Naročnina mesečno 85 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je t Kopitarjevi aL 6/111
SLOVENEC
Ček. račun: Ljubljana št 10.630 ia 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dana j 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993
Telefoni oredniHvat dnevno služba 2050 — nočno 2996, 2994 In 2650	■	Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka In dneva po praznika
Zakaj Rusija sili k vzhodnemu paktu?
Na Daljnem vzhodu bo počilo?
Borben proglas Kučenova - Rusija ne bo dala pedi svoje zemlje - Neznana prijateljica Rusije
Najopasnejša epidemija
Nemčija odmeva govorov, ki pozivajo ljudstvo, naj vodjo narodnosocialistične stranke Hitlerja potrdi kot vodjo države na mesta, ki ga je zavzemala pred vojno dinastija hoheneo-lerncev. Ko se to zgodi — in o tem ni nobenega dvoma — napoči zelo važen trenutek ne samo za Nemčijo, ampak za bodočnost vse Evrope. Takozvani fiihrer nemškega fašizma, ki je že zdaj, ko je bil samo kancler, opetovano prekršil ustavo, bo s tem dnem odet v najvišje dostojanstvo, s katerim nemški narod razpolaga. Njegova nasilna diktatura bo na ta način dobila moralno avktoriteto, kakršne dozdaj ni imela, im njegov položaj se bo brez dvoma zelo utrdil. Ne smemo pozabiti, kaj Nemcu, ki je šel skozi vojaško prusko šolo, pomeni najvišja avtoriteta v državL Hitlerju samemu pa bo virhovno vodstvo države podelilo neomejeno oblast, kakršne niti ruski carji, ki so bili vezani vsaj na strogo pravoslavno tradicijo, niso imeli. Šele zdaj postane bivši pleskarski pomočnik pravi in absolutni vodja Nemčije
Seveda tudi Hitler ni brez vsake postave in vodila Vprašanje je samo, ali ga bo vodil narodni socializem, če je to sploh kak program in ne samo krinka za izvajanje absolutizma v zavestnem in očitnem nasprotstvu do evropske demokracije. Po 30. juniju tega leta smemo po pravici z nekim pariškim listom reči, da je narodni socializem mrtev in da se je iznova porodil pangermainizem. Hitler je v osebi Rohma in njegovih prijateljev likvidiral narodni socializem, v kolikor je pomenjal možnost socijal-nega preobrata na levo, in kar je po tem krvavem dnevu od narodnega socializma še ostalo, so gole besede o »narodnem blagru«,_o »prvenstvenem pomenu skupnosti pred koristjo posameznika« in o »vseoblasti države«, napram kateri posameznik ne velja nič. To pa je čisto pru-6ovstvo in Hitler je danes kot absolutni vodja Nemčije obenem popolno orodje v rokah onega razreda, ki je nositelj pruske državne ideje. Hitlerja ne podpirajo več veterani narodnega socializma, niti je mladina za njim zato, ker se je nekoč imenoval vodja nekega narodnega idejnega in socialnega pokreta, ki naj bi preobrazil in prenovil ves svet in ves družabni red — ne — Hitler velja danes in tudi v resnici je naslednik Viljemove, Bismarkove, Hindenbur-gove Nemčije pod vodstvom pruske feldmaršal-ske palice. Zato mu je pokojni državni predsednik čestital h krvavemu čiščenju 30. junija, zato ga je podprla Reichsvvehr in ga je, potem ko Je razgnal »boljševizirajočec vrste svoje lastne stranke, nemški veliki kapital spoznal za_ vrednega iai sposobnega, da sledi tannenberškemu zmagovalcu kot najvišji predstavnik Nemčije Zato so utihnili vsi načrti o korporativni ureditvi države na podlagi sodelovanja vseli delovnih stanov, zato je postal Scliacht, zaupnik vele-ind ust rije in velebank, minister narodnega gospodarstva in sedaj oznanja, da bo pomedel še zadnje ostanke marksizma, krščanskega in narodnega socializma ter upostavil moč in veljavo velekapitala, ki edini more rešiti Nemčijo, katera trpi 6edaj radi pomanjkanja sirovim, denarja in trga.
Sličen, čeprav ne tako očiten, je bil proces preobrazbe fašizma v Italiji. Tudi tukaj je vodja fašizma po kratki dobi revolucionarnih fraz im gest, ko se je zdelo, da je proti kralju, proti armadi, proti priviligiranim slojem, previdno in počasi začel prilagodevati nauk in prakso črnih 6rajc konservativnim silam in obstoječemu ve-ledenarskemu družabnem redu, tako da končno vsa »reforma« fašizma obstoja samo v tem, da je z demokratično ustavo in parlamentom odstranjena ljudska kontrola in ljudsko sodelovanje pri dejavnem političnem življenju, novega pa na mesto prejšnjega ni fašizem postavil ničesar kakor samo samooblastvo in edino voljo takozvanega vodje. Tudi v Italiji o kakšnem socialnem preobratu po fašizmu ni govora in kakor je v Nemčiji v gospodarskih vprašanjih diktator gospod Scliacht, tako v Italiji komandirajo gospod Volpi in njegovi koncerni, ki jim je Mussolinijev zakon o korporacijali^ brezpomembna krpa papirja. Načelni in odločni demokrat Roosevelt je s svojo »Niro« v socialnem pogledu storil več, nego italijanski in nemški fašizem oziroma, točneje rečeno, je storil veliko, dočim nista Mussolini in Hitler storila ničesar, razun da sta varala in še varata svet 6 tozadevnimi »reformatoričnimi« govori.
Pač pa sta oba storila jako veliko za mili-tarizacijo države. Italijanski duce je v dvanajstih letih svojega neomejenega vladanja vrgel v žrelo vojnemu bogu najmanj 50 milijard lir. 7. avgusta tega leta stmo brali v fašističnih listih, da je italijanska vlada določila 1200 milijonov lir za dopolnitev letalskega brodovja, dve nad-križarki, ki jih je letos sklenila zgraditi, pa bosta stali 1 milijardo! Kako zelo se oborožuje Nemčija, je tudi znano. Zdaj zahteva še Avstrija povečanje svoje armade in ker je danes Avstrija popoln vazal Italije, Italija pa stoji z Nemčijo mednarodno v eni črti, kadar gre za revizijo sedanjega mirovnega stanja — zato smemo po pravici reči, da so fašizem, narodni socializem in heimwehrovstvo popolnoma solidarni v politiki, ki je naperjena proti miru, kakor so ga ustvarile evropske demokracije po svetovnem klanju leta 1914—18. To je edini in najvidnejši rezultat fašistične politike v Evropi.
V tem znamenju bo torej Adolf Hitler v kratkem potrjen kot vodja države in če pomislimo, kako je sodelovanje francoskega, angleškega in ruskega generalnega štaba samo naraven odgovor na dejstva, ki 90 dovedla do popolne fašistizacije Nemčije z aktivno pomočjo Italije — potem smo upravičeni, da vzkliknemo: Ali bosta nemški in italijanski narod imela pogani, da streseta s sebe fašistični jarem — ali pa bo postala vsak dan večja nevarnost, da ta pogubni paganski nacionalizem absolutnih vodij ne bi zanetil svetovnega požara proti kateremu je bil minuli — igrača ...
Dolžnost vse evropske demokracije bi zato bila, da stori z največjo energijo vse, da se fašizem rntrp. kot najopasnejša epidemija sodobnega človeštvo.
Pariz, 17. avg. b. Ves jutranji francoski tisk posveča veliko pozornost dogodkom na Daljnem vzhodu in je v velikih skrbeh zaradi vedno bolj napetega razmerja med sovjetsko unijo in Japonsko. V zvezi s poostrenimi odnosi se ze resno razpravlja o možnosti vojne med tema dvema državama. Posamezni listi povdarjajo, da je položaj neugoden in postaja vedno težji ne samo zaradi tega, ker je bojišče zelo oddaljeno in ker se doslej še ni posrečilo koncentrirati večjih sil na Daljnem vzhodu, temveč radi tega, ker Rusija nima zavarovanega hrbta v Evropi. Rusija ne more vreči vse svoje razpoložljive sile na Daljni vzhod v borbo proti japonskemu imperializmu, ker ji v Evropi grozi nevarnost napada. Nekateri listi pišejo o nevarnosti poraza Rusije v novi vojni z Japonsko, v čemer vidijo iudi nesrečo vse Evrope, ki bo tako popolnoma gotovo zgubila vsak vpliv v Aziji. Zaradi tega predlagajo neki listi, da je treba Rusiji čim-preje zavarovati hrbet v Evropi. To bo najpreje mogoče, če se sklene francosko-ruska vojna zveza in če vstopi Rusija v Zvezo narodov. Ko bo Japonska uvidela, da se za Rusijo nahaja vsa Evropa, ali pa vsaj večina evropskih držav, si bo gotovo dobro premislila, predno bo provocirala vojno na Daljnem vzhodu. Razen tega se ne sme pozabiti tudi to, da Združene države gotovo ne bodo šle na roko
Japonski in če se že ne bodo vmešale v vojno proti j njej, je pa skoraj gotovo, da bodo nudile sovjetski uniji in Evropi vso potrebno pomoč, da se za vedno likvidirajo japonski imperialistični načrti.
Harbin, 17. avg. b. Število aretiranih sovjetskih ruskih nameščencev na vzhodno-kitajski železnici, ki so jih mandžurske oziroma japonske oblasti zaprle zaradi sabotaže, znaša po japonskih vesteh 54 v samem Harbinu. 20 pa v pokrajini. Med aretiranimi je mnogo višjih uradnikov, ki so obtoženi, da so bili v zvezi z revolucionarnimi organizacijami. Japonska tajna policija zatrjuje, da ima v rokah dokaze za njihovo delovanje, pri nekaterih pa je našla v stanovanju večje količine dinamita. Ti obtoženci so tudi že priznali svoja dejanja in namene.
Doipsinik »Exchange Telegrapha« pa medtem trdi, da vršijo sabotažo na vzhodno-kitajski železnici le japonski plačanci, ker hoče Japonska za vsako ceno izzvati spor s sovjetsko unijo. V Mandžuriji je položaj zelo napet in se vsepovsod že govori o vojni. Namestnik predsednika nadzornega odbora vzhodno-kitajske železnice Kučenov je poslal proglas vsem sovjetskim nameščencem vzhod-! no-kitajske železnice, v katerem jih zagotavlja, da lahko brezpogojno računajo na zaščito sovjetske Rusije in naj tudi ne skrbijo za usodo železnice,
niti za svoje položaje, ker so že storjeni vsi ukrepi za obrambo pravic sovjetskih državljanov, kakor tudi za obrambo gospodarskih interesov sovjetske unije. Sovjetska Rusija ne bo za nobeno ceno izročila niti za ped vzhodno-kitajske železnice niti tedaj, če bosta Japonska in Mandžurija pričeli z nasilnimi sredstvi.
V istem proglasu se nadalje povdarja, da silno oboroževanje Japonske sicer povzroča skrb, toda vojaški strokovnjaki so prepričani, da Japonska kljub mrzličnemu oboroževanju ne bo sposobna, da prebrodi kritični leti 1935 in 1936. Proglas se končuje s senzacionelno trditvijo, v kateri se pravi: »Če bi pa kljub vseinu temu hotela Japonska kršiti mir na Daljnem vzhodu in v Tihem oceanu, se bo takoj našla neka tretja sila, ki je zvesta prijateljica sovjetske Rusije.
London, 17. avg. b. Mandžurska vlada je sklenila, da ne bo nič več nameščala ruskih državljanov na vzhodno-kitajski železniški progi. Oni, ki so sedaj v službi, bodo počasi odstranjeni, tako da bo proga počasi prešla popolnoma v roke Mandžurije, oziroma Japonske. S tem bo odstranjen vsak vpliv sovjetske Rusije na to progo. V tukajšnjih krogih smatrajo, da se je zaradi tega sklepa mandžurske, oziroma japonske vlade poslabšal položaj na Daljnem vzhodu.
Križev pot nemškega časopisja
Slika Nemčije v časopisnih
naslovih Šest strani v „Volhischer Beobachter"
Miinchen, 17. avgusta. E. Da dobite pravilen vtis, na kakšen način in s kakšnimi sredstvi se vrši propaganda za plebiscit dne 19. avgusta — vsaka druga propaganda, razen vladne, je prepovedana, prečitajte samo sledeče naslove v uradnem glasilu nemškega hitlerizma in tudi nemške države »Volkischer Beobachterju«.
Na prvi strani: Naše geslo je: Nemčija. — Razen Hitlerja nikdo ne more biti naš kancler in naš »fiihrer«! — Zastave ven! — Gre za življenje naroda! — Vsa Nemčija posluša govor fuhrerja«!
—	»Fiihrer« in narod! — Nemškemu narodu in njegovemu kanclerju! — Brez sile ni prava, brez edinosti ni sile, daj čuvarju nemške edinosti svoj: da!
Na drugi strani: Nemčija je nepoznanega vojaka svetovne vojne izbrala za svojega »fuhrerja«!
—	Porursko delavstvo za »fuhrerja«! — Usoda je nemškemu narodu naklonila pravega »fuhrerja«!
—	Mi verujemo v Nemčijo, ker verujemo v svojega »fuhrerja«! — »Fiihrer« bo 19. avgusta imel ves nemški narod za seboj! — Naše občine ie rešil narodni socializem, to je naš »fiihrer«! — Vse z ljudstvom, vse za ljudstvo, vse za »fiihrerja«! — Narodni socializem ni nič brez delavca, delavec ni nič brez »fuhrerja«! — Vstanite, prisežite: Moj »fuhrer«, ti si moja domovina, moj »fiihrer«, jaz ostanem pri tebi! — »Fiihrer«, kot ga naš narod še ni videl!
Na tretji strani; Naš »fuhrer« in naš državni kancler! — Hitlerjeve ceste — »fiihrerjeve« zgradbe pričajo . ..! — Naša zahvala »fiihrerju« se imenuje: da, dne 19. avgusta !— Za »da«, dne 19. avgusta! (Sledijo izjave vodilnih osebnosti). — Povsod, kamor pridemo, »fuhrer«! — Bojevniki s fronte, v zbor! »Da« za »fiihrerja«! — En »fuhrer«, ena resnica!
Na četrti strani: Hindenburgov testament — najvišje priznanje »fiihrerju«! — Hindenburg se klanja »fiihrerju«!
Na peti strani: Duh, ki vedno pritrjuje! — »Jaz« ni tisti, ki odloča, ampak »Mi«, in ta »Mi«, to je naš »fuhrer«! — Hitler in nemška kultura! — Nova doba: Bog je poklical človeka in ljudstvo posluša!
Na gesti strani; Naš »fiihrer«, moj »fuhrer«! — Iz naših vrst je prišel, naše potrebe pozna! — »Fuhrer« ima zmerom prav! — Življenje za »fiihrer-
Papežev delegat v Posaarju
urad poroča, da je bil odpravnik poslov tukajšnje apostolske nunoijature Giiovanni Panico imenovan za zastopnika Vatikana v posaarskem ozemlju. Msgr. Panieo potuje te dni v Monakovo in od tam v Posaarje, ostane pa še nadalje istočasno dodeljen praški nuncijaturL
ja«l — Nemški rdeči križ za »fuhrerja«! — Industrija, vodstvo in delavci, stojijo kot en mož za »fiihrerjem«! — In tako dalje... Sedaj pa lahko boli glava.
»Heil Moskau!" „Heil Hitler t"
Berlin, 17. avg. TG. Med raznimi tajnimi navodili, ki jih je razposlalo propagandno ministrstvo za priprave plebiscita dne 19. avgusta, kakor: da se morajo povsod razobesiti zastave, da morajo vse radio-postaje biti vsak trenutek na razpolago vladi itd., se nahaja tudi tajno navodilo plebiscitnim komisijam, da naj zapišejo vsako glasovnico, na kateri bi bilo zapisano »Heil Moskva!« ali kaj sličnega, kar odkriva komunistično razpoloženje, v prilog Hitlerja kot »da« glas.
Papen na Dunaju
Čudna Gobbelsova navodila
Berlin, 17. avg. TG. Nemško propagandno ministrstvo je izdalo danes tajna navodila nemškim listom, kako naj pišejo o poslanstvu vou Papena na Dunaju. Komaj je von Papen predal svoja poverilna-pisina avstrijskemu zveznemu predsedniku Miklasu, je že dr. Gobbels strogo naročil nemškim listom, da naj pišejo, da se von Papen ne bo dolgo mudil na Dunaju, čeravno ni v navadi, da bi diplomate pošiljali le na kratka razdobja, ker je vendar njihov namen, da dobro spoznajo deželo in svoje diplomatske tovariše.
Na podlagi teh navodil se je raznesla jki Berlinu vest, da bo Papen sploh zapustil Dunaj in da bo vodil dunajsko poslaništvo kar s pomočjo telefonske zveze med Berlinom in Dunajem. Inozemski • časnikarji so danes šli po pojasnila v zunanje ministrstvo in na propagandno ministrstvo, kjer so jim pa odgovorili, da sploh ne vedo, kje se von Papen nahaja
„Echo de Pariš" piše:
Hindenburgova oporoka - laž!
Pariški list dokazuje ponaredbo maršalovega testamenta
Pariz, 17. avg. E. Pariški jutranjiki se vsi v dolgih člankih bavijo z oporoko maršala Hindenburga, ki jo je objavila nemška vlada. Vse časopisje naglasa, da ni lepo, da se nemška vlada poslužuje zadnjih Hinden-burgovih besed kot za reklamo za plebiscit 19. avgusta, nekateri pa odkritosrčno izjavljajo svoje dvome nad tem, če je oporoka spleh originalna in če ni bila napisana naknadno nalašč v propagandne svrhe.
Najbolj odkritosrčno se izraža »Echo de Pariš«, ki enostavno ne verjame v resničnost oporoke. Pred 14 dnevi je vsa nemška vlada slovesno izjavila, da testamenta ni, da ga Hindenburg splcih ni zapustil. Danes ga pa kar naenkrat prinesejo na dan. Maršal Hindenburg se iz groba klanja pred Adolfom Hitlerjem in mu pomaga povečati njegovo avtoriteto na nepričakovan način. Maršal Hindenburg daje iz groba ven pismena jamstva za resničnost narodnosociali-stičnih trditev. Ali to ni smešno, pravi »Echo de Pariš«. Prvi del testamenta, napisanega leta 1919, res izvira iz Hindenburgovih rok in je napisan v tistem suhoparnem, nekoliko okornem slogu, ki je bil značilen za vojaka, ki se po porazu ni mogel hitro znajti. Drugi del testamenta, napisan 11. majnika 19341 pa je temeljito različen od prvega, tako po vsebini kakor po slogu! Maršalov slog je po 15 letih postal mlad, prožen, moderen, na-
Starhembergov uspeh PfO(IOfl(I •
„Reichspost" piše o neverjetnih pogajanjih med Italijo in Avstrijo
Dunaj, 17. avg. E. Tukajšnja »Reiehspost« tako-lc opisuje uspehe Starhembergovega potovanja v Italijo in njegovil<li razgovorov s šefoin italijanskega fašizma:
»V svojih razgovorih z Mussolinijem je knez Starhemberg, ki je tudi minister za javno varnost, izkoristil priložnost, da si ogleda organizacijo italijanske tajne poll-cijc (OVRA ali ČEKA) kakor tudi vse podobne organizacije. Pričakovati smemo, da bo sodelovanje med avstrijskimi in italijanskimi policijskimi oblastmi po Starhembor-govem povratku v Avstrijo postalo še bolj tesno, kar bo samo koristilo notranjemu miru. Nemški listi podajajo napačne razlage, če trdijo, da se je pteljal Starhemberg
v Italijo samo zato, da pride preje k Musso; liniju kot zvezni kancler Sušnik sam, ali celo, da onemogoči potovanje kanclerja. Med obema državnikoma ni nikakih soglasij in zaporedna potovanja v Italijo imajo samo namen, povečati sodelovanje Avstrije z Italijo v okviru splošne avstrijske notranje in zunanje politike.«
Predstoječa razlaga, ki naglaša Starhembergov študij italijanske tajne policije, kakor tudi še tesnejše sodelovanje med oblastmi obeh držav, ne potrebuje nobenega komentarja. Helinwehr vleče z vso silo Avstrijo v senco fašizma.
ravnost mladostno navdušen. Kot da bi čital Gobbelsove govore. Povsod znaki skrbnega literarnega lepotičenja, česar maršal ni nikoli storil. V tem delu oporoke najdemo dobesedno cele stavke, cele fraze, ki jih ponavljajo hitlerjevski »fiihrerji«. In tisti maršal, ki je bil zvest stari cesarski družini ter znan kot vojak, ki je zahteval pokorščino, gre sedaj in se klanja nemškemu revolucionarju in prosi božjo Previdnost naj stoji ob strani kanclerju. V oporoki ni nobenega poziva na Boga, kar je za kristjana, kar je Hindenburg bil, in za umirajočega naravnost nerazumljivo. Ponarejevalci maršalove oporoke so na to pozabili. Kjer je bil mogoč 30, junij, tam je mogoča tudi oskrunitev zadnjih želja umirajočih.«
Civilizirana ali ne?
Berlin, 17. avgusta, p. Državna vlada je pri saarski vladi vložila najostrejši protest proti pisanju tamkajšnjega tiska, ki omalovažuje vodilne maže nemškega naroda. Zlasti iasen je bil socialni list »Die Volksstimme« ob pogrebu nemškega državnega predsednika von Hindenburga, ki je dejal, da je Nemčija izgubila s Hindenburgom ono glavo, ki je postavljala Nemčijo še med civilizirane države, odslej pa, da Nemčija ni nič več civilizirana država.
Poljska se pritožuje
Pariz, 17. avg. b. »Petit Journal« objavlja razgovor glavnega urednika uradne »Gazete Poljske', z bivšim poljskim finančnim ministrom Matušev-skim. Matuševski je poudaril, da Poljsko glede vprašanja vzhodnega pakta napačno razumejo. Poljska hoče skleniti celo vrsto posebnih sporazumov, med katere spada tudi sporazum z nemško republiko. Ta sporazum je zelo važen, ker se je z njim odstranila nevarnost neprestane carinske vojne med Nemčijo in Poljsko, razen tega pa je poljsko-nemški pakt izključil možnost vojnega spora, v katerega bi bila brezpogojno zapletena tudi Francija, za dolgo vrsto let. Matuševski se pritožuje, ker Francija ni nikdar šla Poljski na roko niti v gospodarskem, še manj pa v finančnem oziru. Nasprotno pa jc Francija bila mnogo bolj ustrežljiv« Nemfciji. Francoski zunanji minister Barthoii je. pri svojem obisku v Varšavi zelo mnogo obljubljal, ko se je pa vrnil v Pariz, ga jo pa dosavuiral trgovinski minister.
Dunajska vremenska napoved: Prilično jasno. nekoliko lopioje.
Pravi obraz Albanije
(Od posebnega poročevalca)
UredniStvu ge j« podredilo dobiti /.a bralee tilovonea; nukuj originalnih pisem u Albaniji. Napisal jih Jo znani inozemski časnikar, ki je po čudnem naključju bival več kot pol leta v Albaniji iu se je nedavno vračal domov skozi I.jnbija-no. Albanija, ki jo popisuje 011, ni Usta romantična dežela, o kateri vemo, dn tam nikdo ne zna pisati, no brati, a vnuk otrok dobro streljati, ln kjer se svobodno ra/.igravajo strasti krvne osvete. Njegova Albanija ui lista čudna naša soseda, kjer živita drug ob drugem dva svetova, stotine in stotine kulturnih let narazen: stari turški bazarji in moderue vladne palače, stare noše, ki zakrivajo žene k svilenimi pajčolami, in moderne dame, ki so se 4Hl pariških dam učile oblačiiti in se v javnosti obnašati, misleč, da je to «velika moda . Naš slučajni sotruduUc nam bo odkril čisto drugo, politično ln versko Albanijo, ki je brez dvoma po stala neke vmte smodil išriicn Evrope. Upamo, da sdio na&im hraieeni 9 temi člauki, ki Jdh bomo po vrnrti objavili, zelo ustregli. — Oiiomba uredništva.
Islam napada...
