PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 'do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 117 (13.055) Trst, četrtek, 2. junija 1988 Spodletel golpe v ustavni komisiji ustavne zbornice Preprečen grob Cambeijev poskus za ustavitev postopka o zaščiti Odločen nastop poslancev Bordona in Renzullija prekrižal račune listarskega parlamentarca - Danes morda razprava v komisiji BOGO SAMSA TRST — Lista za Trst je sinoči izdala triumia-listični proglas, da je poslancu Camberju v komisiji zbornice za ustavna vprašanja uspelo: 1. da se govori o zakonskem predlogu o slovenski manjšini v poslanski zbornici in ne več v senatu in 2. da se razpravlja izključno o zakonskem predlogu posl. Camberja, ker naj bi bila debata o zakonskih predlogih poslanca Renzullija (PSI) in posl. Russa (DP) že izčrpana z razpravo o zakonskem predlogu o jezikovnih manjšinah. O zadevi nas je najprej opozoril slovenski senator Spetič, nato pa smo se podrobno zanimali, pa tudi posredovali, pri poslancih Bordonu (KPI) in Renzulliju (PSI). Izkazalo se je, da je sporočilo Liste za Trst točno, kasneje pa so se po ogorčenem pritisku obeh poslancev, katerim so se pridružili še demokristjani, zeleni in drugi, stvari spremenile. Poslanec Bordon se je prvi zavedel manevra, ki je potekal skrito, in ki naj bi se zgodil na nekem zasedanju komisije že maja, pri čemer naj bi šlo za zapisnike in ne za javne razprave. Vse to-je na včerajšnji seji komisije poslanec Bordon odločno in javno povedal in tudi ogorčeno protestiral proti nezaslišanemu obnašanju predsednika prve komisije poslanske zbornice Labrioli, članu socialistične stranke. Razprava v prvi komisiji je bila ostra, kasneje pa so tudi na osnovi naših vprašanj in predvsem pa zaradi ogorčenih protestov raznih poslancev prišlo do novega, spremenjenega položaja. Predsednik komisije Labriola je namreč izjavil, da se seveda lahko pridružijo zakonskemu predlogu posl. Camberja tudi drugi, ki so že bili vloženi in, ki se jih bo se vložilo in da tudi ni rečeno, da se mora v komisiji razprava takoj nadaljevati. Možno je, da se začne in zaključi razpravo v senatu. Vse to pa seveda "če tako skupine želijo". Za sedaj ostane formalno veljaven že omenjeni nezaslišani sklep. Naše informacije so sicer točne, vendar nepopolne in bomo zadevo poglobili. So pa vznemirjajoče, ker govore o najrazličnejših volilnih zakulisnih manevrih, s katerimi se skuša ponovno oživiti skrajno desničarsko nacionalistično vlogo Liste za Trst in to na račun osnovnih zahtev slovenske narodnostne skupnosti. To so nečedni posli in morda vsa ozadja niso samo politična. Čuli smo tudi govorice o masonskih povezavah. Te govorice ne moremo potrditi. Dejstvo pa je, da so vsi demokratični poslanci naše dežele ogorčeni. Deset dni pred zaključkom šolskega leta Vlada postavila ultimat šolnikom Vlada želi zaključiti na RIM — Šele včeraj pozno zvečer, in sicer približno ob 22.30, so se v palači Vidoni vsedli za pogajalno mizo vladni predstavniki in predstavniki zveznih sindikatov CGIL, C1SL in UIL ter avtonomnega sindikata SNALS in Gil-de, da bi se dokončno pomenili o usodi italijanskega šolstva. Do trenutka, ko smo šli v tisk, je bil sestanek še v polnem teku. Na njem je vlada predložila predstavnikom sindikatov ultimat glede denarne plati, ki bo odločno razlikovala primer profesorja, ki bo izbral normalni delovni urnik 18 ur in pa profesorja, ki se bo izrekel za 21 tedenskih delovnih ur. Minister Gallo-ni je pred pričetkom sestanka dejal, da v primeru ponovnega neuspeha, bo vlada primorana na katerikoli način izpeljati letošnje šolsko leto. Včerajšnji dan je potekal v znamenju preklicov, odlašanj, informalnih sestankov in nesoglasij. V prvih popoldanskih urah so se sestali v privatnem studiu ministra za javne usluge Cirina Pomicina predstavniki zveznih sindikatov, SNALS in Gilde, da bi se dokončno zmenili glede perečega problema načina izplačevanja poviškov. Sindikati si niso bili namreč edini v starostnih mejah poviškov. Nekoliko vsak način šolsko leto kasneje so vladni prestavniki javili, da bodo ob 22.30 sklicali sestanek s predstavniki vseh sindikatov, z izjemo co-basov. Na tem sestanku so predložili sindikatom vladni ultimat glede rešitve problema sklenitve nove delovne pogodbe. Minister Pomicino je dejal, da je ta ultimat zelo resna stvar, saj želi vlada s tem poudariti trden namen za čimhitrejšo sklenitev pogodbe, odpravo bojkota ocenjevalni sej in uspešni zaključek letošnjega šolskega leta. Včeraj je avtonomni sindikat SNALS poslal ministru Pomicinu pismo, ki med drugim zahteva konkretnejšo odpravnino. V pismu je sindikat ponovno omenil tudi vrsto najvažnejših zahtev, in sicer: plače učnega osebja bi se morale nekako poenotiti s prejemki univerzitetnega učnega osebja, profesorski zbor bi moral imeti večjo avtonomijo odločanja, ocenjevalne seje bi morale biti izven šolskih ur, število ur za izvenšolske dejavnosti ne bi smelo preseči 100 ur. Predstavnik sindikata SNALS je včeraj dejal, da v primeru sporazuma v poznih nočnih urah, ga bodo predstavniki sindikata sicer podpisali, a ne bodo preklicali bojkota ocenjevalnih sej. Zadovoljstvo brez pravega navdušenja v besedah generalnega tajnika KP SZ Tiskovni konferenci Gorbačova in Reagana sklenili štiridnevni moskovski vrh SZ-ZDA MOSKVA — Danes ob 11.00 uri bosta zakonca Reagan zapustila Moskvo in odletela v VVashington. Z njima bodo zapustili glavno mesto SZ tudi zunanji minister Shultz, člani ameriške delegacije in nekaj tisoč novinarjev, ki so sledili četrtemu vrhu med predsednikom Ronaldom Reaganom in generalnim sekretarjem KP SZ Mi-hailom Gorbačovom. Moskovski vrh med Reaganom in, Gorbačovom se je sicer zaključil že včeraj, ko sta se oba državna voditelja prepustila novinarjem in podala obračun tridnevnih sestankov, ki jih je sklenil podpis dokončne ratifikacije sporazuma INF. Veliko zanimanja je vzbudila tiskovna konferenca Mihaila Gorbačova, ki je dve uri prijazno odgovarjal na vprašanja novinarjev, predvsem pa je državi (in svetu, saj so njegov poseg predvajali v neposrednem televizijskem prenosu) obrazložil kako vrednoti uspeh majskega vrha. »Štiri zasedanja v treh letih niso le aritmetika, pač pa pokazatelj napredovanja razprave med ZDA in SZ«, je izjavil Gorbačov, ki je o vrhu z Reaganom dejal, da je bil to »velik dogodek«. Sam Gorbačov pa je neposredno namignil, da si ne kaže delati utvar, saj je najvidnejši rezultat Reaganovega obiska v SZ prav v »izboljšanju medsebojnih odnosov in utrditvi dialoga«. Generalni sekretar KP SZ je na zelo diplomatski način izrazil tudi svoje delno razočaranje nad zaključnim poročilom, ki sta ga prav tako podpisala z Reaganom. Ameriškemu sogovorniku je očital, da bi lahko ohranil resnejše tone, temu pa dodal pripombo: »Mislim, da smo zamudili pomembno priložnost«. Tudi Reagan je v svojem pozdravu novinarjem opustil enfatične tone, s katerimi je predsinočnjim priznal, da se je premislil glede enačice "SZ-Ce-sarstvo zla" in se je raje posvetil bodočim odnosom s sovjetskim partnerjem. Tako je izrazil željo, da bi se do novembra še enkrat srečala z Gorbačovom. Predlog o petem vrhu SZ-ZDA pa ni naletel na navdušenje sovjetskega voditelja, ki je izjavil, da bi bilo dodatno zasedanje priporočljivo le v primeru, ko bi se obe velesili res sporazumeli za nova krčenja jedrskih arzenalov, predvsem pa bi morale ZDA opustiti ali vsaj temeljito spremeniti svoje načrte obrambe v vesolju. Konferenca ZKJ se je končala Premirje ob kompromisu BEOGRAD — Kako naj Jugoslavija prebrodi sedanjo družbeno in gospodarsko krizo in kako naj k temu prispeva Zveza komunistov? Na ta vprašanja je v teh dneh v Beogradu odgovarjala konferenca ZKJ, ki je bila sklicana tudi z namenom, da prispeva k preseganju razkoraka med deklariranimi stališči in dejansko prakso. V uvodnem poročilu in v razpravah delegatov (k besedi se jih je oglasilo nad 400) so bila v ospredju pozornosti zlasti gospodarska vprašanja z nujno reformo gospodarskega sistema, spremembe v političnem sistemu s poudarkom na reformi ustave, odgovornosti in naloge ZKJ. Izhodišče diskusije pa so bila stališča in neizpolnjeni sklepi 13. kongresa, ki je obravnaval ravno to tematiko. Naloga konference je bila, da nekatera vprašanja poglobi, družbenim silam, še zlasti pa vodstvenim organom da nov zagon za ures-NADALJEVANJE NA 2. STRANI vč — Petinšestdeset rudajev Stobl ?s,;al0 ujetih v rovih rudni Hessn,0 ,ch Pri Brokenu v severm n° Sk,u' kJer je eksplodiralo podze: čern: h J”6 eMpe so šele v poznih > j® ekcru- Prišle do prvih rovov, k po DrJm1]a Povzročila največ ško< rovi um .P0!"0«111!, naj bi v severni Privlpui; ? 16 rudarjev (do noči naj ševalci Površja le pet trupel) PreživoiPa “vomijo, da bo kdo lah kisika ri0C rovih, kjer primanjki ir a, ki asrjlk družbe Preussenek vil, daTanVi]Vudnik lignita, je iz PniaripJ „ja, cnu rovov še petde: Posti oči-,?- katerih 14 turške narc Nesreč * pa 80 vsi Zahodni Nem ?ksPloziii ; ^ na delu. Podzems ,Uc-h na no vrt - po,vzročila vidno ško katera doc1p^U' iyer 80 se porušila r Vsem Da °pl-a- Po številu žrtev, prt r°vih, je tP° stevilu oseb, ki so še ?a?njih rilft u \zrned najhujših nesi laS pa bi h^,leLt,v ZRN' končni c ^me^liahko hujši, saj je rei eim prib] Tarnle uspelo pravočas Na sliki i a n50 rudarjev. ^Iku1^^Pn-rišče nesreče Janeza Janšo aretirali zaradi domnevne izdaje vojaške tajnosti DEJAN VERČIČ LJUBLJANA V ponedeljek je ob 6. uri zjutraj osem policistov v civilu v njegovem stanovanju v Ljubljani aretiralo Janeza Janšo, znanega publicista, sourednika dnevnika in spominov Staneta Kavčiča, nekdanjega člana republiškega predsedstva slovenske mladinske organizacije in enega štirih uradnih kandidatov za predsednika ZSMS (volitve bodo konec meseca) in enega redkih slovenskih civilnih strokovnjakov za vojaška vprašanja, po izobrazbi diplomiranega obramboslovca. Včeraj sta ljubljanski javni tožilec, Pavle Car in republiški javni tožilec, Boris Stadler izjavila, da o aretaciji nista bila obveščena, predsednik slovenske mladinske organizacije, Tone Anderlič pa je v osrednjih radijskih poročilih zahteval uradno pojasnilo. Tega je kasneje republiško ministrstvo za notranje zadeve tudi izdalo in v njem potrdilo aretacijo, policijsko preiskavo stanovanja in delovnega mesta v podjetju Mikro Ada zaradi suma izdaje vojaške tajnosti. Pri Janezu Janši naj bi med preiskavo našli zaupen vojaški dokument. Priči, ki sta uradno prisostvovali preiskavi, Igor Bavčar in Bojan Korsika, pa sta javno izjavila, da sta od preiskovalcev zahtevala, naj se v uradni zapisnik zapiše, da med zaseženimi papirji ni bilo nobenega z oznako "zaupno". Za vso zadevo je pristojen vojaški tožilec v Ljubljani, polkovnik Živko Mazič. Novinarju Ljubljanskega dnevnika je včeraj povedal, da je Janez Janša osumljen, da je storil kaznivo dejanje po prvem odstavku 244. člena kazenskega zakonika SFRJ (člen se nanaša na podatke, ki so vojaška tajnost). Za to kaznivo dejanje, tudi če ga storijo civilne osebe, je pristojen vojaški tožilec. Ta je še povedal, da je narava kaznivega dejanja takšna, da mu je prepovedano navajati kakršnekoli podrobnosti in da bo tudi morebitno sojenje zaprto pred javnostjo. V izjavi za Ljubljansko televizijo pa je vojaški toži- lec, polkovnik Živko Mazič zanikal, da bi on izdal nalog za preiskavo in da bo o priporu odločal šele, ko mu bodo predloženi podatki. Janezu Janši grozi zapor od treh mesecev do petih let. Pripor lahko traja največ tri dni, potem pa mu ga lahko vojaški tožilec po lastni presoji podaljša. Do zaprtega so že poskušali priti njegova žena, odvetnik in prijatelji, pa jim obiska niso dovolili. V slovenski javnosti kroži že več protestnih izjav. Tista, ki je nastala v uredništvu Nove revije, bo danes predlagana v sprejem slovenskemu kulturnemu plenumu, ki zaseda v Cankarjevem domu. Drago Jančar pa je v imenu slovenskih članov poslal brzojavko mednarodnemu združenju PEN v London, naj se zavzame za izpustitev Janeza Janše. Sinoči se je v Ljubljani sestalo še več deset slovenskih razumnikov in predstavnikov društev, združenj in gibanj in sprejelo izjavo, v kateri zahtevajo takojšnjo izpustitev Janeza Janše in naj se ta, če bo obtožen, brani s svobode. Se odmevi na nedeljske upravne volitve KPI samokritično ocenjuje poraz RIM Komunistična direkcija je včeraj pričela z analizo rezultatov nedeljskih delnih upravnih volitev, na katerih je kot znano KPI doživela hudo nazadovanje. Uvodno poročilo je prebral član tajništva Gianni Pellicani, nakar se je razvila debata, ki se bo zaključila danes. Kot vedno so partijski glasniki precej diskretni, zato se bo o stvarnem poteku razprave podrobneje zvedelo šele danes na običajni tiskovni konferenci. Pellicani je bil, kot se je lahko izvedelo, precej kritičen oziroma samokritičen do strankine politične linije in je ocenil nekatere napake, ki so po njegovem označevale partijsko volilno kampanjo. Opazovalci so mnenja, da bo volilni poraz v vseh smislih pospešil postopek za nadomestitev Alessandra Natte, čigar mesto bo prevzel Achille Occhetto. Morda bo do te zamenjave prišlo že na prihodnjem zasedanju centralnega komiteja, ki je napovedan za prvo polovico julija. Nekateri pa se znotraj partije ogrevajo celo za sklicanje izrednega kongresa. O krizi, ki pesti KPI, je včeraj spregovoril tudi nekdanji generalni sekretar CGIL Luciano Lama, ki je trenutno predsednik senatne skupščine. Lama poudarja, da bodo morali komunisti in socialisti prej ali slej najti nekatere skupne točke in skupna vsebinska iz-, hodišča za izgradnjo levičarske alter- native. Nekdanji sindikalni voditelj ne soglaša z ostrimi kritikami in očitki, ki so jih v teh dneh deležni strankini voditelji, posebno Natta in Occhetto in pravi, da se je kriza že pojavljala, ko je KPI vodil Enrico Berlinguer. Politolog Giorgio Galli pa pravi, da bi morala KPI, če hoče premostiti sedanjo krizo, čimprej zamenjati vodstvo in očitno tudi tajnika. V povolilni razpravi se je oglasil tudi demokristjanski podtajnik Bodra-to, ki je dejal, da Craxi s svojimi izjavami si hoče očitno pridobiti nove podpore komunističnih volilcev. Vsem je na dlani, da hočejo socialisti daljno-ročno zgraditi s komunisti in z ostalimi levičarskimi silami vladno alternativo Krščanski demokraciji. Bodrato v nadaljevanju tudi ocenjuje nazadovanje KPI, ki se po njegovem mnenju nahaja pred zelo važnimi političnimi izbirami, v nasprotnem primeru je stranka obsojena na zaton. KPI ostaja po mnenju voditelja KD še vedno ideološka politična sila, kjer igra notranji aparat zelo važno, če že ne odločilno vlogo. Bodrato zaključuje svoj poseg z ugotovitvijo, da tudi v Italiji narašča tako imenovana volilna javnost, ki se opredeljuje ne več po strogih ideoloških izbirah, ampak na podlagi konkretnih programov in tudi ljudi oziroma politikov, ki bi morali te programe izvajati. Konferenca ZKJ - Premirje ob kompromisu NADALJEVANJE S 1. STRANI niče vanj e sprejetih sklepov. V tem smislu so bila obliko va-na-tudi sklepna stališča, ki so, na kratko povedano, naslednja: — Osnovna in temeljna reforma je uvajanje tržnega sistema in tržnih zakonitosti. To je pot, ki po oceni delegatov lahko omogoči hitrejši izhod iz krize, obenem pa krepi učinkovitost socialističnega samoupravljanja in trdnost samoupravnih proizvodnih odnosov. Razviti je treba enotni jugoslovanski trg s tržnim vrednotenjem proizvedenih dobrin, storitev, kapitala, inovacij in znanja. Temu že osvojenemu stališču je konferenca dodala še poudarek, da ne more biti samo delo, pač pa tudi družbeni kapital temelj za prisvajanje rezultatov dela. Za prestrukturiranje gospodarstva je pa bistvenega pomena socialistično podjetništvo. Konferenca je v nadaljevanju potrdila, da uvajanje trga zahteva tudi novo opredelitev lastnine in da je ob družbeni treba omogočiti tudi druge oblike lastnine, kot sta zasebna in zadružna. Reforma gospodarskega sistema predpostavlja tudi reformo političnega sistema, ki mora zasledovati predvsem razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, učinkovitost sistema v krepitvi neodvisnosti in svobode samoupravno združenih delavcev, motiviranost vseh materialnih in duhovnih sil. Zato, so poudaril v sklepih, je treba ustavne spremembe sprejeti že v določenih rokih, nato pa tudi na osnovi problemov, ki so prišli do izraza v javni razpravi, začeti s pripravami na novo, krajšo in razumljivejšo ustavo, ki naj bolje tolmači potrebe sedanje faze socialističnega samoupravnega razvoja jugoslovanske družbe. Konferenca je potrdila že večkrat poudarjeno stališče, da mora Zveza komunistov tudi v praksi čimprej opustiti položaj partije na oblasti, kar pomeni odpravo "personalne zveze" med vodstvom ZK in vodstom države, odpravljanje kadrovskega monopola, krepitev demokratičnega soočanja mnenj v Socialistični zvezi. Težišče politične demokracije je na uveljavljanju SZDL in dejavnosti ZK znotraj nje. V sklepih je še rečeno, da mora ZK samokritično prevzeti odgovornost, da vloga SZDL ni bila povsem uveljavljena. Če ob teh splošnih stališčih in smernicah ni bilo velikega razhajanja, je pa v razčlenitvi problemov vendarle prišlo do ostrih polemik zlasti glede vprašanja odnosa večina-manjšina znotraj ZK in tolmačenja demokratičnega centralizma. Poleg tega pa je bilo veliko kritičnih pripomb na račun dela ZK in njenih vodstvenih organov ob odločni zahtevi, da mora biti ZK enotnejša in učinkovitejša. Razprava pa je tudi jasno pokazala, da obstajata v ZK dve liniji: po eni, ki jo zasledujejo zlasti predstavniki ZK Srbije, je nujno doseči enotnost in se enotni lotiti težav. »Moramo postati enotni in se strezniti ne le zaradi nas samih, pač pa tudi zaradi prihodnjih rodov. Če bi prejšnje generacije razmišljale tako, kot razmišljamo danes, ne bi dosegle niti ene zmage nad osvajalci,« je med drugim poudaril predsednik srbskih komunistov Slobodan Miloševič. Druga linija, ki so jo zastopali predvsem Slovenci, pa enotnost povezuje s programom. Enotni da, vendar za točno dogovorjen program. Kljub besednim polemikam in polemičnim poudarkom med razpravo v delovnih skupinah in na plenarnih zasedanjih med obema linijama ni prišlo do izrazitega konflikta. To se je pokazalo takoj na začetku konference, ko je bilo dokaj neboleče rešeno vprašanje, ali naj delo poteka v skupinah ali na plenarnem zasedanju, in tudi ob koncu, ko so zahteve o izrednem kongresu (zanj so se izrekli nekateri srbski delegati, proti so bili pa slovenski) obšli s kompromisno formulo in zadolžitvijo CK ZKJ, naj do konca leta oceni, kako se izvajajo politične in gospodarske reforme. Če bo CK ZKJ ugotovil, da rezultati niso zadovoljivi, mora oceniti lastno politično odgovornost in sprožiti tudi ugotavljanje odgovornosti centralnih in pokrajinskih komitejev republik in pokrajin. Pri tem lahko uporabi vse statutarne možnosti. Na ta način je v bistvu konferenca odložila ostrejše soočanje na poznejši čas. V posegih delegatov pa je veliko gradiva in problemov, ob katerih se mora vsa ZK temeljito zamisliti. VOJMIR TAVČAR PS: Nekoliko poročevalske naivnosti, predvsem pa težave v telefonskih zvezah so vzrok, da izčrpnejše poročilo o zaključku konference objavljamo danes. Poročilo - čeprav nekoliko manj popolno, ker je bila konferenca v torek zvečer še v teku - je bilo pripravljeno, poročevalcu pa ga ni uspelo oddati. Bralcem se zato oproščamo. Normalizacija odnosov med Marokom in Alžirijo CASABLANCA — Na 28. dan ramadana leta 1408 po arabskem štetju, kar je po naše 15. maja 1988, je predsednik Demokratične in ljudske republike Alžirije Chadli Bendžedid sprejel zastopstvo Kraljevine Maroko, v katerem sta bila dva med najožjimi sodelavci kralja Hasana II., Ahmed Reda Guedira in Driss Basri. Na sestanku, na katerem so sodelovali tudi drugi ugledni alžirski politiki, so se domenili, da obnovijo diplomatske in vse druge stike med Alžirijo in Marokom, ki so jih prekinili dvanajst let prej. V uradnem sporočilu o sporazumu so še točke, ki govore o pravični borbi palestinskega ljudstva, o nujnosti sodelovanja med narodi afriške celine, o pospešenih pripravah za zgraditev velikega arabskega Magreba. Poudarjena je bila tudi veljavnost vseh sporazumov sklenjenih med Marokom in Alžirijo. Najpomembnejša točka v tem sporazumu pa je bila brez dvoma tista o podpori vsem prizadevanjem za pravično in dokončno rešitev konflikta v Zahodni Sahari. S tem v zvezi, je rečeno v sporazumu, bodo kmalu priredili referendum o samoodločanju, na katerem naj se prebivalstvo teh krajev odloči kakšna naj bo njegova prihodnost: v okviru Kraljevine Maroko ali pa v samostojni državi. Maroški ter alžirski dnevniki so dali veliko poudarka temu sporazumu. Če pogledamo dva maroška dnevnika, ki izhajata v francoskem jeziku, lahko ugotovimo, da se je uradni Le Matin du Sahara, omejil na objavo uradnega teksta in na objavo (tudi v naslednjih dneh) vseh veljavnih sporazumov med državama. Dogodku je sicer posvetil