idna in univerziteto£tai£nica (Ms Uredil Ivan Mercina, učitelj na c. kr. deski vadnici v Gorici. V Ljubljani. Izdala in založila «Družba sv. Cirila in Metoda». 1803. - Založila «Družba sv. Cirila in Metoda». — Tisek Blaznikov. Knjižnica Na svetlo daje in zalaga družba. X. zvezek. ^ *->-ä(^)(irr v v-gf' Igre in pesmi za otroška zabavišča in ljudske šole. V Ljubljani. Tisek J. Blaznik-ovih naslednikov. 1)5103. Igre in pesmi za otroška zabavišča in ljudske šole. Uredil Ivan Mercina, učitelj na c. kr. deški vadnici v Gorici. У Ljubljani. Izdala in založila „Družba sv. Cirila in Metoda“. iet>3. 33s^ ir? ' :' I _ f ' лГ Тго 102.^1 Predgovor iw„a š„„. v W * že pred leti i2»- nego razumna, ne moremo prečislati mož, ki so z zgovorno besedo slikali nedostatnosti domače vzgoje ter s prepričevalnimi spisi vnemali razumništvo človeško za svoje vzvišene vzgojne ideje, katere si pridobivajo dan na dan novih prijateljev. Teh mož neminljive zasluge so, da se od leta do leta množe skupna vzgojišča za nežno mladino, katerim svrha je popolnjevati in podpirati nedostatno vzgojo domačo, in katerim prištevamo v prvi vrsti zabavišče. Otroško zabavišče ne more torej pogrešati toli odličnega vzgojila, kot je petje. Brez petja bi tako odločno vzgojni zavod zanemarjal svoj poglavitni namen: vzgojo srca. Tudi ljudska šola goji zaradi tega petje, ali v nji ni doseglo petje one vezne veljave kakor v zabavišču. Kot učnemu predmetu je petju v ljudski šoli odmerjeno le malo časa na teden. Vrhu tega je pri ljudsko-šolskem petju v poštev jemati tudi njega stvarna stran: petje (kakor sploh vse) se uči v ljudski šoli za življenje. Zabavišče ne uči (v jednakem zmislu) za življenje, ono nima posebnega časa za petje, petje mu ni učni predmet, ni svrha (v zmislu ljudske šole), ampak sredstvo, ali prav za prav nekak vzgojni način. Tega ni izumel Froebel sam; kar je videl in našel dobrega na domači vzgoji, posnel je ter prenesel v svoj zavod. — Kdor je imel priliko opazovati pri igri malega otroka, prepričal se je lahko, da ne ugaja otroku tiho igranje kaj posebno. Tihota je otroku dolgočasnost. Ni čuda; saj si še odrasel človek, poln duhomornih skrbi, skuša okrajšati in olajšati svoje delo s petjem. Tako tudi otrok. A pri tem ne stika po pesniških tekstih; priprost „la, lau, posamna beseda, jeden stavek mu zadošča za njegov -к>Ш 12 Км- otroški napev. Navadil se je tega od matere, ki je, zibaje in pestovaje ga, ravno tako pela. Slišal je tako peti svoje brate in sestre in igrajoče tovariše. A poleg zgleda ga sili k takemu petju tudi neka notranja potreba. Peta beseda vpliva namreč krepkeje in popolneje na otroško dušo nego samo govorjena. Govorjeno besedo otrok le misli, peto tudi čuti, ali kakor pravi Froebel: „Kommt zu den Worten noch der Ton (Melodie), so wird die Sinnenanschauung, die Geisteswahrnehmung auch zu einer Gemüthsauffassung“. V tem pogledu ne ustreza petje v zabavišču svoji bitnosti: zvezi glasbe s pesništvom. Glas se veže tu s tekstom, ki ni pravi pesniški izdelek, ampak ima — če tudi v vezani besedi — po svoji vsebini bolj prozajiško nego pesniško veljavo. *) To vidimo posebno na otroških igrah, v katerih se središči vse življenje in delovanje v otroškem zabavišču, in v katerih se skoraj zmeraj posnema (oponaša), kar se dogaja v naravi ali človeštvu. Večinoma se zvršujejo te igre pevaje, a nekatere tudi nepevaje. To kaže, da je petje igri podrejeno, da je igri le neko sredstvo, nekaka vzgojna oblika ali vzgojni način. Imenitna naloga petja v zabavišču je vaja sluha. Med peterimi čuti je sluh poleg vida najpoglavitnejši in plemenitejši. Zato je treba že v prvi mladosti začeti uriti in vaditi oko in uho. Oko obdaja brez števila najrazličnejšili stvari, na katerih si vadi svoj vid otrok sam ali pa po navodu domačih vzgojiteljev, ki *) Seveda se v zabavišču negujejo tudi pesmice, katerili teksti so po bistvu in vsebini kakor tudi po svoji ideji plemeniti in vzvišeni poetiški produkti, kolikor dopušča doumljivost malo-letnih otročičev. -н>а 13 mu one vidne predmete še pomnožujejo z raznimi podobami. Koliko bolj se zanemarja pa uho! Vtisi, katere sprejema uho v vsakdanjem življenju, ne vplivajo na sluh posebno izobraževalno. Te vtise provzro-čuje večinoma ropotanje, rožljanje voz, kričanje, i. t. d. In še v tem je otrok prepuščen samemu sebi. Sliši pač, a ne da bi se tega zavedal. „Skozi jedno uho noter, skozi drugo ven“. Potem se pa ljudski učitelji čudimo, da kažejo otroci mnogo več zmožnosti za pisanje in risanje nego za petje; tožimo, da je napredovanje v petju razmerno nepovoljno, da nas zavirajo v tem mali „mrmrači“, i. t. d., ne pomislimo pa, da je tega kriva le nedostatna domača vzgoja. Tudi v tem naj ji pomaga zabavišče! Zabaviteljica nahaja premnoge prilike, da uri otroku sluh; tako pri igrah, v katerih se vadi nazorna zmožnost, posebno pa pri petju. Tu navajaj zabaviteljica otroke, da pazljivo poslušajo in se zavedajo glasov, katere pojo: da vedo, ali je glas kratek, dolg,* tih (šibek), glasen (krepek), nizek, visok, i. t. d. Vzporedno s sluhom se lika v petju glas. Glas in sluh, glavna činitelja petja, zavisna sta bistveno drug od drugega tako, da si niti misliti ne moremo izurjenega glasu poleg nerazvitega sluha in naopak. Čist, naraven glas je pa možen le, ako se pravilno drži telo, posebno glava in še posebej usta. Kadar otroci sede (tudi sedenje vsako ni škodljivo) in pojo, naj drže gorenji život pokoncu, naj se ne naslanjajo ali celo valjajo! Ravno to velja o glavi. Izjema more nastati le pri igranju, a še tu jo skušaj zabaviteljica odpraviti, kakor si bodi. Osebito pazljiva bodi na usta pojočih otrok (in tudi na svoja)! Otroci naj odpirajo usta (ne le ustnice, ampak tudi zobe) za -fo}S 14 is«4- debelost svojega palca! Glavni in največkrat jedini vzrok nelepega glasu je, da ne drže otroci ust zadosti odprtih. S tem nastaja tako navadno in zoprno petje „skozi nos“ in „skozi zobe“, ki tako grozno trapi ušesa glasbeno izobraženemu poslušalcu, osebito v vaških cerkvah. Kakor ni prenapenjati telesnih moči, tako utegne tudi petje škodovati glasu in zdravju, in še posebno pri nežnih pevcih v otroškem zabavišču, ako zdivja v kričanje. To se pa žal tako navadno godi pri mladini in odraslih ljudeh, da lahko rečemo, da se na svetu mnogo kriči in vpije, ali ubogo malo poje. Neuko ljudstvo se kar ne zaveda pravega petja; dober pevec mu je le, kdor se srači in dere, da mu žile na vratu pokajo. Upajmo, da se naši ljudski šoli sčasoma vender le posreči odpraviti to ljudsko razvado, k čemur ji lahko pripomore uprav zabavišče. Za-baviteljica nima nikakor trpeti preglasnega petja! Seveda mora v tem dajati dober zgled tudi ona sama; živi zgled izda, z besedovanjem se nič ne opravi. — Otroško petje bodi zmerno, raje tiho nego glasno! To pa velja za vse otroke, ne da bi bilo komu (posebno boljšemu pevcu) dovoljeno druge pre-glašati. Dobro je, da pove zabaviteljica otrokom naravnost, zakaj jim ne dovoli preglasno peti: ker si kvarijo glas (da postajajo nekateri celo hripavi), ker obolevajo lahko na grlu, in ker le divje živali tulijo, ne pa ljudje. Zastran zadnjega razloga je kričanje v zabavišču prava nezmisel; v njem se ima mladina vzgajati, a z vpitjem še le prav zdivjuje. Lepo je že, da si prizadevamo biti zmerni, česar žival ne more. Kričanje krati melodiji umevnost in milino. Saj je otroško petje samo na sebi mično in prisrčno, otroško vpitje pa strahovito in zoperno. — Če poje otrok zmerno, prehaja lahko s prsnih glasov na falzetne ter si širi obseg glasu, kar je za poznejše petje v ljudski šoli velike vrednosti. Jako navadne so dan danes bolezni v grlu pri malih otrocih. Zabaviteljica bodi torej previdna, da ne sili otrok k predolgotrajnemu petju. Posebno dobro razločuj, kdaj so otroci utrujeni in kdaj le slabe volje. Ako ni zabaviteljica popolnoma uverjena, da bi otrok lahko pel, a noče, naj ga nikar ne sili peti. Sploh je priporočati zabaviteljicam, ki so usposobljene tudi za učiteljice ljudskih šol, naj ne zamenjujejo zabavišča z ljudsko šolo ter ne mislijo, da morajo otroci v zabavišču, vsi od prvega do zadnjega, ravno tako in prav to delati, kar zabaviteljica kaže, kakor otroci v ljudski šoli. Večkrat se pripeti, da se otrok hitro utrudi, ali se mu pa noče peti, ker mu ni dobro. Kadar zabaviteljica to zapazi, naj ga pusti, da počije in tudi zadremlje. — Otrokom ne bodi dovoljeno piti mrzle vode precej, ko so odpeli, ali iti na mrzel zrak (posebno v zimskem času. *) Zato naj otroci počivajo z grlom, predno odhajajo na dom. Kadar je zunaj mrzlo ali vetreno vreme, priporočati jim je še posebej, naj spotoma ne govore in ne drže ust odprtih. Petje vpliva ugodno na razvitek in krepčanje pljuč. V tem dopolnjuje nalogo, katera pripada za-baviškim igram glede na telesne vaje. Vender pa more biti petje pljučem tudi škodljivo. Da se to ne zgodi, ne sme zabaviteljica pozabljati, kar je bilo že *) Da ni med temperaturo notranjega in vnanjega zraku tolike razlike, ne bodi pretoplo v sobi. kjer otroci bivajo in igrajo; visoka temperatura kvari tudi čisti glas. -н»ЈЗ 16 B«-t- gori rečeno, kako naj varuje otrokom glasove: otroci ne smejo peti preglasno niti predolgotrajno. Prav zato ni dobro, da pojo otroci, kadar se hitro gibljejo s telesom: kadar skačejo, tekajo, i. t. d. Zato naj pojo igraje, kolikor je možno, le tisti otroci, kateri se le malo ali nič ne gibljejo. Uprav nemožno je peti pri nekaterih telesnih vajah, n. pr. pri upogibanju trupla, itd. Takisto, ako je otrok bolan na dihalih, ako ima nahod ali kašelj. Škoditi utegne petje, ako pojo otroci precej po jedi, po dolgotrajnem govorjenju, napornem gibanju, na prostem pri vetrenem vremenu, i. t. d. — Skrbi naj dalje zabaviteljica vedno za čist zrak, da pridno vetri prostor, kjer bivajo otroci. A pri tem je paziti, da ne stoje na prepihu, posebno, ko so kaj razgreti. Pokvarjen zrak škoduje celo mirno sedečemu človeku, koliko bolj igrajočemu in pojočemu otroku, ko diha mnogo hitreje — in v zaprtem prostoru, kjer porabi mnogo otrok dober zrak v kratkem času. — Tudi pretesna obleka na životu, prsih in vratu je škodljiva, ker zavira otroka, da ne more peti niti prosto dihati. Više gori sem govoril, kako mogočno vpliva glasba na človeka. Ker je glasba zložena iz glasov, bilo bi dosledno, da bi prisvajali glasu samemu ves ta vpliv. A to bi ne bilo prav. Glasbe ne dela sam glas, ž njim se spajata še dva druga elementa, to sta ritem in takt, in vsi trije skupaj oživljajo glasbo.*) — Zaorgljajmo otroku n. pr. Bachovo fugo, *) Takt (mera) je razvrstitev zaporednih glasov v majhne jednake oddele časa. Ritem je več zaporednih taktov, ki stoje v nerazdelnem (organskem) stiku in se torej ne dajo razdruževati, ne da bi se ružila jedinstvena celota. Ritem je taktu to, kar je v jeziku strok (perioda) svojim členom (stavkom). 17 peljimo ga h koncertu prve vrste, kjer se svirajo naj-umetnejši in najkrasnejši glasbotvori, zagodimo mu kak plesni komad na priprosto harmoniko, vprašajmo ga, kaj mu najbolj ugaja —: in v odgovor dobimo: harmonika. — Klasiški (vzorni) glasbotvori so prepolni najrazličnejših, deloma zamotanih in umetno sestavljenih ritmov, da bi jih moglo še nerazvito otroško meročutje (čut za takt) premotriti in razložiti. Ako pomislimo, koliko krasnejše in na človeka vplivnejše je glasovje (melodija in harmonija) klasiškega glasbo-tvora nego priprostega valčka, potem lahko rečemo, da kažejo otroci za ritmiško vsebino glasbe mnogo več razumnosti nego za melodiško, in da jih ona tembolj oživlja, čim živahnejša je. A tudi odrasel človek se ne more ustavljati sik nemu vplivanju ritma. Le poglejmo, „kako stopa staro in mlado v koraku za vojaško godbo, kako drži jeden boben celo stotnijo vojakov v koraku, kaka razburjenost se loti mladih dam, začuvših Strauss-ov valček! Slovak pleše in skače po samem ritmu, kateri mu tovariši ploskajo z rokami.“ — Velika vzgojna hiba bi bila torej, ako bi se zanemarjal pri prvem pouku v glasbi — kar je večinoma uprav petje v zabavišču — oni glasbeni element, za kateri kaže otrok največ razumnosti in razvitega čuta, t. j. ritmiški element. Neka pisateljica piše v svojih „pismih o pouku v glasoviru“ to-le: „Naposled ne zamujaj ritmiškega poskusa: da skrčiš glasbeni predmet na jeden sam glas, izluščivši ga vseh melodiških in harmoniških primesi. Ako jo ritem res originalen in oživljajoč, zanima nas še, če ga bobnamo s prsti po mizi.“ 18 ?х<н- Umeje se, da ne zmore zabavišče kaj takega, že zato ne, ker mu nedostaja časa. Pa saj stori za-baviteljica že mnogo za izobrazbo ritmiškega čuta, ako pazi vselej in strogo na natančen takt v petju (ne le otroškem, ampak tudi v svojem). To je seveda lahko rečeno, a težko storjeno, ko se ne zahteva po sedanjih postavnih določbah od naših zabaviteljic, da poznajo glaske, ampak da le znajo peti pesmice po sluhu. Kdor se ukvarja s petjem, ve, koliko težavnejše je ohraniti v spominu ritmiško vsebino pesmi nego melodiško — recimo, da je bila pesem tudi prav naučena — in to leto za letom, kakor se prisojuje otroškim zabaviteljicam. Da bi bilo to možno, ne morem si niti misliti. Zato naj opozorim naše zaba-viteljice na to njih težavno nalogo, gotovo najtežavnejšo v vsem njih poklicu. — Na vsako pesem se pripravljaj zabaviteljica vestno, ne le na novo, ampak tudi na znano, katere ni pela že nekaj časa. Zabaviteljica, ki ne pozna glask, potrebuje seveda k temu tuje pomoči A ta pomoč bodi vešča in vestna! Učiti nima zabaviteljice le novih napevov, ampak nadzorovati ima tudi stare, da se sčasoma ne prikrade vanje kak pogrešek (osebito ritmiški). Nič ni gršega in zo-pernejšega, nego je petje brez takta. Tako petje zavira v zabavišču tudi igranje. Pri mnogih otroških igrah ima namreč petje jedini smoter, da olajšuje takt v kretanju; razen tega pomaga pri nekaterih igrah pojasnovati, kako se zvršuje dejanje. Kaka spaka bi bila n. pr. koračna igra brez takta! Je pa tudi lepoznanskega (estetiškega) in nravstvenega (etiškoga) pomena, da se izobražuje meročutje. „Vsako kretanje v običajnem življenj^ vsak pozdrav, vsak priklon, vsaka ponudba, i. t. d. je -и>т 19 k«*- iz več pojedinih, zaporednih pokretov. Vkupni dojem (vtisek) je zavisen bistveno od tega, ali se vrste ti zaporedni pokreti glede na čas primerno ali ne. Ako je meročutje izurjeno, daja zaporednost v času vsemu delovanju nekako ritmiško podobo, tako, da učini delovanje tudi v tem pogledu prijeten harmoniški vtisek. Ako pa meročutja nedostaja, vidi se še sicer dobro zvršeno delovanje sedaj prenagljeno, sedaj preokorno, vselej pa nezanesljivo“. „Nravstveni pomen meročutja pa je jasen vsakemu, kdor ve, kako vpliva taktnost v vedenju na društveno življenje. Komur ni dano, ali kdor ni navajen paziti na čisto vnanjo taktnost, dela mu taktno vedenje neizmerne težave, čestokrat mu je to celo nemožno.