LETO XXX.. ŠT. 31 i Ptuj, 11. avgusta 1977 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUD8TVA IZ VSEBINE Največja v Sloveniji (stran 2) Narodni heroj Jože Lacko (stran 3) Ugodna ocena letnika 1976 (stran 4) Delo v Halozah je težko (stran 6) Najstarejši občan KS Leskovec (stran 8) Delovni ljudje in občani občine Ptuj smo danes ie devetnajstič zbrani na slovestnem zasedanju vseh zborov skupščine občine in vodstev druibeno-političnih organizacij v počastitev 8. avgusta praznika občine Ptuj. 8. avgust praznujemo kot spomin na junaški in neenaki boj borcev Slovenskogoriške Lackove čete, ki je po podlem izdajstvu 8. avgusta 1942 izkrvavela v boju proti nacističnim napadalcem. Prepričanje in zavest, kije gnala nekoč borce na neustrašni in krvavi boj, iene danes naše delavce in vse delovne ljudi v nove in nove delovne napore, ki letno dajejo zavidljive rezultate. Nekoč zaostala kmečka občina, smo postali srednje razviti z izjemo določenih območij Slovenskih goric in Haloz. Današnja slavnostna seja je prav v Halozah v krajevni skupnosti Leskovec, ki si je z asfaltiranjem ceste odprla pot v boljši jutri, z adaptacijo doma občanov pa omogočila še boljše pogoje za družbenopolitično delo in uspešno krajevno samoupravo. Razen tega smo in še bomo v čast občinskega praznika predali na različnih krajih naše občine več novih gospodarskih in druibenih objektov svojemu namenu, ki bodo trajen spomin na padle borce, ki so nam omogočili sedanji svobodni razvoj. Ob tem pa zaskrbljeni spremljamo vedno nova rožljanja z orodjem, grožnje z novo ,,čisto" bombo, nadaljnja kršenja mednarodnih pogodb in dajemo vso podporo TEBI, tovariš TITO, Tvojim uspešnim prizadevanjem za mirno razreševanje sporov ter aktivni politiki naše države. Zato Ti še enkrat kličemo: še dolgo, dolgo nas vodi po preizkušeni poti resnice in socialističnega samoupravnega sistema in splošnega razumevanja in miru v svetu. V Leskovcu, 7. avgusta 1977 Delegati in udeleženci slavnostne seje skupščine občine in vodstev družbenopolitičnih organizacij PTUJ Obisk spominskih obeležij Delegacije so odnesle vence k vsem spominskim obeležjem iz NOB na območju ptujske občine Foto: Langerholc V delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju je bila 8. avgusta krajša komemorativna slovesnost, posvečena veličini našega revolucionarnega boja, posebej pa še junaški slovensko-goriški-Lackovi četi. O revolucionarnem trenutku preteklosti in sedanjosti je na slovesnosti govoril predsednik občinskega odbora ZZB NOV Ptuj, Janko Vogrinec. Slovesnosti se je udeležila tudi delegacija iz pobratene občine Arandjelovac. Delegacije DPO, SO in dmgih so nato odšle na Spominska obeležja NOB ter nanje položile vence. MG V krajevni skupnosti Leskovec osrednja slovesnost občinskega praznika Praznik občine Ptuj, praznili delovnili ljudi in občanov, praznik delovnih zmag Osrednja občinska proslava z vsemi slovesnostmi in prireditvami je bila letos v KS Leskovec, kjer so počastili 8. avgust — praznik obči- ne Ptuj in 35-letnico junaškega boja Slovenskogoriške-Lackove čete, ki je 8. avgusta 1942 izkrva- vela v Lazah pri Mostju. Začetek 19. občinskega prazno- vanja je bil na Vidmu, kjer so svojemu namenu predali cesto proti Leskovcu. Poleg številnih krajanov in predstavnikov skup- ščine občine Ptuj ter družbenopo- litičnih organizacij in krajevnih skupnosti Videm ter Leskovec, so bili navzoči še predstavniki iz pobratene občine Arandelovac, nadalje delegacije iz Ormoža, Slovenske Bistrice, Maribora, Va- raždina, Čakovca, Krapine in Ko- privnice. Goste je najprej pozdravil pred- sednik zbora delegatov KS Videm, Maks Vaupotič. Nato je govorila Marga Kovačič, predsednica skup- ščine lokalne skupnosti za ceste občine Ptuj, ki je poudarila po- Vrvico na modernizirani cesti Videm-Leskovec je prerezala Štefka Vidovič foto- membnost modemizac^e krajevnih cest. V krajšem, toda dobro pri- pravljenem in pestrem kulturnem programu so sodelovali pionirji in mladinci iz Vidma in mešani pev- ski zbor ,,France Prešeren" iz Vidma. Po svečani otvoritvi ceste Videm—Leskovec, vrvico je prere- zala kmetovalka iz Drave in člani- ca zbora delegatov KS Videm, S prflcazom dda in živ^nja v Halozah so pričeli kosci. foto: zk Štefka Vidovič, so se gostje in do- mačini v dolgi koloni odpeljali proti Leskovcu, kjer so si najprej ogledali povorko s prikazom kme- čkega življenja in dela v tem delu Haloz. Povorka je imenitno uspela. Premaknila nas je za nekaj let v preteklost. Prav zanimivo je bilo videti vso pisano kmečko druščino, v kateri so se predstavili kosci, žanjkre, pa grabljice, kmečka ,,go- stija", videli smo gasilce na gasil- skem vozu, ki so ga uporabljali pred 50 ieti, predstavili so se kopa- či vinogradov. Sledil je prikaz so- dobne obdelave po^ in vinogra- dov. Zvrstili so se traktorji, kosil- nice, tovorni avtomobili za prevoz lesa. In zopet nekaj starega: mlatilnica, kjer so stari in mladi v pisanih kmečkih oblekah mlatili oves. Bilo je veliko ,,put", vil, grabelj, motik, lopat, žag, košar, bili so vinogradniki, gozdarji, skratka vsi, ki se ukvarjajo z de- lom v tem koncu Hak>z. Leskovec je bil zares prazničen. Zbralo se je več tisoč ljudi, ki so z vso po- zornostjo spremljali pisano po- vorko prikaza življenja in dela v tem halo^em koncu. Razpolo- ženje je bilo več kot praznično. Za posebno atrakcijo so poskrbeli pa- dalci Aerokluba Ptiy, ki so kar štirje pristali na osrednjem prire- ditvenem prostoru. Takoj za tem, ko je padalec Vi- dovič pristal na slavnostni tribuni je predsednik skupščine občine Ptiy, BRANKO GORJUP začel slavnostno sejo skupščine in vod- stev družbenopolitičnih organizacij ter delegatov skupščin SIS in KS. Med številnimi gosti je posebej po- idravil svojce narodnega heroja Jožeta Lacka, borce in aktiviste NOB, Petra Hedžeta, predsednika komisije za organiziranost in raz- voj ZK pri CK ZKS, Alojz Gojči- ča, sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor, delegacijo in pobra- tene občine Arandelovac, književnika Branko Jurca in Ivana Potrča ter druge goste in pred- stavnike. Nadaljnje vodenje slavnostne seje je prevzel Oton Polič, pod- predsednik SO Ptuj. Slavnostni govornik je bil Branko Gorjup, ki je uvodoma nakazal zgodovinske dogodke, povezane z letošnjimi ju- bileji in praznikom ptujske občine. ki so jih dosegli delovni ljudje in občani ptujske občine na vseh po- dročjih gospodarskega in družbe- nega življenja. CIan komisije za odlikovanja SO Ptuj, Janko Mlakar je prebral dokument o podelitvi priznanj ob- čine Ptuj za letošnje leto in obrazkižitev posameznih predlo- gov, za tem je podelil tri plakete občine Ptuj in dve družbeni priznanji v obliki listine. Janko Vogrinec, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Ptuj pa je pre- bral pozdravno pismo tovarišu TI- TU. Sledil je bogat in pester kulturni Eden od padalcev je pristal na odru. poto: Langerholc program, v katerem so sodelovali recitatorji, pevci in igralci. Pro- gram je režirai Peter Malec, sceno pa je pripravila likovna skupiaa OŠ Leskovec, pod vodstvom ravnaielja Jožeta Foltina. Ob enajstih se je začela vaja enot in štaba civilne zaščite občine Govornic na slavnostnem zasedanju je bfl Branko Gorjup, predsednik SO Ptuj (desno). Foto: Langerholc Ptuj. Za uvod so 4 letala Aeroklu- ba Ptuj ponazorila ,,bombni napad, ki so ga popestrile še eksplozije petard in raznobarvne dimne bombe. Nato so enote ci- vilne zaščite iz krajevnih skupnosti Leskovec, Videm, Dolena in Pod- lehnik prikazale celotni potek reše- vanja živijenj in premoženja ljudi. Pri tem so pokazali preceJSi^o Delegati in gostje na slavnostnem zasedanju SO in vodstev DPO občine Ptuj. Foto: Langerholc mero spretnosti in tehničnega znanja. Popoldne pa so v Le- skovcu s slavjem nada^evali z izročitvijo s«ojemu namenu doma krajanov in gasikrev, novega gasil- skega avtomobila in z ljudskim ra- janjem. JB, zk MDA ,,Bratstvo - pripteljstvo" Na svečanosti v Koprivnici je bila v soboto 6. avgusta 1977 formiiana prva mladinska delovna brigada SR Hrvatske in SR Slovenije iz bratskih občin: Cakovec, Koprivnica, Krapina, Maribor, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin, ki bo ponosno nosila ime ,,Bratstvo - prijate^stvo". Brigada bo sodelo- vala na zvezni mladinski delovni ^dji OTOK MLADOSTI 77 pri Sibeniku, pod pokroviteljstvom republiškega sveta Zveze sindi- katov Hrvatske. Ustanovitev prve mladinske delovne brigade ,3ratstvo - prijateljstvo" je rezultat večlet- nega ušesnega sodelovanja med občinskimi konferencami Zveze socialistične mladine bratskih občin. Na nedavni seji medobčin- sko-medrepubliškega odbora ob- činskih svetov ZS Hrvatske in Slovenije bratskih občin v Ptuju, so se zavzeli za to, da bi naj v bodoče vsako leto formirali mladinsko delovno brigado pod imenom ,3ratstvo - prijatelj- stvo" za sodelovanje na zvezni ali republiški mladinski delovni ak- ciji. Bil je ŽE sprejet konkretni predlog, da bi se naj U. mladindca delovna brigada ,,Brat- stvo - priateljstvo" v prihod- njem letu formirala v Slovenski Bistrici, pokrovitelj pa bi bil republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Na prvi brigadni konferenci, ki je bila v OZD „eektra" Kopriv- nica, ob udeležbi članov delov- nega kolektiva, je bil za koman- danta brigade izvoljen Milorad SEKUSAK iz Krapine, za njego- vega namestnika pa Branko SILTA iz Koprivnice. Za koman- dirje čet pa so izvolili: Željko MUŽINA iz Cakovca, iMarko ZABAVNIK iz Ormoža, Drago DAŽ iz Slovenske Bistrice in aranko VOLJČ iz Ptuja. Povedati še velja, da so OZD iz občine Koprivnica finančno pod- prle formiranje in opremo briga- de. F. Bagar 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 11. avgust 1977 — TEDNIK TEDNIKOV UVODNIK •TEDNIKOV UVODNIK Odločneje po začrtani poti v teh prazničnih dneh, ko delovni ljudje in občani ptujske občine ocenjujemo /Številne dosežene uspehe na področju razvoja samoupravnih odnosov, gospodarskega razvoja, doseikov na področju druibenih dejavnosti in komunalne urejenosti, ki je vidna skoraj v sleherni vasi, se moramo zavedati tudi nalog, ki nas še čakajo, ne le v daljSem obdobju, ne samo do konca srednjeročnega planskega obdobja, temveč konkretno ie v letoSnjem letu, če hočemo, da bomo izpolnili naloge, ki smo si jih zadali v srednjeročnih razvojnih programih. Skupščina občine Ptuj je na zadnji seji obravnavala informacijo o tekočih gospodarskih gibanjih in o uresničevanju resolucije o druibeno ekonomski politiki in razvoju občine Ptuj v prvem polletju letošnjega leta. Pri tem je bilo ugotovljeno, da smo se tako v okviru republike kot občine z resolucijo o izvajanju družbenega plana v letošnjem letu dogovorili, da se napori vseh subjektivnih sil in ukrepi tekoče gospodarske politike usmerijo zlasti v reševanje tistih strateško pomembnih nalog, ki so nujne za uspešnejše izvajanje ciljev družbenega plana občine in republike za obdobje do leta 1980. Poudarjena je bila naloga nadaljnjega razvoja samoupravnih druibeno ekonomskih odnosov na podlagi ustave in zakona o združenem delu, kar je pogoj za uspešno uresničitev planskih nalog v letošnjem letu. Zagotoviti je potrebno uresničevanje dogovorjenih prednostnih nalog v gospodarstvu in na področju družbenih dejavnosti z razvijanjem in mobilizacijo kakovostnih dejavnikov v gospodarjenju, z zagotavljanjem lastnih in tujih virov za naložbe, ki so glavni vzvod gospodarske rasti in z izvajanjem drugih, nakazanih nalog na tem področju. Zbori skupščine občine Ptuj so na ločenih sejah, na podlagi ugotovitev sprejeli določena stališča in priporočila, ki jih bo nujno dosledno uresničiti. Pri tem gre za ugotovitev, da gospodarska gibanja v prvem polletju letošnjega leta kažejo sicer nekatera odstopanja, v bistvu pa vendarle lahko ugotovimo, da gremo v smeri, ki smo jo začrtali z ekonomsko politiko za letošnje leto. To se kaže zlasti v ugodni rasti proizvodnje in zaposlenosti, ki je precej nad republiškim poprečjem, čeprav je pri tem treba upoštevati lanskoletno razmeroma nizko osnovo. Manj zadovoljive rezultate beležimo na področju investicijskih vlaganj in naložb v proizvodne zmogljivosti. Če tu ne bomo dosegali plana, je lahko nasploh vprašljiv naš celotni gospodarski in družbeni razvoj, ki smo si ga začrtali v tem srednjeročnem obdobju. Prepočasi tudi poteka proces spreminjanja organizacijske strukture gospodarstva in družbenih dejavnosti, prepočasi rešujemo nekatera osnovna vprašanja, zlasti medsebojno dohodkovno povezanost v skladu z zakonom o združenem delu. Prav tako na področju delitve in porabe dohodka ne uresničujemo dogovorjene politike ali vsaj v celoti ne izvajamo in kršimo dogovorjena merila. Zbori skupščine občine Ptuj v svojih stališčih predvsem zahtevajo, da je potrebno dogovore in ukrepe, določene s srednjeročnim planom in z resolucijo o njegovem izvajanju v tekočem letu, dosledno spoštovati in uresničevati. Vsi subjekti gospodarjenja in vsi nosilci odločanja morajo svoje ekonomske odločitve uskladiti s sprejetimi dogovori in sporazumi in tudi z novimi sistemskimi zakoni. Vse organizacije združenega dela in delovne skupnosti se morajo držati dogovora o politiki dohodka in osebnih dohodkov in se ravnati v skladu z določili zakona o združenem delu. Pri tem velja še posebej opozoriti na 662. člen zakona, ki določa, da se bodo določbe o ugotavljanju celotnega prihoda, razporejanju dohodka in čistega do- hodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev dosledno uporabljala najpozneje od 1. januarja 1978 dalje. Organizacije združenega dela, ki so v prvem četrtletju izkazale izgubo, so dolžne analizirati vzroke in predvideti konkretne ukrepe in o tem obvestiti organe, ki jih določa zakon. Te delovne organizacije tudi ne morejo povečati osebnih dohodkov, dokler imajo izgubo. Delovne organizacije, ki so lansko poslovno leto končale z izgubo pa so bile dolžne najkasneje do 15. julija predložiti izvršnemu svetu SO Ptuj poročilo o konkretnem izvajanju sanacijskih programov z obrazložitvijo uspešnosti odstranjevanja vzrokov, ki so privedli do iz- gube. Res je, da bo izvajanje teh nalog sedaj, v času dopustov, nekoliko zastalo, zato pa je toliko bolj nujno, da takoj po dopustih začnemo dosledno uresničevati te naloge, kar velja zlasti za tiste, ki se tega še niso resno lotili. To bo še toliko lažje, ker bodo podatki v polletnih obračunih že dokaj realni kazalec, kaj je treba podvzeti v drugem polletju. Vsi subjektivni dejavniki v vsaki samoupravni organizaciji in skupnosti, morajo zahtevati in doseči nenehno preverjanje rezultatov naših prizadevanj, saj to obenem pomeni oblikovanje prvih osnovnih nalog za uresničevanje srednjeročnih planov v prihodnjem letu. Franc Fideršek TEDNIKOV UVODNIK »TEDNIKOV UVODNIK Osnovna sredstva, prav tako pa tudi sami proizvodni prostori v obstoječih obratih TOZD Pekarna ,,Vinko ReŠ", že dalj časa kažejo potrebo po temeljiti obnovi. Ker ima kolektiv v te namene na voljo zelo malo lastnih sredstev se je odločil za investicijski kredit pri KB Maribor, podružnici Ptuj v vMmi 1,04 milijona dinarjev. V podružnici so mu odobrili 74 odstotkov zahtevane vsote. Tako pridobljena sredstva bo kolektiv porabil za najnujnejši remont v posameznih obratih: obnovo v pe- karni v Kidričevem, ptujski pe- karni in slaščičarni v Ptuju. Omenimo naj, da bodo v pekarni v Ptuju zamenjali zastarele mešalne stroje in jih nadomestili z inten- zivnimi mešalci, katerih prednost je v tem, da v skrajšanem času izvrše zames in obenem dosežejo večjo ispeko ter kvaliteto izdelkov. V kolektivu so stekle tudi že pr- ve intenzivne priprave na gradnjo nove pekarne v Ptuju, ki bi jo, če bo šlo vse po načrtih, predali svojemu namenu, ob praznovanju občinskega praznika, 8. avgusta leta 1978. MG Naloge v bančni preobrazbi Nova ustava SFRJ in zakon o temeljih icreditnega in bančnega sistema sta postavila naloge na področju nadaljnje preobrazbe kredit- nega in bančnega sistema; določata tudi, da mora vsa sredstva v bankah upravljati združeno delo in hkrati tudi razpolagati s sredstvi, ki jih banke ustvarijo s svojim poslovanjem. Preobrazba bank pa v nadaljevanju opredeljuje še njeno vlogo kot sestavnega dela takšnih odnosov v samoupravnem združenem delu, v katerih vse oblike dohodka v procesu kroženja družbene akumu- lacije pripadajo temeljni orga- nizaciji združenega dela. Upravljanje celotnih sredstev v bankah, pripada tako združenemu delu, ki tudi razpolaga z ustvarjenimi sred- stvi banke. V procesu bančne preo- brazbe je sestavni del le-te stanje in položaj gospodar- stva; banka mora postati v prihodnje pravo združenje temeljnih in drugih organi- zacij združenega dela. To so osnove, ki jili mora banka v svoji preobra7t)i uresničiti. Tudi v podružnici Kreditne banke Maribor v Ptuju tečejo že nekaj časa temeljite pri- prave na bančno preobrazbo. V dosedanjih razpravali okrog preobrazbe banke je bilo največ govora o vsebin- skih vprašanjih. V osnutku samoupravnega sporazuma o združevanju v temeljno kre- dtno banko Maribor, ki je te dni v razpravi v TOZD ptujske občine, je navedeno, da bo podružnica v Ptuju v okviru bodoče temeljne ban- ke Maribor, imela obliko poslovne enote. Razlogi, ki so vodili v tako bodočo organiziranost so številni, najtehtnejši med njimi pa je že tradicionalna povezava ptujskega in mariborskega združenega dela, predvsem na področju kovinsko-predelo- valne industrije. Osnutek samoupravnega sporazuma bo v razpravi do 15. septembra, ko bodo zbrali pripombe nanj in izdelali dokončen predlog sporazuma. Rok za preobrazbo je določen za 15. januar 1978. O sporazumu pa se bodo v prihodnjih dneh izrekle še ekonomske komi- sije DPO in IS SO Ptuj. Nova bančna organizacija bo kraj, kjer se bosta združevala delo in sredstva in si istočasno tudi pridobivala sredstva za lastno in skupno materialno cBnovo ter sredstva za pospe- ševanje tekoče dejavnosti članic bank. V sklep bi lahko zapisali že večkrat uporabljen stavek, da je v vsej bančni preobrazbi izrednega pomena, da bančni delavci „niso zgolj admini- strativni in fmančni servis za izpolnjevanje odločitev, tem- več ustvarjalni strokovni so- delavci združenega dela pri tzpolruevanju njegovih finan- čnih funkcij... MG Novi silosi in tovarna krmil mesokombinata »Perutnina" Ptuj Delovna organizacija ,J*enittnind' Ptuj se bo vključila v okviru proslav praznika občine Ptuj in 35 letnice herojskega boja slovenska-goriške Lackove čete s pomembno delovno zmago. X soboto 13. aygusta bo dala v obratovanje novo tovarno krmil, z zmogljivostjo 16.000 vagonov na leto in silose, z .zmogljivostjo 1.200 vagonov. ' Končana mvesticija ni po- membna samo za delovno organi- zacijo .J^erutnina" Ptuj, ampak je širšega družbenega pomena- Sred- njeročni plan razvoja kmetijstva in živilske'industrije od leta 1976 do 1980, ki so ga sprejeli delovni j^udje v vseh TOZD Perutnine predvideva, da naj bi DO Perutnina v letu 1980 proizvedla 30.000,ton biojlerjev. flan ne bi bil dosegljiv, če ne bi istočasno zagotovili dovoljne količine kvali- tetne krme. Zavedamo se dejstva, da tudi proizvodnja, ki jo predvideva srednjeročni pJan ni goma meja, ampak da so možnosti plasmana perutninskega mesa in ostalih perutninskih izdelkov še veliko večje, ker je to meso kvalitetno in ceneno nasproti ostalim vrstam mesa. Kvalitetna prehrana piščan- ca v času vzreje in pravilna obdelava tega po zakolu, sta ga napravila privlačnega za oko, okusnega in pripravnega za ta- ko^njo vscstranko uporabo. Tovarna krmil v kateri proizva- jamo krmo, stara je 15 let, ne bi bila kos bodočim nalogam. Že pri sedanji proizvodnji smo na gornji meji zmogljivosti, poleg tega pa so tudi stroji dotrajani. Enak problem je tum premagala zmogljivost silosov; ki je 2.100 ton, kar zadostuje pri sedanji proizvodnji za dvanajst- dnevno zalogo surovin. Pri tako neurejenem tržišču, kot je jugo- slovansko, je to absolutno prema- lo. , Oede na navedena dejstva in na dolgoročno razvojno politiko, ki jo vseskozi vodi delovna organizacija ,J>erutnina", smo že v letu 1973 pristopili k načrto- vanju nove tovarne krmil in silosov; Odločili smo se za betonsko izvedbo, ker je ta za takšne namene bolj primerna od železne in ne zahteva nobenega vzdrževanja v času u uporabe. Projektant gradbenili in ostalih načrtov je bil Slovcnija-projckt iz Ljub^ane. Na licitaciji zbiranja ponudb za gradbena in obrtniška dela je bil izbran GIP Gradiš Ljubljana, GE Maribor, ki je dobU vsa dela razen domače in tuje opreme. Gradbena dela so se začela 15. 2. 