Stav. 291 (Posaaczoi levflka • vinarjev.) w soboto 20. Izin-a viak dan, tudi ob nedeljah in praznikili, ob 5 zjutraj. o: I T: a ' Frači Asi^kc^a it. 20, L nad«tr. — V* s- ; -Tjajo tiredniitra lista. Ncirankirana pivna se n« ?pr rrn^]o fn rokopisi se n? vračajo, n oo^o.i.rni '.!rfu*> < Štefin °i< :in.i. La>fnik kon«r>r:ij -- Tb' - :e .Edr-.rsi*. vpisane zadrge t ;< stv-»n v Tr=t ca Sv. rrcpčiška Asičkegi 20. 'iclcioi: urec. !■•-..• in uprave 5?ev. li-57. Naročnina z n a 5 a : Za ceio ieto.......K 3i 20 pol ....................... 15 dO za u i nitsect................ 7 80 za nedeljsko lada jo aa celo leto . ..... . 62* » M leta.................. L'fc-2-dopisi lis i or. Posamezne Številka .Kdiuojii* se prodajajo po 8 vinarjev« zastarele Stevftkc po 10 vinarjev. Oglasi se računajo ua milimetre v Širokosti ene kolooft Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vffc' Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ................. po 20 vi«. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.............2,— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejemi inse ratni oddelek .Edinosti*, izročili™ in reklamacije se pošiljajo upravi lisi.:, P,y: - se izključno le upravi .Edino-li* — Piača in toži se'v Tr>iu. Uprava in inseratui oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiikega ŠL 20. — Pojtrt ohranil nični račua H. 841.652. Z Dunaja. ' )J našega posebnega poročevalca.) 17. oktobra. .Jugoslovani — vlada, -iJicr je povedal odkrito zastopal' Jugoslovanskega kluba, da ne more /česar storili v jugoslovanskem vp : : — Dr. Laginja ga je opozori! na . j groia Andrassyja, ki je izjavil, da se . . ba resneje baviti z uredbo jugo-■ l" problema. Dr. Korošec pa mu je nr da iiidi bosensko vprašanje žc 1 aneksijo 3. 19o3. čaka nujne rešitve. Akj lotijo tega vprašanja, pride nakrat v r.-zg-ivor tudi celoten jugoslovanski proi>l-din med Avstrijo in Ogrsko. Ni t r.j res, da bi vlada ne mogla in ne vedel , kako oprijeti se našega vprašanja in spraviti ga na razgovor, samo — ako hoće! Ali očitno je, da se avstrijska vlada noče !oLiti tega vprašanja, ker jo vežejo ob' ube Nemcem in obveze nasproti Ma-djarom. Ako se mora izrekati za varuhinjo duaiizina, ne more govoriti o uredbi jugoslovanske države. :nclt pa je prišla vlada do Jugoslovanom — prepozno, potem, ko se je že po-g«: J !a s Poljaki, ko se je ponovno pogajala z Ukrajinci in Romuni, — in končno, ko se je Jugoslovanski klub že odločil, da bo klasova! proti proračunu. Ako bi klub skleail drugače, tedaj je več nego gotovo, d.i " ; ^a volilci zapustili, zapustil bi ga — ve% :; tod. Tako bi naš jugoslovanski narod izgubil pravo z vezo z državo, kar njej sami ne more biti v korist 7.a na4: je torej zelo važna izjava, da avstrijska vlada ne more nič storiti za rešitev jugoslovanskega vprašanja. To isto trde tli Ji nasprotniki te države; zato kujei'i brez našega sodelovanja načrte, kak- bi je rešili — oni sami! Ali je taka izjava modra?! ! -r. Korošec le dejal še, da je Jugoslovanski klub v juniju glasoval za proračun, ker ie hoiel dati vladi 4 mesece časa. da ukrene nekaj odločnega in velikega za reformo, za preosnovo te države v smislu volje večine njenih narodov. Toda vi a u a r;i ničesa storila in končno še izjavlja, r\a ničesa storit! ne more!! Kaj nočemo še več?! Najivno pa bi bilo misliti, da se ves naš narod strese v strahu in trepetu, ako na Dunaju in še manj v Pešti nočejo ničesar storiti za nas, — in da zaradi tega opusti sv i fdeal. svoj edinstveni program, svoj jasni pogled v boljšo bodočnost. Narod naš odgovori na take izjave avstrijske vlade tako: Jugoslovani smo ponudil! spravno roko, pa ste io odbili! Prav: ali mi pa ostanemo, kakor smo bili: enega duha, ene krvi in — enih misli. Odgovori ministrov. Posl. dr. Dulibič je interpeliral v seji 10. i:>!šja v zadevi anonimnih ovadb med vojno in tem sledečih preganjanj. — Domobranski minister je zdaj odgovoril in p< snel navodila (Richtlinien), ki jih je že v I. !91f>. j lalo vojno ministrstvo vsem \» \.škim oblastvom. — V teh navodilih je bilo rečeno, da so anonimne ovadbe ob čajno brez sleherne stvarne podlage, d: izvirajo iz slabe volje, zavisti ali sovraštva. Take ovadbe naj bi se metale v : ■ -l L:va:;,.ije]o naj se le take ovadbe, v katerih se more opaziti z vso pravico, da je bilo kaj hudega zagrešeno. I a d os« a ve k pokvarja — vse! Saj so n>r*>>obni vojaški organi videli v vsaki ničariji že velike zločine in ubogi ova jene so ječali pod ključem tedne in mesece!) !