“ Mimo grede sem gori omenil otroške igre in nje tesne zveze s petjem kot dveh najizdatnejših vzgojil v nežni mladosti. Froebel je bolj nego marsikateri pedagog globoko proučeval otroško naravo, opazoval jo natančno ter se seznanjal z nje tajnostimi, iz katerih si je razvijal svoje ideje o vzgoji. Nagon otroški za igranje je Froebel opazoval in spoznaval že na dojencu: kako da se ozira, pogleduje in nezavestno giblje z ročicama in nožicama. Tako je postal Froebel najbolj goreč zagovornik otroške igre, in noben drug pedagog ni spoznal v igri tolike vzgojne moči nego on. O veljavi in pomenu igre za vzgojo in izobrazbo došestletnih otrok sodi Froebel sam tako le: „Igra je najvišja stopinja razvitka otroškega. Ona je najčistejši in najumstvenejši izdelek človeka na tej stopinji ter je zajedno pralik in palik vsega človeškega življenja. Igra rodi zato veselje, prostost, zadovoljnost v sebi in razven s«be, mir s svetom- 2* -н>£| 20 Viri vsemu dobremu so v nji in izhajajo iz nje. Otrok, kateri igra čvrsto, samodejno, tiho, stanovitno do utrujenosti telesne, postane izvestno tudi vrl, tih, stanoviten človek, pospešujoč blaženstvo svoje in drugih ljudi. Ali se ne javi človeško življenje v tem času najlepše na igrajočem otroku?............ Igra v tem času ni igrača, ampak je jako resnobno in pomenljivo opravilo; goji, vzbujaj je, mati, ceni, varuj je, oče! Miren, ostroviden, pristen poznavatelj ljudi vidi očitno v igri otroški, kako bode otrokovo prihodnje življenje. Igre v tej mladosti so srdečja (še nerazviti listi) vsega bodočega življenja; zakaj cel človek se razvija in kaže v njih v naj blažjih svojih prirodnih darovih, v svojih notranjih mislih.“ Zabaviške igre so po svoji tvarini dvojne: take, pri katerih so igralci sami zajedno tudi igrala (igralni predmetje), in take, pri katerih igrajo z neživimi predmeti (igračami). Prvim prištevamo koračne igre, igre s hojo, skakljanjem, tekanjem in skakanjem, igre v krogu, nazorne igre in igre s prsti in rokami; drugim pa igre z žogo, s krogljo, kocko, z valjcem, s paličicami, i. t. d. Ker so si v prvih igrah otroci sami igrala, smemo jih imenovati tudi otroške igre*) (v ožjem zmislu) nasproti igram z žogo, s krogljo, i. t. d.. O otroških igrah piše A. Köhler: 1.) da so jako prikladna sredstva za telesni razvitek in ojačevanje došest-letnih otrok, 2.) da se dajo nekatere z veliko koristijo uporabljati tudi še v osnovnih šolah, 3.) da vzbujajo harmoniško vse duševne moči in jih *) Nemci zovejo otroške igre »Bewegungsspiele«, kar pa Л. Köhler ne odobrava, trdeč, da se gibljejo otroci tudi, kadar igrajo z žogo in s krogljo. -Kl 21 SK*- izpodbadajo k najmnogovrstnejšim vajam, 4.) da silijo otroka pridruževati se drugim otrokom ter podreje-vati se pravilom igre. Vse te vrline otroške igre postanejo pa navidezne, da celo k varljive, ako jih ne vodi spretna, razumna in vešča zabaviteljica, ki jih zna tudi prav uporabljati. Ob to vodstvo pa se spotikajo nasprotniki otroškega zabavišča, trdeč, da se moti ž njim otroška prostost v igranju, da se usiljuje otrokom igra, greni veselje do igranja, i. t. d. Da to ni res, dokazuje najbolj domača vzgoja. Otroci imajo najraji onega, ki se ž njimi največ igra: deda, babico, pestunjo, varuhinjo, katere večkrat celo prosijo, naj jim izbirajo igre in ž njimi igrajo. — Igra je lahko tudi škodljiva po vsebini in načinu, kakor se zvr-šuje, v zdravstvenem in nravstvenem pogledu. Otrok ne zna sam soditi, kaj je prav in kaj ni. Večkrat se zgodi, da se otroci zbesedijo, igraje med seboj, da celo stepejo; ako vodi igranje odrasla oseba, ne pride do takih prepirov, ker uklanjajo otroci radi svojo voljo in svoje različne misli ugledni besedi odraslega človeka. Iznajdljivost in izumljivost otroška je še majhna, otrok sam še neokreten, ne ve, kako se igra zvršuje, in — zateka se rad k odrasli osebi, da mu pove in pomaga, skratka: otrok se mora igranja — kakor vsega — naučiti, navaditi. Vidi se torej, da je otroška igra vodstva celo potrebna. Vender pa bodi to vodstvo tako, da ga otroci ne opazijo ali vsaj ne občutijo. Zabaviteljica ne bodi igri poveljnica, ampak v igri soigralka! Med brezozirnim in osornim, ppevidnim in ljubeznjivim vodstvom je velika razlika. Vse drugo je, ako zabaviteljica rezko veleva: Hočem, da igrate danes „lovca“, — ali ako -Ki 22 nagovori otroke prijazno: Otročiči moji! ravnokar sem srečala lovca, imel je na rami puško in v torbi je nesel ustreljenega zajca; bil je na lovu. Ali hočete, da igramo tudi mi „lovca“? In kakor iz jednega grla pritrde vsi veselo : Da, da gospodična! Igre v otroškem zabavišču so družne igre. Kakor mora imeti vsaka družba svoja pravila — ako ne, odpirajo se vanjo vrata na stežaj samovoljstvu — tako potrebujejo otroške igre svojih pravil. Pravilo je družni igri duša; brez njega je pravo igranje nemožno. Tudi za zabaviteljico, kot soigralko, je pravilo igre veljavno, tudi ona se mora po njem ravnati ter je točno zvrševati. Zabaviteljica se ne sme nikdar spozabiti, da bi rušila iz zapovedljivosti, zlovoljnosti, trme ali samovoljnosti igri red, zanemarjaje nje pravilo. Veselje za igranje skušaj zabaviteljica otrokom še povekšati ali vsaj ohraniti. Temu se pripomore mnogo, ako se igre primerno menjavajo. Še odrasel človek ljubi različnost, koliko bolj otrok. Igri jednake oblike naj ne sledite zaporedoma, če tudi je bilo med njima kako drugo opravilo. Čim različnejše so igre, ki se igrajo isti dan, tem bolje. Za spremembo rabijo dobro pesmi, igre brez petja in druga opravila. Pri tem je zabaviteljici paziti, da ne zabrede v nasprotno zlo; s tem ne bodi rečeno, da naj leta od igre do igre kakor metulj s cvetke na cvetko. To bi bilo še slabše; otroci bi se vzgajali s tem k plitvosti in vihravosti, ne pa k stanovitnosti in vztrajnosti. — Kdaj je prenehati z igro, to bere bistrovidna zabaviteljica otrokom z obrazov. Tako se tudi prepriča, ali je dosegla igra učinek, ki se je ž njo namerjal. Igre, ki otrokom ne ugajajo in katerih otroci sploh ne pojo s posebnim veseljem, naj se polagoma opuste in z 23 %»*~ drugimi nadomestijo. — Pri tej priliki naj zabavite-Ijico opozorim, da ne uči otrok površno v igranju, ker jo morda skrbi, da bi ne znali otroci dovolj iger-Za vsakdanjo rabo zadošča, da se jih nauče osem do deset. Te igre izbiraj zabaviteljica v soglasju in vzajemnosti z drugimi opravili! Pri mnogih otroških igrah ima kretanje drama-tiški (igrokazni) znak, ker — kakor sem že gori omenil — posnemajo igralci dejanje in dogodke iz življenja človeškega in iz narave. Zato bodi to kretanje tako, da se na njem spozna, kaj da izrazuje, kaj se ž njim predstavlja ali posnema, t. j. biti mora pravilno, pravo. Posebno je paziti na mimiško gibanje z rokami in s prsti. Otrok miga, preti, brani, maha, pozdravlja, posnema plezanje, padanje, naletavanje snega, gibanje klasja, žaganje lesa, i. t. d. Za vsak tak pokret mora znati otrok pravilno obliko, katero pa najdi zabaviteljica sama ter pazi, da je s tem dejanje zadeto vsaj v glavnih potezah.*) Kretanje pa ne bodi le pravo, ampak tudi lepo! Dramatiške in pantomimiške igre nimajo ojačevati mišičja; pri njih ni glavna stvar silovito kretanje (ki se navadno zvršuje, ne da bi bil zvrševalec posebno pazljiv na zahtevano obliko), ampak več je do tega, da se druge delavnosti v kretanju mirno ponavljajo in obnavljajo kakor slika v zrcalu. Z rokami ni le od tod do tod mahati, ampak to mahanje *) Bil sem v nekem zabavišču, ko se je ravno igrala koračna igra »Kdor k vojakom hoče iti«. Pri besedi »žik« so imeli otroci z desnico posnemati mahanje s sabljo, a zvrševali so to s stegnjenim palcem in kazalcem tako neokretno, da se je zdelo, da merijo zrak. -н>8! 24 Sel- ima predstavljati, kako se zibljejo valovi, fofočejo peruti, i. t. d. Tako predstavljanje pa bodi lepo! V tem je mati priroda bogatejše obdarila nežni spol nego naš moški. Le poglejmo, kako krasi prirojena ljubkost mlado deklico! Vsak njen pokret je poln, okrogel, prijeten in someren. Celo najpriprostejše kretanje (podajanje, prijemanje, pozdravljanje) je na nji lepo. Mnogim otrokom pa to ni prirojeno ; morajo se torej temu privaditi po zgledu drugih otrok ali odraslih ljudi. — Ko mirujejo otroci s telesom, stoje naj prosto, neprisiljeno, ako ne zahteva igranje kakega posebnega ustopa. Nogi naj se ne tiščite druga k drugi, a tudi razkoračeni nimate biti. Život in glava stojita pokoncu, rami nazaj (ne navzgor), prsi naprej kakor sploh pri petju. A vse prijetno; ne okorno, togo, trdo. Roke vise rahlo, neprisiljeno ob straneh života (ne v žepu, pod predpasnikom ali celo križema na prsih!), prsti stegnjeni, a ne stisnjeni. S telesom, ki stoji tako naravno, je najlažje in najgo-tovejše pričenjati vsako kretanje. Pri tem ima zaba-viteljica posebno paziti, da ni to kretanje nerodno, okorno, trdo ali štorasto, ampak da se otroci privadijo lepim, okroglim oblikam. Kretanje v oglatih, sključenih, ostrih oblikah je grdo, v upognjenih lepo, v valovitih najlepše. Poleg lepega in pravega kretanja je treba igri tudi redu povsod in v vsem: v dejanju, govorjenju, v času in prostoru. Red veseli otroka, omilja mu igranje ter vzbuja in goji v njem redoljubnost, ki ga varuje še v poznejših letih, v zreli starosti marsikatere nepriličnosti in škode. Neverjetno je, kako se navadno ne gleda na pravi red v začetku skupnega govorjenja, igranja ali petja; zabaviteljica začenja na- -+°m 25 В<и— prej peti, in otroci za njo, zdaj jeden, zdaj drugi, tako, da pojo vsi še le proti koncu igre. Tako se goji v mladini nepazljivost. Treba je, da začenjajo vsi otroci istočasno peti ali tudi v zboru govoriti, ter da so v istem času vsi tihi in mirni. Zato se mora vsak začetek natančno določiti. Otroci se morajo navaditi, da našteje zabaviteljica — ko je opomnila: začnimo! — „jeden, dva, tri“, in da imajo vsi začeti ravno na „tri“. Še bolje nego šteti je ploskati (trikrat) z rokama. V redu pričeta igra naj se tudi v redu nadaljuje! Za to ji je treba dobrega pravila, kateremu se morajo otroci pokoriti brez ugovora in brez izjeme. Da je pravilo dobro, mora biti pred vsem jasno in natančno. Kar je pa zabaviteljici jasno, ni vedno tudi otrokom, in dokler ni otrokom jasno, ni možno ž njimi igrati. Kako se pojasnuje igri pravilo, kaže dejanje igre same, osebito pri dramatiških igrah. Ze iz tega izhaja, da je treba to dejanje temeljito razlagati. To razlaganje mora biti pojasnujoče ali pa dopolnu-joče, kakor je dejanje v besedilu popolnoma obseženo ali ne. Celo dejanje je večkrat iz mnogih skladnih dejalnosti, stoječih v nepretrgani zvezi. Vse te dejalnosti se zlivajo v celoto ter tvorijo kako podobo iz življenja. Zabaviteljica naj prouči temeljito igre besedilo! Iz besedila si povzame ono podobo iz življenja, jasno v vseh posamnih delih; za to ji je treba seveda mnogokrat žive domiselnosti, ker je besedilo večkrat nepopolno. Tako popolnjeno, po vsebini zanimivo, otroškemu nazornemu krogu primerno podobo predoči potem prav živo otrokom v obliki pripovesti ali pogovora z mikalno besedo, da vzbudi v njih tem več pazljivosti. Neznane besede, ->н»а 26 w,*+- irncna neznanih predmetov (tudi v besedilu) se po-jasnujejo, poočitujejo z modeli, s podobami, i. t. d. Tako iz besedila povzeto dejanje igre bi imelo biti prav za prav središče vsega življenja in delovanja v zabavišču, iz njega bi imela izhajati in svojo snov zajemati vsa druga opravila. Za to bi ne bilo treba se omejevati na jedno samo otroško igro. Mnogo je iger, ki obravnavajo isti predmet, ki izra-zujejo sorodne misli. Iz takih iger si napravi zabavi-teljica neko skupino — in v dotičnih besedilih ima dovolj snovi za vsa druga opravila: za pripovedovanje, stavljanje, izbadanje, ogledovanje predmetov, pogovarjanje o njih, i. t. d. Brez take usredbe (koncentracije) je delovanje v zabavišču preveč raztreseno in razkosano ter dela mladino razmišljeno in nestanovitno. Ko se otroci dovolj seznanijo z dejanjem igre, imajo se naučiti še besedila, katerega ni treba navadno posebej pojasnovati. Najprej pove zabaviteljica vse besedilo na pamet z jasno in razločno besedo. Čitati besedilo otrokom bi ne bilo prav; govpr iz ust zabaviteljičinih izda' več nego mrtva beseda iz knjige. Tudi bi ne bilo modro zahtevati od otrok, česar sama ne zna. Nato razstavi zabaviteljica besedilo v po-samne stavke in — ako treba — tudi v stavkove člene. Vender se je pri tem varovati brezmiselnega razdrabljanja. Vsak stavek posebej govori zabaviteljica naprej in otroci za njo, dokler se ga nauče. Tako ravna z drugim, tretjim stavkom, i. t. d. Vsak nov stavek se zveže s prejšnjimi znanimi. S polovičnim znanjem ne bodi zabaviteljica zadovoljna! Ko so se otroci dobro naučili prve kitice, preide se k drugi, tretji, i. t. d., ako jih je več. Kakor s stavka na -H>sa 27 stavek se prestopa s kitice na kitico; na novo naučena kitica se zveže s prejšnjo ali prejšnjimi znanimi Vse to ni seveda delo jednega dneva. Malo najedenkrat, a to dobro! Da umejo otroci bolje, govori zabaviteljica vselej počasi; otrokom pa ne dopuščaj, da bi prepočasno in nerazločno govorili ter se polagoma privajali onemu zoprnemu lajnanju, ki se smatra pri skupnem govorjenju otrok v nekaterih zabaviščih za neko naravno, neogibno zlo, katero se pa da prav lahko odpraviti, ako so otroci siljeni tudi v zboru govoriti kratko in z naravnim poudarkom. Za besedilom pride na vrsto napev, katerega se morajo otroci naučiti blizo tako po sluhu. Zabaviteljica zapoje otrokom napev (z besedilom vred). Dobro je, da slišijo otroci najprej ves napev; celota vpliva bolje nego posamni razkosani deli. Prizadeva naj si zabaviteljica, da poje po glasu, taktu in izrazitosti — kolikor more — zgledno ali vsaj dobro. Umeje se, da mora peti tudi ona na pamet. Gori sem omenil, kako težavno je to za glasbeno neizobraženo, a vestno in natančno zabaviteljico. Torej še jeden-krat: Pripravljaj se marljivo! Poj pa srednje-krepko, v zaznamovanem času (tempo) in v pravi glasovni leži — ne prenizko, ne previsoko.