veliko prostora, vendar so v glavnem to bile objave uradnih dokumentov. Bolj kritičen pa je bil nekako opozicijski list L'Opini-on, ki je poleg uradnih vesti objavil tudi vrsto komentarjev. Seveda so v glavnem zagovarjali maroško stališče v vprašanju Zahodne Sahare. Še istega dne, še bolj pa v naslednjih, so o tem dogodku obširno pisali, objavljajoč tudi komentarje, španski ter francoski dnevniki. V obeh državah vlada veliko zanimanje za vse to kar se dogaja v državah Severne Afrike, ki so na tak ali drugačen način sodile v njih interesno sfero in ki z gospodarskega stališča še vedno sodijo tja. Diplomatskih odnosov med Marokom in Alžirijo ni bilo 12 let. Do prekinitve je prišlo potem ko si je Maroko, najprej s tako imenovanim zelenim pohodom stotisočev, istočasno pa z bolj učinkovitim pohodom svojih oboroženih sil, prisvojil Zahodno Saharo, ki je do takrat bila španska kolonija. To veliko ozemlje, ki se razprostira ob Atlantskem oceanu južno od starega Maroka, ima zelo veliko fosfatov. V Maroku imajo kar precej te rude, vendar so si z zasedbo Zahodne Sahare zagotovili nekak svetovni monopol. Domače prebivalstvo pa je očitno pričakovalo samostojnost po odhodu Spancev. Zaradi tega so se mnogi uprli Maročanom. Nastal je Brente Polisario. Borci tega gibanja so se z orožjem v rokah borili proti maroškim vojakom. Dolgo let so uživali, in do določene rriere še uživajo, podporo dobrega dela afriških držav, še zlasti tistih, ki jim niso všeč konservativne sile. Najbolj konkretno oporo je Brente Polisario imel in še ima v Alžiriji. Vojna v teh puščavskih predelih je bila dolga. Maročani so tja poslali velik del njihove voj- ske-(vojaška služba je v Maroku obvezna, vsakdo mora služiti dve leti), ki je sodobno opremljena, saj Maroko uživa veliko vojaško in tudi gospodarsko pomoč ZDA. Maročani pa so tja poslali tudi nove naseljence. Ti so v deželi baje že večina. Kar precej upornikov pa se je umaknilo V sosedno Alžirijo. Tam jih baje biva sto tisoč. Živijo v dvajsetih taboriščih. Odtod so oborožene skupine opravljale diverzantske akcije čez mejo, po napadu pa so se umaknile v varno zavetje alžirske države. Da bi kar se da onemogočali prihod teh skupin (običajno so motorizirane, na džipih), so Maročani zgradili peščeni zid. Vesti o sklenitvi sporazuma med Marokom in Alžirijo uporniki niso sprejeli z zadovoljstvom. Že naslednjega dne, prav ko so praznovali petnajstletnico prve oborožene akcije, so v kampih znotraj Alžirije povedali, da bodo nadaljevali svojo borbo. Tajnik Brente Polisario Mohamed Abdelasiz, sicer Maročan iz Marakeša (njegov oče biva še vedno v tem lepem mestu), ki pa se je uprl svojemu kralju, je dejal, da bo 20.000 oboroženih upornikov nadaljevalo boj za dokončno osvoboditev Zahodne Sahare. Brente Polisario se upira tudi referendumu. Gledano iz zornega kota upornikov je to razumljivo. Komentatorji pravijo, da sedaj v Zahodni Sahari živi en milijon ljudi. Da je večina teh že novih naseljencev (tja so se naselili v zadnjih petnajstih letih). Vsi ti bodo imeli volil- no pravico in se bodo torej opredelili za priključitev teh krajev Maroku. Nad sto tisoč prvotnih prebivalcev pa je zbežalo v Alžirijo. Bodo ti sploh volili? Z druge strani pa se izjave Mohameda Abde-lasiza, da bodo nadaljevali z borbo proti Maročanom, zdijo najbrž prehude. Kje bodo uporniki imeli oporo, če jim bo alžirska vojska prepovedala prehajanje meje, kot je bilo doslej? Puščava najbrž ne nudi takih pogojev partizanskega vojskovanja kot ga nudijo gozdovi ali gore. Z druge strani pa za današnje bojevanje niso dovolj puška ter junaštvo. Imeti moraš motorna vozila, rakete in sodobno oborožitev. Brez dvoma se bo še vedno našla kaka arabska ali druga država, ki bo podpirala Brente Polisario. Vendar pa je bila podpora Alžirije doslej najbolj učinkovita. V Alžiru bo 7.junija srečanje poglavarjev arabskih držav. Komentatorji pravijo, da je maroški kralj Hasan II. zahteval od Alžirije normalizacijo odnosov z Marokom, sicer da ne bo šel v Alžir. Španski in francoski komentatorji so mnenja, da je Alžirija tokrat popustila in »pozabila« na pripadnike Brente Polisario. Videti bo treba koliko časa bo trajal ta sporazum, saj je obče znano, da imajo sporazum* 1 2 3 med arabskimi državami kratko življenjsko dobo. Težja, najbrž nemogoča, bo uresničitev tista točke sporazuma, v kateri je govor o pospešen1 akciji za združitev velikega Magreba. V ta reg[' analni pojem združujemo Maroko, Alžirijo, Tun)' zijo, Libijo in Mavretanijo. Kako lahko sploh prl' de do združitve držav s tako različno politično strukturo, kjer sta na eni strani maroški krati Hasan II., na drugi pa libijski voditelj Gadafi? MARKO VVALTRITSCH Poletni vozni red vlakov Velja od 29. maja 1988 do 24. septembra 1988 H - hitri vlak; K - krajevni vla*1' B - E - brzec; , ekspresni v'a TRST-BENETKE-BOLOGNA-RIM-MILAN-TURIN-GENOVA-VENTIMIGLIA-ANCON A-B ARI-LECCE Odhodi iz Trsta 4.25 H/K Benetke 5.15 K Benetke (§) 5.50 H Benetke 6.17 B Mestre-Milan-Turin (□) 6.25 K Portogruaro (§) (2) (1) 6.50 E Benetke 8.12 H Benetke 8.50 E (Benetke express) Benetke 9.50 K Benetke (§) 10.30 B (Marco Polo) Mestre-Rim f) 12.25 H Benetke 13.45 K Portogruaro (§) 14.15 H Benetke 16.10 E Benetke-Milan 17.10 H Benetke 17.28 K Benetke 18.10 E Benetke-Bologna-Bari-Lecce (pogradi 2. razreda Trst-Lecce) 18.55 K Benetke (§) 19.30 K Portogruaro (§) 19.53 E (Simplon express) Mestre-Mi-lan Lambrate-Domodossola-Val-lorbe-Pariz (pogradi 1. in 2. razreda Trst-Pariz; spalniki Zagreb-Pariz; pogradi 2. razreda Beog-rad-Pariz) 20.30 H Benetke 21.35 H Benetke-Milan-Turin; Benetke-Milan-Genova-Ven-timiglia (pogradi 2. razreda Trst-Turin; spalniki in pogradi 2. razreda Trst-Ventimiglia; spalniki Moskva-Turin, ob četrtkih) 23.00 E Mestre-Rim (spalniki in pogradi 1. in 2. razreda Trst-Rim; spalniki Moskva-Rim, razen ob četrtkih; pogradi 2. razreda Var-šava-Rim, ob sredah, petkih in nedeljah; pogradi 2. razreda Bu-dimpešta-Rim, ob torkih, četrtkih in sobotah) Prihodi v Trst 0.45 K/H Benetke (§) 1.50 H Benetke 6.40 K Portogruaro 7.20 H Ventimiglia-Genova-Milan-Benetke; Turin-Milan-Benetke (spalniki in pogradi 2. razreda Ven-timiglia-Trst; spalniki Turin-Moskva, ob sobotah) 7.45 H Portogruaro (§) (1) 8.13 E Mestre-Rim Termini (spalniki in pogradi 1. in 2. razreda Rim-Trst; spalniki Rim-Moskva, razen ob sobotah; pogradi 2. razreda Rim-Varšava, ob torkih, petkih in nedeljah; pogradi 2. razreda Rim-Budimpešta, ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah) 8.50 E (Simplon express) Pariz-Val-lorbe-Domodossola-Milan-Mes-tre (pogradi 1. in 2. razreda Pa-riz-Trst; pogradi 2. razreda Pa-riz-Beograd; spalniki Pariz-Zag-reb) 9.20 H Benetke (§) 10.13 E Lecce-Bari-Bologna-Benetke (pogradi 2. razreda Lecce-Trst) 11.13 H Benetke 13.05 K Portogruaro (§) (1) (2) 13.30 E Milan-Benetke 14.23 H Benetke 15.26 H Benetke 16.20 H Benetke (§) 17.50 H Benetke 19.10 H (Benetke express) Benetke 19.55 K Portogruaro (§) 20.14 H Benetke 21.05 B (Marco Polo) Rim-Mestre (‘) 21.40 B Turin-Milan-Mestre (□) 23.20 K Benetke 23.49 E Benetke (□) j 1. in 2. razred z dodatkom za brzovlak (*) - samo 1. razred z obvezno rezervacijo (§) - samo 2. razred (1) - ne vozi ob praznikih (2) - do 11.6. in od 19.9. dalje TRST-OPČINE-LJUBLJANA- ZAGREB-BEOGRAD-BUDIMPEŠTA- VARŠAVA-MOSKVA-ATENE Odhodi iz Trsta 0.22 H Opčine-Ljubljana-Zagreb 9.25 E (Simplon expres) Opčine-Ljub-Ijana-Zagreb-Breograd-Budim-pešta-Varšava-Moskva (pogradi 2. razreda Pariz-Beograd; spalniki Pariz-Zagreb; pogradi 2. razreda Rim Budimpešta, ob ponedeljkih, četrtikih in sobotah; pogradi 2. razreda Rim-Varšava, ob torkih, petkih in nedeljah; spalniki Rim-Moskva, razen ob sobotah; spalniki Turin-Moskva, ob sobotah) 13.40 K Opčine-Ljubijana (§) (1) (2) 18.38 H Opčine-Ljubljana (§) (1) (2) 20.40 E (Benetke express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd-Ate-ne (spalniki in pogradi 2. razreda Benetke-Beograd; pogradi 2. razreda Benetke-Atene; spalniki Benetke-Atene ob četrtkih in nedeljah) Prihodi v Trst 5.10 E Zagreb-Opčine 7.27 E (Benetke express) Atene-Skop-je-Beograd-Zagreb-Ljubljana-Opčine (spalniki in pogradi 2. razreda Beograd-Benetke; pogradi 2. razreda Atene-Benetke; spalniki Atene-Benetke ob četrtkih in nedeljah) 9.35 H Ljubljana-Opčine (§) (1) (2) 16.28 H Ljubljana-Opčine (§) (1) (2) 19.23 E (Simplon express) Moskva-Varšava-Budiinpešta-Beograd-Zagreb-Ljubljana-Opčine (spalniki Zagreb-Pariz; pogradi 2. razreda Beograd-Pariz; pogradi 2. razreda Budimpešta-Rim, ob torkih, četrtkih in sobotah; pogradi 2. razreda Varšava-Rim, ob sredah, petkih in nedeljah; spalniki Moskva-Rim razen ob četrtkih; spalniki Moskva-Turin, ob četrtkih) (§) - samo 2. razred (1) - ne vozi ob nedeljah (2) - ne vozi 15.8.88 TRST-VIDEM-TRBIŽ-DUNAJ- SALZBURG-MUNCHEN Odhodi iz Trsta 5.55 H Čenta (avtobusni nadomestni servis Čenta-Trbiž) (§) 7.05 H Videm (1) 7.50 H (Gondoliere) Videm-Trbiž-Du-naj; Videm-Trbiž-Miinchen 10.35 K Videm (§) 12.20 H Trbiž 13.10 K Videm-Karnija (§) 14.05 H Videm 14.35 K Videm (§) 16.30 H Videm (1) 17.00 K Videm (§) 17.40 H Videm-Benetke 18.00 K Videm (§) 19.37 H Videm s) 21.05 H (Italien Osterreich Expre Videm-Trbiž-Miinchen; Videm-Trbiž-Dunaj (P°9.r.a 1. in 2. razreda Trst-Dunaj) 23.15 K Gorica (§) (1) Prihodi v Trst 1.00 6.30 7.00 7.50 8.45 K Videm (§) (2) (3) K Gorica (§) (1) K Videm (§) H Benetke-Videm (1) , H (Osterreich-Italien Express) Miinchen-Trbiž-Videm; m Dunaj-Trbiž-Videm (P0/. 1. in 2. razreda Dunaj-Trs ) 9.30 H/K Videm (§) (1) 10.25 H Videm 11.55 K Videm (§) 14.16 H Videm (1) 15.00 K Videm (§) 15.35 H Videm (§) 16.48 H Videm 17.45 K Videm (§) 18.50 K Videm (§) 19.42 H Trbiž-Videm 21.12 K Videm (§) ne-TrbiŽ' 22.13 H (Gondoliere) Karlsruhe Videm; Dunaj-Trbiž-Videm 4.00 K Videm (§) (§} - samo 2. razred (1) - ne vozi ob praznikih (2) - ne vozi 15.8.88 (3) vozi samo na dan po prazni Na včerajšnji tiskovni konferenci KD predlagala svoj program v duhu dokajšnjega optimizma Od četrtka do četrtka BREZ NASLOVA ____ STANISLAV RENKO _ VIDEM - Krščanska demokracija, ki je na vseh dosedanjih deželnih volitvah imela nad eno tretjino glasov v naši deželi in s tem v zvezi tudi sorazmerno enako zastopstvo v deželnem svetu (v zadnji zakonodajni dobi 23 svetovalcev °d skupnega števila 62) hoče narediti vse, da bi to zastopstvo ohranila in tudi utrdila. Nedeljski volilni rezultati ji vlivajo upanje v ta dosežek. To so z zanosom včeraj v Vidmu novinarjem povedali najvidnejši demokristjanski prvaki dežele na predstavitvi volilnega programa KD. Široki javnosti ga bodo obrazložili prvič danes zvečer, ko bodo v Vidmu s podtajnikom stranke Bodratom odprli volilno kampanjo. Deželni tajnik Longo, senator Tonutti, ki je koordiniral delo za sestavo programa, ter predsednik deželne vlade Biasutti, so obrazložili zajeten, razčlenjen in podroben program. KD je mnenja, da se programi ne smejo omejiti na nekaj parol. Volilci se morajo s programi seznaniti. To izhaja iz dejstva, da je tudi pri sestavi programa sodelovalo veliko ljudi. Krščanska demokracija, ki hoče tudi v bodoče biti os okrog katere naj se vrti politični svet, ponuja volilcem program s tremi projekti. V prvem je veliko govora o boljši kvaliteti življenja, o spoštovanju ekološkega ravnotežja, o vsak dan večjih potrebah prebivalstva, še zlasti v velikih mestih. Jasno je, da so ekologistična društva močno vplivala tudi na najbolj tradicionalne politike. V drugem projektu je govor o gospodarstvu dežele. Posodobiti se mora toliko, da bo imelo svoje Pravo mesto v sproščenem evropskem enotnem tržišču. Zaradi tega so na Deželi že pričeli s preosnovo tozadevne zakonodaje, s tem bodo seveda nadaljevali. V tretjem projektu pa je govor o funkcionalnosti deželnih struktur, o tem da prihaja do decentralizacije. Demokristjani menijo, da morajo Dežela in krajevne uprave na tem področju sodelovati. V programu ne manjka samokritike. Kar precej pa je polemičnih osti ne le na račun dosedanjih skupin opozicije marveč tudi do dosedanjih partnerjev. Seveda ni to pamflet, marveč kritično ocenjevanje stališč drugih strank, še zlasti najmočnejšega partnerja koalicije, t.j. socialistov. V uvodnem delu programa je govor tudi o specifičnostih. S tem v zvezi se omenjajo razlike med raznimi pokrajinami, ki jih je treba premostiti. Omenili so tudi Furlane in druge jezikovne skupnosti, ki bi jih bilo treba valorizirati. Govorili so tudi o slovenski narodnostni skupnosti, ki ji je posvečen poseben odstavek. »Prisotnost slovenske manjšine je znak obogatitve za vso deželno skupnost,« piše v programu KD. Omenili so tudi demokristjanski osnutek zakona o zaščiti, ki so ga predstavili v prejšnjem parlamentu, rečeno je, da se mora o tem izreči rimska vlada. Manjšina pa se mora vključiti v vsedržavno življenje, treba je dobiti pravi in organski zakon o zaščiti, treba pa je upoštevati realnost zainteresiranih skupnosti. S tem v zvezi, se v drugem odstavku zavračajo spremembe volilnega reda, ki bi okrnile potrebe slovenske narodnostne skupnosti. V programu KD je tudi rečeno, da bo ta stranka podpirala pobude Dežele v korist italijanske skupnosti v Jugoslaviji. Poudarjena pa je tudi mednarodna vloga dežele Furlani-je-Julijske krajine, ki pridobiva v okviru skupnosti Alpe-Jadran na pomenu in ki bo to svojo vlogo še povečala po letu 1992, ko bo prišlo do poenotenja gospodarstva v državah EGS. MARKO VVALTRITSCH Vprašanje S. Spetiča poštnemu ministru RIM — Senator Stojan Spetič (KPI) je poslal ministru za pošto naslednje vprašanje: »Želel bi vedeti, če poznate oddajo, ki jo je druga mreža RA1 oddajala 31. maja in je bila delno posvečena problemom italijanske manjšine v Istri. Velja se spomniti, da so v oddaji Pokazali reportažo o Istri, in kot se zdi, so iz oddaje "rezali" intervju s predsednikom Unije Italijanov iz Istre in z Reke, ki je najvidnejša osebnost tamkajšnje skupnosti in član zveznega parlamenta v Beogradu. Predsednik Unije je v intervjuju ob- jasnil , položaj italijanske skupnosti v stri- Vodja oddaje je v neposrednem Prenosu izrekel nekatere neprimerne Politične misli in med drugim trdil, oa je slovenska manjšina v Italiji bode zaščitena kot italijanska v SR Sloveniji. To je povedal kljub temu, da bi moral vedeti, da SRS (v nasprotju s Hrvaško), ščiti italijansko narodno skupnost s popolno dvojezičnostjo, z italijanskimi šolami in z oblikami zabite, ki zaobjemajo tudi delovna mesta. Slovenci v Italiji pa že 40 let čakajo, da bi v duhu ustave izglasovali organski zaščitni zakon, ki bi Pm zagotavljal doslej nepriznane Pravice. Slovenci v videmski pokra-jmi nimajo niti pravice, da bi se šola-J1 v materinem jeziku. Zaradi vsega tega je več parlamentarnih skupin vt°žilo tudi v tej zakonodajni dobi ikonske osnutke v zvezi s Slovenci. Sprašujem torej pristojnega minis-rar če namerava ustrezno nastopiti Pr‘ zastopništvu RAI in pri vodstvu ruge TV mreže, da bi se -takšni do-9odki ne ponavljali in če namerava ruga TV mreža posvetiti vsaj vpra-anju slovenske manjšine v Italiji Primerno oddajo, ki bo prikazala res-icno stanje Slovencev v Italiji. Od Pristojnega ministra bi rad nadalje vedel, kdaj bodo uresničili zakon • 103 iz leta 1976, ki je v okviru etorme RAI predvideval tudi oddaje s sloyenskem jeziku. V zvezi s tem m že vložil vprašanje, na katerega pa msem prejel odgovora.« Odbor za pouk sklenil naj pride do ločevanja DUNAJ, CELOVEC — V torek je zasedal na Dunaju do pozne noči odbor pri zveznem ministrstvu za pouk. Ukvarjal se je s predloženim zakonskim osnutkom za dvojezično šolstvo. Enako kakor pred dvema tednoma je tudi v tem odboru bil dan soglasni, štiristrankarski sklep: na šolah Južne Koroške naj bi od naslednjega leta naprej prišlo do ločevanja otrok po jezikovnih, oziroma narodnih kriterijih. Ta sklep torej pomeni, da je državni poslanec zelenih, koroški Slovenec Karel Smolle, tudi tokrat pristal na ločevanje otrok. Sicer skuša zdaj utemeljevati svoj ponovni pristanek na ločitveni model s tem, da je menda dosegel zagotovilo, da bo pri nastavitvi drugih razrednih učiteljev odločala kvalifikacija ter da bo dežela po »objektivnih kriterijih« določila ravnatelje šol, toda že sam uradni zapisnik torkove seje izpoveduje čisto nekaj drugega. V zapisniku je namreč zapisano: »Pri nastavitvi drugega razrednega učitelja bodo prednjačili tisti, ki imajo zaključen jezikovni tečaj.« To pa ne pomeni nic drugega kot to, da ni dejansko važna višja kvalifikacija učitelja. To pomeni: kdor je zaključil slovensko gimnazijo, kdor ima tudi učiteljski izpit za slovenščino, nima prednosti, slej ko prej ostaja v besedilu edina pripomba, da naj bi se drugi razredni učitelji vpisali v jezikovni tečaj slovenščine (tekst niti ne predvideva izrecno, da bi morali ti učitelji jezikovni tečaj tudi. zaključiti z izpitom). Glede ravnateljev šol na dvojezičnem ozemlju pa pravi zapisnik edinole to, da naj koroške oblasti odločajo po »objektivnih kriterijih«, pri tem pa naj bi upoštevali smernice vmesnega poročila strokovne komisije. Formulacija nikakor ni zadovoljiva, saj so se prav imenovane koroške oblasti tudi pri sestavljanju ločitvenega modela, kaj malo pobrigale za vmesno poročilo strokovne komisije. Tako ostaja situacija za koroške Slovence nespremenjena: Smolle je skupno s predstavniki SPO, OVP in FP sklepal v odboru ministrstva za pouk o papirju, ki vsebuje ločevanje otrok, hkrati pa niti v najmanjši meri ne zagotavlja strokovno-jezikovne kvalifikacije drugih (asistenčnih) učiteljev. Zato je Zveza slovenskih organizacij na Koroškem v prvi tiskovni izjavi ugotovila, da taka ureditev za zvezo in za slovensko narodno skupnost nika- kor ni sprejemljiva. ZSO ugotavlja: »Torkov sklep in zakonski predlog parlamentu slej ko prej sledita uradnemu koroškemu modelu, ki predvideva ločevanje otrok po jezikovnih kriterijih. Zveza slovenskih organizacij zato ne vidi nikakršnega vzroka, da bi ovrgla sklepe občnega zbora. Zveza poudarja, da je poslanec zelenih Karel Smolle dal svoj pristanek v odboru brez predhodne konzultacije z Zvezo slovenskih organizacij in da Zveza ne daje Smolletu mandata glasovati za takšno ureditev.« Na koncu izjave pa ZSO tudi ugotavlja, da zakonski osnutek glede nastavitve drugega učitelja jasno krši spoznanja vmesnega poročila strokovne komisije, pa tudi formulacija glede ravnateljev je povsem neobvezna, ker ne daje nobenih garancij. Kritika na Smolleju pa je prišla tudi iz lastnih (zelenih) vrst. Zvezni poslovodja zeleno alternativne stranke Pius Strobl je v izjavi za tisk ugotovil, da zeleni parlamentarci ne bodo glasovali za zakon, ki vsebuje »apartheidske pozicije«. ANDREJ MOHAR Sicer smo o smrti staro- in novofa-šističnega poglavarja Almiranteja in z njim še Romualdija in Grandija že poročali v torek, 24. maja. Zaradi štiridnevne stavke, ki je sledila, pa je poročilo o fašističnem pogrebu v Rimu, ki ga je državna televizija imela za potrebno oddajati neposredno (in nato delno večkrat ponavljati), izostalo. Danes pa je dan republike in je prav, da vsaj v tem zapisu omenimo, da so se ob smrti in pogrebu poglavarja protiustavne fašistične stranke obnašali predstavniki strank ustavnega loka in predsednik republike, za katerega je v členu 91 ustave zapisano, da mora pod prisego »spoštovati ustavo«. To pa pomeni, da mora skupaj z vsemi državljani spoštovati člen XII »Prehodnih in končnih določb« ustave, kjer je zapisano: »Prepovedana je v kakršnikoli obliki reorganizacija fašistične stranke.