA - Starosta hinj-skih gasilcev Jože Jaklič je bil med ustanovnimi člani PGD Hinje pred petinsedemdesetimi leti. Bil je prvi trobentač, ki je klical ljudi k požaru. Vsi ustanovni člani so že med pokojnimi, medtem ko je Jože prav čil, vedrega duha in priča tega dogodka. Hinjski gasilci so ponosni nanj in na njegovo dosedanje delo. ZASLUŽENA UPOKOJITEV - Pred dnevi sta se zasluženo upokojili kar dve pedagoški delavki iz osnovne šole Žužemberk: Marija Legan z Dvora in Dorica Nahtigal sta učili kar petrintrideset generacij šolarjev na Prevolah in Ajdovcu, na Dvoru in v Žužemberku. Gotovo je beseda hvala premalo za vse njuno delo, ki sta ga vložili v učenje številnih generacij. NEW SWING OUARTET V ŽUŽEMBERKU - Dare He-ring, Oto Pestner, Tomaž Kozlevčar in Marjan Petan bodo v petek, 11. julija, ob 20. uri nastopili na koncertu v okviru poletnih kulturnih prireditev v gradu Žužemberk, ki jih organizira TD Žužemberk-Dvor. Vabljeni, ne zamudite enkratne priložnosti! Sramota, ki se imenuje Narodni dom Propadajoči Narodni dom je mestu že dolgo v spotiko in sramoto - Stavba je tako dotrajana, da se lahko poruši NOVO MESTO - Novomeški Narodni dom, prvi v Sloveniji sploh, se podira. Stavba, kije bila dograjena leta 1885, je bila takrat mestu v ponos, danes pa mu je v sramoto. In ne samo to - obstaja resna nevarnost, da se bo porušila. To sledi iz poročila o strokovnem ogledu, ki sta ga v začetku letošnjega junija na pobudo Društva Novo mesto in v prisotnosti direktorja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Danila Breščaka opravila gradbeniška strokovnjaka Anton Globokar in Vlado Primožič. Pri ogledu so bili pozorni zlasti na gradbeni del objekta, pri čemer so ugotovili, da je ostrešje tako dotrajano, da ne bo več preneslo večjih obremenitev, kot so debelejša snežna odeja, viharni veter, potres. Dimniki na podstrešju so močno nagnjeni, nekateri se že naslanjajo na ostrešje in se rušijo. “Takoj jih je treba odstraniti, saj se lahko že ob manjšem stmku porušijo in ogrozijo stavbo, njeno okolico in mimoidoče,” je v poročilu zapisal inž. Globokar. Stropa nad 1. in 2. nadstropjem sta močno deformirana in že pod težo enega človeka pretirano nihata. Po mnenju strokovnjakov verjetno ne bo zadoščala sanacija stropov, ampak ju bo treba zamenjati z armiranobetonsko konstrukcijo. Nosilni zidovi so na več mestih razpokani, opeka pri tleh je zaradi stalne vlage preperela. Fasada odpada in je zaradi zamakanja s strehe na več mestih poškodovana. “Objekt je potreben temeljitega popravila in obnove v vseh elementih gradnje,” sta strokovnjaka zaključila svoje poročilo.Na krat ko si oglejmo zgodovino novome škega Narodnega doma. Temeljn kamen zanj so postavili na velik slovesnosti 7. junija 1873, se prav pred 124 leti. Stavbo so začeli graditi na pobudo Čitalnice, ki je bila v Novem mestu ustanovljena 1865. Za gradnjo so prispevali tako meščani kot drugi prebivalci Dolenjske pa tudi dobrotniki od drugod. Tako so les za ostrešje darovali prebivalci Dolenjskih Toplic in so ga do Novega mesta splavili po Krki. V temelje doma so vložili kositrno skrinjico s per- gamentno listino z opisom namena in pomena Narodnega doma ter priložili še primerke vseh na Slovenskem izhajajočih časnikov in časopisov. Kronist Novega mesta dr. Leopold Picigas je zapisal celo, da so bile narodne slovesnosti ob polaganju temeljnega kamna za Narodni dom skoraj enakega pomena kot tabori, ki so jih v tistih časih prirejali po drugih slovenskih pokrajinah. Letak čitalniškega odbora je namembnost Narodnega doma označil takole: “Ustanovila se bode v njem slovenska ljudska knjižnica, dolenjska hranilnica, narodno gledališče, dolenjski muzej in šola za narodni jezik, slovstvo in zgodovino, kakor i drugi, za prospeh narodnega zavedanja in napredka, kakor tudi materialnega blagostanja velevažni zavodi.” Narodni dom je izpolnil obljubo Čitalnice iz leta 1873 in je bil “središče za narodno gibanje na Dolenjskem”. V njem je delovala Čitalnica s čitalniško in kasneje sokolsko knjižnico, tam so prirejali gledališke predstave, na odrskih deskah Narodnega doma je nastopal profesor in zgodovinar Novega mesta Ivan Vrhovec, tu sta svojo igralsko pot začela Ivan Cesar, ki je kasneje postal eden od KLIC V SILI • Ali ste v stiski, težavah? Želite zaupni in prijateljski pogovor, strokovno pomoč? Pot za to na Dolenjskem oz. v Posavju je klic na številke 068/322-124, int. 229 (v torek in petek med 13. in 16. uro), 21-284 ter 068/20-370 (med 19. in 21. uro). STOP IŠKE IGRE - V nedeljo so prizadevni stopiški gasilci organizirali 2. stopiške igre. Tokrat so te zabavno športne igre potekale na temo “podgorska ohcet”. V “disciplinah” - vasovanje, postavljanje smrečic, šranga, kamela, prva poročna noč in vlečenje vrvi - se je pomerilo 6 ekip. Zmagali so Dolžani (na sliki z voditeljem Sasom Hribarjem), 2. mesto je osvojila ekipa Velikega Cerovca, 3. Pod Trško goro, 4. do 6. pa Lakovnice, Stopiče in Gabrje. Iger in veselice po njih se je udeležilo okoli 1.000 ljudi. (Foto: A. B.) «Tli\mi ib, stebrov ljubljanske Drame, in Viktor Markič, eden od ustanoviteljev Šentjakobskega odra. Leta 1925, ob 60-letnici Čitalnice in 5p-letnici Narodnega doma, je Čitalnica prenehala delovati, Narodni dom je prevzelo Sokolsko društvo, ki je dom temeljito obnovilo. Med 2. svetovno vojno so ga najprej zasedli italijanski karabinjerji, potem pa slovenski domobranci. Povojni gaje zasedla JNA in v njem uredila svoj dom. Od teh “vojaških okupacij” si nekdanji Narodni dom ni nikoli več opomogel. Še posebej zadnja leta žalostno in hitro propada in je Novemu mestu v spotiko in sramoto. Pokojni zgodovinar prof. Janko Jarc je pred leti zapisal: “Po vlogi, ki jo je kot narodno in kulturno prosvetno žarišče Novega mesta in Dolenjske odigral, je Narodni dom brez dvoma kulturnozgodovinski spomenik Novega mesta in bi bilo treba, ob spoštovanju namenov graditeljev, ponovno razmisliti o njegovi nadaljnji namembnosti.” Če mesto ne bo hitro ukrepalo, ne bo treba nič več razmišljati. Odstraniti bo treba ruševine. ANDREJ BARTELJ PROPADAJOČI NARODNI DOM - Novomeški Narodni dom, prvi na Slovenskem sploh, propada in po mnenju strol^vnjakov obstajaj celo nevarnost, da sepomši. (Foto: A. B.) POKLIČITE 75 LET PGD HINJE - Pred 75-imi leti je bila ustanovljena prva gasilska četa v Hinjah. V spomin na ta dogodek so v soboto pripravili v Hinjah svečanost, na kateri so podelili priznanja in odlikovanja najzaslužnejšim gasilcem. Predsednik domačih gasilcev Ciril Papež se je posebej zahvalil še živečemu ustanovnemu članu PGD Hinje Jožetu Jakliču. Ob tej priložnosti sta Jakliču (na sliki drugi z leve) predstavnika G Z Novo mesto izročila v priznanje za požrtvovalno in humano delo v gasilski organizaciji -plaketo in značko gasilskega veterana. (Foto: S. Mirtič) Zaprta cesta med hoteloma DOLENJSKE TOPLICE - V ponedeljek, 7. julija, je promet v Dolenjskih Toplicah dobil novo podobo, saj je od tega dne naprej zaprta cesta med hoteloma Kopališki in Zdraviliški dom. Promet je preusmerjen na novi most zv obvoznico, ki poteka čez ulico Škri-le. Brane Krevs, direktor Zdravilišča Dolenjske Toplice, je dejal, da se je zdravilišče že dolgo trudilo odpraviti eno najbolj motečih stvari za njihove goste - hrup v zdraviliškem kompleksu. Tehnični prevzem obvoznice je bil opravljen 23. junija. Večjih pomanjkljivosti ni bilo razen nekaj nejasnosti glede prometne signalizacije, ki pa so že odpravljene. Prav tako so napeljali tudi javno razsvetljavo, tako da so Dolenjske Toplice bogatejše še za eno pridobitev. Kljub temu da je most z obvoznico zgrajen že nekaj časa, pa ceste med hoteloma niso mogli zapreti, saj je bilo treba počakati na tehnični prevzem in objavo v Uradnem listu Slovenije, kar je v skladu z Zakonom o varnosti cestnega prometa ter Odlokom o ureditvi cestnega prometa v občini Novo mesto. Prav tako je bilo treba doseči sporazum s krajani, predvsem s tistimi, ki bodo zaradi zapore imeli nekoliko daljšo pot do doma. Zato bo promet v jedru Dol. Toplic tri mesece nadzirala posebna komisija in odpravljala morebitne težave. NATAŠA POVŠE BRALNA ZNAČKA V ANGLEŠČINI Letos smo prvič tekmovali za bralno značko pri angleškem jeziku. Ko sem se vpisal na tekmovanje, sem moral prebrati pet drobnih knjig in napisati o vsebini kratko obnovo. Prijavil sem se zato, ker se mi je zdelo dobro, da bi poskušal dobiti bralno značko še v angleščini. Ko sem prebral knjige, smo se dobili skupaj in preverili svoje znanje s testom. Bal sem se, da bo tekmovanje en sam dolgčas, v resnici pa je bila zame to čisto nova izkušnja. Prvič sem bral knjige v angleškem jeziku. Bil sem zadovoljen. JERNEJ BALANT, 7.a OŠ Šmihel Za izobraževanje niti tolaija Razvoj no-izobraževalni center skrbi za izobraževanje odraslih - Zaključni izpit po srednješolskih programih opravilo 210 ljudi - Občino prosili za dodatne prostore NOVO MESTO - “Veliko prebivalcev naše občine zaradi različnih vzrokov nima ustrezne izobrazbe. Vsak peti brezposelni nima dokončane osnovne šole, povprečni Dolenec pa seje šolal 10 let. Tako sodimo skoraj na rep izobrazbene strukture slovenske populacije,” je na letošpji slavnostni podelitvi zaključnih spričeval za pridobljeno izobrazbo ali poklic ter potrdil o uspešno končanem strokovnem izpopolnjevanju povedala direktorica novomeškega Razvojno-izobraževalnega centra Vesna Dular. PROTEST INTERNETOVCEV - Protest mladih internetovcev zaradi podražitve telefonskih pogovorov, ki ga je prejšnji torek pred prostori novomeške enote Telekoma organizirala Socialdemokratska mladina, je, žal, izzvenel kot vulgarno pobalinsko žaljenje. Tako so mimoidoči od protestnikov oziroma iz njihovih sporočil izvedeli, da sta "Artur (očitno Drnovškov pes) in Adolf (Zupan, generalni direktor Telekoma) buzota”, prebrali enačbo ‘Adolf + Telekom = 4. rajh", uživali ob verzu “Telekomova ptička je najdražja pička ”, hkrati pa se seznanili z odločno grožnjo predsedniku vlade: “Drnovšek, naše neizmerne potrpežljivosti je danes konec!” Piscem teh “protestnih " sporočil bi res kazalo omogočiti ne samo poceni, ampak zastonj dostop do tistih strani na internetu, kjer bi se podučili o osnovah spodobnega vedenja. (Foto: A. B.) Razvojno-izobraževalni center (RIC), ki je član Zveze ljudskih univerz, je pred tremi leti in pol ustanovila novomeška občina in je naslednik tedanjega Zavoda za izobraževanje kadrov. V svoje nove prostore v Kulturnem centru Janeza Trdine so se preselili leta 1995. Najprej so pripravili tiste izobraževalne programe za pridobitev izobrazbe, po katerih ljudje najbolj povprašujejo, in z matičnimi šolami sklenili sodelovanje. “Začeli smo s tremi programi, sedaj jih imamo že enajst, v pripravi za naslednje šolsko leto pa jih imamo še 20,” pravi direktorica Dularjeva. Prvo leto je opravilo zaključni izpit ali zagovor diplomskega dela 43 slušateljev, lani 127 in letoš 210. Na podlagi letošnje izobraževalne sezone sodi RIC med večje tovrstne izobraževalne organizacije v Sloveniji. Dularjeva poudarja, daje strokovno znanje njihovih slušateljev enakovredno učencem šol, ki izobražujejo za te poklice, nekoliko slabše je le znanje iz splošnih predmetov. Vpisanih je 800 študentov, od tega jih je skoraj tri četrtine študentov ekonomije, pri srednješolskih programih pa je največje zanimanje za ekonomske in trgovinske usmeritve. V RIC-u, kjer imajo le 6 zaposlenih, čeprav bi potrebovali še dva strokovna delavca, načrtujejo naprej, ker pa imajo predvsem na področju izrednega študija vse številnejše študijske skupine, bi za normalen potek izobraževanja potrebovali še dodatne prostore. Sedaj imajo tri učilnice, tudi do 15 učilnic dnevno pa so imeli v najemu na novomeški Srednji ekonomski šoli. Že pred kratkim so na občino naslovili pismo, v kate- Kt Vesna Dular rem so predlagali, da bi jim dodelili še neizkoriščene kletne pro store v Kulturnem centru Janeza Trdine, kjer bi lahko pridobili prepotrebno veliko predavalnico. Konkretnega odgovora še niso dobili. Pa tudi za delovanje jim občina do sedaj še ni namenila niti tolarja. “Denar za izvajanje programov, za vzdrževanje prostorov * RIC ponuja tudi splošno izobraževalne programe za računalništvo in tuje jezike. V sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje imajo Klub za iskanje zaposlitve, od lani pa tudi regionalno Borzo znanja, kjer gre za brezplačno posredovanje med iskalci in ponudniki znanj, nastala pa je v sodelovanju Andragoškim centrom Slovenije. kot tudi plače zaposlenih moramo zagotoviti sami s prodajo izobraževalnih storitev na trgu,” je povedala direktorica. Občina jim je namenila lani 500 tisočakov le za opremo, potrebno za Borzo znanja. V kratkem bodo verificirali aktualne programe za pridobitev izobrazbe ali poklica, za katere bodo potem lahko izdajali listine. Ker pa bi radi vsakomur omogočili šolanje, prav te dni prostore centra na novo opremljajo. Urediti nameravajo prostor za samostojno učenje, kjer bo Internet in strokovna knjižnica. J. DORNIŽ MM IZ NAŠIH OBČI M MM Že bolje poskrbljeno za otroke Čeprav v Metliki primanjkuje otroških igrišč za najmlajše, pa so vsaj nekoliko ublažili probleme z ureditvijo športnih igrišč pri tovarni Beti, ki so zanemarjena dolgo samevala METLIKA - V Metliki ljudje že dolgo opozarjajo na pomanjkanje otroških igrišč. O tem so pozimi kritično spregovorili tudi na okrogli mizi, ki jo je pripravila občinska Zveza prijateljev mladine. Anketa, ki sojo opravili med otroki, pa je pokazala, da se jih večina igra kar na parkiriščih med avtomobili. Gotovo bodo te probleme nekoliko ublažila športna igrišča, ki sojih nedavno uredili pri tovarni Beti. Športna igrišča pri Beti so bila zgrajena že pred časom, a so nekaj let opuščena samevala. Občinska športna zveza Metlika, občina, tovarna Beti in mestna skupnost Metlika pa so se nedavno dogovorile, da skupaj uredijo in opremijo ta igrišča. Zavedeli so se namreč, da je prav v tistem delu mesta, ki je brez športnih objektov, veliko mladih. Zato so vsi hodili na igrišči pri osnovni šoli na drugem koncu Metlike. Pred kratkim so tako uredili košarkarsko igrišče, igrišče za mali nogomet ter teniška igrišča pri Beti. Že takoj prve dni pa se je pokazalo, kako so otroci v tistem delu mesta potrebovali tovrstne športne objekte. Kot je povedal predsednik Občinske športne zveze Met- spomladansko-poletnem času po več kot petnajstih letih organizirala občinsko ligo v malem nogometu. Tekmuje 12 ekip, zaključek tekmovanja pa bo v soboto, 12. julija, popoldne na igrišču na Pun-gartu. “Očitno je, da je takšnih tekmovanj v občini premalo, saj je že slišati pobude za organizacijo večjega nočnega turnirja v malem nogometu konec avgusta ali v začetku septembra ter pozimi zimske lige v malem nogometu. Smisel vseh teh tekmovanj naj bi bil v tem, da bi spodbudila zanimanje mladih za organizirano športno življenje, hkrati pa sodi to tudi v priprave na jesenski mesec oz. leto športa v Sloveniji,” je dejal Mozetič. M. BEZEK-JAKŠE Kolpa pod drobnogledom V Črnomlju zatrjujejo, da bodo v nekaj letih naredili red ob Kolpi in v njej - Vsakodnevni nadzor ribiških čuvajev ZORAN PREDIN IN ŠUKAR - Konec minulega tedna sta bili v okviru kulturnega poletja na metliškem grajskem dvorišču dve prireditvi. V petek je nastopila 46-članska mestna godba Metlika pod vodstvom Rafka Oguli-na. Naslednji dan pa je Metličane in številne obiskovalce od drugod navduševal eden naših najboljših pevcev poetov Zoran Predin s skupino Šukar, ki je znana predvsem po romski glasbi (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.) lika Jože Mozetič, kmalu pričakujejo tudi dogovor o skrbi za ta igrišča, saj bodo sicer lahko hitro zopet zanematjena ter bodo začela propadati. Sicer pa Mozetič priznava, da bi še v marsikaterem kraju v občini potrebovali športna igrišča, zlasti v krajevni skupnosti Suhor, kjer ni igrišča niti pri podružnični šoli. Zato naj bi še v tem letu uredili igrišče za suhorskim kulturnim domom. Nekoliko pa bodo razširili tudi igrišče pri podzemeljski osnovni šoli, kjer igra nogometni klub Kolpa, saj sedaj ne ustreza predpisanim dimenzijam. Občinska športna zveza je v ČRNOMELJ - črnomaljska občina je lani sprejela odlok o režimu ob reki Kolpi, katerega namen je, da bi še posebej med turistično sezono uredil promet, parkiranje, taborjenje, šotorjenje, kampiranje ob reki. Minulo soboto pa so kljub slabemu vremenu ribiški inšpektorji, črnomaljska policisti, predstavniki občinske uprave in sanitarni inšpektor Rudi Škof odšli h Kolpi, da bi ugotovili, kako se odlok uresničuje. Njihov namen je bil predvsem ugotovljati, kakšne razmere so ob reki, opozarjati na nepravilnosti in svetovati, nikakor pa ne že na začetku turistične sezone represivno ukrepati. Najbolj vpijoč problem ob Kolpi, ki obliva črnomaljsko občino, je v Pobrežju pri Kuzmi, kjer se vse dogaja na črno. V adlešiškem kampu pa tam, kjer je po prostor-sko-ureditvenih pogojih predvideno šotorišče, stojijo prikolice, medtem ko so pri Učakovcih na črno postavljene prikolice in šotori. S sobotno akcijo, ki je bila zaradi slabega vremena okrnjena, so želeli prej našteti predvsem opozoriti kršitelje občinskega odloka o režimu ob Kolpi ter hkrati vesoljni Sloveniji povedati, da so se razmere ob Kolpi začele urejati in da je z obnašanjem, kakor je pač komu mar, za vedno konec. Odslej bodo črnomaljski ribiški čuvaji, ki so bili zaradi visoke ekološke osveščenosti tovrstne akcije še najbolj veseli, vsak dan Le vrh ledene gore ? Rešitev iz vse večjih problemov narkomanije v črnomljski občini ni v zatiskanju oči in ušes - Kdo naj ukrepa? ČRNOMELJ - Da je narkomanija v črnomaljski občini razširjena, ni več nikakršna novica, četudi si nekateri pred njo še tako zatiskajo oči in ušesa in čeprav spet drugi ta problem jemljejo bodisi še precej z lahkoto ali pa kot nekaj, kar se njih ne tiče. Da je res tako, je moč razbrati tudi iz štirih poročil ustanov, ki bi morale biti nad razširjenostjo narkomanije vsaj zaskrbljene, če že ne kaj več. A njihova poročila - s častno izjemo črnomaljske policije - ne povedo ničesar. Ali pa morda prav zato povedo veliko, predvsem to, kakšen je še vedno odnos do te pereče problematike, ki je z vsemi posledicami vred zašla tudi v Belo krajino. Res, da morda z zamudo, toda ušla ji dežela ob Kolpi le ni. A ne le to, odkar so “vrtičkarji", ki se najraje ukvarjajo s sajenjem indijske konoplje, odkrili, da je prav belokranjsko podnebje najprimernejše za gojenje njihove “povrtnine", lahko pričakujemo le še večji razmah proizvodnje in prometa z mamili, s tem pa tudi uživanja te prepovedane omame. Že podatki policije, da ima vsako leto opraviti z številnejšimi storilci kaznivih dejanj omogočanja uživanja mamil in neupravičenega prometa z mamili, bi bili lahko znak za alarm. Zlasti še, če je očitno, da so pri- meri, ki jih odkrijejo policisti, le vrh ledene gore, saj se zaradi povečanega nadzora policije tako dilerji kot narkomani spretno izmikajo in skrivajo. Čeprav je bila razprava o problemih narkomanije v občini na črnomaljskem občinskem svetu občasno zelo čustvena, pa tu ne gre ne za čustveni ne za politični, ampak predvsem za strokovni problem. Problem pa je predvsem v tem, kaj storiti, in v tem se kaže tudi velika nemoč tistih, ki bi morali oz. od katerih zlasti prizadeti pričakujejo, da bodo kaj naredili. Za sedaj je jasno predvsem to, du represija zagotovo ne bo ne zmanjšala, še manj pa odpravila narkomanije v črnomaljski občini. Prav tako pa ne bo tistih, ki se ukvarjajo z mamili ali jih uživajo, nič manj, če bodo Črnomaljci krivdo za to valili drug na drugega: starši na šolo, ta na primerna zdravstveni dom, zdravniki na socialne delavce, ti pa na policijo. Pri ozave-ščanju o zasvojenosti gotovo vsak od njih lahko odigra pomembno vlogo, še vedno pa velja, da je odločilna vloga pri vzgoji otrok v družinah In kdor od staršev si tega ne prizna, hoče bodisi zatajiti svojo nemoč ali pa vse, kar bi moral narediti, a ni, prevaliti na druge. M. BEZEK-JAKŠE nadzorovali, kje ljudje kampirajo, kaj počno v reki in ob njej. Če bo potrebno, bodo kršitelje za dokaz tudi fotografirali. Njihov namen sicer ni kaznovati ljudi, vendar pa bodo najbolj trdovratne kljub vsemu prijavili sodniku za prekrške. Če bo prišlo vroče poletje in bo ob Kolpi veliko kopalcev, bodo tovrstno akcijo ponovili v začetku avgusta. Sicer pa so tokrat sodelovali tudi Metličani, ki še nimajo občinskega odloka o obnašanju ob Kolpi, a so ugotovili, da razmere v njihovi občini še niso takšne, da bi morali biti plat zvona. M. B.-J.. DEKLISCINA IN FANTOVŠČINA SEMIČ - V soboto, 12. julija, bo ob 18. uri v okviru velike prireditve z naslovom Semiška ohcet (ki bo v Semiču 18., 19. in 20. julija, ob gasilskem domu) na belokranjski turistični kmetiji Cer-janec ob izviru Krupe dekliščina in fantovščina pred ohcetjo. Predstavilo se bo pet parov, ki bodo preizkusili svoje spretnosti v zabavnih igrah. Hkrati bo to tudi priprava na semiški poročni običaj. Sodelovala bo domača folklorna skupina Semiška ohcet, za zabavo pa bodo poskrbeli semiški humoristi in ansambel. Vstop v hotel bo prost, vabljeni pa so vsi, ki jih priprava na ohcet po se-miških običajih zanima. DVA VEČERA POLETNIH PRIREDITEV METLIKA - V okviru poletnih kulturnih prireditev “Pridi zvečer na grad” bodo v soboto, 12. julija, na dvorišču metliškega gradu ob spremljavi tria Mojmirja Sepeta nastopile popevkarske legende Stane Mancini, Lado Leskovar, Arsen Dedič in Mija Žnidarič. V torek, 15. julija, pa se bo predstavil Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko Antona Nanuta. Ta večer bo še posebej slovesen zato, ker bo tudi ognjemet, zazvonili bodo cerkveni zvonovi, zaigrali pa bodo tudi metliški godbeniki. Obe prireditvi se bosta pričeli ob 21. uri, pri drugi pa ne bo vstopnine. Zlovešča opozorila policistov Črnomaljski policisti opozarjajo na razraščanje narkomanije v občini - Zgovorni podatki - Predlog za ustanovitev preventivne lokalne akcijske skupine ČRNOMELJ - Na tukajšnjem občinskem svetuje bilo že večkrat postavljeno vprašanje, ali je v občini razširjena narkomanija, v kakšnem obsegu in kakšni so ukrepi za njeno preprečevanje. Zato so z občinske uprave zaprosili Center za socialno delo Črnomelj, Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, Zdravstveni dom Črnomelj in Policijsko postajo Črnomelj, naj ocenijo razmere in predlagajo ukrepe. Na Centru za socialno delo v Črnomlju lani ni nihče od mladostnikov ali njihovih svojcev iskal pomoči. Menijo pa, da so na delo, kijih z njimi verjetno kmalu čaka, dobro pripravljeni in usposobljeni, saj se ena od strokovnih delavk že tretje leto usposablja za nudenje pomoči zasvojencem. Predlagali so tudi ustanovitev lokalne akcijske skupine - LAS. Z Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto so sporočili, da nimajo natančnih podatkov o razširjenosti ilegalnih drog. V črnomaljskem zdravstvenem domu so priznali, da vedo o razširjenosti narkomanije v občini zelo malo. Pomoč navadno iščejo svojci, v lanskem in letošnjem letu pa so se pri njih oglasili le dvoje staršev. Precej pa so se o problemu narkomanije razpisali na črnoma- ljski policijski postaji in nad njenim poročilom bi se zares veljalo zamisliti. Ugotavljajo namreč, da se proizvodnja in uživanje mamil v občini povečuje. V vseh primerih pa gre za mehko drogo, in sicer za pridelavo konoplje (Can-nabis sativa), ki v Beli krajini zaradi ugodnega podnebja vsebuje precej visoko stopnjo psihoak-tivne susbstance tetrakanabinola, ki je po zakonu razglašena za mamilo. V zadnjih letih so v črnomaljski občini odkrili več manjših ali večjih nasadov konoplje, in sicer med kmetijskimi posevki na njivah, na jasah v gozdovih in stelj-nikih ter ob rekah. Največ uživalcev droge policisti odkrijejo ob koncu tedna v okolici diskotek in lokalov, ki so odprti do zgodnjih jutranjih ur. Vendar pa nikoli niso imeli opravka s trdimi drogami, čeprav ta nevarnost obstaja. Ker pa se uživanje mehkih drog vsako leto povečuje in pričakujejo, da se bo tudi v prihodnje, svetujejo sodelovanje vseh organov in organizacij v • Policijska postaja Črnomelj je lani obravnavala 4 kazniva dejanja s področja mamil. Samo v prvih štirih letošnjih mesecih pa je podala državnemu tožilcu 5 kazenskih ovadb, in sicer 3 zaradi suma kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil in 2 zaradi neupravičenega prometa z mamili. Sodniku za prekrške pa so podali 13 predlogov za uvedbo postopka o prekršku zaradi neupravičene posesti mamil. V vseh primerih je šlo za marihuano in vedno so mamilo tudi zasegli. občini, ki bi lahko kar koli storili pri preprečevanju uporabe in zlorabe drog. M. B.-J. Zahtevajo odškodnino za hrup Cestno podjetje Novo mesto bi rado povečalo kamnolom pri Vrčicah, prebivalci bližnjih vasi pa se že sedaj jezijo zaradi hrupa, ki prihaja iz kamnoloma - Bodo dobili odškodnino? VRČICE - Kamnolom v Vrčicah pri Semiču, s katerim upravlja Cestno podjetje Novo mesto, je glede na dovoljenja, kijih ima podjetje, v glavnem že izkoriščen. Da bi ga lahko še naprej izkoriščali, ter tako dobili dovolj materiala za vzdrževanje in rekonstrukcijo cest, bi morali imeti novo dovoljenje. Za to pa je potrebno izdelati in sprejeti ureditveni načrt. V njem bodo določeni pogoji za nadaljnje izkoriščanje kamnoloma in za sprotno sanacijo. To pomeni, da bo končna podoba saniranega kamnoloma po končanem izkoriščanju dobila značaj širšega območja in se čim bolje vključila v krajinsko podobo doline med pogorjema Kočevskega Roga in Radohc. Čeprav se sliši vse lepo in prav, pa imajo tako prebivalci bližnjih vasi kot tudi na semiški občini in v občinskem svetu pomisleke glede širitve kamnoloma. Kot je bilo slišati na zadnji seji občinskega sveta minuli teden, so se vaščani •Blatnika in Vrčic že doslej pritoževali zaradi bližnjega kamnoloma in zahtevali, naj občina ne da soglasja, dokler krajani ne bodo dobili odškodnine. Miniranje v kanolomu namreč povzroča strašen hrup, nič bolje pa ni, ko dro- bijo pesek. Na Selih, ki so kilometer oddaljena od kamnoloma, se ob tem tresejo šipe, tresljaji pa zagotovo niso dobrodošli niti za zidove hiš. Kako mora biti šele v Blatniku, ki je od kamnoloma oddaljen le 200 metrov! Ob tem krajani pravijo, da so uničeni tudi vodni viri. Kot je zagotovil eden od svetnikov, bodo vaščani Cestnemu podjetju poslali pritožbo in od njega zahtevali odškodnino. Semiški župan Janko Bukovec pa je dodal, da morajo biti rešena vsa vprašanja, preden bodo dovolili nadaljnje izkoriščanje kamnoloma. Gospod Granda iz podjetja To pos iz Dolenjskih Toplic je pojas nil, da se bodo pri javni razgrnitv srečali s temi vprašanji, zato je pomembno, da jim pri priprav dokumentov za razširitev kamno loma posvetijo posebno pozor nost in da bo potrebno pripravit takšen projekt, da se bo vedelo kdo bo nosil odgovornost. Predsednik občinskega sveta Anton Malenšek pa je menil, da je potrebno določiti mejo, do kod bodo še lahko pridobivali dolomitni pesek v kamnolomu, ker občina načrtuje razvoj turizma. Občinski svet bo pri tem moral upoštevati interes občine in občanov, predvsem pa ugotoviti, ali kamnolom za občino in občane pomeni škodo ali korist in če da, kakšno. M. BEZEK-JAKŠE Sprehod po Metliki KOŠNJA - Na nedeljski žetvi rži in košnji trave na Cerovcu v semiški občini je tekmovalna ekipa metliškega društva kmečkih zena ostala Brez moškega člana. Metliški župan Branko Matkovič, na katerega so ženske ves čas računale, je iz opravičljivih razlogov zadnji trenutek odpovedal udeležbo. Tako je metliška parcela s travo ostala nepokošena, očitno pa je bila tudi zakleta. Ko jo je želel pokositi nekdo drug, se mu je namreč po nekaj zamahih polomilo kosišce. Če že ni požel ^plavža, je vsaj salve smeha. Zupan pa je lahko še srečen, da se ni kaj takega primerilo njemu. ŽETEV - Pri žetvi rži je metliško zadrego, ki je nastala, ker kmečke ženske niso imele moškega, tik preden seje oglasil sodniški pisk za začetek žetve, rešil direktor kmetijske zadruge Metlika Ivan Kure. Delo mu je šlo dobro od rok, saj je pravzaprav doma na kmetiji, ob koncu pa je, ves navdušen nad žanjicami, dejal, da bi jih kar vzel namesto Kombajna na svoje njive z žitaricami. Upa pa lahko le, daje bilo navdušenje obojestransko in da žanjice ne bodo zvrnile krivde, da niso bile pri žetvi najhitrejše tako kot lani, ko jim je pomagal župan, na direktorja kmetijske zadruge. HRUP - Očitno je, da metliške poletne kulturne prireditve “Pridi zvečer na grad” dobivajo vse večjo veljavo tako med občinstvom v Beli krajini kot onstran Gorjancev. Nekoliko nerodnopa je, da nekateri mislijo, da so prišli na veselico in ne na prireditev, ki ima velikokrat tudi mednarodni značaj. Ko namreč tisti na odru utihnejo, se po celem dvorišču sliši, kako zbrano so jih poslušali zlasti tisti, ki sedijo pod arkadami in lahko ob gostilniških mizah tudi kaj popijejo. Če že imajo tako nujen pogovor, naj odidejo pred grad ali pa počakajo z njim do konca prireditve. Ni namreč vljudno ne do nastopajočih ne do ostalih poslušalcev, da jih terorizirajo s svojim klepetom. Črnomaljski drobir) ORIENTACIJA - V črnomaljski občini si na vseh koncih in krajih prizadevajo, da bi ne le razvijali turizem, ampak ga tudi reklamirali. Vprašanje pa je, kako so pri tem uspešni in ali njihova propaganda naleti na prava ušesa, kot kaže, bodo morali ljudem najprej dopovedati, kje pravzaprav sploh leži črnomaljska občina. Kako bi si sicer lahko razložili, da je pred časom fotograf od časopisa Delo na Otočcu spraševal, kje je Prelesje. DELOVNI CAS - Črnomaljski svetniki pravijo, daje zanje odločanje o podaljšanem delovnem času gostinskih lokalov poslastica, ki zadnje čase ne manjka skoraj na nobeni seji sveta. V čem je sladkost reševanja prošenj, kijih na svetnike naslavljajo gostinci, je težko reči. Morda v tem, da pri podaljševanju delovnega časa v gostilnah in bifejih niso ravno preveč radodarni. Na zadnji seji j pred počitnicami pa se jih je večina le strinjala, da Antonu Jankoviču dovolijo imeti bife v skednju pri Tržokovem jezu pod Adlešiči namesto do 23. odprt do ene ure zjutraj prihodnjega dne. Jankovič, ki je tudi sam svetnik, je zato na koncu seje povabil i svoje svetniške sotrpine v bife do ene ure zjutraj. A je eden od tj-stih, ki so glasovali proti podaljšanemu delovnemu času, takoj protestiral, da bi bilo žuriranje do prihodnjega dne proti njegovim načelom. DINARJI - Nekaterim črnomaljskim svetnikom so šli na zadnji seji neprestano z jezika le dinarji namesto tolarji. Jih tako daje nostalgija po nekdanji Jugoslaviji, da se po šestih letih še niso navadili, da imamo v Sloveniji svojo nacionalno valuto? Selniške tropine' V ■ .... ........ I—. — VELJAKI - Semičani nimajo tako slabega spomina, da se ne bi spomnili, kako sojih pred lanskimi državnozborskimi volitvami kandidati za poslance obiskovali po tekočem traku. Na nedeljski košnji in žetvi rži v Cerovcu pa so pogrešali kakšnega predstavnika s kmetijskega ministrstva ali vsaj eminentnejšega člana Slovenske ljudske stranke. Gotovo so se želeli prepričati, ali znajo slovenski veljaki tako spretno, kot sučejo jezik, vihteti tudi koso ali srp. VODA - Črnomaljski Komunali so zadnja leta ljudje dolgovali za njene storitve po 14 milijonov tolarjev na leto, letošnji dolg pa je že 16 milijonov tolarjev, Ker komunalci nimajo vpogleda v zbirke osebnih podatkov, ne vedo niti tega, kje so dolžniki zaposleni, da bi lahko od njih izterjali denar. Tožbe pa so dolgotrajne. Res, da je zadnja poteza Komunale, h kateri se zateka, izklop pitne vode, vendar so v zadnjih dneh nekateri Semičani dobili obvestilo, da jiin bodo vodo zaprli. Med drugimi tudi stanovanjskemu bloku. Morda bodo vsaj na ta način ljudje prišli do spoznanja, da nekatere dobrine pač ne trajajo neskončno, čeprav jih ne plačajo. Drobne iz Kočevja OBVEZA - Kot edini pogoj Centru šolskih in obšolskih dejavnosti za brezplačni najem delov prostorov v stavbi OS pri Fari je kočevska občina postavila zahtevo, da morajo biti prostori, ki jih bo Center uredil za svoje potrebe, “primerni za bivanje in izvajanje vzgojno-izobraževalnih in drugih dejavnosti Centra najkasneje s šolskim letom 1997/98”. V nadaljevanju pa občina od brezplačnega najemnika zahteva obvezo, da bo svojo dejavnost pričel opravljati v šolskem letu 1997/98. Če bo torej Center pričel z delom junija prihodnje leto, bo to še vedno v skladu z dano obvezo! Prav tako pa Center tudi ne bo “prelomil obveze”, če v novem domu ne bo zaposlil nobenega domačina. Občina tega od njega tudi ni zahtevala, čeprav sojo s podobnimi obljubami, kot jih sedaj daje o možnostih zaposlovanja domačinov direktor Centra Janko Hamler, že večkrat “okrog prenesli”. Tako je menda danes kljub podobnim velikim obljubam na carini v Petrini zaposlen le en domačin - pa še ta že leta živi v Kočevju! V DOBREM IN SLABEM -V Kočevju le maloštevilna podjetja poslujejo z dobičkom. Zato še toliko bolj preseneča, da to uspeva kočevski lekarni, ki zaradi različnih peripetij vsaj do nadaljnjega še vedno ostaja javni zavod. Od tega dobička kočevska občina nima nič, čeprav bi ga po sistemu, da je treba deliti dobro in slabo, nekateri v občini želeli izkoristiti. Ker pa ta “sistem” pri nas dobro deluje le v slabem, ima kočevska občina kot ustanovitelj lekarne vendarle tudi nekaj od njenega dobička. Če občina namreč ne rabi lekarni pomagati pokrivati izgube (kar bi ta ob izgubi nedvomno pričakovala!), to menda tudi nekaj velja! OBČAN SPRAŠUJE-MEDVED ODGOVARJA - Po čem sklepaš, da je uprav-Ijalec kočevske tržnice kljub dobremu prometu na tržnici in gotovo zato tudi dobremu inkasu obubožal? - Ker ne zmore toliko denarja (alipa dobre volje), da bi zakrpal poškodovane in zato obiskovalcem nevarne stopnice. Ribniški zobotrebci PARK BO PREMAJHEN -Če so bili v času socializma mnogi “drugače misleči” potiskani na obrobje družbenega dogajanja in v “načrtno pozabo”, kot se danes velikokrat rado reče, pa se zdi, da danes ponekod kar tekmujejo, kdo bo ‘potegnil na piano” več takšnih “pozabljenih velikanov”, ki pa se jim je zato seveda tudi potrebno primerno oddolžiti. Ribničani so vajeni oddolževa-nja, kar dokazujejo tudi s še vedno trajajočimi prireditvami v počastitev spomina na' 100-letnico rojstva akademskega kiparja Franceta Goršeta, vendar pa, če si bodo še naprej tako enotni o pomembnosti “velikih mož”, kot do sedaj, ko so se s spominskimi slovesnostmi od-dolževali resnično le “nespornim in za vse sprejemljivim pomembnim možem”, kakršen Je bil denimo tudi Jakob Petelin Gallus, potem se jim tudi ob takšni vnemi “odkrivanja velikih mož pozabljene preteklosti”, ko kmalu ne bo več niti ene vasi, ki ne bi imela vsaj enega nekoč uglednega in zaslužnega moža, ne obeta hujšega, kot da bo park kulturnikov za obzidjem ribniškega gradu postal premajhen. BRATJE SLOVENCI - Na nedeljskem srečanju Slovencev •z tujine in domovine ribniški župan Jože Tanko s svojim govorom še zdaleč ni požel tolikšnega aplavza kot poslanec Janez Janša. Županov govor, v katerem seje dotaknil tudi potrebe po narodni spravi, so nekateri označili za “dokaj bled”, pozdravili pa Janševe besede, da brez izkušenj, ki so si jih pridobili Slovenci z delom v tujini, in brez vrednot, ki sojih Ponesli iz domovine s seboj v tujino in jih tam ohranjali, medtem ko jih v domovini niso, Slovenija tudi v bodoče ne bo mogla. Kdaj bo torej Slovenec Slovencu postal brat? mš I z MAŠ I H O B C I N Mii Državne ugodnosti niso koristne Ribniška občina želi poseben status “demografsko in ekonomsko ogrožene občine” - Ugodnosti, ki jih nudi država, naj bi veljale za celotno občino RIBNICA • Zaradi slabega gospodarskega stanja, odstotkovno najvišje brezposelnosti v državi, posebnih pogojev kmetovanja, predvsem pa nemoči ribniške občine, da bi zaustavila odhajanje mladih na delo drugam, je ribniška občinska uprava na ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj naslovila pobudo, naj zakonsko ali' s podzakonskimi akti dodeli ribniški občini poseben status “demografsko in ekonomsko ogrožene občine”. Indeks ravni industrijske proizvodnje v ribniški občini je bil leta 1990 za 30 odstotkov višji kot v Sloveniji, zaostajanje za republiškim povprečjem pa seje začelo z razpadom enotnega jugoslovanskega trga, na katerega je bila tradicionalno vezana ribniška lesna industrija, in zlomom vzhodne ekonomije, ki je zaradi vezanosti ribniške kovinske industrije na vzhodno klirinško tržišče botroval tudi stečaju do tedaj največjega ribniškega podjetja Rika s preko 1300 zaposlenimi. Zaradi novih razmerje šlo med prvimi v občini v stečaj prevozniško podjetje Dobrepoljski krompirčki NAJBOLJ OBISKANI - V zadnjem letu dni so bile v Jakličevem domu najbolj obiskane prireditve: igra domače mladinske skupine “Na ogledih” (420 obiskovalcev), božično-novoletni koncert Godbe Dobrepolje (400), miklavževanje (300), “Živimo z ljudskim izročilom” in koncert Marvrice (vsak po 250 obiskovalcev) itd. Skupno je bilo 14 nastopov. Zanimivo je, da je bil najslaoše obiskan nastop učencev glasbene šole (50 poslušalcev), čeprav se občina ponaša z glasbeno tradicijo in ima to ovekovečeno tudi v občinskem grbu in zastavi. GOSPOD ALI TOVARIŠ? -Na zadnji občinski seji je neki svetnik opozoril, da učenci še vedno nagovarjajo učitelje s tovariš in menil, naj bi s takim naslavljanjem prenehali. PREDLOGJE ZA PRAZNIK ZBIRAJO - Še do 31. avgusta bodo v občini Dobrepolje zbirali predloge za občinski praznik. Občina zdaj namreč še nima svojega praznika. PERICA Z DRŽAVLJANSTVOM - Pogoj za sprejem na delovno mesto perice-likarice je, da je slovenska državljanka, kar pa ni pogoj niti za nekatera precej bolj odgovorna delovna mesta. Tak pogoj postavlja Periteks Trzin, objavljen pa je bil dobrepoljskem občinskem glasilu. Evrotrans, negativno pa sta na gospodarska gibanja v občini vplivala tudi stečaj Tekstilnega podjetja Jurjeviča in ukinitev obratov Konfekte, Pletenine in Zaščite. Zaradi oživitve delov proizvodnje Rika v. stečaju, ki danes ponovno omogoča delo približno 300 delavcem, uspešnega poslovanja Itpp-ja, Donita Sodražica in Kmetijske gozdarske zadruge Ribnica ter povečanega samozaposlovanja in zaposlovanja pri zasebnikih v zadnjih dveh letih indeksi industrijske proizvodnje ponovno naraščajo, vendar dosežki ribniškega gospodarstva še vedno zaostajajo za republiškim povprečjem. Ob negotovi usodi Inlesa, ki ga kot največjega slovenskega izvoznika stavbnega pohištva bremenita izguba jugoslovanskih trgov in drag proces preusmeritve na zahodne trge, pa je za občino še posebno zaskrbljujoča velika brezposelnost, ki je z doseženimi 28,2 odstotki že sedaj odstotkovno najvišja v državi. “Ker mladi izobraženci ne dobijo dela doma, odhajajo drugam,” pojasnjuje vodja oddelka za gospodarstvo Darja But in dodaja, da zato, ker zaostajajo za vsemi republiškimi in regijskimi kazalci. Ocenjujejo, da jim pripada pose- DANES RAZSTAVA KOSTEL - Danes, 10. julija, bodo ob 19. uri v prostorih nove Ljubljanske banke v Vasi odprli razstavo slik akademskega slikarja Valentina Omana, ki kot svobodni umetnik živi na Dunaju in je razstavljal že skoraj po vseh celinah, sodeloval pa je tudi na lanski likovni koloniji “Misel in korenine” v vasi Laze ob Kolpi. Razstavo organizira Turistično športno društvo Kostel, ki bo ob tej priložnosti predstavilo dopolnjeno karto Zgornje Kolpske doline (od Osilnice preko Kostela do Poljanske doline), kije izšla te dni v nakladi 3.000 izvodov. Udarili po počitnikarjih Davek za počitniške objekte petkrat višji, za stanovanja in poslovne prostore pa enak VELIKE LAŠČE - Davek za počitniške stavbe se bo povečal za petkrat. Tako so sklenili na zadnji seji občinskega sveta občine Velike Lašče, ko so razpravljali o spremembah predpisa, ki določa stopnjo davka od premoženja na posest stavb, tako povečanje davka pa dovoljuje republiški predpis, ki tako omogoča več dohodka občinskim proračunom. Niso pa svetniki povečali davka za stanovanja in poslovne prostore, ampak bo ostal na dosedanji ravni. Na isti seji so svetniki odločali tudi o tem, komu bodo zaupali o»6i«a OOBREFOtJE 1% mW TOPLARJI PRI VHODIH V OBČINO - Pred kratkim so na vpadnicah v občino Dobrepolje iz smeri Novega mesta, Kočevja, Velikih Lašč in Grosuplja postavili oznake v obliki kozolca toplarja, ker so taki kozolci tudi značilni zli dobrepoljsko dolino in občino. Na fotografiji je kozolček iz smeri Velikih Lašč pri Ponikvah. (Foto: J. Primc) prevoze šolarjev. Sklenili so, da bodo prevoze s kdmbiji zaupali dosedanjim prevoznikom, ki vozijo šolarje v oddaljena in hribovita območja; prevoz po dolinskem območju z avtobusom pa bo po novem opravljal Ljubljanski potniški promet, ki je ponudil najugodnejše pogoje. Zoper to odločitev so možne pritožbe v roku petnajstih dni po prejemu sklepa, kar pomeni, da dokončna odločitev ne bo znana pred koncem julija. Svetniki so obravnavali tudi pripombe oddelka za urbanizem in okolje Mestne občine Ljubljana na urbanistične predloge občine Velike Lašče. Laščani so predvideli, da bi na območju pri Logarjih (med Knejem in Karlovico) zgradili objekt za turistično in rekreativno dejavnost. Urbanisti se s tem niso strinjali, ker gre za zidavo in urejanje na kmetijskih zemljiščih, ki so uvrščena v prvo kategorijo. Občinski svetniki so se strinjali z ugotovitvijo strokovnjakov, torej tam zidave ne bo. Niso pa se strinjali z mnenjem urbanistov, ki so ugotovili, da bi načrtovani gostinsko-servisni objekt pri bencinski črpalki Rašica stal na območju, ki je zavarovano kot kulturni spomenik, zato so mestni urbanisti menili, naj bi tam ne gradili. Domačini so torej za gradnjo. Zdaj bodo počakali še na mnenje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. J. PRIMC ben status kot dejavna oblika pomoči države njihovim krajem. “Zaradi veljavne delitve med demografsko ogrožene in tiste, ki to niso, velik del prebivalcev ribniške občine nima možnosti pridobiti sredstev Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti podeželja ali druga ugodna posojila, ki jih daje država. Pri tem pa izpadejo ravno tista področja, ki so doživela največje gospodarske pretrese in ki so, gledano z vidika celotne občine, v tem trenutku tudi najbolj potrebna pomoči,” pojasnjuje Butova. M. LESKOVŠEK-SVETE GODBA DOBREPOLJE je ena najprizadevnejših kulturnih skupin v občini. V njej igrajo tudi člani iz sosednjih občin. Godba nastopa tako rekoč na vseh pomembnejših prireditvah v občini in bližnji okolici, prireja pa tudi samostojne koncerte in prireditve (koline itd.). Na najnovejši kaseti oz. CD plošči je predstavljena z dvema skladbama. (Foto: J. Primc) Velik interes za posojila Prošenj za dvakrat več, kot je bilo razpisanega denarja • Posojila naj bi dobili vsi RIBNICA - 12. junija je potekel rok oddaje prošenj za pridobitev posojil za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v ribniški občini. Na občinski razpis za pridobitev investicijskih posojil se je javilo 16 prosilcev, ki so skupno zaprosili za 97 milijonov tolarjev, kar je dvainpolkrat več od razpisane vsote. V dogovoru z SKB banko, d.d., PE Kočevje in kočevsko podružnico Nove Ljubljanske banke je ribniška občina v letošnjem letu za domače gospodarstvo razpisala za 40 milijonov tolarjev dolgoročnih posojil. Iz občinskega proračuna je zanje v obliki depozita bankam zagotovila 8 milijonov tolarjev in Osilniški nadev NAJBOLJŠI KOČEVARJI -Na nedavnem tekmovanju v lovu rib z muharico, ki sta ga organizirali ribiška družina Kočevje in njena sekcija v Osilnici je v ekipni konkurenci zmagalo Kočevje, 2. Osilnica, 3. Tolmin itd.; med posamezniki pa je zmagal Andrej Hrovatin iz Kočevja, tudi drugo in tretje mesto pa sta zasedla kočevska ribiča. Skupno je okoli 30 ribičev uplenilo le 8 lipanov, o zmagi pa je odločala dolžina in teža rib. NOVI OBIČAJI - Nekdaj ie bil običaj, da so na začetku slavja pozdravili vidnejše goste od drugod, na petruvem pa so pozdravili goste z obeh bregov Kolpe in Cabranke, posameznikov pa ne. Kljub temu so nekateri med gosti opazili župana občine Loški Potok Janeza Novaka, predsednika KS Kostel itd. PREHITRO “POSPRAVLJALI” - Na petruvem so prikazali nekdanje običaje iz življenja in dela ljudi iz osilniške doline. Starinsko urejeni in opremljeni pa so se po paradi hitro porazgubili, da so lovci-fotografi ostali brez pravih motivov. Prav bi bilo, da bi prikazovalci starih obrti in navad, narodnih noš itd. ostali nekje na ogled in za fotografiranje ves čas glavne prireditve, ki tako ni trajala več kot uro. Gre za tradicionalno in turistično zanimivo prireditev, zato so bili prehitro “pospravljeni” izvajalci slaba stran prireditve. Nekateri, na primer kresnice, pa bi lahko ostali na odru do konca prireditve in govorov, saj bi bili le v okras vsemu. dodatno še 1,8 milijona tolaijev za subvencioniranje obrestnih mer vseh na letošnjem razpisu odobrenih kreditov, in sicer v višini dveh odstotnih točk direktno vnaprej za celotno dobo vračila posojila. S tem je občina domačemu gospodarstvu zagotovila možnost najema trenutno najugodnejših bančnih kreditov na območju ribniške občine, saj jih lahko za dogovorjeno dobo vračanja od treh do petih let interesenti za investicijska vlaganja najamejo po obrestni meri TOM + 5,55 odst. Na občini so zato pričakovali, da bo interes za najem posojil velik, kljub temu pa jih je odziv na razpis presenetil. Še posebno jih je presenetilo, da je med vsemi prosilci kar dve tretjini takšnih, ki prosijo kredit za poplačilo kupnine za poslovne prostore in ponoven zagon proizvodnje oziroma za oživljanje proizvodnje, ki bo prineslo tudi odpiranje novih delovno mest. Zato se je občina z obema bankama že dogovorila, da bosta odobrili posojila vsem prosilcem, ki so odali v skladu z razpisnimi pogoji popolne vloge in ki bodo seveda zadostili tudi zahtevam banke glede poroštev. Občinska uprava bo zato občinskemu svetu predlagala, naj podpre odo- KAKO POSPEŠITI POSELJEVANJE? KOPRIVNIK -, Že vrsto let se vaščani te vasi v kočevski občini zavzemajo, da bi za to naselje in druga opuščena naselja izdelali razvojni program s prostorskimi sestavinami. Na nedavnem sestanku s predstavniki občine so predlagali, da se sprejme taka razvojna politika za odročne in težko dostopne kraje, da bo pospeševala poseljenost in razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti. Ob tem so upoštevali, da je v tem kraju pred drugo svetovno vojno bivalo enkrat več prebivalcev kot j ih biva danes. V bodoče si želijo tesnejšega sodelovanja z vsemi strokovnimi službami, ki imajo na skrbi razvojne programe. Upajo, da jih predstavniki strank ne bodo obiskovali le pred volitvami oziroma ob pripravah na uvedbo samoprispevkov. PREKRIVAJO ŠOLO IN POŠTO - V Strugah bodo lepe poletni dni izkoristili za prekrivanje strehe na šoli in na pošti. Ta dela so načrtovali že več let, na vrsto pa so prišla šele zdaj. Dela izvaja zasebnik iz Dolenje vasi. (Foto: J. Primc) britev posojil vsem prosilcem, in če bodo svetniki na svoji seji 10. julija predlog občinske uprave podprli, bodo lahko prosilci dobili posojila še pred jesenjo. M. LESKOVŠEK-SVETE Slavje z grenkim priokusom Do dveh hiš ni asfalta PODPLANINA - Žal lani obljubljena asfaltna prevleka in delna rekonstrukcija lokalne ceste, ki se odcepi od regionalne ceste v vas Podplanino, je bila pretekle dni položena v dolžini kakšnih 850 m in je tako zapuščeni vasi, v kateri prebiva le še 23, v glavnem starejših ljudi, prinesla nekaj obljudenosti. Vsekakor je to prva vidna pridobitev po drugi vojni. Take mačehovske razmere pa so mlade nehote poganjale v svet. Danes vas premore samo še eno mlado družino, in še za to kaže, da se bo preselila na Hrvaško. Nič drugače ni v ostalih občabranskih vaseh. Mladi - prešteli bi jih lahko na prste obeh rok - tudi če bi hoteli, v slovensko šolo ne morejo, saj je republiška cesta v dolžini dobrih pet kilometrov skoraj neprevozna in zaprta za ves težji promet. Tako so Podplaninci v petek, 4. julija, pripravili prisrčno slovesnost ob odprtju asfalta. Prisotni so bili domačini, delavci cestnega podjetja Primorje iz Ajdovščine, nekaj gostov, nikogar pa iz občine Loški Potok razen svetnika domačina Milana Pojeta, ki je investitor. Nekaj nezadovoljstva je izzvalo to, da asfalt ni narejen, kot so pričakovali vaščani. Vsaj zadnji dve hiši v vasi sta ostali brez njega. Morda gre za naključje ali pa tudi ne, saj je prva hiša last podžupana občine Loški Potok, druga, zadnja, pa predsednika vaške skupnosti. Kdo je samovoljno skrajšal traso, ne ve nihče ali pa se domačini odgovoru izmikajo. Tik nad meddržavnim mejnim prehodom je drseča zemlja tako močno poškodovala pred nekaj leti položeni asfalt, daje vsak težji promet nemogoč. Država že dolgo obljublja sanacijo, zemljišče, na katerem je nujen poseg za sanacijo, pa je last vaškega predsednika, ki kategorično zatrjuje, da ne bo dal soglasja do takrat, ko se bo občina odločila položiti nekaj deset metrov asfalta do konca vasi, torej do njegove hiše, ki je zadnja v vasi. Kaže, da tudi vaška oblast danes nič ne zaleže. A. KOŠMERL Mirtovški šratelj "Na ribiškem tekmovanju na Kolpi so zmagali Kočevarji, ki imajo le tisto smrdljivo Rinžo, samo zato, ker je bil dovoljen le lov s “flikaricami” (muharicami). Če bi bilo dovoljeno loviti ribe tudi na tradicionalne ravbšicarske načine, pa bi gotovo zmagali domačini Osilničanje. ” IZ MAŠI 1 H 1 OBČI 1 M 11| ( Krjavljeve iskrice ““—* I PD IAVPP V7TR A IA . Ivan. Kako zdravi so vaški vodovodi? Sevniški oddelek za okolje in prostorje z anketo skušal izvedeti po krajevnih skupnostih kar največ svežih podatkov o vodooskrbi - Vodo jih plačuje samo dobra polovica SEVNICA ■ Tako kot imajo v sevniški občini včasih težave z naraslimi meteornimi vodami, pred katerimi morajo umikati imefje, imajo tudi nekaj nerešenih vprašanj v zvezi z oskrbo s pitno vodo. Uradna poročila govore o tem, da gre pri pitni vodi tako za vprašanja zakonitosti preskrbe kot za kakovost razpoložljive pitne vode. Sevniški občinski oddelek za okolje in prostor je z anketo skušal izvedeti po krajevnih skupnostih kar največ svežih podatkov, s katerimi bi si lahko ustvaril sliko o stanju na terenu. V šestih mesecih so pridobili bolj ali manj popolne podatke iz osmih krajevnih skupnosti, le KS Studenec in Tržišče še nista odgovorili. V času, ko so v glavnem torej že zaključili omenjeno anketiranje,v občini ugotavljajo, da sevniška Komunala oskrbuje s pitno vodo dobrih 33 odst. vseh prebivalcev občine, 65 odst. občanov pa dobiva vodo iz lokalnih vodovodov. Slednji so lahko vprašljivi, saj jih upravljajo in vzdržujejo vaški odbori ali posamezniki kot lastniki. “V teh naseljih se v večini primerov ne kontrolira in ne zagotavlja zdravstvena neoporočenost pitne vode,” navaja v svojem GLAS BLANCE BLANCA - Junija je izšel Glas Blance, in sicer 2. številka glasila KS Blanca, katerega urednik je Branko Kelemina, predsednik sveta KS Blanca in poslanec državnega zbora. Časopis obvešča o krajevnem prazniku, delovnih načrtih in proračunu krajevne skupnosti, o obnavljanju kultur-no-prosvetnega in gasilskega doma in javnih čistilnih akcijah. V Glasu Blance so našli prostor med drugim tudi za zdravstvene nasvete, humor, kratko lovsko kroniko, pisma bralcev in zapis o tem, kako si Blančani (lahko) krepijo duha in telo. poročilu sevniški oddelek za okolje in prostor. V sevniški občini bi se utegnilo sčasoma zaostriti vprašanje, od Grajsko poletje v juliju Sevniške prireditve SEVNICA - Med prireditvami grajskega poletja v Sevnici je bil v nedeljo v tržišču kmečki praznik, ki sta ga organizirali Društvo podeželske mladine Tržišče in Društvo kmečkih žena Tržišče. V soboto, 12. julija, ob 9. uri se bo na sevniškem kopališču začel Triatlon lisca 97 v organizaciji Športne zveze Sevnica, ob 17. uri bo na studencu srečanje harmonikarjev. Vaški odbor Smarčna in gasilska desetina Šmarčna bosta pripravila 19. julija ob 17. uri na Smarčni gasilsko tekmovanje, slavnostni zbor krajanov ob 15-letnici gasilske desetine in vrtno veselico z ansamblom Fantje z vseh vetrov. V Trnovcu pri gasilskem domu bo 26. julija ob 18. uri prostovoljno gasilsko društvo Trnovec pripravilo gasilsko veselico z ansamblom Lojzeta Slaka, tega dne ob 20. uri pa bo vrtna veselica na Telčah pri gasilskem domu. Na prireditvi, ki jo organizira prostovoljno gasilsko društvo Telče, bo igral ansambel Franca Miheliča. Prostovoljno gasilsko društvo Boštanj bo izvedlo 27. julija ob 13. uri na Okiču meddruštveno gasilsko tekmovanje za memorial Toneta Simončiča. kod jemati denar za popravilo in obnovo vodovodov, posebej vaških. Ni namreč jasno, kje bi našli denar za take posege. Zdaj plačuje vodooskrbo le dobra polovica vseh, ki točijo vodo iz omrežij, kar pomeni, da denaija za modernizacijo upravljalci nimajo. Po vsem sodeč, pa bo v občini kmalu stekla temeljitejša akcija, katere pričakovani dosežek bi bila preglednejša oskrba z vodo. Takega reda pa ne bodo mogli ustvariti čez noč, zlasti pa ne brez sodelovanja krajevnih skupnosti. Dejstvo pa je, in to bo še težava, da so zlasti krajevni vodovodi ne le gospodarska, ampak še kako tudi zadeva čustev. M. LUZAR DRŽAVNO PRVENSTVO V četrtek, 5. junija, smojmeli učenci višje stopnje iz OŠ Koprivnica v Ljubljani državno prvenstvo v atletiki. Vsak je lahko tekmoval le v eni dejavnosti in štafeti. Za udeležbo pa smo morali doseči dober rezultat že na področnem tekmovanju. Na slednjem sem bila 1. in se uvrstila naprej. Tu sem imela malo treme, vendar je kmalu minila. Tekla sem na 300 metrov in zaradi prehlada bila malo počasnejša od svojega osebnega rekorda, zato nisem pričakovala medalje. Vendar je bil moj čas 44.33 sekund dovolj za zmago. Kaj takega si še v sanjah nisem predstavljala, saj ni kar tako biti državna prvakinja na 300 metrov. JASMINA KLAKOČER 6.r., OŠ Koprivnica PRAZNIK DOBRNIŠKIH GASILCEV - V počastitev 70-letnice društva so pripravili gasilsko povorko, blagoslovitev slike sv. Florjana in proslavo, na kateri so se zahvalili zagnanim gasilcem in vsem tistim, ki jim radi priskočijo na pomoč. (Foto: J. Dorniž) 70 let dobmiških gasilcev V nedeljo je dobrniški župnik na gasilskem domu blagoslovil sliko sv. Florjana - Številna priznanja DOLENJSKI LIST uaš četrtkov prijatelj Država stiska, ljudje pa delajo V soboto na Blanci počastili krajevni praznik - Spomin na preteklost in pogledi v prihodnost - Predsednik Kelemina: opravičilo vsem, ki še čakajo na pomoč KS BLANCA - V soboto so s prireditvijo na Blanci počastili praznik KS Blanca. Ob tej priložnosti so organizirali gasilsko in športno tekmo-vanje. Na popoldanski slovesnosti je zbrane nagovoril Branko Kelemina, predsednik blanške krajevne skupnosti. Kelemina je spomnil, da je blanški krajevni praznik povezan z dogodki iz 2. svetovne vojne, in sicer z dnevom, ko je partizanska enota napadla nemško postojanko v stari osnovni šoli. Sicer je dejal, da ne želi govoriti o preteklosti, “ker nas ta v nekaterih pogledih še razdvaja”. Predsednik je poudaril, da je zlasti za mlade lju* di pomembna prihodnost. In v krajevni skupnosti si ne zamišljajo prihodnosti, v kateri bi bili sprti med seboj. Potrebno je sodelovati, se razumeti, spoštovati in dogovarjati, “kajti premalo nas je, da bi lahko živeli vsak zase in oblikovali ta svet po svoje”. Po predsednikovih sobotnih zagotovilih deluje svet KS Blanca nepolitično, njegove člane pa združuje skupna volja za uresničitev delovnega načrta. Žal pri tem občutijo, kot je poudaril Kelemina, precejšnje pomanjkanje denarja. Blanca bi ga potrebovala precej več, a ker ga nima, ne more ustreči vsem željam prebivalcev. “Zato se moram vsem tistim, ki še čakajo na pomoč in soudeležbo KS, opravičiti in jih prositi za potrpljenje - edino božjo mast, s ka- Branko Kelemina tero naša država ne skopari,” je rekel Branko Kelemina. V krajevni skupnosti so v zadnjem obdobju, kot je povedal predsednik, obnovili streho na kulturnem in gasilskem domu in asfaltirali tri večje odseke krajevnih cest, in sicer Kladje, Brezovo in Krajna Brda. Predsednik Kelemina se je posebej zahvalil vsem sponzorjem in drugim, ki so prispevali denar za streho doma; skupno so darovali preko 800 tisoč tolarjev. Zahvalil se je tudi krajanom za les in opravljeno delo ter ZKO Sevnica DOKLEJ ZAPRTA AMBULANTA V ZAGRADCU? ZAGRADEC - “Zahtevamo stalnega ali vsaj po dogovorjenem urniku prihajajočega zdravnika. S samoprispevkom in velikim trudom smo zgradili splošno ambulanto v Zagradcu in tudi stanovanje, ki bi zdravniku olajšalo pokrivanje našega suhokrajinskega področja. Kljub vsem prizadevanjem, ustnim in pisnim tarnanjem nismo nič uspeli - ambulanta v Zagradcu je se zaprta!” Tako so zapisali krajani in zaprosili za pomoč tudi ivanške občinske svetnike. Menijo, da je območje Zagradca, Ambrusa in Krke tako obširno, da zdravnik v Zagradcu ne bi sedel križemrok. Številni krajani nimajo svojegaprevoza, za nameček pa so ukinili še več avtobusnih povezav z Ivančno Gorico. Nimajo niti telefonov, da bi preverili, ali je vsaj ob četrtkih zdravnik v ambuanti, kajti tisto, kar piše na vratih, dostikrat ne drži. Zdaj pa naj bi bili brez zdravnika kar do septembra! • Na sobotni blanški prireditvi je Matej Bobek, učenec OŠ Blanca, doma iz Dolnjega Brezovega prebral nagrajeni spis Moj kraj v bodočnosti. Društvo kmetic Blanca seje ob prazniku predstavilo s svojimi dobrotami. za njen prispevek pri obnovi objekta. L. M. DOBRNIČ - Prostovoljno gasilsko društvo Dobrnič je bilo ustanovljeno marca leta 1927 in prejšnjo nedeljo so s proslavo obeležili 70-letnico delovanja. Ob tem visokem jubileju je dobrniški župnik na gasilskem domu blagoslovil sliko sv. Florjana, zavetnika gasilcev. Proslavo so nadaljevali na igrišču dobrniške šole. Prostovoljno gasilsko društvo Dobrnič je pred sedemdesetimi leti ustanovilo 10 zagnanih vaščanov, prvi predsednik društva je bil Jakob Zupančič, ki je' kasneje odšel v Ameriko, vendar na društvo ni nikoli pozabil in jim je vedno rad pomagal. Gasilski dom so dobrniški gasilci zgradili še istega PREIMENOVANJE ULIC? IVANČNA GORICA - Koliko ulic in cest v ivanški občini je imenovano po znanih literarnih osebnostih, po velikanih slovenske umetnosti, zanima vodjo svetniške skupine Janševih socialdemokratov v ivanškem občinskem svetu? Bončina predlaga tudi spremembo imena ulice Dolenjskega odreda v središču Ivančne Gorice; po njegovem naj bi jo preimenovali v Jurčičevo ulico. Kljub večini pomladnih strank v ivanškem občinskem svetu pa za ta Bončinov predlog ni pretiranega navdušenja. Njegovi kolegi svetniki se zavedajo, da bi s tem občinskemu proračunu in davkoplačevalcem nakopali kar nekaj stroškov, posebej odločno pa nasprotuje preimenovanju ulic svetnik Franjo Rajh (LDS), ki je tudi predsednik sveta krajevne skupnosti Ivančna Gorica. leta, ko so ga ustanovili, zemljišče zanj pa je podaril Franc Slak, prvi I častni član društva. Konec junija 1927 so kupili ročno brizgalno, prvi ognjeni krst pa so doživeli 3. avgusta 1928 v Vapči vasi. Med drugo svetovno vojno so jim Italijani uničili vso dokumentacijo in jim vzeli ključe od doma. Po vojni so se gasilci spet zbrali in aprila leta 1951 od okrajne gasilske zveze dobili prvo motorno brizgalno, naslednjo motorno brizgalno so kupili leta 1971. Leta 1954 so ustanovili žensko desetino, pred dvanajstimi leti pa tudi pionirsko desetino. Gasilski dom so temeljito obnovili leta 1989, sedaj pa so nanj dali naslikati še sv. Florjana. Danes je v društvo 85 članov, zelo številen pa je tudi podmladek. Člani društvu dosegajo zelo dobre rezultate tudi na gasilskih tekmovanjih. Na nedeljski proslavi, kjer so prijeten program pripravili dobrniški osnovnošolci, so podelili številna priznanja, plakete in zahvale ter razvili mladinski prapor. Proslave sta se udeležila tudi trebanjski župan Alojzij Metelko in predsednik občinskega sveta dr. Marjan Pavlin. J. D. HRUPNO SEVNICA - Tukašnji sloviti hotelsko-trgovski center, ki ga poznajo pod kratico HTC, je zelo hrupna hiša. V tej stavbi, ki je za zdaj bolj trgovski kot hotelski center, je zadnje čase tako ropotanje, kot bi krotilci levov skupaj z vklenjenimi gojenci bežali na vrat na nos pred potresom, ki je pravkar začel rušiti zgradbo. S kakšnimi mukamu ob takem hrupu poslujejo lokali, ki že delujejo v stavbi, si lahko samo mislimo. Toda kaj, ko tekstil ni železnica V Labodovi tovarni Temenica v Trebnjem dela več kot 100 žensk - Fante delo v tekstilni industriji ne zanima - Več kot 30 let normiranega dela je več kot dovolj TREBNJE - Tovarna Temenica TVebnje je le ena izmed šestih proizvodnih tovarn novomeškega Laboda. V Temenici krojijo, šivajo in likajo ženska vrhnja oblačila od ženskih plaščev, do kril in hlač. Približno tretjino izdelkov naredijo za domači trg, ostalo delo pa predstavljajo dodelavni posli za zahodna tržišča. “Prav dodelavni posli pa tako nam kot tudi ostalim Labodovim tovarnam postavljajo merila za kvalitetno in pravočasno izdelavo, kar nas je pripravilo tudi za ostrejše pogoje gospodarjenja, tako da ob osamosvojitvi nismo imeli takih težav kot ostala podjetja,” je povedala Bariča Smole, referentka za splošne in kadrovske zadeve v Temenici, ki trenutno nadomešča direktorico. Kaj več o rezultatih poslovanja in načrtih njihove tovarne pa v Temenici ne morejo komentirati, ker je to v pristojnosti matice v Novem mestu. “V tekstilni industriji delajo predvsem ženske, kar je prav gotovo posledica vzgoje, izobraževanja in javnega obveščanja. V preteklih dvanajstih letih na informativni dan, ko se osnovnošolci seznanjajo s poklici, k nam ni prišel niti en fant,” ugotavlja Smoletova. Morda tudi zato, ker so feminizirani poklici slabše plačani. Izdelava vrhnjih oblačil sodi med zahtevnejša šiviljska dela, zato v trebanjski tovarni zaposlujejo samo kvalificirano delovno silo. V Temenici delajo predvsem ženske; več kot sto jih je zaposlenih, ki dopoldan v dokaj težkih razmerah delajo v službi, saj je proizvodnja utesnjena; poleti je vrh tega še zelo vroče, popoldan pa jih čaka skrb za družino in delo doma. “Vsakogar, ki pride s sestanka na sedežu podjetja v Novem mestu, vprašajo predvsem eno: ali bo plača kaj višja,” razloži Smoletova. Skrbi jih tudi, kaj bo prisnesel novi zakon o pokojninskem zavarovanju. Delavke, ki trideset in več let delajo normirano delo, si namreč višje starostne meje za upokojitev ne morejo predstavljati. “Tiste poslance, ki nameravajo glasovati za take spremembe, bi povabile medse samo za kak dan,” je dodala Smoletova. Toda kaj, ico tekstil ni železni- ca, in če že kdaj tekstilne delavke stavkajo, takrat se nanje le malokdo ozre, kot da jih je družba postavila na stranski tir. Veseli pa jih, če njihove izdelke cenijo kupci, če naredijo dober izdelek, saj vedo, da bo prodan in da plača bo. Morda se s to tolažilno mislijo sklanjajo nad svoje stroje, ko v poletni vročini šivajo zimska oblačila. j. DORNIŽ ŠIVILJA - V trebanjski Temenici trenutno šivajo zimske jakne in plašče in kljub vročini so delavke vestne in natančne, saj vedo, da je njihov zaslužek odvisen tudi od tega. (Foto: J. Dorniž) ERJAVEC VZTRAJA - Ivanški občinski svetnik in predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja Nikolaj Erjavec vztraja pri povedanem, da mu je v. d. ravnateljica ivanškega vrtca Branka Kova-ček, ki ji ivanški občinski svet ni dal pozitivnega mnenja za ravnateljico VVZ Vrtec Ivančna Gorica. obljubila, da bo pravočasno pridobila ustrezno izobrazbo za ravnateljico. Zatrjevanje Kovač-kove, da za to nič ne ve, ocenjuje, milo rečeno, kot sprenevedanje... AKTIVNOST - Medtem ko se svetnica Francka Vidmar (SKD) iz Ambrusa huduje na premalo dejaven odnos ivanškega županstva do zagat Suhokrajmcev glede telefonije, ki tam še močneje caplja