GLAS NARODA
List: slovenskiludelavcev v Ameriki.
Največji slovenski dnevnik	1!
v Združenih državah	jj
VeU* z« v»e leto . . . $6.00 j
Za pol leta.....$3.00	c
Za New York celo leto - $7.00	!!
Za inozemstvo celo leto $7.00	J
|	The largest Slovenian Daily in j the United States.
!	Issued every day except Sundays 5 | and legal Holidays, i 75,000 Readers.
telefon" CORTLANPT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y. Under the Act of Congress <V March 3, 1879.	t^T-V-ton - nrmTT.ATm^j^
NO. 174. — BTEV. 174._NEW YORK, THURSDAY, JULY 27, 1922. — ČETRTEK, 27. JULIJA, 1922-	~	VOLUBffi^SXX —"LETNIK XYY ~
OBE STRANKI SE MORETA POKORITI
Obe stranki sta dobili ukaz, da se morata pokoriti poveljem železniškega delavskega sveta. — Streli na vlak na zapadu. — Skebi povaljani v smoli in perju. Zadnji sklep je povzročil stavko.
Washington, D. C., 2(i. julija. — "Uravnavo" žtkz-liirarskt* stavke ji* treba najti in temeljiti mora na avtoriteti železniškega delavskega sveta Združenih držav, da izvede mandat, katerega mu je dal kongres.
Tu ugotovijo je bilo Dodano v Beli hiši po kabinetni
seji.
"Tako stavkarji kot upravitelji železnic se morajo pokoriti mandat »»o sveta", se je glasilo oficijeliio. Pred-M-dnik Harding je v stalnem stiku z Ben Hoopei jem, lia-eelnikom sveta, ki obrani predsednika informiranega glede vsakega razvoja v stavkarskem položaju, če ima tak razvoj kak stik z uravnavo.
Oči vidno ne bo nobenega nove- J jra gibanju od strani vlade, do-j kbr ne bo poteklo zadosti rasa, J trk'iai katerega bo postalo raz-1 vid tio h tališče obrh strani v spi- I ru.
Zadnji >kl^p železniškega dela v* kr;_*a|Sveta glede skrčenja plač povzročil sedanjo stavko železničarjev. to jeu službencev v delavnicah, čeprav je svet prepovedal stavka. Na drugi strani pa >.«• tudi dolži upravitelje železnic same. da so ignorirale nekatere <■ dloke železniškega delavskega ■ sveta. Sodnijsko postopanje je o-rožje, kater**ra se bo poslužila vlada, da doseže upoštevanje sklepov, ko bo po mnenju predsednika prišel čas za akcijo.
— Veličanstvo postave ter do- 1 ftojanstvo vlade je treba ohraniti, — je rekel neki visok uradnik. — Peli železniški položaj je odvisen .»d priznanja železniškega delavskega Hveta kri ustanovljene vladne avtoritete. koje sklepov fe ne sme omalovaževati.	1
1'radnik: zasledujejo z velikim zanimanjem razvoje na konferenci v Baltimore med uradniki Baltimore & Ohio železnice ter njenimi stavkujočimi uslužbenci v delavnicah. Na tej konferenci se bo skušalo doseči separatno ura v-
v	1
navo (V bo ta konferenca uspešna, bodo skušale tudi druge železnice doseči separatne uravnave s svojimi ljudmi, s čemur bo zlomljena stavka.
Slater, Mo., 26. julija. — Sku- i pina mož je navalila na iztočno 1 krilu delavnic Chicago & Alton železnice, odvedla nekega Joe Warda. skeba ter ga povaljala v smoli in perju.
Ward a so našli nekaj časa pozneje v resnem stanju ter ga prevedli v bolnico.
Sacramento, Cal.. 26. julija. — Soglasno s poročili, ki so prišla i
KONVENCIJA COLUMBOVIH VITEZOV V ATLANTIC CITY. N. J.
Dne 1., 2; in 3. avgusta se bo vršila 40-letna konvencija Kolumbovih vitezov v Atlantic City To bo največja konvencija, kar jih je bilo zgdodovini te organizacije. Udeleženih bo ,nad dvajset ■ članov. Slika nam kaže prizor z neke prejšnje parade, spodaj je pa načelnik J, A Flaherty iz Philadelphije.
telefonskim potom v urad gover-nerja, se je zbrala množica več kot dvesto ljudi na postaji Santa Fe železnice v San Bernardino ' potem, ko se je vprizorilo ponov-ne napore, da se ustavi neki potniški vlak ter skuša doseči dva voza. o katerih se je glasilo, da vsebujeta importirane stavkoka-ze. Tekom zmede so bili oddani streli, ki pa niso nikogar zadeli.
ZVEZAN PLAVAČ JE UTONIL.
Pittsburgh, Pa., 26. julij". — Včeraj se je tukaj postavl ja! \V'5-1 iam Githens, profe^ijonalen pla-vač in potapljač ir. West Pl.'ln delphije, da, lahko plava, čeprav zvezan na *okah in nogah. T^.je njegovi znanci so dvomili o tem n v>i skupaj ko se napaiili K Allegheny reki, v katero je »k.»-•ii Githens potem ko so ga pri memo povezali. Potekla je minuta za minuto, a Githensa ni bilo na površje, a ko je poteklo deset minut, je skočil eden izmed navzočih v vodo ter privlekel (Jithensa mrtvega na površje. Vsi tri j« so bili aretirani.
VODKA DRŽAVNI MONOPOL V RUSIJI.
Moskva, Rusija, 26. julija. — Pričakovati je, da bo dne 1. avgusta objavljena odredba, soglasno s katero bo zopet dovoljena prodaja vodke, ki je bila prepovedana od leta 1914 naprej.
Pred vojno je vsebovala ruska vodka 48 odstokov alkohola. So-glasno z novo odredbo pa sme imeti žganje le 38 odstokov in izdelovanje vodke bo državni monopol.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI m ZA&EDE1Q5M
OZEMLJU
m potom nai* banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih
«enah.
VteraJ m Mle n*ie rene sledete:
Jngoalirfja:
RazpoMlja nm Kunle poftre tu tsplaPuJe "Kr ^oKtal tokovni urad ln
"Ja<lrart»k« Imu^rn" v LJuMjaiil, Zneofrrartii; Kranju, Olju, Mariboru. 1 »ubrovulku, Splita. Saz^Tw drugod, kjer U imm* za Hitro j U|>ia4Hlo uaf j^odnej«.	'
300 kron ---- $ 1.15 1,000 kron ____ $ 3.70
400 kron ---- % 156	5,000 kron ____ $18.00
500 kron ---- $ 1.90 10,000 kron ____ $35.00
IUIiJa In sasedeno czeml k:
Bazpoflllja Ba aadnje poštm in lep!« tu j« "Jadranska banka" ? Trato
Opatiji ln Zadra.
50 lir----$ 2 90	500 lir____$25.50
100 Kr----$ 5.30	1000 lir _____ $50.00
300 lir____$15.00
Z* poAlDatva, ki prea«f*Jo taeMk dvajaettW trta »II p* <o*tW lir dovoljujem p* smcoHmmU te poaebnl popust.
Vredroat kronam, dinarjem ln liram sedaj nI stalna, menja m večkrat In nepričakovano; ls tega razloga nam ni mogoče podati natančno cene vnaprej, lil ratuoimo po ceo* onega dne, ko nam dospe poslani denar w rok«.
tiMm iiplmHI j sterliktti deUrjlh glejte posti*« oglas r te« listu.
[tenar nan j« poslati najtw4> po Domestic Money Order Sil p« Ne« York Bank Dealt.
FRANK SAKSCR-STATE1BANK
aa Cortlandt Strast	•	Nsw York, N V.
BAVARSKA NOČE POSTATI PROVINCA
Ministrski predsednik Er-chenfeld je izjavil, da noče postati Bavarska pruska provinca.
i
Mor>*kovo, Bavar-kn. 26, julij;'
I • "
j »"'.oncfm debate v bavarske?!« p.n i lam en tu {»lede stališča ISivarske ^ napram izvedbi zvezne postave 7.,\ 'varstvo republike, jp dobila ministrstvo Lerclienfelda ziupiiv-. I ; večine, ki obstoja iz bavarske ljud i ske stranke. bavarske Ba. ' »•»"-I stranice ter bavarske srednje stranke.
Mimsrski predsednik L^n-ln-i feld. ki je imel v parlamentu pro-( vor. je rekel, da je bavarska vli-da pripravljena dovoliti vse kar je "potrebno, da sp vzdrži sedaj J veljavno nerusko ustavo. rioslni i* pa je. da tepra ni mojroee dos-Ti • -iiostavno uporabo zatir;,1* .1: odredb, pa j pa z zmerno ool'tiko sprave ter pomoči v gos; vod i-' sk'h zadreprah.
Ministrski prdsednik je izja-i vil, da so imeli številni neredi, ki so se v zadnjem času pojavili na Bavarskem, svoj vzrok v strahu. da bo samostojnost Bavarske polagoma izginila in da bo padla 1 Bavarska s časom na f tališče navadne pruske province. Povdaril je. da bi Bavarska zvesto in u o ste d no skrbela za obrambo državne ; ustave, da pa se ne b> hotela ukloniti volji večina f^lede sodnij-1 ske samostojnosti.
Grof LerehenfeM je posvaril pred odpadnimi težnjami izr 'al i n-ivno izraza svojemu sklepu, da je stal trdno pri svojepetaoi da je stal trdno pri nemški dr-I žavi.
Bavarski kabinetni člani politični voditelji vidijo spor z Berlinom v dosti manj tragični luči . kot pa berlinski listi.
POLOŽAJ NA IRSKEM.
- —.—.
Dublin, Irska, 26. julija. — Trski republikanci so odposlali semkaj mirovno misijo, ki naj bi se pogajala glede sklepa miru, a vlada proste irske države je izjavila na to. da zahteva brezpogojno predajo.
ANGLEŠKI LABORFn SO ZOPET ZMAGALI.
i
London, Anglija, 26. julij. — Mardv Jones, kandidat laboritov. je bil zopet izvoljen v parlament. Zanj je bilo oddanih 4080 glasov ! ' več kot za vse ostale kandidate i , akuptj.
i - - ""
PAPEŠKA MISIJA JE ODPOTOVALA V RUSIJO
Papeževa misija se nahaja . na poti v Rusijo. — Nagovor papeža Pija pred od-potovanjem članov.
Rim, Italija, 2G. julija. — Pa-iw. P j XI. je sprejel včeraj v prestolni dvorani pomožno misi-j'i za Rusiju pred njenim potovanjem v pokrajine Rusije, prizadete <*d lakote.
Papež je nagovoril misijo, na koje čelu stoji Monsijrnor Josej)h K ess le r, škof iz Tiraspola, ki je deloval skoro eelo svoje žjvljenj«-v Rusiji. Papež je povdarjal duševno stran njih naloge. Člani misije so imeli včeraj zjutraj dostop v privatno kapelo papeža. kJer je slednji čital mašo.
Živila in drugo blago, katero l»o odvedla misija s seboj v prizadete okraje, se nahaja že koncentrirano v Carigradu in Moskvi. V Carigradu se nahaja blagro v o skrbi tamošnjega apostolskega delegata in v oskvi pod nadzorstvom profesorja AValsha, člana ameriške pomožne administracije ki se je mudil pred dvemi tedni v Rimu.	,
FRANCOSKI KUHARJI BEŽE IZ AMERIŠKE SAHARE.
Cherbourg, Francija. 26. julija, i Francoski kuharji, ki so vlekli v Združenih državah naravnost ministrske plače. l>e/e iz te nove Sahare domov \ Franc ijo, deželo belega in rdeeeg i vina. Albert Keler, poslovodja ltit/ Carlton hotela v New York a. ki je dosp'1 semkaj s paril ikoni Oeorje AVash-injrton. je izjavil, da so francoski kuharji mnenja, da ni tieba o nim, ki ne pijejo, tudi ne jesti.
Kralji kuhinje, — j" rekel Keller, — so se navel* 'iti za\ živali svoja jedila brez oživljajoče tekočine. Brez vina s? čalij) potr-lim in munšajn jim nikakor ne prija kot nadomestilo za vino.
Raditega pušji; i svoje kra Ijevsko plačane službe v Združenih državah ter s^ vračajo do mov, kjer lahko človek vedno P'je. prosto in odk>Jto svojo čn-. šo vina.
PREPOVED VSEGA UVOZA OPOJNIH PIJAČ.
Washington, D. C., 26. julija. Prohibicijski komisar je prepovedal uvoz vseh opojnih pijač, dokler bi ne bile porabljene se- ^ daj obstoječe zalogte žganja in'
VEliKE STISKE IN -ZMEDE V ITALIJI
Bonomi ne more sestaviti kabineta In stari Giolitti se boji državnega bankerota Fašistovski izgredi.
Rim, Italija. 2fi. julija. _ Prejšnji ministrski predsednik Bono-oi je danes informiral kralja Emanuela, da mu ni mojroče s<* staviti novega kabineta, ki bi stopil na mesto kabineta Facte, ki je odstopil pretekli teden.
Poslanec Coeo-Ortu ni hotel stopiti v kabinet Bonomija in Mussolini, voditelj fašistov, je uklonil povabilo, da se sestane t. Bonom i jem. z naslednjimi bese dami:
—	Ne morem imeti opravka s človekom, ki je bil izvoljen po-slancc m z glasovi fašistov, ki pa se je vrgel sedaj v naročje soci-jalistov, da inavgurira proti-fa-šistovsko in protinarodno politiko.
Prejšnji ministrski predsednik Giolitti je pisal senatorju Mala-godi iz Vichy-ja ter pravi;
—	Resnična nevarnost za našo deželo je pohod proti bankerotu, a kdo se resno vznemirja radite-ga? Kakšno dobro more priti iz zveze med Rev. Sturzom ter poslanci Treves in Turati? Kakšen program je mogoče izvesti, ko je strah vzrok ministerijalnih kriz? i Ali se bo novi kabinet vrgel s1 polnim srcem proti fašistom, kar bo do vedlo do dejanske državljanske vojne ali pa bo previden, v katerem slučaju bodo oni, ki so iz strahu povzročili sedanjo krizo. strmoglavili novo administracijo. »	\
i
To pismo je vzbudilo • zae'-! jo ter se izjavlja, da je povečalo težko<"e Bonomi-ja, da sestavi novo vlado.
Enrieo de Nicola, predsednik italjanske poslanske zbornice, je baje povedal kralju, da se ne' smatra zmožnim sestaviti novo vlado vspričo sedanjih okoliščin. Signor Meda pa je rekel, da ne more sprejeti mesta tako iz osebnih kot političnih vzrokov, v glavnem pa raditega, ker sta on 'n njegova družina odvisna od njegove profesije kot odvetnik. Dohodek iz tega vira bi prenehal, če bi sprejel kak javni urad. (Plača italjanskega ministrskga predsednika znaša po 24.000 lir na leto ali v ameriškem denarju le malo več kot en tisoč dolarjev.)
Poslanec Mussolini, voditelj fašistov, je bil pozvan na d/oboj od signorja Lucehesi, urednika nekega eocijalietienega lista, ra-
ŠTRAJKA BOSTA V10 DNEH KONČAN A
--
Delavski načelnik pravi, da bo v desetih dneh konec stavk na temelju pogojev, ki bodo zadovoljivi za vse prizadete stranke. — Obe stavki sta odvisni druga od druge. — Kaj, če bi se pogajanja izjalovila?
"Tako železnica rska stavka kot ona premoga rjo v bo uravnana v teku naslednjega tedna ali desetih dni pod pogoji, ki bodo zadovoljivi tako za delodajalce kot za jurije". se je glasilo odločno zagotev lo nekega uradnika, ;l<i stoji visoko v vrstah organiziranega dela in ki nima j navade napovedati vnaprej, razven ee temelje ta napovedovanja na dejstvih, za katere je pozitivno izvedel.
Ko so ga vprašali, katera stavka J bo najprvo uravnana, ni hotel ničesar povedati, vendar pa je iz- • •avil, da sta v sedanjem času obe ti stavki odvisni druga od druge. Tudi ni hotel, da bi se navedlo njegovo ime in to iz povsem oči-vidnih razlogov. Ugotovilo je bilo podano, ko ga je neki poročevalec obvestil, da je vlada dejanski odredila mobiliziranje parnikov JShippln«r Board za prevoz premoga iz inozemstva ter ga vprašal, kaj namerava storiti organizirano delo glede tega. Rekel je:
—	Ta odredba je le varnostna odredba za slučaj, da bi se izja-lo\ !la pedanja pogajanja, jrlede krt rib imam dosti vzroka domnevati. da bodo pomenila uravnavo tako premogar.ske kot železni-čarske stavke v teku nasledn jega tedi-.a ali desetih dni. Ta pogajanja se ne bodo izjalovila, po mojem mnenju, pač pa dovedla do uravnave, ki bo ugodna tako delodajalcem kot unijam. Preiz-
[ kušnja moči je bila storjena in obe strani sta pripravljeni dati koncesijo, katerih bi ne dali ob pričetku stavke.
—	Brez ozira na dejstvo, da se bo mobilizacija parnikov izkazala kot nepotrebna, bo imela po mojem mnenju ta mobilizacija dober učinek na lastnike premogovnikov. Spoznati morajo nam reč, da pomenja v inozemstvu naročeni premog skrčenje njih lastnega trga. Vse to pa je nepotrebno. —
Prva divizija, obstoječa iz desetih ladij bo dospela po Hudson reki navzdol se danes. Ladje obstajajo iz parnikov po osem do deset tisoč ton ter so ležala zadnjih osem mesecev pri Jones Point v Hudson rekj.
Odšle bodo v različne ladjedelnice, kjer jih bodo popravili ter napravili s]\ sobnim za službo na visokem morju.
TRAGIČNA SMRT VREMENSKEGA PREROKA. |
Chicago. 111., 26. julija. — Ko i je šel danes Ernest H. Havnes, j vremenski prerok čikaške opazo-! valnice, v opazovalni stolp, je j prišel ponesreči v stik z močno električno .žico, vsled cesar je na mestu umrl. Pokojnik je že devetnajst let prerokoval vreme.
ENVER PAŠA BO POSTAL TURKESTANSKI EMIR.
Berlin, Nemčija, 26. julija. — Sem so dospela poročila, da bo postal bivši turški vojni minister ter voditelj Turčije tekom vojne. En ver paša, turkestanski emir. Njegov namen je ustanoviti močno centralno azijsko državo.
MORILEC PRAVI, DA SE NE BOJI SMRTI.
Zamorec Luther Body, ki je ustrelil dva detektiva ter mora vsled tega umreti na električnem stolu v Sing Singu, je pisal nekemu svojemu prijatelju,* da se čisto nič ne boji smrti. Pristavil je. da je postal veren kristijan ter ga prosil, naj moli zanj.
di nekega političnega članke., katerega je objavil Mussolini in o katerem je smatral slednj;, da i iaU njegovo osebno čast.	j
K SMRTI ZNANEGA TURŠKEGA GENERALA
Džemal paša, ki je bil povzročitelj armenskih masa-krov, je bil za vratno umorjen v Tiflisu.
Tiflis, Georgijska republika. julija. — Džemal paša, prejšnji mornariški minister v turški uni-jonistični vladi, načelnik generalnega štaba afganistanske armade, je bil za vrat no- umorjen tukaj. Zločina se dolži dva Armenca.
Džemal* paša se je nahajal v .spremstvu dveh pribočnikov, ko se je zgrudil utrtev na t ta, zadet od krogelj napadalcev. Nahajal se je na poti v Kabul iz Berlina, kjer je izvršil velike nakupe za
afganistansko armado.
• • 4
Džemal paša je bil eden izmed treh turških častnikov, ki so bili voditelji turške vlade tekom svetovne vojne. S svojima tovarišema, Enver pašo ter Talaat bejem je bil predmet obravnave pred turškim vojnim sodiščm v Carigradu leta 1919 ter bil obsojen od sodišča na smrt. Z Enver pašo in Talaat bejem pa#je pobegnil iz Turčije že par mesecev preje, ravno pred sklenjen jem premirja. Vojno sodišče, ki je obsodilo vse tri na smrt, je bilo sestavi j no pod novim režimom in sicer v namenu, da se očisti in opraviči turški narod kot tak z ozirom na sovde-ležbo v vojni ter masakre, katere se je vprizorilo tekom vojne proti Armencem, Grkom in Sircem.
Dočim je bil Enver paša vojni minister ter Talaat bej veliki vezir ter ministr za notranje zadeve, je postal Džemal paša vojaški governer Sirije in pozneje, kot mornariški minister, je stavil turško mornarico po poveljstvo nemškega admirala. Kot vojaški govrner Sirije je bil povzročitelj številnih masalcrov in pozneje, v Armenski, kjer se je mudil kot posebni agent Talaat be-ja, je bil Džemal oni, ki je zapo-čel okrutosti proti armenskemu prebivalstvu. Bil je eden onih, kojih izročitev so zahtevali zavezniki leta 1920.