« Verjetno pa boljšega dokaza, da je Almirantejeva stranka fašistična, po proglasu republike ni bilo, kot je bil tisti pogreb na rimskem trgu Navona. Omenjena prisotnost pa pomeni, da je zgodovinar Renzo De Felice, kot je po pogrebu v dnevniku »11 Manifesta« zapisala večletna bivša rimska dopisovalka našega dnevnika - lahko zadovoljen zaradi njegovega znanega predloga, da je treba vso protifašistično zakonodajo enostavno preklicati. Poleg tega pa se je v svoji avtobiografiji (»I deputati e senatori«, ed. La Navicella, Roma, 1987, str. 9) sam Al-mirante pobahal, da se je s ponovno izvolitvijo za poslanca izognil sojenju leta 1979 zaradi »rekonstrukcije razpuščene Partito Nazionale Fascista« in da je bil že leta 1947 »primo segre-tario nazionale« takrat ustanovljene fašistične MSI, čeprav na podlagi omenjenega člena XII kot »odgovoren voditelj fašističnega režima« ni imel volilne pravice in niti izvoljen ni mogel biti. V isti avtobiografiji (str. 10) se je tudi pohvalil, da »je bil več kot eno leto tržaški občinski svetovalec (po junijskih volitvah leta'1979), kjer je vodil skupaj z misovsko svetovalsko skupino, la battaglia anti-trattato di Osimo«. - Naj dodamo, da smo v našem četrtkovem zapisu 5. marca lani pod naslovom »krohotanje bogov« omenili tudi, da se je v nedeljo, 1. marca 1987, tržaška federacija MSI slovesno uradno preimenovala v »MOVIMENTO SOCIALE ITALIANO -DESTRA NAZIONALE - FEDERAZIO-NE Dl TRIE STE, DELL'IS TRI A E DELL A DALMAZIA«. Takrat so se tržaški fašisti pohvalili, da je poimenovanju botroval sam Almirante, ki pa se slovesnosti zaradi drugih obveznosti ni mogel osebno udeležiti. V slovenski Istri novo kopališče za naturiste? PORTOROŽ — Že pred več kot petimi leti so turistični delavci iz slovenske Istre na veliko oznanjali in razglašali, kako bodo uredili kopališča za naturiste, nekateri so obljubljali celo kamp, oziroma naturistično naselje. Doslej pa je vse ostalo le pri besedah. Poklicali smo direktorja tozda Hoteli Belvedere Zvonimirja Savina, ki nam je povedal, da so imeli načrte za naturistično naselje pri Belih skalah. Tem načrtom pa so po eni strani nasprotovali naravovarstveniki, po drugi strani pa pomanjkanje denarja. Kasneje so nameravali urediti del kampa - v bližini obstoječega na Belvederu, kjer zdaj lahko sprejmejo kakih 500 gostov, bi uredili zemljišče za dodatne zmogljivosti - vendar so tokrat ovira vinogradi, ki so na zemljišču prve kategorije. Tako se lahko kopalci na Belvederu kopajo brez kopalk le na neurejenem - »divjem« kopališču, ki se razteza od Belih skal pa skoraj vse do Strunjana, kar je več kilometrov dolga plaža. Kopališče za naturiste so obljubljali tudi na rtu pod Polotokom Seča. Tu so namreč pred nekaj leti nasuli precejšen del morja in pridobili zemljišče, ki je vsaj toliko veliko (če ne večje) kot lucijsko kopališče. Direktor tozda Hotel Metropol Mihajlo Tesič pa nam je povedal, da na ta načrt niso pozabili, da je to ena od nalog v srednjeročnem planu delovne organizacije in da bodo letos izdelali načrte, morda pa že prihodnje leto uredili kopališče za naturiste, ki naj bi sprejelo kakih dva tisoč kopalcev. Za vse bolj pretesen turistični kraj bi nove kopališke zmogljivosti pomenil pomembno novost, ki bi jo morali čimprej izpeljati, ne pa s takimi domiselnimi načrti zavlačevati. BORIS ŠULIGOJ Znano je, da je med mnogimi bralci našega dnevnika zbudila več kot začudenje vest, da je šel tako rekoč prvi kropit pokojnega povojnega fašističnega duceja sam sedanji predsednik republike. Verjetno pa bo morda tudi ogorčenje številnih bralcev ilustriranega tednika GENTE, ki nosi današnji datum (str. 120, ed. Rusconi, Milano) povzročila vest, da je pokojnega fašista isti predsednik obiskal že med njegovo predlansko boleznijo v avgustu isti predsednik republike v rimski kliniki »Vlila del Rosario« poleg »moltissimi uomini politici«, kjer je ležal en teden. Da je poslal svoj blagoslov istrskemu kongresu optantov v Gorico, pač ni potrebno niti omenjati. Tudi ne gre komentirati velikega poudarka v vsem vsedržavnem tisku s kričečimi naslovi in dolgimi članki o pokojnikovem življenju itd., v glavnem brez poudarka na njegovem škodljivem fašističnem početju. No, kot vemo, pa je isti sedanji državni poglavar v preteklih tednih prejel verjetno več kot tisoč dopisnic tržaških antifašističnih občanov - na pobudo - kot je znano, organizacije ANED z zahtevo (v italijanščini) za: »sdemanializzazione del poligona di tiro di Opicina... per dedicare il sito a Parco della pace in memoria dei 109 antifascisti fucilati«. Je predsednik ali njegovo tajništvo vsaj enemu tolikih podpisnikov zahteve potrdilo prejem dopisnice z vljudnostnim zagotovilom antifašistične solidarnosti? Pa tudi brez tega zagotovila zaradi njegove prizadevne kropitve in obiskovanja tako razvpitega kršitelja ustave - on, prvi skrbnik izvajanja vseh ustavnih določb? Morda pa mu bolj prija člen 90 ustave, v katerem je zapisano: »Predsednik republike ni odgovoren za dejanja, ki jih opravi med izpolnjevanjem svojih funkcij, razen za veleizdajo ali za atentat na ustavo.« Toda: ali je tako težko dokazati, da pokojni Almirante ni počenjal vseh 40 let težkih atentatov? Tudi zgrešenost takega izvajanja predsedniške funkcije je kaj lahko dokazljiva! Prejšnji predsednik republike bi prav gotovo ravnal drugače. In tudi glede openskega Parka miru bi se strinjal in pomagal. Kako naj po vsem tem naslovimo ta zapis, da ne bi tvegali žalitve samega sedanjega predsednika republike? Naj bo torej naslov: BREZ NASLOVA. Vse ob tolažbi, da je fašistična stranka kljub vsej dobrohotnosti spričo »ducejeve« smrti od četrte stranke v državi po nedeljskih delnih upravnih volitvah - kot kažejo rezultati -postala šesta. Gre v tolažbo - omembe »skoraj vredna«. Od petka Senjam beneške pesmi Senjam beneške pesmi, najpomembnejša glasbena prireditev v Beneški Sloveniji, je dosegel letos pomemben jubilej. V telovadnici na Ljesah in v priredbi Kulturnega društva Rečan bo ob koncu tedna petnajsti pevski festival. Nastopi bodo v petek, 3. t. m., in soboto, 4. t. m., vsakokrat ob 20.30. Na sporedu bo po sedem pesmi. Deset najboljše uvrščenih bodo izvedli v finalnem delu v nedeljo, 5. junija, ob 15.30. Tudi letos bodo na prireditvi sodelovali gojenci šole Glasbene matice iz Špetra, ki bodo ponovili (na raznih instrumentih) izvedene motive. Za glasbeno spremljavo pevcev bodo skrbeli člani ansambla SSS Checco, Roberto, Rajko in Bepo, napovedovala bosta Margherita Trus-gnach in Ezio Gosgnach. resno?« Bil je ves prepaden. ih Se esn°-« Pogledala je otroka, ki ga je stiskala k prsim, Ceha j^mehnila Billu. »Zares bi, veš.« Ugotovil je, da je to ženo' 1 1° moraš plačati, če imaš enaindvajset let staro VlgXg a9nil se je nadnjo in poljubil najprej Anne in potem 2Ti si šef.« če. se ie in njene oči so zasijale povsem druga- Lsti ni 110 vse tak°' kot Je pričakovala. Bolečina iz pretek-?0da v P?vsen?. izginila in sprevidela je, da nikoli ne bo. 9° lahk^ i no .življenje je prišel nekdo drug, nekdo, ki ga 0,;rok, kak- k-la'- Nikoli ne bo izvedela, kje je njen prvi S9tl1 noick?n ie in kaj bo postal, ko bo odrasel, če je ne bo Vecino ,,Ka‘- Odšel je iz njenega življenja, zanjo je bil za Prej. Borilen, toda sama je lahko končno krenila najema je končno otopela, ni je več rezala. Zdaj ima Maxa... in Billa... in četudi ne bosta imela nobenega otroka več, je pomislila pri sebi... je vesela, da ju ima. Ta dva sta dovolj. 44. POGLAVJE Na večer, ko naj bi podelili nagrade Ameriške akademije, se je Anne zaskrbljeno obrnila k Billu in vprašala, ali je videti debela. Na sebi je imela svetlo modro obleko, prešito z zlatom, na rokah, prsih in v ušesih pa so se ji lesketali diamanti in safirji in Billu se še ni nikoli zdela tako lepa. Ni bila več tako upadla kot nekoč in izginil je njen pretepeni izraz. Zdela se je mirna in zadovoljna in vse na njej je žarelo. »Lepša si kot katerakoli filmska zvezda.« Pomagal ji je ogrniti ogrinjalo iz krzna bele norke, potem pa sta odhitela k avtu. Nista hotela zamuditi. Faye in Wardu sta obljubila, da se bosta oglasila pri njiju in ju peljala s seboj. Valerie naj bi prišla posebej z Georgeom, Lionel pa je obljubil, da se bodo dobili v dvorani. In ko so se končno zbrali pred Glasbenim centrom, kjer naj bi bila podelitev, so bili res lepa skupina, moški vsi v črnih večernih oblekah in ženske v dolgih oblekah v barvah draguljev in rahlo podobne po zunanjosti, pa ne zaradi oblek temveč zaradi privlačnosti. Valerie je imela na sebi bleščeče smaragadno zeleno obleko, lase si je začesala navzgor, v ušesih pa so se ji lesketali smaragdi, ki si jih je sposodila od Anne. Faye je bila naravnost sijajnja v svetlikajočem se sivem Norellovem modelu. Bilo jih je vredno pogledati. V New Yorku pa je v kavbojke oblečena Vanessa gledala televizijo z Jasonom in si želela, da bi bila zraven. »Ne moreš si zamisliti, kako razburljivo je to, Jase.« Oči so se ji zasvetile, ko je zagledala znane ljudi, in kamera se je znova in znova sprehajala po Valinen obrazu. Letos je celo Jason občutil to napetost. Poprej mu ni bilo nikoli dosti do akademijskih nagrad in sploh ni gledal podelitev, dokler ni v njegovo življenje prišla Vanessa. Zdaj pa sta bila pripravljena presedeti pred televizorjem tudi vso noč. Prestala sta podelitve bolj dolgočasnih nagrad, za posebne učinke, za humanistične cilje, glasbene učinke, scenarije in pesmi. Naslednje nagrade je podeljeval Clint Eastwood, ker je Charltona Hestona zadržala prazna zračnica. Nagrado za najboljšo režijo je letos dobil Fayin prijatelj. George je bil sicer nominiran, vendar ni dobil nagrade za najboljšo moško vlogo, pa tudi njun film ni bil nagrajen. Potem so pozvali Faye, naj preda naslednjo nagrado. Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni Nova koristna pobuda naše openske posojilnice Poslovni sporazum med zavodoma HPO in Mediocredito Regionale Industrijska proizvodnja za 3% večja kot lani Gospodarstvo v SZ Hranilnica in posojilnica na Opčinah je pred kratkim stopila v stik z zavodom Mediocredito Regionale in z njim sklenila poslovni sporazum, ki sega med drugim na področje olajšanih posojil. S tem namerava spodbuditi podjetništvo oziroma maloindustrij-ce na Tržaškem in Goriškem, saj ponuja izredne kreditne ugodnosti. Na srečanje, ki ga je priredila v Prosvetnem domu na Opčinah, je povabila dr. Franca Mucchina, odgovornega za novi tržaški urad zavoda Mediocredito Regionale. Predstavnik te ustanove je na predavanju izčrpno obrazložil možnosti poslovanja s Krožnim skladom za gospodarske pobude (FRIE) in zakon št. 1329 z dne 28. novembra 1965, znan tudi kot zakon Sabatini. Mediocredito v splošnem finansira obrtništvo, malo industrijo itd. S tremi deželnimi kreditnimi zavodi (Tržaška hranilnica ter Cassa di risparmio di Gorizia in Cassa di risparmio di Udine e Pordenone) pa upravlja tudi sklad FRIE. Kljub očitkom, da je zavod zelo počasen, se njegovega posredovanja poslužuje že mnogo bank. Razlogov za počasnost je več, poglaviten pa je najbrž strogost obstoječih zakonov pri nadzorstvu podjetij, ki hočejo izkoristiti ugodnosti FRIE. Iter te ponudbe, od predložitve prošnje do njene dokončne odobritve, se tako navadno zavleče do približno enega leta. Poslovanje s krožnim skladom je torej ugodno le za večje količine denarja (delovanje FRIE sega do 200-300 milijonov lir). Zelo važen za naše področje je zakon 26 (paket Trst-Gorica), ki predvideva »uvoz« podjetništva in je nakazal večje vsote za FRIE in mnogo razbremenitev, kar je najbolj zanimivo za podjetnike (ne plačajo npr. INVIM) oziroma podjetja (ne plačajo registra). Tudi v Trstu in Gorici lahko torej kdor koli zaprosi za posojilo FRIE, ki finansira do 70% programa. Mucchino je nakazal tri važna navodila za kredite krožnega sklada. Načelno mora imeti posameznik jasne pojme in mora pred- staviti dober program. Imeti mora tudi dobro finančno kritje (banke se ne splača zaprositi za ostalih 30%, na denar FRIE je namreč treba precej čakati, tako da gre banko prositi za predfi-nansiranje morebitnih omenjenih 70%, razpolagati pa je že treba s 30%). Potrebuje pa še konkretna jamstva, ki morajo po zakonu biti »realna« (hipoteke, bančna poroštva, nepremičnine idr.). Nepremičnine ocenjujejo vsekakor v razmerju 1:2, se pravi, da morajo veljati dvojno. Važen je tudi Sklad za Trst, ki mu je zakon 26 prav tako nakazal denar. Tu imamo 2 tipa finansiranja: prispevke na račun kapitala, ko gre za nove pobude (30%, maksimum 1 milijarda lir) in za obnovitev oz. razširitev obstoječih objektov (15%, maksimum 400 milijonov lir); prispevke na račun obresti, ko gre za znižanje obrestne stopnje FRIE na 7% (maksimum 25 milijonov). Ne gre spregledati, da razni krediti ne smejo skupno presegati 90% programa (če npr. podjetnik dobi od FRIE 70%, bo od Sklada za Trst lahko dobil največ 20%). Posojilo Krožnega sklada lahko dobimo v kateri koli banki, prošnjo lahko oddamo pred naložbo kot tudi po njej, rok finansiranja pa znaša navadno 10 let. Prošnjo mora vsekakor oddati upravitelj podjetja, ne pa morebitni gospodar. Kot jamstvo so lahko tudi stroji, le-ti pa so ocenjeni v razmerju 1:4. V deželi in po vsej Italiji se mnogi poslužujejo zakona Sabatini, v Trstu in Gorici pa je bolj malo poznan. Kar zadeva kupoprodajo strojev, je zakon zelo koristen, ima pa določene omejitve. Prodajalec in kupec morata bivati v deželi, stroji morajo biti novi, za njih pa ne sme biti predviden vpis v PRA oz. evidenčna tablica. Pri nakupu v tujini mora biti predstavnik tovarne, ki proda stroj, Italijan. Finansiranje lahko dobijo tudi avtoprevozniki na račun tretjih. Zakon Sabatini predvideva prodajo na obroke z menicami, finansiranje pa je dejansko 100-odstotno. Postopek je zelo lahek, pozitivna plat pa je v tem, da postane prodajalcem prodaja lažja, saj v mesecu dni že dobijo celotno vsoto. Kupcu ni potrebno nikakršno jamstvo (edino jamstvo, ki pride v poštev, je stroj sam), prvih 12 mesecev pa ne izplača niti lire. Poleg tega mu polovico obrestne stopnje, ki jo mesečno določa zakladno ministrstvo, izplača to ministrstvo samo, tako da kupec dolg zlahka odplača. Najvišje možno finansiranje je 3 milijarde lir, rok zapadlosti pa znaša 5 let. ALJOŠA GAŠPERLIN Moskovska Pravda je pred dnevi objavila podatke Centralne statistične uprave SZ o izpolnitvi državnega gospodarskega načrta za prvo četrtletje letos. Iz njih izhaja, da se je industrijska proizvodnja povečala za 3% v primerjavi z istim razdobjem lani. Prav tako so izboljšali delovno storilnost — za 5,4%. To je precejšen porast v primeri s preteklimi leti, ko so pogosto beležili tudi občuten padec delovne storilnosti ali proizvodnje. V komentarjih pišejo, da je vzrok za takšen napredek v tem, ker so prešla mnoga podjetja na lasten gospodarski račun in samofinanciranje, to pa je spodbudilo delavce k boljšemu delu. Novi sistem je v skladu z načeli sovjetske perestrojke, uporabljajo pa ga poizkusno v 760 organizacijah s kolhozi in sovhozi vred. Po novem dela že 51 milijonov zaposlenih, ki ustvarijo nad 60% celotnega narodnega dohodka. Še nekaj statističnih podatkov o izpolnitvi sovjetskega gospodarskega načrta. V prvem četrtletju letos so proizvedli 468 milijard KwH električne energije, načrpali 156 milijonov ton nafte in 197 milijard kubičnih metrov naravnega plina ter izkopali 202 milijona ton premoga. V tem razdobju so poslali na tržišče 41 milijonov ton jekla. Manj so napredovali pri lahki in živilski industriji. V prvih treh mesecih letos so začeli z delom novi obrati, ki jih je financirala zvezna vlada. Vrednost teh naložb znaša 17,3 milijarde rubljev. Delavci so zaslužili povprečno 210 rubljev mesečno, kar je 8 rubljev več v primerjavi z istimi tremi meseci lani. Kolhozniki so prejemali 3% več kot v razdobju januar-marec 1987. V SZ imajo delavci tudi »indirektne zaslužke«, kakor pravijo. Ti zajemajo socialno zavarovanje, brezplačne sindikalne dopuste, štipendije, socialne podpore ipd. Sklad teh »zaslužkov« je znašal v prvih treh mesecih letos 40 milijard rubljev ali 2 milijardi več kot lani. M. L. I- I m m »» i v: 1 miloš Gospodarjenje v Senožečah Novice, 27. maj 1868 Kamor koli gledaš, vidiš skrbi do napredka in blagra v našem trgu pod sedanjim županstvom, ktero se še le komaj 20 mesecev na svoji ladji ziblje. Ali ne vidiš novih poljskih in gozdnih cest, kako so pripravne umnemu kmetijstvu? Ne vidiš lepih cest in ulic po trgu, ktere vse so pod prejšnjim županstvom take bile, da so celo koze težko po njih plezale? Ali ne vidiš tiste podrtine v sredi trga kakšna je bila in kako je sedaj olepšana z lepimi rajdami čvrsto rastočih orehov, kteri obiskovalcem osmih novih sejmov hladno senco obetajo. Tedaj brate! osem novih sejmov je sedanje županstvo tudi pridobilo, prejšnja županija pa ni mogla še dveh pridobiti. Kaj ne hodiš v farno cerkev, da bi tudi tamo videl notri, zunaj in okoli. Razlaščanje pred 120 leti Edinost, 29. maj 1928 V Ajševici, na Ajdovskem polju, v Vipavi in Bovcu so oblastva zasedela precej obsežne kose zemlje revnim, da jih spremene v letališča. Prizadeti posestniki so že dobili odločbe, s katerimi se jim naznanja zasedba, kar je pa gotovo le uvod k popolni razlastitvi. Oblastvo so vodili v tej reči izključno vojaški oziri, o katerih ne gre, da bi mi sodili, ker je to zadeva generalov. Nas zanimajo le gospodarske posledice in radi teh so se oglasili v Gorici posestniki. Posebno prizadet je Bovec, kjer je zasedena polovica plodne zemlje in so nekateri gospodarji izgubili vse posestvo razen hiše. Nastopila so vprašanja: 1. nekateri posestniki so na zasedenem zemljišču posejali različne sadeže, npr. krompir in žele vedeti, kaj bo s temi pridelki? 2. Drugi so bili ravno v tem, da obdelajo zemljo. Ali smejo ti še na njej delati in sejati? 3. Kaj bo s krmo? Na Bovškem imajo nekateri v hlevih živino, a ne več zemlje. Kje naj jemljejo seno? 4. Kdo bo plačal odškodnino, kakšna bo in kedaj se odšteje? Ako se ne uredi v kratkem to vprašanje, pridejo nekatere družine po nedolžnem v največjo bedo. Državni poslanec dr. E. Besednjak se je obrnil v zadevi na gospoda prefekta, ki mu je rekel, da gre za vojaško stvar in naj se oglasi pri vojaškem poveljstvu. Prefekt je pripomnil, da pridejo letališča v upravo goriš-ke dežele. Divizijsko poveljstvo v Gorici in deželni odbor nista mogla dati pojasnil, ker je ukaz za zasedbo prišel naravnost iz Padove, kjer ima sedež poveljništvo za zrakoplovstvo. Dr. Besednjak se je odpeljal v Padovo, da bi poročal prizadetim posestnikom. Tam je zvedel, da je prišel ukaz o zasedbi naravnost iz Rima in se ne da na njem nič spreminjati. Glede krme so v Padovi rekli, da je v oblasti deželne uprave dovoliti kmetom pašo in košnjo, kakor so jo imeli doslej, ravno tako smejo seve posestniki pobirati sadeže, toda vse to le do trenutka, ko pričnejo dela na letališču. ■ TRŽAŠKA BORZA 1’ 30. 5. 1. 6. URADNE KOTACIJE Generali 81650 84050 Lloyd 15150 15210 Lloyd risp 6730 6950 RAS 38200 39900 RAS risp 14500 15100 Sai . 13500 14200 Sai risp 7000 7200 Montedison 1462 1537 Montedison risp 720 738 Pirelli 2350 2470 Pirelli risp 2340 2460 Pirelli risp. nc 1440 1465 Snia 1815 2010 Snia risp 1760 1.880 Snia risp. nc 1020 1100 Rinascente 3310 3430 Rinascente priv 2050 2080 Rinascente risp 2250 2300 Premuda 1900 1850 Premuda risp 1850 1850 SIP 1980 2060 SIP risp 2110 2160 Bastogi 219 230 Comau 2010 2075 30. 5. 1. 5. Fidis....................... 5300 5350 Gerolimich.................... 89 90 Gerolimich risp............... 87 89 SME ........................ 1700 1785 Stel........................ 2740 2880 Štet W 10 ................... 600 620 Štet W 9 .................... 340 320 Štet risp................... 2600 2620 Tripcovich .................. 7415 7900 Tripcovich risp. nc......... 2700 2650 Att. Immobiliari ........... 2500 2525 FIAT ....................... 8496 8795 FIAT priv................... 5320 5550 FIAT risp................... 5350 5610 Gilardini.................. 11800 11550 Gilardini risp.............. 9450 9700 Dalmine ..................... 210 215 Marzotto.................... 4500 4550 Marzotto risp............... 4500 4580 Marzotto risp. nc........... 3590 3610 NEURADNO TRŽIŠČE __________ I. C. C. U................... 550 550 SO. PRO. ZOO................. 950 950 Carnica Ass................ 11000 11500 1. 6. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP februar 1990 12,5% .. 103,5 —0,24 BTP april 1989 12% 101,8 — BTP februar 1989 12,5% .. 101,85 + 0,10 BTP januar 1989 12,5% . . . 101,7 —0,10 BTP januar 1990 12,5% . . . 103,35 —0,05 BTP julij 1988 12,5% 100,01 —0,10 BTP maj 1989 10,5% 101 + 0,10 BTP marec 1989 12,5% . . . 102,1 + 0,15 BTP nov. 1988 12,5% 101,45 + 0,15 BTP okt. 1988 12,5% 100,95 + 0,05 BTP januar 1990 97,8 + 0,10 ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . . 107,3 —0,19 CCT ECU 1982/89 14% . . . 104,5 —0,10 CCT ECU 1983/90 11,5% . . 107,35 + 0,23 CCT ECU 1984/91 11,25% . 109,2 + 0,65 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 109,1 —0,37 CCT ECU 1985/93 9% . . . . 104,25 + 0,14 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 105,9 —0,19 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 103,4 —0,29 1. 6. spr. % CCT ECU 1985/93 9,75% . . 106,2 —0,28 CCT januar 1991 ............. 99,1 — CCT julij 1993 ................ 95 +0,96 CCT december 1990 ........... 99,6 +0,10 CCT februar 1991 ............ 98,8 —0,15 CCT februar 1997 ........... 92,25 — CCT junij 1993 ............. 94,15 +0,05 CCT marec 1991 .............. 99,1 +0,10 CCT november 1993 ........... 96,1 +0,10 CCT september 1993 .......... 94,2 — CCT avgust 1992 ............. 98,4 +0,41 CCT avgust 1993 ............. 94,5 +0,27 CCT 1983/93 2,5%............. 91,7 — CCT avgust 1988 ........... 100,35 — CCT avgust 1990 ............. 99,1 —0,05 CCT avgust 1991 ............ 100,1 —0,05 CCT avgust 1995 ............. 92,9 +0,22 CCT avgust 1996 ............. 92,2 —0,05 CCT april 1991 ............ 100,65 —0,10 CCT april 1992 .............. 97,9 —0,15 CCT april 1995 .............. 91,7 —0,05 CCT april 1996 ............. 92,25 —0,05 CCT december 1990 .......... 101,8 — _____________________________1. 6. spr. % ŽIVILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO Alivar....................... 8200 +3,81 Buitoni ..................... 8700 +2,71 Eridania ..................... 3350 +3,07 Perugina...................... 