za časom kot vsa druga infrastruktura, gospe svetnici župan Jernej Lampret vrača žogico. Lampret, kot profesor športne vzgoje, ni namreč eden tistih, ki bi si dovolil defenzivnost in zunanja znamenja srednje generacije, ki presedi veliko časa na raznih sestankih ali v roki s pivskim vrčkom, zato Ambrušanom svetuje aktivnejši odnos do Telekoma, podobno kot so to počeli Višnjani. ČAS VAMPIRJEV - Verjetno ni občinskega sveta v tej državi, ki bi skliceval seje sveta tako pozno, kot to počno v Ivančni Gorici. Bolj ko odpira duri poletje, kasneje sklicujejo seje. Predsednik ivanškega sveta mag. Jurij Gorišek (SKD) je petkovo, verjetno zadnjo sejo pred dopusti, sklical šele ob 18. uri. Dobro obveščeni pravijo, daje to zavoljo svetnikov (med temi je tudi predsednik), ki službujejo v Ljubljani in se morajo doma oddahniti in “napap-cati”, da zdržijo naporno delo, podaljšano v čas vampirjev. Trebanjske iveri DOBROTNIKI - Vasi in zaselki po trebeljanskih hribih SO precej odmaknjeni, vendar spet ne tako, da jih ljudje iz Ljubljane in drugih slovenskih mest ne bi našli. Pred volitvami pa jeseni, ko kmetje s polj pobirajo pridelke in v goricah potrgajo grozdje, se v teh krajih pojavijo tudi povsem neznani ljudje. V pogovoru z domačini poskušajo izvedeti, kaj jih teži in kje jih žuli, potem pa na zvijačen način začno obljubljati, kaj vse jim lahko v prestolnici uredijo, od pokojnine do priznanja delovne dobe. S polnimi prtljažniki krompirja in drugih pridelkov se potem odpeljejo. Ža njimi se le pokadi in v deželo to jih več ni. RADAR - Trebanjski policisti niso nič boljši od ostalih policistov po Sloveniji. Tudi v Trebnjem radi postavijo radar tam, kjer je dober ulov. V bližini tovarne Trimo in Akripol stoji namreč znak, ki omejuje vožnjo na 40 km/uro, ker je na tem mestu ob delovnih dneh zaradi prihajanja in odhajanja ljudi na delo velik promet. Vendar policisti ne postavijo radarja ob delavnikih, ampak ob dela prostih dneh, ko ni gostega prometa in ko vozniki ne ogrožajo ostalih v prometu, je pa zato izkupiček večji. Sevniški paberki RADIO IN SEVNICA - Na seji občinskega sveta so predlagali Kamila Krošlja za vršilca dolžnosti direktorja Radia Sevnica, čeprav so dobili svetniki pred tem domov z gradivom predlog, naj imenujejo za v. d. direktorice Branko Dernovšek, kije bila na tem mestu tudi že doslej. Navedeno spremembo imen razlagajo s tem, daje bila Branka Dernovšek predlagana samo kot “rezerva”, vendar laki utemeljitvi verjame le malokdo. Čeprav je bila Der-novškova torej umaknjena, kot rečeno,je ta še naprej v.d. direktorice. Krošelj je namreč z zaupane mu funkcije kmalu po imenovanju odstopil. Vsi napori za zamenjavo so bili torej zaman. PRVAKI - Na veselici na Blanci so z odra ljudi obvestili, da bodo nagradili moškega z največjim in žensko z največjimi. Potem ko je med navzočimi zašumelo, so obiskovalci in obiskovalke spoznali, da so (se) začeli tipati po nepravih delih telesa. Muzikant, kije bil napovedal tekmovanje, je namreč kmalu dokončal stavek in povedal, da bodo izbirali moškega z največjim nosom in žensko z največjimi rokami. SREČELOV - Na veselici ob prazniku krajevne skupnosti Blanca so imeli tudi srečelov. Lov na srečo se je obiskovalcem kar izplačal, saj so srečke prinašale lepe dobitke. Blančani in darovalci, ki so prispevali dobitke za srečelov, upajo, da bodo kdaj sodelovali tudi oni v kakšnem dobrem srečelovu kje v Ljubljani. Za začetek bi bili veseli, če bi na srečko zadeli polepšano blanško železniško postajo. Sedanja postaja domačinom ni preveč v ponos, kot so zapisali v svoj Glas Blance. Krške novice _________ ______________ ZAMENJAVA - V 26. številki Dolenjskega lista na 7. strani je tiskarski škrat pomešal besedila pod naslovoma Krške novice in Novo v Brežicah. Kakšna napaka je to, je stvar posameznega mnenja. Upanje je, da v Brežicah in Krškem niso posebej jezni na omenjeno zamenjavo, saj je Posavje nekako skupen prostor ali vsaj naj bi bil ena regija brez pravih meja in pregrad med občinami in občani, kot trdijo posavski voditelji. CIRKUS - V krškem v občinskem svetu in na splošno v občini imajo še zmeraj pravi cirkus, v katerem levi, desni, sredinsko in še kako drugače usmerjeni svetniki in drugi glasno obtožujejo, opravičujejo, očitajo, pojasnjujejo in temu podobno. Zdaj je svetnikom, županu, tajniku in vsem drugim začasno odleglo, saj je v mesto prišel čisto pravi cirkus s čisto pravimi zvermi, ob katerih občan vsaj za kratek čas pozabi na krški vsakdanji politični zverinjak. VZROK - Minister Božo Grafenauer je na seji sveta posavskih občin rekel, da ni zmeraj občina kriva za to, da katera njenih krajevnih skupnosti ustanovi svojo lastno novo občino. Včasih želi samostojno občino le nekaj krajevnih veljakov. Na seji navzočemu Danilu Siterju, ki je krški župan in predsedujoči sveta posavskih občin, je mogoče ob ministrovih besedah odleglo. Senovo, ki želi iz krške občine in ustanoviti svojo, namreč pravi, da se bo odcepilo zato, ker ga sedanja krška občina zapostavlja. Novo v Brežicah __________________ IZ OBLEK - Na vaških igrah v Dobovi je bila zadnja tekmovalna preizkušnja zavita dolgo časa v tančico skrivnosti. Organizator namreč vse do konca ni povedal nastopajočim, kaj jih čaka v zaključni preizkušnji. Potem je razkril: v zadnjem nastopu bo zmagala ekipa, ki bo iz svojih oblačil naredila najdaljšo navezo. To je obetalo zmago najdrznejšim, ki bi dali s sebe največ obleke. No, stvari so se se zasukale malo drugače. Zmagovalna ekipa Rigonc je pridobila prednost pred drugimi tako, daje razpletla slamnik, ki gaje imel eden od njenih igralcev na glavi. Z eno samo slamnato kito so Rigončani namreč dobili vsaj tako dolgo navezo, kot bi jo iz nekaj kratkih poletnih majic, modrčkov ali še kakšnih občutno manjših kosov oblačil. VLAK NA BOJ SNEM - Sto triinpetdeset let potem, ko smo Slovenci dobili prvo železnico, je vlak prvič prisopihal tudi v Bojs-no pri Globokem. Sicer ni bil (isto pravi in tudi železne ceste ni potreboval, vlak pa je bil vendarle. Vlakovodja Lado Križman je izdal, da bi lokomotiva z dvema vagonoma na Bojsno prišla že prej, ko bi se med potjo ne bili izgubili. RAZSTAVA SPOMINSKIH PREDMETOV DOBOVA - TUkajšnje turistično društvo je pred dnevi v dvorani kulturnega doma v Dobovi pripravilo zanimivo razstavo starih kmečkih predmetov in oblačil, ročnih del, cvetja in fotografij, ki prikazujejo težko in žalostno življenje izgnancev med 2. svetovno vojno. Na lepo urejenem raz-; stavnem prostoru, ki sta ga postavila Ruža Prahlin in Branko Bosina, so z likovnimi deli sodelovali tudi dobovski osnovnošolci in lovci s svojimi najlepšimi trofejami. V krajšem kulturnem sporedu sta poleg učencev osnovne šole sodelovali tudi ljudski pesnici Zofija Sečen in Terezija Toporišič, za glasbo pa je poskrbel harmonikar Jože Jurkas. Razstavo, ki je bila na ogled tri dni, je odprla predsednica turističnega društva Dobova Terezija Kramer. M6& 12 N A Š I H O B Č l H MŠŠ Kostanjevica pod drobnogledom Nadarjeni dijaki tokrat preučevali Kostanjevico, ki se pripravlja na praznovanje 750-letnice - Vprašani sorazmerno slabo poznajo vrsto zaščite svojih bivališč KOSTANJEVICA NA KRKI - Območna enota republiškega zavoda za zaposlovanje iz Sevnice je v sodelovanju s podjetjem KIN Sevnica pretekli teden v Kostanjevici organizirala že 4. poletno šolo Skupno ognjišče Posavje 97. Tokrat seje 24 udeležencev šole pod mentorstvom prof. Alenke Žuraj in akademskega slikarja prof. Alojza Konca polnilo kar s podobo mesta, ki jih je gostilo, saj želijo z raziskovalno vnemo pustiti tudi svoj pečat v celostni podobi Kostanjevice, ki bo leta 2002 praznovala častitljivo 750-Ietnico. Dijaki so sodelovali v likovni designerski delavnici, v kateri so skušali prispevati k celostni podobi kraja, in v zgodovinsko-etnolo-ški delavnici, v kateri je delo temeljilo na ureditvenem načrtu mestnega jedra Kostanjevice, ki ga je občinski svet sprejel pred nekaj leti. Mladi raziskovalci so postavili v ospredje varovanje naravne in kulturne dediščine, in sicer s pomočjo ljudi, ki jih varovanje dediščine neposredno zadeva. Hoteli so ugotoviti, kakšne možnosti ima vsebina odloka, da bi zaživela in kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za to. Dijaki seveda vseh prebivalcev otoka niso mogli obiskati, so pa pri ljudeh dobili vtis, da je pri uresničevanju ureditvenega načrta izpadla pozitivna motivacija prebivalcev, saj so dijaki iz opravljenih razgovorov ugotovili, da se ljudi loteva malodušje in nezaupanje, da ne verjamejo (več), da bodo širokopotezno oblikovani načrti za razvoj mesta uresničeni, strogo postavljena zaščita nji- np iMSil STARA ČRPALKA NEPRIMERNA - Stara črpalka v Kostanjevici že več let ne ustreza osnovnim ekološkim in varnostnim zahtevam, zato je strah krajanov, da bodo črpalko zaprli, upravičen. (Foto: T. G.) hovih bivališč jih omejuje, saj je izboljšanje bivalnih pogojev zato Nova črpalka v Kostanjevici do konca novembra Strah pred zaprtjem KOSTANJEVICA NA KRKI -Stara črpalka v Kostanjevici, ki obratuje v sklopu Mercatorja preskrbe Kostanjevica, je že več let sporna in so bile na srečo tamkajšnjih prebivalcev odločbe o zaprtju še vedno preložene. Od-'ločba požarnega inšpektorja pa še vedno grozi z zaprtjem, zato se postavlja vprašanje, ali bo nova črpalka pri Iskri zgrajena pred zaporo stare, kakor je bilo pred nekaj meseci obljubljeno na zboru krajanov. Kot je pojasnil arhitekt Emil Fijavž iz Petrolove organizacijske enote Inženiring, bodo obljubo, ki so jo junija letos dali tudi inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami pri upravni enoti Krško, držali. Tako bo do 15. julija ali kak dan kasneje pripravljen projekt za izvedbo, potem pa bosta Petrol in soinvestitor Lad-ko Petretič zaprosila za enotno dovoljenje pri upravni enoti Krško, kjer so že obljubili izdajo dovoljenja po najkrajši poti, najkasneje do 15. avgusta. “1. septembra bomo tako pričeli z delom, za dokončanje črpalke pa so potrebni trije meseci. V tem času bomo poskušali zagotoviti obratovanje sicer sporne črpalke sredi Kostanjevice,” je obljubil Fijavž. T. G. PRIZNANJA - Na slavnostni seji sveta krajci ne skupnosti Dobova v dvorani gasilskega doma v Mihalovcii je predsednik Miha Skvarč orisal opravljeno delo v zadnjih treh letih in načrte za prihodnost. Med temi zavzemajo posebno mesto prizadevanja za ustanovitev samostojne občine. Na seji so podelili priznanja štirim najzaslužnejšim krajanom in društvu. Prejeti so jih (na sliki z leve): predsednika vaških skupnosti Loče in Mali Obrež Vlado Guček in Jože Savrič, znani podjetnik Franc Polovič st., Gasilsko društvo Rigonce (zastopal ga je Martin Černelič) in dobovski župnik pater Damjan. (Foto: E. S.) RAZISKOVALNI TEDEN MLADIH V KOSTANJEVICI - Vtise in spoznanja so Zoisovi štipendisti iz vse Slovenije v soboto predstavili tudi domačinom, zaključka pa sta se med drugimi udeležila tudi državna sekretarka v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve mag. Zdenka Kovač ter direktor Republiškega zavoda za zaposlovanje Jože Glazer. Na sliki: med delom v zgodovinsko-etnološki delavnici. (Foto: T. G.) še bolj zahtevno in dražje, čeprav imajo seveda vso pravico do tega. Mladi raziskovalci so presenečeni ugotovili, da posamezniki v izbranem vzorcu sorazmerno slabo • Udeleženci poletne šole želijo, da njihova spoznanja ne bi ostala zgolj na papirju, ki bi pristal v kakšnem predalu, zato bodo do konca leta izdali zbornik, za vse, ki živijo na strogo varovanem območju, pa predlagajo olajšave, bodisi davčne bodisi v obliki ugodnih kreditov, da bodo ljudje v varovanju čutili tudi svoj inte- poznajo vrsto zaščite svojih bivališč, na vprašanje, kaj pričakujejo od družbene skupnosti, pa so izpostavili predvsem pomoč pri obnovi svojih bivališč, ureditev prometa in čistočo Krke. T. GAZVODA ZASEDENO - Avtomobili ne zavijajo v Brežicah v ulico ob pošti, čeprav ni znaka, ki bi prepovedoval kaj takega. Očitno šoferji na tako vožnjo sploh ne pomislijo, potem ko dolgo časa tja niso mogli zavijati zaradi zdaj že podrtih stebričkov. Če nihče ne pomisli na vožnjo skozi ulico, pa je veliko takih, ki ob pošti zasedajo z avtomobili pešpot, cesto, ves prostor Sicer je v Brežicah vse večji problem pomanjkanje parkirišč, zato ni čudno, če popotniki parkirajo svoja vozila v skoraj vsak prazen kotiček v središču mesta. Nekaj sto metrov stran bi se zmeraj našlo dovolj parkirišč, vendar je to najbrž že druga zgodba. (Foto: L. M.) Ribiči bodo kmalu dobili svoj dom Že to jesen? KOSTANJEVICA NA KRKI -Na nedavnem izrednem občnem zboru so člani ribiške družine Kostanjevica na Krki podprli predlog svojega izvršnega odbora za gradnjo ribiškega doma. Predsednika družine Jožeta Zagorca so pooblastili, da z izvajalcem podpiše pogodbo o gradnji doma, katerega predračunska vrednost je 4,7 milijona tolarjev. Dom bo gradil Strešnik iz Dobruške vasi, ker pa gre za montažni objekt, bosta od začetka gradnje do izročitve ključa investitorju minila samo dva meseca in pol. Dom bo stal na zemljišču, katerega lastnik je ribiška družina Kostanjevica, ob ribniku v Karlčah. Dom sicer ne bo velik, v njem bo 67 kvadratnih metrov koristnih površin, vendar bo zgrajen tako, da bo kasneje možna dograditev. Dela bo tudi za ribiče dovolj, saj je treba urediti okolico, greznico, verjetno tudi kurilnico, do doma pa bo potrebno pripeljati tudi elektriko in vodo. Ribiči bodo tako dobili prostor za družabna srečanja, spremljevalci ribičev, ki hodijo v ribnik v Kariče lovit ribe, bodo dobili prostor, kjer se bodo lahko osvežili. Ker ribiči sami tega ne bodo mogli delati, bodo dali del doma v najem. Tako bo lahko že v bližnji prihodnosti dom postal priljubljena točka, ki bo še popestrila turistično ponudbo v tem delu Dolenjske. BOJAN KUNTARIČ I '?¥ 1 - P ' HflkJ OBNOVILI VAŠKI VODNJAK - V vasi Rakovec, ki leži tik ob mejni reki Sotli, sodi pa v krajevno skupnost Kapele, so v petek zvečer predali namenu obnovljeni vaški vodnjak. Del sredstev so zbrali s pomočjo programa CR-POV. Kot je povedal Franc Vranetič, predsednik Turističnega društ\’a Kapele, so vodnjaki nekoč krasili vsako kmečko dvorišče, danes pa jih je v Rakovcu samo pet, vendarle eden ne presahne niti ob največji suši. (Foto: E. S.) IMENITEN IZLET Zaključevalo se ie šolsko leto in na vrsto so prihajali izleti. Dolenjska banka nam je ponovno pripravila presenečenje. Spraševali smo se: “Kdo? Kako? Kam? S čim?” Polni pričakovanj, nemirov in nestipnosti smo čakali na odgovore. V soboto, 7. junija, je bil za učence in mentorje ŠH in literarnih krožkov organiziran nagradni izlet na Dolenjsko. Učenci OŠ Koprivnica in drugih posavskih šol smo se zbrali v Krškem. Prva postaja je bil Žužemberk. V avtobusu nam je za lažjo predstavo orisala kraj Marija Rus, vendar je bil v resnici veliko lepši. Ogledali smo si kulturne in zgodovinske zanimivosti kraja: cerkev, grad, izdelavo peciva in kruha, čemur je sledila pokušnja. Ob predstavitvi kajakaštva in raftinga na Krki smo se nadihali svežega zraka in videli čisto naravo. Pot smo nadaljevali do osnovne šole Prevole, kjer so nam pokazali stare obrti in predstavili kraj, njegove običaje in delovne ljudi. Ob programu in zaključku literarnega razpisa za leto 1997 smo se prav lepo zabavali. Še posebej zanimivo je bilo tekmovanje v odbojki med ekipo Prevole in gosti. Po ogledu kulturnih znamenitosti v vasi smo utrujeni in vedri odšli domov. ADRIJANA PEČNIK 6.r., OŠ Koprivnica DOLENJSKI LISTI ROTARY KLUB PODELIL ŠTIPENDIJE PODSREDA - Rotary klub Čatež v ustanavljanju je nedavno na gradu Podsreda podelil štipendije slušateljem poletne glasbene šole na gradu Podsreda. Prejeli sojih Miha Močnik, Vid Žgajner, Uroš Horvat in Rok Štirn. Omenjeni mladi glasbeniki so tudi prispevali glasbeni program ob tokratnem druženju kluba na gradu Podsreda. USPEŠNIM PRIZNANJA DOBOVA - V dobovi so preteklo nedeljo slovesno podelili priznanja. Toda vseh pet jih je končalo v moških rokah, čeprav se ve, da za vsemi uspešnimi moškimi vdno stojijo uspešne ženske. Ker se v skladu s staro kmečko tradicijo teh menda ne spodobi posebej izpostavljati (kdo pa bo stal ob štedilniku in skrbel za otroke?!), predlagamo, da bi v bodoče Dobovčani podeljevali priznanja v dvojniku. Eno za vrat, drugo pa v žep. S tisto drugo naj potem možje kar sami obdarijo svoje uspešne žene. Tako bo v nebo vpijoča krivica vsaj delno popravljena. V domovino po zlato veselje Anton Kovačič z Brezovice na Bizeljskem, prelat iz škofije Charlotte BIZELJSKO - “Ob tem, kar sem videl in slišal v tem domu, ki bo muzej vinogradništva in življenja bizeljskega okraja, se počutim nadvse srečnega. Res sem vesel, da sem danes ob tej priložnosti doživel to.” S temi besedami je izrazil svoje veliko zadovoljstvo Anton Kovačič, ki je bil rojen na Brezovici na Bizeljskem in zdaj živi in dela v Ameriki. Svoje vtise je povedal pred časom na dvorišču hiše Marije Sušnik na Bizeljskem ob otvoritvi tamkajšnje stalne razstave kmetijske opreme, ročnih del in fotografskega gradiva. Prelat Kovačič, ki so ga ob omejeni otvoritvi kot posebnega gosta predstavili in ppzdra-vili z izbranimi besedami, se je v enakem tonu obrnil na ljudi in Boga, ko so mu na prireditvi dali besedo. Pozneje je v priložnostnem pogovoru izrekel posebno veselje nad tem, da se je ob omenjeni priložnosti srečal v rodnem kraju z ljudmi, ki jih ni videl že vrsto let. Tokratni obisk v domovini, ki gaje izkoristil za pozdrav odpiralcem in obiskovalcem razstave Marije Sušnik, je bil namenjen nečemu posebej vzvišenemu - obhajal je zlato mašo. Ta svečani dogodek - bil je 18. maja - je Kovačič doživel v navzočnosti uglednih zastopnikov stanu na Svetih gorah ob Sotli. Anton Kovačič je v zadnjih nekaj letih štirikrat pripotoval iz Amerike. Tam živi od 1995. leta upokojen, vendar je še vedno nadvse dejaven in ima na skrbi širjenje vere v škofiji Charlotte. Ugleden dostojanstvenik je nastal iz dečka, ki je pred veli- Anton Kovačič ko leti gulil klopi v bizeljski osnovni šoli, po tistem hodil v klasično gimnazijo v Mariboru in študiral na univerzi v Rimu ter bil posvečen 6. aprila 1947. Kovačič je šel po doktoratu iz teologije za kaplana v neko italijansko begunsko taborišče, leta 1951 pa ga je pot zanesla v ZDA. Do zdaj je bil v domovini skupno sedem- ali osemkrat. L. M. Danfoss še kar naprej raste Črnomaljski Danfoss Compressors, ki je v 100-odstotni tuji lasti, vodijo pa ga izključno domači ljudje, načrtuje, da bo prihodnje leto ali leta 1999 med 30 največjimi podjetji v Sloveniji Posebni čeki Dolenjske banke Ček zaupanja, ček s kritjem in certificiran ček NOVO MESTO - Dolenjska banka je začela izdajati posebne čeke, s katerimi bodo njihovi imetniki lahko plačevali tudi večje zneske. Izdali so tri vrste posebnih čekov: ček zaupanja, ček s kritjem in certificiran ček; prva dva sta namenjena komitentom banke, imetnikom tekočih računov, tretji pa imetnikom žiro računov. Ček zaupanja je namenjen imetnikom tekočih računov z najvišjo boniteto in samostojnim podjetnikom. Imetnik lahko s čekom plača blago ali storitev do 100.000 tolarjev, za trgovce pa je pomembno tudi to, da je ček vnovčljiv z bančno kartico. Ček s kritjem je novost na čekovnem področju. Poslovanje s temi čeki poteka tako, da banka sredstva za izdane čeke izloči na posebnem prehodnem računu. Tudi ta ček, s katerim lahko imetnik plača blago ali storitev do 100.000 tolarjev, je vnovčljiv z bančno kartico. Čertificiran ček banka izda na poljubno visok znesek v okviru kritja na žiro računu imetnika. Na prodajnih mestih je ček moč vnočiti z osebnim identifikacijskim dokumentom. ČRNOMELJ - Danfoss Compressors, d.o.o, je podjetje v 100-odstotni tuji lasti, vendar z izključno domačim vodstvom. Od leta 1992, ko je s 23 zaposlenimi začel delati v Črnomlju, oz. od leta 1993, ko seje začela njegova rast, je bil glavna želja vodstva podjetja narediti v Beli krajini z domačini podjetje evropskih razsežnosti. Danes ugotavljajo, da jim je to uspelo. V Danfossu namreč še vedno zaposlujejo le domačine, njihova produktivnost in kakovost izdel- • Rast Danfossa, na katerega so v črnomaljski občini zelo ponos' ni, pa hkrati poraja tudi prob leme. Naj večji je dostop do tovar ne, saj imajo zlasti večji tovornja ki na križišču, na katerem z glav ne mestne ulice zavijajo proti to varni ali narobe, velike težave Pogosto morajo večkrat zapeljati naprej in nazaj, da izpeljejo iz ozkega križišča, medtem pa ves promet v središču Črnomlja stoji, V Danfossu pa opozarjajo, da bodo v prihodnje težave še večje, saj bo, ko bodo izdelovali po 3 milijone kompresorjev na leto, pripeljalo na tovarniško dvorišče 50 do 60 tovornjakov na dan ter ga toliko tudi zapustilo. Zato v Danfossu predlagajo, da bi vsaj do konca leta 2000 v Črnomlju zgradili del obvoznice, ki bi mesto delno rešila prometnih zagat. kov sta primerljivi z drugimi izdelki na svetovnem trgu, pridobili pa so si tudi zaupanje lastnikov, ki gledajo nanje s simpatijami. Medtem ko je bilo še lani v Danfossu zaposlenih 300 ljudi, jih je bilo letošnjega 1. julija že 550, direktor črnomaljskega podjetja Leopold Panjan pa zagotavlja, da bo število zaposlenih še nekaj časa naraščalo. Poleg tega za Danfoss dela po Sloveniji vsaj še 100 ljudi. V Danfossu izdelujejo dva tipa hermetičnih kompresorjev za hladilno tehniko. Leta 1993 so pričeli s proizvodnjo kompresorjev tipa FR, maja letos pa še s tipom NL. Razlika med njima je v tem, da je prvi robustnejši in namenjen kupcem v tretjem svetu in težjim obratovalnim pogojem, drugi pa zahtevnejšim kupcem v Evropi in Ameriki. Danfoss sodi s 100 milijoni DEM ustvarjenega letnega prometa po slovenskih merilih med večja podjetja. S 95 odstotki izdelki, ki jih izvozi, je eden od 30 največjih izvoznikov v Sloveniji, hkrati pa je med 12 podjetji v naši državi, ki imajo status pooblaščenega izvoznika, ki je potrjen s strani Republiške carinske uprave. Imajo tudi certifikat kakovosti ISO 9002. Prav sedaj v Danfossu zaključujejo naložbo, vredno 60 milijonov DEM. Od tega so 25 milijonov DEM porabili za gradnjo okrog 16.000 kv. metrov velikih proizvodnih in poslovnih prostorov, 26 milijonov DEM za nakup nove opreme, 9 milijonov DEM pa velja oprema, preseljena iz Danfossove tovarne v Nemčiji. S to naložbo so proizvodne prostore povečali za trikrat, proizvodne zmogljivosti pa v prvi fazi za 100 odstotkov. Do letošnjega septem- Od lani se je najbolj podražilo izobraževanje Cene na drobno višje za 8,3, življenjske potrebščine pa za 7,3 odstotka Podatki Statističnega zavoda Slovenije za prvih pet mesecev leta 1997, primerjani s podatki iz enakega lanskega obdobja, povedo, da so cene na drobno porasle v poprečju za 8,3 odstotke. Najbolj so se na primer podražile pijače (12,1 odst.), tobačni izdelki (11 odst.), razsvetljava in kurjava (10,7), najmanj pa sveže vrtnine,, sadje, jaca in ribe (4,1 odst.), obutev (5 odst.), higienske potrebščine (6,1) in industrijski neživilski izdelki (6,7 odst.). Petmesečni indeksi cen življenjskih potrebščin, izračunani na osnovi izbranih potrošnih dobrin, so dokazali, da so se cene v primerjavi s prvimi petimi meseci leto prej poprečno dvignile za 7,9 odstotka. Tu prednjači izobraževanje, ki se je podražilo kar za 23,6 odst, za 13 do 16 odstotkov pa so se podražile še poštne storitve, najemnine, gorivo in energija, prevozi v cestnem prometu in brezalkoholne pijače. LOŠKI POTOK - Popolnoma propadla industrija v občini Loški Potok st še dolgo ne bo opomogla, če ne računamo tistih, ki so nekako nasledili proizvodnjo. Tak je primer Rika, kije bil po stečaju razprodan, njegovo blagovno znamko pa uspešno tržijo. Občina je že ob svojem nastanku zagotavljala razvoj malega podjetništva, obrtništva, turizma in še kni, deklarativno seveda, medtem ko je v okviru svojih pristojnosti v glavnem ostala pri obljubah. Tokrat ne bomo govorili o tistih, ki so tako ali drugače uspeli, pač pa o konkretnem primeru. Gre za podjetnika, ki svojo dejavnost že nekaj let opravlja v pred 18 leti zaprti šoli na Travi in zaposluje več ljudi, kar je za to skoraj izumrlo vas izrednega pomena. Pri vsem je treba zapisati, da je občina že na začetku delovanja to vas določila kot nekakšno obrtno cono za območje KS Draga. Omenjeni podjetnik pa je zaprosil občino za odkup dotrajanega šolskega poslopja, v katerega mora stalno vlagati, če hoče obratovati. Za nakup je dobil ustrezna soglasja občine Loški Potok in občine Kočevje. Zataknilo pa se je pri cenitvi. Kaže, da uradni cenilci niso upoštevali vsaj treh bistvenih stvari: da je stavba starejša od 40 let, da je v razpadajočem stanju in da ni pravega dovoza za kamione. Skratka, stavba je v katastrofalnem stanju, prav tako katastrofalna pa je tudi cena, ki ni primerljiva niti s cenami za večje poslovne centre z vso opremo. Taje namreč ocenjena na nerazumljivih 220.000 mark, medtem ko so potrebna še takojšnja vlaganja v objekt in okolico. Podjetnik v to najemniško stavbo ne namerava več vlagati in resno razmišlja, da bi, če ne pride v kratkem do resnega kompromisa, proizvodnjo preselil drugam, lahko celo v drugo občino. Podjetnik pa tudi drugi se sprašujejo, kdo je sploh pristojen, da se takšne in druge zadeve rešujejo. Večina tisith, ki načrtujejo samostojno bra nameravajo v tovarni delati s polno zmogljivostjo, kar pomeni 2,2 milijona kompresorjev na leto. Do takrat bodo zaposlili še okrog 35 delavcev. Februarja prihodnje leto pa načrtujejo povečanje proizvodnje še za 300 do 400 tisoč kosov na leto ter zaposliti dodatnih 50 do 60 delavcev. Tako bodo leta 1988 ali 1999 ustvarili okrog 200 milijonov DEM prometa, s tem pa se bodo uvrstili med 30 največjih podjetij v Sloveniji. Leta 1999 naj bi na leto izdelali že 3 milijone kompresorjev ter imeli 650 zaposlenih. M. B.-J. L**-" ŠVICARJI NA TRUBARJEVI DOMAČIJI - Na fotografiji so (od leve proti desni) predsednik občinskega sveta Velike Lašče Peter Indihar, arhitekt Milan Greiner, njegova žena Heidi (Švicarka s slovenskim srcem), oblečena v švicarsko narodno nošo, in Ljudmila Schmidt- Šemrl, ki že 31 let poučuje slovenščino v Švici. (Foto: J. Primc) v Koristni nasveti iz Švice S pametnim povezovanjem kulture, kmetijstva, turizma in propagande v lepše čase Grozijo, da se bodo izselili Precenjeni poslovni prostori in stavbe - Razočarani nad skladom in občino dejavnost, naleti le na gluha ušesa. Zato se upravičeno sprašujejo, kaj lahko naredi občina. Obrtniki so si veliko obetali od sklada za drobno gospodarstvo, ki že nekaj časa deluje v Ribnici. Trdijo, da od sklada ne dobe niti ustreznih informacij, o sredstvih pa, da le redko in s težavo pricurljajo v obrobne kraje. Tako so razočarani tudi nad občino, ki v te namene ponuja le drobiž, še bolj pa nad državo, ki je leta in leta obljubljala, da bo skrbela za obmejne in izumirajoče kraje, pa tega za obrtnike do sedaj ni zaznati. Konkretno pa pozdravljajo odločitev občine Loški Potok, da ustanovi informativni center za malo gospodarstvo, turizem in podobne sporedne dejavnosti, če bo seveda za to dobila ustrezne strokovne moči. Hkrati pa se zastavlja vprašanje, komu bo namenjeno svetovanje, če ne pride do drugačnega gledanja na pomen drobnega gospodarstva. A. KOŠMERL VELIKE LAŠČE - Ob nedavnem prazniku občine Velike Lašče je bilo v tej občini na večdnevnem obisku tudi več Švicarjev in Slovencev, ki že mnogo let žive in delajo v Švici, predvsem v občini Luetzenflueh, s katero občina Velike Lašče prijateljsko sodeluje. Gostje so domačinom povedali več zanimivih misli in mnenj, ki bi jih kazalo uveljaviti tudi v občini Velike Lašče, saj tudi v njej prevladuje kmetijska dejavnost kot v Luetzenfluehu, občini pa imata tudi podobno kulturno tradicijo. Tokrat naj zapišem nekaj misli, ki zadevajo kmetijstvo, turizem in kulturo. Milan Greiner, arhitekt, Slovenec, ki dela v Švici: “Ni države brez kmetijske politike. Tudi v Švici je ena glavnih gospodarskih panog kmetijstvo. Za kmete pravijo, da so starinski, zastarelih nazorov, kmetice pa so zelo spoštovane. Znano je, da je bogat, kdor se poroči s kmečko hčerjo, hkrati pa da je proti Evropski skupnosti. V učnem načrtu izobraževanja za kmetice je tudi, da mora znati narediti švicarsko narodno nošo. BANKA PREPREČILA DRAŽBO VELIKA LOKA - Upravičena pričakovanja delavcev Tesnil iz Velike Loke, da bodo po dolgih letih lahko postali lastniki svoje tovarne, je nepričakovano preprečila SKB oziroma njena hčerinska firma Leasing nepremičnine, d.o.o. Banka razpolaga s hipoteko nad celotno nepremičnino na Veliki Loki, ki predstavlja še edino premoženje družbenega podjetja Tesnila Trebnje,p.o., v stečaju. Izklicna cena objektov, ki naj bi se prodajali na javni dražbi 7. julija, se zdi namreč prenizka, saj je pred leti odobrila mnogo večji znesek (oz. je sklenila leasing pogodbo) zasebenemu podjetju Silex Blanca, ki je sedaj tudi v stečaju, za garancijo pa prejela hipoteko na družbeno premoženje. “Banka želi sedaj svoj slabo sklenjeni posel reševati na hrbtih delavcev iz edinih še živečih firm iz sistema Tesnil. Zaradi tožbe je dražba odpovedana, banka pa upa, da ji bo s takim izsiljevanjem uspelo iztržiti več, kot je objekt vreden, da bi krila izgubo, ki jo je zaradi slabih poslovnih odločitev sama povzročila,” so nam med drugim sporočili delavci Tesnil, TMT iz Velike Loke. DVA DIMNIKARSKA OKOLIŠA KOČEVJE - Za delovanje dimnikarske službe je občinski svet območje te občine razdelil na dva dimnikarska okoliša. Prvi obsega območje KS Kočevska reka, Kostel (s sedežem v Vasi), Ivan Omerza (s sedežem v Livoldu) in del območja KS Kočevje - mesto (gledano v smeri proti Ljubljani) in to levi del, katera meja poteka po reki Rinži do mostu na Roški cesti, do križišča s Tomšičevo, po Tomšičevi in Kolodvorski do križišča z Ljubljansko in naprej po tej cesti do meje s KS Stara Cerkev. Drugi okoliš obsega območja KS Stara Cerkev, Šalka vas, Poljanska dolina ob Kolpi (s sedežem v Predgradu) in območje dela KS Kočevje, to je desni del. Vedno večjo veljavo dobiva biološko pridelana hrana, kije za okoli 20 odst. dražja od običajno pridelanih pridelkov.” O turizmu in kulturi pa je Milan Greiner dejal: “Vaša pokrajina je zibelka slovenske kulture in to bi morali prodati drugim. S konji in vozmi smo potovali po vaših lepih krajih in obiskali rojstne kraje velikih slovenskih pisateljev in kulturnikov. Podobne oglede bi lahko organizirali tudi drugi kraji po Sloveniji, in to v domovini in tujini propagirali skupaj, in ne vsaka vas in vsaka občina posebej. Tak kmečki turizem je nekaj najlepšega, saj se v njem imaš čudovito, hkrati pa zveš še veliko novega. Kmečki turizem v Švici narašča za okoli 20 odst. letno. Je poceni, saj ljudje iz mesta radi pridejo na deželo in celo pomagajo pri kmečkih opravilih. Vse to vam nudijo vaši kraji, za katere pa morate bolje organizirati propagando.” Ljudmila Schmidt-Šemrl, ki poučuje v Švici slovenščino in je ena glavnih organizatorjev gradnje t.i. “kulturnega mostu” med Slovenijo in Švico, je predstavila ostale goste iz Švice, nato pa povedala, kako v Švici, kjer praznujejo letos 200- letnico rojstva pisatelja Jeremiasa Gotthelfa (sodobnika Prešerna in pisatelja v slogu Frana Levstika), izkoriščajo to že vse leto tudi v turističnem oziru. Vsak dan v njegov rojstni kraj pripelje 5 do 10 avtobusov izletnikov, ki si ogledujejo kraj in kupujejo vse, kar spominja na tega rojaka. Švicarji pa so iznajdljivi in nalepk s podobo slavnega rojaka niso nalepili le na turistične spominke, knjige, steklenice z vinom itd., ampak na vse, kamor se da, celo na sir in klobase, in vse to gre odlično v prodajo. Prav zaradi povečanega navala turistov, trženja in zaslužka je prišla v občino Velike Lašče manjša skupina gostov iz Švice, kot je bilo načrtovano, saj imajo zdaj doma največ dela. J. PRIMC PRAVNA svetovaInžca Svetuje odvetnica Marta Jelačin BORZNI