-ti minister je odgovoril na interpelaciji* posl. Hladnika in pok. dr. Kreka v seji 10. julija v zadevi obdelovalnih častnih- . -— Ti častniki, pravi, niso poljedelski uradniki, marveč organi vojaškega poveljstva, ki imajo po možnosti pospe-šev ti poljedelsko delavnost pcJitiškili oMastnij. Njihova naloga ni, da morda posredujejo med delavci in gospodarji, ali da žene vpoklicancev dobivajo o pravem PODLISTEK. tfillionar, kl I« izginil. Roman. Francoski spisal Ev KM Chavatta Ko sta vstopila veslaški mojster in ujetnik, ie Trebušnik srkal iz ogromnega kozarca ravno zadnje kapljice ohlajene grcnčice. s katero ie vedno zaključeval svoje pojedine. Gospod de Vivone je s povzdignjenim imjmi in komolcem ležal v istem naslanjaču. ki si ga je v bitkah dal zanašati na krov: svoje pomorske bitke je namreč vodi! vedno sede. odkrit in z udobnimi šlapami na nogah, kajti trdii je, da je za to. Ji človeka zadene kroglja, popolnoma nepotrebno, da bi se prej še znojil v šlciiiti in ( klopu. K.elo zanimivo čitanje poročila predsednica komisije, polkovnika Zanbra. ki je je soslal c. kr. vojaškemu poveljstvu v Ino-nostu. Nato vprašujejo: Ali so ministru i pojavi znani? — Ali hoče predložiti po-lanski zbornici poročilo rečenega polkovnika? — Ali hoče ukreniti, da bodo ojaške oblasti izkazovale enako potrpe--liivost tudi nasproti slovanskemu prebivalstvi!? Politični položej. 'Od na?ega posebnega poročevalca). D u n a j, IS. oktobra. Zmagonosno so oficijozi dvigali glave, vo je »Kolo Polskie sklenilo z 29 glasovi .»roti 7 (ali od 71 članov kluba!), da bodo Poljaki glasovali za proračun. — In kaj vse so napisali vsi ti oficijozni in poluofi-cijozni listi, koliko smešnih superlativov e zletalo po zraku o utrjenem stališču dr. >eidlerjeve vlade. Danes pa žc zopet grmi in treska. Vče-raj se ie pričelo že drugo čitanje začasnega proračuna, danes je že drugi dan razprava o njem, v torek bo že glasovanje, — a od snoči že zopet nimajo večine za voj šestmesečni provizorij. — Razpolo- /tnje u.ed Poljaki je kakor barometer, ki skače sn pada po vremenu; vreme na Poljskem in tudi v Galiciji pa delajo Pru-si. Ko so poljski poslanci par dni doma, •e vračajo razkačeni in pobiti na Dunaj in takrat ima vlada križe ž njimi. — Tako so včeraj začeli revoltirati nekateri poslan- bi vojvoda izpit, ali čudil se je vendarle zelo, da bi se v tako popolnoma izpraznjenem kozarcu mogla še na-lajati kaka kapljica. I>e Vivonne pa se ni zavedal smešnosti svojega položaja in je še nadalje razmišljal. gledajoč v prazni kozarec. — Ne. — si je mislil, — ne poznam tega lopova... toda spominja me obraza nekega, ne vem. katerega starega znanca, kateremu je ta zločinec zelo podoben, — in sedel je dalje tako z nosom zroč v pre-obrnjetii kozarec. — Ali misli morda pogoltniti kozarec? — se je vprašal veslaški mojster, ki je strumno stal pred svojim poveljnikom in se ni upal prekinjati njegovega molka. Bil pa je kaznjenec, ki ie bil tako neznansko predrzen, da je videč, kako obla voj-v od ova bracia nepomično gleda izpod srebrnega kozarca, napravil konec temu iicmem-i prizoru z glasnim krohotom, pri Čemer so se i mazali njegovi beli zobje. Na to nesramn A je pobiedei ve^i majster, \aj*i mislil si ie. da gospo! Je Vivonne strahovito vzroji in da potem tudi iPL^a zadene kai:a Mrela. Toda z^-- ci, ki ao se vrnili pravkar iz Galicije na, Dunaj f slikali so prusko gospodarstvo v naigroznejših barvah in eden njihovih govornikov je strahovito udrihal po Prusih, i kako izžemiajo deželo in pošiljajo na ti-! soče in tisoče paketov v vagonih, deklariranih kot municija, iz Galicije do prve nemške pošte. — To in vse ostale razmere, ki jih prinašata sistem in vojna, so zanesle v »Kolo Polskie« grenko kupo srda in nejevolje. Snoči je v seji »K. P.« predlagal posl. Witoš, naj zastopnici poljskega naroda glasujejo proti provi::**riju, kajti vladne obljube niso zadostne jamstvo, da se poljske zahteve tudi res izpolnijo. — Ta predlog je bil odklonjen z — 28 glasovi proti 20. ali manjkalo ;e 23 poslancev!! Med to burno sejo je povabil dr. Seidler k sebi predsedstvo »K. P.« — Ministrski predsednik je izvedel pri tej priliki, da Poljaki dovolć najbrže le štirimesečni provizorij. — V daljšem razgovoru se je pokazala potreba, da bi bila navzoča tudi poljedelski in prehranjevalni minister, zato je bila konferenca odgodena na petek. — Nato se je nadaljevala seja »K. P.«, ki je sklenila, da bodi odločilna seja v torek, 23. t. m., ki definitivno sklene, kolikome-sečni provizorij dovole. Parlamentarna komisija »K. P.« pa je sklenila, da predloži plenarni seji predlog, naj se dovoli le štirimesečni provizorij. Za govornika v zbornici sta določena dr. Glombhiski in dr. Lowenstein. In tako mora dr. Seidler v zadnjem hipu zepet krpati večino za začasni proračun. Iz odsekov. Pravni pododsek je razpravljal danes v navzočnosti pravosodnega ministra o vladnem načrtu zakona za mladinsko skrbstvo. Navzoč je bil tudi minister dr. Mataja, ki je namenjen za šefa novega ministrstva za socijalno skrbstvo, dalje oddelni predstojnik grof Chorinsky Iz notranjega ministrstva in predsednik mladinskega urada dvorni svetnik dr. princ Licchtenstein. — Pravosodni minister je priporočal čim hitrejšo rešitev Jega zakonskega načrta. — Uprl pa se je poslanec dr. Rybif, ki je »ejal, da hoče zakon dati veliko nalogo tudi deželnim odborom, do katerih Slovenci na Koroškem, Štajerskem, v Trstu in Istri nimamo ni-kakega zaupanja. Ti deželni odbori bi zlorabljali svojo moč za raznarodovanje naše mladeži — a tega jim ne moremo dopustiti. Dokler se torej ne izvede pričakovana nova izgradba te države, ki mora