120                                                          Listek.
pisne črtice o Luki Jeranu, Miklosichu, Simonu Robiču in Janku Kersniku (Miklosichev in Kersnikov životopis sta iz Vidičevega peresa) so zelo različne vrednosti, in v nekaterih so posamezni dogodki le površno med seboj zvezani. Zgodovinska razprava je Radicsev »Ljubljanski knezoškof Tomaž Hren na Spodnještajerskem«. To je primerno in stvarno po virih sestavljena spomenica k tristoletnici imenovanja Tomaža Hrena za ljublj. škofa dne 18. vinotoka 1597. L, kaze jo pa obilni germanizmi in slovniški pogreški, katere je seveda zarezati na rovaš Radicsevemu prevodivcu. O. Hrizogona Majerja »Rast, moč in razpad osmanske države« je spretno in pregledno sestavljena črtica o državi »bolnega moža« in primeren spis, ker je ravno vzhodno vprašanje razburjalo preteklo leto duhove. »Važni dogodki v 1. 1897.« završujejo zabavni del. Pri-dejane slike in obrazi so splošno dobro uspeli, le Jeranov obraz in slika »Kdo je učil tičice peti?« se nista posrečila. Želeti bi pa bilo, da bi bil urednik pridejal kako pojasnilo o »Nadvojvodi Ivanu« in gradu Orthu in še posebno o življenju Ivana Ortha. Zunanja oprava koledarjeva je lična; spominjamo le, da so bili elegantno vezani eksemplarji prejšnjih let vezani v platno, a ne v papir.
Š.
Prvi usporedjivači sanskrita sa slovenskim jezicima. Napisao dr. M. Murko. (PreštampanoizCXXXII. knjigeRadajugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti.) U Zagrebu. Tisak Dioničke tiskarne 189 7. To je zadnje delo, ki smo je prejeli od našega neumornega rojaka, kateremu se vprav divimo takisto spričo temeljitosti kakor spričo preobsežnosti njegovih študij. Mi, ki nam je — tudi v vedi! — vrhovno načelo: st; o?t.>vb; ap-.sio; ai.'v:a*a: Kepi JtaTpr,; — izrekamo s tega svojega stališča samo željo, naj bi se g. Murko malo češče tudi nas domislil, kličoč mu kakor ptičica kralju Matjažu:
»Predolgo v čislu tuje 'maš, Dežele meriš druge vse, Al' v skrbi nisi sam svoje!«
Sodimo, da si je že ustvaril dovolj globoko podlago in dovolj krepko zaslombo, na kateri lahko zasnuje tisto delo, ki mu mora vsekakor biti glavni smoter njegovega delovanja, in s katerim neposredno pomaga pospešiti zgradbo narodne prosvete. Vsekakor je upravičeno pričakovanje, da po razpravi »Deutsche Einfliisse auf die Anfange der slavischen Romantik« nas dr. Murko skoro razveseli z nadaljevanjem, kako je vplivala nemška romantika na južnoslovansko in še zlasti na slovensko romantiko — ter tako zapazi eno izmed zevajočih vrzeli v naši slovstveni povestnici. »Srajca nam je bližja nego suknja«, bi rekel kritik g. Fekonja.
Južnoslovansko časopisje. Slovstvo je v tesni zvezi z vsem narodnim življenjem, še posebno s socijalnim in političnim razvitkom narodovim, in zato se ni čuditi, da so nam rodile izpremenjene razmere, ki jih poznamo vsi, vrsto novih knjižnih proizvodov — leposlovnih časopisov in zabavno-poučnih smoter — ki so pričeli izhajati ob novem letu. Ne trdimo, da se vsa ta nova podjetja razrastejo v krepke veje, in obhaja nas skoro bojazen, da tolikim novinam bode nedostajalo pisateljev in — in kar je še važnejše za njih izdavanje — naročnikov. Toda najsi tudi usahne ta ali ona veja — bujno brstenje in poganjanje novih mladik nam je porok o zdravju in mozgovitosti celega drevesa. Vprav z navdušenjem pa pozdravljamo veseli pojav, da so kar tri izmed novih podjetij osnovana na podlagi južnoslovanske vzajemnosti ter so otvorjena enako