KOMENTAR Z delnicami kaže še čakati Cene delnicam so prejšnji teden strmo naraščale vse do ponedeljka, ko smo zabeležili padec pri skoraj vseh delnicah v A in B kotaciji, kakor tudi na OTC trgu. Tako je bila najvišja dosežena cena za delnice KRKE 23.500 SIT, LEKA 34.000 SIT, Mercatorja 5.300 SIT, Droge Portorož 31.000 SIT, SKB 2.900 SIT, redne delnice Dolenjske banke 15.000 SIT, Kolinske 2.300 SIT itd. To so cene, ki so marsikaterega delničarja razveselile in mu prinesle lep zaslužek. Drugi računajo na še višje cene. Prav gotovo so njihova pričakovanja upravičena, vendar je težko predvideti, kdaj se bo to zgodilo. Hitro, če se bodo pojavili kot kupci tuji investitorji. Le-ti ne bodo preveč hiteli, saj imajo na voljo dovolj vzhodnih trgov, ki jim je zakonodaja bolj naklonjena kot pri nas. Neizpodbitno dejst\’o je, da hitremu porastu sledi padec cen. Temu smo bili priča v preteklem tednu, zato lahko pričakujemo še nihanja. Ni logično, da bi tečaji dalj časa naraščali preko 10 odst. dnevno. Istočasno naj poudarim, da je možno pri sedanjih tečajih s prodajo delnic dobrih podjetij (Krke, Leka, Droge, Kolinske...) iztržiti več kot trikratno vrednost vloženega certifikata, kar ni malo, če to primerjamo z izkupičkom, ki ga dobijo prodajalci pooblaščenih investicijskih družb. Trenutno je mogoče iztržiti le okoli 20 % nominalne vrednosti certifikata. Vsem imetnikom delnic pooblaščenih investicijskih družb priporočam, da s prodajo še počakajo, da bo trgovanje z njihovimi delnicami javno preko borze. Takrat se bo oblikoval tudi realnejši tečaj. Naj ponovno opozorim, da bi moralo veljati načelo dolgoročnosti vlaganj v podjetja. Čim daljše časovno obodbje si delničar, večja je verjetnost, da bo donosnost večja, če podjetje dobro posluje. Žal, privatizacija ni omogočala vsem državljanom enakih možnosti naložb, zato je še toliko pomembnejše, da imetniki privatizacijskih delnic ne prepustite svojih naložb naključju. Ne pozabite, to so delnice, za katere je možno v različnem času iztržiti večali manj, zato s prodajo privatizacijskih delnic počakajte na boljše čase. LJUDMILA BAJEC Dolenjska borznoposredniška družba, d.o.o. Glavni trg 10, Novo mesto tel. 068/323-553, 323-554, fax 323-552 Pravica naročnika del za slabo izvršena obrtnikova dela VPRAŠANJE: Z obrtnikom sem se dogovoril za izvršitev gradbenih del na hiši. Zaupal sem mu, naknadno pa sem ugotovil vrsto napak, vendar hoče za njihovo odpravo naknadno plačilo. Ali je dolžan, da mi jih brezplačno odpravi, oz. kaj naj storim? Plačal mu še nisem. ODGOVOR: Dajte mu zavod-pravo napak primeren rok. Če v tem roku ne bo odpravil napak, jih lahko odpravite sami na njegov račun. Lahko mu tudi znižate plačilo. V primeru, da je napaka večja, lahko tudi razdrete pogodbo in ne plačate ničesar. V vsakem primeru pa imate za sitnosti, ki vam jih je povzročil z slabim delom, pravico do povračila škode. Plačilo se zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo izvršenega dela z napako. JANZEVEC ■ VINO MESECA LJUBLJANA - Na letošnjem 5. ocenjevanj vin za Veritasov vinski nakupovalni vodnik je 5-članska komisija ocenjevalcev pod vodstvom staroste slovenskih enologov dr. Dušana Terčelja med 21 vzorci za vino meseca izbrala janževec lanskega letnika iz kleti Radgonske gorice. To prijetno polsuho zvrstno vino, donegovano iz sort laški rizling, šipon, renski rizling in sovinjon, je ocenjevalce očaralo z lepo sortno cvetico, polnim okusom in prijetno kislino. Vino bogati ostanek nepovre-tega sladkorja, zanj so značilne aromatičnost, svežina in pitnost. Najtežje prodajo pitane telice Tkidi trebanjskim kmetom ostajajo pitanci - Vsako leto pa oddajo več mleka - Krompirja pridelajo le še 10 odst. nekdanjih količin - Letos še povečali pridelavo kumaric TREBNJE - Mercator Kmetijska zadruga TVebnje je po številu članov, teh je 530, velika zadruga, vendar so kmetije njihovih članov majhne in razdrobljene. Lani v jeseni so k zadrugi pripojili še šentruperško kmetijsko zadrugo, ker je zašla v težave, od novega leta pa so od novomeškega gozdnega gospodarstva kot delež pridobili tudi žago v Veliki Loki. Tako je v zadrugi trenutno zaposlenih 95 delavcev. Trebanjski kmetje, ki se v glavnem ukvarjajo s pitanjem govedi in oddajo mleka, nekaj malega pa tudi s pridelovanjem poljščin, imajo podobne težave, kot jih imajo kmetje drugje po Sloveniji. “Od pitancev najtežje prodamo telice, probleme s prodajo pa imamo tudi zaradi naše avtohtone sivo-rjave pasme pitancev, saj odkupovala povprašujejo predvsem po simentalcih,” je povedal direktor trebanjske kmetijske zadruge Ludvik Jerman. Trenutno imajo v zaostanku 105 bikov, 55 telic in nekaj krav. Ker pa imajo majhne in razdrobljene kmetije, se to poz- Z NOVOMEŠKE TRŽNICE V ponedeljek so branjevke na trgu ponujale: krompir po 80 do 120 tolarjev kilogram, kumare in korenje po 200, nadzemno kolerabo po 80, koleraba po 200, špinačo po 500, bučke po 150, stročji fižol od 300 do 500, grah v zrnju po 600, bob po 800, rdečo peso po 200, čebulo po 200, česen po 500, šopek kamilic po 200, šopek radi-ča ali endivije za sajenje po 100, kozarec borovnic po 800, fige po 500, jabolka po 60 do 120, hruške po 100, letošnje pa po 250, višnje po 300, ocvirke po 600, liter sadjevca po 700,1,51 jabolčnega kisa po 200, skuto po 400, lonček pregrete smetane po 600 in lisičke po 800 tolarjev kilogram. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sejmišču so imeli naprodaj 120 do 3 mesece starih prašičkov, 45 v starosti 3 do 5 mesecev in 20 starejših. Prvih so prodali 60 po 360 do 390 tolarjev, drugih 30 po 320 do 350, tretjih pa 10 po 210 do 240 tolarjev kilogram žive teže. Kam z mlekom? DRAGA - Na območju KS Draga je do nedavnega mleko odkupovalo Kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje, odvoz mleka pa opravljal prevoznik iz Loškega Potoka. Pred kratkim pa /e bil ustavljen odkup in odvoz. Živinorejci pravijo, da pristojni trdijo, da se jim odkup ne izplača, resnici na ljubo, zaradi vse manjše pridelave. Ni pa še minilo leto in pol, odkar je bilo na pobudo občine mnogo govora o ustanavljanju samostojne zadruge Loški Potok. Zamisli pa so se nasmihali prav Ribničani, ki dobro poznajo hitro upadanje živinoreje in seveda količin mleka in mesa, da odrugi kmetijski pridelavi niti ne govorimo. Iskanje uspešnih ukrepov zoper to nazadovanje, predlogov in obljub je bilo slišati veliko iz ust ministrov in drugih pristojnih, ki so na različnih okroglih mizah razlagali, kaj vse bodo storili za občino in občane. Kaj so v resnici storili, je le malokomu znano, najbolj vidno je vlaganje v ceste, ki pa kmetijstvu niso prinesle ničesar, če o kakšnem kmetijstvu lahko sploh govorimo. Sodeč po opustelih njivah, ki so ponekod samo še pašniki ali celo to ne, kmetijstvo na splošno strmo pada. Tako ljudje negodujejo, da se na eni strani razmetava denar za agromelioracije, ki bodo, tako kaže, uspešne le na kratek rok in za nekatere posameznike, medtem ko ni nikakršnih subvencij ali pomoči občanom, na primer v KS Draga, kjer bodo hude posledice, če stvari ne urede takoj. Obljube občini in posredno občanom, da bo država poskrbela za demografsko ogrožene, višinske in obmejne predele, so izvenele v prazno. Veliko vprašanje je, kdo o pristojnih ima še pogum, da kaj obljubi. ^ KOŠMERL kmetijski nasveti Ajdo se še izplača sejati Na ozemlju Slovenije so svoj čas kmetje sejali ajdo na pol večjih površinah, kot dandanes sadijo krompir. S širitvijo intenzivnih sort žit pa seje začel pomen ajde naglo manjšati in zdaj velja že skoraj - da za napol pozabljeno poljščino, o kateri je le še sem ter tja zaslediti kako strokovno besedo. Eden najboljših poznavalcev te poljščine genetik dr. Ivan Kreft je pred letošnjo setvijo napisal daljši časopisni članek, iz katerega povzemamo najvažnejše ugotovitve. Najbolj razširjeni sorti ajde sta pri nas darja in siva, ki dosega največje pridelke prav na Dolenjskem, in to v višjih legah. Ker je ta poljščina zelo občutljiva na herbicide, jo smemo sejati samo na plevela čisto njivo. Zlasti so nevarni pleveli koreninci in dresni. Posevek mora biti dovolj gost in strnjen, zrnje sejano v globino 1 do 3 cm, ob nevarnosti suše pa malo globlje. Priporočeno gostoto daje približno 400 kalivih zrn na kvadratni meter, to pa pomeni, da je treba uporabiti 60 do 100 kg semena na hektar. Ajda je skromna in za pregnojitev zelo občutljiva rastlina. Njene žalostne usode je pravzaprav krivo njeno neodzivanje na povečanje odmerkov gnojil. Še huje: gnojenje ji je včasih celo škodovalo, zlasti z dušičnimi gnojili, ki so pospešile rast, s tem pa poleganje, ki je zmanjšalo pridelek in otežilo žetev. Ajda je se najbolj “hvaležna” fosforju (50 kg P205 na ha), sicer pa velja pravilo, da ji na z minerali kolikor toliko založenih tleh sploh ni treba gnojiti. Za uspeh setve je odločilen tudi čas. Na Dolenjskem naj bi sejali ajdo okrog 25. julija. Pred 20. julijem sejana razvije preveč zelenih delov in rada pocvita, kar gre na škodo zrnja, po 1. avgustu pa je setev že preveč negotova. Saj poznamo tisto ljudsko modrost, da ima ajda toliko strahov kot pes: slano, veter, dež in sušo. Nima pa bolezni in škodljivcev, kar zmanjša stroške pridelave in pripomore k temu, da se ajdo še splača sejati, zlasti še, če upoštevamo, da gre za drugi posevek in žetev v istem letu in da ajda zaščiti površino zemlje, ki bi bila izpostavljena poletnemu soncu in njegovemu uničujočemu delovanju na strukturo zemlje, na kateri bi se nemoteno razrasli le pleveli. Inž. M. L. na tudi na kvaliteti prireje mesa, saj njihova kvaliteta pitancev ni najboljša. Tisti kmetje, ki so se specializirali za pitanje govedi imajo kvalitetnejše pitance kot manjši kmetje. Za manjši odkup goveje živine je krivo tudi manjše povpraševanje kupcev po govejem mesu. Verjetno se na ta račun proda več peritninskega mesa. Od letos imajo v Trebnjem v okviru zadruge tudi Jatin diskont, kjer na mesec prodajo okrog 10, pa tudi do 12 ton perutninskega mesa. Veliko trebanjskih kmetov oddaja tudi mleko. Oddaja mleka jim vsako leto raste, le da zadnje čase počasneje. “Po količini oddanega mleka v zadnjih mesecih ocenjujemo, da bomo letos oddali več kot 12 milijonov litrov,” je povedal direktor. Glede na kvaliteto oddanega mleka so v zadrugi kar zadovoljni, saj imajo več kot polovico najkvalitetnejšega mleka. Čeprav se količina oddanega mleka povečuje, pa se število kmetov, ki ga oddajajo, zmanjšu- EKIPNO BOSTANJ, POSAMIČNO MIRT BLANCA - Na tukajšnjem gasilskem občinskem tekmovanju v vezanju vozlov - prvem takem v sevniški občini - je dosegla 1. mesto ekipa PGD Boštanj, 2. mesto Primož, 3. Zabukovje, 4. mesto ekipa PGD Trnovec, 5. Poklek, 6. Loka, 7. Blanca in 8. ekipa PGD Sevnica. V posamičnem točkovanju je dosegel 1. mesto Benjamin Mirt iz PGD Blanca, 2. Franc Povše, 3. Matjaž Vrisk (oba Boštanj), 4. Jože Budna (Blanca), 5. Mitja Strojanšek (Poklek) itd. Ludvik Jerman je. Včasih je oddajalo mleko čez 1000 kmetov, sedaj pa okrog 700, za večje količine pa so poskrbeli kmetje, ki so se specializirali za prirejo mleka. Včasih so trebanjski kmetje na veliko pridelovali tudi krompir. Zadruga je na leto odkupila od 5 do 8 tisoč ton krompirja, sedaj ga odkupu le še 10 odst. teh količin. “Veliko krompirja je včasih porabila predelovalna industrija, precej pa smo ga prodali tudi v Istro, sedaj pa ne gre nikamor,” je razložil direktor. Nekateri kmetje so se preusmerili v pridelavo kumaric za vlaganje, letos so te površine povečali, nekaj pa v pridelavo krmnih rastlin, kot sta koruza in ječmen. Letos so nekateri celo poskusno posejali sladkorno peso. J. DORNIŽ MOKRONOSKI GASILCI VABIJO MOKRONOG - Prostovoljno gasilsko društvo Mokronog vabi na razvitje novega prapora in veliko vrtno veselico z bogatim srečelovom v soboto, 12. julija, ob 18. uri pri gasilskem domu. Za zabavo bo poskrbel ansambel Slavček, za jedačo in pijačo pa domači gasilci. ŽETEV RŽI KOT NEKOČ - Društvo kmečkih žena Semič je v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo Črnomelj preteklo nedeljo že drugič pripravilo na Cerovcu pri Semiču žetev rži na roke. Pomerilo se je devet sedemčlanskih ekip iz Boštanja, Zabukovja, Krškega, Brežic, Smarjete, Mirne peči, Žužemberka, Metlike in Semiča. Najbolje so se odrezale ekipe iz Semiča (na fotografiji), Žužemberka in Smarjete. Rž bodo prihodnji mesec na sosednjem Črešnjevcu prav tako na roke omlatili, slamo pa bodo skupaj s tisto, ki je ostala od lani, porabili za prekrivanje kozolca. Sicer pa so se v nedeljo moški pomerili tudi v košnji. Najboljši so bili Semičan, Krčan in Zabukovčan. (Foto: M. B.-J.) DAN KROMPIRJA - Semenarna Ljubljana je lani pričela po Sloveniji s promocijskimi poskusi sajenja krompirja z namenom, da predstavi pridelovalcem različne sorte ter jim s tem pomaga pri odločitvi, kaj naj bi sadili. Semenarna ima po Sloveniji pet poskusnih polj, med drugimi tudi na njivi Antona Jakofčiča iz Gribelj, medtem ko je bila lani takšna poskusna njiva v Beli krajini v Podlogu pri Dragatušu. Pretekli teden je Semenarna v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo Črnomelj pripravila dan krompirja, na katerem je dipl. inž. Janko Stojkovič iz Semenarne predstavil vseh devet sort, ki so zrasle na Jakofčičevi njivi, dipl. inž. Tadej Sluga s Kmetijskega inštituta pa je govoril o boleznih krompirja. (Foto: M. B.-J.) EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Trgatev je praznik in delovni dan V prejšnjem Dolenjskem listu jo je škrat zagodel v zadnjem stavku mojega članka. Pravilno je tako: “Pri belih vinih hladnejše grozdje zmanjša nevarnost kvarjenja, pri rdečih pa je KORISTNO, če bo grozdje potrgano sredi dneva, ko ga sonce ogreje na okrog 20° C.” V jeseni se pokažejo po zidanicah mnoge šibke točke kletarjenja. Gotovo je pri večini vinogradnikov pomanjkanje tekoče vode. Za vzdrževanje potrebne higiene v prostorih, kjer teče predelava grozdja, namreč na orodju in v posodah ni dovolj tekoča voda, potrebna je vroča voda in voda pod pritiskom. Tehnične rešitve so poznane, če je v zidanico napeljana elektrika. Pri nesrečah z večjimi količinami mladega vina, lahko pride tudi do milijonske škode. Nezadostna čistoča botruje pri najbolj razširjenih boleznih vin (ocetni cik, mlečni cik, miševina). Te bolezni vina se težko ali pa sploh ne dajo odpraviti. Po trgatvi se v naših krajih zelo hitro ohladi in priprave ter stroji (pecljalnik za grozdje, stiskalnica, škafi) so velikokrat površno oprani zaradi hladu v zidanici. Zastarana umazanija, ostanki jagod, mošta in mladega vina na orodju pa so izvor bakterij za prej navedene bolezni. Do trgatve je še čas, da temeljito očistimo vse orodje in posode, ki bodo prišle v stik z vinom. Tako hvaljena plastična embalaža je za trganje grozdja res praktična, ker olajša delo pri trgatvi in izboljšuje kakovost trgatve. Neoprane gajbice od lanskega leta pa nam grozd okužijo, čim ga odtrgamo. Na dodajanje kvasovk smo se že dobro navadili in veliko vinogradnikov razume, kako se kvasnice pripravijo in dodajajo v mošt. Velika nevarnost za dodane kvasovke pa so bakterije in “divje” kvasovke, ki jih je na milijarde v zidanicah, kjer čistoča ni zadostna. Ni odvisno samo od kvasnic, ki smo jih dodali v mošt, kako bo krenilo alkoholno vrenje, temveč tudi od čistoče dela! Kvasnice, ki bodo za uveljavljanje v sodu bile bitko s preveč bakterijami in divjimi kvasovkami, bodo lahko poražene in zgodilo se bo, da bo mlado vino nehalo kipeti, ko bo predelanega samo pol sladkorja. Z ustrezno čistočo kletarjenja lahko pridelamo bolj zdravo vino, to vino pa potrebuje tudi manj žvepla. Z nižjimi količinami žveplovega dioksida uspešno preprečimo kvarjenje mošta in vina in pridelamo zdravo vino. Vina pa moramo ocenjevati z dveh strani. Vino, ki nima vinskih bolezni in vsebuje manjše količine žveplovega dioksida, je DVAKRAT ZDRAVO. V tem primeru lahko govorimo, da je vino zdravilo. Težko pa je z zdravstvenega vidika zagovarjati vino, ki je brez vinskih bolezni in ima veliko žveplovega dioksida, recimo 40 mg/l prostega S_02 in 200 mg/l skupnega SO,. Žveplo je gotovo strupeno za človeški organizem, če ga zaužijemo preveč. Svetovna zdravstvena organizacija zelo svari pred živili, ki vsebujejo žveplo. Zaenkrat menijo, daje še dopustno zaužiti na dan SO, do 0,7 mg/kg človeške teže. To pomeni, da bi to količino žvepla zaužil človek, težak 70 kg, v 0,5 1 vina, ki vsebuje 100 mg/l strupenega S02. Ljubitelji vina in osveščeni pivci že zahtevajo podatek o vsebnosti žvepla v vinu. Zato: zavihajmo rokave, vzemimo v roke cev za vodo in sirkovo krtačo ter očistimo vse orodje in posode v zidanicah, da bomo imeli vino, ki bo nabilo manj žvepla! Se nadaljuje! Dr. JULIJ NEMANIČ AlessiO ŠPORT WHBELB PROMOTIOH antč d. > •>- TIČ oimtiUJCtiA *P0tmnn pumič d o o.. ii*o Rostoharjeva 62, KRŠKO, Slovenija, tel.: 0608/21-407, fax: 0608/32-410 • Vulkanizerstvo . . • Avtooptika • Montaža in dobava gum Helena mrzlikarI gospodinjski kotiček Lahki sirovi prigrizki S sirom lahko napravimo lahke prigrizke ali sirove plošče, ki so prava paša za oči in želodec. Z različnimi dodatki, kot so dišavna zelišča, orehi, mandlji, redkvice, mesni izdelki in podobno, popestrimo podlago, na katero naložimo različne vrste sira, ki ga pred tem domiselno oblikujemo. Okraske iz sira gavda lahko izrežemo s pomočjo modelčkov za kekse. Kadar na pladenj nalagamo rezine sira, jih vedno zvijemo v zavitke ali pa jih zložimo drugo poleg druge v pahljačasto obliko. Primerne so tudi sirove paličice, ki jih dobimo iz centimeter debele rezine sira, narezanega na pramene. Vsako paličico do polovice poprašimo z rdečo papriko ali poprom. Kot majhne prigrizke iz sirovih kock napravimo sirova nabodalca. Na vsako kocko pritrdimo z zobotrebcem orehovo jedrce, košček zvite šunke, paprike, kumarice, celo olivo, kapro in podobno. K siru se poda tudi raznovrstno sadje, od banan, mandarin in kivija do jagod in še kaj. Nabodalce naj ne bo sestavljeno iz več kot treh plasti; pazimo, da so barve živil različne in se ujemajo. K sirovi plošči ponavadi doda- mo tudi surovo maslo, ki ga z žličko oblikujemo v kroglice, in za minuto položimo v ledeno mrzlo vodo. Na pladenj zložimo kroglice v obliki grozda ali cveta. Nekoliko zmehčano maslo lahko tudi nabrizgamo na solatne liste ali iz trdih 5 mm debelih rezin z modelčkom izrežemo maslene srčke. Iz mehkih vrst sira, kot sta brie, camembert, in trikotnikov topljenega sira narežemo tanke rezine in ploskve na debelo potresemo s sesekljanim drobnjakom ali zmletimi orehi. Ploščo popestrimo tudi z nadevanimi majhnimi paradižniki. Polovicam odstranimo semenje in vanje nabrizgamo začinjeno skuto. K siru postrežemo tudi ustrezen kruh, ki naj bo predvsem črn, polnozrnat ali koruzni, in kruh z različnimi dodatki. Po načelu zdrave uravnotežene prehrane ima sir pomembno mesto v vsakdanji prehrani. Ne le kot prigrizek h kruhu je sir okusen dodatek različnim jedem. Nastrganega dodajamo pire krompirju, ga potresamo na rižoto, testenine, polento, ga dodajamo juham, enolončnicam in omakam namesto mesa, ali na majhne kocke narezanega med zelenjavne, sadne in mesne solate. Slikanje več kot hobi Novomeški slikar samouk Ljubo Skupek, predsednik likovne sekcije Revoz - Nepozabna kolonija na Ratežu Kulturni most Med Velikimi Laščami in švicarsko občino Lutzelfliih VELIKE LAŠČE - Od 5. do 7. junija je v okviru praznovanja občinskega praznika v Velikih Laščah potekala prireditev Kulturni most, katerega pobudnica in koordinatorka je bila rojakinja mag. Ljudmila Schmidt-Šemrl, lektorica slovenskega jezika na univerzi v Bernu. Povod za nastanek Kulturnega mosta, ki že nakazuje obojestranski interes za medsebojno poznavanje, so določene podobnosti v literarnem ustvarjanju pisateljev Frana Levstika in Jeremiasa Got-thelfa. Na te skupne poteze je lani opozoril pastor in kulturni delavec iz Berna Ernst Weber, kije ob pomoči Šemrlove v švicarsko nemščino prevedel Martina Krpana. Prevod je v začetku junija izšel pri založbi Karantanija in je bil na eni od prireditev Kulturnega mosta tudi predstavljen. Začetni stiki med obema občinama so bili vzpostavljeni lani ob predstavitvi odlomkov omenjenega prevoda v Bernu. Urad za Slovence po svetu pri Ministrstvu za zunanje zadeve je takrat spodbudil obisk župana iz Velikih Lašč ter še nekatere ostale. Weber je imel 5. junija v Ljubljani predavanje o pisatelju Gotthelfu - v dar je prejel akvarel z motivi Martina Krpana akad. slikarke Stane Slu-ga-Podolski ter vedut mest Ljubljana in Bern - in se je udeležil vseh prireditev Kulturnega mostu v Velikih Laščah. Dobri začetni stiki so povzročili, da je občina iz Emmentala povabila preko 30 članov iz Lašč, da se konec avgusta kot izvajalci programa udeležijo osrednjega celoletnega proslavljanja 200-letnice Goethejevega rojstva. Prepričani smo, da bodo v svojem nastopu opozorili na večstoletno kulturnozgodovinsko dediščino svoje občine, na njene sedanje značilnosti, na kvalitetno kulturno delovanje itd. Vse to bo seveda tudi dobrodošel prispevek k boljšemu poznavanju Slovenije v Švici. I. M. med najboljšimi v evropskem merilu: srebrno odličje MePZ Viva v Vivi del Garda v Italiji ter udeležba Folklorne skupine KUD “Oton Župančič” iz Artič s spremljevalno vokalno skupino na festivalu gorskih plesov v Zakopanem. Zvrstilo se je še mnogo kvalitetnih koncertnih večerov ob zaključku sezone 1995/96, nekatera društva so proslavila pomembne obletnice svojega delovanja. V preteklem letu so vsebinsko obogatili sodelovanje z društvi v sosednji Hrvaški, tesno so ostali povezani z zamejskimi Slovenci, zgledno pa je sodelovanje tudi z ZKOS, ZKO Posavja in Dolenj- OTVORITEV “POLETJA NA GRADU RAJHENBURG” - Lani prvič, letos drugič je ZKO Krško s pomočjo Kulturnega doma Krško, KS Brestanica in DKD Svoboda Senovo pripravila prireditve v ciklu "Poletje na gradu Rajhenburg" in tako poskrbela za prijetne poletne večere. Organizatorji so izkoristili romantični prostor gradu in poletni čas ter za letos pripravljajo štiri prireditve: dve julija in dve avgusta, nastopili pa bodo tako domači kot tuji glasbeniki. "Poletje na gradu Rajhenburg" sta v petek, 4. julija, zvečer začela skupina Šukar, ki je znana predvsem po igranju tradicionalne ciganske glasbe z vseh področij Evrope, ter pevec Zoran Predin, ki sta navdušila številne obiskovalce. Na naslednjem koncertu bo 15. avgusta nastopila skupina Machu Pichu, 29. avgusta pa bo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane uprizorilo igro Ta veseli dan ali Matiček se ženi, ki so jo posebej priredili za igranje zunaj. ZKO Krško bo poskrbela tudi za prijetne jesenske dneve s štirimi komornimi koncerti v okviru prireditev Jesenske serenade na gradu Rajhenburg. (Foto: L. Murn) NOVO MESTO - Čeprav je Ljubo Skupek - doma je iz Suhadola pri Brusnicah, sedaj pa živi v Novem mestu - po poklicu ključavničar in dela v novomeškem Revozu, že vrsto let z velikim veseljem opravlja še en poklic - slikarski. Tovrstne ustvarjalne sposobnosti je pokazal že v osnovni šoli pri likovni vzgoji, in čeprav ni bilo možnosti, da bi se izobraževal v tej smeri, že skoraj 20 let slika. Slikanje mu jemlje ves prosti čas in mu je več kot hobi, saj sam pravi, da je vrednota. Za sabo nima nobene likovne izobrazbe, pač pa je o likovni umetnosti veliko bral in se učil iz literature. Dela v različnih tehnikah: v akvarelu, oglje, slikanje na steklo, freske, najljubše pa mu je oljno slikarstvo. Najraje se loteva krajin, izogiba pa se portretov. Vodi likovno sekcijo v Revozu, v kateri je se- dem ljubiteljskih slikarjev. Razstavljal je že skupinsko po različnih slovenskih krajih, stalno samostojno razstavo pa ima v črnomaljskem lokalu Einsidler. Veliko njegovih slik je v tujini -dela namreč tudi po naročilu. V svojem pripovedovanju ne more mimo letošnje slikarske kolonije na Ratežu, ki jo je maja organizirala gostilna Vovko. Bil je eden izmed 11 povabljenih slikarjev - šest akademskih in pet ljubiteljskih, ki so štiri dni skupaj ustvarjali in ob koncu pripravili tudi razstavo. “Prijetno sem bil presenečen, saj je bilo druženje nepozabno. Lepo smo se ujeli, izmenjavali izkušnje in videl sem, da se, čeprav sem samouk, lahko brez predsodkov ujamem tudi z akademiki,” je povedal Skupek, ki si tovrstnih srečanj slikarjev še NE MORE BREZ SLIKANJA - Ljubo Skupek sedaj slika v’ svojem novomeškem blokovskem stanovanju, kmalu pa bodo novi pejsaži nastajali v Suhadolu pri Brusnicah, kjer si ureja atelje. (Foto: L. M.) KRŠKO - Štirideset let stari Pihalni orkester iz Vidma Krškega, v okviru katerega delujeta še dve sekciji - dvajset let Big band in tri leta 40 X band - je praznovanje letošnjega jubileja že pričel z nedavnim družabnim srečanjem vseh godbenikov, ki so kdaj igrali v orkestru, v načrtu pa je še mnogo dogodkov. Prav gotovo jim najvišje priznanje pomeni udeležba na državnem tekmovanju pihalnih orkestrov na Nizozemskem, ki se je bodo udeležili 18. julija in na katero se že nekaj časa pridno pripravljajo. Pred kratkim je orkester prejel tudi naj višje občinsko priznanje - veliki znak Občine Krško. “Veseli smo, da je orkester, v katerem igra približno 75 glasbenikov, v zadnjih letih tako napredoval. Največji uspeh pa smo dosegli na državnem tekmovanju v Mariboru, kjer smo od 600 možnih točk dosegli kar 596 in prejeli zlato plaketo s posebno pohvalo. To nam je tudi odprlo vrata na državno prvenstvo pihalnih orkestrov na Nizozemskem,” je povedal dirigent prof. Drago Gradišek, ki orkester vodi že dvaindvaj- Drago Gradišek Vegelj seto leto. Pihalni orkester Videm Krško je tako eden izmed treh slovenskih pihalnih orkestrov - še iz Velenja in Raven na Koroškem - ki se bo v petek, 18. julija, pomeril z 240 orkestri z vsega sveta v različnih sekcijah in razredih. Ta uspeh pomeni še toliko več, ker gre za ljubiteljsko skupino, ki deluje v okviru ZKO Krško. 14. julija ob 20. uri glasbeniki vabijo na javno generalko v Kulturni dom Krško. Pred kratkim je bil krški orkester deležen dobre kritike in lepega odziva publike na nastopu v okviru prireditev Evropski mesec kulture Ljubljana 1997, česar so člani še posebej veseli. Gradišek je dejal, da v orkestru veliko skrb posvečajo kadrom, za katere zadnjih šest let skrbi Glasbena šola Krško, s katero dobro sodelujejo. V šoli seje razmahnila instrumentalna dejavnost, tako da glasbeniki iz krške glasbene šole igrajo tudi v kostanjeviškem in šentjer-nejskem pihalnem orkestru. V okviru celoletnega praznovanja 40-letnice Pihalni orkester Videm-Krško pripravlja jeseni osrednjo prireditev s koncertom obeh sekcij društva. Poskrbeli bodo tudi za izid brošure, ki bo prikazala pregled 40 let, pripravili bodo lastno razstavo z dosežki ipd., izšla pa bo tudi njihova druga zgoščenka z bolj reprezentativno glasbo. Na njej bodo posnetki s koncertov iz Maribora in iz Nizozemske. “Vsem, ki podpirajo delovanje našega orkestra, predvsem sponzorjem, kot so ICEC Videm, Papirotu, Tespack, Videm, občinskim strukturam in ostalim se najlepše zahvaljujemo. Za zgledno sodelovanje pa gre zahvala tudi Kulturnemu domu Krško, ki mu obenem čestitamo za 20 let delovanja,” je povedal predsednik orkestra Aleksander Vegelj' L. MURN “SLOMŠEK MED NAMI” - Z recitalom “Slomšek med nami” bo v nedeljo, 13. julija, ob 7. in 10. uri v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Ambrusu v Suhi krajini nastopil televizijski napovedovalec in voditelj Tilen Skubic. Avtor in izvajalec bo v recitalu orisal življenje in delo velikega narodnega buditelja Antona Martina Slomška in to prepletel z odlomki iz njegovega bogatega pisateljskega in pesniškega dela. Ljubitelji žlahtne besede in modrosti, lepo vabljeni! in Aleksander ZKO Brežice vse številnejša Bogata ljubiteljska kulturna dejavnost -19 KUD s 30 različnimi sekcijami - Lansko leto zelo uspešno • Finančni načrt za leto 1997 preko 18 milijonov • Lani prvič sofinancirala tudi država BREŽICE - “Lansko leto je bilo zelo plodno in zastavljene cilje so naša društva v celoti izpeljala. Temeljna opredelitev zveze bo še naprej dvig kvalitete naših kulturnih stvaritev,” je na redni seji ZKO Brežice dejal njen predsednik Ernest Ferk. Poleg pregledu dela v preteklem letu so zbrani veliko pozornosti namenili tudi načrtom. Ljubiteljska kultura je v brežiški občini nepogrešljiva, saj se z njo ukvarja okrog 900 ljudi, in če prištejemo še tiste, ki prireditve obiskujejo, je odstotek višji od povprečja v Sloveniji in daleč nad povprečjem evropskih držav. V letu 1996 je ZKO Brežice ske, z Glasbeno šolo Brežice, organiziral mnoge večje projekte: šest prireditev v krajevni skupnosti, šest občinskih kulturnih prireditev, dve občinski reviji v štirih koncertnih delih, osem skupin je sodelovalo na območnih prireditvah, sedem skupin seje udeležilo republiških revij in srečanj, tri skupine so gostovale v slovenskem kulturnem prostoru, štiri so gostovale v tujini, pripravili so tri gostovanja skupin od drugod, sodelovali v desetih izobraževalnih oblikah, dve skupini pa sta bili * Na sestanku so sedaivjim organom ZKO Brežice podaljšali mandat do jeseni, ko bo predvidoma sprejet Zakon o skladih za ljubiteljske kulturne dejavnosti in bo situacija drugačna. Mnenje delegatov je namreč bilo, da nima smisla hiteti z novimi volitvami. Posavskim muzejem, domačo knjižnico ter z občinsko upravo. V letu 1996 se je prvič v sofinanciranje občinske ZKO vključila tudi država in redno nakazovala sredstva za plače, potne stroške, prehrano in regres zaposlenih delavcev ZKO. Letos znaša njen prispevek tri milijone tolarjev, pri- spevek občine dvanajst, dotacija ZKOS dvanajst, gostovanjska ponudba pa znaša nekaj čez milijon tolarjev. Načrtovani finančni izdatki za leto 1997 znašajo okrog osemnajst milijonov in pol tolar-jev. Usmeritev dela ZKO Brežice bo letos podobna. Bogatejši pa bodo za nove zvrsti dejavnosti, med njimi tudi za foto-video klub, ki se spet oživlja. Z dejavnostjo društev želijo povečati število kulturnih prireditev v občini, pogrešajo pa gostovanja visoko profesionalnih amaterskih kulturnih skupin od drugod. L. MURN ZA MLADE LJUBITELJE KNJIG MED POČITNICAMI BREŽICE - Knjižnica Brežice je za mlade v času poletnih počitnic pripravila program dejavnosti, in sicer: v torek, 15. julija, ob 10. uri Matilda ali kako še lahko beremo knjige; v torek, 22. julija, ob 10. uri Veš, poet, svoj dolg?; Kaj nam pomeni pisanje pesmi in branje pesmi drugih avtorjev; v torek, 12. avgusta, ob 10. uri pogovor o “naj” knjigah najmlajših bralcev Moje najljubše knjige; v torek, 19. avgusta, ob 10. uri branje po želji Kaj naj vam preberem?; v torek, 26. avgusta, ob 10. uri: Brskamo po tujih knjigah NA ENI OD VAJ - Velja si zapomniti moto Pihalnega orkestra Videm Krško: “Ko dovoliš srcu spoznati več zvrsti (zgodbe iz neslovenskih ilustri-glasbe, lahko uživaš večkrat!” Na sliki so glasbeniki na eni izmed vaj. ranih knjig). V jubilejnem letu na državno prvenstvo Pihalni orkester Videm iz Krškega, ki letos praznuje 40 let, 18. julija na državno prvenstvo na Nizozemsko ■ Jeseni brošura, zgoščenka, osrednja prireditev - Najvišje občinsko priznanje MM Poletna Rast Izšla je dvojna poletna številka Rasti NOVO MESTO - Prve dni tega meseca je med naročnike in bralce prišla druga letošnja dvojna številka Rasti, revije za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, ki območje širše Dolenjske že osmo leto zapored vpisuje na revialni kulturni zemljevid Slovenije. Kot je običajno za zadnje številke Rasti, je tudi ta likovno posvečena enemu od dolenjskih umetnikov. Tokrat je to sevniški akademski slikar Alojz Konec; barvne in črno-bele reprodukcije njegovih izbranih del se vrstijo skozi vso številko, nekaj besed o njem in njegovem delu pa je prispeval stalni sodelavec revije višji kustos Jožef Matijevič. Druga osebnost, ki ji je v reviji namenjena osrednja pozornost, je prof. Vladimir Braco Mušič, arhitekt, urbanist in publicist. Izbran je bil za gosta revije in z njim sta daljši pogovor opravila Milan Markelj in Marjan Ravbar, prof. Mušič pa je v pogovoru nanizal vrsto zanimivosti iz svojega življenja in dela, posebno pozornost pa je posvetil svojim rodbinskim koreninam v Novem mestu in urbanističnim problemom. Iz tekoče literarne tvornosti naših ustvarjalcev so v tej številki dane v branje pesniške stvaritve Ivana Gregorčiča, Sonje Votolen, Primoža Reparja, Urške Henigmanin in Sonje Zidarič ter prozna dela Sonje Votolen, Irme M. Ožbalt in Damijana Šinigoja. V reviji sta natisnjeni tudi dve doslej še neznani pesmi in eno pismo že med slovenske klasike uvrščenega Mirana Jarca, prispevek o tem pa je pripravila Rozina Švent. Zorka Škrabi je pregledala arhivsko zapuščino novomeškega rojaka, skladatelja Marjana Kozine, ki jo hrani novomeški arhiv, Martina Božič pa je popisala življenje in delo našega slavnega misijonarja in raziskovalca Ignacija Knobleharja, škocjanskega rojaka, na katerega so Škocjan-ci tako ponosni, da praznujejo občinski praznik na dan njegovega rojstva. Marjan Brezovar je ob osemdesetletnici prof. Karla Bačerja pripravil prispevek, v katerem je orisal njegovo osebnost in delo. Družboslovne narave sta dva obsežnejša prispevka: Ana Bevc piše o zavodskem varstvu starejših in odraslih duševno prizadetih v občini Novo mesto, Peter Novak pa v razpravi Diamantna družba za zdravo in ekološko čisto Novo mesto na osnovi diamantnega modela družbe zapisuje poti, ki vodijo k usklajenemu razvoju. Ob 47. nadaljevanju gradiva za dolenjski biografski leksikon, ki ga pripravlja Karel Bačer in je prišlo že do gesla Štoviček, ter ob kroniki kulturnega dogajanja v februarja in marcu, ki jo pripravlja Peter Štefančič, je v zadnjih razdelkih Rasti še vrsta krajših prispevkov; France Režun piše o likovnem ustvarjalcu Lucijanu Reščiču, Marija Mercina o uspešno zaključeni Jurčičevi povesti Janez Gremčič, ki jo je dokončala Bariča Smole, Tone Goš-nik piše o obetajočem poskusu ureditve šolske galerije v brežiški gimnaziji, Jadranka Matič-Zupančič o bogatem prireditvenem utripu na študijskem oddelku Knjižnice Mirana Jarca, Franci Šali pa predstavlja zadnje knjižne novosti Dolenjske založbe: Dolenjski zbornik 1996, Mozaik moje generacije Mire Ružič in knjigo črtic Katarina Bariče Smole. MiM 13. MEDNARODNI POLETNI TABOR GMS DOLENJSKE TOPLICE -Glasbena mladina Slovenije (GMS) je letos od 4. do 17. julija organizirala v Taboru mladih v Dolenjskih Toplicah mednarodni poletni tabor. 