4120 +0,68 ZAVAROVALSTVO - BANČNIŠTVO________________ Alleanza Ass................. 45400 +3,41 Alleanza Ass. risp. por. .. . 46900 +0,66 Assitalia.................... 15180 +2,84 Ausonia ...................... 2250 +3,44 Latina Ass. ord............. 14650 +7,24 Generali Ass................. 83400 +2,08 Italia Ass................... 9940 +4,60 Abeille ..................... 83000 +1,71 La Fondiaria spa............ 59600 +2,14 La Previdente .............. 22550 +3,96 Lloyd Adriatico ............. 15210 +1,73 RAS fraz.................... 39900 + 3,23 RAS risp. port. ............. 15105 +1,71 Toro ord.................... 15600 +2,63 Unipol priv.................. 16190 +4,44 Banca Comm. Italiana .... 1997 +2,30 Banco di Roma ............ 4910 —0,40* Credito italiano ............. 1027 +0,78 Interbanca ord.............. 13420 — Mediobanca................... 16900 +4,64 PAPIRNA INDUSTRIJA - CEMENT_______________ Cart. Burgo ord.............. 12450 +1,63 L'Espresso.................. 20900 +0,96 Mondadori .................. 16150 — Mondadori priv............... 7115 +3,41 Poligraf. Editoriale......... 4090 —0,12 Cementir .................... 2510 +2,65 Italcementi................. 95000 +0,52 1. 6. spr. % Unicem 16000 + 0,56 Unicem risp 8010 + 1,52 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp 2350 + 1,29 Fidenza Vetrar 1000 . . . 5790 + 1,22 Italgas 1696 + 1,55 Mira Lanza 38400 + 0,39 Montedison 1000 1520 + 2,98 Montefibre 1482 + 5,78 Pirelli 2470 + 4,66 Pirelli risp 2460 + 4,63 Recordati ord 7540 + 5,16 Saffa 6635 + 0,68 Siossigeno 23500 + 0,42 Snia BPD 1975 + 6,81 Snia Fibre 1353 + 3,67 Snia Tecnopolimeri .... 4000 + 2,56 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 3426 + 1,96 Silos Genova 482 + 1,90 Standa 16050 + 0,50 Standa risp. port 5510 + 2,01 Alitalia cat. A 2465 + 1,60 Alitalia priv 1479 + 0,27 Italcable 9400 + 3,63 SIP 2063 + 1,87 SIP risp. port 2194 + 1,80 Sirti 7310 + 2,30 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti 3940 + 0,51 Tecnomasio 1610 + 0,62 Bastogi................... 232,50 +6,16 1. 6. spr. % Bonifiche Siele ............ 24500 —0,40 Bonifiche Siele risp...... 8550 +0,82 CIR - Comp. Ind. Riunite . . 2570 +5,02 CIR risp..................... 5140 +2,18 Cofide....................... 5320 +6,29 Comau Finanziaria ........... 2075 +2,46 Editoriale SpA .............. 2560 — Euromobiliare ............... 6300 +1,61 Ferruzzi Agric............... 1265 +3,34 Fidis........................ 5550 +6,63 Fimpar ...................... 1195 +1,27 Finarte ..................... 2990 — Fiscambi Holding............. 6610 +0,15 Fiscambi risp................ 1800 — Fornara ..................... 2025 — Gaic ....................... 28600 +2,14 Gemina........................ 1240 +5,26 Gemina risp.................. 1155 +4,14 Gerolimich..................... 90 +1,12 Gerolimich risp. port..... 89,50 +4,06 IFI priv.................... 14680 +2,87 IFil fraz.................... 3000 +1,72 IFIL risp. port. fraz........ 1741 +2,11 Iniziativa Meta.............. 9465 +2,37 Iniziativa Meta risp......... 3325 +0,75 Italmobiliare............... 95000 +3,09 Pirelli & C.................. 4080 +2,51 Riva Finanziaria ............ 9740 +0,51 Sabaudia Finanziaria .... 1750 +0,06 Sabaudia risp. nc ........... 1051 +4,78 Saes......................... 1440 —0,68 SME ......................... 1849 +8,70 SMI Metalli.................. 2014 — SMI risp...................... 1899 —0,05 SOGEFI........................ 4785 +1,91 Štet......................... 2911 +2,68 Štet risp. port............... 2710 +4,43 1.6.spr. % Tripcovich 7900 + 5,33 Tripcovich risp. nc 2650 —1,85 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 2525 + 0,59 Calcestruzzi 7900 + 1,93 Cogefar 4290 + 2,14 Del Favero 3490 + 5,72 Grassetto SpA 8700 + 1,16 IMM Metanopoli 973 —0,40 Risanamento Napoli . . . 12700 + 1,19 Vianini 2861 + 0,21 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord. 2220 + 1,83 Danieli & C 4515 + 1,68 Data Consyst 8220 + 0,61 Fiar SpA 12300 + 0,57 Fiat ord 8725 + 2,64 Fiat priv 5500 + 3,77 Fiat risp 5500 + 2,63 Franco Toši 13210 + 0,22 Gilardini . ... 11550 + 0,34 Magneti Marelli 2250 + 3,68 Merloni 1520 + 0,66 Necchi ord 2190 —0,22 Olivetti ord . . . . 9548 + 3,11 Olivetti priv . . . . 5299 + 0,93 Pininfarina 8890 + 0,11 Rodriguez SpA 9950 + 0,60 Safilo 5010 + 0,22 Safilo risp 4940 —1,59 Saipem 2050 —2,38 Saipem risp 2170 + 2,11 Teknecomp 1120 + 1,08 CCT december 1991 ........ CCT december 1995 ........ CCT december 1996 ........ CCT ECU febr. 1994 ....... CCT ECU maj 1994 ......... CCT EFIM avg. 1988 ....... CCT ENI avg. 1988 ........ CCT februar 1991.......... CCPfebruar 1992 .......... CCT februar 1992 9,8% . . . CCT februar 1995 ......... CCT februar 1996 ......... CCT februar 1997 ......... CCT januar 1990 12,5% . . . CCT jan. 1990 BB 12,5% . . CCT jan. 90 USL 12,5% . . . CCT januar 1991 .......... CCT januar 1992 .......... CCT januar 1992 11%_______ CCT januar 1996 .......... CCT januar 1996 IND....... CCT januar 1997 IND....... CCT junij 1991 IND........ CCT junij 1995 IND........ CCT junij 1996 IND........ CCT INAM jan. 89 12,5% . . CCT julij 1988 EM 83...... CCT julij 1990 IND........ CCT julij 1991 IND ....... CCT julij 1995 IND ....... CCT julij 1996 ........... CCT maj 1991 IND.......... CCT maj 1992 ............. CCT maj 1995 IND.......... CCT maj 1996 ............. CCT marec 1991 IND........ CCT marec 1995 IND........ CCT marec 1996 ........... CCT marec 1997 IND........ CCT nov. 1990 IND......... CCT nov. 1990 EM 83 . . . . CCT nov. 1991 IND......... CCT nov. 1995 IND......... CCT nov. 1996 IND......... CCT oktober 1993 IND ... . CCT okt. 88 EM 83......... CCT oktober 1990 IND______ CCT oktober 1991 IND______ CCT oktober 1995 IND ... . CCT oktober 1996 IND ... . CCT sep. 1988 EM 83 . . . . CCT sep. 1990 IND......... CCT sep. 1991 IND......... CCT sep. 1995 IND......... CCT sep. 1996 IND......... CTS marec 1994 IND........ ED SCOL 1975/90 9% ------- ED SCOL 1976/91 9% ------- ED SCOL 1977/92 10% . ■ ■ REDIMIBILE 1980 12% . . ■ RENDITA —35 5% ........... 1.6. spr._% 99,85 93,3 92,5 103.3 95 100.3 100.4 101,8 98,65 100 96.7 94 92.5 102.85 102,45 102,6 101.85 99,55 100,9 93.8 95.9 92.6 100,8 92,15 92,8 101.4 100,2 99.2 100,2 93.1 92.5 100.7 95.6 91.75 92.3 100,6 92,10 92,8 92.1 99.1 101.8 100,25 93.1 92 95.35 100,55 99.1 100,3 92.75 92,5 100,6 99,1 100,2 92,8 92.35 71 103 102 102,2 105,75 76.4 + 0,11 —0,22 —0,05 + 0,26 + 0,10 —0,36 -0,11 —0,11 + 0,1° + 0,26 —OJ6 + 0,84 -0,06 + 0,11 -0,06 + 0,11 + 0,06 + 0,10 -0,11 +0.11 -0.20 -0,11 -0,11 —0,10 —0,16 —0,06 + 0,06 -0,06 ___0,06 + 0,1° + 0,11 —0,56 + 0,20 + 0,06 UNIVERZE Univerza v Trstu razpisuje javni natečaj za diplomiranega tehnika odseka elektrotehnike, elktronike in informatike. Natečaja se lahko udeležijo diplomirani inženirji, ki nimajo še 40 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Proš-njo z overovljenim podpisom mora kandidat napisati na kolkovanem papirju ali posebnem kol-kovanem formularju in jo poslati na naslov: Al Magnifico Rettore, Universita degli studi di Tri-este, Piazzale Europa 1. Vzorec za prošnjo lahko kandidati dobijo tudi v tajništvu tržaške univerze. Rok za predložitev prošenj zapade 2. junija 1^88. Za podrobnejše informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - natečaji in izpiti - z dne 3- 5. 1988. Ministrstva Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo razpisuje javni natečaj za 74 tehničnih inšpektorjev centralnega in periferičnih sedežev. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti agronomije, gozdarstva ali živinoreje, ki nimajo še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Prošnjo z overovljenim podpisom mora kandidat poslati na naslov: Direzione generale degli affari generali e del personale, Divisione VI concorsi, via XX Set-tembre 20, 00100 Rim. Rok za predložitev prošenj Zapade 10. junija. Kandidati morajo poleg agronomije in prava Evropske skupnosti obvladati tudi angleščino ali francoščino. Za podrobnejše informacije glej posebno izdajo Uradnega lista -natečaji in izpiti - z dne 10. maja 1988. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo razpisuje javni natečaj za 27 administrativnih svetovalcev centralnega in periferičnih sedežev. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti prava, okonomije, političnih ved, ki nimajo še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Prošnjo z overovljenim podpisom mora kandidat poslati na naslov: Direzione generale degli affari generali e del personale, Divisione VI concorsi, via XX Set-tembre 20, 00100 Rim. Rok za predložitev prošenj zapade 10. junija. Kandidat^ morajo poleg us-avnega, civilnega in administrativnega prava r Politične ekonomije obvladati tudi anglešči-0 ali francoščino. Za podrobnejše informacije ?le] posebno izdajo Uradnega lista - natečaji in 'zpiti - z dne 10. maja 1988. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo razpisuje javni natečaj za 71 tehničnih izveden-cev centralnega in periferičnih sedežev. Nateča-t-Se ^kko udeležijo agrarni, tehnično industrijski ali agrotehnični izvedenci, ki nimajo še 36 let Razen izjem, ki jih predvideva zakon). Prošnjo z overovljenim podpisom mora kandidat poslati na aslov: Direzione generale degli affari generali e el personale, Divisione VI concorsi, via XX Set-embre 20, 00100 Rim. Rok za predložitev prošenj apode 10. junija. Za podrobnejše informacije ?lei Posebno izdajo Uradnega lista - natečaji in 2Piti - z dne 10. maja 1988. Ministrstvo za zunanje zadeve razpisuje avni natečaj za 25 prostovoljcev za diplomatsko jrriero. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti v orromiji, pravu, ekonomskih, bančnih in poli-criih vedah, ki imajo že 21 let in jih nimajo še in ^anc*rdat mora govoriti francosko in angleško utora poznati mednarodno pravo. Prošnjo za vpis na natečaj mora kandidat napisati na kolkovanem papirju in jo z overovljenim podpisom poslati kot priporočeno pismo s povratnico^na naslov: Ministero degli affari esteri, Direzione generale del personale e dellamrninistrazione, Ufficio V, Rim. Rok za predložitev prošnje zapade 13. junija. Za podrobne informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - natečaji in izpiti - z dne 29. 4. 1988. Ministrstvo za zunanje zadeve razpisuje v sodelovanju z Organizacijo združenih narodov javni natečaj za pet funkcionarjev (Junior Professional officers) ekonomskega, juridičnega in knji-govodstvenega sektorja. Natečaja se lahko udeležijo tisti, ki so diplomirali na teh fakultetah po 31. decembru 1956. Kandidati morajo obvladati angleščino ali francoščino. Prošnje, ki bodo morale biti napisane na posebnem formularju bodo morale prispeti v Center združenih narodov do 30. junija 1988. Formularje lahko interesenti dobijo v uradih: Ministrstva za zunajje zadeve, DGPA Ufficio V, Piazzale della Farnesina 00194 Rim; Centra za informacije združenih narodov, pizza San Marco 50, 00186 Rim in na sedežih SIOI v Rimu, Milanu, Torinu, Firencah in Neaplju. AC1 Italijanski avtomobilski klub razpisuje javni natečaj za asistenta administracije svojega obmejnega sedeža na mejnem prehodu Rabujes, za asistenta administracije svojega obmejnega sedeža na mejnem prehodu Pesek in za asistenta administracije svojega obmejnega sedeža na mejnem prehodu Rdeča hiša. Natečaja se lahko udeleži, kdor je izpolnil šolanje na višji srednji šoli, nima še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in bo do 3. junija bival v pokrajini, kjer se bo vpisal na natečaj. Prošnjo z overovljenim podpisom in potrdilom o stalnem bivališču mora kandidat napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Automobil club dltalia, Servizio personale e affari generali, Ufficio as-sunzione, formazione, aggiornamento ed impie-go, Ulica Maršala 8, Rim. Kandidat mora poznati nekaj informatike in statut avtomobilskega kluba ACI in mora obvladati nemščino. Rok za predložitev prošenj zapade 3. junija 1988. Za podrobnejše informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - natečaji in izpiti - z dne 26. 4. 1988. Lahko jih pa dobijo tudi na pokrajinskih in obmejnih sedežih ACI. Konzorcij za upravljanje in razvoj Centra za znanstvene in tehnološke raziskave v tržaški pokrajini razpisuje javni natečaj za funkcionarja druge stopnje kadrovanja Centra za dokumentacijo. Natečaja se lahko udeležijo mladi, ki so končali šolanje na višji srednji šoli. Rok za vpis na natečaj zapade 15. junija. Ostale informacije in kopijo razpisa lahko interesenti dobijo na sedežu konzorcija Centra za raziskave v Pad-ričah 99, Trst ali po telefonu št.:040/226011. Državni inštitut za socialno skrbstvo razpisuje javni natečaj za 35 administrativnih sodelavcev deželnih sedežev v Furlaniji-Julijski krajini. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti prava, političnih ved in ekonomske fakultete, ki še nimajo 35 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Prošnjo za vpis na natečaj mora kandidat poslati na naslov: Direzione generale delLIstituto nazionale della previdenza sociale, Servizio personale, reparto IV, ulica Ciro il Grande 21, 00100 Roma Eur. Rok za predložitev prošenj zapade 13. junija. Za podrobne informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - natečaji in izpiti - z dne 13. maja 1988. Goriška krajevna zdravstvena enota št. 2 razpisuje javni natečaj za zdravstvenega direktorja. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti medicinske fakultete, ki še nimajo 50 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in so že tri mesece pred rokom za vpis na natečaj vpisani v poklicni seznam. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje navedene v Deželnem vestniku št. 56 z dne 9. maja 1988. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji Uradnega lista - natečaji in izpiti - in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnje za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati poslati na naslov: Unita sanitaria locale n. 2 Gorizi-ana, Ulica Vittorio Venelo 24, 34170 Gorica. Ostale informacije lahko interesenti dobijo tudi na sedežu KZE št. 2 v uradu za osebje v Gorici tel.: 0481/87451. Občina Ronke razpisuje javni natečaj za specializiranega drelavca - šoferja. Natečaja se lahko udeleži, kdor je končal obvezno šolanje, je že polnoleten in še nima 35 let (razen izjem, kijih predvideva zakon). Kandidat mora imeti tudi vozniško dovoljenje kategorije D in dvoletno delovno izkušnjo kot šofer težkih vozil. Rok za predložitev prošenj zapade 10. junija 1988 ob 13.30. Za podrobnejše informacije glej Deželni vestnik št. 52 z dne 29. 4. 1988. Pojasnila o razpisu pa lahko interesenti dobijo tudi na tajništvu Občine, Trg Unita 1, Ronke. Telefon: 0481/778759. Pošten vrtnar, ki želi vzdrževati vrt. Kogar zanima, naj telefonira na številko: 040/722516. Mizarski vajenec po možnosti iz dolinske občine. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, Tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: »C8«. Čevljarski vajenec, ki ne sme imeti več kot 16 let. Interesenti naj telefonirajo od 11,30 do 16. ure na številko: 040/910557. Zidar za opravljanje občasnih del. Interesenti naj telefonirajo ob večernih urah na številko: 040/631408. Prodajalno osebje, ki hoče prodajati proizvode za drogerije in trgovine kozmetike. Interesenti naj telefonirajo na številko: 040/567165. Prodajalno osebje part-time, ki bo lahko samostojno in kadarkoli prodajalo razno blago. Interesenti naj telefonirajo ob uri obeda na številko: 040/639491. Finančni svetovalci. Zaposlitev v Furlaniji-Julijski krajini, Liguriji, Piemontu, Kalabriji, Siciliji in Sardiniji jim ponuja delniška družba Ge-ner Comit, ki jo sestavljata zavarovalnica Generali in banka Commerciale italiana. Gener Comit hoče okrepiti svoje delovanje na finančnem, zavarovalnem in ekonomskem sektorju. Možni so zelo zanimivi zaslužki in strokovna izobrazba. Interesenti naj pošljejo svoj kratek življenjepis na naslov: GenerComit Distribuzione, San Marco 875, 30124 Benetke. Sposobna tipkarica, ki zna uporabljati kom-pjuter. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "C7". Strežno in kuharsko osebje. Zaposlitev ponuja priznana restavracija na Krasu. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "C6". Fant, ki se želi zaposlitiv Nemčiji. Začasno zaposlitev do oktobra mu ponuja slaščičarna. Zagotovljena je dobra plača, hrana in nočnina. Interesenti naj telefonirajo po 20. uri na številko: 0049/287112043. Trgovski potnik, ki je dobro vpeljan v prehrambeni in okrepčevalni sektor ter v prodajo na debelo. Dodelili bi mu ekskluzivne artikle in ekskluzivno področje poslovanja. Interesenti naj telefonirajo od 13. do 15. ure na številko: 040/214438. Učitelj ali učiteljica telovadbe. Interesenti naj pišejo na poštni predal št. 6/M, 34100 Trst. Dekleta, ki se želijo zaposliti v slaščičarni. Ponujajo jim zaposlitev od polovice junija do polovice septembra ali pa julija in avgusta na Jonski obali Kalabrije (Siderno). Interesentke naj telefonirajo na številko: 0434/767929. Vestna otroška varuška. Zaposlitev ji ponuja družina z dvema otrokoma. Interesentke naj telefonirajo na številko: 040/764101. Kuhar in pomožni kuhar dobita takojšnjo zaposlitev za poletno sezono. Zaposlitev jima ponujajo v Gradežu tel: 0481/941023. 22-letna knjigovodkinja išče zaposlitev kot uradnica. Ima že nekaj delovnih izkušenj v podjetju za izvoz in uvoz. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro ' Z18'. 21-letno dekle išče zaposlitev kot otroška varuška ali katerokoli primerno zaposlitev. Kogar zanima naj telefonira na številko: 040/412543. Dekle išče zaposlitev kot uradnica. Dokončala je tečaj strojepisja, komercialne prakse in informatike (COBOL), obvlada zadovoljivo nemščino in srbohrvaščino. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Z19 \ 20-letno dekle išče kakršnokoli zaposlitev. Ponudniki naj telefonirajo na številko: 040/200782. 17-letno dekle išče katerokoli zaposlitev. Ponudniki naj telefonirajo na številko: 040/200617. Hišna pomočnica išče honorarno zaposlitev ob četrtkih in sobotah. Ponudniki naj telefonirajo na številko: 822103. 17-letni fant s končanim prvim letnikom natakarske šole (IRFOP) nujno išče delo za poletno sezono. Ponudniki naj telefonirajo na številko: 040/910747. prispevki prispevki prispevki prispevki prispevki prispevki prispevki prispevki prispevki prispevki prispevki S. ms/' ^letnici smrti Danila Baše (30. jng . ) darujeta žena Lucia in hči Anna-Ur , „15 0°0 lir za TPK Sirena in 15.000 MePZ M. Pertot-Barkovlje. Con sP0Inin na drago Tončko Bidovec-lir J“ darujeta Just in Sonja Colja 50.000 ya Dijaško matico. den jPomin na prijateljico Gizelo Gru-sKn t Uje Ivanka Mihelič 20.000 lir za 1 Gruden. darm!!1^Sto.cve,;ia na 9ro,:5 Ivana Rebule lir za Pipan (Nabrežina) 20.000 Na^Kl? 1 Gruden. feveo e?° cvetja na grob Angela Pečin-GrUcjeandaruie Drejc 50.000 lir za SKD I. daridei65^ cvetja na grob Ivana Rebule Ur, i4aJ,° Zorka Perčič (Šempolaj) 10.000 Pepj ra Gruden (Šempolaj) 10.000 lir ter IS.oon . ruden z družino (Šempolaj 1/b) - uu Ur za SKD Vigred. grob pok. Edvarda Nam/t28 SKD Vigred. ^a Vrtr'!^3 darujej° starši otrok državne-111 65 nnn v D°Une 65.000 lir za ŠD Breg Vsn°llrzaSkladM.čuk. 9abrijei, ln na Franca Budina daruje hči Priitiorer t družino 50.000 lir za MePZ °deča zvč jbor in 50 000 lir za MePZ Narn ezda' Ul n a (jao?- c7etia na grob Romana Mala-4°.000 ijr ,Jeia Andrina in Žarko Ban v Zadrugo Ban. na Romana Malalana in Mi- [p 1° Pur' Zahar daruje družina i 30) 30.000 lir za Zadrugo len0Sp°®in na ?aruje? IRjn na Ano Sancin vd. Foraus r za tvjp7 ”.a' Paolo in Giancarlo 30.000 V p0, 4 v- Vodnik. SpUrjeta SIvanvSp0mina d05'?3 Gorupa U^lirza ^ m Stanka Hrovatin m v NOB cvrzevanie spomenika pad-u na Opčinah. V počastitev spomina Josipa Gorupa darujejo Drago, Saša in Nasta 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Opčine, Bani in Ferlugi, 50.000 lir za sekcijo KPI Opčine-Bani, 50.000 lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši in 50.000 lir za SKD Tabor. V spomin na pok. Mirko Milič daruje gospa Ivanka Pirjevec 25.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Lojzke Lom-bar-Peterlin darujejo Mara in Odo Kalan 50.000 lir, Vera Sancin 10.000 lir ter Marija in Avguštin Pečar 10.000 lir za ŠZ Sloga. V spomin na nono Lojzko darujeta Matevž in Ambrož 100.000 lir za ŠZ Sloga. V spomin na pok. Edvarda Debenjaka darujejo sodelavke učiteljice Nadje 40.000 lir za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob Romana Malalana darujejo Valerija, Aliče in Štefanija 60.000 lir ter družina Vidah 20.000 lir za Zadrugo Ban. V spomin na nepozabne starše in na sestro Karlo darujeta Lidija in Nada Kapun 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. V počastitev spomina Lojzke Lombar darujeta Milica Kravos in Mira Stegu 50.000 lir za Sklad M. Čuk. Ob 7. obletnici smrti mame Angele Grobiše daruje hči Marinka 20.000 lir za Godbeno društvo v Nabrežini. V spomin na Josipa Gorupa daruje družina Milana Ferluge 30.000 lir za SKD Tabor. Roza Počkar daruje 10.