Delavnosti Džemal paše v novejšem času so bile v glavnem o-mejene na Kavkaz. Tekom pretekle zime se je poročalo, da se nahaja v Dagestanu, kjer je baje sodeloval z Enver pašo, o katerem se poroča ,da je razvil ambicije na svoj lastni račun in sicer v južno-zapadni Aziji, kjer se je baje proglasil emirjem Turkesta-na. Njegove delavnosti so se o-bračale proti boljSev:kom.
Pripomniti je treba, da se je že enkrat preje poročalo o zavrat-nem umoru Džemal paše in sic^r novembra meseca pret-*klef»a leta. Tadezadevne vesti pa niso bilo potrjene in kmalu nato se je L /emal paša pojavil v Dagestan okraju.
GUERILLA. VOJNA NA IRSKEM
Dublin, Ir&ka. 25. julija. — Danes so dospela sem poročila, da divjajo v bližini Limericka guerilla boji. Čete proste irske države so zasedle še nekaj ozemlja v zapadnem dela Irske.
GLAS N'ABODAV 27 - JTT.; 1922 *
."GLAS NARODA"
- __(itovm ian dailjj_
Owned and Publtohctf by
■Uwenic Publishing Company
(A Corporation)
f,IAN,<__*AK*eR*^r**,d*nt	LOUIS BENEOIK, Treasurer
Place of BuolnoM of t ho Corporation and Addresses of Above Officer«: m CwWmO id«*. iw—ll — mrtmiM, Nm York City. N. V.
GLAS NARODA ,	_(Vdet t Ud P—pie)
_»e««ied Cvery Day Except Sunday« and Holiday*.
2a	------------<Z* Now York u c*to teto ..*7jM
in Canado .................... »6.00	xa pol leta	»3.50
Za po« leta ........................ »3.00 Za Inozemstvo za celo lete - -■	»7.00
Za **r* let« ......................ISO}_______za pel lete ................§»M
Subscription Yearly ■ $4.00
Advert laementa on Agrecmeni.
_"Oil Narode** Uhaja vaakl dan izvzemil nedelj In praznikov.
I*opial kres podplea tn oeebnoetl ae ne prlotoujejo. Denar naj ae bLagovob pošiljati pe Money <jrd*-r. Pri iprcmenbl kraja naročnikov prosimo, da ae T"»m
tudi prejftnjo blvailMe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
O L A S NARODA M Certlandt Street, Borough of Manhattan, New York. N. Y.
___ ______Telephone: Certlandt 887«
~	DVOJNA MERA
Ugleden zvezni uradnik v Wasliingtonu je rekel glede stavke preinogarjev in železničarjev ter glede sklepa vlade, da sodnijsko nastopi proti železničarjem — in če treba tudi proti upraviteljem železnic, da je treba na ,Ysak način f»hraniti in zavarovati veličanstvo postave ter dostojanstvo vlade.
Mož ima čisto prav, kajti soglasno z ustavo Združenih držav ter ustavami vseli civiliziranh držav je po-stava najvišje v deželi, če je izraz ljudske volje. Vlada je ona .oblast, ki izvaja postave, seveda tudi v imenu naroda, ki je postavil vlado, da' izvede in ščiti zakone dežele.
V tem pogledu ima mož čisto prav.
Smešno pa je govori*! <j veličanstvu postave in prav posebno o avtoriteti od vlade postavljenega železniškega delavskega sveta, če pomislimo, da so bili železniški rna-jinati prvi, ki so omalovaževali sklepe tega vladnega zastopstva v času, ko so dobili ukaz, da ne smejo dajati naročil privatnim podjetnikom ter obenem odpuščati delavcev iz svojih delavnic.
Takrat, vspričo povsem flagrantnega kršenja ukazov sveta, ni govoril noben visoki zvezni uradnik o "ma-jesteti postave".
Take besede pridejo na dan šele, ko se tičejo ubogih delavcev, katerim je železniški delavski svet prist rig«*l plače, že itak nezadostne in beraške.
»Sedaj seveda govore o ma jest iti postave in dostojanstvu vlade. Da se vzdrži navidezno nepristranosti, se glasi mimogrede, da se morajo tudi železniški magnati pokoriti ukazom sveta. To so storili dosedaj le v slučaju, kadar so jim ti ukazi prijali in dokler niso škodovali obširnim malham.
* Isto velja tudi glede pmnogarjev.
Majesteto postave kličejo na pomoč proti delavcem, ki stradajo že skoro štiri mesece, ker nočejo in ne morejo dopustiti, da bi se še nadalje skrčilo njih plače ter nudilo s tem premogarskim baronom, delničarjem premogarskili kompanij in neštevilnim parasitom ali Zdjedavcf m še večje, povsem nezaslužene dobičke in dohodke.
Ko so kršili antraeitni baroni slovesno sklenjeni dogovor tir niso hoteli stopiti v mezdna pogajanja s svojimi ljudmi še predno je ugasnila sklenjena pogodba, ni bila v Washington nikogar, ki bi dvignil svoj gias proti temu kršenju ti r klical na pomoč majesteto postave ter dostojanstvo vlade.
Sedaj
pa, ko pre t i deželi pomanjkanje premoga, ko je meddržavna trgovina ogrožena, ne vsled objestnosti delavskih mas. temveč nenasitnosti kapitalistov, pa smo priča prizora kot je mogoč samo v tej deželi prostih in junaških.
Kapitalisti vidijo, da jim gre za nohte, da je njih dobiček ogrožen vsled trdnega in neizprosnega stališča delavcev in v tem resnem trenutku so poklicali na pomoč vlado, ki skuša uničiti odpor delavstva z bajoneti ter kliče pri tem na pomoč postave in javni blagor, za katerega pa se ni brigala takrat, ko je bil pravi čas za to, namreč v pričet k u stavke.
Jasno je, da sta obe stavki izgubljeni in oni, ki bodo prizadeti vsled tega, naj se zahvalijo Gompersu ter njegovim starokopitnežem.	1
Skrivnost Aleksandra I.
Kdor je bral roman Merežkov-skepa o Aleksandri! I., se spominja, da s« je na podlagi izpoved-be nekepa dvorskega služabnika takoj po smrti earja 1825. v Ta-panropa na poti t Krim med narodom raznesla povoriea, da Aleksander ni umrl, temveč, da so mesto njepa položili v krsto truplo vojaka, ki je isti dan umrl in bil farju zlo podoben. Splošno je narod veroval, da je Aleksander romal v Sibirijo in tam kot starec Fjodor Kuzmič umrl v nekem samostanu v Tomsku. V Torosku se v resnici še danes pokazuje srrob Fjodora Kuzmifa in v Sibiriji je še nedavno krožila knjižica o 'bo-fm upodnem starcu menihu', ki ije delal strop o pokoro. Aleksander I. je bil res proti koncu bvo-carovanja, že sam na sebi ' ▼dan misticizmu, bolj in bolj melanholičen, ker ga je grizla veat
zaradi umora svojepa očeta Pavla I., ki je bil z njegovo vednost-, jo nasilno odstranjen, dasi umora sin predhodno izrecno ni odobril. Tudi je Aleksandra, ki je i bil najplemenitejši in najmehkej-si iz eele bolne rodbin? Romano i vih, zelo bolelo, da se je njegovo izpor-etka svobodomiselno vlada— i nje kmalu izpremenilo v reakcijo, j sistematično ubijanje in prognan-stva. Zato ni neverjetno, da je j sklenil na tak način iz sveta iz-' piniti. Pred kratkim je petrograd \ ski sovjet. dal odpreti krste ru- j ! skih carjev v strašni Petro-Pav-lovski katedrali, sredi one trdnja- i ve, kjer so mučili in ubili toliko ! ruske inteligence. Pri nesrečnem čudaku Pavlu I. so našli drago- j ceni red malteškega reda, kojepa veliki mojster je bil car, pri Aleksandru L- pa — prazno krsto. To bi se reklo, da so v Tapanropu dali na pare mrtvega vojska, —
Dopisi.
•Hew York City.
Pri nas so zabave na dnevnem redu. Ob sobotah v raznih dvoranah. v nedeljo pa vsakdo želi užiti nekaj svežega zraka in s»* rad po-jda v prosi o naravo. Ni je .skoraj nedelje brez piknika. Kljub t^rau. 'da delavske razmere niso posebno sijajne, je u«?^lež!ba precejšnja. Cerkvenemu in Slavcev eni u pikni-i ku bo sledil piknik Slov. Delavskega Podpornega društva in si-jeer v nedeljo dne 3. septembra v jHenrv Walter's Emerald Parku, Myrtle Ave., vogal Martin Ave.. <Jkndale, L. I. Igrala bo izvrstna jugoslovanska godba, ki se je do-j sedaj še vedno dobro izkazala ter i je plesalci ne morejo preh valiti. Da bo tudi jela in pila dosti, na ; treba posebej omenjati. Svojo ,sre-*co bo vsakdo lahko i>oskus:l na kegljišču ali pri žrebanju. Nade .jati se je velikega obiska.
Poročevalec.
'j	Joliet, m.
.e dolgo časa nisem videla nobenega d'<p ^a iz nase naselbine, zalo sein si vzela nekoliko časa, da 1 opišem naše razmere.
l)ela je tukaj prav 'ii'st.i, kdo hoče delati in garati napol zastonj. Življenske stvari vedno plezajo višje in višje, tako da se posamezni človek težko preaivi. L kako pa še oni, ki imajo družine. \ Nekatere male tovarne so prisiljene ustaviti obrat, ker ne morejo dobiti premoga. Ubogi delavec ssploh premoga ne bo imel in nitu ga ne bo mogel s čim kupiti. Tako nas znajo denarni mogotci potolažiti. da si mora človek misliti, zakaj. gara celo svoje življenje.
Peelariea.
Salt Lake City, Utah.
Boj se predsodkov. Luč. naj je v kogarkoli svetilki, je dobra. Roža, v kogarkoli vrtu. je lepia. Zvezda, če sije na iztoku :ili zapadli, je blesteča.
Star perzijski pesnik.
Mormonska vera, kot vsaka druga, ima svoje slabe in dobre strani. Najboljši način, kake soditi narod, je živeti med njim. Potem lahko vidite, če izvajajo to, kar pridigajo. Ko se je gradi-■ !o San Pedro železnico, sem šel z gango Ličanov iz Chicaga v Og--den. Utah, da poslujem kot njih 'tolmač. To je bilo pred 18 aii 19 leti, še predno sem se pričel brili. Ker ni bilo delo dosti mikavno, sem ga pustil ter pričel delati ' za nekega bogatega Mormona na njegov? renči v bližini Park City. Utah. V teku p&r mesecev -?em našel, da so Mormoni fine vrste ljudje. Seveda je njih vera čud-; na, a konečno je vsaka tako. i Let? 1830. soglasno z Mormoni. ' se je prikazal Jožefu Smithu ne-i ki angel j ter na ukaza", naj nra 'sle^i v pore države New York, kjer sta oba izkopala knjigo ?»Ior monov. Ta knjiga je bila napravljena iz čisteča zlata, to se pravi, tirani, na katerih so stale čr-i k * si bile iz solidnega ^lala. Na +el>. y]atih ploščah, soglasno z Mormoni, je bilo sporočili, katero naj bi čital izvoljeni narod i božji, a to sporočilo naj Li se či-trlo šele potem, ko bi sn Smith, prestavil. Mi moramo vedeti, da ! Bocr nikdar ne napiše ničesar jas-j 1 nega in razločnega in da potre-Uije tolmača. Smith je obvestil o i ! svoji iznajdbi svojega brata Hi-j rama in oba sta se lotila prevajanja plošč. Med drugimi stvarmi, katere se je ukazalo Smithu je bik*, "da naj zbere Izrael ter ustanovi Zion", to je, da naj zbe-! re skupaj verne ter organizira sveto mesto, — kolonijo.
Smith je pridigoval svojo novo vero narodu v New Yorku in državah Nove Anglije ter zbral ' precejšnje število sledilcev. na-i kar se je napoti) proti zapadu. To \ se je zgodilo krog leta 1840. Le-' ta 1844 se je Smith s svojimi pristaši nastanil v Carthage. 111. ter zgradil svetisče. Ostali kristijani v okolici^ naščuvani od njih pastorjev, pa so se dvignili, požgali mormonsko svetišče ter pognali i Mormonce iz mesta. Najprvo pa j so aretirali ter nato ubili oba bra- ; ta Smith ter s tem uničili vse, kar se je zgradile tekom let.
Zasledovani Mormonci so se po
par dnevih sestali, si izbrali novega voditelja v osebi Brigham Vounga ter se napotili naprej. Young je imel takoj vizijo, v kateri je videl obljubljeno deželo, i Dežela je bila daleč na zapadu. je! rekel, in proti zapadu so se napotili Mormoni. Med potovanjem so se jim pridružili novi izpre-1 obrnjenei in sprevod je bil kmalu ! več milj dolg. Potovali so peš ter v velikih prerijskih skunerjih.' Potrebovali so mesece in mesece. da so dospeli do mesta, kjer stoji sedaj v Salt L:ik-> City, a končno so završili dol«»o in težko potovanje. Noben beli človek ni bil še nikdar tam. Young in nj*1-irovi sledilei so bili prvi. Če je videl Yong to deželo v svojih sanjah ali če je lagal, je sedaj stranska stvar. Glavna stvar je. »ia sta on in njegov narod uspela.
Spominjam se. da je vprizoril pred nekako tridesetimi leti neki slovenski duhovnik nekaj sliene-*ra. a njegovo potovanje v obljubljeno deželo je bilo bolj materi-ialno kot pa idealno. I^esrovoril je več slovenskih družin v Minne-soti in Illinoisu. da so mu sledile v Californijo, kjer se mu je obljubilo ceneno zemljo. Ker je manjkalo njemu in njegovim sle-dileem vere. se je načrt izjalovil. To slovensko kolonizacijsko iz-jalovljenje omenjam, da boljše povdarim težkoče, katere so srečno premagali Mormoni. čeprav so izgledale nepremagljive. Prišli so v puščavo, brez strojev, konj ali drugih priprav ter jo izpremeni-li v vrt. Ko so bili konečno u-spešni, je imel Young, ki je bil še vedno mlad in čvrst mož. naenkrat vizijo.
Bog mu je ukazal, naj vzame več žena. kar je tudi storil. Ob gotovem času je imel 16 žena ter več otrok kot razvidno iz zapiskov. Rekel je. da je ukazal Bog vsem, njegovim vernim sledilcem naj store isto. kar so storili brez posebnega obotavljanja.
Ta novi Mojzes je prieel i*uti-ti. kako ras!o njegov.* moč. Čutil je, da je kralj .vladar in če bi | se bil nastanil v Utahu deset let | preje, je mogoče, da bi bile države Utah. Nevada. Arizona in del Texasa sedaj nova republika, ne Združene države. Ob gotovih časih je morala viti da Združenih držav poslati v Salt Lak- čete, da potlači velike ambicije tega moža. kajti on je je hotel, da bi bil njegov narod neodvisen od Zdru-| ženih držav. Kot vemo. se to se-' veda ni zgodilo.
Veselje je obiskati to krasno mesto širokih in čistih cest. Ne ] vem. če živi tukaj kaj Slovencev, kati jaz nisem našel nohe-! nega. Brigham Young je pričel s svojim pohodom preko prerij ob i času, ko naši ljudje še nisi pri-I čeli prihajati v Ameriko, kajti v j drugačnem slučaju bi imeli tukaj i tudi nekaj slovenskih Mormon-|-cev. Majhna slovenska naselbina pa se nahaja v Murray, Utah, nekako šest milj s poulično železnico > iz mesta. Dve topilnici obratuje-; ta v bližini Murray.
Obiskal sem tudi Bingham Ca-nvon. 24 milj od tega mesta, kjer se nahaja eden največjih bakrenih rovov na zapadu.
Valter Predovich.
Usoda koroškega rodoljuba.
Znani koroški rodoljub župnik Anton Cabron. ki je po nesrečnem plebiscitu na Koroškem sprejel neko mestice na Hrvatskem in bil tam od mrtvouda zadet, se sedaj nahaja v hrlnici v Leonj«ču v Ljubljani Še zelo bolan.
Od vseh dobrih i0ralc*v harmonik
dobivam danadnem zahvale. Pravijo, da so moje harmonike naj* boljše ter da vse prekašajo.
Za vsako harmoniko garantiram.
Če niste injo zadovoljni, Jo vzamem nazaj in vrnem denar.
JOHN WEISS l92 J.rf,'rs?" ?}
[
! Peter Zgaga '
Značilno notico Čitam na prvi strani ameriškega dnevnika:
Kot prvega je pozval k sebi predsednik Harding generala W. W. Atterburvja. podpredsednika : Pennsylvanske železnice, ki je znan kot največji nasprotnik zahtev štrajkujočih železničarjev. To je pa res čeden začetek.
Urednik ljubljanske 4'Jugoslavije*' se piše Zorko Fakin.
Po njihovih imenih boste spoznali njihova dela . . .
Po vsej pravici naj izpuste kapitalisti i/, besede "unskilled'' čr-! ko "s".
Potem jim bo mogoče govoriti
•	o "killed and unkilled labor".
• * •
Downtownska ciganka.
Solit se pojdi. Cleveland! S svojo struno poprasto, s svojo zimo copeasto prišel že čisto si na kant.
, Tvoj župnik Mary Struna ni i napol takole pameten
in Zima je povsem zelen. , če bi se skušal glihati | downtownski eigajnarci.
Kar bom povedal, to je res, še pičice laži ni vmes.
Tja v osmo cesto, v basement, je hodil narod naš na rent in v cerkvi prosil je Boga 1 ozdravljenja in usmiljenja.
Dajal je, dosti je dajal. Gospod jemal je in jemal za svete vere božji cilj. da včasih ves je znojen bil.
Ciganka jih je gledala, dolžnosti se zavedala, in mislila si: To je šment!
•	Preveč jih hodi* v basement!
£voj tempelj je na peti štrit j postavila in jih lovit 1 je šla za lastni dobrobit.
In glej! Naenkrat ljudski val ! se z osme v peto je podal.
Tam prerokuje z dneva v dan; tam pravi čudežne reči.	»
Pred vratmi straži pa cigan, da gre vse v redu in lepo in da ne more prav nikdo j do živega dospeti ji.
i
Vse hodi k nji. Oj vse, oj vse. Njen čudežni preroški klic : privaja k sebi štaparje ! in trop Marijinih devic.
' (Povedali so mi celo, da ni nek kozel v nebo i zaupal ter je ves vrset povprašat k stari babi šel. kdaj bo pri babah čens imel.)
i;
t Pri nji se zbirajo možje, pri nji se zbirajo žene. Za kvodra dva ti vse pove,	,
1 kar tvoje si želi srce.
1 Bolezen zdravi z žavbami, ' strasti ti z vodo pogasi,	t
•	ljubezen z jajcem pridobi,
j sovraštvo z drugimi rečmi.
!	„ I
I In z dneva v dan in z dneva v dan
•
j procesja hodi v njeni stan.
| Tako si dolgčas krašajo rojaki ta poletni čas. Obrazi se pa daljšajo, ♦rospodom v osmi. — JSadnji las izpadel jim bo, če ne bo
se kmalo predrugačilo.
♦ * *
Tej šaljivi pesmi pa moram ne-| hote pristaviti resen komentar.
Sramota, da na stotine newyor-1 •ških Slovencev in Slovenk, ki ' vedno pvvdarjajo svojo napred- J f nost, izobraženost in ne vem, kaj , i še vse, vleče srahovito za nos' i umazana ciganka.
V delavnicah si delajo Judje j i norce iz njih. v prostih urah jih i < pa cigani obirajo.
Najbolj žalostno je pa to, da je večina prepričana o njeni nadna- j ravni moči in doperniji. ! Gozdarji v westvirzinskih šu- j ] mah so stokrat bolj prosvitljpni ; in izobraženi kot je naša down-; townska gospoda. ! Škandal!
Iz Slovenije.
Ispremembe v državni službi, j
Premeščena sta: okrajni komi-' sar Friderik Viher od okrajnega glavarstva v Slovenj grade u v Mozirje kot vodja politične ekspoziture in okrajni komisar dr. Janko' Šiška od politične ekspoziture v Mozirju k okrajnemu glavarstvu v Novem mestu.
Absolvirani pravnik Albin Ju-hart je sprejet za koncept uega praktikaiita v politično pripravljalno služlio v področje pokrajinske uprave za Slovenijo ter dodeljen v službovanje oddelku za notranje zadeve.
