JJ^t*- Natis 12.000, cena ene številke 4 vinarje. redništvo in upraviteljstvo v Ptuju v gledališkem poslopju. itajrrc izhaja vsaki drugi četrtek, datiran z dne naslednje nedelje. Sestavki dobrodošli, i) (. lokopisi se ne vračajo in se morajo je do pondeljka prod izdajo do-ticne številke vposlati. Stajerc. Posamezna številka velja v Ptuju zA celo leto K 1.— s poštnino K 1.20. Pri odjemanju več ko 10 številk primeren rabat. Cena za oznanila za: 1 stran K 32.—, »/« strani K 16.—, V« strani K 8.—. >/8 strani K *.-,' V« strani K 2.—. '/83 strani K. !.— Pri večkratnem oznanila posebno znižana cena. " Itev. 4. — V Ptuju v nedeljo dne 12. avgusta 1900. I. letnik. UAA4AAAAAAAAA4AAAAAAA ******* » ***** ***-****** XXXXXXXXXXXXXXXxXKXXXX „Štajerc" izhaja vsaki drugi četrtek. prinese najnovejše novice in zastopa interese kmečkega stanu. (Stajerc stane za celo leto s pošto vred samo 1 krono 20 vin. ali 60 kr. |o izvodov stane na leto 3 krone 30 vin. s pošto vred. Naslov: „UprauiteIj$tvO Štajerca v Ptuju." XXXXXXJtwXXXXXXXXXXXwXX P^VT'WVWW^WWWW* WWWW »• WW WWW WW WW Oklic štajerskim sadjerejcem. Sadjereja spada na btajerskem med najvažnejša ^nestii kmetijskih pridelkov. Izvrstna svojstva našega štajerskega sadja poznajo udi že zima] Avstrije, in kamor je nase sadje še dospelo, se je vedno lahko in dobro prodalo. Vendar 1 Povest o prekanjenem capinu. 0d P. K. Rosegger-ja. Zakaj se je šlo, ne morem povedati, pa kar tako i bilo, ker drugači bi Jurkec Brglez ne bil tako hud. je dober bedak, več ne rečem. Enkrat je bil radi rabote ali domovinskega lista c brežkemu sodniku poklican. Oblekel se je prazno i: n stopil na lahko in ponižno v kanclijo misleč, ako mam s takimi ljudmi opraviti je najboljše, da sem 1 epo ponižen. Mislim, da je Jurkec šel kaj prosit, če >c nisem zmotil. Bil je notri, ne delj kakor da bi 10 očenašov zmoliti zamogel. In kak pride ven? ves 'Jtogoten, ves divji, z obema rokama se drži za glavo an oči ima kakor da bi ga božjast lomila. Njegov sosed stoji pred vrati in ga vpraša: „Ja, Juri, ti ne- leomnež ti! Kaj pa imaš? kaj se ti je zgodilo?" .Prav nič ni. Nič, nič še zdaj. Pa pride še-le", pravi ec. „Za božjo voljo, pa kaj seje zgodilo Jurkec?" aj veš, da sem hitro jezen. Prav hudo je prišlo, 'Ijnbi moj. jaz som — veš v jezi, v razburjenosti — pa ne smemo misliti, da bode tudi naprej takd, ker pričeli so tudi drugot, posebno na Nemškem na miljone sadnih dreves saditi, ker mislijo s tem sami svojo sadjerejo povzdigniti. V Nemčiji in Švici bojo svojo sadjerejo že v nekolikih letih jako povzdignili in tako* bo prišlo, da mi ne bomo zamogli več toliko tje pošiljati kakor sedaj. Na Nemškem si prizadevajo, da bi v prvi vrsti preprečili vvoz sadja iz Amerike. (Lansko leto so jim sami Amerikanci čez tri miljone sodov sadja prodali.) Tako dolgo pa, dokler Nemčija sama svoje potrebe s sadjem pokrila ne bo, smemo računati, da se bo naše sadje tam vedno lahko prodalo. Za naprej pa bode potrebno, da si bomo na deželi sami ustanovili posredovalnico (Obstvenvertungsstelle), skoz katero bomo zamogli naše sadje dobro v denar spravljati. Taka posredovalnica bo imela nalogo, skrbno nadzorovati prebiranje in zapakovanje za prodajo namenjenega sadja. Drugo zvemo zdolej. Da sadjerejcem njihov pridelek razmeroma ne nese veliko, nam ni treba več govoriti. Da se temu zlu ognemo, namerava Štajersko sadjerejsko društvo tako posredovalnico (Obstvenvertungsstelle) v Gradcu ustanoviti. Tako društvo ima namen, med konzumenti,- sem gospodu sodniku nekaj rekel." „Ali te je razjezil? Jurček, to bi bilo slabo! Ali si mu v jezi rekel, da je surovež?" „Še kaj hujšega!" „Ali, da je kmečki konjederec?" „Še veliko veliko hujšega!" „Se kaj gršega in hujšega si mu rekel? no — moj ljubi Jurkec, potem je s teboj preč. „Misliš? ja, za božjo voljo, moj ljubi sosed, kaj mi je zdaj storiti?" Najboljši svet, ki ti ga dati zamorem, je: zadeni svoje noge čez rame in beži. In kmali je Jurkec taval tam zunaj po gozdu. Cisto je obupan. On je ubogi zlodej, ki nima drugega kakor obleko in svoje pošteno ime na sebi, katero je pa krčmarjeva krajda že na vrata pritisnila. Koča, ki jo ima, je bolj upnikova kakor njegova in njivica je tudi zadolžena. On pa je razcapan kakor kak cigan, kateri je kuhanico ukral. Žalostno je, s takim ubogim človekom..... Tako je bledel in taval okoli in nato jokati pričel. j veletržci in sadjerejci naravnost posredovati. Ono pa ne namerava nikakih pogojev radi cen ali vožnje staviti, ampak dela na to, da kupca, veletržca z sadjerejeem naravnost zveze. Ono zve naravnost od veletržca, kake sorte sadja on potrebuje in mu potem razloži koliko in kake vrste mu bodo sadjerejci poslati zamogli. Ono skrbi, da se tudi v tujih državah naše štajersko sadje po časnikih priporoča in stem zunanje kupce, kateri vedno boljše plačujejo, v našo deželo privabi. V prvi vrsti je za nas najbolj potrebno in nujno. da zvemo približno, koliko in kakega sadja bomo zamogli za letos prodati. Kakor hitro obojno to približno vemo, moramo precej pismeno se na to posredovalnico obrniti, katera take liste brezplačno nabira in potem javlja, koliko in kakšnega sadja se bode zamoglo od sadjerejcev v denar spraviti. Prav hvalevredno delo bi bilo, ko bi se tudi občinski predstojniki in večji sadjerejci za tako posredovanje odločili. Oni naj bi namreč skrbeli, da bi sadjerejci pravočasno in pismeno jim naznanili, koliko in kakega sadja imajo na prodaj in potem vse to posredovalnici naznanili. Taki popisi sadja morajo biti kakor se samo razume v nemščini sestavljeni, ker se tam le nemški uraduje. V vsakem takem naznanilu mora biti zapisano sledeče: i. Ime prodajalca, in ime postaje (banhofa.) 2. Kakšno sadje, in katere sorte. 3. Koliko približno se ga bo zamoglo oddati. 4. Cena, koliko namreč zahteva prodajalec za 100 kil označenega sadja brez železnične vožnje. Ako pa hoče kteri sadjerejec naravnost s kon-zumentom in veletržcem sam v zvezo stopiti, mu hočemo blagovoljno postreči. Mi smo, kakor smo že v zadnji številki povedali, se obrnili na štajersko kmetijsko družbo in štajerski deželni odbor, od koder so nam za sedaj naznanili te-le kupce: Emil Erdeliy, Commissionsgeschaft Berlin IV., Ako me bode danes srečal hudič, misli si on v svoji stiski, se bo lahko zgodilo, da mu za en žakel cekinov svojo dušo zapisati dam, in potlej bom pa svojo srečo kje drugje poskušal. Kar na enkrat stoji nekdo zraven njega. Res hudič je, pa bolj siromašen, in zgleda tako, da ni mošnja za denarje pred njim varna. V obrazu je ves kosmat in razoran; z razcukano in strgano obleko na vseh koncih. Tak tuji mož stoji poleg našega Jurčeka in ga pozdravi. Seveda na pozdrav se mora misliti, potem bo že beseda besedo dala. Tujec si Jurčeka ogleda od vseh strani, potem pa reče: „Ni res tovariš, da te žiher vprašam!" „Ja gotovo", reče Jurče, „vprašanje je že dovoljeno." 