leto Mil. številko 186.
V UuMJnni, v sredo 19. avsnsto 1925.
Ceno Din 1*50
Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemši nedelje ia pravnike. — Inserati: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — insera ni davek posebej. —   Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
Upravništvo: Knailova ulica stev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Snailova ulica it. 5, I. nadstropje. — Telefon sto v. 34.
Poštnina plačana v gotovini.
Mi In Albanija
Že teden dni se mudi v Beogradu albanski notranji minister g. Cena beg. Z ministrom zunanjih poslov dr. Ninčičem je imel več razgovorov. Li* sti so poročali, da gre za prijateljsko pogodbo med Jugoslavijo in Albanijo.
Zadnja vest je morda preuranjena. Vsekakor pa so se v zadnjem času od* nošaji med našo Jržavo in Albanijo znatno poboljšali. Edino večjo sporno vprašanje samostana sv. Nauma se je končno rešilo na obojestrano zado* voljnost. Vprašanje obmejnega pro* meta ter albanskih vstaških vpadov v ozemlje Južne Srbije se je v zadnjem času nekako tiho likvidiralo. Listi ne poročajo več o takih vpadih, kar je znamenje, da se razmere v Albaniji sta* bilizirajo in da prehaja albanska repu« blika k rednemu in mirnemu notranje* mu življenju.
Močna avtoritativna albanska vla* da v Tirani je za našo državo dobra
garancija, da prenehajo odslej obmejne omatije in da se med obema država* ma ustvarijo odnošaji iskrenega prija* teljstva. Albanski narodni tempera* ment je bil dolga stoletja naučen na razbojniško životarenje in je mrzU po* steno gospodarsko in pridobitno delo. Z ustanovitvijo samostalne albanske države odpadejo in zamirajo stari obi* čaji. Pojavljajo se stremljenja moder* nega naroda. Ni dvoma, da razpolaga albanski narod s priličnimi talenti za koristno in gospodarsko delo, kar nam najbolj dokazuje energija Albancev, ki so si znali kljub maloštevilnosti in proti raznim zunanjim vplivom izvoje* vati državno samostalnost in svobodo.
Jugoslovenska država nima v Al* baniji nobenih kolonijalnih, gospodar* sko * eksploatacijskih ali kakih dru* gih političnih namenov, ki bi ogrožali samostalnost in napredek albanskega naroda. Grčija vodi napram Albaniji drugo politiko. Smatra, da je bila pri* krajšana v Severnem Epiru. Skomina radi tega še danes po tem pristno al* banskem ozemlju.
Še mnogo več zavoj evalnosti kaže napram Albaniji Italija. Nameni Itali* je so jasni. Albanijo hujska proti Jugo* si a vi j i, z njo bi rada razpolagala ka* kor s kolonijo. Istočasno pa prav prid* no izkorišča Albanijo. V tem oziru je izvabila izdatne petrolejske koncesije v sre.lnji in južni Albaniji. Razen tega je v Italiji zelo močna struja fašistov* ske stranke, ki energično zahteva, naj italijanska vojska ponovno okupira Valono, ki so jo defetistične vlade pred Mussolinijem izdajniško vrnile Albaniji. Valono bo Italija po vsej pri* liki v doglednem času kratkomalo okupirala. Sploh vodi sedanja italijan* ska diplomacija izrecno osvojevalno zunanjo politiko deloma teritorijalne* ga, deloma gospodarsko * eksploatacij* skega značaja proti Albaniji.
Italija gotovo ne goji do albanske* ga naroda kakih posebnih srčnih čutil. Tu gre za čisto preračunjeno akcijo, ki naj Albanijo izigra proti drugi večji jadranski državi, proti Jugoslaviji. Ta protijugoslovenska tendenca italijan* ske albanske politike je na dlani.
Vprašanje je, ali pojdejo Albanci v žerjavico po ko6tanj za italijanski jadranski imperijalizem. S Od naše strani se Albaniji ni treba bati niti teritorijalnega, še manj pa go* spodarskega imperijalizma. Smo zado* voljni z dosedanjimi granicami in si že* limo z albanskn^ narodom lc dobrih, prijateljskih odnošajev ob popolni ena* kopravnosti v medsebojnih gospodar* skih stikih.
Na vsak način pa nam narekuje položni naše države na Jadranskem morju, da kar najresneje pridobivamo albansko republiko za iskreno prija* tel j stvo in sosedstvo. S takim sosed* Stvom si pridobi Albanija absolutno gospodarsko nezavisnost od Italije, dočim bi morala v nasprotnem slučaju tlačaniti Italiji in njeni jadranski osva* jalni nolitiki.
ureditev odnošajev med t JRš::0 IN jugoslavijo
— Beograd, 18. avgusta. (Izv.) Danes je prispel iz Carigrada novoimenovani turški poslanik na našem dvoru Hikmed beg, ki ima važno misijo, da končno uredi redne diplomatične zveze med Turško in našo kraljevino. Kakor znano Jugoslavija ni podpisala lausann-ske mirovne pogodbe in se formalno še /edno naha.ia v vojnem stanju s Turško od leta 1912. dalje. Sedaj postaja aktualno vprašanje ureditve medsebojnih odnošajev in je pričakovati, da se ti odnošaji v kratkem povoljno, urede.
Nov pastirski list proti Janu Husu. — k?3?i!__Jci za papeškega r.._ cija. — Mnogoštevilni shodi in protesti.
— Praga, 17. avgusta. (Izv.) Čehoslo-vaški škofje so izdali nov pastirski list, ki vsebuje   mnoge ostre napade na sedanjo
vlado in indirektno tudi na prezidenta republike. Pastirski list utemeljuje in zagovarja postopanje papeškega nuncija msgr. Marmaggija. Kot razlogi za nastop nuncijev se navajajo: protikatoliški značaj Husovega praznika ter svečanosti v Pragi in na deželi, pri svečanostih prečrtani manifest, oficijelna udeležba vlade in prezidenta kot glavarja republike, razobešenje husitske zastave na Hradčanih in še mnoge druge stvari. V tem vidi pastirski list bojno napoved husitizma proti rimokatoliški cerkvi, škofje izrecno naglašajo, da uvažujejo avtoriteto prezidentovo in da goje spoštovanje do republike.
Pastirski list so podpisali vsi češkoslovaški škofje, za Slovaško kardinal bratislavski Bertran. Na Slovaškem so ga duhovniki prečitali po vseh cerkvah, na Češkem preteklo nedeljo in ponekod ga pre-čitajo prihodnjo nedeljo. Pastirski list je med Cehi izzval vihar ogorčenja.
— Praga, 17. avgusta. (Č.) Pastirski list naglasa:
Katoliška cerkev je tolerantno pustila vsakemu njegovo prepričanje (?!), obsoja pa vsako nedostojno agitacijo na javnih shodih in prireditvah ter protestira proti zlorabi uradnih mest in odgovornih korpo-racij za propagando proti katoliški cerkvi. Čehoslovaski katoliki so zvesti pristaši republike, so spoštovali svojega glavarja kot predstavitelja avtoritete republike, toda niso mogli dovoliti, da se jim jemlje, kar je božjega. Katoliki CeŠke in Moravske so sj svesti svoje narašajoče moči ter ostanejo vstrafn] v odporu proti verskemu hu-sitizmu. i
— Bratislava, 17. avgusta. (Izv.) Po vseh slovaških cerkvah je bilo danes prečrtano pastirsko pismo čehoslovaškega episkopata, ki v temeljnih točkah veli:
Nagli odhod papeškega nuncija msgr. Marmaggija iz Prage na dan Husove sve-
časnosti je zbudil splošno pozornost ne le v republiki, marveč tudi v inozemstvu med vsemi katoliki. Slavnost je bila namenjena predhodniku reformacije XVI. stoletja, torej bojevniku proti najvišji cerkveni avtoriteti, katero oblast je ustanovil sam Kristus z besedami: »Ti si Peter skala...« Ta protikatoliški značaj proslave Husovega praznika se je pokazal tudi po oficijel-nem zastopstvu vlade in z razobešenjem rdeče zastave s husitskim kelihom na sredi na gradu Hradčane.
Že pri pogajanjih o določitvi glavnih praznikov je sv. Stolica vlado opozorila na to, da se s proglasitvijo praznika Jana Hu-sa kot učenika in mučenika obenem pokaže protikatoliški značaj tega praznika, ker je Hus bil nasprotnik cerkve. Sv. Stolica ima za dolžnost hraniti in varovati njej izročeni »zaklad vere«. Pastirski list je dalje za to, da se med državo in Vatikanom sklene sporazum, kakor so ga že sklenile sesec&s države in zlasti hvali načrt konkordata, kakor se ima skleniti med Jugoslavijo in Vatikanom. Škofje protestirajo proti temu, da bi bila država izvor vsega prava, protestira proti temu, da se z najvišjega mesta zanika nadprirodni izvor božjega sina, odnosno njegovo vtelešenje.
— Praga, 17. avgusta. (Izv.) S pastirskim listom je klerikalna stranka na Češkem napovedala neizprosen kulturni boj. Klerikalci so v Pardubicah v nedeljo priredili protestno zborovanje, ki se ga je baje udeležilo okoli 50.000 vernikov, po večini žena, ki so ogorčeno in ostro demonstrirale proti zahtevi socijalisti enih strank po ločitvi cerkve od države. Nemški katoliki, okoli 5000 po številu, so se zbrali na romarski božji poti na hribu Marije Snežne pri Tepiicak. Tudi oni so protestirali proti Husovemu prazniku, poslali so vdanostno brzojavko papežu in celo katoliškemu zborovanju v Stuttgartu na Nemškem.
Socialistične in druge napredne stranke organizirajo velikanski odpor proti ofenzivi ultramontanizma na Češkem.
ProtižlMie Hmmtm
Zionistovski kongres na Dunaju. — Pri včerajšnjih c*2n.3nstra-cif^! 50 oseb rojenih. — Mnogoštevilne aretacije.
— Dunaj, 18. avgusta. Danes je bil tu otvorjen 14. kongres zionistov, katerega se udeležuje okoli 5000 delegatov iz vseh držav in delov sveta. Proti temu kongresu so vprizorili krščanski socijalci in takozvani »hakenkreuzlerji« veliko demonstrativno akcijo in so nameravali za snoči sklicati velikanski protestni shod. Policijsko ravnateljstvo je ta shod iz splošnovarnostnih ozi-rov prepovedalo. Nižjeavstrijska vlada je v okolici Dunaja danes koncentrirala močne orožniške čete, ki kontrolirajo vse dohode na Dunaj, ker se boje, da ne bodo v mesto vdrle razne sumljive tolpe, da razbij ej o zionistovski kongres. Na Dunaj je prišlo iz raznih krajev Avstrije velikansko število anti-semitov. Dunajska policija je v pripravljenosti in bati se je, da pride do resnih izgredov proti zionistom. V prvem okraju, kjer je zbirališče zionistov, je policija desetkratno pomnožena in vse dopoldne pa-trulirajo močne policijske straže. Mestoma je prišlo do malih incidentov.
— Dunaj, 18. avgusta (Izv.) Kljub temu, da je policijsko ravnateljstvo ukrenilo
najstrožje varnostne odredbe In mobiliziralo vse policijske straže, je prišlo snoči do velikih protižidovskih demonstracij, ki so jih vprizorili nemški nacijonalci .krščanski socijalci in antisemiti Demonstracije so trajale od 17. popoldne pozno v noč. Demonstracije so se najpreje pričele na trgu pred votivno cerkvijo in pred univerzo ter na takozvanem »Schottenringu«, kjer se nahaja borzno poslopje. Demonstrantie so razbili dve kavarni, dalje kavarno Atlantic in hotel Bristol. Tu so vprizorili pravo pustošenje. Policija je Votivni trg popolnoma cernirala. Okonjeni policijski stražniki so se zagnali med demonstrante, ki so se razkropili nato na vse strani. Demonstracij se je udeležilo okoli 20.000 oseb. V spiošni gneči je bilo 19 oseb pohojenih, okoli 50 oseb je bilo več ali manj težko ranjenih. Celokupno je bilo 106 oseb aretiranih. Pri njih so našli orožje, po večini brownin revolverje. V prvem okraju so tolpe razgrajale in vzklikale: >\DoU z Judi!« Nekemu močnejšemu oddelku je poveljeval znani polkovnik Hiltl, predsednik frontarjev.