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Namesto cvetja na grob Danila Carlija daruje Lidia Pellegrini 20.000 lir za Sklad M. Čuk. V spomin na Jožka Gorupa darujeta Anica in Marčelo Malalan 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. V spomin na Jožijevo mamo daruje Edi z družino 20.000 lir za ŠZ Sloga. V počastitev spomina g.e Milene Gra-honje por. Zahar daruje Nadja 30.000 lir za Sklad M. Čuk. V spomin na Petra Cesarja darujeta Lidija in Miloš Kalc 15.000 lir za Sklad M. Čuk. Namesto cvetja na grob Romana Malalana darujejo za cerkev v Banih: Milka, Rino, Luciana in Irene 20.000 lir, Vinko in Vida Ražem 20.000 lir, Marija Vodopivec 20.000 lir ter sestrična Marija Saffaro 20.000 lir za cerkev v Banih. Namesto cvetja na grob pok. Romana Malalana darujeta družini Križmančič in Žerjal (Gropada 98) 30.000 lir za Zadrugo Ban. Namesto cvetja na grob pok. Romana Malalana darujeta hči Carmela in Silvo 20.000 lir za Zadrugo Ban in 30.000 lir za MPZ Vesela pomlad. V počastitev spomina očeta Draga Gorupa daruje Angela Škerlavaj-Sferzi 20.000 lir za SKD Tabor. Namesto cvetja na grob Milene Zahar darujeta Milena in Mirko Štoka 10.000 lir za PD Slovenec. V spomin na Mileno Zahar darujeta Rado in Majda Mennucci 15.000 lir za PD Slovenec in 15.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec. Ob 18. obletnici smrti dragega očeta Ladislava se ga spominja hči Tatjana Carli (Trebče 183) in daruje 25.000 lir za Sklad M. Čuk. V spomin na Edija Debenjaka daruje Tatjana Carli 25.000 lir za Sklad M. Čuk. V spomin na Edija Debenjaka darujejo sosede 25.000 lir za KD Lipa, 25.000 lir za ŠD Zarja, 25.000 lir za ŠZ Sloga, 30.000 lir za vzdrževanje spomenika v Bazovici in 30.000 lir za cerkev v Bazovici. Namesto cvetja na grob Tončke Bidovec daruje Olga Ban 20.000 lir za Sklad M. Čuk. Namesto cvetja na grob Josipa Goru-pa-Gori darujeta Milena in Danila Poženel 15.000 lir za knjižnico P. Tomažič -Opčine. Namesto cvetja na grob Edija Debenjaka darujeta Danila in Milena Poženel 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici. V spomin na Ano Sancin vd. Foraus darujejo hčeri in sin 150.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na Nadjinega očeta daruje skupina študentk pedagoške akademije 50.000 lir za Sklad M. Čuk. V spomin na drago mamo Lojzko Lom-bar-Peterlin daruje družina 100.000 lir za revijo Mladika, 100.000 lir za openski cerkveni pevski zbor, 100.000 lir za opensko cerkev in 100.000 lir za ŠZ Sloga. Ob 7. obletnici smrti Frančiške Grgič darujejo sestere Evgenija, Marija ter Zofija 30.000 lir za KD Slovan. Namesto cvetja na grob Antonije Bandi daruje Bernarda Ota 10.000 lir za bolnega fanta. V spomin na drago prijateljico Tončko darujeta družini Gregorič in Morassut 30.000 lir za Združenje bivših aktivistov na Tržaškem ozemlju. Namesto cvetja na grob Ane Sancin vd. Foraus daruje Bruna Kocjančič 30.000 lir za KD V. Vodnik. V spomin na Ano Sancin vd. Foraus daruje družina Vojteh Lavriha 30.000 lir za KD V. Vodnik. Namesto cvetja na grob svakinje oz. tete Tončke Bidovec-Colje darujejo Ivanka, Alenka in Danica Colja 50.000 lir za SKD Vigred. V spomin na drago mater daruje Boris Bandi 100.000 lir za Zvezo borcev Bolju-nec. Namesto cvetja na grob Milene Zahar daruje družina _Mauri (Boršt 149) 10.000 lir za Sklad M. Čuk. V počastitev spomina Karla Pahorja darujejo za svetoivanski Marijin dom Karla, Mira, Pina Golob 30.000 lir, Pini Kocjančič ter Boži in Marta z družinama 35.000 lir. V spomin na sestro Marto Tomažič-Fi-čur daruje Nela Sodomaco-Foraus 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Tončke Bidovec daruje Vanja Turina 20.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Tončke Bi-dovčeve daruje Zora Fabjančič 20.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na Jožefa Gorupa darujejo Andolškovi 30.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Opčine. V spomin na Romana Malalana darujejo Andolškovi 30.000 lir za Zadrugo Bane. V spomin na Tončko Goljevo daruje Pavla Kukanja 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V zahvalo za voščila daruje M. S. 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Angela Škrbec daruje 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Ob 9. obletnici smrti moža Rudolfa Križmančiča daruje žena Roza 20.000 lir za ŠD Zarja. V spomin na Edija Debenjaka daruje Lučko Križmančič 30.000 lir za ŠD Zarja. V spomin na Zoro Mezgec-Milič daruje Valerija 15.000 lir za Sklad M. Čuk. Predstavili so ga včeraj na sedežu SIP V priredbi Pokrajine in ACT Po petih letih ima Trst spet samostojen telefonski imenik Dobrodošla, a prepozna pobuda za prometno vzgojo šolarjev Telefonska družba SIP je včeraj začela z razdeljevanjem novih telefonskih imenikov za leto 1988/89. Imenik, ki so ga predstavili na tiskovni konferenci, se letos bistveno razlikuje od lanskega, saj so ponovno natisnili seznam telefonskih naročnikov samo za tržaško pokrajino. Kot znano, je bil lanski imenik skupen za Trst in Gorico. Ohranili pa so sistem ločenih imenskih seznamov za posamezne občine tržaške pokrajine, z razliko, da je tržaška občina tokrat na prvem mestu. Seznam rumenih strani (pagine gialle) in vodič Tuttocitta pa sta zaenkrat še skupna, vendar ju bo SIP že prihodnje leto natisnila ločeno. Na podlagi preteklih izkušenj se je SIP tudi letos opredelila za novo naslovno stran, na kateri je posnetek iz notranjosti cerkve sv. Jožefa iz Ric-manj. Razveseljivo je tudi, da je poleg italijanskega imena za ta kraj v oklepaju navedeno še slovensko ime, v krajšem tekstu, ki opisuje zgodovino vasi, pa lahko preberemo pojasnilo »San Giuseppe della Chiusa con il nome locale e originale di Ricmanje«. Od marca 1987 do marca letos je zaprosilo za telefonski priključek kar 5 tisoč prebivalcev, v času veljavnosti novega imenika, se pravi do marca prihodnjega leta, pa bo spremenilo telefonsko številko prav tako 5 tisoč uporabnikov. Služba SIP se sicer zaveda, da je sprememba za marsikoga neprijetna, vendar telefonska služba s tem želi posodobiti celotno omrežje. Pomembni so tudi številni popravki, ki jih SIP vnese pred vsako izdajo novega imenika. V letošnjem jih je tako kar 21 tisoč, zato je toliko bolj važno, da naročniki vrnejo stare imenike v trenutku, ko dobijo nove in da čimprej javijo tržaški upravi telefonske službe napake v tekstu ali druge netočnosti. Trst in okolica pa sta glede telefonskih priključkov tako rekoč na samem vrhu vsedržavne lestvice s 130.800 naročniki. To pa pomeni, da je na vsakih 100 prebivalcev 48 telefonskih naročnikov. Pri SIP pa je prijavljenh 191 tisoč telefonov, kar predstavlja vsedr- žavni rekord, saj jih na vsakih sto prebivalcev kar 71 razpolaga z enim ali več telefonskimi aparati. Družba SIP je na Tržaškem letos uvedla nekaj novih telefonskih služb, in sicer: na št. 1637. lahko dobimo dnevne informacije o športnem avtomobilizmu, na št. 1631 pa vse športne vesti. Doslej se je bilo treba za te vesti povezati z Bologno. Na svoj račun pridejo letos tudi ljubitelji horoskopa, saj nudi SIP poleg že tradicionalnega dnevnega horoskopa tudi tedensko napoved zvezd, in to na št. 1952. Kljub številnim novostim in trudu SIP, da bi bila telefonska služba čimbolj ša, pa se mnogi uporabniki pritožujejo, da nekatere službe delujejo slabo, z zamudo in ne ustrezajo potrebam (in tarifam). SIP je lani vložila 18 milijard lir za splošno posodobitev omrežja, za letošnje leto pa ima v načrtu naložbe za dobrih 24 milijard. Za plačevanje telefonske naročnine pa je uvedla novost, ki je zaenkrat samo poskusnega značaja. Na osrednjem sedežu na Oberdanovem trgu je namreč namestila poseben stroj, kjer je mogoče naročnino plačati brez posredovanja uradnikov za okenci, dovolj je, da ima uporabnik točno odšteto vsoto denarja. Gre nekako za telefonski "bankomat", ki je prvi v deželi, preizkušajo pa ga tudi v Rimu in Savoni. Če se bo poskus obnesel, bodo naprave namestili na več mestih in tako znatno skrajšali vrste čakajočih ob izteku plačilnega roka. (mi) Za vsakega Tržačana je doživetje mestnega prometa, živčnega čakanja pri semaforjih in kaotične vožnje skozi mestne ulice verjetno med najnepri-jetnejšimi vsakdanjimi izkušnjami; vseeno je, ali se skozi mesto peljemo z osebnim avtomobilom ali z avtobusom. Takemu neprijetnemu vsakdanu botrujejo seveda neprimerna ureditev prometa, nezadostna služba javnih prevoznih sredstev, pomanjkanje parkirišč, a včasih tudi neprimerno prometno vedenje voznikov in samih pešcev. Zato, da bi vsaj v bodočnosti (in v pričakovanju prepotrebnih upravnih ukrepov) postala vožnja po mestu prijetnejša in da bi se sami boljše vedli ter izkoristili javne prevoze, je treba tudi spremeniti odnos do prometa in do prevozov. V tem smislu je smotrna prometna vzgoja otrok zelo pomembna, če želimo, da bi vsaj v prihodnosti imeli bolj urejeno in čisto ter manj nevarno mesto, v katerem bi bilo res prijetno živeti. Takega mnenja so tudi na odborniš-tvu za prevoze in promet Pokrajine Trst — ustanovili so ga šele lani, ko so ukinili deželna prometna območja — ki je v sodelovanju s Konzorcijskim podjetjem za prevoze priredilo za konec šolskega leta vzgojno kampanjo za osnovne in nižje srednje šole z naslovom »Ustavimo se... da bomo šli na-pirej«, ki so jo predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci (prepozen datum prireditve in njeno sovpadanje z volil- no kampanjo sicer kažeta na to, da je pobudi botrovala tudi volilna računi-ca). Kako torej omogočiti otrokom, ki bodo nekoč sami vozniki in ki posredno lahko vplivajo tudi na starše, da bi imeli pozitiven odnos do prometa? Po naročilu odborništva za promet in prevoze, kateremu načeljuje Giovanni Cervesi, je podjetje Lo Studio & Asso-ciati pripravilo knjižico s sodobno pravljico, ki pripoveduje o skupini otrok, ki se je naveličala neurejenega mestnega prometa in sama poskrbela za boljšo ureditev prometnih znakov. Vseh 10 tisoč osnovnošolskih otrok tržaške pokrajine bo dobilo v darilo knjižico (ki so jo sicer tiskali le v italijanščini, ker baje ni bilo dovolj denarnih sredstev za slovenski prevod!), za reklamiziranje pobude pa so po vsej pokrajini nalepili več tisoč lepakov. Prvi del vzgojne kampanje, ki bi se morala nadaljevati v prihodnjem šolskem letu, bo zaključilo tekmovanje v teku po mestnih ulicah, in sicer v ponedeljek, 6. junija, (s pričetkom ob 11.30 na Trgu Unita) katerega se bodo udeležili nižješolski dijaki. Vsi udeleženci tekmovanja, ki ga prirejajo v sodelovanju s Šolskim skrbništvom, bodo prejeli v dar bombažno majico. Po prvem (tudi predvolilnem?) koraku pa čaka novo odborništvo še ogromno dela, saj je vprašanje prometa in prevozov v naši pokrajini res kočljivo. Pripravila jih je Skupina 85 Prireditve ob 130-letnici rojstva Juliusa Kugyja ____________pismo uredništvu__________ Naša šola - eden maloštevilnih združevalnih momentov manjšine Posvetovalnica na Valmauri tarča vandalov Skupina 85 bo priredila te dni vrsto prireditev v počastitev 130-letnice rojstva Juliusa Kugyja. Že danes popoldne (ob 17.30) bodo v prostorih Državne ljudske knjižnice v Ul. Teatro romano 17 odprli dokumentarno razstavo o življenju in delu tega alpinista, glasbenika in pisca. Razstava bo odprta jutri in pojutrišnjem od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, v nedeljo pa od 10. do 12. ure. Jutri bo v dvorani Baroncini (Ul. Trento 8) okrogla miza o osebnosti in delu Juliusa Kugyja. V razpravi bodo sodelovali Rinaldo Derossi, Klaus Kummerer, Tone Strojin, Duilio Tagiiaferro, Livio Poldini, Adriano Dugulin in Piero Spirito. Okrogla miza se bo začela ob 16.30. V soboto, 4. junija, bo Skupina 85 priredila društveni izlet v Trento z vodenim obiskom botaničnega vrta Juliana in Trentarskega etnografskega muzeja. Pokroviteljstvo nad tridnevnimi prireditvami v počastitev 130-letnice rojstva Juliusa Kugyja je prevzela Občina Trst, pri pobudi pa so sodelovali Club alpino italiano, Državna ljudska knjižnica, Mestni gledališki muzej C. Schmidi, Mestni naravoslovni muzej, Mestna knjižnica Hortis, Osterreichis-cher Alpenverein, Planinska zveza Slovenije in Gualtiero Lonzar. Objavili spored septembrskih 24. študijskih dni Draga ’88 Društvo slovenskih izobražencev bo letos že triindvajsetič priredilo študijske dneve Draga 88, ki se bodo pričeli 2. septembra. Prireditev bo potekala v parku Finžgarjevega doma v Narodni ulici 89 na Opčinah. Organizatorji so že sestavili spored, a kot ponavadi še niso "izdali" imen predavateljev. V petek, 2. septembra, bodo prireditelji ob 17. uri predstavili občinstvu vse goste, pol ure kasneje pa bo spregovoril znan slovenski javni delavec na temo »Manjšinstvo z evropske perspektive«, ki bo orisal položaj, upanja in pričakovanja petdesetih milijonov manjšincev naše celine. V soboto, 3. septembra, bo ob 16. uri na vrsti predavanje o tradiciji in ideologiji v usodi srbskega naroda v 20. stoletju. Poslušalce bo s tem problemom seznanil znani književnik, ki si je za svoje predavanje izbral naslov: »Glas od Donave v slovenski tribuni«. V nedeljo, 4. septembra, bo ob 10.30 na sporedu razmišljanje z naslovom: »Ločitev duhov: v razhod ali pluralizem?« Za predavateljsko mizo bo sedel priznan strokovnjak. »Kam plovemo« pa bo naslov zadnjega posega na letošnjih študijskih dnevih. O slovenskem kulturnem prostoru v njegovem zgodovinskem in psihološkem trenutku bo ob 16.30 spregovoril slovenski kulturnik. Spoštovano uredništvo! Pred časom ste objavili pismo, v katerem je neznani pisec obravnaval šolsko tematiko v sedanjosti in bodočnosti. Zazdelo se mi je, da si želi pisec debate in soočanja. Govorilo se je o obstoju šole glede na številčno stanje in vpliv določene številčnosti ali enorazrednic na psihologijo otrok. Imel sem vtis, da se je zdelo piscu umestno združevanje šol. Tako bi imeli manj šol ampak s številčnimi razredi in vzporednimi po starostni dobi. Po mojem to nehote izpade razdiralno. Pisec si želi čim večjo učinkovitost in kvaliteto šole, vendar moramo nekaj pomisliti. Našo manjšino so že močno oklestili in pripadajo k njej samo taki člani, ki se zavedajo lastnih značilnosti. Kdor je podvomil o lastnem slovenstvu, je že odpadel. Iz tega sledi, da se starši, ki zapišejo otroke v slovensko šolo, povsem zavedajo njihovega stanja. Iz zgodovine vemo, da je stalo odprtje vsake naše šole precej truda in so nam to vedno zelo neradi dovolili. Ni vzpodbujajoče, da sami nehote pristanemo na njihovo zaprtje. Obstoj šole, čeprav eno-razrednice, nam pomaga k ohranitvi določenih delovnih mest (v bistvu je slovenska šola eno maloštevilnih manjšinskih podjetij). Zanimiv je primer šole D. Kette. Edina šola v strogem centru bo verjetno zaprla vrata. Za časa ZVU so dovolili odprtje po mnogih peticijah in zdaj kaže na našo prisotnost v centru. Čeprav malošte-vilčna, mislim, da ne bi imelo to nobenih negativnih posledic^ Otroci, mislim, da tega ne občutijo. Že od vrt- ca naprej so navajeni na maloštevil-čnost in na nepoudarjanje starostnih razlik. Za to gre v glavnem zasluga vrtnaricam in pedagogom. Stane jih več truda in to vsi premalo cenimo. Maloštevilčnost in dobra volja pedagogov lahko doprineseta k izrednemu vzponu kvalitete. S tem lahko taka šola postane magnet za mlačneže, odpadnike in za take, ki iščejo svoje pretekle korenine. Vsi vemo, da ljudje radi zahajajo v elitne prostore. Možnost imamo, da jim ta pojem ustvarimo s tako strukturo šole. Pravijo, da podpira tudi materialno, to je z gmotno podporo, svoje šolarčke neka tržaška verska skupnost. Pri manjšinskih denarnih zavodih bi lahko kaj takega pomislili. V nasprotnem primeru bi lahko vzdrževali dodatne pedagoge tako, da bi lahko vsi naši šolarji zaključili višješolsko izobrazbo. Mislim, da ni slučajno, da je nastala taka večinska reakcija v Trstu do manjšine v trenutku, ko so se zavedli, da smo praktično intelektualno neodvisni in v veliki meri tudi materialno. V takih razmerah je smiseln obstoj šole, čeprav z enim šolarčkom in s tremi učitelji. Zakon je enkrat toliko v našo korist. Kvaliteta pridobi in s tem celotna manjšina. V preteklosti je to jasno dokazala židovska skupnost. To je le nekaj misli. Nisem šolnik, imam pa otroke in mi je zelo pri srcu idejno poslanstvo naše šole, enega maloštevilnih globalno-združevalnih momentov manjšine. S spoštovanjem (sledi podpis) Med uporabniki in delavci družinske posvetovalnice na Valmauri vladata v zadnjih časih veliko ogorčenje in zaskrbljenost, saj-je bila posvetovalnica na Ul. Valmaura 65/a v zadnjih časih tarča vrste vandalskih dejanj-Od 25. aprila dalje so se neznanci štirikrat 'znesli nad prostori posvetovalnice in povzročili precejšnjo škodo. Kljub nadzorstvu organov javnega reda, ki so jih upravitelji posvetovalnice obvestili že po prvem dogodku, so neznanci 22. maja dosegli višek svojega divjanja: vlomili so v prostore, povzročili ogromen nered ter vse stene in predmete pomazali s peno iz aparata za gašenje požarov. Z zadnjim dejanjem so tudi dosegli svoj cilj, saj je bilo delovanje posvetovalnice nekaj dni zaradi čiščenja in popravil povsem prekinjeno- Organi javnega reda še niso izsledil1 krivcev, delavci posvetovalnice pa 50 utemeljeno zaskrbljeni, saj bi se takšna dejanja utegnila ponoviti tudi v prihodnosti. Zato so pozvali odgovorne pri tržaški Krajevni zdravstven' enoti, naj se enkrat za vselej in z na]' primernejšimi sredstvi zavzamejo za-zaščito posvetovalnice in naj zagotovi' jo njeno delovanje. Predstavniki uporabnikov v uprav nem svetu posvetovalnice so nam P0 slali tudi tiskovno sporočilo, v kate rem poudarjajo, da so posvetovalni pomembna ustanova v službi v*e® prebivalstva. Za njihovo ustanovite ' piše nadalje v tiskovnem sporočilu, se namreč ženska gibanja borila doh) leta, tako da bi bilo res nedopust"^ ko bi se upravni organi ne zavzel' zaščito njihovega delovanja. Kraški marmor skuša prodreti v Francijo Na Trgovinski zbornici je bila včeraj slovesnost ob podpisu dogovora med predstavniki Konzorcija za kraški marmor in skupino osmih arhitektov, ki je sestavila tako imenovani načrt "Trois portes aux frontieres de la France" (Tri vrata na meji s Francijo). Z njim se namreč predstavlja na posebnem natečaju v Franciji, medtem ko je namen dogovora in upanje njegovih podpisnikov, da bi načrt uresničili v kraškem marmorju in tako tudi tujini predstavili značilnosti tega žlahtnega kamna. Razstavo načrtov številnih arhitektov bodo odprli jutri v pariški Grand Halle de La Valette. Med njimi je torej tudi skupina osmih arhitektov iz naših krajev, ki jo sestavljajo: sežanski arhitekt Matjaž Garzarolli, Mirna Ki-rac, Evelina Bette, Celli-Tognon, Piet-ro Cordara, Franco da Pozzo, Giancar-lo Stacul in Mauro Trani. Dela je izbrala posebna žirija, natečaj pa sodi v okvir proslav 200-letnice francoske revolucije, saj bodo nekaj najboljših načrtov za spomenike tudi uresničili. V primeru ugodnega izida natečaja, bodo naši arhitekti svoje spomenike izdelali v kraškem marmorju. lili psihiatrija deset let po reformi (2) Razvejana podoba današnjih dejavnosti V uvodnem članku smo že omenili, da je Franco 'Basaglia postal direktor psihiatrične bolnišnice v Trstu leta 1971. Toda kaj je temu imenovanju botrovalo? Kakšen politični trenutek je preživljala pokrajinska uprava, ki je bila pristojna za umobolnico? Vprašanji smo zastavili kolegu Lucijanu Volku, takratnemu socialističnemu odborniku. »Botroval je predvsem čas. V 70. letih je bila zlata doba odprte miselnosti in občutljivosti do družbenih problemov tako v krajevnem kot v vsedržavnem merilu. Po Ba-saglievi izkušnji odprte bolnišnice v Gorici so tudi tržaški politični in družbeni krogi začutili potrebo, da se odpravi sramoto umobolnice. In prav odprava psihiatrične bolnišnice je bila v povolilnih pogajanjih eden od pogojev PSI za vstop v levo-sredinsko koalicijo. Čas je bil zrel, da je predlog naletel na podporo KD oziroma njenih najbolj odprtih predstavnikov, kot je bil predsednik Pokrajine Michele Zanetti. Naj omenim, da je pokrajinska uprava v tistih letih priredila tudi mednarodno konferenco o manjšinah in da je torej resnično bila občutljiva za probleme, ki se jih danes krčevito otepa.« Kakšni so bili odnosi z Basaglio, ki je bil znan po svoji radikalni miselnosti ? »Ah, sploh ni šlo brez težav. Kot strokovnjak je namreč Basaglia imel malo potrpljenja do upraviteljev. Ni mu ustrezalo, da je upravni aparat s težavo in počasi sledil hitrim spremembam, ki jih je predlagal kot na tekočem traku. Sicer je "okrajina takrat vložila veliko finančnih sredstev, predvsem na področje javnih del, vendar investicija ni bila nekoristna, saj z novimi strukturami sedaj lahko razpolagajo Univerza, KZE, šole...