700.000 ruskih vojnih ujetnikov je zgradilo to cesto. Avstrijski inženerji 60 v svetovni vojni izvršili lo prekrasno delo med preklinjanjem ujetih robov. Človek misli na daljne piramide in na faraone in na zasužnjeno ljudstvo. Kljub nemarnosti albanskih oblasti je cesta tudi po odhodu Avstrijcev ostala še dokaj dobra, vsaj v primeri z drugimi poti in cestami v Albaniji, ki so prav za prav le prve predizkušnje za letanje po zraku.
Iz Tirane ee peljemo proti severu, kjer leži trdnjavski Skader. Skader je bila stara prcstolica Aibanije, preden ni novopečena Tirana potegnila vsega življenja nase. Naš okorni avtobus se je pravkar ropotajoče preril skozi košat hrastov gozd. Moj ameriški popotni tovariš mi razkazuje tik ob cesti jarek, kjer 60 pred letom podeželski banditi napadli dva ameriška časnikarja, ju oropali in naposled ubili. Avto se ustavi. Vsi smo se plaho ozrli, v strahu, da se lanska tragedija ne ponovi nad nami. Vstopil pa je namesto pričakovanega bandita smehljajoči de katoliški redovnik. Nisem mogel verjeti svojim očem po vsem tem, kar so mi pripovedovali. Nikoli bi ne bil pričakoval, da bom tako javno srečal skromnega, kot gora zra-šenega katoliškega duhovnika, v deželi, kjer so same mošeje in kjer ne vidiš drugega, kot od verskega fanatizma goreče mohamedaneke oči.
Takoj sva začela govoriti. Kot gora je stasit in v ramah nasajen, ta vedri frančiškan 7. veselo, košato, zlatorjavo brado. V frančiškanski suknji ee zdi nekam okoren, stisnjen, boječ. Bolj bi mu prijal vieok konj in pušika čez ramena, tam visoko gori v divjem gorovju Mati. Takoj sva se spustila v razgovor. Študiral je v Salzburgu in sedaj je prevzel ogromno nalogo, da postane duhovni oče napol divjemu ljudstvu.
Fra Štefan® razlaga
Večkrat se je fra Stefano skrbno oziral po avtobusu. Vsak obraz si je natančno ogledal, predvsem še šoferja. 'Ko je videl, da je vse v redu, je postal bolj zgovoren. Prisede! je bliže k meni in začel:
»Vsak drugi človek v Albaniji je podkupljen Spijon. Vse špijonira, vlada, vojska, ministri, policija, zasebniki. Špijoni nadzirajo špijone. Policijske vohune špijonirajo zopet drugi vohuni, lako, da je vohunstvo raTjpredeno vse križem. Nikdar ne veš, če ne sediš 6 špijonom skupaj, in tudi tvoj sogovornik je mnenja, da ti vohuniš za nekoga. Ves razgovor obstoji v tem, da skrbno prikrivaš svoje vohunstvo in skušaš z vsemi sredstvi izvleči iz drugega, kaj vohuni in za koga. Tukaj v Albaniji moraš biti vedno pripravljen na vse. Da bi se udobno vsedel, češ, zdaj bomo pa malo pokrain-Ijali, kaj še! Kramljanja tukaj ni! Vedno moraš imeti pred očmi, da ti strežejo po' življenju, po fasti, po nečem, kar je tvoje. Resnice ne govori nikdo in če dobijo kakšnega naivneža, ki jim verjame, se mu smejejo. Lahkoverneži, ki se puste naplahtati in prevarati, nadmodriti, so v njihovih očeh manjvredni in slabiči. Tudi tebi nikdo ne verjame ničesar. Delaj se še tako svetega, prisegaj iskrenost, zaklinjaj se, nič ne pomaga. Albanec te bo gledal s svojimi bodečimi očmi in lahen nasmeh mu igra (Vkrog usten, češ, saj me ne boš! Če hočete ostati v tej deželi in nekaj o njej zvedeti, nekaj resničnega in pravilnega, potem se morate moralno preobleči: nikomur ničesar verjeti, nikomur resnice naravnost povedati! Vedno malo zavijati v poltemo misteTija.«
Verskega miru ni
»Nas katoliških duhovnikov — ki nas ni veliko r Albaniji — oblasti ne marajo. Najrajše bi nas kar izignali iz države, ali pa na drug način »uredili« z nami. Zato je previdnost, velika vera v svoj poklic in pa ogromna ljubezen do ljudstva še edino •redstvo, is katerim se branimo.«
Dobremu frančiškanu sem malo ugovarjal, češ,
da je po novem, leta 19"J9 izdanem državljanskem zakoniku svoboda verskega prepričanja zavarovana in s tem zajamčen tudi verski mir.
Podtalni kulturni boj
»Miru na verskem polju tukaj ni. Zdi se le nasprotno, da je islam začel na vsej fronti z močno ofenzivo. Toda vse se godi tukaj lepo prikrito. Zakoni so za inozemsko javnost, da se na nje lahko sklicujejo ministri, če bi bilo potrebno in če bi inozemstvo začelo očitati. Pri nas verski boji? bi reiltla takrat vlada, pri nas verska preganjanja? Kaj pa mislite! Saj imamo najmodernejši zakonik, ki vsakemu državljanu daje pravico, da živi po veri, kakor mu milo in drago! Berite naš zakoniki Ne, ne, pri nas je verski mir. Mi 6mo moderna država! Tako bi govorili ministri. Borba je torej prebrisano prikrita, vsakdanja, vsestranska. Vodijo jo krajevne šarže, da si lahko ministri perejo roke. Muslimani imajo vso oblast v rokah, trdno v rokah in zasledujejo s trpko doslednostjo 6V0j cilj, da iztrebijo vse drugoverce iz dežele. »Z mečem moraš mojo vero oznanjati,« je ukazal svoje dni Mohamed in to zapoved muslimani tukaj verno izpolnjujejo. Če se pritožiš oblastem, nikdo ničesar ne ve; če vprašaš ministra, mu je vse tuje; če zaprosiš pomoči pri sodiščih, jim je vse neznano. In še lepo se oprostijo, ti stiskajo roko, da bodo vse uredili ... In pri tem ostane.«
Oče frančiškan se je razvnel, govoril je kot kakšen državni tožilec v sodnem dvoru. Zopet se je ozrl po avtobusu, pobledel nekoliko, kot da se je zalotil pri nevarnem delu. Toda naši sopotniki so bili mami. Menda jjas ni nobeden razumel. A fra Stefano je utihnil. Kdo ve, če 6e za temi skalnatimi, od solnca ožganimi obrazi vendar le ne 6kriva ka>kšen vohun?
Če hočete, da vas izienejo
Tako se peljemo dalje, čez hribovite mostove, čez razrvane globeli. Naenkrat čutim na svoji strani težo onemoglega telesa. Pogledam. Fra Stefano, inoj frančiškan, je omedlel. Nikdo v vozu se za to ni zmenil. Kakšnih pet minut je trajalo, da sem ga zopet spravil k zavesti. »Včeraj sem padel s konja. Ponoči so me klicali k bolniku, daleč, daleč v gore, v črni, neprodirno črni noči. Modras je vsekal mojega konja, ki je takoj mrtev padel na tla in me v padcu z velikim lokom vrgel na zemljo... Moram imeti notranje poškodbe. Saj komaj dišem... ln potem ti vohuni, ta strah pred vohuni ...«
Čudno je videti tega hrusta, tega orjaškega moža, kako je trepetal po vsem telesu vse do Ska-dra. Samo ljudje njegovega zdravja zdržijo takšno življenje. V Skadru sem mu stisnil roko in mu obljubil, da ga bom obiskal v njegovih albanskih gorah.
»Da, če hočete, da vas takoj izženejo, če hočete spraviti vse svoje znance tukaj pri nas v življenjsko nevarnost, če to hočete, potem le mirno pridite in obiščite katoliškega duhovnika v njegovi koli-bici. Če bi pn radi še ostali in če vam je mar za svoje znance, potem se pogreznite globoko v voz, kadar se boste vozili mimo stanovanja fra Štefana. Noč in dan stoje okrog njega vohuni, vohuni raznih barv in poklicev. Tudi va6 bodo zasledovali sedaj, ko vedo, da ste se razgovarjali s frančiškanom.«
Z nami se je vozil tudi neki poročnik italijanskega nadzornega vojaškega zbora v Tirani. On je malo razumel te zadnje besede in je skomignil z ramami. Tedaj se je fra Stefano obrnil k njemu in mu v gladki italijanščini povedal:
Fronta je v Skadru
»Vi ne veste, kaj se danes dogaja v Albaniji. Podzemeljska vojna, ki pa ni nič manj okrutna, kot vojna strelskih jarkov. Vi seveda ne bosle nikoli zvedeli za resnico, kot je tudi ta gospod,« pokazal je name, »ne bo nikdar zvedel. Toda mi že imamo fronto v Albaniji. Fronta je v Sikadru. Tirana je le zaledje, neke vrste etapa. Na etapi vam ne bodo ničesar povedali. Na fronti je treba odpreti oči in ušesa. V Tirani ne vedo ničesar, v Skadru pa divja bitka... In vohuni, ti vohuni! Sin proda svojega očeta, brat brata ...«
Fra Stefano je izginil po skadrskih ulicah. Preden sem se vlegel, sem sklenil, da si ogledam to fronto in ta tajni boj, o katerem nam je tako goreče pripovedoval ta orjaški duhovni oče ljudstva, ki ga kljub vsemu ljubi in v veliki ljubezni vzgaja k luči krščanstva. Svet ničesar ne ve o tem boju. Ali mi bo mogoče posvetiti vanj le 7. enim samim, osamljenim žarkom?...
Hitler govori v Hamburgu
Antonov pojde v Ženevo
Sofijo, 17. avg. b. Dosedanji bolgarski poslanik v Ankari, Antonov, je imenovan za stalnega predstavnika Bolgarije pri Zvezi narodov. Istočasno mu je poverjeno tudi vodstvo poslov bolgarskega poslaništva v Švici. Antonov je po poklicu časnikar.
Pofef v vsemirje
Havenne, 17. avg. AA. Jutri bosta inž. Maks Cosyn6 in Nere van der Elst poletela v stratosfero. Oba sta učenca prof. Piccarda. Jutri bo ravno dve leti, odkar se je Piccardu in Cosynsu posrečil znani polet v stratosfero. Po dosedanjih metereolo-ških podatkih bo njun zrakoplov po vsej pri lika zaneslo proti Bavarski in morda celo na Cešiko-slovaško.
Moskva, 17. avg. p. Sovjetski preiz.kuševalai spuščajo že nekaj časa majhne balone v strntosfero, ki so dosegli višino 20 km. Ti aparati so namenjeni predvsem merjenj« temperature v tej višini. Zanimivo je, da je bila 20 km zabeležena temperatura —37 stopinj, dočim je znašala temperatura v višini 8 km nad zemljo —56 stopinj Celzija.
Byrdova rešitev
Ijondon. 17. avg. AA. Iz anarktičnega taborišča Byrdove odprave, imenovanega »Little America«, "poročajo, da se admiral Byrd še ni popravil od posledic svojega dolgega bivanja v ledeni kolibi več sto kilometrov daleč od taborišča. Neki dan je ie bil obupal nad življenjem in je zato brezžično sporočil članom svoje odprave, kje so njegova pisma in belež/ke. Kasneje jim je sporočil, da bodo našli pismo z vsemi potrebnimi podatki. Pismo ie admiral Byrd uničil, ko 60 ea rešili. Zaenkrat Bvrd do popolnega okrevanja ne bo mogel več na nove podvige. Zdravnik taborišča dr. Ptriter je izjavil, da admiral Byrd, čeprav je zelo slab, še vedno vodi evoj dnevnik x metereološkiini opazo-vtnjL
Hamburg, 17. avg. TG. Nocoj je Hitler imel svoj ie več dni napovedani edini volivni govor k plebiscitu 19. avgusta. Ogromne množice ljudstva so se valile po mestu in poslušale goror državnega kanclerja, ki so ga prenašali zvočniki na vseli koncih in krajih ulic, kakor tudi vse postaje po Nemčiji. V največji tišini je začel Hitler razlagati pomen 19. avgusta za notranjo utrditev države, nato pa je prešel takoj na pomen plebiscita x ozirom na mednarodni položaj.
Nemška vlada in nemški narod sta polna naj-I bolj iskrenih želja, (la bi so ustanovil mir med narodi. Pripravljena sta storiti vse, da se ta vi-1 šoki ideal mirnega sožitja vseh narodov kmalu uresniči. Nemška armada ne čuti potrebe očistiti svojo vojaško čast. Na njej ni nobenega madeža.
Šahovski turnir v Belgradu
Belgrad, 17. avg. m. Najvažnejša partija 11. kola je bila partija ki sta jo igrala Schreiber in Vu-kovič. Ker je Vukovič partijo izgubil, je skoraj gotovo, da bo prvo mesto zasedel Schreiber, če ga ne dohiti Broder, ki je tudi še nepremagan. Ostale partije pa so končale sledeče: Dydzinski je premagal Maksimoviča, Matvejev Petroviča, Pavlič je dobil partijo proti Šorliju brez igre (Šorli je, kakor znano, moral izstopiti radi smrti svojega očeta), Grenčarski pa je remiziral s Carevim. Ostale j partije so bile prekinjene.
Nedovršene partije pa so končale takole: Feuer-Vukovič remis, Petrovič je premagal Feuerja. Broder, ki je imel tri prekinjene partije, je od teh dve remiziral, partijo proti Sikošku pa je dobil. Jurišič ima proti Nikoliču dobljeno pozicijo, istotako Bayer proti Nagymelikutiju.
Stanje po 11. kolu je sledeče: Schreiber 10, Broder, Matvejev 8, Feuer 6'A, Grenčarski, Pavlič, Vukovič 6, Dydzinsky, Petrovič, Šorli 5, Nikolič 4u (I), Sikošek 4H itd.
Izpred sodišča za zaščito države
Belgrad, 17. avg. m. Pred državnim sodiščem za zaščito države 9e je začela razprava proti juri-stu Bojanu Kuglerju iz Zagreba in Evgenu Kva-terniku. Državni tožilec obtožuje Kuglerja, da je na pravoslavno veliko noč postavil na dveh straniščih uprave policije v Zagrebu dva peklenska stroja, ki sta eksplodirala in napravila veliko mate-rijalno škodo. Kuglerju je bilo tetn lažje postaviti jieklenska stroja radi tega, ker je bil sani tudi v službi pri isti policijski upravi. Peklenske stroje je dobi! od emigranta Kvaternika. Bil ie tudi član znane vstaške organizacije. Obtoženec je zanikal vsa priznanja in izpovedi, ki jih je dal na zagreb-' tki policiji/Jutri se bo razprava nadaljevala.
Prav tako tudi nemška vlada nima potrebe, da bi iskala bojnih uspehov, kor njen režim jc žc utrjen, ker ga nosi zaupanje vsega nemškega ljudstva. Nemška vlada tudi no potrebuje zunanjepolitičnih uspehov to vrste, da bi si s tem utrdila notranji položaj. 19. avgusta bo nemško ljudstvo, to od srca pričakujem, pokazalo zopet svetu, kako trdna je nemška država, kako globoko jc zaupanje nemškega ljudstva v narodni socializem in kako iskrena je želja ljudstva in vlade, tla so ohrani mir na zunuj in na znotraj. Jasno je, da je doba nemške revolucije končana. Narodni socializcm je zavzel državo in danes ni več mogoče vladati Nemčijo proti njegovi volji in proti idejam, ki jih je ustvaril nar(wlni socializom .(Ob uri, ko to poročamo, Hitler še govori.)
Švicarji in nov družabni red
Ženeva, v avgustu.
Švicarska krščanska-narodna strokovna zveza je izdelala načrt za zakon o ureditvi gospodarstva. Ta osnutek pomeni poizkus pokazati konkretno sliko delovanja poklicno-stanovskega reda.
Po osnutku naj bi se osnovale poklicne organi7>. delavcev in delodajalcev »poklicne zbornice«, ki naj obravnavajo skupna vprašanja in naloge. »Poklicna zbornica« naj predstavlja torej en poklic ali stroko. Te zbornice so krajevne, okrožne in državne. Poleg teh zbornic bi se osnovali »gospodarski sveti« iz zastopnikov vrhovnih organizacij delojemalcev in delodajalcev. Gospodarski sveti bi razpravljali o splošnih vprašanjih, socijalni zakonodaji itd. Sklepe poklicnih zbornic naj bi država proglasila za zakonite. Na ta način bi bila odpravljena umazana konkurenca in bi se uredile raz-
mere v gospodarstvu. Počasi naj bi prevzele poklicne zbornice tudi zavarovanje.
Pot do izvedbe teh načrtov je seveda dolga. Novi red naj bi se zgradil na popolni svobodi in ne ua ukaz od zgoraj navzdol. Delodajalci in delojemalci bi morali med seboj ustvariti najpreje znosno in zaupljivo razmerje. Če bo doseženo to dvoje, nadaljna pot ne bo težka.
Zaenkrat še ni izgledov na skorajšnje uspehe. Delodajalci so brez ciljev, nekateri se drže rezervirano, socijalistična strokovna zveza pa naravno noče nič vedeti o osnutku. Krščanske strokovne organizacije v Švici to dobro vedo, pa svojih načrtov nočejo forsi-rati ker se zavedajo, da nov vek ne nastane čez noč. Povedale so pa javnosti svoj predlog, ker hočejo, da bi bili Švici prihranjeni težki časi in ker želijo domovini prav tako lepo bodočnost, kot je bila preteklost.
Uredba o plačevanju v obrokih
Belgrad, 17. avgusta, m. Ministrski svet je na podlagi čl. 63 finančnega zakona za leto 1934-35 izdal uredbo o plačevanju v obrokih za nakupe, ki izvirajo iz pogodb za prodajo lesa iz državnih gozdov. TJredba določa, (la se z njo pooblašča minister za gozdove in rudnike, da lahko s primernim jamstvom dovoljuje odplačilo nakupov odnosno avansa na istega v obrokih za les iz seče v poslovnem letu 1933-34, odnosno v letu 1934 ali na ta način, da se mora ves nakup plačati z zamudnimi obrestmi do konca proračunskega leta 1934-35. Kot garancija lahko služi tudi les do 75% stvarne vrednosti. Z isto uredbo .se minister za gozdove in rudnike pooblašča, da lahko dodeljuje ob popolni varnosti odplačilo v obrokih za. nakup odnosno avansa na isto za les iz seče ob prejšnjih poslovnih letih. Tako odplačilo v obrokih pa ne more trajati dalje od dveh let. V tem času se mora ves dolg v celoti izplačati z zamudnimi obrestmi vred. Kot
garancija se sprejemajo v tem slučaju garant 11 a pisma samo prvorazrednih denarnih zavodov, registriranih v finančnem ministrstvu, hipoteke, z osiguranjem dane terjatve na prvem mestu in vrednostni papirji pupi-larne vrednosti. Garantna pisma veljajo vea čas trajanja obveze druge pogodbene stranke in lahko vsebujejo samo obveze zavoda, ki jih izdaja, da bodo državi na poziv pristojnega gozdnega ravnateljstva položili v gotovini iznos garantnega pisma. Garantno pismo, ki pa bo vsebovalo kakršnekoli druge pogoje in omejitve, se sploh ne more vzeti kot jamstvo. Končno reševanje po tem členu uredbe je pridržano ministru za gozdove in rudnike in to po ocenitvi predloženih zavarovanj od strani pristojnih gozdnih ravnateljstev. Pogodbenikom, ki se ne bodo držali rokov, določenih za odplačilo nakupa odnosno avansa po tej uredbi, se bodo njihovi pogodbe razveljavile.
Položaj v Trbovljah
Danes se je zopet pričelo z rednim delom v rudnikih TPD, ker so bili sprejeti posredovalni predlogi g. ministra za šume i» rudnike dr. Ulinan-skega.
Kongres učiteljev
Belgrad, 17. avgusta, m. Jutri dopoldne bo pričelo tukaj zasedanje kongresa Jugoslovanskega učiteljskega udruienja, za katerega vlada veliko zanimanje. Pričakuje se, da bo udeležba učiteljev zelo velika. Dosedanja uprava je za kongres izdala tudi kratko poročilo, v katerem naglaša, da JUU radi razmer, ki vladajo v učiteljskih vrstah, ni moglo razviti one delavnosti, ki bi jo moralo, ter je zaradi tega bilo v glavnem samo omejeno na odpravljanje tekočih poslov. V poročilu se tudi navaja število vsega članstva. Iz tega posnemamo, da je v JUU danes včlanjenih 18.213 učiteljev, in sicer v 300 okrajnih društvih. V JUU ni včlanjenih 6484 učiteljev, Poročilo navaja tudi število članstva po banovinah. Tako je v dravski banovini v 34 okrajnih učiteljskih društvih organiziranih 3158 učiteljev od 3899 učiteljev iz vse banovine. Poročilo sedanjega odbora tudi naglaša, da so skoraj vsi listi, ki jih izdaja JUU, pasivni.
Kongres agronomov
Belgrad, 17. avgusta. AA. Letošnji kongres Združenja jugoslovauskih agronomov bo v Ljubljani od 2. do 5. sept. V zvezi s tem je minister za kmetijstvo na prošnjo uprave tega združenja dovolil vsem državnim uradnikom, članom združenja, ki se žele udeležiti kongresa, 6 dnevni dopust.
Osebne vesli
Belgrad, 17. avg. Pni ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani so imenovani: za svetnika 5. ! skupine splošnega oddelka Karci Štefin; za višjega kontrolorja 6. skupine prometno-komercielnega oddelka Janez Košmcrl; za višjega kontrolorja 6. i skupine prometno-komercielnega oddelka Anton ! Gostič; za višjega kontrolorja 6. skupine promet-I no-komercielnega oddelka Ivan Turk; za višjega kontrolorja 6. skupine prometno-komercielnega od-i delka Josip Princ; za kontrolorja 7. skupine na ' postaji Pragersko Anton Pšenica, kontrolor na po-i staji Rače-Fram; za kontrolorja 7. skupine na po-1 staji Rače-Fram Franc Medica, kontrolor na po-I staji Rogaška Slatina; za kontrolorja 7. skupine na t postaji Litija Martin Križan, kontrolor na postaji Središče: za kontrolorja 7. skupine na postaji Maribor gl. kol. Ivan Vidovič, kontrolor na postaji , Hrastnik: za kontrolorja 7. skupine gradbenega oddelka Viktor Kavčič, kontrolor na postaji Ljubljana gl. kol.
Belgrad, 17. avg. V ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje so postavljeni: za šefa oddelka 5 .skupine pri državni bolnišnici zn ženske bolezni v LJubljani dr. Alojz Zalokar; za šefa oddelka 4. skupine 1. stopnje jiri državni bolnišnici v Ljubljani dr. Jernej Demšar; za višjega pristava 7. skupine pri Domu narodnega zdravja v Tržiču dr. Tekla Konk-Pance; za višjega pristava 7. skupine pri inšpekciji dela kr. banske uprave dravske banovine dr. Bvgen Baraga; za višjega svetnika 4. skupine 2. stopnje pri zdravstvenem ilomu v Celju dr. Jakob Rebernik.
Belgrad, 17. avg. m. Za pomočnika ekonoma bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani je postavljen v 8. skupini Josip PoS.
Drobne vesti
Dublin, 17. avg. b. Po sporu v Coricu na Irskem se teror nadaljuje. Preteklo noč je bilo pretrganih oikoli 100 telefonskih prog, ki vežejo Irsiko z Anglijo. Razen tega so neznanci skušali zažgati urad v bližini vladnega poslopja. Vzroki te teroristične akcije še vedno niso znani.
Pariz, 17. avig. p. Jutri zjutraj odpotuje v Lc Havre in potem naprej v Quebeck francoska delegacija pod vodstvom ministra Flandina k slavnosti 400-letnice odkritja Kanade po francoskem mornarju Jacquesu Quartierju.
Newyork, 17. avg. p. Ameriški tekstilni industriji preti nova stavka. Če delodajalci ne bodo pristali na zahteve delavstva, bo stopilo v staviko dne 1. septembra pol milijona tekstilnih deiavcev.