28 mladih godcev, starih od 15 do 25 let, iz 9 evropskih držav bo s sporedom, ki ga bodo naštudirali pod vodstvom dirigenta Simona Robinsona, zadnje štiri dni koncertiralo po Sloveniji: v nedeljo, 13. julija, v Dolenjskih Joplicah; v ponedeljek, 14. julija, v Slovenskih Konjicah; v torek, 15. julija, v Ljubljani in v sredo, 16. julija, v Novem mestu. POTA IN ST# O H > Smrt Nemca na Sotelskem še nejasna Po tednu dni je v trebuh ustreljenega Nemca v Brestanici našel prijatelj v zaklenjeni hiši - Kriminalisti se povezujejo z nemškimi kolegi KRŠKO - Zadnje čase se nad Posavjem zgrinjajo temni oblaki, saj smrt kosi pogosteje kot običajno: številni samomori, nenavadne smrti (smrt ženske, ki je nesrečno padla na koso, nad Kostanjevico je bik pokončal moža, traktor je pod sabo pokončal traktorista), pa tudi umori razburjajo predvsem ljudi v senovško-brestaniškem koncu. Umor, ki se je zgodil verjetno 25. junija, je še zavit v skrivnost, za kriminaliste pa predstavlja enega trših orehov v zadnjem času. Peter Ludwig Odenkirchen bi dežurni poročajo VDRL V IGRALNI AVTOMAT - V petek, 4. julija, so novomeški kriminalisti zaradi suma velike tatvine pridržali avstrijska državljana 56-letnega G. S. in 35-letnega F. W., ki sta osumljena, da sta v Casinoju Otočec s posebno napravo vdrla v igralni avtomat in si tako povečala število dobljenih igralnih žetonov. Privedena sta bila k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njiju odredil pripor. Z OROŽJEM V AVTU - V sredo, 2. julija, so policisti kontrolirali promet na cesti Črneča vas - Vrtača nad Kostanjevico. V prtljažniku vozila 18-letnega P. G. iz Črneče vasi so našli polavtomatsko puško in 11 nabojev. Mladenič je imel doma še 21 nobojev in zaklep puške. TELEFONIRAL BO - V noči na 1. julij je neznanec na parkirišču Cankarjeve ulice vlomil v osebni avto ter lastniku A. O. iz Črnomlja ukradel dva mobilna telefona. Neznanec, ki ga policisti še iščejo, je lastnika oškodoval za okoli 200 tisočakov. RAZGRAJAČI PRED ŠOLO -Med 27. in 30. junijem je nekdo pred osnovno šolo v Vavti vasi metal kamenje v kopelitno opeko in stekla. Neznanec, ki je poškodoval okoli 20 opek in razbil 3 stekla, je šoli povzročil za okoli 180 tisoč tolarjev škocje. te dni dopolnil 60 let in potem si je nameraval urediti tudi pokojnino in državljanstvo. Bilje namreč nemški državljan, čeprav je že nekaj let bival v Sloveniji. Pred letom dni mu je umrla žena, tako da je v obnovljeni hiši na Sotel- USODNA KOSA SEVNICA - V sredo, 2. julija, popoldne je 67-letna K. J. iz Radeža odšla na travnik v bližini stanovanjske hiše. S seboj je imela koso in grablje. Ko je hodila po strmini, ji je spodrsnilo in je tako nesrečno padla na koso, daje prišlo do globokega, 10 centimetrov dolgega ureza tik pod kolenom. Zaradi poškodbe je začela močno krvaveti. Kijub nudeni pomoči je bila krvavitev premočna in je poškodovanka umrla pred prihodom medicinskega osebja. Z MOTORJEM V POTOK KALCE - NAKLO - V sredo, 2. julija, ob 20.10 seje 18-letni L. Š. Kalc-Naklega peljal s štirikolesnim neregistriranim motorjem Yamaha, namenjen terenski vožnji. V Kalcah je v blagem ovinku izgubil oblast nad vozilom in trčil v ograjo mostu, nato pa sta motor in motorist padla 2,2 metra globoko v potok. Motorist se je pri tem hudo poškodoval. BREŽIŠKI POLICIJI NASLOV NAJLEPŠE - Ministrstvo za notranje zadeve letos že četrtič zapored sodeluje v akciji Moja dežela - lepa, urejena in čista, ki jo organizira Turistična zveza Slovenije. Letos je v kategoriji policijskih postaj, zgrajenih pred letom 1985, zmagala brežiška policijska postaja. Pravzaprav naslov najbolj urejene, pri čemer se poleg notranje in zunanje ureditve ocenjuje tudi prijaznost, ni naključje, saj je bila že leta 1994 policijska postaja Brežice prva (takrat še ni bilo treh kategorij), leto kasneje je bila tretja, lani pa ocenitev ni bila opravljena. Pri tem se komandir policijske postaje Brežice Ivan Plohl zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri urejanju okolice, še posebej pa Antonu Krušniku, županu občine Brežice Jožetu Avšiču in Cvetju Čatež. (Foto: T. G.) NEPREVIDNO PREHITEVAL - V petek, 4. julija, ob 7. uri je 32-Ietni S. J. iz Hrastulj vozil osebni avto po magistralni cesti št. 1 od Obrežja proti Ljubljani. Pri Kronovem je začel prehitevati tovornjak, ki gaje vozil 42-letni J. P. iz Škocjana, takrat pa je nasproti pripeljal 30-letni R. B. z Mirne, ki je zaviral in se umikal, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Po trku je osebni avto S. J.-ja odbilo na desno, kjer je trčil v zadnje levo kolo in levo stranico tovornjaka, nato pa ga je zaneslo na levo na zemeljski nasip, kjer se je večkrat prevrnil. V nesreči se je S. J. hudo poškodoval, voznik R. B. pa lažje. KOLESARKA PRESUNKO-VITO ZAVRLA - 1. julija ob 19.10 se je 13-letna Danica A. iz Podturna peljala s kolesom proti križišču s cesto št. 327. Pri hiši št. 82 je opazila več kolesarjev, ki so stali na cesti, zato je močno Zavrla s prednjo zavoro, pri tem pa jo je vrglo preko kolesa. Na cesti je obležala hudo poškodovana. ZBILA KOLESARKO - 2. julija ob 16.50 je 18-letna P. N. z Božakovega vozila osebni avto po lokalni cesti od Želebeja proti • Omenjeni primer je eden težjih v zadnjih letih, saj se večina umorov zgodi v afektu in je storilec takoj znan, v preteklosti pa je bilo v Posavju kar nekaj umorov, ki so dali kriminalistom precej dela: naj spomnimo le lanski umor dveh Romov, za katera seje kasneje izkazalo, da ju je ubil Hrvat zaradi prekupčevanja z orožjem, ali pa umor moškega v Brestanici pred nekaj leti, ko so kriminalisti po nekaj mesecih ugotovili, da gaje doma ubila njegova žena oziroma prijateljica in ga potem zvlekla na železniško postajo. skem, med Brestanico in Krškim, bival sam. Ker ga nekaj dni ni bilo na spregled, je k njemu v začetku prejšnjega tedna prišel prijatelj. Ker ni bilo znakov nasilja ali vloma, je pomislil, da ga je izdalo srce, saj je bil srčni bolnik, kasneje pa se je izkazalo, da je bil s pištolo ustreljen v trebuh. OROPALA STA GA BIRČNA VAS - V petek, 4. juli-J3» ncksj pred polnočjo je 45“let_ ni R. Ž. iz Birčne vasi odšel iz gostinskega lokala v Stranski vasi proti domu. V Birčni vasi, v bližini osnovne šole, je za njim pripeljal voznik flčka. Ko je avto ustavil, sta iz njega skočila dva moška in podrla oškodovanca na tla. Eden je oškodovancu z nogo stopil na hrbet, drugi pa mu je iz hlačnega žepa vzel 9 tisočakov. Po ropu sta se neznanca odpeljala z avtom, mož pa je dejanje prijavil policistom. Ti so ugotovili, da sta ropa utemeljeno osumljena dva mladoletnika: M. H. iz Stranske vasi in A. B. z Brezij. Kriminalistom sta z opisom pokojnega in njegovimi razmerami v Nemčiji pomagala njegova otroka iz prvega zakona, in kot je povedal načelnik kriminalistične službe v UNZ Krško Sašo Jejčič, je dosedanja preiskava pokazala, da sovražnikov ni imel, tudi sporov ne, sicer pa se bodo domači kriminalisti v teh dneh povezali z nemškimi kolegi. Ker je Nemec živel sam, tudi ni mogoče ugotoviti, ali je storilec kaj odnesel in je morda šlo za umor iz koristoljubja. Nemec je bil namreč za naše razmere kar bogat, saj je do ženine smrti izposojal avtodome. Po besedah domačinov so pokojnika nazadnje videli 25. junija, ko so pred njegovo hišo opazili avto z nemško registracijo, vendar zaenkrat povezave s smrtjo še ni. T. G. RAZGRETEŽ ZAHTEVAL PIJAČO ZAVRATEC-V nedeljo, 6. julija, okoli pol enajstih zvečer je prišel 50-letni V. M. iz Radeč v gostinski lokal Ob ribniku v Zavratcu. Stopil je do točilnega pulta in naroči brizganec, potem pa začel brez vzroka lastnika lokala zmerjati. Vinjenemu gostu, lastnik ni hotel dati pijače, zato se je gost razjezil in razbil kavno skodelico. Možak tudi policistov ni ubogal niti ni hotel iti ven, ko so mu to predlagali, zato so se morali poslužiti fizične sile. Preostanek noči je preživel v prostoru za treznjenje. ZBIL PEŠKO SEVNICA - 1. julija, ob 16.25 je 27-letni G. Ž. iz Sevnice vozil katrco po Kvedrovi cesti v Sevnici od Boštanja proti Trgu svobode. Ko je pripeljal v neposredno bližino bloka, kjer vozišče poteka v ravnini, v levi pregledni ovinek, je na zaznamovani prehod za pešce že stopila 73-letna peška P. A. iz Sevnice. Voznik ni ustavil, pač pa je trčil vanjo, tako da se je pri tem hudo poškodovala. KOLESAR UMRL DOLENJE BREZOVO-V četrtek, 3. julija, nekaj pred 6. uro zjutraj je 21-letni Pavel S. iz Krškega vozil po lokalni cesti od Blance proti Sevnici. Ko je pripeljal v • Dolnje Brezovo, Kjer je hitrost omejena na 40 km/h, se je iz dovozne poti vključeval voznik kolesa 78-letni Alojz P. iz Dolnjega Brezovega, ki je hotel zaviti levo proti Blanci. Voznik je zaviral in se umikal, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Kolesar se je tako hudo poškodoval, da je med prevozom v bolnišnico umrl. 30 LET PRIZADEVANJ ZA VARNOST IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU- Jože Tavčar, upokojeni policist in inšpektor za promet, že več kot 30 let aktivno deluje na področju varnosti in vzgoje v cestnem prometu, zato mu je župan mestne občine Franci Koncilja v četrtek, 26. junija, podelil priznanje. Vseh 25 let, kolikor časa deluje Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini Novo mesto, je bil aktivni član, predsednik in podpredsednik, zadnja leta pa se je angažiral predvsem pri vzgoji mladine in bodočih voznikov. Ob tej priložnosti je Tavčar poudaril, da bo pomagal, kolikor mu bo le zdravje dopuščalo, tudi v bodoče, predvsem v prizadevanjih za varnost otrok; njegovo življenjsko stremlj§nje pa je, da bi se magistralka, ki se je je v letih pred osamosvojitvijo upravičeno prijelo ime cesta smrti, posodobila, saj lahko pričakujemo, da se bo število smrtnih žrtev, ko se bo sprostil promet proti jugu, spet povečalo. (Foto: T. G.) Smrt na magistralki Povzročitelj • žrtev peljal od Krškega proti Novem mestu RUHNA VAS - V petek, 4. julija, ob 21.55 je 39-letni B. R. iz Ljubljane vozil osebni avto po magistralni cesti št. 1 od Krškega proti Novemu mestu. Pri Ruhni vasi je zapeljal na levo polovico vozišča, nato pa sunkovito na svoj vozni pas in v loku drsel proti desni bankini, zapeljal na nasip, poraščen z živo mejo, nato pa trčil v drevo. Po trčenju je avto zdrsel nazaj na vozišče, kjer je iz vozila padel voznik in obležal na levem delu vozišča. Za drsečim avtom je pripeljal voznik osebnega avta 53-let-ni S. K. iz Novega mesta in kljub zaviranju trčil v avto B. R.-ja. Voznik B. R. je na kraju nesreče zaradi hudih telesnih poškodb umrl. Voznik S. K. in njegova 47-letna sopotnica M. K. iz Novega mesta sta bila lažje poškodovana in se zdravita v novomeški bolnišnici. Ker se pojavljajo govorice, daje nesreča povezana z rock prireditvijo na Otočcu, organizatorji prireditve pojasnjujejo, da omenjena tragedija nima nobene povezave s koncertom. Metliki. Pred Radoviči je v nepreglednem ovinku vozila po levem pasu vozišča, takrat pa je nasproti pripeljala kolesarka 56-letna I. P. iz Želebeja. P. N. je hotela preprečiti trčenje, zato je zavila v levo na neutrjeno bankino in usek, po njem vozila nekaj metrov, nato pa zopet zapeljala na vozišče, trčila v kolesarko in jo podrla. Kolesarka je padla na pokrov motorja z glavo udarila v vetrobransko steklo, nato pa padla na vozišče in obležala hudo poškodovana. Zdravi se v novomeški bolnišnici. IZGUBILA OBLAST NAD VOZILOM - V nedeljo, 6. julija, ob 10. uri je 34-letna U. L. iz Krškega vozila osebni avto od Krškega proti Sevnici. V Rožnem je po spolzkem in mokrem vozišču izgubila oblast nad vozilom, zato je njen avto začel bočno drseti na drugi pas v trenutku, ko je nasproti pripeljal 39-letni Z. B. iz Sevnice, ki je zaviral in se umikal, a trčenja ni mogel preprečiti. U. L. seje zelo hudo poškodovala, Z. B. in njegova 13-letna sopotnica Z. M. lažje, druga sopotnica 76-letna M. J. pa je dobila hude poškodbe. Zaprti črni priključki že burijo Spomladi od Višnje Gore do Bregane cestarji zaprli blizu 100 črnih priključkov na doienjki - Ždinja vas želi legalizacijo črnega priključka - V vas višja vozila ne morejo - S tem bi tudi razbremenili center Novega mesta NOVO MESTO - Ljudje se v življenju kaj radi poslužujemo krajših poti. TUdi v prometu. In če bližnjic ni, jih naredimo. To smo v zadnjih nekaj desetletjih pridno dokazovali tudi ob magistralni cesti št. 1 - ob tako imenovani doienjki, saj smo od Višnje Gore do Bregane uspeli narediti po nekaterih ocenah kar blizu 100 črnih priključkov, kar je stalo približno 25 milijonov tolarjev. Kerje bil vsak od njih možna s prošnjo po legalizaciji pri- črna točka, nekateri med njimi pa so bili celo zelo nevarni, so jih cestarji po odločbi inšpekcije in na predlog policije letos spomladi pozaprli, zaradi česar seje promet skozi mesto, predvsem ob prometnih konicah, močno povečal. Namestili so varovalne ograje ter skopali prekope, tako da prehod ni več mogoč. Vendar zaprti priključek za Ždinjo vas močno boli tamkajšnje vaščane. Tako zelo, da so se ključka obrnili na številne državne in občinske inštitucije. Rešitev pričakujejo čimprej, v nasprotnem primeru pa razmišljajo tudi o protestu ali zapori ceste. Bližnjica in potreba? Priključek so tamkajšnji ljudje sicer uporabljali od leta 1953 dalje, bolj oblegan pa je bil zadnjih nekaj let, saj so ljudje črni priključek uporabljali tudi kot bližnjo obvoznico za dnevne Z ZAPORO ČRNEGA PRIKLJUČKA ODREZANI OD SVETA -Ker je podvoz pod avtocesto, ki pelje do Ždinje vasi, preozek in prenizek za večja vozila, kot so gasilski tovornjak z lestvijo, večji avtobus, tovornjak za odvoz lesa, se prebivalci Ždinje vasi počutijo ogrožene. Kaj bo prej: legaliziran črni priključek, severna obvoznica ali nova avtocesta? (Foto: T. G.) migracije. Kot pravi Franc Rife-Ij, predsednik krajevnega odbora Ždinje vasi, vaščani pri tem priključku ne pomnijo nobene prometne nesreče, saj je preglednost kar dobra, vendar na magistralki ni bilo označeno, da so se tam vozila vključevala v promet. “Priključek je po zakonu torej zaprt. Vendar pa: ste se kdaj vprašali, če je podvoz pod avtocesto, ki pelje do naše vasi, dovolj širok in visok za naše potrebe? V našo vas namreč ne more pripeljati nobeno večje vozilo, niti tisto, ki je nujno potrebno za reševanje človeških življenj in imetja. Tako v vas ne more pripeljati gasilski tovornjak z lestvijo, večji avtobus, tovornjak za odvoz lesa, tovornjak s cerado in tudi ne stroj, ki ga prevažajo tovornjaki,” pravi Franc Rifelj. Tako imajo tamkajšnji prebivalci občutek, da so odtrgani od sveta, javno pa postavljajo vprašanje, kaj bi torej bilo, če bi v vasi gorela hiša. Zato so pristojne organe oblasti pozvali, naj si priključek ogledajo in razmislijo o možnostih za legalizacijo priključka. Prav zato je župan mestne občine Novo mesto Franci Koncilija kmalu po njihovem pozivu sklical skupni sestanek prizadetih ter predstavnikov pristojnih inštitucij in organov, tako da lahko, kot pravi sekretar za komunalne zadeve v mestni občini Novo mesto Feliks Strmole, krajani kmalu pričakujejo ogled in analizo možnosti, za kar naj bi poskrbe- Feliks Strmole li strokovnjaki ministrstva za promet in zveze. Zakon o cestah črnih priključkov torej ne dovoljuje, tudi zaradi pogostih nesreč ne, ki so se tudi na doienjki dogajale, največ je bilo naletov in opla-zenj. Sicer pa bi bila ureditev priključka pri Ždinji vasi sporna tudi zato, ker bi bili tako na petih kilometrih kar trije priključki (še Mačkovec in Karte-ljevo), kar pa za tako imenovane hitre ceste v svetu ni ravno običajno. Kot pravi Feliks Strmole, verjetno sredstev za ureditev priključka, če bi se izkazalo, da je možen, država ne bo zagotovila, pač pa bo breme naloženo občini, gotovo pa bo to precejšen poseg v naravo in tudi v občinski proračun. Hkrati se postavlja še eno vprašanje, ki pogojuje iskanje možnosti za legalizacijo tega priključka: če se bo gradnja nove magistralne ceste ceste odmikala, bo priključek smiseln, zadeva pa bi se gotovo rešila tudi z gradnjo severne obvoznice, ki pa se tudi zavlačuje, saj pogodba še vedno ni podpisana. Kljub temu pa prebivalci Ždinje vasi še letos pričakujejo premik - njim v prid. T. GAZVODA BALINANJE IN TENIS KOSTEL - V soboto, 12. julija, bo v Potoku pri Fari tradicionalni turnir trojk v balinanju. V petek, 18. julija, pa se bo začel tudi tradicionalni teniški turnir “Kostel open”, in sicer na igrišču v Fari. Obe prireditvi organizira Turistično športno društvo Kostel. GORŠEK RUSA ČRNOMELJ - V finalu zadnjega turnirja prvega dela tekmovanja v belokranjski teniški ligi je zmagovalec vseh letošnjih turnirjev Igor Rus v Črnomlju na Majerju moral prvič priznati premoč nasprotniku. S 6:4 in 6:4 oziroma z 2:0 v nizih ga je ugnal Mitja Goršek. V tekmi za tretje mesto je bil Franci Novak premagal Gorazda Rodeta. Naslednji turnir belokranjske teniške lige bo septembra. Gorazd Štangelj četrti v Italiji Štanglju je na krožni dirki v Trentu le za 1 cm ušla uvrstitev na stopničke ■ Pred njim le trije italijanski profesionalci iz moštva Scrignio - Šumanov dvakrat bolgarski prvak NOVO MESTO - Konec minulega tedna so kolesarji poklicnega moštva Krke Telekoma nastopili na več enodnevnih dirkah, največji uspeha pa je v Trentu v Italiji dosegel Gorazd Štangelj, ki mu je na dirki kategorije 1/5 le za centimeter ušla uvrstitev na stopničke za zmagovalce. Razen poškodovanega Bedina so vsi tujci v novomeškem moštvu nastopili na svojih državnih prvenstvih, kjer seje posebej izkazal le Pavel Šumanov. Na 164 km dolgi krožni dirki Giro D’Oro v kraju Ponte Arche v Trentu v Italiji sta med 133 nastopajočimi nastopili tudi slovenski moštvi Krke Telekoma in Radenske Roga. Dirko je odločil vzpon na 1010 m visoki gorski prelaz Durone, na katerem je glavnini pobegnilo 14 kolesarjev, med katerimi razen Gorazda Štanglja ni bilo Slovencev. Ker so na zadnjih kilometrih dirke favoriti predvsem pazili drug • na drugega, jih je tik pred ciljem ujela skupina 8 kolesarjev, med katerimi pa so bili predvsem specialisti za šprint. Prav eden izmed njih, Marco Favaron, je tudi zmagal, Raf-faele Luongo iz te skupine pa je bil tretji. Če bi bili ubožniki bolj pazljivi in jih osmerica ne bi ujela, bi o zmagovalcu najbrž odločal dvoboj med klubskim tovarišem Favarona in Lu-onga iz italijanskega poklicnega moštva Scrignio Fabriziom Guidi-jem in našim Gorazdom Štangljem. Guidi je osvojil drugo mesto, za Gorazda pa so šele po temeljitem pregledu ciljnega posnetka prisodili četrto mesto, za tretjeuvrščenim Luongom pa je zaostal za vsega 1 cm. Med številnimi gorskimi in letečimi cilji je en leteči cilj osvojil tudi Bogdan Fink, ki tako še naprej potrjuje odlično formo. Nekoliko slabše je novomeškim profesionalcem šlo na 170 km dolgi preizkušnji v Carnagu, ki jo je dobil italijanski poklicni kolesar Frances-co Šecciari iz moštva Scrignio. Odločilni napad za zmago je sicer začel novomeški Italijan Andrea Zatti, vendar je bila trojica, ki mu je sledila, zanj očitno premočna in ji ni mogel slediti. Zaradi dežja je dirko končalo le 42 kolesarjev - Bogdan Fink je bil dvajseti, Zatti pa 32. Murn in Novakova spet rekordna Novomeščanu in Brežičanki državna rekorda, Sevničanom pa kar štiri zlate medalje na državnem mladinskem atletskem prvenstvu - Šentjernejčan skoraj prekosil Cankarja MARIBOR - Novomeški tekač na 110 m z ovirami Andrej Murn in brežiška metalka kladiva Lidija Novak sta zvezdi državnega atletskega prvenstva za mlajše mladince v Mariboru, saj sta spet popravila svoja državna rekorda, Murn pa je za nameček osvojil še zlato v troskoku in srebro v skoku s palico. Uidi Sevničan Borut Veber je osvojil dve zlati medalji in si prisvojil še pionirski državni rekord na 2000 m; dvakrat je bila zlata tudi njegova klubska tovarišica Petra Radišek; naslov prvakov so osvojili še Šentjernejčan Jožko Vrtačič ter Brežičana Luka Planinc in Vernes Mešič. Atlet novomeške Krke Andrej Murn je na prvenstvu še enkrat dokazal, da bo hitro prekosil svojega nekdanjega učitelja teka čez ovire, večkratnega prvaka in reprezentanta Matjaža Zupančiča, saj kot za šalo popravlja državne rekorde v svoji specialni disciplini, za nameček pa svoj talent razkazuje tudi v ostalih disciplinah, ki jih vadi le za dopolnitev. Državni rekord na 110 m z ovirami je popravil že pred tednom, a mu ga niso priznali, tokrat pa je bil še hitrejši (14,22). Glede na to, da Murnu troskok ni ŠPORT ZA VSE - NASVETI Želite postati tekač? Če želite postati tekač, vam ni potrebno preteči maratona. Z redno vadbo boste sčasoma spoznali, da posledica teka niso le manjši trebuh ali krepkejše mišice. Za večino tek postane učinkoviti način za pridobivanje samozavesti in ohranjanje duševne moči. Na začetku rekreativne tekaške kariere se vprašajte, kaj želite doseči in kaj je za vas najbolje. Razmišljajte dolgoročno in si zastavite cilj. Če se doslej še niste Ukvarjali s kakšnim od drugih vzdržljivo-stnih športov (kolesarjenje, tenis, košarka, nogomet, tek na smučeh in podobno) pazite, da se ne bi že na začetku preobremenili. Popoln začetnik naj začne s hojo. Šele ob vztrajni nekajtedenski zelo zmerni vadbi bo telo pripravljeno tudi na tek. Štirikrat po 20 minut prvi teden in nato štirikrat po 30 minut bo najprimernejše za začetnika. Po osemdnevnem pripravljalnem obdobju si že lahko privoščite hitrejši ritem in prehod na počasen tek. Kombinirajte dve minuti teka s štirimi minutami hoje in v enakem zapored- ju ponavljajte opisano 30 minut. Vaš cilj ne sme biti preteči vsak dan več kilometrov, lažje bo, če si zastavite vsak dan za minuto več vadbe. Pazite tudi na hitrost. Če boste tekli prehitro, boste prej omagali. Tecite v “pogovorni” hitrosti, torej tako, da se vmes lahko pogovarjate s prijateljem, ki teče z vami, a ne prepočasi. Še najbolje je, da si kupite merilec srčnega utripa, ki vas, ko ga naravnate po zdravnikovem nasvetu, opozori, če tečete prepočasi ali prehitro. Tek res ni najbolj zabavna športna aktivnost, sploh pa ne, če s tekom pretiravate. Povrhu vsega takapretirana vadba ni učinkovita. Sele ko boste po nekako desetih tednih vadbe sproščeno tekli najmanj pol ure, ne da bi se pri tem ustavili ali hodili, lahko začnete razmišljati tudi o kilometrih. Takrat boste sposobni preteči 25 do 30 kilometrov na teden oziroma v petih dneh in ob dveh dneh aktivnega odmora, ko lahko plavate, kolesarite ali jih posvetite vadbi moči. ŽIGA ČERNE TEK JE ZDRA V - Tek je poleg hoje najbolj naravno človekovo gibanje, in če izzvzamemo vrhunski tekmovalni tek, tudi eden izmed najbolj zdravih športov. Itrepi srce in ožilje, a je treba paziti, da sega ne lotimo s preveč kilogrami. Marsikdo, ki je začel teči, da bi shujšal, je preveliko vnemo plačal s poškodbo hrbtenice in sklepov, zato je pred začetkom vadbe dobrodošel posvet z zdravnikom. (Foto: I. V) prva disciplina, je njegova zmaga s 13,80 m dolgim skokom prav tako občudovanja vreden dosežek. V skoku ob palici se je moral zadovoljiti s preskočenimi 400 cm in srebrno medaljo, saj se mu je na višini 410 cm palica zlomila. Od novomeških atletov velja omeniti še pionirja Marka Pusta, ki je v teku na 300 m izenačil pionirski državni rekord (36,47) in med starejšimi tekmeci osvojil 4. mesto, ter Manjo praznik, ki je bila druga na 300 m z ovirami in tretja v troskoku, Melito Hoh-njec, ki je bila v troskoku druga, ter Majo Kranjčič, ki je bila druga v skoku v višino. • Precej manj sreče kot Murn, Veber in Radiškova, ki jim je uspelo okoli vratu obesiti po dve zlati medalji, je imel Šentjernejčan Jožko Vrtačič, ki po nadarjenosti prav nič ne zaostaja za omenjenimi. V skoku v daljino je bil s 741 cm daleč najdaljši, a mu je le za pičel decimeter zmanjkalo, da bi prekosil državni rekord mladinskega svetovnega prvaka in danes enega najboljših skakalcev v daljino na svetu Gregorja Cankarja. Še manj sreče je imel v teku na 300 m z ovirami, kjer je padel. Kljub temu so si slovenski atletski strokovnjaki že dobro zapomnili slokega Podgorca, ki ga rekordna atletska bodočnost še čaka. Uidi Sevničani imajo razlog za veselje, saj so osvojili štiri zlate medalje: Petra Radišek je zlato osvojila z osebnim in klubskim rekordom v teku na 1000 m (2:54,65) in z izidom 1:33,90 v teku na 600 m; Borut Veber s pionirskim rekordom na 2000 m (5:44,98) in z izidom 2:32,79 v teku na 1000 m.Poleg tega velja omeniti bron na 1000 m in četrto mesto na 2000 m Klavdije Tomažin. Brežičanka Lidija Novak je državni rekord s 3-kilogramskim kladivom popravila za dobrih 6 m: najprej na 50,90 m in potem še 4 cm dlje. 16-letni Luka Planins je z osebnim rekordom 203 cm v skoku v višino zanesljivo premagal vso konkurenco. Da je met kladiva v Brežicah najmočnejša disciplina, so dokazali fantje, ki so osvojili vse tri medalje: 1. Vernes Mešič 58,24, 2. Sebastjan Drolc 46,08, 3. Kruno Herakovič 42,62. Gorazd Divjak skrbi, da se dober tek na dolge proge v Posavju širi tudi izven Sevniške doline: z izidom 2:33,57 je moral po silovitem zaključku tekme sicer priznati premoč sevniškemu kolegu, a srebro je bilo njegovo. Nina Vareško je v skoku ob palici osvojila bron (250 cm, tretje mesto pa je le za las ušlo Anji Čepin, ki je bila četrta v metu kopja (34,88) in šesto mesto na 60 m z ovirami, kar sta za pionirko, ki-jo resni nastopi med mladinkami čakajo šele v prihodnjih letih, vzpodbudni uvrstitvi. - I. V. DOLENJSKI LIST vaš četrtkov prijatelj Gorazd Štangelj Prvi del moštva Krke Telekoma je danes odpotoval na etapno dirko na Poljsko. Zaradi skrajno dolgih etap * Razen poškodovanega Michela Bedina so v času slovenskega prvenstva na svojih državnih prvenstvih nastopili tudi vsi prostati tujci v novomeškem moštvu. Daleč najuspešnejši je bil Pavel Šumanov, ki je na bolgarskem državnem prvenstvu zmagal tako na cestni dirki kot tudi na kronometru. Na hrvaškem prvenstvu je bil Vladimir Miholjevič žrtev zarote, saj so vsa domača moštva taktiko nastopa pripravila proti njemu. Vlado je sicer dolgo časa sam brez podpore moštva pokrival vse pobege objektivno slabših tekmecev, vendar so bili ti le prepogosti, tako da seje na koncu moral zadovijiti z 8. mestom. Na italijanskem državnem prvenstvu je zmagal Farezin, član najboljšega moštva na svetu Mapei. Član Krke Telekoma Andrea Zatti je po izjemno hitrem začetku 260 km dolge dirke skupaj s še 50 kolesarji odstopil že po prvem krogu. (med 200 in 260 km) je trener Srečko Glivar za to dirko določil nekoliko starejše in vzdržljivejše tekmovalce - Papeža, Ravbarja, Šumanova, Miholjeviča in Zattija. Štangelj, Murn, Fink, Filip, Eržen in Mervar bodo ta čas nastopili na dveh enodnevnih dirkah v Nemčiji I. V. Po nesreči spet čez 63 metrov Igor Primc je kljub avtomobilski nesreči še vedno v izvrstni formi - V Velenju zmagal tudi Tomaž Božič VELENJE - Prejšnji teden, ko je najboljši novomeški atlet metalec diska Igor Primc (po zlatu na sredozemskih igrah in prvem mestu na evropskem pokalu Bruno Zauli čaka še največja letošnja preizkušnja - svetovno prvenstvo) doživel prometno nesrečo, so številni njegovi privrženci s strahom čakali, kaj bo, saj bi že vsaka manjša poškodba zanj lahko pomenila konec sezone. Igor je vse strahove pregnal že na prvi tekmi po nesreči, nočnem mednarodnem atletskem mitingu v Velenju, kjer je kljub slabemu vremenu orodje spet zalučal preko 63 m in s tem napovedal, da bo njegov disk letos zelo verjetno letel vsaj še poldrugi meter čez velenjsko znamko (63,60), kar je bilo zanj še lani, ko je bil na olimpijskih igrah v Atlanti zadovoljen celo z metom pod 60 m, skoraj utopičen izid. Igor je v Velenju dosegel najboljši izid med slovenskimi atleti, po posebnih mnogobojskih tablicah pa sta bila boljša od njega le madžarska tekača na 400 m z ovirami Tibor Bedi in Josef Kucej. Na velenjskem mitingu, ki je tretji največji v Sloveniji (drugi je novomeški), je razveselil tudi drugi Novomeščan Tomaž Božič, kije v teku na 100 zmagal z za slabo vreme povsem solidnim izidom 10,67, s katerim je bil od Madžara Szabolza hitrejši za stotinko, od Celjana Acmana pa za dve. Tretji Novomeščan na mitingu je bil mladinec Gregor Rovan, ki je bil v skoku v daljino četrti. Igor Primc Tudi v skoku s palico so bili izidi zaradi slabega vremena slabši. Zmagal je Madžar Laszlo s 510 cm, kolikor sta skočila tudi drugouvrščeni Meriborčan Lorenci in tretjeuvrščeni Brežičan Jure Rovan, sicer državni rekorder v tej disciplini, ki ga nekdanji veliki konkurent iz mladinskih časov že dolgo časa ni premagal. Priložnost za boljši izid bo imel Jure že kmalu na Finskem, kjer bo evropsko prvenstvo za atlete do 23. leta. Zanimivo, da je tokrat, vsj po uvrstitvi, Jureta prekosila njegova klubska tovarišica Suzana Kos, ki je bila s 300 cm druga, medtem ko sta se pri fantih Ivan Kostevc s 470 in Boris Čurčič s 450 cm v skoku s palico uvrstila takoj za njunim klubskim vzornikom. I. V. TPV V POKALU POKALNIH ZMAGOVALK NIMA SREČE NOVO MESTO - Na sedežu evropske odbojkarske zveze CEV na Dunaju so v soboto, 5. julija, izžrebali pare za odbojkarske pokale. Odbojkarice novomeškega TPV-ja so se po dveh sezonah v pokalu CEV letos preselile v popkal pokalnih zmagovalk, saj so igrale v finalu slovenskega pokala, ki so ga sicer dobile odbojkarice koprskega Ke-miplasa, ki pa so osvojile tudi naslov državnih prvakinj in bodo nastopile v pokalu prvakinj. Mesto v pokalu pokalnih zmagovalk je tako ostalo Novomeščankam, ki pa z žrebom na Dunaju na morejo biti zadovoljne. Medtem ko so se Mariborčani v moškem delu tega tekmovanja uvrstili neposredno v zaključno ligo, bodo morale TPV-jevke pred tem igrati še z ukrajinskim Krimvolok-nom iz Čerkasija. Krčani poraženi na domačem pesku Krški speedwayisti letos nikakor ne morejo ugnati ljubljanskih tekmecev - Tokrat sta se za zmago na štadionu Matije Gubca borili dve ljubljanski dvojici KRŠKO - Poseben čar slovenskemu speedwayu dajejo predvsem večni dvoboji tekmovalcev iz obeh mgvečjih središč tega športa pri nas - Krškega in Ljubljane. Če je še lani Krčanom uspelo večkrat premagati tekmece iz glavnega mesta, jim to letos nikakor ne gre za roko. Ne le da je mladi Ljubljančan Matej Ferjan, ki je letos prebil zimo na tekmovanjih na južni polobli, v svojem rožnatem dresu na motorju enake barve dobesedno nepremagljiv tudi za take izkušene ase, kot sta Krčana Gerhard Lekše in Krešo Omerzel. Za nameček je Ferjan v 13., ko se je v paru s Šušteršičem pomeril z domačinoma Šantejem in Špitaler-jem, s povprečno hitrostjo 81,8 km/ h popravil rekord štadiona. Do tedaj je imel rekord Avstralec Todd VViltshire, ki je 31. maja letos na tekmovanju za zlati znak Krškega in memorial Franca Babiča s krško progo opravil s povprečno hitrostjo 81,67 km/h. Ljubljančani so letos boljši od Krčanov tudi med dvojicami, in to celo na njihovem terenu. Številni krški ljubitelji speed-waya, ki so se v soboto zvečer zbrali na štadionu Matije Gubca, kjer je domače avto-moto društvo pripravilo drugo letošnjo dirko dvojic, so sicer prišli na svoj račun, saj so bili boji izenačeni in napeti, kot že dolgo ne, niso pa dočakali, da bi se tokrat Krčani oddolžili Ljubljančanom za poraz na prvi dirki. O zmagovalcih dirke sta odločili najboljši ljubljanski dvojici. Kljub temu da je bil Ferjan, ki vozi v paru s Tomažem Šušteršičem, vseh šestkrat najhitrejši, sta zmago osvojila njuna klubska tovariša Gregor Pintar in Martin Peterca. Najzanimivejši je bil seveda njun obračun z obema najboljšima krškima dvojicama. V osmi vožnji sta z mojstrskim zapiranje onemogočila, da bi ju prehitel na videz hitrejši in izjemno bojeviti Roman Špitaler, za mojstrstvo pa so Ljubljančanoma, potem ko sta kot prva prevozila cilj, zaploskali celo navijači domačih dirkačev. Še bolj napeto je bilo v 15. vožnji, ko sta se Pintar in Peterca pomerila z Lekšetom in Omerzelom. Slednji se je za trenutek celo prebil v vodstvo, a končal na tretjem mestu. Med gledalci so prišli na svoj račun tudi tisti, ki na štadion prihajajo zaradi padcev. Na srečo se je večina tekmovalcev, med njimi so bili predvsem začetniki, po padcu brez poškodb pobrala, žal pa jo je na svojem zadnjem nastopu skupil prav bojeviti domači dirkač Roman Špitaler, ki so ga, potem ko je s hrbtom prav nesrečno treščil v ogrado, morali odpeljati v bolnico. Izidi: 1. Pintar - Peterca 27, 2. Ferjan - Šušteršič (vsi Ljubljana) 26, 3. Omerzel - Lekše 22, 4. Šantej -Špitaler 18... 