Zveza slovanskih sokolskih
organizacij
— Praga, 17. avgusta (Izv.) Iz Varšave Javljajo: V dneh 13. do 15. t. m. so bila tu važna posvetovajnja, ki so se nanašala na ustanovitev Zveze slovanskih sokolskih organizacij. Posvetovanj 60 ee udeležila: dr. Scheiner, Stepanek, dr. Heller in Jaroslav B i 1 e k za ĆOS, Engelbert G a n g 1 iz Ljubljane, Paunkovic iz Beograda, Novak liz Celja in M. Gori. š e k iz Maribora za JSS, grof Adam Za. m o y s k i, iz Varšave im dr. Czezepan. s k 1, iz Varšave za poljsko sokolstvo in dr. V e r g u n za rusko Sokolstvo. M©d posvetovanji je bila ugotovljena popolna soglasnost glede nujne potrebe ustanovitve Zvez-3 sokolskih organizacij ter je bik> sklenjeno organizirati  Zvezo slovanskega Sokolstva.
Vodilna in glavna naloga take zveze je velika ideja slovanskega pobraliinstva. Za-stopniiki so izdelali to odobrili glavni zvez in statut, ki se predloži v končno odobrenje posanraim sokolskim organizacijam, oziroma saveznim skupščinam. Zveza prične de. iovail takoj po ratifikaciji praviL
V soboto so položili delegati krasen venec na grob Neznanega vojaka ter so pri. sostvovali velikemu zletu poljskega Sokolstva, katerega se je udeležilo med drugimi društvi tudi 400 ameriških Sokolov.
Faizifikati obvezne vojne odškodnine
Beograd, 17. avgusta, d. Pred kratkim so izsledili v prometu ponarejene obveznice Vojne škode, ki pa se morejo z lahkoto razločevati od pravih zlasti po mnogih jezikovnih pogreškah. Za to se ni bati. da bi ti faizifikati povzročili resnejšo zmedo v trgovini s tem našim najodličnejšim   borznim papirjem.
O falzifikatih se je izdalo uradno obvestilo, ki ugotavlja, da je uradnik neke beograjske banke prodal raznim ose bam 652 komadov ponarejenih obveznic Vojne škode. O tem je Generalna direkcija državnih dolgov takoj obvestila upravo mesta Beograda in zahtevala, da se uvede preiskava in se izsledijo falzifikatorji. Sklepa se, da se ti faizifikati. ki so slabo izdelani, še ni-
so razširili v večji meri in da zaradi tega ne bo opasnosti za promet s temi obveznicami.
Falzifikat je izdelan litograisko, dočim so prave obveznice tiskane. Ponarejene obveznice se razlikujejo od pravih, ker so zamolklo ze o - modre barve, a številke, ki označujejo serijo in števila, so blede in nezadostno pokrite z barvami. V besedi «Obveznica» bela Črta, ki v horicontalnem pravcu sklepa dve vertikalni črti, ki tvorita cirilsko črko «D» ni prekinjena, temveč se v celoti končuje v začetku naslednje črke «A». Po Številki se nahaja zvezdica, katere prave obveznice nimajo. Med ostalimi v omenjenem obresti-lu označenimi jezikovnimi napakami je omeniti «štamparije» mesto «štampa-rija» in «letografija» mesto litografija*, «agoditaka» mesto «zgoditaka». Nesimetrične so tudi številke, ki označujejo število kupona.
BOJI v SIRIJI
— London, 17. avgusta. Po poročilih listov odmevajo politični dogodki, ki se odigravajo v Damasku, tudi v Palestini. Iz Bej. ruta je odšlo deset oklopnih avtomobilov, da prirede manifestacije. »Daily Mali« Javlja iz Jeruzalema, da se med Druži in Francozi prično pogajanja za premirje. Voditelji upora so pripravljeni plačati veliko denar, no globo, Francozi nasproti pa razglasiti dalekosežno amnestijo.
— Pariz, 17. avgusta. Na potniškem ^arniku v Marseille prispeli potniki naglašajo, da vlada trenot no v Siriji in Libanonu popolen mir. Oni uporniški Druži, ki so Sd zatekli v Transjordanijo, so se morali vrniti v svoje kraje, ker so jih. zavrnile angleške obmejne straže s strojnimi puškami
stavka bančnih uradnikov na francoskem
— Pariz, 17. avgusta. Stavku joči bančni uradniki so sklenili poslati posebno deputacijo k posamnim parlamentarnim skupinam, da jih pregovore k skorajšnjemu sklicanju narodne skupščine, ki naj bi obravnavala stavko bančnih uradnikov. Stavka še vedno traja in dobiva resen značaj.
KOLERA V SHANGHAJU
— London, 17. avgusta. V Shang-haju je nastopila kolera epidemično. — Število obolelih dnevno narašča; zadnja dva dni je na novo obolelo 50 oseb.
DESET LET RADI POSKU-ŠENE UGRABITVE FILMSKIH UMETNIC
— New York, 17. avgusta. V Los Angelosu je končan proces, ki je vzbujal po vsem svetu splošno senzacijo. — Radi poskušene ugrabitve dveh filmskih umetnic Marv Pickford in Pole Negri sta bila obsojena na deset let ječe Charles Steven in Claude Holcomb. Tretji obtoženec VVood je bil oproščen. Napravili so rafiniran načrt za ugrabitev obeh umetnic. Čakali so jih z avtomobili pred njiju stanovanji in so ju hoteli odpeljati daleč v gozdove. Neki soudeleženec pa se je skesal in je načrt izdal policiji, ki je nenavadne roparje prijela in zaprla.
veliki rusih manevri ob -—unski meji
— Beograd, 18. avgusta. Iz Bukarešte javljajo: Danes so pričeli ob romunski meji veliki ruski vojaški manevri, ki se jih udeležuje pol milijona vojakov rdeče sovjetske armade. Romunski merodajni krogi smatrajo te manevre za rusko demonstracijo proti Poljski in Romunski. V slučaju vojne s Poljsko pričakujejo romunski vojaški krogi, da Rusija izprazni Odeso in Harkov.
ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI MILANU
— Milan, 17. avgusta. Pri postaji Greco Mflanese ©e je dogodila velika železniška nesreča. S hitrostjo 90 km jo privozil ekspresni vlak v brzovlak, ki je stal na postaji vsled napačne postavitve kretnic. Ekspres, ni vlak je z vso silo trčil v brzovlak in je bilo 23 oseb težko ranjenih.
PRGVIZCRIČNI ŽELEZNIŠKO-TAEIFNT ^OGOVOR Z MAD-
£\rrkc
Beograd, 17. avgusta, d. Včeraj je bil podpisan provizorični železniški dogovor med Jugoslavijo in Madžarsko, ki predvideva za blagovne transporte v tranzitu preko obeh držav znižano to-vornino. Ta dogovor ostane V veljavi do podpisa definitivne železniško-tarif-ne pogodbe med Jugoslavijo in Mad-l žarsko, ki se sedaj izdeluje.
letalska NESREČA
Pula, 17. avgusta, a. Danes dopoldne se je dogodila v bližini Pule težka letalska ne* sreča. Podporočnik Con so lini in pilot Di Giovanni sta se v svrho vaje z letalom dvig nila v zrak, aparat pa se je v višini 200 m nenadoma prekucnil in padel na tla. Oba letalca sta bila takoj mrtva.
italijanski prestolonaslednik polnoleten
Rim, 17. avgusta, a. Prestolonaslednik LJmberto bo v kratkem proglašen za polno* letnega in se s 15. septembrom stalno naseli v Turinu. Prestolonasledniku je dodeljen adjutant general Clerici.
:fektni promet novo-
sadsi*^ borze
Novi Sad, 17. avgusta, d. Tukajšnja efekt na borza je imela v prvi polovici t. 1. pro* meta 7470 efektov, v tečajni vrednosti 1,207.101 Din.
£7 DPCLNITEV NAŠE POŠTE
Beograd, 17. avgusta, r. Upravnik brzo* javne in telefonske centrale G i oka Popović je sporočil danes iz Berlina, da je prevzel vse gradivo za ureditev nase postne, brzo* javne in telefonske službe na račun re*para* cij. To gradivo bo takoj odpravljeno v Beo* grad. S tem bo končno odpravljeno veliko pomanjkanje telefonskih aparatov in kab<* ljev.
Kolera na Kitajskem
London, 17. avgusta, s. Kakor poročajo iz Šangaja, se epidemija kolere vedno bolj širi. Dosedaj je 50 novih smrtnih slučajev. Ste« vilo na koleri bolnih raste dnevno. Dosedaj so oboleli samo Kitajci in noben Evropejec.
Kaj namerava Grška?
— Pariz, 13. avg. Po vesteh iz Carigrada je prišlo na grško»bolgarski meji do resnega spopada. Grki so napadli bolgflr* sko postojanko v Karatopu. Bitka je tra* jala v«>e do noči. Pristavlja se, da vest, ki izvira iz turškega vira, ni potrjena oficjjtej* no z nobene strani.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza*
7% invest, nos. iz leta 1921 denar 75, blago 75, zaklj. 75; Celjska posojilnica dd. denar 201, blago 205; Ljubljanska kreditna banka denar 225, blago 265; MerKantilna banka denar 100, blago 101, zaklj. 100; Prva hrvatska štedionica denar 848; Slavenska banka —.—-; Kreditni zavod denar 175, blago 185, zaklj. 175K-; Strojne tovarne in livarne denar 105; Trboveljska premoge-kopna družba denar 342: Združene papirnice denar 117; Stavbena družba dd. L j. denar 165, blago 180; zast. list. Kr,
deželne banke denar 25; 4}*% kom. zad* Kr. deželne banke denar 25.
LESNI TRG Deske monte, 25 mm,40 mm, 50 mm, fco meia, 4 vagone: denar 500, blago 500, zaključek 500; hrastove vozovne deščice 43 mm—2.65, I. in II., fco meja: denar 1320; testoni, ico meja: blago 550.
Eksekutivna prodala
Remeljni: II. in III. vrsta, fco vagon Lesce 35/70 kom. 129 ms 1 264, 60/60 kom. 15 m* 0.216, 70/70 kom. 313 m1 6.135, 80/80 kom. 5 m5 0.128, 100/100 kom. 25 m8 1.000: denar 465, blago 465, zaključek 465.
2ITNI TRG Pšenica bačka, 77 kg, fco nakladna po-« staja, 2 vagona: denar 275, blago 275, zaključek 275; pšenica domača, fco Ljubljana: denar 275; koruza sremska, fco Postojna, trans., 5 vagonov: denar 237.50, blago 237.50, zaključek 237.50; oves slavonski, par. Ljubljana: blago 195; laneno seme, Iaj fco Ljubljana: denar 450.
Zagrebška borza.
Dne 18. avgusta. Sprejeto ob 13,
D«yvize: Curi h 10.S 2—10.90, Pariz, 2.59 do 2.63, Praga 164?/s—166? ■'„. Newyork 55.55 do 5615, London 270.97—27207, Trst 200 Oo 202.40, Berlin 13.26—13.36, Dunaj 0.0782 da 0.0792. — Valute: dolar 54.85—55.45.
Efekti: 7 •/• in v. pos. 1921 77.50, 2V9V0 drž. rente za ratnu štetu 23S—289. Ljubljanska kreditna 225, Centralna banka 10.50, Hrv. esk. banka 114—115, Kreditna banka Zagreb 115—1 IS, Hipotekama banka 65—65.50, Jugobanka 99.50—100, Praštcdio-na 865—868, Slavenska talka 65—£6, Eksploatacija 55—50, Drava d. d. Osijek 130, Šećerana Osijek 495—500, Isis d. d. 57—60, Nihag 42, Guiman 330—Jč,", Slavcks 150, Slavonija 4S—49, Trboveljska 335, Union paromlin 375-^100, Vevče 110—115.
Inozemske borze.
— Ci:rih, 18. avgusta. P., v. . Beograd 9.225. Pariz 23.95, London 25.05,- Ccwyork 515.50, Milan 18.50, Pr*ga 1525, D. naj 0.007255.
Tržeške predborze danes nismo prejeti
Josip Goričar:
Sirom HzIMe
V Brusi, 5. avgusta.
Dragi urednik! Ko sem Te lansko leto posetil, si me prosil, da bi Ti napisal par vrstic o mojem potovanju po Aziji. Toda delo me je tako zadrževalo, da nisem imel nikoli časa. Ker pa sem Ti — če se ne motim obljubil — da ti bom kaj napisal o svojem potovanju, hočem to obljubo tudi izpolniti. Skoraj dve leti že potujem sedaj križem Azije, dasi se Često vračam tudi v Evropo...