*) Označil *) Ni lahko kar tako določiti vsaki pesmi začetni glas brez kakega pripomočka. Glasbeno izobraženim zabaviteljicam rabijo v lo najbolje glasbene vilice (z venul j e), drugim pa bi bila priporočati neka otrožka igrača, imenoma metalofon. Ta ima več kovinskih pločic, katerim so vtisnjena imena (črke) dotičnih glasov. Te pločice leže razstavljene nekoliko druga od druge na lesenem podstavku, ki ima obliko trapeza. Vzporednici tega trapeza ste mnogo krajih in vzporedni s pločicami. Z lesenim klad-vicem se tolče po pločicah, ki so ubrane v diatoniški ali kroma-tiški lestvici (stopnici). — Za to bi bile dobre tudi kromatiške -*»53 28 Kok- sern napevom čas z nastopnimi izrazi: Počasi — zmerno — grede — korakaj e (korakoma, v koraku) — zmerno veselo — veselo — živahno — živo — hitro. Za izraz „grede“ sem si vzel kot merilo hojo (ne prehitro, ne prepočasno) moža srednje postave. Po tem izrazu se ravnajo vsi drugi, kakor so gori razvrščeni. V tem zmislu naj jih rabi tudi zabavi-teljica! — Ko sta določena napevu čas in leža glasov, ni ju več preminjati, niti pri vaji niti pri poznejšem ponavljanju, inače ne bodo otroci nikdar prav pojmih časa in posamnih glasov. — Ko so slišali ves napev, razstavi ga zabaviteljica v posamne melo-diške oddelke. Ti oddelki se navadno ujemajo s stavki v besedilu, ako ne, naj se zaradi njih ne reže besedilo v brezmiselne dele jednega stavka ali celo jedne besede. Da se to ne zgodi, združita se naje-denkrat dva zaporedna oddelka iz napeva v večji melodiški oddelek. Po oddelkih uči sedaj zabaviteljica napev, kakor je prej besede po stavkih — umeje se: napev vselej združen z besedami. Tudi pri posamnih oddelkih je paziti strogo, da otroci besede čisto izgovarjajo, dobro poudarjajo ter pojo v pravem času in taktu. Poučevaje napev, poje zabaviteljica tiho (da se le razločno sliši) in zahteva to tudi od otrok. Ako se tiho poje, spoznava se lažje, ali so otroci kaj zgrešili. Tudi glasila in pljuča se toliko ne napenjajo. Jako slabo navado imajo nekatere zabaviteljice, da pojo jako glasno ter hočejo s tem popravljati pogreške pojočih otrok. To je kriva pot, ki vodi gotovo do kričanja in vpitja. Melodiški po- gl a s bene vilice, ki se dobivajo v izdelovalnicali glasbenih in-strumentov n. pr. na Češkem v Schönbach-u pri bratih Lutz ali pri M. Roessler-ju. Te vilice so seveda dražje nego metalofon. 29 R?h»K] 30 torej: Štedi z glasom in govorjenjem, kjer in kadar moreš! S tem ji ne priporočam resne molčečnosti, ki bi bila za živahno mladino, kar je slana za nežne rastline. Ne molčeča, zgovorna bodi zaba-viteljica, a ne klepetava! Marsikatera beseda se da prištediti s pogledom, z migljajem z roko, s taktom, n. pr. kadar otroci korakajo : da se šteje „jeden, dva“, ploska z rokama, i t. d. Pa tudi preglasno ne govori zabaviteljica in glas povzdigni le, kadar je treba. Kratiti zabaviteljici počitek: da se zahteva, naj poje k otroškemu petju drugi glas (alt), ne zdi so mi prav. In kaj pa naj izda nje glas proti mnogobrojnim otroškim glasom? Lepo razmerje tako! — Da bi naše zabaviteljice spremljale pojoče otroke na kakem glasbenem instrumentu, bila bi previsoka želja za nas, Slovence, ki „kuhamo z vodo“. Bog nam daj le mnogo zabaviteljic, ki bi znale dobro peti po glaskah, potem smo lahko zadovoljni — in otroškemu zabavišču tudi več ni treba. Priporočal sem više gori — govoreč o koncentraciji opravil v zabavišču -— naj si nareja zabaviteljica iz besedila po vsebini sorodnih iger nekak krog misli, v katerem se sučejo vsa druga opravila. Kar ne spada po tem takem v tako omejen krog, ne spada isti dan tudi v zabavišče. Vender si je treba dovoliti včasih kako izjemo. Prisiliti nas more k temu kak slučajen vnanji dogodek ali kaka važna najedenkratna okolnost. N. pr. Nastopila je lepa pomlad, narava se je odela v svojo pisano cvetno odejo Zabaviteljica je namenila naučiti otroke igre v krogu „Ve, ljube cvetice“. Začne se torej pogovarjati o zelenih travnikih, pisanih vrtovih, blagodišečih cveticah, i. t. d. Otroke ta pogovor vidno zanima, da si %*+- zrejo vsi zamaknjeni zabaviteljici v obličje. Najeden-krat pa zaženejo strašen krik in, kakor bi trenil, so vsi na nogah. — Kaj pa je bilo? Miška je prilezla iz luknjice ter je smuknila naravnost pod klopi. Uboga zabaviteljica ima opraviti, da pomiri otroke, večje od veselja, manjše od strahu. Ko se ji to posreči, začne nadaljevati prejšnji pogovor o cveticah. A ves trud je zastonj. Otroci se ne dajo več ogreti za cvetice, njim roji le miška po glavi. Kako si pomagati? — Najedenkrat pretrže zabaviteljica pogovor o cveticah ter začne govoriti o miški, in — v tem hipu je zopet vse mirno, in vsi otroci pazljivo poslušajo kakor prej. — Da ne pride za tem pogovorom ob svojem času na vrsto igra „Ve, ljube cvetice“, ampak „Čuvaj se, miška“, umeje se samo ob sebi. Jednaka vnanja okolnost, katera se nima prezirati, ko se izbirajo igre, je tudi priroda in njeni pojavi. Zabaviteljica, ki bi v najhujši vročini silila otroke peti „Sneg belin“ ali v zimskem času „Na zeleno polje“ ali ob najkrasnejšem, jasnem vremenu „Kako gre zunaj dež“, ne kazala bi v svoji stroki posebne spretnosti, kazala bi temveč, kako neznana ji je glavna točka Froebel-ove ideje o vzgoji: Vzgajaj otroka v jedinosti in složnosti s prirodo in nje zakoni! Naučeno igro je treba seveda večkrat ponavljati; saj je „ponavljanje vir vsemu znanju“. Tem potreb-nejše je pa ponavljanje v otroškem zabavišču, v kateri niso otroci po postavi dolžni hoditi, in v katerem se sprejemajo novinci ob vsakem času. Na novo sprejetemu otroku je seveda neznana igra, neznano sploh vse. Tak otrok posnema le mehaniško, kar vidi na svojih tovariših. Tudi on se giblje in kreta, a giblje se nekako površno, vnanje, opičje; maha okoli sebe —H>"i 32 nerazumno, neredno, nepravilno in nelepo, skratka: Njega gibanje ne izrazuje dejanja, ki se je rodilo ali se rodi v njega duši. Razvidno je torej, kako potrebno je, da se, ponavljaje igro, vsestransko po-jasnuje tudi podoba iz življenja, katero igra predstavlja. To pojasnovanje' pa ne bodi vselej le ponavljanje v ožjem zmislu! Vsaka podoba, vsako dejanje se da pojasnovati z raznih strani. Pogovarjajo se n. pr. o konju, govorimo jedenkrat o njega vnanji lepoti, drugikrat o njega svojstvih ali njega koristi za kmeta ali gospoda ali vojaka, i. t. d. Spretna zabavi-teljica zna oživiti dejanje vsakokrat z novimi mislimi ter razume narediti tudi ponavljan predmet mičen in dražesten za mlade poslušalce. Najnavadnejše in najpriprostejše otroške igre so koračne igre. Koračne igre imajo navajati mladino na lepo hojo.*) Hoja je za malega otroka važna in težavna. Z lepo hojo se ne more vsakdo ponašati. Otroci se privadijo v hoji različnim razvadam, katerih jih je težko odvaditi. Presojevaje hojo nimamo le gledati, kako se premikajo noge, ampak tudi, kako se vede celo telo. Otrok naj upogiba nogo v kolenu, vzdiguje (najprej pri peti), zavihteva naprej ter polaga na tla s celim podplatom! Kdor stopa najprej na prste, hodi nenaravno, najprej na peto — teleba-vasto. Noge se drže, ko hodimo, prav tako kakor, ko stojimo, t. j. spredaj stoje nekaj narazen, peti skupaj. Zabaviteljica ne sme delati prevelikih in preredkih (prepočasnih) korakov. sokorakaje z otroci. Svoj korak ima umeriti po otroškem. Mahati z rokama — *) Za to so sicer tudi igre s hojo, vender pa ne v toliki meri; zavirajo jih v tem različne smeri hoje, kakor tudi to, da niso tako v navadi. -+«:п 33 к<и- ако vise prosto ob straneh telesa — je pri hoji treba; s tem se dela životu ravnotežje, da se ne suče ali omahuje. Maha pa naj se zmerno in neprisiljeno! Život in glava stojita kolikor možno ravno. Korakajoči otroci stopajo vsi z isto nogo, začenši z levo. Zaradi manjših pomot šibkejših otrok ni ustavljati hoje; nedostatki se polagoma že odpravijo s pridno vajo in z dobrim zgledom. — Naravne hoje koraki so jednaki po času in prostoru, zaradi tega je treba hoji tudi jednakega, natančnega takta. Ker je takt najživejše izražen v glasbi, je v koračnih igrah napev veljavnejši, nego so besede. Večkrat ne izrazuje besedilo niti kake posebne dejalnosti; tako pri čistih koračnih igrah, v katerih otroci le korakajo, nasproti mešanim, v katerih zvršujejo še drugo važno kretanje. Prve igre bi se lahko zvale tudi koračne pesmi. Takih je v tej zbirki največ. V koračnih igrah je najprimernejše postavljati otroke po dva in dva skupaj (držeča se za roki). Tako se pridobiva igranju več prostora, ki ni že v nobenem zabavišču prevelik. V dvojni vrsti se dajo šibkejši otroci primerneje porazdeljevati med izurjene tovariše, katerih zgled jih bistveno podpira. Le v onih koračnih igrah, v katerih ima vsak otrok za-se kaj predstavljati, n. pr. „Kdor k vojakom hoče iti“, priporočati je jednovita vrsta. V vsakem slučaju naj stoje otroci dovolj narazen drug od drugega, da si ne stopajo po petah. In ravno na to se premalo pazi v naših zabaviščih, zakaj navadno so otroci, korakaje v vrsti, tako nagnečeni, da se ne morejo niti dalje pomikati. To jih sili, da začnejo teptati, in teptanje (ob svojem času sicer tudi umestno) je že tako navadno kakor kričanje. — Nekatere za-baviteljice vodijo koračne igre vedno le same. Da 3 -H>S 34 &i°<~ otroke lažje nadzorujejo, postavljajo se vrsti na čelo ter kažejo, ritenski grede, otrokom pot. Med tem štejejo glasno „jeden, dva“ ter krepko ploskajo in teptajo. Uboga pljuča! — Modra zabaviteljica si ve olajšati tudi ta trud. Izuri si nekaj večjih otrok. Tem prepušča (zaporedoma), da vodijo vrsto, ki se navadno premika v obhodni črti igrališča. Sama pa se postavlja na stran ter oznamenuje, ploskaje, otrokom takt. Pozneje je pa tudi to odveč. — V začetku korakajo otroci nekaj časa molče, dokler ne stopajo dobro po taktu. Predno zapojo, začne zabaviteljica šteti v začetnem glasu napeva „jeden, dva, jeden, dva“. Ako ima napev vzmah (Auftakt *), prične se peti na drugi „dva“, ako je napev brez vzmaha, na drugi „jeden“. — Da je zapev (intonacija) čistejši, je večkrat potrebno, da začne peti z otroci tudi zabaviteljica. — Kakor na vzmah je paziti na stanke (pavze), ki se (osebito pri koračnih igrah) tako rade zanemarjajo, kakor so neogibno potrebne. — V nekaterih otrocih je meročutje tako malo razvito, da ne morejo po taktu niti hoditi. Naj se jim še toliko kaže, šteje in ploska, vse ne izda nič. Več se da doseči po vnanjem občutu telesnem. Zabaviteljica prime takega otroka za roki ter ploska ž njima, kakor štejejo in ploskajo drugi otroci (v klopeh ali zunaj klopi na mestu). Po malem mu popušča roki, dokler more sam ploskati po taktu. Nato ukaže njemu in drugim otrokom tudi tako stopati, kakor ploskajo, najprej na mestu, potem z mesta in naposled neploskaje. To je seveda delo, ki se ne da zvršiti v jednem dnevu, in katero potrebuje mnogo časa ter zahteva mnogo truda, velike potrpežljivosti in jeklene vztrajnosti. *) Tako pri 1., 4., 5., 8. in 9. koračni pesmi (igri) ie zbirke. 35 В*+- Mnogo manj določene in po svoji obliki ma,nj omejene so igre v krogu. Kakor že ime kaže, zvr-šujejo se sredi ali okoli kroga, kateri delajo otroci, stoje ali premikajo se in drže se za roke. Otroci, ki delajo krog, so večkrat tudi sami delavni, ali pa imajo le omejevati igri igrališče. V tem slučaju mora zaba-viteljica gledati, da so ti otroci delavni pevaje in tudi gledaje, t. j. da so pazljivi na to, kar predstavljajo drugi (igrajoči) otroci. Za to je treba, da se otroci pridno menjujejo v gla-vnih ulogah. — Igre v krogu označuje najbolje njih dramatiško-pantomimiški znak; v njih se ne zvršuje le jedna ali več posamnih določnih dejalnosti, temveč so te dejalnosti v zvezi med seboj, t. j. predstavlja se neko celotno dejanje. Zatorej je potrebno, da igralci drug drugega dobro vidijo in se natančno opazujejo, kar je najlažje, ako stoje v krogu. Kar se tiče kroga, priporoča A. Köhler („Die Bewegungsspiele des Kindergartens“) zabavite-Ijici nastopna pravila: 1. Pazi, da je krog lep! 2. Glej, da se lepo narejen krog tudi ohrani! 3. Velevaj rodno seštevati igrajoče otroke! (Potrebno v igri, v kateri se otroci dele v skupine ali posamič. Šteje se le do deset ter začenja zopet z jednim.) 4. Porazdeluj (jednakomerno) odrasle igralce! 5. Razločuj otroke, ki se vzajemno dražijo ali skupaj nespodobno vedejo! G. Jemlji k sebi šibke in boječe, a tudi neuljudne in nestrpne otroke! 7. Nikdo ne zapuščaj kroga, ko se igra, ter ne hodi nepooblaščen skozi krog! 8. Ne dopuščaj, da bi bili otroci prenagli ter tako provzroče vali nered! 3. Ostajaj sama v krogu, dokler ni igra dovršena! 10. Pazi, da se postavlja ravno sredi kroga, kdor ima v njem stoje kaj predstavljati! 36 B'H- Za igrami v krogu so v tej zbirki nazorne igre. Nazorno zmožnost imajo v otroku vaditi tudi druge igre otroškega zabavišča, verider se pa razlikujejo nazorne igre po tem, da se v njih posebno vež-bajo posamna čutila, po katerih se goji v mladini najbolje razbornost. Zaradi tega so posebno porabne za vzgojo. Omenjeno je že bilo, da se vadijo čutila otrok v domači vzgoji zelo nejednakomerno, da se mnogo bolj zanemarja sluh nego vid, in tembolj še ostali čuti. Ta nedostatek domače vzgoje je hotel Froebel popraviti z nazornimi igrami, v katerih se razvijajo in bistrijo vsi otroški čuti. *) Večinoma se igrajo tudi nazorne igre v krogu. V krogu iščoč in premikajoč se otrok je mnogo varnejši, da se ne poškoduje, nego zunaj kroga, kjer se lahko na čem spotakne ali zadene ob kako trdo, oglato stvar. Nazorno igro spremljajoče petje daja vsem otrokom priliko, da se udeležujejo igranja Igre s prsti in rokami imajo vaditi gorenje telesne ude, igre s hojo, skakljanjem, tekanjem in skakanjem pa noge Skrbeti je, da niso te vaje le neko vnanje, mehaniško gibanje in kretanje, temveč naj vplivajo pospeševalno tudi na otroško notranjost, na duha in srce. K temu najde spretna zabaviteljica dovolj prilik: da pripravlja razumno otroke na igranje. — Tekanje v navadnem zmislu kot posebna vaja ni primerno za otroško zabavišče; v zaprtem prostoru bi bilo tako tekanje nezdravo zaradi prahu in slabega zraku. V igri je pa tekanje jako omejeno glede na čas, prostor in število tekalcev ter se da v zabavišču *) Z ozirom na to svojstvenost nazornih .iger bi bilo 10. in 17. igro v krogu v lej zbirki uvrstiti med nazorne igre. Opustil sem to, ker sem se strogo držal uredbe v »Zabavišču«. ~н»;з 37 ш«*- dobro porabljati v vzgojne namene. — Skačejo in skakljajo naj otroci vselej po prstih; ako skačejo na celo nogo ali celo na peto, ni lepo, temveč bebasto in zdravju škodljivo. Naposled mi je omeniti še iger, v katerih igrajo otroci s posebnimi igrali. Med njimi so najvažnejše igre z žogo in s krogljo. To pa, ker ste žoga in kroglja med izdelanimi igračami za vzgojo najbolj primerni. Žoga pa kroglja se stavi otroku pred oči kot neka celota, ki se ne da razstavljati. To dela otroka zadovoljnega, ker ga ne trapi prirojena zvedavost otroška, kako bi se dala igrača razložiti v sestavine. Znano je pa, da navadno polomi ali uniči nevešči otrok igračo, kadar jo razstavlja. Tako se vzbuja v njem nevarna strast za uničevanje. Na nerazstavljivo žogo in krogljo otrok tudi bolje pazi, kako se premikate; ko bi bili sestavljeni, premikale bi se tudi njiju sestavine, in to bi otroka motilo, da bi ne bil tako pazljiv na celotno gibanje. — Nobena druga igrača se ne da tako prosto premikati kot žoga in kroglja. Žoga je celo premičnejša, ker je prožna in lahkejša nego kroglja. Zato se meče žoga v zrak ali ob razne druge predmete, kroglja pa se taklja po tleh ali klopeh (mizah). Igraje z žogo in s krogljo, krepi si otrok roke, pleča in prsne mišice, vadi se meriti na oko, postaja okretnejši v premikanju in pazljivejši na premikajoč se predmet. Svrha teh iger ni le telovadna, ampak one urijo zajedno otroku čute, množe mu izkustva in oživljajo domiselnost. Namenil sem ta uvod v prvi vrsti otroškim za-baviteljicam našim. Bil naj bi jim nekak navod, 38' kako naj se igra in poje v otroškem zabavišču. Ker nam nedostaju do sedaj za to stroko slovenskih del ni bilo — menim — odveč, ako je v uvodu obširneje govorjeno o petju in igri, teh dveh glavnih stebrih vsega delovanja v otroškem zabavišču. Oziral sem se pri tem na posebne potrebe onih zabaviteljic naših, ki niso vešče tujim jezikom. Vodila me je — kakor sploh pri osnovi vsega delca — želja., da bi se začelo slovensko razumništvo, in posebno ljudsko učiteljstvo, nekoliko več zanimati za veliko vzgojno idejo otroškega zabavišča. Vse premalo se še priznava važnost tega vzgojišča za narodno vzgojo, a še mnogo manj težavna naloga in v družbi človeški odlično mesto otroške zabaviteljice, katera — da končam z besedami italijanskega pisatelja — vpliva (poleg matere) prva na duše onih, ki bodo nekdaj slavni možje in odlične matere prihodnjega rodu. I. Nabožne pesmi. 