1975. Zgrajeni so bili naslednji objekti: silosi za žita kapacitete 10.000 ton, silosi za mlete suro- vine kapacitete 2.000 ton, tovar- na krmil, kjq>acitcte 160.000 ton z večizmcnskim delom, podno skladišče za surovine s premiksar- no, industrijski tir. itd. Gradnja silosov je potekala po sodobnem tehnološkem postopku z drsnimi opaži in je trajala samo 40 dni Gradnja tovarne pa je potekala s klasičnimi opaži in je trajala znatno dalj časa. Računa se, da je bilo porabljeno za vse objekte okrog 6.500 kub. m betona in okrog 800 ton armatu- re. Vsa transportna oprema je domača. Proizvajalec te je bfl Mlinostroj Domžale. Dobavitelj uvozrc opreme jc bila zn;ma švicarska'firma Buehler. izvajalec obsežnili in zalitcvnih dektroinštalacij in ostalih elek- Sflosi z novo mešalnico, levo stara mešalnica. Foto: L. Cajnko Energetska omara med montažo Foto: L. C{g'iiko tronaprav je bU IMP Ljubljana - TOZD Elektr oko vinar Ptuj. Pred- videva se, da je bilo položeno okrog 1.350 kablov, s povpreč- jem 15 žil v enem in ^upne dolžine okrog 60.000 m. V relejno omaro je bilo vgrajeno okrog 1.600 relejev, 700 varovalk in 40.000 m žice. Osatala dela, ki so bUa opravljena pleg že navedenih, so bila v manjšem obsegu in vrednosti. Iz navedenih podatkov lahko povzamemo, da so bila opravljena obsežna in zahtevna dela. Vsi izvajalci so se zavedali svojih nalo^ in z manjšim odstopanjem končali dela v dogovorjenem roku. Predvidevamo, da bo kon- čna vrednost investicije nekaj nad 100 milgonov din. Gradnjo so sofinancirali: Ljubljanska banka - podružnica Maribor, Kreditna bamca Maribor - podružnica Ptuj, Kmetijsko' živilska razvojna skupnost Slovenije in Zvezna direkcija za rezervo živiL Poleg kreditov je bilo v investicijo vloženih veliko lastnih sredstev. Nova tovarna krmil je po zmogljivosti največja v Sloveniji in med največjimi v Jugoslaviji. S sodobno in tehnološko izpo- polnjeno opremo pa se uvršča na prvo mesto ■ v državi. Celotni proizvodni proces jc popolnoma avtomatičen. Vm stroji m trans- portne naprave se daljinsko krmilgo iz enega mesta preko skupne komandne plošče. Stroji za briketiranje bodo omogočali proizvodnjo krme v obliki brike- tov, kar je pomembna novost pri prehrani perutnine. S tremi sprejerrmimi transport- nimi linijami in z dvakratno dostavo vagonov bomo lahko sprejeli dnevno okrog 12.000 ton surovin, kar je posebno pomemb- no v jesenskem času, ko je velika dobava surovin, predvsem koruze, saj je pogosto prihajalo do stojnine vagonov. Pri projektiranju nove tovarne in silosov smo gledali na to, da izključimo vse dejavnike, ki onesnažujejo okolje. Pri tovarnah močnih krmil sta v glavnem dva: prali in odpadna embalaža. Prahu, ki bi onesnaževal okolje ni veliko in še škodljiv ni. Ne glede na to, smo v tovarni vgradili močne ventilatorje, ki bodo sesati' prah od tam, kjer bo ta nastajal in ga vodili v posebne filtre, ki ga bodo zadržali, očiščen zrak pa bo izh^al skozi zračnike navzven. Večji onesnaževalec okolja kot prah jc odpadna embalaža, ki ostane od potrošenih ovrečenih surovin. V, neembahranem stanju zavzema veliko prostora in jo ze malo močnejši veter raznese po okolicL Da bi se izognili temu problemi jo bomo v bodoče sproti stiskali s stiskalnico v bale in te redno odvažali Velike asfaltne površine bodo tudi omogočale, da bo možno držati c^olico tovarne čisto. F. R. Nova mešalnica s silosi (l^vo), ob stari mešalnici (desno). Foto: L. Cajnko TGA Kidričevo Razmišljanja o novih TOZD Kcjnferenca osnovnih organiza- cij sindikata v TGA „Boris Kidrič" v Kidričevem ie ob razpravi o uresničevanju zakona o združenem delu, oblikovala kon- kretni predlog, s katerim jc pred kratkim seznanila vse delavce in samoupravne organe v TOZD in delovni skupnosti skupnih služb. V tem predlogu, ki so ga dobila tudi vodstva družbenopolitičnih organizacij in poslovodm organi v TOZD, je nakazana misel o reorganizaciji dosedanje samo- upiavTie organiziranosti, ki jo z^teva zakon o združenem dem. Gre namreč za to, da so že v dosedanjih razpravah, na raznih posvetih in seminarjih ugotavljali, da posamezne TOZD vključujejo tudi delovne procese, ki po 320. členu zakona o združenem delu izpolnjujejo pogoje za organizi- ranje samostojne TOZD. Znano je, da sedaj obstajajo v TGA štiri TOZD. Konferenca oaiovnih organiza- cij sindikata predloga, da bi naj do 31. avgusta letos v TGA ustanovili še 5 TOZD. To bi na| bflc temeljne organizacije združenega dela: Livarna, Ariodna masa. Energetika, Tehnična kontrola in Investicije. Prav tako je predlog, da bi naj oblikovali dve delovni skupnosti skupnih služb. V skladu s tem predlogom so vse osnovne organizacije sindikata do konca julija opravile sestanke delovnih dcupin in v glavnem informirale delavce, kar je bila obenem predpriprava na zbore delovnih ljudi. Prav gotovo bodo o tem živahne razprave, povedana različna mnenja in morda dani tudi novi predlogi. France Meško TEDNIK -^^^''g^stig?? DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Ob 35^etnicismrti narodnega heroja Jožeta Lae/ca y četrtek, 18. avgusta se spominjamo na pretresljiv dogodek iz na- še domače zgodovine, saj je tega dne pred 35. leti umrl v ptujskih zaporih narodni heroj Joie Lacko. Bil je irtev zločinskega nasilja nemške policije. Vest o Lackovi smrti je tedaj bolestno odmevala po vsem ptuj- skem okraju in se kmalu razširila po vsej Sloveniji. Jože Lacko je postal simbol upornega, svobodo- željnega slovenskega kmečkega ljudstva, kakor v 16. stoletju hrva- ški kmet Matija Gubec, bojevnik za pravice kmečkih podložnikov. Jože Lacko, kmet iz Nove vasi pri Ptuju se je že okrog leta 1930 goreče oklenil ideje komunizma; v komunistično partijo pa so ga sprejeli leta 1932. Trdno je bil prepričan, da bo ideja komunizma zmagala in človeštvo odrešila veli- kega gorja, kakor so vojne, social- ne bolezni, lakota, vsakršno nasilje in izkoriščanje. Za veliko idejo je Jože Lacko živel nad deset let in zvesto izpolnjeval naloge, ki mu jih je od leta 1932 zaupala KP, ko je postal njen član. Poleg dr. Jože- ta Potrča je Jože Lacko predstav- ljal najtrdnejši steber naprednega delavsko-kmečkega gibanja v predvojnem ptujskem okraju, med vojno pa se je uvrstil med najboljše organizatorje vstaje proti okupatorju. Ko so fašistični krvniki uničili Lacku življenje, se je kmalu razve- delo, kako junaško je Lacko pre- našal strašno trpljenje v rokah ptujskih gestapovcev. 10. avgusta Horvatova domačija v Sp. Veiovlaliu — IcraJ Lacicove aretacija 10. avgu- sta 1942 dopoldan. 1942 so ga prijeli v Sp. Velovlaku, ga gnali po ptujskih ulicah in ga nato privezali ob leseno ograjo pri sedežu gestapa v Ptuju. Tam je stal na sončni pripeki več kot tri ure, zagrizeni hitlerjevci pa so ga klofutah, vanj pljuvali in ga kame- njali. Ob treh popoldan so ga pri- vedli v ptujske zapore, kjer sta ga gestapovca Reibenschuh in Junger zverinsko mučila, da bi strla nje- govo voljo, njegov ponos. S silo sta ga hotela pripraviti k izdaji so- Lacku obesijo na prsa tablo z napisom v nemškem jeziku: ,,Sem morilec in vodja banditov — Jože Lacko." Stati mora tri ure na son- čni pripeki ob plotu pred sedežem gestapa, kjer ga hitlerjevci klofu- tajo in zasmehujejo. delavcev OF. Toda Lacko je mol- čal. Pogumno je prenašal silne bolečine, ko so mu štrli čelnico, prsni koš, izpulili nohte s palcev na nogah in s pretepanjem urezali še rane po vsem telesu. Zadnje dni je Lacko le redko prišel k zavesti. Umrl je v torek, 18. avgusta 1942 ob 23. uri v celici štev. 9. V mrliškem listu beremo, da so Lackovo smrt povzročile možganske krvavitve. Zakaj so na- stale pa dobro vemo. Udarci s puškinimi kopiti po Lackovi glavi niso uničili volje junaka, povzroči- li pa so možganske krvavitve in smrt. Lackovo aretacijo je zakrivil izdajalski kmet Franc Horvat v Sp. Velovlaku, kamor se je Lacko zatekel v soboto 8. avgusta 1942 zvečer iz zadnje bitke Slovensko- goriške čete v Mostju. Horvat je, kakor vse kaže, najprej okleval, da bi Lacka izdal. V nedeljo se še ni odločil za gnusen zločin. V pone- deljek zjutraj ICL avgusta pa je od- šel zjutraj v Dornavo, kjer je bila na gradu vojaška posadka. Njene- Celica štev. 9 v ptuj^fli zaporih, kjer je Lacko umrl. Tretja Lackova fotografija, ki so jo posneli gestapovci, ko so prijeli Lac- ka 10. avgusta 1942 in ga razstavili v Ptigu v grožnjo upornim Sloven- cem. Fotografije so večne priče nemškega nasiya nad borcem za svobodo slovenskega naroda. mu poveljniku je povedal, kdo se skriva na njegovem seniku. Hor- vata so partizani kaznovali s smrt- jo decembra 1943. Ko te dni obujamo spomine na pretresljive dogodke iz domače zgodovine pred 35. leti, na poraz Slovenskogoriške čete v Mostju in Lackovo smrt, se zavedamo, da je kri, prelita za svobodo v tistih dneh vzidana v temelje naše nove domovine, naše stavbe samo- upravnega socializma. Med okupacijo naše domovine v letih 1941 — 1945 so stopili v osvo- bodilni boj najbolj iiarp^no. ^zjt- vedni prebivalci ptujskega okraja. Njihova pripravljenost, da žrtvuje- jo tudi svoje življenje za velike cilje svobode in demokracije, jih je vodila v neizprosen boj z vojaško mogočnim sovražnikom. V njih se je prebujala velika moč, vzdržlji- vost, pogum, preziranje smrti, neizmerna ljubezen do svobode. Da, tisti čas je rodil junake, kakr- šen je bil Jože Lacko, junake, ki nam bodo vedno zgled nesebičnega delovanja za graditev trdne, neo- majne stavbe socializma in za ohranitev naše svobode. VIDA ROJIC Lacka pripeljejo gestapovci iz Sp. Velovlaka pred sedež gestapa v Pti^u. Vklenjen stoji poleg polKista v civilu ob vhodu v stavbo. Glavo so mu ge- i stapovci obvezali že na orožniški postaji v Rogoznici, ker je krvavel iz ra- i ne na čelu, kjer so ga gestapovci ranili s puškinim kopitom. Ptujski zapori, kamor so Ladca pripeljali 10. avgusta ob treh popoldan in kjer so ga tako mučUi, da je umrl 18. avgusta 1942. Udarniški dan brigadirjev- veteranovnaMDA »Slovenske gorice 77" 20. avgusta 1977 V počastitev praznika občine Ptuj in 35. obletnice junaškega boja Slovenskogoriške — Lackove čete se bodo brigadirji — veterani ptujskih mladinskih delovnih brigad udeležili udarniškega dneva na mladinski delovni akciji ,,Slovenske gorice 77" in z delom zaključili letošnje i praznovanje občinskega praznika. Zbor brigadirjev — veteranov bo v soboto, 20. avgusta 1977 ob 7. uri- v Ptuju na trgu Mladinskih delovnih brigad, odkoder so odhajale nal delovne akcije številne ptujske mladinske delovne brigade. Na ta dan sei bodo brigadirji — veterani skupaj z brigadirji MDA Slovenske gorice: 77" udeležili udarniškega dne na delovišču v kraju, kjer se je pred 35. leti j junaško bojevala Slovenskogoriška — Lackova četa. Brigadirji —' veterani bodo najprej z mladimi brigadirji preizkusili svoje moči na delovišču, v drugem delu pa bodo seznanili mlade brigadirje s sfx)mini na; leta, ko so na številnih gradbiščih sirom Jugoslavije gradili progre, ceste, ■ tovarne in druge zelo pomembne objekte. , Udarniški dan brigadirjev — veteranov na MDA ,,Slovenske gorice! 77" je tudi priložnost, da se brigadirji ptujskih mladinskih delovnih| brigad, ki danes živijo v raznih krajih naše domovine in izven nje ponovno srečajo. ; Prijavo za udeležbo na udarniškem dnevu brigadirjev — veteranov' na MDA ,.Slovenske gorice 77" pošljite občinski konferenci ZSMS Ptuj,' Trg MDB l/IL, 62250 Ptuj, najpozneje do 18. avgusta 1977. j Feliks Bagar 1 18 Titovih portretov Portretirati človeka in držav- nika kakršen je predsednik TITO gotovo ni lahko delo. Vsaka črta na obrazu, vsak gib je pomem- ben, ker izraža tisto samosvojo predsednikovo notranjo moč s katero je povezano vso njegovo življenjsko delo v borbi za pravičen in miroljubni svet, za take samoupravne sociahstičnc odnose kot si jih želimo vsi delovni ljudje in občani neuvršče- ne Jugoslavije. Na osnovi razpisa, ki ga je poslala galerija portretov v TUZ- LI vsem likovnikom v Jugoslaviji, da v jubilejnem letu posvetijo posebno pozornost tudi portreti- ranju predsednika TITA in ob letošnjem občinskem prazniku ter 35-letnici ustanovitve, delo- vanja in poslednjega boja Sloven- skogoriške—Lackove čete, je aka- demski slikar, profesor ALBIN LUGARIC iz Ptuja pripravil 18 perorisb in oljnih shJc portretov predsednika TITA ter jih razstavil v dvorani ptujske krajevne skup- nosti v Jadranski ulici. Etnologhija Majda Cchova, ki je razstavo pripravila kot članica sveta krajevne skupnosti Ptuj, je v svoji uvodni besedi omenila, da so razstavljena Lu^aričcva dela nastajala v zadnjih stirili letih in predstavljajo predsednika Tita v različnih obdobjih njegovega re- Albm Lugarič (srednji v ospredju) tohnači obiskovalcem nastanek posameznih portretov. Foto: Langerholc volucionarnega delovanja in op- ravljanja njegovih odgovornih dolžnosti vse do današnjih dni. Na osrednjo razstavo portretov, ki bo v TuzU v mesecu oktobru, bo sUkar Albin Lugarič poslal dve oljni shki predsednika Tita in se tako predstavil v okviru ostahh jugoslovanskili likovnih umetni- kov, ki so se udeležili omenjene- ga natečaja. m, š. Za praznik tudi spominsl(i žig in ovojnica Na svojstven način se tudi ptuj- ski filatelisti vključujejo v praznovanje letošnjih Titovih in partijskih jubilejev ter praznika občine Ptuj in 35-letnice ustanovit- ve, delovanja in poslednjega boja Lackove čete ter njegove junaške smrti. Ob tej priložnosti so izdali posebno spominskoovojnicoin žig, ki je bila v minulih prazničnih dneh na voljo vsem filatelistom in drugim zbiralcem. 10. oktober dan kovinarjev Jugoslavije v sklopu akcij praznovanja letošnjih Titovih in partijskih jubilejev teče vrsta aktivnosti tudi v sindikatu delavcev kovin- ^e industrije. Vrhunec letošnjih aktivnosti bo zaključek zveznega tekmovanja kovinarjev Jugosla- vije, ki bo organizirano v začetku oktobra v Zagrebu. Ob tej priliki naj bi na posebni svečani seji, ob prisotnosti več tisoč kovinarskih delavcev iz cele Jugoslavije, proglasih 10. oktober za dan kovinarjev Jugoslavije. Predlog o pro^asitvi dneva kovinarjev je izdelal republiški odbor sindikata delavcev kovin ske industrije. Z akcijo uresničit- ve tega predloga pa je začel tudi občinski odbor sindikata delavcev kovinske industrije Ptuj, ki je poslal vsem osnovnim organiza- cijam sindikata in konferencam sindikata kovinske industrge ob- čine Ptuj predlog v razpravo. 10. OKTOBRA LETA 1910 JE NAMREČ TOVARIŠ TITO PO- STAL ČLAN SINDIKATA KO- VINARSKIH DELAVCEV. , N. Topolovec 4 - DELEGATSKA SPOROČILA 11. avgust 1977 - TEDNIK Naša solidarnost in pomoč Nominik Glušič v imenu upokojencev. Tako številni govorniki z raznih področij družbenega življenja in dela, na vseh teh področjih je po- kojni Mirko Majcen aktivno delo- valin uspešno opravljal vodilne, večinoma predsalniške funkcije, dovolj zgovorno pričajo o vse- stranski dejavnosti zaslužnega po- kojnika. Mirko Majcen je bil rojen 16. junija 1890 v Slovenski Bistrici, osnovno šolo je obiskoval na Des- trniku, odkoder tudi njegova dru- žina izhaja, pripravnico in uči- teljišče pa v Mariboru, kjer je leta 1910 maturiral. Kot učitelj je poučeval na Hajdini, Destrniku, Ptuju, v Mariboru, pa spet na Destrniku, pri Mariji Snežni in po osvoboditvi spet v Ptuju kot ravnatelj osnovne šole ,,Mladika" do upokojitve. Ze kot učiteljiščnik se je aktivno vključil v boj za slovensko besedo, vzgajal je mladino v socialnem du- hu in utrjeval nacionalno zavest. To njegovo delo je prekinila prva svetovna vojna. Vojni metež ga je zajel med prvimi, že na ,,Anino nedeljo" leta 1914 in vse do razsu- la ,,črno-žo!te" monarhije. Toda revolucionarne misli, nacionalnega ponosa in patriotske zavesti mu vojna ni mogla vzeti, nasprotno, še bolj jih je izostrila. la misel je podžgala njega in druge slovenske fante in može, da so se med prvimi pridružili generalu Maistru, pohiteli na našo severno mejo in s puško v roki trdno vkopaH mejni- ke, ki stoje še danes, ki še danes začrtujejo severno mejo naše domovine, socialistične Jugoslavi- je. V času med obema vojnama je bil vedno na strani zatiranega, a ponosnega in zavednega slo- venskega človeka, zato ga je proti- Ijudski buržoazni režim tudi pre- ganjal in pogosto premeščal. Po vdoru nacističnih okupatorjev, so ga takoj aretirali in skupno z družino, ženo in 4 otroci, izgnali v Srbijo, v Užičko Požego, kjer seje med prvimi Slovenci, skupno s si- nom in hčerkama, pridružil NOE, bil državljan legendarne Užiške re- publike. Sin mu je omahnil v smrt sredi Sremskih ravnin, v enem zadnjih jurišev na pragu svobode. Sam pa se je s preživelimi člani družine vr- nil v svoj Ptuj, kjer se je takoj vključil z vsem svojim strokovnim in družbenim znanjem v izgradnjo nove družbe. V začetku leta 1949 je tudi formalno postal član KP oziroma ZK in je s tem le potrdil tisto, za kar se je že prej vedno bo- ril v prvih vrstah naprednih sil slo- venskega ljudstva. Bil je pobudnik številnih akcij, nosilec mnogih naprednih misli, ne le na področju vzgoje in izobraževanja, temveč tudi na številnih drugih področjih. Ko je po 40-letnem pedagoškem delu odšel v zaslužen pokoj, se je polno angažiral kot pobudnik, ustanovitelj in prvi predsednik stanovanjske zadruge v Ptuju, ki je pred 24 leti zgradila prvi družbeni stanovanjski objekt v Ptuju, na območju, ki ga danes s ponosom imenujemo novi predel Ptuja. Opravljal je dolžnosti v ZKS, v SZDL, bil je pobudnik in prvi predsednik občinske zveze borcev za severno mejo 1919—1920 i pozneje častni pred- sednik te zveze, predsednik društva upokojencev v Ptuju. Opravljal je še vrsto drugih dolžnosti vse do časa, ko ga je pred nekaj leti bole- zen zaprla med štiri stene njegove- ga stanovanja in ga priklenila na posteljo. Za vse to, kar je Mirko Majcen v svojem dolgem življenju kot pedagog in kot družbeni delavec storil za slovensko ljudstvo, za de- lovne ljudi ptujske občine in nepo- sredno za Ptujčane, se mu bomo najvredneje lahko oddolžili le s tem, da bomo, vsak na svojem področju nadaljevali, naprej gradili tisto, kar je Mirko Majcen že pred 70 leti začel in vso to dolgo dobo skoraj dveh generacij us- pešno opravljal. Naj spomin nanj ostane živ! FF TOZD Kletarstvo .^Slovenske gorice Ugodna ocena letnika 1976 Vsako leto, ko vina primerno dozorijo (maj, junij) organizira Kmetijski zavod Maribor strokov- no ocenjevanje vseh vin ktnika. Takšno ocenjevanje pa ni na- menjeno h reklami, temveč so ti podatki potrebni strokovnjakom v strokovne namene. V, degusta- cijski komisiji sodelujejo enologi iz proizvodnih kleti, strokovnjaki zavodov in fakultete. Pri ocenjevahiem sistemu dose- že najvišjo oceno vino, ki je ocenjeno z dvajsetimi točkami. Ocenjevalec pa navadno ne podeli najvišje ocene. Pri letošnjem ocenjevanju letnika 1976 je komisija ocenjevala 67 vzorcev razUčnili sort vina. Vina so dobivala po sortah naslednje ocene: - najvišje ocenjeni šipon je bil iz ormoško4jutomerskih gonc; - najvišjo oceno deU za vino ptujsko območje z mariborskim vinorodnim okolišem; - beli burgundec (pozna trga- tev) je dosegel najvišjo oceno iz Vurberka in sicer oceno 18,5 točk, kar je najvišja ocena posavskega in podravskega okoli- ša za letnik 1976; - pri sorti renski' rizling je doseglo najvišjo oceno vino z ormoških ^oric in Haloz; - najvišje ocenjena sorta sou- vignon je pozna trgatev iz Haloz; - najvišje ocene pa je TOZD Kletarstvo „Sloven^e gorice" dobila tudi pri sortah muškat otonel, rumem muškat in trami- nec Vse sorte so iz vinorodnega okoliša Haloz; - od rdečih vin je dobila najvišjo oceno modra frankinja iz vinorodnega okoliša srednjih Slo- venskih goric m sicer iz delovne enote Osojnik. , Tako kot prejšnja leta, se tudi fetos gibljejo ocene posameznih sort in" letnikov vLiorodnih okoli- šev Haloz in srednjih Slovenskih goric, v konici podravskega okoliša, iz česar lahko zaključi- mo, da ima to območje odlične pogoje za pridelovanje kako- vostnih in vrhunskih vin. Vino- gradniki in kletarji pa znajo te naravne pogoje dobro izkoristitL M. Pišek GLASOVI IZ DELEGATSKE BAZE »Moramo" sprejeti ali... ,,V 4. členu so opredeljeni pri- spevki kmečkih zavarovancev. S tem predlogom se obremenitev kmetov poveča za okoli 20 odstot- kov". Tako je zapisano v obrazlo- žitvi novega odloka o obveznosti plačevanja prispevkov za zdrav- stveno varstvo v občini Ormož, ki ga je ,,morala" poleg zdravstvene skupnosti, sprejeti tudi delegacija skupščine občine Ormož. ,, Kmet je so izenačeni z drugimi zavarovanci" trdijo nekateri, ,,zato naj plačajo še več", čeprav je njihova pokojnina minimalna in večkrat ne zadošča za plačevanje starostnega in zdravstvenega zava- rovanja. Kmet tudi ne dobi bol- niške, čeprav je morda težko bolan več mesecev, zlomi udov ipd., kmečka žena ne dobi porodniškega dopusta, čeprav je sama osebno zavarovanka, kmečka žena tudi ne dobi lastne pokojnine, čeprav je proizvajalka in nikoli vzdrževana oseba. Vrnimo se k odloku.20 odstot- kov pomeni, da bo kmet sedaj pla- čeval 50 % celotnega katastrskega dohodka. Bo to mogoče, je sprejemljivo? Tako so se spraševali delegati domala v vseh krajevnih skupnostih pred odhodom na sejo skupščine. Sredstva so bila zdravstvenim skupnostim valorizirana in celotna valorizacija je bila izvršena na ra- čun prispevkov in če nočemo znižati deleža kmečkih prispevkov, moramo prispevek povečati na določeno višino, je smiselno napi- sano v obrazložitvi. Nihče pa ob tem ni pomislil, kako bodo večino- ma stari ljudje to plačilo zmogli, nihče ne razmišlja dovolj učinko- vito, da bi lahko marsikaj privar- čevali velikokrat pri nepotrebnem razmetavanju denarja v samih zdravstvenih zavodih in pri zdra- vilih. Ko so se delegati, 26. julija 1977 zbrali na ločeni seji, so pro- testi proti takemu odloku kar deževali, saj kmetje, zlasti mladina čutijo, da proizvajalec dobi naj- manj, dajati pa mora čedalje več. Delegatom je bilo v začetku pove- dano, da je ta odlok že sprejela zdravstvena skupnost, zato ga tudi mi ,.moramo" sprejeti, če ga ne bomo sprejeli danes, ga bomo mo- rali drugič. Ko se delegati nikakor niso mogli odločiti za sprejem, je sledila še grožnja, češ, da zdravni- ki, če odloka ne bomo sprejeli, ne bodo več hoteli zdraviti kmečkih ljudi in bodo kmečki zavarovanci v ormoški občini te usluge morali plačevati sami, ker so druge občine v regionalni skupnosti ta odlok brez pripomb sprejele. Nihče ne trdi, da kmetje niso dolžni in niso voljni plačevati pri- spevkov, vendar kar naenkrat zvi- šati prispevek za 20 odstotkov, ne da bi se karkoli izboljšalo, je za kmečkega človeka preveč. Zato se delegati sprašujemo, kakšno dele- gatsko samoupravno odločanje je to, če je odlok praktično sprejet že pred sejo in je obrazloženo, da od- lok pač ,,moramo" sprejeti, ker drugače ne gre. Mnenja smo, da bi se taki odlo- ki morali sprejemati drugače. Bilo bi prav zvedeti, če so se delegati v skupščini zdravstvene skupnosti prej posvetovali s svojo delegatsko bazo, t.j. s kmeti, so skušali najti tudi kaico drugo rešitev, bodisi v regionalnem ali v občinskem meri- lu, ne pa po najkrajši poti prevaliti vso breme na pleča kmečkih ljudi. Zanimivo bi bilo tudi slišati, kaj menijo o tem delegati iz drugih občin, na primer od Lenarta, ki je prav tako manj razvita kmečka občina. Ali so res, tako kot je bilo povedano pri nas, brez pripomb odlok sprejeU? V zboru krajevnih skupnosti v Ormožu je bil odlok po enourni razpravi in prepričevanju sprejet z večino (12:6), žalostno pa je, da so prvi klonili delegati iz pretežno kmečkih krajevnih skupnosti, ki so nekako nemočno izjavljali: ,,Kaj hočeš, če moraš pač moraš, tu ne pomaga nič, saj smo videli..." Tako pač odločamo! §e to: Nekoliko čuden se mi je na zadnji seji zdel tudi odgovor predsednika IS SO Ormož, ki je na vprašanje, zakaj na sejah zbora krajevnih skupnosti ni novinarjev in zakaj poteka seje ne snemajo na magnetofonski trak, odgovoril nekako takole: ,,Novinarji so vab- ljeni le na skupne seje, če pa imate v zboru probleme, jih kar povabi- te, bodo radi prišli, ker potrebuje- jo material..." Resnično, za novinarje bi se mo- ral najti material zlasti tam, kjer sprejemamo pomembne odloke večinoma s kimanjem in z dviga- njem rok! Pa brez zamere! Delegatka S. R. Novi dom JLA - novi center kulturnega in dru^bnega življenja Prostor nasproti železniške postaje v Ptuju je po že potrjenem urbanistično-zazidalnem načrtu določen kraj za gradnjo novega doma JLA. V zasnovi je novi dom moderna arhitektonska zgradba v treh etažah. Programska izhodišča