Sofija, 17. avg. p. Bolgansiki tisk poroča, da je prišlo med grškim ministrskim predsednikom Tsaldarisom in voditeljem opozicije Venizelo-som do sporazuma, po katerem se bodo vršile predsedniške volitve 16. oktobra, pri katerih bo izvoljen za predsednika sedanii predsednik republike Zai n's.
Bukarešt, 17. avg. p. Na včerajšnjem banketu je vodja kmečke stranke dr. Maniu med d 1 ligi m dejal, da je bil vedno monarhist in je obenem demantiral vse vesti o sporu, ki da je nusial baje med kraljem m njim.
Jeruzalem, 17. avg. p. V naselbini Iledera med Jafo itn Haifo je prišlo do hudih spopadov med Judi in Ar.mencL Gb tej priliki je bilo na obeh straneh več mrtvih in ranjenih. Zaradi tega so bili v Hedero takoj poslani močni policijski oddelki.
Pariz, 17. avg. p. Danes je stopilo v veljavo splošno povišanje vseh francoskih carin za 4%.
Praga, 17. avgusta, p. Davi ob 9 je odpotovala v Moskvo sovjetska letalska eskadrila. Na praškem letališču so se od letalske eskadre poslovili zastopnika vojnega in zunanjega ministrstva ter češkoslovaškega civilnega in vojaškega letalstva.
Praga, 17. avgusta, p. Statistični urad je za-ukazal, da se popišejo vse zaloge žita in mlevskib izdelkov.
Liberija, 17. avgusta, p. V afriški zamorski državi Liberiji so odkrili velika diamantna polja. 1 akoj se je pričelo v te kraje pravo preseljevanje narodov, ker hoče vsak čimprej zasesti mesto.
Bruseij, 17. avgusta. AA. Inž. Cosyns poleti v stratosfero jutri zarana.
Budimpešta, 17. avg. A A. Siamska kraljevska dvojica je odpotovala iz Budimpešte v Prago. Na Madjarskem je bila 9 dni.
Pariz, 17. avg. AA. Borzni buletin v le Havru javlja, da se poročila o temperaturi v Braziliji niso obistinila. Zato so danes kavi cene padle.
London, 17. avgusta. AA. Uradno poročajo, da so kitajske čete premagale komunistično vojsko, ki je že prodrla do severnih obronkov Knčuja. Edeča vojska je na umiku.
Belgrad, 17. avgusta, m. Danes je prispel semkaj Oskar Olson, vrhovni starešina gutemplersk« treznostne lože.
Žel. restavracija na Rakeku
Direkcija državnih železnic v Ljubljani poživlja interesente, da ji do 30. avgusta t. 1. predložijo ponudbe za prevzem zakupa in novozgradbe kolodvorske restavracije na postaji Rakek. Podrobni pogoji so na vpogled tudi pri direkciji državnih železnic v Ljubljani vsak delavnik med 10 in 12 v sobi št. 59.
Profesorju nove zaveze na bivšem ljubljanskem bogoslovnem učilišeu, g. prelatu dr. Jožefu Lesarju, je (sedaj sledil v večnost njegov nekdanji tovariš, uimirovljeni profesor stare zaveze in orientalskih jezikov, gospod zlato-rnašniik in častni konzistorialni svetnik, dr. Jožef Dolenec. Kar s hitrico je šilo. Včeraj, svetega Joahima dan, je še maševal v frančiškanskem oratoriju. Kaikor že par let vsak dan. Da-ues ga ni bilo več. Pač pa so poklicali duhovnika, naj ponese umirajočemu gospodu profesorju zadnjo pomoč in tolažbo svete Cerkve. Zgodilo se je. Poprosili so tudi zdravnika, ki je pa mogel le ugotoviti možgansko kap.
Okvir njegovega življenja. Pokojni profesor je bil rojen v Planini pri Rakeku 9. januarja 1853. V mašnika je bil posvečen 27. julija 1878. Naslednje leto je bil poislan v dušno pastirstvo. Ne dolgo nato je odšel na Dunaj. V Avguštine ju je izpopolnil svoje bogoslovno znanje. Z doktoratom je prišel domov. Dolgo vrsto let je v ljubljanskem bogoslovju poučeval stari zakon in orientalske jezike. Vse dotlej, da so na univerzo poklicali mlajše moči. Odslej je z isto vrnemo dalje študiral, kakor poprej, ko je še mlade gospode uvajal v tajne svetega pisma. Prav do zadnjega. To bi bilo rajnega gospoda zunanje življenje.
In notranje? Krasila ga je izredna ljubezen do svetopisemskih ved. Koliko knjig je prelistal! Temeljito predelal. Z veseljem se je poglabljal v orientalske jezike. Prav v zadnje tetine življenja je šlo. Zopet in zopet je segel po svetih knjigah, ki so mu bile v trpljenju velika tolažba. Celo v klinopisih je še vedno dalje iskal odgovora na to in ono zamotano vprašanje. Ves vesel je bil, ako je videl, da se duhovni 6obratje radi posvečujejo študiju svetega pisma, ki mu je bilo res vse. Zakaj ta prečudna vnema? Nekajkrat je dejal s svetim Hijeroni-mom: »Ignorantia Scripturarum, ignorantia Christi est«. Ne poznaš svetega pisma, tuj ti je Kristus! Sveta knjiga ga je vodila v poznanje Kristusa. Torej tudi v ljubezen do Njega. Tu je zadnji odgovor na vprašanje, zakaj je pokojni gospod teko vneto gojil študij svetih knjig. Poznal je Gospoda, ki je središče biblije, in ga je tudi iskreno ljubil. Ljubezen je pokazal z izrednim potrpljenjem v bolezni. Z vneto molitvijo. Koliko truda ga je stala vsakdanja sveta maša! Ni je opustil do zadnjega dneva. Večkrat je dejal: »Kaj je duhovnik brez sv. maše?« Še mekaj moramo omeniti. Njeigovo veliko hvaležnost za vsako izkazano uslugo. Pa naj je bila še tako majhna. Gotovo lepa poteza plemenitega srca, ki se je oblikovalo v Gospodovi šoli.
S pokojnim gospodom zlatomašnikom lega v grob markamtna osebnost. S svojo veliko na-obraženostjo zlasti v bogoslovnih vedah je vedno tihi, globoko misleči, poduhovljeni biagopo-kojnik, točen kot ura, sodeloval pri zgradbi ti-
Na obisku pri umetniku
ste kulture, ki jo med narodi širi Kristusova vera. S svojim temeljitim znanjem in s svojo globoko pobožnostjo je kot profesor bogoslovja vpeljaval svoje učence v tisto živo krščanstvo, ki je obnavljajoči vir človeštva, ki iz njega izvira rešilna in odrešilna moč, ki v njeni veje duh tiste božje ljubezni, ki druži, veže in gradi ,ki žrtvuje, ako treba, za tujo srečo, za tuj blagor svojo lastno srečo, svoj lastni blagor.
Resein v svojem zunanjem nastopu, u vedno ljubezniv v občevanju, mož jasnih misli in načelen do zadnjih posledic, ki izvirajo iz načelnosti, se ni zmenil za to, kaj svet misli, ampak kot duhovnik velikega usmiljenja je hodil svojo pot, kakor mu jo je začrtal ujegov Gospod in Učenik.
Delal je in žrtvoval samega sebe Bogu v občudovanja vredni odpovedi. Njeigovo najvišje življenjsko načelo je bila beseda sv. pisma: »Pravični živi iz vere«. Vera nad vsem in pred vsem; v luči. vere vse sprejeti in presojati; veselje poveličevati s hvaležnostjo do Boga, trpljenje posvetiti z vdanostjo v voljo božjo; svojo dolžnost vršiti s pogledom, uprtim v Boga; stanje milosti ohraniti in množiti z gorečo molitvijo, s prejemanjem sv. zakramentov, s pobožnim darovanjem najsvetejše daritve, ki jo je pokojni gospod zlatomašnik opravil še zadnji dan preti svojo smrtjo, to so bili nepremakljivi mejniki in nepremakljive osnovnice njegovega življenja.
Sedaj lega v grob, ta izklesan značaj, izčrpan od svojega neumornega dela. — Ne bilo bi prav, ako se ga ne bi vsi. ki smo ga poznali, spomnili v svoji molitvi z besedami, s kateri mise je poslovil od svojega prijatelja cesarja Teodozija sv. Ambrož:
»Daj, Gospod, Tvojemu služabniku tisti mir, ki si ga pripravil svojim svetim. Naj se vrne duša tja, odkoder je prišla, kjer se ne občuti več želo smrti. Ljubil sem ga, zato mu hočem slediti v deželo živih. Nočem ga zapustiti, dokler mu po naših molitvah ne bo dovoljen dostop k sveti gori božji, k nebeškemu Jeruzalemu.«
Hav
e aninia pia!
Josip Dolenec se je rodil v Planini pri Rakeku, dne 9. jan. 1853. Dva brate še živita, prvi je oskrbnik posestva kneza Windischigraetza v Planini, drugi župnik v Istri. Eno leto je študiral na Dunaju filozofijo iu obenem služil kot enoletni prostovoljec. Za duhovnika je bil posvečen 27. jul. 1878. Nadaljeval je študij bogoslovja na dunajskem vseučilišču in postal doktor bogoslovja 1. 1883. Po dovršenem študiju je deloval kot kaplan v Mengšui in v Stari Loki; 20 let je bil profesor bogoslovja za sveto pismo starega zakona v Ljubljani; v pokoj je stopil leta 1919.
Nemški umetnik med Slovenci
Blizu Konjic si je na prijaznem malem posestvu uredil svojo delavnico akademični slikar Matej Koelz. Iz njegovega pripovedovanja posnemamo, da je bil rojen kot sin trgovca 31. marca 1895 v kraju Miihldorf na
iz triptihona »Svetovna vojna«: Srbkinja
Z g. Bavarskem. Realčne študije je dovršil v Miincknu, ravno tam je nadaljeval nato svoje študije na akademiji upodabljajočih umetnosti. Študije mu je prekinila vojna, ko je moral kot 20 letni fant na fronto. Tri in pol leta, je preživel v strelskih jarkih na zahodni fronti. Po vojni je bil oficir najpreje pri Reic.hswehru, nato pri policiji. Istopil je iz te službe ter nadaljeval študije na akademiji v Miinchnu, kj er sta bila njegova profesorja znana umetnika v. Marr in v. Stuek. Po končanih študijah je bil dO leta 1931 na študijskih potovanjih po raznih državah.
Po naročilu nekega švicarskega založništva se mudi od marca lanskega leta v Jugoslaviji, kjer se je naselil blizu Konjic. Radi tega so ga proglasile Hitlerjeve oblasti v Nemčiji kot emigranta, ker so ga osumili pobega.. Premoženje so mu zaplenili in mu grozijo z razlastitvijo, če se ne vrne do 1. oktobra letos v Nemčijo.
To je v kratkem njegov življenjepis. Zadnja tri leta dela na umetnini-tripti-honu: Ne ubijaj J
To bo umetnina, na kateri bi se lahko učili tudi naši domači umetniki. Umetnina predstavlja bojno poljano, kjer ležijo mrtvi junaki, drusrl se pripravljajo na boj in —
smrt. Daleč od bojne poljane, toda s pogledom na njo, stojijo skupine vernih za svojim škofom. Vsi so zbrani v molitvi.
Iz teh skupin prinašamo par primerov, ki naj pokažejo res veliko tvorno sposobnost umetnika. So to skupine, motivi in obrazi naših ljudi iz okolice Konjic. Redko najdemo pri naših domačih umetnikih tako do podrobnosti in obenem naravno, pa tudi tako pre-tresujoče izražene posamezne črte, kakor so tu.
Na vseh obrazih se zrcali velika zmuče-nost, trpljenje in skrb, pa tudi vdanost v voljo božjo. Vsaka najmanjša poteza je umetniško in precizno izdelana, vsaka poteza je naravna in ne pretirana, ne izobličena. Izredno točno so izdelani tudi vsi deli obleke in okolice.
Umetnik je poln hvale do vseh naših slovenskih ljudi, s katerimi je prišel v dotiko. Hvali značaj slovenske zemlje in pravi, da se bo težko postavljal od lepe Slovenije, kjer bi rad končal v miru svoje največje dosedanje delo.
Prof. Franc Missia se je vrnil iz Amerike
Dne 10. julija je prišel obiskat svojo domovino prof. Franc Missia, nečak pok. kardinala Missie.
Gospod profesor, ki predava v semenišču v St. Paulu v Minnesotti, je doma v Kapeli pri Radencih. Prišel je pogledat svoj rojstni kraj in obiskat svoje sorodnike. Tu v svojem rojstnem kraju naj bi se odpočil. Pa si ni dal miru. Pet tednov je bival v Sloveniji, pa je bil venomer na potu, obiskoval sorodnike, hodil na božja pota, sam vodil romarje, opravljal v rojstnem kraju dušno pastirska dela, maševal, spovedoval, pridigal. In to ne le v svoji rojstni fari, ampak tudi v soseščini. Pred kratkim je peš vodil romanje k Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Zato ni čudno, če so se domači znanci ln prijatelji ter sorodniki težko poslovili od njega. Pa tndi njemu je bilo slovo težko od ljubih svojcev in ljubljene slovenske domovine.
V četrtek 16. t. m. se je ob pol 9 zvečer s svojo sestro v monakovskem brzovlaku odpeljal iz Ljubljane.
Spoštovanemu in uglednemu rojaku želimo srečno pot in upamo, da se bo kaj kmalu zopet vrnil med nas! Bog ga živi!
600.000 Din za sodne takse v enem mesecu
Seznam, ki ga je za julij sestavilo apela-eijsko sodišče v Ljubljani, navaja, da je Slovenija plačala za razne sodne takse v kolkih 671.024 Din. Junija je bilo pa pri sodiščih plačano 824.347 Din. Od 1. avg. 1932.. ko so začela sodišča sestavljati mesečne izkaze o plačanih taksnh, je bil letos julija Izkazan najnižji znesek. Ljudje se pač skušajo izogniti hudim in dragim pravdam. Opažati je, da se na kmetih stranke prnv malo tožarljo in skušajo vse spore mirno poravnati
Južna Srbija v Ljubljani
Viteška igra „rusatija'4 iz Gjevgjelije na ljubljanskem festivalu
Ljubljana, 17. avgusta.
Eden izmed najbolj zanimivih narodnih plesov, ki jih bomo gledali na festivalu slovanskih narodnih plesov od 6.—10. sept. v Tivoliju, bo stara viteška igra »rusalija« iz Gjevgjelije na mepi med našo državo in Grško. Plesna skupina s tem plesom obstoji iz 16 moških in 14 žensk — seljakov in selja-kinj — in 3 godbenikov. Aranžer je šolski nadzornik g. Tanovič, ki je objavil v »Vardarju;-, izhajajočem v Skoplju, toplo napisan članek, s katerim je vzbudil med južnimi Srbijanci veliko zanimanje za ljubljanski festival. Organizacijo vseli plesnih skupin iz Vardarske banovine je nato prevzela banska uprava v Skoplju, oz. sam podban g. Krasojevič.
G. Tanovič je bil prvi izmed številnih aranžerjev, ki je javil, da je njegova skupina pripravljena za udeležbo na festivalu. Poslal je tudi več fotografij in kratek opis rusalije. G. Tanovič piše, da je bila rusalija pred osvoboditvijo 1. 1912. izpod turškega jarma skoro pozabljena. Po osvoboditvi pa se je ta lepi običaj obnovil. Danes igrajo rusalije edino zaradi »vakufa«, t j. da se opremi ali zgradi cerkev ali šola. Rusalije so mnogo pripomogle, da so se sezidale šole in cerkve v premnogih Iranih.
Preden sklenejo, da bodo igrali rusalije, se sestanejo prvi ljudje v vasi in določijo igralee(ke). Nato prijavijo svojo namero in cilj oblasti s prošnjo, da se jim igra dovoli. Za dovoljenje prosi tričlanski odbor z duhovnikom na čelu, ki je tudi odgovoren pred oblastjo za nered in vsako eventualnost vobče. Dovoljenje se prosi navadno par tednov pred — božičem. Ko se dobi dovoljenje, sii duhovnik (pop) naznani ljudstvu v cerkvi. Tričlanski odbor tudi določi blagajnika, kolovodjo in aranžerjo, tedaj funkcijonarje, ki vodijo evidenco, kaj se troši in kaj potrebujejo rusalije na potovanju. Za rusalije se navadno nabavljajo tobak in opanke lz — skupne blagajne, ostalo pa si vsak sam nabavlja. Hrano so dobivali in jo še sedaj dobivajo v selu, v katerem igrajo.
Vsak rusalijo je oblečen v slikovito narodno nošo, predvsem pa v tkz. fustan iz belega nakolenskega platna, oborožen pa z dolgim nožem, jataganom ali sabljo. Pripravljeni za igranje se napotijo rusalije v cerkev, kjer so pri maši, potem pa se zbero pred cerkvijo z aranžerjem v sredini, ki nosi v rokah malo sekirico, okrašeno z zelenjem — znak njegovega dostojanstva. Pred cerkvijo čakajo tudi cigani — prodbeniki. Pop jih blagoslovi, nakar zaigrajo 2—3 kola, potem pa
Dva jubileja
85 let
Srednja vas v Bohinju, 18. avg.
Danes obhaja v krogu svojcev 85. rojstni dan gospa Marija G o 1 f o v a , mati našega g. župnika, četudi je število njenih let že čez navadno mero, je vendar »farovška mama« še polna zdravja in svežega duha. Vsak dan še premeri 180 stopnic k farni cerkvi sv. Martina. Vsa srečna je, kadar more komu pripovedovati o svojih številnih romanjih v Lurd, Sveto deželo, Rim itd., občudovanja vreden ie v tem njen spomin.
In vsak dan komaj pričakuje novic v »Slovencu« in drugih kat. časopisih, katere prebira z največjim zanimanjem in pogosto še brez očal.
Bog jo ohrani njenim dragim do skrajnih mej življenja.
80 let
Podčetrtek, 17. avgusta.
Dne 18. tega meseca bo obhajala v krogu svojih ljubih 80 letnico vsem dobro znana gospa šolskega upravitelja Marija Slemenšek. Rojena je bila 18. avgusta 1854 v Ponikvi ob južni železnici kot hčerka nadučitelja Matije Je-raja, ki je služboval na Doberni, kjer je tudi g. Slemenšek preživela svoio mladost. Nato je obiskovala samostansko šolo v Mariboru Ln Zagrebu. Leta 1877 se je poročila z g. Slemen-šekom Francom, nadučiteljem v Zdolah, kjer je naša jubilantinja preživela svoja najlepša leta. Leta 1844 je prišel njen mož za nadučitelja v Podčetrtek, kjer je umrl 1. 1907. Od tega leta živi ga Slemenšek prav blizu cerkve sv. Lovrenca, kamor zahaja dnevno k sv. maši, Naivečje veselje ima s svojimi vnuki, katere zelo ljubi. Vkljub veliki starosti še redno čita in se tudi zanima za katoliško čtivo in nabožno slovstvo. Kaj rada pomaga tudi bolnikom in sploh vsakemu, ki potrebuje kake pomoči. Kot najbližja soseda župne cerkve mnogo pripomore k božji časti. Naj bi ji ljubi Bog dal še vnaprej ljubo zdravje!
Volitve v trški odbor
v Litiji
Litija, 16. avg.
Žene — rusalijke iz Mirovča pri Gjevgjeliji
odidejo v sosednje selo. Spremlja jih več konj, določenih za transport daril. Medpo-toma po jo. Ko pridejo v vas, se prijavijo tričlanskemu odboru s popom na čelu in ga prosijo dovoljenja za igro, ki ga takoj dobe. Narodna kola plešejo od hiše do hiše in zbirajo darove. Ljudstvo je prepričano, da je vsaka hiša. kjer rusalije plešejo, obvarovana zla. Če je v hiši bolnik, se bolezen prestraši in zapusti bolnika. Plešejo pa rusalije tako, da pleše najprej moški rusalija s sabljo v rokah, za njim ženska — navadno njegova žena — s povzdignjeno roko, v kateri drži robec namesto sablje.
Plesi imajo različna imena. V Ljubljani bodo plesali »majadak«, »gajde« in »zeleno jezero«. Ta zadnji ples s sabljami močno na~ likuje labudjemu plesu Ane Pavlove ln ga seljaki tako igrajo, kot bi imeli pred seboj najbolj dovršene umetnike, a ne preproste seljake iz južnega dela naše domovine.
Ko se rusalije vrnejo s potovanja, jih pričakuje cela vas, po več dneh počitka pa razglasi blagajnik javno pred popom in ostalimi vaškimi veljaki materijalni uspeh: koliko so prejeli in potrošili. Vsem rus.ali.iam se nato priredi skupna večerja, kjer se lahko tudi napijejo. Dosedaj se še ni zgodilo, da bi se rusalija napil na potu.
To izredno plesno skupino bomo torej gledali v Ljubljani in bo nedvomno zapustila v vseh gledalcih močne vtise.
katerim je končno vse eno, kaj se dela in kako se gosj>odari s trško imovino. Vsekal«)r imajo nekateri posebne namene z imovino trškega odbora, ki pomeni danes prav lepo premoženje v nepremičninah in dohodkih od sejmov.
Najbolj čudno se pa nam zdi, da so nekateri gospodje z datumom razpisa teh volitev izdali nekako okrožnico gotovim volil-cem, katere vabijo k tej volitvi ter obenem že postavljajo kandidaturo starešine in obeh odbornikov, ne da bi bil prizadete prej kdo sploh vprašal, če mesta sprejmejo. Kakor izvemo, se za te volitve zanimajo v prvi vrsti gospodarski krogi, ki stoje na stališču, da korporacije trškega odbora nikakor ne gre spravljati v zvezo s politiko. Vsekakor utegne postati ta občili zbor volilcev trškega odbora zanimiv dogodek v Litiju
Smrt v skalnatem plazu
Krško, 16. avgusta.
Ob potn, ki vodi za našim mestom v bližnjo vas Cesto, je kamenolom, v katerem so zadnji čas nakopali mnogo kamenja in peska. Dinamit, ki so ga vporabljali za. raz-streljivo, je razmajal pečino na široko in globoko. Te razpoke je razmočilo tudi zadnje deževje. Nesreča pa je hotela, da je prišel včeraj v bližino take pečine z nekaterimi otroci vred tudi desetletni učencc osnovne šole Drago Ovsenjak, Naenkrat se je pečina vdrla, stresla se je med silnim traščem vsa bližnja okolica, zagrmcle so nizdol velikanske skale in kamenje, mali Drago pa se je znašel zasut, pobit in polomljen sredi skalovja. Na klic otrok sta. pritekla dva gospoda, odhajajoča na vlak v Zagreb, ter na pol mrtvega otroka izkopala izpod kamenja, nakar je prišel prestrašeni dečkov oče, ki je takoj poskrbel, da so sinka odpeljali v tukajšnjo bolnišnico, kjer pa je zvečer izdihnil.
Avto v jarku
Z javnim odlicem po sv. maši pred cerkvijo v Litiji na. Veliki Šmaren (čeprav o praznikih nikoli javno ne oklicuje, ampak le ob nedeljah), je županstvo Litija razglasilo, da bodo volitve v trški odbor v soboto, 18. avgusta ob pol 7 zvečer v Sokolskem domu, kamor so vabljeni vsi volilci trga Litija. Ob tej priliki bo tudi polaganje računov trškega odbora.
Mislimo, da ne gre tako naglo razpisavati volitve, od javnega razglasa pa do volitev je vmes komaj 3 dni. Poleg tega pa stojimo na načelnem stališču, da je trška imovina, katero upravlja trški odbor, lastnina le posestnikov, in sicer ne samo litijskega trga, ampak tudi krajev Št Jurij, Veliki Vrh in Grbin, ker vsi ti kraji so od nekdaj spadali skupaj in na pravico posestnikov teh krajev se glase tudi gotove trške pravice, kot, dohodki sejmov itd. Zato seveda ne gre, da bi o teh posebnih pravicah, katere so svoječasno pridobil i posestniki teh krajev, odločevali volilci, ki se nahajajo v Litiji le prehodno, in
Novo mesto, 16. avg
Večja avtomobilska nesreča se je zgodila na cesti Brod—Srebrniče. Neki zagrebški avto se je prevrnil. Na ovinku zelo ozke in skraino slabe ceste se je namreč zaletel v obcestni kamen. Su-neik je bil tako močan, da se je vozilo okrog in okrog prevrnilo in obležalo precej poškodovano v obcestnem jarku, voznik pa je tudi dobil precejšnje poškodbe. Prevrnjeni avto in voznika je g. Agnitsch potem odpeljal v mesto: voznika v bolnišnico, avto pa v popravilo.