Torej, moj dragi prijatelj, danes sem že tretjič na potu v Bruso. Sedim Iia palubi malega turškega parobroda ter uživam čisti sveži zrak Marmorske-ga morja, lahki veter me hladi, solnce se smeje in vse je tako lepo, da je pravo veselje. Pa kakor vsako veselje, bo tudi to zelo kratko — vročina je sedaj strašna po vsej Aziji. Prišel sem pred par dnevi iz Angore, kjer je človek bolj pečen kot kuhan in tudi v Carigradu je bila vročina zelo neprijetna. Da, človek ni nikoli zadovoljen: sedaj mi je pretopio, potem zopet prehladno. Sicer je samo vprašanje, kaj je bolje — velika vročina ali velika zima. Dokler solnca nisem poznal v vsi njegovi strašni moči, sem bil velik njegov oboževatelj^— in kaj je res lepše kakor solnčne višave Alpskih planin, ali pa globoke, s soln-cem zalite zelene doline gorskih krajev? Ko si pa prepotoval kakih 20—30 tisoč kilometrov vse križem brezkončne ravnine, ravne kakor miza, po katerih tečejo velike reke Tigris in Euirat, ali pa daleko na severoiztoku, kjer se gu-bita Sir-Darja in Amu-Darja v srednje-aziatskih puščavah, tudi ravnih, kakor miza, kjer imajo solnce in solnčni žarki tako moč, da te umore v desetih minutah, ako si brez čelade, in če potuješ po , visokih planjavah Male in Srednje Azije od ozkih vrat v Crno morje do širokih vrat Indije, povsod, kjer ima solnce radi čistote zraka posebno moč, — ne boš več smatral solnca za svojega prijatelja, ker te bo nemilosrčno umorilo, ako ne boš zavaroval glave od smrtonosnih žarkov. Umreti, zadet od solnčarice, je strašnejša smrt, kakor pa zmrzniti v snegu ali ledu. Lani sem bil v Bagdadu in v Basori. Vročina je bila strašna. Pet Evropejcev in Amerikancev je ta čas umrlo od vročine in solnca. Tudi jaz sam sem jedva ušel smrti. Stari turški doktor v Bagdadu, ki tam opravlja zdravniško prakso že 43 let, mi je rekel: «Vas, effendi, je spasilo samo trdno vaše zdravje gotove smrti, ker so pljuča popolnoma zdrava in ker bije vaše srce kakor kronometrska ura.» — Pa o vsem tem kasneje, ko ti bom opisoval popotovanje po teh krajih.—
Še eno bi rad omenil. Da bi si nih-fce ne mislil, da je potovanje po azijskem velikem materiku (kontinentu) i {v drugem smislu prijetno. Hotelov v {našem smislu ni nikjer. Kakor hitro za-
(Izviren dopis.)
pustiš Evropo
- si zapustil tudi moderni komfor t za seboj. In srečen, če te ne mučijo po noči bolhe in regiment stenic, ali če se ne nalezeš uši — in če te ne mučijo komarji. Imel sem lani že dvakrat malarijo in po 40° vročine vsak drug dan. Zelo počasi sem okreval. Letos me je ozdravil Neo-Salversan, ki je najboljši lek proti malariji — samo da ta lek ni brez nevarnosti, kakor mi je pravil te dni neki doktor iz Batavije (Java), ki trdi, da po večkratne doze tega leka silno vplivajo na srce. — Pa so še drugi nevarni mrčesi, kakor zloglasna »mala« v nekih pokrajinah Perzije, ki se je je treba zlasti bati, ker povzroča posebno velike vrste ran, ki jih Angleži imenujejo Aleppo ali Bagh-dad »boils«, grde, po krajcar in še večje rane, ki se pojavljajo na licu ali na rokah in ne izginejo celo leto ali tudi dve in ki jih radi tega imenujejo Per-zijanci enoletno bolezen. Moderna medicina ne pozna nobenega zdravila proti temu. Griža, legar in kolera so druge bolezni, ki so nevarne popotnikom v teh pokrajinah.
Ali ena stvar je, ki vzbuja v jutranjih deželah naše največje zanimanje. Nočni nebesni svod, ki se zdi, kakor da bi se neizmerna kupola, pokrita z milijoni svetlih zvezd, počasi sukala nad tvojo glavo. Če spiš na nepregledni pustinji ali pa na strehi kake hiše (vse strehe so ravne), in ko se nrebudiš v noči in gledaš naravnost v nebo, se ti zdi, da vidiš, kako se sučejo zvezde nad teboj. Srce in duša zasanjata in misli se vzpno v višave in lete na krilih domišljije v daljno domovino, kjer žive tvoji dragi v upanju in strahu v srcu, da-li se zopet vrneš iz tujine.
V tem trenotku se bližamo obalam Azije.
Poslovil sem se srčno od turškega kapitana, ki ga poznam že dve leti. »Pomnite, effendi, ko nas je zadržala na morju pred dvemi leti zimska burja 24 ur na morju na potu v Carigrad?« »Da, dobro se spominjam«, sem odgovo ril, »kako smo zmrzovali ter se borili proti vetru in snegu — in danes, kaka vročina?!« Na obali v Mudaniji me je že Čakal Osman Bej. rodom Bosanec, in hitro smo se vzpeli na avtomobil in po precej dobri cesti zdrčali skozi oljske vrte proti Brusi.
Brusa ima izmed vseh turških mest najlepšo lego. Ob vznožju Olimpa, ali po turško Kešiš-dagha, pod 2200 m visoko goro, gleda mesto na Bruško goro tako prijazno, da z veseljem bivaš v njem. Mnogo vode teče z gor, zato je mesto polno vrtov. Brusa je znamenita, ker so tu grobovi prvih turških sultanov Osmana, Murada, Orha-na in Bajezida, ker so tu topli žvepleni vrelci in najlepša turška mošeja YeŠil
POLET NAD EVROPO V 3 DNEH. Ka piian Arrcchart (desno) in poročnik Carot (levo) hočeta poleteti nad Evropo od Pariza preko Carigrada — Moskve in Kopen* hagena ter nazaj v Pariz. Polet bo trajal 3 dni.
Džamija ali Zelena mošeja. Sicer pa moram priznati, da mi džamija mevle-vih der xv v Koniji (derviši, ki plešejo) bcij u;:aja kakor pa Yešil (Ješil) Džamija. Poleg tega ima še Konijska džamija dva parketa za ples, ki jih je malokje videti v Evropi.
Tobaka (tutiina) se je produciralo tukaj približno 7 milijonov kg in 750 tisoč kg kokonov, približno za šest milijonov turških lir ali čez 3 in četrt milijona dolarjev. Zatrjeval mi je neki bančni uradnik, ki pozna tukajšnje razmere že 20 let, da kmetje niso ne enega groša od vsega tega pridelka naložili v hranilnico. To je najjasnejši dokaz o zaostalosti turškega naroda.'Ljudje nosijo denar seboj ali pa ga hranijo doma, mnogokrat v čistem zlatu, ker v papir nimajo zaupanja. Ta mrtev kapital zelo ovira trgovino, ki samo za težke procente dobiva kredite. Tudi kakih 200.000 turških lir je izgubljenih na odstotkih, ker kmetje držijo denar v starih loncih.
Še ena stvar ovira promet in trgovino v lepi Brusi in to so težave, ki jih dela vlada svojim in tujim državljanom v popotovanju iz kraja v kraj. Če hočeš iz mesta v mesto, moraš dobiti od policije dovoljenje (permit de vo-yage), dve fotografiji moraš pridati. 50-000 turistov bi vsako leto obiskalo Bruso, če bi teh ovir ne bilo. Ako bi vsak pustil samo 15 lir tukaj, prineslo bi to v Bruso tričetrt milijona turških lir.
Vsekakor je napredek tudi tukaj viden in posebno avtomobili, kamjoni in traktorji Ford bodo predrugačili ta svet bolj kakor vse drugo.
(Konec jutri.)
Politične vesti
= Davidović o sporazumu. Na zagrebški konferenci Demokratske stranke v nedeljo 16. avg. je govoril vodja te stranke g. Davidović o sporazumu in med drugim izjavil: Sumimo v radikalno stranko in v g. Pašiča. Sedanji sporazum ni od srca. Sporazum je bila naša ideja. Ali mi smo ga hoteli ustvariti po drugi poti. Bojim se reakcije. Glejte zakon o štampi. Demokratska stranka se bori proti reakciji in zato je njena vloga v današnjih dneh zelo važna. Kakor stoje stvari danes, je velika nevarnost, da pride do tistega «Hrvati na okup» in «Srbi na okup». Radikali so bili vedno velikosrbska stranka. Ni dobro, da se na drugi strani ustanovi velikohrvatska stranka. Ako sedaj pride do borbe, bo mnogo težja in s slabšimi posledicami kakor je bila prošla borba. — čisto pravilno!
= Nepoboljšljivi Bolgari. Bolgarski časopisi te dni objavljajo številne članke, v katerih zahtevajo od vlade, da pokrene na predstojećem zasedanju Društva narodov v Ženevi bolgarsko manjšinsko vprašanje. V ospredju te akcije stoje bolgarski nacijonalistični krogi in voditelji Makedonstvujočih. — Listi opozarjajo na sestavo jugosloven-ske delegacije in pozivajo vlado, naj izbere najmočnejše predstavnike iz bolgarske politike, da bodo lahko zadostno branili interese bolgarske manjšine v Makedoniji. — Radovedni smo, kako bo g. Stepan Radič zavrnil bolgarske pretenzije na Makedonijo!
== Orlando se vrača v Rim. Bivši italijanski ministrski predsednik Orlan* do, ki je vsled dogodkov v Palermu hotel zapustiti Italijo in se nastaniti v Franciji, se je vrnil v Rim, kjer bo sto* pil na čelo energične opozicijonalne akcije sroti fašistovskemu režimu. Li* sti pišejo, da sprejme italijanski kralj Orlanda v posebni avdijenci.
= Angleška laburistična stranka iz* premeni svoj naslov. V Liverpoolu se vrši v kratkem veliko zborovanje an* gieške delavske stranke. Na zborova* nju se bo med drugm stavil predlog, naj se laburistična stranka izpremeni v «Socia!istično stranko Anglije*.
= Nemčija pospeši vstop v Društvo narodov. Nemški zunanji minister dr. Stresemann je izjavil povodom raz* prave o nemškosbelgijski trgovinski po* godbi, da pospeši Nemčija svoj vstop v Društvo narodov,, da na ta način omogoči belgisko * nemško sodelovanje v Kongu in v ostalih bivših nemških kolonijah v Afriki.
KONFERENCA KRŠČANSKIH CERKVA V STOCKHOLMU. Švedski knezoškof So* derhlom, ki ga licf/mo ru: stiki, je sklical konferenco krščanskih cerkva. Konferenca se prične v sredo 19. t. m. Udeleže se je za* sicpnlki vseh kršč. cerkva, razen katoliške.
13
99
Debela gostilničarka se je zganila in dejala dolg: aahh«, natakarica je zaklik-lila z rokami in vskliknila čudno presenečena, slučajni muzikant v kotu je pritisnil bas na harmoniki močneje in vsa družba stalnega omizja je skočila pokonci in vrtila oči v prepričanju, da sanja. Saj ni bilo mogoče, ni bilo mogoče ...
V sobo je namreč stopil gospod Lovro, se močno pozibal in se vsedel najpoprej na n-cjbližnj! stol. Na ustnicah se mu je videlo, da bi rad nekaj naročil, tedaj pa so že planili vsi od mize, ga prijeli pod pazduho, debela gostilničarka je primaknila stole, natakarica Tinka pa že držala liter za vrat. Med rrruziko, vpitjem, vskiikanjem žensk se je izvršil čudoviti dogodek. Gospod Lovro je sedel prvič po pol letu zopet v svoji stalni gostilni in sicer že nekoliko natres-kan. Ko se je družba nekoliko umirila in si natočila kozarce, je imel vsakdo priliko opaziti, da je gospod Lovro ganjen, ganjen nad tem sprejemom. Veselje družbe radi njegove prisotnosti ga je božalo kakor prvi poljub one, radi katere je zopet obiskal po šestih mesecih svoje poroke zopet gostilno. Njegov Obraz je razodeval mehka čustva, ki so ga dražila skoro na jok. Rad bi veliko govoril, toda v grlu ga je stiskalo in družba se je morala zadovoj>rti nekaj časa s tem, da je vsak hipec vstal nekoliko trdo s svojega stola in stegnil svojo roko, da je lahko stisnil zopet roko temu ali onemu prijatelju. Noben vrag pa ni znal, zakaj je zgrabil roke samca vsenežneje, kakor roko oženjenca. Ta in oni se je trudil, da razvozla zagonetko preje predno prične Lovro pripovedovati morda sam.