Račims4ci ofieial Ignacij iirand-steter pri oddelku za kmetijstvo pokrajinske uprave za Slovenijo v Ljubljani je kot blagajnik premeščen k državni žrebčarni na Selu.
Pogodbena uradnika Jos, Blaiu-in Davorin Jenko pri oddelku za kmetijstvo pokrajinske uprave za Slovenijo v Ljubljani sta imenovana za kam-lista pri tem oddel-! u, in sieep prvi \ definitivni, drugi v provizomi lastnosti.
Jakob Kuhar, orožniški narednik II. razreda pri V. orožniški brigadi, je imenovan za provizor-nega policijskega kanci ista pri policijski direkciji v Ljubljani.
Nov most čez Krko.
Pri Cerkljah na Dolenj-kem so začeli zabijati pilote za hrastov most Čez Krko, katerega tamkaj šnje ljudstvo nestrpno pričakuje Gradnjo mostu je prevzel podjet-lrik Steiner iz Ljubljane Most bo že letošnjo jesen izročen prometu.
Slovenski natakarji pri kraljevi poroki.
Uprava kraljevskega dvora je naznanila pokrajinskemu na mest-uištvu željo, da bi pri kraljevi poroki ser viral i slovenski natakar ii Namestuištvo se je obrnilo na O-s: red n jo zvezo gostil niča rskih zadrug, da preskrbi 23 natakarjev za ta odlični p"sW. Ker se je ravno pri'-ela kopališka sezona in spodarji težko pogrešajo boljše moči. je ii snelo Zvezi nabirati le 20 odličnejših natakarjev v Sloveniji. Pri kraljevi poroki so servi/rali tile slovenski natakarji: Konrad Breznik iz Maribora, Adam Creš-njar, Krn est Dergane, Anton Dem šar in Bernhard Drnoc iz Ljubljane, Filip Ganter iz Maribora, Josip Hendler iz Zidanega mosta. Alojzij Ivančič iz Maribora. Janko Križna r iz Ljubljane, Josip Moti iz Zidanega mosta. Mak so Muzzolini iz Ljubljane. Jakob Ke-lej iz Maribora, Srečko Skal.' iz fVlja. Stanko Sedev iz Ljubljane
in Ivan Šulek iz Maribora. — Za kraljevo vilo na Bledu so določeni: Martin Naclitigal, Ljudevit Ruši <ar. Zvunko Kamipoš in Franc Drolc, vsi iz Ljubljane.
Dva samomora v Ljubljani.
Na mestni prista\ i se je obesil magistratni kočija ž Janez Nunar. ordom :z (Gornje Bele. Vzrok samomora ni znan.
V tivolskem gozdu se je ustrelil s samokresom olletni pleskarski moj<ter v Vegovi ulici, Ludovik liožič. B.l je na mestu mrtev.
FARMA NAPRODAJ.
120 a krov zemlje, vse potrebno poslopje in orodje. Hiša s »petina sobami. Dobra voda na st-ialko je zraven. Farma je ograjena z t><>-'itčo /.eo. Zemlja rodovitna, brez kamenja. Izčiščene je 15 akrov. letali jt šuma :n pašnik. Drva se vedno lahko prodajo v dve milji oddaljeno mesto. Cesta je nova. Sena je Ju ton. Proda se vse s pri-delki vr^d. 14 iliiv goveje živine, int koki.-ši. za .■MlMK). Takoj $:JIXK), <	ua obt«-sti. — Carl Baraga,
P. «>- BoX 72. Clianing, Mich. (27-28—7)
Domača zdravila.
Začimbe in zeliščna zdravila, katera' priporoma mgrs Knelpp v Knjigi'
j4 DOMAČI ZDRAVNIK"
imam vedno v zalogi.
Piiite po brezplačni cenik, v kate-| rem je n.ikratko popisana vsaka rasti,na za kaj se rabi.
MiTH. PEZDIR
Box 772. City Hall Sta New York, N. Y.
Brezplačno onim, ki trpe vsled mrzlice in naduhe.
Brezplačna peskušnja metode, katero mo-i e vsak rabiti brez neprilike m izgube časa
Imamo način, kako kontrolirati naduho le"mo, Ua poskusite na na»5 rafun. Nič ae de, ako to dolga bolezen, ali pa bi* Je pojavila še-le pred kratkim.ako je fent na mrzli, a ali pa krotiiOna aaduha, naročiti morate brezola<"no poskuftnjo na-Sega načinu. Na to se ne gleda. ▼ kaki klimi lirite. ne gleda se na vašo starost ali opravilo, ako vas muči naduha ali mreJica. n;iS naiin vam bo takoj pomagal.
Posebno želimo poslati onim. ki »e nahajajo navidez v obupnem stanju, kjor niso pomagala vsakovrstna vdihavanja, brizganja, zdravila opija, 'tirni, "patent.-rano kajenje"" itd., želimo pokazati vsakomur, da je ta novi način doiof-en, da vstavi vsako teiko dihanje, vse hropeje in vse strašne napade takoj.
Ta brexpla> na ponutlba je prevatna, da Id jo zanemarili. 1'i.šite sedaj ter Jo takoj pričnite. Ne pošljite ilennrja- PoSIJIt« kupon Canes. Niti poPtnlne ne plačate.
BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON. FttONTIKK ASTHM A CO.. Room 389(3 Niagara and Hud»on SU.* Buffalo. N. Y. Poiljit. proito DckuSnjo Ttl*g( načina:
Delnice Jadranske Banke.
Narastujoče poslovanje Jadranske banke v zvezi z njenim ekspanzivnim delom v vseh panog gospodarskega živ-lja v domovini je izkazalo potrebo povečati lastna obratna sredstva zavoda. V izvršitvi sklepa občnega zbora od 27. maja se je sedaj povišalo delniško glavnico od 120 milijonov kron na 240 milijonov kron z izdajo 300,000 delnic po K400 ali Din. 100 nominale.
Iz mnogoštevilnih vprašanj naših strank glede nakupa delnic nam je sklepati da bojo naši izseljenci želeli nabaviti delnice III. izdaje, vsled česar se je rok za podpisovanje v Ameriki
podaljšal do 31. oktobra 1.1. Naši izseljenci ki še niso delničarji lahko kupijo delnice pod istimi pogoji kakor nedelničarji v domovini.
Cena za eno delnico je:
(K400 za glavnico in K360 za rezerve) K760. doštevši 5% obresti od 1. jan. do 31.
okt. 1922 : : : : : K 31.70
K791.70
Delnice imajo pravico do dividende za 1. 1922.
Za leto 1921 dividenda je iznašala 12% to jeK48, in je pričakovati za leto 1922 še boljši dohodek.
Za vpis in informacije se obrnite na:
.Frank Sakser State Bank
Glavno zastopstvo Jadranske banke.
82 Cortlandt Street New York City
GLAS NARODA, 27. Jim 1922
Glasil® Jugoslovanske @ Katoliške Jedntifcf'
__Vstanovljena leta 1898.	_Glavni urad Ely, Minnesota,	.	Inkorporirana leta 1901.
Zapisnik revizije in polletne seje glavnega in nadzornega odbora
J* S. K* «1
vršeča se v g Lavnem uradu Je dno te, v Ely, Minn, od dne 11. do 16. julija 1922.
V torek dne 11. julija točno ob osmi uri. se bp-etanejo v pri. uradu sledeči glavni odborniki: Rudolf Perdan, gl. predsednik; Joseph Pishler, gl. tajnik; Geo. L. Brozieh. gl. fc'agajnik; John Movern, blagajnik neizplačanih posmrtnin. Anton jZbašnik, predsednik nadzornega odbora in Mohor Mladič nadzornik.
Brat tajnik prečita brzojavko od nadzornika Skrabee-a. s katero se odbor obvešča, da pride brat S k ra bee na revizijo s par dnevno zamudo, ker ima n»*ke važne zadržke. Soglasno z željo omenjenega nadzornika, se imenuje na njegovo mesto člana John Cioužeja. da zastopa odsotnega nadzornika.
Nato pred. nadzornega odbora razdeli delo med navzoče. Pregledovanje se prične pri dohodkih od asesmetov krajevnih društ. kar se nadaljuje do 12 ure opoldne.
Popoldansko pregledovanje.
S prejšnim delom se nadaljuje. Pro n alio se je, da so poročila krajevnih društev v lepetn redu 1z-vremši malih izjem ter da društvi Št. 79 in 84 nista poslali šestmesečnih poročil. Pregledalo se je tudi dohodke Mladinskega oddelka poleg odraslega oddelka in pronafilo da so vse vsote pravilno vknjižene in seštete. Predsednik nadzornega odbora pre\ine pregledovanje do prihodnjega dne. ob pol šesti uri zvečer.
Nadaljevanje dne 12. julija.
Ker so bili pregledani dohodki že prejšnji dan. se je pričelo s pregledovanjem izdatkov bolniških podpor in, odškodnin. To pregledovanje se nadaljuje celi dar. in še ni končano.
Nadaljevanje dne 13. julija predpoldne.
Kakor običajno, se zberejo uradniki ob osmi uri zjutraj. Udeleži se tudi brat Škrahee. kateri je bil dosedaj odsoten, na kar se nadaljnje pregledovanje izdatkov bolnikih podpor in odškodnin. B-den izmed odbornikov omenja, da nismo takoj prvi dan določili de-1 lavnega časa. Ko se pojasni, da s** dela osem ur na dan in če se iztrn-bi kaj preveč časa pri odmorih sr mora isto pozneje nadomestiti, se vsi navzoči s tem zadovoljijo. Ob pol enajsti uri dopoldne so pre gledane vw> bolniške nakazniee ter vrnjeni čeki. nevrnjene čeke si pa nadzorni odbor zaznamuj? na posebno polo za pri h ml njo revizijo.
Popoldansko pregledovanje.
Prične se s pregledovanjem nakazanih posmrtnin. Ko se jp iste pregledalo, se je nadaljevalo pr;! stroških upravnesra rklada Pregledalo se jp tudi inventar .Tedno tinetra pohištva in ui*ndnih po trebščin ter se ga ocenilo za $2,-097.77. To pregledovanje se je nadaljevalo do pol šeste ure zve-1 Čer.
Nadaljevanje dne 14. julija predpoldne.
Prične kp s pregledovanjem knjig in računov blasrajnika neizplačanih posmrtnin. Revidirali so se vm računi in se v redu pronn šli. ko se jih je seštelo na račun vk*'m stroju. Pr«grledalo se j«- tn-di knjižil tri. predsednika in se prnnašlo, da on vknjižuje vanj« v - važne zadeve kot pravila pred pisujejo.
K-r - n."i»l/'»r i»il>«r pretr'eda' ' f ;•:-•> .'.v'-zn.«-.' . kat-r- «-, hr <! \ \ Art5^tiw«B predani nr.
Kat al Rank:, v Du bi'b '' M n; . pršm^r.iji / knj -j;*m n - - pr»-na»f<» da ^ - • lw*ndi prav.!n*> vknjžen" — Pf •	! .	tudi pr.r 4'ts
bank v katerih hrani Jedr."t«i «!e »iar. kak -r tudi bančne kniriee -»I Jedn<>Tinih ul<<g ter zapr:veže ne zjave od bank. ki izkazujejo da > denar r«-sni<"«o v bankah
Nadaljevan ie dne 15. lubja dopoldne.
T radniki *e rberefo v gl. ura du. točno ob osmi uri zjutraj. Po leg prejšnih je navaoč tudi pred-•edatik porotnega odbora, br. Le-
V naznanje. -
Vsi računi bodo objavljeni v prihodnji številki glasila dne 3. av^rjfcts 1922.
Uredništvo.
Zahvala.
Tem potom se lepo zahval ju jen rojakom in Članom JSKJ. v Far fellu, Pa., ki so mi priskočili na pomoč v moji oedi in revščini tej kupili kruha mojim šestim otroei« čem in tako otrli začasno solz* moji gladni družini. Darovali s* .+11.35. — Rosie Kikel, 604 King St., Yonngstown. Ohio.
norad Slabodnik. Odsoten pa je gl. blagajnik, br. Geo L. Brozieh, iz vzroka ker se je p^škodAral na nogi. Ker je bil odbor telefonično obveščen, da brat blagajnik ne-more iz postelje gresta osebno do njega, brat gl. predsed. in predsednik nadzornega odbora v svr-ho podpisov računov. Ko se vrneta prejomenjena uradnika, se Izjavi predsednik nadzornega od-oora v imenu nadzornikov, da jp nadzorni odbor koneal svoje delo in da so gotovi za podpisati ra-r-une ter da je vse v redu pronaj-deno. Ko se računi podpišejo, odda predsednik nadzornega odbora nadaljno vodstvo gl. predsedniku.
Nato brat gl. predsednik otvon sejo gl. odbora. V svojem nago- : voru poživlja navzoče, da naj pa-j zno in premišljeno slede vsem zadevam ki bodo prišle na dne-^n red. Zapisnik zadnje letne se s* sprejme kakor je bil čitan. Preide ' se na poročila glavnih odbornikov. Brat gl. predsednik poroča, j da je kot predsednik Jednotc deloval po svoji najboljši previdnosti. Vedno je točno odgovarjal na razna pisma in točno podpisoval in naprej odpošiljal vse nakaznice in police katere je prejel od j glavnega tajnika. Oipenja tudi.
la jp imel precej korespondence ' padi sedanje stavke premo era r j ev. ; Predvsem izraža svojo za dovolj- j nost ko smo zopet dobili novega predsednika nadzornega odbora, kateri je tekom revizije pokazal svojo zmožnost. Poročilo br. pred-sednika se vzame na znanje.
Poročilo glavnega tajnika.
Bratje souradniki: —
V dolžnost si štejem podati nekoliko poročila o stanju jednote in poslovanju za prvo polovico tekočega leta. Veseli me, ko zamo-rem poročati da je Jednota tudi v zadnjih šestih mesecih primerno lepo napredovala, finančno ter tudi v članstvu. Ako pomislimo na razmere v katerih se nahaja ve čina našega članstva, se moramo nehote čuditi, da nam je sploh mogoče zaznamovati kak napredek.
Pregled članstva:
(Odrasli oddelek)
edrutt.i J*, itz dnem
J iJpepmbri lf.Il ...... g,oT3 rianov(ic,
Vovofnixtopli in prestopil
*	Mladinskega »-ldelka. 463 rianovJic)
Skupaj fi.RT« «TIanovCic t Mstopti. «TrtanS in umrli 2"9 .'lanovuc)
>dncta i te i« z dne 30.
»*>»}* 1922 ...........8.4«7 .'laiw.v. i. »
«itpr*-<i*k t ( taiutra____ im ^UnoTiicl
Mladinski oddelek :
"liKrtro Hladinxkrca ml -- m zl t>Jl 3.442 otrok Vri Tnpri * lot-ili «n jU- jt t i h I	* .................... M!
S T4» irfroli
"rtani in umrli... $! utrek
•	»ad ««ki oddelek t»e,e z
1«« SO. junija ....................J.SSZ ..tr..k
r M Ud rv»k «-fT <>d-
V)t:u ................................................ritrok
'kupno ftir.ttva Jedocte fee* oddelkov ....... 12.124 ."hti»viifi
Finančni pregled.
Ker ko računi podrobno navedeni na drujrem mestu, ne bom tukaj ponovno navajal računov. I"-1 mestno se mi pa zdi omeniti, da je. blagajna Jednota napredovala v zadnjih šestih mesecih za $28.801. j 18, blagajna Mladinskega oddel- •
k a pa za $ 3.009.85. Vsi skladi razen bolniškega in poškodninske-ga sklada, so povoljno napredovali. Ta sklad pa je nazadoval za svoto $ 6, 493.46. Vzrok da je nazadoval ta sklad je pripisovati zo-petnemu pojavu influence, katera se je tekom pretekle zime razširila po vsej deželi. Nekoliko vzroka je pa tiuli pripisovati simulaciji, ker nekaj takih Članov se še vedno najde, ki so pripravljeni izkoriščati Jednoto. Da bo jasno razvedeti, koliko znaša vse premoženje jednote. hočem tu navesti skupni finančni pregled, v katerega vključim vse sklade in oddelke.
Skupni finančni pregled.
Aktiva:
Romli (obveznice) .......... $3SS,M0.00
Vojno-varčevalne znamke...... <»30.00
Bančne uloge ................ lift.015.96
Inventar JeUnoginegra pohištva in uradnih itotrt-bšč-ln ....	2.OS v"
i -
$511,843.73
* ~
Pa»iv» •
Pf'sjnrtninskj sklad.........(149.S2£.75
Bolniški in poškodninski sklad	23.572.7f
Onemoglih sklad ........................10,2u8.85
Stioškovni sklad z gotovino in
inventarjem ....................................6.824.34
Rezervni sklad ............................258.558.67
Sklad neizplačanih posmrtnin 41.939. o5
Mladinsla- oddelek ...................20.914.30
$511.843.73
Iz pred stoječ i h številk je razvidno, da poseduje Jednota nad pol miljona dolarjev premoženja. To nam potrdi, da je jednota na ! trdni finančni podlagi in nii kot j člani smo lahko zasigurani, da bo ' Jednota zmožna pokrivati bodoče j obveznosti, oziroma da smo trdno zavarovani za svoje posmrtnine in druge podpore katere deli Je dnota v smis!u svojih pravil.
Ker je Jednota nad sto odstotno solventna. se je par društev pričelo zanimati za znižanje ases-menta, oziroma za odpravo rezervnega assementa, katerega je naložila zadnja konvencija na staro članstvo, ( lani dotičnih društev so mnenja, da je sedaj rezervni asesment nepotreben ko je Jednota dosegla solventnost. To mnenje je pa popolnoma napačno. Res je, da je Jednota sedaj nadsolventna. toda če bi sedaj o pustili rezervni asesment bi šla solventnost rakom žvižgat. Strokovnjak ki naredi preračun vzame v poštev med drugim tudi vre d nos t bodočih prispevkov. Ker s« je nalažilo rezervni asesment. s< je vrednost bodočih prisppvko>, zvišala. Razumljivo je. ako bi se daj opustili rezervni asesment. s* bi vrednost bodočih asesn»ento\ znižala in prišli bi na' i>t<» stališči i ko smo bili poprej. Pri t^m se »i» ra«"nna sanu» koliko imamo denar ja v b!a«rajni. Veliko	v??
no-sti j* uprašanjp. kakšni hod« bodoči dohodki kajti sv»»ta kate ra je sedaj v blasrajni ni posebna velika v primeri s zavarovalnino r-lanstva. 7 dnem 30. junija zna šajo certifikati ali skupna zava rovalnina članstva $ 7.042 750 00 eitai; Se«lem miljonov dvainš*;rt deset .tisfn" sedemsto petdeset do larjev. — tedanji doho«lki so pf mnenju aktuarja zadostni in mo 1 ffoee je. da ne v nekaj letih m bere dovolj prebitka da bo mo
tgoče rezervni asesment opustiti tega mnenja je tndi aktuar. kate ri je ocenil stanje naše Jednote.
Glavni odborniki.
Predsednik: RUDOLP PERDAN, 933 E. ISoih St., Cleveland. O Podpredsednik . LX3U1S BALA NT, Box 106 1'earl Ave., Lorain, O. Tajnik; JOSEPH PISHL.ER. Elv, M:nn. Blagajnik: GEO. L. BROZ1CH, Ely, Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN' MOVERX. 412 — 12th Ave. East. x Duluth, Minn.
Vrhovni »dravn/1'.
Dr. JOS. V. GRAHEK, S43 E- Ohio Street, X. S., Pittsburgh, Pu.
Nadzorni odbor:
AXTOX ZBAŠN1K, Room 206 Bakewell Bldg., cor. Diamond and Grant
Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ", 1334 W. 18 Street. Chicago. 111. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street, Denver, Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODX1K. Box 4S0, Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Blaek Diamond. Wash. FRANK ZOR1CH, 6217 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Združevalni odt^.
VALENTIN* PIRC, 780 London Rd., X, E.. Cleveland. O. • PAULINE ERMENC, 53» — 3rd Street, I^a Salle, III. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue, Pueblo. Colo. AXTOX CELARC, 706 Market Street, Waukepan, 111.
--Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda**.__
Vse Ftvari tikajofe se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatve naj s« penija jo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega, tidbora. 1'roSnje za sprejem novih c-lano^ ia bolniSka spjTevj^la naj se pošilja na vrhovnega zdravnika
NJugosIovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor *eli postati f-lan te organizacije, naj se zglasi tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovi z 8 fkani ali članicami.
t
ZAHVALA.
Hvala vsem, kateri ste nam ponašali. posebno pp družinam Mrak. Mehle, FerLe *ii Keržižniik ca njih neomejeno pomoč ob bolezni in smrti soproga in očeta
FRANKA ŠUBIC.