9 Gotovo si tvojo lepo obleko, ki jo na sebi imaš, od grofa dobil?* „Jaz? mojo obleko? od grofa? od kakšnega grofa ? • Kastanienallee 27, — kupi 50 vagonov vsake sort namiznih jabolk in hrušk. C. A. Schmidt jun., Landesproductenhandler i Schweinfurt a. M., Baiern — kupi 30 vagonov sladki jabolk (Mostapfel). Gebriider Freyeisen, Apfelweinkellerei in Frank furt a. M. kupi približno iiO vagonov mešanih jabol za prešati (Pressapfel). To blago se mora poslati pokritih vagonih po 10.000 kil, vagano na štacjon v Frankfurtu. Plača po prejetju. J. Santer, Pomolog in Ravensburg. Wiirtemben kupi 10 vagonov jabolk za prešati (Pressapfel). Otto Thime, Obsthandler in Halle a. d. Salle, kup 50 vagonov boljše vrste jabolk za prešati. (Pressapu aus bester Qualitat.) Povedati moramo tudi, da prodajalec sadja i zavezan, po ravno tisti ceni blago dati kakor je cen pismeno naznanil, ampak mu je prosto isto tako zvišati ali znižati. Seveda mora to premembo oea precej naznaniti. Mi vemo, da bode tako dopisovanj za priprostega sadjerejca dokaj težavno, da bi na mreČ Q naravnost z veletržci se pogajal. Naše uredništvo „Šta jerca" je pri volji, taka naznanila sprejemati in takt sadjerejeem stvar olahkočiti. Dovolj je, ako nam sadje rejec piše samo dopisnico (korešpondenckarto), v n pove natanko svoj atres, naznani koliko in kakšn blago ima i. t. d. Piše nam se lahko v slovenskei kakor tudi v nemškem jeziku. Mi bodemo na tak oznanila vedno skrb imeli. Dogovarjali se bomo gori imenovano posredovalnico in ukrenili vse potrebn in sicer vse zastonj. Ako se pa hoče kdo sam na isto posredovalnic« obrniti, naj naslov tako-le naredi: Obstverwertungsstefl des Obstbauvereines fiir Steiermark tiraz Heinricl strasse 17. K razdolževanju zemljeknjižnih bremen Razen visokih davkov, in žrtev ki jih vojaštl zahteva, je tretja in za kmetijstvo pogubna nadlog ta, da so zemljišča preobilo zadolžena. „No — od liberškega grofa, tam zadej iz tisteg grada, ki se od tu vidi. Ljubi tovariš, ti ne veš kakšno novo navad ima ta grof." „Zna že biti", pravi Juri, „taki ljudje imajo vsak vrste in vsak trenutek nove navade. Včasi jaha n konji, včasi zopet na nekem čudnem stojalu, ki ima d vi kolesa, enega zadej enega spre dej; včasi se gre puško, včasi z pasjim bičem sprehajat. Enkrat ira glažnate oči na obeh straneh nosa, drugikrat zope samo na eni strani. Enkrat nosi na glavi neko stla ceno haubo, drugikrat zopet visok črni ror." sVern vem", potrdi razcapani mož. „Je pa tudi bogat gc spod grof in proti ubogim usmiljen." „To je res" pravi Juri, „on se ne pusti Ogovaj jati." „In od takrat, ko je tako bogato dedščino dobitj pripomni capin. ,Kdo, grof?" ..Neki bogat stric mu je umrl", pripoveduje ra& trganec „in od tistega časa grejo vozovi dan in noj _ k Do leta 1870 znašal<$e skupni zemljeknjižni dol? frz 631 miljonov goldinarjev. Koncem leta 1890 imeli inozemljeknjižnih dolgov v Avstriji že čez 2701 miljonov goldinarjev. Posebno hitro so pa naraščali po devetem desetletju in to za 13% gold., v letu 1K92 za 107 miljonov, v letu 1893 za 112 in v letu 1894 za 159 miljonov old. Proti koncu 1894. leta znašali so ti dol-fevi že čez 4090 miljonov gld. Za gotovo smemo vzeti, da znašajo do danes v zemljiški knjigi vknjiženi dolgovi čez 4500 miljonov goldinarjev, Ako se vzame na primer, da se od teh dolgov povprečno po 5 procentov plačuje, moramo toraj na leto za te dolgove čez 225 miljonov goldinarjev samo obresti plačevati. S pravico torej zahteva kmetijstvo, da se mu s te stiske pomore in podelijo postavna sredstva, ki ga bojo zarnogla pred vednim zadolženjem braniti. Predlagalo se je že sicer v deželnih kakor tudi v državnih zborih, da bi taka zemljeknjižna zadolževanja le gotovo mejo doseči smela, pa ostalo je žali-bog še vedno vse pri starem. \}n'd kratkem je neki tirolski deželni in državni poslanec z imenom dr. Karol Grabmayer izdal knjižico, v fcaterej razložuje in dela predloge, kako bi se dalo tem, vedno naraščajočim dolgovom konec storiti ali pa vsaj omejiti. On se drži prepričanja, da se zemljeknjižni dolgovi delijo v tri vrste. In te so: 1. Zavarovanje sirot-niških ali pupilarnih terjatev. 2. Ista, ki zavzemajo mesto med pupilarno terjatvijo do vrednosti posestva dolžnikovega in 3. tista, ki sezajo čez. Grabmayer raz-loževa konečno: Prvi dolg, to je pupilarni dolg, je [nezpomemben, drugi do vrednosti posestva je nevaren in tretji je uničujoč. Kmet, ki ima obresti. samo hranilnici plačevati, se vsled prezadolženja ne uniči tako hitro. Drugači pa je, kakor hitro je poleg prvega dolga ze drngi na posestvu ali poslopju intabuliran. In le ki vozijo samo srebro in zlato pod njegovo streho." ..Ali ne boš tiho", zavpije Juri od straha in veselja, ko čuje tako novosti. „Ti norec! podnevi in ponoči praviš? vozove s zlatom in srebrom?! Oh, ko bi meni ono furo dati hotel!" »Samega denarja ne da. V. denarjem, pravi, ubogi [Človek ne zna ravnati. Pa jesti in obleke dobi, kdor pride." ,,!n to — ako mi pustiš izgovoriti — je pa lova grotbva navada, da on vsakemu ubožcu, ki ga ^ sa to prosi, lepo novo obleko podari." »Od treh dnij sem, ako greš pred graščinska > nita. videl boš vedno same strgane ljudi notri, in " jamo lepo oblečene ljudi ven hoditi." „Radi tega sem mislil, da bi tudi ti od grofa " eno obleko lahko dobil." ,GIej, glej." pravi Juri, „rad verjamem, da bi ta rof. ki je toliko podedoval, tudi ubožcem kaj dal. 'a — ljubi stric.