Natakarica Tinka je stala nekaj časa v kotu, ko pa se ji je zdelo, da je opazila na obrazu gospoda Lovrota vsebolj žalosten izraz, si ni mogla kaj, da ne bi pristopila bližje. Srce ji je bilo močneje in zdelo se ji je, da bi lahko brez strahu vprašala: »Lovrek, Lovrek, ali si še kaj moj?«
Vendar pa je ukrotila svoja topla čustva do fanta, ki jo je včasih »faTbal«, napravila navaden obraz, naslonila komolec na mizo rn vprašala kar tjavendan: »In zdravje gospe soproge!?«
Gospod Lovro je vn v muho na stropu. Ka: krepko:
»Izborno! «
»In Vaše?«
»Žaltovo!« — »Pa ; vinčka!«
Tedaj pa so zopet vstali prijatelj] izza mize, skočili skoro na njega in hitelf povpraševati v skrbeh: »Ej Lovro, kaj vraga ti manjka? Kje te boli?«
Nekdo se je tudi spomnil in bleknil:
»Kako se počutiš v zakonu?«
Ta je zadel. Gospod Lovro je zavil oči, si natočil poln kozarček, poteptal soseda po rami in govoril strmečim poslušalcem:
»Kako se počutim v zakonu? Imenitno! Včasih skoro ravno tako, kakor preje v svojem samstvu. Na primer ako pridem pozno domov..., tedaj stojim ob ograji pred hišo, ravno tako, kakor sem delal preje, sem dobil od nje prvi poljubček, predno sem ji sploh povedal, kako grozansko jo
)esedo, ozrsi se ie čulo
ljubim... CHedam pri oknu njeno silhueto in v prsih me stiska, kakor kedaj preje. Nekam čuden strah, roda bratci, brez vsaka primesi, one čudne sladkosti, kakor nekda*. Ko se priplazim do vrat in stopim v sobo, bi privoščil tudi vam, da čujete njen nežni glasek...
Danes na primer sva hodila po ulicah. Ustavila sva se pred izložbo modistke in nesrečnica je opazila nekak klobuk. Dejala je samo: »Moram ga imeti!« Mene je krivilo in odvrnil sem ves poten: »To je naravnost greh — taka cena!«
Ona: »Hm, naj pride ta greh na mojo glavo!«
Gospoda, jaz obupavaon. Blagor ti Tonček, blagor ti Tonček, težko je na svetu biti zakonski mož.«
Lovretova izpoved je navzoče težko ganila. Natakarica Tinka je nosila na mizo literček za literčkom in si vmes brisala solze. Na koncu je še dejala Lovretu: Ti...
Elementarne nezgode
Neurja. — Toča. — Človeške žrtve.
Kakor smo poročali že včeraj, je v so. boto, deloma tudi v nedeljo divjalo strahovito neurje nad raznimi kraji v Sloveniji, deloma tudi na Hrvatskem. Prihajajo pa tudi poročila o sLlnih nevihtah, ki eo divjale 12. t. m. nwi ljubljansko okolico in pov. ZTOčile veliko škodo v občinah Ig, Tomišelj, Šmarje, Pijava gorica, dalje vasi Skofeljca. Klanec. Zalog, Reber, Dula, Pleše, Plat*. Gajnlče, Veliki in M aH vrh. Toča je tu, kakor še v nekaterih drugih krajih povzročila na polju in v sadovnjakih veliko Škodo. Poljski pridelki so uničeni, sadje sklateno itd. Prebivalstvo, ki je ob dobro letino, Jo 6iIno potrto.
V Boboto zvečer so divjale nevihte zlasti na Gorenjskem. Okoli 18. bo Je stemnilo nad Kranjsko goro in bližnjo okolico in pričela je padati debela toča v velikosti oreha. Toča je povzročila veliko Škodo v Bohinjski Beli, na Bledu in Dobravi. Sadno drevje je večinoma okleščeno, silno pa »o trpela tudi polja. Na Bledu je bfla na Zakl sokoteka telovadba In bilo Je navzočega mnogo občinstva. Res sreča Je, da Je telovadba končala malo pred. 18. in WŠ nevihta zatekla, udeležencev na prost ean. Navzlic temu se je večina morala zateči ▼ najbližje restavracije in hotele, kjer so vedriti. Med nevihto je večkarat treščil© in je res sreča, da ni bilo človeških *r*ev. Vihar je na Jezeru zalotil mnogo čolnov, dva sta ae tudi baje prevrnila* Prvotno razš'rjene tartarsko vesti, da je utonilo 23 oseb, eo se izkazale za neosnovane. J*a Ro«*a Je stroki ubila dva vola na pa&i. Lansko letio Je na nekem bMž-•ogem pazniku strela ubila 7 volov. Na Ojst-rem vrhu Je strele. igriSgata posflojpje posest, n$ka Ivana Kosa, ki Je pogorelo do taL
V Šmarju prt Ljnbitfani je v soboto zvečer treščilo v kozolec posestnika Frana Hribarja in Je pogorel do taL
V Zagrebu je, nevihta zahtevala tri Človeške žrtve. Na ztetiSču je v soboto enkrat silno treščflo in s tribtme se Je zrušila neka 40 letna ženska.   Sprva se je splošno smatoalo, da je vanjo troččiilo, kasneje Je pol. zdravnik dr. Stančić ugotovil, da Jo je zadela kap Pokojnica je Berta Mraz, k prišla pred dvema   dnevoma te Kran Gore na sokotekl zlet v Zagreb, čim Je stalo neurje, Je tekla proti svojemu d- n 27 letna kuharica Marija Zupančič, ra
•1b Klanca. Tekla je po nasipu potoka Tu. ftkanee, ko Je nenadoma strahovirtso trefl > o. Strela Jo je ubfla na licu mesta. Mrtv« naSla sestra, ki je bila v skrbeh za njo m Jo J© §la iakat. V FSKpoatičevi ulioi Je st ubila JamtaB, Hiržfma, kurjača na drž železnici, ki Je bafi stopil iz neke trgovine. Pokojni je bil star 57 let, oženjen in očs treh otrok. Trupla vaeh žrtev elementi nezgode so prepeljali v mrtvašnico.
Po sesfifi
— Kakšna je varnost po londonskih cah, sledi iz nastopnega poročila: Od 1 9. t. m. je izgubilo življenje na Ion do r ulicah 58 oseb, težko in lahko ranjeni je bilo nad sto.
* Poroka v blaznJcf. Iz Pariza poro da se je vršila v blaznicl v Lili u porok: kega blaznika z dekletom, s katero je občeval, predno je prišel v ta zavod. Por.^k? se je izvršila nemoteno povsem redno in navzočega je bilo precej občinstva. Po francoskem zakonu se blaznik lahko poroči z * dovoljenjem zdravnika in prokuratorja. v
— Dviganje   Franz Josefa . Iz lir nova poročajo, da dviganje potopljene ladje »Franz Josef« zelo napreduje In da Jo v kratkem ugledajo na površini morja
V. L Križanovska:
U
27 i razuzdane in ničvredne — toda tebi ni bilo dano j soditi jih. Prokletstvo vseh, teži tvon dušo. Sama j boš bridko obžalovala bogokletstvo, s katerim si si omadeževala usta. Prokletstvo pa, ki je šlo na račun tukaj stoječega rmoža, vaju bo Še dolgo ločilo. :— Oborožiti te hočem z magičnim orožjem, da I Za tvoje zločine te moram obsoditi na samotno živ-se boš lahko ubranil maščevalnih in hudobnih du- ljenje. Ti ostaneš tu, toda nas ne boš videla, dokler hov, ki te bodo preganjali. Ne pozabi, da imaš pra- ne bo zadoščeno vsemogočni pravici za kri, ki si jo
Roman.
vico rabiti samo to orožje!
— Evo ga, — je dejal Holandec in pokazal ro-£aj meča, ki mu je visel za pasom.
Globoko si ie zamislil, potem pa nadaljeval: Ko sem vtaknil meč za pas, mi je nataknil starec na prst ta-le prstan, rekoč:
— Vzemi ta prstan kot simbol, da si odslej član bratovščine Okrogle mize večnosti, obenem pa prejmi ime »Dahir«. Pod tem imenom boš član naše bratovščine. Ko te pripravi na tvoji prokleti ladji osamljenost in ruga do obupa, udariš na zvon, ki nas opozori, da ti priskočimo na pomoč. Poleg tega lahko včasih tudi zapustiš ladjo in občuješ z ljudmi, toda ne več kot tri dni in tri noči. Zdaj pa pojdi in porabi Čas, ki ti še preostaja, za zabavo med svojimi novimi brati.
Poljubil sem starcu roko in vstal. Približala se mu je bleda in razburjena Lora.
— Premagala te je slepa mržnja in maščevalnost ki ni vredna kristjanke. To te je spravilo tako
prelila in za prokletstvo, ki si je izgovorila. Pokažejo ti kraj, kjer boš živela sama v molitvi in kesa-nju. Kdorkoli izmed smrtnih te zagleda, bo nesrečen. Nikar se torej nikomur ne pokaži, da ne pomnožiš števila svojih žrtev.
Tri dni in tri noči sva živela v tem skrivnostnem dvorcu. Njegovi prebivalci, ki niso nikoli zapuščali tega kraja miru in sreče, so občevali ž nama kakor z bratoma.
Cez dan so bratje višjih stopenj večinoma delali, mene pa niso pustili k delu. Ob določenem času pa so se vsi zbirali v dvorani, ki jo boste videli kmalu tudi vi, Supramati. Tam stoji na veliki okrogli mizi zlati kelih, ki je vedno poln skrivnostne tekočine. Ta kelih gre iz rok v roke in vsak izpije iz njega požirek.
Zvečer tretjega dne je bila v svetišču, kjer je shranjena Gralova čaša, velika služba božja s petjem.
— Oprostite, dragi brat, — ga je prekinil Mor-
nega in dostopnega. In vendar je ugotovljeno, da je pravljica o Gralu pesniška izmišljotina, ki je nastala bržkone v VValesu in ki jo opeva vitez-tru-badur XIII. stol. Wolfram von Eschenbach. Dahir se je nasmehnil.
Istorija o Gralu v taki obliki, kakor jo pripoveduje VVolfram von Eschenbach, pred njim pa Chre-stien de Troyes, Gautier de Doullens in drugi, je seve pesniška izmišljotina.
Osnova legende, ki omenja tudi življenjski eliksir, ie Pa resnica, o kateri niti vi, niti jaz ne morem dvomiti. Kljub temu, da so bratje Okrogle mize večnosti zelo vestno Čuvali skrivnost, je marsikaj znano. Iz pradavnih časov je šla ta legenda od ust do ust, ljudje so jo okrasili z običaji in verami minulih časov in tako je doživela že dopolnjena, pre-drugačena in skažena srednji vek, ko so ji dali von Eschenbach in njegovi predniki krščansko obeležje. Življenjska tekočina se spreminja v OdreŠeni-kovo kri, pogled na kelih daje nesmrtnost, naše skrivno pribežališče se pa spreminja v nedosegljivi Gralov hram, ki ga iščejo vitezi vsega sveta.
Če bi prišle keltske in normandske pravljice, ali celo provansalske pesnitve do vas v prvotni obliki, bi našli vi jasnejše sledove o postanku teh legend. Toda vse to se je izgubilo. Zadnje ostanke izvirnih pravljic, ki so se ohranile še med Albigojci, je uničila civilizacija. Ostale so samo pesnitve ne-
daleč.. d» si mojila liudi. Tvoie žrtye so bile .sicexi«an* Zč večkrat ste omenili.Grala, kot n^ekaj resnic- I katerih srednjeveških nemških pesnikov. Ce hnenu-
-1----1    i        'i -BBS—~r——-----
jem našo bratovščino, »Gralovo bratovščino«, storim to zato, da rabim vam znano ime, ki je nastalo iz besede Saing rćal, kar pomeni sang royal ali carska kri. Ta alegorični pomen je zelo točen, ker je življenjska tekočina res carska kri prirode.
— Hvala vam, brat, za pojasnilo! Zdaj pa, prosim, nadaljujte svojo zanimivo povest, — je dejal Morgan. *
— Povest se že bliža koncu. Ko sem stopil še ves razburjen iz svetišča, sem zagledal Loro. Približala se mi je in me povabila, naj si ogledam določeni kraj, kjer bo morala živeti v samoti. Rade-volje sem sprejel to ponudbo. Lora me je spremila k jezeru. Tu sva sedla v čoln in se odpeljala k stopnicam, po katerih sva prišla v obširno votlino. Iz ene stene je žuborel potok. Voda je tekla najprej v velik kameniti bazen, potem se je pa izgubljala v razpoklini visoke skale. V ozadju, na drugi strani je stala postelja in miza, na kateri je bila debela knjiga, kelih in sveče. V vdolbini je bil pritrjen križ, pred katerim je gorela večna luč.
— Tu sem torej obsojena živeti! Vsako nedeljo mi bo prinašal mladi svečenik izbrane jestvine in čisto perilo. V tem bazenu se lahko kopljem. Ves prosti čas pa moram posvetiti izučevanju te knjige, — je dejala Lora in njene ustnice so zadrhtele. — Jutri bo pot, ki vodi k jezeru, zaprta. Če mi bo treba čistega zraka, se bom morala vzpenjati tja ffori
■
štev. 186
»SLOVENSKI  N a R O Di dne 19. avgusta i^o.