Hvala društvu .sv. Alr.jzija in Iruštvu Trdnjava T>olavcev, kakor tudi \sem pos«-imeznini prija-U-ljem za venee in cvetlice ter vsem. kateri ste spremili pokojnika k vernemu počitku.
Catharine Šubic. soproga.
Frank, Gustave in Paul. sinovi.
Mary, Albina, Fanny in Katy,
hčere.
Rock Springs, Wyoming.
Opozorilo.
Društvo sv. Janeza Krstnika. št. 37. J. S. K. J. v Clevelandu. Ohio apelira na vse člane, ki so u-službeni pri železnici in ki so bili od svoje organizacije poklicani na štrajk. da vstrajajo na tem potu do zmage. ;n da nai ne bi bilo nikogar našega društva, ki bi izgubil pogum «n si nadel nečastno ime "skeb"\
James Debavec, tajnik,
Zahvala.
Društvo Severna Zvezda št. 125). ,T. S. K. J., se najpi isrčneje zahvaljuje vsem onim, ki sc nas po-setili na pikniku, dne 16. julija, ob priliki razvitja naše zastave. Zahvaljujemo se tudi gl. odbornikom JŠK.I. za njih sodelovanje. Posebno zahvalo pa izrekamo našemu gl. predsedniku g. Rudolf Perda-nu. za jrovor in velik dar, katerega je poklonil zastavi. Naš piknik je bil uspešen, za^ sc burno onega dneva vedno hvaležno spominjale.
Z sesterskimi pozdravi,
Odbornice Društva Severna Zvezda.
RAZNO.
Meseca februarja sem prijel br-zojav od ravnatelja zavarovalniu skega oddelka države Kansas, % katerem je zahteval da mora eden izmed gl. odbornikov priti v njegov urad za intervju: Zadeva se t je tikala obnovitve naše poslov-nice. O tem sem takoj obvestil gl. predsednika in začasnega predsednika nadzornega odbora ter ju vprašal za nasvet, kaj naj storimo. Oba sta mi takoj odgovorila da se mora zahtevi ugoditi in ob enem sta mene pooblastila da odpotujem in storim kar bo v moji moči da ne izgubimo poslovniee. Ker sem sprevidel, da je zahteva resna in ker sta me omenjena odbornika pooblastila, sem odpotoval v Topeka. Kan., v urad zava-rovalninske<ra ravnatelja, pri ka-■ terem sem bil takoj zaslišan.
Ir.praševan sem bil največ «rle-de točke 6. člen XXI. ustave in pravil, tikajoče se suspendacije stavkokazov. Pojasnil sem da smatra naša Jednota Ktavkoka-štvo za jako nevaren poklie. kei-stavkokazi so navadno neizkušeni deiave; kot taki podvrženi rajnim nezgodam. P red no so nam o-bnovili poslovnieo. sem moral obljubiti, da ne bomo kršili postav države Kansas. S tem je bila ta zadeva povoljno zaključena.
Tekom sedanjega premojrarske-ga štrajka prejmemo v glavnem uradu polno raznih uprašanj od društev in posameznikov. Druš-tvam vedno odgovarjam, da naj se ravnajo strogo po pravilih pri suspendiranju stavkokazov. Na gl. urad so obračajo tudi stavko-kazi z svojimi izjrovori, katej-im pa ni mogoče povoljno odgovarjati.
Ker je veliko naših članov vsled stavke v s'/ski, smo podvzeli akcijo za proste darove. Denar ki se v ta namen nabere, se ima rabiti izključno le za asesmente takih članov katerim ni mogoče plačevati asesmentov vsled stavke. Do j sedaj smo prejeli v stavkovni i sklad $176.65. Trem druŠtvam ki nujno potrebujejo pomoči, smo že poslali po $25.00. da jim je bilo mogoče spraviti skup asesment za ! mesec junij. Sedaj imamo na ras- j polapro še $101.65, katero svoto! imamo za razdeliti med ona dru- j štva od katerih smo prejeli proš-1 nje. Ne čudim se. ker darovi ne | znašajo več. kajti, nad polovico našejra članstva je na stavki. Oni | pa ki so slučajno zaposleni v dru-irih industrijah, so pa tud.i izčrpani v<led slabih delavskih razmer Priporočam, da na te i seji nekaj vkrenemo v prid stavkujoeih članov.
Kak«r že spr.rrH~-il v Glasilu. > bil isvrdjen potom -pTošne-glasovanja, brat Anton Zha>-nk. pre<l tednikom naMisnmeffa *>dbrra. katero m^to j* bib> fz-r*razn Teno v«led smrti brata Max Keržiinika. Poro«tvo za t-<ra uradnika je bili izdano z dn^-m 10. . iunija. s katerim dnem je v >mi-1 pravil nastopil svoj urad.
V zadnjih šestih meseelb sm«» | urejeli eno Tnieijativo od društva Sv. Jurija št. 61. za amerjdirpnJe pravil tikajoče se pravie in <11 ž . nosti Združevalnega odbor--«. Predlog je bil priobčen v Glasilu dne i 25. maja in je še na razpravi. Ta predlog Se ni bil dosedaj zadostno podpiran.	i
Za predložiti imam precej raznih eadeVj o katerih hočem poročati čim pridejo na dnevni red. Dalje sem Vam na razpolago za dati pojasnila v vseh zadevah katere pridejo v moj urad, oziroma s katerimi imam posla.
Konečno se moram pohvalno izraziti o uradnikih krajevnih društev, ker so to pot brez izjeme vsi upoštevali moj apel v tem. da so točno odposlali* v mesecu juniju asesmente in druga poročila na gl. urad. Z sodelovanjem krajevnih uradnikov, mi je bilo mogoče pravočasno zaključiti knjige in račune ter jih vam predložiti.
S spoštovanjem predloženo t
Joseph Pishler, gl. tajnik.
Poročilo gl. tajnika se vzame na znanje.
* *
Blagajnik neizplačanih posmrtnin poroča, da je složno posloval z gl. tajnikom in da je izvrševal svoje dolžnosti kolikor mo/oče točno.
Predsednik nadzornega odbora izjavi, da nima nobenega poročila. ker je šele nastopil svoj urad. Kakor je dosedaj sprevidel, je u-pati. da mu bo mogoče sporazumno delovati r. ostalimi souradm-ki zs korist' Jednote. v
Dru<ri nadzornik kateri je posloval kot začasni predsednik nad zornega odbora poroča, da je deloval po svojih najboljših močeh sporazumno z ostalim uradniki. Vse kar je Imel v svojih rokah je izročil novoizvoljenemu predsedniku nadzornega odbora. Imel Je precej korespondence katero je vedno točno odpravljal. Poročilo se vzame na znanje.
Tretji nadzornik poroča, da je deloval karnajbolj mogoče točno, ter da je bilo poslovanje složno z drugimi souradniki. Poročilo Sr vzame na znanje.
. Predsednik porotnega odbora poroča, da ni prejel tekom zadnjih šestih mesecev nič posebno važnih pritožb. Prejel pa je zadnje čase neke male pritožbe, katerih še porotni o^Jjor ni rešil.
Poročilo se vzame na znanje.
Na dnevni red pridejo razne zadeve od krajevnih društev, katere predloži seji grl. tajnik.
Pri društvu Sv. Jožefa št. 12. Pittsburgh. Pa., je umrl član Anton Stare. cert. št. 1093. Član je pred smrtjo želel premen it i oporoko vsled smrti enepra dediča i-menevanega v certifikatu. Ker se pa ni naredilo nobene premembe razen ust mene izjave člana, s,-sklene, da se izroči delež nmrV dedinje soprogi pokojnega člana
Druga zadeva od ravno^tej?«
Iruštva_ .v* t li-e oporoke pokojnega Anton Oft. .-er?. št. 19212. Ta •lan <e je- smrtnonevamo ponesrečil m bil odj^Jjjin v hflni-nieo. Izjavil je v pri.'-o tr*-h ."lanor da želi zapu-tit; vs.- svoje imetje <v«»-ji soprogi Mariji Oft. To izjavo je zapihal ed*»n Izmed navzočnžfa članov v svojo ž**pno knjižico, kar je potem tudi pokojni član podpisal. Po daljŠeji^razmotrivanju se sklene. da se take oporoke nemore u-poštevati in da se upošteva noben«* oporoko ako ne bo narejena sojrlasno po doIoi'balT pravil JSKJ.
Od društva Sv. Cirila in Metoda št. 16 Johnstown. Pa?, je umrl "lan Joseph Bavdek. cert. št. 117.'
(Nadaljevanje na 4, strani.)
Naznanila in dopisi.
Barberton, Ohio.
t
Tem potom naztiajijam v.semu 'članstvu društva sv. Martina štev. 44 -IKKJ., tla se je na zadnji redni seji sklenilo, da se meseca avgusta pobira naklada po 25 centov od vsakega člana in članice, ne glede na to. če so isti zavarovani tudi za bolniško podporo ali ne. Tisti, kateri so pristopili ta mesec, so r/. vzeti, ravno tako otroci. Naše dru-t-tvo si je r. am več pri pogrebu ene-našega sob rat a ta mesec nako-jpalo precejšnje stroške, vsled tega j ta naklada. Mislim, da ne bo ni-jkdo godrnjal vsk-d te naklade, j ker danes meni, jutri tebi. j Veselilo ,bo morebiti tudi člane, [ako jim povem, da je tekom tega | leta pristopilo v naše druwtvo le-;po število 24 no\ih članov in čla-'nic v odrasli oddelek.
Prosil bi članstvo na»ega dru-
Ištva, da bi se malo bolj številno udeleževalo mcsi-čnih sej. Tudi vs. tisti. Icateri morejo, naj bi redno i plačevali mesečne prispevke. Zuro-dilo >»» j.* že, da je moral blagajnik I iz svojega žt-pa založiti, da j<* nu>-gel poslati asesment J<donti.
Prosil bi tudi v<»« člane in čla-nicc našega društva, da naj m pomagajo, da dobimo še ve"* novih čianov v društvo. Ce več nas l>o, tem več bo p» išlo naklade ob koncil vsakih š»-st mesecev in tako bi kmalu imeli tudi večjo svoto v društveni blagajni in sčasoma bi lahko naklad > tudi znižali ali pa celo sempatja opustili. Iz knjžg j<-namreč razvidno, <la ne gletle na to, da se je število članstva pri nafijm društvu tekom zadnjih let >koro podvojilo, ,se {»^iče uradnikom tekom istega časa niso nič izboljšale, v .si od tega se bo naravno zboljšala naša blagajna, ne da bi bilo treba povišati naklado. Da je naklada za mesce /lvgust, je krivo to. ker zelo veliko članstva dolguje in naravno vsled tega ni denarja na rokah.
A. Okolash, tajnik.
Chicago, 111.
Na zrfdnji seji društva Zvon št. 70 JSKJ. drie 16. julija je bilo sklenjeno, da bomo dali prosto pristopnino v društvo Zvon, in wi-,-er*za tri mesece: avgust, september in oktober. Rojaki, sedaj imate lepo priložnost vstopiti v društvo. Plačate samo zdravnika iu navaden ascsmer.č. Za nadaljna pojasnila se obrnite na organizatorja na 2226 Blue Island Ave.
Obeiif in tudi naznanim, da priredi društvo Zvon štev. 70 JSKJ. veselico z vinsko trgatvijo in sreč-kanje zlate ure dne 3. septembra
na S oith Ka«-i- e Ave. \:i 1*» e^sti *»ri - !.r::tu Sp^.^rju. «'"ikaški Sl«^ . **!i-;. n»- p izabi'. ti.i >ej>Tt-in --r. r.i:ii Ini do.sti zai-ave in veselja.
S • I-jt-kim p- zdraroni
J >im Jureč tajnik.
Ely, Mien.
Vaz'ULUj m članicam Marije Ci-
^ira Sp<M*etja št. 120 JSKJ., da I«. prih<xlnje zborovanje dne 6. !vgn<«a. \a to zlx»rovanje sr» jm>-vabljene članice, da se jja pol-m ošteval no vdel^že. N.i dne\*ne!n redu je \oč važnih t.»čk. ki morajo biti rciene.
S se^rskim pozdravom
Katarina Pešel, tajnica. J
Barberton, Ohio.
Kakor razvi<luo iz dopiaa nekega sobrata v našem glasilu od due 13. julija, se on ne strinja z mojimi izvajanji glede naše združitvene pogodbe in iniciative društva sv. Jurija št. 61 JSKJ., o kateri stvari sem pred nekaj tedni napisal dopis. Sobrat j * delno pisal o prilikah. On je pisal o nekem premogarju, kateremu ni bil po volji kramo, ki ga mu je preskr-bel njegov tovariš in da je on vsled tega "kikal" svojega tovariša, zakaj mu je takega preskr-bel.. Ta njegov tovariš p:i da mu je nato rekel, da če n.i za njega, naj si gre sam kupit drugega.
Tukaj m1 je sobrat nevede saiu v svojo škodo smešno zagovoril, ker on j.' tisti, kateri sam '•kika", da mu ni po volj4 kramp (naša združitvena pogodba) in njega sa-tnega zadenejo besede, katere je mislil porabiti zoper mene, ko je pisal, da naj m gre premogar ku-pit drugi kramp, to je, naj odstopi, ako mu n: i>o volji kramp <»zir. naša Jednota iu miši združitvena pogodba ter da naj pristopi drugam. Dalje ta i-brat v svojem dopisu navaja tudi n« U » nasprotnike združitve. Da smo nasprotniki združitv ? Smerno!
Pa še ia/ eno priliko. Neki mla-denič <e je hotel ženiti. V to »vrbo
j" i^kal !>!••'meinega dekleta, ki naj bi Ima kcLkor mogr>če njegovih misli in s katero naj bi v za-Icrnu živel mirno in v zastopnosti. Njegovi sorodnil.-i pa so bili drugega mnenja. "Rekli so mu: J'Ne obotavljaj ^e. Ne izbiraj Oženi se takoj. Žen k a tiika ali taka. Trc4>a ti je žene takoj, ker ko bosta dva oziroma ne bo? več sam, ti bo lažje voditi posestvo." Fant pa je mislil po svoje. "Ne boste me! Ja« se sicer želim ženiti, vendar ženiti se hočem tako, da bom imel ni/irno življenje. Nočem žene kar na slepo vzeti. Lahko se prevarim, posebno Če še dobim ta,ko, k.i bi bila po-vs<*m drugačnih misli kot jaz. Če imam tako dobiti, raje ostanem sam." Pa so se oglasili njegovi sorodniki: "Ti. ti maloprednež. ti sovražnik zakonskega stanu!" Fant pa je zopet mislil dmsrače: "Nisem sovr.-vžnik zakonskega stanu. Sovražnik s^m le nesrečnega zakona, v katerega hi me vi lahV.	ako bi vas slepo
poslu šal.Vv
«-o en- sobrn + i r-iT na^-i .Ted-"ofi. Združitev, združitev! kriče. Ce ce pa kd^k rvrrtocu; 'n hoče ve<leti. kako bo po zdrnž-tvi. pa: '"so^-raž-nik! zdruzenja"*
N.-idr^je p'še fa ^-orat. d;1 če gp združ">no. i tem pokažemo, d^ smo . N.-.p*-« duje lahko na rfi" 'innnov. Ver»rem;<l	na-
pr«loranp btbko pr:'-e»le Človeka, da za gazi v blato, v '-atero «» kai lahko gT-ezri(>.	, po rsej sTi
sil- nanr\\ ne da b- r-rej preminil.
Nadalje	r*» ti o -e raz-
»♦metl. k'* vm pisd. da mieiativa ne T>ovf»_ k.ikŠne nmvifp da bomo :me]' po zdrnaeiiin. O tem bi lahko obširno p;--al. p^ mislim, da je za-lo«ti. at-o selaj povem, da wri neki norlporrii or^nn-z^cij*. s k:l-tero .ima sp že rnv^T"1! zdruTfti. se nekaterim članr-m še po ^.mrti oz.
(Nadaljevanje na 5. strani)
r^c in pcfletse seje glavnega in ^ nega odbora J. S. K. J.
S Vuradu Jednote, v Ely, Minn., od dne 11. do 16. julija 1822.
(Nadaljevanje s 3. strani.)
Ker j*» umrl brv/ vsak** oporoke.
razdeli posmrtni no v smislu pravil med dediče, kateri so predložili prepis iz rojstne, poročne in mrliške matice o družini. Ob e-nnui se pa sklene, da se v bodoče ne bo upoštevalo takih listin katere izdajajo župnijski uradi, ako ne bodo -i«- zraven potrjen** od sodišča ali pa od notarja. V .slučajih pa. če kateri dedi«' iz starega kraja p« oblasti kako tu živet"o o-sebo. tla dvigne njegov (njen delež od Jednote, se j>a zahteva da j*' pooblastilo l»-ira!Lzirano po A-meriškem konzulatu v Jugoslaviji oz. v deželi kjer se pooblastilo izda.
Tajnik predloži zadevo bivšega "'lana Jos*-j>h Oriiuek. eert. št. 1279. < >in**nj**iu jn bil član bivšega društva sv. J<nžefa št. 17. v Aldralge. Mont.. leta 191."». j«- pa neznano kam izginil. Zavarovani je bil za <K* T:« zadeva je bi!., že pred konvencijo in sklenjeno je bilo. da s»- ftosmrt nina izp'ača. kadar bo sodnija dotičnika proglasila mrtvim. Sedaj ko je preteklo s* dt-m let odkar j" dotičnik izginil, zahteva dedinja posmrtn?-no. Tajnik _>e pojasnil zastopniku dedinj**, da s*- posmrtnine nemore izplačati dokler ni dotičnik pro-j glašen mi trim, za kar »e pa mora- j jo dediči sami zanimati. Sklene; se. da s^ potrdi akcijo glavnega i tajnika.
Društvo Sv. Jožef« .št. 29. u ' Imperial. Pa. fsišilja račun v zne- j *ku	za a^esiionte p .k. .Tu-
mp Lesko, kater: je umrl v urno-' bolnici Ker ni bila predložena nakaznica. jn glavni tajnik zadržal! to izplačilo oziroma predložil ra-: čun seji gl. odbora. 1/ mrtvaške-1 go lista razvidno, da sh je član v resnici nahajal v umobolnici. zato se račun odobri za izplačilo.
Tajnik predloži zadevo član* i Hassan Jesarevieh. eert. št. 19732 I od drušrv« s v. Alojzija št. :«i. Co- ] nemaugh. Pa. Omenjani čla»i bole-ra š,t> dol^o .'as* in k.- n.*.>|»<»<vo-be0 za delo. Xa podlagi izjav od I
4
dobrih zdravnikov, mu vrhovni zdravnik priporoča odpravnino. To priporoča tudi društvo, i lan nauir»<- zahteva *:iO0.00 odpra>-nine in prenehati biti član Jednote. ker namerava odpotovati v sta ro ti omovino. Sklene sr*. da se izplača $200 00. kakor član zahteva. l/pia.-a sC tudi društvu stroge za preiskavo tega bolnika v znesku si 7.97. Stroški za preiskavo <»• pla'-ajo iz stroškovnega sklada.
Vname »»e k rat a a živahna debata g!**de sklepčnosti sej. glavn. < ni bora. kai»r** udežele vsi navzoči. \* pravilnih ni namreč določeni kvorum za seje g], odbora. Določeno je sicer, kateri .sv imajo pravieo udeleževati sej. toda včasih j*- kateri. odbornik zadržan, zato je potrebno da se določi kvorum. da ne bo dvoma glede sklepčnosti -ej. Pravila tudi določajo., da ima glavni in nadzorni odbor pravieo '■"še^ati in dolo.-at: o zadevah kater** niso dovolj jsisnc tolnia« »*ne v pravilih. Predlog stavljen in podpiran, da mora biti navzočih na seji g]. odbora najmanj pet glavnih odbornikov, da so sej.* sklepčne. Predlog sprejet soglasno.
Tajnik prečita pi-»mo od društva Sv. Janeza Krstnika. št. !17. Cleveland. Ohio. Društvo je osvojile* predlog na svoji redni mesečni seji. da se opozori glavnega blagajnika Geo. L. Brozicha. da 5** bolj redno udeležuje sej glavne^,., odbora, kr-r se čita v zapj-glavni blagajnik večkrat od istih odsoten in društvo je mnenja, da to naredi slab vtis na članstvo Jednote. Odbor sklene. da se opozori na to brata slavnega blakaj-nika da se bo v bodoče redno u deleževal sej «1. odbora ter tudi da bo bolj redno izvrševal sv«je dolžnosti.