docela izpremenitr območja in v.eljavo sedanjih deželnih zborov-, ni mogoče sklepati takega zakona, ki daje tem deželnim odborom nov važen delokrog. Nato je bil sprejet zaviačevalni predlog posl. Glock-la, da pododsek izdela šele navodila, po katerih naj bi se primerno izpremenil in izpopolnil ta zakonski načrt. Odsek za drž2vne uslužbence se je v navzočnosti zastopnikov vseh ministrstev posvetoval o dravinjskih dokladah in enkratnih podporah državnim uslužbencem. Tekom razprave je bil stavljen predlog. da je državnim nastavljencem dravinjska doklada povišati na 100 odstotkov mirovnih dohodkov, jim dati doklade za nabavo obleke In obutve, ter ukreniti vse potrebno za omiljenie gospodarske bede v smislu cdsekovih sklepov. V razpravo je posegel tudi poslanec dr. Ravnihar, ki je v daljših izvajanjih podpiral stavljene predloge. Končno je stavil Še dedtani predlog, da se prizna draginjska doklada in enkratna podpora tudi onim železniškim uslužbencem, ki poleg pokojnine uživajo nezgodno rento, čeprav visokost stedrrie presega visokost pokojnine. Dalje predlog, da je draginjsko doklado priznati drž. uslužbencem (rodbinam), ki so kot negažisti v vojni službi in katerim so civilni službeni prejemki ustavljeni. Oba predloga sta bila po referentu priporočena ter z ostalimi predlogi vred odkazana pododseku. Socijaino-pol. odsek ie vzel v razpravo dilo se ni nič tega. kajti Trebušnik je hitro postavil kozarec na mizo in je zadovoljno kot človek, ki se je po dolgem brezuspešnem razmišljanju spomnil nečesa, vzkliknil poluglasno sam zase: — Imam ga! Ko se je posmcjal. so se namreč ujetniku usta zategnila na način, ki je vojvodo pripeljal na sled iskane podobnosti. Cim dalje je Vivonne opazoval mladega kaznnjenca, tem gotovejši je bil svoje stvari. — Da, imam ga. — si je mislil, — sedaj vem. komu je podoben ta pridanič____ Na \enero! Cisto podoben je moji kumici gospe Briclietovi, ko je bila še mlada. Veslaški mojster se je čudil vedno bolj. Ko je že videl, da vojvoda nikaznoVal kaznjenca zaradi njegovega nesramnega krohota, si ie mislil, da se mora od sa;ne-ga začudenja pogrezniti, ko je potem še začni, da je admiral irancoskih galer, ki vse svojo življenje ni izpregovoril niti besedice z nobenim kaznjencem, vprašal ujetnika: — Koitko si srar? predlog poslanca Knirscha glede zasebnih nastavllencev. Sklenil je izvoliti pododsek, ki nn.i v posebni enketi preišče de-: lev ne razmere zasebnih uslužbencev. K tej enketi povabi pododsek zastopnike raznih organizacij, pa tudi onih zasebnih nastavljencev, ki niso še organizirani. — Član pododseka je tudi poslanec dr. Ravnihar. Obnovitev mandatov. Imunitetni odsek je imel včeraj in danes dve znameniti seji. Včeraj je posl. Lcdgemaun obširno in z zgovorno soiisti-ko zastopal stališče, da so obsojeni poslanci izgubili svoje uržavnozborske mandate. Danes pa je govoril Romun dr. vitez pl. Ouciul. Z vso odločnostjo je zastopal pravno naziranje. da so bili obsojeni poslanci Choc, Vojna, Netolieky in Burival obsojeni le radi civilnih pregreškov in so torej — še vedno ostali poslanci. Pri Burivalu prihaja pa še na tehtnico, da je bil imun, kajti imuniteta članov kakega permanentnega odseka traja dalje, ako je odsek začasno pretrgal svoje seje, kakor tudi tedaj, ako je bila zbornica odgodena. (Ta zadeva ie bila svoječasuo obširno utemeljena v socijalnozavarovalnem odseku, o čemer je »Ed.« dovoljno poročala.) — Drugače pa je ta reč pri poslancih dr. Kramafu, dr. Rašinu, dr. Markovem in Kuriloviču; ti niso bili na smrt obsojeni le radi civilnega zločina velezdaje, marveč tudi radi enako težkega vojaškega zločina proti vojni sili države v smislu § 327. Ta druga obsodba vojaških sodišč pa je pra-voveljavna, vojaško sodišče je bilo pristojno — in zato so ti gospodje izgubili svoje mandate. — V tem smislu je tudi stavil svoje predloge, da se mandati prvim priznavajo, slednjim pa zanikajo. Posl. dr. Rauch je predlagal, naj se dasta v tisk oba govora, dr. Lodgemannov in dr. Onciulov in se odsek odgodi za cele tn tedne. Podpirali so ta predlog še poslanci pl. Guggcnberg, dr. Waldner in dr. Wrobci, nakar je bil sprejet in se^a zaključena. S tem je odloženo za tri tedne to pereče vprašanje proti odločni volji Čehov. — Jugoslovani bodo glasovali za predlog dr. Stranskega, čeprav ga oni drugače utemeljujejo. — Vprašanje Grafenauerjevega mandata spada v prvo vrsto Onciulovih predlogov in se smatra za rešeno v smislu svoječasnega sklepa. • « • Vfeekošolci iz ožjega vojnega ozemlja niso mogli pravočasno na visoke Šole. V tej stvari je danes posredoval pri naučnem ministru posl. dr. Rybaf. Minister je obljubil. da izda posebno ministrsko naredbo. no kateri bo takim abiturijentom in visokošolcem tudi ix> preteku določenega roka dovoljen vpis, ako prinesejo s seboj dokazilo, da so se nahajali dotlej res v ožjem vojnem ozemlju, odkoder niso mogli pravočasno odpotovati. Iz Jugoslovanskega kluba. — V zadnji seji ie bil izvoljen dr. Lovro Pogačnik v klubovo parlamentarno komisijo na mesto blagopokojnoga dr. Janeza Ev. Kreka. Poslsnska zbornica. DlJNAJ, 19. (Kor.) Zbornica je danes nadaljevala drugo čitanje proračunskega provizorija. Posl. dr. Diamand se je bavil s postavko prehranjevalnega urada in izjavil. da prehranjevalnega problema ni mogoče rešiti drugače, kakor z gospodarsko diktaturo. Zvezno crm&dng poroči!^. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 19. (Kor.) Uradno se razglaša: 19. oktobra 1917. Vzhodno in albansko bojišče. Pri avstroogrskih silah nič novega. Italijansko bojišče. — Na tirolski in koroški fronti je prišlo predvčerajšnjim in včeraj na številnih točkah do krajevnih bojev. Naše čete so privedle 300 ujetnikov in več vojnega orodja. Ob Soči običajno topovsko delovanje. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 19. (Kor.) Veliki glavni stan, 19. oktobra 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Topniško bojno delovanje v Flandriji je doseglo včeraj olv obali, kakor tudi med rekama Jser in Lys zopet veliko silo. Posebno srdit ie bil ogenj v gozdu Houthmilstu, pri Paschen-daele in med Gheiuveldom in Zandvoor-dom. — Armada nemškega cesarjeviča: Pu deževnem jutru se je od včeraj epoidne topovska bitka severovzhodno Soissonsa razvila zopet do polne višine in divja od takrat skoro nepretrgoma ob velikanskem zastavljanju municije. Zjutraj so izvršile po bobnajočem ognju močne francoske sile poizvedovalne sunke pri Vauxai(Ionu, zvečer na vsej fronti do Braye. V krajevnih bojih Je bil sovražnik povsod pognan nazaj. Sosednji odseki in zaledje bojne fronte so bili v zelo močnem motil-nem ognju, na katerga smo krepko odgo- j varj«>ii. Vzhodno Chemina des Dames so. Francozi zopet trikrat napadli naše postojanke severno mlina pri Vauclercu; bili so krvavo odbiti. — Pri drugih armadah sta deževje in megla ovirala bojno delovanje. — Naši nasprotniki so izgubili včeraj 12 letal, od teh 6 iz brodovja, ki je metalo bombe na Roufers in Ingelmunster in povzročilo znatno škoslo na hišah. Vzhodno bojišče. — Pod poveljstvom generala Estorifa bojujoče se čete so v čolnih in na kamnitem nasipu, prekoračivši Mali Sund, prispeli na zapadni breg otoka Moon. Rusi so bili v naglem prodiranju, kjerkoli so se postavili v bran, takoj premagani. Do opoldne je bil ves otok v naši posesti. S severa in juga napadajoči izkrcani oddelki mornarice in topovi naših ladij so bistveno pripomogli k naglemu uspehu. Dva ruska pcšpolka, okoli 5000 mož, sta fcHa ujeta, plen je znaten. Na Oeselu in Moonu smo ujeli en divizijski in tri brigadne štabe. Naše pomorske sile so imele v vodovjih okrog Moona več bojev s sovražnimi vojnimi ladjami. Ruska linijska ladja »Slava« (13.500 ton) je bila s streli vžgana in se je nato med Moonom in sosednjim otokom Šildavora potopila. Armadni In mornariški letalci so stalno obveščali vodstvo o sovražnih silah. Napadli so ponovno s priznanim uspehom sovražnika z metanjem bomb in strojnicami tako na suhem, kakor tudi na morju. — Na rusko-romunski in macedonski fronti nobenih posebnih dogodkov. Pprl generala) xvar?injtoist©r3 Di. BEROLIN, 19. (Kor.) Potem ko so dne 18. t. m. linijske ladje In kri žarke uničile baterije na Verderju in Moonu, je bil tekom nadaljnega uspešnega skupnega operiranja z armado zaseden otok Moon. Deli naših lahkih pomorskih sil so podpirali pri tem prehod čez Mali Sund na severu. Pri bojih v Moonsundu je ena naših linijskih ladij z zadetki ob vodni črti tako močno poškodovala rusko linijsko ladjo »"Slavo«, da se je severozapadno otoka Šildova potopila v plitvi vodi. Istočasno je bila uničena ena ruska torpedov-ka. Ostanek sovražnega brodovja se umika dalje proti severu. Nač. adm. štaba mornarice. Oklopnica »Slava« je bila zgrajena I. 1903. Imela je 825 mož posadke in 40 topov. Dolga je bila 121 m, široka 23 m in globoka 7'9 m. _____----- SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Rusko poročilo. 17. oktobra. — Vzhodno morje: Tekom svojih nadaljnih uspehov na otoku Oeselu je sovražnik naše čete, ki so krilc pomol otoka Moon, potisnii nazaj in s tem pretrgal zvezo z otokom Oeselom. Zveza z našimi tamkajšnjimi četami je pretrgana. 18. oktobra, — Komunike admiralnega štaba z dne 17. t. m. pravi: Tekom preteklega dne so imele naše patruljne ladje boje s sovražnimi torpedovkami. Nasprotnik razširja svoje uspehe na otoku Oeselu. Po poročilih prebivalcev, ki so po zase-denju Oesela zapustili otok, je dne 12. t. m., na dan izkrcanja čet, neki sovražni naddreadnought v vodovjih tega otoka zadel na mino. Po eksploziji je bil dread-nought odpeljan proti obali; njegova usoda je neznana. 18. oktobra. — Oiicijozno poročilo pravi: V trenotku skušajo ruske torpedov!-:.: preprečiti sovražnim ladjam prihod v Moonsund. Tu je težišče položaja, kajti od izida tega boja je odvisna varnost ruske zveze med Riškim zalivom in Finsko. Glavna sila nemškega brodovja se nahaja sedaj* v vodovju pri Oeselu in Dagoe kakor tudi nasproti preliva pri Irhenu. Oddelki ruskega brodovja nadaljujejo svoje operacije v Riškem zalivu in branijo dohod v irbenski preliv. Francosko poročilo. 