*, reče Juri capinu, .,zakaj pa ti sam "fcie greš v graščino? Meni se dozdeva, da bi ti nove bieke bolj potreben bil kakor jaz." (Konecsledi) skoz posebno marljivost in vednim pritrgovanjem zamore se posestnik obderžati, če ga pa le enkrat nesreča pri njegovem gospodarstvu obišče, pa je gotovo vničen. Tretji vknjiženi dolg pa že pomeni pogin, v katerem preteku preobloženi posestnik svojo moč v službi svojih upnikov le njim žrtvuje. Prvi gori omenjeni dolg toraj žiher ostane, drugi in trejti pa se mora zgubiti. Meja zadolženja naj se prične tam, kjer se pupilarno vknjiženje neha. Razdolžitov kmečkih poslopij naj ima deželna obla.st na skrbi, katera oblast bi se pa še le ustanoviti mogla. Tisti vknjiženi dolgovi pa, ki so za upnika kakor tudi za posestnika nevarni, naj se počasi odbijajo, pupilarne, to je na prvem mestu vknjižene dolgove. pa naj taka deželna oblast v majhne nazajplačujoče obroke spremeni. Na kak način naj se odbijanje dolgov zgodi, razvija Grabmayer pomisleka vredne predloge, po katerih bi razdolženje kmečkih poslopij v teku ednega človeškega življenja zgoditi moglo. Taka vsta-novljena deželna oblastva naj bi tudi ob enem posojila dajala, vendar samo takrat kadar so vsi drugi dolgovi že zbrisani. Če tudi se Grabmayer-jevi predlogi večinoma le tirolskih razmer tičejo, kajti tam imajo, kakor mi mislimo, vsekakor boljše razmere, vendar bi se njegovi predlogi tudi pri nas najbolje vporabljati dali. V švicarskem kantonu Basel-Land se je od kmečke in delavske zveze z mnogohrojnimi podpisi prosilo in delovalo na to, da bi se samo tri četrtine od prave vrednosti posestva smelo na zemljišče vknji-žiti, ter še ti dolgovi bi ne smeli odpovedni biti in ob enem, da bi se tudi od teh dolgov ne več kakor samo 3*!4 procentov plačevati smelo. Za tako olajšavo in za to potrebni kredit naj bi tudi deželna banka skrbela, Tak predlog so tudi prelat Karlon in tovariši leta 1898 v našem državnem zboru stavili. Tudi kršansko socijalna stranka je, in sicer že eno leto poprej predlagala, naj bi take na kmečke posestva vknjižene dolgove država prevzela. Iz vsega tega se sprevidi, kako težka je ta naloga. Tu je pač potreba vstrajnega delovanja in zahte-vanja. Je pa to tudi najpotrebnejša naloga, ki se izpeljati mora in to: čim prej, toliko boljše. In če se našemu zadolženemu kmetu tudi na tak način odpo-moglo ne bo, mora, kar se razume, gotovo propasti. M\ mislimo toraj pred vsem, da je dolžnost države najprvo pozvediti, koliko je kmet na posestvih zadolžen, da potem sprevidi sama, ali je sploh mogoče kmetu shajati ali ne. Ubogi kmet seveda to prav dobro ve, država mogoče — ne. Zaradi tega pa je tudi dolžnost kmetov, da to svojo nadlogo vselej in to na pravem mestu povdarjajo. Avstrija je država, ki se mora ravnati po volji ljudstva. Glavni steber države paje ravno kmetijstvo. Torej kmetje, zbudite se in zahtevajte svojih pravic. Volite vselej le take može, o katerih ste prepričani, da bojo pri vsaki priložnosti delovali za kmetski blagor. Drago pa slabo. Različne ^časnikarske krote". v Celji in Mariboru sena »Štajerca* grozno jezijo. Pa zakaj se tako „giftno" jezijo?! Ljubi kmet, tudi to ti hočem povedati. Samo za to ker sStajexca velja za celo leto nič več kakor samo 60 krajcarjev. Da, da, „Štajercu sme pisati kakor sam hoče; ali liberalno, klerikalno, celoncniško-nacijonalno, kakor tudi še slovensko radikalno, čeprav bi tudi 4 goldinarje na leto koštal. In ker smo se mi našega nStajercau podstopili izdajati, ki zastopa kmečke interese, to jih boli, in nad tem se ti časnikarski pisači divje jezijo. Seveda, bili so za njih lepi časi, dokler ni naš „Stajercu prišel. Celjska krota vedno kvaka; Kmet! krčmar Golob in trgovec Bezjak, to so tvoji sovražniki! zato pa jim letno naročnino 8 kron pobere iz žepa. Kmetu od njegovega gospodarstva govoriti, njegove pravice braniti, zraven vsega tega pa še časnik za 60 krajcerjev za celo leto dati, ali celo zastonj podeliti? Hej, zlodej, to celjske pravicoljube po želodcu praska. Ker jim pa kaj boljšega v možgane ne pade, in jim cel6 tako kvakanje v suhih grlih zaostane pa blebetajo: „Stajerc bo kmalo umrl, ker take vročine ne bo prenesti mogel!" Oj ljuba celjska krota! nam se pa zdi, daje le tebe v teh pasjih dneh solnčarica vda-rila! „Štajercw ima danes sedem tisoč naročnikov in ti, ubogi zlodej, komaj eden tisoč. „Stajercu prejme pri vsaki številki 80 gl. za oznanila, in ti uboga krota? komaj 20 gl. In ti hočeš nas pokončati?! Bodi plemenita in pusti nas živeti, ker tvoji dnevi so šteti, in ko čez leto boš pred večnega sodnika stopila, bodeš zaradi tvojega hudobnega jezika težek odgovor dajati mogla. Profesor Robič in štajerski deželni odbor. Kakor znano, se mi v politične stvari ne spuščamo. Nam je toraj vseedno, kakšen boj da se med poslancem Robič-em in deželnim odborom bije. Ako kdo misli, da bodo spodnje Štajerci na boljšem, če se bodo od Gradca ločili in se s kranjsko združili — mu slo-bodno. Vendar pri vsem tem se pa čutimo dolžni, našemu kmetu razložiti, kaj on od štajerske dežele dobi, koliko on deželi plača, in kaj ima od nje pravico terjati. Cela Štajerska je plačala leta 1899. 5,702.488 gl. davkov, od teh odpade na spodnje Štajersko 1,181.509 gl. Spodnje Štajersko plača torej eno petino teh davkov. Kaj se je toraj za spodnje Štajersko izdale? 1. Za vinorejstvo izdalo se je za celo Štajersko 68.856 gl. Od tega dalo se je spodnjim Štajercem 43.712 gld. 2. Posojilo za vinorejce dovolilo se je samo za spodnje Štajersko, ki je zneslo 140.600 gl. 3. Smodnika (pulira) za streljanje proti toči, razdelilo se je za celo deželo 68.3G9 kil; od tega je odpadlo na spodnje Štajersko 38.843 kil. i. Za deželne živinske zdravnike izdalo se je za celo Štajersko 24.000 gl., od te svote za spodnje Štajersko 7800 gl., torej za 2500 gl. več kakor bi se (računjeno po davkih) dati smelo. 5. Za ljudske šole izdalo se je v letih 1893 do 1898 9,431.176 gl., od teh je spadalo na spodnjo | Štajersko 2,768.462 gl., to je za 800.000 več kak je pristojalo. 6. Za deželne hiralnice izdalo se je v šestih let 384*707 gld. Spodnje Štajersko dobilo je od t 128.694 gl., to je za 45.000 gl. več, kakor bi vsi plačevanja davkov prejeti smelo. 7. Stroški za cepljenje osepnic za leta 1893—18 so znašali 109.398 gl. Od tega je odpadlo na spodi Štajersko 38.479 gl. torej za iGOOO gl. več kal; bi biti moglo. 8. Tudi požarne brambe na spodnjem Štajerski dobile so v zadnjih petih letih 2000 gl. več podp< kakor bi dobiti smele. 