gradenj domov JLA predvidevajo začetek gradnje sicer šele v letu 1979, vendar bi bilo moč s premostitvenimi krediti čas gradnje premakniti že v leto 1978. Na pogovorih, ki so bili v zadnjem času v občinskih okvirih, je tekla beseda o družbenopolitični usmeritvi za možno širitev osnovnega programa gradnje novega doma. Zaključek dosedanjih razprav je glasil, da se je treba odločno postaviti na stran dopolnilnega programa gradnje doma; v z\ezi s tem pa bo treba poiskati tudi vire financiranja. Novi dom JLA je za ptujsko območje velika pridobitev za zgoščeno kulturno, družbeno, športno in drugo življenje. Sočasno s pripravami na začetek gradnje doma, pa se bodo iskale tudi rešitve Za stari dom JLA, ki je po svoji funkcionalnosti, gradbeno-tehničnem stanju, že preživel, in mu bo potrebno iskati novo vsebino glede na to, da stoji v ambientalno zaščitenem delu mesta. MG DOBITNIKI PLAKETE OBČINE PTUJ Po sklepu komisije za odliko- vanja pri skupščini občine Ptuj, po predhodni obravnavi vseh predlo- gov, ki so prispeli na razpis za podelitev priznanj, so letos prejeli PLAKETO OBCINE PTUJ: SAMOUPRAVNA STANO- VANJSKA SKUPNOST OB- ČINE PTUJ, ustanovljena leta 1973, je od leta 1974 do danes zgradila čez 200 solidarnostnih sta- novanj, od tega 150 za delavce nizkimi osebnimi dohodki in za mlade druane, za upokojence pa več kot 30, kar je izjemen dosežek Dr. Ivan glede na obdobje pred ustanovitvi- jo samoupravne stanovanjske skupnosti. Kljub številnim težavam pri gradnji družbenih stanovanj (arheološke raziskave, komunalna neurejenost zemljišč, pomanjkanje denarja ipd.), presega svoje pro- grame stanovanjske gradnje skoraj za 30 odstotkov, s čemer bistveno prispeva k razvoju občine Ptuj, zlasti še s pospešenim reševanjem stanovanjskih problemov. IVAN MALESiC, doktor zna- nosti medicinske biokemije, pred- stojnik oddelka za laboratorijsko službo v splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča v Ptuju, ki je med najboljšimi oddelki v Sloveniji. Njegova znanstvena dejavnost je mnogo širša, referiral je na 17 kongresih in sestankih s svojega področja dela. V domačih in tujih medicinskih revijah je i/šlo več strokovnih Člankov, ki jih je napi- Karel Žmavc (levo) Za KS Grajena je listino prevzel Mirko Vaupotič. sal sam ali s svojimi sodelavci. Od leta 1973 je predsednik slovenske sekcije za medicinsko biokemijo. podpredsednik društva medi- cinskih biokemikov Jugoslavije in član lO raziskovalne skupnosti občine Ptuj. KAREL ŽMAVC, aktivni družbeno-politični delavec iz Ptu- ja. V NOB je napredoval od borca kozjanske čete do komandanta Kozjanskega odreda. Do leta 1964 je delal v organih službe varnosti, nato pa na oddelku za LO pri SO Ptuj. Leta 1969 je postal načelnik, nato pa komandant občinskega štaba teritorialne obrambe, marca letos pa je odšel v pokoj, opravlja pa še vrsto družbeno-političnih dolžnosti. Na področju teritorialne obrambe je v ptujski občini opravil pionirsko delo in je v veliki meri njegova zasluga, da je teritorialna obramba v občini Ptuj dosegla visoko stopnjo bojne in mobiliza- cijske pripravljenosti. Za posebne uspehe na področju dejavnosti krajevnih skupnosti in telesne kulture pa sta prejela družbeno priznanje v obliki listine: Za samoupravno stanovanjsko skupnost je plaketo prevzel Franc Zadravec, predsednik skupščine SSS. Foto: Langeiholc KRAJEVNA SKUPNOST GRAJENA, kjer so v desetletnem obdobju delovni ljudje in občani dosegli velike uspehe v razvijanju krajevne samouprave in v izva- janju aktivnosti za zadovoljevanje svojih skupnih potreb. IDA LEPEJ iz Ptuja, ki se je že kot pionirka leta 1953 vključila v TVD Partizan Ptuj in do leta 1967 dosegla celo vrsto pomembnih uspehov in osvojila več prvih mest na republiškem in zveznih tekmo- vanjih. Po letu 1967 pa se je posvetila vzgoji pionirjev in vo- denju vrste. Opravlja tudi več Ida Lepej Foto: Lar^eriiolc dolžnosti v samoupravnih organih in v društvih na področju telesne kulture. TEDNIK -11-avgust 1977 DELEGACIJE OBRAVNAVAJO - 5 »n/lakadam nam bo postal neznanec" Dornava-strnjeno naselje v severovzhodnem delu Ptujskega polja ob vznoiju Slovenskih goric je zabeleiila v preteklih letih zavidljive uspehe na mnogih področjih delovanja svoje krajevne skupnosti. Po Številu prebivalcev je tretje največje naselje v ptujski občini in šteje nekaj nad 1.500prebivalcev. Središče krajevne skup- nosti je od Ptuja oddaljeno 7 kilometrov, le sam prihod v Dornavo nam da vedeti, da se tamkajšnji prebivalci ne ubadajo več s klasičnimi primeri manj razvitosti, kajti s tem so opravili ie pred leti. Asfaltirane ceste v središču naselja, nova osnovna šola in vrtec, več sodobnih objektov nam zgovorno pričajo o delovnem in ustvarjalnem obdobju zadnjih nekaj let. Z regulacijo Pesnice na območju krajevne skupnosti so pridobili precej novih obdelovalnih zemljišč, kar je pospešilo razvoj kmetijstva. K sodobni obdelavi je precej pripomogla tudi lega celotne krajevne skupnosti, saj se njeno ozemlje v celoti nahaja na ravninskem območju. Kljub naglemu in uspešnemu razvoju pa se v KS Dornava srečujejo še s teiavami. Urediti bi Še morali vodovodno povezavo, saj visok nivo talne vode ne ustreza povsem potebam gospodinj- stev, ker zaradi še neurejene kanalizacije v naselju prihaja večkrat do onesnaženja bazena pitne vode pod naseljem. Prav tako zelo po- grešajo pošto v svojem kraju, zdravstveno sluibo, urejeno pro- svetno dvorano, radi pa bi povsem opravili z makadamskimi cestami na območju svoje krajevne skupnosti. ODHAJANJE V TUJINO Po drugi svetovni vojni, vse do letz leta 1968 KS Dornava ni beležila kakšnih večjih delovnih uspehov. Zgradili so le zadružni dom, napeljali elektriko in regulirali reko Pesnico. Pri vseh delih so množično sodelovali občani, toda mnogi so se tedaj odločili za odhod v tujino, kajti v domačem okolju niso našli zapo- slitve, saj je bila na razpolago pre- malo delovnih mest. Precej obča- nov se je v tujini zaposlilo le začasno in so si po prihodu nazaj s Konrad VrtU, predsednik zbora delegatov KS prisluženim denarjem uredili svoje gospodarstvo bodisi na kmetijskem ali kakšnem drugem področju. Tako je bilo iz Dornave še pred nekaj leti precej odstotkov ljudi zaposlenih v tujini, današnji podat- ki pa kažejo, da jih je iz celotne krajevne skupnosti le še nekaj nad 170, kar je približno 11 odstotkov, število prebivalstva v zadnjem času precej narašča, kar je prav tako jesen dokaz, da so se življenjske razmere v zadnjih letih precej iz- boljšale. Sodobno urejeno križiSče v srediSču Dornave RAZVOJ KRAJEVNE SKUPNO- STI V ZADNJIH LETIH Celotna KS zajema le dve naselji Dornavo in Mezgovci, ki sodita med najbolj dinamičnimi naselji v občini Ptuj. V zadnjih nekaj letih beležijo povečanje števila indivi- dualnih stanovanjskih hiš, zgradili pa so tudi tri manjše stanovanjske bloke. Imeli so že več referendumov, na katerih so se ob- čani odločili, da bodo prispevali k hitrejšemu razvoju lastnega okolja. S temi sredstvi so naredili precej korakov na poti napredka, seveda pa so bili večkrat deležni tudi širše družbene pomoči. Med najpo- membnejše delovne uspehe krajevne skupnosti Dornava lahko nedvomno štejemo asfaltiranje ceste dolge 9 kilometrov od Rogoznice, prek Dornave do Moškanjcev. Izredno velika in pomembna de- lovna zmaga je bila izgradnja nove Sole, ki so jo predali svojemu na- menu pred dvema letoma. Nova 5ola je bila toliko bolj dobrodošla, ker je bila potreba po njej med največjimi v Sloveniji, saj je v stari Soli prišlo na posameznega učenca le 0,72 kv. metra površine. Prav tako je bila adaptirana trgovina, ki je dobila sodobno obliko samopo- strežbe. Uredili so cestno razsvetljavo v obeh naseljih. Napredek je viden tudi na kmetij- skem področju, saj se je več kmetij preusmerilo na sodoben način kme- tovanja. Od gospodarskih organizacij uspešno deluje na območju KS obrat KK Ptuj, ki zaposluje okrog 30 ljudi. Svoj sedež ima v Dornavi tudi zavod za varstvo in delovno usposabljanje mladine ,,dr. Marjana Borštnarja", ki je ustano- va republiškega pomena. Od okrog 150 zaposlenih v tem zavodu je kar polovica domačinov. Osnovno šolo, ki nosi ime po Franju Žgeču obiskujejo tudi otroci iz nekaterih sosednjih krajevnih skupnosti. Med omembe vredne uspehe štejejo Se mnogovrstne akcije, med njimi moderniziranje mnogih odcepov cest v samih naseljih, velikega pomena pa je otroški vrtec, ki ima prostora za 40 otrok. NAJNUJNEJŠE POTREBE Med najpotrebnejše naloge, ki bi jih morali hitro rešiti uvrščajo Če bo referendum uspel bo asfaltirana tudi ta cesta v Dornavi občani KS Dornava poleg priklju- čitve na vodovodno omrežje mesta Ptuja še ureditev v transforma- torskih postaj, ureditev mrliške vežice, zgraditev avtobusnih postajališč in asfalitranje nekaterih cest, za kr nameravajo dobiti sred- stva z izrednim krajevnim samopri- spevkom. Urediti bi morali urbani- stični načrt za naselji Dornava in Tone Velikonja, sekretar KK SZDL Dornava Mezgovci, poleg tega pa še namera- vajo ustanoviti pošto, urediti zadružni dom, pomagati gasilcem pri njihovi dejavnosti, posodobiti igrišče TVD Partizan Dornava in organizirati še več akcij, ki bodo širšega družbenega pomena. DELOVANJE DPO V DORNA- VI Na območju krajevne skupnosti deluje več družbenopolitičnih or- ganizacij in društev, ki imajo po- večini svoje delovne prostore v sedaj bolj slabo urejenem zadružnem domu, ki ga bodo v bližnji prihodnosti adaptirali. S tem se bodo možnosti delovanja or- ganizacij precej povečale. Med posebno aktivne spada prosvetno društvo, ki z več sekcijami precej prispeva k razgibanemu kuUur- nemu življenju v Dornavi in Mezgovcih. Aktivno delujejo tudi organizacija ZKS, SZDL, ZSMS in zveza borcev. Svojo poslanstvo prav tako zelo uspešno opravljata kar dve gasilski društvi na območju KS. V prihodnjem obdobju bo krajevna skupnost namenila še več materialnih sredstev za delovanje organizacij in društev, da bo življenje na tem področju v skladu s potrebami današnjega nezadrž- nega tempa življenja. TVD Partizan in organizacija Rdečega križa sta prav tako sestavna dela mnogovrstnih dejavnosti v KS Dornava. Poseben povdarek v zadnjem času namenjajo telovad- nemu društvu, ki so se mu z zgradi- tvijo sodobne telovadnice pri osnovni šoli odprle mnoge možnosti za popestritev svojega delovanja. Osnovni cilj društva pa je vključitev v svoje vrste čimveč občanov. SODELOVANJE KS Z MDA SLOVENSKE GORICE V Dornavi je letos že drugič zapored sedež mladinske delovne akcije Slovenske gorice. Svoj tabor imajo brigadirji v preurejeni bivši osnovni šoli. Nedvomno so tudi udeleženci te mladinske delovne akcije aktivni sodelovale! v boju celotne krajevne skupnosti za boljši jutri, saj bo voda iz vodovoda, ki ga gradjo pritekla v hiše domačinov. Sodelovanje vseh elementov krajevne skupnosti Dornava z brigadirji je postalo že tradicionalno, posebno do izraza pa prihaja sodelovanje mladinske organizacije in telovadnega društva. Večkratna športna sre- čanja med domačini in brigadirji popestrijo življenje tako domače mladine, kot tudi udeležencev MDA. Tudi večkratno udarniško delo domačih mladincev in drugih občanov prispeva k boljšim delovnim uspehom posameznih izmen brigadirjev in k bolj raz- gibanemu življenju domačinov, ki slehernega udeleženca MDA po po- zdravijo z navdušenjem, saj se za- vedajo, da je prišel k njim z namenom, da pomaga k odprav- ljanju manj razvitosti. Eno nedavnih uspešnih sodelo- vanj med brigadirji MDA Sloven- ske gorice 77 in domačini je bilo v soboto 30. julija, ko se je brigadirjem priključilo nad 80 domačinov, ki so jim pomagali na njihovem delovišču pri izkopu jarka za vodovodno cev v Sloven- skih goricah. Sodelovanje med bri- gadirji in domačini se je tega dne nadaljevalo še v popoldanskem času, zabavno prireditvijo, ki so jo priredili člani domače mladinske organizacije. Sodelovanje z brigadirji bodo domačini razvijali Se do konca Alojz Valenko, predsednik sveta KS letošnje MDA, v prihodnjem letu pa ga bodo še okrepili, saj bodo takrat že začeli z gradnjo vodovoda na območju IS in vsaka pomoč brigadirjev jim bo nadvse dobrodošla. Besedilo in slike: B. VODUSEK Prihod v Dornavo — kaflpot v britadinko BascU« Cirkulane se spreminjajo Konec avgusta bo KS Cirkulane slavila svojo malo prelomnico v težnji po izvijanju iz povojev nerazvitosti. Ta konec avgusta pa ne bo prišel sam po sebi; mnogo odrekanj in napora je omogočilo, da bodo slovesno odprli dva kraka asfaltirane ceste v skupni dolžini 5 kilometrov. Gre za odseka iz Cirkulan v Medribnik in na Okič, kjer sedaj potekajo še zadnja dela na bankinah. Od predračunskih 4,7 milijona din bo KS zagotovila 770 tisočakov, v katere je vštet krajevni samoprispevek. Krajani pa so izrazili še potrebo po asfaltirani cesti na pokopališče v Cirkulanah in še z enim samoprispevkom zagotoviti potrebni denar. Prav tako bo asfaltna preproga prekrila igrišče Oš „Maks Bračič" v Cirkulanah. ,.Ljudje so navdušeni. Skoraj ne morejo verjeti, da smo res dobili asfalt med haloškimi vinogradi." Mi je povedal Martin Zuran, pred- sednik KS. ,,Letos bo težko od ljudi dobiti denar, za katerega so se obvezali. Pa ne da ga ne bi hoteli dati; ne bo ga!" Mnogim je vinograd edini vir dohodka in tega jim je uničila letošnja pozeba. Kje bodo torej dobili denar? Drugi element te prelomnice bo predstavljal prvi industrijski objekt na območju KS. Gre za obrat ,,01ge Meglic", za katerega so pravkar uredili lokacijo ob cesti med Borlom in Cirkulanami. Lastnikom so zemljo zamenjali ali plačali; tu pa je bilo precej težko preseči tradicionalno haloško navezanost na zemljo. A napredek stalno zahteva preseganje obstoječega in ruši stare vezi in odnose. S tem obratom se bo prenekateremu domačinu skrajšala pot od doma do delovnega mesta, pa tudi nova delovna sila bo našla tu svoj prostor. Prav tako potekajo priprave za lokacijo nove transformatorske postaje v Medribniku. Sredstva za investicijo si bodo zopet delili krajani s krajevno skupnostjo in z elektrogospodarstvom. Govori se, da bi še letos do Cirkulan segla cev novega vodovoda, ki bo prav tako pomenila veliko pridobitev za KS. V samih Cirkulanah, središču vzhodnega dela Haloz, pa obstoja še cela vrsta nalog, ki bodo spremenile videz trga. O teh nalogah krajani zaenkrat le še govorijo, saj so še sredi izvajanja vseh omenjenih. Zavzetost in pripravljenost pomagati po svojih močeh je največje poroštvo za uspeh. Zdi se, da je haloški človek spoznal, da ga iz nerazvitosti ne bo izkopal prav nihče, če sam ne bo pri tem udeležen z vsem, kar zmo- re. Zelja po napredku pa ni le želja in potreba Haložana, to je potre- ba časa in družbe. Franc Milošič n^^rave m referendum Enotnost v odločitvi - nov korak v jutrišnji dan v preteklem razvoju krajevne skupnosti Dornava je občan že večkrat s svojim prispevkom in odločitvijo prispeval k hitrejšemu premagovanju „cokie" manj razvitosti; postal ie aktiven ustvarjalec novih kvalitetnih sprememb v delu in življenju krajevne skupnosti Novi pogoji, ki si jih je tako dnevno ustvarjal, ga „sihjo" vedno k še večjim ustvarjalnim pristopom v luresničevanju načrtovanih nalog. Odločitev na referendumu zato ni odločitev posameznika, temveč skupna odločitev, ki izpriču- je zavest, da je samo enotnost akcije tudi porok za novo moč jutrišnjega dne. Izročilo napredka znova in znova potrjuje, da napredek nekega območja, izvira tudi iz samopri- spevka. V krajevni skupnosti Dornava so prvi samoprispevek izglasovali že v letu 1968; ki se je iztekel v letu 1973. Sredstva zbrana s samoprispev- kom so namenili za vzdrževanje in asfaltiranje cest, vzdrževanje pokopališča, popravilo zadružnega doma, adaptacijo učilnice, gradnje in vzdrževanje javne razsvetljave. Svojo soUdarnost v skupnih hotenjih za boljši jutri so občani v Dornavi izglasovah tudi v skupnem prispevku v letih 1972-1973, ko so z izrednim samoprispevkom zbrali še dodatnih 950.000 dinarjev. Zbrana sredstva so v celoti porabili za asfaltiranje ceste Rogoznica-Domava- MoškanjcL V letu 1973 so se ponovno odločiU za razpis rednega krajevnega samoprispevka v višini 1 odstotka od neto osebnega dohodka zaposlenih in 4 odstotke od katastrskega dohodka. Omenjeni samopri-spevek bo potekel v letu 1978; z njim bodo zbrali okrog 400.000 dinarjev. Že v tem trenutku pa je iz obšimosti in zahtevnosti začrtanih nalog v planskem obdobju 1976-80 jasno, da se bo potrebno odločiti še za tretji redni samoprispevek. V krajevni skupnosti Dornava se zavedajo, daje za nemoten razvojni korak nujno: dokončno urediti lokalne ceste in se za vedno otresti ,,vodnega problema". Analize ki so jih izvedli v zadnjem času so pokazale, da je voda nezdrava in zato neprimerna za širšo uporabo. Zato je v krajevni dcupnosti ponovno dozorela odločitev za razpis že drugega po vrsti posebnega samoprispevka, s katerim bi naj občani v ta krajevni skupnosti za reševaiije skupnih potreb zbrali še 800.000 dinarjev. Posebni samoprispevek je namenjen za modernizacijo krajevnih cest in za sofinanciranje primarnega vodovodnega omrega v krajevni skupnosti. K hitrejšemu reševanju obeh ,,probk;mov" pa bodo poleg občanov v tq krajevni skupnosti, svoj delež pndali tudi drugi dejavniki Skupno zbrana sredstva bodo poleg sofinancira- nja primarnega vodovodnega ^omrežja porabili za modernizacijo naslednjih odsekov lokalnih cest: Kohotov klanec - Gmajna; cesta i>o Onajni, Rihtaijev klanec; stara scia - Mere; Vožatov klanec; cesta Pivko ~ Bister; cesta■ Mezgovci do pokopališča; cesta gasilski dom - Mezgovci - most na Pesnici; Žilirova cesta; cesta pri Korparju in cesta Maruška. Tudi pri reševanju ,,vodnega problema" v krajevni skupnosti Dornava v prihodmem letu bodo kot že večkrat doslej pomagali tudi brigadirji in občani sami s svojim delom. Njihova zmaga bo tako obeležena kot zmaga širšega družbenega prostora in naporov. 21. avgusta se bodo občani že v zgodnjih jutranjih urah oglasili na glasovalnili mestih v osnovni šoli v Dornavi in v gasalskan domu v Mezgovcih; glasovalni mesti bosta odprti od 6. do 18. ure. V široki fKjIitični akc^i priprav na referendum ne sme izostati noben občan; politični aktiv v krajevni dcupnosti je akcijo fendjito zasnoval in po dosedanjih odzivih sodeč bo referendum ponovno dokazal ENOTNOST V ODLOČITVI „ZA'' SAMOPRISPEVEK. 10. oktobra 1977 bodo v krajevni skupnosti v Dornavi „postaviU spomenik" krajevnemu prazni- ku. Na ta dan bodo prvič v zgodovini krajevne skupnosti praznovali svoj krajevni praznik. Nosil bo posebno obeležje spomina iz NOB z območja krajevne dcupnosti Že sedaj se nanj skrbno priprav^ aja MG 6 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 11. avgust 1977- TEDNIK Delamo od jutra do večera in pozno v noč Ljubezen do domačega kraja, zemlje in volja do dela na kmetiji — vse to je potrebno, da ostaneš doma priklenjen na zemljo, da delaš in živiš z njo. Predstavila vam bom mlade, ki delajo doma na kmetijah, sicer pa so člani osnovne organizacije mla- dih iz kmetijstva pri Lovrencu. Njih sem izbrala zato, ker se mi zdijo pomembni, a jih premalo ce- nimo. Nekje sem prebrala: ,,Dokler boš ostal zvest kmečkemu delu, žrtvoval svoje sveže moči, da ohraniš domačijo, dokler boš hitel od jutra do večera pozno v noč, dokler boš tak in učil tega tudi svoje otroke, dotlej se nam za našo kmečko bodočnost ni treba bati." Te besede se mi zdijo pomembne. SILVO BERANIČ od Lovrenca je ostal na kmetiji zaradi veselja do kmečkega dela, pa tudi starši so imeli pri njegovi odločitvi po- membno vlogo, kajti znali so ga pritegniti. Njihova kmetija obsega 5 ha zemlje, od tega 3 ha obdelo- valne, 2,5 ha travnikov, ostalo je gozd. Znanje za kmetovanje si je pridobil v kmetijski šoli v Turni- ščah, danes pa to znanje koristno uporablja pri svojem delu: začeli so uporabljati najrazličnejše škropiva, kupih so stroje... Za delo imajo na voljo traktor s pri- Silvo Beranič ključki (plug, brane, obračalnik, kosa, nakladalna prikolica). Akti- ven je v mladinski organizaciji ter gasilskem društvu Lovrenc, ostaja pa mu še vedno nekaj prostega ča- sa, ki ga porabi za zabavo v krogu prijateljev in sovrstnikov. Odsluži- ti mora še vojaški rok, nato pa bo začel načrtovati. Kaj in kako bo delal, mi ni zaupal. MILAN TACINGER, predsed- nik osnovne organizacije mladih iz kmetijstva Lovrenc je doma iz LESJA. v razgovoru mi je pred- stavil delo. ,,Osnovna organizacija mladih iz kmetijstva pri Lovrencu šteje 63 članov, od tega jih dela aktivno le 20. Delajo po zastavljenem pro- gramu, udeležujejo se raznih tek- movanj s traktorji (spretnostna vožnja), tekmovanja iz teoretične- ga znanja (kaj veš o kmetijstvu). V okviru izobraževalnih seminarjev, ki jih je organizirala OK ZSMS Ptuj, skupaj z delavsko univerzo Ptuj so se mladi izobraževali tudi na tridnevnem seminarju na Borlu. Načrtujejo poučni izlet v zahod- noevropske države (Holandija). Ce bo to mogoče ali ne, je odvisno predvsem od denarja, kajti mladi sami izleta ne morejo financirati, prav gotovo pa jim bo del sredstev namenil sklad za pospeševanje kmetijstva skupščine občine Ptuj. Pripravljajo tudi traktorsko tek- movanje v okviru regije, katero bo organiziral verjetno Agrokombi- nat Maribor. Tudi sodelovanje z mladimi iz kmetijstva v Markovcih je na zavidljivi ravni, žal pa zaradi premajhne zainteresiranosti posa- meznih članov ne delajo. Največji problem za aktivnost mladOi iz kmetijstva je čas, kajti mladi nimajo časa hkrati, doma so iz različnih in med seboj oddalje- nih krajev. Včasih najdejo čas in se zabavajo skupaj. Redno obisku- jejo kmetijske sejme, ki so na ob- močju Slovenije (Kranj, Gornja Radgona). FRANC PERSUH iz Pleter je edini od otrok, ki je ostal doma na kmetiji Imajo 10 ha zemlje, ukvarjajo pa se z živinorejo in po- ljedelstvom. Za delo na kmetiji imajo na voljo številne stroje, od traktorja pa vse do kombajna za Franc Peršuh krompir in žito. Franci je aktiven v GD Pleterje in v OO ZSMS Lov- renc. Po poklicu je šofer in se na- merava zaposliti, kajti delo na kmetiji ne dovoljuje prostega časa, dela je preveč pa tudi s sodelova- njem z zadrugo Lovrenc ni zadovoljen. ANTON PERSUH obiskuje po- klicno strojno-kmetijsko šolo (3 razred). Doma imajo 8 ha zemlje. Njihovo kmetovanje je usmerjeno predvsem v živinorejo, v sodelova- nju s kooperacijo pa redijo tudi bike (30). Znanje, pridobljeno v šoU, mu na kmetiji zelo koristi, Anton Peršuh popravlja stroje in dela z njimi. Sodelovanje s kooperacijo se mu zdi zadovoljivo, saj jim nudijo kredite za