7. SajovecOeršak (vsi Krško) 8. Pred finalno dirko, ki bo 17. avgusta v Petišovcih, z 52 točkami vodita Pintar in Peterca, le dve točki manj imata Ferjan in Šušteršič, tretja sta Omerzel in Lekše s 45 točkami, četrta pa Šantej in Špitaler s 37 točkami. * I. V. ZA JU-JITSU PASOVE V GLOBOKEM GLOBOKO - V soboto, 5. julija, je športno društvo Policist iz krškega pripravilo izpite za šolske pasove v borilni veščini ju-jitsu, ki jih je opravljalo 15 članov iz vseh treh borilnih centrov društva Policist -Globoko, Boštanj in Sevnica. 11-članska posadka društva se je udeležila tudi poletnega slovenskega tabora borilnih veščin, ki sta ga od 6. do 13. julija v osnovni šoli Podzemelj pripravila športno društvo Ni-nja Bela krajina in Ju-jitsu zveza Slovenije. Na taboru bosta člana Policista Marjan Špilar in Vanja Preskar opravljala seminar za mojstrska kandidata, predsednik društva Robert Perc pa se bo udeležil sodniškega seminarja in se pripravljal na mojstrski izpit. GOSTJE V KRŠKEM BOLJŠI - Ljubljančana Martin Peterca in Gregor Pintar (na sliki v ospredju) sta zmagala že na prvi dirki za državno prvenstvo dvojic v Ljubljani, enako kot takrat pa sta tudi tokrat klubska tovariša Mateja Ferjana in Tomaža Šušteršiča premagala za eno samo točko. O naslovu prvakov bo odločala zadnja dirka v Petišovcih, kjer pa si obetata precej boljše izide in morda celo zmago tudi Krčana Krešo Omerzel in Gerhard Lekše, ki v letošnji sezoni še nista pokazala vsega, kar znata. (Foto: I. V.) v Na Dani je Četrtič tokrat zmagal Kolesarski praznik na Mirni motil hud naliv - Zmage tudi Krčanom in Novomeščanom MIRNA - Hud naliv, ki je v soboto na Mirni, kjer je novomeški kolesarski klub Krka Telekom ob pomoči mirnske tovarne pijač pripravil II. veliko nagrado Dane, je precej oviral predvsem tekmovalce v mlajših kategorijah, mokra cesta pa je bila vzrok številnim padcem. Nastopilo je 218 kolesarjev iz 17 slovenskih klubov, med njimi pa so bili uspešni tudi mladi kolesarji iz Novega mesta in obeh krških klubov. Med najbolj zadovoljnimi je bila 39,6 km/h. SKOCJANKE NAJBOLJŠE DOMA ŠKOCJAN - Ob občinskem prazniku so v Škocjanu pripravili ženski rokometni turnir. Zmagale so rokometašice Škocjana, ki so v odločilni tekmi premagale Šentjernejčanke s 15:14, pred tem pa še Lisco z 21:17. Šentjernejčanke so se v finale uvrstile z zmago nad Zagorjem s 15:14. Zagorje je z zmago nad Lisco z 22:16 osvojilo tretje mesto. Najboljša strelka na turnirju je bila Nataša Veselič s 17 zadetki, najboljša igralka Slava Turk, najboljša vratarka pa Darja Drmaž. Mirno zapuščal trener mladinske vrste krškega Savaprojekta Kajba, saj je njegov varovanec Primož Četrtič po vrsti četrtih mest tokrat ciljno črto med mlajšimi mladinci prevozil prvi, medtem ko so bili člani novomeške Krke Telekoma Klemen Logar četrti, Gregor Zagorc, nekdanji Kajbin varovanec, peti, Davor Logar osmi in Gregor Švajger deseti. Mlajši mladinci so na Mirni nastopili na 64 km dolgi progi; o zmagi je odločil ciljni Sprint, povprečna hitrost zmagovalca pa je Starejši mladinci so prevozili 80 km s povprečno hitrostjo 41,4 km/ h, najhitrejša pa sta bila Matej Leban in Sebastjan Miklavc iz Nove Gorice, član krškega moštva Kobo Damjan Prevejšek je bil tretji, Novomeščan Jože Puš četrti, član krškega savaprojekta Dejan Žnideršič peti in Gregor Govednik iz Krke Telekoma šesti. Dečki so v treh kategorijah tekmovali za pokal Dane. Med najmlajšimi je v kategoriji C zmagal Bole z DOLENJSKI LIST uoš četrtkov prijatelj Na Kresni noči je bil najboljši Karner Pravi teniški praznik v Mokronogu MOKRONOG - Konec minulega tedna oziroma od 4. do 6. julija je v Mokronogu-tamkajšnji teniški klub pripravil 7. tradicionalni mednarodni teniški turnir Kresna noč - Mokronog open 97. Športna prireditev je, tako kot pred tednom ženski teniški turnir, na katerem je zmagala Barbara Mulej, zelo pospešila utrip kraja, nad pozornostjo domačinov in skrbno pripravljenimi tekmami ter vzporednimi kulturnimi in zabavnimi prireditvami pa so bili navdušeni tudi udeleženci, ki si podobnih turnirjev še želijo. Največ športne sreče je imel in znanja pokazal lanski polfinalist mokronoškega turnirja član ŽTK Maribor Jernej Karner, ki je v finalu s 6:2 in 6:2 premagal Dober-ška, člana TK Kranj, v polfinalu pa s 6:4 in 6:0 svojega klubskega tovariša Berendi-jaša. Doberšek si je finale priboril s polfinalno zmago nad Šantlom, kije prav tako član ŽTK Maribor. VITALISOV1 ŠPORTNIKI - Z novomeškim podjetjem Vitalis, ki proizvaja energijske majice in druge tudi športnikom namenjene energijske pripomočke, sodelujejo številni slovenski športniki. Nekateri izmed njih so se v ponedeljek zbrali na pikniku na novomeškem športnem letališču v Prečni, ki so ga prireditelji poimenovali Zlatu naproti. Na uradnem delu prireditve so svoje delo in tekmovalne načrte predstavili tudi (od leve proti desni): veslač Andraž Vehovar, srebrni z olimpijskih iger v Atlanti, padalec Tadej Pristavec, ultramaratonec Dušan Mravlje (stojijo), padalca Matjaž Pristavec in Domen Vodišek ter najboljši slovenski tenisar Borut Urh. Atletinjo Brigito Bukovec so prireditelji srečanja čakali zastonj, saj je bila v Stockholmu na mitingu za veliko nagrado, medtem ko je športna plezalka Katarina Štremfelj na zadevo nekoliko zamudila. (Foto: I. V.) Bleda, član Savaprojekta Rok Zagorc je bil peti in njegov klubski tovariš Boris Remih šesti. Med dečki B je zmagal Novogoričan Leon Makarovič, peti je bil Vili Olovec iz Savaprojekta, šesti pa Tadej Prevejšek iz Koba. Novomeščani so svoj trenutek dočakali med dečki A, kjer sta Aleš Kebelj in Gorazd Matko Krki Telekomu privozila dvojno zmago, njun uspeh pa sta dopolnila še člana Savaprojekta Misel Zalokar in Gusti Fridl s tretjim oziroma četrtim mestom. V skupnem vrstnem redu po osmih od desetih dirk za pokal Dane je med posamzniki med dečki A Aleš Kebelj, član Krke Telekoma, drugi, med ekipami pa krka Telekom vodi, Savaprojekt je tretji in Črnomelj četrti. Med dečki B je Novomeščan Janez Muhvič tretji, Krka Telekom pa druga in Kobo sedmi. Med dečki C tekmovalca z našega konca ni med najboljšimi tremi, med ekipami pa je Savaprojekt četrti in Krka Telekom šesta. ZAGORC ZMAGAL V ITALIJI NOVO MESTO - V soboto, 6. julija, je na 72 km dogi mladinski kolesarski dirki v italijanskem mestu Ravascletto zmagal kolesar Krke Telekoma Gregor Zagorc in ob tem osvoji! tudi prvo mesto v seštevku gorskih ciljev. Njegov uspeh je s četrtim mestom dopolnil njegov klubski tovariš Jure Zrimšek. KOLO PRED KONCEM METLIKA - V predzadnjem kolu metliške občinske nogometne lige so bili doseženi naslednji izidi: Lokvice : Dobravice 0:0, Metlika I: Mladina 1:0, Grabrovec: Metlika 11 2:1, Radoviča Suhor 2:0, Rosalnice : Slamna vas 0:0, Policija: Boršt 0:0. Vodi Policija z 18 točkami, drugi je Grabrovec, ki je zbral 17 točk, na tretjem mestu pa sta s po 14 točkami skupaj Metlika I in Radoviča. Zadnje kolo bo v soboto ob 16. uri na Pungartu. Akripol se je temeljito prenovil Akripoi zamenjal nekaj ključnih igralcev in trenerja ■ Odšli Vešligaj, Čopič, Počervina in Makarevič ■ Med drugimi na novo tudi Stojakovič - Novi predsednik kluba Alojz Metelko TREBNJE - Trebanjski prvoligaš Akripol, ki ga čaka tretja sezona v družbi najboljših slovenskih rokometnih moštev, seje temeljito prenovil. Največ je sprememb med igralci, klub pa je dobil tudi novega predsednika, več pozornosti pa bo v prighodnje veljalo tudi mladim domačim igralcem, ki že trenirajo skupaj s člani in bodo nastopali v novi ligi za igralce do 21. leta. Nova sezona se bo za rokometaše trebanjskega Akripola začela 14. septembra, ko se bo temlejito prenovljeno moštvo v domači športni Derganc prvič prvi v Italiji Martin Derganc je v Trevisu pobegnil le kilometer pred ciljem • Na isti dirki lani zmagal Gorazd Štangelj NOVO MESTO - Dvajsetletni novomeški kolesar Martin Derganc, ki je letos na dirki za veliko nagrado Krke v velikem slogu premagal vse poklicne tekmece, je minuli teden dočakal svoj veliki dan tudi v Italiji, kjer je letošnjo sezono na “šolanju” v najboljšem amaterskem kolesarskem klubu na svetu Zalf Euromobil Fior. Na dirki v TVevisu se je na štartu zbralo 130 tekmovalcev v kategorijah elite in do 23. leta. Na polovici 156 km dolge dirke je uspelo pobegniti 20 kolesarjem, med katerimi je bil tudi Novomeščan. Potem ko se je ubežnikom 20 km pred ciljem pridružila še ena taka skupina, je vse kazalo, da bo o zmagovalcu odločil ciljni Sprint, kar bi se najbrž tudi zgodilo, če se Martin tako kot pred mesecem na veliki nagradi Krke ne bi le kilometer pred ciljem odločil za pobeg. Mlademu Novomeščanu nihče iz skupine ni mogel slediti in Martin je ciljno črto z visoko dvignjenimi rokami prevozil sam s tremi sekundami prednosti pred skupino, v kateri je bil najhitrejši stari znanec novomeške dirke, član moštva De Nardi Davide di Bert, ki je letos v Novem mestu na kriteriju Telekoma svoje šprin terske sposobnosti dokazal z drugim mestom za Boštjanom Mariin Derganc Mervarjem. Martin je ob zmagi osvoji) tudi drugo mesto v skupnem seštevku letečih ciljev. To je Martinova prva zmaga za italijansko moštvo Zalf Euromobil Fior v Italiji, čeprav to ni Martinova prva zmaga na dirki v Italiji nasploh, saj je kot mlajši in starejši mladinec na italijanskih cestah mnogokrat znal ugnati prav vse tekmece. Zanimivo je, da je lani na isti dirki zmagal prav tako Novomeščan Gorazd Štangelj, ki je lani tako kot letos Derganc nastopal za Zalf Fior. dvorani srečalo z enim izmed najboljših evropskih moštev, slovenskim državnim prvakom Pivovarno Laško. Številni trebanjski navijači, ki so v minulih sezonah vedno do zadnjega kotička napolnili tribuno telovadnice osnovne šole, v zelenem dresu Akripola ne bodo več videli nekaterih do sedaj ključnih igralcev ekipe - Željko Vešligaj bo kariero nadaljeval v Avstriji, Andrej Počervina v ljubljanskem Slovanu, Alek-sandar Čopič se je vrnil v beograjsko Crveno zvezdo, medtem ko bo Damir Makarevič srečo poizkusil v Italiji. Vrzel, ki je nastala z njihovim odhodom, bodo poskusili zapolniti s Celjanom Nenadom Stojakovičem, ki je pretekli sezoni igral za dobovski AFP, Miloradom Blagoje-vičem, ki bo v Trebnje prišel iz sevniške Lisce, Filipom Gradiškom iz Litije in Rokom Teržanom iz trbo-veljaksega Rudarja, pri katerem pa MNK 2000 BLANCA, MEŠIČEK IN KLENOVŠEK BLANCA - Na prvem turnirju v malem nogometu ob prazniku krajevne skupnosti Blanca, na katerem je sodelovalo 6 ekip, je dosegla L mesto ekipa MNK 2000 Blanca, ki si je s tem prislužila diplomo, pokal, prehodni pokal in zaboj piva v steklenicah. Za 2. mesto so nagradili ekipo Bence, in sicer z diplomo, pokalom in zabojem piva, s 3. mestom se je proslavila ekipa Puma, ki je za to dobila diplomo, poka! in nekaj manjši zaboj omenjene pijače. Četriouvrščeni Oldtimerji so prejeli diplomo. Za sodelovanje na turnirju so izročili priznanje ekipama Blanca in Studenec. Najboljši strelec turnirja je bil Bojan Mešiček, najboljši vratar pa Roman Klenovšek; oba sta prejela priznanje in pokal. se je zapletlo pri registraciji, a v Ttebnjem upajo, da bodo za njegov prestop pravočasno vse uredili. Vsi ostali igralci, ki so za Akripol nastopali v minuli sezoni, bodo oblekli njegove drese tudi jeseni. Zavedajoč se, da so imeli lani lepo priložnost doseči precej več, kot so, kar pomeni, da jim je ušla iz rok uvrstitev med najboljše štiri oziroma nastop v enem izmed evropskih pokalnih tekmovanj, so se Trebanjci odločili tudi za zamenjavo trenerja. Namesto Emirja Junu-zoviča, ki je pred dvema letoma prišel v Akripol kot igralec, a je kariero zaradi poškodbe nadaljeval na trenerski klopi. Namesto njega bo dirigentsko palico rokometnega orkestra prevzel celjski strokovnjak Mišo Toplak. Že 6. junija so na redni letni skupščini kluba izvolili nove organe kluba, novo predsedstvo pa je na svoji prvi seji 26. junija za novega predsednika kluba izvolilo Alojza Metelka in za podpredsednike Tatjano Fink, Ivana Goleta in Dušana Pandža. Predsednik upravnega odbora je Stane Sever. 1. V. MUDI RIBICI OB KOLPI V začetku julija je Ribiška družina Črnomelj imela v gosteh 20 mladih ribičev iz vseh sedmih ribiških družin, ki deluje jo v okviru ZRD Novo mesto. Mladi ribiči so bivali v kampu Vinica in spoznavali ribolovne tehnike tako na stoječi kot tekoči vodi, ter se seznanili z ekologijo sladkih voda in rib. V Kolpi so čolnarili in se v njej tudi kopali. Ogledali so si znamenitosti Bele krajine in odšli na Mirno goro. Seveda je bilo najpomembnejše sklepanje novih prijateljstev. Zmagovalec ribiškega tekmovanja na 2. taboru mladih ribičev je postal Andrej Vanič iz RD Kostanjevica. Najtežja ulovljena riba na taboru je bil 2,85 kg težki klen. Zaključka tabora so se udeležili tudi nagrajenci literarnega natečaja na temo Voda je vir življenja. PAVEL ŠET Grah na svetovno prvenstvo Gozdarski inženir si bo s padalom španske gozdove iahko ogledal iz zraka - Letos najbolje pripravljen do sedaj NOVO MESTO - Čeprav na Dolenjskem ni gora, kakršne nudijo najboljše možnosti jadralnim padalcem, velja Novomeščan Marjan Grah za enega izmed najboljših slovenskih tekmovalcev v tej razmeroma novi, a tudi po svetu že dovolj razširjeni športni disciplini. S številni uspešnimi nastopi na domačih in tujih tekmah si je zagotovil nastop v štiričlanski slovenski državni reprezentanci na svetovnem prvenstvu v jadralnem padalstvu, ki bo od 12. do 25. julija v kraju Caste-jon de Soj v Pirenejih v Španiji. Grah je na letošnjo sezono pripravljen kot še nikoli do sedaj, Zimski de! sezone je prebil v Južni Ameriki, kjer je nastopil na tekmah za svetovni pokal v Braziliji in Venezueli in na eni izmed tekem osvojil 10. mesto. Odlično uvrstitev iz Venezuele je spomladi ponovil še v nadaljevanju tekmovanj za svetovni pokal v Italiji, s čimer se je prebil celo na 67. mesto v skupnem vrstnem redu. Ker ni nastopil na Kitajskem, je v skupnem vrstnem redu zdrsnil za nekaj mest, a je še vedno med 100 najboljšimi. Tudi na domačih tekmovanjih je bil letos uspešen in je v skupnem vrstnem redu jadralnopadalske lige uradno drugi, če pa bo disciplinska komisija upoštevala pritožbe in diskvalificirala tekmovalca, ki je jadral v oblaku, kar je zaradi varnosti prepovedano, bi se lahko zgodilo, da bi bil celo prvi. Na svetovnem prvenstvu pričakujejo udeležbo okoli 150 jadralnih padalcev iz več kot 30 držav. Grah pravi, da mu neposredno pred prvenstvom, do katerega so mu pomagali tudi Malkom, Krka, VGP, Gozdno gospodarstvo Novo mesto in Foto Asja, manjka močna tekma, na kateri bi izostril občutek za jadranje, kar pa bi ob ugodnih razmerah nadomestil že prvi od predvidenih desetih tekmovalnih dni v Španiji. Žal bo nastopil sicer z vrhunskim, a z že dokaj iztrošenim padalom, s katerim je opravil že preko 200 skokov. Kljub temu je optimističen in upa na dobro uvrstitev vsaj na katerem izmed posameznih tekmovalnih dni, morda pa mu bo uspelo prebiti se med boljše tudi v skupnem vrstnem redu. I. V. ZA PADALO NA KOLESU - Jadralni padalec Marjan Grah se na do sedaj največjo preizkušnjo v karieri, svetovno prvenstvo, pripravlja tudi z gorskim kolesom, saj jadralni padalec za včasih več kot 150 km dolge prelete potrebuje precej moči in vzdržljivosti. Grah se s kolesom najraje povzpne na Brezovo Reber, Radoho ali na Gorjance. Poleg več ur trajajočih treningov z gorskim kolesom moč in vzdržljivost nabira še s kajakom na divjih vodah in s plavanjem, kjer pa je še najmanj doma. (Foto: I. V) NOVI AKRIPOL - Andrej Pucetvtna (na sliki v skoku) v prihodnji sezoni ne bo več nizal zadetkov za Akripol, pa tudi Aleksandar Čopič (v ozadju s številko 9) ne bo več oblačil zelenega dresa, saj so se v trebanjskem rokometnem prvoligašu odločili za vrsto sprememb. Upajo le, da sprememb ne bo na tribuni, ki je bila zadnja leta vedno nabito polna ljubiteljev rokometa, kar potrjuje, da se je ta šport v mestu ob Temenici dobro uveljavil. (Foto: I. V) MNOŽIČNO V KOČEVJU - Na 3. teku Veronike Desniške na Bregu pri Kočevju se je razen Vindiša in Šalamona zbrala vsa slovenska smetana,}' tem množičnem športu. Med 67 tekmovacli je v kakovostnem razredu lansko zmago potrdil nesojeni olimpijec Roman Kejžar, ki je imel najboljši čas na desetkilometrski progi. Med udeleženci je bilo številno tudi domače zastopstvo. Med tekmovalci do 30. letuje bil Igor Martič (TŠD Kostel) enajsti, do 50. leta je zmagal Dare Rovanšek iz Sodražice, med veterani je negotov tek med Kocijančičem in Bartljem dobil slednji. Sevničanka Bregarjeva je bila najboljša med tekačicami do 30. leta. Najstarejši udeleženec Ivan Ivanetič iz Metlike je kljub 65 letom svež pritekel na cilj. Ker je prireditev odlično uspela, jo bodo prihodnje leto podaljšali na 21. kilometrov, tudi po središču mesta. (Foto: M. Glavonjič) Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9. Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakono odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne 'objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Škandalozen nastop župnika iz Prečne Dol. list št. 21, 29. maja Župnik, škof - ničkolikokrat ponavljani besedi. Tudi g. Bojan Fink se v Dolenjskem listu nad njima huduje. Podobno delajo v Delu. Vzrok? Duhovnik je bobu rekel bob! G. Fink in ostali pisci s sestavki kažejo, kakšno moralo nam je dal socializem: vbil je strah v kosti z množičnimi brezpravnimi pomori, rušil križe, kapelice in cerkve, no zelo veliko. Končna posledica teh nesorazmerij je, da Telekom Slovenije ne more zagotavljati dovolj finančnih sredstev za naložbe in razvoj. Četudi vlaga v razvoj po dvajset milijard tolarjev na leto (kar je vrednostno skoraj polovica njegovih letnih prihodkov!), je to glede na potrebe po osnovnih in drugih telekomunikacijskih priključkih in storitvah še vedno premalo. Po zadnjih spremembah je telekomunikacijski promet v Sloveniji še vedno daleč najcenejši v Evropi. Cene v domačem, notranjem prometu so od evropskega povprečja nižje za 78 odstotkov, v mednarodnem prometu za 12 odstotkov, telefonska naročnina pa za 45 odstotkov. Ob tem je treba opozoriti, da so se cene v mednarodnem prometu znižale za 18 odstotkov, medtem ko se je naročnina podražila za poldrugi odstotek, telefonski impulz pa nominalno za 8,6 odstotka. Ža ravno toliko so dražji telefonski pogovori v obeh območjih medkrajevnega prometa. Kolikšna je podražitev v lokalnem prometu, v katerem se je tarifni impulzni interval skrajšal od petih na dve minuti, je nemogoče izračunati kar povprek. Za vse uporabnike, ki v lokalnem prometu v povprečju telefonirajo manj kot dve minuti - in takih je po naših prometnih podatkih 70 odstotkov vseh - je podražitev ravno tako 8,6-odstotna. Za vse druge, ki vzpostavljajo daljše telefonske zveze, pa je podražitev seveda občutnejša. Mednje sodijo tudi uporabniki interneta. Vsaka sprememba tarifnega sistema v telekomunikacijskem prometu iz ljudi naredil razvaline. Obljub-"alji nekatere skupine uporabnikov nujno prizadene bolj, druge pa manj ali sploh ne. ljal je raj brez vere v Boga, zato je danes toliko kriminala, zasvojenosti in samomorov. Kakšen prijatelj pokojnega ste bili, g. Bojan, ste dokazali s tem, da ste ga “spremljali” tudi v cerkev. No, verjetno ste pravi Janezek in ste tisto, kar smo slišali pri “vzgojnih” predmetih v šoli, vzeli za suho zlato. Podobno se je včasih dogajalo z gasilci, ko v oblekah “niso smeli” prestopiti praga cerkve. Kot da bi obleka aelala človeka. V vaši in podobnih “reakcijah” iam ati spion ne. Kljub spremembi je cena pogo vora v lokalnem prometu pri nas še vedno za 67 odstotkov nižja od evropskega povprečja. Za ilustracijo naj navedemo, da stane dve-minutni telefonski pogovor na Slovaškem, preračunano, 16,16 SIT ali na Madžarskem 10,57 SIT, pri nas pa po novem 4,25 SIT z davkom vred. V zahodnoevropskih državah so cene po pravilu še precej višje. Zaradi tega je tudi uporaba interneta v delu, vezanem na ceno impulza v lokalnem se je pokazalo, koliko je pravih vernikov. Večina jih je iz KVP (ka- prometu, pri nas ševedno nekajkrat cenejša kot ’ mor veter piha).. Vsak tak “član” se sprašuje, koliko bo od Cerkve, stranke dobil, in ne, koliko bo njej oziroma sočlanom dal. KVP izkoristi vsako priložnost za udrihanje, če ni po njegovem. To pa verjetno ni nasilje, je le liberalizem? Saj tudi bivši in isti sedanji oblastniki niso slovenskemu narodu nič hudega naredili, mar ne? Le Cerkev je nasilna, saj obljublja raj tam nekje ob koncu, komunisti pa so nebesa naredili že tu na zemlji. Toda kakšne? Tat je nagrajen, tisti, ki ga je odkril, pa kaznovan! ari- : v Evropi in tudi po svetu. Izjema so morda ZDA, pa še to ne v vseh delih te velike države. Telekom Slovenije, p.o. Služba za odnose z javnostmi Lovrenc -Kam bi del? Dol. list št. 22, 5. junija Maloštevilni krajani Lovrenca, posavske gore v soseščini Lisce, znane po rastišču encijana, urejajo ceste. Žal je tik pred koncem Izraža vaš spis pripadnost pri- zemeljskih del prišlo do zapleta: jatelju, lovstvu, slovenstvu, g. Bo- Ludvik Medved, eden prvih urad-lan Fink? Ne spada med gonjo nih zaščitnikov encijana, ne pusti jan Fink? Ne spada med gonjo proti Cerkvi, nadškofu g. Rodetu, duhovnikom in vernikom! Glasniki poudanajo enakopravnost in ločenost Čerkve od države, zganjajo vernike v zakristije in domove. Tako si naši “večni” oblastniki predstavljajo demokracijo. Pisano je: “Mlačne bom izpljunil”. Zadnji čas je, da je prišel nekdo, ki se upa “demokratom” pokazati ogledalo. Zgleda, da ga do sedaj v Sloveniji še nismo imeli. Poslan nam je bil nadškof Franc Rode, ki je občutil vso težo izgnanstva, Slovenec, ki je videl po svetu, kaj je prava demokracija. nih zaščitnikov encijana, ne pusti širiti dovozne poti po svojem zemljišču in pred parcelo (stavbi-šče Okroglice 70), med drugim Prav je, da škofje in duhovniki na . To to opozarjajo. To nam je povedala tudi “Evropa zdaj!” PETER REPOVŽ tudi glede zaščite encijana. Ludvik Medvedje plačal 21. 1. 1997 odškodnino 2.000 DEM Zvonetu Ivandiču za zemljišče in buldežar ob širitivi občinske ceste (parcela 766) za hribom na severni strani, tako da bi ob cesti obiskovalci lahko parkirali avtomobile in ne bi uničevali spredaj travnikov. Nekateri tam nočejo voziti, kar je samo izgovor in kaprica Jožeta Centriha, saj raje vozi po daljši in slabši cesti kot pa bo bližnjici zadaj, ko gre v Loka-vec. Zameti pa so pozimi v hribih vsepovsod, manj pa jih bo na razširjeni, bolj odprti cesti kot Dražje telefonske storitve vsaio zimo in med letom uničevali ruše ob dovozni poti, kot se je dogajalo zadnja leta. Kmetu in lastniku rovokopača Ivandiču, ki je s svojim strojem opravil večino zemeljskih del. Toda 31.5.1997 je vse skupaj v Ivandiču prekipelo po zaslugi prigovarjanja Jožeta Centriha, tako da je občinsko cesto zaprl, da se ne bi po njej več vozilo in da bi razširili sprednjo dovozno pot. S svojim strojem je po sredini razširjene ceste izkopal kak meter globok in približno 80 m dolg jarek. Cesta je bila zaradi tega neprevozna, sedaj pa je po Medvedovi zaslugi spet vozna. Glede spora in grožnje s pištolo pa bo svoje reklo sodišče, saj je eno in drugo neresnično in zlonamerno podtikanje, kot tudi s strojem izkopanih mejnikov ob na stari. Pole^ tega ne bodo Dol. list št. 26, 3. julija Na zadnje cenovne in tarifne spremembe v telekomunikacijskem prometu se je del javnosti, še zlasti uporabniki Interneta, odzval tako, da želimo v Telekomu Slovenije ponovno pojasniti svoja stališča. Žato izjavljamo: Spremembe cen in delno tudi tarifnega sistema v telekomunikacijskem prometu v Sloveniji sodijo v okvir postopnega prilagajanja cenovne politike in tarifnega sistema merilom, ki veljajo v drugih evropskih državah. Odstopanje od njih je bilo in je še ved- poskusni širitvi brez dovoljenj. Škoda, da prav lastniki večjih zemljišč ne kažejo dovolj posluha za zaščito Lovrenca, saj postaja ta planinski vrh čedalje bolj zanimiv tudi za širše obiskovalce naše Slovenije. Vendar bi obiskovalci morali iti peš, namesto da kar iz avtomobila trgajo cvetove encijana, ki je premalo zaščiten. Gradnja asfaltne ceste po severni strani, to je po občinski cesti, bi bila z vidika zaščite še bolj upravičena in za 'šče i " travnik ter rastišče encijana manj moteča. Ludvik Medved se sprašuje, kje so varstveniki narave, planinci in tudi občinski možje takrat, ko je to za naše okolje in bodoče rodove potrebno. LUDVIK MEDVED Radeče Žalostna usoda Dol. list št. 26, 3. julija Pred dnevi je čez noč izginila hiša v Vrhovcevi ulici v starem jedru Novega mesta. No, ni kar izginila, niso je odnesli Marsovci, porušili sojo Zemljani! Neverjetno, koga vse združuje ta besedica. Dušenje hiše ni nikak čudež, to se pogosto dogaja, še posebno v razvijajočih se urbanih središčih. Ljudje pač niso zadovoljni s starim, ker je premajhno, prenizko, preskromno. Je pa velika nesramnost in samovolja podreti hišo, ki je pod spomeniškim varstvom, ki je kulturni spomenik, hišo, ki je bila vsem meščanom tako simpatična, polna spominov, prava starosta novomeškega stavbarstva. Četudi je bila majhna, ni bil njen pomen nič manjši kot pomen kakšnega gradu ali cerkve. Vsaka stavba ima svojo preteklost in šele vse skupaj tvorijo konsistentno zgodbo posameznika, naroda, kulture, Človeštva. Hiška v Vrhovčevi ulici je sedaj preteklost. Izginil je kulturni spomenik. Stvar je ad acta. Kdo je kriv? Krivca bi vsekakor veljalo najti, saj je porušitev kulturnozgodovinskega spomenika kaznivo dejanje, ki se po zakonu preganja. Precej nesporno bi rekli, da je Sla ..................... kriv lastnik (Slavko Pavlenč), ki je porušitev izpeljal (in skupaj z njim gradbeno podjetje, ki je to izvršilo)! Takih in drugačnih lastnikov je po Sloveniji in svetu vse polno. To so ljudje, ki so na hitro obogateli in ki mislijo, da so v paketu z denarjem dobili tudi pamet, kulturo in občutek za lepo. Seveda so v zmoti. Neredko gre za prostake, udi hohštaplerje, ljudi brez občutka za kulturno dediščino, za skupno last in vrednote. Vse, kar imajo pred očmi, je skrb za svojo r..., zelo radi pa pozabljajo na odgovornost,, ki so si jo z lastništvom eli take stavbe nadeli na pleča. Lahko bi dejali, da je kriv tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (direktor Breščak)! Kaj ni vendar on tisti, ki mora v imenu vseh nas, državljanov, varovati vse, za kar smo rekli, da nam veliko pomeni, vso preteklost, ki se ji pri zdravi pameti nismo pripravljeni odreči? ) je neredko le hočemo, da pa je čisto nekaj drugega to izpeljati, najti za to denar. Lahko se izgovarjajo tudi, da skrb za to ni v njihovi pristojnosti. Vendar bi se tem besedam lahko le nasmejali, kajti le kdo bi meščane prepričal, da vsa ta dediščina ni na neki način tudi njihova last in odgovornost in s tem tudi skrb oblasti, ki smo jo postavili? Kriv je nadalje lahko mestni svet (tam sedeči “politiki”), ki ni sposoben predlagati in sprejeti odlok, ki bi pometel z vsem, kar diši po uničevanju dediščine, če so že vsi drugi akti tako neživljenjski in nevredni spoštovanja. Krivda je lahko tudi na strani države (Ministrstvo za kulturo) in občine, ki ne ponudita vedno in dovolj finančne pomoči lastnikom take dediščine, da bi jo obnovili v skladu z vsemi normativi in zahtevami, ki jih postavlja stroka. Lahko bi končno rekli, da je krivda na samih meščanih (Novo-meščani in Novomeščanke), ki preveč nezainteresirano, pišme-vuhovsko gledajo na te stvari. Res pa je, da konec koncev ne moremo od vseh pričakovati, da se bodo postavili v bran okopov lepote in spominov. Skratka, krivcev celo morje. Če se boste pogovarjali z enim, bo valil krivdo na drugega in ta na tretjega. Tako pač to gre, vse v krogu, sredi tega pa rušilni vihar. Morda pa se bodo morali vsi usesti skupaj in na koncu ugotoviti, da so krivi vsi skupaj in vsak po malem. Res, vsak po malem. Prav ta “po malem” nas fijaka v stanju, kakršno vlada na področju skrbi za našo dediščino danes. Toliko o skrbi za dela naših prednikov, ki jih imamo radi, vse dokler nas ne omejujejo v sedanjosti. TOMAŽ LEVIČAR študent arhitekture Tožba ■ trapasta predrznost? O črni gradnji, inšpekcijah in občini, presoditi pa bo še treba, kdo je kriv DOBREPOLJE - 30. junija je občina Dobrepolje dobila pisno tožbo, ki jo je župan Do-brepolja Anton Jakopič po prvem branju ocenil, da je velika predrznost in traparija. V tožbi pa je napisano tudi, naj poda pisni odgovor na tožbo. Za kaj gre?Zadeva je stara skoraj toliko kot občina Dobrepolje. Zasebnica M. K. iz Zdenske vasi je zgradila na črno na komunšni (skupni) zemlji trgovino. Vprašanje pa je, koliko gre za črno gradnjo. Župan Anton Jakopič pravi, da je res podpisal neko listino, da je gradnja na tem zemljišču možna, a da je prej potrebno urediti lastninsko razmerje. Tega pa naj bi bilo bolj težko urediti, ker je bilo to zemljišče last “komunšne” (nekdanje vaške skupnosti?), ki je bilo vpisano kot last občine Grosuplje in katere lastnik naj bi bil torej po sedaj veljavnih predpisih Sklad kmetijskih zemljišč Republike Slovenije. Ta sklad je v tožbi zapisan kot druga tožena stranka, prva je občina Dobrepolje. Po veljavnih predpisih - tako župan Jakopič - pa nihče ne more priposestvovati družbene lastnine. Torej, meni župan, gre za črno gradnjo. Trgovina je zgra- jena na črno, inšpekcije pa so dale soglasje, da trgovina lahko ; , obratuje v objektu, kije zgrajen a na črno. Vsi inšpektorji so mo- ■ rali vedeti, da gre za črno grad- ! • njo, a so kljub temu dali dovo- 1 ljenje za obratovanje, poudarja župan Jakopič. T.i. črnograditeljica M. K. iz Zdenske vasi pa toži občino in , Sklad, da naj nanjo brezplačno ! , preneseta tudi zemljišče, na ka- I ■ terem trgovina stoji, in plačata j i vse stroške, ki so nastali v zvezi 1 s to zadevo. To utemeljuje s predpisom, ki pravi: če kdo zgradi ; objekt, pa ni vedel, da gradi na , tujem zemljišču, lastnik zemlji- j , šča pa ni ukrepal, potem mu ■ pripada tudi zemljišče. i Župan Anton Jakopič pravi, \ j da bo v odgovoru na tožbo , zapisal, da gre za veliko pre- , drznost in traparijo, saj je toži- i teljica vedela, da ne gradi na I i svojem zemljišču in ni uredila « vseh zadev, ki jih po veljavnih 1 predpisih niti ne bi mogla, saj si družbenega zemljišča ni možno prilastiti. Vprašanje je, koliko , so vsemu temu botrovale in- a špekcijske službe, ki očitno niso ■ ukrepale po predpisih. Povsem i i gotovo pa je, da občina Dobre- • polje pri vsem tem nima nič, ker 1 ni lastnica spornega zemljišča. 