Tajnik pojasni zadevo glede de-dičev jM,k. članu Anton Il.ir bič. »*ert. it. 4015 o.i drusiv.*: "Sokol" št. 38. Pueblo. C >!o Ta član ! je umrl leta 1920. s-, oporok«.
imel iiiir« ;' no v prid em*ga J brata In treh p^d bratov. Eden iz-1
i -
med polbratov je umrl še leta
1916. eden pa je pogrešan še iz vojne, mrtovniee pa nemorejo do-( biti. Eden polbratov pa je še živ in je že prejel svoj delež. Up: a . šauje je. kdo je deležen do d^le-*žev umrlih polbratov, ker družine zahtevajo njihove deleže. Skle ne se. da se ravna po pravilih v smislu katerih se upošteva za dediča najbližji sorodnik pokojne-, ga člana, ki je v tem slučaju brat pokojnega člana. Zaključek seje ob 12 uri opoldne.
POPOLDANSKA SEJA
Predsednik otvori se jo točno ob pol drugi uri popoldne, navzoči so vsi razen gl. blagajnika in pred seduika porotnega odbora, katere se je že poprej oprostilo.
V gl. urad vstopi član John B Smrek ar. od društva 'Slovenec** št. 114. Ely. Minn. On pojasni svo jo zadevo. Bolehal je skoro šest mesecev na revmatizmu. Sprva ko se je bolezen začela je upal da ne bo dolgo trajala, zato se ni javil bolnim, tako se je zavleklo.eel čas njegove bolezni brez da bi se javil bolnim aknravno je v resnici bil bolan, ("lan pri poz na d-i je to njegova lastna krivda. ke>- pa je bil dolgo časa brrtan in brej-podj>ore je prišel jwed odbr s I prošnje«, da bi se mu darovalo 'ie- j kaj iz sklada onemoglih. Po dalj-i ši razpravi se sklene, da se" članu j daruje $."»0.00 iz sklada ouemo-j glih.
Pred odbor nastopi tu Vi član I Matija Pogorele, ml društva Sv. J Cirila in Metoda št. 1. Ely. Minn..; kateri pojasnil je odboru, tu* j" za-! počel akcijo da bi se postavilo j spomenik pok. Monsignorjit Jopi« F. Buh-u. Predloži tudi neke j provizorične načrte, katere je pre j «krl»el v^ta namen. Odbor odobrava idejo brata Pogorelea, ker p.i j take zadeve ne spadaj ) v naš do-j lokroir. se nemore podvzet? nobe-1 ne akcije.
Tajnik prečita protest od društva Marije Pomagaj "t. 42. Pueblo. Polo. Društvo s.* pritožuje rad: rezervnega asesmeut.i kate-re«r;i j** naložila zadnja konvenei- i ja na staro članstvo. Društvo je mnenja, da je rezervni rs>sment bil potrebon samo toliko časa. da1 je Je^lnota postala solventua. Se daj pa ko jp Jednota -olventna. naj ^e bi rezervni asesmenr opu- .
stil. Sklene se, da protest ni umes ten in da se upošteva raaloge ka- j tere je navedel gl. tajnik v svojem poročilu.
Tajnik predloži zadevo člana Anton PetriČ. od društva Sv. Mar' tina št. 44. Barberton. Ohio, slede njemu pridržane podpore iz raznih vzrokov. Po daljši razpravi se sklene, da reši to zadevo kra-1 jevno društvo v sporazumu gla-j vnega urada.
Predloži se zadevo članice Ella i Kokelj, od društva Sv. Jožefa št.' 52. Mineral. Kans. Članica je i-mela porod med časom ko je bila suspendirana in se -radi tega ni ; izplačalo porodne podpore. Članica pojasnil je da je bila v sris- • kali in da je naročila tajniku] društva da naj zanjo založi ases-ment. Ker pa ni dolžnost tajnika« da bi člane zalagal za asesment. I jo je suspendiral. Xa podlaqri | vseli pojasnil se sklene, da se čTa-1 niei porodna podpora izplača.
Društ\% Sv. Jožefa štev. 53. pošilja svoj apel na glavni od-bor da naj isti stori potrebne korake da čimprej dobimo licenco t državi Xew York. Glavni tajnik pojasni da je prošnja uložena -n vse v redu. edino kar nas je ra-državalo j«* to. ker še niso prišli nadzorniki države ^linnesota. pre iskati stanje naše Jednote.
Tajnik prečita pismo od MOe-<ra člana Josip Kramar. Ta član j je bil suspendiran zaeno z svojo J soprogo ker nista zamo^l.i jila-e-vati asesmentov. Pozneje pa. ko je prislužil nekaj denarja je poslal društvu denar z namenom na bosta z soprogo zopet sprejeta, j Društvo jih je sprejelo, česar pa glavni tajnik ni upošteval ker sta omenjeqa bila suspendirana že nad tri mesece. Omenjeni -to-sip Krumar prosi gl. odbor da se dovoli društvu njega in soprogo nazaj sprejeti, izgovarja se. On | je bil mnenja da se član lahko j sprejme nazaj še.st meseeev do i suspendaeiji. kot so določala sta-j ra pravila. Sklene se. da se j»h ! sprejme nazaj ako sta zdrava, dati se pa morata zdravniško preiskavo ter povrniti vse zaostale asesmente.
Tajnik pročita a|>el društva Sv. Jurija št. 61. Reading. Pa To društvo apelira na gl. odbor da bi se nabavilo nove obredni k.* za i vodstvo sej in obredov pri poirre-'
bih, ker sedanji obrednih i pov-
jsem ne odgovarjajo sedanjim pra vilam. Sklene se. da se ostane vjiA prejšnih sklepih. Odbor društva, ima pravieo izpustiti iz obred-[nika vsako besedilo ki se nana<a na religijoznost. samo Ja se na nadomesti besedila katero bi nasprotovalo pravilam. j Tajnik predloži zadevo glede iz-I plačila nastalih stroškov kater-je imelo društvo št. 8S. ob času j smrti pok. Jakob Blatnika. Ker je dedinja potom neke izjave z dne 3. aprila 1921. dovoli'«', izpla lean nastale stroške, zajeno z dru-1 gimi ki so se smatrali sebe kot dediči. Se sklene da s** izplača u-. radnikom društev £100.00 iz pn<-jmrtnine. ostala svota p.isnirtnhie pa je bila že poprej izplačana dedinji.
j Tajnik predloži bolništvo na-I kaznico člana Andy MarušČak. I eert. št. 20767. kateremu je vrhovni zdravnik odobril samo za šest dni bolniške podpore, ker pa Jed-nota ne plaea podpore ako se na- I kaznica ne glasi za nad sedem dni sev tem slučaju ni izplačalo nobene bolniške podpore. Predloži se tudi izjava tajnika društva, v Tca-terej izjavlja, da je on r tajnik) naredil pomoto na p-ijavni kartici t lan je pri nJemu pravo-časno javil, toda tajnih ni naredil pravega datuma. Sklene* se soglasno. da s*1 nakaznica odobri za o-J sem dni.
Društvo Sv. Jožefa ši. T26. apelira na glavni odbor, da bi ink i j dovolili iz posmrtni? 1 pokojnega člana -tosip Paulič-a. Omenjeni je i namreč ostal dolžan n-. tirani £55. 00 pri sobratu Marko Jv.ranovieh Ker nima Jednota pravice pla"**-vati takih računov posmrtnlne, naj preskrbijo dovoljeni1 dediča. drugače je nemogoče kaj iz-] plačati.
Prečita se prošnjo od društva ' | Sv. Srca Jezusa št. 129. Xew Du-i luth. Minn., v prid člana Frank" j Turk, kateri si je zlomil nogo v ! drugič ne enem in istem mestu in vsled te»jra še sedaj nezmožen za delo. X ozirom -na to, ker je član1 še na bolniški podpori, se sk!**ne da se prošnja {*>loži na mizo.
Tajnik prečita protest od društva št. 130, iz DePue. III., to dru- . štvo protestira ker je vrhovni i zdravnik otlklonii operacijsko 'podporo članu Timatz Benkše. O-j
GIxAS NAHODA. 27. JUL. 1922.
mnejeni član je bil operiran na
nogi. Operacija je bila precej kritična iu slala ga veliko deuarja. Ker pravila ne določajo da bi s*.* I za tako operacijo plačilo poleg bolniške podpore še operacijsko podporo, se potrdi odlok vrhovne ga zdravnika.
Tajnik prečita prošnjo od društva Isus Prijatelj Malenih. št. 6&. Monnessen. Pa., za člauaiTomo Gospič. Omenjeni član je pred nekaj leti izgubil nogo, sedaj pa namerava odpotovati v stari kraj a nima denarja, zato društvo prosi da bi se zanj nekaj darovalo. Predlagano in {xnipivano da s-\ prošnja odkloni. Sprejeto.
Tajnik predloži prošnjo oz. zadevo društva Sv. Barbare sr. 72. iz Taylor. "Wash. Pri omenj-m nn društvu je umrl član Anton Aj-nik. Ker je bil član oddaljen od društva in ker se je celo tlrušrvo j udeležilo pogreba, so nastali pre-j cej visoki stroški, to je raki. katerih Jednota nemore pJačati I/ po-smrtnine brez dovoljenja d-*d:čev 1 Sklene se. da s»> plača samo upravičene stroške v kolikor pravila dovolijo.
Ker je še za rešiti precej zadev. se sklene, da se z sejo nadaljuje zvečer. Predsednik zaključi sejo ob 6 uri zvečer.
Nadaljevanje seje 15. julija zvečer.
Predsednik otvori sejo točno ob 7 uri zvečer. Tajnik prečita prošnje od raznih društev, katerih člani so na starki in nem^r«."o plačevati asesmentov. Po daljšem razmotrivanju pooblasti klavnega tajnika in glavnega predsednika. da sporazumno rešujeta te prošnje in razdelita denar ki j.* še za razdeliti med društva kalen so prošnje predložila.
Tajnik predloži račun od uprn-vništva Glasila, katero pošilja račun za nariH-nino glasila za članstvo za prvo polovico leta J922. Račun znaša. $3.510.65. Ker se račun približno ujema z rekordi gl. tajnika, se istega odobri za izplačilo.
Tajnik prečita ponudbo od "Ave Maria*' za o«rlas v Koledarju. Xa predlog stavljen in potrjen se ponudba odkloni.
Tajnik predloži resolucijo. <> k a te ro so pooblasti ravnatelja zrt-varnvalninskega oddelka države
Xew York, kot pravnega zastopnika naše Jednote v državi New York. Resolucija se sprejme kakor eitana.
Tajnik prečita prošnje od Xo. American Banking jč Saving Co., iz Cleveland. Ohio, in od American State Bank iz Pittsburgha, Pa. Obe banki prosita zaloge de-dnotinega denarja. Skl ene se. i?a se zaenkrat ne uloži nobenega denarja v banke, pač pa da se denar investira v bonde ker nosijo večje obresti.
Tajnik predloži ponudbe od raznih tvrdk katere prodajajo mu-nieipalne bonde. sklene se da naj prvo določimo koliko denarja se investira. po*em se šele pregleda ponudbe.
Stavljen je bil predlog da se Investira ^Ci.OOO.OO z mladinskega oddelka v bonde. Predlog je bil podpiran in sogla*n-» -prejet.
Predlagano in podpirano, da se
dvigne uloga iz Cleveland Trust Co.. Cleveland. Ohio, kar s,, prenese na čekovni promet ter se po-tem investira v bonde >=1" 000.00. Sprejeto.
K<-r s.* j»> bližala že deseta ura zvečer st- sklene, tla se uradniki snidejo v nedeljo zjutraj v gl. ti-radu. da se določi, katere bom le kupimo in da se seja formelno zaključi. Zaključek seje ob deveti uri 4."» minut zvečer.
Nadaljevanje seje dne 16. julija 1922.
Predsednik otvori sejo ob 9 uri zjutraj. Xa dnevni red pride Investiranje. Po pregledu raznih ponudb v,, odbere sled če bonde za nakup. Za *5.000 00 Stark County, Xorth Dakota	Founding bonds. Za Š5.000.00. Golden County. Montana. 6fv County Formation Bonds in za £10.000.00. Coleman County. T'-xn- Commissioner district Xo. 1. 5<T Roads Bonds. — Ker je bil s tem izčrpan ves dnevni red s.- <rlavni predsednik zahvali prUcvstujočfni odbornikom za složno delovanje, apelira nanje. da naj bo vsakemu uradniku vedn« pred oemi napredek in p»-o-evit JSK-T.. *er da na .i vsak uradnik vestno Izvršuje'dolžnost! svojega urada, aključek s^je <»b pol enajsti uri dopoldne.
Prank Škrabec.
zapisnikar in nadzornik.
LJUBEZENSKE AFERE LANDRU-JA Poroča waiiam LeOueux
Zo|M*t j.* pila in morilec s^ Jo pri tein oziral na švicarsko uro. ki je stala na *tran»ki mizi in k; je ka/ala pet in dvajset minut preko enajstih. Nihalo j* oznanjalo preostaja joče sekunde njenega življenja, čeprav je izgledala S«* popolnoma zdrava in močna. Kazalec j,' »>o as, pomikal naprej. dokb*r ni kazal pol dvanajstih. Tedaj pa j»* ženska zakričala teše prijela s roko za vrat. kot da jo duši. Skušala je govoriti, a ni mogla.
Njene temne oči <0 divje zrle in pričela se je tresti s tako Kilo. da se je tresla z njo vred «*»*la soba. Par >egund pozneje so j.» pri jeli strašni krči. v rokah, prsih in nogah in ni se nioula več premakniti.
Landru je sta! mojče pole? nje ter se-imejal. ko je padla grirraie na tla. Pogled je bil strašen, prve«" strašen, da bi yra podrobne o-pisali.
^ena na tleh se je tedaj iztegnila, — mrtva.
— I.»ahko noč. madania. — se je «mejal morilec. — Da. peljala «em boš jutri z m»-noj v avtomobilu, kot si želela.
Klekel je svojo suknjo, dvignil truplo mrtve ženske ter ca le « težavo odnt^ei v podstrešj**. v *»»-bleo. v katero j»- zrla in ki je vsled tega pospešila njen konor Tim jo [e položil na tla kar v mi, zaklenil zopet vrata ter se vrnil v malo obednico. kjer je <*-pral obe čaši ter skrbno izbrisal vse sledove svojega zločina.
Xato odšel v najboljšo spal nieo. v kateri so vedno spale n1e (pove žrtve ter pregledal vsebino velikegj. kovčega. katere^aBje kn pila ženska na njegov nasvet. lc; |>* je imel p.stati njena mrtvaška kruta.
Ko je zrl na lfovčeg. si je no gladil «voje mehko brado. Vm njegovi načrti so se udejstv:-li. Priprosta ndova ie bila mrtva in r svojem zepn ie imel dovoljenje. da sme nrodati njeno po riitvo ter razpolagati z njenim d' narjem po svoii volji.
Landru je bil ntled t^tra »kr*5 no iidane volje. Pogasnil je In^l,
s.*del v aviomobil ter se odpeljal j nazaj v Pariz preko St. Gei malna in večerjal je v neki veseli rest a- : vraciji v Montmartru v družbi e-; ne izmed nočnih siren, ki se mti je sama od sebe pridružila.
Drznost in iznajdljivost teg.< i največjega zločinca sve'ta sta bili naravnost presenetljivi. Zdru i /'•val je pretkanost Malajea z ro-••nostjo modernega znanstvenika ter razboritost profesijonalnega ; detektiva z dovršeno pretkanost-i jo mcNlernega mednarodnega ta i tu. V spodnjem svetu Pariza je | bd dobro znan pod najmanj du j ca t eni različnih imen.
Govoril sem z njegovimi prija-' tel j i i/ nižin družbe v Parizu, z bn »zavestnimi možkimi in ženska ! mi. — ki so ga poznali kot Henri Roger-ja. lastnika garaže, v kateri vsakdo lahko skril ukraden avtomobil. Vsi pa so mi povedali. da niso nikdar niti sanjflli o tem. da bi bil morilec žensk.
Madama Guillin si je želela Iz-prehoda z avfomohilom. Xjena želja je bila izpolnjena, kajti s na-sled nji noči se je vrnil Landru s! svojim avtomobilom v VernouIT-let, odvlekel truplo svoje žrtve po stopnicah navzdol, ji polil obraz v neko rafcjedajočo tekočino ter r.mašil nato truplo v veliki rjavi kovčeg. katerega je nesrečna ženska kupila za svoje potovanje v Avstralijo. Xa kovčeg je pritisnil listič, na katerem je stalo napisano: — Madama Jacques. — Aro-1 ehone Gare. — Xato je čakal <To enajste ure. to je do časa. ko bi prišla mimo njegove hiše dva o-j rožnika, na službeni poti skozi -gozdove.	j
Tz temne svoje sobe Tu je videl, kako sta prišla mimo. Vato "?e za-« vlekel kovčeg na avtomobj1 kar ni bila posebno liriika naloga zanj ter ga postavil poleg svojega sedeža pri krmilu. Xato se je oblekel v uniformo šoferia ter spravil svoio lastno obleko, v ozadje avtomobila, ffaklenil hišo ter se odneljal s kovčegom v svojo garažo v Xeuillv.
Tam je čakal do sedmih zjutraj. . nakar se je odpeljal. 5e vedno v uniformi Šoferja, na postajo D*
Oi •say v Parizu, kjer je oddal kov ' čeg na neko postajo v Biskalskem zalivu. Kovček so odprli šele šest mesecev pozneje in zločin se je za sledilo do Landru-ja šele po njegovi aretaciji.
Naslednjega dne ves polikan in elegantno oblečen, je odšel v Francosko banko, predložil pooblastilo ter dvignil denar nesrečne ženske. Vse to je zaznamoval v svoji bilježniei ter nato odšel, da zapravi denar, katerega si je pridobil s svojim zločinom.
Vrnil se je zopet k svoji ženi in zadovoljen s par sto funti, katere si je pridobil, je živel kot srečen mož in dober oče. čeprav je sev.*da razmišljal o novem hudodelstvu. ko je enkrat okusil, ka-ko Tahko je služiti denar na tafc način.
Tekom tednov, ki so sledili, je neprestano oglašal v listih, a nje-srova vada ni bila za enkrat, zadostno uspešna. Oglasil se Je sedaj kot veleposestnika !n samca, ki se želi sestati v vojno udovo, ki bi razpolagala z majhnim pr*-možanjera. v svrho ženitve.
Konečno se je odzvala njegovemu pozivu neka madama Elza Laporte. mlada ženska, koje mož je bil ubit v Alzaciji in ki je podedovala približno deset tisoč fun tov. V določenem Času sta se sestala v Grand hotelu. Našel je tam zelo lepo. izobraženo mlado žensko, a on je mislil le na denar. Domneval je. da se bo s pomočjo take svote lahko visoko povspel na družabni lestvici. Den^r. katerega je dobil po umoru madam** Guill in. je skoro pošel in svota, ki se mu je obetala sedaj, je bila V "esniei upoštevanja vredna. 1
Z vsemi sredstvi, ki so mu bila na razpolago, je skušal prido-1 biti zase lepo. mlado ter precej izbirčno vojno udovo. Povabil jo je v svoje ljubezensko gnezdeč«? ter večkrat z njo tam. nakar sta šla v gledišče.
Doeim i>aj5e je pripravljal Landru na ženitev z madamo Elzo, mu je zmanjkalo denarja in moral je iti na Rue CVozatier ter zahtevati tam pohištvo svoje zadnje žrtve.
To je storil dne 15. oktobra, več kot dva meseca po zavfšenem umoru, llišnik je radovedno vpra šal. kako se godi madami. nakar je morilec odvrnil:
—	Zelo ?lobro si je godi. v resnici. Povedala mi je. naj vam sporočim najboljše pozdrave, če bi vprašali zanjo. Poročila se bo z nekim konzulom ter odšla v Avstralijo. Raditega hoče prodati svoje pohištvo.
Pol ure pozneje ko je Landru pregledoval pohištvo in druge stvari nahajajoče se v stanovanju ženske je prišel na pozorišče hišni gospodar ter zahteval plačilo za zaostalo najemnino. Landru je-bil zelo prijazen z njim ter mu rekel da bo on sam poravnal ta dolg.
Ae istega večera je prišel velik , voz ki »je od vedel vse pohištvo, vključno majhno škatljo. To škat-ljo. ki je vsebovala par suventr-
jev in tudi napačne lase ženske, je poslal v svojo garažo, kjer so jo našli on Času njegove aretacije. Xapačno kito žrtve se je predložilo pred sodiščem v dokaz izvršenega zločina.
Dotedaj se je Landru srečno i-zognil vsakemu razkritju. Xi pa znal računati z inteligenco in bistroumnostjo mlade madame Elze Laporte. kateri je tako ustrajno dvoril in ki mu je na pretkan način nastavila past, ker se ji je zdelo, da ni p*ri njem vse v redu.
Pretkani lopov in brezobzirni morilec je brez dvoma obžaloval, da se je sploh kedaj sestal z njo, kajti tekom par sekund je viselo njegovo življenje na tehtnici in njegova brezobzirna, moril na ro-. ka. ki je lahko umorila žensko » 'tako hladnokrvnostjo kot se ubije muho. je postala brez moči.