9. Izdalo se je konečno za obdelovanje zem v zadnjih petih letih 1,012.459 gld., od katere m se je dalo spodnji Štajerski 278.343 gl., toraj 70.872 več kot bi ji pristojalo. Ne more se torej reči da bi spodnja Stajera na hudoben način prikrajšana bila. „Zastonj" pa od dežele tudi nič ne dobimo, kajti znano je, da 1 gatinci v Gradcu in gornjem Štajerskem, ki imajo i lika podjetja po svojih dohodkih tudi velikanske dav plačevati morejo. Torej se ima denar tudi tje izd kamor postava veleva. Gospodje v deželnem odbora pa bi žiher spodnji Štajer še več storili. Lahko bi mu se v mj sičem kaj olajšali, samo ko bi le hoteli. Mi smo nasprotni deželni železnici, ki se gradila iz Celja do Drauburga, ki je le južni železn na ljubo tako skope cene nastavila, in ima poleg t« še tako nerodni vozni red. Pričakujemo pa, da se ni naredi železnična zveza: Dunaj-Fehring-Rad^ona-rt Krapina kakor tudi, da se reke, ki nam toliko ško povzročajo že enkrat vravnajo. Le plačujte [gornji Štajerci, saj imate denai dosti. Om* Očala, -»s ki se pri žveplanju in špricanju galice rabiti morajo, prod po 30 krajcarjev J. G s p a 111, zlatninar, srebeminar, optiker in založnik ur v Ptuju. |Pelftnska slatina s (poleg Radinc), ^ ki obstoji že 18 let, in je bila že 11. krat ^ odlikovana doma in na tujem. S Izvrstna slatina za mešanje z novim prist- © nim vinom. ® Ministerijalno pripoznana kot zdravilna H wr- Četni promet čr*2 milijon, -*»« ^ Se dobiva v Ptuju pri gosp. Spritzey. (-I Josef Vogler. Hranilno in (Spar- u. Uor$cbu$$Derein) v Celji, giavni trg- štev. 2, prvo nadstropje, posojuje proti 5rž, in obrestuje hranilne vloge s 4'|2 odstotnimi obresti. m Pozor! M. Wegschaider''eva trgovina z modnim, mamifaktur-nim in drobnim blagom v Ptuju bode počenši s i. avgustom t. 1. prodajati začela vse letno blago po jako znižanih cenah; ostanke pa še posebno pod ceno. Živinski in letni sejmi v Slovenski Bistrici 1900—1901. Dne 24. februvarja; na dan Marije device 7 žalosti; dne 4. maja; dne 4. junija; dne 25. julija; dne 24. avgusta; dne 24. septembra; dne 28. oktobra in dne 23. novembra. Ob teh dnevih vršijo se razun kramarskih in živinskih sejmov, ob jednem tudi WF" konjski sejmi ~Wg s prav živahno kupčijo. Te sejme obiskujejo razun domačih, v obilnem števila tudi tuji, da cel6 inozemski kupci. m eg CB p, N o P. t-5* _ >» ne p, Lekarna pri zamorcu y Radgoni priporoča slednje zdravila: Za giht in rematizem (trganje po udih in vra-ženju) 1 flaška 50 kr. ali 1 krono. Kričistilen Čaj, 1 zvezek 30 kr. ali 60 vin. Krofgeist, l glažek 20 kr., ali 40 vin. Mazilo za krof, 1 tigelc 20 kr. ali 40 vin., posebno dobro sredstvo za krofe in debeli vrat. Prah proti bledenici, l škatelca 20 kr. ali 40 vin. Prah proti potnim nogam, 1 Škatlica 40 kr., ali 80 vin. Prah proti kaslju, 1 škatlica 20 kr., ali 40 vin. Fina ribja mast, 1 flaša 60 kr., ali 1 K 20 h. Kolodium za kurja očesa, flaša 35 kr. aH 70 h. Pflašterproti kurjem očesom, 1 škatlca 30 kr., ali 60 vin., prav izvrslno sredstvo za kurja očesa z debelo kožo. Balsam proti ozeblini, 1 flaška 25 kr., ali 50 vin. Konjski prah. izvrstno za goltanec 25 kr., ali 50 vin. Mlečni prah za pomnozenje in poboljšanje mleka 20 kr., ali 40 vin. Svinjski prah proti perečem ognju in črmnici 30 kr. ali 60 vin. HomejopatiČne kaplice za svinje proti črmnici ^ 25 kr. ali 50 vin. Celtlne proti glistam, izvrstno sredstvo za velike in male t škatlica 25 kr. ali 50 vin., kakor vse sorte domače in vnanje špecijalitete. m Razpošilja po posti dvakrat na dan. * Maks Levrer, lekarnar v Radgoni. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO I CD X" s - 0} B o« p. s P 50 112 O Razglas. Letni, mesečni in tedenski sejmi v Ptuj i 1900. Letni sejmi: (Kramarski, živinski in lesni sejmi) 5. dne avgusta in 25. dne novembra. Konjski in goveji sejmi: Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, izvzemši prvo sredo avgusta meseca in tretjo sredo novembra mesca, in sicer zaradi tega, ker se vrše v dotičnih tednih zgoraj navedeni letni sejmi. — Po tem takem vršita se v mestu Ptuj vsaki mesec dva goveja in konjska sejma. gjfjT" Svinjski sejmi: T1KS Vsako sredo. Ako je v sredo praznik ali letni sejem, tedaj dan popreje. gj^JT Tedenski sejmi: TfcEj Vsako sredo in vsak petek, posebno za meso, slanino (špeh) in perotnino. Ob zgoraj navedenih dneh prodajajo se na trgu ob ledji (Lend) velike množine stavbenega tesarskega lesa, kraj ni kov, letev (lat) trsnega kolja i. t. d. /nivm Mestni urad v Ptuji. j^ Q^i« Vstanovljena leta 1862. Čekovnemu racami št 808051 pri c. kr. poš-tno-liramliiicnem uradu. ■!■■■ vlad. državnega mesta Mestni denarni zavod. Giro konto pri podružnici avst. Ogersk. banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8 12 ure. priporoča se glede vsa- Lwi—■— kega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Občettje 2 avst. ogcrsko banko. "L Ravnateljstvo I S Kopališče v Ptuju. I Vsak dan dobe se kopele v banjah, pršilne in mrzle ko-4 pele in vsaki torek, četrtek in soboto od 1 do 2 ure i popoldne soparne kopele, ki posebno pomagajo zoper tr-I Marije po udih in kosteh. \ JOS. K ASIMIR v Ptuju, florijanski trg. Trgovina špecerijskega in vsakovrstnega blaga, zaloga piva ..Reininghauv, zastop zavarovalnega društva proti ognju in zavarovanjem življenja „Generali" ustanovljeno leta 1876, — priporoča najmočnejši iPiritUS za K$in, Žganja- rije, najboljšo olje, cement, karbolincum, žgano smolo, suhe in oljnate farbe, poolak (firnajs) galico, rafija, žveplo, gumi za ceplenjc, apno za klajo (futterkalk.) Grenka sol. Živinske in druge kOTtacc, papir za muhe i. t. d. — in druge reči po najnižji ceni. GEORG STELZER, tapetar in dekorater v PTUJU, gospodska ulica 12, t priporoča svojo zalogo izgotovljenega tapetarskega blaga, vsakovrstno madrace. počivalnice ali divane itd. po najnižji ceni; gospodje župniki dobe posebni rabat. JOSEF QSPALTL. zlatar, srebrav in optiker v Ptuju, crkvena ulica št. (i. priporoča svojo zalogo najnovejših, najpripravnejših in solidnih žlahnib kamenov, zlatnine, srebernine itd., potem tudi svojo veliko zalogo xla-t b, sreberrtib, tula- in nikelnastib ur. Za vsako uro se več let jamči. biaro lepotiiO in dragotijO kupuje po najvišji ceni, ali jih pa tudi zamenja za drugo robo. Usakovrstna popravila se gprijemajo in vsakemu v iadovoljnost, dobro in po nizki ceni izdelujejo. Josef Kollenz v Ptuju priporoča svojo •«*- steklarsko in porcelansto blago -***« posebno mednike (sodceki za med), steklenice (flaše) za jesih in slatino, šipe za okna. Velika izbira pOSOfle ZA flOStilnC, Okvire za podobe, poxiacenie okvirov in vsakoršnib lesenih in kovinskih reci. *■■■■■■■■ S. Friedrich v Ptuju, poštna ulica št. 4, Mizo posojilnice kupuje kosti} cape, staro železo, vsakovrstne kože in žito, vsakoršni fižol, veštajn (vinski kamen), kakor tudi kovinske odpadke po najvišji ceni. V Teržici pri Jurovci dobe se na Ružičkovi žagi vedno po najnižji ceni: drva za kurjavo in sicer: orehovi odpadki, žagovina in drevesna skorja za vinogradski kompost. On pa tudi kupuje vsakovrstne panje in les za sodarje V Ptuju, kakor tudi na žagi. 2 $ratov Slawihdi trgovska podružnica £ v Ptuju — Wagplatz 4P priporoča svojo obilno zalogo