StTa..
Pismo iz Prage.
Kompromis za parlamentarno delo.   K aretacijam komunistov.
ŠoupaL
Kaša politična javnost se bavi pozorno % vprašanjem, kedaj pride do volitev v parlamentu. Socijalni demokratje zahtevajo, da bi se zbornica razpustila in bi se volitve vršile že jeseni. Ostale štiri stranke v koaliciji se protivijo temu in žele, da bi se počakalo z volitvami do spomladi 1926, ko poteče zakoniti obrok šestih let. za katera so bili Člani poslanske zbornice izvoljeni. Zraven hoče soc. dem. stranka še to, da hj bil parlament sedaj takoj sklican, da bi rešH še ostali program in v novembru bi se vršile volitve. Svojo zahtevo po novih voKtvah utemeljujejo socijalni demokrat je I tem, da parlament nima več sile in volje xa delo in da se njunega ojačenja glede na predvolilno ozračje ne da pričakovati. Gotovo pa tiči nedoslednost v tem, da se trdi o parlamentu, da je za delo nesposoben, na drugi strani pa se to v njem zahteva. Socijalni demokratje označajo za najnujnejše samo rešitev zakona o volilni reformi in zakona o stavbnem gibanju, v čemur soglašajo ž njimi tudi ostale stranke koalicije, toda poleg tega bi radi dosegli se brez-odk>žno rešitev nekaterih drugih predlog. Narodni demokratje zahtevajo sprejetje zakona o uradniških vžitkih, davčno reformo bi državni proračun, s čemur soglašajo republikanski zemljedelci. Češki socijalisti stremijo po rešitvi cerkvenopolitičnih vprašanj itd. Tako stori tu zlasti ena stranka proti ostalim štinm in stvar se ne da razvozlati drugače nego s kompromisom. Ako pride do tega, odpade samo po sebi vprašanje predčasnih volitev. Ne smemo pozabiti, da ima klic soc. demokratov po novih volitvah pravi vzrok drugje. Oni računajo
15. avgusta.
z razpadom komunistične stranke in po njihovem mnenju bi biLi za nje na jesen izgledi pri volitvah najboljši.
K poročilu o aretaciji znanih komunističnih voditeljev glavnega tajnika dr. Houserja, Jilka fn Štastnega radi suma glede na priprave za atentat na prezidenta Masaryka, smo izvedeh iz povsem konrpe-tentnph virov te zandmdve podrobnosti: uradi so bili na slučaj opozoTjeni z dopisom, v katerem so bila navedena tudi imena oseb, ki so vedele za namen. Ena teh oseb je J. Grossman, ki je bil po povratku iz Amerike dve leti komunistični tajnik in redaktor. Ta je tudi pri zaslišanju obseg one ovadbe popolnoma potrdil. Razven tega so bile pri zaslišanju neke druge priče, povsem neodvisno od Grossmana. potrjene istotako nekatere važne okolnosti in ker se ni posrečilo ne dr. Houserju in ne Štastnemu, da bi zavrnila na sebe naneseni sum, ju je izločila policija kot upravičeno sumljiva deželnemu kazenskemu sodišču, ki je takoj pričelo preiskovalno postopanje, o katerega poteku še m poročil. Splošno se sodi, da je na prezidenta Ma*aryka pripravljeni napad i j. šel iz istega vira, kakor umor ministra Rašina.
Kar se tiče vesti o namenu RaSinovega morilca Soupala, umoriti tudi kralja Aleksandra v Marijanskih Lažnih, lahko med tem omenimo, da niso policijski uradi vodili nikakega poizvedovanja v tej smeri. S tem še ni rečeneo, da bi poročilo o novem Šoupalovem priznanju ne slonelo na istini, ker je znano, da je bil Soupal pred kratkim v resnici zaslišan. J. K. S.
Prosveta
.itori"
Mesečna revija za novo zborovsko gLsbo.
Odkar so utihnili »Novi Akordi«, zbor* nik za vokalno in instrumentalno glasbo, ki so si idobili neprecenljivih zaslug za slo* vensko moderno glasbo, smo Slovenci ostali brez glasbene revije.
Pevskim zborom in njih pevovodjem, ki streme po napredku, je bUo 6 preneha* njem »Novih Akordov« sestavljanje kon* oeitnih programov silno otežkočeno. Da bi se vsaj deloma zamašila ta vrzel, je nad vse delavno in požrtvovalno pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« na inicijativo svojega pevovodje g. Zorka Prelovca od časa do časa izdajalo novejše skladbe. Videč pa, ka» ko mogočno narašča zanimanje za zborova sko petje v naši osvobojeni domovini in uvidevši, kako silno potrebni smo svojega lastnega glasbenega zbornika, je »Ljubljan* ski Zvon« v proslavo 201etnice svojega ob» stoja sklenil izdajati mesečno revijo za vo« kalno glasbo. In tako so izšli začetkom le* tošnjega leta »Zbori«, mesečnik, ki ga ure« juje idealno marljivi Zorko Prelovec. — »Zbori« so se v kratkem času tako prilju* bili, da štejejo med svoje naročnike števil* na pevska društva od Triglava do Vardarja. Našli so pa tudi pot med brate Primorce in celo med naše rojake v Ameriki. In to »Zbori« po vsej pravici zaslužijo. Odlikuje* jo se po lični zunajosti in njih cena je v resnici skromna. Do konca leta izide na 50 straneh 25 skladb za 20 Din. To je več kot poceni. Kakor sem izvedel izza kulis, bodo »Zbori« prihodnje leto po obsegu večji in dobe literarno prilogo, kar seveda z naj* večjim veseljem pozdravljamo. G Prelovcu pa kličem: »Le vztrajno naprej po začrtani poti v procvit in ponos naše pesmi!«
Do sedaj leži pred nami 8 številk te re* vije z bogato in krasno vsebino, in sicer 7 moških ter 6 mešanih zborov od Adamiča, Premrla, Ravnika in Ocvirka.
Poslednjega »Sjašiš sunašce« in »Moja pomlad« sta prikupni pesmi, namenjeni pred vsem šibkejšim podeželskim zborom. Po Premrlovem .humorja polnem »Polžku« bo vsak z veseljem segel; med tem pa je istega
I. Ar hipov.
kladatelja toplo občutena »Večerna« do* stopna le :Tvežbanejšim zborom. Ravno ta* ko se bodo le rutinirani pevci z uspehom lotili Ravnikovih dveh moških zborov »Solnce v zenitu« in »Kam si šla«.
Emil Adamič je v pred ležečih »Zbo» rih« zastopan s šestimi skladbami, in sicer »Božična«, »Jezus je majhen«, »Krški zvo* novi« (moški zbori) ter »Zrelo žito«, »Kaj ti je, Mojca?« in »Vragova nevesta« (meš. zbori). Izmed naštetih zborov sta najpo* membnejša »Krški zvonovi« in »Vragova nevesta«. »Krški zvonovi« so zelo zanimivi, toda silno težki; menda pač edini te vrsto v naši zborovski literaturi. Le škoda, da se ne bo kmalu našel zbor, ki bi bil kos tej težki skladbi. Toda končno to nič ne de; saj pravijo, da pride Črez sedem let vse prav. Adamiču pa prav nič ne zamerim, če napiše včasih kaj tacega, — kar ni za vsa* cega; kajti umetniku njegovega slovesa se ni treba ravnati po željah in okusu naših podeželskih društev; za te je dovolj drugih komponistov. Zelo efektna skladba je nje* gov mešani zbor »Vragova nevesta«, zložena na narodno besedilo iz Štrekljeve zbirke. Adamič ima pač srečno roko v izbiri teksta, ki mu je tudi tokrat pripomogel, da je skladba tako vrlo uspela. Imam vtis, da se mu najbolj »posrečijo« skladbe, ki jih kom* ponira na besedila dramatskega značaja. — Boljši koncertni Tbori bodo »Vragovo neve* sto« brezdvomno vsikdar z velikim uspehom izvajali. Vse njegove pesmi so dragoceni zakladi — nekatere pravi umetniški biseri — naše glasbene literature. Zato pa vzamem njegove sHadbe vsakokrat z največjim ve* sel jem in zanimanjem v roke. Smelo trdim, da je Adamič najpriljubljenejši in najpopu* larneiši komponist med Slovenci.
In ta od Boga obdarjeni umetnik, ki nam je podal nešteto lepih stvari, praznuje letos 251etni jubilej plodonosnega delova* nja na glasbenem polju. Štejemo si v častno dolžnost, da se ob tej priliki hvaležno spo* minjamo njegovih velikih in nevenljivih za* slug, ki si jih je stekel za slovensko m o* derno pesem. Z globokim spoštovanjem mu kličemo: Na mnoga leta, nam v radost, narodu v čast!
Oskar Moli.
Prvi jugostovenski kongres za pospeševanje etične kulture
RESOLUCIJA.
Prvi jugoslovenski kongres za pospeševanje etične kulture, ki se je vršil v Sarajevu od 9. do 11. t. m., je sperjel nastopno resolucijo :
L) Moralna dekadenca družbe ni samo posledica svetovne vojne, marveč je v ozki zvezi z elementi evropske kulture, zlasti materijalistačnega nazora o svetu in življenju.
2. ) Vzgoja v družbi in Šoli, ki razvija intelektualne in zanemarja človeške moralne moči, doprinaša k širenju materija-lisfcčne epidemije in k upadanju morale.
3. ) Mnoge družabne kulturne ustanove, zlssti javni tisk, kino in pornografska literatura so pospešili moralno razsulo družabne zajednice.
4. ) Politično - strankarski Interesi, poslužujoč se lažne demokracije, so korjm-piraii Široke mase, rušeč na ta način človekovo dostojanstvo in čast.
5. ) V velikem delu naše inteligence Je prevladala desorijentacija v moralnem pogledu in kaže poleg intelektualne opreme mnoge znake duševne neizobraženosti In slabe etične zavesti.
Kongres je sklenil, da hoče radi tega organizirati etično društvo za vse kraje naše države, ki bo z vzgojnimi, kulturnimi in prosvetnimi sredstvi na vseh poljih pobijalo epidemijo nemorale in bo delalo za probujo etičnih sH našega naroda.
— Najboljše plačan operni pevec je
nemški baritonist Mihael Bohnen, ki bo dobival za svojih 35 nastopov v dunajski ljudski operi vsak večer 1000 mark v zlatu. Poleg tega ima pevec celo vrsto bogatih občudovalcev, ki hočejo pomagati njemu in operi, pa so sklenili, da mu bodo dali 1000 dolarjev za vsako predstavo.
DRZEN SKOK Igralec Mourand ki je skočil s kolesom z 10 m visokega stolpa v
Seno. V ozLdju Eifflov stolp. , --
Konjske dirke v Ljutomeru
Slavnostni dnevi v Ljutomeru.
Ljutomer, 17. avgusta.
Ob praznikih, 15. m 16. t. m. so konje, rejci Murskega polja proslavili na svetal način 50-letnico dirkaškega društva »Kola vozača ln jahača« v Ljutomeru. Od daleč naokoli so prisne'i številni gostje Ln ljubitelji konj, da prisostvujejo redki proslavi. Mesto Je bilo v zastavah, povsod je vladalo živahno vrvenje. Poset cenijo na 5000 oseb. Vse sobe, M so b:!e na razpolago, so bile tasedene in številni gostje so morala prenočiti v sosednjih ter okoliških krajih. Glavne eflavnosti so bile na dirkališču poleg žrebčarne Cven pri Ljutomeru. Navzlic neugodnemu vremenu je dirkam prisostvovalo nad 3000 oseb. Dirka se je vršila pod vodstvom barona g. Rossmanita, g. Lov. ra Petovarja, Htnka Drvenika in g. F. Zemljica. Med drugimi številnimi gosti in zastopniki so bili navzoči sledeči gg.: ravnatelj Steanhaus kot zastopnik ministra za poljedelstvo, inž. Zidanšek kot zastopnik velikega župana v Mariboru, g. Lovno Petovar kot predsednik društva »a rejo konj v okrožju Maribor m kot zastopnik Trgovske zbornice, dalje ptujski ?upan dr. Mate Senčar, okrajni glavar dr. Mlinar,
grof Jan kovic in Številni zastopniki dirkalnih društev v Čakovcu in Varaždinu. Drugi dan je prišel k svečanostim tudi veliki župan dr. Otmar Pirkmayer. Iz Ljubljane 60 prispeli gerent g. Josip Turk in kmetijski referent ljubljanske oblasti g. Sanein kot zastopnik velikega župana. Pred dirko je navzoče pozdravil predsednik kola g. Žemljic, g. Drvenik pa je v kratkih besedah orisal 50 letno dobo obstoja društva. Veliki žu. pan dr. Pirkmaver je nato izročil red Sv. Save V. stopnje g. Drveniku. Rezultati obeh dirk so bili: V soboto:
Gatopska dirka (7 tekm.) 1. Čila (Anton Slavič iz Grab). 2. Lifka (Franc Vavpotič). 3. Dragolina (Jurša iz Gor-Radgone). — Deževno vreme je močno motilo potek dirke. Obisk kljub raznim oviram zadovoljiv.