Landru je bil pravcati umetnik v izpreminjanju stanovanj, imen in profesij. Njegovo neovirano morilno poeenjanje skozi tako dolgo dobo je bilo v glavne pripisovati tej okoliščini.
—	Hočem zapustiti to stanovanje-. — je rekel nekega ve?eraT
i ko je sedel v nsodepolni sobi v Due des Pet its Champs v družbi očarljive udove, madame size La-1
porte. — Sklenil sem preseliti se. f Moj hišni gospodar neprestano viša najemnino za to borno luk-J njo.	!
—	Ali ste že našli drugo sta-1 no vanje 1 — je vprašala udova.l Njen mož. ki je študiral pravo.' se je junaško boril pred Verdu-nom ter dobil zaslužni križec rav-j no pred svojo smrtjo.
—	Da, v Montmartru. Videl sem ga včeraj. Xeki moj prija-' telj. ki odhaja iz Pariza, ml ga | je ponudil. Nahaja se na Place li^ncourt. v bližini bulevarda CH- j chv. Ali mogoče poznate dotično okolico ?
—	Da, — je odvrnila vojna n-dova. ki je bila rojena Parižan-ka v vseh svojih kretnjah, hoji, obnašanju in govoru. — Jaz poznam ta trg. kajti tam se nahaja kinematograf, v katerem sem bila nekoč s svojim bratom.
—	Če mi dovolite, madama. va* bom odvedel tjakaj po preteka par dni. ko se bom iznebil sitnosti selitve. — je rekel Landru n-ljudno.
Place Dancourt se nahaja v sre dini onega dela Pariza, kjer jena jt i največ nočnih kavaren. plesišč in drugih zabavališč dvomljive vrste. To je kaj miren prostor. z izjemo zgodnjih jutranjih ur, ki se vračajo lahkoživi ponočnjaki domov.
Majbno stanovanje, katero je vzel v najem Landru. se je nahajalo nad prodajalno nekega prodajalca tobaka in smodk. Okna. kot da je hotela to ironija usode, so se odpirala naravnost proti po lieijski postaji, preti katero ^e stal na straži neki policijski a-gent noč in dan.
Izprva se je oziral Landru skozi okna z nezadovoljstvom, a po' treznem razmisleku je prišel Go prepričanja, da je najboljše zanj. če se seznani s policijo, kajti v takem slučaju bi bila nevarnost razkritja zmanjšana.
Kakorhitre je vsled tega prestavil svoje pohištvo v novo stano vanje, je slednje okrasil ter s* sprijaznil s policisti, ki so opravljali službo v tem proslulein delo 'Pariza.
j Morilec je bil nastanjen v svr»-1 jem novem stanovanju že par dni.! j ko je poslal madami El/.i brzojav-: ko. v kateri jo je prosil, naj si ogleda njegovo novo stan. vanje. I Obenem pa je dostavil, da bosta i pozneje lahko večerjala v restavracije ter preživela skupaj lep ve-I čer.
Lepa mlada udova je prišla te našla stanovanje lepo opremljeno I te»* okrašeno s cvetkami.
Landru je bil seveda skrajno
j ljubezitjiv napram njej ter kazal I tem večjo ljubezen in nagnenje vspričo njenih desetih tisočev fun rnv. glede katerih je sklenil, da morajo postati Vegovi, Presenetljivi zločini, katere je izvršil, so t;*ko malo težili njegovo nenormalno vest. da je pričel smatrati zavratne umore za fi^o, umetnost, katero je človek 1 ali k o rešil kor svojo izvoljeno profesijo. On je delal d-nar s svojimi peklenskimi načrti. — čeprav niso bile svo-te. katere je pridobil na ta način. nikdar posebno visoke. X.|e-gov egoizem in njegova drznost pa sta bila naravnost presenetljiva. jZnal je lagati ter se zatajevati na tako prepričevalen način, da je z vodil za nos celo policijo samo.
— Drznem si pozdraviti vas tn- j kaj. — je rekel sladko mladi udo-vi. ko je prekoračila prag njego- I vega stanovanja. Xatn jo je objel, poljubil ter pričel deklamiratl par vezov iz Musseta. katerega je» najbolj čislal v namenu, da !mpo-nira ženskam. Čeprav ni bilo v njegovi naravi niti trohice romantike. je vendar uspešno igral ulo- | go ljubitelja poezije in evertk.
Elza Laporte je preživela 7! njim prijetno uro. nakar «ta od- i šla skupaj v kavarno Leonac. na , bulevardu Clichy. Tam sta sedela skupaj na terasi in Landrn ji je ' pripovedoval z zgovornimi besedami povesti iz svojega prejšne-1 ga življenja, povesti o dolgih tn 1 zanimivih potovanjih in svojem veleposestvu pri Tonneins. v de-f partmentu Cot-et-Caronne. Landru se je predstavil mladi udovi , kot Raoul Dupont in pod tem ime nom je ti|di vzel v najem svoje
[stanovanje na trgu Dancourt. — •Pripovedoval ji je o svojem krasnem gradu ter o velikih loviščih, nakar je dostavil:
—	Sreča je hotela, da ^eni našel bogatega Amerikanca, kateremu £em dal svoje posestvo v najem za deset let 111 sicer pod zelo ugodnimi pogoji. Xckega dne poj deva skupaj tjakaj. Hočem se na lastne oči prepričati o nekih zanemarjenostmi. o katerih mi poročajo moji agenti.
—	Da. — je odvrnila mlada u-dova. očarana od njegovih maulr, a kljub temu polna suma.
Dogodek, za katerega Landru ni vedel, se je zavrSil par dni poprej. Madama Elza Laporte se je takrat peljala s taksijem z neko svojo prijateljico, madamo Pi-card. skozi Rue Royale ter pokarala pri tem na Landrn-ja. alias Raonl Luponta. ki je ravno šel na nasprotni si-rani ceste.
Madama Pieard se je ozrla v označeno ^t ter odvrnila:
—	Draga moja. Ti se motiš. To ni Monsieur Dupont. Jaz ga slučajno dobro poznam. Seznanila
sva se pred šestimi nv-s»»ei ter šla večkrat skupaj na izprrlvod. Re« kel mi je. da je Henri Mignot ter I me prosil, naj pridem na njegovo stanovanje v Rue des PefJts j Chasmp. Na vsak način je hotel j izvedeti, koliko denarja imam. —. Bala sem se. da me bo oropal, f Vsled tega mu instinktivno nišam
• zaupala. Sla sem le enkrat v nje-
j
govo stanovanje v Rue des Pe-tits Champs.
1 — To je zelo čudno. — je pri-■ pomnila Elza. On gotovo ne more ; biti isti 51ove1f.
j Madama Pieard, precej lahko-| živa žena nekega fotografa, je nato opisih obedvo in spreje-imnico Landruja ter konečno pro-| pričala svojo prijateljico, da mo-, rata biti Henri Mignot in Raoul Dupont ena in ista oseba. Ker ga obe ženski videli le za trenutek sredi ljudske množice, sta se lahko obe motilL
GLAS NARODA, 27. JUL. 1922 "_
t
Vladimir Lmtik: \ * ^ v ^
VIŠNJEVA REPATICA.
(Nadaljevanj)
S temi besedami je pograbil
jveienj debelih bankovcev in dre grid / njim gosta v želodec; grof ►e je upiral, čeprav ga je navdajala misel, da utegne odvetnik dvomiti o njegovem zaupanju, z oči vidno grozo. Smučiklas le se-g» l \ blagajno in dodal še enkrat toliko; obraz >e mu je potil. gla> mu je zvenel dramatično in pro e»eče, kakor bi trgal ubijalca iz ki'-mpljev kr\ave s*>duije. Xafad 11/, ko je Irtlo čisto ja>no. da grof nikakor ne potrebuje doktorjev* pomoči in >.* ga u-miii ^iiio. kei ; ga n oče raz/aliti. je mahnilo vi-hokor«»dje z roko ter pobrapilo de nar j« :	,
"P* laid i v božjem Tmenn: do bremu prijatelju je tako hudo o-dreči, moj blagi, vrli Smučiklasr Kajši zatajim samega k»*Im*, nege da bi e zam« ril plemenitemu možu .. . R« eimo. da ostane V vs«e tn splavljena pri meni; ko pride jo moja nakazila, vam jo prinesem — upam. da nedotaknjeno. Velja T**
"Kakor in kadar vam drago tj y sviral odvtnik. zvija je se od na -lade. ko ga je grof trepljal po ram,. "O formalnostih ne «jovo-rim nikoli, načeloma ia>.... Denar vam j«» na razpolago, in bi bilo rtbea še. izvolite samo pove,jati; -aj »e po/tiamo, takor«— kcč . .. saj smo kavalirji!" je vzkliknil patetično, kakor bi <*e bil zagrizel v to žlahtno besedo.
"Kdo je kavalir. če vi niste?** je dejal gost prepričevalno, zatika je bankovce v listnico. "Ah. doktor, svet bi bil drugačen, ako bi štel mnogo značajev, kakršen ste vi; bodite prepričani, da vas cenim |h> zaslugi — in da ne poza bim. kaj s»-m vam dolžan. Plačilo pride, nagrada za vaš»- kavalir-stvo vam je gotova!**
Ko j»* JfOVoril te besede in stiskal odvetniku roko. je bil njegov pogled nekam Čudno srep in smeh Ijaj njegovih nst dokaj ironičen za toli laskava zatrdila; toda Smučiklas ga je poslušal s površen itn i očmi in brez suni nje v srcu.
"Kar morem, storim rad." .Te odvrnil ni/^adnje, vračaje ^e z giofom v salott. "In ne /arad! nagrade.... kakor ste izvolil reč!.. Rog ne daj! Zato. ker v« eenlm. gospod gr*f... ker vas poštujem in k'*r sem sre.'-en, k«, vidim vašo naklonjenost do s»-be in svoje ln-ae____»»
Portret plemenitega Buttertop-fa se je bleščal v polni večerni zarji.
"Vidite**, je vzdihnil gospodar ka/o.- nn prednika svoje žene. 4*njegov duh je dobri genij našega ognjišča.... Za svet smo meščani in demokratje, ali srečnih, gospod grof. srečnih in zadovoljnih .sf oe čutimo v svojem o/.-račju; blagor njim. ki jih loči do i brodejna meja od v-** te neumne.,
umazane tolpe t Na vider. sem. kar mi pristoja.... odvetnik, politik.... človek kakor sto drugih .... ali v sreu s«*m Buttertop*. Čeprav brc* krone in grba!" To rekši je lokavo itoškilil na gosta, da vidi, kako mu ugajajo skromna besede.
Po grofovem obrazu «e je zdelo. da mu je govoril iz dna duše.
"Brez krone in grba!** je povzel vznesen«. 4'Nikomur ne bi pr* stojala bolj nego vam prijatHj Oh. vem. človeku s takšnimi <~uv-stvi mora biti tesno med množi -eo: prave može je treba dvigniti in postaviti v pravo luč.... Da sem jaz vaš deželni predsednik, bi bili že davno povzdigujc-ni v plemiiUci stan."
"Mislite?** je vzdijmil Smuči-klas s hinavsko pobitostjo. "Nu. da — saj moje zasluge pravzaprav niso majhne____ Ali človek
si komaj drzne upati takega priznanja ; ekscelenra predsednik.**
"Je osel. dragi doktor, na mojo besedo; star avstrijski osel in zla-to/ilnik. Čeprav va« ceni zelo visoko — in vendar še premalo, tako sem mu rHcel jaz qni dan. ko sem bil pri njem na čaj«! Rodite brez skrbi naša stvar ima boljšega zagovornika." *
In samozavestno ae je potrkal na prsi.
44Žare«, gospod erof?*f ie dejal odvetniku z drhtečim «iaoom, ^Tabeč ga za roko in vej slinav
od brepenjenja. "*0. hvala vam — iskrena, vroča hvala! Pred vami! ne boni tajil.... midva se razume va....' *
"Kakor vse sorodne duše". je menil grof prepričevalno. "Zanesite se name; to mora biti!"
"I)a bi vsaj bilo! Ne vem. kaj bi storil, ako bi bilo potreba.' je blebetal nuvš voditelj, gubeč pos.»-dnjo sramežljivost. "	«_»o-
-pod grof.... čisto vse.... Ako ji m je premalo, kar si štejem v zaslugo, čemu ne povedo ?. ... Vse. tla bi It- bilo; saj ni samo on-di mene . . . ("'lovek misli tudi na svoje ljudi: povejte, <rrof. po pravici, ali naj dam svojo hčer ma-
[ lomestnemu bedaku?"
"Nikoli!" je vzkliknil grof sev prestrašen. "Dražestno, duhovito gospodično Nino.' — Ah. srečen, kdor jo dobi!"
Odvetnik ga je naglo pogledal, in gost je povesil oči. kakor bi 'se čutil zasačenega v čtivstVu. ka terega si ne upa izreči z besedami.---Nato mu je zdajei pogle
dal v obraz in stisnil njegovo desnico.
"Pomnite mojo besedo,** je dejal s pomembno gorkoto. "Držal jo boru.... Kako kdaj in zakaj vam danes ne morem povedati ker ni samo v mojih rokah. ... to da čas ni daleč, ko bova govorila... . o vsem . ... "
Kako je sedaj na Bledu.
Ki.s vega intra, ko je vsa nara-. va prekipevala življenja in zdravja. me je popeljal vlak proti naj-J lepšemu predelu naše čarobne Go-' rcniske. proti blejskemu kotu. Vlak je bil seveda prenapolnjen, kar pa nam ni kalilo dobre volje.
^k industrijske Jesenice smo med šumom in hruniom. ki je vla-lal na železniški postaji, dospeli' na Dobravo. Kraj ima že značaj VtnvišČa i "lovek u se zdi. kakor da »*di v l '.optiku, ko se mu v tako irepkih presledkih nudijo najraz-•H.vrstnejše slike; v nekaj minu-ah si izmed sivih poslopij 7. očr-nelimi d;mniki in tovarniškim 'lruščem na d*veli v divni okolici r vsem; naravnimi prelt?stm'. ki lili more nuditi planinski ra i
Da se okrepčamo za nadaljno! pot srno zavili v hotel "?tol". ši-trar lastnik g Zaj«e nas je sprejel
vedrini obratom. Ogledali smo njegov hotel, ki bo ?la<ti prime-; en za letoviščjirie. k: ne ljulvjo; 'truma »i žtd"* pr» i>it* svoje počit-, •tiee boli sami zase. Polf-g tega' Ta To lefito šče še drugo pozitivni stran, t j. da bo precej eenej-še kakor n. pr. R ed.
Kupili som s; vstopnice /.a prehod skozi Vintgar. katerih izknpi-: s,- uporablja za vzdrževanje te nad vse romantične sot«s.ke. ic krenili viim naprej. Preko zelene J •etra polja smo dospeli v par minutah do prevala, nato pa po žal '• In zanemarjeni poti do slovitega Suma. Kdor v'di ta pr;zor prvič, mu zastane sree in oko se mu ne :nr-ri' ločiti od čarov"tega <po«rled» na to naravno čudo. Stopil sem na mostič nad slapom in se zagle-<1 hI v peneči eurek. ki se vali pod mosto*n /. divjo, neugnano silo ■ned skalam", katere mu skušajo -virati prosto pi»t. Gledal sem it' tn i-lil o srn nt vrti osti v naravi. Ta zgoraj lepota, tatu «rpodaj kor;st: tu giri slap. tam dol; 'hHo oglje* tako imenujejo Francozi vi>dnc silo 1 in elektrarna. Tako je človek z bistrim razumom in je-kleno voljo uklonil nuraone sile, da mu služijo, ne da bi pri tem izgubile svoj čar.
(»M-udujoc umetnico naravo, -m« stopili >k<wi Vintgar. I>ivd. sin o se mogočnim skalam, ki so jili nagroniadili tivn^letja drug vrhu drugega. Pot je tod lepa in varno izpeljana. Vojna je tudi tu pustila svoje posledice, lani pa so vse popravili iu obnovili, utrdili in ogradili, tako da stopaš sigurno, kakor po mehki livadi. V prijetnem hladu smo kmalu dospeli do so!n-t a. Soteska se je nazširila, romantika je prešla v idilo. Došli !«uo do Golo bo ve tovarne lesnih proizvodov, kjer ravno popravljajo im>3t, k t bo skoro dovršen.
Pivšedši na vrh b»-ega nad Go-1 iob««u. se liani je odpri krasen po-•gled 1*0 južnovzhodnem delu Gorenjske. Mahnili smo nizdol po '»regu mimo prijaznega zasipa. V"se je kiizalo, da smo v letoviškem kraju. Povsod vile in cvetje. Pred nami se je dvigal romantični tipični blejski grad.
Poslovil sem ae od družbe, da si '»gledam Hled. Dasi ga človek po-zua najde vendar vsakokrat no vih strani, ki jih doslej ni upazi! Blaga vonjava je plavala nad jezerom in obalo. Lahen vetrič je hladil oznojeno čelo in zdelo se uit je. da obrežne evetke kramljajo z jezerskimi valovi.
Dospel .seui do "Zdravišk^a doma'*. Tu leže kupi gradiva, predvsem kamenja in peska, ki bo služilo v popravo cest hd. Posedi 'sem zdr&viako komisijo, ki živab-
'J"	zakaj letos se obetaj'
liledu v-iiK [>os4*t. Zlasti v obil-?1 nem šie\ ilu se prjglaŠajo nas: juž- ' 11 i bratje i/ Zagreba, Beograda j-Sarajeva in drugih krajev. Komi- 1
sija ima polne roke dela. Alislit:'1
■
mora ua markaeijo potov do naj- 1 lepših izJ.-tnih točk, ]>riskrbeti (K mora orijentaeijske table, dalj-,] namerava napraviti tudi .slovito;! kapniško jani(» pod Babjim zo-bomj1
dostopno, liavila se je Tudi s pri-j* pravami za planinsko razstavo na-' let ošnjein praškem velesejmu. — ^ Zdraviška komisija namerava iz- ' dati jeseni album z reprodukcija- : mi ua j lepših točk blejskega kota. ' Pri t« j priliki naj omenim, da s*ei' letos zlasti Francozi silno zanima- V jo za blejsko letovišče.	:
Da povzdigne krasoto našeg-a 4 Bleda, ie naprosd blejski župan g. Tome akademičnega slikarja g., Kbmenčiča naj iz^ieia tipično sli- ' ko Bleda, i: i bo tujcem gotovo ze- ' 10 uga jala. Nj »governu vzgledu 1 bodo sledili drugi, tako da bosta'1 tudi čopič in paleta širila slavo.' blejskega letovišča po svetu. Ko j bo sestavljena franeoska reklam- ! na brošura, ki jo izda Jugoslov. zveza za tujski promet v Ljublja-j n-. bo to pomenilo velik korak, tako z o/ironi na blejsko letovišče samo, kakor tudi na naš tujski promet vol>če Misli se že tudi na izdavanje reklamnih brošur v dru-? gih jezikih.
Največja atrakcija za Bled bo vsekakor nova terma, ki jo gradi lastnica hotela "Toplice". gt»spa * Molnarjeva. 1'erma bo ena izmed i najmodernejših in in najlihgieuiič-neje urejenih naprav svoje vrste v Evropi, ki bo pričala o podjetnosti naših ljudi. Stala bo tik po--lopja hotela "Toplice" in bo zgrajena \ slogu staro-rimskih, term s krasnim masivnim stebri-Čevjem. Monumentalna stavba bo dolga čez 20tn. siro.ka 12K m, a v; viš;no se bo dvigala nad 5 m. Sre^' di poslopja bo stal v obliki kvadrata obsežen kopalni bazen v mdri 12X10 m. Ob stenah se bodo na-liaiale posamične banje. Na razpolago hc dalje masaže, tako da bo v vseh oziriii ustreženo tudi! najbolj razvajenem latoviščarjem. Na raznih krajih bodo nameščene kotanje za pitno vodo. Stavba, ki' bo družila antično monumental-' nost z modernim razkošjem bo. stalak nad 2 mil j ona kron in bo gotova v juliju t. 1.
Toliko o zunanjosti Kar se tiee natronovo-k islega vrelca, izvira-j«-čega pod cesto tik hotela in vsebuje veliko množino ogljikove kisline in čigar toplota je konslant-i na <23° f). je zanimivo, da so po-' znali njegovo zdravilno moč že pred 110 1-ti Iz listin, ki jih hrani okrajno glavarstvo v Radov ljiei. je razvidno, da je vrelec ^o-, vel daleč naokoli m da so ga vedno posečali ljudje iz daljnih kra-1 jev. Omenja ga tudi Val vaz or v svojem slovitem delu "Khre des ITerzogthum.s Krain**.	;
B rez dvoma bo terma gospe | M'd nar je ve velika pridobiterv za Bl^d. k- se dviga od stopnje do« stopnje proti višku svetovnega, le-'
tovišča.