Že večkrat eo ondotni prebivalci prosili za popravilo omenjene ceste, pa niso še dosegli ničesar. Cesto bi bilo treba preložiti na položnejši teren, jo toliko izravnati, da bi ne bilo ovinka, ki je precej strm, ter jo tudi dvigniti, da bi se strmina zravnala in da ne bi ob vsakem večjem deževju poplavil ceste mali potoček, ki se vije po obcestnih travnikih. Seveda oi sc pri tej regulaciji moral premakniti tudi mostiček. Cesta, ki jo vozniki zelo porabljajo, je široka komaj 2 in pol metra, kar ie vsekakor premalo.
Tatovi v Krškem
Krško, dne 16. avg.
Na sv. Lovrenca dan poi>oldne se je zopet oglasil tat v Trški gori v hiši g. Frohlihove, medtem ko so se domači mudili izven doma pri svojem dolu, ter odnesel znatno vsolo denarja. Ni dvoma, da se skrbnim orožnikom, ki vestno opravljajo svojo službo, prej ali slej posrečil zusačiti ljudi, ki vznemirjajo tnjo lastnino.
Ljubljanske vesli:
60 let staro gasilsko društvo v tobačni tovarni
Ljubljana, 17. avgusta.
Prostovoljna industrijska gasilska četa tobačne tovarne v Ljubljani proslavlja v dneh 18. in 19. avgusta 1934 60 letnico društvenega obstanka.
Delovanje te čete je bilo v prvih letih njenega obstanka omejeno v glavnem samo na tobačno tovarno, ki je eno največjih podjetij v Ljubljani. V početku njenega delovanja je četa vežbala v tovarni vsak teden Se z nemškim poveljstvom, imela še ni tako spopolnjenega inventarja kakor ga ima danes. — Od časa do časa se je četa pod poveljstvom raznih načelnikov vedno bolj in bolj spopolnjevala in napredovala v praktičnem in tehničnem smislu. Med najbolj agilne prištevamo bivšega načelnika Jaboka Smoleta, ko se je pod njegovim nafielstvom četa prvič pričela udejstvovati v javnosti, in to že s slovenskim poveljevanjem, leta 1904., za njim pa ja agilni načelnik g. Lavrenčič Karol nastopil s četo pri vBeh javnih nastopih, požarih in nezgodah, kamorkoli je bila četa poklicana ali se je izkazala potreba. Pod njegovim načelstvom je četa ustanovila samostojen podporni fond, čigar naloga je podpirati z denarnimi sredstvi obolele Slane.
V tovarni sami je četa večkrat nastopila, bodisi v posameznih ali večjih skupinah, da zaduši požar, ki bi lahko imel velike posledice, kar pa je vsakokrat že v začetku zatrla.
Članstvo se zaveda svoje velike naloge in dolžnosti ter se z velikim veseljem in zanimanjem udelžuje vseh vaj, ki so tedensko po končanem delu v tovarni.
Četa je dobro organizirana in tudi sedanjemu prilikam primerno v praktičnem in teoretičnem pogledu izurjena.
Četa šteje 46 članov ter ima svoj dom v tovarni sami, ki je last državne uprave.
Med častne člane prišteva četa: bivšega ravnatelja tobačne tovarne g. Mandlja Josipa in bivšega načelnika Lavrenčiča Karola.
Med zaslužne člane s 25 letnim sodelovanjem v gasilstvu pa prištevamo: g. Lavrenčiča Karla, šušteršiča Franca, Pekljaja Ivana, Červana Petra, Slaparja Blaža in nova slavljenca: g. Zupanca Franca in Snoja Martina.
Ljubljančana lišče 1 dražbe in dolgovi
»Koliko ima pač Ljubljana dolgov na privatnih posestvih in hišah?« tako in slično vprašanje si je pač marsikdo izmed ljub-ljanskdh občanov stavil, ko je premišljal o križih in bremenih Ljubljane. Meščan, trgovec, obrtnik, delavec, nameščenec, uradnik in tudi zasebniki stežavo prerivajo svoje breme z ramena na drugo rame.
Od 2L t m. bo veliko dražb vseh premičnih stvari, ki so bile 530 davčnim zavezancem zarnbljen® in bodo prodane na javni dražbi, če ne bodo še pravočasno poravnali svojih zastankov. Na dražbo pride do 2000 najrazličnejših predmetov v približni cenilni vrednosti 100.000 Din. Prodajali bodo razno staromodno in moderno pohištvo, pisarniško opremo, pisarniške stroje, razne dragocenosti in slike, avtomobile in vozove. Tudi mestna občina je oklicala več dražb premičnin, za-rubljenih pri izterjavi občinskih davkov in davščin. Pri okrajnem sodišču so na dnevnem redu tudi mnoge dražbe premičnin. Prihodnje dni pride na dražbo tudi 5 nepremičnin. Stranke, ki jim grozi dražba, napenjajo vse sile, da bi rešile svoje dragocenosti. Mnogi obrtniki se bore vsak dan za obstanek in se morejo iznebiti mučnih skrbi pred rubežnijo.
Ljubljanski hišni lastuiki se bore, da bi ohranili svoje hiše bremen proste. Posojila jih tarejo. Zmagujejo komaj za obresti. Je pa tndi mnogo realitet. ki izkazujejo v zemljiški knjigi povsem čisto nepopisano polo, kamor zapisujejo dolgove in bremena Zanimivo je, da so se dolgovi začelli množiti tako od 1. 1928. naprej. Tako je v zemljiški knjigi zaznamovano, da je bilo pri 75 reali-tetah, za katere je bil v k. o. Gradiško pred-
&an v toliko, da sta oba, nasproti si prihajajoča voza vozila drug do drugega. Nemoten tramvajski promet bo mogoč šele danes. Za druga vozila je bil srednji frančiškanski most včerai kajpak še zaprt.
© V založništvu Učiteljske tiskarne ste izšli knjigi: lludolt' Južnič: Francoska vad-niča III. in IV. letnik.
0 Avtobus k tekmi Ilirija: Hašk. V nedeljo, 19. t. m. pelje veliki avtobus »Tatra« (kamniške proge Kodeta) k tekmi v Zagreb. Sedežev je 35. Vožnja stane tja in nazaj 100 Din. Prijavo z zalogo 50 Din prejema
blagajničarka v »EvTopi«. Po potrebi vozita
dva avtobusa.
0 Katera dama želi najmodernejšo obliko filo klobuka, najnižje cene kakor žalni klobuk in paj-čolan, naj obišče salon »Anita«, Ljubljana, Krekov trg 10.
0 Nesreča pri kovanju. 46 letni hlapec Pavel Karlin iz Stare Loke je včeraj zjutraj peljal konja
h kovaču. Kovaču je pri kovanju pomagal s tem, da je držal konju kopito. Konj pa je Karlina tako 6und v trebuh, da je ta od bolečin omedlel, Prepeljati so ga morali v ljubljansko bolnišnico. Karli-novo stanje je skrajno resno.
Mariborske vesti:
Starši zahtevajo novo šolo
Naše državne šotshe razmere v magdalenskem okraju
mestje otvorjen nov zemlj. vložek, od 1. 1928. naprej vknjiženo na raznih posojilih in krediti celotno 13,971.553 Din.
Zobozdravnik Med. UDiv. MeEKO HM
Gregorčičeva ulica 32 — Telefon 20-70 zopet redno ordinira
0 Smodke g. županu ob morju. Mestni župan g. dr. Dinko Puc je nedavno obiskal — kakor smo že poročali — kolonijo otrok iz Ljubljane v Sv. Ja-kobu-Šiljevici ob morju. G, župan se je zelo zanimal za življenje otrok in se je dalj časa razgo-varjal z malčki. Toda g. župan je tudi kadilec, samo smola, da mu kolonija ni mogla postreči z nobenimi smodkami, njemu samemu pa jih je po dolgem potovanju zmanjkalo. G. župan torej naroči najbolj brihtnemu dečku v koloniji: »Dečko, tu imaš denar, steči mi po nekaj najboljših smodk!« Deček, počaščen s tako visokim naročilom, steče in ga dolgo ni naza,'. Končno se pa le prikaže, ves prašen, v naročju pa nese nekaj, o čemer g. župan in njegovi spremljevalci niso vedeli, kaj bi bilo. Končno deček prisopiha do g. župana in mu izroči ogromen zavitek: »Gospod župan, tukaj imate najboljše smokve, kar sem jih našel na trgu!« Deček je tekel na oddaljen trg po smokve, mesto v bližnjo trafiko po smodke. Gosp. župan in njegovi spremljevalci pa seveda v smeh. Za kazen, ker ni točno izpolnil županovega povelja, je moral brihtni deček obdržati smokve zase. Sladka kazen!
© Na državni trgovski akademiji v Ljubljani se prično popravni in dopolnilni izpiti . 27 avgusta ob 9 po sporedu, ki je objavljen na uradni deski. PrijaVe za vpis v I. razr. trgovske akademije sprejema direkcija do 29. avgusta. Vpis v posamezne razrede se vrši 1. in 8. septembra med 9 in 12.
© Frančiškanski most so še včeraj tlakovali in preurejali. Tramvajski promet je bil včeraj olaj-
Mekinjski samostan
Velik del svojega tujsko-prometnega slovesa dolguje Kamnik svoji prekrasni okolici. Lahko trdim, da ga ni zlepa kraja, ki bi nudil prijateljem in ljubiteljem narave toliko prijetnih in lepih izprehodov v bližnjo in daljnjo okolico. Kotlina, v kateri je stisnjeno kamniško mesto okrog Malega grada, je krog in krog obrasla s temnimi gozdi, po katerih vodijo lepo izpeljane stezice tja proti Komendi, Radomljam, Mekinjam, Tu-njicam itd. Kamorkoli se človek poda, povsod se dviga pred njim krasna panorama Kamniških planin z zelenimi griči, cerkvicami in kmetskimi naselji v ospredju. V vsem tem okvirju pa stoji kot prelep okras mekinjska cerkev s samostanom, nad katerim se širijo tja proti planinam temni gozdi in mladi smrekovi nasadi, znani iz kamniške fazanske pravde. V teh tihih gozdovih, z osvežujočim zdravim zrakom, so ona slovita izprehajallšča starega zdraviliškega Kamnika, katera so tako cenili in proslavljali razvajeni gostje, ki so prihajali v naš kraj iskat zdravja in oddiha v tihi samoti.
V uršullnskem samostanu v Mekinjah so letos obhajali skromno, toda prisrčno domačo slovesnost, pri kateri so se spominjali zgodovine tega znamenitega samostana in 30-letniee, odkar je bila tu odprta samostanska šola zn mladenke. Prav primerno je, da se ob tej priliki tndi mi spomnimo tega dogodka, saj v splošnem zelo slabo poznamo zgodovino naših krajev, ki imajo slavno preteklost.
Iz Mekinj 'je posebno lep pogled na strmi Stari irrad. kjer no si v 12. stoL sezidali trden
grad mogočni Ortenburžani. V Mekinjah, na meshi sedanjega samostana, so imeli svoj grad Gallenberžani, ki so zadivljivo gledali iz nižine na mogočno posest svojih sosedov na Starem gradu. Zelja, da bi prišli v posest tega gradu, se jim je uresničila še pred letom 1300. Tega leta je namreč Seifrid Gal-lenberški ustanovil v Mekinjah samostan klarisinj, katerim je podaril svoj grad in več posestev ter kapelico Matere božje^ poleg grada. Pri tej kapelici je kamniški župnik Manfred dela Torre, sorodnik oglejskega patriarha, že leta 1287 ustanovil kaplanijo. Klarisinje so grad primerno adaptirale, zgradile v klavzuri cerkev in pokopališče za nune, kapela poleg samostana pa je ostala še naprej javna cerkev kot predhodnica sedanje župne cerkve.
Mekinjski samostan je bil znan po svoji moči in bogastvu, v njem pa so bile večinoma hčere iz najimenitnejših kranjskih plemiških rodbin. Samostan je postal še bolj sloveč, ko je papež Gregor XIII. napravil iz njega opatijo. Leta 1491 so ga Turki oblegali in do tal porušili, stoletni boj med klarisinjami in Gallenberžani zaradi dednega zavetništva pa je oviral zidanje novega večjega samostana. Šele ko je bil boj končal z zmago Gallenberžanov, je Žiga Gallenberški leta 1GS1 sezidal nov samostan, ki je bil eden najlepših na Kranjskem. Kmalu za tem so prezidali tudi cerkev, ki je v bistvu dobila oblika, kakršno ima še danes, in ki spada po zatrdilu konservatorja dr.^Steleta med najlepše prostorne umetnine naše domovine.
' Mekinjska cerkev _ ima razkošen oltar, posebno znamenit pa je kor iz leta 1720, ki zavzema skoraj tretjino 26 metrov doige cerkven« ladje. Kor ima leseno balustrado z
V našem urednišvu se je oglasila deputacija staršev šoloobveznih otrok iz magdalenskega predmestja te nam predočila nevzdržne šolske razmere, ki vladajo na desnem dravskem bregu. Povedali so, da se je vršil ob zaključku šole roditeljski sestanek na II. dekliški osnovni šoli, na katerem so starši najodločnejše zahtevali, da se šolsko vprašanje v magdalenskem predmestju končno uredi. Svoje zahteve so predočili merodajnim faktorjem v posebni spomenici, na katero pa še dosedaj ni nobenega odgovora. Sedaj, na pragu novega šolskega leta so prisiljeni obrniti se na javnost ter pojasniti, v kakih razmerah se šola in raste njihova deca.
Celo magdalensko predmestje, ki je največji okraj mariborskega mesta, ima samo eno dekliško osnovno šolo in sicer v šolskem poslopju poleg magdalenske cerkve. Je to obenem najstarejše šolsko poslopje v Mariboru, zgrajeno in namenjeno v šolske namene, ko \i bilo magdalensko predmestje še neznatna vas z nekaj stotinami prebivalcev. Poslopje ima debele kamenite zidove, sobe so nizke, brez ventilacije, da se ne dajo nikdar dobro prezračiti, pozimi pa so mrzle, ker stoji poslopje popolnoma na samem, Morajo se kuriti štiri ure pred pričetkom pouka, pa jih še ni mogoče prav ogreti, ker so okna vsa vegasta. Poleg tega so okna premajhna in so učilnice temne, da se mora pouk pozimi in v slabem vremenu dostikrat vršiti pri električni luči. Hodniki so tako ozki, da je izprehajanje po njih nemogoče. Ker nima šola niti lastnega dvorišča niti kakega drugega večjega prostora, ostaja deca med odmori v učilnicah, tako da je neprestano od 8 zjutraj do 1 popoldne v slabem, izrabljenem zraku. Stranišča so
stara in negihijenična, neprimerna. Tla so v vseh razredih iz časov, ko se je šola zgradila, izhojena, vegasta, pokrpana in se ne dajo pometati.
Ko bi imeli tako šolo sredi mesta, bi se bili starši že zdavnaj uprli ter enostavno preprečili obisk šole svojim otrokom. Šola pa je v predmestju, obiskuje jo večinoma deca najsiromašnejših slojev: pomožnih delavcev pri drž. železnici, nižjih uradnikov, barakarjev in vagonarjev, tekstilnega delavstva in dninarjev. Občina menda misli, da je za reveže pač vse dobro. V Magdalensko šolo (kakor se to šolsko poslopje imenuje) pohaja 900 deklic, ima 12 razredov, ki so raztepeni po celem mestu. V starem poslopju, ki ga omenjamo zgoraj, je samo prostora za 5 razredov. 6 razredov je v dekliški šoli na Slomškovem trgu, eden pa celo v meščanski šoli v Cankarjevi ulici. Šolski pouk
je radi te razstrganosti gotovo težak in oviran. Deca iz oddaljene periferije mora hoditi po 4 do 5 km daleč v notranjost mesta v šolo. Ti otroci
so slabo hranjeni, slabo oblečeni in slabotni ter v zimskem mrazu mnogo trpijo. Povrhu jih pot utruja, da potem ne morejo slediti pouku. K vsemu pa še morajo v šolo čez most, ki je najprometnej-ša točka v mestu ter za male otroke, ki hodijo čezenj brez nadzorstva, naravnost življenjsko-nevarna pot.
Vse to navajajo starši, in s polno upravičenostjo zahtevajo, da občina čimprej reši najvažnejše vprašanja mariborskega mesta. Tu gre za mladino in njeno bodočnost! Če smo imeli v sedanjih časih denarja za Mariborski grad in ga imamo še za druge nepotrebnosti, ga moramo imeti tudi za novo šolol
K občnemu zboru Krščanske šole
Vzgojna vprašanja spadajo danes med najbolj važna življenjska vprašanja. Želja in zahteva nas katoličanov je, da bi temeljila vsa vzgoja na katoliški podlagi.
V	Sloveniji imamo društvo Krščansko šola, ki gre za tem, da bi priborila versko-nravnim načelom pri vzgoji prvo mesto. Društvo bo dosegalo svoj smoter le, ako ga bodo podpirali vsi katoliški starši. Šele takrat bo društvo močno, če bo imelo v vseh naših župnijah delavne podružnice.
V	ponedeljek, dne 20. avgusta popoldne ob 15 bo v semeniški Karlinovi dvorani redni občni zbor osrednjega društva Krščanske šole za lavan-tinsko škofijo. Ni treba naglašati, da bo vodstvo društva najbolj veselo, če bo na občnem zboru zastopana večina župnij. Na vsak način pa želi vodstvo, da pošljejo na zbor zastopnike vse podružnice. Zbor bo važen za nadaljnji razvoj društva.
Sveta dolžnost dušnih pastirjev, katoliških staršev in katoličanov sploh je, da z vso močjo podpirajo stremljenja Krščanske šole.
□	Kopališče se ureja. Mestno kopališče v Kopališki ulici se sedaj temeljito preureja. Sicer je bil tudi že čas, ker se je nahajalo kopališče v notranjosti, kakor na zunaj v skrajno slabem stanju. Kotlarna je že preurejena: novi kotel bo pro-duciral večjo količino pare z mnogo manjšo uporabo kuriva, kakor dosedanji. Sedaj se urejajo kopalnice in parno kopališče, nato pa pride na vrsto zunanja fasada. Potrebno pa bi še bilo, da bi se napravilo zadostno število prh, ki naj bi nudile revnejšim slojem možnost kopanja za skromen denar. Na ta način bi mestno kopališče imelo pomen tudi za socialno-šibke sloje.
□	Valjar v Tomanovo. Vse ulice se pridno urejajo, le Tomanova ulica v vilski koloniji ob Vrbanovi se nahaja v takem stanju, kakor so jo pustili delavci, ki so navozili nanjo kakor glave debelo kamenje. Obisk parnega valjarja si želijo vsi prebivalci Tomanove.
□	Mestno električno podjetje se širi na Teznu in Pobrežju, Na Teznu se namerava ojačiti sedanji daljnovod za visoko napetost ob Ptujski cesti radi
Za revmo, išias, otrpelost, želodčne in ženske bolezni!
Čateške toplice (54'5°C)
Najbolj vrože radiotermalno kopališče v dravski banovini! Od 1.maja do 30. junija in nd 1.septembra do 31. oktobra 20 dnevno pavšalno zdravljenje za ceno 1100*— Din, 10-dnevno 600'— Din (soba, 4 krat dnevno dobra brana, dnevno 1 kopel, 1 zdravniški pregled, dovoz in odvoz od postale Brežice ali Donova, takse). Prospekt na zahtevo.
preobremenitve, na Pobrežju pa se bo zgradil nov daljnovod ob Drevoredni in Zrkovski cesti do novega tovarniškega poslopja tkalnice za svilo H. Thoma. Daljnovod bo imel napetost 10.000 voltov. V ponedeljek se bo vršila na licu mesta komisija radi izdaje gradbenega dovoljenja.
□	Blagoslovitev mostu na mariborski otok bo jutri ob 8. Blagoslovitvene obrede izvrši stolni kanonik in mestni župnik msgr. Mihael Umek.
□	Lekarniško nočno službo bo imela v prihodnjem tednu od 19. do 26. avgusta lekarna »Pri Zamorcu« v Gosposki ulici.
□	Narodna odbrana v Mariboru naproša vse fotografe in fotoamaterje, ki so slikali zadnjo pot generala Maistra iz Rakeka do Maribora in pogreb v Mariboru, da ji odstopijo proti eventualnemu plačilu po tri posnetke svojih fotografij.
□	Smrtna žetev. V visoki starosti 84 let Je umrl upokojeni železniški strojevodja gosp. Ivan Kronawetter. Naj počiva v miru!
□	Kaj pa občinska seja? Od 25. maja — tore) cele tri mesece — se mariborski občinski svet ni sestal k seji. Gotovo je bilo med tem časom kopica velevažnih stvari, ki bi se morale obravnavati pred širšim forumom. Tako bodo zopet postavljeni občinski očetje pred gotova dejstva, pri katerih ne bodo mogli ničesar drugega, kot po-kimati in pritrditi. S samimi potovanji in osebnimi določitvami se pri občini ne da dolgo gospodariti!
□	»Šverc« na licitaciji. Na tukajšnji carinarnici se je zopet nakopičil kup zaplenjenih tihotapskih stvari, zlasti manufakturnega blaga in raznih sla-dil, V torek 21. t. m. se bo vršila na carinarnici na kazenskem oddelku licitacija teh zaplenjenih predmetov, ki se bo pričela ob 9 dopoldne.
lepimi svedrastimi pilastri, orgelske omare pa so izdelane v bogati baročni ornamen-tiki. Pod korom na cerkvenih stenah je cela vrsta nagrobnih spomenikov mogočnih Gal-lenberžaiiov. Kapelica sv. Kolomana je prav lepo poslikana s freskami iz 18. stoletja. Med njimi vzbujajo posebno pozornost grbi z imeni vseli 34 mekinjskih opatinj. V kapeli sv. Kolomana postavljajo o veliki noči znameniti božji grob iz leta 1761, ki je menda največji v Sloveniji in vzbuja splošno občudovanje tako po svoji sestavi kakor po slikariji. Mekinjska cerkev hrani relikvija-rij sv. Generoza. V kapelici sv. Antona je lep oltar iz leta 1696 z benečanskimi kipi, pa tudi oba stranska oltarja sta lepo delo domače umetnosti. Za poznavalce starinske umetnosti in zgodovine ima ta cerkev toliko zanimivih vrednot in posebnostij da jo človek prav rad pogosto obišče. Večje izletniške družbe, ki prihajajo v Kamnik, si te nikoli ne pozabijo ogledati.
Cesar Jožef II. je razpustil tudi mekinjski samostan, katerega je iz posesti verskega zpklada kupil leta 1830 baron Apfaltrern iz Križa. V njem je bil v preteklem stoletju nastanjen vojaški oddelek tako zvanih »špic-karjev«, ki se jih Kamničani še prav dobro spominjajo. V tem stoletju so samostan kupile ljubljanske uršulinke, ki so ga primerno adaptirale in otvorile v jeseni leta 1903 solo z internatom za deklice.
Lepe, zračne šolske sobe, dobra oskrba in krasni izprehodi po samostanskem vrtu in gozdičku sredi divne narave, so bile prednosti, ki so jih imele deklice v internatu. Ker so imele tu tudi priliko za izobrazbo v glasbi in petju, je postala rnskinjska šola prav Dri ljubljeno in sloveče vzgoje val išče.
ki je svojo visoko nalogo zvesto vršilo skozi vseh 30 let. Samostansko šolo v Mekinjah pa so obiskovala tudi dekleta iz okolice, zlasti pa iz Kamnika, odkoder jih je šla večina po končani 4 razredni osnovni šoli v meščansko šolo v Mekinje. S tem so bila kamniška dekleta deležna večje izobrazbe kakor pa fantje, ki so imeli na razpolago samo štirirazr. osnovno šolo, med njimi pa jih .je šlo le malo študirat v Ljubljano. Tudi po vojni je je bila meščanska šola v Mekinjah velikega pomena in neprecenljive vrednosti za Kamnik, saj jo šlo iz nje izredno veliko število kamniških deklet nadaljevat študije bodisi na učiteljišče, trgovsko akademijo, trgovsko šolo ali pa na razne strokovne šole. Ob zaključku tretjega desetletja gleda uršulinsks šola v Mekinjah lahko s ponosom na uspeho svojega dela pri vzgoji in izobrazbi deklet.