1. Angelj budi.* Zmerno veselo. Z ma-no zju-traj ra. - no An-gelj me po - kri - je, An-gelj me va - ru - je Vsta - ne an-gelj moj, Ko se noč sto - ri, Zve - sto dan in noč; ^ -:|Ј. . ; • i Ho - di ved-no z ma - no, Ved-no je z me - noj. In ko dan za - si - je, Zo - pet me zbu - di. Kak’me zve-se - lju - je Bož-ja ta po - moč. 2. Bog. Zmerno veselo. If r.-: .4; ; ii ,-i Z Bo - gom za - čni vsa - ko de - lo, Da bo - e - I ji j do - ber tek i - me - lo; Z Bo-gom de - lo do - kon- \$ ш I - maš tu že slad - ki * Z zvezdico oznamenjene pesmi in igre so primerne mlaj-šim otrokom; porabne so torej najprej v otroških zabaviščih. * * ., Tako oznamenjene pesmi in igre je uglasbil ureje-vatelj te pesmarice. 2 т*+- 3. Sv. Ciril in Metod. Zmerno. ♦:K. * «1^,1:,; . 1 Dve le - Pi zvez-di sve - ti - te Na ne - bu Sta sve - to ve - ro ši - ri - la Slu - žab - ni- Slo - ve - ne pod - u - ča - va - la, Ne - be - ša Slo - ven - ski rod Iju - bi - la sta, Za vse Slo- Da Bog naj um nam raz - svet- li, V Iju - bez - ni Da se kr- žčan- sko Iju - bi - mo Z na - ro - di Dve le - pi zvez-di sve - ti - te Na ne - bu Д-4..Ј, .•1>''Л;г';К,тЈ~ ; I i : в x ts —- nam Slo - ve - nom: A - po - stelj - na Ci - ril, Meka go - spo - do - va, A - po - stelj - na Ci - ril. Mejim od - pi - ra - la, A - po - stelj - na Ci - ril, Me- ve - ne mo - li - ta, A - po - stelj - na Ci - ril, Me- sr - ce raz - is - kri, Spro - si - la nam Ci - ril, Me- vse - mi bra - lov - sko, Spro - si - la nam Ci - ril, Menam Slo - ve - nom : A - po - stelj - na Ci - ril, Me- |^.зд;;:|:'Ј7-|еев=1 Ep tod, Na ne - bu nam Slo - ve -#• nom. tod, Slu žab - ni - ka go - spo - do - va. tod, Ne be - sa jim od - pi - ra - la. tod, Za vse Slo - ve - ne mo - li - ta. tod, V Iju - bez - ni sr - ce da go - ril tod. Z na - ro - di vse - mi bra - tov - sko. tod, Na ne - bu nam Slo - ve - nom. Grede. 4. Zjutraj. * * ф~!-; i i p eN Ш p i Џ pšp g I j.. Ve-sel in zdrav sem zbu-dil se, Za-hva-lim te, o Bog, za - to; Ti vo - di tu - di da - nes me, Da J. • 1Ш .ч *ч ' ^ # I I i .v ; J trud in de - lo zda - lo bo. Po - ma - gaj mi, da t 1 m i i4 i i vbo-gam rad In te - bi slu-žim vsa-ki-krat. 5. Zvečer.* Grede. • i j\; i :'i\i ; ;7 i Za-hva-lim Te za do-bro vse, Kar da-nes si, o j > ШШШШТ „, i ..j__j_______ Bog, mi dal; Od - pu - sti mi, če ža-lim Te, Pre- J*—4— -------ф- =t I 3=4:-— i i N ^==^ž =3= gre-šek vsak mi zlo je žal. Va - ruj no - coj me šk=±==i J*' tu - di že In i ■ ' • . 1 • . i bla - go - slo - vi mo - je vse! -H»Ki 4 E>+- 6. Molitev k Božjemu Detetu.!l Prod Ta-bo, mi - H Je-zu-žček, Pre-]ju-bi naš pri-0, glej nas, ma-le, predTe-boj, O-br-ni k nam o-De - lin-ske druž-be kli-ce čuj, Ji sve-ti bla-go-Po - tr - di, Je - zus Ti, mo - že, Pre-sve - to Tvo - je Naj tu - di na-ši dar - če - ki, O Je-zus, po - ma- ja- teij-ček, Mi sr- ce po-vzdi - gu - je - mo, Go-bra-zek svoj; Po - slu - šaj, Bož - ji De - tek, nas, U-slov da - ruj; Po - gan - ske o - Iro - či - če vse Naj ki i - me Ne - ver-nim o - zna - nu - je - jo In ga - li bi V re - še - nje brat-cev in se - stric, Da- re - če Te pre - slav-lja-mo. sli - ši o - tro - či - čev glas! več - ne te - me krst o - trne 1 za - nje se da - ru - je - jo. je - mo jih ve - se - lih lic. 7. Božična pesem. * a. Živahno. Po napevu Ant. Hribarja. O - tro - ci! ve - se - lje Tud’ mi pri - sto - pi - mo, Že glo - ri - jo ču-jem, O - čes - ce pre - mi - lo No - coj se gla - si: Se Le poj-te z me-noj! Tu Pa vse je svet-lo, Že O - br - ni na me; Daj, -н>а 5 !>-(- spol - ni - jo že - lje, Se Je - šček ro - di. Že an-gelj-ček de- te mo-Ii-mo Po-niž-no no-coj! Bo de - ti - ce vi - dit’ zdi - hu-jem To de - te le - po. O Je-zu-šček da Te lju - bi - lo Bo mo-je sr - ce! Pri - sr6-no ču- \ pi ±r 1— I Lf- I po - je, Pa - stir - ci gre - do, Da - ro - ve mu svo-je Že za-lo Ne-be-ških da-rov Prav ra-do nam da lo, Če dra-gi, Pred Ta-bo kle-čim, V lju-bez ni pre-bla-gi Tvoj ti - lo Po - nu- dim Ti v dar, Daj, da Te ža - li - lo Ne • I r HI kra-lji ne - so. moT-mo ga prav. bi - ti že - lim. bo - de ni - kdar! 8. Božična pesem.* b. Korakoma. Narodni napev. Kaj se vam zdi, pa - stir-čki vi, Al’ ste kaj sli - ža-Jaz vam po-vem, da pre-cej grem Za gla-som vBe-tle-Kar se go - di za vse lju-di, Klju-bez-ni nas bu-Po - če-ščen bod’Tvoj roj-stnigod, O Je-zus, naä Go- —J* j) l'J' Г.'. j li? Oj, sre-čen čas! kak raj-ski glas ’Z ne-bes do-ni do hem; Bi ho - tel rad vse bolj po znat’, Kaj če na zna-nje di. Ma-ri-ji se to - pi sr-ce: Ro-je-no De-te spod! Po-če-ščen Ti, ki pri - Sel si Od - re - Sit vse lju- -н>Ш G Ш<ч- nas! »Bo-gu vvi-ša-vah sla-va, '.t--- • -i -; ,i. , i Ii - te; liva - Ii - te Ma-ri-jo, Hva-li - te vsak fas! 12. Sveti Alojzij. Počasi. /( ■ f> 11 A - loj - zij Po - niž-nost Te an - ge U - čiš po - sve - ti, cvet mla - do - sli, Iz gled рге- ni te za - pu - sti - la, Pri knež jih lja mi - ru fa - sti - jo Po-bož-na bož - no nas ži - ve - ti, Nam da - ješ •• Ü mm ~N----'Ч~ le - pi nam si ti! Po-slu äaä star-šib bil do - rna, Bli-žčo - ba sr - ca krog in krog, Živ-lje-nja zgled še, ko tr - piš, Tr-plje- nje paz - no nauk sve-svet-na ni mo-tvoj’- ga ve - seti je dar pre- to - sti, Po -bož no te ga mat’ u - či. ti - la Na ptu-jih dvo rib li sr - ca. li - jo Lju- dje se, an - ge - Iji in Bog. sve - ti, In smrt tak’ sreč no si že - liš. -+*33 11 Ш«н— II. Uvodne pesmi. 1. Prav čvrsto, bodro zopet k vam. Živahno. Uglasbitelj neznan. 3=^=^=—PT==t [f? E11. ; .i'- •' Ш . . Prav čvr-sto, bo-dro zo - pet k vam Pri-ba-jam, znan-ci f^i- -- / ^-1 , / I g 1;' 'Ш mla-di! Bog dal je do-bro spa - nje nam, Za- 1 fr. to smo pri - šli ra - di. Le bi - tro v krog. le f rt Л N» =1= ^14: .. 0— El ^ 1 I 'Ч ' t I hi-tro v krog, Ve-sel je zbor o-lrok. Po - daj - mo si ro- \Ш -m 1 ke, Saj se po - zna-mo že! 2. Kar nas je zbranih tu otrok.* Veselo. k a Nemški napev. 41 v 4 1 *• ^ ; g I Kar nas je zbra-nih tu o - trok, Vsto-pi-li smo se -K! 12 В«н- V ži-renkrog;l - gra - nje v kro-gu je le - po, Ker duh nam va - tli in te • lo. 1 - gra- nje v kro-gu - s- - > V---Ш je le - po, Ker «■ s Ц I .4 •' II duhnamva-di in le - lo. 3. Oj, kako li vsi imamo. i| V. Andrea. Veselu. Oj, ka - ko li vsi i - ma-mo Ra - di vrt o- If-' tro-ški svoj! Ko-der ste-to se i - gra-mo In i - gra - mo se se - boj ! Ra - di k te - ti :b, «• . I---=|=t ho - di - mo, Prid - ni vse - lej bo - di - mo! 13 Frl®-*— 4. Cvetov na vrtu mnogo cvete.* Zmerno veselo. + * Še es ; p, e I, -s / Cve-tov na vr - tu шпо • go cve - te, In nam u- б 6 * * * * * . , # I , • " / / /1 • * * hod je vanj od - prt. Oj, to je na - še lju .'I - • .'..-llkt/ 2 s te - te, Oj, to je naš o - tro - ški vrt! Vsi ra-di ' i Л ‘ ' I . ‘ ^ .S 'S / I . c ^ ! vanj za - ha - ja - mo In ra - di v njem o - sta - ja- mo. 14 III. Koračne pesmi in igre. 1. Veselo naša vrsta. Srčno - hordkaje. I. d. Ve - se - lo na - ša Kot pti-čev rod po Fr. Kücken. 1. d. i. d. o Ej-: 1 • t P I • • 1 • 1 • 3 VI’ • sla Iz k ra - ja ho - di zra ki. Ta - ko mi gre- mo v kraj, In zra ven pe-sem čvr - sta Na po - ti nassprem-V svet; Mi vsi smo si jed - na - ki, In vsi smo ti - stih \¥ ' • -I Ijaj! Oj pe - sem iz sr - ca, Ka - ko je le - pa let. Ro - ke se - daj v im - ke, Saj se po-zna-mo if■'" i- -' .i. •, -i.. m ta! Ka-ko, ka - ko je le - pa ta! Oj pe-sem iz sr že! Saj sc, saj se poznamo že, Ro - ke se-daj v ro- ca, Ka - ko, ka - ko je le - pa ta! Oj ke, Saj se, saj se po - zna- mo že! Ro- If' . ' ' • I "-Ч1 pe-sem iz sr - ca! ke se - daj v ro - ke! -♦-»a 15 2. Kdor k vojakom hoče iti.* Navdušeno - korak aje. * * * Kdor k vo - ja-kom ho - če i - ti, Puš-ko s sa - bo Do - sti pa ni puš - ke sa - me, Sab-ljo vze-mi Vsak vo - jak naj ko - nja i - ma In o - stro - gi Sku - äaj da - lje, da če - la do In da br - ke mi i ■ mej; V puä - ki Se brid - ko. Da. če od srebra, Da ga no - sil boš, Rev - če mo - ra kdaj se lab - ko namreč krog - Ija bi - ti, voj - na vna - me, vla - da ž nji-ma, go - lo bra - do Smod - nik mo - ra Mo - reš se bo Ka - dar je - zen Ni za voj-sko bi - ti v njej. Pok, pok, pok, ri ■ li ž njo. Žik, žik, žik. krog div - ja. Klop, klop. klop. pra - vi mož! La, la, la, * P • * pok, pok, pok! žik, žik, žik! klop, klop, klop! la, la. la! Smod- nik mo - ra Mo - reš se bo Ka - dar je - zen Ni za voj-sko bi - ti v njej ri - ti žnjo. krog div - ja. pra - vi mož! Izgovarjaje besede »pok« in »la«, ploskajo otroci z rokami, pri »žik« posnemajo z desnico mahanje s sabljo in pri »klop« teptajo z nogami. -н»Н 16 3. Na zeleno polje.* Veselu - korakaje. 1. (1. 1. d. L (I. fi / I . * /. d. “A N * « штш r-e-rb: Na ze - le - no po • lje, Kjer tra-ve ra - sto, Po di - Se - či tra - vi Ra-dost-na skak-lja, Kjer se po - lok vi - je, Senč- na je go - Sčad. s 4 * 4 ä ä y 0 \ #—* i ' .4 .! i Go - ni m do - bre vo - lje Ov - či - co drob - no. In po ze - le - nja - vi Či - la me - ke - ta. Tam ov - Si - ca Pi - je, Le - že po - tlej v hlad. I f .к ' I / ,s Ч • . I . ! I Tra - la - la, tra - la - la, ti-a - la - la, n V V »» И n »1 p »1 P I» n n n M M M l:|^ / / / " J * “ I] Tra - ]a - la, tra - la - la, tra - la - la! П 7) Г T5 Г » n f) j) У) r V V T У) n r r 4. Zeleni gozd je lovčev raj.* Veselo - korakaje. * * * l. d. I. d. Zu - le - ni gozd je lov-čev raj, In Stu - de - nec iz ska - lin ki - pi, Vr- Oj, ptič - ji glas, oj, Sum vo - de In -н>а 17 j :: . ._v J d \ m —p—J kra-sen res je gozd; Fr- če tam pti - ce ši tja v tem-ni gozd; Po drev-ji list-je tvoj še-pet, oj gozd! To dvi - ga lov - če- rt * s kra - ja v kraj In hva - li - jo svoj gozd. vmes šu - mi, Šu - mi, vr - ši ves gozd. vo sr - ce, Da lju - bi te - be, gozd! 5. Kaj ptiček tožno kliče.* Sočntno-korakaje. Po hrvaškem nar. napevu. I. d. I. d. I. d. I. d. ==rt=t- Kaj pti - ček tož - no kli - če, Kaj ža - lost - no žgo- Ves dan ža - lu - je vbo-žec In le - ta sem ter Po - sled-njič ču - je po-mlad, Kar to - ži ptič u- In kdo li v senč-nem goz - du Ves ra - do - sten žgo- Po -mla-di hva-lo po - je Ve - se-lo sled-nji ! #■ . 1. U li? Jaz vem, kaj pti - ček ho - če: Ze- tja, A v šir-nem snež-nem goz - du Ni- bog In da mu sta - no - va - nje, Ze- li? Oj, to je sreč-ni pti - ček, Ki dan, Za to, ker mu je da - la Tu -*оза 18 ^-7-; . , \ ^ ii len si dom že - li. hče ne ču - je ga. le - ni, kras-ni log. tod se ve - se - li. gozd ze - len, kra - san! 6. Konjič dirja čil okrog.* Veselo-korakaje. A. Nedvčd. $ Ko - njič dir - ja čil o - krog, Jaz vštric nje - ga Raj - ši i • mam skok le - gak, Da ne vr - že A pre - rad mi gre hop, hop, Da - lje jed - no Ves ra - do - sti sem pre - vzet, Ž njim pre - ja - šem lah - kih nog. me na tlak. mer v ko - lop. dalj - ni svet. Otroci se razvrste šparoma. Pri vsakem paru je jeden konjič, drugi voznik. Vsaka nastopna kitica se poje hitreje, samo zadnja ne. — Ta igra se da zvrševati tudi v krogu. $ S privoljenjem gospoda uglasbitelja. -н>га 19 :<н- 7. Treba bobna je vojakom. > repko-korakaje. A Nedvöd. IЏ11; Tre-ba bob-na je vo-ja-kora, Ka - dar da - let’! Tre - ba trom-be je vo-ja-kom, Ka - dar da - let! Tre-ba puä-ke je vo-ja-kom, Ka-dar da - leč Tre-ba je za - stav vo-ja-kom, Ka-dar da - leč Tre-ba je mi - ru vo-ja-kom, Ka-dar z voj-ske S I. I -N- k am gre - do; kam gre - do; kam gre - do; kam gre - do; pri - de - jo. • Tu - di čvr-stim Tu - di čvr-stim Tu - di čvr-stim Tu - di čvr-stim In po i - gri I S »—i-—џ ,___, nam de - ča - kom nam de-ča-kom nam de-ča-kom nam de - ča - kom se de - ča - kom •' ; ; 11 ; Л ^ I j I:: ■ I Bo-ben pri-sto - ji le - po. Trom,rom,rom,rom,rom,rom, Trom-ba pri-sto - ji le - po. » » » » > » Puš-ke pri-sto - je le - po. » » » » > » Se za-sta-ve po-da-do. » > » > > » Mir pri - le - ga prav slad-ko. » » » » > » trom, rom, rom, rom, rom! > » » » » * Otroci stopajo šparoma drug za drugim. Na dotičnih mestih posnemajo bobnanje, trobentanje, i. t. d. Pri zadnji kitici sedejo, in zabaviteljica jim pove kako povesi. —H»a 20 к<н~ 8. Otroci dragi, brzi vsi. V koraku. W. A. Mozart. I. d. 1. d. I. d. I. d. I. d. I. d. 1 p I i i i I O - tro - ci dra - gi, br - zi vsi, Pre- pe - vaj z na - mi Iz na - še boj - ne i - gre te, Ki nam je ša - la Kdor do-brofedaj dr - ži ko-rak Z le-se - no puš - ko \Џ . -; i vsak! Po - zor! Na »jed-no, zdaj, Iz »jed - na, dve in tu, Boj - nik on bo - de naj - te svoj ko - rak. ri še bo - do kdaj. svo-je-ga ro - du! I . ' II — =S - 0 : 'z: " dve in tri* Vrav- tri < res - ne Stva- kdaj še jak, Čast 9. Podajta si roki. Živahno-korakaje. L d. Po - daj - ta si Po Iv. Wepf-u. I. d. I. d. > > • : ; I HHli I ro - ki, Dr - ži - ta ji -к *-Ј ' P i 0 I gor, Da poj - de skoz vra - la O - tro - ški naš zbor. Le -+°m 2i вг*+- .tzrzr: 1- tP - ; ^ I ' / N ; ^ I - - ; J sto-paj-mo- v re-du, Vsak dr • ži ko - rak, A E