« Kako so na novost reagirale druge politične sile? »Uprava je sledila reformi s prepričanostjo, brez pomislekov in s popolno podporo komunistov, torej opozicije. Izjema so bili le misovci in predstavniki najbolj zakrknjenega ter nazadnjaškega Trsta, ki se je nekaj let pozneje, po podpisu Osimskega sporazuma, pojavil v znamenju melone.« Leta 1971 je bilo v psihiatrični bolnišnici 1058 bolnikov, od katerih večina (830) na prisilnem zdravljenju. Basaglieva ekipa je v začetku štela 13 zdravnikov, 336 bolničarjev in 3 socialne delavke; sedaj je psihiatrov 32, število bolničarjev je praktično nespremenjeno, socialnih delavk pa je 17. Poglejmo še skupni strošek: leta 1971 je psihiatrična služba stala 6 milijard lir, leta 1985 pa 15. Če pri tem upoštevamo 400-odstotno inflacijo, lahko ugotovimo, da bistvenega poviška ni bilo, čeprav se je obseg storitev bistveno povečal. Kakšna je danes slika psihiatričnih služb? Zelo razvejana. V sedmih centrih za umsko zdravje (pri Sv. Vidu, Sv. Jakobu, v Barkovljah, pri Domju, Sv. Ivanu, v Nabrežini in v središču mesta v Ul. Gambini) so leta 1986 oskrbovali skupno 2400 "starih" in 1037 "novih" pacientov (porabnikov); osebje je opravilo okrog 31 tisoč ambulanstnih pregledov, na domovih pa okrog 23 tisoč. Dnevno so zabeležili 144 tisoč prisotnosti, ponoči pa 17 tisoč. i deie Prisilni ukrep zdravljenja je potrebovalo a)a bolnikov. Mesečno finančno podporo sta preje' ^ 602 porabnika, 103 pa štipendijo KZE za de^ je vključevanje. Družbeno-skrbstvenih dejavno5 ^ bilo okrog 8 tisoč, drugih dejavnosti (izleti it“ ' .^jh V okviru psihiatrične službe je tudi 40 stanova skupnosti, v katerih živi 240 porabnikov. Poo Ijem psihogeriatrične službe je v kompleksu ža umobolnice še 40 nepremičnih gostov. V slu nujno psihiatrično pomoč v glavni bolnišnic s j6 ga leta sprejeli 155 oseb, ambulantnih pregl6 jdli bilo okrog 3000, svetovanj na drugih mecilCpnoti' oddelkih pa 340. Skupno so zabeležili <5®4P .fn® tev. Že več let dela nadalje v okviru P51*1^ jd se službe ekipa psihiatrov in socialnih delavce r ukvarjajo z mladimi zaporniki. . jjpol"9' Podoba dejavnosti s tem še zdaleč ni P ^el' Omeniti je namreč treba še tri laboratorije z .e se niško, glasbeno in gledališko dejavnost (ude jih poprečno 90 porabnikov) in tri zadruge. ^ jfi se je zaposlenih 190 oseb. Zadruga Lavoratori z vr-ukvarja s čiščenjem, pripravljanjem obedo7g(jru9a tnarstvom, tiskanjem in knjigovezništvom- .jtvo, II pošto delle fragole ima v zakupu 9ra j{reativ' estetski salon, bar, mizarsko delavnico in ^taQa ne ter kulturne dejavnosti. Tretja, kmetijs -jgiov3' Monte San Pantaleone, pa se ukvarja s P tej.ajev njem in prodajo zelenjave ter s prirejanj za strokovno usposabljanje. NADJA FILI” Zaključene priprave za upravne volitve ob koncu meseca Po 15 kandidatnih list tudi za Občino in Pokrajino Tudi za obnovitev tržaškega pokrajinskega in občinskega sveta se je prijavilo, kot že za deželne volitve, 15 kandidatnih list (kar je za tržaško pokrajino nov rekord, saj se je leta 1982 predstavilo "samo" 13 volilnih znakov), kar daje potrditev nevarnosti razprševanja glasov, ki prav gotovo ne prispeva k oblikovanju in učinkovitemu vodenju krajevnih uprav. Na generalnem tajništvu tržaške Občine, oziroma na kancliji tržaškega prizivnega sodišča so se do včeraj opoldne, ko je potekel rok za vložitev kandidatnih list za tržaški občinski svet in rajonske sosvete, oziroma za pokrajinski svet, predstavili poverjeniki istih 15 strank, ki so že do predsinočnjim vložile svoje kandidatne liste za deželne volitve, le v nekoliko drugačnem časovnem zaporedju, zaradi česar bodo tudi njihovi volilni znaki različno razporejeni na 4 glasovnicah, ki jih bomo prejeli 26. in 27. junija. Razlika bo tudi v tem, da dve skupini, in sicer Furlansko gibanje in skupina zelenih, nista predložili kandidatnih list za rajonske volitve, tako da je list le 13. Stalnica na vseh štirih glasovnicah (za deželne, pokrajinske, občinske in rajonske volitve) bo prisotnost znaka KPI na prvem, KD pa na zadnjem mestu, za kar so se aktivisti obeh strank posebno potrudili, da bi bili prvi ali zadnji pri vložitvi kandidatnih list. Vmes pa bodo, po drugačnem razporedu od glasovnice bo glasovnice, razvrščeni znaki PRI (povzemamo po seznamu za pokrajinske volitve), MSI, Liste za Trst, Furlanskega gibanja, PSDI, radikalne Mestne laične in zelene liste, PSI, PLI, Tržaškega indipendentističnega gibanja, Proletarske bemokracije-Tržaškega gibanja (razen za deželne volitve, kjer je to gibanje vključilo svoje kandidate v listo DP), Slovenske skupnosti, Zelenih in gibanja Giustizia e liberta (odpadniki iz PRI). V primerjavi s prejšnjimi volitvami so pri deželnih volitvah izginile liste Vsedržavne stranke upokojencev (ti so zdaj stopili v volilni kartel v okviru PSDI), Zveza mestnih list Furlanije-Julijske krajine (večina jih je najbrž pristopila k Zeleni listi, ki so jo sponsorizirali radikalci) in Komunistična revolucionarna liga, ki je izginila. Na deželnih volitvah pa se v zameno prvič predstavljajo Zelena lista (radikalci in nekateri naravovarstveniki), zeleni in gibanje Giustizia e liberta. Na občinskih in pokrajinskih volitvah v primerjavi z letom 1982 ni več list upokojencev in Liste tricolore (ki so zdaj vstopili v kartel pod znakom socialdemokratov) ter Komunistične revolucionarne bge, pač pa so se na novo pojavile liste radikalcev, bivših republikancev in zelenih. Potem ko so stranke in gibanja opravile te formalne dolžnosti, se je torej končala faza predvolilnih priprav, ki je obsegala pripravo programov in izbiro ^primernejših kandidatov. Sedaj se bo, do usodnih zadnje nedelje in ponedeljka v mesecu, sprožila pravzaprav šele prava volilna kampanja, ki se doslej še ni razplamtela do polne mere, čeprav so razne stranke, zlasti večje, že priredile hekaj zborovanj in izrazito predvolilnih manifestacij. Od leve proti desni in od zgoraj navzdol objavljamo 15 volilnih znakov po razporedu za pokrajinske volitve Stanovanja »La Comune« bosta prevzela zavoda IACP iz Trsta in Vidma Deželni odbor je na predlog odbornika za javna dela Adriana Bombena vceraj sprejel sklep, na osnovi katere-9a bosta avtonomna zavoda za ljudska stanovanja (IACP) iz Trsta in iz Vidma prihodnjih šestnajstih letih prejema-stalne deželne prispevke, ki jima bodo omogočili odkup nepremičnin falirane zadruge "La Comune" iz Trsta. Tržaški IACP bo prejemal 1.280 milijonov lir letno, videmski pa 570 milijonov lir letno. sei; fiŽ,elni odbor pa je na včerajšnji J hkrati preklical prispevke, ki jih Jv°i čas podelil tržaški stanovanjski 1 t--011111116 ■ Vse to je odbor hko storil na osnovi deželnega zako-a štev. 29. iz leta 1987, ki omogoča ozelni upravi, da podeljuje zavodom a ljudska stanovanja izredne prispev-e. da bi z njimi lahko odkupili nepremičnine faliranih zadrug. Očitno je oženi svet lani sprejel ta zakon prav namenom, da bi omogočil rešitev ocljive zadeve okrog 'La Comune". Sklicali skupščino delavcev Ireta Predstavniki sindikalnih organizacij sr . K, CISL, UIL so se pretekli teden s.etali s tovarniškim svetom in vod-om tovarne IRET, da bi preverili s anJe v podjetju. Vodstvo je namreč Poročilo, da bo poslalo v dopolnilno j^jno še drugih 21 delavcev, poleg g- 'Ki so v tem režimu že 15 mesecev, .mukat meni, da je bodočnost podjet-n Cedalje bolj vprašljiva in da je v 2a mmosti vsa njegova proizvodnja, svet ukrePov vodstva je tovarniški m oklical skupščino vseh delavcev, Za t t'stih, ki so v dopolnilni blagajni, ^torek, 7. t.m., ob 15 uri. S kvartetom Slovenske filharmonije Končan nepričakovano uspešen ciklus glasbe našega stoletja Negativna ocena 6-letnega mandata Ostre kritike komunistov dosedanjim občinskim odborom Kvartet Slovenske filharmonije je pretekli ponedeljek zaključil ciklus koncertov glasbe 20. stoletja, ki ga je pripravila Pokrajina Trst v sodelovanju z Združenjem Continuum Musica-le. Zasnovan je bil tako, da je bil vsak koncert posvečen določeni temi, vsi skupaj pa so nazorno prikazali raznolike težnje moderne glasbe od začetka stoletja do danes. Ponedeljkov koncert je bil posvečen mladim skladateljem z območja Alpe-Jadran; to sta bila Slovenca Jani Golob (poslušali smo njegov Godalni kvartet op. 2, ki ga je spisal nalašč za kvartet Slovenske filharmonije) in Maksimiljan Strmičnik, Avstrijec Thomas Pernes in Italijan Fabio Nieder, ki je predstavljal našo deželo. Nieder je bil tudi navzoč pri krstni izvedbi svoje skladbe Un saluto, due danze, trecanzoni. Čeprav so bile skladbe dokaj zahtevne, so resnično navdušile številno občinstvo. Navdušenje in števil-, nost občinstva sta bila pravzaprav presenečenje ciklusa, saj je odziv daleč presegel pričakovanja organizatorjev. Roberto Repini, pobudnik tega niza koncertov, je nadvse zadovoljen z uspehom, ki je dokazal, da si tržaški ljubitelji glasbe želijo takšnih kvalitetnih prireditev, pa čeprav se zgodi, da sta istočasno dva podobna koncerta. Tudi združenje Trieste Prima je namreč priredilo prav v maju niz koncertov sodobne glasbe, zato je upati, da bo v prihodnje več usklajevanja v prirejanju raznih pobud. Pri Združenju Continuum musicale pa že razmišljajo, da bi priredili podoben ciklus tudi prihodnje leto. (bov) Tržaška občinska uprava zaključuje šestletni mandat z oceno, ki ji ne dela časti. Tako je vsaj mnenje komunistične svetovalske skupine v tržaškem občinskem svetu, kot ga je utemeljevala na včerajšnji tiskovni konferenci. Politično (negativno) oceno delovanja občinskega odbora je opravil načelnik svetovalske skupine KPI Calabria, ki je predvsem naglasil, da je za čedalje slabše upravljanje tržaške Občine kriva večina, ki jo je označevalo konfliktno zavezništvo med Listo za Trst, demokristjani in socialisti, ki je vsililo politično linijo zaostrovanja nasprotij (zlasti v odnosu do slovenske narodnostne skupnosti in pa do razmerja Trst-Furlanija), namesto da bi spodbujalo sožitje in sodelovanje za skupen razvoj. Dopolnili so ga svetovalci Visioli, ki je očital občinskim odborom, ki so si sledili v zadnjem mandatu, pomanjkanje vsake načrtnosti pri vodenju kulturne politike in da so zelo slabo upravljali tudi obstoječe kulturne ustanove; De Rosa, ki je naglasil, da je uprava opustila vsako resno upravljanje teritorija in da je razvrednotila vlogo občinskih tehničnih služb; Spaccini, ki je ostro kritiziral neustreznost delovanja Občine na šolskem področju; Pacorjeva, ki je oporekla odboru, da ni imel pravega razumevanja za potrebe ostarelih in da je bil povsem neučinkovit pri delovanju zdravstvenih in skrbstvenih služb, Monfalcon je predočil hude pomanjkljivosti občinske uprave pri reševanju (oziroma pri nere-ševanju) hudega problema uničevanja mestnih odpadkov. Spričo takih razmer, so poudarili komunistični občinski svetovalci kot sklep tiskovne konference, je absolutno nujna nova perspektiva, tako politična kot upravna, za tržaško Občino. V okviru fotografske razstave o morju Prihodnjo nedeljo si bo moč s kopnega ogledati morsko dno V organizaciji društva Tone Penko Zanimiva botanično-geološka ekskurzija na Planinsko polje V okviru fotografske razstave z naslovom »Morje je kljub vsemu živo« (II mare vive nonostante tutto), ki jo je v miramarskem gradiču pripravila tržaška sekcija Mednarodnega sklada za varstvo narave WWF, bodo v nedeljo, 5. junija, ob 11. uri, predstavili nekatere aparature bodočega stalnega centra za ogled morskega dna, ki ga bodo ustanovili prav v gradiču Miramarskega parka. Obiskovalcem bodo prikazali, kako si je mogoče s kopnega ogledati morsko dno. Pri prikazu bodo uporabili premično podvodno sredstvo, opremljeno s televizijskimi kamerami in samostojne podvodne telekamere za neposredni televizijski prenos (organizatorjem jih je posredovala turin-ska družba Fulgor mare), poleg tega pa bo s pomočjo stereoskopskega sistema Zeiss mogoče opazovati mikroskopske morske organizme, ki jih ni mogoče videti s prostim očesom. Praktičnemu prikazu bosta sledila voden obisk fotografske razstave in predvajanje podmorskih diapozitivov F. Coscianija. Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v nedeljo, 5. junija, v sodelovanju s Prirodoslovnim društvom Slovenije botanično-geološko ekskurzijo na Planinsko polje pri Rakeku. Botanični del bo vodil magister botanike Andrej Seliškar iz Ljubljane, ki bo udeležencem obrazložil značilnosti krajevne flore in vegetacije. Opazovanje površinskih kraških pojavov ter ogled dveh jam — Skednene in Vranje — pa bo vodil ma- gister geografije Andrej Mihelec, prav tako iz Ljubljane. Zbirališče za izletnike s Tržaškega, ki si morajo sami priskrbeti prevoz z osebnimi avtomobili, je določeno ob 7.30 pred tramvajsko postajo na Opčinah, srečanje s kolegi iz osrednje Slovenije pa je predvideno ob 9. uri na mostu čez Unico pri Uncu. Prireditelji priporočajo udeležencem izleta, naj bodo primerno opremljeni in naj vzamejo s seboj še zlasti škornje in svetilko za ogled jam. Afganistanski predsednik pomilostil Fausta Biloslava r0s pa^Ki fotoreporter agencije Alba dat. austo Biloslavo bo verjetno ; cal nS ^aPustil kabulski zapor, se vk Sankt iet;al0 in odletel proti Rimu. A hamro^113^ Predsednik Nadžibulah lijansk ^re^° generalnega tajnika it ha zunanjega ministrstva Bn PfedsnHn Preief pismo italijanskec Phmilostii^^0!8196 in obliubil' da i Uradjjo 111 obt°ženca. Vest je včer zadeve ministrstvo za zunan °dredhl? A6 PodPisal pomilostitve! že jutri h ako da bo Biloslavo verjeti . V soh^Potoval v Italijo, til franm Je ^^žibullah že pomik loja, r-ke9a fotografa Alaina Gu .^Ucoslri se je osebno zavz slKdo jP P.rve se strmo spuščajo k rnetrr>v‘{e't. sk°raj 2 tisoč kvadratnih rombniHp>bse.y?j°či ot°k sploščene bolj znhŽh 0plike, je največji in naj-merj okron^ ,Č-len ot°čfa- ki v celoti Vrh romhP-L (jsoč kvadratnih metrov, delujoči 01 . Predstavlja impozantni mi 3 ognienik Teide, ki je s svoji-kraljevina1*1^* aavišji vrh španske Prekriva /„vet mesecev na leto ga P°n nn /o ey' sorazmerno udoben vz-sko žičniJP aslaltni cesti in s kabin-dvomnn na vrIx kraterja pa je ne-Ce in turi’e,mnS doživetje za planincih ki vZrJ. Z razglednih točk ob Odi čez prelaz pod vrhom Te- ida z južne na severno stran otoka, je videti dva očarljiva svetova tega majhnega trikotnika: zeleni sever in divji, goli jug. Razen v izjemno suhih dneh, se obiskovalec pri vzponu nenadoma znajde v pasu goste megle oziroma prstana oblakov, ki se zadržuje pod vrhom Teida. To je tudi pas, ki se ostro loči od skalnate golote pod in vulkanske divjine nad njim. Poraščen je z iglavci in z nežnim zelenim pod-rastjem, med katerim privlači oko bujno cvetje modrikastih in oranžnih barv. Sicer pa je intenzivnost barv, vonjev in okusov v teh toplih krajih nekaj, kar Evropejca gotovo prevzame: razkošno bujno in dišeče je cvetje in zelenje, izredno sočno in okusno sadje in zelenjava, ki se ga prišlec kar ne more dodobra najesti. In turistom je v tem pogledu zares ustreženo: v vseh hotelih je v navadi ameriški način prehrane s hladnim in toplim buffetom, kjer je sadja in zelenjave v najrazličnejših oblikah na pretek pri vseh obrokih. Kot rečeno, sodijo Kanarski otoki v okvir španske kraljevine, čeprav uživajo neke vrste avtonomijo z lastnim parlamentom in vlado. Španci (oziroma njihovi potomci), ki tvorijo tudi največji del kanarskega prebivalstva, so tu razvili enega od laboratorijev svoje turistične industrije. Poleg kmetijstva je namreč prav turizem osnova otoškega gospodarstva in po njegovi zaslugi se vse bolj širi tudi število priseljencev iz Evrope in Afrike. O usodi avtohtonega kanarskega prebivalstva, tako imenovanih Guancih, krožijo le še legende, medtem ko se imajo domorodci danes povečini za Špance, čeprav se med seboj radi delijo na čistokrvne Špance (pozne priseljence) in na Kanarce, ki so svoje čisto špansko poreklo z izmenjavo ro- Sodobni turistični center Playa de Las Americas na južni obali otoka Tenerife dov in krvnim mešanjem izgubili. Veliko je tudi potomcev angleških, nemških in drugih evropskih osvajalcev, ki so imeli na otokih svoje finančne in gospodarske interese. Afriškega življa je sorazmerno malo, le Maročani so v večjem številu našli najbolj preprosta in slabo plačana delovna mesta. Sicer je delovna sila cenena, s čimer je tudi razlagati sorazmerno ugodne aranžmaje v praviloma razkošnih hotelih najvišjih kategorij. Voda, ta večni problem Kanarskih otokov, je gotovo njihov najbolj dragoceni naravni element. In vendar so se otočani tako dobro organizirali, da obiskovalec v nobenem primeru nima občutka njenega pomanjkanja. Izredno skrbno negovani vrtovi, nasadi in zelenice uspevajo le ob skrbnem zalivanju, saj je zlasti v južnem pasu otočja podnebje izredno suho. Po drevoredih palm pozorno oko hitro opazi tanke črne cevi, speljane od drevesa do drevesa, ki ob določenih urah žejnim koreninam spustijo obrok vode iz zbiralnikov. Podobno je pri terasastih njivah, na katerih trikrat letno obrodi izredno okusen beli krompir ali drugo sočivje in zelenjava, malo manj zahtevni pa so obsežni nasadi banan in sladkornega trsa. V zadnjem času so zrasle tudi številne pokrite grede, v katerih otočani gojijo najbolj zahtevne vrste žlahtnega cvetja, od orhidej, sterlicij, do vrtnic in živobarvnih na-geljev, ki jih v največji meri izvažajo na evropsko tržišče. Pa še nekaj čisto turističnih informacij. Obisk Kanarskih otokov je povečini organiziran, in treba je reči, da praviloma zelo dobro. Sedemdnevno letovanje v tamkajšnji visoki sezoni (najlepši so naši najbolj mrzli meseci) velja okrog milijon lir (natančneje od 700 do 800 tisoč dalje), vključno z letalskim poletom, ki iz Severne Italije traja okrog štiri ure. Dvotedensko bivanje je v povprečju občutno cenejše, saj se cena giblje okrog poldrugega milijona za polprenzon v hotelih najvišje kategorije. Hotelske storitve in ugodje so na zavidljivo visoki ravni, vanje je vključena brezplačna uporaba bazena in športnih naprav ter športna in zabaviščna animacija. Pravzaprav so hoteli skrbno negovani centri, v katerih turist dobi vse, od zabave in športa do možnosti nakupa v trgovskih centrih in prostocarinskih prodajalnah, ki jih mrgoli pri vsakem hotelskem kompleksu. Prav tako mrgoli tudi izposojevalnic avtomobilov in za dobrih 20 tisoč lir na dan si sleherni obiskovalec sposodi skromno pando, s katero si po odličnih cestah brez težav ogleda ves otok. Zelo živahno je tudi nočno življenje, z neštetimi plesišči in nočnimi lokali, za večerjo v klasičnih restavracijah ali v tipičnih lokalih španskega, italijanskega ali severnjaškega tipa pa je treba odšteti približno toliko, kot pri nas. Kdor ne namreva razsipavati denarja, lahko preživi dva tedna s pol milijona lir, saj kljub polpenzionu zaradi samopostrežne in izredno pestre izbire jedilnika res ne bo lačen. Skratka, z dvema milijonoma lir bo zagato preživel lepe in predvsem udobne počitnice na enem od otokov zemeljskega paradiža, še posebno, če se bo nanje odpravil takrat, ko pri nas piha mrzla zimska burja. VLASTA BERNARD Obračun gira doslej skromen Padci glavni argument Pred pričetkom nogometnega EP Vrstijo se tekme SALSOMAGGIORE — Po prvem tednu obračun gira res ni najboljši, če vemo, da so glavni argument... padci. Na včerajšnji 10. etapi je bil žrtev nesreče celo roza majica Podenzana, ki je padel le osem kilometrov pred ciljem in je glavnino dohitel le v zadnjem hipu. Sprint je dobil Rosola in njegov šef Gimondi napoveduje, da to ne bo edina zmaga ekipe, kljub odsotnosti Argentina. Organizacijski stroj gira je vsekakor v središču ostrih kritik glede varnosti tras. Po množičnem padcu v Massiju so prišla na dan določena dejstva: prvo, da je tehnična komisija odobrila etape, ne da bi jih pregledala, drugič, prireditelji so poslali ekipam oris etap le trideset dni pred startom dirke, tretjič po odstopu tajnika Cattanea do jutrišnjega dne ne bo nihče preverjal varnost proge. Zato je združenje kolesarjev samovoljno sklenilo, da bo odslej samostojno opravljalo pregled etap in že napoveduje, da je ciljna ravnina 19. etape v kraju Arta Terme nevarna. Vsi vsekakor soglašajo, da je treba spremeniti pravilnik, ki ne ustreza sedanjim razmeram v kolesarstvu, saj v Sprintih danes sodeluje množica tekmovalcev s hitrostjo 60 km na uro. Kar se tiče kakovosti dirke zadošča izjava liderja Podenzane: »Vse skupaj doslej ni bilo kdove kako zanimivo, mogoče je drugim prav, da imam roza majico jaz, meni ni žal...