stroje, letos bodo začeli tudi z gradnjo hleva za 20 glav živine. Zeli, da bi bili stroji in škropiva cenejši, sicer bo delo na kmetiji postalo nemogoče... Prosti čas preživlja doma v družbi prija- teljev, hodi na zabave, v kino... JOZE CEBEK je najmlajši član OO ZSMS mladih iz kmetij.stva pri Lovrencu in po mnenju mnogih tudi najbolj priden pri delu doma. Končal je šele 6 razredov OS, pa Jože Cebek na njegovih ramah že leži cela vrsta odgovornih in zahtevnih nalog: opravlja s stroji in z živino. Prijatelji pravijo: ,,On je glavni na kmetiji, od njega vse zavisi. On dela s traktorjem, kombajnom za žito in krompir, sadilcem za krompir... Po končani 0§ se bo izučil za zidarja in nadaljeval z delom na kmetiji. Čeprav je zares še mlad, je zelo resen, zavzet in zagnan. Prepričani smo lahko, da je Jože eden od tistih, ki bodo ostah zvesti domači zemlji in domačemu kraju, živeli in delali na kmetiji. Besedilo in sHka: N. Topolovec »Domovina, si še kakor zdravje" V ptujski štud^ski knjižnici je že dšj časa odprta razstava, ki je posvečena letošnjemu varstvu okcilja in pod Cankarjevim i/re- kom, ki smo ga zapisali v n^^ovu. V razstavnih vitrinah lahko vidimo veliko strokovnega gradiva o varstvu človekovega okolja, na o^ed pa so tudi številni časopisni članki, ki nas opozarjajo na ogrožena okolja na posameznih območjih v SlovenijL # B. V., Za nove okvire dopusta delavcev Prejšnji četrtek so se v Varazdinu sestali predstavniki osmih sodelujočih oDČin iz SK Slovenije in SR Hrvatske z namenom, da bi poiskali nove okvire za dopust ddavcev. Dogo- varjali so se tudi o skupni gradnji novih počitniških zmogljivosti m o drugih možnostih sodelovanja na tem področju, zato so na poletu sodelpvaui tudi predstav- niki počitniških skupnosti iz omenjenih občin. MG Odšla ena petina prebivalcev iz vasi v vasi Bratislavci je 66 hišnih številk. Vas ima po- leg osrednjega predela, ki je ob glavni cesti Polen- šak—Tomaž, tudi dva zaselka Zasadi in Dolni breg. Zaselka sta od glavne ceste oddaljena več kot pol ure, zato je iz teh zaselkov tudi največ kmetovalcev zapu- stilo kmetije in odšlo drugam. Večina hiš in gospo- darskih poslopij teh kmetij propada ali pa so že po- rušene. Lastniki so občasno vračajo, nekaj zemlje obdelajo sami, nekaj pa je dajo drugim v najem. Mnogo travnikov in njiv pa je opuščenih, kar se do- gaja tudi pri ostalih kmetijah v vasi. Odseljeni lastniki živijo, ali pri svojih sorodnikih, imajo svoja stanovanja ah pa celo gospodarstva. Teh je 14 ali 21 odstotkov, torej več kot ena petina. Ti lastniki živijo v različnih krajih: v Ljubljani, Celju in Ormožu po eden, prav tako v ZRN in v Avstriji, v Mariboru 5 in v Ptuju 4. V vasi je 9 gospodarstev pri katerih ne rede goveje živine, to pomeni, da je več kot ena tretjina kmetij brez živine. Slabo stoječih kmetij je 5, ki so tudi socialno ogrožene. Glavni vzroki so starost, bolezen in tudi alkoholizem. Nekaj družin živi v neprimernih stanovanjskih razmerah, celo v življenjski nevarnosti (št. 60). Katastrski dohodek odseljenih lajtnikov zemljišč znaša 25.286 din ali toliko kot v vasi Strmec, ki je najmanjša v KS Polenšak, kamor spada tudi vas Bra- tislavci. Morda po drugih vaseh na območju Sloven- skih goric ni tako visok odstotek izseljevanja, je pa vsekakor prisoten v mnogih in v večjem številu kot ga navaja Gospodarski vestnik z dne 28. julija, stran 36, tabela 4 za občino Ptuj. V odhajanje drugam žene ljudi slabo stanje glede življenjskih pogojev. O tem je bilo že mnogo napisa- nega, na razne načine obravnavano in anaUzirano, zato jih ni potrebno ponavljati, dejstvo pa je, da razhka med življenjskimi pogoji med mestom in zaostalimi kraji Slovenskih goric se večajo in ne manjšajo. Načrti, kratkoročni in dolgoročni, na po- dročju dviga kmetijske proizvodnje se ne uresničujejo tako kot je predvideno in kot bi želeli. Vaški dejavni- ki pa tudi krajevna skupnost z vsemi političnimi in drugimi organizacijami in njihovim vplivom, brez trdne materialne osnove ne morejo preprečiti izselje- vanja ljudi in so glede tega nemočni. Ivan Kelhar, predsednik vaške organizacije SZDL Bratislavci Rn?novor s Francem Širovnikom kmetovalcem k Dola pri Stopercah DELO v HALOZAH JE TEŽKO Na območju Haloz živi danes od kmetijstva le malo število ljudi, kajti skoraj vsak si poleg tega, da obdeluje zemljo še išče zaslužek v okoliških tovarnah, nemalo pa jih je odšlo tudi v tujino. Obdelovanje zemlje na haloških bregovih je zelo težko, saj je treba delati vse ročno, kajti stroji za delo na hribovitem zemljišču so ah predragi ali pa jih pri nas ni moč dobiti. Posledica tega je, ne samo to, da se ljudje ,vsak dan odpravljajo na delo v Majšperk, Kidričevo, Ptuj ah celo v Maribor, ampak tudi to, da se odseljujejo za stalno. Pojav stalnega odseljevanja je posebno priljubljen zlasti med mladimi, vendar na srečo opa- žamo, da jih v zadnjem času ostaja nekaj tudi doma. Seveda se za delo samo doma odločajo le posamezniki, večina pa si poišče zaposlitev v kakšnem okoliškem družbenem obratu. S tem se pojav pravega odseljevanja iz Haloz le nekoliko ublaži, toda še vedno precej mladih za vedno zapušča rojstni kraj. To nam kažejo podatki o manjšanju števila prebivalcev v teh krajDi, ter množično pro- padanje velikega števila značilnih haloških hiš, ki vse pogosteje Franc Širovnik: „V Halozah je težko kmetovati." ostajajo brez gospodarja. Veliko število zapuščenih njiv, nepoko- šenih planot in neobdelanih vinogradov je prav tako pojav, ki zgovorno priča o zamiranju nekdaj glavne dejavnosti na tem območju kmetijstva. Eden redkih, ki se na območju zahodnih Haloz ukvarja samo s kmetijstvom je FRANC ŠIROV- NIK iz Dola pri Stopercah. Njegova kmetija leži na strmih pobočjih med Donačko goro in Jelovicami tako, da je s stroji ^loh ne more obdelovati. Pri- marna dejavnost, s katero se ukvarja je gozdarstvo, saj je od štirinajstih hektarjev zemlje, koli- kor je ima, precej pokrite z SzdovL Povprašali smo ga, s cšnimi težavami se najpogo- steje ubada in brž je odgovoril: »Največji problem, s katerim se srečujem vsak dan, na vsakem koraku, je slaba cestna povezava na tem območju. Zelo sem se razveselil že tako dolgo pričako- vane nove ceste od Grdine do Narapclj, ki bo precej pripomogla k razvoju tega predela Haloz. Precej nam bo skrajšala pot do središča krajevne skupnosti, glav- na pridobitev za vse pa bo, da bomo razne težke tovore lahko dovažali bliže domu. Z izboljša- njem mnogih gozdnih cest, bi lahko pripeljali marsikaj prav do doma.' O besedah Franca Širovnika nismo prav nič podvomili, saj smo se na poti do njegove domačije prepričali o zares slabi cestni povezavi do posameznih, sicer redkih hiš. O veliki želji, da U s tem čimprej opraviU pa nam priča tudi to, da se je naš sogovornik poleg mnogih drugih domačinov pomešal med brka- dirje MDA Slovenske gorice 77, ki so z dvema udarniškima akcijama solidarno pomagali pri urejanju ceste Grdina-Naraplje. Tudi Franc Širovnik je že mislil na to, da bi se zaposlil in si s tem našel dodatni zaslužek, kajti samo kmetovati je tukaj zelo težko. Pokazal nam je na strma pobočja, na katerih se je zaradi nekaj sušnih dni posušila skoraj vsa otava. S tem je hotel povedati, da je ves pridelek na teh strminah v veliki meri bolj odvisen od vremena, kot pa na ravninskem območju. Pripovedo- val nam je tudi o težki vožnji gramoza do svoje domačije, ki ga je potreboval za gradnjo lilevov, o ročnem obdelovanju zemlje in še o marsičem, kar je drugje že zdavnaj pometla civilizacija. Zares je v Halozah še tisto pravo idilično kjnečko življenje, ki še ne pozna brezglave borbe za presežno vrednost, ampak le za najosnovnejše življenjske pogoje. Toda že za to je treba z znojem prepojiti skoraj vsako ped trde ilovnate ali lapornate zemlje in prav tega se mnogi bojijo, zato rajši odhajajo v svet. Besedilo in slika: B. VODUSeK Kako dolgo bo ta hiša še klubovala zobu časa? Roki trajanja pri živilih Roke trajanja oz. uporabnosti ureja zakon o zdravstveni neopo- rečnosti živil in predmetov splošne rabe in pravilniki o kakovosti kot - pravilnik o kakovosti kave in kavnih nadomestkov, čaja, za- čimb, koncentratov za juho, Eskarskega kvasa, pecilnega praš- a, praška za puding, dietičnih izdelkov in aditivov, - pravilnik o kakovosti alkohol- nih m brezalkoholnih pijač, ledu in kisa, piva in mineralnih vod, - pravilnik o kakovosti mleka in rnlečnili izdelkov, sirila in mlekarskili kultur, sladoleda in sladolednega praška, jajc in jajčnih izdelkov, - pravilnik o katovosti sadja, zelenjave in gob ter sadnili, zelenjavnih in gobjih izdelkov, - pravilnik o kakovosti rib, rakov, školjk, morskih ježkov, žab, želv, polžev in njihovih izdelkov, - pravilnik o kakovosti masti in olja rastlinskega porekla, margari- ne, majoneze, sladkorja in ostalih saliaridov, slaščicarskili izdelkov, meda, kakaovih izdelkov in čokoladi podobnih izdelkov, - pravUnik o kakovosti kaka- ovih izdelkov, bombomov in čokoladi podobnih izdelkov. Navedeni predpisi izrecno dolo- čajo, katera živila smejo v promet le, če jc proizvajalec v deklaraciji, na etiketi ah kako drugače, poleg ostalili prcdpisanili podatkov, označil tudi rok uporabnosti. Taka živila so zlasti ekstrakt kave, če ni v heremetično zaprti embalaži, koncentrati za juho, kvas, dietetični izdelki, emulzijski likerji, vse gaziranc brezalkoholne pijače, sirupi, mineralna voda, pasterizirano in sterilizirano mle- ko, kefir, mlečni napitki, fermen- tirani mlečni napitki, mleko v prahu, maslo z medom oz. s sardelno pasto, širni namaz, mlečni pudingi in mlečne kreme, jajca v prahu, vsi izdelki iz jajc, sušeno sadje v prahu, ribje jpcikonzerve, marinirane ribe, zrezano mleto meso, oblikovano mleto meso, predvsem čevapčiči in pleskavica, mešana mast, to je mast pridobljena z mešanjem več vrst rastiinskili masti ali z mešanjem rastlinske-masti z oljem ali z mastjo živilskega izvora, margarina, majoneza in vsi keksi, čc so bili pri njihovi proizvodnji uporabljena jajca, mleko, mlečni izdelki, maščobe, čokolada, ka- kao, orehi ali lešniki. Zanimivo je, da je zakonodaja- lec za večino naštetih živil prepustil proizvajalcem, da sami določijo rok uporabnosti, torej se v praksi srečujemo z dejstvom, da proizvajalci običajno za podobne izdelke določijo različne roke uporabnosti, kar je donekle razumljivo, saj ima vsak svojo recepturo in specifične ali količinsko drugačne surovine, ki jih uporablja pri izdelavi posamez- nega živila. Izjeme so naslednje: - za emulzij ske likerje je predpisano, da rok uporabe ne sme biti daljši od enega leta, - za ribje polkonzerve je predpisano, da rok uporabe ne sme biti daljši od 18 mesecev, - za marinirane ribe, kamor prištevamo tudi rusle, je predpisa- no, da rok uporabe ne sme biti daljši od 4 mesecev, - za pasterizirano mleko, za pasterizirano delno posneto mleko in za pasterizirano posneto mleko je predpisano, da je laliko v prodaji v prodajalnah največ 48 ur, če se mleko hrani pri temperaturi, ki jc nižja kot 8 stop. C, oz. največ 12 ur, če se mleko lirani pri temperaturi, ki je višja kot 8 stop. C, s tem, da hranjenje mleka pri temperaturi višjih od 15 stop. C sploh ni dopustno, - za sterilizirano mleko, kratkotrajno sterihzirano mleko, kratkotrajno sterihzirano delno posneto mleko in kratkotrajno sterilizirano posneto mleko je predpisano, da je lahko v prometu do 60 dni od dneva sterilizacije, - za zrezano zmleto meso in zrezano obUkovano meso, kamor sodijo čevapčiči in pleskavica je predpisano, da se mora embalirati v vodoneprepustno embalažo, da se mora pri proizvajalcih hraniti na temperaturi od - 0,5 stop. C do 4 stop. C, v prodajalnah pa pri temperaturi do 8 stop. C, m, da sme biti v prodaji največ 72 ur, ^oboko zmrznjeno zrezano mleto meso in zrezano oblikovano meso sme biti v prodaji do 30 dni, če se hrani pri temperaturi 10 stop. C. oz. do 90 dni, če se liram pri temperaturi - do 18 stop. C ah pri še nižji temperaturi, — za pšenic ne moke, to je pšenične moke tip 400, tip 600, tip 800, tip 1000, m tip 1150 je predpisano, da se ne sme uporabljati v proizvodnji niti dajati v promet prej, preden preteče 15 dni od dneva proizvodnje pšenične moke. Zakonodajalec torej ni niti v enem primeru predpisal fiksne dolžine roka uporabnosti, če upoštevamo dejstvo, da se vsi navedeni roki računajo kot skrajni roki uporabnosti Vsa živila, katerim je iztekel rok uporabnosti naveden v njihovi deklaraciji, veljajo za higiensko oporečna, torej pokvarjena. Živi- li ki veljajo za higiensko oporečna, ker jim je iztekel v njihovi deklaraciji navedeni rok uporabnosti, se smejo z dovolje- njem sanitarne inšpekcije uporabi- ti kot surovine za proizvodnjo živil, če se z njihovo preiskavo ugotovi, da kot surovine niso zdravju škodljive, sicer pa se uničijo. Prodaja živil, ki jim je iztekel rok uporabnosti naveden v njihovi deklaraciji je gospodarski pre- stopek v skladu z določilom 3. točke 20. člena zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe, za katerega je zaprožena denarna kazen od 20.000 do 200.000 din za organizacijo združenega dela in denarna kazen od 500 do 6.000 za odgovorno osebo organizacije združenega dela ali druge organi- zaaje, ki stori ta gospodarski prestopek. , Sanitarni inšpektor Vera Lunder w7Bm - 11. avgust 1977 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 7 Te/efon • telefon • telefon • Čakati na teleL..? ,,Tri leta sem morala čakati na telefon", je potožila znanka. ,,Kako dolgo mi že obljubljajo!" je dejal nekdo drug. ,,Zopet je telefon pokvar- jen" .se je jezila sodelavka. Kako je pravzaprav s temi nevšečnostmi v zvezi s telefoni sem hotela zvedeti in zato obiskala upravnika ptujske po- šte Staneta Predovnika. Najprej sem se zanimala, zakaj pošta ni kos naraščajočim potrebam po telefonih. Razložil mi je, da je v Ptuju potrebna nova centrala in da so dobavni roki opreme zanjo zelo dolgi (približno 2 leti). Ker je dobavitelj opreme hkrati tudi izvajalec del pri postavitvi in ker se ne drži dogovorje- nih rokov, traja celotna stvar še leto dlje, se pravi kar 3 leta. Seveda me je zanimalo, zakaj se njihov dobavitelj, ki je v večini Iskra, rokov ne drži. Kot poglavitni razlog je navedel preobremenjenost proizvodnje, da delajo veliko za izvoz in da niso kos povpraševanju na domačem trgu. Če nekoliko kritično razmislim, bi lahko tudi preden je zmanjkalo številk naročili to centralo in jo sedaj že imeli. Naročniki bi bili zadovolj- ni, ker bi imeli telefone, pošta pa dohodek. ,,Tudi v našem interesu je, da se ta centala čim prej postavi" je dejal Stane Predovnik. Tako bodo lah- ko tisti, ki bodo v teh dneh naročih telefon dobili telefon čez eno leto. Stroški napeljave telefona so različni, odvisni od oddaljenosti naročnika od centrale. Za primarno oddaljenost, to je od pošte do razvodišča plača naročnik 1000 din prispevka, od zadnjega kabelskega razvodišča do naročnika se računajo efektivni stroški gradnje in še aparat si mora kupiti vsak naročnik sam. In kje so vzroki številnih okvar na telefonih?! Glavni povzročitelj okvar na telefonih so vremenske razmere. V veči- ni imamo na našem območju, ki zajema Ptuj in Ormož prostovodno omrežje — Le-to se ob grmenju hitro poškoduje. To so male, a množične napake. Odstranjevalci napak ne morejo v kratkem času vseh napak popraviti zaradi velikega območja, ki ga morajo pokrivati, zato najprej popravijo napake na vodih, ki vežejo pošte, nato pridejo na vrsto gospodarske in družbeno-politične organizacije in nazadnje privatni naročniki. Po oceni Staneta Predovnika se lahko nadejamo, da bo te ,,telefon- ske krize" z montažo nove centrale kmalu konec in da bomo lahko dobili telefone v krajšem času, saj v vse hitrejšem tempu življenja telefon postaja potreba, čeprav še danes prevladuje mnenje, da je to razkošje. Takemu mnenju gotovo botrujejo veliki stroški za njegovo napeljavo. _________......_.................._........................________________VIC Iz »nahrbtnika" izkušenih planincev (Nadaljevanje in konec) Kaj svetuje I ojze Cajnko tistim, ki zahajajo v gorski svet neorga- nizirani? ,,Zal in istočasno sreča je, da vsak dan išče več ljudi rekreacijo in sprosthev v gorskem svetu. Sre- ča zato, ker si želimo, da bi spo- znalo lepote naše domovine čim več ljudi; žal pa zato, ker te skupi- ne ne iščejo kvalificiranih vodni- kov, so neopremljeni in nimajo znanja, ki jim je v planinah nujno potrebno, zato so največkrat prav ti ljudje žrtve nepredvidenih raz- mer. Primer: Na Triglavu lahko pade v dveh urah temperatura iz plus 28 na minus 10." Komu odsvetujemo obisk gora? ,,Gore razlikujemo na sredogor- ske in visokogorske. V visokogor- ski svet odsvetujemo zahajanje ti- stim, ki so bolni na srcu, imajo sladkorno bolezen, tistim, ki imajo vrtoglavico in tistim, ki so občut- ljivi na sončarico." Kdo si sme privoščiti obisk gora v zimskem času? ,,V zimskem času so pogoji v gorah težavni. Potrebno je znanje v smučanju, imeti morajo popolno opremo (lahko bi rekli alpinistično opremo). Zavedati se moramo, da so vse poti, ki jih poleti sledimo, pozimi zasipane z nekaj metri sne- ga in jih ni možno najti,niti se ne vidijo markacije (v Triglavskem pogorju 4 do 5 m snega). Vodnik mora turo, ki jo vodi, poznati zelo dobro, kajti karta in kompas sta v zimskem času v gorah premalo. Posamezniki in neorganizirane skupine si obiska v gorah v zim- skem času ne bi smeli privoščiti. kajti takšni ,,planinci" so obsojeni na vsaj težke posledice, če že ne na smrt." V letu 1976 je bilo v mesecu fe- bruarju prizadetih 46 posamezni- kov. Kaj je osnovno kar mora imeti obiskovalec gora s seboj? ,,Ze za sredogorje moramo imeti primerno obutev. Za skalni svet so brezpogojni gojzerji oz. kakršnikoli usnjeni čevlji s profili- ranimi gumi podplati. Plastični podplati na skali zelo slabo prije- majo, po dežju pa drsijo kot po le- du. Ne smemo pozabiti na pulo- verje, perilo naj bi bilo iz naravnih materialov (bombaž, volna), hlače naj bi bile tričetrtinske pumparice (dolge hlače pri vzponu vežejo). Imeti moramo precej tehnične opreme, ki jo rabimo ali pa ne: cepin, pomožno vrvico in vzpon- ko, v vsakem nahrbtniku naj bo prisoten nož, ključ za konzerve, cevkica za vodo (vodnjakov ni), nekaj soli (v gorah se najde toplje- na snežnica, ki je brez rudninskih snovi in se sme piti le osladkana ali osoljena), baterija, rezervne noga- vice, rokavice, kapa, dodatno top- lo oblačilo. Se v tako lepem vre- menu nas lahko zajame nevihta in zato je nujno, da imamo s sabo tu- di pelerino ali vsaj kako večjo polivinilno vrečko." Kakšno hrano naj bi nosili planinci v nahrbtnikih? Priporočamo hrano, kakršne smo vajeni doma (meso iz tunke, sadje, kupovati moramo kvalitetno hrano ne glede na ceno). Odsvetu- jemo vsako nošenje alkohola, jajc (obremenjujejo želodec). Paziti moramo na način prehrane v gor- skem svetu. Jedi, ki porabijo pri presnovi mnogo kalorij (maščobe in podobno) je potrebno v večjih količinah uživati na predvečer pohoda; če je pohod večdneven, uživamo tako hrano zvečer. Pred pohodom priporočamo lažje kalo- rično hrano, v rezervi naj bo nekaj sadja in pa kalorično bogate hrane (čokolada, vitergini, bonboni. Primerno opremUeni alpinbti pred odhodom na turo. grozdni sladkor). Kalorično boga- to hrano uživamo takoj, ko obču- timo oslabljenost. Ta hrana nam- reč takoj preide v kri in nas poživ- lja. TEKOČIN je potrebno uživati med pohodom ClM MANJ. Pomanjkanje tekočin v telesu na- dom^timo po turi. VODE, KI JO DOBIMO V GORSKEM SVETU NE PIJEMO NIKDAR BREZ DODATKA (sol, sokovi, grozdni sladkor in podobno)." Foto: S. Cimerman Varnost v gorah je želja nas vseh, tako tistih, ki gore obiskuje- jo kot onih, ki pomagajo pri reše- vanju v gorah. Prav zato je nujno potreb no, poslušajte nasvete hišnikov v planinskih postojan- kah, držite se nasvetov iz planin- skih šol in ravnajte se po nasvetih, ki smo jih zapisali na naših straneh Tednika. Nada Topolovec Onesnaževanje voda dosega kritično mejo živimo v času nezadržnega napredka tako na področju gospo- darstva, kmetijstva ter družbenih odnosov. Ob vsem tem pa veliko- krat preveč gledamo na tehnološki razvoj le z vidika produktivnosti vse premalo pa upoštevamo ostale dejavnike, ki vzvratno vplivajo na poznejši način življenja tako nas samih, kot tudi naših zanamcev. Ce smo nekoliko bolj konkretni, lahko povemo, da mislimo na naše okolje, ki ga vse prevečkrat izkori- ščamo, posledice našega neod- govornega dejanja pa opazimo šele, ko smo sami prizadeti. Ustavimo se danes nekoliko pri problemu oskrbovanja naših gospodinjstev in družbenih obra- tov s čisto vodo. Že na prvi pogled opazimo, da smo zaradi neod- govornih, velikokrat podzavestnih dejanj zabredli že v takšne težave, ki jih bomo le stežka popravi- h. ,.Uničeno življenje v Savinji," ,,Ponovni pomor rib v Dravinji", Onesnažena Neretva" to so naslo- vi, ki jih vse pogosteje najdemo v osrednjih časopisih in ob katerih bi se skoraj lahko že zgražali. Za- kaj? Zato, ker vemo, da brez vode ni življenja, ker so eden izmed os- novnih virov čiste pitne vode tudi naše reke in ne nazadnje tudi zato, ker opažamo skrajno neodgovor- nost pri organiziranju akcij za var- stvo okolja, kljub temu, da je letošnje leto proglašeno za leto varstva okolja. Na sedanji stopnji industrializacije in urbanizacije ugotavljamo, da je onesnaženih večina tekočih voda. Naj omenimo znanstveno dokazan podatek, da z enim kubičnim metrom onesnaže- ne vode, ki ga spustimo v čisto vodo, onesnažimo 15 do 30 kubi- čnih metrov vode. V Sloveniji porabimo na leto 420 do 450 milijonov kubičnih me- trov vode. Največ je porabi gospo- darstvo in sicer 84 %, sledijo mes- ta s svojimi prebivalci, na katere odpade 9 %, kmetijstvo pa one- snaži 7 % vode. Največ vode po- rabinio za mnogovrstne tehnološke procese. Letne odplake v Sloveniji znašajo 150 milijonov kubičnih metrov vode in te onesnažijo deset krat več vode, kot je v Sloveniji na leto sploh porabimo. Med glav- ne onesnaževalce voda spadajo žveplovodik, kisline, razne težke kovine, odplake kemičnih zaščit- nih kmetijskih snovi, plastični in ostali trdni odpadki pa povzročajo nelepo podobo rečnih bregov. Vse to uničuje ribe in ostalo življenje v rekah. Premalo se zavedamo, da se varčevanje s čisto pitno vodo zače- nja že pri pipi, ki bi jo morali po vsaki uporabi takoj zapreti, bolj odgovorno pa bi se morali obnaša- ti na slehernem delovnem mestu. Veliko družbenih obratov si že mora zagotavljati čisto vodo. z dra- gimi in