ш 23 !::w- '“N .0— -tN * 'il r ’ ' I * ljaj,skak-ljaj,skak-ljaj, Da Ј'т-";Л| j ^ i. #—u pri - dež na svoj kraj! -g— j- Dva otroka skakljala in sicer po desni ali levi nogi. Drugi pojo in ploskajo z rokami. Potem prideta druga dva na vrsto. 3. Glej, od zidu pa do zidu.* Nemžki napev. Skakaje-korakoma. d. d. d. d. d. ali: !. I. I. I. I. d. d. d. I. I. I. Glej, od zi - du pa do zi - du Po pr - stih mi skak- Ija - mo tu; Pri zi - du se o - br - ne - mo, Na pro-stor svoj se vr - ne-mo. Trije ali štirje jednako krepki otroci skakljajo po desni ali levi nogi od stene do steno. Pri tretji vrstici se obrnejo in gredo Po taktu na svoj prostor. 4. Večje slasti ne poznamo.* Skakaje-korakoma. I •' -4Ш iI p i г Več-je sla-sti ne po-zna-mo Ka-kor -H>Xi 24 -•--»■ -#•-#■* da skak-lja-шо, Zdaj-ci tu in zdaj-ci tam, ~.4 T *—J—\ Ka-kor je po - .^rfsrrrri 0—>—-P- vše - 6i nam. Ta igra se lahko igra v krogu ali pa sede v klopeh. V prvem sluCaju se dene miza sredi kroga. Jeden ali več otrok skaklja okoli mize, drugi pa pojejo. 5. Zbor naš vije kolo svoje.' Veselo. I. del. ^Е=£ЕдЕЖ S I V * -0Г -1----:----i---h Zbor naš vi - je ko-lo svo-je, li I -h—i—- —p I i =t=4 1 i' ' I Ko-lo vi - je, zra-ven po-je. To nas ve-se- ||üll И, Da smo sku - paj vsi 1 II. del. J # ' * , ^ j j # * # I Zdaj od - vi - ja ko - lo svo - je, \k- . . I . . - . I - . . I Vsa-kdo zo - pet glas-no po-je. To nas ve-se- 2 5 J Da smo sku - paj vsi! li, / Da smo v kro- gu vsi! ( Da smo v vr-sti vsi! Otroci se primejo za roke in narede dolgo vrsto, katere jeden (desni) konec se postavi nepremično sredi sobe. Ko se poje I. del igre, ki se po potrebi tudi ponavlja, pomiče se drugi (levi) konec vrste na desno stran okoli srede toliko časa, dokler so vsi otroci okoli nje oviti. Oba zadnja otroka (na vnanjem koncu vrste) vzdigneta kvišku roki, za kateri se držita; prav tako tudi po dvoje tistih otrok, kateri stoje pred onima tovarišema v ravni črti do središča, ter narede tako nekaka »vrata«, skozi katera se odvija vrsta od znotraj ven. Pri odvijanju se začne peti II. del igre, in sicer se ponavljajo besede »Da smo skupaj vsi!« (ako traja sploh odvijanje toliko časa, da se mora II. del ponavljati). Otroci, kateri so že stopili skozi ona »vrata«, hodijo v krogu okoli, da se zopet zveže notranji konec z vnanjim. Še le takrat se pojejo besede »Da smo v krogu vsi!«; ali pa »Da smo v vrsti vsi!«, ako se otroci odvijajo v vrsto namestu v krog. Paziti je, da se otroci pri zavijanju preveč ne gnetejo, in da zabaviteljica zaporedoma odklepa kvišku držane roke otrokom, delajočim »vrata«, kakor se ta »vrata« proti razdirajo, tako, da se zavrti jeden teh otrok okoli sebe. Ako bi bilo to odvijanje otrokom pretežavno, zvršuje se lahko tako kakor pri 8. igri str. 28. 6. K meni dva tečeta tu* Korakoma. * * * Da le - po u- K me - ni dva te če - ta tu, Sem en - krat, in tja en - krat, 4 ja-mem ju; -н>М 26 &<*- Vsak ta - ko - le te - če rad. Otroci sede v klopeh. Dva otroka se primeta in tečeta naravnost k zabaviteljici, stoječi pri nasprotni steni. Ko ju zabavite-Ijica ujame, menjata si roki in tečeta nazaj ravno tako hitro. Potem prideta druga dva otroka na vrsto. 7. Konjiča imam takega.* a. Veselo. s- - s- -p— ^ђ-4 0 - • ' Ko - nji-ča i-mam ta-ke-ga, Da ne-ma-te jed- na - ke - ga, Ka - dar mu pra-vim: Hop, hop, hop, Pa ^ I ; J *■ -4 * ä J . I ur - no ste - če mi v ko-lop. Ko - nji-ča i-mam ta - ke - ga, Da ne - ma - te jed - na - ke - ga, Ka- Üp ; ,ч . Ш 1 Јј dar mu pra-vim: Ko-njič, stoj! Pa l)rž ob-sta-ne штт 'i ' ko-njič moj I -*-»58 27 K**- Otroci sede v klopeh. Zabaviteljica določi dva otroka (najbolje dečka), jednega za konja, a dragega za kočijaža. Ta drži za vajet (nit), ki se vije onemu čez prsi. Otroka tekata med petjem po sobi in pri besedah »Konjič, stoj!« se ustavita ter odideta na svoj prostor. Potem prideta druga dva na vrsto. Ako bi se videl zabaviteljici gorenji napev predolg za otroke, naj jih nauči nastopnega: Živo. b. * [PKrl ; Л Ш Ko - nji - ča i - mam ta - ke - ga, Da ne - ma - te jed- >> f) » 1) }) H 11 11 11 11 11 11 11 na-ke-ga, Ka - dar mu pra-vim: Hop, hop, hop, Pa „ „ „ „ „ „ >, ,, : Ko - njič, stoj 1 Pa /- ur - no ste - če brž ob - sta - ne 45. *- mi v ko-lop. ko-njič moj! m Zmerno. 8. Primimo se za roke.* Francoski napev. tiLJE^EEpl #=1^-4: pr_Lr.il' —1-1- 4—h #“ # Pri - mi - mo se za ro - ke, Poj - di - mo kot M . ; V-l ; I pol-žek gre. Ved - no bli - že, ved - no bli - že, n n d h t, 3ir - je, ,, „ Sir - je, -н»а 28 Ved-no ož - je, ved - no da-lje, „ ož - je, da-lje, Ved-no go - šče, lan - še, j I g I - -I ' “jl ^1 : ved-no go-šče! Na - ra - zen smo bi - li prej, „ „ lan-še! Ni - smo mo-gli da-lje pred, ~ПЈ-у } 1 ^ ?|1 Zdaj ni mo - či več na - prej. Zdaj sto - ji - mo v kro-gu spet! Ta igra se najlažje zvršuje, ako se igra po igri v krogu. Za-baviteljica tedaj razdere krog na poljubnem mestu, stopi sama otroški četi na čelo in se porniče ž njo, pevaje 1. kitico, v polžasti črti - kakor kaže podoba 1. ali podoba 2. — dokler pride do središča prejšnjega kroga. Potem se zapoje druga kitica, in polžasta črta se začne zopet odvijati: da se otroci pomikajo v nasprotni meri, ali pa da gre zabaviteljica nasprotno pot, kakor jo kaže črta s pikami v podobi 3. Dobro je, da se postavi na zadnji konec vrste kak zanesljiv otrok. Pod. 1. Pod. 2. Pod. 3. -+o-m 29 К«Н~ 9. Hop, hop, glej! čez jarek gibko.* Zmerno. ^ * 'f5—, i'1 S ;• fer; Hop, liop, glej! čez ja - rek gib - ko De - te bo sko- 'Јз i či - lo šib-ko; Ja-rek ta je pač ši - rok. Efrrrr; i Г p i ЏШШ ш De - te, le pre - vda - ri skok! Otroci sede v klopeh. Zabaviteljica položi dve šibki (morda meter dolgi) na sredo sobe, šibko poleg šibke. Potem veli otroku, da naj napravi s šibkama jarek, čez kateri more skočiti, ne da bi pal. Če otrok lahko skoči čez jarek, skače potem tostran in onstran, drugi pa pojo. Skačeta lahko tudi dva ob jednem. 30 V. Igre v krogu. 1. Čuvaj se, miška.H: Zmerno veselo. Ču - vaj se, miž - ka, Ču - vaj se, pti - ca, Ri - bi - ca br - za, Ču - vaj se, de - te, Fr. Seidel. л Og - ni se pa - sti, Og - ni se zanj-ki, Ču-vaj se va-de, Og - ni se ro - ži, ItEIHv S 1 Skri-ta v te - mi - ni Ki jo za - kri - va Ki jo na - sta-vil Da te ne ra - ni Na - te pre - ži; A - ko pre-Gr - mič ti gost; Prej ne - go Ri - bič v vo - do; Mre-ža je Tr-nje o-stro: Zbar-vo in bli - zu Pri - deš na - sta - vi, Bo - deš li- mis - liä, Lah - ko za vse - lej Vple - ni se bli - zu, Bo - di po - zor - na, A - ko ne du - bom Va - bi te ro - ža, Bo - di 0- je - ta, Re - vi - ca ti. te - bi Zla - ta pro - stost 1 pa - ziä, V plen te do - bo 1 prež - no, De - te lju - bo I Otrožki krog bodi v I. kitici past, v II. zanjka, v III vada in v IV. roža. Štirje otroci somiäka, ptica, ribica, dete in tekajo, dočim se poje dotična kitica, okoli kroga, vedno slušajoč svarilo in naposled bežeč v kot. Krog se pomiče od leve na desno, igrajoči otroci od desne na levo. -h»>3 31 В«н- 2. Tu je malin, glejte nanj.* Veselo. * * * Tu je ma - lin, glej - te nanj! Ve - ter čvrst se vpi - ra vanj, Vpi - ra se brez vpe-ha- nja, Ma - lin gre brez ne - ha - nja. Otroci stoje v podobi zvezde (jednakoramnega križa) in se pomičejo kakor malin na veter. 3. Voziček ličen tu imam. Grede. ^ 2. Vo - zi - ček li - čen tu i-mam, Ž njim, so-sed, k te - bi Ш g / ; M ;| ; ; .1,4 K >:| se pe - Ijam ; Mar tu - di ho - češ se vo - zi- - •' Ü •!.• ti, K so - se - du ho - češ me spre-mi - ti ? Le Iу: Ш 11 •• ;• ;./ poj - di ur - no z ma - no zdaj In vo - zi se iz ki-a - ja v kraj! Otroci se postavijo drug za drugim. Prvi otrok v vsakem paru predstavlja voziček in poda roki drugemu otroku, ki predstavlja voznika. Nato se vozita naravnost ali pa v kačastih črtali in se pač tudi spremljata od dotičnega mesta do konca. 4. Prostor imamo sredi kroga.* Zmerno. * * * Pro-štor i - ma - mo sre - di kro-ga. Po- i - šči f.:i= . ; ; /1 J ; 11 si še ti le - po ga! Jeden: ^ ,s I - Dr - ži - te to - rej vsi ro-ke! Ko-gar u- lip—.'~~т da - rim, te - kat gre. Otroci stoje v krogu drug poleg drugega, drže roke na hrbtu in pojo: »Prostor imamo.............« — Otrok, ki stoji zunaj kroga, hodi okoli in poje: »Držite torej.........« Pri zadnji besedi udari s plosko roko koga na roke in oba slečeta nasproti okoli kroga. Tisti, ki ne pride na prazni prostor, mora si potem prostora iskali. -**a зз 5. Kako gre zunaj dež.* Žira Julo. * * * 1 -'I' ; ^ .4. ^ ;l. Ш Ü Ka - ko gre zu - naj dež ? Ta - ko - le: veš, veš, veš; Želj - no ga zem - Ija pi - je, Ko do - li z ne - ba li - je. Želj - no ga zem - Ija 0 # pi - je. Ko do - li z ne - ba li - je. Ka- kp gre zu - naj dež? Ta - ko - le: veš, veš, \eš! Otroci posnemajo pri besedah »veš, veš, veš« padanje dežja, zniževaje stegnjeni roki in dlani, obrnjeni navzdol. Igra se v krogu ali v klopeh. 6. Žaba skače v vodi tam.* Živahno. : 3 n Ža - ba Pti - ček IH .4. - I ; - I ska - če v vo - di „ „ v gnez-du lam, Kva, Tip, kva, tip, -H>S 34 В<н- p - - / I *4 'I • ^ •' I kva, kva, kva, kva. kvak; Ža - ba, ne u- tip, tip, tip, tip, tap; Pti - ček „ „ i - di nam! Kva, kva, kva, kva. kva, kva, kvak! „ „ ,. Tip, tip, tip, tip, tip, tip, tap! Krog je razdeljen v žabice in ptičke. Voditeljici na levi stoje žabe, na desni ptiči. Pri prvi kitici skače prva žabica v kolu okrog; pri drugi kitici začne prvi ptiček. Potem pride druga žabica, za njo drugi ptiček, i. t. d., dokler pridejo vsi na vrsto. Žabice morajo biti pri zadnjem »kvak«, ptički pri zadnjem »tap» zopet na svojem mestu, ne prej, ne pozneje. 7. Godec, godec, godi nam.* Korakoma. Go-dec, go - dec, go - di nam! De - te bo ple- .....^ ^ sa - lo, Lič - no i - ma jo - pi - co, Kri - lo i - ma za - lo. Go-dec, go-dec, go - di nam ! Otroci pleSejo v krogu, posnemajo godbo na goslih. De - te bo ple - sa - lo. Na sredi kroga stoji nekaj otrok, ki 35 8. Lisjak ima grozdiće rad. Grede. Nar. napev nemški. Џш m 4 ч ^ * f? 3t=h S S s -rfs. i Lis - jak i - ma groz-di - če rad, Ka - ko bi pač jih Ne ča - kaj ga, lis - ja-ček, tod, Vrt-nar ni do-ber rfe —r 11 -41 •' -s I i ; г ; I jel! Ka - ko bi pač jih jel! Lis - ja-ka gre vrt- mož! Vrt-nar ni do-ber mož! Od - pra-vi se kar Spi / ; /I/ ; / - Epp! «У « » -Ф- * -J. nar is-kat, Da bi mu gla - vo vzel, Da bi mu gla-vo brž na pot In glej, da vbe-žal boš, In glej, da vbe-žal il - •. ; ррр plü 1= v -i- 3- * -r -#• vzel, Da bi mu gla-vo vzel. boš, In glej, da vbe-žal boš! Otroci se drže za roke in tako delajo vrtno ograjo. Na sredi vrta je lisjak, a zunaj kroga se priplazi vrtnar, da bi ga ujel. Lisjak skuša uiti. in otroci mu pomagajo s tem, da dvigajo roke in mu odpirajo izhod. Vrtnar mora prihajati vedno od zunaj. — Igra neha, kadar je lisjak ujet, ali kadar je vrtnar pot zgrešil. 9. Kolo, kolo, kolovrat.* Zmerno veselo. ijg 36 ple - že z na-mi rad; Kar nas zbra-nih je o- trok, Vsi vr - ti - mo se o - krog: Ko - lo, ko - lo, ko - lo - vrat, Vsa - kdo ple - že $ . . i . ! !l . z na - mi rad! Otroci se pomičejo v krogu od leve na desno ali nasprotno. Pri besedah >Kar nas zbranih je otrok« se ustavijo in razklenejo roke. Pevaje »Vsi vrtimo se okrog« se zavrte jeden krat okoli sebe. Potem se zopet primejo za roke ter se pomiCejo v krogu kakor prej, dokler ni pesem končana. 10. Išči, išči mačico. Živahnu. ! 4 h - #4 - .v i ,s I. “ I * ž 1 * / I I - žči, i - šči ma - či - co, Lju - bo to i- •' I j' I. Ш ^ I. - I gra - či - co; I - žči paz - no, kje lej - ži, 37 к<и~ Da - leč pač od te - be ni! •leden otrok stopi pred vrata; drugi stoje v krogu in skrijejo mačico (žogo) tovarišu (tovarišici), ali v pest. ali v žep, i, t. d. Potem pojo tiho ali glasno (šibko ali krepko), kakor gre iščoči otrok od cilja ali pa se mu bliža. Če bi se žoga predolgo ne našla, morejo otroci tudi ploskati z rokami, potem pa zopet peti. Kadar najde otrok žogo. more reči ali pa zapeti: (Na-šla) sem * ' Sra-či - co, Meh-ko na - šo ma - či - co. 11. Črnici, črnici.* Hitro. * * * 5«p i / p i / / p 11 i p / v i Čr - ni - či, čr - ni - či, Te - ci - te leh - ko, Zla- Zla - ti - či, zla - ti - či. Tež - ko vam je to, Čr- i §| ш i 11 i i 111 i i; l i i ti - či. zla - ti - či Za va - mi te - ni - či, čr - ni - či Pre - bi - tro te - ko; l)o-ko; Le -Ki 38 bi - li vas bo - do, do - bro hi - ti - te, U - mi - li vas bo - do, Te-Dav pest jih do - bi-te; „ np i i ptlä 11 i ; 1 ;' :ll ci - te, te - ci - te, Kar mo - re ke - do! >> 1f )f Ј» fl 11 11 11 11 11 Otroci stoje v krogu in drže konce lokovitih rumenih in črnih obročev (vejice, ovite s papirjem, i. t. d.), to pa tako, da so razvrščene barve druga za drugo. Zlatiči love Črniče, ali črniči smejo le skozi črne, zlatiči le skozi rumene obroče. Kdor steče skozi napačen obroč, izstopi. Igra konča, kadar so vsi črniči ujeti. Zlaliči in črniči se naznačijo s primernimi ovoji na ramah. 12. Ve, ljube cvetice.* Ve, lju- be cve - ti - ce, Vzbu-di-te se nam! Ko Z i-me-nomvas kli-če, Ne spi-te od-slej! Vi- Mar - je - ti - ce be - le Se tu - di vzbu-de In Tro - ben - ti - ce tu - di Po - ka - ži - te cvet In J Ш1 n . i P -11 po-mlad pre - lju - ba Pri - ha - ja spet k vam. jo - li - ce, zvon-čke Po - ziv - lje naj - prej. šmar-ni- ce ž nji-mi. Ka - ko so le - pel tul - pe po - nos - ne I O, lep je ta svet! Nekateri otroci so vrt, drugi (po trije skupaj) žde na tleh (sredi kroga) kot «speče cvetice«, predstavljajoč tako »vijolice«, »zvončke«, »marjetice«, »šmarnice«, »trobentice« in »tulpe«. Otroci, delajoči krog, pojo gorenjo pesem, in kadar imenujejo dotična imena, vzbude se »cvetice« in skočijo pokoncu. Če so cvetice pri roki, morejo jih tudi pokazati. -+» ?> ?> ?> »> *j j» t an- le - va - jo pti - či, Pre - pe - va - jo pti - či; Juti - či, de - k!i-či, Za - poj-mo kot pti-či; „ hej-sa, ju - haj, Pre - kra-sen je maj! JJ >» J) ?? »J >• )» П tf Otroci se primejo v krogu za roke ter pojejo, pornikaje se od leve roke na desno. Za vsako mero (takt) stopijo dvakrat: na prvo in zadnjo četrtinko, vsled česar postane prestopanje podobno plesu. 14. Kočijaž zdaj hočem biti. Smerno. 'b 2 - / 4 ...гЛ .M 0 Ko-či-jaž zdaj če do - ma več Шз ho-čem bi - ti bi - ti no-čem, Po češkem nar. napevu. d I -Jz 0 • —/ p In pe - Ija - ti Pa dru-gam po- v!' ! ' ' / / m —m—f ■ i*—-Ш / / S: / 1 * • i i m se v čve-ter; že - nem spet: Ves dan ho - čem se vo - zi - ti, Ra - di z ma - no, ka- dar ho - čem, -**3ä 40 Spi'e-či pa še le zve-čer. Gre - do konj - ci kri-žem-svet! Jeden otrok je kočija?., kateri si poišče štiri otroke (konjiče) iz velikega kroga in jih skupaj upreže. Po dva in dva konjiča se primeta; oba para se vstopita drug za drugim. Nit (uzda) se vije prvemu paru čez prsi in prihaja pod prostimi rokami prvega in drugega para kočijažu v roke. V drugi roki ima kočija?, bič, ali pa trobi na poštni rog. Spotoma stopajo nekateri potniki v voz; primejo se namreč zaporedoma za obleko. Tako hodijo nekaj časa po sredi kroga, naposled pa nakrmi kočija? svoje konjiče. 15. Malin pravi: Klip, klip, klop.* Veselo. * * * i-'1- » j ‘ ^ U ^ ^ I Ma - lin pra - vi: Klip, klip, klop. De - ca pra - vi: > >> ---1 -v- •—• Ш L Top, top, top. Ži - to vo - zi. kmet, skoz du - ri, Mo - ko v vre - če zdaj de ■ ni - te, Ü 3 n-7- ä —J * * • -4=- .