« Vrstni red 10. etape: 1. Rosola, ki je 190 km dolgo etapo prevozil v 5.11'04" s povprečno hitrostjo 36,6 km na uro. 2. Baffi (oba It.); 3. Sorensen (Dan.); 4. Van Dervelde (Niz.); 5. Van Deraerden (Bel.); 6. Phinney (ZDA); 7. Colage (It.); 8. Boffo (It.); 9. Van Vliet (Niz.); 10. Ja-ermann (Švi.) in glavnina v zmagovalčevem času. Skupna lestvica: 1. Podenzana (It.); 2. Chioccioli (It.) po 45"; 3. Zimmermann (Švi.) po 1T8"; 4. Visentini (It.) 1'40"; 5. Giupponi (It.) 1'43"; 6. Romin-ger (Švi.) 2'08"; 7. Bernard (Fr.) 2T1"; 8. Breukink (Niz.) 2'30"; 9. Hampsten (ZDA) 2'38"; 10. Van Dervelde (Niz.) 2'46". VARESE — Evropsko nogometno prvenstvo je vse bližje (uvodna tekma Italije z ZRN bo 10. junija) in priprave izbrane osmerice reprezentanc so vse bolj intenzivne. Na igrišče so včeraj stopili tudi Vi-cinijevi »azzurri«, ki so v prijateljskem srečanju v Vareseju s 4:0 (1:0) premagali novopečenega švicarskega prvoligaša Lugana. Italijani so igrali dokaj dobro, strelci zadetkov pa so bili Vial-li v 6. min., Altobelli v 65., Maldini v 73. in 89. minuti. Italija je nastopila v sledeči postavi: Zenga, Bergomi (Ferrara od 75. min.), Maldini, Baresi, Fer-ri, Ancelotti (De Agostini od 46. min.), Donadoni, De Napoli, Mancini, Gian-nini, Vialli (Altobelli od 53. min.). Vialli je Altobelliju prepustil mesto zaradi pošdkobe, vendar kaže, da ta le ni huda. Sinoči je preizkušnjo opravilo tudi pet drugih udeleženk bližnjega evropskega prvenstva. Danska je doma ne-pričakovano z 1:0 izgubila proti Češkoslovaški, gol je v 11. min. dosegel Kubik. Sovjetska zveza je v Moskvi z 2:1 (0:1) premagala Poljsko (strelci so bili Litovčenko, Protasov in Dzeka-nowski), Irska je igrala neodločeno brez golov na Norveškem. Za precejšnje razočaranje je poskrbela Španija, ki je na domačih tleh s 3:1 klonila pred Švedsko. Švede je iz finalnega dela EP izločila prav Italija. Devet diskvalificiranih MILAN — Športni sodnik je po nedeljskem kolu nogometne B lige diskvalificiral za eno devet nogometašev. Ti so: Cossaro, Ferrazzoli in Mazzafer-ro (Barletta), Enzo in Parpiglia (Lecce), Cotroneo (Modena), Manighetti (Piacenza), Ugolotti (Arezzo), Esposito (La-zio). Zmaga Prištine PRIŠTINA — V zaostalem srečanju 32. kola v 1. jugoslovanski nogometni zvezni ligi je Priština z 2:0 (0:0) premagala Vojvodino. Strelca: Šalja v 60. min. (enajstmetrovka) in Rahmani v 80. min. Zoff odslej pri Juventusu BOLOGNA, TURIN — Bivši vratar državne reprezentance in zdajšnji selektor olimpijske vrste Dino Zoff je nov trener Juventusa. Predsednik tu-rinskega društva Boniperti ga je najel, potem ko mu je Gigi Maifredi sporočil, da bo tudi v prihodnji sezoni vodil Bologno, s katero je prav v nedeljo predčasno dosegel napredovanje v A ligo. Bolonjsko društvo se nikakor ni hotelo odpovedati trenerju, ki je po splošnem mnenju s Sacchijem največje odkritje letošnje sezone. Pri tem pa je zanimivo, da Maifredi sploh nima trenerske izkaznice, a se je kljub temu zanj potegoval najbolj renomiran italijanski klub. Podrobnosti v zvezi s pogodbo Dina Zoffa niso znane, ve se le, da bo njegov pomočnik nekdanji soigralec v beločrnem in modrem dresu Gaetano Scirea. Kaže, da se je Boniperti že dogovoril s predsednikom zveze Matar-resejem, ki je zdajšnji delodajalec Zoffa. Kdo ga bo v Seulu nadomestil za krmilom olimpijske reprezentance, je vsekakor še odprto vprašanje. Napoli je medtem najel igralca Torina Corradinija, nov trener Piše pa je Bolchi. Rally Akropole Popolno slavje znamke lancia Rolland Garros: po torkovi prekinitvi Lendl ugnal McEnroeja ATENE — Italijan Miki Biasion je zmagovalec rallyja Akropole, to je šeste preizkušnje za svetovno prvenstvo. Biasion je prehitel tri vozila znamke lancia, ki ga tudi sam upravlja. S tem ponovnim slavjem, že petim v sezoni, si je lancia že zagotovila naslov prvaka na lestvici hiš. Med piloti Biasion vodi s 60 točkami, za njim je njegov rojak Fiorio, ki ima 42 točk. Končni vrstni red rallyja Akropole: 1. Biasion-Siviero 7.03'00 '; 2. Ericsson-Billstam po 1'53"; 3. Fiorio-Pirello po 7'40"; 4. Alen-Kivimaki po 10"46; 5. Stohl-Rohringer (audi) 30"49. Košarka: Hill v Bologni BOLOGNA — Štiridesetletni ameriški trener Robert Waine Hill je že v Bologni, kjer bo s prihodnjo sezono sedel na klopi Dietora in tako zamenjal Jugoslovana Krešimira Čosiča. Hill je v ZDA treniral več moštev, med katerimi tudi New York Knicks. Vodstvo Dietora bo danes uradno predstavilo tega trenerja, s katerim namerava skleniti triletno pogodbo. PARIZ — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Francije so bili včeraj na sporedu le moški dvoboji, dež pa je tokrat prizanesel prirediteljem. V središču pozornosti je bilo srečanje med Ivanom Len-dlom in Johnom McEnroejem. Ta je igral kot v zlatih časih, vendar mu v nadaljevanju torkovega prekinjenega dvoboja osmine finala ni uspelo premagati vodilnega na svetovnih lestvicah, ki je zmagal s 3:1. Ob prekinitvi je bilo stanje v nizih 1:1 (6:7, 7:6) in 4:2 v igrah, v nadaljevanju pa je Lendl zmagal s 6:4, 6:4. Češki as je odlično serviral in streljal z loparjem prave bombe. Po dvoboju je bil Lendl vidno zadovoljen, isto velja za gledalce, ki so bili priča odlični igri med tema teniškima virtuozoma. McEnroe je bil razočaran, vendar ne zaradi igre. Stalne prekinitve so me oškodovale, je med drugim izjavil. Vsekakor se ameriški as vrača v nekdanjo formo in je dokazal, da ga še ne gre odpisati. V četrtfinalu se bo Lendl pomeril s Švedom Svensso-nom. Šved Mats Wilander je bil medtem včeraj prvi, ki se je uvrstil v polfinale. S 6:7 (5:7), 7:6, (7:3), 6:3, 6:4 je premagal Španca Emilia Sancheza po štirih urah napetega boja. V polfinalu se bo pomeril z mladim Američanom Andre Agassijem, ki je z gladkim 6:2, 6:2, 6:4 odpravil finalista z mednarodnega prvenstva Italije Guillerma Pereza-Roldana. Pokrajinski del v ženski superminiodbojki Bor Friulexport pred Slogama B in C V torek popoldne so se v openski telovadnici bili zaključni boji v pokrajinskem prvenstvu v superminivolleyu za dekleta. Pravico do tega nastopa si je pridobilo osem ekip, zmagovalk izločilnih skupin, med katerimi tudi Bor Friulexport, Sloga B in Sloga C. Naše najmlajše odbojkarice so dosegle res izjemen uspeh, saj se je na prvo mesto uvrstil Bor Friulexport pred Slogo B in Slogo C, to pa še enkrat potrjuje premoč slovenske odbojke na mladinskem področju. Borova zmaga je povsem zaslužena. Ekipo sestavljajo igralke, ki so lani osvojile državni naslov v minivolleyu in vse kaže, da bodo požele tudi uspehe v superminivolleyu, saj so letos prvič nastopile v tej kategoriji in bodo torej v isti sestavi igrale dve leti. Ponašajo se z dovršeno tehniko in res dobro skupinsko igro. Tudi obe Slogini ekipi sta povsem izpolnili trenerjeva pričakovanja. Igralkam se pozna, da niso vajene igre na manjšem igrišču in jim je bil nastop v tem prvenstvu le dodatek k treningu za prvenstvo under 14. Prireditelj je osem ekip razdelil v dve skupini. V vsaki so odigrali dve tekmi po sistemu neposredne izločitve, zmagovalca pa sta nato igrala med sabo v polfinalu. Obe Slogini ekipi in Bor Friulexport so v izločilnih tekmah zmagali, v polfinalu je Bor Friulexport premagal Slogo C, Sloga B pa tržaško Orna E. V malem finalu je nato slavila Sloga C, borovke pa so kot rečeno porazile Slogo B in postale pokrajinske prvakinje. S to zmago so si priborile pravico do nastopa na državnem finalu, ki bo konec meseca v Son-driu. Še prej, točneje 19. junija, pa bo Bor Friu-lexport nastopil na deželnem finalu v Trstu, kjer bodo poleg pokrajinskih prvakov igrali še gostje iz Slovenije in Avstrije. IZIDI Skupina A: Sloga C — OMA A 2:0, Virtus — Bor Friulexport 0:2. Skupina B: Pitteri — Sloga B 0:2, Arcobaleno — OMA E 0:2. Polfinale: Bor Friulexport — Sloga C 2:0, Sloga B — OMA E 2:0. Finale za 3. mesto: Sloga C — OMA E 2:1. Finale za 1. mesto: Bor Friulex-port — Sloga B 2:0 BOR: Vitez, Ažman, Gregori, Čok, Legovič. SLOGA B: Daniela in Kristina Bogateč, Starc, Spacal, Mahnič, Fonda. SLOGA C: Hrovatin, Kosmina, Brišnik, Pro, Kalc. (Inka) V nedeljo na Grobniku v organizaciji Primotor kluba 4. zamejsko prvenstvo v miniodbojki Dirka vsestransko uspela Na sliki s številko 58 Danilo Štoka po startu dirke 200 milj v Misanu Primotor klub je v nedeljo na Grobniku priredil zelo uspelo dirko Alpe-Adria, na kateri je nastopilo kar 126 tekmovalcev iz Italije, Avstrije, ZRN in Jugoslavije. Ob progi se je zbralo kar 1.700 gledalcev, poleg seveda številnih mehanikov in spremljevalcev. Velik organizacijski napor, ki so ga vložili pridni delavci Primotor kluba, se je tako še kako obrestoval. Dirka je namreč vsestransko uspela. Za Primotor klub so poleg pilotov Danila Šotke, Enza Chiapella, Edmun-da Hlabiana in Gianfranca Pisette nastopili še člani Robert Slavec, Alessan-dro Alberti in Edi Rupelli. 125 CM Poleg zmagovalca Pelizzona, ki je bil prvi kar z več kot minuto prednosti, se je v tem razredu izredno dobro izkazal Edi Rupelli, ki je dokazal, da ni samo odličen kolesar, temveč da ima tudi v tem športu velike možnosti. Napet in zanimiv pa je bil tudi boj za tretje mesto, ki se je odvojal med Hla-bianom in Gorcem. Le-ta pa je malo pred ciljem uspel prehiteti predstavnika Primotor kluba. Vrstni red 1. Claudio Pelizzon 12'12"32 s poprečno hitrostjo 125,836 km na uro; 2. Edi Rupelli 13'02'74; 3. Gregor Goreč 13'02"86. ENOCILINDRIČNI MOTORJI Piero Tofolatti je od samega starta prevzel vodstvo in ga premočno obdržal do cilja. Vrstni red 1. Piero Tofolatti 13'32"77 s poprečno hitrostjo 131,069 km na uro; 2. Valter Dorigo 14'41"47; 3. Massimo Denardi 14'42"62. MOTORJI DO 600 CCM Stefano Spiller je na svojemu suzukiju rg 500 privozil na cilj s kar minuto in pol nad Videmčanom Volpejem, ki sicer dosega dobre rezultate na državnem tekmovanju za »Trofejo yama-ha«, pa ni mogel niti za trenutek ogroziti prvega mesta zmagovalca. Vrstni red 1. Stefano Spiller 2r43"18 s poprečno hitrostjo 138,341 km na uro; 2. Giuseppe Volpe 2273"05; 3. Daniele Trevisan 22'36'73. RAZRED NAD 600 CCM Ta vožnja je bila zelo napeta, saj je predstavnik Primotor kluba Edmund Hlabian odlično startal s serijskeim suzukijem 750 in obdržal vodstvo za nekaj krogov pred Jugoslovanom Barbičem, ki je razpolagal z očitno močnejšim motorjem. Na predzadnjem krogu pa je bil Hlabian zaradi tehničnih težav primoran zmanjšati hitrost in je tako zdrknil na tretje mesto. Vrstni red 1. Hrvoje Barbič 21'0TT4 s poprečno hitrostjo 146,316 km na uro; 2. Raffaello Lorito 21'01"78; 3. Edmund Hlabian 2T05 "12. OPEN Danilo Štoka in Gianfranco Pisetta, ki dobro poznata progo na Grobniku, sta potrdila svojo premoč in sproščeno izpeljala v vodstvu dirko do konca. Vsekakor je Štoka dokazal večjo pripravljenost in spretnost od svojega tekmeca. Za njima se je vnel srdit boj za tretje mesto med Ghinijem in Akra-povičem, ki je spet dokazal, da ni samo odličen mehanik, temveč tudi dober pilot. Dirke se ni udeležil predstavnik Primotor kluba Valter Saracco iz Turina, ker je moral isti dan nastopati na državnem prvenstvu F1 v Monzi. Tu je s svojo bimoto zaradi hudega naliva odstopil. Vrstni red 1. Danilo Štoka 2272"03 s poprečno hitrostjo 148,650 km na uro; 2. Gianfranco Pisetta 22T4"96; 3. Gianni Ghi-ni 22'32"63. Že v nedeljo v Misanu Piloti našega kluba zopet na startu Ža vse predstavnike našega kluba je bila dirka na Grobniku odličen trening za nedeljski nastop na drugi vožnji za italijansko prvenstvo superbike, ki bo v Misanu Adriaticu. Na tej dirki bodo nastopili Danilo Štoka, ki je po dobrem rezultatu na mednarodni vožnji 200 milj v Misanu na sedmem mestu začasne lestvice, Enzo Chiapello, Edmund Hlabian, Gianfranco Pisetta in Valter Saracco. Ekipo Primotor kluba trenutno finančno podpirata slovenski podjetji Adriaimpex in Koimpex. Turnir popolnoma uspel Prejšnjo nedeljo je bilo v Doberdobu na športno-rekreacijskem igrišču osnovne šole 4. zamejsko prvenstvo v miniodbojki. Organizator turnirja je bilo prosvetno društvo Kras, pokrovitelja pa sta bila občina Doberdob in ZSSDI. Turnir je popolnoma uspel in vse ekipe so se izkazale. Vzdušje med otroki je bilo odlično in pri nagrajevanju so bili vsi zadovoljni, saj so vse ekipe prejele enak pokal, vsi igralci pa enako kolajno. Turnirji v miniodbojki so neagonističnega značaja, zaradi tega ni bilo nobene končne lestvice. Za prikazano igro je treba vseeno pohvaliti ekipi Soče A in Vala A, ki sta si bili v igri zelo enakovredni. Skupno je na turnirju nastopilo šest ekip. Tokrat ni bilo nobene ekipe ne s Tržaškega ne z briškega področja. IZIDI Val A - Soča A 1:1 (15:9, 12:15); Val A - 01ympia 2:0 (15:2, 15:8); Soča A -01ympia 2:0 (15:5, 15:0); Val B - Soča B 2:0 (15:8, 15:11); Kras - Val B 2:0 (15:12, 15:9); Kras - Soča B 2:0 (15:8, 15:12); Val A - Kras 2:0 (15:3, 15:1); Soča A - Val B 2:0 (15:2, 15:1); Soča B - 01ympia 0:2 (8:15, 1:15); Val B - Kras 1:1 (15:11. 10:15); Soča A - Val A 1:1 (15:4, 3:15). VAL A: Makuc, Pavio, Radetti. KRAS: Bonan, Mučič, Plesničar, Moro. VAL B: Plesničar, Devetak, Devetak- OLVMPIA: Pintar, Di Battista, Černič, Klanjšček, Posillipo. SOČA A: Černič, Černič, Pellegrin- SOČA B: Černič, Černič, Perkon. (zip) ŠKD DANICA z Vrha prireja v okviru Občinskega praznika tekmovanje v tenisu in šahu. Turnirjev se lahko udeležijo le občani Sovodenj, ki morajo svojo prijavo (najkasneje do 4. junija) potrditi Borisu Cotiču (tel. 882380) ali Ladiju Devetaku (tel. 882257). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR priredi danes, 2. t. m., ob 18.30 tradicionalno sklepno akademijo. Nastopajo vsi oddelki. ŠD PRIMORJE sklicuje dne 8. junija 1988 25. redni občni zbor, ki se bo vršil v društvenih prostorih Prosek št. 2 v prvem sklicanju ob 20.30 in v drugem sklicanju ob 21. uri. SK DEVIN vabi člane in prijatelje na srečanje s pobratenim društvom SK Snežnik iz Ilirske Bistrice v nedeljo, 5. junija. Za vpisovanje tel. 200236 ali 200782. SK DEVIN vabi člane in prijatelje na zaključni družabni večer, ki bo v društvenih prostorih (osnovna šola v Cerovljah) v soboto, 4. junija, ob 20. uri. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 5. t. m., tradicionalni IZLET PO DOLINI GLINŠČICE za osnovnošolsko mladino iz tržaške pokrajine. Zbirališče bo ob 9. uri na im trgu v Boljuncu ali ob 8.1^ [u Oberdan pred postajo °PeD” tramvaja. Izlet bo potekal P CZ lin no, R t a r" a in flO J® ODBOJKARSKO DRUŠTVO B0® j sklicuje v soboto, 11. t. m., svoj retlh, občni zbor. Pričetek ob 17. uri. »a ijeni člani in prijatelji. Združenje slovenskih športnih društev v ItaliJ1 sklicuje v četrtek, 16. juniji 1988 v dvorani kulturnega društva Briški grič v Štever' janu ob 20. uri v prvem in 0 20.30 v drugem sklicanju 18. DEŽELNI REDNI OBČNI ZBOR s sledečim dnevnim redom- 1. otvoritev občnega zbora 2. predsedniško poročilo 3. poročila teritorialnih borov . 0 4. diskusija in predlogi vlogi ZSŠDI 5. razno Jadranov trener Peter Brumen po finalnih srečanjih v košarkarskem prvenstvu B-2 lige »Svojim fantom čestitam« Imam prijatelja - trenerja, ki priznava kot uspeh samo tisto, kar se res uspešno konča. Nobenega navduševa-nja nad delnimi uspehi, kar naj bi nekaj lepih zmag med prvenstvom in uvrstitev v »play-off« pomenilo, nobenega padanja v nezavest zaradi lepotice nekaj zadnjih let, tretje tekme s San Donajem v gosteh, nikakršnih aplavzov na odprti sceni vsled nekaterih mojstrskih vložkov posameznikov! Čustva po krajšem odmiku od dogajanj povsem na stran? Ali je tekmovalni, vrhunski šport res tako krut? Lagal bi se vam in sebi, če bi strogo zagovarjal vse zgoraj navedeno. Že po naravi nisem takšen pa tudi prevzgojiti me vsa ta leta, preživeta na igriščih, niso uspela, da kljub, v našem primeru nenapredovanja v višji tekmovalni razred, ne bi hotel pozitivno oceniti doseženo, seveda ob skrbnem beleženju vsega neposrečenega, kar nas je veljalo do končne potrditve. Upam, da mi bodo za končno oceno uredniki tega cenjenega občila nekoliko kasneje dodelili nekaj dragocenega prostora, takrat se bom lahko dosti verodos-tojneje opredelil za dobre in slabe poteze pa še s kakšnim statističnim podatkom bom skušal vse skupaj podkrepiti. Sedaj pa k finalnima tekmama. Zakaj smo na obeh srečanjih v prvih polčasih bili v podrejenem položaju? Eden izmed glavnih vzrokov je bil obakrat Cavallarijev uspešen skok na odbite žoge pod našim košem. Na prvi tekmi je bil v tem elementu morda tako učinkovit zaradi prikritega podcenjevanja te gmote, v Trstu pa, kjer smo se tej nalogi posvetili skrajno resno, naši igralci kljub temu niso uspeli zmanjšati njegovega deleža. V pogovorih po srečanju so mi potožili, da ob njegovem tudi najkorektnejšem gibanju in našem celo nekoliko nesramnem zoperstavljanju enostavno odletiš vstran, najmanj pa izgubiš ravnotežje, kar pa je pri skoku še kako važno. Zaradi neposrečenega skoka so imeli nasprotnikovi igralci v več napadih žogo večkrat na razpolago, po prejetem košu Jadran preko Klavdija Starca ne more razviti svojega vihravega napada, nervoza pri zaključku akcije, kadar si v podrejenem položaju, pa' močno vpliva na natančnost in s tem tudi na učinek. Na podlagi česa pa je prišlo potem do obratov? Ferrara je na začetku obeh drugih polčasov močno povedla, v igralce se je že naselilo zmagovalno zadovoljstvo, res pa je tudi, da smo mi v tistih obdobjih v obrambi igrali fanatično. Na podlagi osvojenih žog in neprejetih košev je prišla do polnega izraza Klavdijeva lucidnost, pogojena s predrznostjo, on je s svojo igro potegnil za seboj še ostale, takega ritma že načeti Cavallari ni uspel spremljati in možen je bil tudi takšen neverjeten delni rezultat, kot smo mu bili priča v Trstu, kar 43:16 v desetih minutah središčnega dela drugega polčasa. Taka obramba in iz nje izhajajoč prehod v napad, to je edina igra, ki jo Jadran mora igrati proti boljšemu ali pa enakovrednemu nasprotniku, kot sta v »play-offu« bili ekipi iz Ferrare in San Donaja. Mi smo skupina, ki je zmagovita le v primeru, ko so vsi igralci odločeni igrati z nasprotnikom na robu dovoljenega, seveda dovoljenega po košarkarskih pravilih. Žal smo tako igrali šele takrat, ko nam je voda že pošteno tekla v grlo. Vendar pa bi bilo zmagati proti zreli ekipi samo z dvema desetminutnima odličnima epizodama verjetno kar nekoliko krivično do partnerja, ki je le pokazal nekaj več, kot pa mi. Na koncu koncev v športu le vladajo neke zakonitosti, za presenečenja mimo te zakonitosti pa smo v teku sezone tako ali tako velikokrat poskrbeli. Kljub spodrsljajem, ki smo Trenutek s finalnega srečanja Jadran - Ferrara jim botrovali izključno sami, pa igralcem in še komu, ob zaključku kar desetmesečnega druženja čestitam, pre-senečem sem bil, kaj so ti jadranovci sposobni v zadnjih desetih minutah ubijalsko dolge tekmovalne sezone še izvleči iz sebe. Na koncu bi za popestritev dodal še nekaj številk. V petih tekmah »play-offa«, treh na tujem in dveh doma, so številčni pokazatelji posameznikov bili naslednji: Ban: 112 točk (32:64; 50%; PM 39:44; 88,5%; skoki 30); Starc: 109 (43:84; 51%; PM 20:28; 71,5%j skokov 10); Čuk: 82 (38:64; 59,5%; PM 8:10; 80%; skokov 26); Daneu: 50 (17:34; 50%; PM 16:19; 84%, skokov 38); Rauber: 27 (9:29; 31%; PM 9:12; 75%; skokov 29); Banello: 26 (9:16; 56%; PM 8:12; 66,5%; skokov 10); Sosič: 20 (6:14; 43%; PM 8:13; 61,5%; skokov 5); Persi: 2 (1:2); Štoka: 2 (1:3; skoka 2). Skupno: 156:310; 50,5%; skupaj PM 108:138; 78%. Plavalni tečaj v organizaciji ZSŠDI Sklepno tekmovanje ZSŠDI že vrsto let prireja plavalni tečaj v Lipici za začetnike, in že malce izkušenejše plavalce. Letos je bil tečaj že 14. na sporedu, udeležilo pa se ga je 49 otrok. To je sicer nekoliko manj kot v prejšnjih letih, nadvse razveseljivo pa je dejstvo, da se iz leta v leto piža starostna meja udeležencev in da Je torej veliko prijavljenih otrok, ki obiskujejo otroški vrtec ali nižje razrede osnovne šole. Tečajniki so tudi letos vadili ob torkih v dveh izmenah, Plavalne veščine pa so jim posredovali učitelji Konrad Božjeglav, Rado Kastelic, Vojko Lazar in Janko Sila. V torek, ko je bil zadnji dan tečaja, je bilo na ^rsti tekmovanje, ki se ga je udeležilo 32 otrok. Čisto vsi so se resnično potrudili, da bi sebi, staršem in prijate-lernv Pokazali, česa so se med letom “Učili. Po tekmovanju je vsem zbra-J111?1 spregovoril v imenu ZSŠDI Radi-V°J Pečar, ki je pohvalil tečajnike za resno vadbo, se zahvalil učiteljem za opravljeno delo in seveda nagradil nastopajoče. Vsi so prejeli spominske ko-laJne, najboljši plavalci iz osnovne šole pa še zlate, srebrne in bronaste kolajne. Poleg tega so vsi prejeli še potrdilo o opravljenem tečaju in bronasto značko delfina, dar ZTKO Občine Sežana. Otroški vrtec - netekmovalni nastop: Miloš Kalc, Robert Milkovič, Alan Petaros, Boštjan Romano, Veronika Sossa, Andrej Vidali. 1. razred moški: 1. Matjaž Pečar, 2. Luka Hrovatin. 1. razred ženske: 1. Pamela Pre-donzani, 2. Anna Allegra, 3. Ivana Grgič, 4. Vanesa Milkovič. 2. razred moški: 1. Igor Bogateč, 2. Matevž Peterlin, 3. Tomaž Metlika, 4. Danjel Leone, 5. Goran Križmančič. Ženske: 1. Ivana Sossa, 2. Martina Grgič, 3. Katrin Dilly. 3. razred moški: 1. Erik Gruden. 3. razred ženske: 1. Jana Okoren, 2. Tina Grmek. 4. razred moški: 1. Martin Vidali in Peter Race, 3. Peter Milkovič, 4. Marko Okoren, 5. Igor Kalc. Ženske: 1. Jana Pečar. 