Zadnja leta je bilo v vseh 4 razredih mekinjske meščanske šole poprečno 100 deklet. Izmed teh jih skoro polovica stanuje v samostanskem internatu, drugo polovico I>a tvorijo dekleta iz Kamnika in okolice. Četrti razred je v jubilejnem tridesetem letu končalo 18 kandidatinj. Pri mali maturi, kateri je predsedoval ministrski odposlanec g. prof. Franc Ferjan iz Ljubljane, je napravilo izpit 16 kandidatinj, ena je bila repro-birana za 2 meseca, ena pa bo morala ponavljati malo maturo. G. predsednik komisije se je o znanju učenk zelo pohvalno izrazil in jim čestital na doseženih uspehih, ki so brez dvoma v veliko priznanje zavodu in požrtvovalnim ss. učiteljicam. Ob zaključku tretjega desetletja uršulinske me-t ščanske šole v Mekinjah nas vse navdaja j želja, da bi bilo njeno delovanje še naprej > tako plodonosno in polno uspehov.
Pozigatec na Sp. Poljskavi zopet zazgat
Sp. Poljskava pri Pragerskem.
Snoei okoli 22 se je nenadno zaslišal pretresljiv krik: »Gori, gori...« Zbegano ljudstvo, od dela izmučeno in od vednih požarov popolnoma zbegano, si na prvi mah ni znalo pomagati. Gasilski rog je nujno klical na pomoč, kajti gorelo je krasno poslope g. Koti an a. Sosedje in gasilci so delali z nadčloveškim naporom ter skušali rešiti, kar se pač v takem slučaju rešiti da, vendar se je rešilo zelo malo, kajti ognjeni zublji, urnejši od pridnih rok, so v dobri uri uničili krasno urejeno gospodarsko poslopje. Najbližnji. sosedje so čakali v strahu im grozi, kedaj se vname tudi njihova domačija. Plameni so švigali visoko proti nebu, goreče ogorke pa je trosil lahek veter daleč na okrog. Ubogi ljudje niso vedeli, ali naj pomagajo gasiti pri g. Kobanu, ali pa naj izpraznjujejo svoje hiše. Ker je uničil ogenj skoro vse — je škoda ogromna in le deloma krita z zavarovalnino.
V naši vasi smo imeli zadnji požar na binkoštni ponedeljek in že smo se veselili, da je zločinec opustil svoj satanski posel, a žalibog je bilo veselje prezgodnje. Vsekakor je pa značilno, da gori pri nas že tretjo leto po vrsti na današnji praznik. Na današnji praznik jo vedno veliko prireditev in tudi takrat je bilo veliko gasilcev odsotnih na prireditvah v Račah in Cirkovcah. Morda
st izbere požigalec namenoma take dni ko manjka doma izvežbanih gasilcev, da lahko svoj satanski posel tem bolj opravi. Končno se nam pa vendar čudno zdi, da ne pailo zločinec vendar enkrat v roke pravice, kajti radi številnih požarov, pri katerih baš Sp. Poljskava prednjači, so vaščani skrajno oprezni in pozorni. Trdno so pa prepričani, da pade zločinec prej ali slej v trde roke. Gorje mu, ako ga dobe v bližini ognja!
Požari v ptujski okolici
Ptuj, 17. avgusta.
Preteklo noč je izbruhnil požar na dveh straneh. Pri posestniku Alojzu Boletu v Jiršov-cih pri Sv. Urbanu je zgorelo gospodarsko poslopje do tal z vsemi poljskimi pridelki; z veliko muko in nevarnostjo so rešili iz gorečega hleva dve kravi in 13 prašičev, škoda znaša okrog 30.000 Din in je krita z zavarovalnino. Na kak način je prišlo (lo po/ara, še ni pojasnjeno.
Drugi požar je bil pri posestniku Martinu Čušai v Gradišaku pri Sv. Lovrencu v SI. goricah. Zgorelo je gospodarsko poslopje in pa strešni stolp hiše. Ostala poslopja se je posrečilo rešiti. Škoda znaša okrog 10.000 l>im in je krita z zavarovalnino. Tudi v tem primeru še ni pojasnjeno, ua kak način je nastal ogenj.
Kaj pravite?
tSlovenski narodi je te dni objavil poročilo o štirih ali petih otrocih, ki brez obrtnega lista prodajajo po ljubljanskih ulicah in trgih cvctlicc in podobno drobnjad, njihov oče pa čaka v kakšnem skritem kotu, da mu prineso kakšen dinarček za žganje. Ce mu ničesar ne prineso, jih natepe. Ali pa jih natepe mati, ki ni dosti boljša od očeta.
Zgodbe o otrocih, ki beračijo za sebe in za svoje starše, navadno na povelje, ni so nič novega. V velikih mestih so taki pojavi nekaj vsikdanjega, kakor je nekaj vsakdanjega beračenje z izposojenimi otroci, ki jih beračica ščiplje, da prav pošteno večijo, kadar pride mimo tboljšit gospod ali gospa.
Tej žalostni sliki pa dodaja pisec omenjenega poročila še svoje modrovanje, da bi se dala vsa ta siro-mačija na mah odpraviti, če revne matere ne bi rodile otrok. In potem se po stari navadi obregne ob one, ki ne zagovarjajo maltuzijanstva, in tako od strani mahne tudi po celibatu ter mu je celo olla-gum vreden, da se znese nad ljudmi, ki taka sredstva odbijajo.
Recept, naj revne matere ne rode, se zdi meni Hsto dober. — Ali morda nit To je vendar jasno! Le poslušajtet Kolikor manj bo otrok, toliko manj bo ljudi; in kolikor manj bo ljudi, toliko več bo živeža ca tiste, ki so. Ta recept bi se dal še izboljšati, če bi tudi premožne matere ne rodile — ljudi bi bilo še manj. Najboljše pa bi bilo, če bi na pr. Tesla, ki je baje iznašel tsmrtne žarke«, s tistimi uničil sploh vse človeštvo in nato še samega sebe, da bi bila vsaka lakota na zemlji izključena: človek, ki ga ni, ne more bit i la'čen in ne more prodajati cvetlic ali pa beračiti in vzbujati v sitih ljudeh vesti, ki jim očita, da ne delajo prav.
Vprašanje lakote, bede, beračenja se da pa seveda rešiti še drugače. Kaj pravite, ali ne bi bilo prav, če bi družba (občina itd.) take siromačke pobrala, jim sezidala primeren dom in jih tam redila in vzgajal al Po mojem to ne bi bila nobena milost in tudi nobena pravica družbe, ampak njena dolžnost! Za blaz-nice, bolnišnice itd. je denar — zakaj ga ni za otrolcel
Otrok utonil na dvorišču
Maribor, 17. avgusta.
Pri posestniku Francu Šerbineku v Zgornji Kuingoti se je pripetila na praznik 15. t. m. nenavadna nesreča. V času, ko je imela hišna gospodinja ga. Šertbinek Ivama posla s pripravljanjem kosila, se je izmuznil iz kuhinje 2 in pol leta star Pak Manfred, ki je pri Šesrbinekovih v reji. Že kakih pet minut pozneje so našli otroka vznak ležati v mlaki, ki je na dvorišču.
Kakih 60 korakov od hiše je namreč mlaka, ki jo uporabljajo domači za pranje perila. Je od vseh strani za,grajena in je dostop možen samo z ene strani po deski. Najbrž je nesrečni otrok po tej deski lezel nad vodo, dokler ni padel v vodo. Mlaka meri sicer v premeru samo 5 m in je globoka največ t m, a je to vendar zadostovalo, da je otrok utonil; vsi poskusi, da ga spravijo k zavesti, so ostali brez uspeha. Ne. »rečnega otroka so pokopali danes ob 9 na domačem pokopališču v Zg. Kaingoti.
Koledar
Sobota, 18. vgusta: Helena (Jelena), cesarica. Prvi krajec ob 5.53. Herschel napoveduje deževno vreme.
Novi grobovi
•f V Ljubljani je umrl kolar g. Franc Prek. Pogreb bo v nedeljo ob 2 popoldne s Celovške ceste 72. Naj ^počiva v miru! Žalujočim svojcem naše sožalje!
-J- Bohinj, Preteklo nedeljo smo v Srednji vasi v Bol tinju pokopali Angelo Zupanec, s Stare Fužine. Le 22 let ji je bilo usojenih na zemlji — pa s temi ostane bohinjskim dekletom lep vzor. Kot vneta kongreganistinja in članica Prosv. društva <e rajna delovala v duhu Kat. akcije. Za mi-eijone in druge dobre namene je žrtvovala in prispevke nabirala pri drugih; vsako leto je nabrala lepo število novih članov Mohorjevi družbi. Več let je bila zvesta naročnica mnogih kat. listov in zanje mnogo storila pri drugih. Za dobro knjigo ji nikdar ni bilo žal denarja. Ogromna udeležba pri pogrebu vkljub nalivu in do 60 Šopkov in vencev ,e pričalo o njeni priljubljenosti pri vseh. Težak udarec je smrt Angele za starše — v teku 6 let so stali že tretjič ob grobu otroka — naj jih tolaži Bog. Dobra Angela pa naj počiva v miru!
■f" Rajhenburg. Umrl je tukaj dne 15. avgusta letoviščar, akademični slikar g. Timčižin Peter iz Zagreba. Po prestani bolezni vnetja rebeme mrene mu je aeaaj nenadoma odpovedalo srce. Ljubeznjivemu gospodu večni mir in pokoj, žaluio-čim potrtim svojcem naše iskreno sožaljel
■f* V Šoštanju so v petek dopoldne pokopali g. Antonijo Tajnik, roj. Koren. Kupa njenega trpljenja je bila globoka. Bolezen io je mučila več let. Ona pa je, kakor da ni nič, prenašala vse in še vedno ustvarjala: bila je tiha delavka in družini skrbna vzgojiteljica in mati. Blag ji spomini
Osebne vesti
= Iz sodnopisarniške službe. Za sodno-pisarniške oficijale v 8. skupino so napredovali na svojih dosedanjih službenih mestih pri okrajnih sodiščih: Nemee Viktor, Murska Sobota, Sprogar Metod, Slov. Bistrica, Mesec Josip, Ljubljana, Blagotinšek Franc, Trebnje, Lozar Fran, Višnja gora in Šegula Alojzij, Kamnik. V 9. skupino sta napredovala: Pelan Ivan, Biti o pri Kamniku in Na-bergoj Josip, Logatec.
Gospodinjam vedno primanjkuje časa, posebno so pa nevoljne, kadar je na vrsti krpanje perila. Saj se da z roko lepo zakrpati vsaka vrsta perila, toda kaj, ko gospodinja nima nikoli za to potrebnega časa. Koliko presenečenje PST Patent Stopf Twist, ki omogoča ma-šenje perila na šivalnem stroju z enostavnim šivanjem naprej in nazaj neprimerno hitreje in mnogo lepše nego na roko. PST Patent Stopf Twist se dobi za zmerno ceno pri vsakem trgovcu.
Ostale vesti
—	Sveta maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice nekaj minut pred pol 5 zjutraj (pred odhodom gorenjskega turistovskega vlaka).
—	Na Krvavcu je jutri cerkveno žegna-n,je in bo zato v ondotni kapeli sv. maša z običajnim darovanjem za kapelo ob 10 do; poldne. Vabimo okoličane in turiste k tej proslavi.	_
—	Pri motenjih v želodcu in črevih,
bolečinah v trebuhu, razdraženosti, ner-voznosti, omotici, težkem snu, splošnem slabopočutju, zmanjšani moči za delo se doseže olajšanje z dnevno čašo naravne »Franz-Josef« grenčice. Sloviti zdravniki hvalijo izborno lekovitost, ki jo nudi »Franz-Jose!« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo posebno polno-krvnim, korpulentnim ljudem, trpečim na protinu in hemeroidih.
—	Sv. maša ua Kofcah. Aljažev klub naznanja vsem planincem, da bo v nedeljo, .19. t. m. sv. maša na Kofcah ob 10.
—	Razsvetljava nove koče na Voglu. TK »Skala« opozarja vse obiskovalce Bohinja in nedeljskih svečanosti, da se bo razsvetljava na predvečer blagoslovitve skalaškega doma pričela ob 10 zvečer. To. pa zato, da bodo potniki, ki prispejo z avtobusom in večernim vlakom, lahko še pravočasno videli razsvetljavo iz doline.
—	Abiturijentski tečaj zbornice za trgo-vino, obrt in industrijo v Ljubljani. Prijave za abiturijentski tečaj sprejema _ direkcija drž. trgovske akademije v Ljubljani vsak dan med uradnimi urami do 30. septembra. Na abiturijentski tečaj se sprejemajo absol-venti-ke srednjih, učiteljiških in strokovnih šol ter visokošolci-ke. Vsa pojasnila ln prospekte dobijo reflektanti pri direkciji trg. akademije.
—	DoraSčajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Joseiove« grenčice, ki doseza radi tega ker čisti kri, želodec in čreva, pri dečkih in deklicah prav izdatne uspehe
—	Pozen sad. Iz Št. Lovrenca na Dolenjskem 16. avgusta. Ko sem šel danes maševat na Zaplaz, sem našel nad Razborami proti Zaplazu v meji nad potjo v travi dve zreli rdeči jagodi. Minili teden so iih pa trgali tudi otroci pod Zaplazom. — Naj še omenim, da rastejo fige tudi na Čatežu pod Zaplazom, katere tudi dozorijo.
—	Hud pretep pod kozolcem. V nekem ko-ozlcu v šmartnem ob Savi je prenočeval v noči na včeraj 28 letni brezposelni delavec Ivan Koset, doma iz Slovenske krajine. Malo pred polnočio pa so se pod isti kozolec zatekli prav tako trije brezposelni Bosanci, ki so se pričeli s Kosetom prepirati in nato pretepati. Bosanci so neusmiljeno mlatili po Kosetu, ta pa jim je seveda krepko odgovarjal ter je z nožem sunil enega Bosanca. Vče-čaj zjutraj so Koseta vsega polomljenega prepeljali v bolnišnico. Koset je imel zlomljeno roko in zlomlieno ključnico.
—	»Slovenska pokrajina«. Pod tem go-slom so slovenski likovni umetniki sklenili, da prirode na letošnjem jesenskem velesej-mn v Ljubljani od 1. do 10. sept. svojo letošnjo umetnostno razstavo. Potrebno in prav je, da se tudi širšim slojem da priložnost, da dobe vpogled v resnično umetnost. Trg barvnih reprodukcij je poplavil naša stanovanja. Imate v sobi lepo dragoceno opravo, na steni pa visi neokusna barvna reprodukcija slabega fabrikata, ki vam jo ie prodal podjeten trgovec. V naše domove
spadajo originalne umetniške slike in kipL Na razstavi bodo posamezne umetnine tudi naprodaj po dosegljivih cenah. Vabimo občinstvo, da si razstavo ogleda. Vsak obiskovalec dobi ob vhodu na razstavo glasovnico, s katero bo volil umetnino, ki mu je najbolj všeč. Izvoljena dela bodo nagrajena.
—	Na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 1. do 10. sept. bo zopet zastopano naše pohištveno mizarstvo v širšem obsegu. Pohištveni mizarji iz Ljubljane in okolice bodo imeli priliko pokazati svoje zmožnosti in napredovanja v izdelovanju pohištvenega mizarstva, kakor: v Interieu-rih, oblikah, arhitekture, tehnično-konstruk-tivnem izdelovanju, kombiniranju lesa in lužila. Razstava bo nudila vsakemu možnost, da zadosti vsem svojim zahtevam na polju umetnosti in solidnosti, ker bo razstavljeno blago po kvaliteti prvovrstno, ceue pa priznano vseskozi konkurenčne. Opozarja se torej, da vsak obiskovalec jesenskega ljubljanskega velesejma uporabi to priliko in si temeljite ogloda pohištveno razstavo v paviljonu E in F.
—	Našim gospodinjam je namenjena knjiga: Naši gostje — kako jim strežemo, ki jo je spisala S. M. Kump, učiteljica gospodinjske šole; ima 63 strani in 66 slik ter stane vezana 45 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. To je po vojni prva slovenska knjiga, ki bo izpolnila veliko vrzel v gospodinjski literaturi vsake goHpo-dinje, t. j. o strežbi (serviranju) pri mizi in predpripravah za razne pojedine — bankete, čajankah ali v domačem krogu med prijatelji in znanci. Knjiga je razdeljena v dva dela: a) splošni iu b) posebni. V splošnem delu obravnava pisateljica vse, kar je treba vedeti o obednici, mizi, namiznem perilu, posodi, priboru, stekleni posodi, krašenju miz. Poleg tega pa še nekaj prav dragocenih nasvetov kuharicam glede priprave jedil. V posebnem delu pa obravnava poglavja o pogrinjanju miz, strežbi pri zajtrku, mali jnžini (malici), obedu (kosilu), popoldanski južini, večerji, routu. Posebej obravnava še strežbo pri mizi sploh in o razvrstitvi prostorov pri mizi. Knjigo toplo priporočamo tudi kuharicam, gaspodinjskim pomočnicam, bivšim učenkam gospodinjskih šol in tečajev ter natakaricam in natakarjem.
— Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gorečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzecnite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice.
Celje
Umrla sta v celjski bolnišnici: Frane Sredovnik, 41 let, bivši tisk. pom. delavec iz Nove vasi, in Jug Marija, 72 let, posest-nica, Virštein. Naj v miru počivata!
er Vzor uradnika odhaja v pokoj. Včeraj so iisti poročali, da je upokojen davkar g. Maks Zumer v Celju. Ob tej priliki se ga moramo spomniti tudi na tem mestu. Gosp. Žumer je bil vzor uradnika stare šole, ki je vedno in povsod najvzorneje izvrševal svoje službene dolžnosti. Ljudem, s katerimi je prišel, v dotiko, ni bil samo uradna oseba, temveč najboljši svetovalec. Dolgo vrsto let
Spoit
Propozicije
Lahhoattetshi miting SK t^orotana v Ljubljani
V torek, 14., in na praznik, 15. avgusta je priredil mladi ln agilni klub SK Korotan zopet svoj lahkoatlet-ski miting, ki jc v splošnem prav dobro uspel, le razmočen teren je neugodno vplival na potok tekem ln na rezultate same, ki so bili baš radi tega na nižji stopnji. To pot so člani tekmovali prvič tudi v metanju kopja ln krogle. Kljub slabemu terenu, ki smo ga omenili, so pa vrli Korotanei vseeno zboljšali nekaj svojih klubo-vih rekordov. V posameznih disciplinah so bili doseženi naslednji rezultati:
Tek na 50 m A juniorji: 1. Safošnik (II.) 6.9; 2. nik (Kor.) 6.7; 3. Puklstein (II.).
Felle (Kor.) 6.9; B seniorji: 1. Jenko (Kor.) 6.5; 2. Zev-Krogla A juniorji: 1. Safošnik (II.) 9.43 m; 2. Fello (Kor.) 8.37; D seniorji: 1. Beranek (Kor.) 11.90 m; 2. Puklstein (II.) 10.20 in; 3. Jenko (Kor.) 9.20 m.
Skok v višino A juniorji: 1. Felle (Kor.) 1.45m; 2. Safošnik (II.) in Vodopivec (Kor.), oba po 1.40 m; B seniorji: 1. Beranok (Kor.) 1.55 m; 2. Puklstein (II.)
I.50	m; 3. Dollnšek (Kor.) 1.45 m.
Kopje seniorji: 1. Beranek (Kor.) 38.54 m; 2. Do-linšek (Kor.) 26.03 m.
Skok v daljavo z mesta A juniorji: 1. Felle (Kor.) 2.33 m; 2. Safošnik (II.) 2.25 m; B seniorji: 1. Beranek 2.69; 2. Jenko 2.62; 3. Pnklstein 2.36.
Tek na 60 m A juniorji: 1. Fello 8.1 sek.; 2. Per-par (Kor.); B seniorji: 1. Pogačnik (II.) 7.9 sek.; 2. Jenko 8 sok.
Skok v daljavo z zaletom A juniorji: 1. Borštnar (Kor.) 4.78 m; 2. Podlesnik (Kor.) 4.58 m; B seniorji: 1. Jerančič (II.) 5.58 m; 2. Griiufeld (II.) 5.55 m; 3. Mik 13 5.47 m; 4. Beranek 5.35 m.
Disk A juniorji: 1. Kosee 30.75 m; 2. Borštnni 27.47 m; B seniorji: 1. Banko (It.) 35.59 m; 2. Pogačnik 32.05 m; 3. Beranek 28.73 m.
Troskok A juniorji: 1. Safošnik 10.70 m; 2. Felle 10.65 m; B seniorji: 1. Jeraučič 11.80 m; 2. Griinfeld
II.70	m; 3. Beranek 10.90 ni.
Tek na W>0 m A juniorji: 1. Hvale (Kor.); 2. Blaznik (Kor.); B seniorji: 1. Osterman (It.); 2. Dolin-Sek (Kor.); 3. Berlot (Kor.); 4. Možina (Mladika).
Štafeta štirikrat 2.15 m Seniorji: 1. Ilirija 2:21.5; 2. Korotan 5 m zadaj.
za odigranje pokalnih tekem klubov na Gorenjskem
V svrbo propagando nogometnega športa in medsebojnega ožjega sodelovanja gorenjskih klubov se razpisujejo pokalne tokme za pokal, ki ga daruje LNP. Tekme se odigravajo po določbah pravil in pravilnikov ,TNZ ter po sledečih propozlcijnh:
1.	Prijaviti se z n, morejo sledeči klubi: Bralstvo, Enakost, Gorenjec, vsi Jesenice: Korotan, Kranj; Sora, Škofja Loka; Svoboda, Tržič; SK Radovljica. — Rok za prijave je do 18. avgust«, a tekme se začno igrati v nedetjo, 26. avgusta.
2.	Nastopati smejo samo verificirani Igralci, ki imajo pravico nastopa v prijateljskih tekmah in ont čitani tgralr.1, ki še niso bili verificirani za kak dru» zvezni klub.
3.	Igra se po dvojnem kup sistemu, enkrat, doma in enkrat na igrišču Izžrebanega nasprotnika. Oni, ki v obeh tekmah doseže slabši rozultat, tzpade. Ce ja rezultat po drugi tekmi neodločen ter je tudi število golov enako, se podaljša tokma za dvakrat 10 minut, ln če So nI odločitve, izžreba sodnik ob prisotnosti obeh kapotanov ln ev. službujočega odbornika takoj po konen podaljška klub, ki sodelnje v naslednjem kolu.
4.	Te pokalne tekme se lahko odigralo tudi na Se neverificlrnnlh igriščih In tudi kot nočne tekme.
.Za nočno tokmo morata pristati oba prizadela kluba.
5.	Klnb, ki so' prijavi za tekmovanje, jc dolžan odigrati vsnj revanžne tekme, sicer moro plačati kot odškodnino prottvnemn klubu, ki Je tekmo odigral v kratil kluba, ki odstopa od nadaljnjega tekmovanja, stroške, ki Jih odredi LNP ln ki so: polovična vožnja III. razreda oflebnegn vlaka za IS oseb, odškodnina za prohrano, stroški dejansko roklnme, odškodnina za sodnika ln penale, ki ga določi LNP.
6.	Razdelitev dohodka tekom: Od lnkasa vsake tekme se odbije 20 odstotna državna taksa, stroški sodnika ter event. službujočega odbornikn. 10 odstotkov za Igrišče, eitrone. 10 odstotkov za LNP. Ostanek se razdeli med oba klnlm na polovico. Najmanj pn so plača gostujočemu klubu znesek, ki odgovarja polovični vožnji III. razreda osebnega vlaka za 13 osob ter 150 Din za prehrano igralcev.
i	7. Klub, katerega moštvo hi med tekmo odsto-
pilo, se izključi od nadaljnjega tekmovanja tor se vso
je na j ves t ne je vršil svojo službo, ko je moral pred letom radi bolezni prositi za dopust. Ko odhaja v zasluženi pokoj, mu želimo, da bi ga v sreči in zadovoljstvu uživa) mod nami dolgo vrsto let.