špecerijske, foJco-9 delne (man ufakturne), Sorirnheršhe lepoticne 0 "' drobiie robe. A Tam se dobiva tii-H pravo domaČo 2>č«ft*0 za £ rjuhe in obleko po najnižji ceni. ^ •••••••••••+••#••••••1 Kari Ackermann urar v PTUJU, glavni trg, v gledališkem poslopju ima veliko zalogo ur, zlatih in srebernih reči 3#* Ženitbene prstane vsake velikosti. ""3* Vsakovrstna popravila, kakor tudi popravila p benih avtomatov, izdeluje vestno, hitro, po najnižji cem proti jamstvu. Ustanovljeno leta 1842. V. Schulfink, trgovina s špecerijskim blagom V PTUJU, glavni trg priporoča iz 'svoje velike zaloge sladkor, kavo riž, moko, južno sadje, olje, jeaih itd. Gumi za cepljenje, najboljše žveplo, bakreno galico in rahjo po najnižji ceni. Agentura c. kr. priv. zavarovalne družbe „oesterr. Phonix." Pekarija na deželi blizu Celja z dobrim prometom, je z, ali brez zemljišča po ceni za prodati. Več pove iz prijaznosti gospod Johann Strasehek v Celji, glavni trg štev, 4. Zaloga oblek za gospode. Srn. Malte? v Mariboru priporoča prav fine izdelke gotovih oblek za. možke; kakor tudi veliko zalogo finih štofov, domačih in vnanjih fabrik za narejanje oblek po meri. — ——■ ■■■■ -- — .— — 1— i—i 1- -■ Proda se: I lep petrolejski svetilnik (luster) z dvema svetilni- cama; 2 štelaii za prodajalno in en otročji voziček pri JOS. GSPALTL-nu, zlatar, srebrar in optikerju, ter založniku ur v PTUJU. c* Alois Walland c* trgovino špecerijskega blaga na debelo in drobno. g^F" Zaloga parne moke *T^g Irme C. Scherbaum & SOhne v Mariboru po najnižji ceni, v Celji poštnine prosto. lazpoŠiljatev kave po 5 kil franko na vsako poštno postajo, po nižji ceni kakor v Trstu. 9rat o č> O 6 t> 8 med, unto, Dr. 3o$. Kura$ ordinar skupnega špitala , v Radgoni, glavni trg 133, ženski zdravnik, porodni pomočnik in bivši ranocelnišKi slušatelj AWi;.ri * I dopoldne od 9 do 12 ure, ord,n,r* | popoldne od 2 do 3 ure. OOOOOOOOQO mm t| i i 1: i zdravnik v skupnem špitalu v Ptuju. Zobozdravnik, pipije zobe brez bolečin, plombira za i gld. in višje, stavi umetne zobe, tudi krone, mostke in cele čeljusti. ^ Johann Kramberger, poprej J. Deller v Radgoni, glavni trg, k ..zlati kugli" priporoča svojo bogato sortirano zalogo špecerijskega, materijalnega in barvarskega blaga. Velika zaloga Judendorfcr, romanskega in portlantovega cementa. C. kr. prodaja pulfra, velika zaloga kapselnov in patronskib rorčkov vsake velikosti. Dobro in vredno se kupuje pri Francu Wegschaider-ju v Radgoni največa zaloga robe za obleke, zidanih robcev, barhentov, perilne robe, platna, pastelne robe, gradi za žimnice fraa- drace), štofe za gospodo, cajg za hlače i. t. d. Foscbno se opozarja na velik izbor najnovejše robe za ženske obleke in zidanih robcev, kakor na glasovito zalogo cvirnatega platna in cvirnoajga. V podružnici (Filiale) je velika zaloga vseh sort otročjih vozov, §F Stavbene šine ~W dopošilja ročno iz svoje zaloge Jo h. Radakovits, trgovina z železom v Celji. 1. parna žaga m mizarstvo. koroška ulica štev. 17 in 24. Prva štajerska trgovina žimnic (Dfahtmatratzen) in pohištva (Mobel) priporoča vsakovrstno pohištvo, medleno, politirano in lakirano, železne postelje, lepe otročje postelje z omrežjem, tapetovano kostne postelje, vsakoršne tepihe (preproge) žimnice (madroce) iz konjske dlake, morske trave in Afrique-zimnice, ogledala vsake velikosti, žimnice, — lastni izdelki — in drugo posteljnino. Vse blago le najboljše kakovosti in po najnižji ceni.__________ H. Prettner prej J. Weiner v Celji, glavni trg. štev. 18. Zaloga steklenega, porcelanastega, Ramenitnega blaga in majolik. Prevzem posteklenja pri stavbah in vsakoršnih popravil. Umetni mlin, kateri na teden vagon žita zmelje, in podita Žaga za deske s trajno vodno močjo in poslopjem vred, oziroma tudi do 20 |0a DOV zemljišča, je po centi prodati. — Več pove iz prijaznosti gospod Johann StraschcK v Celji, glapm trg iw. 4. Obleke za gospode in dečke po meri, najnovejši modi, in nizki ceni izdeluje solidno A. Masten v Ptuju. Tam so tudi na ogled vzorci najnovejših in trpežnih ________________________štotov. I see se: trezen in posten ■*£: feint ^» za vožnjo pive. Maks Stra_schill, Ptuj. Med. univ. Na novem Isntnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. I Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raz-, žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa- hati i. t. d. Vslreže se po vsem najhitreje in po najnižji ceni. Gostilna v Šoštanj i i v lepem kraju z zdravim podnebjem, se tudi brez koncesije proda, eventualno v najem da, in je za kakega ponzijonista prav pripravna. Ista obstoji iz 3 lepih suhih sob, kuhinje, ene mrzle kleti in jame za led, hlevov, lepega vrta za sprehajati. Zraven spada tudi 2 joha zemljišča. Dalje se na glavnem trgu v Šostanii ena hiša z nekaj zemljišča, pripravna za kakega trgovca radi pomankanja družine prav po ceni proda. Pojasnila Huje ust meno: hotelir J. Rajster 0 Šoštanju «3 i''-lf'.'vr.-r-T-,''r-i -, --"•.iffir- ■ ww \vm .w >y.,*y .v/>y.v/.\y. v/.v/ v* v*uy,v* šeiger-jeva ^ trgovina x knjigami in pisalnimi potrebščinami v Celju, glavni trg 2, riporoša svojo največo zaloga molitvenih in šolskih knjig in ljudskih (narodnih) spisov. i Dr. lezic Jih c »erg, HHnSB^ffi Rudolf Tabor v Celji Glavni trg 14 Gospodska ulica 5 priporoča svojo obilno zalogo izgotouljene obleke za gospode, kmete in fante (otroke) po najnižji ceni. ordinar skupnega špitala v Ptuju, je svojo dosedajšno stanovanje premenil in ordinira sedaj na florjanovem trgu št 5, (Ferschisches Haus.) mmmmmmm Tiskarna W. Blanke, Ptuj, glavni trg 6, urcdjcna z motori, naj novejše m i stroji in modernimi pis-menkami (črkami) prevzame vsakoršna tiskovna dela, kakor: poslovne liste, račune, pobotnice, fakture, tabele, okrožnice, prospekte, cenilnike, nadpisne liste, nadpise na listih, povabila, pesmi, programe, vizitnice, plesni rud, statute (pravilo), tarife za jedila jn pijačo, zaročne in ženit-bene liste, oglase (plakate), smrtne oglase, letna poročila itd. Prevzame se tudi natis broSur in spisov (knjig.) Lastne knjigoveštvo. Velika zaloga dvojezičnih tiskovin za cerkvene, občinske in šolske urade itd. itd. P. n. Usojam si cenjenemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem v gospodski ulici štev. 10 odprl trgovino z barvami, kjer se vsakovrstne oljnate barve, lak, firnež, ter-pentin, sikativ, suhe barve, pinzelni i. t. d. po najnižji ceni prodajajo. Z odličnim spoštovanjem J. Sorko, slikar in barvar v Ptuju, gospodska ulica štev. 