•I Pek pa do - bro v peč za - ku - ri! Kruh, ko - la - če nam pe- ci - te! Ma-lin pra - vi: Klip, klip, klop, De - ca pra - vi: Top, top, top! 41 ?s<4- Pri besedah »Malin pravi« se roke razklenejo, da je otrokom, izgovarjajočim potem »Klip, klip, klop«, možno ploskati z rokami. Sicer se drže roke vedno sklenjene. Pri »Top, top. lop« teptajo otroci z nogami. 16. Lovec, lovec, hudi mož.* Zmerno - milo. k Lo-vec, lo - vec, Im - di mož, Mar u - stre-lil i =t ШМ zaj-čka boš? Mar u - stre - lil zaj-čka boš? fyI j - II Lo-vec, lo-vec, hu-di mož! Žiro - od ločno. Lovec: 'H - ■ j - I hit тш Jaz ni - kdar ne je-njam pred, Do-kler zad - nji ni za - det! Jeden otrok je lovec, držeč žogico v roki. Otroci stoje v krogu in pojo prve vrstice. Lovec preganja otroke in skuša koga zadeti. Kdor je zadet, stopi na poseben prostor. Kadar so vsi »zajčki« mrtvi,, odstopi lovec, in drug otrok pride na vrsto. — Zadnji vrstici zapoje lovec, kadar zadene. -+«m 42 t>+- 17. Pojdi, dete, pojdi.^ Zmnuo veselo. * * * --NzTT-rrft..b__4 j - ' ' «. 5 *—» 't-*—*— Poj-di. do - to, poj-di. Slu-šaj, de - te. slu-šaj, Naj se gla-si pe-tje: II V sre- do h keg-lju Ke - gelj vre - či Ke-gelj naš za- ! ^ j Vv 1 doj-di, Ja - ko bo nam vše-či, sku-šaj, Ja - ko bo - de vr-Io, det je! Prav je, de - te vr-lo, *. Ce Če Da ga mo - reš ga Loš po-si ga po- 1 vre - či. dr - lo. dr - lo! Na sredi otroškega kroga stoji kegelj. Otroku se zavežejo oči, potem pa gre s palčico v roki proti sredi, da bi kegelj podrl. Čim bliže pride keglju, tem rahleje pojo otroci; čim dalje gre od njega, tem močneje pojo. Tretja kitica se poje, ko je kegelj podrt. Ako je treba, ponavljati se prvi dve kitici, predno pride tretja na vrsto. 18. Pustimo vrtavko z rok.* Veselo. |il i IH::-l.fi ilüsI Pu - sli • mo vr - tav - ko z rok, Da pic - sa - la bo o- -3rr krog, In če s ^ I 0 j. — kte-ra pa - de tu - di, Nič za- -н>*л 43 ln«H— to ne bo - mo hu - di. Pu - sti - mo vr - lav - ko i Д s .č z rok, Da ple - sa - la bo o i. * 11 - krog. Otroci sede pri mizah (v klopeh) in igrajo z vrtavkami, pojoč gorenje vrstice. —н»"Л 44 K«-*— VI. Nazorne igre. 1. Dete ljubo, le povej.* Zabaviteljica: Dete ljubo, le povej, Kaj držiS v ročici tej ? Otrok: Kocko (prstan, kredo, krogljo. Vsi (pojoč): Venelo. s i j—t----ћг ’ # # -N Res je, res je, de - te • J1 . mi - lo, To si do - bro po - go - di - lo. Otrok stoji z zavezanimi očmi na sredi kroga; poda se mu kaka stvar, da jo otiplje, (le bi stvari ne uganil, zapoje sc ta-le pesemca: P Veselo. ■У i '' 'I V' Л. #ч i ^ L #N I Te - ga po - go - di - lo, s Bo - lje lf:/ . -h 1 j .'M It vga - ni, mi - lo! Lahko pa se pojejo te besedo tudi po gorenjem napevu. -н.У.3 45 В«н— 2. Oj, dete ljubo, le povej* Zabaviteljica: Oj, dete ljubo, le povej, Kako se pravi jedi tej? Otrok: Kruh (sladkor.........) Vsi (pojoč): Zmerno veselo. Nemški napev. . ;r ; !'; |:-T7; 111 i ! Za - res jo to, za - to pa zdaj Še drug po- ve - dal bo - de kaj. Otroku z zavezanimi očmi se da v usta nekoliko kruha, soli, sladkora......... 3. V krogu lepem tu stojimo.* Živahno. * * * :£ä ; ; r 11Ц Ü ШШ wm V kro-gu le - pem tu sto-ji-mo, Ni - hče v sre-do Da - leč že smo po - to-va- li, Čez do - li - ne äp Z---?-." i, • 'r -1 ‘j .s \ nam ne sme; Te - ga le med se pu - sti - mo, in go - re; RA - di z va - mi bi i - gra - li, И§ i i . .4 ‘ * II. - - Kdor iz - rek prav mi - čen ve. ’) Oj, pu - sti - te nas med se! ') Tudi: »Kdor prav lepo pesem ve.« -*>53 46 Sl**- Dva, trije ali več otrok so popotniki, prihajajoči iz daljnih krajev; drugi stoje na sredi sobe v tesnem krogu in pojo prvo kitico. Drugo kitico pojo popotniki, in otroci v krogu ponove vrstici: Te • ga le med se pu - sti - mo, Kdor iz - rek prav f mi - čen ve. ‘) Ko petje jenja, povedo tujci zaporedoma lepe izreke ali za-pojo pesemco, nato pa se uvrste v krog. Zabavileljica se more pri tej priliki ozirati na deželna, mestna in krajna imena ter vprašati: »Od kod prihaja moj prvi tdrugi, tretji . . . .) popotnik?« 4. Ako skupaj se igramo.* Zmerno veselo. * * Л - ko To - da I sku- paj se i tu - kaj v na- Si j— -------#—*---- gra-mo, Po-tlej sre - di Manj-ka to je le - pa reč; A - ko je- den ; kdo je to ?3) De - te I ill! I pa je de - te lju-bo. le po- sa - mo. Ni mu kaj po-sob-no všeč. ve - di In u - ga - ni ga le - po! :>j ') Tudi: »Kdor prav lepo pesem ve. 2) Ali: »Manjka jedna; kdo je to?« s) Ali: »In ugani jo lepo!« -H>2S 47 К«н)~ Ta igra se more zvršiti v krogu ali pa tudi sedeč v klopeh. 1'reduo začno otroci peti, zavežejo se jednemu- otroku oči, ali pa, kar je že bolje, zakiije mu zabaviteljica obraz. Petje se začne, in morda v sredi prve kitice da zabaviteljica drugemu otroku znamenje, da naj tiho odide v postransko sobo. Nato se more prvi otrok ozreti in uganiti onega, ki je odžel. Če ga ugane, pokliče se otrok iz postranske sobe nazaj; če ga pa ne ugane, mora sam v postransko sobo, da ga pripelje nazaj. Če se igra ponavlja, uganjuje tisti otrok, kateri se jo prej skril. 5. Oj, otroci, le z menoj.* Grede. If 111'■ ;l;-; ; Oj, o - tro - ci, le z mc-nnj, K mi-zi vo - di pot vas Hi - tro, hi - tro i - di vsak, Ja-bolk. fig tam vi - di moj ;>) Siva - ri - ce so do-bre tam, Oj, le vsak; Na vso moč jih bo ve - sel, Kdor pre- k mi - zi. ne dru - gam! jel jih bo in jel! Miza ali stol se odloči kot cilj, in gori se polože malenkosti, kot jabolka, bružke, fige.......Nato se razvrste otroci na pare, in zadnjemu paru se zavežejo oči. Prednji pari korakajo od cilja v stran, samo, da bi ga zadnji par zgrežil. Če ga vender ne zgreši, dobi kako malenkost. Tudi se otroka v zadnjem paru lahko ločita in skušata priti k cilju vsak posebej. Če se pesom trikrat odpoje, in cilja še nista našla, odvežejo se jima oči, in druga dva prideta na njiju mesti. ') Tudi: »K stolu vodi pot vas moj.« I; Ћ r li -k»S 48 §Ј<н- 6. Cvetice lepe tu imam.* Zmerno. Po nar. napevu. J - hr- C ve ti - ce le - pe i - mam; Cve- m i. ■ -4 Ш —K- ti - eo jed - no te - bi dam, * .1 ti u - ga - ni i Ћ -v- Ш i i-rl. .i !l in .po - vej, Ka - ko ve - liš cve - ti - ci tej? Otroku se zavežejo oči, potem pa se mu da močno dišeča cvetica, da jo podu ha. Ta cvetica se mu lahko tudi podari. 7. Bratec, bratec, modri mož.* (Int/e. Bra-tec, bra- tec, Bra- tec. bra- tec, Bra-tec, ni - si mo - dri mož! Klin - ček smo zgu- mo-dri mož! Saj smo do - bro mo-der mož! Mi smo do - bro \fc • У I ,4 ,4 j: 'Ч i . , I ^ - II bi - li, Л - li nam ga na - šel boš? zna - li, Da nam ga pač na - šel boš. zna - li, Da ga, bra - tec, zgre- šil boš! Jeden otrok gre iz sobe, drug skrije daljši klinček z obema rokama. Tudi drugi otroci, stoječi v polukrogu. drže tako roko na roko. Ko se pesem odpoje, vrne se otrok in si molčeče tovariše dobro ogleda. Лко najde klinček, zapoje se druga kitica, če ga zgreši, zapoje se pa zadnja kitica. ~к>т 49 К<ч- 8. Kdor je dobre glavice. Grede. Kdor je -»- -- + do - bre Malomski nar. napev. Г zlA - •—v ——1 gla - vi - ce, 5 ' *-/ Rad i - ma za- J 1 T.. sta - vi - ce, Vse, kar ga po - vpra-ša kdo, Brž u - ga - ne in * * ; 1 ^ 0 -^=^r J leli- ko. Vse, kar ga po- vpra-ša kdo, Brž mm -#...i/ u - ga - ne in leh ko. Ko jo rešijo. otroci odpojo to pesemco, naj se jim da zastavica, da -**äg 50 К<н«- YII. Igre s prsti in z rokami. 1. Otroci, ali vidite.* Žiro. ElT; I J tro - ci, vi - di - te? Go - lob-čki _✓ J tr pl S * Re - ci - le mla - di Šli k vam bi v-'”---K;— di; тттттшттт=т jim: >Le pri-di - te, Go - lob - čki mla - di!« Nekateri otroci so golobčki, drugi jih kličejo. Ko se pesem odpoje, pridejo golobčki, in otroci jih pozdravljajo. 2. Ta je sprožil strel.* Grede. ' * * * Ta je spro-žil strel, Ta je zaj-čka vjel, Ta je zaj-čka vzel, Ta na ra-ženj del, Е|^е£ееШ1=^1=8==;==^ Ta ga je pa snel. —h>s 51 t;:w- Otroci zvržujejo to igro sede v klopeh ali pa stoje v krog«. Z desnim kazalcem kažejo na zaporedoma stegnjene prste leve roke, priäenäi s palcem. 3. Ta je v vodo pal.:i: Grede. Jk Ta je v vo - do pal, Ta ga je iz - vle - kel, Ta ga je pa sie-kel, Ta na po-stelj. djal, \ m ; ,*; j jEj: -g=-i- -J Ta pa je brž ma - te - ri po - ve - dal. ZvrSuje se kakor prejSnja igra. 4. Sneg belin.* Zmerno veselo. Nemški napev. I.! i • • I v /: i Sneg be - lin Iz vi - šin Na - le - ta - va Sneg be - ži, Strn mo - li Kviš- k« cvet - ji- na po - lje, Bra - ni jih, Hra - ni če drob - no, A klas - je Kla - nja -H>ia 52 sin- jih, Ka - li než-ne in mla - de. se. De - te, sto - ri ti ta - ko! Otroci posnemajo na dotičnih mestih pesmi naletavanje snega, kako bil poganja kvižku in se ziblje klasje. Glavno nalogo imajo pri tem, da vedno ponižavajo in poviSavajo celo telo. d. /-Iga, žaga. Grede. 1 - rte—k—r—rzz :/L ^ es • -*s f Ži-ga, ža-ga, ži - ga. ža - ga, Bra-tec brat-cu m r « rad po-ma-ga; Ža-ga na - ža te - če glad-ko, 0-> -ђ_ r - Ј^--- i Re - že dol - go, že krat - ko; “ft— Oj, le ža - gaj vsak le - po, Da dr - va za - do - sti bo! Po dva otroka si stojita nasproti in si podasta levi roki, ki sta les, kateri treba razžagati. Potem se primeta za desni roki in tako napravita žago. -H>Ji 53 M°+- 6. Stolpne ure gredo. Počasi. Po nemškem napevu. \ {■h ^F-jV - j I V -Ф- -Ф- -Ф- -Ф- -Ф- -0- -0- Stolp-ne u - re gre-do: tik, tak, tik, tak; Sten-ske ; 1 • r- i u - re gre-do: tik, tik, tak, tak, tik, tik, tak, tak; U - re žep-ne pa ta-ko-le: ti-ke, ti-ke, ta-ke, ta-ke. ti - ke, ti - ke, tak. Otroci stoje v krogu in mahajo nekoliko časa z desno, nekoliko časa z levo roko, ali tudi z obema rokama ob jednem, in sicer tako jednakomerno kakor nihalo pri uri. 7. Okence imam svetlo.* Veselo. * * * O - ken - ce i - mam svet-lo, No - tri gle-da \<2- • • 1 g j рШ ' I' ' i'' i luč le - po; Oj, po - všeč je lu - či to, 54 [>-h- če je o - ken - ce čis - to! Položi se roka na roko in sicer z razklenjenimi prsti. Tako nastanejo »okenca«. 8. Mačica gre na drevo.51' Zmerno veselo. ,t. * * Ma - či - ca gre na dre-vo, Zre niz - do - li iU Po-tlej de: «Ej, pač za - res, Jv prav svet-lo, Do - sti vi - di se z dre-ves; A - li kdor bi m =rf![Zr do - li pal, Tež-ko da bi se sme-jal!« Leva roka je drevo, na katero pleza mačica (desna roka), da naposled omahne in pade. 9. Ni mu všeč, kdor sredi kroga.* Korakoma. Nar. napev nemški. Ni mu všeč, kdor sre - di kro - ga Sta - ti mo - ra -H>3ä 55 1ШГ* IT ?’1 o - sa - mel; Tu - di jaz bi rad še ko - ga EIlLj I- # , * II — Po - leg se - be tu i - mel. Otrok pomiga drugemu otroku pojoč: ЛЛ , M. ’hv g —«F # « 1 •: - 1 ^ * r, . j. . . \ Fra - nek Pn-d, to-rej, jMin_ka ti, Te - bi mi-gam. # v Ш ШШ vi - diš li? Vsi: n • j- * I Fra-nek Poj-di to-rej, , Min.ka ti, Te - bi mi-ga, vi-diš li? Kako se ta igra zvršuje, razvidno je iz besed. -н>Ш 56 К<н- YIII. Igre z žogo. 1. Oj, žogice male.* Zmerno venelo. Nar. napev nemški. 1:$33 /31 O--JI J /Л . i j I Oj, žo - gi • ce ma - !e, 0 - krog-le, le- 1' - • I' / I' рШ| 11 pe, Le pri-di- te v na-še 0 - tro-ške ro-ke! Ta igra se lahko poje tudi po napevu 1. »igre s krogljo«. Igre. katerim ni dodano pravilo, kako se igranje vrši, igrajo se, kakor kažejo besede. 2. Žogo svojo vzamem v roko.* Zmerno veselo. * f'1^511,1 J Žo - go svo - jo vza-mem v ro - ko, Vr-žem • • I - ; /1. . - I jo ob strop vi - so - ko; Ra - da sko - či res ob P . ! . Ш I . ~ I . ; f I strop, Po - tlej pa brž k me - ni: hop 1 -+»Ш 57 S<4- 3. Žogica gre k tebi zdaj.* Zmerno. o $ * * i ~*r ^ ^-^1 J t t7^ 9 ш 9 Žo - gi ■ ca gre k te - bi zdaj, O Zdaj pa k me-ni O fi' J--:,'j ij 4. .. ! l u J Лг| • t gre na - zaj; Jed - na, dve, Jed - na, dve, K te - bi gre, K me - ni gre. Otroci si sede nasproti. Vsak ima jedno žogo. Žoge naj tak- Ijajo sem pa tja, kakor kaže znamenje o. 4. Kot žogici se reče.* Živahno. ±~ ir-J T, јИзШШ 'M Kot žo - gi - ci se re - če, Ta- Ufi - Ш j.; J . II ko ve - se - la te - če. -н>гд 58 iJ<*- 5. Žogica gre v zrak visoko.* Živahno. Ф- “ Wi «' h gi - ca gre v zrak vi - so - ko, 16’ 'M - ;i /1 / Gre iz ro - ke zo - pet v ro - ko. 6. Doli k tlam.* Veselo. k tlam, Go - ri v strop, Žo - ga. -. i. mi Sko - či k nam! 7. Igrače ljubše nemam.* Korakoma. I - gra-Ce ljub-še ne-mam Kot žo - gi - co, Da spu-ščam jo, Po - tem pa spet u - je-mam. —*-»Ü 59 Н<н- 8. Z roke v roko.! Korakoma. Z ro - ke v ro-ko, V zrak vi - so - ko; Jed - na, dve, —4—ч ~ --K ■ .K. ,hl I (pEES-? I - I Ž^^Ej i I . - ; I Do-bro gre; Tri in Sti-ri, V zrač-nem ti - ri; I _—K ^ , ---^--4—Г- >—■)> 0±zr*. Pet in šest, Te-bi v pest; Se-dem, o-sem, ~ : I ^• I •• /: - I Spet v ro-ko sem, A de-vet £ In de - set, 1 T ; , i . - IK V zrak vi - so - ko, Te - bi v ro - ko! 9. Žoga, žoga, suči se* Živahnu. Ipi^i j=-1 /; g m Žo - ga, žo - ga, su - či _*__# se, Saj tež- ko ni te - bi to! Pie - sa - ti na - u - či 60 ке-i- se, Da bož zna - la prav le - po! Otroci stoje v krogu, precej vsaksebi; vsak ima žogo, privezano na nit. S to žogo se sučejo, kakor zahteva pesem. 10. Kamen bodi ročica.:i: Zmerno venelo. j—. - i Ka - men bo - di ro - či - ca, I J • i ШШ1 Žo - ga bo - di mo - či - ca; I j * I j I Ka - kor ka - men se vr - ti, Su - či se i ro - ka ti! Otroci sučejo žogo z desno dlanjo na levi dlani, ali pa na mizah (ali klopeh). 11. Detece počiva zdaj.* Zmerno veselo. !. ; i Л ШММ • ! - ce po - či - va zdaj, Žo - gi- -Kl 61 Шш - - F^- ca po - ба - ka naj; Ш! I Žo - gi - ca za - spa - na ш. je, I - У-Х-----,-L V' gri - ca kon - ca • *'j. na je. Ш Ta igra se lahko poje (udi po napevu zadnje »igre s k roglj o«. -н»а 62 к<н- IX. Igre s krogljo. 1. Oj, krogljice male.* Veselo. k ifi ш m -----^ Oj, krog-lji - ce ma-le, 0-krog-le, le-pe, Le . ' ir• г/трдтр 0 pri - di - te v na - še 0 - tro - ške ro - ke! 2. Krogljiea ni htela spati.* Korakoma. Krog-lji - ca ni hte - la spa - ti. Krog-lji- ca je hte - la vsta-ti; Iz ro - ke bi mo-je ifi=PE^ i.. гђ^ш šla Ra - da sc i - grat na tla. -н»0 63 !Х<н— 3. Kroglja teče rada k nam.511 Živahno. * * * I :| v] Krog - lja te - бе ra - da k nara, Krog - lja Чу te - če ra - da k vam, Krog- lja te - če spet na- I i^äl^l^rijpjfpLjpF-: Ka - kor jej ve - li - mo kdaj. 4. Le poglej, kako povsod/1 Venelo. pc / j . ; 1.1,'/ I Le po - glej, ka - ko po - vsod Krog - Ija te - če ra v - no pot! Zmerno. ^ 1 / / 'ш' 5. Krogljica, le gledi.* Napev fieško-nemški -t _ -v ; ; . . i -н>8 G4 т<^~ sre - di. Koc- ke, tam pri - prav-lje - ne. -Г- örEÖE Te - bi so na - stav- Ije - ne. •—f—* —————i? P Koc-ke. tam pri- prav- Ije - ne, Te - bi so na - stav-lje-ne. 6. Pot je gladka.* Pot je glad-ka In pa krat-ka; Krog-lja leh-ko Te - če meh-ko, K me - ni tvo-ja, K te-bi mo-ja. Krog - Ija jed-na, Krog-lji lip •! h * l< i, J jj !l. dve, Jed-na sem, Jed-na tje! -**3§ 65 Км- 7. Detece počiva zdaj.