zapletenimi čistilnimi napravami, vendar imamo na dru- gi strani še OZD, ki tebi nič, meni nič spuščajo svoje odplake v reke in s tem povzročajo nepopravljivo škodo pri akciji za varstvo člove- kovega okolja. Po predpisih bi naj vsaka OZD črpala vodo za svoje potrebe neposredno pod odtokom onesnažene vode iz svojih obratov, toda to se danes v praksi pojavlja le malo kje. Na spisku najbolj onesnaženih rek v Sloveniji najdemo tudi Dra- vinjo, kar zelo neugodno vpliva na razvoj in ugled nekaterih družbe- nih obratov v Dravinjski dolini. Večkratni pomor rib in velika stopnja raznih kemijskih primesi nam priča o zares kritični onesna- ženosti Dravinje in o skrajni neod- govornosti povzročiteljev takšnega stanja. Poleg strupenih kemičnih snovi pa najdemo v Dravinji še veliko mehanskih odpadkov, ki bi sodili vse prej kam drugam, kot pa v tekočo vodo. BRANKO VODUSEK Solidarnost med vinogradniki in kletarji l M l.f \ \ J .1 AN.JI }>(>H<>l)K(>\ MU t)f>\OS(>\ \ J()/t> Kiti \K">f N O >! ()\ 1 NSKl (,()KK t ' KMi Il.l^Kl (. \ KOMHtN\l \ en ,f | V TOZD Kletarstvo ,,Slovenske gorice" Kmetijskega kombinata Ptuj imajo vpeljane dohodkovne odnose že od leta 1970 in to s siste- mom doplačevanja med to TOZD, TOZD Kmetijstvo in obratom ko- operacija oziroma zasebnim vino- gradnikom. Ta sistem je grajen na tržnih zakonitostih, saj vsako leto kupijo pridelke v TOZD Kletarstvo po tržnih cenah, ustvarjeni dohodek od vina pa delijo v razmerju pri- bližno 60 odstotkov, ki ga dobi vi- nogradnik, 40 odstotkov pa ostane kletarjem. Poslovna skupnost za vinogradništvo in sadjarstvo pa je zadolžena, da izdela na podlagi dosedanjih izkušenj stroškovnik v vinogradništvu, proizvodnji in v kletarstvu. Ta stroškovnik bo samo vzorec, ki pa v celoti ne bo veljal za vse vinogradniško-vinar- ske organizacije, vendar bo izhodi- šče veliko pomagalo v praksi. Za izdelavo dohodkovnih odno- sov v praksi bodo v TOZD Kletar- stvo morali imeti čvrste pogodbene odnose z obratom kooperacija ozi- roma s kmeti-vinogradniki, pred- vsem zaradi oddaje pridelka vsako leto in ne glede na to ali je letina dobra oziroma slaba. Pogodba pa bo hkrati služila kot pogoj, da bodo vinogradniki imeli vsako- dnevni pregled v naše poslovne knjige. Kot je že iz prakse znano, je dohodek vsakega faznega proiz- vajalca odvisen od njegovega položaja na trgu in je mogoče, da je dohodek v eni fazi visok, v dru- gi fazi pa nizek ali ga sploh ni. Naloga kletarjev je, da v kletar- ski proizvodnji dosegajo maksi- malno najboljše kvalitete in zato zahtevajo tudi primerno plačilo. Ni pa odvisno samo od TOZD Kletarstvo, kako bo formirala in prodajala pridelek, saj obstaja samoupravni sporazum med proiz- vajalcem, prodajalcem oziroma kletarjem in trgovino o maksimal- nih pj-odainih cenah za namizna, 'kakovostna in vrhunska vina. Teh cen se v glavnem poslužujejo vse kletarske organizacije in dajejo grosistični trgovski organizaciji tu- di enako visoke kondicije. Glede na razmerje prispevka k skupnemu prihodka ima v TOZD Kletarstvo končni prodajalec točno določeno maržo 18 odstotkov. Tr- govec v maloprodaji pa dokazuje, da so stroški v maloprodaji re- snično tako visoki in da 18 odstot- kov tudi potrebuje. Grosistična tr- govina pa je uspela dokazati, da rabi npr. za prevoz, potniško službo in drugo 11 odstotkov ra- bata, od tega 8 odstotkov rabata in 3 odstotke super rabata. Trgovina dobi na svojo prodaj- no ceno 29 odstotkov rabata, super rabata in marže, kar pomeni skupno 18 odstotkov marže v maloprodaji in 11 odstotkov raba- tov v grosistični trgovini. V okviru Kmetijskega kombina- ta Ptuj je bil formiran koordina- cijski odbor, ki ga sestavljajo za- sebni vinogradniki lastne proiz- vodnje in kletarji. Na odboru se dogovarjajo o organizirani obnovi vinogradniških površin, o odkupnih cenah za vinski mošt, o poznej- šem doplačevanju, trsničarski pro- izvodnji in o kreditiranju skupin- ske obnove. Vzporedno z dohodkovnimi od- nosi bo potekalo tudi družbeno planiranje, v katerih se partnerji dogovarjajo o medsebojnih doba- vah in storitvah za daljše obdobje. V Kmetijskem kombinatu so v zelenem planu za dolgoročno ob- dobje predvideli v lastni proizvod- nji 150 hektarjev obnov in v ko- operacijski proizvodnji 170 hek- tarjev. Ta program je privedel ptujske kletarje do odločitve, da delno razširijo svoje predelovahie in kletne zmogljivosti. Kletarji pa so dali jamstvo, da bodo obvezno odkupili pridelovalne količine na teh površinah. Vinogradniki so dali soglasje za razširitev kletnih in predelovalnih zmogljivosti, 20 od- stotkov pa da za razširitev teh zmogljivosti primarni proizvajalec. Prav to medsebojno jamstvo tes- neje povezuje vinogradnike s kle- tarji. Vinogradnik mora vedeti, koliko ur je za obdelavo vinograda še upravičenih, da obdrži tržno ceno. V kletarstvu pa se bodo stroški kletarjenja s sodobno urejenim kletarstvom zmanjšali, saj je delo v teh raztresenih kleteh otežkoče- no, in so zato premiki večje količi- ne vina iz ene kleti v drugo dragi. V TOZD Kletarstvo ,,Slovenske gorice" so bili poprečni stroški na liter prodanega vina približno 6 dinarjev na vsa vina, ki so se poja- vila v ptujski kleti. Ce bi TOZD Kletarstvo poslova- la z izgubo, bi morali v dohodkov- nih odnosih prevzeti del nastale iz- gube vinogradniki. V Kmetijskem kombinatu Ptuj obstaja solidarna odgovornost med TOZD, kar pomeni, da si v primeru izgube TOZD solidarno pomagajo med seboj. Obstaja splošna ugotovitev, da dohodkovni odnosi ne bodo zaži- veli in se razvijali gladko, saj jih ustvarjajo večkrat partnerji, ki so v preteklosti imeli dostikrat nasprotujoče si ekonomske intere- se. Do sporov bo prišlo verjetno tudi po sklenitvi dohodkovnih od- nosovnih povezav, zato je prav, da te spore rešujemo sproti. M. Pišek Ormož Pričeli z gradnjo telefonske mreže V Ormožu so pričeli z gradnjo telefonskega omrežja in sicer primarnega voda, ki bo položen do Litmerka. Telefonsko napeljavo bodo položili do vinske kleti Kmetijskega kombinata Ormož. V ta namen so prij krajevni skupnosti Ormož iklenili s PTT pt^djetjem Maribor pogodbo.^ Denar za gradnjo bodo prispevali krajani in sicer 12.0 tisoč dinarjev, SO j Ormož iz sklada teritorijalne obrambe 70 tisoč dinarjev ter ,, Jeruzalem" 60 tisoč dinarjev. Doslej je v Litmerku prijavljenih že 17 naročnikov. Z deli so pričeli že minuli is-den in kot predvidevajo, buclo telefoiii že kmalu zazvonili. Izvajalec del je PTT podjetje iz Maribora, nekateratzemeljska dela pa bodo opravili tudi krajani iz Litmerka. zk! Dr.FranBrumen ZDRAVILNE KOPELI (6. nadaljevanje) BLATNE KOPELI najdemo povsod tam, kjer brez pristopanja zraka razpadajo rastlinski deli in nastaja- jo razkrojni organski podukti, med drugim mravljinčna in ocetna kislina. Kjer izvirajo v neposredni bližini tudi mineralni vrelci, ki vsebujejo železove in žveplove spojine, nastajajo sestavUena MINERALNA ZDRAVILNA BLATA. Zanimivo je, da v takem blatu nastajajo iz raz- padajočih razplodnib elementov snovi, ki so po svo- jem delovanju podobne ženskemu spobiemu hormo- nu. .Opazovanja in ugotovitve so pokazale, da se celo pri tistih ženskah, ki nimajo jajčnikov, že po 2—4 dneh zdravljenja v krvi in urinu znatno dvigne nivo folikulamega hormona. Zdravljenje v takih zdravi-. Uščih pomenijo za ženske vidne pomladitve in so po- sebno v letih mene dober pripomoček. Zdravilna blata uporabljamo tudi kot delielejše obliže, oziroma obloge, posebno pri različnih vnetnih nabreklinah. Toplotno delovanje takih oblog je nam- reč razmeroma dolgotrajno, ker so blata slabi pre- vodniki topk)te in tako deli^ejo aktivne snovi vzpo- redno s toplotnim učinkom. Zato jih dobro prenaša- mo tudi pri relativno visokih temperaturah (56 slop. C) prilično dolgo časa, ker tudi hitro vsrkavt^o znoj. Zdo olajševalno je, da take ubioge v giobijih plasteh telesa toploto kr rtumeroma malo (komaj 1 do 2 stop. C) dvignejo. Zdravilna blatu povzročajij /eio močaa znojenja, ki so posebno izdatna tudi Se dalje časa po ie oprav(ieni kopeli. Važno je vedeti, da POMENIJO BLATNE KOPE- LI ZA VSAK ORGANIZEM VELIKO OBREMENI- TEV! Tudi razmeroma zdravi ljudje po takem zdravljenju omotični tavajo in se opotekaje lovijo ravnotežje. Blatne kopeli uporabljamo predvsem pri različnih ženskih obolenjih. Nada^na področja njihove upora- be so: Različna obolenja površinskega živ- čevja (ishijalgije — išias in druge neuralgije); po- sebno še putika (Gicht), pri kateri je močno znojenje zelo koristno; reumatična obolenja in različne motnje v telesnih premikih. Dobro vplivajo tudi na kronične katarje sečnega mehurja in ledvičnih skodelk. Po opravljenih blatnih kopelih kopanja v ogljiko- kislih toplicah niso priporočljiva, ker lahko celo škodujejo. Blatne kopeli tudi niso primerne za tuberkulozna obolenja, akutne bolezni ženskih priveskov, h krvavitvam nagnjena obolenja in tei^a poapnenja ožilja. ČISTA MINERALNA BLATA so skoraj povsem brez organskih snovi in so POGOSTO POMEMBNO RADIOAKTIVNA. Nastajajo predvsem pri vrelcih, ki vsebujejo kuhinjsko sol, oziroma žveplo. Imajo v glavnem ista zdravilna področja, kakor ostala zdra- vilna blata, vendar so po svojem učinku znatno manj agresivno vplivna. Ker ta blata oddajajo svojo toplo- to na tek) mnogo bolj naglo, kot ostala blata, jih ne smemo uporabljati v preveč vročem stanju zaradi prenaglega in preveč močnega pregrevanja telesa. Končno «e MOPSKA '.PV7 •'Jsf -»--n naplaviiiu, ' ' ^ ■ ' . ' '; druguni iruni i... :.ijjč!.i s jr uu^ivlna ii;!i.iik.v,r,d pomešana s peščeninam!, ki jih naplavljajo izlivi rek. Grezne obloge delinejo alkalno na kožo in so zato priznano KOZMETIČNO POMAGALO. UporabUa- .Tiu ju pra>tako kot kopeli m obloge — tudi pri reurnaliziTiu in nekaterih ženskih obolenjih. (Sestavek je z nekaterimi podatki dopolnjen po dr. med. J. Kottmaier-u) 8 - IZ N ASIH KRAJEV 11. avgust 1977 — Slovenska Bistrica Do začetka novembra 46 novih stanovanj Gradbeno podjetje Stavbar iz Maribora gradi na območju mesta Slov. Bistrica skupno 44 stanovanj. Vsa bodo zgrajena v naselju Zg. Bistrica, v skupno dveh stanovanjskih blokih, od katerih 26 stanovanjski je namenjen posameznikom in delovnim kolektivom, del teh stanovanj pa je zgrajenih tudi iz sredstev soUdarnostnega stanovanjskega sklada Drugi 18 stanovanjski blok bo zgrajen za potrebe JLA. Samoupravna stanovanjska sKupnost Slov. Bistrica pa dograjuje v starem delu mesta še stanovanjski dvojček. Skupno bodo tako v Slov. Bistrici predali svojemu namenu 46 novih družbeno najemnih stanovanj, kar predstavlja uresničevanje in celo preseganje stanovanjske gradnje na področju družbenega sektorja v okviru aednjeročnega programa za leto 1977. Stanovanja bodo predvidoma dali v uporabo prve dni letoši^jega novembra. Besedilo in dika: Viktor Horvat Nova stanovanja v Slov. Bistrici. Rogoznica Priprave na »veseli dan naših vasi" Prejšnjo sredo se je sestal upravni odbor prosvetnega društva Alojza Arnuša iz Rogoznice, v četrtek pa koordinacijski odbor za kul- turo, izobraževanje in dru- žabno življenje občanov pri krajevni konferenci SZDL Rogoznica. , Na obeh sejah so obravna- vali in sprejeli program za tretji „Veseli dan naših vasi", ki bo letos v Rogoznici 4. septembra ob pričetku prire- ditev v počastitev drugega praznika KS Rogoznica. Program obsega razna športna tekmovanja in kul- tumi prograiTi, slednjega že skrbno pripravdja prosvetno dmštvo Alojza Amuša, za tem pa bo družabna priredi- tev. Posebej velja omeniti, da bo letos prvič program obsegal tudi „dirko kmečkih konj", zato so povabiM k sodelovanju vse lastnike konj z območja Slovenskih goric in Ptujskega polja. Na seji prosvetnega društva so podrobneje razpravljali tudi o letošnjih nastopih jcvskega zbora in o delu ikovne sekcije. Likovna sek- cija namreč zelo aktivno deluje, šteje 13 članov in je v okviru prireditev ob občin- skem prazniku pripravila h- kovno razstavo v delovni organizaciji AGIS Ptuj, ob odprtju obrata družbene pre- hrane, v letošnjem letu pa še načrtujejo podobne razstave v kolektivih „Delta", Ptujska opekama, v delavskem domu Franca Krambergeija in v domu Slovenskogoriške čete v Rogoznici. FB Vse za varnost Pred dnevi smo pred vhodom v znameniti ptujski grad posneli tale prizor, ko je lastnik avtomobila pustil pri svojem jeklenem konjičku zvestega čuvaja, saj najbrž ni popolnoma zaupal ključavnicam. Medtem, ko si je i^egov lastnik Strogi pogled čuvaja avtomobila ogledoval znamenitosti Ptuja, je štirinožnež s strogimi pogledi meril okoHco in bil pripravljen storiti vse za varnost sebe in avtomobila. Besedilo in slika: B. VODUŠEK VEČ PROSTORA ZA REKREACIJO IN SVOBODNE AKTIVNOSTI v šolskem letu 1976/77 so v osnovni šoli v Poljčanah, kije prva in edina v občini Slov. Bistrica prešla na sistem celodnevnega sdanja, prestali svoj krst. Kljub težavam, s katerimi so se v tem obdobju srečevali, danes ugotav- ljajo, da je ta uspešno prestala preizkušnjo. Med najbolj vzpod- budnimi pa je podatek, da je uspešno izdelalo vseh 480 učencev. Nad doseženimi učnimi rezultati so tako zadovo^ni učitelji, starši in učenci. K^ub temu, da tudi v novem šciskem letu na poljčanski osnovni šcJi ne bodo brez težav, bodo pogoji dela mnogo ugodc nejši, se posebno na področju rekreacije m svobodnih aktivnosti učencev. Izdelan je že idejni projekt razširitve šolskega po- slopja, da bi pridobili se dve učilnicd, prepotrebno tdovadnico, tehnično delavnico in garderobe. Te dni podjetje Nigrad iz Maribora že ureja okolje osnovne šoie v Poljčanah, kjer bodo zgradili več športnorekreativnih objektov, med njimi šolsko dvorišče, igrišča za košarko in odbojko, prometni poligon, otro- ška Igrišča in parkirni prostor. Velika pridobitev bo tudi manjši atletski stadion. Poljčanska osnov- na šcia je doslej delovala brez vseh teh objektov, kar je potek celodnevnega šolanja v precejšnji meri oviralo. Istočasno urejajo v okolju šcJe tudi zelenice, katere bodo strokovnjaki, dcupno s šolsko mladino, zasadili z okrasnim drevjem, grmičevjem in cvetličnimi gredami. Ob tem je pomembna tudi ugotovitev, da bodo vsi objekti v neposredni okolici šde in tako učencem ne bo več potrebno izgubljati dragocenega časa za nevarno pot po prometni cesti skozi naselje do objektov TVD Partizan. Investicijska vrednost ureditve okolja in zgraditve načrtovanih objektov znaša 900.000 dinarjev. Svojemu na- menu pa jih bodo predvidoma predali že v začetku letošnjega šolskega leta. Besedic in slika: Viktor Horvat Ob novi šcii v Poljčanah uiej^o oko^e, v ozadju kopasti Boč. Obiskali smo najstaret^pn?* občana KS leskovec, Joleta Vidoviča-Zepeka „ VelScoje novega, marsikaj seje spremenilo" Poti so različne, ene vodijo v le- pe in idilične kraje, druge v samot- ne, revne ter manj razvite. Toda v vseh živijo ljudje, bodisi dobri, slabi, revni in bogati. Vsak od teh ima svojo preteklost, svojo zgodbo življenja. In leta, ki jih človek no- si na križu so živa priča vsem dogodkom. Več jih je, več je zgodb in dogodkov. No, nekateri poznajo tisto, da je treba življenje uživati do zadnje kapljice, kajti jutri se lahko že marsikaj ne- srečnega zgodi. Takega mnenja je bil tudi Jože Vidovič, najstarejši občan krajevne skupnosti Lesko- vec. Obiskali smo ga neko sončno nedeljsko jutro in sicer smo se z njim srečali pri njegovem domu v Veliki Varnici 82. Jutranja rosa se je že zdavanj dvignila, vinogradi so se kopali v soncu, ko smo Jože- ta opazili z vedrom vode, ki ga je nosil iz doline k svoji idilični kot iz pravljice vzeti hiši. S slamo krita hiša ima dva večja prostora, kjer Jože živi s hčerko, ki jih tudi že ima prek 50. Skupaj živita in si ta- ko skupaj tudi delita vse slabo in dobro, ki ga nudi haloško življe- nje. Jože zelo dobro ,,skriva" svoja leta. Nihče mu ne bi prisodil 89 let. Rodil se je že v preteklem stoletju in sicer 1888. 1919 se je poročil h gospodarju Fuksu, vzel pa je Smigocovo hči. ,,Dobro sva se razumela, čeprav sva bila zelo dol- go viničarja," je pripovedoval Jo- že. Poleg viničarstva se je Jože ukvarjal še z obrtjo in sicer je bil čevljar. Skupaj s prijateljem je obiskoval haloške družine in kar po nekaj dni popravljal in delal če- vlje za vse člane družine. ,,Sedaj ni več tako, skoraj vsi imajo gumija- ste čevlje ali škornje, tako sem ostal brez dela", je nadaljeval Jože Vidovič. ,,Pred poroko sem bil v prvi svetovni vojni in sicer 2 meseca na ruski fronti, v Galiciji pri reki Dnjester. Kmalu za tem pa je vojak Jože odšel k italijanski meji in se boril v okolici Gorice. Tam je tudi bil ranjen v roko in glavo. Pred letom 1919, ko se je vsa voj- ska raztepla se je vrnil v Haloze in začel novo življenje. Pri gospodar- ju Fuksu sem delal 20 let, bil je dober in prijeten človek. V letih od 1920 do 1925 sta se rodila tudi sin in hčerka. Sin je življenje izgubil v drugi svetovni vojni." Miren in lep je njun domek. Ko je Jože pripovedoval o drugi svetovni vojni je dejal, da se le-te ni udeležil, kajti bil je samo doma in Nemcev takorekoč sploh ni vi- del, čeprav je v doHni pod njegovo hišo včasih močno pokalo. ,,Skoraj vse življenje sem preži- vel dokaj mirno, v nobenih razburkanih valovih se nisem zna- šel. Moje življenje je teklo mirno. Zelo žalosten sem bil, ko mi je umrla žena, bilo je to 1949. Mlada je umrla, rad sem jo imel in zelo dobro sva se razumela. Tudi ona je mene in moje početje dobro ,,prenašala". Tudi to, ko sva s prijateljem s katerim sva vedno skupaj ,,šterila" pri haloških družinah. No, prek ,,štere" sem tudi postal znan in ni starejšega človeka, ki bi ne poznal Zepeka in moje čevljarsko poslanstvo." ,,Bil sem kar precej po svetu, vendarle moram reči, da sem sveta vseeno malo videl. Največ sem potoval po haloških zaselkih. Naj- večkrat sem seveda bil v Leskovcu, kjer sem tudi obiskoval ljudsko osnovno šolo. Šola je bila takrat pri cerkvi, spomnim pa se še, da sem pririnil do 3. razreda. No, se- daj je tam spodaj v Leskovcu pov- sem drugače. Nova šola, nov gasil- ski dom, nove ceste, novi mostovi, novi ljudje, trgovina, kar dve gostilni in še kup drugih novosti. No, sedaj na starost sem kar do- ma, malo postorim po hiši, kosim, največkrat pa nosim vodo za potrebe v kuhinji. Življenje mi ni dolgočasno. Recepta za dolgo življenje pa nimam. Morda bi sa- mo povedal, da sem živel dokaj zmerno, pretiraval nikoli nisem. Kadim ne, kakšno dobro kapljico pa le rad .»ipustim" po grlu, rad Kar ne morem verjeti, da Jih bo drugo leto že 90. tudi dobro jem. Zato si največkrat zaželim, da bi se na najinem jedilniku večkrat zvrstila dobra hrana in za priboljšek kakšno ,,pivce za živce". Sicer pa je kar luštno na tem svetu..." je ob kon- cu pogovora dejal 89-letni Jože Vidovič. S hčerjo sedaj živi v zares idihčnem kotu haloške zemlje. Hišica, ki je stara že čez 200 let, jima prek zime nudi toplo zavetje, prek poletja pa senco pred vročimi sončnimi žarki. In zdelo se nam je kot da trdega in težkega haloškega življenja v tem koncu sveta pravzaprav ni, čeprav je... Se mnogo let. Jote! Besedilo in shka: zk Destrnik Kolegij krajevne skupnosti Na zadnji seji sveta KS Destrnik so, v okviru 25 točk dnevnega reda, tudi kritično ocenili dosedanje delo sveta in vseh drugih organov in organizacij v krajevni skupnosti. Vsi, ki so sodelovali v razpravi, so izražali željo po boljšem medsebojnem sodelovanju in po enotnejšem delu. Čutili so na tem področju določeno vrzel, ki jo želijo zapolniti s formiranjem takozvanega kolegija KS. Kolegij sestavljajo predsedniki: sveta KS, zbora delegatov, temeljne delegacije, delegacije za SIS, krajevne konference SZDL, OO ZSMS ter predsednik odbora za SLO in družbeno samozaščito, nadalje sekretar OO ZKS in tajnik krajevne skupnosti. Dogovorili so se, da bo posvete kolegija skliceval predsednik sveta KS, na njih pa se bodo dogovarjali o pripravi najpomembnejših akcij in sej organov in organizacij v KS, nadalje o samoprispevku, o obveščanju občanov o delu in akcijah v KS, skratka — kolegij bo skrbel za-enotno in koordinirano delo v krajevni skupnosti. Posebej so na seji obravnavali delo delegacij in ugotovili, da bi morale biti seje delegacije za SIS bolj koordinirane s temeljno delegacijo. Po možnosti bi naj gradivo obravnavali skupno in se tudi skupno dogovarjali oziroma oblikovaH stališča. Gradivo za posamezne samoupravne interesne skupnosti pa bi naj predhodno preučile komisije za posamezna področja, ki so ustanovljene pri svetu KS. Tako bi imela delegacija tudi lažje delo. K. A. Aktivnost mladih v Stopercah D^avnost kateregakoli društva v krajevnih skupnostih ima ne- dvomno velik pomen za celoten potek družbenega in političnega življenja. Se posebno pride to do izraza v krajevnih skupnostih, ki so oddaljene od mestnih središč. Ena takšnih je najmanjša krajevna skupnost v ptujdci občini - Stoperce. ,Ko govorimo o dejavnosti v tej krajevni skupnosti, moramo pcieg organizacije ZK in SZDL izreči pohvalne besede tudi o 00 ZSMS, ki na vseh področjih prispeva k razgibanemu družbe- nemu življenju v tem kraju. Osnovni pogoj, prostor za svoje potrebe, so si mladi uredili v prostorih nekdanje gostilne Ignaca Vrabiča. Tam imajo sedaj svoje klubske prostore, ki jim služijo v mnogovrstne namene. Svoj ,Xlub miadih", kjer se zbirajo navadno ob sobotnih večerili uporabljajo tako za dejavnosti mladinske organizacije kot za zabavne prireditve, ki jih v tem kraju predvsem mladi večkrat pogrešajo. Dejavnost mladinske organi- zacije v Stopercah se odraza v precejšnji tneri na družabnem podroCTU. Že vrsto let zapored priprav^ajo med zimskim časora razne igre, ki jih uprizarjajo na domačem odru,in tudi gostujejo z njimi v raznih okoliških krajih, to, jim prinaša tudi nekaj prepo- trebnih denarnih sredstev za ostale dejavnosti Pohvalno oceno o dejavnosti mladine izražajo prav tako predstavniki ost^h organizacij v tem kraju, saj se mladi vključujejo tudi v ostala društva in organizacjge. Organizirajo mnoge delovne akcije, s katerimi želijo dati svoj delež za hitrejši razvoj domačega krjya. Množično so se udeležili akcije pri izkopu vodovodnega jarka izpod Donačke gore do Stoperc, sodelovali so pri izkopu temeljev nove transfor- matorske postaje, v velikem številu pa so pomagali na obeh udarniških akcijah brigadirjev MDA Slovenske gorice 77 pri urejanju nove ceste Grdina-Na- raplje. Skupaj z brigadirji so pripravili na koncu druge udarniške akcije pester kulturni večer s kresom. OO ZSMS Stoperce že vrsto let uspešno sodeluje z mladinsko organizacgo iz Reke. Vsako leto pnpravijo srečanje s svojimi prijatelji iz Reke v Stopercah, prav tako pa jih vsako leto tudi sami obiščejo. _ Dejavnost mladih v Stopercah je še toliko bdj pomembna, saj se sleherni član te organizacije z zavestno dejavnostjo vključuje v boj za odpravo ostankov zaosta- losti in za boljši jutri tega območja H doz. Besedilo in slika: B. Vodušek Pročelje kluba mladih v Stopercah. TEDNIK -^1-avgust 1977 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 Odprta retrospektivna rms*mn r^pl nmfp^^orja Janeza IVležana „PUSTI PETI MOJ'GA SLAVCA, KAKOR SEM MU GRLO USTVARIL " Dr. Štefka Cobelj je uvodoma pozdravfla goste, desno sedi soproga pok. Janeza Mežana. Poto- Langertiolc Tako je akademski slikar Janez Mežan nekoč odgovoril na vpra- šanje, kako nastajajo njegovi akvareli, kar pomeni, da je vse svoje življenje podaril umetnosti, zanjo živel in tudi umrl. Profesor Janez Mežan, ki se je rodil 8. avgusta 1897 v Spodnjem Brniku pri Cerkljah na Gorenj- skem, je celih 26 let živel in delal v Ptuju kot likovni pedagog na gimnaziji in nato kot upokojenec ustvarjal vse do svoje tragične smrti v letu 1972. 