10. Umor kralja italijanskega- V naši posebni izdaji »Štajerca* od 31. julij naznanili smo grozno zloČinstvo, ki se je zgodilo nac italijanskem kraljem Ilumbertom v nedeljo dne 29. julija t. 1. o pol desetih zvečer. Kir mi no vemo, če je posebna izdaja vsakemu bralcu „ Štajerca" v roke prišla, bodemo danes nekoliko iz posebne izdaje ponovili. '2\). julija zvečer bil je imenovani kralj povabljen k neki telovadni svečanosti, da razdeli dotična darila. Ko je kralj stopil v voz in se mislil odpelati v svojo palačo, padli so trije streli na njega. Morilca so takoj prijeli, in ta se imenuje Angelo Bresei; on je italijan. Drugi pri umoru navzoči pravijo, da so v tre-notku umora videli kakih 4—5 osob, ki so vse take kravate nosile kakor morilec Bresei. Neki tamkajšni stolni kanonik pripoveduje, da je ono nedeljo domov idoč srečal dva delavca, ki sta mimoidoča mu zavpila: Duhovnik, lep pogreb te čaka. Gotovo je obstala zarota proti kralju, ki je imela namen ga usmrtiti. Zgodilo se je več aretovanj, pri katerih se je policiji posrečilo tudi nekaj tovarišev llivsei-jevih v roke dobiti. 4. avgusta prejeli so v Rimu na banhofu nekega človeka, ki se je hotel v zaporu umoriti. Zaletela se je hotel s vso močjo z glavo v zid, da bi si jo razbil. a so mu stražniki ubranili. Prijetega, ki noče svojega imena povedati, prepeljali so v Milan. Dognalo se je. da je Bresei nalašč za to iz Ame- rike prišel, da kralja umori. V njegovem spremsti nahajali so se še trije drugi anarhisti in ena žensk z imenom „Tereza.u Ta Tereza je stara 17 let jako lepa deklica, ž njo vred so zaprli tudi Brest jevega spremljevalca Lanner-ja. Lannerje bil 3. avgust pri sodišču zaslišan. Pri svojem izpovedanju se večkn v nasprotja zaplete. Upa se pa, da se ga bo pripravi na to, da bo resnico izpovedal. Neki list pravi, da delomo že priznal, da je z Bresci-jem bil v skupni z. roti proti kralju. Vojska na Kineškem. Vstaja so razširja tudi v srednjem in južnei Kineškem. Zopet je veliko misjonarjev pomorjenih i njihovih zavodov razdejanih bilo. Združene evropsk države vedno pošiljajo vojake in druge vojskine pri prave v vzhodno Azijo svojcem v pomoč. Ker s Kinezi na rusko ozemlje (Sibirijo v Aziji) vdrli in n mesto Blagovjestšensk streljali, misli Rusija 200.(M vojakov na tiste meje poslati. Tudi Nemčija pošilj vedno večje oddelke na Kineško. Avstrija zastopa vojsko tam samo z svojim vojninl brodovjem na morju. Ko so se zavzemale trdnjavi pri Taku, so se avstrijsko-ogerski vojaki prav dobrj izkazali. Cez ta boj poroča se sledeče: Avstrijci in Rus napadli so drugo fronto; nek avstrijski mornar obrni je eden kinoški kanon proti tretji fronti, če tudi n bil s kineškim kanonom ravnati vajen. In glej! s prvin strelom se mu je posrečilo veliko skladišče za smod nik v zrak razstreliti. Okoli 200 metrov visoko vzdigni se je bel dim iz podrtine. V teh podrtinah našlo ju nebrojno število Kinezov smrt. Eksplozicija je bila tako grozna, da je pritisk zraka parobrode visoke vzdignil. Precej na to so to fronto Avstrijci in Nemci vzeli. Kinezi pa, kar jih je še ostalo, so bežali proti četrti fronti, Prodiranje zveznih vojsk proti glavnemu mestu Peking-u godi se zdaj, a Kinezi se hočejo tem vpreti Kincški podkralj Li-hung-čang, ta zvita lisica pravi da so evropski in drugi poslaniki, še pri življenji in da ni potreba vojske pred mesto postavljati, češ. če se to zgodi, da jih bojo (poslanike) in dnjgti Evropejce pomorili. Vendar evropska vojska, ki gre proti mestu Peking-u. se ne ozira na taka dvomljiva poročila in in je ta predlog odbila. Položaj je jako resen, ker Amerikanci in Angleži se no ozirajo več na druge vojske in hočejo sami naprej iti. Videli bomo. kaj bližnja prihodnost prinese. Razne stvari. Pravila (statute) za ustanovljiinje in vodilo Reiff-eisen-ovih zavodov pošilja ,.Štajerc" proti 5-krajcarski marki za pošto, zastonj. Radi pomankanja prostora, mogli smo nadaljevanje članka »Odpis zemljiške štibre po nevihtah" ea prihodnjo številko odložiti. (Ptuj 5. avgusta.) (Tatvina.) V noči od 28. na 29. julija pokradeno je bilo krčmarju Antonu Kocmut-u v Trebe-tinci iz spalnice in drugih sob, 200 kron gotovine, obleke in svinjskega mesa v vrednosti 60 kron. Tat je skoz kuhinjske vrata vlomil. Kocmut-a tisti čas ni bilo doma, mati in hčer pa od vloma niso nič slišale, in še le v jutro opazile. (V travi.) Ko je viničar Janez Gabrovec iz Goričenja i v Halozih se v netreznem stanju vlegel v travo* da bi odpočil, I zaspal, med tem pa mu je bila ura, vredna 14 kron, ukraden;!. Za tata se ne ve. (Na cesti.) Nadučiteljev sin Herman Kriš iz Zavcrč Šel je v ondotni gozd sprehajat, kjer ga štirje fantje srečajo, 1 od katerih je Janez Urbanek svoje tovariše naprej iti pustil in j i.-topil k Hermanu Kriš-u in od njega zahteval 40 krajcarjev ali pa tista dva remena, katera je Kriš v roki nesel. Kriš se je branil dati, a Urbanek ga je po roki tako vdaril, da sta mu remena padla \r- rok. Urbanek zahteval je še potem 40 kr. in ker je Kriš rekel in se izgovarjal, da denarja nima, se je odstranil. Radi tega nasilstva so Urbanek-a prijeli in ga v Ptuju zaprli. (Ptuj, 8. avgusta. Poročilo sejma.) 6. avgusta prignalo se ■je na sejem: 180 konjev, 490 volov, 510 krav in 422 drobnice. 8. avgusta, 494 svinj. Kupčija se je razvila prav živahno. [Živina je bila večjidcl štajerskega plemena. Cene so bile zmerne I in kakovosti primerne. Največ se je pokupilo za Gradec, f-e-lobcn, Dunaj, Sotnograd, Celovec, Celje, Polo in Reko. Prihodnji veliki živinski sejem bo 14. avgusta, in tisti dan tudi svinjski i sejem. Sejem za perutnino pade na vsako sredo in petek v j tednu. (Gospod župnik Leduik pri sv. Duhu v Ločah) Ije zadnjo nedeljo pridigoval, da vsi, ki 'Štajerca* berejo ali ■ razširjajo, bodo na njihovo zadnjo uro »ferdamani.