Dirke v nedeljo:
Glavna dirka za triletne in starejše ko. nje. 1. Pina (Miha F i 11 p i č iz Staremove vasi). 2. Koketka (Vunderl Iz Veržeja). 3. Nadina (M. Slavi č).
Dirka Cven I. del: 1. Poldek (Ant. Slavič). Pozornost so vzbujali državni kasački žrebci zlasti »Nekfilko«.
Dirka Cven II. del: 1. Dragolina (Jur-
Sa).
Dvovpreina dirka za 3letne in starejše konje. 1. Pozor m Pina (vozita hčerka g. M.
Filipiča). Najzanimivejša dirka dneva, ker so vozile hčerke in žene konjerejcev.
Dirka senjorjev nad 60 let starih: X. Koketka (vozil 73 letni g. Alojz Ferenc, soustanovitelj društva in prvi dirkač na ljutomerskem dirkališču) 2. Pina (vozli 70-letnl Alojz Razlag iz zitarovcev. 3. Nadina (vozil 69 letni A. Slavič). Občinstvo Je stare komjerejce navdušeno pozdravljalo. — Po končani dirki se Je Vršila velika ljudska veselica, ki Je prav dobro uspela.
Za ljutomerske konjske dirke Je vladalo povsod živahno zanimanje in so k prireditvi prispeli daljni ljubitelji konjskega športa, tako iz LJubljaae, Zagreba, Varaždina in celo z Danaja. Zlasti častno bo bili zastopani kraji z Murskega polja in Varaž. dina.
★   ★ ★
— Veslaške tekme za državno prvenstvo. V nedeljo so se vršile v Beogradu velike veslaške tekme za državno prvenstvo. Tekmovalna proga je znašala 2000 m. Dosegli so se sledeči rezultati: Četvorka brez krmila za pokal poslanika Velttike Britanije:
1. Danubius, Novi Sad 7, 29, 8, 2. Torontan, V. Bečkerek, 3. V. K., Beograd. §kif za državno prvenstvo in za pokal beogradskega mesta: 1. Hrv. v. klub Zagreb 9, 17, 4, 2. Beograd, 3. Danubius, Novi Sad. Doubie r>kull tekma za državno prvenstvo in za pokal vojnega ministrstva: 1. Zagreb 7, 49, 8,
2. Danubius, 3. Beograd. Osmica s krmilom za državno prvenstvo in za pokal Nj. Vel. kraljice Marije: 1. Gusar, Split, 2. Beograd. Tekme mornarjev za nagrado vojnega ministrstva. Sodelovale so štiri skupine mornarjev rečna plovidba: 1. in 2. Morava, 3. in 4. Sava.
— Zagrebška Concordla v Novem Sadu.
V soboto in nodeljo Je gostovala zagrebška Concordia v Novem Sadu in zmagala prvi dan nad Vojvodino z 8 : 1, drugi dan podlegla NAK s 3 : 2.
Subotica: Kini ž! (Temtšvar) : Sand 4 : 4, Kiniži : Bačka 5 : 4.
Julijska krajina
—J  V Postojni  so  ustanovili Italijani
zvezo med lesnimi industrijalci in trgovci. Na čelu tej združitvi stoji fašist Marino Marin. Obetajo si najboljšega uspeha.
—J Avtomobil povozil mlekarja. V soboto je v Trstu v bližini Dreherjeve tovarne avtomobil, ki ga ie vodil šofer R. Viola, povozil nekega mlekarja. Ta je skočil s svojega voza, ko se je bližal avtomobil hi je uvidel nevarnost, da trešči avtomobil v njegov voz, toda po skoku z voza je prišel baš pod avtomobil Ranjenega mlekarja so prenesli v bolnico, kjer je izdihnil. Piše se Rihard Lovišček, star je 23 let Šofer je naznanjen sodni oblasti.
—j Pretep ob mrtvaškem odru. V ulici Cappella v Gorici je umrla starka Kuljat Pri mrtvaškem odru sta Čuvala tudi njena dva sinova, med katerima se Je vnel prepir hi starejši brat se Je spravil nad mlajšega, ki je bolehen, da ga pretepe. Posegel je vmes bratranec obeh in vrgel starejšega brata skozi vrata. Pri padcu Je dobil pogodbe in se nahaja sedaj v bolnici.
—j V Karnišklh Alpah se je ponesreči tržaški dijak 171etni Ouintlllo Zacchiello. Napravil je izlet na 1906 m visoko Amari-ano. Padel je po strmini fn se ubil ob skalah.
—j O razmerah med goriškimi Slovenci je prinesel italijanski dnevnik »Giustizia* obširen članek, v katerem izvaja med drugim, da naše slovensko ljudstvo ne prosi ne za palico in ne za milost. Ono dobro ve, kakšne so njegove dolžnosti, hoče in zahteva pa tudi svoje pravice. Oboje Je v življenju združeno. Zato je najbolj pametna obmejna politika ta, da pustijo oblastva, da slovensko ljudstvo mirno vživa svoje pravice. Potem bo mirno zrlo v svojo bodočnost.
—j Štiri mesece že ni dobil plače 31
letni brigadir gozdnih čuvajev Gino Berlot v Gorici Trpel je pomanjkanje, čakajoč, v"kor mnogi drugi državni nameščenci, n/ službeno izenačenje. Preživljati je moral tudi svojo staro mater. V obupu si je pognal kroglo v glavo. Ranjen pa ni smrtnonevar-no, marveč utegne okrevati v dveh mesecih.
Ena minuta
Rdečkasti plamen kamina je svetil Stupinu v obraz in viseči šop č-nih las, ki so metali na čelo senco.
Nalašč je ugasnil luč, da bi ga svetloba ne zabavala. Hotel je ustaviti tudi uro. ki je enakomerno tiktakala, pa se je spomnil, da jo je navil prvič njegov oče pred enaintridesetimi leti, tisti dan, ko se je rodil on, ki sedi zdaj pri kaminu. Od tistega dne se ura še nikoli ni ustavila.
Spomnil se je tega in žal mu je bilo ustaviti življenjsko nihalo, ki je enaintrideset let neprestano hodilo po svojem loku.
Pri tem je nehote sklenil:
— Ustavim jo, kadar se bo moralo ustaviti moje ž vi j en je. Da, da, prav gotovo.
On ve, da se zgodi to morda kmalu. Glej, zdaj je mali kazalec na izbočenem kazalcu med številkama deset in enajst. Morda bo treba ustaviti uro, ko prileze mali kazalec do temnega prostora med številkama ena in dve.
Da, o pol dveh!
Za življenje so ostale še: sekunde, minute in ure, samo ure, celo dni ni več. Nobenega dneva več. Zato se pa lahko zgodi, da o pol dveh iznova navije svojo uro ...
Jutri je božič in jutri se prične zanj novo življenje, če o pol dveh ne ustavi kazalcev.
V anjup v* pisemce obrabi-
lo. Čuval je ta košček papirja kakor mati svojega prvorojenčka, kakor na smrt obsojeni svojo zadnjo nado. Toda kljub temu je že porumenel in se obrabil. Neštetokrat ga je držal v rokah in zrl na hladne, stoječe črke. Vsebino pisma zna že davno na izust. Zdajci zatisne oči in prikažejo se mu vse vrstice, kakor žive, z vsemi krivuljami in debelimi potezami.
Pričenja se z veliko začetnico »T« z gosto ,črno pisavo:
»Ti seve veš, Pavel, da te ljubim. Ti veš, da je to moje edino bogastvo, da se mi zdi brez njega ves svet pusto prostranstvo, ljudje pa — prazne sence. Tako pogosto sem ti že dejala, da poznam življenje samo pri tvoji ljubezni in da izven nje ni življenja, pač pa tema in smrt... In glej, kljub temu te zapuščam morda za vedno...
To, kar se je zgodilo z nama, ne sme ostati brez posledic. Treba je potrpeti ali... umreti.
Pred tremi dnevi sva torej praznovala sveti večer, pred tremi dnevi sem strastno pila srečo, danes pa sem že daleč od tebe. Mili Pavel, čakala bom, da ozdravi moja duša. Morda bo treba za to mesec, dva, pol leta...
Ako me pa najkasneje čez leto dni t h na prihodnji sveti večer ob pol dveh ponoči ne bo k Tebi, bo to pomenilo, da sem se ločila od življenja.«
V pismu je še šest vrstic, ki se pa tičejo manj zanimivih podrobnosti
Stupin je planil iz naslonjača in začel hoditi po sobi. Minute so lezle počasi kakor preobložena kljuseta.
Včasih se je zdelo, da v sobi ni zraka, da nekaj zapira sapo in duši. Tedaj je pristopil k odprti ventilaciji in podstavljal razgreto glavo pod srdite udarce ledene burje. Ali pa je postalo hladno in se mu je zdelo, da se širi od vseh sten, od pohištva in od ure strašen mraz. Tedaj je naglo zaprl ventilacijo, zavil se je v mehko ogrinjalo in drhtel pri zakurjenem kaminu. In sam sebi se je zdel majhen in zavržen, kakor pes brez gospodarja.
Da, danes je minilo točno leto dni.
Leto, ki se je zdelo večnost.
Ha, ha, spominja se, kako so mu prinesli pred tristotriinšestdeselimi dnevi ta, takrat še nežno pobarvani in lepo dišeči košček pap'rja. Sedel je v istem naslonjaču, pred istim dobro zakurjenim kaminom, v katerem so veselo prasketala suha polena. Prečital je takrat pismo, nasmehnil se je z mirnim nasmehom prepričanega moža in si mislil: »Ana ravna pametno; po tem, kar se je zgodilo, je potreben presledek enega ali celo poldrugega tedna.« In bil je vesel, da se je vse tako pametno uredilo.
Bil je tako trdno prepričan o tedenskem roku, da se je pripravljal praznovati novo leto skupaj z Ano. Ona ie imela zelo rada hijacinte in on se je ves dan vozil po mestu, dokler jih ni dobil. In je čakal Ano z namenom, da bo veselo praznoval njen povratek.
Ni je bilo. Tedaj je prvič začutil, da se nečesa boji, da ga je strah pred bodočnostjo.
Hijacinte so zvenele. Vrgel jih je proč in kupil tik pred novim letom dru-
ge rože. Hodil je devetnajst ur po kabinetu, večkrat je planil brez kučme na cesto. In zopet je ni bilo.
Tedaj se mu je prvič zbudila strašna misel: pa če se sploh več ne vrne? In začutil je, da postajajo konci prstov ledeni, na glavi se pa jezijo lasje od strašne, nepoklicane misli.
A vendar je našel v sebi še toliko zaupanja, da ie prepodil to grozno misel, da se je mirno zakrohotal in dejal sam pri sebi: »neumnost, saj ni mogoče!«
Koncem meseca so se nade zopet utrdile. Bil je prepričan, da pride baš zdai, ko je minilo mesec dni.
Štiriindvajsetega januarja je iznova kunil hijacint. Hodil je po kabinetu in žvižgal veselo arijo iz »Seviljskega brivca«.
Da, hodil in žvižgal je ter nestrpno poslušal, kdaj zapoje zvonec na veznih vratih. A ko se je začelo daniti, ko so zunaj ugasnili luči, ko se je začel valiti iz dimnika bližnje tvornice dim in ko so po cerkvah zazvonili k qrvi maši, ie razteptal hijacinte, razbil v*soke vaze ,v katerih so stale ter planil na posteljo, ne da bi se slekel.
Potem je nastopilo tisto težko in obupno stanje. Omahljive nade so se umaknile težkemu obupu, misel se je borila z dvomi. In tako je šlo vse "leto, do današnjega dne.
Ostalo je edino upanje samo na ti dve uri. Potem pa ve, kaj mu je storiti; v predalčku težke hrastove mize že davno leži browning...
Nekje so zaloputnili vrata in kakor blazen je planil k oknu. Skozi potne šipe je videl, kako je stopil na nasprotn* strani iz veže bankir Katzmann — okrogli rdečelasec z gostimi rdečkastimi obrvmi. Izpod njih so se vedno nervozno bleščale mastne oči, iz katerih je vedno gledalo vprašanje: zakaj ni vse bogastvo sveta samo njegova last?
Tega bankirja pozna že dolgo. Poznal ga je že takrat, ko z Ano še nista bila ločena. Rdečelasec je vedno poželjivo gledal Ano, kadarkoli jo je srečal in v njegovih očeh se je porajal Še drugi nemirni plamen.