26 let živeti v nekem kraju, se razdajati njemu in njegovim lju- dem pomeni, da postane ta kraj drugi dom, da na vsakem koraku srečaš prijatelja ali znanca, da si vsepovsod dobrodošel... Da, Janez Mežan je bil tudi naš in zato še toliko večji dolg, ne samo zaradi obljube, ki smo jo Ptujčani dali ob njegovem grobu, temveč zaradi njega, človeka in umetnika, da mu posvetimo razstavo, ki bo prikaza- la njegov celoten 60-letni umetni- ški opus. Leto in pol je bilo potrebno, da je dr. Štefka Cobljeva raziskala Mežanovp likovno zapuščino od njegovih zgodnjih začetkov, ko je bil še dijak do časa, ko je zapisal: moči pešajo, življenje čudno pesem poje..." Razstavni paviljon Dušana Kvedra v Ptuju, je bil minuli četrtek prizorišče slovesnosti, kakršne Ptujčani ob podobnih pri- ložnostih ne pomnimo. Poleg Mežanove ^nižlgct organizatorjev razstave, njegovih prijateljev, znancev in nekdanjih učencev so prišli na razstavo od vsepovsod, da se poklonijo človeku in umetniku, ki so ga imeli radi in spoštovaU njegovo delo. Prek 200 razstavljenih slik, pa- stelov in akvarelov, predvsem ti- stih iz starejšega časa, je za mnoge vsaj novost, če že ne presenečenje. To pa je drobec, tisti najznačilnejši med 6000 ohranjenimi deli, ki jih danes hranijo njegova družina, za- sebni lastniki, galerije in muzeji. Številne goste in druge obisko- valce otvoritvene slovesnosti je najprej pozdravila avtorica raz- stave in bogatega kataloga dr. Cobljeva, v imenu ptujske kul- turne skupnosti pa Stane Stanič, ki je spregovoril o Mežanu, umetniku in človeku ter se zahvalil avtorici in Pokrajinskemu muzeju Ptuj za opravljeno veliko delo. Med gosti je bil tudi akademski slikar, profesor Ivan Kos, ki je še edini živeči sodelavec Janeza Mežana iz mariborskih časov, kjer je leta 1924 začel Mežan poučevati Ukovni pouk na gimnaziji. Slikar Ivan Kos je bil član umetniškega kluba ,,Ivan Grohar", priključil pa se mu je tudi Janez Mežan. Pozneje sta oba sodelovala v BRAZDI, drugem umetniškem klubu, ki je bil ustanovljen v letu 1931 v Mariboru, nato pa tudi po odhodu Mežana v Novo mesto in njegovem delovanju v Ptuju, osta- la vseskozi dobra sodelavca in prijatelja. Profesor Kos, ki je v četrtek odprl retrospektivno razstavo del Janeza Mežana, je uvodoma dejal: ,,Veseli me, da mi je organizator te razstave poveril častno nalogo, da odprem razstavo, ki je zbrala življenjsko delo mojega pokojnega tovariša Janeza Mežana. V teh tre- nutkih se utrinjajo misli in spomi- ni, ki segajo daleč nazaj na najine skupne slikarske začetke v mari- borskem klubu GROHAR in pozneje v tridesetih letih na najino skupno delo v umetniškem klubu BRAZDA. Od takrat je minila vr- sta let. V tem času sva vsak po svoje, na svojem koncu, poskušala vestno izpolnjevati svoje slikarsko poslanstvo. Meni je bilo usojeno, da sem ob svoji 80-letnici dobil Razstavni pavi^on DuSana Kvedra je bil nabito poln. Foto: Langertiolc retrospektivno razstavo, ki pa je ti zaradi tragične usode, žal nisi do- čakal, ker je bila prezgodaj pretr- gana tvoja življenjska in umetni- ška pot. Tako odpiram danes to obsežno retrospektivno razstavo del, žal brez njega." Ptujčani, delovni ljudje in obča- ni, vse do j5. septembra, ko bo razstava del slikarja Janeza Meža- na odprta, imamo priložnost, da si ogledamo njegove slike in akvare- le, izpolnjene s soncem in svetlo- bo, kot je bila njegova notranjost polna vedrine in življenjskega optimizma. Razstava je tudi prva od prireditev letošnjih V. ptujskih kulturnih srečanj. m. šneberger Prvo lovsko tekmovanje bratskih občin v okviru praznovanja letoš- njih jubilejev in še posebej v počastitev občinskega prazni- ka so se v soboto 6. avgusta na olimpijskem strelišču v Hajdošah pomerile v strelja- nju na glinaste golobe ekipe vseh osmih bratcih občin iz Slovenije in Hrvatske. Tako je letos XVI. teden bratstva in prijateljstva med omenje- nimi občinami obogaten še za pomemben športni dogo- dek. Ekipe strelcev iz Čakovca, Koprivnice, Krapine, Mari- bora, Ormoža, Ptuja, Sloven- ske Bistrice in Varaždina so se na olimpijskem strelišču v Ftjdošah zbrale že pred osmo uro, ko je bila svečana otvoritev tekmovanja. Pred- stavnike družbenopoUtičnih organizacij in skupnosti in tekmovalce bratskih občin je pozdravil Milan Trafela, za rjim pa še Miha Kolarič, sedanji predsednik Zveze lov- skih družin Ptuj, ki je v krajšem govoru orisal pomen praznovanja ptujskega občin- skega praznika V imenu pokrovitelja TGA iz Kidričevega je zbrane Na olimpijskem strelišču v Hajdošah so zapokali prvi streli tdcmovalcev iz osmih bratskih občin. pozdravil še Jernej Kostanj- šek, ki je za tem opravil še častni otvoritveni strel. Kriterij tekmovanja je bil sledeč: vsako ekipo je sestav- ljalo 6 strelcev iz iste občine. Vsak posameznik pa je streljal na 30 golobov v dveh serijali po 15 golobov. Tek- movali so samo ekipno. V precej močni konkurenci je zmagala ekipa Ptuja, pred ekipama Slovenske Bistrice in Varaždina in tako prejela prehodni pokal ,,Bratstva in enotnosti", ki ga je dodelil svet Zveze sindikatov brat- skih občin. Sicer pa rezultati liso važni, pomembno je, da so s tem športnim dogodkom speljane nove vezi med csmimi prijateljskimi obči- nami, ki že dalj časa uspešno sodelujejo. Besedilo in slika: M. Ozmec Fanfare naznanile slovesen začetek ptujskih kulturnih srečanj v ponedeljek 8. avgusta, ko smo delovni ljudje in občani ptujske občine praz- novali svoj občinski praznik, se je v prijetno praznično razpoloženje vključila tudi ptujska kulturna skupnost s slovesno otvoritvijo letošnjih petih ptujskili kulturnih sre- čanj. Letni prireditveni prostor v Ptuju, ki že nekaj let zamanj čaka na streho, nam bo tudi ob letošnjih petih ptujskih kulturnili srečanjih zamenjal dvorano, ki jo Ptujčani že več desetletij pogrešamo. Če- prav organizatorji posamez- nih prireditev in drugih srečanj neprestano zrejo pro- ti oblakom in se sprašujejo o vremenu in dežju, če bo pizaneslo, je kakršno koli srečanje med temi starimi zidovi enkratno doživetje za slehernega obiskovalca patudi za nastopajoče. Tako je bilo tudi minuli ponedeljek, ko so fanfaristi ptujskega pihalnega orkestra naznanili, da so se začela letošnja kulturna srečanja in ko je uvodoma spregovoril predsednik skupščine kultur- ne skupnosti Ptuj, Vladimir BAN in v svojem nagovoru povdaril pomen kulturnili prireditev za občane ptujske občine, ki imajo le redko priložnost, da si ogledajo tudi tisto, kar je na visoki umetniški ravni in priznano daleč po svetu. Seveda ima pri tem nemajhen delež tolektiv KREDITNE BANKE MARIBOR in NJENA PO- DRUŽNICA V PTUJU, ki z veliko mero razumevanja za kulturna prizadevanja že če- trto leto zapored s svojim pokroviteljstvom omogočata, da kulturna srečanja v Ptuju postajajo tradicionalna in pridobivajo na ugledu med delovnimi ljudmi in občani ptujske občine ter v širšem slovenskem in jugoslovan- skem prostoru. Ptujski kul- turni skupnosti pa pri finan- ciranju pomaga še republiška kulturna skupnost, kar prav tako daje prireditvam vseslo- vensko obeležje. Za retrospektivno razstavo slik Janeza Mežana, ki smo jo odprU pred enim tednom in V. KULTURNIH SRE- ČANJ, je sinoči za otvorit- veno slovesnostjo nastopil ansambel narodnih plesov in pesmi KOLO iz Beograda. To skupino sestavljajo poklicni plesalci, pevci in glasbeniki, ki že vse od leta 1948 na navisokem umetniškem nivo- ju predstavljajo ljudske plese m pesmi jugoslovanskih naro- dov in narodnosti doma in v tujini. V Jugoslaviji so imeli doslej že prek 2000 nasto- pov, njihovo kvalitetno izved- bo pa so pohvalno ocenili tako v Evropi kot Ameriki, Aziji, Afriki in Avstraliji. Tudi v ponedeljek zvečer so „kolovci" na svojstven način spleU v venec ples, glasbo in pesem Makedoncev, Hercegovcev, Slovencev, Srbov, Bosancev, Hrvatov, Albancev in drugih naših narodov in narodnosti. Števil- iD občinstvo si je ta večer dodobra segrelo dlani ter s tem dalo svoje priznanje tako izvajalcem umetniškega pro- grama kot prizadevnim orga- nizatorjem, ki so se tudi letos potrudili, da je naš občan deležen nekaj tistega, ker ima redko priložnost videti in slišati. Že prihodnji ponedeljek, 15, avgusta bo ptujski letni pireditveni prostor ponovno prizorišče zanimive kulturne prireditve. Tokrat bomo vide- U TROUBLE IN TAHITI - opero Leonarda BERN- STEINA v izvedbi THE INDIANA UNIVERSITV CHAMBER OPERA THE- ATRE iz ZDA. . VIDA ROJIC . UPORNE SLOVENSKE GORICE (9. nadaljevanje) ALOJZIJ GREGORIČ se je rodil leta 1843 v Bodislavcih pri Mali ^Jedelji in je umrl v Ptuju leta 1886. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru, pravo pa je študiral v Gradcu. Za odvetniški poklic se je pripravljal v Mariboru, pozneje je bil odvetnik v Ptuju. Kot narodnjak je deloval v •Jurčičevi dobi. Njegova pisarna v Ptuju je bila s sodelovanjem Raiča središče narodnega življenja v mestu in okolici. Z Gregoričevo pomočjo so v Ptuju ustanovili čitalnico in odprli narodni dom, ustanovili posojilni- in slovensko pevsko društvo. Gregorič je bil član okrajnega šolskega sveta in nadarjen pisec političnih člankov v slovenske časnike. MATIJA GROSSKOPF se je rodil leta 1799 v Ljutomeru in umrl leta 1880 v Selnici ob Dravi. Kot duhovnik je služboval v Jarenini, Ljutome- ""^i na Hajdini in drugod. Drugoval je z narodnimi buditelji, posebno z MUrScEM in Gottweisom in od okrog leta 1830 vneto zastopal pravice Slovencev. ANDREJ GUTMAN je bil pisatelj. Izdal je prvo zbirko slovenskih Verzov iSaljive vsebine z naslovom ,,NOVl VEDEŽ". Iz latinščine je Prevedel Lukijana, a je ostal v rokopisu. Gutman se je rodil 1784 v Zetin- pri Radgoni in je umrl 1850 v Avstriji. Bil je fUozof in teolog. Nekaj je služboval pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah, pozneje pa v Gradcu ^ drugod. Verjetno je zbudila v njem narodno zavest Vrazova generacija. LAVRENCIJ HERG. se je rodil v Središču leta 1829 in je umrl v Mariboru leta 1906. Študiral je filozofijo in teologijo v Gradcu. V marčni dobi leta 1848 je stopil v Gradcu v narodno gardo. Bil je član graške Slovenije in je deloval pod vplivom Stanka Vraza. Služboval je tudi pri Sv. Jakobu in Sv. Juriju v Slovenskih goricah. V Mariboru je bil leta 1860 med ustanovitelji mariborske čitalnice. MIHAEL HERMAN je postal borec za pravice Slovencev in narodni buditelj kot sodnik v Ptuju. Ni pa bil ne Slovenec, ne rojen na območju Slovenskih goric ali v obrobnih krajih. Vendar ga omenjam, ker je iz čuta velike pravičnosti in poštenosti stopil na stran borcev za pravice zatirane- ga slovenskega naroda. Rodil se je leta 1822 in umrl 1883 v Gradcu. Kot sodni svetnik v Ptuju se je naučil slovensko, bil je tajnik slovenske čitalni- ce in soustanovitelj časnika Slovenski narod. Pospeševal je tudi delovanje Mohorjeve družbe. Zastopal je kmetijske občine Ptuj—Rogatec—Ljuto- mer od 1861 v deželnem zboru. Predlagal je uvedbo slovenskega jezika v urade in šole. V daljšem govoru je leta 1863 dokazal brezpravnost slovenskega naroda in dal nov predlog v katerem je zahteval, naj bi bile ljudske šole popolnoma slovenske, srednje in visoke šole pa naj bi se organizirale po principu paritete slovenščine in nemščine. Slovenščina naj bi bila poleg nemščine uradni jezik. S svojim govorom je postal naj- popularnejši poslanec. Njegov govor je prevedel pisatelj Levstik in založil Prelog. Hermanovo sliko so natisnili in širili med zavednimi Slovenci. Leta 1868 je govoril Herman v deželnem zboru o enakopravnosti in zedinjenju Slovencev pod lastno deželno vlado, z najvišjim sodiščem in univerzo. Leta 1869 je nastopil proti direktnim državno-zborskim volit- vam, ki so samo centralizaciji v pomoč. Hermanove zahteve, ki jih je bra- nil v deželnem zboru, niso bile uresničene, ker so jih odklanjali nemški poslanci, številč o v veliki premoči. Nemec Herman je z svojim pravičnim bojem na strani Slovencev veliko tvegal. Nakopal si je sovraštvo v nem- ških političnih krogih, kar pa ga ni oviralo, da je dosledno služil pravici. FRANC HRASOVEC se je rodil leta 1821 pri Jurju ob Sčavnici in je umrl leta 1909 v Gradcu. Študiral je filozofijo in pravo v Gradcu in na Dunaju, nato je služboval največ kot sodnik v raznih krajih. Muršec, Kvas, Kranjc in Toman so ga vneli za slovenstvo. Tudi tedaj, ko je odšel v pokoj in živel v Gradcu je še naprej deloval v slovenskih društvih med vodilnimi člani in vzdrževal stike ter gmotno podpiral slovenske dijake. MIHAEL JAKLIN rojen 177C v Jeruzalemu v Slovenskih goricah je študiral filozofijo in teologijo v Gradcu in služboval nato pri Miklavžu pri Ljutomeru, v Središču, Ljutomeru, Jarenini, Limbušu in v Svetinjah pri Ivanjkovcih. V letih 1803 in 1804 se je trudil v krogu štajerskih Slovencev s slovnico in slovarjem. Kopitar je nanj vplival, da je opustil lokalno štajersko stališče za oblikovanje slovnice. Vraz je bil Jaklinov stričnik. Posvetil mu je svoje delo Gusle in tambura. Jaklin je umrl leta 1847 v Ljutomeru. FRANC JANČAR se je rodil leta 1820 v Kuharovcih pri Crešnjevcih pri Radgoni in je umrl leta 1889 v Zbigovcih. V ljudski šoli se je zanj zanimal Danjko. Jančar je študiral teologijo v Gradcu in je nato službo- val v raznih krajih po Koroškem in Štajerskem, od leta 1854 pa po Slovenskih goricah. Povsod se je odločno zavzemal za pravice Slovencev, zato ga je proglasila oblast za panslavista. Moral je tudi zgodaj v pokoj; leta 1873. Od tedaj je gospodaril na posestvu, ki ga je kupil v Zbigovcih. Ljudi je še naprej navduševal za materinščino in za narodno šolstvo, ter se zavzemal s članki v časnikih za slovenske narodne pravice. V Zbigovcih je učil prebivalce tudi umnega kmetovanja. FRANC JURTELA se je rodil leta 1853 v Hvaletincih in je umri v Ptuju leta 1926. Študiral je pravo v Gradcu in bil nato odvetniški priprav- nik pri narodnjaku Gregoriču. Služboval v Šmarju pri Jelšah, od leta 1897 pa v Ptuju. Bil je navdušen narodnjak. Deloval je v ptujski čitabi- ci, ki jo je vodil tudi kot predsednik. Dijaški kuhinji v Ptuju je načeloval kar dvajset let. Bil je ustanovitelj Hranilnega in posojilnega društva v Ptuju, ki ga je vodil od ustanovitve leta 1883 do svoje smrti, ter je bil še predsednik društva vinogradnikov v Ptuju. Slovencem je priboril večino v okrajnem zastopu v letu 1886, ki ga je vodil kot načelnik. Po prvi svetov- ni vojni je prevzel vodstvo mestnih poslov. Jurtela je zastopal po Raičevi smrti v deželnem zboru kmečke občine ptujskega okraja v letih 1886 do 1909. Leta 1890 je bil imenovan za namestnika deželnega glavarja. ANDREJ KAVČIČ se je rodil leta 1752 v Rihtarovcih pri Radgoni in je umrl leta 1826 v Gradcu. Študiral je teologijo in pravo v Gradcu in na Dunaju. Bil je med drugim tudi ravnatelj mariborske gimnazije v letih 1786 do 1794. Zavzemal se je za slovenščino v šolah. Ustanovil je sklad za učence, ki so se najbolj odlikovali v znanju slovenščine. Z njim se je šola- lo dvajset dijakov. Ljubezen do slovenske mladine je izrazil tudi v svoji oporoki. Zapustil je svoje posestvo mestni županji s pogojem, da vsako leto šola dva slovenska dijaka. Nadaljevanje prihodnjič 10 - NAŠI DOPISNIKI 11.avgust1977- TBTOflK Deževni dan v brigadi Glas trobente me vrže iz postelje. Se napol v snu skočim v brigadirko in stečem na telovadbo, da se rešim spanca. Ozrem se po nebu, kajti ozračje se mi zdi nekam sumljivo. Sonce od daleč na vzhodu kuka na nas, kot da bi premišljevalo, ali naj pošlje žarke ali ne. Pridemo iz jedilnice, ko nas pozdravijo deževne kaplje izpod neba. Saj bo minilo, pomislim, kajti misel, da bo se dan spet vle- kel v neskončnost, me spravlja v slabo voljo. Toda tolažba je slaba in niti ne pomaga. Proti naselju smo morali že pohiteti, kajti ,,prha" iz oblakov je bila že precej močna. Tako nam je vreme preprečilo, da bi odšU na delovišče. Danes smo morali tudi malo spremeniti delovni načrt. Namesto krampanja smo počistili okolico naselja, nato še notranje prostore. Po moje so bili najbolj pridni kulturniki. Pripravili so stenski časopis in še gradivo za bilten. Zgodi se, da je majhno delo, toda v resnici so bili zasuti z opravki. Zunaj pa neusmiljeno dežuje. Ko pogledam na uro in vidim, da je že več kot pol dneva za nami, se nasmehnem, kajti čas le hitro beži in sploh ni dolgočasno kot sem mislila zjutraj. NADA S. MDA SLOVENSKE GORICE 77 Na delu zadnja izmena brigadirjev v Dornavi, kjer domuje MDA Slovenske gorice 77 je bilo v soboto, 6. avgusta še posebej živahno. Na zaključni slovesnosti ob odhodu III. izmene iz akcije so podelili kar 19 udarniških značk in 18 priznanj. Tako so se v Dornavi zvrstile že tri izmene brigadirjev, ki so izkopale skupno okoli 4000 m jarka za primarni vodovod v tem delu Slovenskih goric. V prvi i/meni, kjer sta sodelovali brigadi Slavko Slander iz Domžal in Prežihovega Voranca iz Raven na Koroškem so brigadirji izkopaU 1200 m jarka ter opravili 450 m obtežitve cevi. Svojo normo so s pridnim delom prekoračili za 41 odstotkov. V drugi izmeni so sodelovale tri brigade in sicer: iz občinskih konfe- renc ZSMS Ljubljana—Šiška, Gro- suplje in iz Sežane. Brigadirji so izkopali 1235 m jarka, cevi so obtežili v dolžini 12010 m jarek pa so zasuli kar v dolžini 2000 m. Svojo normo so brigadirji 11. izmene prekoračili kar za 50,94 odstotka. V tretji izmeni so sodelovali bri- gadirji iz občinskih konferenc ZSMS Črnomelj, Logatec in Breži- ce. Tudi v tej izmeni je potekalo delo nadvse solidno, kljub manjšim težavam zaradi slabega vremena. Brigadirji so morali zaradi tega dva dni ostati v naselju. Kljub temu pa so v svojih treh tednih izkopali 1500 m jarka, cevi so obtežili v dolžini 1085 m, jarek pa so zasipah v dolžini 1300 m. Tako so svojo normo presegli za 41,88 odstotka. Pisali smo že o udarniških akcijah prvih dveh izmen, tudi o udarniških akcijah tretje izmene, ki jih je imela veliko prav na območju Haloz. Tako je sodelovalo 50 brigadirjev pri gradnji doma krajanov v Cirkovcah, dvakrat po 60 brigadirjev je sodelovalo na Jan- škem vrhu pri gradnkji ceste, celot- na tretja izmena pa je sodelovala na udarniški akciji v Doleni in Stoper- cah. V nedeljo, 7. avgusta so se zvrsti- li v Dornavi brigadirji zadnje, IV. izmene MDA Slovenske gorice 77, ki so prispeli iz občinskih konfe- renc ZSMS Maribor, Radlje ob Dravi in Ljubljana—Vič Rudnik. V svojih treh tednih bivanja v Dornavi bodo nadaljevali izkop jarka za primarni vodovod Pacinje—Podvinci, ob tem pa bodo tako kot njihovi predhodniki v številnih udarniških akcijah pomagali prebivalcem manj razvi- tega območja k skupnemu napred- ku. M. Osmec Brigadirji tre^'e izmene na delovišču, sedaj so že na svojih domovih. Besedilo in slika: M. Ozmec Odrešilni dež Zbudim se in pogledam okrog sebe. Ali sem morda zaspala? Ne, saj to ni mogoče, gotovo bi me Nadica in Anica poklicali. Pa takšna tišina. Hočem pHDgledati na uro pa spet to škripanje. Joj, ko bi se nekdo spomnil in bi namazal te postelje. Če se katera premakne, že slišiš škripanje, če pa se slučajno zgodi, da se jih več, potem bi lahko rekla, da je to kar cel orkester. V tem sem tudi zaspala in predramil me je glas trobente. Ta znani glas, pa čeprav sem v brigadi šele pet dni. Hitro skočim s postelje in se hitro oble- čem. Seveda, sedaj je na vrsti telovadba. Stečem ven in se priključim ostalim. Pri teku sem imela občutek, da bom lahko delala. Po zajtrku je začel padati dež in nekateri so zapeli: ,,Kiša pada, nema rada..." To vesdje se je nadaljevalo do malice. Potem je dež ponehal in bila sem v dvomih, ah bomo šli delat ali ne. Vprašala sem Ančko: ,,Ali bomo šli delat?" Ona se začne smejati in pravi: ,,Kje pa, ali ne vidiš da dežuje?" Dež? Toda ona me namesto odgovora pošlje po žebljičke v trgovino. Ubogala sem jo, ker druge izbire nisem imela. Popoldan je minil enolično, saj nisem vedela kaj bi počela. Sicer se je treba brigadirskemu življenju sčasoma privaditi, kajti v Slovenske gorice sem prišla brez izkušenj; Mislim, da bom imela lepe spomine na mojo prvo delovno akcijo v Slovenskih goricah in se bom z ve- seljem drugo leto zopet vrnila med brigadirje. Marinka Kamni kar Večer ob tabornem ognju Sonce se poslavlja z zadnjimi žarki, ko se počasi odpravim proti gmajni, kjer naj bi imeli kres. Ve- ter se rahlo poigiava z listi dreves in jim poje uspavanko. Prevzame me prijetni občutek ob misli na tis- to žarečo gmoto, ki nas vsak večer združuje. Vse naselje je že ob grmadi, čakamo le, da jo nekdo prižge in da se začne program. Ogenj šine v zrak in z množico isker se dvigajo tudi naše misU. Gane me pesem, ki jo recitira brigadirka. Mislim si: mladi med vojno in mladi danes; kako so hrepeneli po sreči, po brezskrbni mladosti, ljubezni..., se borih za to, samo za to, da bi jim nekega dne zasijalo sonce svobode, da bi jim bilo lepše, kakor tudi nam... Mi, ki pa imamo zdaj vse to na dlani, ne znamo biti hvaležni, ne znamo se veseliti sreče, hrepenimo po nečem večjem, nedosegljivem. Priznam... včasih niti sami ne ve- mo, k''! bi radi, potem pa trosimo okoli sebe nezadovoljstvo. Ne zavedamo se, kakšno srečo držimo v rokah. Ne vemo, da je sreča to, da nam nihče ne kah brezskrbnega življenja, ne vemo, da je sreča mladost. Počasi se vrnem z mislimi med svoje brigadirje. Mrak že lega na zemljo. Vrsti se pesem za pesmijo, recitacija za recitacijo. Zveneči glas Marjana se razleže proti nebu... Oj Kozaro, joj, oj Kozaro... pobitim v kolo. Nasmehnem se v sebi. Ali se tudi mi od časa do