« No, gospod J župnik, naš častitljivi gospod prost Flek v Ptuji so razen ne-I katerih drugih gosp. duhovnikov tudi na »Štajerca« naročeni. j Hočete Vi vse te gospode duhovne v pekel poslati ? Berue '■ Vi »Štajerca* enkrat natanko, in našli bodete, da mi proti cerkvi in duhovskemu stanu prav nič ne delamo, ampak v interesu cerkve in občin napako zavračamo, ker kaplani kra-marije in krčme ustanovljajo, mesto da bi svoj sveti poklic izpolnjevali. Gospod Bog zahteva cele duhovnike, ne pa gospode, ki so vqČ v kramariji kakor v cerkvi. Take torej zavračamo mi! Drugi duhovni naj razen tega delajo kar hočejo, mi bomo vedno spoštljivo ž njimi ravnali. (Iz Vitanja.) Pač se bodete čudili, gospod urednik, iz našega, po velikanski povodnji zelo poškodovanega trga nekaj slišati, — ker glavo in roke imamo res polne, — da ne vemo, kje da bi prijeli in kje da je sila vekša, pod kteroj celi okraj terpi! Škoda je neizmerna, tolaži nas le še sočutje in velikodušna podpora blagih prijateljev, ki so nam že pomagali in za nas še zdaj mile dare pobirajo. Posebno odlikujejo se v tem obziru nemška mesta Gradec in Dunaj, častniki raznih Štajerskih polkov, nemško časnikarstvo in društva, — pri-serčna hvala jim toraj, kakor tudi meščanski gardi graš-ki, ktera priobči o priložnosti sijajne slovesnosti cesarjevega rojstva veselice, kterih korist tudi deloma nam pripade! Vse jte dobrote izvirajo od obiska njih ekselenec grofa Clary-Al-dringen in obilega truda častitega konjiškega c. kr. političnega nadkomisarja gosp. Zoffa, kterim neutruljivo žertovalno očetovsko skrb za toliko ponesrečenih in za pomoč pionirskega oddelka, „Bog plati!" Isto tudi vsem domačim, kteri so velikodušno v britkih urah pri rešilnem delu bili in se Še vplivno zdaj za občni blagor vpirajo in delujejo, v prvi vrsti naš visoko spoštovani gospod doktor Lautner in gosp. Pučnik — Bog jim vrni! Žalibog pa, da imamo tudi nekaj „belih vran" .med nami, kterim vsa siromaščina ni bila mar, ktere le lastni trebušček in pa konzum briga! Videli smo, da jih je nesreča nekaterih teržanov, kteri jim ne ugajajo, še zelo veselila, in sploh od tiste sorte ljudi še dobrih besed ni bilo slišati, kje bi Šele potem dobra dela iskali?! Cestna dela so zdaj že toliko napredovala, da se že vozijo čez lične nove mostičke težke fure lesa v Celje, in cement za stavbe iz Celja nazaj, zraven pa tudi razna kramarija konzumskih očetov zidov, ki imajo v konzumi pri nas svojo obljubljeno deželo. Neče-|mo o tej zadevi besed izgubavljati, ker znano podjetje se že samo sodi! Mogočni načelnik te zadruge je Poklic, ki zdaj, odkar so se Častiti gospod župnik Žičkar v Videm prestaviti dali, (ker jih je menda marsikatera grivala), sam kravo za ro- ge drži, da jo Drcykursfmkelstein ležje molze! On je pravi siromak, ker bil je že večkrat pred politično sodišče poklican in sicer baje, zaradi nepostavnega točenja žganja, zaradi prodajanja blaga neudom in zaradi prodajanja sicvarjene moke (od ktere bi vsaki jo vživajoči zbolel ali pa celo lahko umrl) i. t. d.; večkrat je bila zadruga zaradi tega občutno kaznovana, kar pa seveda Poklič-a ne boli, — saj ne gre samo iz njegovega žepa! Čast pa, komur čast. Nedolžen je bil Poklic naročanja vagona koruze, ki se zdaj nekje na dilah smradi, nedolžen je tudi naročenja velikega soda likerja za gospode in vagona železa, katera sta na stroške zadruge po velikih zaprekah nazaj potovala. Poklic! Vi ste samo slamnati načelnik, in za Vaše groše se bodo enkrat drugi rnastili! Slušajte toraj vsi kmetski prijatelji klic vašega prijatelja privandranega krajnea J.........., ki je vedno po Zičkar-jevi piščalki plesal, zdaj pa bi najraje iz Vitanja /-beg-nil in javno pravi: „Večje pregrehe si bi naš gospod Žičkar in njegovi duševni pomočniki ne bili mogli naložiti, kot prisiljeno otvoritev konzurna!" Toraj nazaj — dokler je še čas! Sicer se bodo Vaši sinovi tudi za svojo dedščino bali, kakor oni pri vašem omenjcncm'prijatelju! Mi smo gotovo zadnji, ki bi ogovarjali, — pa naša sveta dolžnost je, vam pesek z oči sprati, ker vsi živimo na podlagi kmetijstva in trgovstva, prijateljstva in poštenosti! (Iz Oplotnice.) Z vso silo hočejo naš častiti gospod župnik Čadramski nam kmetom tudi konzumne „zadregeu napraviti in nas v to prisiliti, misleč: „Poharec je neumen dosti I" Pa veseli nas, da nas niso na limanice dobili, kajti ž njih je težka pot. Vse je bilo zastonj, kmetje smo nam naloženega silnega bremena že dolgo siti in sedaj vzdramljcni iz globokega spanja — in to zaradi trdosrčnosti omenjenega župnika in njegovega pomagača Vida, ki sta, da bi za konzumno krama-rijo prostor dobila, poštenega in že več let tukaj bivajočega trgovca z ženo in otroci brezusmiljeno iz pod strehe izpoditi hotela, česar se jima pa niv posrečilo, za kar se imamo nekemu blagemu prijatelju zahvaliti. Zc temu je sledil izstop nekaj odbornik udov, že tedaj ustanovljenega konzumnega odbora — katerega nikdar ni treba bilo in ga treba ne bode, — ker procenta ne dobi kmet nikoli, pač* pa kak šribarček ali kaplanček od juda za naročitev blaga. Dvomljivi konzumni dobiček pride toraj tistim požrešnežem v korist, katerih najlepša pesem je: »Ljub' moj Jaki, pojd' v moj žakl!" Te in enake zadruge delajo konečno le razprtije. Kaj je treba pa razprtije med nami? Kmet in trgovec obrtujeta že dolga leta v zadovoljnosti in naš okraj veseli se proti drugim Še božjega blagoslova. Za nizke trgovske, in visoke lesne cene skrbi obilna konkurencija. Postavili smo si velikansko, krasno cerkev v božjo čast. Imamo jako odlično šolo in naši otroci napredujejo v znanstvih vsega potrebnega v slovenskem, pa tudi v jako potrebnem nemškem jeziku, vsled izvrstnih učiteljskih moči, s kterimi se znamo ponašati. Treba nam drugega ni, kot božji „m i r med nami" in „m i r pred Vam i", „n e p r o š e n i m i r o g o v i 1 e ž i." S tem si pridobite pri nas najboljše zaupanje in največjo Čast, kal«»r nekdaj — v boljših časih. Agitovanje za konzumne zadruge je večinoma donavsko delo. — Neki gospod kaplan v okraju baje celi teden potuje od zadrugi- do zadruge, zanemarja kot Potrti od globoke žalosti, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da sta po ncpozabljivem stvarjenji predraga: konzumno društvo v Šoštanji in konzumno društvo v Stranicah po dolgom,' tenkem bolehanji, zapuščena od ustanoviteljev in »ferdamana« od njunih udov iz tega sveta se zgubila. Za tiho sožalje se prosi. Plačnikom zgube pa v spomin priporoča. Venci se v smislu „nas zapustivšili" hvaležno odklanjajo. Žalujoči ostali. Posebna oznanila se ne bojo razpošiljala. katclict s tem naše največje bogastvo „n a š c otroke" in skrbi s tem, da bi se srca nedolžnih v pomanjkanju krščanskega nauka pohujšala. Da bi to naš milostljivi gospod škof Mihael vedeli, — menda bi bilo drugače! Ali ne skruni navedeni gospod „i n s p e k t o r v s i h konzumov" celo du-hovčšino s tem, da ga časniki na vse mogoče in nemogoče oskrunjajo? Ali je to duhovnikova naloga? ne! — bodi kramar in komij, pa pošten, — ali pa pošten duhovnik! Koliko je dobička z „konzutnami", je dober dokaz v Frankolovcm, v Vitanji in Konjicah. Frankovljsko zadrugo je v zadregi gospod kaplan ustanovitelj Palir, v