Ko sem ob sojnčnem zahoda sto-' ,pal proti Lescam, s»»m v duhu že; gledal čase, ko postane Bled z bivanjem kralja Aleksandra jugo-slovanaki T.schl. ko se bo dvigal oh jezeru mogočni "Casino des, jet rangers" in ko se bo tu »tekal j odlični svet vseh kontinentov ter jse opajal s krasoto naie kraste J domovine...
Naznanila in dopisL
(Nadaljevanje s 3. strafti.)
njegovemu truplu krati pravica, katera pa se pri nas ne oz. po naših pravilih. Te in enake pravice so tiste, o katerih «*em pisal, kar pa me sob rat ni razumel. Krati se takim-Ie članom pravica še po smrti vsled t^ga, če je bil isti gotovega prepričanja oz <"e se ga za-kopa po gotovih obred h. Ravno talco pa se i-.tota.111 daje drugačna, pravica pot »nt pravil tistim članom oz. njihovim truplom, kateri so pokopani po gotovih, ikI prvih se razlikujočih obredih. Lahko bi >e o ;-*m bolj jasno izrazil, da se *ie. je krivo; ker se hočem kot član naše Jednote držati kolikor mogoče nepristratiosti. ker drugače bi znal kdo ši- ecb'. misliti, da zlorabljam nase glasilo, oziroma tla žaloval jam kaka prepričanja gotovega dtla našega članstva. Dobro je. da se vse take stvari pojasni članstvu, tla s*- ve potem kaki. ravnati. Mogoče mi bo kdo zabrusil v obraz, češ: l:aj te brigajo pravila drugih organizacij.' Drži se -vojih oravil svojega k:>pita D:t, res je. Niso mi mar druga pravila, držim se svojih. Da jiii omenjam, je vzrok, ker nočem, da bi jih morebiti dobili za "balo" pri morebitni želiitvi naše Jednotes spod-pornuni organizacijami, ki Imajo, enaka pravila. Da hi se po združitvi s takimi organizacijami taka' pravila spremei-ila v toliko, da bi bila nepristranska, še za misliti iw.
v	.
Ue mi kdo tega ne verjame, mu boni drage volje tukaj še bolj natanko pojasn.iL Pi e priča pa se lahko tudi vsak sam, kar je lahka stvar. Jako mi je nerodno pisati
0	takih-le stvareh, vendar pa mi čut pravičnosti ne da, da bi delai drugače. Ker jaz si razlagatn stvar nepristranos.i vedno le tako, da ue sa 1110, da pravimo v pravilih, da smo nepristranski, da garantiramo svobod i raznih prepričanj svojemu članstvu, ampak glavna stvar, katera kaie, da smo nepristranski, je. da ne napadamo teh prepričanj članstva, da ne dajemo vsled gotovega prepričanja gotovim članom predpravic ali simpatij.
Navsezadnje pa bi št rad omenil tudi to, da te polemike u združitvi iu nezdružitvi naše Jednote 4. drugimi zelo škodujejo naiši JtnLuoti. Do tega mnenja sem prišel vsled lastne skušnje. Več članov našega društva ima že odrasle otroke, katere bi bili nagovorili, da pristopijo k nam, pa so rekli: kaj j'tli bom zapisoval, saj bomo tako aH tako znialu zlezli drugam. Naša mladina, posebno ta. ki je rojena tukaj v Ameriki, se presneto malo zanima za kaj drugega kot za bolniško in druge podpore, če je pri društvu, posebno še najmanj za kako stran karstvo. Mi Slovenci smo že taki, da pri vsaki ustanovi, pa naj si bo dobrodelna, prosvetna ali katerakoli druge vrste, takoj prideneiuo J;ot zabelo tudi kako strankarsrtvo. Tega duha je prinesel naš narod iz starega kraja. To tii amerikaasko. To ni koristno. Zakaj se imenujemo sobra-ie?»Mar li zato, ako je nas skupaj pri kakem društvu ali podporni organizaciji,- ki vmarno pred očmi i>odj>ore tudi kako skupno stvar v slrankarstvu ali verskih zadevah? Ne, nikakor ne' Sobra-jtje smo zato, k»«r se po bratsko podpiramo v nesreči. Ako »«110 pri podporni organizaciji, katera ima namen podpirat' svoje člane v slučaju potrebe in katera hoče biti nepristranska, zakaj potem mešati med pravila take organizacije tudi sraradljivega duha ki barve stran-.karstva? Je li to potrebno? Naša Jednota je piosta tega. Lahko pa bi se zgodilo, da ob priliki morebitnega združenja ne bi mi člani naše Jednote pot eni imeli te ugodnosti. No, in vsled tega in samo • vsled tega moramo biti na straži ter gledati, da se kaj takega res ue pripet i. Da se oa to rejs ne zgodi. moramo gledati, da se morebitna združitev zvesi na pravični
1	podlagi ali pa nič. Dvomljivega Imeaetarenja ne bomo trpeli!
A. Okolish. član JSKJ.
j
Great Falls, Mont.
Članstvo društva sv. Antona št. J131 JSKJ. naj se polnoštavilno .udeleži prihodnje seje dne 6. avgusta ob S uri zvečer, ker imamo več važnega za razpravljati. Prosim. da bi enkrat vsi prišli, da bo ,7.akljueek seje po volji vseh članov. Tudi račun se bo prebral za zadnjih Šest mesecev, da boste vi-deli kako obatoji društvena blagajna. dragi bratje in stebre,
da so težkoče pri našem društvu
!e zato, ker^nekateri člani sjiloi: nočejo vpoštevati, kar je prav. Jaz sam sem se že prepričal, da ni nekaterim članom po volji, ker smo ustanovili društvo v Great Falls. Dolžin >t je naša, da j h mi ne podpiramo, ampak da gremo /. našim delom naprej. Koliko več ,članov bomo imeli, toliko močnejši b<*ijio. V resnici smo v sla«bili Časih ustanov Ji naše društvo in ga priklopih s lavni JSKJ. Moremo reči. da smo še dt>bro napredovali. V tako majhni naselbini, kot je tukaj. imamo ž* 21 članov in članic. Zdaj pa tnoramo gledali, da jih dooimo JI. da ho nas 42. In tako napiej. Prepir in .sovraštvo pustimo na strani. Delajmo v korist samitu *»fbi. Kdor ni še član našega društva in -1SKJ.. ima priliko. d« postane. Ta mesec ni tre ba plačati hiti društvene, niti jed notine pristopnine. Samo zdravnika in pa a.sesmen* plačate za tekoči mesec, t - je vse. Ni treba poslušati t ist ib Kazimirov, ki pravijo. da je tretja k s;>ovedi hoditi pri našem društvu. Vsikemu članu dana prosta volja, kar hoče on biti. samo da pravila vpošteva. pa ie deležen v^«. Pravila n.LŠe JSKJ. nimajo iwbeuega opravka z vero in ne s politiko. To je sitmo podporna organizacija, da je za
pomoč v nesreči, bolezni ali smrti. To je tudi prav.
Že dve leti je minilo, 20 julija, kar smo ustanovili društvi* sv. Antona št. 1:11 JSKJ in morem :eč da smo v najlepši	dosedaj.
To ni po volji nekater im rojaki m, ki gledajo, kako i»i napravili prepir. Taki v*dno gledajo, kako bi škodovali kaki tl^bri >:varl. Ptii -o misli! . da .sploh ne In. nič s rem društvom, da lv> polagoma umrlo, pa so p.evarili sami sebe. Kateri je delaven človek in ima trdno voljo za napredek, tam je tudi napredek. Takega prepričanja s-m bil jaz pred dvema letoma in takega nrepričanja sem danes T;;k tudi ostanem. Jaz sem že tajnik, kar sem ustano\ 11 društvo, in kai se je trkalo dela sem vse j(,z d lal. To mota vsa k pripoznati, da je resn:c-a. In tudi bolnike s.-m ob i skoval tolikokrat kakor kak drugi. t > ni imel blagajnik čas-t. sem luili njemu p e.:agat Nobed»*n ni bil ^^ suspendiran zaradi neplača*-nega ase.smenta, pa bdi nekateri zadaj za mesecev. Polovica 1 pa n; plačala 1" ali Še kasneje Asesmepi je bil vselej o pravem času v glavnem uradu. To vem. da mora tudi glavni rajnik pripoznati. Vs-e to je mo?e tlelo. J:,z nisem 1	j
ustanovil društva, da si le mi svoje
ž'ipe polo-1, anuiak da je v pomoč
j 1 j	^emdke, 1
boJo <jo<bvo dobile uspešno odpofrjoč kadar ližitajo
■■■■^■HiHMHHMBBBH
1on*k»» id žcosKe
I Premah bolečine, popravi neredne	:
| funkcije. porna<jd naravi okrepčafi	;
* oslabele ženske 01*30ne in jim	^ povrne normalne razmere.
§	S
Vpraiajfe V lekornah^
inišeniti narodu. <'lan«tve se pa tu di 10- nio-re pritoževati. Danes sem še ravno take«a mn-Mija kot sem bil takrat na prvi s.-ji. tla d.-kler bo pri društvu mir, bom delal brezplačno. Kakorbiiro se pojavi nereil ]>otem jaz pustim tajništvo.
Pozdrav vs^-m članom iu člaii-eam .ISKJ
John Ponikvar, tajnik.
Na splošno željo smo izdali ponatis slavnega dela
BERTE pL SUTTNER-J EVE
t ^
STRAHOTE VOJNE
-—-DO L I Z OROŽJEM—-—	J
1	I
Drugi prenovljeni natis, j
1
: ! li
Spisala BERTA pi. SUTTNER	S
Priredil J. T.
I	1
PONATIS IZ "GLAS NARODA *
j t
j
_____.._.	SLOV E NIC PUBLISHING COMPANY	____|
.___New York	I
Ta knjiga je poTzročila silno senzacijo po civiliziranem svetu.
Najboljši dokaz, da je delo res nekaj posebnega, je ta, ker Jedobilapisateljica Noblovo nagrado, katere so deležni le največji znanstveniki, pesniki in pisatelji.
Cena, skoraj tristo strani obsegajoči knjigi, je samo 50c	I
s poštnino vred-
NAftOČILNI LIST.
■	Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt St., New York	"	M
I	Priloženo dobite 50 centov, zakar Vas prosim, da mi po- ^^^
Hjete knjigo STRAHOTE VOJNE" - Doli - arožjem.
Ime ......................................................
j Naslov ...................................................
Pošljite gongi kupon ie danes ter priložite zahtevano svolo. Ko boste preči tali, boste rekli: "Kaj takega se nisem čitaP.
b GT.AS NAROD A,ST JUL.J_923__
fe^iVA ZAPUŠČINA
E o m a n. — Francoski spisal L. B. Poslovenil G. p.
(Nadaljevanje.)
0	.«111 r h. •'•fp. Govorite lahko o svojih {reCpotopnih živalih.
Baukir j« jrov.-ril h«.lj v iali, a u-V?,jak M > takoj poslužil prilike. da tfov«<ri o stvari, ki ra ji* najbolj zanimala.
- 1< je 11 v to je r»-s. Go>jxk1 Ivanov. Ali ste že kedaj videli kakfga megaterija ali eelo ma*»t<»dona.
—	Že pojroMo. — je odvrnil Ivanov.
—	Kje pa f
\'a |*>mpah. Kdor ima dobro oko za taka m*>sta. temu ni treba didgo iskali.
-— Ali re-* Ali imate mr.jrmV vi tako oko ?
I' ira ti • m r-m t rdi t i tako o<Jlo."-no. a trdim. d.» «**n) služil že v^ krat u.Vnm	kot voditelj skozi pamj>e.
1	k. . tako. s.-vda je tr»d»a ;ni'*ti gotov paleontoloaki pogled. d.i v« "aj<taka ine^ta. kj«*r sh skrivajo pred pot opne rastline in ii\a'; Fo- n pretanki živalstva iu rastlinstva so nam bili izročeni v različnih okoiiiM-tliah.
>»-\ «ia je r» k Ivanov ter se nasmehnil. — Govori se o karbotiiraeij ali |m ..»b nju. o ink rust aei j i, j*>trif ikaeiji in o drugih stvareh.
L**noir je stopil korak nazaj ter vzkliknil:
S«n.or vi govorite k• »t kak profesor paleontolo/ije. To je % nioja najljubša veda. Jaz nameravam nap. vat i veliko ueio o onih ži-\ulih kat»re je tr»ba tlatirati nazaj v dobo silurja.
Z«- \ jrejMijsh formacijah • obstajale številne vrste živali, kajti ./ s. h uiei«; ■ ; r j« rtianih kakih deset tix»'* vrst.
—	t > o»* . . . Kako. v« Me to * Kakšne vrste to ?
<*» ent» rati. - rni m<i!n-ki in v višjih skledih eelo morski psi. Živa bitja i a*k pie-m pa nakopajo š« le v Devonu. Žuželke in reptile na.id e m,« v d< bi piemoga in v I)ia>u. v Triasu, Juri ter dobi krede.
—	In s*»salee! — je vprašal učenjak.
V najvišjem Triasu je najti že vrečarje in pr.^ ptiV v gorenji Juras t -riuiieiji V tereijalni formaciji pa igrajo vodilno ulo-go. ki je preje pripada'a reptilom.
—	In človek f
Ta na-t«<ji: v neo tereijalni d»»l»i.
Tedaj pa je -.ko. il mali mož "ek p >kon<-i ter vzkliknil:
—	Ali bi smatral človek kaj takega za mogoče! In eelo tukaj v Ben<>s Aire^u. Vi ste eel profesor.
Pustimo to na miru. <e je vmešal bankir — Pomislite, da se ne nahajate v dobi krede, temveč pri meni in da jaz žalihog ni-česar ne razumem o t« h stvareh. Zelo bi vam bil hvaležen. <"e bi ta pogovor preložila na kak poznejša čas.
< >.-♦ Jaguar j» bil sev»'«Ia takoj zadovoljen s tem, a drugače je bilo mahni učenjakom, katerega je bilo le težko pregovoriti. Prijeli -o gov«.r;ii o bik«.hot bi. pri čemur je posegel Lenoir nazaj v zgodovino. Gov -ril j«* o rimskih gladijatorjih ter napravil pri tem očetu Jaguarju kompliment:
Vi b: b. na v-ak na' in izvrsten gladijator. sen J or. a žalihog niste živeli v onem časti.
—	Zakaj /alibog ' ;e vprašal Ivanov.
—	Ker bi -e vas slavno < menjalo v zgodovini.
Hvala j i. -« r i j« r. < e bi živel takrat. b: bil sedaj že več kot tis«,,"- 1« t mrtev. L j uhše m; da živim, kot | da bi se me omenjalo v onih knjigah.
M<i»on*. a t«-j omenitvi se ne boste izognili. V njigah glede . bikoboift se vas bo omenjalo kot enega največjih toreadorjev. Kako vam je b: o m goče umoriti onega strašnega severo-amerišktga bizona z enim sumim sunkom T
To je posledica vaje Jaz sem ubil že dosti bizonov na ta
način.
Ali m<'_r< e \ Združenih državah? Hočem vas takoj vprašati, čt, p- znate slavno mamutovo votlino v Kentueky-ju in če ste mogoče že videli kako ohijnko žival.
O t« tn ol» druifi priliki ko bomo zopet govorili o predpotop-inh živali.
—	.Ia/ rad govorim o teh stvareh, ki spadajo v mojo stroko.
—	.laz nisem učenjak, a študiram svet in ljudi krog sebe.
—	In kaj vas je prignalo v Severno Ameriko?
—	Veselje do doživljajev.
—	In od tam v Južno Ameriko T
—	Nt^ka stvar, o kateri najrajše molčim.
N j. go v o dotedaj prijazno lice se jc naenkrat stemnilo. Obzirni bankir > takoj zapazil, da se je doktor dotaknil bolnega mesta v njegovi duši iu vsled tega je hotel dati pogovoru drugo smer:
—	Povsod so povpraševali po vas. Iz tega sklepam, da ne stanu- j jete v hotelu, ker bi vas drugače našli.
—	Imam prijatelje v mestu, kjer lahko stanujem.
—	In se boste dalj časa mudili tukaj?
—	Ne, v kratkem času se hočem napotiti proti Andom.
—	V kateri smeri?	: 1
—	Preko Tueumana in najbrž na drugo stran, v Peru. . j
—	Ali boste mogoče prišli do Lime?
—	Mogoče.	* j
—	Imam namreč zelo tehten vzrok, da vas vprašam zato. s^njor. j Pri meni se namreč mudi na obisku neki nečak, ki čaka le na ugodno i priliko, da se napoti v Limo preko And.
—	Koliko je star?
—	Šestnajst let.
—	Potem je boljše, če ostane tukaj.
—	Ott mora tjakaj. Že davtio bi bil odšel, če bi mogel najti jaz izkušenega in zam-djivrga sen da do rja kateremu bi lahk-% zaupa* deeka. Sploh pa je za svoja leta telesno in duševno dobro razvit.
—	Senjor/ pomisl ie ! .« nevarnosti, ki prete potn;»:oiu na ieh aterah.
—	Tudi na te nevarnosti sem mislil. Te nevarnosti pa bodo tem manjše, čijp bolj zanesljivi in izkušeni bodo potniki. Skoro bi izgovoril iuko vprašanje ter spojil r njim prošnjo.
Ozrl se je s pričakovanjem na očeta Jaguarja in ko je ta molče zrl predse, je dostavil:
—	Seveda bi tako uslugo tako bogato" nagradil kot pae dopuščajo moja sredstva.
*
Ivanov je zmajal z glavo ter odgovoril; tS_.T / "	prihodnji*.) j| i	■
Iz dnevnika pre mogarjeve žene.
28. marca. — V re&nigi me veseli. da je prekinjen je obratovanja tako blizu, čeprav nismo pri-* hranili do-sti denarja. Moj mož in .N'aee sta zavž.la danes zopet pre-' veliko mero dinanutnega dima in i zdravnik je rekel mojemu možu ob zadnji priliki, da mora ostati izven kamre, dokler se zrak ne iz-č:sti. Seveda bi moral storiti to, a kaj more napraviti, če vl&i dim v kamri skozi dve ali tri ure potem, ko je bil naboj razstreljen ? Ob tej priliki sta zapustila kamro, še predno jih je bilo treba odnesti ven. a moj mož je bi! precej bolan, ko je prišel romov. Počitek mu bo dobro .storil, če ne bo prek in jen je tako dolgo, da mu bo treba skrbeti. kako bomo živeli.
Tuka j si zelo nasprotujejo mnenja glede tega. kako dolgo bo tra-i jalo to prekinjenje. katero pa vsakdo tukaj imenuje stavko. Li-sti so zelo optimistični, a njih vzrok za optiin-izen ni jasen. Na drugi strani pa temelji pesimizem ljudi na dejstvu, ki je povsem dolt <"no, čeprav privlečeno za lase iz1 velike daljave. Vsi stari premo-garji napovedujejo dolgo dobo nezaposlenosti, ker zapuščajo vse podgane rove. Ne zdi se nam mogoče, da bi mogle vedeti za razliko med ptaznikom za tri ali štiri dni v božičnem času ter prekinje njem dela /.a nedoločeno dobo, a beg podgan iz rovov je dejstvo m naj je vzrok ta ali ta V zadnjih dveh ali treh dneh so pričele podgane prihajati iz lukenj na obran-; ku in danes je Mr. Smith na svoji' dnevni inšpekciji rova videl le štiri podgane, kjer jih je bilo ponavadi najmanj štiristo. Zadnji-, krat. kot so podgane zapustile rove. so bili slednji zaprti skozi šosti mesecev in vsled tega se boje pre-1 mogarji najhujšega ali so pravza-' prav pripravljeni na najhujše. Jaz • -sebuo pa mislim, da imajo pod-1 gane v prav toliki meri prav kot pa časopisi.
Vedno sem se vpraševala, kako morejo ljudje izhajati v takem času in sedaj bom imela dobro pri-, liko iznajti to, če bo trajala stav-1 ka več kot en mesec. Na srečso sta naiu Žak in I»jz obljubila kredit. v prodajalni iu tako bomo vsaj lahko jedli naiprej ter živeli pod streho te ene s* be. Veseli me sedaj, da sva poslušala Mr. Smithy. Ki naju je posvaril preteklo zimo da bova morala plačevati stanarino. če se preselimo, stavka ali ne stavka, da pa bomo lahko ostčili v sobi brez najemnine do kanea| stavke ter zopetnega priče-tka ob rat avan j a, če bi se držala prvotnega dogovora ter ostala pri njem in njegovi družini. Zelo sem i sicer sita živeti v tej eni, ne pre-! več veliki sobi, a je gotovo dostikrat boljša, kot pa cesta.