* Zmerno veselo. * * * De-te-ce po - 6i - va zdaj, Krog-lji- ca po- ča - ka naj; Krog-lji - ca za - spa-na je, I - gri - ca kon - ča - na je. Ta igra se lahko poje tudi po napevu zadnje »igre z žogo« str. (10. Dovolj je torej, da se nauče otroci le jednoga teh dveh napevov. -н»К1 66 X. Pesmi za stavljenje. Žiro. 1. Otroci, pridite. CU * * p ^/1 O - tro - ci, pri - di - te, Da hi - šo vi - di- te! Dve o-ken-ci in vra - ta Vam hi - ši - ca i- ma ta. Ko več-ji bom en-krat, Pa vam po-sta-vim grad; Vse lep-Se bo na-prav-ljen, Od mra-mor-ja po- sta v-lj on. žmer no venelo. b* * . I . . - ШШ Ш isE O - tro - ci, pri - di - te, Da hi - So vi - di- Ko več-ji bom en - krat, Pa vam po - sla-vim -н>58 67 Sа 68 е:<н- 4 ^ ' 4 ' fe g V I #• #-------1 -1 #. # #--# ■*■-*•—*—p— — klo - pi - ci. Da Iah - ko z ma-no v lo - pi - ci Se- 2 2 i di na last-ni klo-pi-ci. &.* Veselo. ifippp?-} i Ii.? ? ; I * Sto - ji na vr - tu lo - pi - ca, A v lo - piče - mu pa no-va klop bo ta? Ej, se-štri- ci je klo - pi - ca, Še jed - no si pri ca naj jo i - ma, Da lah - ko z ma-no ■ pra - vil v lo - pi- 11 ; I' Џ 2 r ;1 bom In zra-ven jo po ci Se - di na last-ni /-1 sta-vil bom. klo - pi - ci. 3. Rob za robom vstaja tu.* Korakoma. -и»а 69 EiM- ^ I. - I.г IP ; : 1У j I gra-ja tu! Na ti - či • nppi pa le - po Žlalit-ne ro - že mi cve - to. 4. Voda teče, dete mlado.* Živahno. * * * Vo - da te - če, de - te mla-do Pa bi pri - šio Čoln gre Iah - ko čez va - lo - ve, Pti - ček v zra-ku Mi - sel zdaj mu vsta - ne v gla- vi: Most si tr - den čez- njo va - do, jih pre - plo - ve, brž po - sta - vi, Ko sla - bot - no je ta - ko ? A kaj de - te bo šib- ko ? Ne bo - ji se vo - de nič! I V 4- A ka - ko bi Ri - ba su - če In ko i - ma ne - ki to, se gib - ko, ta mo - stič, -+»m to m<*~ 5. Zvonik si brž postavim. a. Grede. L ^ m ■ тшшш ■ - Zvo - nik si brž po - sta-vim, Zvo - ni - ku te - mu ! V' > • —^ pra-vim:»0j, ti zvo - nik, Le stoj na-vpik!< In rad slo-ji na - vpič-no, Sto - ji mi ne-pre- ^ 4__ 9 mič-no; Ta - ko, zvo - nik, Le stoj na-vpik! Grede. &.* 4-^,. - 41* m ; ; •'! ^=7.1 i I Zvo - nik si brž po - sla-vim, Zvo - ni - ku te - mu In rad sto-ji na - vpič-no, Sto - ji mi ne-pre- Фшт pra-vim: »Oj, mič - no; Ta ti zvo - nik, Le stoj na-vpik!« ko, zvo - nik, Le stoj na - vpik! -Kl 71 R<4- 6. Tesarček naš. Grede, * , .. Jf: * Zbor: ||^~Г;ј / | / g / / | Te - sar-ček naš, te - sar-ček naš, Po- Le - po je to, te - sar-ček naš, Pa Le - po je to, te - sar - ček naš, Pa ve - di, kaj te - sa - ti znaš ? le po - ve - di, kaj še znaš! le po - ve - di, kaj še znaš! Jeden ali nekateri: »Stop-»Pogo- ni - ce vam po-stav-ljam moč-ne, Stop-ni-ce moč-ne stav-ljam tu-di vam klo - pi še ln niz-ke in vi-stav-ljam tu - di vam zvo - ni - ke, ln cer-kve ma - le in pri-roč - ne.« so - ke hi - še.« in ve - li - ke.« sar-ček naš, Ti po je to, te - maj-hen si, pa do - sti znaš! Prva dela te igre se pojeta zaporedoma trikrat, potem zadnji del jedenkrat. -^sa 72 XI. Sklepne pesmi. 1. Dosti danes smo igrali. (Otroški mirozov.) Zinemo. * * * $ Ш- ■ л -Л- •«S-,S j — 0 0 0 9 v' / ' it H Do-sti da-nes smo i-gra-li, Ve-se-li-li se na moč, Ш Ш - ч---- 0 * -j • фгр tz ^ » S t* Zdaj pa z Bo-gom, znan-ci ma - ii, Do-bro spi-te! Lab-ko noč! Posnemanje trobentanja. Ta - ra - ra, ta-ra-ra ra- ra- ra ra - ra, Ta- ra - ra, ta-ra-ra ra-ra-ra ra - ra, Ta- ra - ra, ta-ra-ra ra-ra - ra, Ta-ra - ra-ra- ra, ta - ra - ra - ra- ra ra! Posnemaje trobentanje, drže otroci roko stisnjeno v pest pred usti. -н>51 73 2. Končana je igra.* Živahno. ; i . _h h' •..• t »' ] Kon - ča - na je i - gra, Od - i - di - mo vsi; Ve - se - lo se ju - tri Spet vi - di - mo |Ј^ЕјЈ}Е^ЕЈЕЈЕ^Е};рр^^ vsi! Ju - he, ju - he, ju - he — ! Ju- he, ju - he, ju - he — ! 3. Lepo domov zdaj idimo.* Grede. 1 ? Po nar. napevu. ztcr Le - po do - mov zdaj i - di - mo, Da lju - be jJlp-rv 7i • . -t- Ш svo - je vi - di - mo; Ro - ko še vsem to - va - ri- j j : ^ I 1-«-i| .t:. šem, Po-tem pa k dra-gim sta-ri - šem! -H»J« 74 4. Minul je iger naših čas.* Veselo. * * * Mi - nul je i - ger na - ših čas, Od vas do - mov od- ha-jam jaz, A pred-no grem, še vsa-ke-do Po- zdrav-ljen bo - di prav srč - no! 5. Ko deteca prihajajo.* Zmerno veselo. Ko de-te-ca pri - ha - ja - jo, Ro-či - ce si po- da - ja - jo, In ka-dar se po - slav-lja - jo, Pri- jaz - no se po - zdrav-lja - jo. -Н»Ш 75 SS<4- 6. Ko mine igranje. a. Veselo. :-;l -#■ Ko mi-ne i - gra-nje, Pa te-čem na dom, Ve- čer-ja me ča-ka.*) Po - je-del jo (je) bom.2) Oj -#■ Г . pač so ve - se - li O - tro - ci te - daj, k sta-ri-žem svo-jim Pri - spe-jo na - zaj! Po- I џ I . ; I ; / I .* Т Wk ;•' I seb- no pa bo - di Po vo - Iji jim to, Da /I 7» i| - vse - lej le - po se In mir- no ve - do. b* Veselo. * * * Ko mi-ne i - gra-nje, Pa te-čem na dom, Ve- • (Ko- Oj pač so ve - se - li O - tro-ci te - daj, Ko Po - seb-no pa bo - di Po vo-lji jim to, Da ‘) »Kosilo me čaka,« 2) Za deklice: »Pojela jo (je) bom.« 7 G 8?«*- ШМI i 1 I čer - ja me ča - ka, Po - je - del jo bom. si - lo) (Po - jed - la) (je) k sta - ri - šem svo-jim Pri - spe-jo na - zaj! vse-lej le - po se In mir-no ve - do! 7. Se pozdrav prijazen." Korakoma. * * * Še po-zdrav pri - ja - zen. Po - tlej pa na- j : •-] Лг>;>-Т ј^. i ra-zen! Soln-ce ni - ža se, Ve-čer m ~~r-c «p- 45—=»- * i bli - ža se; I - gra je kon - ča - na, Še po-zdrav pri- Gla - vi - ca za spa - na: |£.v' ? i.. VI7- I • j ja - zen, Lah - ko noč! Na - ra - zen! -низ 77 XII. Raznotere pesmi. * 1. Vrečo z rame * Zmerno veselo. . * . ЧЈ •t' Vre - čo z ra-me, ov - sa z ra-me, Ko-njid naš ne ma - ra sla - me, Da bo te - kel brž po -j -ta-- ce - sti, Ko-njič mo - ra ov - sa je - sli; Jej, ko- m jtl3=«Epl=il] nji-ček, do - bro jej, Po - tlej gre-mo brž na-prej! I- h d • 2. Petelin jutro znani že.* Korakoma. * * * Pe - te - lin ju - tro zna - ni že: »Oj, de - te lju - bo, Le vsta - ni, de - te, že je čas! U - mij ro - ke, u- vsta-ni že!« Če spa - lo bo-deš ju-tro ce - lo, Nič mij o-braz, Po-tem te soln-ce bo lju - bi - lo In -н»а 78 soln-ce te ne bo ve-se-lo; Za - to - rej, de-,te, zdrav-je, moč ti bo de - li - lo. Čuj! dan pe-te-lin Elfe ^e*z išst i- ji • vsta-ni že, Pe - te - lin ju - tro zna-ni že. zna-ni že: »Oj, de-te lju - bo, vsta-ni že!« 3. Nad mano leta čuden ptic. Živahno. * * * -F 1 9 Nad v * # m a - no le - ta ču-den ptič, Po Ne boš po - le - tel, ptič, dru-gam, Kot Pri - ve - zan si na dol - go nit, Ni- Kdo ptič je ta? Po ve - di vsaj! Ed, zra - ku vle - če lep re - pič, In ka-dar ve - ter go - ri v zrak in do - li k llam; Ta - ko boš le - tel, kar ne stre - saj je sr-dit! Po-vem ti, ptič, moč- to je moj pa - pir-ni zmaj, Na moč le - po sem bolj za - pi - še, Po zra-ku ptič se dvig-ne vika - kor re - čem, Iz ro - ke te spu - sti - ti ne- na je to - li, Da ne raz - tr - gaš je ni - koga iz - re - zal, In nit moč-no sem nanj pri - ve- -»-»Si 79 |£м- i sr [-1 f -rf* -J-J —tc H: —rti —•- ---N-7 še. 0 Nad ma - no le * — ta ču -den —# ptič, Po 6em. Ne boš po - le - tel, ptič dru gam, Kot li. Pri - ve-zan si na dol - go nit, Ni- zal. Kdo ptič je ta? Po - ve di vsaj I Ej, zra - ku vle - če lep re - pič. go - ri v zrak in do - li k tlam. kar ne stre - saj je sr - dit! to je moj pa - pir - ni zmaj. 4. Ponedeljek vtorku pravi. Živahno. k* Po - ne - de - Ijek vtor-ku pra »K se stri sre - di se od - pra - vi, Naj fie - tr - tek pet - ka vpra - ša, Kaj po - Cne bo - ta na - ža, =t Da - li, ko ne - de - Ija doj - de, Z na - mi k sve - ti -н>£! 80 К<н~ ma - ši poj-de?» Ni so - bo - ta se bra - ni- la, Ne - go prav ve - se - la bi - la, •? tl1 * d In vne-de-ljo dne-vi na - Si M Bi - li so pri l|Ž-j ? ;,4^p sve - ti ma - Si. 5. Vesel je naš otroški rod. ') Živo. , * Ve - sel je naš o - tro - ški rod, Saj' Mi - klavž paš de - co rad i - ma, Da i.? ju - tri je Mi - klav - žev to - li - ko jej stva - ri god, da! No- Pa coj pa po na - va - di sta - ri Miti - sti le, kdor rad u - bo - ga, No- ‘) Za nižjo — ali še bolje — za srednjo stopinjo ljudskih šol. -н»а 81 В5<и— klavž de - Ji nam raz - ne siva - ri: Fan- coj prej-me da - ri - la mno-ga, To- ---».---0---------- li-čem sab-lje, bob - ne, puä-ke. Deda ko-gar nič pri - da ni, Ske- kli-čem li - ge, med in hruš-ke; Fan- le - čo äi - bo le do - bi. Za- ti - čem tu - di to le prid - ni še ko - nji - če, vsi bo - di - mo, m Vo- Da ja - ke, to - pe in vo ši - be hu - de ne do zi - če, A dek - libi-mo, Lju - bi - mo ce, te ho - če - jo Bolj pu - ni - ce, ki jo - če- vse to-va-ri- še In do - bre svo-je sta - ri- Ve - sel je naš o - tro - ški Po - lem, če kaj na - sta - vi- li 82 rod, Saj ju - tri je Mi - klav - žev mo, Če krož-ni - ke pri - pra - vi- mo, 3r=L-јч .rl[-j No - coj pa po na - va - di Mi - klavž da - rov bo vsem pri- sta - ri Mi - klavž de - li nam raz - ne ne - sel, Na krož - nik vsak bo kaj na- H—i -7-i: 0. 4--- 1 stva - ri. tre - sel! 6. Prišel bo iz neba.* Zmerno. * * * Pri - šel bo iz ne - ba Dol an - gelj-ček zlat: «Po- Raz - pel bo pre-sve - te Ro - ke nad me-noj: «Ti Po-bož-no bo mo - lil Pri me - ni vso noč: «Gos-Sto-ječ mi na stra - ni Bo pro - sil ta - ko: «Le Po - slal mi bo spa - nje In slad - ki po - koj. Ka- -H»Sf 83 K«*- ko - ja ti tre - ba, Le poj - di mi spat!» ljub-lje-no de - te, Le spa-vaj no-coj!» pod me iz - vo - lil Je te - bi vpo-moč!» prid-no o - sta - ni, Ti de - te lju - bo!» ko pač skr - ban je Ta an - gelj - ček moj! 7. Oj, mačica, oj, mačica. Zmerno. Oj, Oj, Oj, ma - či - ca, oj, ma - či - ca, oj, ma - či - ca, oj; ma - či - ca, Nema - či - ca, Meh-ma - či - ca, Ne- skrb - na ti i - gra - či - ca! Ka - ko i - maš li ka je tvo - ja ta - či - ca. Le - po jo li - žeš var - na ti i - gra - či - ca! Ti v gob-čku Jo - stre -<=j me - hek gob - ček, in u - mi - vaš, zob-ke i - maš, Л v njem sto-ji pri zob - ci zob-Л vnjej bo-de - če krem-plje skri-Tn v no - ži-ci mi krem-plje skri- ček; Ta zob-ček vse-ka prav glo-bo - ko. Ni- vaš. To ve - di: Krem-plji ti bo-de - či Prav vaš. Če gla-dim te, se ra - da las - kaš, Če -Ki 84 Кг<н- ->■ ; i=->- l-v .-M ka - ri me ne vgriz-ni vro-ko! Oj. ma - či - ca, oj, čis - to nič mi ni - so väe-Ci! Oj, ma - či - ca, oj, jez-na si, pa tu - di pras-kaS. Oj, ma - či - ca, oj, ma - či - ca, Ne - skrb - na ti i - gra - či - ca! ma - či - ca, 0 - stra je tvo -ja ta - či - ca. ma - či - ca, Ti hu - da si i - gra - či - ca. V 8. Crna žena, stara peč.* Grede. * * Čr - na že - na, sta - ra peč, Čis - to nič mi ni - si Peč na-to ne re - če nič, Mis-li pa: >Lestoj,fan-Doj-de mraz in doj-de led. Oh ka-ko je mr-zel všeč! Mi - zo glej, o - ma - ro glej, Vse le- tič, Zdaj, se ve, me ne - maš rad, Ko se svet! Fan-ti - ču je v so - bi všeč, Fan - tič ske - če se na ho - diš ven i gle - da rad na njej, A po grat, A ko peč, Fan- ■tič glej se sa - mo mraz se bo zapeč ob-jem - lje -K! 85 m°+- m v . ' • 1 I V— L* 7 -L-- * fF zdaj: Čr - na si in pol-na saj!« čel, Ta-krat boš dru - ga - če del!« zdaj: »Lju-ba peč, si gor - ka kaj ?« 9. Jabolko na veji spi. Grede. ЖШ --1—гИ—r- -i— j- ril rl Ja - bol - ko na ve - ji spi. Ja - bol - ko na ve - ji spi. Ja - bol - ko na ve - ji spi. Veselo. ттш Kdo li Kdo li Kdo li um me - ni me - ni me - ni ga ga ga vzbu - di? vzbu - di? vzbu ■ di ? »Jaz!« de soln-ce »Jaz!« de pti • ček »Jaz!« de ve-ter ...1 j in še re-če: in še po-je: in ve - li še: -*т- »A - ko ža - rek moj ga spe - če, »A- ko ču-je pet-je mo-je, »A- ko sa- pa mo-ja pi - še, Hi - tro bo - de se vzbu - di - lo, Hi - tro- z ve - je Hi - tro bo - de se vzbu-di- lo, Hi - tro z ve-je Hi - tro bo - de se vzbu • di - lo, Hi - tro z ve - je -к»И 86 K« Grede. lÜ J7 . j П bo sko- či - lo.« bo sko - či - lo.« bo sko - či - lo.« —j--\— I —i---4— —. ■—-• • Soln-ce si - je, ža - rek Do - bro ptič - ka spev po- Moč-no ve - ter res za- l|A~V , JlUL Z Lj JI pe - če, Ja - bol - ko vsta - ti ne - če. r --’ -- ----- I— --- — — te - če, Ja - bol - ko pa vsta - ti ne - če. pi-še, Ja-bol - ko, mar ved - no spi še? Feselo. Sklep: Hi - tro, glej, se je vzbu - di - lo, Hi - tro do - li je sko - či - lo; Ve - ter, to je pač mo-žak, Ni-bče ni na sve-tu tak! 10. Kaj jahaču v lasti bodi. Grede. * * * Kaj ja - ha - ču v las-ti bo - di? — To ja- ha-ču v las - ti -*>53 87 bo - di: Ko - njič, ki prav do - bro ho - di, -0- #- I ' I '. • • / ■ I Sto-pi-ca, da nanj se dvi-ga, Va-jel, da krep-ko dr- |;|^Ш^јнрр^гј^ррг11Г=] ži ga; Sed - lo, da nanj mo - re ses - ti, Se za - po - no, ki se bles - ti; V las - ti bo - di mu če- la - da In o - stro - ga, da spod - ba - da, Meč sve - tal, da ga o - pa - še, Po - tlej vsa - kdo do • bro \Џ Ц ;n ja-še! To ja-ha-ču vlas-ti bo-di! -f»5i 88 К<н- 11. Juhe, juhe, juhe. Zmerno veselo. yJiLi^r-Z-p:.j-ä- Јч- Nemški napev -i H ■f— Ju - he, ju - he, ju - he. Sneg pr - vi pa - da ± :ф^ že! Na po - lje, tra • to, vrt in log Po- tre - sa per - je lju - bi Bog, Da zdaj, ko mraz gro- ^ -0-' -Ф- -Ф- zi ske-leč, Ne zeb - lo bi rast - lin pre-ve6. Čuj, lju - bi pr - vi sneg, Po - krij z o - de - jo vse, Le vse skrb-no po - krij z o-de-jo w gor - ko! Čuj, nam gor - ko! -*н>8 89 К«н- 12. Črna noč je žena stara. Grede. Čr - na Kaj nam noč je že - na sta - ra, to - rej je sto - ri - ti, Nas o-Ka - kor trok prav nič ne ma - ra; Ši - bo vsvet-lo hi - šo i - ti? Tam, ker ■*— no - si hu - do je ve - čer - ja mm ~*f 7 v ro-ci, bli-zo, Nje bo - ji - mo se o - tro-ci, Mar-si- Vse- de - mo se vsi za mi - zo, Mo - li- kdo bi še i - gral, Ko bi se no - či ne mo še pred jed - jo, Mo - li - mo po njej le- bal. po! "dr A - li Po - tlej sre - di i - gre glas - ne Soln - ce pa nam pri - de spa - nje, In ta- svet-lo nam u - gas-ne, Noč pa po - tlej te-men ko ve-čer kon-čan je, In zve-če-rom tem-na plašč Na zem - Ijo pro-stre na - lašč. noč, Že - na sta - ra, čr - na noč. XIII. Dodatek. 1. Znal bi rad, kako li kmetje. (Igra v krogu.) Narodni napev. Grede. - N s -H = # -n - Znal bi Znal bi Znal bi Znal bi rad, ka - ko rad, ka - ko rad, ka-ko rad, ka-ko kme-tje kme-tje kme-tje kme- tje, O - ves O - ves O - ves Ko so *—* / / —F--• - ~/=v“ se - je - jo svoj? ža - nje - jo svoj ? mla - ti - jo svoj ? trud - ni, za - spe ? Glej, ta - ko - le, ta - ko - le Glej, ta - ko - le, ta - ko - le Glej, ta - ko - le, ta - ko - le Glej, ta - ko - le, ta - ko - le La, la, la, la, la, la, la, F kme - tje O - ves kme - tje O - ves kme - tje O - ves kme - tje, Ko so la, la, La, la, se - je - jo svoj. ža - nje-jo svoj. mla - ti - jo svoj, trud - ni, za - spe. la, la, la, la! Prvi del poje jeden ali nekateri dečki, drugi del (ki se ponavlja) pojo vsi otroci. Pri tem posnemajo kmetska dela, n. pr. setev, mlatev, žetev, i. t. d. Pri besedah: »Glej, tako-le, takole kmetje, ko so trudni, zaspe« vsi počenejo, polože levi podlaket na obe koleni in poležejo glavo na dlan desne roke, katere komolec sloni na desnem kolenu. Te besede odpevši, umolknejo za kratek čas. Na znamenje učiteljevo (zabavileljičino) vsklik-nejo vsi »kikiriki«, vstanejo, primejo se za roke, zapojo »La, la« ter se zavrte v krogu. -ма 9i 2. Otroci, ura nima pokoja. (Igra v krogu.) Korakoma. A. NedvSd. јрв^11=ј^Ш1Ј1^Ј1Ш•' O - tro - ci, u - ra ni - ma Po - ko - ja, ved-no Po - ča - si v stol-pu te - če; Na - prej le ven - dar Hi - tre - je že na ste - ni Nam u - ra ka - že In glej - te, u - ra ma-la, Ka - ko se jej mu-0 - tro - ci, u - ra ni - ma Po - ko - ja, ved-no i h 3 -1 * 0--0 V—s- ' iJifilü gre, Naj vro - če je gre, Ce tu - di se čas, V za-pre-ki če di, Ko da bi za gre, Naj vro-če je -_-N- “ rh~~rr alj zi - ma, Na - prej po - mi - če pro - te - če Ne - vih - te jej gro- no - be - ni Jej ne za - sta - ne - o - sta - la, Za dru - gi - mi hi- alj zi - ma, Na-prej po - mi - če se: Tik, tak, tik, tak, tik, tak. ze: > > > » > > glas :»»»>» > ti: » » » > » » se: > » » » » » Otroci stoje v krogu in pojo. Pri «Tik, tak» mahajo — kakor nihalo pri uri — z desno (levo) roko. Kitica 1. in 6. se pojeti po času, gori naznanjenem, kitica 2. počasneje, kitica 3. in 4. pa hitreje. 