Vitanji gospod župnik Zičkar, v Konjicah gospod vikar Kumar zapustil. V Frankovljcm so do vrata v morji dolgov, v Vitanji vgnojeni v židovskem „pofdni" in v Konjicah? — tam bo pa šlo, saj agitujc zanj celo naš Bogatina, nekdaj cenjen in pameten človek in obrtnik. (Tri deklice pri kopanju vtopile.) Smrt človeku zmiraj za hrbtom stoji. Pretečeno nedeljo, to je 29. julija popoldan šle so se tri deklice: Micka Bezjak iz Mestnega vrha, stara 13 let, Antonija Petek, stara 12 let in Marija Murko, stara 14 let, zadnji dve iz Drstclskega vrha, v ribnik ptujske grajšcinc na Drsteli kopat. Vse tri, ko so v vodo stopile, so se za roke prijeie in prav z veleseljem proti sredini ribnika korakale. Mlajši otroci, ki so se tudi zraven kopali, so deklice po-svarjali, da naj ne gred6 tako daleč, ker se ^nado vtopiti. Deklice pa korakajo le naprej, kakor da bi tako biti moglo. Pa kaj se zgodi? zašle so tako daleč, da so se v ribniški kanal pogreznile in ob enem vse tri utonile. Groza in strah je spreletel navzoče otroke, ko so videli žalostni konec še tako mladih in veselih deklic. Nekateri otroci so zbežali domov pravit, kaj da se je zgodilo. Prihiteli so stariši in drugi na pomoč — pa zastonj — prepozno je bilo-. Deklice so sicer trije možje kmali iz vode potegnili, pa žalibog — mrtve. Srce človeško mora žalosti počiti, ko vidi tak pretresljivi prizor. Kdo popiše bolesti navzočih mater, ki so pri izvlečenih hčerkah tako milo jokale. Deklice pokopali so dne 31. julija in sicer: Micko Bezjak na pokopališču ptujske okolice, Antonijo Petek in Marijo Murko pa pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Stariši, pazite na svoje otroke! Slovenska Bistrica, 3. avgusta. (Ogenj.) V kolarnici g. J. Pcrgtcr-ja izbruhnil je danes po noči ob 1 uri na neznan način ogenj. Ker je bilo notri veliko lesa, razširil se je ogenj jako hitro. Da se ni, ker je veter vlekel, še večja nesreča zgodila, imamo se zahvaliti naši izvrstni požarni brambi, ki je precej na licu mesta bila. Zgorela je delavnica in zraven prizidana hiša. Tudi požarna bramba iz gornje Bistrice zasluži za svoje neumorno delo najsrčnejšo zahvalo. Sosedna poslopja so s krmo natlačena a vendar so jih ubranili (I/. Ptuja) 3. avgusta. (Razuzdanec.) Pričetkom julija t. 1. je posestnik Valentin Hvaleč iz Velikega OkiČa svojo 17-letno deklo Nežo Marold posilno oskrunil, kar je ona poznej svoji materi povedala, katera je to c. kr. žandarmeriji naznanila. Zandarji so nato Hvalec-a k c. kr. sodišču v Ptuj spremili, da si bo pri kaši svojo vročo kri hladil. (Z nožem.) 22. julija, na dan cerkvenega shoda pri Sv. Marjeti sta se mizar Jaka Donaj iz Formina in Franc Letonja iz Mcrctinc sprla, ter se pretepala l rokami, pri čemur je Donaj I.etonj-u več ran z nožem prizadjal. Letonja so težko poškodovanega v njegovo stanovanje prinesli, Donaj-a pa pri c. kr. sodnišču v Ptuju zaprli. (Tatvina.) Peku in kramarju Janezu MurkoviČ-u v Mali vasi pri Sv. Marku so bile sredi julija pokradene : cigare, tobak, cigarete, zemlje in kruh, kar je 50 kron vredno bilo. Tat je vlomil okno, in tako prišel v prodajalnico, kjer so se te reči nahajale. Po preteku enega tedna so tata v osebi Alojza Muršič-a iz Male vasi zasledili, in sicer skoz to, ker je svojim tovarišem vedno v obilni meri podarjal tobak in cigarete. Tata je c. kr. žandarmerija prijela in odgnala v zapor. (K roparskem umoru v Razvanji.) O roparju, ki je. kakor smo zadnjič poročali, 841etno starko zavratno umoril in jo potem oropal, še ni nobenega sledu. Žalibog, da je sum letel na njenega lastnega sina, katerega so zaprli. Dokazalo pa se je, da je bil njen sin Franc Predan čisto nedolžen, in so ga tudi kmali iz preiskovalnega zapora izpustili. Kdor hoče 400 mark garantirano mesečno lahko in pošteno zaslužili? Naj pošlje naslov z znamko: V. 21 Annoncen-Exped. m K. F. Wojtan, Leipzig-Lnd. Ur< Šla c To oznanilo se v zadnjem »Slovenskem Gospodarji« ben Kmetje pazite se! Neki pruski židof hoče vas goljufati ! OnB bi se rad z vašimi težko zasluženimi groši mastil, in vami zato ničvredne ^Uezugsschcine« mesto lozov dal. In ako vift potem tudi res lože dobite, so isti dvakrat predrago plačani."? Take oznanila prinaša »Slovenski gospodar!'- Kakor je Judež™* Skarjot Kristusa za 30 srebernikov prodal, tak proda »Gospo-H dar« slovenskega kmeta za 30 krajcarjev. Zapokanje namiznega sadja. ši Namizno sadje se more, kur vsaki kmet ve, lefl z rokami obirati. Pri obiranju je razen drugih priprav treba posodo, v katero se sadje polaga, tudi z mehko podlago podložiti. Jabolke in hruške, (posebno zimske vrste) se ta-B koj po obiranju naravnost v shrambe spravijo, in kolj po par dneh v shrambi ležijo, se morajo po velikosti! in kakovosti (sorti) odbrati. Kdor ima fino namizno sadje, to so za sedaj ja-[ bolke in hruške, naj jih zapoka v kište, ki tehtajo s[ tristo vred po 50 in 100 kil. Najfinejše sadje brez napak se deli tako-le: Sadje.t jabolke in hruške, posedno jabolke, ki tehta eno odi. teh čez 320 gramov, se imenuje prva vrsta „kabinet" l In ravno tako tudi druga vrsta, ki tehta od 250 doB 300 gramov. Potem se deli fino sadje, ki mora biti tudi brezi vseh napak v prvo vrsto „primaB in mora eden ko-B mad tehtati od 190 do 250 gramov, in druge vrste od 150 do 190 gramov. Srednje vrste sadja, tako imenovani „ausšusu, -mora en kos od 100 do 150, bolj slabo pa, imeno-fi vano „kripel" sme tudi manj kot 100 gramov tehtati. C Samo ob sebi se razume, da morajo do tukaj imeno-B vane vrste, samo žlahtne biti. Vse sadje, pod vrsto ^kabinet" spadajoče, seB more posamezno v pavolo zaviti. Kište morajo bitiB močne in znotraj s papirjem preoblečene. Na dnuB se dene kake 3 centimetre debela plast iz zrezunegaj* papirja ali lesene volne (Iiolzvvolle). Nato se položi H papir in potem sadje. Zatem zopet papir, potem plast. in tako naprej. V pokrov na kišti se mora pet lu-1 kenj zvrtati. Drugo najfinejše sadje pod vrsto „prima" sel mora tudi posamezno in tudi na zgorajšni način za-1 pokati, samo da tukaj se najprvo z belim zidanim, in potem pa s tankim, a pisanim papirjem zavija. Sadje v vrsto „ausšusu in „kripel" spadajoče, se pa poka v sode, ki smejo z blagom 150 do 200 kil vagati. Sod se mora znotraj s papirjem preobleči, in sadje kar prosto, a na lahko notri pokladati. Kadar je sod poln, se ga previdno stresa, tako da bi se ne bilo bati, da bi v njem med vožnjo ropotalo. Tudi sod mora na pokrovu pet lukenj imeti. Izdajatelj in odgovorni urednik: Fr. Schrci. Tisk: W. Blanke v Ptuju.