časa zavedamo, da mladost in pesem spadata skupaj? Pesem iz mladih grl se glasno razlega po krošnjah dreves... NADICA MDB „Brežiška četa" Slovenska Bistrici Za akcijo »Brkini 77" v zadnji izmeni brigad, ki so le- tos sodelovale oziroma sodelujejo pri gradnji slemenske ceste in vodovoda v Brkinih, letos prvič deluje tudi samostojna mladinska delovna brigada ,,Pohorski bataljon" iz občine Slovenska Bistrica. Po skrbnih pripravah je občin- ska konferenca ZSMS pripravila 50 mladih brigadirjev z območja občine Slov. Bistrica, ki so konec prejšnjega tedna odpotovali na republiško delovno akcijo ,,Brkini '77", katere zadnja izmena je začela z delom 7. avgusta. Bistri- ške brigadirje sestavljajo mladi iz srednjih in poklicnih šol, iz neposredne proizvodnje in iz kmetijstva. Precej mladih brigadirjev je le- tos žc uspešno opravilo izpit na občinskih lokalnih akcijah, na katerih so posamezniki prejeli tudi značko udarnika in tudi druga priznanja. Prav to je zagotovilo, da se bodo brigadirji ,,Pohorski bataljon" izkazali tudi v MDA na Brkinih. V. Horvat Sedaj bomo delali skupaj na lokalnih akcijah v sobuto so se iz zvezne mladinske delovne akcije Posočje 77 vrnili brigadirji brigade Duša- na Kvedra Ptuj. Pred klubom mladih so jih ob 18. uri sprejeli prijatelji in znanci, nato pa so skupno krenili v dom Franca Krambergerja, kjer so jih čakali predstavniki pdkrovitelja Kmetq- skega kombinata Ptuj in predstav- niki OK ZSMS Ptuj- Miran Zorčič je na sprejemu podal poročilo iz MDA Posočje 77, nato pa ie predsednik OK ZSMS Ptuj, Milan Čuček, sprego- voril o pomenu akcij in o ternj kako naj bi brigadirji še naprej delali skupaj na lokalnih delovnih akcijah. Predstavnik Kmetijskega kombinata Ptuj Anton Taciga, predsed. sindik. se, je brigadirjem zahvdil za uspešno ddo na akciji in erazili željo, da bi brigadirji bili tako uspešni tudi na lokalnih akcijah v občini in izven nje. Kmetijskemu kombinatu so briga- dirji poklonili v spomin eno „brigadirko" z majico in vseh 5 biltenov, ki so jih Ptujčani izdali (eden izmed butenov je v cdoti posvečen KK). Še nekaj besed o usj^ehih brigadirjev na akcijL Začasni aktiv Z K se je sestd 3-krat. Pogovarjali so se o pomembnih vprašanjih: na prvem sestanku so izvolili novega sekretarja Evo Vrečkovo, ker je prejšnji sekretar zaradi bolezni moral zapustiti akcijo. Brigadirji so se na prvem sestanku, ki je bi odprt za vse, sami javili za sprejem v članstvo Z K, brigadirji pa so kandidate skozi celotno akcijo kritično spremljali in ocenjevali njihovo tlelo, na trasi in v naselju. Imeli so tudi diskusije na temo lik komunista na akciji, pri čemer so brigadirji pokazali veliko mero resnosti in zrelostL Zadnji sesta- nek je bil namenjen ocenitvi uspešnosti kandidatov. Brigadirji su potrdil 4 predloge in san)j premagali še 3 brigadirje sprejem v članstvo Z K. Kandidj. te bodo predlagali za sprejem v Z K njihovim osnovnim organi zacqam. Ptujski brigadirji so osvojili is udarniških značk, od tega je 3 udarniške značke podelil mandant akcije: Jelki Učakarkot predsedniku komisije za kultuf^ v izmeni, Marjanu F\iksu kot traserju in Miranu Zorčiču, komandantu brigade l>ušan> Kvedra. V, brigadi so razdelili \i udarniških značk in 12 priznanj po ključu 4 udarniške značke in 4 priznanja na četo. Podelitev j« bila v Ptuju, prisostvovali pa so jj tudi brigadirji iz Ptuja, ki so sodelovali na akc^i v Brkmih. Brigada je opravi a 13 delovnih dni ali 3939 efektivnih ur, opravili pa so 9712 norma ur. To je učinek 246 % ali 248 % v prvi dekadi, v drugi pa 243 %. Na prvi udarni dan so dosegli 341%, ^ drugi dekadi je bilo na udarni Predno so se raz^ še ^min^i posnetek s priznanji h udami^imi značkami. Foto: Langerhofc dan kar 394%. Brigada je osvojfla priznanje za prvo in drugo dekado za udarna dneva, priznanje za interesne dejavnosti m priznanje SO Tolmin. Brigadirji se ■ dogovarjajo o ustanovitvi kluba bngadujev, ki n^ bi imeU prostore v Klubu mladih v Ptuju in bi tja pritegniH vse brigadirje, tudi veterane. v nedeljo so bili ptujski brigadirji skupaj na kartmgu v Hagdcšah, v soboto pa precrvide- v^o akcbo v Veuki Nedelji (izkop vodovoda). Brigadirji so z uspehi na akc^i zadovoljni, zadovoljen je pokra vitelj Kmet^ski kombinat, zado- voljni so vSL Ponosni smo lahko tudi mi, saj so bili naši brigadiiii na akciji vzorni, v prvih vrstdi pri delu na trasi in v naselju ter pri graditvi bratstva in enotnosti med brigadirji akcije Posočje 77. N. Topolovec Pozor, potujoči nomadi na štirih kolesih čas letnih dopustov, ko preživljajo naši občani zaslužen letni oddih na morju, v gorah, toplicah in še morda kje je v popolnem teku. Obremenjenost naših magistralnih in regionalnih cest, ki so speljane proti morju in dalje proti jugu naše države se je v mesecu juliju in avgustu znatno povečala z vsemi motornimi vozili. Precejšnjo prometno obremenjenost na cestah pa je možno opaziti na območju ptujske občine. Ena od takšnih obremenjenih cest z osebnimi in tovornimi vozili na območju severovzhodne Slovenije vsekakor sodi magistralna cesta 1. reda, ki je speljana iz Maribora prek Hajdine do Zagreba tako imenovano ,,Zagorsko magistralo". Ko sem se v minulih dneh mudil na tej zelo prometni cesti, sem videl precejšnje število voznikov motornih vozil tujih registracij, ki so vozili' Pogled na naSo zelo prometno magistralno cesto I. reda na obmo^* ptujske občine. svojimi vozili dokaj negotovo in v veliki meri ogro?ali ostale udel^-^ficf prometu. Vzrok za veliko negotovost na naših cestah, ki jo povjr^^^-t vozniki tuiih registracij je \*kakor v preveliki utrujenosti zaral neprekinjene vožnje brez večjega počitka. ^ vsem domačim voznikom, ki bodo v teh dneh potovali po tak?!^]" ohremenienih cestah hi svetoval, da naj z vso previdnostjo vozijo pn rj^jj obenem pa "ai upoštevajo na<:vpt(» 73 varno "»^nio Vi ga je republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. . Besedilo in slika: Zlatko Nova> ŠPORTNA POROČILA Igrišče zraven osnovne šole, gledalcev nabito pprazno. V sredo, 22. julija 1977 sta se pomerili ekipi MDB Logaški bataljon in ekipa MDB Brežiška četa v malem nogometu. Našo ekipo smo smatrah za senco od svoje sence in pričakovali smo težki poraz, ker je nasprotna ekipa veljala za favorita. Toda naši so se izneveriU publiki in izsilili neodločen rezultat. Povedla je na.ša ekipa za veliko golov razlike. Vzduge je bilo na obeh straneh zelo napeto, dvema našima igralceina so celo popustili živci, taico da jih je sodnik moral na vsak način za nekaj minut izključiti na hladno. Sodnik je bil nevtralni, iz MDB Janko Brodarič in je bil izreden v sodniškem elementu, v začetku je bil sicer brez piščalke, TODA to n:; končni rezultat sploh NT vpivslo. Oboji iiTTalci «0 bili premočeni do kosti, vendar ne od dega, ampak so se kopali v lastnem soku. Brežičani so sicer v drugem polčasu i:-peli nadokna.iiti gc! razliko, ker so se po kratkem posvetu v timeoutu temeljito pogovorih s svojim tehničnim vodjem Naši igralci sploh niso potrebovali nobenega posveta, ker so bili moralno tako na višku kot da bi bih v kanalu do pasu v vodi. Najzanimivejši je bil konec, saj je til sporen gol ob koncu tekme, vendar smo na koncu odšli vsak na svoj konec, še prej pa so nekateri po kadi U cigareto miru. Končni rezultat je bil v korist domačinov, čeprav je bilo 15:15, ker so nekateri zavili v okrepčevalnico. Opravičiti pa se vam moram, ker aoiu ick na koncu opazil, da se je vrinil tiskarski škratck in je bila tekma v ROKOMETU in ne v vaterpolu. Sprejmite to z razumevanjem, ker sem tudi jaz včasili krvav pod kožo. Va? športni novinar -redakcije MDB I oga- ški bataljon marko korenc BRIGADIRJI Tisoč misli tisoč src, ki jih združuje ena sama misel, en sam cilj. Tisoče mladih, ki Uu/i za dnem puščajo na trasi del svoje mladosti, uei sebe. Tisoče mladih, ko pommno stopajo svojemu cilju napropi, NADA S. ^ krampi in lopatami v roki. fBDNIK - 11. avgust 1977 NAŠI DOPISNIKI-11 l^laninci iz Majšperka znajo skrbeti za varnost od ustanovnega občnega zbora A^iun^kega društva Majšperk in ^ začetka organiziranega zahaja- jja v gore je minilo 27 let. Mnogi, jj so bili glavni pobudniki ^tanovitve društva, danes več ne jvC ostal pa je spomin nanje. Sedanji predsednik planinskega ^štva v Majšperku je Stanko yedlin. Obiskala sem ga in se z njim pogovarjala o delu društva in j tem, kar so oni storili za varno l^jo planincev v gorskem svetu, ^nton Vedlin, izkušen planinec svetuje in se spominja: „Mi ne pošiljamo v gore nikoli samih neizkušenih planincev, jmpak jim priskrbimo vedno za vsako turo izkušeno spremstvo. Če ^(lo želi z nami v planine ga ne odklonimo, vendar pa imamo oekak dogovor, da peljemo jjanince na ture, ki so jim dorasli. Ce gremo na turo, ki je začetniki f bi zmogli, jih sicer vzamemo s jeboj, vendar nas počakajo v hiši- ah, da se sposobnejši vrnejo iz ahtevnejše ture. Takšen primer je bila tura na Triglav. Kriške pode. Vršič, ki se je končala brez nesre- 5e!" Planinsko društvo šteje 80 aktivnih članov, imajo pa tudi osnovnošolsko skupino zadnjih treh razredov 0§, ki šteje do 70 Šlanov. Letos so organizirali tudi planinsko šolo, ki jo je absolviralo kar 36 članov. Povedati je potreb- no, da so vsi udeleženci planinske Sole za svoje znanje zaslužili republiško priznanje, saj so pokazali nad 70 % vsega možnega znanja. Na svoji prvi seji je društ- vo sestavilo program tur, ki ga tu- di dokaj zvesto realizirajo: štiri tu- re v visoka gorstva (Triglav, Jalo- vec). Obiskali so Stol, Begunščico, Grintavec, Ojstrico. Organizirali Ipa so tudi nekaj avtobusno ilasičnih planinskih izletov za manj sposobne planince. (Logar- ilta doUna, Izvir Soče, Botanični irt v Trenti)." Društvo ima na jasi pod Dona- ^ko goro tudi lastno planinsko hišico z naslovom TEKSTILKA. Kako to, da so se odločili za hišico prav na Donački gori? ,,Pred petimi leti smo imeli občni zbor na Donački gori. Ta- krat je bil predsednik društva Maks Sagadin. Bilo je čudovito vreme, krasen dan. Pogovarjali smo se tudi o tem, da bi bilo prijetno, če bi imeli na Donački gori nekaj svojega, lahko bi si shranih nahrbtnike, ko bi šli na vrh... Ko smo v tovarni dobili no- ve stroje je bilo precej odpadnega lesa, ki smo ga planinci koristno uporabili, pomagala je osnovno- šolska mladina in delavci iz tovar- ne, mizar Franc Doberšek pa je po svojem rednem delovnem času de- lal hišico za minimalno ceno, zbetonirali smo temelje in kljub slabemu vremenu postavili hišico. Denar za opremo in zgraditev hiši- ce sta nam prispevali tudi sindikal- na organizacija in mladina. Letos smo uvedli tudi organizirano dežurstvo v hišici. Dežurni plani- nec je v koči do 16. ure, v soboto do 16. ure, v nedeljo in planincem lahko postreže s toplim čajem, jim nudi zavetišče, če je to potrebno. Vsako leto se za dan mladosti zberejo na Donački gori planinci iz majšperškega društva, to je že nekako v navadi 5 let. Letos je bil ta majski shod obširnejši, saj je na Donački gori zagorel eden izmed 85 kresov za rojstni dan tovariša Tita. Takrat so podelili tudi knjižna priznanja planinci, ki so v teh 27 letih delovanja društva, ta- ko ali drugače prispevali svoj del, da je društvo postalo množično in aktivno. Knjižne nagrade so preje- li: ustanovitelj društva Hubert Fi- šer, dolgoletni in sedanji predsed- nik Stanko Vedlin, mentor mladinske planinske šole Jože Lah in dolgoletni aktivni člani društva: Rezika Vuk, Majda Skamlič, Ivo Vidic, Franc Pintarič, Jože Kolar, Maks Sagadin. Planinci iz Majšperka bodo za praznik republike vsadili na Dona- čki gori na stičišču zemljišč Roga- tec—Rogaška Slatina—Majšperk V cvetoči dolini pozabljamo na nevarnost v gorah. Pogled na Triglavsko , pogorje. Foto: L. Cajnko spominsko lipo in upajo, da se bo s tem tudi začelo aktivno sodelovanje med društvi. Nada Topolovec iMladi planinci iz Kidričevega počivajo pred vzponom na Donačko goro. Foto: K.Zorec Planinci v Kidričevem zopet delavni Vzpon po gozdu sicer ni nevaren, vendar je tudi tu potrebna previdnost. Foto:*K. Zoreč Nekaj let ni bilo dosti slišati o dejavnosti planinskega društva v Kidtičevem. Zadnji čas pa zopet postajajo vse ddavnejši, kar najzgovomeje dokazuje uspešno končana planinska' šola za mlade v Kidričevem. Planinci so pridno pomagali tudi pri urejanju TRIM steze v Kidričevem. Gonilna sila jianinskega dru- štva sta Andrej Gorše in Peter Kropeč, čeprav sta enako aktivna tudi v številnih dru^h društvih, organizacijah in organih. Planinci iz Kidričevega so ob letošnjih Titovih in partijskih jubilejih, skupaj s planinci iz Ptuja in Majšperka, opravili vzpon na Donačko goro. Ta akcija je dokazala, da imajo planinci mnogo simpatizerjev, ki jih bo treba bolj vključevati v članstvo PD, zlasti velja to še za mladino. „Nazaj k naravi" je ena od gesel planinskega društva in to je v današnjem času še kako potrebno. Varovati naravo,skrbeti za naše snažno okolje, vodo in tudi zrak, to je ena od glavnih nalog jianincev, zato vsi enako misleči, pridružite se jim! F. Meško Stovenska Bistrica Dvajset let IGD Steklarna Te dni praznuje industrijsko gasilsko društvo Steklarna ,,Boris Kidrič" TOZD Slov. Bistrica svojo dvajseto obletnico obstoja. V ta namen je društvo, ki se po doseženi dejavnosti uvršča med najuspešnejše v občini Slov. Bistrica, pripravilo več srečanj in prireditev. Svečanosti so pričeli na predvečer juljileja. Skupno z gasilskimi društvi delovnega kolektiva IMPOL, mesta Slov. Bistrica, Oplotnice, Zg. Bistrice in kot gosta PGD Brezje iz Maribora, so izvedli na objekte delovnega kolektiva Steklarna, posebno nočno vajo gašenja, imenovano vaja I. sektorja. Na zaključni svečanosti v bistriški TOZD Steklarna. Na dan jubileja društva so pripravili še meddruštveno tekmovanje gasilskih desetin v metanju vrvi v krog in v suhem trodelnem napadu. Tekmovanja se je udeležilo skupno sedem društev iz občine Slov. Bistrica in Šmarje pri Jelšah. V skupni uvrstitvi pa so bili najuspešnejši člani IGD IMPOL Slov. Bistrica. Ob tej priložnosti je IGD Steklarna Slov. Bistrica podelila posebne plakete za dolgoletno sodelovanje še petim društvom iz bistriške in šmar- ske občine, ter dvema posameznikoma. Podelili so tudi več knjižnih daril in priznanj članom društva slavljenca, za njihovo dolgoletno in uspešno delovanje v gasilskih vrstah. Občinska gasilska zveza Slov. Bistrica je na tej slovesnosti podelila IGD Steklarni Slov. Bistrica posebno diplomo za dosežene delovne uspehe v času delovanja, posameznikom pa podelila še gasilska odličja in priznanja. Besedilo in slika: V. Horvat V jubilejnem letu razvitje prapora Zavedajoč se zaslug prvega lovca Jugoslavije v naši revoluciji, tov. Tita io njegovih visokih jubilejev, smo se člani lovske družine Destrnik odločili prosla- viti to jubUejno leto s tem, da razvijamo svoj prapor. Razvitje prapora s kulturnim programom je bilo 19. junija 1977 v gozdu pri našem lovskem domu v Drstelji, katerega smo s prostovoljnim delom zgradili pred dvema letoma in ga takrat tudi izročiU svojemu namenu. Član naše lovske družine Kon- rad Bezjak, ki je povezoval programske točke je uvodoma povedal namen razvitja prapora in obudil tudi spomin na žrtve, ki so padle kot talci, nekateri pa 80 umrU v zloglasnih nacističnih taboriščih. Vsega tega ne smemo pozabiti, njihov spomin moramo s posebnim obeležjem oveko- večitL Slavnostni govornik je bil predsednik izvršnega odbora ZLD ftuj, Milan ing. Trafela, ki je med drugim orisal pridobitve naše revolucije, poudaril dosežke uspehov in tudi podal smernice za nadaljnje delo v lovstvu, v smislu zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi. Z veseljem smo v naši sredi pozdravih visokega jubilanta, lov- Lovci LD Destrnik so se zbrali pod svojim praporom. skega svetnika in mentorja ptuj- skih lovcev, Alfonza Mazluja, ki je letos enkrat meseca februarja praznoval svojo osemdesetletnico, n kateri mu tudi mi iskreno čestitamo. Tudi Fonza Mazlu nam je povedal nekaj poučnih in bodrilnih besed v svojem kratkem govoru. V kulturnem programu so sodelovaU; pevci in recitatorji šole bratov Reš iz Destrnika pod vodstvom tovarišice Stegarjeve in moški pevski-združeni zbor iz Dupleka, Korene in Vumpaha, na koncu jpa nam je še za^al dve lepi skladbici lovski sinček Oto Kolednik. Namen te prireditve je uspel v celoti, predvsem pa so bili zadovoljni krajani, ki so bili solidno postrežem in, ki so izrazili željo, da si takšnih prireditev še žeUjo. K. VELA Domačnost in prijateljstvo treh življenj Na domačiji Visočnikovih v *ovači vasi pri Slov. Bistrici se ^ srečujejo z dolgočasjem. Za to Poskrbijo tri letna srnica Bina, 9en mladiček Miki, domači pes '^vaj in otroci. Vsi ti sestavljajo sključeno celoto prijateljstva, ^Jkršnega ie težko kje najti. V ta ^og se kolikor jima dopušča prosti čas vključujeta tudi gospo- dar in gospodinja Visočnikova. Prijateljstvo traja vse od tistega dne, ko so pred tremi leti, v neposredni bUžini doma našU utrujenega mladiča, danes že veliko srno Bino. Nezaupanje mlade srnice do novega okolja je že po nekaj dneh minilo, saj je tukaj našla nove prijatelje - ljudi, ki so s pravo materinsko ljubeznijo skrbeli za njeno mla- dost. Minilo je leto in srnica si je zaželela družbe partnerja. Nekega dne je izginila v gozd in vsi so z žalostjo ugotavljali, da je to njeno slovo. Toda njihova žalost je trajala samo nekaj dni. Srnica je videti zadovoljna, našla je jartnerja v gozdu in se vrnila v okolje svojih skrbnikov, k Visoč- likovim. Tudi z domačim čuvajem sta pijatelja, zato se ni bilo potreb- no bati sovražnika. Nasprotno, pes postaja kar nemiren, če za nekaj časa izgubi iz vida svojo prijateljico na vitkih nogah. Da ne bi ostala sama je presenetila svoje gostitelje z naraščajem. Bina je dobila mladiča, ki so ga poimenovali Miki. Bilo je pred letom dni, zato sedaj vsi družno skačejo po dvorišču. Nekoliko nezaupanje je samo med svinjami in srnicami, saj se le občasno vidijo pa še niso uspele vzposta- viti pravih stikov. ^ateljstvo na kmečkem dvorišču. BesedUo in slika: Viktor Horvat SADJE, ZELENJA VA, CENE... Ne da ne bi imela kaj delati, ampak zanimalo me je, kakšne so razlike v cenah sadja in zelenjave i med eno in drugo trgovino v Ptuju. \ Malce z nezaupanjem so me sicer sprejeli in gledali trgovci, pa vendar sem zbrala podatke: \ Svetujem vam torej, da kupujete tam, kjer boste za neizogibno sestavino našega vsakodnevnega jedihiika, odšteli najmanjše možne zneske. Morda boste imeli tudi srečo in bodo trgovinske poUce ob vašem obisku prodajalne dobro založene ter boste kKub razliki v cenah sadja in zelenjave lahko kupih vse kar potrebujete, v eni sami trgovini. V sredo to ni bilo mogoče, saj pikice namesto denarrffli zneskov pomenijo: NIMAMO. N. Topolovec 12 - NAŠI DOPISNIKI 11. avgust 1977- TEDNI) „Šampioni" v Slovenskih goricah Po naslovu bi sklepali, da bo tekla beseda o športnih asih, vendar ni tako. Pisali bomo o posebni vrsti gob z imenom šampinjoni, ki v zadnjem času preplavljajo Pesniško dolino. Ker so te gobe užitne in celo zelo drage, kajti trgovina s kmetijskim materialom jih je kupovala po 15 din za kilogram. Pričela se je ,,gobomanija" in ,.osvajanje" kuruznih polj, kjer te gobe rastejo. Lastnik teh polj je KK Ptuj, DE Trnovska vas. Neodgovorni nabiralci iz bližnje in daljne okolice so med iskanjem gob lomih koruzna stebla, tako pa je nastala precejšnja škoda. Odgovorni pri KK Ptuj DE Trnovska vas, so opazili nastalo škodo in takoj prepovedali iskanje gob, kar je tudi pravilno. Sedaj stojijo okrog njiv opozorilne table, ki prepovedujejo nabiranje gob. Vprašajmo se, ali bi nabiralci lahko bili bolj obzirni? Odgovor je vsekakor da! S tem pa bi bile sitnosti prihranjene vsem, pa še gobe ne bi po nepotrebnem gnile po poljih... -emde- BRALNA ZNAČKA V LESKOVCU IN NA POLENŠAKJ Prijetno dopoldne je bilo pred nama, ko sva se s tovarišico Lac- kovo odpravili proti osnovni šoli v Leskovcu. Pot se je vijugala med gričevjem, naju vodila mimo goz- dov in vinogradov; mimo njiv, bo- gatih rumenega žitnega klasja; sre- čali sva drobno dekhco, ki je pasla krave in nekaj šolarjev, ki so hiteU k pouku. Ko so naju na šoli sprejeh, se mi je zdelo, da se že dolgo poznamo, toliko smo si imeli povedati. Pio- nirji in cicibani so pripravih kul- turni program. Govorih so o tovarišu Titu in njegovih jubilejih, govorili so o pomladi in cvetju, o mladosti in domovini, program so popestrili z zborčkom in krajšo igrico. Bilo je čudovito poslušati drob- ne glasove in videti tohko mladih oči, toliko ljubezni do branja in knjig. Veliko bralnih značk smo namreč tisti dan razdelili med pio- nirje in cicibane, z zavestjo, da so si jih res zaslužili, saj poleg učenja in vsega dela, ki ga opravljajo doma, res ni lahko prebirati še knjige. Potarnali so za pitno vodo, saj je res nemogoče in skoraj neverjet- no, da v današnjem času, ko govo- rimo toliko o higieni, čistoči in zdravju, v Leskovcu uporabljajo vodo, ki bi jo lahko imenovali ,,mlakužo", saj je polna bacilov in jo je treba pred vsako uporabo prekuhati. Ob tem se vprašujem: Kdo je odgovoren za to vodo in za vse haloške otroke, katerih starši so lahko v večnem strahu, da se nekega dne okužijo z nepitno ,.umazanijo"? Vem, da ste zdaj dragi pionirji in cicibani na počitnicah doma ali kje na potepu, in vem. da se spominjate našega srečanja, kljub temu, da sem bila morda slab sogovornik, vam v odtež za prijet- no dopoldne med vami želim pri- jetne počitnice in se vam zahvalju- jem za linorez in rožice, hkrati pa upam, da se še kdaj vidimo ob bralni znački v tako polnem števi- lu. Ko sva se vračali domov in skle- nili, da naslednji dan obiščeva še šolarje na Polenšaku, sem bila m vesela. j Gledala sem žitno klasje, ka^ se je pozibavalo v lahnem pi^ skoraj bi verjela, da so otroci njiva žitnega kla.sja, saj slehern leto bogato žanjejo; njihovo nje se veča, za leto postanejo st, rejši, preraščajo od cicibana pf^ pionirja do naziva mladinec. Čudovita pot, ki jo zares lahi; primerjaš z dobro letino na pojjj še bolj plodna pa ob misU, da vsji otroci z veseljem in ljubeznijo pf, birajo knjige. Pozdravljeni, šolarji v Leskov^ in na Polenšaku! M. Sporočilo iz počitnišl(e i(olonije Biograd n/m Bralce Tednika obveščamo, da je dosedanjih 400 udeležencev v naši koloniji imelo izredno lepo vreme in ugodne pogoje letovanja, enako pričakujemo še za okrog 200 otrok, ki se bodo v počitniški koloniji Biograd n/m zvrstili še do konca letošnjega letovanja. Pošiljamo vam še sestavek ude- leženke naše kolonije o posebnem dogodku v Biogradu n/m. Pričakovanje Veljka Rogošiča Sesti dan našega letovanja v Biogradu n/m smo zvedeli, da pri- de naslednji dan Vel j ko Rogošič in da ga bomo šli pričakat. Zbrali smo se v skupine na dvorišču in odšli k bazenu za vaterpolo tekmovanja pri pristanu za tra- jekte. Prišli smo še pravočasno in smo zato dobili primeren prostor za se- deti. Ker popularnega plavalca ni bilo pravočasno, smo bili že malo nestrpni, vendar je kmalu pripla- val. Takoj, ko je stopil iz vode, ga je zdravnik pregledal. Mi smo mu glasno ploskali. Zlatka špoljar, 1. r. 0§ Hajdina, Počitniška kolonija SO Ptuj v Biogradu na moru Jurček, pa tak V petek zjutraj se je v našem uredništvu oglasil 15-letni Maks Kekec iz Bratislavec 43 pri Polenšaku. Tisti, ki ste že kdaj po- kukali skozi lino v kuhinjo gostilne pri Ribiču ste ga lahko videli v beli delovni obleki, kako pridno poma- ga pri pripravi jedi za goste. No, tokrat je Maks držal bel zavitek. Pomislili smo že, da je kakšna spe- cialiteta gostilne pri Ribiču, ko je dejal: nekaj imam za vas... za slikati mislim... vam pokažem?" Odvil je papir in prikazal se je go- Maki Kckec z (obanom velika- nom: „Iz lUega bo precej porcif okusne gobje Juhe.'