3. Če otroci vljudni so.* (Igra v krogu.) Korakoma. A. Nedvčd. Če o - tro - ci vljud-ni so, Leli - ko jim je sr- —h>S! 92 К<и- r r :фгф; In ka - dar do-bre vo-lje so, Ta - ko - le vsi slo- I . -' II re, Ta - ko - le vsi sto - re, Ta - ko - le vsi sto - re. Jeden otrok stoji sredi kroga in pri besedah »Tako le vsi store« pokaže kakošno kmetsko delo, n. pr. kako se seje, mlati, pere, vrti, i. t. d., v čemer ga posnemajo drugi tovariši. 4. Hi, konjiček v stop. (Igra v krogu.) Veselo. Nemški napev. Klop, klop, klop, Hi! ko - nji - ček v stop! Čez bre - go - ve Tik, tik, tak! Le ne zvr-ni vznak! Oj ko - nji-ček, Br, br, ve! Ma - lo ča - kaj me! Mo - raš pač, ko- Ha, ha, ha! Juh, zdaj smo do - ma! Hla-pec, o - če, —K- in go - ri - ce, ^Va- ruj si pa če boš slu - šal, Ja - ha - ti te nji-ček, sta - ti, Vsaj ti ho-čem lju-ba ma - ti, Smem ko-njič-ku le no - ži - ce, bom po - sku-šal, kr - me da - ti, kr - me da - ti? Hi! ko-nji-ček vstop! Klop, klop, klop, klop, klop! Le ne zvr - ni vznak! Tik - ti, tik - ti, tak! Le po-ča-kaj me! Br, br, br, br, ve! Juh, zdaj smo do - ma! Ha, ha, ha, ha, ha! -*н>а 93 Deklice stoje v krogu, držeč se za roke. Dečki jahajo tenke palice ali šibe v redni vrsti okoli kroga. Pri 3. kitici se odpre krog na jednem mestu, dečki jezdijo v krog ter se notri ustavijo. 5. Mlinar, ali nočeš mleti. (Igra v krogu.) Zmerno. A. Nedvčd. фшш i i m p i j r.. i Mli-nar, a - li no - češ mle-ti? Mlin se tvoj u- Ma-ti, a - li ni-maš mle-ti? Mlin se tvoj u- Mli-nar, kaj po - či - va ža-ga? Ti na-vskriž dr- Mli-nar, kaj ne de - laš o - Ija? 0 - Ija mno-go Mo - raš mi pše - ni - ce mle - ti, Ka - vo ho- čem za - te mle - ti, Tre - ha bo ti dan pla - ča - ti, 0 - Ija mo-ram jaz i - me - ti, ffe: - * ! j".Til, I ipi Oj, po - žu - ri, mli-nar, se! Glej, kak’ iz - pod rok mi gre! Oj, po - žu - ri, mli-nar, se 1 Oj, po - žu-ri, mli-nar, se! Pri 1. kitici se posnema (velik) mlin: da krožijo otroci v rami desno (levo) roko ali dlani drugo nad drugo, ali pa pesti drugo okoli druge, — ali pa tudi, da se postavijo 4 otroci sredi kroga v podobi kolesa ter se vrte. Pri 2. kitici narede otroci z levo roko pest, katero z desnico vrte. Pri 3. kitici suvajo z rokami kvišku in pri 4. teptajo zajedno tudi z nogami. sta - vil je? sta-vil je? žiš ro - ke? tre - ba je; -н>® 94 S**- 6. Poslušam kovača. (Igra . v krogu.) Živo. A. NedvSd. Po -slu-šam ko-va-ča, Ki klad-vo o-bra-ča, Ko Pri vro - či lam pe - či, Kjer o - genj ža - re - či Že-In meh pa za - pi - še. Vse is - kre po - bri - še, Ko-Pa pri - de ne-de-lja, Ko-va-če-va že-lja! Zdaj tol - če, se kre - ga, Da da - leč se zle - ga: le - zo raz - la - ja, Ko - vač tam raz - sa - ja: vač pa pri - tis - ka, Da kri-žem se blis-ka: en-krat po - či - je, Ve - se - tja kaj vži - je: Bun-ka - ti, Bun-ka - ti, Bun-ka - ti, Bun-ka - ti, bun - ka - ti, noč bun - ka - ti, moč bun-ka- ti, je - bun - ka - ti, klad i - no dan! ni ro - pot! klo ti- - do! vo pa v kraj! Dva dečka se primeta navskriž za roke ter delata tako ognjišče. Jeden deček posnema z dlanema meh ter se postavi pred ognjišče, drugi je nakovalo ter kleči, tretji pa je kovač, ki stavi zaporedoma levo roko (železo) na ognjišče in na nakovalo (na glavo), stisnivši roko v pest, po katerej tolče (na rahlo) z desno pestjo. Vsi ti dečki so v krogu. -h»S 95 7. Ropoče mlin. (Igra v krogu.) Veselo. • Nar. napev nemški. I. d. 1. d. I. d. I. d. I. d. ' J. " ^ Ro - ро-бе mlin v do-lu nad bi-stro vo-do: klip. Ko - le - sa vr - te se in kamne že-no: klip, Če mno-go je - se - ni da zr - na po - lje: klip, klop! Da da-leC o - ko - li se sli - ši ko-lo: klip, klop! Pše - ni - co da zme-lje-jo v mo-ko drob-no: klip* klop! Ve-se-la po-tem se ko - le - sa vr-te: klip, klop! In v mli nu pa noč in dan mli-nar bu - di, In klop! Kaj ma - ti po - tem pa iz mo - ke sto - re, Zaklop! Če po-lje ne - beš - ki Bog bla - go - slo - vi, Se m ? X--* -Xz d—*--• a =J- z be - lo nas mo - ko on pom - ni si de - te in si - le in la - ko - te vse pre - skr - bi: > do - bro to ve: ; klip, ba - ti nam ni: ) klop, klip, klop, klip, klop! klip, klop, klip, klop, klip, klop! o -h»S1 96 К<н- Otroci stoje v krogu in teptajo z nogama, kakor kažejo kratice nad glaskami. A to samo pri prvem stihu prve kitice. Besede »klip, klop« oponašajo ploskaje z rokama. Pri besedah »Kolesa vrte se in kamne ženo« krožijo z desno ali levo roko, kakor za-baviteljica določi. Prav tako pri besedah »Vesela potem se kolesa vrte«. Pri besedah pa »Pšenico da zmeljejo v moko drobno« položijo dlan vrh dlani ter posnemajo ž njima sukanje mlinskih kamenov. 8. Slušaj poštarja. (Pesem.) Zmerno veselo. Slu-äaj, slu-šaj po-štar-ja tro - bi - ti, Čvr-sto po - je zvi - ti mu rog. Vo- zi po ce-stah se, Sr - ca ve - sel’ - ga je; Vse po - zna ga da - leč o- JI krog. 97 т<н~ 9. Cesarska pesem. EŽ Zmerno. il « “4: Bog ob - va-ruj, Bog o Za dolž - nost in za pra Меб voj - šča-ka naj va Trd - no daj- mo se skle In s ce - sar-jem za-roč Jos. Haydn. -t- ** hra - ni Nam cevi - co Vsak poru - je, Kar si ni - ti, Slo - ga ni - ca, E - ne [ P»---? t-HH;. 4= sar - ja, Av - stri šte - no, zve - sto prid-nost za - do pra - vo moč ro mis - li in kr jo! Naj nas stoj; Če bo bi; Bi-stri di; Vse leh vi, Via-da mo-dro vla-da, tre - ba pa des-duh pa pre-ma-ko nam bo Storni - lo ce - sa- bra - ni, Mo - čen z ve - re trd - nost - jo. Bra - ni- ni - co S srč-nim u - pom dvig - ni v boj! Na - ša gu - je Z u-met - ni - jo, zna - nost - mi! Sla-va ri - ti, A - ko zdru - ži - mo mo - či. Bra - te ri - ca, Pol - na duš - ne žlaht- no - sti. Kar se ^4:: S j mo mu kro - no ded - no Zo - per vse so - voj - ska iz vi - har - ja Pri - šla še brez naj de - že - li kli - je, Bla-gor bod’ pri vo - di vez e - di - na Nas do ci - Ija mo-re v sre-čo šte - ti, Več-ni Bog naj vraž - ni-sla - ve nas do-e - ne-po - de-13 -H>a 98 ке: S tro-nom habs - bur-škim bo ved - no Sre - ča ni: Vse za dom in za ce - sar - Ја> Za ce- ma: Vsa, kar soln - ce јо ob - si - je. i *-► ga: Ži - vi ce - sar, do - mo - vi - na. Več - na li: Franc Jo - že - fu, Li - za • be - ti, Ce - li Ird - na Av - stri - je- sar - ja bla - go, kri. mir - na Av- stri - ja! bo - de Av- stri ■ ■ jal hi - ši habs- bur - ški! KAZALO. Stran Predgovor ........................................... 5 Uvod.................................................7 I. Nabožne pesmi. 1. Angelj budi.......................................1 2. Bog..................................................1 3. Sv. Ciril in Metod................. .... 2 4. Zjutraj .............................................2 5. Zvečer ..............................................3 (J. Molitev k Božjemu Detetu 7. a) Božična pesem 8. b) Božična pesem.....................................б 9. a) Pri jaslicah......................................8 10. b) Pri jaslicah......................................8 11. Hvalile Marijo.......................................2 12. Sveti Alojzij.......................................10 11. Uvodne pesmi. 1. Prav čvrsto, bodro zopet k vam........................П 2. Kar nas je zbranih tu otrok.........................11 3. Oj, kako h vsi imamo................................12 4. Cvetov na vrtu mnogo cvete..........................1A III. Koračne pesmi in ig;i'c. 1. Veselo naša vrsta ................................. I*! 2. Kdor k vojakom hoče iti............... ... 15 3. Na zeleno polje.....................................16 -н>И 100 Stran 4 Zeleni gozd je lovčev raj.................................16 6. Kaj ptiček tožno kliče..................................17 6. Konjič dirja čil okrog..................................18 7. Treba bobna je vojakom..................................19 8. Otroci dragi, brzi vsi .................................20 9. Podajta si roki.........................................20 IV. Igre s hojo, skakljanjem, tekanjem in skakanjem. 1. Skakljati čisto sam . 22 2. Skakljaj .... 22 3. Glej, od zidu pa do zidu................................23 4. Več e slasti ne poznamo.................................23 б. Zbor naš vije kolo svoje . 24 6. K meni dva tečeta tu....................................25 7. a) Konjiča imam takega .................................26 b) Iste besede...........................................27 8. Primimo se za roke......................................27 9. Hop, hop, glej! čez jarek gibko ........ 29 V. Igre v krogu. 1. Čuvaj se, miška.........................................30 2. Tu je malin, glejte nanj................................31 3. Voziček ličen tu imam...................................31 4. Prostor imamo sredi kroga . 32 5. Kako gre zunaj dež .....................................33 6. Žaba skače v vodi tam ..................................33 7. Godec, godec, godi nam..................................34 8. Lisjak ima grozdiče rad ... 35 9. Kolo, kolo, kolovrat....................................35 10. Išči, išči mačico......................................36 11. Črniči, črniči.........................................37 12. Ve, ljube cvetice......................................38 13. Juhejsa, juhaj!....................................... 39 14. Kočijaž zdaj hočem biti................................39 15. Malin pravi: Klip, klip, klop..........................40 16. Lovec, lovec, hudi mo,ž ...............................41 17. Pojdi, dete, pojdi.....................................42 18. Pustimo vrtavko z rok ... 42 loi Stran VI. Nazorne igre. 1. Dete ljubo, le povej......................................44 2. Oj, dete ljubo, le povej..................................45 3. V krogu lepem tu stojimo..................................45 4. Ako skupaj se igramo......................................46 5. Oj, otroci, le z menoj....................................47 6. Cvetice lepe tu imam.........................................48 7. Bralec, bratec, modri mož....................................48 8. Kdor je dobre glavice........................................49 Vil. Igre s prsti in z rokami. 1. Otroci, ali vidite . ................................50 2. Ta je sprožil strel ... 50 3. Ta je v vodo pal.............................................51 4. Sneg belin...................................................51 5. Žiga, žaga...................................................52 6. Stolpne ure gredo............................................53 7. Okence imam svetlo . ...............................53 8. Mačica gre na drevo..........................................54 9. Ni mu všeč, kdor sredi kroga................................54 Vili. Igre z žogo. 1. Oj, žogice male..............................................56 2. Žogo svojo vzamem v roko..................................56 3. Žogica gre k tebi zdaj . . . .................57 4. Kot žogici se reče .......................................57 5. Žogica gre v zrak visoko.....................................58 6. Doli k tlam .... 58 7. Igrače ljubše nemam..........................................58 8. Z roke v roko........................ ....................59 9. Žoga, žoga, suči se..........................................59 10. Kamen bodi ročica...........................................60 11. Detece počiva zdaj..........................................60 IX. Igre s krogi,jo. 1. Oj, krogljice male ..........................................62 2. Krogljica ni htela spati................................... .62 3. Kroglja teče rada k nam...................................63, -K>g 102 Гс!<н- * Stran 4'. Le poglej, kako povsod.......................................63 5. Krogljica, le gledi .....................................63 6. Pot je gladka................................................64 7. Detece počiva zdaj...........................................65 X. Pesmi za stavljenje. 1. a) Otroci, pridite...........................................66 b) Iste besede................................................66 2. a) Stoji na vrtu lopica......................................67 b) Iste besede................................................68 3. Rob za robom vstaja tu.......................................68 4. Voda teče, dete mlado........................................69 5. a) Zvonik si brž postavim....................................70 b) Iste besede................................................70 6. Tesarček naš.................................................71 XI. Sklepne pesmi. 1. Dosti danes smo igrali (Otroški mirozov).....................72 2. Končana je igra........................................... .73 3. Lepo domov zdaj idimo........................................73 4. Minul je iger naših čas......................................74 5. Ko deteca prihajajo......................................... 74 6. a) Ko mine igranje...........................................75 b) Iste besede . . 75 7. Še pozdrav prijazen........................................ 76 XII. Raznotere pesmi. 1. Vrečo z rame ..............................................77 2. Petelin jutro znani že.....................................77 3. Nad mano leta čuden ptič ..................................78 4. Ponedeljek vtorku pravi....................................79 5. Vesel je naš otroški rod...................................60 6. Prišel bo iz neba..........................................82 7. Oj, mačica, oj, mačica................................... 83 8. Črna žena, stara peč.......................................84 9. Jabolko na veji spi........................................85 10. Kaj jahaču v lasti bodi ....................................86 11. Juhe, juhe, juhe ...........................................88 12. Črna noč je žena stara......................................89 -H>ö 103 IS