■& Z nemškim »Slehernikom« ne bo nič. Pred dnevi smo poročali, da nameravajo baje tudi tukajšnji Nemci vprizoriti »Slehernika«. Zadnja »Deutsche Zeitung« pa nas je korigirala in pravi, da vest ni resnična. Kolikor smo poučeni, so celjski Nemci o tej zadevi res razpravljali.
& Regulacija Sušnice. Zadnje dni opazujemo, da se pri Sušnici pridno gibljejo mestni delavci, ki so zaposleni z merjenjem tega potoka. Zelo hvalevredno bi bilo, če bi se res začelo z regulacijo tega pritoka Savinje, ki je ob vsaki povodnji delal občutno škodo.
& Hiheljski obiralci prihajajo. Da ie
hmel.jska sezona na višku, pričajo tudi številni hmeljski obiralci, ki vsak dan prihajajo z vlakom v Celje in od tu dalje v Savinjsko dolino za zaslužkom. Včeraj smo čuli, da je letos malo pomanjkanje obiralcev, čeprav skušajo nekateri kmetje obirati večinoma z domačimi ljudmi. Da ni toliko obiralcev kakor prejšnja leta, se navaja kot vzrok, da letos hmeljski obiratei nimajo polovične vožnje na železnici, kakor doslej žo dolgo vrsto let.
0 Dve žrtvi nesreče. Kranjca Ivana, 21-letnega delavca iz Golobinjeka pri Brežicah, je v četrtek v Planini pri Sevnici neznani moški v prepiru zabodel v desno roko. — 3-letnega sinčka dninarja iz Planine pri Sevnici Baumkirhner.ia Franca je na praznik v Planini ugriznil ucki pes v obraz.
Ptuj
Zverinski nočni napad. V vasi Gradišče občina Leskovec je prišlo pred dnevi do zverinskega nočnega napada, ki bo najbrž zahteval mlado človeško življenje. Na javni cesti sta dva razgrajača brez najmanjšega vzroka napadla posetnikovega sina Jakoba Topolovca ter ga z ročicami pobila na tla, da je obležal nezavesten v mlaki krvi, nakar sta ua tleli ležečega naprej pretepala in z nogami po njem hodila. Topolovec je dobil smrt no-ne v ar ne poškodbe na glavi iu hude notranje poškodbe in je njegovo stanje tako nevarno, da niti ni sposoben za prevoz v bolnišnico. Varnostnim organom je mogel navesti le imena napadalcev. Orožniki so dva osumljenca izsledili in izročili okrajnemu sodišču v Ptuju. Smrtmomevarmo poškodovani Topolovec, čigar stanje je obupno, je bil previden s sv. zakramenti.
Nezgode in nesreče. 7-letno Marico Korpar, hčerko posestnika v Oshišovcih je konj s kopitom udaril po glavi tako hudo, da se je Marica zgrudila nezavestna. Pripeljali so jo v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima lobanjo prebito in je poškodba smrtno nevarna. — Hud pes je nevarno ogrizel 78-letno Heleno Deberšek iz Cir.kovcev in so jo morali pripeljati v ptujsko bolnišnico. — Pod voz je padel 30-letni viničar Konrad Polamec. Dotoil je težke poškodbe po celem telesu in so ga morali pripeljati v bolnišnico.
dotlej odigrane tekme dotičnega klnha črtajo ter mora klub povrniti za vse neodigrane revanžne tekme odškodnino, predvideno pod točko 5. Isto velja za klub, ki ne bi ob določenem dnevu in času nastopil ter tekme ne bi odpovedal v smislu pravilnikov JNZ. ,
8.	Prvolmenovanl klub mora pri vsaki tekmi napraviti točen obračun, ki ga podpiše predstavnik gostujočega kluba in event. službujoči odbornik in pošlje obračun v roku 2 ur po odigrani tekmi s pripadajočim 10 odstotnim zneskom LNP-u. Gostujoči klub ima pra-vioo kontrole pri prodaji vstopnic.
9.	Protest proti odigranim tekmam jo poslati v roku treh dni s protestno takso 50 Din podzvezi. Bros takse so protest zavrne.
10.	Vsi prestopki klubov in igraleov se bodo obravnavali po določbah kazenskega pravilnika ln o. p. JNZ-e.
11.	Tolmačenje teh propozicij, kakor rešavanje ovent. sporov je pridržano u. o. LNP-a.
Te propozicije je odobril u. o. LNP-e na svoji seji dne 3. avgusta 1934.
Nedeljski šport v Celju. Jutri v nedeljo bo ob 17 na igrišču pri Skalni kleiti prijateljska nogometn atekma med SK Ra.pidom iz Maribora in S'K Atletiki.
Izbirno tekmovanje za balkanijado. V smislu obvestila Jugoslovanske lahkoatletske zveze sporočam spodaj navedenim atletom, dn se vrši jutri ob 10 nn igrišču ASK Primorja zadnje Izbirno tekmovanje za balkanske igre. Glasom citiranega dopisa JLAZ ima teči Krevs (Primorje) progo 1500 m ali 5000 m z enim nasprotnikom. V prvem primeru (pri teku na 1500 m) hi bil njegov nasprotnik atlet Goršek (Primorje), dočim si zn drugo progo — ako jo bo tekel — sam izbere nasprotnika. — Zupančič (Ilirija) mora skakati s palico ter teči na 400 m. — Perpar (Primorje) mora priti jutri v Zagreb na izbirno tekmovanje. — Na ljubljansko Izbirno tekmo pride delegat zveze. Ilirija in Primorje se šc posebej naprošata, da obvestita vse imenovane atlete, da sc izbirnih tekmovanj gotovo udeleže. — Ivo Kermavner, 1. r., odbornik JLAZ.
SK Zagorje odigra prvo mednarodno tekmo v Zasavju 18. avgusta ob 18 z Weiss-Griinom Iz Celovca, na katero vabi vse zasavske klube. — V nedeljo, 19. avgusta ob 14 pa priredi brzoturnir, na katerem bo sodelovalo šest. klnhov in Weis9-Griin. Kor je prireditev združena z znatnimi izdatki, prosimo člmvečje udeležbe, klube pa vabimo, da si to tokmo ogledajo, ker imajo obakrat, ngodno vlakovno zvezo.
Nogometno prvenstvo se odigra po prvotnem načinu. Mnogo se jo govorilo in pisalo, da so v najkrajšem č asu spremeni sedanji način tekmovanja za državno nogometno prvenstvo. Na svoji zadnji seji pa je Jugoslovanska nogometna zveza sklenila, da se sedanji način obdrži in tako se vršijo Jutri vse tekme, ki so bile prvotno določene.
Jugoslavija se dobro drli v vaterpolu v Maade-burgu. Waterpolistt «Jnga«, ki zastopajo našo državo na evropskih plavalnih tekmah v Magdeburgu, dosegajo zelo častne rezultate. Sedaj so na troljem mostu tabele l.n izgleda, dn se placirajo za finale.
Svetovnih ženskih iger ne bo več. Tnko jc bilo namreč sklonjeno na kongresu FISF, ki se je vršil dno 14. avgusta v Londonu. To pa seveda pod pogojem, ako bo mednnrodnl olimpijski odbor sprejel v progrnm svolovnih olimpijskih iger celoten progrnm, ki jc bil doslej na svotovnih ženskih igrah. Za tozadevna pogajanja z olimpijskim odborom so bili pooblaščeni trije delegatje. Glede na lo se tudi nI sklepnlo o svetovnih ženskih igrnh, ki hI se imole vršiti leta 1938 In za katere se potegujejo Avstrija, Poljska ln Japonska.
Evropska prvenstva v dviganju uteži bodo 10. In 11. novembra v Genovi.
Lahkoatletsko prvenstvo Evrope v Turinu. Neposredno za balkanskimi igrami v Zagrebu bo v Turinu Sampionat Evrope v lahki atletiki. Pozvnna Jc tndt naBa država. Po dosedanjih rezultatih imnjo največ Izgledov naši ntloti Golč v metu kladiva, Buratovtč v teku na 110 m z zaprekami, Kovnčcvič v metu krogle, Krev« v teku na 5000 m in Brnčan v toku nn 10.000 m za ugoden plnsman med evropskimi moj »tri. Grki lvulo poslali četvorleo svojih najboljših, ki bodo najbrž Frnngondis. Mnntlkas, Andrcopulos in Ryllas. Bolgare bo zastopat prav gotovo desetolmjnik Pojčcv ln morda tudi Gančev. Za romunsko in albansko zastopstvo šc nI nič znanega.
Maratonski tek Izpod dve uri fn pni. V Tlelslng-forsu je p«pelo Fincu Snoknuuttlju, dn Jo protokol progo 45,195 km v času 2 url 28 min. 17.9 sok. To Je prvič, dn Je kdo pretekel mnra.tonsko progo v čnsu Izpod dvo url In pol. Zadnji olimpijski zmngovaloc Ar gontincc Znbala jo rabil v Los Angelosn 2 nrl 31 minnt 36 »okund.
Novakovit. vaš bivSl rekorder i> skoku v daljavo. član RSK, Je nastopil v Pragi nn mcetlngn tamkajšnje »Hlavljei m dosegel v skoku v daljavo prvo mesto i 6.33 m ln v toku nn 100 m z 11.8 sek. driuro mesto.
otran o.
Kako so izgubili Indijanci zadnjega zaveznika
Indijansko dekle izdalo skrivnost
Leta 1532. je Franc Pizarro z zvijačo in nečloveško krutostjo zavojeval za Španijo deželo starega indijskega plemena Inkov: zlati Peru. Pohlep Špancev, ki so se zgrinjali v deželo, kateri je na-sula narava mimo zlata še vseh mogočih drugih svojih zakladov, ni poznal nobenih meja.
Hitro obogateti Ln 6e nato vrniti v Španijo, to je bilo geslo vseh pustolovcev, ki so prihajali v Peru. A najsi so bili domačini prešibki, da bi se bili otresli suženjskega jarma svojih zatiralcev, pod katerim so hitro izumirali — so pa imeli vendarle nekega mogočnega zaveznika. To je bila mrzlica, ki je neusmiljeno kosila med Španci, tako, da so novi prihajači komaj sproti dopolnjevali število umrlih. Domačini so pač poznali zanesljivo sredstvo proti mrzlici, a so ga iz umljivih razlogov skrbno skrivali pred svojimi zatiralci. Saj je mrzlica, počasi sicer, zato pa tem neiaprosneje redčila španske vrste in delovala med sovražniki po-razneje, nego bi bili mogli Inki, pa če bi bili zbrali proti njim tudi vse svoje moči.
Leta 1632. je bil imenovan za španskega podkralja v Peru-ju grof del Chinchon. Svoj sedež je imel v glavnem mestu Limi, odkoder je vladal nad podjarmljeno deželo z vso strogostjo. Če je bil že pod prejšnjimi podkralji suženjski jarem za Inke skrajno težak, je postal sedaj neznosen. Podkra-ljeva žena, prelepa grofica Chinchon, ki si je jemala usodo podjarmljenih Indijancev zelo k srcu, je skušala z ljubeznijo in krotkostjo olajšati trdo in krivično vlado svojega moža.
A ni mogla dolgo nadaljevati svojega plemenitega prizadevanja, kajti tudi njo je napadla mrzlica. Njen nežni telesni ustroj in že itak slabo zdravje nista bila kos mrzlici. V breznadnem stanju
8« o
tV&h'
Kitajska inteligenca stopa v katoliško vero
Iz Pekinga poročajo, da so prestopili v katoliško vero sledeči kitajski odličniki:
Prof. Cen, komponist in profesor na narodni univerzi v Pekingu; Jožef Čang Pei-lun, profesor za angleško književnost na kitajski univerzi v Pekingu; Jožef You-če, brigadni general in vojni izvedenec, in Jožef Čang Yie, bivši tajnik podkralja v Mukdenu. Glavna zasluga, da so vstopile v našo vero vodilne kitajske osebnosti, gre v prvi vrsti duhovniku <ir. Pavlu Yupinu, ki je po rodu Kitajec in deluje zdaj kot generalni ravnatelj katoliške akcije na Kitajskem. Pred nedavnim je bil še proifesor v Rimu.
M oder n dom za gobavce
Gobavost je težka in neozdravljiva bolezen, dasiravno se ne podeduje. V Atlantskem oceanu eo na nekih otokih cele kolonije gobavcev, ki žive daleč od človeške družibe svoje žalostno življenje. Pred nedavnim je poklonil neimenovani Človekoljub v Braziliji veliko svoto za dom gobavcev, kjer bo našlo zavetišče 4000 bolnikov. Dom, nad katerim je prevzelo protektorat Društvo narodov, bo najmoderneje opremljen in bo bolnikom na razpolago gledališče in igrišče. Uprava doma pa bo izdajala lastno glasilo. V bližini doma nameravajo zgraditi še poseben institut za inozemske zdravnike, ki bodo proučevali to nevarno bolezen in iskali sredstev zoper njo. Kakor zatrjujejo nekatere vesti, bo gobavcem dovoljeno tudi medsebojno sklepanje zakonov, seveda le pod pogojem, da se izroče novorojenčki tujemu varstvu.
Ku-Klux-Klan dviga glavo
Organizacija Ku-Klux-Klan je znova oživela. Se vedno je v spominu njeno pogubonosno delovanje med Američani, ki je toliko škodovalo mirnemu verskemu življenju. Tokrat poživlja organizacija na boj proti boljševizmu in fašizmu obenem. Borba se bo vršila tudi napram krščanstvu, ki ogroža po mnenju te našemljene organizacije ameriško ustavo ravno tako kot fašizem in komunizem. Tokrat prihaja bojni klic iz Georgije in se širi preko Okla-hame in Kanzasa v Texas. Povsod se ustanavljajo nove zveze: Zveze kuščarjev in zmajev, ki zborujejo o polnoči na prostem, kjer se posvetujejo o »pravih vernikih«, katerim utisnejo na vrata ognjene kriie. Nekateri ameriški listi prerokujejo oživljenemu Ku-Klux-Klanu kratko življenje. Drugi zopet opozarjajo merodnine kroge na nevarnost, ki preti ameriški ustavi, ako se ne onemogoči uničevalno delo Ku-Khix-i£lana.
je ležala v Limi. Obupani in skrajno užaloščeni I podkralj je pozval k njej vse znane zdravnike, da bi rešili toli drago mu življenje. Toda kljub naj- 1 skrbnejši negi in pomoči so bolnici hitro pešale moči.
V	majhni kamrici na dvorišču se je prav tedaj borila s smrtjo tudi mlada indijanska služabnica podkraljeve žene. Tudi njo je napadla mrzlica, ko je bila noč in dan stregla globoko ljubljeni gospodarici. Živ krst se ni brigal za zapuščeno bitje v njeni bolezni. Vendar se ji je smehljala rešitev. Njen oče, star Indijanec, se je skrivoma priplazil k njej.
»Vzemi ta prašek in ga užij, a ne mlaj ga tujcem,« je v naglici zašepetal dekletu in ji stisnil v roko votlo bučico, polno drobno semletega praška. Nato je zopet neslišno izginil v noč.
V	indijanskem dekletu pa sta zmagali ljubezen in vdanost do blagosrčne gospodarice nad plemenskimi pomisleki, nad pokorščino do očeta. Omaho-vaje se je dvignila z ležišča in se opotekala proti grofičini bolniški sobi. Začudeno jo je pogledal podkralj, začudeno zdravniki; vsi 60 menili, da so vročične blodnje, ko je govorila o zdravilu. Kmalu pa so se vsi prepričali o pomirjevalnem, hladilnem učinku praška, ki ga je prinesla. Zdravilo je zadostovalo, da sta tako grofica kakor indijansko dekle popolnoma okrevali.
Zdaj so začeli z vso vnemo preiskovati izvor praška: kinina, in kmalu nato so odkrili skrbno varovano indijansko skrivnost: mrzlično drevo z zdravilnim lubjem. V spomin na prvega belega človeka, ki je izkusil zdravilno moč tega sredstva, in v spomin na plemenito grofico so učenjaki imenovali drevo Cinohona, to je drevo s kininovim lubom.
Paul Poiret — mednarodno znani pariški modni umetnik, ki je v zadnjem času popolnoma obubožal. Njegovi ateljeji so brez vseh naročil in Poiret brez sredstev. Kosit hodi v ljudsko kuhinjo za obubožane duševne delavce. Dobiva tudi majhno podporo za brezposelne.
Letalo ie nadkriljuje ptice!
Nismo še slišali, da bi si orel ali jastreb zlomil v zraku peroti, ali vsled napačnega letanja padel na zemljo. Ptič z lahkoto obdrži ravnotežje v zraku, ker izvrši vse gibe kar sam ob sebi. Človek obvlada letalo brezhibno šele po dolgih letih. Dočim izvrši ptič na sekundo 70 posameznih gibov, jih zmore človek komaj 12 in je torej ptič v tem pogledu šestkrat bolji od človeka.
Glede krmarenja samega pa je človek enak ptiču. Veliko letalo krmarimo lažje kot malo in bi 16.000 kg težko letalo sorazmerno krmarili ravno-tako varno, kot krmari svoj lel leteči ptič. Naši motorji pa so v primeri z golobjimi mišicami že štirikrat močnejši. Ako primerjamo motorno silo veleletala, vidimo, da goni le-ta letalo 50 krat močneje kot pa golobje mišice goloba.
Tudi v hitrosti letanja nadkriljuje letalo ptiča. Dočim preleti golob na uro največ 80 km, je preletelo letalo v istem času že 760 km.
Človek tudi višje leta kot ptič; višinski rekord za letala znaša 13.600 m, kondor pa, ki med ptiči najvišje leta, doseže komaj višino 5500 m.
Evropska kupa — nagrada za magdeburške zmagovalce.
Polinezijski čarovniki
Alain Gerbault, francoski »samotni mornar«, ki se potika v mali jadrnici, pravi orehovi lupini, po neskončni oceanski gladini, se je zopet oglasil iz Polinezije. Pripoveduje pravljične zgodbe o domačih čarovnikih in zdravnikih na teh blaženih otokih. Stvari, ki jih je videl, so tako nenavadne, da ni v stanju Gerbault presoditi, »koliko prevare ali zvijače je bilo zraven in koliko v Evropi nepoznanih nadnaravnih zmožnosti«. Zato samo podaja lastna doživetja brez vsakih pripomb in pojasnil:
»Starec je rekel, naj mu dam katerikoli droben predmet izmed onih, ki jih vedno nosim s seboj. Potegnil 6em svoj prstan s kazalca in se tega takoj skesal, ker je vedež visoko dvignil roko in zagnal moj prstan daleč v morje. Ni se zmenil za moj dolgi obraz in očitke, temveč je nekaj šepetal in mrmral. Zatem me je molče povabil v svoj čoln. Čim sva bila kakih 50 metrov od obale, se je starec nagnil in neprestano mrmraje pričel gledati valove. Nenadno je stegnil roko in privlekel iz vode drobno ribico. Razparal jo je z nožem in iz trebuha potegnil .moj prstan. Osuplo sem gledal to novo izdajo legende o Polikratovem prstanu. Starec se mi je smejal.«
Drugič je stal Gerbault z istim vedežem ob robu palmovega gaja. Visoko nad njima je letala neka velika ptica. Starec je zažvižgal in večkrat v krogu zasukal glavo. Ptica se je počasi pričela spuščati in naposled obsedela v travi samo nekoliko korakov daleč. Prepričal sem se, da je bila kakor omamljena. Lahko bi jo bil pobral. A starec je zopet zažvižgal. Ptica je oživela, prhnila v stran, odprla peroti in takoj švignila v nebo. Letela je tako hitro, da nama je na mah izginila izpred oči.
Oceansko spalno letalo
Znani izumitelj Focker je zgradil na Holand-skem krasno potniško letalo, ki je namenjeno za redno progo Amsterdam—Nizozemska Indija in je sijajno prestalo poskusni polet. Vsa dolga pot bo opravljena v teku 48 ur. Mogočen dvokrovnik ima pet mož posadke, 32 potniških sedežev in 16 spalnih ležišč. Ta so zavarovana pred ropotom motorjev z neprodirnimi pregrajami. Poleg štirih spalnic in velike sobe za jx>tnike ima letalo jedilnico, točilnico, kuhinjo, toileto in kabino za zdravnika.
Trojica najboljših umetnih skakalcev v Evropi, ki so zmagali na evropskih mojstrskih tekmah v Magdeburgu: (od leve na desno) Nemca Esser in Mahraun ter Čehoslovak Leikert.
Iz nohtov se spozna zdravje
Zadnjič smo priobčili mnenje, da se da po nohtih presoditi stanje jetičnega človeka. Pariški antropolog Hanri Mumgin-Baltliazaxd pa gre še dlje in piravi: »Tvoji nohti na prstih povejo vse.«
Normalni nohti, ki kažejo zdravo in harmonično stanje, so gibljivi, ne krhki, ne pre-mehki, ne predolgi, ne prekratki, ne preširoki, ae preozki.	'
Noht (ne pretirano rezan) zavzema pol dolžine od konca pršita do prvega členka. Njegove stranice morajo teči paralelno. Njegova prava barva je lahno rožnata. V normalnem stanju 'je čisito gladek, lahno zapognjen, brez madeža, brez jamic, izrastkov ali pik. Če se noht od tega opisa znatno razlikuje, kaže to na organične hibe, nagibanje h kakšni fizični bolezmi.
Če je noht predolg, nagiba človek k boleznim, ki jih povzroča pomanjkanje energije, slabost.
Ako je nohit prekratek, zlasti, če je prc-plosk in skoraj štirioglat, nagiba človek k erčni bolezni kakor tudi k živčni pobitosti.
Čisto kraitek in zelo širok noht kaže draž-ljivost in nevrastenijo.
Preveč trikotni nohti kažejo, da se je bati hrbteničnih bolezni in paralize.
Trapecasti nohti izdajajo bolestno domišljijo.
Ozki nohti kažejo, da zdravje ni pretaxlno.
Nohti mandedjeve aili orehove oblike kažejo, da arterični sisitem ni preveč odporen.
Če so vsi nohti konveksni, to se pravi če se bočijo od korenine proti koncu, je to znak, da človek boleha na dihalnih organih, če so posebno konveksni, je to pogosto znak obolelih jeter.
Ako jih gledamo od konca prstov, imajo normalni nohti obliko loka. Če se ta krivulja konča nenadno, če se stranici stiskata kakor pri strehi, pomeni to poapnenje žil.
Ako je noht kazalca zelo izbočen kakor kupola, je to znak bolezni na pljučih.
Če je nohtov lok tako močno izbočen kakor polkrog, kaže to na samozastrupljenje po
komplikacijah v ledvicah.
Preploski nohti pomenijo, da limfatične žleze ne dedujejo.
Če so nohti premehki, kažejo pomanjkanje fizične moči.
Trdi in krhki nohiti so znak slabokrvnosti.
Ako se lahko zdrobe v prah, kaže to na težave z žlezami, kar zadržuje notranje izio-čanje.
Ce verjamete, ali pa ne...
Na vrtu, ki je bil dolg in širok 3 milimetre, je stala jablana. Z njenih vej so visela jabolka, velika kakor otroške glave. Ta jabolka pa so bila tako temeljito razjedena od črvov, da so bila znotraj skoro prazna. Ce je jabolko padlo na tla, je zagrmelo tako silno, da so se stresle vse hiše v okolici. Prišel pa je deček, pobral jabolko, ga pojedel in je bil potem tako sit, da se je nezavesten zgrudil na tla in so morali poklicati 12 zdravnikov. Ti so dečka ozdravili in v zahvalo za to jim je dečkov oče podaril toliko denarja, da so hoteli pokupiti ves svet. Ker pa je hotel vsakdo od njih imeti svet zase, so se pričeli med seboj prepirati in ruvati. Pri tem pa niso opazili, da je zraven potok, v katerem teče sam med. Vsi so padli vanj m žalostno utonili...
Priprave za svetovno razstavo v Bruslju 1935. Glavna lopa bo široka 87 m.