Stanovala sta v istem nadstropju ln Ana se ga je izogibala.
Često je dejala: »Pavel, oči tega Človeka so kakor sluzaste tipalnice. Te tipalnice stikajo po telesu in duši; bojim se teh oči... Če je mogoče verovati v nesmrtnost in preseljevanje duš, morajo živeti v njem istočasno tri duše: Shylocka, Ivana Groznega in Jaga.«
Ta primera se je zdela Stupinu posrečena in priznal je, da zbuja rdeče-lasi bankir tudi v njegovi duši neprijetne občutke.
Obrnil se je od okna. Neprijetno ie bilo gledati, kako gre Katzmann naglo čez ulico in vleče za seboj desno nogo.
V kotu je nekaj plaho in proseče zašumelo, potem je pa odbilo udarec za udarcem enajst.
O, prokleti stari zvon, reži se ln grabi za dušo kakor da je živ...
(Dalje jutri.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne
— Vojni minister rut Bledu. Minister
vojne in mornarice general Dušan Trifuno-vič je včeraj prispel na Bled, kamor je bil nujno poivan, da poroča kralju o amnestiji vojaških deliktov.
— Francoski konzularni agent v Mariboru. Ministrstvo inostranih del je sporočilo naši zbornici za trgovino, obrt in industrijo, da je g. Alexander Hanhart, francoski podanik, postavljen za francoskega konzularnega agenta v Mariboru.
— Amnestija za vojaške delikte. Z osi-rcm na iskren sprejem kralja v Zagrebu je pripravljen materijal za amnestijo nekate-rih voja^krili deliktov, Id eo jih zagrešili vojaki, zapeljani po radičevsfcih agitatorjih. Amnestija bo zelo obsežna in se bo nanašala zlasti na dezert&cije, ki Imajo političen znreaj.
— »Agram«. V Zagrebu mnogo govore o *Iiorvacki republiki«. Zagreb pa se je te dni še na drug način izkazal. Gospa so prosa sagrebskega »gradonačelnika«, rodom tam nekje iz nemških severnih krajev, je na glavnem kolodvoru pristopila v trenot-ku. ko j« kralj pregledoval častno četo, h kjvJjid ter Jo pozdravila: »Eure Majeetaet! Ich bm glucklich, dass ich Sie begTttseen IcaTin in unserer kroa.ti&cheai Stadt A grani.« 3š"c- gamo, da ta gospa ne zna pravilno nemščine, Je še poleg tega popačila dični Zagreb v »Agrarnu« proti kateremu imenu so sv:>ječaeno vodUi ravno najbolj izrazitu Horvati najhujSi boj.
— Pogajanja z Vatikanom. Koncem septembra se nadaljujejo pogajanja z Vatikanom glede konkordata. V glavnem so začrtane vse bistvene točke konkordatske pogodbe in bo septembe/i-ski sestanek delegatov trajal samo deset dnL
— Kredit za novinarski penzijski fond. Vroevetni minister Velja Vukičevic" j 3 \: javil novinarjem, da je v proračunu pro-S \ etnega ministrstva povišana postavka za novinarski penzijski fond od 25.000 na 250 tisoč dinarjev.
— Popia beogradskega prebivalstva. Tekom meseca oktobra se vrsi nov popis t.eogradskega prebivalstva.
— Direktni vozovi za Šibenik. Na pros-njp meščanov iz Šibenika je ministrstvo
lobračaja sklenilo upeljati direktne vozove Zagreb—Šibenik in Beograd—Šibenik.
— Invalidi, delavsko zavarovanje in za. : čita dece. Ministrstvo za socijalno politiko ,e ftklendlo, da se naj še tekom tega leta :>onolnoma likvidirajo vsa invalidna vprašanja. Sekcijam in oddelkom ministrstva je izdan strog nalog, da rešujejo v prvi vrsti tikte, tičoče se invalidov. Vsa ta vprašanja se naj rešijo do sreie decembra. Po tem terminu se bodo reševali akti o delavskem zavarovanju m o zaščiti dece v sporazumu s prosvetnim ministrstvom.
— Dečji dan v Beogradu. Materinsko udruženje v Beogradu pripravlja tudi letos dečji dan povodom rojstnega dne Nj. Vel. prestolonaslednika Petra. Dečji dan se proslavi na vseh šolah In dečjih zabaviščih 6. septembra.
— Coološki vrtovi v Beogradu in Zagrebu. Beogradska univerza je sklenila postaviti v Košutnjaku velik coološki vrt. Tudi zagrebška univerza postavi po beogradskem vzgledu sličen coološki vrt.
— Uporaba salonskih voz in kupejev. MmlBtrstvo saooračaja je odredilo, da smejo uporabljati posebne salonske vozove samo aktivni ministri, predsednik Narodne skupščine, patrijarh, pomočnik ministra saobraćaja generalni direktor železnic tn načeta rk generalnega štaba. Ministri imajo pravico do salonskih voz samo, kadar po. tuje jo iz Beograda. Kadar se vračajo iz notranjosti v Beograd, jim pristoja le poseben kope. Posebni kune j i se oddajajo privatnikom samo na temelju odobrenja ministrstva saobraćaja.
— Davkarska šola v Beogradu. Glasom sklepa ministrstva financ se sprejme v letošnji prvi letnik davkarske Sole v Beogradu 100 gojencev. Kandidati morajo končati šest gimnazij. Prijave se sprejemajo do 31. avgusta.
— Naziv In znak Rdečega Križa je izključno pridržan Društvu Rdečega križa Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter je raba obeh drugim osebam ali podjetjem zabranjena.
— Smrt slavista dr. Vondraka. V Brnu je 16. t. m. umrl profesor slavistike na broški univerzi dr. V. V o n d r a k v 66. letu starosti. Dr. Vondrak je bil priznan strokovnjak v cerkveni slovanščini ter tudi v primerjajoči gramatiki slovanskih jezikov. Pokojnik je bil delj časa docent slavistike na dunajski univerzi ter je pozneje po prevratu 1. 1918. ustanovil na brnski univerzi slovanski seminar, ki ga je vodil z vso vnemo in požrtvovalnostjo.
— Udeležencem učiteljske skupščine v Subotict UJU v Beogradu javlja, da je minister saobraćaja dovolil udeležencem skupščine samo polovično voznino, ne pa četrtlnsko, kakor je bilo doslej običajno. Dotični, ki nimajo uradniške legitimacije, dalje vpokojencd in vsi oni, ki reflektirajo na uverenje, naj sporočijo to takoj ljubljanskemu poverjeništvu UJU s priloženo irankirano kuverto z naslovom, da se jim dostavijo uveTenja. Brodarski sindikat je dovolil četrtinsko voznino. Na željo pošljemo tudd ta uverenja. Gospod minister prosvete je dovolil dopust udeležencem skupščine do vštevši 3. septembra. — UJU,
poverjen Ištvo Ljubljana,
— Državni urad za ženske in otroke, zaposlene v industriji, je bil pred kratkim ustanovljen v Penailvaniji v detpartementu za delo in industrijo. Urad ima nalogo, raziskovati razmere, pod kter&mi delajo Žen-sike in otroci, in skrbeti, da se izvajajo dotični zakoni. Za načelnice novega urada je imenovana Maki Chasrlette Carr.
— Meščanska šola v Slovenjemgradcu. Pom avl jalni izpili 6rez vse štiri razrede se vrše dne 24. avg. Izpiti privatiBtov črea vse štiri razrede se vrše dne 26. av*%, končni ia-
18 avgusta 1925.
piti pa od 26.—31. avg. Vsi izpita se pričnejo ob 8. sjutraj. Vpisovanje se vrsi dne 1. sept-od 8.—11. Učenci, ki vstopijo na novo, morajo priti v spremstvu staršev ali njih na-meircnilkoT, ter prinesti a seboj zadnje izpričevalo, krstni list in izkaz o cepljenju kos. Ravnatelj.
— Romunski   učitelji ▼ naši državi
Koncem avgusta prispe v našo državo večja skupina rum unskih učiteljev. Rum unski učitelji posetijo Beograd, Sarajevo, Dubrovnik, Split m Zagreb. Učitelj ska% udru-ženja v teh mestih Jtm pripravljajo svečan | sprejem.
— Ukaz o gledališčih. V ministrstvu prosvete pripravljajo ukaz o imenovanjih in drugih izpremembah v upravah naših gledališč.
— Nove takse za babice. Minister narodnega zdravja je odredil izpremembe v pravilniku o nagradah za babice. Izpremembe se tičejo višine taks, ki jih smejo zahtevati babice za svoje delo.
— Mednarodni kongres vojnlkov. Od 10. do 13. septembra se vrši v Rimu kongres mednarodne federacije bivših vojnlkov. Na kongresu sodelujejo tudi delegati
našega Udruženja rezervnih oficirjev in vojnikov.
— Pregled carinarnic Ministrstvo financ je odredilo komisijo, ki naj pregleda carinsko poslovanje in Inventar carinarnic v celi državi. Septembra meseca se objavi
o pregledu posebna statistika.
— Rogaška Slatina. Dne 10. t. m. je bilo navzočih gostov 1212. Dne 22. t, m. bo koncert dijaškega ferijatnega udruženja iz
Krapine.
— V Spodnji Šiški vre! Poročajo nam: Sv. Frančišek Asiški še ni nastopil kot novi šišenski patron svojega mesta v novi cerkvi, pa je med enim delom pobožnih Šiškarjev in med pristaši frančiškanske cerkve že nastal hud spor. Tisti šišenski verniki ,ki spadajo v spodnji del Šiške, t j. železničarji, upokojenci in privatniki, pre-te, da ne bodo hodili k maši v novo cerkev, ker se zida »zunaj na polju, pol ure daleč,« in bodo rajši vsako nedeljo pa praiznik najeli enega patra, da jim bo brai mašo v stari cerkvici Sv. Jerneja aH pa si bodo dali sezidati tam kje na Relninghausovem vrtu za-se eno cerkev; Šiškarjem gornjega dela in pristašem nove cerkve in sv. Frančiška pa dela ta »separatizem« soob-čanov noč in dan hude skrbi, kako bodo potem sami mogli doprinesti milijonska doplačila ki jih bo treba še poravnati, predno se bo v novi cerkvi maša brala. Patri pa se lahko Šiškarjem v pest smejejo, češ: »Če hočete imeti tri patrone, pa Jih imejte, saj svetnikov imamo dosti v rezervi!...«
— Naknadna prijava depoa vrednostnih papirjev naših državljanov pr{ poštni hranilnici na Dunaju. Prilikom prenosa depoa vrednostnih papirjev naših državljanov iz poštne hranilnice na Dunaju se je ugotovilo, da preko 20.000 deponentov ni prijavilo svojih depojev odnosno ni pooblastilo poštno hranilnico v Sarajevu, da izvrši prenos istih. Z ozirom na dejstvo, da se med depoi nahaja za približno nomin. kr. 6,000.000.— predvojnih rent, za katere mora naša država po mirovnem ugovoru izdati druge naše obveznice, in preko nomin. kr. 3,000.000.— ostalih vrednostnih papirjev — ne vpoštevajoč vojna posojila — se pozivi jejo vsi lastniki še neprijavljenih depojev, da prijavijo svoje depoe naknadno in sicer neposredno pismeno filiali poštanske štedionice v Sarajevu ter da isto po-oblaste za prenos depojev z Dunaja. Prijavi mora vsak lastni depoa priložiti: 1.) Rentno knjižico, odnosno dokument o depou (Deposchein); v primeru izgube teh dokumentov mora lastnik depoa pismeno izjaviti, da jamči za vso škodo, ki bi nastala z oddajo depoa. 2.) Dokaz o državljanstvu kraljevine SH$. Državljanstvo se dokazuje: z domovnico ali s potrdilom občine, da je prosilec pristojen v katerokoli obč ino kraljevine SHS, ali z odlokom, da mu je priznano državljanstvo naše kraljevine, ali z dekretom, da je imenovan za državnega uradnika. 3.) Dokaz, da prosilec od 16. julija 1920 dalje nima nobenega dcmicila, odnosno sedeža v avstrijski republiki. Kot dokaz domicila izven meja avstrijske republike služi: potrdilo policije ali občine, da prosilec ne stanuje na avstrijskem ozemlju ali da ima stalno bivališče v naši kraljevini. — Poštna hranilnica, podružnica Ljubljana,
— Trafikantje v Sloveniji so v resnici — tako nam piše znova neki kousument — uboge pare. Recite kar hočete: Za beraški dobiček 5 procentov naj gara od sedme zjutraj do devete zvečer, hodi sam ali pošilja koga drugega v tovarno (in ne morda v glavno mestno zalogo) na Tržaško cesto po materijal, trpi včasih škodo celo radi ne baš dobro napoljenih cigaretnih paketov in trati od jeseni do pomladi v najetem lokalu za finančni erar luč, ko imata v Slovenijie vsak hlapec in vsaka dekla postavno določen delovni, kakor tudi prosti čas. Tako ravnanje z ljudmi za državo, ki hoče biti moderna, ni baš lepo.