Za mojega moža je velika uteha vedeti, da sta živež in streha pre-1 skrbi jena. Naša obleka ni elegant-; na, a odgovarja predpisom spo-' dobnositi in vsled tega bo zadosto-: valo ono malo denarja za dolgo | časa. Naša zabava bo omejena na' opazovanje sosedov, kot bo delal tudi vsakdo drugi, in mene za moj' del bo zanimalo opazovati psiho-1
los i jo prekinjenja dela.
* *
*
1. aprila. — Dan bedakov. V«a-» sih s. mislim, da mora biti nekaj sardoaskega v izbiri tega dneva za prekinjenje, ki bc pomenjalo za-j drege in skrbi za stotine in stotine j i i so če v ljudi ter obenem tudi ve-j liko denarno izgubo.
Možje so vzel i danes svoje orodje iz rovov. Bili so izvanredno veseli in dobro razj>oloženi. Pustili so može. ki so potrebni za vzdrža-I nje rovov v takem .stanju kot so i tekom dela. Vse je ponolnomn i mimo krog rovov in v naselbini j Na vsakem vogalu je gruča mo-j ških. ki neprestano govore — a za j enkrat še ne o stavki. Nikdo se niti malo tol ko ne zanima za stavko kot za lokalnega prize-fighter-.ia. 41 Dva tedna", se glasi v današnji govorici glede trajanja prekinjenja, brez ozira na mnenje; podgan. Moj mož soglaša s podga-j nami ter misli, da bo prekinjenje| dolgo trajalo in nekako v moje razočaranje se je že pričel ozirati za delom. On trdi. da so njegove prilike, da najde delo, <v»daj boljše kot pa bodo pozneje, kajti vsakdo bo postopal par tednov in potem bo opaziti velik naval na «mo malo dela, ki ga je najti. On pravi, da noče preveč zaostati, p> lem ko je izdal zimski zaslužek za najinega otroka, ki predstavlja drag luksus za take uboge ljudi kot smo mi. Jaz sem ga opomnila,
na zdravnika, a mož mi je odgovoril, da mu je zdravnik prepovedal dinamitni dam, ne pa dela. To je res in umakniti sem morala svoje ugovore. l"pam. da bo našel neka i, kajti to bo olajšalo njegovega duha.
* * *■
15. aprila. — Moj ubogi mož je slab, a vztrajen. Službe so tukaj prav tako redke kot so bile tekom preteklega leta v New Vorku. Celo farme so polne ljudn. Toliko dela na ee-^tah se pričenja, da bi človek mislil, da bo dosti prostora pri kaki gangi na cesti, kajti plači«, znaša le 33 centov r _iro, delo je naporno in ure so doige Kljub temu p« je t^žko dobiti celo to delo. Mr. Smith je pojasnil to ia rekel, • Ia deli v splošnem graft službe (pri konštriikeijskem in cestnem delu Vedno sem si medlo domišljala. da sodi graft izključno ali vsaj v glavnem na sedežih mogoč-j liili. a tukaj se mi dozdeva, da če-1
pi tudi na kuhinjskih stolih.
* * *
i 20. apt-da. — Danes zjutraj smo dobili prvi ressiični okus. kaj po nunja stavka. Žak in I^ojz, ali vsa .i I.ojz, sta odpovedala naš kre i dit v prodajalni. Ni še en mesec tega. ko sta vprašala mojega moža. /akaj ne pošilja večjih naroči!, in ko je odgovoril, da varčujemo in da skušamo prihraniti nekaj za prekinjenje. sta odgovorila: Vrag naj vzame stavko! Naroči, kar ho-•Vš. Midva bova že gledala, da se .prerineš skozi. — Moj mož je se-!daj spomnil Lojza na ta pogovor, nakar je Lojz oiLsjovoril, da nista vedela, kako dolge bo stavka trajala in da tudi njima nihče ne da ' groeerij zastonj. To je resničen , udarec.
I Na nama ostalo dosti denarja, in i moj mož ni še našel dela, čeprav mu je Mr. White obljubil delo na I cesti, kakorhitro bi se delo pričelo. Predlagalo je, naj se prične delo ! petnajstega tega meiseea. a prišlo je do spora .v svetu in vsled tega počivajo stvari. No, vsaj nam ni še treba spat: na prostem. Še ved-,no imamo streho nad glavami, kot zatrju jem svojemu možu, ki je ze , lo poparjen. Tudi se mi je posrečilo prepričati ga, da je bedasto biti ponosen in ošaben ob takem času in vsled tega se bom lotila jaz iskanja dela.
+ * * !
25. aprila. — Zelo neprijeten je občutek, da je človek popolnoma odveč, — kajti ni je stvari, ki bi I bolj škodovala rešpektu. katerega mora imeti človek do samega sebe. Preje, ko ni bilo tako važno, če delani jaz ali ne, nisem imela nikdar niti najmanjše težkoče, da najdem delo, a sedaj, ko ie v res niči potrebno, ko je od tega dela' odvisno kondenzirano mleko za otroka, je absolutno edino delo. j katero morem najti, hišno delo. Celo pri tem delu pa zahtevajo iz-»kušenost Kljub temu pa bi se prav nič ne bala poskusa da o-| pravi jam službo druge dekle ali . hišinje. De janski bi bila celo pripravljena izjaviti, da sem izkuše-jna ter napisati svoje lastne rtefe-jrenee.a moj mož tega ne pu^ti. De loma me vesdi. deloma pa žalosti njegova trdnost. Prepričana sem da bi bil eksperiment zanimiv ir. \ mogoče zdrav, čeprav ne mislim.) da bi bil posebno prijeten, ker b ne pustila rada malega otroka iz-j ključno v oskrbi njegovega preveč! I popustljivega očeta. Vsled tega [sem sklenila potrpeti ter ostro pa-1 žiti na vsak znak: Help wanted —' Female.
Konferenca med premogarji in jdelodaialei v New Yorku je zel) [zanimiva. Moj mož in jaz imaA-a» ; občutek, kot ga mora imeti popol-| noma neizkušen igralec, ki je sta-; vil na ruleto vse svoje imetje, če i je kaj takega mogoče. iMi .smo bi-istveno interesi ran i, a brez moči da bi obrnili kolo na to ali ono stran. Gotovo je v interesu delodajalcev. da se izognejo izsiljenju vprašanja, dokler je to mogoče ; .Mislim, da so mnenja, da bodo j ljudje neizmerno bolj pripravljen- j sprejeti skrčenje dosedanjih plač. ko bodo enkrat dosti dolgo brez
ZA VAS DOLAR =
rte pottsno ln Hitro portr*»«nl kadar rabite uro. zlatnina, „ »ralaa. prstan, Diamond, daljo ako Solita pravi alaanl Columbia gramofon, alo-vanaka P lotto. In Co druitvo potrobyjo pravo ovllnato xaatavo, roflalijo, kapo ltd.; Co ao obrneta do znanoga vočlotnofla trgovca Slovonca. k atari raspoftllja blago po coll Ameriki nad IS lot pa ts nikdar rUKJt kako napravimo«. Poakua'to mo an krat pa pa boat« oraprlCalL Piilto po SraxplaCno conltap a«	^
IVAN PAJK. 2*MainSt- Conemaugh, Pa.
ZASTONl—
Vam bomo poslali našo slovensko knjižico glede iznajdb in patentov. Iznajditelji in drugi pišite ponj o danes.
Patentni odvetniki: pošteni, točni, zanesljivi.
i M. WiLSON, Inc.
Patents
320 Victor Building WASHINGTON. D. C.
dela, Ia bodo občutili stisko, — kajti kruh brez surovega masla je še vedn^ boljši kot nič kruha. Položaj bi se gotovo razvil na ta način, če bi ljudje sami čutili, da lahko sprejmejo skrčenje ter imajo še vedno primerno plačo, — a ljudje n luajo tega občutka. Povsem pristno in iz globine svojih src so prepričani, da niso le upra vičeni, temveč da potrebujejo in da morajo dobivati taike plače kot jih d f-biva je sedftj — ali vsaj kot so jih dobivali do prekinjenja
_i Dalje prihodnjič*).
j NAZNANILO IN VABILO.
' Cenjenim rojakom naznanjam da se bo vršila v mojih prostorih 734 Adams Street v Hobokenu, N. J., v soboto popoldne in zvečer prijetna domača zabava. Za jed m pijačo bo dobro preskrbljeno. Izvrstna godba Plesalcem ne bo dolgčas. Za obilni obisk se vljud no pripor«.ča
_Frank Seljak, gostilničar.
Glede izplačil v ameriških dolarjih!
f»o novi cC.tdui finančnega ministe. itva v Jugokiaviji ia bankam tam sedi prepovedano izplačevanje čekov ali dru gih nakazil v tuilh valutah. Ako toraj poiljete det.ar v anerikanski veljavi, bi. d.si potom čeka al. nakaztla. gj bank v Jugoslaviji na ime izplačati v do larjlh, temve£ po dnevnem tečaju v domači valuti, to je v kronah ozirom.. dinarjih
H sreči co jo pa pri sestavi ome
njene odreuDe vpoatevaia poi<-;bj t. -elje^rev v toll Uri e. ».imorprun t* s* r • ko, ki imajo potovati v Amerf.o, /zvr iiti še vedno izplačila v ameriških do larjih, vendar pa nakazilo ne sme pre *e«atl zneska $2SO.— za vsakega posa •nežnega potnika. Do te svote pa lahk izplačamo poljubne zneske. Američkl de
I nar se Izplača le proti predložitvi potne ga lista v uradu Jadranska banke \ Llut.'jani ali Zaprebu.
V AVSTRIJI, ITALIJ' in ZASEDE NEM OZ E M I. JU pa še vedno la^.ko bre> • ovir Izvršujemo IzplačMa v am.ri&klh do larilh.
( Na nakaznici aH «^ro£ilnerr. listu na^ ■ bo vidno orngčeno. da se Ima izvriit 1 izplačilo v ameriških dolarjih.
Poleg zneska. Ki na| se izplača v a me rlškem denarju, se nam mora poslat tudi za poštnino in druge stroike kako. sledi.
Za izplačilo do t tO.— po 50 centov za Izplačila od S 10.— do t 50.— p. t 1.—, za Izplačila, ki presegajo «neset 9 50.— po 2 centa od vsakega dolari. ali po $ 2.— od sto.
Denar nam je poslati najbolje po Do meetic Money Order ali pa New vtI Bank Draft.
i Frank Sakser State Bank
82 Cortiandt St.	New York. N. Y
Pozor!
Sorodnike in znance Jt sopet mo ffoče dobiti iz starega kraja,
ter je bila dusedanja listava Jtriprocentna kvota) podaljšana za nadaljni dve leti. Dobiti sorod nike in znance iz kraja imajt prednost ameriški državljitni ir oni, ki imajo prvi panir. Kdov Že •i dobiti koga iz 9*srega kraja naj nam piše za pojasnilo; točnj n solidna postrežba jamčena.
FRANK SAKSER STATE BANE 32 Cortiandt Street : : New York
ZNIŽANA CENA
Cipar, najboljše vrste, jako velika
Jagode. I.aksa 28 funtov $4.5* Brfnjeve jagode. vreCa 132 fantov $f— Huhkstel, sladke debele jagode.
baksa 50 funtov	%ŠM
Male trne piko grozdje.
baksa 50 funtov	$6.7^
<Tge (v rentah > najbolje vrste.
Baksa 110 fantov	$1151
R naroNta prlloiite Money Order.
MATH. PEZDIR
Box 772. City Hall Sla. New York. N. Y.
Kretanje parnikov - Shipping News
1 —- ^ ■ - — —
Julija:	i
Čaroma, Cherbourg; Majestic. Cherbourg; Vandyvk, Hamburg; America, | Cherbourg; Ryndam. Boulogne. , t. avgusta *
Atiuiiajiia. Cherbourg; Saml&nd, Hamburg.
2. avgusta:
i*aris, Havre;" Torek. Bremen; Minne-kahda. lUtaliurK; Prtsitkui Polk. Cber-, bcurg.
avgusta:
Saxonla, Hamburg; Finland. Cherbourg Orbita. Hamb-^rg. 8 avgusta:
Berengaria. Cherbourg; President Gar-fi*ld. Cherbourg; Kelinaoe. Hamburg 9. avgusta:
Manchuria. Hamburg. tO. avgust* ' Con te Rosso. Genoa. ' *2. avgusta:
La Savoie, Ham: Z^eland. Havre; President Harding. Bremen; Olympio. Cherbourg; Orduna. Hamburg. I 15.-avgusta •
! Pelvedere. Trst; Mauretania. Cber-I ourg.
116. avgusta:
Seydlitz, Bremen: St. Paul. Bremen. President Monroe. Cherbourg. 1 19. avgusta:
Homeric. CberbourK: Lafayette. Havre; 1 Kroonland, Cherbourg; Noordam, Bou-• loerne. 22. avgusta:
Aquitania. Cherbourg; Resolute. Hamburg, i 22. avgusta:
President W.lson, Trst; Lapland. Ci.er-I bourg. >23 avgusta:
| Paris, Havre; President Adams. Bremen.
26. avgusta:
Majestic. Cherbouxg; Andanla. Cherbourg; oropesa. Hamburg; Rotterdam. Boulogne.
29.	avgusta:
Berengaria. Cherbourg; Arabic. Genoa.
30.	avgusta-
France. Havre: Hanover. Bremen: Mongolia. Hamburg; President Van Buren. Bremen. 2- septembra:
Olympic. Cherbourg; Ryndam. Boulogne: Vc-erica. Brei.ien. S. septembra:
Kellanoe. Hamburg; M«-^retanlu» Che»-bourg.
<S. eer'embra:
Minnekahda, Hamburr-9. septembra:
i-a Bavoie. Havra; Finlan*, Cherbourg; Orbita, Hamburg; Homeric.. Cherbourg.
13.	septembra:
Paris, Havre; Yortk. Bremen; Manchuria, Hamburg.
14.	septembra:
Rochambeau, Havre.
16. septembra:
1-A Lorraine, Havre: Majest-C. Cherbourg; Zeclaiid, Cherbourg; Orduna, Hamburg.
19.	septembra* Resolute, lian burn
20.	septembra:
France. Havre.
23. septembra:
George Washington. Cherbourg; Noor* dam, Boulogne: Kroonland. Cherbourg.
26 septembra:
Seydlitz, Bremen
30. septembra:
Rotterdam. Boulogne.
SKUPNO POTOVANJ VE SLOVENCEV.
FRANCOSKA LINIJA PRIREDI SKUPNO POTOVANJE SUOVTNCev PR£. KO HAVRE V T«*ST ,N LJUBLJANO S SVOJIM NAJMODERNEJŠEM IN NAJHITREJŠIM PAR.>11 KO M "PA r iS" KI ODPLUJE 12 NEW YORKA V SREDO, 2. AVGUSTA 1022
»A ¥	Potnike bo spremljal prav	L	W -.
rA -f A \	Len Zakrajiew, y>3f,» slov. tvrr <t "*»Kral.ek &.
\ //) \	Če^ark v New Yorku, ki iledal na to, da bodo
potniki i.m h.tra,£e .i- udobnejše potovali In 4a iL;; ■ \	ne bodo Imeli -ttnosti s svojimi kufri.
Xi&Ed-rk \ \i	2a P°tnike	^ojc rlpravljene ki
;1	jlne z 2 ali 4 ali * posteljami. Sl^v. potniki d orm
t ■	tKf^Bi	jcosebno hrano, rino in razne druge ugodnosti.
r^jVf^^j^UeMV	Od Havre nap:ej bodo potniki imeli svoj vi-
^SSB^H^^	do Trsta ali celo vlak. ako s« jih dovoli
^-CgEffijpSsSB^rafe fr •	14 New vorka lo Trsta stant votnja za
p>stle skupno z davktm 9113.85, do Ljubljans
2a natančnejša pojasnila se o^'r.ite dc svojega v	agenta ali -direktno na
FRENCH LINE
19 STATE STREET _ _ NEW VORK. N. Y.
VABILO NA DOMAČO ZABAVO,
ki se vrši pri Franku Turenšek v Hobokenu, N. J., 322 Monroe St., v soboto 29. julija zvečer. SvLr;t tambura.sk i zbor. Na razpolago bodo domare klobase iu tlorbra pi-jaea._Frank Turenšek.
I	SLOVENSKA UANKA
v
Zakrajšek & Cesarek
70 — 9th AVE., NEW YORK. N. Y.
imed 15. in le. cesto >
pošilja denar v Jugoslavijo. Italijo itd.
—	prodaja vozne listke za vse važnejše črte; — izvršuje notarske posle. ki so v zvezi s starim krajem. '
—	Cene vedno med najnižjimi. -_Tejefr.n Watklns 7522.
[DSUUCHUJiF
Naravnost v Ju£oalaviJO\Vi
ZNANI PARNiKJ. IZ BORN t UGODNOSTI Na Imejte brezi* "Irebnlh stroikov In u-rnude.
BELVEDERE.....15. avgusta
PRES. WILSON 22. avg.; 21. okt ARGENTINA ____ 9. septembra
Vnaprej f laCar.a I>arte za sorodnik« ali prijatelj« se lahko preskrbi pri ttllinM parobrodnl agcnturl ali pri
r HELPS BROS. & C0 ,
Generalni AgCnJ
2 WEST STREET	NEW YORK
t-šT ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH ^tl
DR. LORENZ C^t
642 Penn Avec, PITTSBURGH, PA. ^TE
CDINI ILOVCNSKO ttOVOMSČI ZDRAVNIK tPCCIJALIST MC4KIH BOI.CZNI. M«]a «trok*. |« idr«vl>nh ikutnlh In kronl£nlh boMznl. Jaa A •am ia zdravim nad 23 l«t tar I nam skutnj« v	boleznih
In kar znam slovanska, aato vas moram popolnoma raču nati |m apoznet« vato bolaaan, d« vaa ozdravim In vrnem moi In zdravja, t kexl S3 let «am pridobil noMbn« akutnje pri »zdravljenju naiklh bolezni. Zato s« morata popolnoma sanaatl na .nana, moja akrto p« da vaa popolnoma oadra vlm. No odla*ajta, ampak pridite Cimprojo,
Jaz ozdravim zaatrupljcjio kri. ma*u«je In liso po telesu, buioanl v grlu. Izpadanja ia«, bolečin* v *-oateh, star«rane; oatibe'ost.ilvtne in boie>nl v mehu«^ Juledlcan, tetrah. želodcu, rmsnlco rwmatlzam, katar; zlato illa, n*duha Itd Uradna uro: V ponedeljek: arodo ia petek od dopoldne do t. >opolda/; ▼ torek. Četrtek tn aobota od t dopoldne do f. avalar; v nedelja* ta praaolkJb od 1«. dopoldne do % popoldne.
SVEŽE GROZDJE^	SVEŽE GROZDJE.
Kot v prejšnih letih smo tudi sedaj pripravijrni napraviti poicibo za ka-terokoh vrsto svežega GROZDJA. Mi odpoš.l.amo varno in točno. Ne c-botavljajte se glede nakupa. Današnje cene so ntije kot oodo oo otvoritvi sezije. Današnje cene so sledeče:
MI ŠICATEL, belo »veže grozdje, tona, net .............. | 67 00
SHASTA bflo grozdje, iona. net ...................... J £6.00
21NFA.NDEL, črno grozdje, tona, net .................... f 87 00
BARBERA, črno grozdje, tona, net .................... lilo.Go
Ml prodajamo samo na kare. Za nadaljne podrobnosti pišlts na:
Pacific Grape Company
FLOOD BUILDING_ SAN TRANCISCO. CALIFORNIA |
ROJAKOM V NAZNANJE!
Cenjenim rojakom naznanjam, da sem preselil svoje notarsko pisarno zopet nazaj v Bakewell poslopje. BakeweU poslopje se nahaja, kakor je vsakemu znano, v srru mesta , nasproti okrajuefa sodifta (County Court) in moja soba se nahaja na prvem nadstropju (2nd floor) takoj nad vbodom. Kakor sem do sedaj tako bodem tudi v bodote sprejemal v izvršilo vse v notarski posel spadajota dela. Cenjenim rojakom m naj-topleje priporočam! ANTON ZBA&NIK
slovenski javni notar. 206 Bak'*ell Bid*., eor. Diamond and Craut Sts„	Pittsburgh. F»,-
POZOR! j
Slovenci, Hrvati in Srbi,
ki potujejo skozi Neyv York.
Ne pozabite aa moj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postreieni.
ftsto sobe s eno ali dvema potteljima. Prostor n 300 oaeb. Domača kohinja. Najnižjo cena.
AUGUST BACH, «3 GnMmicfa at, Hmw York