18. oktobra pop. — Ponoči razmeroma mirno, raz ven na fronti severno A i sne, v ozemlju planote na obeh bregovih Moze, v odsekih višine 344 in gozda Chaume, kjer so se vršile živahne obojestranske topovske akcije. Preprečili smo sovražni sunek v smeri Bezonvauxa in razpršili patrulje, ki so se hotele približati neki naši manjši postojanki v dolini Aire. Včeraj ob V27 zvečer so izvršili sovražni letalci nov napad na Nancy; vrgli so več bomb, ki so ubile par civilistov. Dne 17. t. m. je bilo uničenih 6 sovražnih letal, pet jih ie padlo za lastnimi črtami. Naša bombna letala so izvršila več poletov: kolodvori v Courcellesu, Diedenhofnu, Mezieresu in Roveantu kakor tudi .naprave v Hage??-dingenu in številna municijska skladišča in bivaki so bili izdatno obmetani z bombami. 18. okt. zvečer. — Severno Aisnc so naše čete odbile napad na nase postojanke na planoti Vauclere. Topovsko delovanje proti Maisons de Champagne, severno Sonaina in na desnem bregu Moze v gozdu Chaume, kakor tudi pri Bezonvauxu, Na ostali fronti nič novega. — Na macedonski fronti raz v en precej živahnega streljanja ob Vardar ju in severno Bitoija nič novega. mHm IL jtntK^f Mev. lil v Trstu, dmt CO. o\tobr* 191/ Angleško porodio. is. oktobra. — Naše čete so napravile v pretekli noći uspešen sunek pri Gavre. Mnogo sovražnikov >e bilo ubitih ali ujetih: naše izgube so lahke. Naša artiljerija je bila živahno delavna južno Yperna, ob prtkopit Comiues in v okolici Zonnebeka in Broodseimia.__ DOGODKI NA MORJU. BEROLIN. 19. (Kor.) Wolffov urad po- roča: Noč in dan neumorno na dJa. so nemški in avstroogrski podvodniki izvo-jevali v SrtJtozeinskcm morju zopet velike uspehe. Potopili so 13 parnikov in 4 jadrnice, skupno nad 40.000 ton. Posebno občutno so bili zadeti prevozi v italijanska pristanišča. En sam podvodnik je uničil štiri parnike. ki so bili s premogom na poni v Italijo. BEROLIN, 18. (Kor.) \Volffov urad poro,: a: V včerajšnjem poročilu admiralne-ga štaba omenjeni kapitan Forstmann, poveljnik podvodnika *U 39«. se nahaja s svojim podvodnikoni že od avgusta 1915 v Sredozemskem morju. Potopil je skupno IV ladij (411.000 ton), med njimi 4 prevozne parmke. AMSTERDAM, 18. (Kor.) Iz Londona se jv.roča, da je bil veliki norveški pa mik »Themis« v Sredozemskem morju potopljen. __ Izpraznjenje Revala. PETROURAD, 18. (Kor.) >Novoje Vremja« poroča: Dne 16. t. m. se je vsled nevarnosti, ki jo je ustvarila izguba otoka Otsela za Reval, pričelo izprazn je vanje iresta. Prebivalci se umikajo v notranjost dežele. ___ Položaj na Španskem. MADRID, 18. (Kor.) Ministrski svet je Sklenil, da stopijo zopet v veljavo ustavne garancije. Odstop generala Primo Rjvetra Je bil sprejet in imenovan na njegovo me-sio za vojnega ministra general Merioa. širni Slovani vred zastavijo vse svoje moči. da se v bodoče to obrne na boije, ter da omhiozni § 20 z vsemi privcAi izgine enkrat za vselej! Str ali, ki gA vidi železniški minister, je kakor vsak strah: ]k> sredi votel, okrog kraja ga pa sat ni! Enakopravnost naj se izvede tudi pri Železnicah v polnem obsegu, ker bo to železnicam le v korist! Taci t us IL Služfsenl Jezik ml žeteznlartL m. Pa tudi v našem gospodarskem oziru tvori to vprašanje za nas naravnost krušno vprašanje. Že zgoraj smo omenili, da *o nazori ministra, da bi brez enotnega nemškega službenega jezika služba trpela. napačni. V službi je glavno, da uslužbenec ukaze dobro razume in pravilno Izvršuje: pa naj mu jih uradnik -daje Rasa® E»eSHI?r»e vesti. Nemci — krpajp. Z Dunaja nam pišejo: Narodni Nemci siuijcio neke posebne vrste parlamentarno' organizacijo. Dosedanje skupine NatiOpalverbanda ne bodo imele več skupnih zborovanj, marveč vsaka za-se. Vse skupine pa si izvolijo skupni delovni opravilni odbor, v kateri izvolijo na vsakih 5 poslancev enega zastopnika. Vodstvo tega odbora bo štelo 7 članov: načelnika, 2 namestnika in 4 prisednike. — Temu novemu parlamentarnemu stvoru predlagajo ime: »Deu-ischer Verband«. Nemški radikalci so za manjši odbor 12 članov. So pa tudi oni načeloma proti skupnim zborovanjem. — Radikalci ohranijo tudi svoje zastopnike v odsekih, ker bi ne imelo nfkakega pomena, pravijo, ako bi izstopili le oni, ostali nemški člani pa ne. Nemški agrarci stopicajo za radikalci, povsem po svoji poti pa gredo še vedno krščanski socijalci. — Med takimi... važnimi posvetovanji so mi docela pasivni. Občinske volitve v Zagreba. V II. razredu je zmaga združenega meščanstva proti frankovstvu še popolnejša, nego je bita v prvem. Olasovato je 939 volil cev. Za listo združenega meščanstva 643, za nasprotno 296. Ker je bilo mnogo glasovnic popravljenih in so se glasovi cepili, je skrutinij trajal pozno v noč. V sredo je volil 3. razred. Ker pa so zadnji listi, ki smo jih prejeli iz Zagreba, od minole srede, nam ni še znan rezultat tretjega razreda. Prodala kuriva. Oglje, 10 kg aa izkaznico. Sv. Vid: Rdeče izkaznice štev. 1— (obrobna štev. 3) in štev. 993—1606 (obrobna štev. 2) dne 22. 10., pri Pošar ui. Valie 6, (cena 50 vin. kg), štev. b7—180 (obrobna štev. 3) dne 22. 10„ pri Ivanu Levičar, ul. Montfort 9, (cena 54 vin. kg). Staro mesto: Rdeče izkaznice štev. 1333—1712 (obrobna štev. 2) dne 22. 