1 J. PRIMC 1 Gost dim “napada” Ribnico : Težave z deponijo komunalnih odpadkov, ker je polna 55 LET TOMŠIČEVE BRIGADE STARI LOG - Letos 16. julija bo minilo 55 let od ustanovitve 1. slovenske narodnoosvobodilne brigade Toneta Tomšiča v opuščeni vasi Cesta. Že vrsto let posamezni borci obiskujejo kraje, kjer se je brigada zadrževala, in obujajo spomin na težke dni okupacije. Vodstvo skupnosti borcev te brigade je sklenilo, da bodo 55. obletnico ustanovitve proslavili v zadružnem domu v Grižah pri Žalcu v soboto, 19. julija, ob 11. uri. PESEM IN FOLKLORA ADLEŠIČI - Prosvetno društvo Božo Račič iz Adlešičev bo v soboto, 12. julija, ob 20.30 pripravilo v tukajšnjem kulturnem domu družabni večer ob petju in folklori. Kot gost bo nastopila štajerska folklorna skupina Bubla iz Radencev. RIBNICA - Ribničani so imeli ob koncu tedna precej težav pri dihanju, saj je iz smetišča v Mali gori močno bruhal dim, ki se je v večernih urah polegel tudi v dolino oziroma mestno jedro. Po deveti uri pa ni bilo hiše ali stanovanja, v katerih bi bila lahko čez noč odprta okna, saj je umazan zrak motil dihanje. O tem se zastavlja vprašanje takojšnje sanacije in razširitve centralnega občinskega odlagališča v Mali gori, ki je že dalj časa polno. V toplih dnevih prihaja do samovžiga in gostega dima, katerega so doslej najbolj čutili prebivalci ob vznožju Male gore. Gozdarji že dalj časa opozarjajo na povečano sušenje gozda, kar je lahko posledica tudi visokih temperatur in onesnaženega okolja. Da bi vsaj malo omilili vpliv obstoječe nezakonite deponije na okolje (skoraj nobeno odlagališče smeti v občinah zahodne Dolenjske nima uporabnih in obratovalnih dovoljenj), je podjetje Komunala pripravilo sanacijski načrt in program razbremenitve z loče 1 nim zbiranjem odpadkov. Pra’ 1 tako v “igri” je tudi projekt dolgo! 1 ročne sanacije in zaprtje komu J nalne deponije z nujno razširitvi ( jo. K izdelavi načrta so povabil , podjetja Oikos Domžale, Hidro t tehnik - enoto Maribor in Inštitu za rudarstvo, energetiko in geolo gijo. Ponudniki bodo predstavil izdelavo sanacijskega načrta zi obstoječo deponijo in razširite' odlagališča za deset let. V Ribnici bodo morali do konč ne rešitve poiskati vmesne varovalke, saj na smetišče v zabojniki! odvažajo veliko odpadkov, ki ji! odvržejo občani in podjetja, a tjt ne spadajo (karton, železo, gradbeni material, les). Zato bo ločeno zbiranje odpadkov ena izmed nalog Komunale. Dokončna rešitev torej ne more biti samo skr! občine in Komunale, temveč tudi države, ki bi morala zagotoviti vsaj polovico denarja. Prebivalci to upravičeno pričakujejo, ne samo položnic. M. GLAVONJlCi ZVNKD je neredko le sam zaradi sebe, tako se vsaj zdi. Le kdo ve ali ima dovolj moči, pa je ne zna izkoristiti, ali pa je ima premalo, ker mu je nekdo noče dati več. Morda bi moral že enkrat ne le udariti po mizi, temveč se presesti k drugi. Morda so slepe in gluhe tokrat inšpekcijske vrste (rep. inšp. France Vardjan). Ali koga zanima, kaj poreče inšpektor za varstvo kulturne dediščine? Verjetno ne pretirano, ko je pa spomenik že uničen. Kaj sploh je moč narediti razen kaznovati samovoljneže, ko so pa uničili vse, kar se je uničiti dalo. Sistem je res čuden. Najprej uničiti, nato pa razpravljati. Velik del krivde lahko brez skrbi pripišemo tudi projektantu (arhitekt Cibic), ki je narisal novi projekt in s tem dodal en klin na lestvi, ki pelje do gradbenega dovoljenja. Ali je denar res vse? Zagotovo bo v prihodnosti potrebno vsaj v naši občini razmisliti tudi o tem, da bi projektiranje takih objektov dovolili le strokovno usposobljenim ljudem, ljudem s prakso in priznanimi dosežki na področju prenove, sanacije arhitekturne dediščine. Lahko tudi rečemo, da je kriva novomeška občina (Koncilija in Judež). ZVNKD je pred časom dal pobudo, da bi v sedaj podrti hišici oblikovali muzejsko postavitev usnjarske in vrvarske obrti, ki sta nekoč označevali ta prostor. Občina za to idejo ni zagrabila. Seveda se lahko sedaj izgovarja, da imajo takih idej sami, kolikor Ali so Savske elektrarne primerne? Kdo bo gradil na spodnji Savi? - Borut Miklavčič izjavil, da on s svojim kolektivom ni sposoben izvesti projekt gradnje spodnejsavske verige Državni svet je organiziral posvet o gradnji verige elektrarn na Savi, ki je imel cilj premakniti gradnjo spodnjesavske verige z mrtve točke odločanja na ravni vlade. Od vrste nastopajočih sta vidno izstopala z referatoma mag. Drago Tomšič in dr. Peter Novak. Vsi navzoči pa smo doživeli hladen tuš ob nastopu direktoija Sav- Spoštovani! Z velikim zadovoljstvom ugotavljam, da je članek Bo vas Planina nepriznana žrtev?, obj. v 26. št. Dolenjskega lista na 7. strani, prav tisto, kar sem želel povedati slovenski javnosti. Mnogo lažje mi je pri srcu ob spoznanju, da so v tej naši domovini še ljudje in tudi javni mediji, ki nekaj dajo na zgodovinsko resnico in želijo biti v vsakem trenutku v podporo prizadetim malim ljudem, a v srcu dokazanim domoljubom. S spoštovanjem in hvaležno- St^°! IVAN SRPČIČ Dalmatinova 8 8270 Krško skih elektrarn Boruta Miklavčiča. Imenovani je pred vsemi udeleženci izjavil, da on s svojim kolektivom ni sposoben izvesti projekta gradnje spodnjesavske verige hidroelektrarn v primeru, da Savske elektrarne dobijo koncesijo. V oktobru 1996 je takratna vlada na predlog takratnega in sedanjega predsednika dr. Janeza Drnovška razveljavila razpisne pogoje, določene v statutu, za imenovanje direktorja Savskih elektrarn in določila nove. Na ta način je bilo g. Borutu M iklavčiču omogočeno uspešno kandidiranje na javnem razpisu. V postavljenem roku je ekipa strokovnjakov Savskih elektrarn pripravila dokumentacijo, s katero se je prijavila na razpis za koncesijo za gradnjo spodnjesavske verige HE. Taista ekipa (brez Boruta Miklavčiča) je vodila in uspešno končala HE Mavčiče. HE Vrhovo v organizaciji Smelta iz Ljubljane pod vodstvom g. Boruta Miklavčiča dela po 9 letih še ni v celoti dokončala. Upoštevajoč, da je g. Borut Miklavčič vnet zagovornik “avstrijske variante” (pobudnik podpisa sporazuma leta 1991 med Avstrijo in Slovenijo o gradnji HE na spodnji Savi), nadalje upošte- vajoč enotno mnenje navzočih na posvetu o nastopu domačega znanja in domače industrije pri gradnji, predlagam vladi RS, da g. Boruta Miklavčiča, tako, kot ga je imenovala za direktorja, tudi razreši na podlagi njegove izjave o svoji nesposobnosti. Istočasne) naj vlada takoj sprejme sklep oj nadaljevanju pridobivanja poj trebne operativne in upravne do-i kumentacije za HE Šoštanj ne glede na podelitev koncesije. Toj nalogo naj opravijo Savske elektrarne. Stroški tega dela naloge] bodo obremenili bodočega konj cesionarja. S tem se izognemo zapravljanju dragocenega časa. potem ko ste ga že zapravili dve leti. Istočasno s tem se prične deblokada rezervacij zemljišč ' posavskih občinah in s tem stag | nacija gospodarstva v teh občinah- Pri vsem tem pa upoštevajte] misli iz referata g. Petra Novaka,] da že zgrajeni sestavni deli savskej verige (Moste, Medvode, Mavčiče] in Vrhovo) niso samo državni. Gospod Janez Drnovšek, volilne glasove niste dobili samo v Zasavju, ampak tudi v Posavju. In ie' delavci Savskih elektrarn so svoj statut sprejeli z referendumom. BOŽO DUKIC, Inštitut za obnovljive vire energije MODNI KOTIČEK Sončenje Privlačnost, ki jo nudi porjavela koža, je lahko s tveganjem kožnih vnetij, s povečanjem sončnih opeklin in staranjem kože zaradi pretiranega izpostavljanja soncu tudi usodna. Od vas ne pričakujem, da bi se v prijetnih poletnih dneh in na zasluženem dopustu izogibali izpostavljanju soncu. Zato ne bom pretiravala z opozorili, saj zaradi široke ponudbe zaščitnih kozmetičnih preparatov obstajajo dobri načini in sredstva, da preženete zimsko bledikavost in uresničite željo po enakomerno in obstojno porjaveli koži. Preden vas seznanim z razpoložljivimi sredstvi, pa še informacija o ponujenih blagovnih znamkah, ki so poleg ostale kozmetike pripravile zaščitno negovalno kozmetiko za pred sončenjem med njim in po njem: Nivea, Sun Mix, Lancaster, Stendhal, Juvena, Copertone, Orlane idr. KORAK ZA KORAKOM: 1. Pred sončenjem: kreme (tudi peeling) za pripravo-zdrave kože na izpostavljanje. Obstajajo celo proizvodi za porjavelost brez sonca! 2. Med sončenjem: kreme, emulzije, koncentrati, spreji, balzami, olja različnih intenzivnosti (faktorji 2-30) za obraz in telo, stiki za posamezne dele (z melaninom). 3. Po sončenju: osvežilne vlažilno-pomirjevalne emulzije, geli, mleko, balzami za nego, proti izsuševanju in za potemnitev. Ponujeni proizvodi se razlikujejo po kakovosti in cenovnem razredu, vendar boste gotovo uskladili eno z drugim in v bogati izbiri našli nekaj za zaščito svoje ali otrokove kože. Želim vam varno poletje! JERCA LEGAN Nov dom bo pri Fari Z delom bo pričel jeseni - Možnost za zaposlitev domačinov FARA - Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) ima trenutno 13 domov po vsej Sloveniji. Že z novim šolskim letom pa bo pričel z delom tudi v delu preurejenih prostorov osnovne šole pri Fari, ki bo za domom Čebelica v Dolenji vasi pri Čatežu tako postala že druga lokacija CŠOD-a na Dolenjskem. “Prostore v šoli pri Fari se bo dalo hitro preurediti, kar nam bo, kljub temu da bodo dela potekala v fazah, omogočilo, da bomo lahko prvo skupino učencev sprejeli že z novim šolskim letom,” pravi direktor CŠOD-a Janko Hamler. Celotna prenova bo stala okoli 150 milijonov tolarjev, denar zanjo pa bodo pridobili delno iz državnega proračuna in delno iz lastnih virov, ki jih Center pridobiva s prodajo svojih storitev v poletnih mesecih. “Ker državni proračun za letošnje leto še ni sprejet, bomo za preureditev predimenzionirane šole pri Fari za naše potrebe letos namenili 30 milijonov tolarjev,” pravi Hamler. Najprej bodo preuredili podstrešje, kjer bodo imeli spalnice z ležišči za 50 otrok, na novo zgradili prostore za 8 učiteljev, preuredili pa bodo tudi vhod v telovadnico in uredili prostore za opremo, kolesarnico, rastlinjak in letno učilnico. Ostale potrebne prostore, kot so kuhinja, jedilnica, telovadnica in nekatere učilnice, si bodo delili s šolo, ki bo izključno samo za svoje potrebe obdržala le 6 učilnic, naravoslovno in tehnično delavnico.Zaradi zainteresiranosti kočevske občine, da bi prostore v šoli smotrno uporabili, občina kot lastnik stavbe CŠOD-u do zaključka ureditvenih del -zgraditi nameravajo tudi bazen -ne bo zaračunavala najemnine, po končanih delih pa bo CŠOD postal solastnik stavbe. “Za delo v novem domu bomo potrebovali približno 10 ljudi, ki jih ponavadi iščemo čim bližje samemu domu,” pravi Hamler. Možnost zaposlitve domačinov pa je tudi želja Kostel-cev in kočevske občine, ki je kot edini pogoj za brezplačen najem CŠOD-u določila, da mora pričeti z izvajanjem svojih programov že v prihajajočem šolskem letu. M. L.-S. NA KMETIJI PRI G LA VANOV!H - Otroci iz male šole z vzgojiteljicama iz Žužemberka so v bližnji vasici Reber obiskali Glavanovo kmetijo, kjer jim je gospodinja pokazala, kako naredi hlebčke. In medtem ko so se pekli v krušni peči, so se otroci igrali z mucami, ogledali piščančke in pokuka -li še v hlev h kravicam. In tako bi lahko zapeli, kot pravi pesem, da je na kmetiji lepo. Pa še najedli so se. (Foto: M. F.) Starost in srce V devet mesecih le trije porodi OSILNICA - “Na območju občine Osilnica žive v glavnem le stari ljudje, ki jih najpogosteje mučita srce in nespečnost,” pravi Danica Štimac, medicinska sestra na zdravstveni postaji v Osilnici, in dodaja, da so starejši pogosto tudi osameli, da nimajo nikogar, s komer bi se pogovarjali, zato odpro srce njej in ji zaupajo svoje težave. “Pogovor jim pomeni več kot injekcija,” pravi Danica. Službo v Osilnici je nastopila oktobra lani, ko se na razpis za to delovno mesto ni prijavila nobena Slovenka. Danica se je namreč rodila pred 28 leti v Gašparcih na hrvaški strani Kolpe. Z ljudmi zaradi jezika nima težav, ker govore isto narečje na slovenskem in hrvaškem obrežju Kolpe in Čabranke. Danica Štimac Ona opravlja obiske pri bolnikih, kot naroči zdravnik, pa še pri starejših in dojenčkih - od oktobra lani do konca junija letos so se rodili le trije - opravlja patronažno službo. S patronažnim delom na obsežnem terenu je bilo najprej nekaj težav, saj je bila odvisna od dobre volje poštarjev in drugih, če so jo vzeli s seboj. Potovala je tudi z avtostopom. Pred dvema mesecema pa je dobila od Zdravstvenega doma Kočevje fička in je bolj samostojna. J. PRIMC OBNOVA PODRUŽNIČNIH CERKVA - Črnomaljska župnija ima 14 podružničnih cerkva in kar tri so obnovili v zadnjih dveh mesecih, medtem ko četrto, cerkev 5v. Jurija na Otovcu (na fotografiji), obnavljajo prav zdaj. Na cerkvi sv. Magdalene v Tuševem Dolu in sv Vida v Doblički Gori so obnovili streho in zvonik, v cerkvi sv Janeza Krstnika v Petrovi vasi je obnovljena notranjost, medtem ko na cerkvi na Otovcu obnavljajo fasado. Ob tem ni potrebno posebej poudarjati, da so povsod poleg župnije izdatno pomagali tako z delom kot z denarjem verniki iz okolišev, ki jim pripradajo podružnične cerkve. (Foto: M. B.-J.) BILO JE PRED STO LETI v Čestitamo Sokolu Izbral Miloš Likar Pred dnevi je bila v čitalnici v Novem mestu zopet enkrat prav živahna zabava. Priredil jo je Dolenjski Sokol. Bili so tako uspešni, da jim moramo le čestitati. Ves vspored je bil sestavljen iz tako zanimivih točk, da se je bilo nadejati obilne udeležbe. Mnogo je pripomoglo k živahni zabavi tudi to, ker se je priredila restavracija v dvorani. Kar se tiče vspore-da moramo povedati, da so se vse točke prav dobro izvajale in sotrudniki so lahko ponosni z lepim vspehom. Najprej sta nam damski in društveni tamburaši zbor pokazala glasbeno sjjko “Sen ”. Za tem nas je izborno zabaval gospod Tekavčič s svojimi kupleti. Ta predstavljalec se nam je na mah prikupil. V izvrstnih rokah so bile tudi ostale uloge. Ta večer nam je pokazala gospodična Vidičeva svoje izredne sposobnosti za gledališčne igre. Dolenjskemu Sokolu čestitamo ob lepemu vspehu in želimo, da nam preskrbi še več tako zabavnih družbenih večerov, kakor je bil zadnji. Dolenjske Novice 1897 Šport, kjer so vsi zmagovalci Mladi iz Zavoda za usposabljanje invalidne mladine iz Kamnika v Žužemberku - Aktivne počitnice ŽUŽEMBERK - Že peto leto je začetek poletnih počitnic na Loki ob reki Krki naznanila skupina šotorov, ki so jih postavili mladi iz Zavoda za usposabljanje invalidne mladine iz Kamnika. Dneve sojini popestrile številne športne aktivnosti. Vodja tabora je že vsa leta učitelj športne vzgoje na njihovi šoli Niko Cankar, ki je imel željo spremeniti gledanje na šport, rekreacijo in zdrav način življenja otrok s posebnimi potrebami in se ja zato odločil, da njegov delavnik ne bo trajal samo obveznih 20 ur tedensko. Meni, da mladim že taborjenje pomeni prestop iz sive vsakdanjosti in doživetje nečesa novega, ukvarjanje s športom pa je zanje tudi zaupanje v lastne sposobnosti. Mladi so se preizkusili v orientaciji, ribolovu, jahanju lipicancev in streljanju z lokom, brzice zgornjega dela Krke pa so premagali s kanuji in rattingom. Prosti čas so zapolnili s slikanjem, izdelavo herbarija in kulturnim programom. Večer pa so, kot je že običajno, preživeli ob ognju, zvoku kitare in petju. Mladi, navdušeni nad novimi spoznanji, se že veselijo prihodnjega srečanja. Dejali so, da se bodo v šoli še bolj potrudili pri učenju, saj se tabora lahko udeležijo le s pozitivnim uspehom. In kaj sta o taboru dejala udeleženca? ROK CANKAR, spremljevalec iz Vodic pri Ljubljani: “Na taboru pomagam pri konjih, kjer se mladi pri jahanju sprostijo in je to del njihove rehabi- Rok Cankar in Vesna Grbec litacije. Za delo me je navdušil oče, tabora pa se bom udeležil tudi prihodnje leto, saj vem, da mladim veliko pomeni preživeti del počitnic ob Krki.” VESNA GRBEC, dijakinja 3. letnika Srednje ekonomske šole Rudolfa Maistra iz Kamnika: “Taborjenje je zame velik izziv in v Žužemberku sem že tretje leto. Tu sem se udeležila vseh dejavnosti, aktivna pa sem tudi v šoli, kjer se ukvarjam s sedečo odbojko, košarko in hokejem na vozičku. Prihodnje leto kljub opravljanju zaključnih izpitov ponovno pridem vsaj za nekaj dni.” DARE PUCELJ PO S A VSKI DIABETIKI AKTIVNI - Društvo diabetikov Posavja - Brežice je eno izmed najbolj aktivnih v Sloveniji. Tudi letos nadaljujejo z aktivnostmi, ki so zapisani v program delovanja društva. Tako se je več kot 100 članov društva konec maja odpravilo na izlet v Belo krajino, skupina 25 članov pa seje udeležila 2. družabno-športnega srečanja diabetikov Slovenije. Srečanje je bilo prvo junijsko soboto na Ivarčkem jezeru pri Ravnah na Koroškem. Za dobro počutje in prijetno druženje več kot 500 udeležencev je poskrbelo Društvo diabetikov Mežiške doline, ki je ob pomoči Zveze društev diabetikov Slovenije organiziralo letošnje srečanje. (Foto: Branka Bjegovič) | Anton Štampohar | Leto 1942 na Dolenjskem3 Sočasno z izvajanjem načrta “Pri-mavera” je poveljstvo 2. italijanske armade izdalo “Circolare No. 3 C” (Okrožnico št. 3 C). Z njo so bili 1 predpisani ukrepi, po katerih se je ravnala italijanska vojska v boju 1 proti narodnoosvobodilnemu giba- 1 nju. Barbarsko in zločinsko nasilje italijanskih vojaških in policijskih oddelkov je doseglo višek med ofenzivo “po poljih in gozdovih italijan-i ske Slovenije” od srede julija do • začetka novembra 1942. Glavnega :| cilja “legionarji civilizacije in visoke j rimske kulture”, uničiti partizansko j vojsko, z ofenzivo niso dosegli. Skoraj v celoti pa jim je uspelo zasesti ! osvobojeno ozemlje, razbiti mrežo odborov Osvobodilne fronte in na-I rodnoosvobodilne odbore ter z vključitvijo belogardističnih oddelkov v vojaške operacije proti parti-1 zanski vojski dokončno vnesti raz-:| dor med slovenskim narodom. Med ofenzivo so italijanska voja-: ška poveljstva ugotavljala, da je par- il tizanska vojska “samozavestna in prav nič pripravljena popustiti” ter J da njene akcije “razodevajo življenj-,| sko silo in nepopustljivo voljo upornikov, da nadaljujejo boj”. Nerealno pa so prikazovali njene izgube, saj so po njenem zaključku navedli večje število padlih, ujetih in ustreljenih partizanov ter tistih, ki so se predali, kot pa je štela vsa partizanska vojska na Dolenjskem in Notranjskem. Hitreje kot politične organizacije je odpravljala posledice ofenzive partizanska vojska. Že med ofenzivo so bile ustanovljene prve štiri slovenske narodnoosvobodilne brigade: Toneta Tomšiča, Matije Gubca, Ivana Cankarja in Ljuba Šercerja. Vsestransko so se razvijale zaledne vojaške ustanove s partizansko saniteto, kurirskimi zvezami in delavnicami. K povečani bojni uspešnosti slovenske partizanske vojske so pripomogli tudi oficirji, ki jih je v Slovenijo poslal vrhovni komandant NOV in PO Jugoslavije Josip Broz-Tito. Z napadom na belogardistično in italijansko postojanko na Suhorju se je pričela zmagovita partizanska protiofenziva, ki se je po štirih mesecih končala z uničenjem bataljona divizije “Mace-rata” v Jelenovem žlebu. Slovenska partizanska vojska je v vseh ozirih zadostila pogojem člena 1. konvencije druge haaške mirovne konference iz leta 1907 glede poveljniškega kadra, prepoznavnih znamenj, odkritega nošenja orožja in upoštevanja vojnih zakonov, toda italijanski okupator ji statusa gverilske ali partizanske vojske, za katero veljajo vojni zakoni, ni priznaval. Le v redkih primerih so Italijani partizane imenovali z njihovim pravim imenom (partigiani), sicer pa z uradno predpisano psovko “briganti comunisti” (komunistični razbojniki). Druga sramotilna imena so bila: “ribelli” (uporniki), uporniške tolpe, uporniški elementi, partizanski elementi, komunistični uporniki. Še bolj grobo je bilo slovensko meščansko časopisje, kije v celoti podpiralo okupatoija. Zanj so bili partizani komunistični krvniki, sodrga, tolovaji, rdeče tolpe, roparji. Mnoge civiliste, sodelavce narodnoosvobodilnega gibanja, in ujete partizane je italijanska vojska usmrtila brez sodnega postopka. O vzroku in načinu usmrtitve-so nižja poveljstva praviloma lažno poročala. V začetku marca 1943 je načelnik štaba divizije “Isonzo” podpolkovnik Erm-anno Rossi od podrejenih enot zahteval, da morajo o ustreljenih ujetih partizanih civilnim oblastem poročati, “da so bili v spopadu ubiti”. Izdal je tudi okrožnico, po kateri so v boju ujete partizane takoj ustrelili. Na enem od poročil poveljnika 23. pehotnega polka o v spopadu padlem partizanu je črnomaljski civilni komisar Emilio Cassanego pripisal: “Lažnivec, ustrelili so ga.” Že prvih pet partizanov, ujetih v letu 1942, so Italijani ustrelili. To so bili borci 1. dolenjskega partizanskega bataljona Alojz Šprajcar, Alojz Potočar in Savo Grom, ustreljeni v Globodolu, in Maks Petrič ter Edo Argelovec, ustreljena v Gorenji Straži. Italijanska vojska ni prizanesla niti ujetim partizankam. Ko- nec septembra 1942 so oddelki divizije “Cacciatori delle Alpi” na Stražnjem vrhu nad Črnomljem pri trgatvi ujeli pet partizank. Štiri od njih so pri vasi Blatnik ustrelili: 20-letno Marijo Lužarjevo iz Novega mesta, sestri 15-letno Francko in 16-letno Katico Fabjanovo iz Starega trga ob Kolpi ter 18-letno Zinko Majzljevo iz Metlike. V začetku novembra 1942 so v Šentjerneju ustrelili 23-letno borko Gorjanskega bataljona Francko Bratkovič iz Gorenjega Vrhpolja. Ujete partizane in partizanke so streljali tudi italijanski sodelavci belogardisti. Decembra 1942 so dva ujeta partizana in intendantko Cankarjeve brigade Maro Marinič po mučenju ustrelili v gozdu nad samostanom Pleterje. V nekaj primerih so italijanski vojaki usmrtili civiliste tudi na grozljiv način. Sredi maja 1942, ko so partizani obstreljevali Italijane pri Pluski, so ujeli Štanka Omahna s Studenca in Draga Roglja z Rožnega Vrha, stara 19 let, in oba zaklali. O njuni smrti so lažno poročali, da sta bila med bojem “slučajno ubita dva mimoidoča civilista”. V celoti lažno je bilo poročanje o ustrelitvi treh domačinov iz vasi Geršiči pri Podzemlju v začetku julija 1942. Poročilo omenja partizanski napad na oddelek za zaščito proge pri Dobravicah. V desnico ranjeni vojak je streljal z levico in ubil tri upornike. V resnici je šlo za maščevanje. Italijani so obkolili vas, pretepali vaščane in jim ropali imo-vino. Može in fante, stare nad petnajst let, so zvezane odpeljali. V bližini železniške proge so izdvojili Alojza Kureta, Franca Papiča in Nikolaja Šimca ter jih ustrelili. Sedem jih je bilo poslanih v internacijo, kjer jih je šest umrlo. Lažna poročila so pisali tudi pri drugih nasilstvih in zločinih. 7. avgusta 1942, po domnevnem napadu na posadko v Radatovičih, so se maščevali nad bližnjima partizanskima vasema Bojanja vas in Sekuliči. Prvo so skoraj v celoti požgali, zaradi česar da “je prišlo do številnih eksplozij skritega streliva”. TUdi v vojnem času veljajo pravila obnašanja do mrtvega nasprotnika. Italijanska kraljeva in zlasti fašistična vojska je v nekaj primerih grobo poteptala vse civilizacijske norme. Prvi so se nad partizani, na Gornjih Lazah padlimi borci Belokranjske partizanske čete, znesli Italijani skupaj s kočevskimi Nemci. Delno iznakaženim in slečenim partizanom so Kočevarji tlačili prižgane cigarete med ustnice, jim nataknili za vrat vrvi ali verige in trupla vlačili po snegu. Pa vendar je bil med italijanskimi častniki človek, ki je z naklonjenostjo gledal na boj zasužnjenega naroda za svojo svobodo. Osvobodilni fronti v Novem mestu je izročil fotografije padlih in oskrunjenih partizanov kot zgodovinski dokument in dokaz barbarstva. V Gorenjem Zabukovju aprila 1942 padle partizane 2. štajerskega bataljona so Italijani razstavili pred občinskim poslopjem v Trebnjem. Z udarci z bičem so prisiljevali ljudi, da so po njih pljuvali. In kakšen je bil odnos partizanov do ujetih italijanskih vojakov? Slovenski partizani praviloma navadnih vojakov niso ubijali. K svojim eno- tam so se vračali razoroženi in v spodnjem perilu, ranjencem je bila nudena pomoč. Brez izjeme pa so bili ob življenje fašisti. Pet ujetih vojakov ob napadu Belokranjskega bataljona junija 1942 na stražna oddelka pri Rožnem Dolu je bilo poslanih k štabu 5. grupe odredov, kjer so jih vključili v delovne enote v Kočevskem Rogu. Med italijansko ofenzivo so se vsi rešili. OBLIKE OKUPATORJEVEGA NASILJA Zapori Zapori, ki so delovali že pred vojno, so kmalu po okupaciji postali pretesni. Črnomaljski in novomeški sta bila prepolna že septembra 1941, ko je bilo po partizanskem napadu na Italijane na cesti Črnomelj - Griblje s širšega območja napada aretiranih okoli 200 ljudi. Ta napad je skupaj z napadom Stiske čete pri vasi Breg sovplival na visokega komisarja Gragiolija, da je 11. septembra 1941 izdal uredbo o uvedbi izrednega vojaškega sodišča in smrtne kazni. S spomladansko partizansko ofenzivo in po streljanju prvih talcev so se razmere po zaporih izredno zaostrile. Novomeški zapor je bil poleg ljubljanskega tisti, iz katerega so jemali talce. Pleterski prior, ki je v Novem mestu videl, kako Italijani ženejo jetnike, zvezane z verigami, seje zaobljubil: “Doklerbom živ, kartuzija Pleterje ne bo šla nikdar z okupatorjem, marveč bo proti njemu vedno podpirala tiste in sodelovala s tistimi, ki se bodo borili proti njemu!” LJUDSKI PEVCI V SEVNICI - V sklopu sevniškega grajskega poletja so v organizaciji ZKO Sevnica v nedeljo v grajskem parku nastopili na 7. srečanju ljudskih pevcev ljubitelji petja z različnih koncev Slovenije. Nedeljskega srečanja se je udeležila večina izmed 25 napovedanih skupin; na posnetku pa so pevci iz Sevnice. Nastop pevskih skupin bodo ljubitelji lahko spremljali tudi v torkovih radijskih večernih oddajah iz cikla Slovenska zemlja v pesmi in besedi. (Foto: L. M.) “IDEJE BREZ MEJE - KOSTEL 97" - Od 21. do 28. junija je pri Fari v Kostelu potekal že peti raziskovalni tabor za nadarjene učence “Ideje brez meje - Kostel 97”, ki ga organizira informacijski, izobraževalni in svetovalni center Izida v sodelovanju z republiškim zavodom za zaposlovanje. Tabora se je udeležilo 37 učencev osmih razredov iz vse Slovenije, nekaj pa jih je bilo tudi iz tujine. Razvrščeni v krajinarsko, kartografko, arheološko in umetnostnozgodovinsko, biološko, etnološko in sociološko, novinarsko in skupino za ilustracijo in oblikovanje, so udeleženci tabora ob pomoči 12 mentorjev in vzgojiteljev med drugim tudi nadaljevali z lani začetim delom pri ureditvi otroškega vodnika po Kostelu, za katerega načrtujejo, da bo izdelan v prihodnjih treh letih. Na posnetku: udeleženci tabora na zaključni prireditvi, na kateri so predstavili svoje delo in izsledke (Foto: M. L.-S.) Ustanovili Kostelsko društvo Z razgovora na temo “Kostelu bije zadnja ura” • Predsednik postal župan občine Škofljica dr. Jurkovič KAPTOL - V soboto zvečer se je v gostilni Pri grofu v Kaptolu zbralo okoli 30 Kostelcev, ki že leta in celo desetletja ne živijo v Kostelu in tistih, ki sicer niso Ko-stelci, a v Kostel radi prihajajo. Ob razgovoru na temo “Kostelu bije zadnja ura”, so tudi uradno ustanovili Kostelsko društvo, ki je društvo Kostelcev in prijateljev Kostela. Član pripravljalnega odbora Valentin Južnič je je ob predstavitvi pravil društva poudaril, da so se za njegovo ustanovitev odločili, da bi jim vsi, ki imajo Kostel radi, bodosi kot svoj domači kraj ali kot kraj, kamor hodijo na dopuste, pomagali pri oživitvi in razvoju Kostela. Namen nestrankarskega druženja Kostelcev in prijateljev Kostela v domovini in izven nje naj bi bil poleg vzpodbujanja gospodarskega razvoja in zaustavitve izumiranja Kostela, v katerem je v začetku prejšnjega stoletja živelo še okoli 3.000 prebivalcev, danes pa manj kot 700, tudi ohranjanje kostelske kulturne tradicije, običajev in narečja in sezna- njanje domače in svetovne javnosti z naravnimi lepotami, zgodovino in kulturo Kostela. Za predsednika društva so izvolili Kostelca po rodu dr. Jožeta Jurkoviča, ki je trenutno župan občine Škofljica, za podpredsednika domačina Martina Marinča in za tajnika Mojco Skender. Ob trenutnih prizadevanjih krajevne skupnosti Kostel za ustanovitev samostojne občine so si za prednostno nalogo zadali pojasnjevanje potrebe po samostojnosti vsem, ki lahko kakorkoli vplivajo na odločitev, ki jo bo o tem sprejel državni zbor. “Bodoči razvoj Kostela je pogojen z novo občino. Izkušnje drugih občin in stanje v Kostelu sedaj nam dokazujejo, da bi občino Kostel morali ustanoviti že leta 1995,” je dejal novoizvoljeni predsednik dr. Jurkovič. Dogovorili so se, da bo za usklajeno delo skupin za lobiranje poslanskih skupin skrbel upravni odbor društva, ki bo pripravil tudi koncept strategije bodočega razvoja Kostela. M. LESKOVŠEK-SVETE USTANOVNI ZBOR KOSTELSKEGA DRUŠTVA - Novoizvoljeni predsednik Kostelskega društva dr. Jože Jurkovič (na posnetku stoji) je poudaril, da samo z ustanovitvijo nove občine Kostelci še ne bodo storili vsega, kar bi Kostelu omogočilo prihodnost, in da bodo zato morali člani društva tudi po ustanovitvi nove občine del svojega časa še naprej posvečati Kostelu. (Foto: M. L.-S.) VALVASORJEVA KONJENICA PETIČ NA POTI LITIJA - V sredo, 25. junija, je že petič odšla z gradu Bogenšperk na pot slavna Valvasorjeva konjenica. 