Gospodarstvo
Poglavje o izvoza sadja v Nemčijo
Čigava bo premija?
Maribor, 17. avgusta.
Priv. izvozna družba v Belgradu je objavila v »Jutru« in nekaterih drugih listih pojasnilo ha »neupravičene napade na izvozno politiko sadnega oddelka Priv. izvoz, družbe«. Vsa ta pojasnila pa ne morejo izbrisati dejstev, da smo se letos zakasnili z izvozom ranega sadja v Nemčijo ■ter smo zamudili ugoden trenutek, da bi plasirali našo produkcijo na nemških trgih. Če bi lahko izvažali s pričetkom izvozne sezone, bi prodali jabolka v Nemčiji po 36, 34 in 32 mark. Danes no-tirajo ista jabolka le še 18—16 mark in tendenca je padajoča. V nekaj dneh so tako naši izvozničarji izgubili pri vagonu po 6000 Din samo radi omenjene diference. Le nekaj jih je, ki imajo zaključke po 25 mark za 100 kg in bodo še morda malenkost zaslužili. Izvoz ranega sadja v Nemčijo je radi tega sedaj popolnoma zastal in kmetom sadje, ki ga hranijo za prodajo, že gnije. Prisiljeni bodo, da ga predelajo v sadjevec, ker ga na domačem trgu ne morejo spraviti v denar. — Krivda Prizada je tudi v tem, ker še vedno ne pove, koliko bo plačal tako zvane premije in kdaj jo bo plačal. Radi tega danes ne more producent zahtevati od trgovca, da mu nadoplača k dnevni ceni še premijsko razliko. Govorijo samo, da bo znašala premija 60 par pri kg. Ker je dnevna cena 75 par, za pozne sorte plačujejo sedaj vnaprej tudi dinar, bi bila potem prodajna cena s premijo vred 1.35 Din odn. 1.60 Din, kar bi bilo še znosno. Če pa trgovec ne ve, koliko bo prejel premije, je tudi ne more plačati vnaprej. Tu bi bilo nujno potrebno, da se zadeva razjasni!
Sadni trgovci in sindikat.
Druga napaka Prizada je bila, da je dal izvoz fsega nemškega kontingenta v roke sindikatu. S tem je prejudiciral spor v Združenju sadnih trgovcev in izvozničarjev, ki je zavzel sedaj že ostro obliko. Imena izvozničarjev, ki so v sindikatu, smo že objavili. Omenjamo le, da so se
Strokovna organizacija slaščičarjev se ustanovi
Slaščičarji in medičarji iz vse države so imeli svoj kongres te dni v Mariboru. Zborovanje se je vršilo ob lepi udeležbi v kazinski dvorani. Navzoči so bili predstavniki slaščičarske obrti iz Ljubljane, Zagreba (12), Osjeka, Novega Sada, Sarajeva, Be-lovara, Celja in Logatca, iz mnogih drugih mest so pa poslali pismene pozdrave. Mestno občino je zastopal na kongresu podžupan Golouh, zbornico nadzornik Založnik, okrožni odbor Bureš, ki so izrekli zborovalcem prisrčne pozdrave. Zborovanje je vodil predsednik pripravlj. odbora E. Ilich iz Maribora, ki je podal tudi obširno strokovno poročilo o gospodarskem položaju slaščičarske stroke, poročali pa so še predsednik ljubljanskega zdru-zenja Novotni, zastopnik zagrebških slaščičarjev in delegati iz drugih mest. Slaščičarji in medičarjji si bodo ustanovili strokovno organizacijo, ki bo obsegala vso državo. Glavni namen centralne organizacije bo zaščita slaščičarske in medičarske obrti pred konkurenco, ki jim jo delajo peki. Slaščičarji zahtevajo, da se zaščitijo izdelki, ki spadajo izključno v njihovo obrt, ter se prepreči, da bi iste izdelovali tudi peki. So to predvsem keksi, sladkorni predmeti, ki ne spadajo v pekovsko obrt. Prav tako je, nedopustna izdelava sladoleda po ne-izučenih osebah. Končno zahtevajo slaščičarji in medičarji pravilnejšo ureditev delovnega časa v njihovih obratih. Vse svoje zahteve bodo predložili v spomenicah na pristojna mesta.
Združenje bančnih in zavarovalnih zavodov za Drav. banovino
Na svoji II. redni skupščini, ki je bila 20. julija 1934, je sklenilo Združenje bančnih zavodov za dravsko banovino, da omogoči pristop zavarovalnic s spremembo svojih pravil in svojega imena v Združenje bančnih in zavarovalnih zavodov za dravsko banovino. Po odobritvi teh izprememb in dopolnitev pravil od strani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ie bila dne 10. avgusta 1934 izredna skupščina Združenja v posvetovalnici Za-dužne gospodarske banke v navzočnosti zastopnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, zborničnega tajnika dr. Ivana Plessa.
Na tej skupščini so bili izvoljeni v upravo in v nadzorni odbor zastopniki zavarovalnic. V upravi Združenja so naslednji zastopniki bančnih in zavarovalnih zavodov: Predsednik dr. Ivan Slokar,
rieralni ravnatelj Zadružne gospodarske banke; podpredsednik Avgust Tosti, ravnatelj Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo; II. podpredsednik dr. Fran Pavlin, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke. Člani: dr. Ivan Bole, generalni ravnatelj »Slavije«, jugosl. zavarovalne banke, dr. Josip Dermastia, generalni tajnik Vzajemne zavarovalnice in predsednik Krajevne zveze zavarovalnic, Josip Smertnik, ravnatelj Celjske posojilnice, d. d., in dr. Djuka Vrbanič, ravnatelj Prve hrvatske štedio-nioe, podružnice v Ljubljani. Člani nadzorstva so: Stanislav Briški, prokurist Prometne banke, Josip Ljubič, ravnatelj Jugoslavenske banke, podružnice v Ljubljani in dr. Leon Skala, ravnatelj Zedinjene zavarovalnice v Ljubljani.
S tem je po zgledu drugih banovin izvršena spojitev bančnih in zavarovalnih podjetij dravske banovine v eno, od obrtnega zakona predpisano prisilno združba
Konferenca kmetijsko gospodinjskih učiteljic
Kraljevska banska uprava dravske banovine je sklicala dne 2., 3. in 4. avgusta t. 1. na ban. kmetijsko - gospodinjski šoli v Št. Juriju pri Celju, konferenco vseh učiteljic, ki delujejo na trimesečnih potujočih kme-tijsko-gospodinjskih tečajih v dravski banovini. Kakor je znano, deluje tu sedem potujočih kmetljsko-gospodinjskih tečajev, ki so pod nadzorstvom kmetijskega oddelka kr. banske uprave.
Konferenci je predsedoval načelnik kmetijskega oddelka g. Inž. Josip Zidanšek, prisotni so pa tudi bili referent za kmetijski pouk, kmet. svetnik Inž. Vinko Sadnr, voditeljici obeh ban. kmetijsko - gospodinjskih šol in ravnatelj kmetijske šole pri Sv. Juriju. Konferenca jc bila prva po zedinjenjp, narekovala jo je pa potreba, da sc delovanje tečajev pravilno usmeri, da bodo čim bolj
že ni zaključeno
vršile čudne izpremembe pri teh imenih ter so bili prvotno v sindikatu čisto drugi. Sindikat ali »Pri-godno Udruženje za izvoz jabuka iz Drav. banovine u Njemačku« se je tudi šele včeraj protoko-liral; do danes je torej bil nejuridična tvorba. Dejstvo je, da je ogromna večina sadnih trgovcev — in med njimi so ugledna imena — s politiko sindikata nezadovoljna ter zahteva razčiščenje. Sklicali bodo izredni občni zbor Združenja, na katerem bodo sedanjo upravo poklicali na odgovor.
Vozel vsega vprašanja
je stvarno v tem, ali bo Nemčija dovolila uvoz ne-pakiranega ali pa samo pakiranega sadja. Carina za nepakirano sadje znaša izven kontingenta dve marki, za pakirano pa 7 mark. V kontingentu izvoženo sadje pa plača pakirano carine 2 marki. Nemčija je zabranila uvoz nepakiranih jabolk baje radi nevarnosti okuženja svojih nasadov po uši San Josč. Kakor pa nam zatrjujejo naši trgovci, ki so bili v Nemčiji, to ne ustreza dejstvu. Uši so prav tako lahko na jabolkih, ki so v zabojih, ali pa so naloženi alla rinfusa. Če Nemčija zopet dovoli uvoz alla riniusa naloženih jabolk, potem je vsak kontingent odveč, ker bomo pač izvozili jabolka brez zabojev po isti carinski tarili, kot je dovoljena za kontingentirana v zabojih. Kakor smo zvedeli, so že bili napravljeni koraki in Nemčija nam bo ugodnost brez vsega dovolila.
Nastane pa vprašanje: Če ne dela Nemčija nobenih ovir ter dovoli celo uvoz nepakiranih jabolk, kdo ima potem interes, da se mora sadje izvažati v zabojih? — Odgovor: tisti, ki bo prejel premijo. Premija znaša 9000 Din od vagona. Ta denar prejme Prizad, ki bi baje vrnil trgovcem, odnosno producentom 6000 Din, 3000 Din pa obdržal. Stvarno bi potem Prizad zaslužil samo pri naših jabolkih okroglo 3 milijone. — Drug interesent pa je sedaj sindikat. Ker mu je Prizad poveril izvoz, je sindikat zainteresiran, da pri tem tudi ostane.
odgovarjali svojemu namenu, to je vzgoji kmetske gospodinje.
Na konferenci jc bil vsled f.ega najprej obravnavan učni načrt tečajev. Referirala je Minka Ocllasek.
Načelnik kmetijskega oddelka je podal smernice o državljanski vzgoji kmetskih deklet na teh gospodinjskih tečajih. O vplivu tečajev na napredek kmetijstva je poročala ga. Sušnik-Golmajerjeva. Ob tej priliki se je zlasti obravnavalo vprašanje stika kmeti jsko-gospodinjskih učiteljic s kmetsko okolico in njihov vpliv nanjo.
Nadalje so razpravljali o polaganju strokovnih izpitov kmetijsko gospodinjskih učiteljic. Izražena je bila želja, naj se delajo j v Ljubljani. Ker se delo kmetske gospodinje bistveno razlikuje od dela meščanske gospo-i dinje, se je izrazila želja, da preide vse: kmetijsko gospodinjsko šolstvo v državi v resor kmetijskega ministrstva, kakor se to v dravski banovini že izvaja. Iznešena j^e bife tudi prošnja, da se honorarne uslužbenke tečajev nastavijo pragramatično.
Konferenci so sledila strokovna predavanja. Predavali so strokovni učitelji Var-djan, inž. Kropivšek, inž. Petkušek in inž. Sadar. S konferenco je bila dosežena enotnost v poučevanju na potujočih kmetijsko-gospodin.iskib tečajih, kar bo ugodno vplivalo na uspeh tečajev in na celotno kmetsko gospodarstvo.
Konkurenca italijanskih tkanin na našem trgu
Gospodarska poročevalska agencija »Esfrop« poroča iz Belgrada naslednje: V zvezi s poslabšanjem konjunkture v jugoslovanski bombažni industriji smo zvedeli naslednje: V nobeni jugoslovanski bombažni predilnici ni bilo delo ustavljeno. Res je, da se je povečala italijanska konkurenca in da se mora jugoslovanska industrija z njo boriti; radi tega je bilo v nekaterih predilnicah, v katerih sta delali jjo dve ali celo po tri sestave, odsloviti eno ali pa tudi po dve sestavi. Od 120.000 jugoslovanskih vreten je danes v dveh sestavah zaposlenih kakih 80.000, medtem ko dela na drugih samo po ena sestava. V kratkem času pričakujejo novo skrčenje v tem pogledu.
V	smislu vladnih predpisov mora vsak italijanski bombažni industrijec 30 stotink od kilograma uvoženega bombaža plačati 30 stotink, ki gredo v skupen fond. Od tega se je doslej zbralo že 40 milijonov lir. S pomočjo tega denarja je v teku reorganizacija italijanske bombažne industrije. Tovarne, ki jim grozi propast, s tem denarjem odkupijo, druge zopet podprejo. Pri izvozu prejme predeč za vsalc kilogram tkanine 36 stotin,k in vsak tkavec 42 stotink nagrade. Ekspertna premija znaša 5%. Vlada pripravlja nasilno znižanje produkcije in bo izdala ukrep, kakor hitro se zanj izreče 80% tkalcev.
Izseljenska razstava. Naša dolžnost je, da se poglobimo v delo in življenje našega izseljenca-delavca. Gospod Rudolf Selič iz Hoensbroeka na Holandskem nam bo s svojo izseljensko razstavo, ki se vrši v okviru letošnjega jesenskega velesejma v Ljubljani od 1. do 10. sepetembra, prikazal jugoslovansko emigracijo v Nemčiji, Holandski in Belgiji. Razstava bo zanimiva in naj služi zlasti izpopolnitvi vezi med domovino in emigracijo. Naj bi tej razstavi sledile še izseljenske razstave z mate-rijalom iz drugih držav, kjer se trudi naš rod za košček kruha.
Mednarodni s«jem v Solunu, Trgovinski muzej Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Belgradu obvešča, da se bo naša država tudi letos oficiel-no udeležila mednarodnega sejma v Solunu, ki se začne 9. septembra in bo trajal do 30. septembra. Organizacija udeležbe je poverjena muzeju. Razstava vzorcev v paviljonu naše države je brezplačna. Razstavljavci morajo poslati svoj razstavni materijal najkasneje do 25. avgusta frko. Belgrad na naslov: Trgovinski muzej, Ulica Miloša Velikog 29. Razstavljalci, ki ne bi mogli poslati do tega termina svojega blaga na naslov muzeja, naj ga pošljejo Ha svoje stroške neposredno v Solun na naslov: Chambre de Comerce et de 1' Industrie Yougos1ave, Salonique 4, Rue Conrninon.
V	Lihemu na Češkoslovaškem bo od 18. do 24. avgusta velesejem. Na njem bo posebna razstava pod geslom »Amerika in mi«. Podrobna pojasnila prejmete na češkoslovaškem konzulatu v Jugoslaviji.
Borza
Dne 17. avgusta 1934.
Denar
Dolar je zopet zgubil nekaj točk. Oficielni tečaj lunta je bil v Ljubljani celo nekaj višji, toda v zasebnem kliringu je funt nazadoval v Ljubljani od 235.80—237.40 na 231.40—233, v Zagrebu celo na 228.70-230, v Belgradu na 231.90-230.30. Pezeta 610 bi. v Zagrebu, 607.50 bi. v Belgradu. Avstrijski šiling v Ljubljani 8.03—8.13.
Ljubljana. Amsterdam 2301.79-2313.15, Berlin 1325.69—1336.49, Bruselj 797.46—801.40, Curih 1108.35—1113.85, London 170.44—172.04, Newyork 3330.50—3358.76, Pariz 223.88—225, Praga 140.90 —141.76, Trst 290.79-293.19.
Promet na zagrebški borzi 31.631 Din.
Curih. Pariz 20.2025, London 15.415, Newyork 302.625, Bruselj 71.95, Milan 26.28, Madrid 41.875, Amsterdam 207.6, Berlin 119.7, Dunaj 72.72 (56.8), Stockholm 79.45, Oslo 77.40, Kopenhagen 68.80, Praga 12.72, Varšava 57.90, Atene 2.93, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% invest. pos. 71—72, vojna škoda 337—338, 8% Bler. pos. 66-67, 7% Bler. pos. 56 bi. 6% begi. obv. 58—59.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 71—72, agrarji 38-40, vojna škoda 337-338, 9. 337-341, 12. 339.50—341, 6% begi. obv. 58—59, 8% Bler. pos. 66—66.75, 7% Bler pos. 56.75—57.50, 7% pos. DHB 68.50—70. — Delnice: Priv. agr. banka 221 —225, Guttmann 30 bi.. Osj. sladk. tov. 120 bi., Bečkerek sladk. tov. 800 bi., Osj. livarna 145 bi., Impex 50 den., Trboveljska 80 bi.
Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 72 den., agrarji 39 den., vojna škoda 336.50—337 (337), 12 338.75—339.50 (339), 6% begi. obvez. 59.75-60 (59.75-59.65), 8% Bler. pos. 67.50 bi., 7% Bler. pos. 57.25—57.50 (57.40). — Delnice: Narodna banka 4050—4100 (4060), Priv. agr. banka 220—221 (220).
Žitni trg
Ljubljana. Koruza popol. suha, kval. gar. 147.5 —150, pšenica bač., 79/80 155-157.50, bač., 80 kg, 1% 157.50—160, moka bač., nularica 250—255, ban., nularica 255—260.
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet srednji.
Sombor. Pšenica bač. okol. Sombor 100—104, gorbač. 103—107, srem. 100—104, slav. 101—105, ban. 105—109, bač. in ban. potiska 112.50—115, oves bač. in srem. 62.50—65, rž bač. 80—82.50, ječmen bač. novi 63-64 kg 92.50—95, bač. pol. 67-68 kg 100—105, baranj. 110—115, koruza bač. in srem. za avgust 85—87, bač. ladja kanal 92—94, bač. ladja Tisa in Donava 94—96, moka bač. Og in Ogg 185— 205, št. 2 165-185, št. 5 145—165, št. 6 125—145, št 7 105—110, št. 8 105—107.50, otrobi bač. pšen. prompt 75—77.50, ližol bač. 125—130. Tendenca neizpremenjena. Promet: 138 vagonov.
Budimpešta. Tendenca slaba. Promet srednji. Pšenica okt. 16.12—16.17, zaklj. 16.05—16.06, marec 16.94—17.10, zaklj. 16.93—16.95, rž okt. 12.8—12.49, zaklj. 12.51—12.52, marec 13.30—13.70, zaklj. 13.38 —13.40, koruza avg. 10.50, zaklj. 10.50—10.51, sept. 10.40-10.48, zaklj. 10.40-10.41, maj 10.08—10.30, zaklj. 10.11—10.13.
Chicago. Pšenica maj 106, sept. 100.50, dec. 103.50, koruza sept. 74.25, dec. 77.75, oves maj 52.125, dec. 50, rž maj 90.50, dec. 86.
Winnipeg. Pšenica avg. 85.50, okt. 87, dec. 90.75.
Novo mesto
Zaprte duhovne vaje, ki so se vršile od 12. do 15. avgusta v šmihelskem samostanu, katere je vodil preč. g. p. dr. Remec iz Ljubljane, so bile na praznik Marijinega vnebovzetja slovesno za-kVučene. Udeleženk je bilo 34.
Že dali časa opažamo, da trga nekdo »Slovenca« z deske, kjer je nabit, da ga bero oni naSi čitatelji, katerim morda njih razmere ne dopuščajo, da bi si list naročili. Skrajno neolikano in naravnost pobalinsko je to početje.
Kranj
Protlbrezbožna razstava »Pro Deo« je
prispela tudi v Kranj, od koder namerava oditi še tudi v Tržič. Razstava bo v ljudski šoli poleg župne cerkve v soboto od 9—12 in 15—19, v nedeljo od 7—12 in 15—20 ter v ponedeljek od 9—12 in 15—19. Kakor je razstava vzbujala prav veliko zanimanje po ostali Sloveuiji, je to tudi v Kranju in na celem Gorenjskem slučaj. Saj je to kulturna prireditev, ki naj pokaže celemu svetu veliko nevarnost, ki preti človeštvu s strani brezbožni kov.
Vprašanje mestnega kopališča v Kranjn
je še vedno predmet živahnega zanimanja. Javnost z vedno večjimi dokazi prihaja na dan, kako bi bila mestna občina prizadeta, če bi se nekaterim le posrečilo izvesti svoje načrte, ki so v zvezi s projektiranim kopališčem.
Tednik »Gorenjec« se je na Gorenjskem
tako usidral, da so ga začeli v ledno bolj že zahtevati tudi po Ljubljani.
Vprašanje župne cerkve bo že v nekaj dneb rešeno. Popravila in odkrivanje starinskih zanimivosti se naglo bliža koncu in iz cerkve polagoma izginevajo odri, a cerkev se vedno bolj kaže v vsej svoji nanovo odkriti veličastnosti.
JSlasznanila
Maturantke in abiturientke 3. letnika ljubljanskega učiteljišča h lota 1919 se sestanemo za 15 letnico maturo v ponedeljek, 20. t. m. ob 3 popoldue v Ljubljani l>rl Slamlou. Stof. Humok.
Ljubljana
1 Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5, in mr. Kurait, Uosposvotska cesta 4.
Drugi hraii
St. Vid nad Ljubljano. V nedeljo, 1». t. rafi popoldue priredi mladinski vevški zbor «Jadranski stražarjih zelo zanimiv koncert. Na-stopi 100 mladih pevcev pod vodstvom učitelja g. Jovana. Opozarjamo, da je ta mladinski zbor dosegel ua t okrni 3. junija t. i. v Ljubljani izmed vseh io soudeleženih pevskih zborov najodličnejšo oceno. Koucert se vrši v Šolski telovadnici od 16.15 do 17.15. Vabimo vse prijatelje lepega potja. 1'redprodaja vstopnic pri M. Jovauu, nasproti šole, od 15. nre dalje pri blagajni pred telovadnico. Med izvajanjem koncerta ni vstopa v telovadnico.
SoStanj. Smrekovcc vabi . .. Poročali smo že, da slavi šaleška podružnica S1'D letos jubilej 30 letnice obstoja. Na Smrekovcu bo veliko planinsko slavje. Ob 9 dopoldne bo sv. maša ua prostem, nato slavnostna spominska seja. Sodelovalo l>o več godb in pevskih zborov. Za vse je preskrbljeno: za prenočišča, hrano ln za dobro voljo.
Dolenji Logatec. Tujakoprometno in Olepševalno društvo v Logatcu priredi v nedeljo, 19. avgusta ob 15 veliko gozdno veselico na «Naklu«, to je v parke, laet društva, ki se nahaja tik hotela Kramar. Ker bo na veselipi preskrbljeno za prvovrstno zabavo tur dobro Jedačo ln pijačo in je čisti dobiček namenjen olepšavi kraja Logatec, se društvo priporoča za obilen obisk.
KULTURNI OBZORNIK
Nihola A. Petkov; Aleksandar Stambolijski
Njegova ličnost i ideje. Prema dokumentima sakupljenim i priredjenim od N. A. Petkova. Sofija 1930. god. Prevedli sa bugarskog Stojan Popov i Štefan Srbakov, Belgrad 1933. god. — V obširnem delu je zbrano glavno gradivo o življenju in delovanju enega najpomembnejših bolgarskih politikov, Aleksandra Stamboliiskega, umorjenega 14. julija leta 1923. Knjiga vsebuje biografske beležke, ka-rakterna svojstva A. Stambolijskega, , podatke o reformatorski delavnosti njegovi, ki je bil vodja poljedelske stranke, dalje pisma Stambolijskega iz zapora in izgnanstva naslovljena drugovom. Daljše poglavje je posvečeno delovaniu velikega politika na mirovni konferenci ter vsebuje njegove memorandume G. Clemenceauju, predsedniku romunske delegacije, predsedniku grške delegacije Venize-losu in predsedniku jugoslovanske delegacije N. Pa-šiču .Posebno poglavje jc posvečeno prikazom inozemske javnosti o Stambolijskem — zastopana so mnenja francoskega, angleškega, italijanskega, češkoslovaškega, nemškega, jugoslovanskega, romunskega in madjarskega tiska. — Izbrani članki in odlomki iz njegovih spisov puste do besede A. Stambolijskega samega, kot posebna poglavja so objavljeni izvlečki iz »Principov bolgarske poljedelske narodne zveze«, iz »Kaj je dosegla poljedelska zveza s svojim opozicijskim delom«, iz »In-teligente sile v Polj. zvezi in v strankah«, iz »Poljedelski javni delavci in njih propadanje«, naposled iz »Politične stranke ali stanovske organizacije«. XV. poglavje knjige je posvečeno spominski skici »Moj poslednji sestanek s carjem Ferdinandom«, zaključni dve poglavji pa temperamentnim, živim govorom A. Stambolijskega, bodisi v parlamentu, bodisi pri drugih priložnostih. — Knjiga, ki tako izčrpno opisuje delo tistega izmed bolgarskih politikov, ki se je prvi iskreno zavzel za realno politiko tako v notranjosti Bolgarije same in ustvaril mogočno organizacijo Poljedelske stranke, ki je pa tudi enako realno vodil zunanjo politiko in začel navezovati stike z Jugoslavijo, je gotovo vredna pozornosti. — Knjiga se dobi in naroča v Ljubljani pri gosp. Bogomilu Rothu, žel. kontrolorju, Fiignerjeva ulica 15.