10., pri Ivanu Levičar, ul. Montfort 6. (cena 54 vin. kg), štev. 1713—1892 (obrobna šiev. 2) dne 22. 10., pri C. Brunello, ul. t— —i f— — -------- —-- A i siev. ć) ane cc. iu., pri oriu tem ali onem jeziku, je postranska stvar Folltanone 18, (cena 54 vin. kg). Našemu človeku, ki noc m da«, doma m DrtaajfB. m*- -„v****** zunaj. občuje vedno le v svojem inater-nem jeziku, dela nemški jezik vedno koii-k onoliko preglavice; navadno ga sicer razume, toda. ne teče mu tako gladko, ne more se tako izraziti, kakor bi se rad. Od vseh merodajnih faktorjev se je neštetokrat priznalo, da je naše slovensko železniško osebje izborno, toda. izborno samo Z.: nižja službena mesta, za višja menda ni rojeno, ali ka-Ii? V železniškem ministrstvu n?. kolikor jc nam znano, niti enega Slovenca; pa tudi na lastnem ozemlju ne doseza domačin nikdar vodilnega mesta, kljub temu. da naši ljudje, z malimi izjemami kakega delavca, obvladujejo najmanj dva, mnogo n h tudi tri in več jezikov, ter bi človek nrslii, da se za železniško službo boiie kvalificirajo nego Nemci, ki (z malimi iz-jcrn:>mi) znajo samo nemški, \tnaar za-r biavijajo našince vsepovsod ter jiii večkrat pošiljajo službovat v iiLsnške kraje. n. pr. na Tirolsko, kjer jim znanje je-zir *v prav nič n: hasne. Po naših progah \i /iji; spi ' Jiiiki N^-mci, po nenrkih Rojan: Rdeče izkaznice štev. 741— (obrobna štev. 1) dne 22. 10„ pri Lambelei H., ul. Boroević 1, (cena 58 vin. kg). Kolonia: Rdeče izkaznice štev. 371— 375 (obrobna štev. 1) in štev. 91—185 (obrobna šiev. 2) dne 22. 10., pri L. Preširen, ul. Cologna 2, (cena 60 vin. kg). Novo mesto: Rdeče izkaznice štev. 1536—1635 (obrobna štev. 2) dne 22. 10., pri Man?a F., ul. Valdirivo 7 (cena 56 vin. kg). Premog (fosslle) 20 kg na Izkaznico. Sv. Vid: Modre izkaznice štev. 398— 494 (obrobna štev. 3) dne 22. 10., pri Zottich C., ul. Tigor 3, (cena 18 vin. kg), štev. 324—397 (obrobna štev. 3) dne 22. 10.. pri Rupena A„ ul. Fabbri 3 (cena 18 vin. kp>. Novo mesto: Modre izkaznice štev. 462—518 (obrobna štev. 3) dne 22. 10., pri Mania F., ul. Valdirivo 7, (cena 18 vin. kg). Barriera vecchia: Modre izkaznice št. 944—1052 (obrobna štev. 3) dne 22. 10., pri F. Zoratti, u!. Farneto 46. (cena lft vin. kg). vojne namene in sicer predmvt-*v iy u-žko nabavi.i, ker ic draginja naravnost ::ra. ba!»renlh ziujsi. čistega nikiia. z nik-}rezrosna. Za pur /oiskih čevljev iz na- ahi-' S venci; >aj Nemcu ni treba znati slo-• >k ker službeni jezik je nemški. Ako \..ni na kako vprašanje odgovarja, da vas ne razume in se sklicuje na to, da je službeni jezi! nemški, ima pač koJikortoliko p av. govori z vami službeno in ne i vati*1 I »a neiiiški službeni jezik pri zJeznic h je vladnim krogom prešel tako v kri in meso, da ga naglas a jo vedno in i v sod. Celo pri ljudskem štetju so slovenske železničarje popisovali za Nemce, češ die Amtssprache bei den Eisen-1 hsicrn ist deutsch . Ne služba, ampak nekaj družeča ie vzrok, da se merodajni krogi tako krčevito oklepajo tega službe-rega jezika. Sai bi biH vsi njihovi eksps-, nenci na naših tieh nemožni, ako bi usluž-benstvt; : ::v.io pravico gitvoriti z njimi v Insnetn ieziku. Ker bi ga spl u dužnosti, da to i izjavi g. Mraku, a ne da se izmotava, da ne pozn a najvećeg pjesnika svojeg naroda i da kao trgovac vinom ne čita nov ina. Što mu jamačno ne može služiti na čast. Dr. Josip Reroš. V Trstu in v Zagrebu. Prejeli smo: V Tistu plenijo zasebnikom vsako količino krompirja, ako se je sploh konm posrečilo, da ga z veliko muko in za drag denar more kje zunaj kupiti. V Zagrebu pit poživlja aprovizacija. naj meščani potem, ko so si preskrbeli redarstveno potrdilo o številu družinskih članov, pridejo po krompir za -'ihodnjo zimo! Ako pa ga morejo dobiti ZtHiaj v Hrvatski in Slavoniji, da si ga lieui oblož-_ lih jeklenih ploščevm in minija. Natančen seznam teh predmetov se nahaja v od kovinske centrale A. G. v Trstu obiavljeneni ceniku (ministr. odredba 24. 7. 1917 drž. zak. štev. 305). Oddaje oproščeni so samo predmeti, ki se; nahajajo na spomenikih, mobilHah, predmetih za raz ve ti je vame ali na malih v domači rabi nahajajočili se predmetih, ali pa so pomedeneni (vermessingt), pobakrene-ni, pouikijcni, z bakrom ali bakrenimi zmesmi obloženi ali slednjič, ako so sicer bakreni ali iz bakrenih zrnesi, vendar izdelani na roko, gravirani, cizelirani, gvi-loširani, namočeni z razjedno vodo ali tuširani. Občinstvo se izrecno opozarja na imenovani ministerijalni naredbi z naročilom, da nemudoma prosto proda zahtevane predmete kovinski centrali A. G. v Trstu, ulica Cecilija de Rittmayr štev. 3, ne da bi moralo priti do prisilne oddaje. Za uspešno nadaljevanje vojne priporoča armadna uprava čim hitrejšo- izročitev navedenih predmetov. Posebno še se opozarja občinstvo, da se bodo izplačevale Gib prosti oddaji vi^je cene takoj, kakor pri morebitni poznejši prisilni izročitvi. Ob sprejemu kovin se bodo izdajala potrdila, ki naj se shranijo za pri pozneje uvedeni prisilni oddaji kot dokazne listine. Ob tej priiki se zamore jo iz proste roke prodati pri gorenjem nakupovališču tudi oni oddaji obvezni predmeti, ki niso bili dosedaj iz katerega koli vzroka rnidani, kakor je bilo ukazano z ministerijaino naredbo 23. 