* Foto: OM ban, pravi velikan med svojimi vrstniki. Maks je nadaljeval: ,,Sinoči ok- rog 18. ure sem se odpravil v ,.Južovo šumo" po gobe. Imel sem zares srečo. V manj, kot dveh urah sem jih nabral prek 3 kgj med njimi pa seveda tudi te- gale goban a." M. Ozmec NA KRATKO IZ OBČINE SLOVENSKA BISTRICA SLOVENSKA BISTRICA: V prvem polletju letošnjega leta je bilo v občini sprejeto v vrste mladih članov Rdečega križa čez 600 pionirjev, število odraslih članov pa se je povečalo za prek 700, od tega veliko učencev 7. in 8. razreda osnovnih šol. V občini je sedaj že vsak tretji občan član Rdečega križa, pri občinskem odboru RK pa si prizadevajo, da bi v organizacijo vključili še več članov. Uspešno delo organizacij RK se kaže pri doslednem uresni- čevanju programov dela od osnovnih organizacij do občin- skega odbora RK. V okviru občinske konference SZDL je izšla že druga številka volilnega biltena, ki je namenjen širšemu seznanjanju občanov, posebno pa vohlnim odborom v KK SZDL in vodstvom DPO v KS pri pripravah na volitve, zlasti v sedanji fazi evidentiranja. Volilni bihen je izšel v 350 izvodih in med drugim prinaša sklepe in stališča zadnje seje OK SZDL ter oceno delegatskega in skupščinskega si- stema v slovensko-bistriški občini. Matična knjižnica v Slov. Bistrici je po številu knjig in druge Hteratu- re največja na območju občine. V letu 1976 so si odrasli občani izpo- .sodili 11 tisoč, mladina okoli 17 tisoč, otroci pa bhzu 3 tisoč knjig. Za najbolj čitane veljajo knjige z leposlovno tematiko domačih književnikov. Knjižnica ima vpisa- nih okoli 18 tisoč članov, v letoš- njem letu pa si prizadevajo, da to številko še povečajo. V zadnji akciji zbiranja odpad- nega papirja, ki jo je oragniziral občinski odbor RK, so na območju celotne občine zbrali nad 14.000 kg odpadnega papirja, zlasti od gospodinjstev in od delovnih kolek- tivov. Z izkupičkom za prodani papir so kupili posteljnino in jo razdelili socialno ogroženim obča- nom, zlasti onemoglim. V obodbju januar — junija 1977 je na skupno 15 osnovnih šolah na območju občine obiskovalo deset, dvajset in tudi 80 urne tečaje prve pomoči blizu 300 mladih, pretežno iz sedmih in osmih razredov. Orga- nizator in izvajalec tečajev je bil občinski odbor RK. Z akcijo bodo nadaljevali tudi v novem šolskem letu in računajo da bodo usposobili za nudenje prve pomoči enako šte- vilo učenceiL^________ .__._______ MAKOLE: Krajevna organizacija Rdečega križa je že vrsto let med najaktivnejšimi v občini. Najpo- menbnejša dejavnost je na področju soseske pomoči, ki je prav na tem nerazvitem območju toliko bolj potrebna. To pomoč opravljajo predvsem učenci osnovne šole, ki ne glede na vremenske in druge razmere pomagajo osamelim starim in onemoghm ljudem pri gospodinj- skih in gospodarskih opravilih, kar še zlasti velja za onemogle in obolele ljudi na samotnih domačijah v hribih. LESKOVEC PRI PRAGER- SKEM: Na predlog in željo žensk iz te krajevne skupnosti, je bil nedavno končan 20 dnevni tečaj šivanja in krojenja. Tečaj je vodil kolektiv Bagat iz Maribora, obiskovalo pa ga je 20 deklet in žena. neposrednih proizvajalk, kmetovalk in gospo- dinj. Trajal je po 4 ure dnevno. Udeleženke so se dogovorile, da bodo obiskovale tudi nadaljevalni tečaj, ki bo trajal skupno 60 ur, z njim pa bodo začele že 15. avgusta v Leskovcu. Viktor Horvat Ormož Poleg vola na žaru tudi humorist in Los Paraguayos i Ormoška noč je minila. Bilo je zares imenitno in živahno. Ormožani, pravza- prav društvo kmetijskih inže- nirjev in tehnikov so letošnji program skrbno pripravili in izvedli, pa čeprav letos nismo imeli priložnosti gledati žen- skih oblin najlepšim ženam in dekletom iz bližnje in daljne okolice. Glavne atrakcije ormoške noči torej ni bilo, so pa zato ormoški prireditelji organi- zirali nastop svetovno znane- ga ansambla LOS PARA- GUAVOS, ki so z glasbo presenetili vso občinstvo, celo znanega homurista To- neta Fornezzija-Tofa in „za- senčili" tudi imenitnega slo- venskega igralca Janeza Hc čevarja-Rifleta. a Na prireditvenem proston se je zbralo okoh 4 tisoj ljudi, ki so se ob dobt glasbi, ob dobri haloški t slovenjegoriški kapljici ter o| jestvinah velikega pečeneg vola, imenitno počutili. No kakšen spored in kakšiii vreme bodo imeli prireditel drugo leto še ni znane Morda se bodo spet odloči za izbor najlepšega ženskeg bitja, in kot je dejal edei izmed obiskovalcev ormošk noči, si človek ob pogledi na lepotice nekako osvež oddahne in odpočije. zi NAŠ POTNIK NAŠ GOST Razpisna komisija Ljudske in študijske knjižnice Ptuj, Ptuj, Trg svobode 1/11, razpisuje prosto delovno mesto KNJIŽNIČARJA - IZPOSOJEVALCA v oddelku ljudske knjižnice Za to delovno mesto je potrebna srednješolska izobrazba, zaželena je opravljena gimnazija splošne smeri oziroma peda- goška gimnazija. Prijavo z dokazilom o izobrazbi naj pošljejo kandidati na gornji naslov v 15 dneh po objavi. Zahvala in priznanje Vsem zdravnikom specialistom, zdravstvenim delavcem in strežnemu osebju kirurškega oddelka splošne bolnišnice dr. JožetO Potrča v Ptuju, se pacienti najtopleje zahvaljujemo za uspeŠnO kirurško zdravljenje, strežbo in usluge. Obenem jim želimo mnogo mnogo uspehov pri nadaljnjem delu v njihovem humanem poklicu! Bivšipac^nti „ velike sobe' mladi dopistvki. mladi dopisniki__ mladi dopisniki mladi dopisniki MOJA KNJIŽNA POLICA Že dolgo je tega, odkcff mi je knjiga prirada k .srcu. Že kot majhen otrok sem rada poslušala zgodbice. V prvem razdredu so me večkrat priganjali naj čitam, toda meni ni bilo do čitanja, tako da v šoli večkrat nisem znala brati. Sele potem sem poznala, kako je lahko knjiga koristna. Začela sem brati in si izposojati knjige. Zelo rada sem brala pravljice, ki jih imam rada še zdaj. Večkrat sem prebrala knjigo dvakrat Doma nimamo veliko knjig, vendar sem med njimi našla staro knjigo, kateri nekaj straru manjka. Knjj^a je napeta in zanimiva, saj govori o turškem boju. Večkrat jo prebiram. Všeč so mi tudi zgodbe iz Walt Disnejevega sveta. Pika nogavička in še druge knjige. Zelo rada pa bi dobila knjigo iz narodnoosvobodihiega boja Poslo- vUna pisma, V knjigi so pisma narodriih herojev, ki so jfli usmrtili v taboriščih. Nekateri še vedno ne vedo, koliko je lahko knjiga vredna in koristna, vendar bodo to liitro poznali ob branju, saj nas knjiga marsikaj nauči, kar nam mnogokrat koristi. Voleja Galič, 6/aOŠPoljčane V ČEBELNJAKU ^ 30. maja 1977 smo šli k čebelarju. Potem nam je odprl en predal. VideU smo čebele delavke in trote. Trote so tudi prijemali. Gospa Puhova nam je zunaj pokazala, kako nekatere grejo Ven, nekatere pa noter. Videh smo tudi čebeUce delavke na tleh, mrtve. Ena čebelica je pila vodo. Pokazala nam ie tudi koš. V tisti koš da med. V njega ulovi roj. Suzan Orthaber, , 1. r. OS Majšpt>j:k GASILSKO TEKMOVANJE Pionirji osnovne šole Sela smo se že dalj časa pripravljali na gasilsko tekmovanje, ki je bilo 29. maja v Štorah. Za to tekmovanje smo doma mnogo vadili. Vaje nas je učil Ivan Cafuta. Vadili smo na šol- skem igrišču. Z veseljem smo se v nedeljo 29. maja odpeljali proti Štoram. Ko smo zagledali kraj tek- movanja nas je že začelo pri srcu nekoliko stiskati. Toda že takrat smo sklenili, da hočemo ostati hrabri. Na tekmovanju smo se res dobro odrezali in dobili pokal za dosežen uspeh. Seveda ne moremo povedati kako smo bili veseli. Z nami so se malo doma veselili tudi starejši gasilci in predsednik našega gasilskega društva Hrbert Sorec. 5. junija smo imeli gasilsko tekmovanje na Selah. Na tekmovanje so prišli gasilci iz Vidma, Tržca in Leskovca s svojimi desetinami. Tekmovanje so si ogledali tudi predsedniki gasilskih društev in predsednik krajevne skupnosti Dolena. Naša pionirska desetina je dosegla samo priznanje, ker smo prepočasi delali, želimo si še več takšnih tekmovanj. RDEČI KRIŽ Včeraj smo 1/b in l/a bili v razredu. Imeli smo proslavo. Tovarišica nam je razdelila izkaz- nice RK. Lidija Žmauc, 1/b ........._____,_________.. _fiS Juršiofii VZOBNI AMBULANTI Po tretji uri smo šli v zobno ambulanto. Tovarišica nas je vprašala, če imamo vsi knjižice. Toda vsi nismo imeh, osem nas jih ni imelo. Potem smo ŠH naprej, da smo prišU do tovarne. Tam smo oddali knjižice. Zlatka nam je brala Mlado rast. Tanja si je že preden je prišla na vrsto spulila zobek. Prvi je bil Zdravko. Ko sem prišla na vrsto, mi je spuUla dva zobka. Dala mi je v luknje dve vati. Imela je majhne svetle klešče. Sonja Šmigoc, 1. r. OŠ Majsperk MOJ KROŽEK Hodim v tretji razred in začela sem šivati. Vsako sredo bom hodila h krožku. Moja mama zna šivati, pa tudi mene veseli. Naučila me je šivati guinbe. Na plašč sem si jih žc sama za.šila. Jožica Erhatič, 3. a OŠ T. Žnidarič NAŠ P/Kf Mi imamo kužka, Piki mu je ime, vsi ga imamo radi, samo mama ne. Piki resno gleda, tudi tačko da, je pa res ne roda, ker desne tačke ne pozna. Branko Vrabl, 3/a, Juršinci OBVEŠČA CENJENE POTROŠNIKE, DA NUDI PREMOG NA KREDIT SAMO ŠE DO KONCA MESECA AVGUSTA! Priporočamo se! tfEDNIK — 11. avgust 1977 Šport in društva -13 DRUGA DIRKA ZA DRŽAVNO PRVENSTVO V KARTINGU Zanimive vožnje - največ uspeha za teJimovaice AMD Ptuj v nedeljo je bila na kartodromu v Hajdošah pri Ptuju druga dirka za vno prvenstvo v kartingu, ki si jo je v lepem in sončnem vremenu J^ledalo prek 3000 gledalcev. Na dirki, ki so jo pod pokroviteljstvom ptuj- i{ Perutnine pripravili marljivi člani avto-moto društva Ptuj, je Jelovalo rekordno število tekmovalcev, kar 101 iz Slovenije, Srbije in llfvatske. Dopoldan so bile kvalifikacijske vožnje za popoldanski finale, v Start tekmovalcev v kategoriji 125 ccm. V zadnji vožnji so jnorali start ponoviti kar trikrat. katerem je lahko nastopilo v vsaki kategoriji po 20 tekmovalcev. Prvih deset iz dirke v Zagrebu, ki je štela za državno prvenstvo, sc je brez kvali- fikacij uvrstilo v finale. Ostalih deset je prišlo v finale po izločilnih vožnjah. v finalu so tekmovalci nastopili v treh kategorijah in sicer 100 ccm za juniorje, 100 ccm za člane in 125 ccm prav tako za člane. Mladi so v vsaki vožnji prevozili 11, člani pa 17 krogov. V vsaki kategoriji so bile na sporedu tri vožnje. Uradni rezukati so bili naslednji: 100 ccm — juniorji: 1. Irena Lavrič, Moste; 2. Roman Suhadolc, Vrhnika; 3. Anton Rotar, Moste; 4. Tomaž Gregorič, Nova Gorica, 5. Dušan Hvala, Ptuj. 100 ccm: 1. Miran Novak, Slovenija avto; 2. Uroš Langerholc, Ptuj; 3. Otmar Artenjak, Ptuj; 4. Marjan Radakovič, Zagreb; 5. Damir Ruljančič, Zagreb. 125 ccm: 1. Milan Slana, Ptuj; 2. Slavko Pislak, Ptuj; 3. Borko Skurič, Zagreb; 4. Karlo Bužan, Postojna; 5. Ljubo Smerdel, Moste. Ekipe: 1. Ptuj 95 točk, 2. Moste 86 točk, 3. Slovenijaavto 67 točk, 4. Postojna 58 točk. Republiške ekipe: 1. Slovenija 208 točk, 2. Hrvatska 144 točk, 3. Srbija 56 točk. Zanimivih in atraktivnih voženj ni manjkalo. Prava poslastica za lju- bitelje kartinga je bil dvoboj med Novakom in Langerholcem, ki sta se v prvi in drugi vožnji izmenjavala v vodstvu. Omeniti moramo izredno vožnjo Langerholca v drugi vožnji, ko se je po težavah v začetku s 15. mesta do konca prebil na tretje. Odlično sta vozila tudi Slana in Pislak, ki nista imela doraslih nasprotnikov. Pislak je zmagal v prvih dveh vožnjah, v tretji pa mu je atraktivni padec pokvaril končno uvrstitev. Med juniorji je Lavričeva zmagala v vseh treh vožnjah. Od ostalih tekmovalcev AMD Ptuj moramo pohvaliti Artenjaka, Domitra in Pulka. Slednjemu je bila to prva vožnja za državno prvenstvo pred domačim občin.stvom. Prijetno sta presenetila ,,povratnika" v kartingu Bužan in Glavnik, ki so jima poškodbe prekinile tekmovalno kariero. Organizacija tekmovanja, ki je bila tokrat popolnoma v rokah članov avto moto društva Ptuj, je uspiela. ^ Fotografije: foto Langerholc 1. kotar Slavko Pislak (St. 1) in Milan Slana (št. 2) v vodstvu. Leteči start v kategorgi do 100 ccm. Skrajno levo sta Novak in Langerholc, desno Artenjak. Foto: Langeriiolc Prstec zmagal v Kranju (ptujskim atletom 4 meda^) v torek, 2. avgusta je bil v Kranju mednarodni atletski mi- ting, ki se gaje udeležilo čez 120 tekmovalcev iz Italje, Avstrije in Jugoslavije. Sodelovali so tudi atleti TVD Partizana iz Ptuja. Izkazal se je Miki Prstec, ki je v teku na štiristo metrov zasedel prvo mesto in prejel zlato odličje. Drugi je_ bil prav tako Ptujčan Milan Žohar, ki si je pritekel srebro. Marija Horvat v ^oku v daljini je za las zgrešila zmago in osvojila srebro. V moški šlefati so tekači Ptuja v postavi Q"eguš, Žohar, Koren in Prstec) osvojili tretje mesto; Zmagala je štaifeta Ohmpije. V teku na 1500 m je Alojz Lebar zasedel sedmo mesto s časom 4:05,5 in s tem dosegel osebni rekord. Dušan Koren je s skokom v daljino s 648 cm pristal na osmem, Slavko Feguš pa v teku na 100 m na devetem mestu; Ta tekmovalec je tekmo- val pivič in pri tem dosegel čas 11,7, kar je za začetnika dokaj dobro. Naslednjo nedeljo bo v Trbižu v Italiji troboj Koroške, Julijdce krajine in Slovenije, v reprezen- tanci sodeluje oz. nastopa tudi nekaj atletov iz Ptuja. OP STRELSTVO Tretje mesto za Lackove strelce na državnem prvenstvu Na državnem prvenstvu v streljanju z MK in pištolami velikega kalibra v Skopju so kot predstavniki ptujske občine sodelovali strelci SD Jože Lacko. Največji uspeh so dosegli v članski konkurenci s pištolo velikega kalibra. Osvojili so zelo dobro tretje mesto. Pred člansko ekipo so se uvrstili ljubljanska Olimpija in Zagreb. Ptujčani so nastopili z Zdenkom Medvedom, Ratomirom Randjelovičem, Francom Tominškom in Slav- kom Ivanovičem. Tominšek je bil v tej kategoriji četrti, Ivanovič peti, oba z rezultatom 561 krogov od 600 možnih. v streljanju z malokalibrsko pištolo standard je Tominšek osvojil peto in Ivanovič deveto mesto. Poziv na priprave državne reprezentance je prejel Tominšek za 11. mesto v kategoriji malokalibrske pištole proste izbire. Reprezentanca se bo pripravljala za evropsko prvenstvo. Strelska zveza je letos odločila, da mladinci na državnem prvenstvu niso nastopili v kategorijah MK pištola standard in serijski. Skoda, kajti največje možnosti za višji naslov, celo najvišji, so imeli strelci iz Ptuja prav v kategoriji MK pištola standard. To je zelo talentirana in najboljša generacija strelcev SD Jože Lacko. S tem tekmovanjem so ptujski strelci končali uradne nastope za držav- ne naslove, zadovoljni, ker vsako leto nastopajo s kv^itetnejšo ekipo in temu primernimi dobrimi rezultati in uvrstitvami. S. Ivanovič Najuspešnejša športnilca Ptuja pri predsedniku občine Pisali smo že o izrednih športnih ^vigih mladega ptujskega bok- Rarja Toneta Novaka in modelarja jotona Velunška. Oba sta v zad- iBjem času dosegala v svojih disci- plinah odlične uvrstitve v domači iamednarodni konkurenci. Tone Novak, član TVD Parti- ona Ptuj — sekcija za boks, 18- Iktni trgovski pomočnik zaposlen pri IZBIRI — poslovalnica GU- iMA, stanuje v Krčevini pri Vurberku. Izhaja iz kmečke druži- K. Z boksom se je pričel ukvarjati slučajno, kot 16-letni dijak. Že po krajšem času pa so se pokazaU njegovi prvi uspehi. Od marca 76 pa do julija 77 so se pričeli njegovi uspehi vidno vzpenjati. Od repu- bliškega prvaka v težki kategoriji, prek zmagovalca mladinskega tur- |iiirja mladih boksarjev iz vseh republik, do zlate medalje, oziro- ffla prvega mesta na mladinski Zlati rokavici Jugoslavije v Šabcu ■- junija letos ter končno njegov odličen nastop za reprezentanco Jugoslavije na Balkanskem prven- stvu v Atenah, kjer je z lahkoto josvojU 1. mesto in tako postal bal- jfenski mladinski prvak v težki l^tegoriji. Sedaj se Tone pripravlja na Evropsko prvenstvo na Kubi, kjer ^ nastopal za mladinsko repre- ^ntanco Jugoslavije. Izšlo pa je tudi obvestilo, da je na seznamu kandidatov pri zveznem trenerju Na sprejemu pri predsedniku SO Ptuj (z leve) Bruno Valentin, Slavko Doki, Tone Novak, Branko Gorjup, Oton Velunšek in Alojz Gojčič. Brunu Hrastinskem za Olimpijske igre v Moskvi leta 1980. V svojih prizadevanjih, naporih in bliskovitem vzponu svoje šport- ne kariere velja Tone Novak za en- kraten primer v ptujski občini. Zahvala pa gre tudi njegovemu trenerju Slavku Doklu, ki je z amaterskim entuziazmom vložil velik trud v svojega varovanca. Oton Velunšek, član Aerokluba Ptuj — sekcija za modelarstvo je po svojih uspehih znan že dalj časa. Po rodu je Ptujčan, zaposlen pa je pri ZZD Ptuj, kot zobo- tehnik. Z modelarstvom se ukvarja že od leta 1963, ko je postal član ptujskega Aerokluba. Sedaj vodi modelarsko akcijo pri matičnem klubu, razen tega je tudi član modelarske komisije v Sloveniji, letos pa je prevzel delo predsedni- ka podkomisije za vezane modele pri zvezni komisiji. Kot letalski modelar je že 10 let član in reprezentant jugoslovanske ekipe. Doslej je že 4-krat sodeloval v evropskih in svetovnih prven- stvih. Njegovi najvidnejši uspehi pa so: trikratni državni prvak v kategoriji penjačev, slednjega je osvojil pred nekaj dnevi v Vipavi, petkratni republiški prvak in državni prvak v kategoriji ekipne dirke ter seveda odlično sedmo mesto na svetovnem prvenstvu na Danskem. Vsi ti tekmovalni uspehi so Oto- nu Velunšku pripomogli, da je bil petkrat proglašen za najboljšega modelarja Slovenije in dvakrat za najboljšega modelarja Jugoslavije. Za odlično Za odlične uvrstitve obeh športnikov so se predstavniki družbenopolitičnih in športnih organizacij ptujske občine oddol- žili s sprejemom pri predsedniku SO Ptuj Branku Gorjupu, ki je obema iskreno čestital ter jima za- želel še obilo takšnih in podobnih športnih uspehov. Za tem jima je podaril monografijo Ptuja, njun sprejem pa je zaključil z zdravico in ogledom njunih medalj in pri- znanj. Besedilo in slika: M. Ozmec Hajdina Novo nogometno igrišče J^izadevanje članov TVD '^^tizana iz Hajdine, da bi dobili ^'^oje igrišče, prvenstveno name- "Jeno nogometnim srečanjem, '^^8ajo že nekaj let nazaj. Zelje in i'^čni so bili eno, realizacija vsega tega pa drugo poglavje. Mladi Hajdinčani so uspeli rešiti oba problema in se sedaj samo še spo- minjajo prvih začetkov okrog roj- stva novega igrišča. Komaj so dobili na voljo zemljišče, že so se morali spoprijeti s problemom, kako spremeniti teren, ki je bil precej zamočvirjen. Potrebno je bilo navoziti še in še kamionov zemlje, jo temeljito zvaljati, skopati drenažne jarke, posejati travo idr. Vse to pa je potrebovalo svoj čas, denar in seveda pridne de- lovne roke. Pri reševanju finančnih proble- mov sta pokazala največ razume- vanja KS Hajdina in oba vaška odbora SZDL iz Sp. in Zg. Hajdine, na precej pogostih delov- nih akcijah pa so se poleg hajdin- skih športnikov vedno zelo dobro izkazali tudi člani ZSM Hajdina in učenci hajdinske osnovne šole, ki so spoznali, da je potrebno z združenimi močmi pripeljati akcijo do cilja. Uspelo jim je in igrišče je pripravljeno za srečanje prvih tek- movalcev, ki bodo pomerili svoje moči med dvema goloma. Svečana otvoritev novega igrišča v Sp. Hajdini je predvidena za v soboto in nedeljo, 13. in 14. avgusta, za kar so pripravili naslednji program: Sobota 13. avgusta: ob 14. uri nogometna tekma NK Dražen- ci—NK Slovenja vas; ob 15.15 nogometna tekma NK Gerečja vas—NK Mladinec; ob 16.45 nogometna tekma polfinalistov. Nedelja 14. avgusta: ob 8. uri finalna nogometna tekma; ob 10. uri skok padalca, uradna otvoritev igrišča, podelitev priznanj, diplom in pokalov; ob 11. uri nogometna tekma NK Hajdina — JLA (v ekipi JLA bo igral državni reprezentant Rajko Janjanin); ob 13. uri nogometna tekma pionirjev ZG. in Sp. Hajdine; ob 14. uri nogometna tekma veteranov Zg. in Sp. Hajdine. Prepričani smo, da bo sobotno in nedeljsko dogajanje na novem nogometnem igrišču v Spodnji Hajdini spremljalo kar največ na- vijalcev in to še toliko bolj, ker bodo v prijetni senci lahko prisostvovali zares borbenim srečanjem, prireditelj pa je poskr- bel tudi za piknik, na katerem bodo našli obiskovalci prav gotovo tudi nekaj dobrega za potešitev lakote in žeje. S. B. ROKOMET ^liRNIR V POČASTITEV LETOŠNJEGA "BČINSKEGA PRAZNIKA zmagale so igralke Krapine \u soboto je bil na stadionu RK Drave ženski rokometni turnir. Y^&ležile so se ga ekipe Zrinski iz Cakovca, Zagorac iz Krapine, iz Varaždina in domača Drava. J.J Rezultati: polfinale - Zrinski-Drava 15:7 (6:4); VAMA-Zagorac Za 3. in,'4. mesto: Drava-VAMA 13:11 (8:5). Za 1. in 2. mesto: Zrinski-Zagorac 13:14 (5:7). *^iehodni pokal turnirja, ki bo postal tradicionalen, je tako osvojila jtj*Pa Zagorac iz Krapine. Sledijo Zrinski, Drava in VAMA. Srečanja ^^^odila Grame (Maribor) in Ašenbrener (Ptuj). Prehodni pokal je O^Sovalni ekipi v imenu izvršnega sveta SO Ptuj podeUl Mihael ' T^Urnir so uspešno pripravih člani rokometnega kluba Drava. L kotar 14-ZA RAZVEDRILO 11. avgust 1977 — fBmriK -11. avgust 1977 OGLASI IN OBJAVE-15 Slovesnost ob občinskem prazniku v ponedeljek, 8. avgusta, ko smo delovni ljudje in občani ptuj- ske občine praznovali svoj praznik, se je številnim delovnim zmagam in prireditvam priključila še otvoritev novozgrajene po- slovne-stanovanjske zgradbe od- delka milice v Podlehniku. Na slovesnosti, ki je bila pred novozgrajeno zgradbo so bili pri- sotni razen predstavnikov družbe- Že sam pogled na prire katere set ne plačuje temelj"' davek od prometa proizvodov.