Zborovanje sovjetskih pisateljev v Moskvi
V sredo, dne 15. avgusta, so se v Moskvi sestali sovjetski pisatelji na posvetovanje, ki ga je odprl Maksim Gorkij z daljšim govorom. Ob priložnosti tega svojevrstnega zborovanja objavlja »Prager Presse« sledeče zanimive podatke:
»Po trikratnem odlašanju se danes sestane v Moskvi prvi zvezni kongres sovjetskih pisateljev. Kongres je neposredna posledica sklepa osrednjega odbora komunistične stranke z dne 23. aprila 1932, ki ji smemo sedaj prisoditi po vsej pravici zgodovinski pomen. Pred tem sklepom sovjetsko slovstvo ni imelo nikake osnove, na kateri bi se bili mogli pisatelji vseh smeri in odtenkov zedi-nlti ali vsaj sporazumeti. V poslednjih dveh letih pred sklepom, da se preosnuje sovjetsko slovstvo, se je takšna osnova ustvarila. Danes obstoji sovjetski pisatelj kot skupinski nojem. obstoji so-| vjetski pisatelj kot tak, brez ozira na poreklo, na smer njegovega okusa, na njegov svetovni nazor.
To pisatelj pride v dneh moskovskega kongresa do besede.
S kakšnim književnim zakladom prihaja ta pisatelj na kongres? Odgovor na to vprašanje terja, da napravimo zaključek o sedemnajstletni dobi literature. Začetek te dobe se odlikuje z obstojem slavne književne tradicije in krepkega literarnega podmladka. Živeli so še starejši: Veresajev, Serafi-movič, Gorki, Brjusov, Belij, Sologub, Kuzmin; med mlajšimi so se odlikovali: Babel, Pilnjak, Leonov, Fedin, Pasternak, Selvinskij, Artem Vese-lij, Sejfulina; dve razdobji sta vezali Blok, Jese-njin, Majakovskij. Tudi slovstva slovanskih zveznih republik so bila odlična. V Ukrajini so se udej-stvovali Tičina, Rilskij, Filipovič, Zerov in poleg njih mlajši Pidmohlinij, Antonenko-Davidovič, Jo-hansen, Hvilovij, med Belorusi so skrbeli za tradicijo Janka Kupala in Jakub Kolas, medlem ko so mladini Kuzma Čornij, Mihas Zarecki, M. Čarot in drugi iskali in našli novih potov.
Izgledi so bili videti dobri, in prva leta po končani meščanski vojni in po prestanem gladu so zagledala beli dan mnoga znamenita dela. Hkratu pa se je tudi začelo veliko umiranje: umrli so Brjusov, Hlebnikov, Gumilev, Jesenjin, Majakovski, Sologub in Hvilovij. A prišlo je še huje. Sobojevniki na vseh frontah revolucije, brezpogojni nasprotniki starega družabnega in političnega reda so se morali odpovedati literaturi ali pa svojim naravnim glasovom izsiljevati izumetničeno petje. V ospredje so stopili radikali in neznalice, navezovanje na tradicijo so razkričali kot »meščanski predsodek«. Pisatelji, ki so se mogli prilagoditi, so bežali v preteklost in v naravo, toda književnost pri tem ni imela nobenega dobička.
Po zgodovinskem sklepu z dne 23. aprila 1932 ! se je vihar, ki je grozil uničiti sovjetsko slovstvo, nekoliko polegel. Splošno pomirjenje sovjetskega življenja je učinkovalo blagodejno tudi na književnost. Razdelitev na proletarske in neproletarske pisatelej, v stoodstotne, zaveznike, tovariše in sovražnike je nehala biti merodaina za ocenitev sovjetskega pisatelja. Značilen je v tem poglegu ogromni uspeh najnovejših romanov Šolohova (Tihi Don), Alekseja Tolstega (Peter I.) in Ilije Kren-btirga (Drugi dan).
Kaj se je zgodilo? Življenje je tu kakor na mijpgih drugih poljih premagalo zlo razumevanje ideologije. Borba za kvaliteto, v katere znamenju je danes sovjetska unija, je tudi slovstvu koristila. Še nikoli v Rusiji niso igrali, tiskali in čitali toliko ruskih in svetovnih klasikov, kakor prav zdaj v uniji. Prava lakota po solidni naobrazbi, po osvojitvi klasične dediščine, po polnovredni umetnosti je zajela vse kroge. Kakor so svojčas odklanjali arhitekturo, ki je težila s svojo hotčno treznostjo, tako je sovjetski čitatelj odklonil ideološko brezhibno, a notranje sterilno in nerazmahnjeno literaturo. Ideologijo in umetnost, hotenje in zmožnost, pobožnost i n mojstrstvo — to je klic, ki doni zdaj po predelih sovjetskega slovstva.
Povzdignjenje slehernega pisatelja, ki pošteno dela svoje delo, na stopnjo polnovrednega sovjetskega pisatelja — to je nipredek. In še bolj je srce sodobnega sovjetskega pisatelja danes polno želje, da bi si prisvojil obrtniško znanje, da bi ustvarjal klasikom enakovredna dela, da bi prej šel v globino, potem pa šele v širino, da bi dajal umetnine, da bi vestno pilil samega sebe in svoje rlplo. Dobre stvari. Ictso se ustvarile onkraj vspli sistemov, in 1» že'ie bodo določile obraz kongresa.«	s. &.
Radio
Programi Radio Ljublianat
Sobota, iS. avgusta: 12.15 PloMe 12.45 Porodila 13.00 ias, plošče 19.00 Primorska ura (g. Venturinl) 19.30 Zunanji politični pregled (dr. Jug) 20.00 Radijski orkester: operna glasba, vmes poje g. Drmota arije lz slovauskih oper 21.30 Ploščo 22.00 Cas, poročila, mando-linisti&ni kvartet.
Nedelja, 19. avgutta: 8.15 Poročala 8.30 Gimnastika (Pustišek Ivko) 9.00 Versko predavanje (p. dr. Reg&l. Čebul j) 9.30 Trbovlje (L. Mrzel) 10.00 Prenos iz stolnice 11.00 Radijski orkester 12.00 Cas, plofife lfi.00 O sadni trgovini (Flego Anton) 16.30 Prenos koucorta mladinskega zbora Jadranskih stražarjev St. Vida nad Ljubljano 20.00 Vokalui koncert ge. Mare in Stjopana Marčeoa 20.45 Plosi iz davnih in danadujih dni (ploSče) 22.00 Cais, poročila, Radijski orkester.
Dragi programi t
SOBOTA, 18. avgusta: Belgrad: 22.50 Glasba kapelo — Dunaj: 19.20 Zab. gl. 22.50 Več. gl. — Berlin: 18.20 Trio za klav., viol. in čelo — Bratislava: 22.30 Cig. gl. — Budimpešta: 20.22 Kone. ork. članov drž. opere 21.50 Cig. gl. 23.00 Jazz glasba — Trst-Milan: 19.30 Pisana glasba — Praga: 19.10 Koncert.
NEDELJA, 19. avgusta: Belgrad: 17.00 Prenos zbor. konc. iz Novega Futoga 18.00 Potje narodnih pesmi 19.30 Oporne arijo V. Poix>viča 21.00 Prenos zbor. konc. iz Novega Futoga 22.50 in 23.80 Zab. gl. — Zagreb: 21.15 Vok. kono. Ivana Fra/ncla 22.15 Zah. gi. 20.05 Koncert 22.00 Več. gl. — Berlin: 18.50 Koncert 22.50 Zab. gl. 20.45 Lahka gl. — Brno: 21.25 Konc. na kitaro — Budimpešta: 20.15 Kono. prestol, ork. 22.45 Cig. gl. — Milan-Trst: 17.15 Pis. gl. program — Praga: 19.05 Kone. voj. gl. 20.40 Konc. kvartota 22.30 Jazz.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženltovanjakl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek ta mati oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska S mm visoka petllna vrstico po Din 2*50« Za pismene odgovore glede molih oglasov
treba priložiti znamko.
Stanovanja
Lepo stanovanje
štirisobno, se odda pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »S 1. oktobrom« št. 9345.	(č)
Dijaki
Dijaka
sprejmem na stanovanje in hrano. Zaloška cesta 92 a, Moste.	(D)
LL
Mož, ki je temeljito poznal sveto pismo, zato tudi goreče ljubil središče bibličnih knjig, Kristusa, gospod zlatomašnik
dr. Josip Dolenec
konzistorialni svetnik, profesor bogoslovja v pokoja
je danes dopoldne ob pol 9 odšel k svojemu Velikemu Duhovniku, ki naj ga vpelje v Najsvetejše.
Truplo pokojnega gospoda bo blagoslovljeno v soboto 18. avg. ob 4 pop. ter nato prepeljano v Planino.
Molimo za rajnega, naj mu bo Kristus Vstajenje in Življenje!
Ljubljana, dne 17. avgusta 1934.
Župnijska duhovščina Marijinega Oznanjenja.
C I Vg •v » •
Muzbeiscejo
Postrežnica
išče službo pri majhni, krščanski družini; tudi za majhno plačo. - Stanuje Sv. Petra cesta 82, Ljubljana.	(a)
I
Vajenci
Vajenec (-ka)
II
se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Pogoj: Pridnost, poštenost in izvrsten računar. . Razen obleke oskrba pri nas. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod 9291. (v)
Trgovsko vajenko
pridno, pošteno, kmetskih staršev, s primerno šolsko izobrazbo - sprejme Marija Tiselj, trgovina z mešanim blagom, Grajska vas, p. Gomilsko. (v)
imran
lEZEHaSj
ODDAJO: Mizarsko podjetje
se odda v najem 9 koncesijo, gonilno silo, zalogo lesa, modernimi stroji in kompletnim orodjem za pomočnike, 20 do 30 garnitur. Sprejme se tudi mojster ali delovodja kot družabnik s primernim kapitalom. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9268.	(n)
Nenadno je Vsemogočni poklical danes ob pol devetih dopoldne k sebi našega ljubega brata, strica, svaka
DR. JOSIPA DOLEKCA
zlatomašnika, bogoslovnega profesorja v p., konzistorialnega svetnika
potem ko je prejel tolažila svete vere. Truplo nepozabnega blagopokojnika se bo blagoslovilo v soboto 18. t. m. ob 4 popoldne in nato prepeljalo v Planino pri Rakeku, kjer bo pogreb v nedeljo, dne 19. avgusta ob 4 izpred rodne hiše na ondotno pokopališče. Prosimo vse znance, prijatelje in učence-duhovnike dragega blagopokojnika, da se ga spominjajo pri sv. maši in mu naklonijo miloščino molitve in dobrih del.
Planina pri Rakeku, dne 17. avgusta 1934.
2alujoči ostali

Hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov prodajamo in kupujemo najugodnejše. Pišite takoj na Bančno kom. zavod, Maribor, Aleksandrova cesta 40. - Za odgovor znamko za 3 Din. (d)
I
Automotor
i
Avto »Opel«
skoraj nov, štirisedežna limuzina, prevožen 18.000 km, naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9269.	(f)
Posestva
Parcele
poceni naprodaj! V najlepšem, razvijajočem se delu Ljubljane, ob topni-čarski vojašnici. Gramoz na stavbišču, zaradi tega zidanje cenejše. . Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9270.	(p)
niVHMl
ii/OTHuMI
Nudimo Vam
za majhen denai dobra oblačila. — A. Presker, Sv. Petra cesta 14. (1)
Gospodinje, gostilne, obrtniki
ne zamudite ugodne pri likel — Radi izpraznitve zaloge, prodaja iz skladišča Stanko Florfančič, železnina, Resljeva cesta št. 3 (pri Zmajskem mostu) po najnižjih cenah. Vhod v skladišče skozi dvorišče.	(1)
Koroške brusnice
planinske (Preiselbeeren) dnevno sveže, dobro izbrane, razpošilja po pošti ali brzovozno od 5 kg naprej po dnevni ceni Zechner Henrik, trgovec Libeliče, Koroško. (1
Od 550 Din
naprej dobite moderne globoke otroške vozičke v tovarni otroških vozičkov Kucler & Co., Celovška cesta 28, polej pivovarne »Union«. (1
Spalna zofa
z žimnico in dolga kuhinjska miza poceni na prodaj. Mara Andlovic. Kolodvorska ulica 11. (lj
Opeko
vseh vrst kupite poceni v Opekarni Jerko, Čmu če.	(1)
9le v 3 dnef),
ampak v 3 tednih Vam
Mamila" krema
tt
prerodi kožo. »Kamila« krema zanesljivo odpravi lišaje. izpuščaje, vnetja, kraste, žulje itd.
Naravna moč kamilic v »Ka-mila< kremi kožo poživi, jo čudovito osveži, utrdi in iz-gladi.
Pri britju odpade uporaba alkohola, galuna itd. Ta sredstva kožo sušijo in dražijo. »Kamila« krema sama je temeljito desinficirana, napravi jo voljno in odporno. Skatljica Din 10 — Dobi se povsod j Glavna zaloga za Ljubljano: f oto-parf umeri ja »Venusc, pred pošto.
BODITE PREVIDNI PRI OTROCIH!
In čim opazite na otrocih najmanjše nerazpolo-ženje in potrtost radi želodca, dajte mu brez pomišljanja v malo vode ali mleka malo žličko praška »Magna«. Rešili ste se skrbi in s tem preprečili mnoga obolenja.
»Magna« prašek se dobi v vseh lekarnah. Zavojček 4 Din.
(Reg. S. br. 4788/32)
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast GLAVEN. - Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar, Sisak
Varujte se no tvor h'
r
Zaščitni znak
Naroiaite .Slovenca*J
Nogavice - rokavice
kompletne potrebščine za krojače in šivilje,
nadalje
bogata zaloga žepnih robcev, toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po
najnižjih cenah
pri tvrdki
osip Peteline, Ljubljana
za vodo (blizu Prešernovega spomenika)
STARŠEM!
Za rodbinske člane, ki so blede barve obraza, slabih živcev in brez teka,' »Energin« za jača-nje krvi, živcev in teka. Odraslim 3 likerske kozarčke na dan. Otrokom 3 male žličke na dan.
»Energin« se dobi v vseh lekarnah v pollitrskib steklenicah. Steklenica 35 Din.
Reg. S. br. 4787/32.
Mag. št. 33.536/34.
RAZPIS
Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje ponovno oiertalno licitacijo za zgradbo cestnega železo-betonskega mostička čez potok Zida na Cesti v Črno vas.
Ponudbe je treba pod običajnimi pogoji 'vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra, do
torka 21. avgusta 1934 do 11 dopoldne. Istotam se dobe vsi razpisni pripomočki od 17. avgusta 1934 dalje.
V Ljubljani, dne 11. avgusta 1934. Mestno načelstvo v Ljubljani. Zupan in mestni načelnik: Dr. Dinko Puc, 1. r.
Mag. it. 38.028/34.
RAZPIS
Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje zmanj-ševalno licitacijo za dobavo tesarskih, krovskih in kleparskih izdelkov na novogradnji šole za Bežigradom.
Vsi razpisni pripomočki se dobe v vložišču mestnega gradbenega urada, Nabrežje 20. septembra, v času uradnih ur od 21. avgusta t. 1. dalje.
Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti pod običajnimi pogoji do dne
4. sept. 1934 do 11 dopoldne v omenjenem uradtt.
V Ljubljani, dne 19. avgusta 1934. Mestno načelstvo v LJubljani Zupan in mestni načelnik: Dr, Dinko Puc, 1. r.
f Naznanjamo žalostno vest, da je naš ljubi soprog in oče, gospod
FRANC PREK
kolar
previden s tolažili svete vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v nedeljo 19. avgusta ob 14 iz hiše žalosti, Celovška cesta 72, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 17. avgusta 1934.
ŽALUJOČI OSTALI.
Alja Rahmanova:	5
Zakoni v rdečem viharju
Dnevnik ruske Jene
1. oktobra 1920.
Danes smo bile povabljene k Tanji na godo-vanje. Ljubezniva, fina plavolaska z dražestnim obrazkom!
Tanja ima, kakor pravi, srečo v življenju«. Ima 6lužbo v otroškem vrtcu, ln ko sem se zavzela, odkod ima vse čudovite reči, ki jih je postavila na mizo, se je nasmehnila v zadregi in odgovorila:
»Povsem enostavno: v vrtcu dobivamo živila za določeno število otrok, in če koga ni, ne zapišemo v dnevnik, ampak obdržimo pajok za se. Imam se za popolnoma upravičeno za to, ker ves dan delam in si za svojo plačo lahko kupim ravno eno presoljeno kumaro; za kaj več je premalo. In Imam starega očeta ln bolno mater.«
»In se ne bojiš, Tanja?« sem vprašala.
»Seveda se bojim, kajti pripeti se mi lahko prav tako, kot Lizočki Vesnovski, ki so jo na mrstu ustrelili, ker je izmaknila tri funte kristalnega sladkorja. Pa kaj hočeš, drugega izhoda nil Kradi ali umri za lakoto!«
Tesno mi je postalo, pa sem kljub temu čvrsto zalagala, saj so bili na mizi sveži zmetki in drobno nastrgan 6lr, kar se nam je prilegalo kot pozdrav iz Indije Koromandije. Med obedom je pripovedovala Tanjina mati, kako zdaj žive. Sedem oseb stanuje v sobi, ki nikakor ni velika. V enem kotu spe Tanjini starši, v drugem Tanja in njena prijateljica, v tretjem dva železniška delavca, v četrtem mlad mož iz NarObraza (Urad za narodno izobrazbo). Kakor vse drugo, tako je tudi stanovanjska površina razdeljena na karte in tu v Ometa, ki šteje zdaj baje 300.000 prebivalcev, ne izdajajo nakaznic na stanovanja, tudi ne na sobe, ampak samo »na kote«. Kakšne ijudi namečejo
skupaj, za to 6e gospodje iz Zilotdjela (Stanovanjski oddelek) malo menijo.
Tanjina mati je pravkar pričela na dolgo in široko razkladati, kako je rešeno težko vprašanje slačenja in oblačenja v tem pestrem bivališču, kjer ni nikakih pretinov, ko je potrkalo na vrata. Tanja je pordela in mi pošepnila:
»Alja, prosim te, bodi previdna I Povaibila sem namreč nekega čekieta na čaj. Gotovo je on!«
»Zakaj mi nisi tega prej povedala?« sem ji oponesla. »Potem bi ne prišla!«
Medtem so se že odprla vrata in vstopil je čekist. Usedel se je in se obnašal zelo samozavestno. Ustnice so se mu skoro neprestano nabirale v vesel, svoboden smeh, kadil je cigareto za cigareto, se zložno zleknil v naslanjač, skratka, vsaka najmanjša kretnja je izdajala, da se ima za junaka dneva, za središče družbe, ki se mora okrog njega sukati. In kako je jedel! Natančno tako, kot da že sto let ni ničesar užil!
»Tale sir ste gotovo sami pripravili?« se je obrnil na Tanjo, prijazno se smehljajoč. »Res, izvrstno, čudovito!«
Za nekaj časa je pripomnil:
»Toda pazite, da se vam s sirom ne zgodi enako kot Lizočki Vesnovski s sladkorjem!« Na-mrščil je čelo, pa samo za trenotek, potem se je pa dobrodušno razhohotal. Smejal se je tako, da je komaj nehal.
Tanja je prebledela kot zid. S tresočim glasom je rekla:
»Ta sir smo prejele kot vzgojiteljice, vBaka po en funt! In sladkor tudi! Ne smete mislili...«
»Prosim, prosim!« ji je segel v besedo čekist. »Zdaj sem pri vas gost in ne v službi! Sicer pa Čeka ni tako strašna, kot jo slikajo! Predstavite 6i samo, kaj bi bilo, ko bi nas ne bilo. Vse bi šlo narobe. Seveda, ne moremo vedno z rokavicami prijemati. Priznati moram, da jih je mnogo med nami, ki si dovoljujejo več, nego bi bilo potrebno.
Pa kaj hočete, vsak človek ima svoje slabosti :n ravno naše najboljše moči imajo često najbolj čudne muhe. Ali naj uporabnega moža samo zato vržemo ven, ker se je za oddih pozabaval s par buržuji?«
Čekist je prišel čisto v ogenj in nas je gledal liki antični poveljnik vojne ujetnike, ki korakajo v triumfu mimo njega.
»Lepo je pa le, če veš, da z vsakim človekom lahko storiš, kar hočeš!« je dostavil.
Pri tem je ostro pogledal Tanjo in mene, da sva povesili oči.
Kar hočeš!« je ponovil. »In najbolj zanimivo je, da si še vsak prizadeva, da bi se pokazal od najlepše 6trani, da se vsak trudi, pridobiti ei našo naklonjenost, tako rekoč našo milost!... Kako mahljajo z repki gospodje in gospe in — zlasti gospicek
Ko je čekist utihnil, je nekaj minut trajal mučen molk, ki je postajal očividno tudi njemu neprijeten. Pretrgal je tišino s tem, da se je hipoma obrnil do mene:
»Ali ljubite glasbo?«
»Da!« sem rekla kratko.
»Če hočete, vam zapojem svojo najljubšo pesem I«
Ni čakal našega poziva, ampak ee je naslonil nazaj, zamižal in zapel z osladnim tenorjem:
Ljubica, ne moli za me, Nisem vreden te molitve ...«
Sentimentalno, sladkobno besedilo pesmi, Skoro ženska poza, ki jo je zavzel med petjem, in tresoči glas, vse skupaj me je tako neprijetno dimilo, da sem občutila skoro telesno muko. Vso voljo sem morala zbrati, da sem mogla to prenesti: Tu sedi človek mirno, samozavestno in zadovoljno, poje pesmi polne nežnosti in ljubezni in isti človek — je morili! In bo moril, morda še mnogokrat! To je grozno!
Marsikaj razumem: da je trpljenje, bolezen, smrt; tako mora pač biti v svetovnem redu. Toda. da se dobe ljudje, ld more in se potem smejd ir pojd, tega ne morem prenesti, to me sili, da bi zdvojila nad vsem ...
In jaz mu sedim nasproti, moram molčati, moram se smehljati I
»Plesat, pleeat!« zakriči čekist. »Kaj sediti kot zaspane muhe? Na noge, mladina!«
Ko je vstal, da bi povabil Tanjo na ples, sem vstala tudi jaz in rekla:
Ljuba Tanja, oprosti, zdaj moram domov.« Nisem si mogla misliti, da bi mi ta človek položi! roke okrog života.
»Tako kmalu že, gospica?« je vprašal čekist in se vljudno priklonil.
»Jutri imam predavanje v Komsomolu! (Komunistična sovjetska mladina.) .Pa ee moram še nekoliko pripraviti.«
»Toda, proeim vas, dam vam potrdilo, da se niste mogli pripraviti, ker ste bili pri meni zaposleni!« se je nesramno muzal čekist. »Dam vam lahko vsako dovoljenje!«
»Nikakor ne marain opustiti predavanja, res moram iti!« nisem odnehala, in ko sem se od vseh poslovila, 6em odšla.
4. oktobra 1920.
Mati ee odpelje v Tjumen. Po komisarjevi hčerki, ki jo zdaj poučujem, je dobila propusk (popotni list). Komisar je stavil pogoj, da bo mati njegovo hčerko poučevala na klavirju. Potem nam je napisal list, ki nam daje pravico, da smemo imeti pianino. Klavirji eo namreč zdaj državna last, in kdor se ne more izkazati z dovoljenjem, mu ne le odvzamejo instrument, ampak ga tudi takoj zapro. Nekaj takih primerov se je že zgodilo v Onisku. Vsi zavidajo moji materi, da ee sme odpeljati, kajti vozovnic zdaj ni in propusk dobiti je za navadnega človeka skoro čisto nemogoče.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Liublianl: Karel Cei,
Izdajatelj: Ivan Rakoveo.
Urednik: Loize Golobi*.