9. 1915. drž. zak. štev. 283. Taki oddajaJci ne bodo kaznovani in se jim takoj izplača vsa vprejemna cena. Pristopili] oblastim v najresn^jši preudarek! V naše uredništvo prihajajo starši otrok, ki zahajajo v deško ljudsko šolo CMD pri Sv. Jakobu, in se bridko pritožujejo zaradi prenapolnjenosti šole, katera je vzrok, d* se mora vršiti v vec razre-Jrh pouk le vsak drugi dan, ker ni niti dovolj prostora, niti dovoli učnih moči n« razpolago, da bi se tncgel vršiti pouk redno vsak dan. Izvedeli smo celo, da se je reklo staršem, ki so se obrnili zaradi ie velike neprilike na pristojno šolsko oblast. Ja naj se obrnejo na — vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, da poskrbi za zadostne prostore hi učiteljske moči! Tu pač res ne vemo, kaj naj bi rekli. Družba sv. Cirila in Metoda vzdržuje v Trstu že desetletja slovenske šole vkljnb zakoniti dolžnosti občine in države, da bi ji odvzeli to breme. Ali ne samo to! Vsleu vojnih dogodkov v najbližji mestni okolici se je preselilo veliko okoličanov v mesto in ž njimi krbeii kako malenkost ko se pa tu liv, more ničesar Češko Restavracija (Bo a- kova uzorita češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. >.>. 1. j- * apt * dre, uimici r II >tJ ^' "^ - ——— —-— bv> sede O i> . ravnateljstvih državnih že- i padca pok. Viteza Nabergoja je izkusil leznic sk v> ^e enkrat toiiko uradnikov, i težo tedanjih političuih razmer tudi on: nego jih je zunaj na progi, dokler bodo več mesecev je bil v — temi. Zapustil je državne železnice tvorile zavetišče za vdovo z dvema nedoraslima otrokoma, ki remšl»e protežii ance, jim vsi njihovi ukre- jej izrekamo tem potom iskreno sožalje. pi gleJe službenega jezika, ki baje — po Tebi pa dragi Just. kličemo iz dne srca: njihovem mnenju — drži železnice po bodi Ti lahka tuja zemlja! Z bogom! \ ,ncu. ne bodo nič pomagali. Železnice Odlikovanje, Pisarniški oficijal poli-njj dvigajo ljudsko blagostanje, ne pa ši-1cijskega ravnateljstva v Trstu, Franc Gu-r»io germanizem širom naše domovine, l lin, je -bil odlikovan z zlatim zaslužnim ker le prvo je njih na.uen! To se pa da' križcem na traku hrabrostne kolajne, doseči z vse drugačnimi sredstvi, nego je i Oddaja kovinskih predmetov. Z mini-r.^mški službeni iezik. Zato pa proč s to sterijalniina naredbama 25. 6. 1917 štev. spako! i271 in 10- 10- 1917 štev. 403, je zopet od- Naše L* o s!., iice ua pozivamo« nai z dru- reiena oddaja kovinskih predmetov za saj lahko vse prevzame — CMD, ko ji vendar občina ki država tako tebinič meni nič nalagate na pleča bremena svojih dolžjiosti. Toda stvar je preresna, da bi se šalili, in rešiti se mora nemudoma, kaj skrajiii čas je že! Prej se je vlada redu sklicevala na to, da se ureditvi slovenskega št iskega vprašanja v Trstu upira v narodno nasprotnih rokah se nahajajoča občina. Sedaj gospodari na tržaškem; magistratu že poltretje leto cesarski ko-1 misar, ki menda vendar ne bo nasprotoval * zahtevi« vlade po rešitvi tega vprašanja, katero pa je vkljub cesarskemu komisarju še vedno tako nerešeno, kot je bilo tedaj, k)o so vladali na tržaškem magistratu razni Valeriji, Veneziani in drugi. Naša deca naj se pa zaradi te brezbrižnosti poklicanih činiteljev potepa po ulicah, namesto da bi zahajala v šolo, in naj zapravlja svoi mladostni čas, namesto da b; se izobraževala kakor je treba, in vzgajala v državljane, ki bi bili v korist m čas: svojemu narodu in državi. Da ne bi bilo primernega prostora v Trstu za šolo naši deci!! Da ni mogoče dobiti učiteljskih moči!! Naj le dajo poklicani činitelji — ne pa naša itak preveč in preveč izčrpava-na CMD — potrebna sredstva na razpolago. pa bo dovolj prostorov fn dovolj učiteljskih moči. Na naših šolah nameščeni državni in Dl-užbeni učitelji so že od začetka vojne pod orožjem, in nikomur ne prihaja na um. da bi jih bilo treba vsaj sedal, po treh letih vojne službe — nahajajo se celo v zaledju kot pisarniške moči ali kot stražniki ujetniških taborov itd. — onrostiti vojaške službe in poklicati v službovanje na naše šole, dočim so se urjgje izvedle celo uprostitve naravnost od frontne službe. Seveda ni šlo tam za učitelje slovenskih šol Družbe sv. Cirila in Metoda, pač pa za učitelje nemških, šulferajnskih Šol, kjer ne manjka učiteljskih moči. Ce je učiteljskih moči na razpolago za vnebokričeče protizakonito novo ustanovljeno nemško šolo za hrvatske otroke v Kanfanaru, kjer nhi db belem dnevu ni z lučjo najti niti enega Nemca, bo menda vendar tudi še učnih moči za naše slovenske šole v Trstu! Ali morda ne? Trpimo itak že dovolj, ta če se že sami zase sedaj zadovoljujemo tudi z naj-slabšim* pa vendar nikakor nočemo, da bi se nam pokvarjala, uničevala naša bodočnost v naši mladini. Za njo zahtevamo tudi sedaj, ibrez obzira na vse drugo, tiste pravice, ki ji gredo kot otrokom enakopravnih avstrijskih državljanov! Obuvalo. Pišejo nam