5. razred moški: l._ Marko Metlika, 2. Milan Lavrenčič. Ženske: 1. Elena Palčič. (Inka) Košarka: pokal prijateljstva Naši zadovoljili Kadetska selekcija ZSŠDI je v Ljubljani na finalnem turnirju pokala prija-eljstva zasedla med osmimi nastopajočimi moštvi 4. mesto, kar lahko štejemo za sPeh, če upoštevamo dejstvo, da so naši nastopili s šestimi igralci in da so bili va prvi tekmi z domačim Slovanom na pragu zmage. Igrali so odlično, predvsem Prvem polčasu, ki so ga tudi osvojili s šestimi točkami naskoka, vendar so v . ačetku drugega polčasa imeli veliko težav s consko postavitvijo domačinov, t veliko žog in tako ostali praznih rok. Podobno je bilo tudi na drugi ekmi je potekalo srečanje tudi na drugi tekmi. Naši so dobro začeli in odigrali izk Sn P°lčas, v drugem pa so igralci Smelta Olimpije prešli v cono, koristili višinsko premoč ter preutrujenost naših in na koncu tudi visoko zma-se ' vsemu smo lahko s končnim obračunom zadovoljni, saj smo videli, da naši kadeti lahko enakovredno upirajo vsaki boljši slovenski peterki. Sezona tu za na*e fante še ni končala, saj bodo letniki 71 zaposleni še na več ^ rn3rjih. Tem fantom volje prav gotovo ne manjka, pa tudi višina teh kadetov je 2dr .°stoini ravni (6 igralcev na 195 cm). Treba pa je vseeno zastaviti delo, Va ?Z^i .to skupino perspektivnih fantov in rezultati ne bodo izostali. Perspekti-t teh ig^ pa bo odvisna izključno od skupne volje vseh naših društev. ljubili smo 2e vebko časa in veliko igralcev ni doseglo tistega, kar bi z boljšimi Po9oii lahko doseglo. (Vato) POLFINALNA TEKMA: SLOVAN - ZSŠDI 68:62 (28:34) 2 7a SŠDI: Arena 25 (1:2), Daneu 13 (2:4), Ažman 15 (1:2), Legiša, Oberdan 7, Bajc A'3-JN 4. MESTO: SMELT OLIMPIJA - ZSŠDI 90:72 (32:33) (0 oi “pSDI; Arena 20 (4:9), Oberdan 14 (0:1), Daneu 11 (3:3), Ažman 26 (2:4), Legiša ' ■*>' Bajc 1 (l;2). Statistični pregled 1. amaterske nogometne lige Primorje: odločno bolje na domačih tekmah Trenutek s prvenstvene tekme Primorje - Percoto Pred nedavnim sta se končali nogometni prvenstvi' 1. in 2. AL. Ob koncu teh vam posredujemo kot običajno nekaj statističnih podatkov. 1. AMATERSKA LIGA Prvenstvo se je začelo 20. 9. 87, konec prvega dela je bil 10. 1. 88 (podrobne podatke smo objavili v našem listu 13. 1. 88). Povratni del so začeli 17. 1. 88. Končni naslov si je zagotovila ekipa Sevegli-ana, ki je v 30 tekmah osvojila 40 točk (lani Lucinico 41 točk). S tem si je Se-vegliano skupaj z ekipo S. Giovanni, ki je s točko manj končala na drugem mestu, zagotovil prestop v promocijsko ligo. Iz lige so izpadli Pro Fiumicello (21 točk), Pieris (23) in Latisana (25). Vreme ni oviralo poteka povratnega dela prvenstva, saj niso odložili niti ene tekme. Skupno so v teku sezone odigrali 240 tekem, na katerih je padlo 509 golov (245 v prvem in 264 v povratnem delu prvenstva). Poprečno smo torej videli 2,12 gola na tekmo. Največ golov (28 je padlo prav v zadnjem kolu, najmanj (7) pa v 11. kolu. Kar 93 srečanj (48 v prvem in 45 v drugem delu prvenstva) se je končalo pri neodločenem izidu. Največ remijev (7) je bilo v 24. kolu, le ena sama tekma se je končala pri neodločenem rezultatu v 4., 14., 18., 19., 21. in 25. kolu. Sedaj pa nekaj »pozitivnih« in »negativnih« rekordov posameznih ekip. Najboljši napad je z 42 goli imel S. Giovanni. Največ golov (51) pa je dobil Pro Fiumicello, ki je dosegel tudi najmanj (4) zmag. Najmanj golov (16) je dobil Ševegliano, ki je tudi doživel najmanj (3) porazov. Najmanj golov (2) je dala Latisana, največkrat (15-krat) je izgubil Pieris, največ zmag (14) pa je dosegel S. Giovanni. Največ remijev (14) je zbrala trojica Ponziana, Sangiorgina in Ševegliano, najmanj neodločenih rezultatov (5) pa je dosegel Lignano. Najboljši strelec v tej skupini je bil Ivan Voljč (Ponziana) s 15 goli. Sedaj pa podrobneje poglejmo, kako je igrala edina naša ekipa (Primorje) v povratnem delu prvenstva. Podatke o prvem delu smo objavili letos 13. 1. PRIMORJE S 26 osvojenimi točkami je Primorje zasedlo 13. mesto na končni lestvici (lani so Prosečani igrali v 2. AL). V prvem delu prvenstva je Primorje zbralo 15 točk (6 zmag, 3 remije, 6 porazov). V drugem delu prvenstva je Primorje v sedmih nastopih na domačih tleh premagalo Lignano in Gradese, remiziralo s Sangiorgi-no, S. Giovannijem in Ronchijem, ter izgubilo proti Percotu in Ponziani. Prosečani so torej osvojili 7 točk, dali 8 in prejeli prav tako 8 golov. V osmih nastopih v gosteh so premagali le Fortitudo ter remizirali s Pro Fiumicellom in Lati-sano, izgubili pa proti Seveglianu, S. Canzianu, Costalungi, Palmanovi in Pie-risu. Zbrali so le 4 točke, dali 5 in prejeli kar 14 golov. V 15 nastopih na Proseku je torej Primorje zbralo 18 točk (7 zmag, 4 remije, 4 poraze), dalo 18 in prejelo 13 golov. V petnajstih tekmah v gosteh so Prosečani zbrali 8 točk (2 zmagi, 4 remiji, 9 porazov), dali 7 in prejeli 22 golov. Skupni obračun Primorja v tem prvenstvu je torej: 26 točk (9 zmag, 8 remijev, 13 porazov), 25 danih in 35 prejetih golov. V povratnem delu prvenstva je bil v vrstah Primorja izključen le en igralec: Pipan (v tekmi z Gradesejem). Primorjaši so imeli proti tudi tri 11-metrovke (Se-vegliano, Costalunga, Sangiorgina). Obenem je Prašnikar zakrivil tudi dva avtogola (Sangiorgina, Palmanova). Primorje, ki.si je lani zagotovilo prestop v višjo ligo, je letos imelo kot edini cilj obstanek v ligi. Nogometaši Primorja so slabo startali, saj so kar trikrat zaporedoma izgubili. Odločno pa so reagirali, predvsem ko so igrali na domačih tleh, saj so s štirimi zaporednimi zmagami doma popravili položaj na lestvici. Do prve točke v gosteh je bilo treba čakati do 11. kola (Ponziana - Primorje 0:0) in prav ta rezultat je dal ekipi še več moči. »Rdeče-rumeni« so tako sklenili prvi del prvenstva na odličnem osmem mestu s 15 točkami. Zgledalo je že, da je, ekipa končno dobila pravi ritem te lige. Nepričakovano pa je zašla v krizo, saj si drugače ne moremo razlagati, kako je v 11 nastopih zbrala le 5 točk. Bojazen pred izpadom pa je v zaključnem delu prvenstva predramila nogometaše Primorja, ki so v zadnjih štirih nastopih zbrali še šest točk, kar je bilo dovolj, da so si s 26 točkami zagotovili obstanek v ligi. Po desetih letih so torej dosegli to, kar Primorju v sezoni 77/78 ni uspelo, ko je prvič igralo v 1. AL. Kljub temu da so Prosečani tudi takrat zbrali 26 točk, so izpadli. Prav v poslednjem kolu jih je takrat prehitel Pieris, katerega pa je letos Primorje pustilo za petami. Trener Milan Mikuš je skupno poslal na igrišče 20 nogometašev, od katerih pa ni nobeden igral vseh tekem (v oklepaju doseženi goli). 28 odigranih tekem: Pase (9) in Antoni (2); 27: Prašnikar (1); 26: Rojaz, Milani (1) in W. Husu; 25: Olivo (2) in Zurini (4); 24: Nicoloro (4); 23: Pipan; 22: Calligaris; 20: Favretto (1); 17: Coslovich (1); 12: Umek; 11: Spazzapan; 10: Livan; 9: Manzin; 8: Negrini; 7: Sciarrone; 5: Dagri. klet MO SPOT našo mladino d^uIad,inski odsek SPOT prireja to ne-oSn°' junij(i, izlet za vso slovensko ZbirVr°^0^Sko miaciino na Tržaškem. , Q išče za otroke in njihove vodni- ke bo °b 8.15 na Trgu Oberdan ali ob bod0 n<1 Tr9u v Boljuncu. Od tam se Glinš*2 P°dali peš v Dolino čg. ^QiCe ter se nat0 ustavili v Bota-r0 ter Sneie se bodo povzpeli na Jeze-Med lz^ef zaključili v Bazovici. tni Polietom bo na sporedu spretnosti kat ^0n Za 0iroke- krvi tri/e v vsa-vsem e®°riji bodo prejeli kolajne, UredništaeIeŽencem te iyre Pa bo UrednirVOr<^a^eba v osebi glavnega Gajeh ° Loizeta Abrama podelilo Povr maiik0- Cerkviu!ek predviden ob 17.20 pred Tr9u OberdoaZOViCi °b 18'15 n° erttenn Qn' V Primeru slabega ^z'\ izlet odpade. Vse in-pri načelniku MO dobite spor Bori su paoliju (tel. 910836). Srečanje planincev ob meji v Mačkoljah Sedemnajsto redno srečanje slovenskih planincev iz obmejnih krajev Slovenije ter Tržaškega in Goriškega bo v nedeljo, 12. t. m., v borovem gozdiču v Mačkoljah. Tokrat je organizator SPDT, ki je pripravilo lep in pester program. Zbirališče gostov in planincev iz Slovenije ter Koroške bo v Boljuncu ob 9.30, pohod, ki bo startal v tem kraju in se bo zaključil v Mačkoljah, pa bo začel pol ure kasneje. Za vse tiste, ki se pohoda ne bodo udeležili, je SPDT pripravilo turistični ogled zanimivosti Trsta. Začetek kulturnega sporeda bo ob 14. uri. Poleg običajnih govorov bodo nastopili pihalni orkester Breg iz Doline in meša- ni pevski zbor Primorsko iz Mačkolj, za ples pa bodo igrali Veseli godci iz Boljunca. Nastopile bodo seveda tudi razne skupine iz Slovenije. Pričakuje se mnogo gostov iz Slovenije: Za pijačo in jedačo je preskrbljeno. Izlet SPDT na pešpot nad Huminom uspel Čeprav ni bilo vreme našim planincem povsem naklonjeno, so vseeno, uspešno izvedli izlet po krožni planinski poti nad Huminom. Pot je bila zelo lepa, izletnike jpa je lep del poti spremljala megla. Člani SPDT so se z avtomobili pripeljali do vasi Avasi-nis, pot pa so nadaljevali peš do sedla Cuel di Forchia (886 m), od tod pa so se podali na hrib Cuar (1478 m), po krožni poti pa so še nadaljevali do vrha Cel Dai Poza (1377 m) v bližini 1467 m visokega Flagena, na katerega pa se niso povzpeli. Povratek je potekal mimo Malge di Cuar, od tod pa so se vrnili na Cuel di Forchia. Izlet je vodila prof. Marinka Pertot. Bližnja izletniška sezona SPDT SPDT prireja v nedeljo, 19. t. m., avtobusni izlet na Platak in Snježnik ob priliki srečanja s planinci PD Ilirska Bistrica in PD Kamenjak z Reke. Srečanje je že tradicionalno, odhod avtobusa pa bo ob 6. uri izpred tržaške sodne palače. Izletniki se bodo pripeljali do Plataka, od tam pa bodo nadaljevali peš na Snježnik. Izlet vodi Ervin Gombač (tel. 754742), vpisovanje pa je na sedežu ZSŠDI (tel. 767304). »Dolgi pohod« SPDT na Monviso Tradicionalni »dolgi pohod« SPDT bo tokrat od 20. do 27. avgusta, planinci pa se bodo podali v okolico Monvisa. Glede na to, da se morajo interesenti že sedaj zmeniti za dopust na svojih delovnih mestih, SPDT vabi vse tiste, ki jih ta pohod zanima, da se vpišejo rčimprej. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.) ob uradnih urah. Kdor se vpiše, mora plačati predujem 50 tisoč Ur. Število udeležencev je omejeno, vse informacije pa dobite pri tajniku društva Ervinu Gombaču, (dj) Na sliki: otroci med izletom za osnovnošolce, ki je bil v nedeljo, 17. aprila, in je potekal od Križa do Nabrežine. Taka scena se bo prav gotovo ponovila tudi to nedeljo v Dolini Glinščice, (foto Zvonko Vidau) Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000,- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik 2. junija 1988 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska rr” član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Presunljive napovedi britanskih raziskovalcev Računalnik nas bo pomotoma obdaril z jedrsko katastrofo LONDON — Poleti bo v Veliki Brit-raniji izšla študija, ki bo nedvomno močno razburila javno menje, saj gre za poglobljeno razpravo o morebitni jedrski katastrofi na Zemlji. Študijo so izdelali izvedenci Inštituta za preučevanje miru Univerze v Lancasterju, raziskavo pa je vodil profesor Paul Smoker, ki je včeraj posredoval nekaj temeljnih informacij o skupinskem delu na tako kočljivem področju. Smoker je brez dlak na jeziku izjavil, da grozi človeštvu resna nevarnost jedrske vojne, pa ne zaradi tega, ker bi obstajal riziko, da se kdo od zemeljskih veljakov spozabi in napove vojno, piač pa zaradi tehnične okvare, V drugih besedah, vojne ne bo začel človek, ki bo na lastno (ne)odgovornost pritisnil na "rdeči gumb" in tako povzročil eksplozijo atomske bombe, ampak računalnik, ki bo pomotoma sprožil na stotine raket z jedrsko konico. Posledice verižnih eksplozij bodo zdaleč hujše od posledic eksplozije ene, morda dveh atomskih bomb, zato Predstavniki korziške teroristične organizacije FLNC so sklicali tiskovno konferenco, da bi napovedali 120-dnevno premirje. Gre za vabilo turistom? (AP) pa bo na Zemlji nujno prevladala tišina, skratka, podlegli bomo jedrski smrti. Katastrofalna predvidevanja profesorja Smokerja temeljijo predvsem na analizah sedanjih elektronskih sistemov, ki "upravljajo" jedrske vojne arzenale. Smoker je navedel primer ZDA, kjer izklopijo sisteme, ki onemogočajo nenamerno sproženje jedrskih raket, vsakič, ko nastanejo pogoji za morebitni jedrski napad. Tako omogočijo "protinapad" v pičlih osmih minutah", rakete pa bi jim lahko zbežale iz rok veliko prej. Ugovor, da so podobna izjemna stanja izredno redka le delno drži, saj so prav ameriške oblasti določile, da stopi "izjemno stanje" v veljavo vsakič, ko dva različna vira informacij potrdita vest o jedrskem napadu. Znanstveniki iz Lancasterja trdijo, da se je v prejšnjih letih človeštvo nekajkrat znašlo v hudi nevarnosti, da bi samo sebe spravilo v prerani grob. Te podatke so potrdili tudi ameriški raziskovalci, ki so dodali, da lahko pride do "napak" približno enkrat vsakih petnajst let. V najhujši nevarnosti, naj bi se človštvo znašlo 9. novembra 1979, ko se je neki tehnik (danes bi ga nadomeščal računalnik) spozabil in vstavil v računalnik kaseto s simulira,-nim sovjetskim napadom. Jedrski bombniki so že vzleteli, ko je ostalim tehnikom uspelo preklicati povelje... Priznajmo, da nas je že strah. Pa kaj, ko bi bilo naše življenje dejansko odvisno od mikročipov enega izmed neštetih računalnikov, ki odpirajo in zapirajo elektronske pregrade jedrskih arzenalov? Nasvidenje poleti, ko bo izšla študija in bomo lahko zvedli še za kakšno "znanstveno" podrobnost. Propadel lov na Rustov »rekord« Andreas Sommer Je dvakrat poletel s svojim letalom Cessna 150 iz Norveške v SZ, do Rdečega trga pa si le ni drznil in je tako propadel njegov poskus, da bi obnovil podvig Mathiasa Rusta (Telefoto AP) Rimska policija odkrila spretno tolpo ponarejevalcev vrednotnic RIM — Policija je včeraj po dolgi in naporni preiskavi končno prišla na sled spretni tolpi ponarejevalcev obveznic in raznovrstnih vrednostnih papirjev. Med aretiranci je tudi rimski odvetnik Vittore Pascucci, ki je eden najbolj znanih rimskih civilistov in ki ga sodniki obtožujejo ne samo, da je ponarejeval vrednostne papirje (posebno BOT in CCT), ampak tudi, da je s svojimi umazanimi posli goljufal državo in svoje poslovne partnerje. Policisti so odvetnika aretirali včeraj dopoldne, potem ko je v zgodnjih jutranjih urah položil v nekaterih rimskih bančnih zavodih ponarejene BOT in CCT v vrednosti približno štirih milijard lir. Preiskovalci sumijo, da je Pascucci član tolpe izkušenih goljufov in baje tudi mafijcev, ki so v zameno za ponarejene vrednostne papirje zahtevali od nekaterih bank širom po državi jamstva za zelo visoka posojila. V mrežo policistov so padli tudi nekateri odvetnikovi "sodelavci", med katerimi je najbolj znan 52-letni Salvatore Rizzuto, ki je bil svojčas med obtoženci na velikem palermskem procesu proti mafijskim tolpam. Rizzuto in Pascucci sta bila pred nekaj leti vpletena tudi v neko veliko goljufijo na račun države v zvezi z razdeljevanjem denarnih sredstev za obnovo potresnih področij v južni Italiji, posebno v deželi Kampaniji. Vittore Pascucci, ki stanuje v razkošni vili v predmestju Rima, je bil med največjimi davkoplačevalci v rimski občini. Pred kratkim je v še nepojasnjenih okoliščinah skoraj čez noč odkupil neki manjši industrijski obrat v Laciju, ki je bil na robu stečaja. Sodniki so kmalu nato ugotovili, da odvetnik ni za odkup tega gospodarskega obrata potrosil niti lire ter da ga je v bistvu, če lahko tako rečemo, dobil v dar. Policisti so po nalogu javnega tožilca in tudi finančnega ministrstva uvedli preiskavo o teh nejasnih Pascuccijevih poslih, slednja pa je sedaj privedla do zgoraj navedenega odkritja. Pred enim letom je neka banka posodila odvetniku 14 milijard lir, kot jamstvo za ta posel pa zelo verjetno dobila ponarejene BOT in CCT. Mož posilil dva dečka RIM — Dnevne vesti žal ponovno poročajo o spolnem nasilju nad mladoletniki. V Rimu so včeraj aretirali 76-letnega Pietra Colonga pod obtožbo spolnega nasilja nad tremi mladoletnimi dečki. Spolni izprijenec je zvabil 8-letna bratca in 10-letnega bratranca na svoj dom, kjer jih je pod prisilo posilil. Starejšemu dečku je sicer uspelo pobegniti iz Colongove hiše, preden je neuravnovešenemu možu uspelo izkoristiti naivnost dečkov. Preiskovalci so aretirali Colonga, ki je trenutno zaradi svoje starosti v hišnem priporu, po prijavi staršev rimskim policijskim organom. Žal je podobnih primerov nasilja nad mladoletniki iz dneva v dan več. Rojena v znaku dvojčkov Afera Waldheim še buri duhove DUNAJ — Avstrijski kancler Vranitzky je. včeraj zanikal, da je avstrijska vlada preprečila objavo nekaterih "vročih" dokumentov, ki naj bi obtoževali predsednika VValdheima. Vranitzky je tako neposredno odgovoril članu mednarodne komisije zgodovinarjev, ki proučuje afero Waldheim, Nemcu Manfredu Messerschmidtu, ki je to izjavil v intervjuju švicarskemu dnevniku Sontags Zei-tung. Avstrijska vlada se je vedno zavzemala, da bi resnica čimprej prišla na dan, je še rekel Vranitzky, ki je tudi dodal, da so vsi obstoječi dokumenti o VValdheimovi vlogi v nacistični vojski na razpolago zgodovinarjem. Hude obtožbe na račun avstrijske vlade pa je včeraj izrekel nekdanji francoski zunanji minister Cheysson, ki je na nekem mednarodnem židovskem shodu poudaril, da ima Dunaj umazano vest, pri čemer je neposredno omenil kanclerja Vranitzkega. Cheysson je izrazil pomisleke, da bo lahko Avstrija pod temi pogoji v bližnji bodočnosti vstopila v Evropsko skupnost. Na ljubljanski postaji aretirali morilca LJUBLJANA — Miličniki železniške postaje milice v Ljubljani so včeraj ob 1.20 na vlaku Ljubljana-Jesenice prijeli' Nenada Milanoviča, 18, iz Zemuna, ki je imel v žepu karto za Frankfurt, osumljen pa je, da je osrednji udeleženec streljanja v zgodnjih jutranjih urah v torek v Zemunu. Utemeljeno ga sumijo, da je eno osebo umoril, tri pa hudo ranil. Milanovič je v torek zgodaj zjutraj v Ulici Matije Gubca v Zemunu z lovsko puško ustrelil Zorana Radenkoviča, 20, iz Zemuna. Po umoru Radenkoviča je Milanovič odšel na ladjo-restavracijo »Gardoš«, ki je zasidrana v zemunskem pristanišču in tam začel streljati na družbo, s katero je Radenkovič sedel zadnje ure pred svojo smrtjo. Milanovič je tam hudo ranil Zorana Miloševiča, 23, in Samirja Osma-novicha, 19, nato pa je zbežal. Miličnik Petar Bogdanovič je skušal ujeti begunca, Milanovič pa je še njega hudo ranil s strelom iz puške. Brooke Shfeldsovi so zvezde v znaku dvojčkov očitno naklonjene, saj je poleg 23. rojstnega dne praznovala tudi prvo "odraslo" filmsko vlogo (AP) Bolivijski kokain morda v pijačah in slaščicah? COCHABAMBA — Bolivijski pridelovalci koke ne preživljajo lahkih trenutkov. ZDA namreč odločno podpirajo zakonski osnutek, ki naj bi skoraj v celoti odpravil vse plantaže te rastline, iz katere pridobivajo kokain. V tej južnoameriški državi se s pridelovanjem koke preživlja več kot pol milijona prebivalcev, obdelane površine pa je kar za 70.130 hektarjev (po novem zakonskem osnutku bi se te skrčile na 9.700 hektarjev). Bolivijski kmetje so močno zaskrbljeni, saj bi na ta način bili ob vsakdanji kruh. V primeru izglasovanja spornega zakonskega osnutka, so kmetje napovedali hude protestne manifestacije. Nekateri so dejali, da so pripravljeni poseči tudi po orožju, če bo to postalo neobhodno potrebno. Bolivija izvaža vsako leto na ameriško in zahodnoevropsko tržišče mamil koko predelano v kokain v vred- nosti celih 600 milijonov dolarjev to pa znaša več kot celotni letni boli' vijski legalni izvoz. ZDA že več let zagnano obtožujejo Bolivijo, Kolu®' bijo in Peru (te tri latinskoameriške države proizvajajo več kot 50 odstotkov svetovnega kokaina), češ da pod' pirajo pridelovanje koke. Vlade teh treh držav pa za to krivijo same ZDAr ki ne uspejo zmanjšati povpraševanj3 po belem prašku. Neka bolivijska delovna organi^3' cija, v katero je včlanjenih približn0 15 tisoč kmetov, ki pridelujejo kokO; je bolivijski vladi posredovala nek3) predlogov, kako bi lahko drugac_ uporabili kokin prah. Ta bi lahko_P°' stal sestavni del raznih pijač, slašč® žvečilnih gumijev, zobnih past nf" Kot trdi predstavnik te organizacij Roberto Siberia, bi bilo potrebni več denarnih sredstev za nakup 110 vih tehnologij, toda ta zamisel ® trte izvita. Z Izraelom še brez diplomatskih odnosov BEOGRAD bodo v Dokončni osnutek stališč o odnosih Jugoslavije z Izrael0!^ ________________ SFRJ uskladili kasneje. To J. razprave zunanjepolitičnem odboru skupščine SFRJ uskladili kasneje. 4°A rezultat včerajšnje razprave odbora, ki je zaradi določenih razlik o P09revna na predlagani osnutek odločil, da jih bo 15, junija določila posebna del0 . „ skupina, v kateri bodo razen delegatov tega odbora tudi predstavniki zuna j ga ministrstva, oziroma ZIS. . v Prevladuje vtis, da neenakost stališč le ni bila tako velika: enotni so ^ mnenju, da še naprej ne obstajajo pogoji za obnovitev diplomatskih °. %njli, da pa to ne izključuje možnosti vzpostavitve različnih poslovnih, turisti kulturnih, znanstvenih in športnih vezi.