35 konjenikov tokrat ni prepotovalo že utečene poti proti Dolenjski in Notranjski do presihajočega Cerkniškega jezera, letos jih je vodila pot preko Pod-kuma v Trbovlje, na grad Medija, kjer je Valvasor živel in je domnevno tudi pokopan, v Slivno, Veliko Štango, Litijo in preko Šmartna nazaj na grad Bogenšperk. Na Bogenšperku je konjenike, ki so se po treh dneh napornega popotovanja vrnili na Bogenšperk, pozdravil “sam” Janez Vajkard Valvasor. Sprejel je šest konjenikov za svoje viteze. Kot častne viteze pa je imenoval župana konjenice (in litijskega župana) Mirka Kapljo ter zasavske rogiste. Stotnik konjenice je krstil 15 konjenikov, ki so preja-hali celo pot prvič. Vsak od petnajsterice je pri krstu moral poklekniti pred stotnika, poljubiti zastavo konjenice, popiti požirek ali dva mrzle vode iz grajskega vodnjaka, dobil je udarec z mečem in glavo so mu oprali s suhim ovsom. Po prestanem krstu je postal član Valvasorjeve konjenice. VPIS V ZLATO KNJIGO LITIJA - Vsako leto se ob zaključku šolskega leta zberejo najuspešnejši učenci in učenke na gradu Bogenšperk. Letos jih je bilo 36, ki so vseh osem razredov zaključili z odličnim uspehom. (9 iz OS Litija, 8 iz OŠ Gradec, 10 iz OŠ Šmartno, 5 iz OŠ Gabrovka in 4 iz Glasbene šole Litija). V knjigo dosežkov pa je za odlične rezultate na matematičnem, športnem, računalniškem, jezikovnem, glasbenem in tehničnem področju bilo vpisanih 83 učencev in učenk. Priznanja je, kot vsako leto, podelil litijski župan Mirko Kaplja. Željka Hudolin Po več letih spet otrok Se v prazne hiše vrača življenje? ČRNI POTOK - V vaseh ob Čabranki je' vse več praznih hiš, naraščaja ni, starješi umirajo. Tisti, ki so ostali zvesti rojstnemu pragu, se s številnimi težavami prebijajo skozi življenje, ki je za mnoge zelo kruto. Prebivalce najbolj skrbi prihodnost, ki je brez vizij. V domačem okolju ni zaposlitve, večina delazmožnih odhaja v službo v hrvaška podjetja, mladi, kolikor jih je, obiskujejo hrvaške šole,'študij bodo zanesljivo nadaljevali na Reki ali v Zagrebu. V Črnem Potoku, kamor je prihod mogoč le po hrvaški cesti pri Čabru, je več praznih hiš obdanih z grmičevjem. Ena izmed izjem je tudi stara domačija pri mostu na Črnem Potoku (vasje dobila ime po potoku) last 56-letne Željke Hudolin. Lastnica je bila rojena v hrvaški vasici Kukiči pri Čabru, kamor jo vsak dan vleče pogled; 37 let živi v Sloveniji in še nima državljanstva. Pravi, da je leta 1991 zamudila, pravzaprav sploh ni bila poučena, kaj vse se bo zgodilo. Leta 1992 je vložila prošnjo za slovensko državljanstvo, te dni je bila na preskusu znanja slovenskega jezika in ga uspešno opravila. Kmalu pričakuje državljanstvo in pokojnino (18 let je delala v Goranproduktu). Že več let prejema po možu le borih 312 kun hrvaške pokojnine, kar je nekaj več kot 10.000 tolarjev. Sin in hčerka sta zaposlena v Babnem polju, drugi sin je brez dela. Kljub vsem težavam, so Hudolinovi zelo ponosni na prvorojenčka Mateja, ki je 20. januarja prijokal na svet. M. G. Spremljanje cvetnega prahu v zraku V Evropi spremljajo pojavljanje cvetnega prahu že dvajset let - V Ljubljani ga merijo drugo leto zapored - Da bi se občutljivi ljudje izognili zdravstvenim težavam LJUBLJANA - Inštitut za varovanje zdravja RS v okviru raziskovalne naloge, ki jo financirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za zdravstvo, že drugo leto zapored spremlja pojavljanje cvetnega prahu v Ljubljani. V vseh evropskih državah pa so že pred dvema desetletjema razvili mrežo opazovalnih postaj za tovrstne raziskave. Poleg spremljanja pojavljanja in koncentracije cvetnega prahu v ozračju projekt vključuje tudi določitve pogostosti pojavljanja povečane občutljivosti na nekatere vrste cvetnega prahu pri ljudeh, ki bolehajo za senenim nahodom. Inštitut v letošnjem letu pripravlja tri dnevne'napovedi koncentracije cvetnega prahu na območju Ljubljane, ki jih dnevno objavlja na Radiu Slovenija in teletekstu, pa tudi skupaj z biovremen-sko napovedjo na straneh Hidro-meterološkega zavoda na Internetu. Cvetni prah je že dolgo znan kot povzročitelj alergij, ki v zmernem in borealnem klimatskem pasu pomembno vpliva na zdravje ljudi. V zraku lebdi čez vse leto v večjih ali manjših količinah, največ pa ga je spomladi in poleti. Količina cvetnega prahu se spreminja tudi iz dneva v dan, saj je odvisna od vremena. Velike količine cvetnega prahu odletijo v zrak s prašnikov vetro-cvetk, rastlin, kijih oprašuje veter. V jasnih in suhih jutrih, ko se rosa posuši in se ozračje ogreje, veter odnese cvetni prah s pašnikov in ga dvigne v zrak, potem pa se poseda nazaj na površje zemlje v obliki pelodnega dežja ali pa ga veter odnese in z zračnimi masami potuje tudi več sto ali celo več tisoč kilometrov daleč. Cvetni prah alergogenih rastlin, ki lebdi v zraku, pri preobčutljivih ljudeh izzove alergijska vnetja sluznic zgornjih dihal in oči, astmo ali vnetje kože. V sezoni cvetenja, ko so koncentracije peloda v zraku najvišje, vdihnemo poleg zraka tudi približno 1 mikrogram peloda na dan. Da bi se izognili prehudim zdravstvenim težavam in začeli jemati zdravila pravočasno, je potrebno, da vemo, katere vrste cvetnega prahu so v zraku in kakšna je njihova koncentracija. Za lovljenje cvetnega prahu imajo posebno pelodno past, ki je postavljena na streho stavbe. Kdaj se bo v sezoni pojavila določena vrsta peloda in v kakšnih količinah, je odvisno predvsem od vremenskih razmer v tistem letu pa tudi od ritma cvetenja, kije značilen predvsem za lesne rastline. Zato morajo sledenje peloda izva- DRUGO ROJSTVO LITIJA - V starem mestnem jedru zopet stoji “Štirna”, ki je vse do leta 1960 (dobrih sto let) služila svojemu namenu in je bila ob izgradnji litijskega vodovoda odstranjena. Je bila zbirališče naših mater, ki so hodile po vodo in prale solato. Tu so izvedele tudi vse litijske novice. Današnja “Štirna” je kopija stare - po zamisli Marka Boltina so jo vlili v Tehnični srednji šoli v Ljubljani - in bo vsakoletno zbirališče proslave ob dnevu državnosti ter obletnici rojstva skladatelja Petra Jereba. Pred nekaj dnevi so se Litijani iz starega mestnega jedra zbrali okoli novopostavljene “Štirne” na otvoritvi, proslavili dneva državnosti in 130-letnici rojstva skladatelja Petra Jereba. Zbrani množici Litijanov so govorili: predsednik Villa Litta kluba, Fondacija Litija Martin Brilej, predsednik mestne skupnosti Nace Šteferl in župan litijske občine Mirko Kaplja. V kulturnem programu, ki ga je povezovala Joža Ocepek, so sodelovali še moški pevski zbor Lipa Litija in pihalni orkester Litija. Največje presenečenje za vse, ki so prišli na otvoritev: iz “Štirne” je najprej priteklo rdeče vino in po nekaj minutah voda iz mestnega vodovoda. PRAZNOVANJE V GROSUPLJU V domu starejših občanov v Grosuplju imamo ponovno veliko novega. Kupili smo kombi, ki sem ga poimenovala Kranjski Janez in bila nagrajena. Vozi ga hišnik Franci in že dvakrat smo obiskali Brezje in Kurešček. Obnovili so dvigalo, tako da sedaj z veseljem stopimo vanj. Zahvaljujem se vsem, ki skrbijo za nas 170 oskrbovancev, naj pa pri tem dodam, da sem naročnica Dolenjskega lista od leta 1951 in ga vsak četrtek z veseljem pričakujem. ANA DRAŠLER GLASOVANJE ZA MELODIJE MORJA IN SONCA NOVO MESTO - Prejšnji četrtek je v prostorih novomeškega radia Studia D potekalo glasovanje za izbor glasovalne skladbe sobotnega dela 20. festivala Melodije morja in sonca, ki bo 19. julija v Portorožu. Glasovanje je potekala v 12-ih radijskih postajah po vsej Sloveniji, 16-članska žirija v Studiu D je glasovala za Dolenjsko in Belo krajino. Tista pesem, kije dobila največ glasov, bo dobila nagrado žirij radijskih postaj in poslušalcev. TESARJI - Mnoga stara kmečka opravila je sodobna tehnika spodrinila in takšnih veščin, kot je tesarje nje, obvladajo le še nekateri, predvsem starejši ljudje. V soboto so na praznovanju škocjanskega občinskega praznika na prostoru poleg gasilskega doma Škocjanci prikazali tudi delo tesarjev. Vešči tesarji so privabili kar precej gledalcev. (Foto: J. Dorniž) jati kontinuirano v dolgoletnih nizih. S tem pridejo do podatkov, ki jim omogočijo izdelavo modelov za napovedovanje začetka cvetenja posameznih alergogenih vrst rastlin vnaprej in opozarjanje bolnikov na prihajajoče težave. Pojavljanje cvetnega prahu v Ljubljani merijo neprekinjeno v dveurnih časovnih razmikih. Tekstilna šola občuti krizo industrije Presekati staro miselnost SEVNICA - Krizo v tekstilni industriji, ki jo občutijo tudi posavska podjetja, saj na primer za Jutranjko govorijo o sto in več presežnih delavkah, zadnji dve leti občutijo tudi v srednji tekstilni šoli v Sevnici, kjer imajo sicer tekstilni program že dobrih 20 let. Kljub temu ravnateljica šole Alenka Žuraj ni pesimistična. V javnosti je namreč še vedno ustvarjena podoba, da njihova šola ustvarja delavke za tekoči trak v gigantskih tovarnah, kjer te opravljajo le fazo ali dve v postopku šivanja, kar pa ne drži. “Zaradi takšne miselnosti smo • v 40-ih letih poklicu vzeli dosto- • - -V . Alenka Žuraj janstvo. Vendar izobraževanje temelji na obrtniškem načinu izdelave. Zato smo se na šoli odločili za predstavitve šolskih dejavnosti, tako da dijakinje svoje spretnosti in znanje, ki so jih pridobile na šoli, občasno prikažejo tudi na modnih revijah in tekmovanjih tekstilcev, kjer dosegajo vidne rezultate. Z interesnimi dejavnostmi in drugimi aktivnostmi na šoli skušamo dati vsakemu posamezniku posebno skrb in pozornost, poklic šivilje oziroma krojača pa v času odločanja za poklic predstavljamo tudi po osnovnih šolah, saj lahko z znanjem, pridobljenim na šoli, marsikaj narediš, ne le da se zaposliš kot konfekcionar v tovarni, saj butična proizvodnja pridobiva veljavo,” pravi Žurajeva. Na šolo se je v prvem krogu vpisalo za en oddelek bodočih dijakov, v drugem vpisu pa bo, kot kaže, zapolnjen tudi drugi šivilski oddelek, čeprav bosta oddelka nekoliko manjša kot prejšnja leta. In ker se zavedajo, da je lahko majhna šola bolj občutljiva, so letos kot dopolnilo uvedli nov frizerski program, katerega bo v jeseni obiskovalo 60 dijakov, ker pa se v Posavju pojavljajo potrebe po kadrih na lesarskem področju, bodo poskušali na šoli oživiti tudi lesarski program. T. G.. KONCERT IN PREDSTAVITEV SEVNICA - Jutri ob 20. uri bo na sevniškem gradu koncert, v sklopu katerega bodo predstavili kaseto ter zgoščenko narodnih, ponarodelih in zimzelenih melodij. Predstavili se bodo Božo Matičič s kromatično harmoniko in mezzosopranistka Joži Kališnik, baritonist Janez Majcenovič in basist Rok Lap. Koncert bo povezoval Tone Ftičar. Vstopnice bodo prodajali uro pred koncertom. Prireditev organizira ZKO Sevnica v sklopu sevniškega grajskega poletja. A4AN4P turistična, agencija. Kandijska 9, Novo mesto tel.: 068/321-115, fax: 068/342-136 ZA VAŠO LAŽJO ODLOČITEV » MERK vrtalno kladivo v kovčku s priborom, I BOSCH, GBH 2-24 DSR, moč 620 W, vrtanje v beton s SDSplus svedri od 4 do 24 mm lepilo za siporex, UNIHEM, Maltex, vreča 30 kg aluminijasta kljuka, ŽEČE, art. 23.02, temna, na ključ ali cilinder keramična ploščica z dekorjem. GORENJE, Blanka, 5248 T, 146/1 TIII brezvrvični analogni telefonski aparat, PHILIPS, Aloris, TD 5100, 900 MHz, LCD prikazovalnik za 12-mestna števila, s 4 grafičnimi ikonami in imenikom 10 shranjenih številk, dvojno dinamično dušenje hrupa, domet do 300 m garnitura svedrov, PR0JAHN, 9 kosov, trije za beton, les in kovino bela mivka, Kalcit Kamnik, vreča 50 kg aluminijasta kljuka, ŽEČE, art. 23.00, temna, na ključ ali cilinder keramične ploščice, GORENJE, Blanka, 5248 T, komercialna kvaliteta, mere: 20 x 25 cm troslojna kombi fasadna plošča. FRAGMAT, debelina 5 cm nadrezkar, ISKRA. 808 E. moč 850 W, od 8.000 do 24.000 obr/min, globina rezkanja od 0 do 50 mm, premer stročnice 8 mm keramične ploščice, GORENJE, Sonja T, komercialna kvaliteta, mere: 20 x 20 cm ^ aluminijasta pololiva za okno, ŽEČE, art. 15.56, temna ali svetla armaturna mreža, R 424, debelina žic 9x6 mm, razmik žic: 150x250 mm, mere: 6000 x 2200 mm aluminijasta lestev. ALPOS, 31-04, višina 89 cm, 4 stopnice lleksi cev, INDE, rj> 13,5 mm, siva stege, A.O.K., 2 kosa, 1 x 300 mm in 1 x 400 mm 330^ lleksi cev, INDE, 16 mm, siva črna varjena cev, debelina 3/8”, 1/2", 3/4", Tali 5/4" keramična ploščica z dekorjem. GORENJE. Blanka, 2005,145/1 T lil L keramična ploščica z dekorjem, GORENJE, Blanka, 5157 B, 169/1 B II , 590-5«/»SL potopna črpalka s plovcem, AL-KO, TS 220 izotekt, Izolirka, V3, rola 10 m! ker ima pestro izbiro dobrega blaga, keramične ploščice, GORENJE, Blanka, 5157 B, komercialna kvaliteta, mere: 20 x 25 cm ker mi pri nakupu znajo svetovati. Jj keramične ploščice, GORENJE, Lili, 5270, komercialna kvaliteta, mere: 20 x 25 cm ... ker z Merkurjevimi karticami nakupujem še ceneje. Z Merkurjevo kartico zaupanja PRI TAKOJŠNJEM PLAČILU nad 5000 SIT ŠE OD 4 DO 10 % CENEJE! Pri plačilu s kreditno-plačilno kartico Diners-Merkur ŠE 4 % CENEJE. . CD + d)1 * © ... ker lahko nakupujem tudi na 12 obrokov. Pri plačilu na čeke z odloženim plačilom: do 5 čekov BREZ OBRESTI! Pri nakupu na posojilo: do 5 obrokov BREZ OBRESTI! Pri nakupu nad 5 čekov oz. obrokov pa so obresti naslednje: 6-1%, 7-2%, 8-3%, 9-4%, 10-5%. 11-6%, 12-7%. Žeblji, 3,1 x 70 mm ali 3,1 x 80 mm, žeblji, 4,0 x100 mm, pakirani po 5 kg pakirani po 5 kg 33MO/?* ker mi večino blaga dostavijo na dom brezplačno, keramična ploščica z dekorjem, GORENJE, Blanka, 2510,168/1 B II L ker lahko kupljeno blago zamenjam za drugo, ker lahko najamem orodje in stroje za domača dela. GRADAC: NOVOTEHNA. GROSUPLJE: Vimont. KOSTANJEVICA NA KRKI: NOVOTEHNA. KRŠKO: NOVOTEHNA. NOVO MESTO: PC Železnina, NOVOTEHNA, NOVOTEHNA - Tehnični center in NOVOTEHNA - Gradbeni center. ŠENTVID PRI STIČNE Agrograd. ŠENTRUPERT: Kovinoprodaja. TREDNJE: Kovinoprodaja in NOVOTEHNA. lepilna pištola, BOSCH, PKP 18 E, zmogljivost lepljenja 20 g/min, lepilna palica debeline 11 mm lepilo za keramične ploščice, PALISKA, nojjanje in zunanje lepilo, vreča 25 kg keramične ploščice, GORENJE, Sava, 9099, mere: 33,3 x 33,3 cm vrtna prha, CLABER, Malibu 8956 MERKUR JE MOJ SVET. OBIŠČITE MERKURJEVE FRANŠIZNE PRODAJALNE 1 .199>5| n Armaturna mrp.?a 0 debelina žic 4,2 mm, razmik žic: 200 x 200 mm, mere: 5000 x 2200 mm V J TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 10. VII. SLOVENIJA 1 7.15 -1.30 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 10.05 VIDEOR1NG 10.35 TEDENSKI IZBOR MOESHA, amer. naniz., 13/14 11.00 DISORDERDLY ORDERLY, amer. film 12.30 ROJEN MED DIVJIMI ŽIVALMI, franc. dok. nadalj., 65/13 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. tv igrice 16.00 NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 17.00 OBZORNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM OUASIMODOVE ČAROBNE DOGODIVŠČINE, fran. serija, 12/26 17.35 TOM IN JERRY 17.50 LJUBEZEN BOLI, angl. nadailj, 5/10 18.40 KOLO SREČE, tv igrica 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 TEDNIK 21.05 POLETNI UMOR, 2. del. Šved. drame 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.30 POLETNA NOČ CAROLINE V VELEMESTU, amer. naniz, 11/23 23.00 SVILENE SENCE, amer. naniz., 8/22 SLOVENIJA I 9.00 Euronews -15.15 Poletna noč: Caroline v velemestu, amer. naniz, 10/23; 15.55 Svilene sence, amer. naniz, 7/22 - 16.45 Šport -18.25 Filmski triki -18.55 Skrb za zemljo, angl. dok. serija, 9/13 -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Vovk na vratih, franc.-dan. film - 21.35 Pisave - 22.10 Raymond Oueneau, franc. dok. oddaja - 23.05 Recital M. Lipovška - 23.35 Koncert simfonmičnega orkestra AG KANALA 10.45 Risana serija -11.05 Prosim, ne jejte marjetic (naniz.) -11.35 Ta čudna znaost -12.00 Korak za korakom (ponov.) 12.25 Oprah show (ponov.) -13.30 'alo, 'alo (ponov.) -14.00 Mantis (ponov.) -15.10 Dannyjeve zvezde -16.10 Rajska obala (ponov.) -16.35 Drzni in lepi (ponov.) -17.00 Oprah show -17.45 Drzni in lepi (nadalj.) -18.10 Rajska obala (naniz.) -18.40 Charles je glavni (naniz.) -19.05 Srečni čašo (naniz.) -19.35 Korak za korakom (naniz.) - 20.00 Elen (naniz.) - 20.30 Zrcalna podoba ubijalke (film) - 22.05 Remington Steele (naniz.) - 22.55 Avtovizija - 23.30 Tihotapci (naniz.) - 0.20 Vojak naj bo (naniz.) -1.15 Dannyjeve zvezde HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro • 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 12.00 Poročila -12.25 Marisol (serija, 128/145) -13.10 Santa Barbara (serija) -14.45 Izobraževalni program -17.10 Tega lega., -17.40 Poročila -1750 Obalna straža (serija) -18.35 Kolo sreče - 19.10 Hrvaška spominska knjiga - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Hrvaška policija (dok. oddaja) • 21.00 Dubrovniški poletni festival - 21.55 Pustolovščina v Hrvaški (potop.-dok. oddaja) - 22.30 Opazovanja - 22.55 Seinfeld (hum. serija) - 23.25 Umor v Savoyu (film) HTV i 13.50 Tv koledar -14.00 Al Capone, amer. film -15.14 Potovanje -16.35 Maslinski dvorci (serija) -17.30 Telo in duša (serija) -17.55 Risanka -18.05 Hugo, tv igrica -18.30 Skrivnost vesolja (serija) - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.35 Dosje X (serija) - 21.35 Komformist (italij. film) - 23.25 Bernardo Bertolucci (dok. film) PETER, 11. VIL SLOVENIJA 1 7.15 - 0.35 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 10.10 VIDEORING 10.40 OTROŠKI PROGRAM LJUBEZEN BOLI, ang. nadalj, 5/10 11.30 VOVK NA VRATIH, franc. dan. film 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 13.35 OMIZJE 15.05 PERCUSSION PLUS, 2. del 15.35 RAZGAUENI HOLLYWOOD, angl. dok. naniz, 2/5 17.00 OBZORNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM ČEBELICA MAJA, ris. naniz, 2/24 17.35 DALEČ OD DVORCA - SVINJSKI PASTIR 17.50 SAGA O MCGREGORJEVIH, avst-ral. naniz, 15/26 18.40 HUGO, tv igrica 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 IGRE BREZ MEJA 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.30 POLETNA NOČ CAROLINE V VELEMESTU, amer. naniz, 12/23 23.00 SVILENE SENCE, amer. naniz, 9/22 SLOVENIJA I 8.00 Euronews -12.10 Tedenski izbor: Mostovi; 12.40 Raymond Oueneau; 13.30 Praga, koprod. film -15.00 Jake in Ben, kan. nadalj, 8/13 -15.45 Zgodbe iz školjke -16.15 Poletna noč: Caroline v velemestu, amer. naniz, 11/23; 16.45 Svilene sence, amer. naniz, 8/22 -17.35 Človek in živali, angl. dok. oddaja -18.35 Poletni umor, Šved. drama, 2. del -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Salvador, amer. film - 22.15 10.000 obratov - 23.15 Jazz KANALA 10.40 Risana serija -11.05 Prosim, ne jejte marjetic (naniz.) -11.35 Ta čudna znanost (naniz.) -11.55 Korak za korakom (naniz.) - 12.20 Oprah show (ponov.) -13.25 Čharles je glavni (ponov.) -13.50 Remington Steele (ponov.) -15.00 Karma -16.10 Rajska obala (ponov.) -16.35 Drzni in lepi (ponov.) -17.00 Oprah show -17.45 Drzni in lepi (nadalj.) - 18.10 Rajska obala (nadalj.) -18.40 Charles je glavni (naniz.) -19.05 Srečni časi (naniz.) -19.35 Korak za korakom (naniz.) - 20.00 Očka major (naniz.) - 20.25 Smith in Jones (naniz.) - 21.00 Na akademijo (film) - 22.25 V precepu (film) -0.05 Ulica ljubezni (film) - 0.40 Karma HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila - 12.25 Marisol (serija, 129/145) - 13.10 Santa Barbara (serija) -14.15 Prihaja dr. Beeching (hum. serija) -14.45 Izobraževalni program -17.15 Hrvaška danes -18.35 Kolo sreče -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Lepa naša - 21.35 Nobelovec, dr. Prelog (dok. oddaja) - 22.10 Opazovanja - 22.30 Potovanje (dok. serija) - 23.25 Resnični divji Zahod (dok. serija 1/7) - 0.10 Poročila HTV t 13.25 Tv koledar -13.35 Seinfeld (hum. serija) - 14.00 Savanah se smeje (kan. film) -15.45 Hišice v cvetju -16.30 Maslinski dvorci (serija) -17.30 Telo in duša (serija, 65/120) - 17.55 Risanka - 18.05 Hugo, tv igrica -18.30 Skrivnost vesolja (serija) -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.20 Zakon v L. A. (serija, 38/44) - 21.15 Popolni tujci (serija, 5/24) - 21.45 Popeye Doyle (amer. film) - 23.20 2,4 otroka (hum. serija, 2/6) - 23.50 Besnost (kan. film) SOBOTA, 12. VII. SLOVENIJA 1 7.15 -1.30 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 7.45 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 8.05 TABORNIKI IN SKAVTI 8.20 ZGODBE IZ ŠKOUKE 8.50 AL ANDALUZ, 2. del 9.30 TEDENSKI IZBOR SAGA O MCGREGORJEVIH, avst-ral. naniz, 15/26 10.20 HUGO, tv. igrica 10.50 BREZREPI PETER V AMERIKI, Šved. film 12.05 TEDNIK 13.00 POROČILA 13.05 KARAOKE 14.05 STRELA Z JASNEGA, nem. naniz, 9/28 17.00 OBZORNIK 17.10 SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. serija, 6/9 18.05 NA VRTU 18.30 OZARE 18.40 HUGO - TV IGRICA 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 19.50 UTRIP 20.10 PLANET IN 22.00 ODMEVI, VREME ŠPORT 22.25 POLETNA NOČ CAROLINE V VELEMESTU, amer. naniz, 13/23 22.50 SVILENE SENCE, amer. naniz, 10/22 SLOVENIJA I 8.00 Euronevvs -13.40 Salvador, amer. film - 15.45 Poletna noč: Caroline v velemestu, amer. naniz, 12/23; 16.05 Svilene sence, amer. naniz, 9/22 - 16.55 Šport (tenis) - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.00 Reka poje mi, amer. film - 22.05 National geographic, amer. dok. serija, 2/20 - 22.55 V vrtincu - 23.25 Sobotna noč KANALA 10.00 Kaličopko -11.00 Risana serija -11.45 Najstniki proti vesoljcem (naniz.) -12.10 Na aka-demijo (ponov. filma) -13.35 Vitez za volanom -14.20 Daktari (naniz.) -15.15 Očka major (ponov.) - 15.40 Charles je glavni (ponov.) -16.05 Alf -16.30 Mupet show -17.00 Aladin; Račje zgodbe -17.50 Miza za pet (nadalj.) -18.40 Atlantis -19.25 Dva neumna psa (risana serija) - 20.00 Na begu pred zakonom - 21.30 Roka pravi-ce (naniz.) - 22.15 Ponoreli stroji (film) - 23.55 Vroči pogovori - 0.20 Najstnica (erotični film) HTV 1 9.25 Tv koledar - 9.35 Poročila - 9.40 Program in otroke -10.55 Risanka -11.30 Ljudje in kralji v Afriki (dok. serija) -12.00 Poročila -12.25 Prihaja dr. Beeching (hum. serija) -12.55 Tudi to je življenje (serija, 1/19) -13.55 Ameriške oči (amer. film) -15.45 Briljanten -16.30 To je Amerika (dok. serija, 2/12) -17.00 Z jadri okoli sveta (potopisna serija) -17.30 Poročila -17.55 Živa resnica -18.05 Ponos in pomislek (serija) - 19.03 V začetku je bila Beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.20 12:01 (amer. film) - 22.00 Opazovanja - 22.20 Svet zabave - 22.55 Nočni program HTV* 12.35 Tv koledar -12.45 Obalna straža -15.45 Telo in duša -17.35 Zakon v L. A. (serija, 38/ 44) -18.20 Moč morja (dok. serija, 1/6) -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Glasba - 21.15 Hrvaški gozdovi in gozdarstvo - 21.55 Hišice v cvetju (serija, 12/45) - 22.40 Popu-larnoznanstvena erija (1/10) - 23.10 Vidikon NEDELJA, 13. VII. SLOVENIJA 1 7.15 - 23.40 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.00 OZARE 9.05 OTROŠKI PROGRAM ČEBELICA MAJA, risana naniz. 9.30 OTROCI POLDERJEV, nizoz. serija, 2/6 9.45 NA VRTU 10.10 KONCERTI ZA MLADE 11.00 ROJEN MED DIVJIMI ŽIVALMI, amer. dok. serija, 7/13 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 POMAGAJMO SI 12.30 LJUDJE IN ZEMLJA 13.00 POROČILA 13.05 IGRE BREZ MEJA, ponov. 15.20 DRUŽINSKI ČLOVEK, franc, film 17.00 OBZORNIK 17.10 OTROŠKI SVET, amer. naniz, 5/12 17.40 PO DOMAČE 19.05 RISANKA 19.15 LOTO 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 19.50 ZRCALO TEDNA 20.10 KAMRA 21.15 INTERVJU 22.05 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.15 POLETNA NOČ CAROLINE V VELEMESTU, amer. naniz, 14/23 22.45 SVILENE SENCE, amer. naniz, 11/22 SLOVENIJA 2 8.00 Euronevvs -10.30 Vest in pločevina - krivolov -11.00 Tedenski izbor: Čik cak, oddaja o tržnih komunikacijah 11.30 V vrtincu -12,00 Poletna noč: Caroline v velemestu, amer. naniz, 13/23; 12.25 Svilene sence, amet. naniz, 10/22 -13.15 Lisička zvitorepka, opera -14.55 Šport - 20.00 Slovenski magazin - 20.30 Goli, avstral. naniz, 5/6 - 21.30 Svet čudes, avstral. dok. nadalj, 11/13 - 21.55 Šport - 22.25 Evropski koncert KANALA 10.00 Kaličopko -11.00 Risana serija -11.20 Kapitan plamet (risana serija) -11.45 Super samuraj (nanioz.) -12.10 Ladja s steklenim dnom (filma) -14.05 Atlantis (ponov.) -14.50 Miza za pet (ponov.) -15.35 Dva neumna psa (ponov.) -16.00 Alf (naniz.) -16.30 Mupet show -17.00 Pot v Cherokee (mlad. film) -17.55 Lovec na krokodile (dok. oddaja) -18.40 Kung Fu (naniz.) -19.30 Sam svoj mojster (naniz.) - 20.00 Možnosti Maxa Glicka (film) - 21.40 Odklop - 22.15 Britansko prvenstvo turnih avtomobilov - 23.15 Ljubim te, Mark (film) PONEDELJEK, 14. VII. SLOVENIJA 1 7.15-0.20 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 8.30 EURONE1VS 11.05 VIDEORING 11.35 TEDENSKI PROGRAM OTROŠKI SVET, amer. naniz, 5/12 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 UTRIP 12.45 ZRCALO TEDNA 13.00 POROČILA 13.05 HUGO, ponov. 14.10 TEDENSKI IZBOR KAMRA 15.10 INTERVJU 15.55 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 OBZORNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 17.25 MEJNIKI, nem. dok. serija, 7/50 17.45 JAKE IN DEBELUH, amer. naniz, 15/23 18.40 LINGO, tv igrica 19.10 RISANKA 19.15 ŽREBANJE3X3 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 ŽUPNIK ZA 10 TEDNOV, angl. nadalj, 3/6 21.00 TV KONFERENCA 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.30 POLETNA NOČ CAROLINE V VELEMESTU, amer. naniz, 15/23 23.55 SVILENE SENCE, amer. naniz, 12/22 SLOVENIJA 1 9.00 Euronews -13.20 Na potep po spominu - 14.25 Tedenski izbor: Šport; 14.55 Evropski mesec kulture; 15.35 Obzorje duha; 16.05 Koncert; 17.20 Goli, avstral. naniz, 5/6-18.15 Poletna noč: Caroline v velemestu, amer. naniz, 14/23; 18.35 Svilene sence, 11/22 -19.30 Dnevnik, vreme, šport • 20.05 Kataoke - 21.10 Bratovščina sinjega galeba, mlad. nadalj. - 21.40 Zgodba o psihiatrih, angl. dok. oddaja - 22.30 Brane Rončel izza odra KANALA 10.45 Risana serija - 11.05 Prosim, ne jejte marjetic (naniz.) -11.35 Ta čudna znanost - 12.00 Korak za korakom -12.25 Oprah show (ponov.) -13.30 Alf (ponov.) -14.00 Kung Fu (ponov.) -15.10 Dannyjeve zvezde (ponov.) - 16.10 Rajska obala (nadalj.) -16.35 Drzni in lepi (ponov.) -17.00 Oprah show -17.45 Drzni in lepi (nadalj.) -18.10 Rajska obala (nadalj.) - 18.40 Charles je glavni (naniz.) -19.05 Srečni časi (naniz.) -19.35 Korak za korakom - 20.00 Princ z Bel Aira (naniz.) - 20.30 Filofaks (film) - 21.15 Osumljeni (naniz.) - 23.05 ’alo, 'alo (naniz.) - 23.40 Vražja novinarja (naniz.) - 0.30 Klic dolžnosti -1.20 Dannyjeve zvezde TOREK, 15. VIL SLOVENIJA 1 7.15-0.20 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.45 VIDEORING 10.15 TEDENSKI IZBOR JAKE IN DEBELUH, amer. naniz, 15/23 11.05 ČETVORKA, amer. film 13.00 POROČILA 13.05 LINGO, TV IGRICA 13.45 TEDENSKI IZBOR PO DOMAČE 15.05 TV KONFERENCA 15.55 MOSTOVI 17.00 OBZORNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM TABORNIKI IN SKAVTI 17.25 OTROCI POLDERJEV, nizoz. naniz, 3/6 17.40 HANA LOVISA, Šved. naniz, 2/5 17.45 HAVAJSKI DETEKTIV, amer. naniz, 4/25 18.40 KOLO SREČE, tv igrica 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 KREG, fran. film 21.40 ODDAJA O TURIZMU 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.30 POLETNA NOČ CAROLINE V VELEMESTU, amer. naniz, 16/23 22.55 SVILENE SENCE, amer. nadalj, 13/22 SLOVENIJA I 9.00 Euronews -14.25 Tedenski izbor: Sobotna noč; 16.25 Pomagajmo si -16.55 Poletna noč: Caroline v velemestu, amer. naniz, 15/23; 17.20 Svilene sence, amer. naniz, 12/22 -18.05 Slovenski magazin -18.35 Župnik za 10 tednov, angl. nadalj, 3/6 -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Gore in ljudje - 21.00 Osamljeni planet, avstral. pustolov. serija- 21.45 Vzemi denar in beži, amer. film - 23.10 Svet poroča KANALA 10.45 Risana serija -11.05 Prosim, ne jejte marjetic (naniz.) -11.35 Ta čudna znanost (naniz.) -12.00 Korak za korakom (ponov.) - 12.25 Oprah show (ponov.) -13.30 'alo, 'alo (ponov.) -14.00 Osumljeni (ponov.) -15.10 Atlantis (ponov.) -16.10 Rajska obala (ponov.) -16.35 Drzni in lepi (ponov.) -17.00 Oprah show (ponov.) -17.45 Drzni in lepi (nadalj.) - 18.10 Rajska obala (nadalj.) -18.40 Čharles je glavni (naniz.) -19.05 Srečni časi (naniz.) -19.35 Korak za korakom (naniz.) - 20.00 Družinske zadeve (naniz.) - 20.30 Strašilo in gospa King (naniz.) - 21.20 Odklop - 21.55 Nenavadna doživetja - 22.40 'alo, 'alo (naniz.) - 23.10 Vročica noči (naniz.) - 0.00 Bergerae (naniz.) -0.55 Pod ledom (dok. oddaja) SREDA, 16. VIL SLOVENIJA 1 7.15-1.20 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.45 VIDEORING 10.15 TEDENSKI IZBOR HAVAJSKI DETEKTIV, amer. naniz, 4/25 11.05 KREG, fran. film 12.35 SVET ČUDES, avstral. dok. nadalj, 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 13.35 PLANET IN, ponov. 15.05 SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. serija, 6/9 17.00 OBZORNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.10 MOESHA, amer. naniz, 14/14 18.40 KOLO SREČE, tv igrica 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 CADFAEL, angl. nadalj, 1/7 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.30 POLETNA NOČ CAROLINE V VELEMESTU, amet. naniz, 17/23 22.55 SVILENE SENCE, amer. naniz, 14/22 SLOVENIJA t 9.00 Euronevvs -16.10 Tedenski izbor: Svet poroča; 16.40 TUristična oddaja -16.55 Poletna noč: Caroline v velemestu, amer. naniz, 16/ 23; 17.20 Svilene sende, amer. naniz, 13/22 - 18.05 National geographic, amer. dok. serija, 2/10 -18.55 Filmski triki -19.25 Atletski miting - 22.00 Omizje - 23.30 Slovenski jazz KANALA 10.45 Risana serija -11.05 Prosim, ne jejte marjetic (naniz.) -11.35 Ta čudna znanost • 12.00 Korak za korakom (ponov.) -12.25 Oprah show (ponov.) -13.30 'alo, 'alo (ponov.) -13.55 Berg-erac (ponov.) -15.10 Pos ledom (ponov.) -15.40 Avtovizija (ponov.) -16.10 Rajska obala (ponov.) • 16.35 Drzni in lepi (ponov.) -17.00 Oprah show -17.45 Drzni in lepi (nadalj.) -18.10 Rajska obala (nadalj.) -18,40 Charles je glavni (naniz.) - 19.05 Srečni časi (naniz.) -19.35 Korak za korakom (naniz.) - 20.00 Nora hiša (naniz.) - 20.30 Beg iz Nevv Yorka (film) ■ 22.10 Mantis (naniz.) • 23.55 'alo, 'alo (naniz.) - 23.30 Oprahin gost - 0.15 Življenje v mestu (nadalj.) -1.05 Živeti danes • 1.30 Aroma srca (dok. oddaja) V ŽUŽEMBERKU RADO LEGAN - Večer, na katerega so v Žužemberku dolgo čakali. Pravzaprav takega koncerta v gradu še ni bilo. Operni koncert, na katerem se je predstavil svojim rojakom operni tenorist Rado Legan, je pokazal, da manjka tovrstnih prireditev. Oboki grajske vinske kleti, ki čakajo na prepotrebno prenovo, obzidje in mogočni stolpi so bili tega večera slavnostno osvetljeni. Grad je za trenutek oživel tudi s pomočjo tenorista Rada Legana in njegovega spremljevalca pianista prof. Berislava Budaka. Predstavila sta se s težkim sporedom arij in navdušila zbrano občinstvo. Po koncertu je Rado Legan povedal, da se namerava kmalu iz Nemčije za stalno vrniti v Slovenijo, kjer se bo še predstavil širšemu občinstvu v Sloveniji. (Foto: S. Mirtič) VINISKJ UČITELJI V GRČIJI - “Širimo učna obzorja tudi s spoznavanjem sveta, "pravijo učitelji OS Vinica. Letos so se odpravili v vročo Grčijo. Bolj od umazane grške prestolnice so jih navdušili antično preročišče Delfi, ostanki starogrškega mesta Mikene in Epidaurus z ohranjenim gledališčem in enim največjih antičnih zdravilišč. Ali so v templjih na Akropoli prosili bogove za boljši učiteljski standard, nismo preverjali. Preverjeno pa so se ohladili v’ toplem grškem morju in po njem z luksuzno 12-nadstropno grško ladjo pripluli v Tržaški zaliv. Katera dežela jih mika prihodnje leto, naj ostane skrivnost. (Besedilo in foto: Petra Držaj) TRADICIONALNO TEKMOVANJE HARMONIKAŠEV - V Hinjah v Suhi krajini je bilo v soboto popoldne v organizaciji domačega PGD tradicionalno, tokrat že deveto tekmovanje mladih harmonikašev. Sodelovalo je kar 36 tekmovalcev, ki so bili razvrščeni v tri starostne skupine. V prvi skupini do 14 let je tekmovalo 25 tekmovalcev, najboljši pa je bil Jernej Kolar iz Brežic. V skupini od 14 do 30 let je sodelovalo 10 tekmovalcev. Zmagal je Simon Nose iz Hrastovega Dola, v skupini nad trideset let je bil najboljši Franc Škufca iz Šmarja Sapa. Komisija v sestavi Franc Šegovc, Zdenko Zdovc in Anton Škufca je najboljšim podelila priznanja in pokale. Na sliki: Janez Krese iz Žužemberka. (Foto: S. Mirtič) DESET DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Petru Finku iz Dolenje Nemške vasi. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden tskSns' 1. (3) Fantje muzikantje - ANS. IVANA PUGLJA 2. (5) Laboda - ANS. LABOD 3. (2) Prijatelji gora - ANS. VASOVALCI 4. (1) Dolenjski cviček - ANS. AKORD 5. (4) Kruh ponoči spi - ANS. TONIJA VERDERBERJA 6. (9) Ne pozabi - ANS. LABIRINT 7. (7) Akacija - ANS. MEH 8. (-) Pod Gorjanci smo doma - MLADI DOLENJCI 9. (8) Ko šmarnice so zacvetele - ŠALEŠKI FANTJE 10. (10.) Ko ajda spet zacveti - ANS. PETRA FINKA Predlog za prihodnji teden: Kjer ljubice spijo, so kratke noči - ANS. ROSA §