pod tem naslovom: Obuvala je danes v Trstu že zelo L»aj. ko so na deželi -kupiti, a nam aprovizaciia daje tako malo. !a Tii možno izhajati? Vsaj onim, ki lahko .kažejo, da kupljeno rabijo le za družin-ke f.otrcbe, bi morali dovoliti, da se preskrbe. Razne naredbe naj bi se izvajale le v siučaiu, da ima meščanstvo doma dovolj živeža. Taki slučaji pa so v Trstu si!a ■ eJki. — Nezadovofjnež. Kdo ve kaj? Kdor bi ka.i vedel, kje se nahaja gospa Marija Angeli iz Kanala, bivša trgov ka zraven mostu, naj sporoči blagohotno na naslov: Karel Krajniger, Perovo 25. Kamnik. Kranjsko. Eventuval-ni stroški se povrnejo. DAROVI. Za kosila šolskim otrok on, }e daroval orožniški stražmojster 1. K. K 10. Denar hrani uprava. Za rojansko podružnico CMD je nabralo četvero žu I javih rok. ki se strinjajo z deklaracijo z dne 30. 5. 1917, K 4; v kon-sumnem društvu se je nabralo pri koncertu na »gramofon-' K 6. Za moško podružnico CMD darujejo »Kolaši« K 15. Denar je niku. izročen blagaj- T V neizmerni i,, neutolažljivi žalosti, naznanjajo podpisani, tudi v imenu Tseh sorodnikov, da je njih nad vse ljubljeni soprog, oč* svak in brat v bolnišnici v Faravale na Romanskem, dne 6- avgusta 1917 izdihnil svojo blago dušo, daleč od svojih dragih. ROJAN, dne 18. sept 1917. IntoBila Venuti ral. Požar. soproga Vladimir u Rosona otrocL HI t Ti ^P'111 z en'm — 4 stanovanji, ako molil««! goče b malim Trtom, v bližini mesta uil Južnega kolodvora. Nataačne pismene pontulbe pod »V kratkem" na Ius odi Edinosti. 1515 E»9fn#lf)MfX ki ima veselje do kmetijstva, s LllU Jtllll, 5000 K gotovine, vojačfcine prost, želi znanja v svrhe Žeaitve z gospodiino 23- 3 > let staro, ali vdovo, ki ima posestvo na deželi. 1'onndbe na Ins. odd. Kdinosti pod „Jesen". 1M4 Vrtnarjem in kmetovalcem naznanjam, da imam na prodaj tndi letos ve", ko množino sadik bele iu rndeče čebule. — Ant% Alj nori5, bv. Ivan ulica Brandežija Si. 94 2 (:V 92 Ei^ftAliflf Anton Jerkift po«'uje v S7ojem ateljeja rULdšHil ▼ Trata, Via delle Poate it 10. 407 gospodična, žri.'™ ^^ polnoma slovenskega in nemškega jpzika in nekaj it a ijanskega, ter reflektira na boljšo bodočnost, •lobi takoj službo kot prakt kan tinja pri nekem tržu&kem slovenskom podje^j*. Trgovska izoi^rtzba ni absolutno potrebna. X« reflektira se na one gospodične katere ne stanujejo v srt'dLSČu mesta-Natančne pismene ponudbe pod „Praktikanti->ja 14—17- na Ins. odd. Edinosti. 3317 ZDRAVNIK Kel Dr. Karol Pm\l\i stan«}« v Tratn, al. Ohilia 76 III. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinirn v ulici Carlntia 39, I. od 3 do 4 pop. m notranje, nervozne In otrslk« bo- l«xn! (blizu cerkve sv. Antona novega.) JADRANSKA BAUKA Trs«, Via Catsa dl Rlsparmlo 5 (Lastno poslopje) Kapital tet reserve K 13,200.000— ZOUiLKS: Dunaj TfgetN-r 7—9, Dubrovnik. Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija Split, Slhenik, Zatin*. VLOGE NA KNJIŽICE — ^ 3 a°o i— od dneva vloge do dneva vzdiga. itentai darek platoje banka avojega. Obrestovanje vlog na tekočem in lirorafinnu po dogovorn - Akredetl v i, toki in nskaanioe na vsa tu-in Inoeomaka tržiš 'i KDPUJI IN PRODAJA : vrednostne papirje, rente, obligacije, sastavna pum<>. prijorite:«, delnice, srečke. valute devi/e. promasa itd Daje PREDĆJ1TF na vrednostne papirje in blago leteče ▼ jamih skladiščih. SAFE DCPOSITS PROMEbi:. — — Prodaja arečk raaredae lute rije Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kur/ni izgnbi. revizija žreb.-.nja srečk i. t. d. brerpUčno. Stavbni kredit, remkwa« krediti. Bor/na naroftila. — Inka^o. M KN JALNI CA ---E8KOMTT M ENI O Telefoni; 146», 1T98 in 2676. Uradne eret od • tfe t popoldne. Brzojavi: JADRANSKA. lunlsne Adriotlco dl Sleuria u Trstu po i "Jo (Lastna palača) ustanovljena leta 1S38. Zavarovanji proti škodi, povzročeni str»-li in eksplozij ali Zavarovanja stekirnih pleač proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljale v na morju in po suhem. Življenjska »»varovanja v nnjrarliFnpj§i kombi, nacijah. Delniška glavnica in rezerve <*ne 31. decembra 1915 K 199,625.9^-40 Staijo /^varovalne gli-vnicu na življenje (31 12 1915) K 546.405.S 10-— Odkar obstoja drniba, je bilo v vseh branša': izplačano na škodah K 872.45 > 443*85. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mcs'r: i \ / ncjSih krajih Avstro-Ogrske monarhije. •i lifttfii lil 1 Trst - Ola Stadion 10 - Trsi l Odprt 0H812 zvečer naprej i i Vstopnina K Z KONJAS€ destiliran iz vina lastnega pridelka. Pri oslabelost od starosti iii želodčnih tei-kočah je iz vina desiiliran star konjak Že stoletja znano preizkušeno okrepčilo 12 let starega v 4 polJitrskih steklenicah šljcm franko za K 60. mlajšega 3 letnega čudovito bolečine tolažeče vdrgavalno sredstvo zoper trganje v udih, 4 pollitrske steklenice K 48. Vino od 56 litrov naprej. Beli rizlimr in rdeči burgunder per 1. K 4'60. BENEDIKT HERTl., veleposestnik graščina Goliče pri Konjicah, Štajersko. ZOBOZĐRAV^S^C Dr« J. Cermik V Trstu, ul. Poste ve«h!e 111 vo§al ulice eSt«Ee Poste*. Izdiranje zob&v braz K bolesne. s-s K Plombiranja, m UMETNI ZOBJE