— Železniška zveza zrn kopališče Slatina - Radenci. Na prošnjo, stavljeno v našem listu, je železniška direkcija tekom 24 ur brzojavno odredila, da se direktni voz Maribor - Radgona prikloplja v smislu prošnje k jutranjemu vlaku za Maribor in k popoldanskemu za Radgono. Tako da odslej odpada potreba prenočevanja v Mariboru. Za hitro in povoljno rešitev te upravičene želje srčna hvala. Ostali del naše prošnje, da se brzovlaki na progi Zagreb In Ljubljana - Dunaj — kakor je btto poprej — ustavijo v Pragerskem. vemo, da ne more biti rešen tako hitro, toda upamo, da se Teši enako povoljno in sicer ne sanw ra.. dl kopališča Radenci, marveč tudi radi koristi prebrvarstvu Medjimurja in Prekmur-ja. V tej sezoni je došlo 90 procentov, to je 500 gostov radenskega kopališča iz in preko Zagreba. Ako bi se k brzoviaku. ki od-
haja Is Zagreba ob 11. ari, priklopa direktni
vagon za Radgono ln bi osebni vlak Iz Maribora kremi dve uri poprej, bi se moglo priti iz Zagreba v šestih urah vožnje v kopališče Radenci. Sedaj traja vožnja preko deset ur. Taka vožnja bi služila izborno posebno bolnikom. — Eden za vse goste v Radencih.
— Krediti za popravo cest v Sloveniju Neki beogradski list ie prinesel zelo netočno vest o odobrenih kreditih za popravo cest v Sloveniji v znesku 700.000 dinarjev. Ta vest ne odgovarja dejstvu in gradbeni direkciji v Ljubljani nI uradno o teh kreditih ničesar znanega.
— Županstvo trike občine Domžale si
šteje v prijetno dolžnost, da se tem potom zahvali vsem, ki so pripomogli, da se je proslava trga Domžale tako veličastno izvršila.
— Še nekaj o prometu na železnicah. K včerajšnji notici »Promet na železnicah« nam pišijo: Potnik, ki bi bil rad sedel med vožnjo na Dolenjsko v > i-ackelwagnuc, se upravičeno prito t uO nedeljah in praznikih ni do\ < vagonov, odnosno vlakov za i z številnih izletnikov, turistov, romarjev, letoviscarjev itd. Dotični gospod bi se pa Še bolj bridko pritoževal, če bi ga bila zanesla usoda na Gorenjsko, kjer je bil naval na večerne vlake tako ogromen, da so stali potniki po hodnikih med vagoni kakor slaniki v sodčku. Tagonov je bilo sicer mnogo in več bi jih lokomotiva menda sploh ne mogla vzeti, toda potnikov je bilo toliko, da H prav lahko napolnili še dva vlaka. Vlak iz Kranjske gore bi moral imeti zvezo z mešanim vlakom, ki odhaja z Jesenic ob 16., pa je imel skoraj eno uro zamude in tako so navalili vsi potniki na večerni vlak, ki je bil tako natrpan, da je še dobro, da se ni zgodila kaka nesreča. V vsakem vagonu je bilo najmanj trikrat toliko potnikov, ko-leikor je sedežev. Da vožnja v takih nenormalnih razmerah ni nič kaj prijetna, je menda jasno. Prometno ministrstvo je začelo Štediti in prav ima, saj brez štedenja ne more biti dobrega gospodarstva. Toda pri sedanjih tariiih, ki so v primeri z drugimi državami precej visoki, bi se prometno ministrstvo že moralo potruditi, da dobe poedine direkcije dovolj osebnih vagonov, odnosno vlakov. Zakaj bi ne mogli voziti ob nedeljah in praznikih iz Ljubljane in nazaj posebni izletniški vlaki? Ti, ki jih imamo zdaj, niti od daleč ne ustrezajo občinstvu.
V inozemstvu je poskrbljeno, da imajo prebivalci vsakega večjega mesta ob takih prilikah na razpolago dovolj vlakov tako, da se jim ni treba boriti za kotiček na hodniku ali stopnicah. Le pri nas noče prometno ministrstvo uvideti, da so posebni izletniški vlaki nujno potrebni. Železniškega ravnateljstva v Ljubljani seveda ne zadene v tem slučaju nobena krivda, vendar bi pa želeli, da posreduje pri generalnem ravnateljstvu v tem zmislu, da dobimo ob nedeljah in praznikih na glavnih progah iz Ljubljane in nazaj vsaj še en izletniški vlak. Država bi pri tem prav nič ne izgubila, pač pa pridobila.
— Vsem podsavezom javlja tajništvo JNS, da je prometni minister s sklepom z dne 14. avgusta pod št. 23.760 odobril 50% popust na železnicah za nogometna moštva naše države.
— Odprava javnih hiš. Kakor javljajo iz Beograda, izdeluje ministrstvo za notranja dela v sporazumu z ministrstvom za narodno zdravje večji zakonski načrt, ki raj likvidira vprašanje javne prostitucije in obstoj javnih hiš v manjših mestih. Radi nekaterih nastalih težkoč še projekt ni po-popolnoma izgotovljen. Povodom zagrebške aiere je neki beogradski novinar vprašal g. Žiko Lazića, šefa javne varnosti v ministrstvu notranjih del: Kaj mislite storiti v zadevi,? nakar je Lazić odvrnil: Odpravili bomo javne hiše po vsej državi!
— Razstava psov v Zagrebu. Ob priliki velike lovske razstave v Zagrebu priredi Zagrebački zbor tudi razstavo psov, lovskih in nelovskih. Razstava se otvori dne 8. septembra ob 8. uri in se zaključi 9. septembra ol 18. uri. Razstavijo se lahko tudi taki psi, ki sicer nimajo rodovni-k a, ki pa vendar vsaj v glavnem odgovarjajo plemenskim znakom svoje pasme. Žival mora biti stara najmanej devet mesecev in mora biti popolnoma zdrava. Pri-javnina znaša za nelovske pse Din 50, za lovske pse pa Din 30. Poklicni lovci plačajo samo po Din 10 za psa. Železniška uprava je dovolila 50% popusta. Prijave je poslati na Slov. lovsko društvo v Ljubljani.
V prijavi je navesti ime psa, pasmo, spol, starost in po možnosti tudi imena staršev. Ce ima pes rodovnik, je navesti tudi številko rodovne knjige. Vse zadevne objave v časopisih se s tem popravljajo, oziroma dopolnjujejo. — Odbor SLD. v Ljubi lani.
— Nov poštni zemljevid. Izšel je nov dvobarvni zemljevid »Poštne zveze v področju direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani« v merilu 1 : 300.000. Zemljevid je Izdala ljubljanska poštna dlrekoija Služil bo vsemu poštnemu osobju, pa tudi trgovski krogi in ostala podjetja ga bodo s pridom uporabljala, ker je zelo natančno in praktično izdelan V zemljevidu Je začrtana najnovejša državna meja, meje sreskih pogla-varstev, vode, železnice z vsemi postajami ln postajališči, poš-e z označbo telegrafa in telefona in pomožne pošte inabiralnlce). Direkcija pošlje važnejšim državnim ustanovam po en izvod zemljevida za uradno ujporabo. Dokler bo v zalogi, se dobi za 6 Din pri vseh večjih poštah. Zemljevid se dobi v Narodni in Jugoslovanski knjigarni.
— Tragedija ▼ Omišlju. Sedaj je ugotovljena tudi identiteta druge žrtve omi-šeljske tragedije. Ugotovljeno je, da je mladenka, ki je storila skupno smrt s Kandarem, 2Uetna Fantfka Cebulj iz Šiške pri Ljubljani.
— Samomor orožniškega narednika ▼ Krški vasi. V Krški vasi pri Brežicah se je te dna ustrelil na orožniškl postaji v Cerkljah uslužbeni narednik. Svoje dejanje je izvršil v pijanem stanju. Orožnik se je po-preje spri s fanti v Cerkljah, ki so ga razorožili in nabili in t stršim, da fatgubi službo, se je ustreli.
Iz Ljubljane
— Pasja nadlega. Pišejo nam: Pasji dnevi v Ljubljani se ne ravnajo po astronomskem koledarju, ampak se pojavijo redno vsako leto že v majniku in trpe tako nekako do pozne jeseni. So to namreč dnevi in noči, v katerih postane v našem mestu tudi sicer ne baš neznatna pasja nadloga naravnost neznosna. Po cele dneve ti hrešči žaga na motor pod okni, da požaga polena celega hišnega bloka, ri pokajo vozniki pod aplavzom policije s svojiči biči, drgnejo otroci svoje raje na gosli, »svira* par- Idiotov nad teboj razne fokstrote in šl mije z lastnimi sinkopami po razglase, klavir; J. itd. in vse to do pozne noči ki bit in razmućen k počitku. Terasi na dvorišču Sultan, katere- ..rja na drugem Karo, in na tretjem. z balkona pa cviiijo in zavijajo raz s in Ledi. Prav tako ti tako bevskavo .jene prireja svoj, ure trajaj 1 koncert p.d okni, kakor da bi ne imeli ć volj pijancev, ki prekriče in pretulijo noči. Cestno-policijski red sicer strogo i-poveduje puščati pse na dvoriščih, ba.. nih, odprtih prostorih obče, ali kaj pon.. ga, ko policija ne vidi nič in ne sliši nič. Nič manj imenitno pa je to, da je vedno dovolj brezobzirnih gostov, ki vodijo svoje pse v gostilniške in kavarniške lokale, bodisi pokrite ali nepokrite. In če protestiraš proti temu, da te ovoha taka smrdljiva, bolh in prahu polna žival in si obriše svoj gobec ob tvoje llače, je ogenj v strehi, kar pa postavi razmeroma krono na glavo, Je to, da imajo nekateri gostilničarji sami pse, ki stopicajo za gospodarji po vrtu in po lokalih in seveda ne šncfaao po kuhinjah, ne ... ajo ! b do: v piakrc in ne ližejo krožnikov. In to se ne godi samo po beznicah, ampak (zamera gor ali dol) — v restavranih prve vrste. No, iepa je ta »prva vrsta«. Res, indolenca s strani gostilničarja kot gostov! Neverjetno! In vendar je vsak gost kakor gostilničar kazniv, če le pripušča, da gost pripelje pseta seboj! Cemu neki imamo inspektorat ministrstva narodnega zdravja, čemu higijenski zavod, čemu mestni fizikat, če se sme javno pobijati ne bolezni, — ampak higijeno. Dunajsko zdravniško društvo vodi že več let srdit boj proti pasji nadolgi, pri nas pa se jo naravnost goji. Ali res ne vedo ljudje, da je pes, osobito nebogljen pes, nosilec ne-ie smrtno nevarne stekline, ampak nebroj nalezljivih bolezni, osobito tuberkuloze, da je razširjevalec trakulj in glist itd.? Cas bi že bil, da prizadeti faktorji store svojo dolžnost in napravijo prepotrebni red!
— Regulacija Gradaščlce. Naša dne 6-t. m. objavljena vest o regulaciji Grada-ščice ni bila točna. Kakor se nam poroča z merodajne strani, je stopilo baš sedaj vprašanje te regulacije v izvršilni stadij. Glavni odbor vodne zadruge za ljubljansko barje ki ima nalogo uravnati Ljubljanico in vse njene pritoke objavlja v Urad. listu z dne 6. avg. t 1. št 74 razpis radi oddaje gradbe jezu pri Kožarjih ki znači pričetek regulačnih del za Gradaščico in Mali graben. Za dan 22. t m pa je sklical konferenco vseh interesentov radi ureditve še odprtih vprašanj. Kar se tiče stroškov, je stvar v resnici ta, da so celotni stroški za popolno regulacijo Malega grabna, Gra-daščice in Gilnšice proračunanl na skupaj 4 milijone Din in to na podlagi visokih cen 1. 1923, tako da je pričakovati, da bodo dejanski stroški z ozirom na padec cen znatno manjši. Od teh preračunanih stroškov odpade na Gradaščico nekaj nad 1 milj. Din, uračunši jez pri Kožarjih. Celoten projekt za uravnavo Gradaščice, Glin-šice in Malega grabna pa se namerava Izvesti stopnjema še-le tekom več (5) let. Prvo stopnjo pa tvori del Gradašice od
j Viča do izliva v Ljubljanico ki je iz vodo-I varstvenih, zdravstvenih  in  drugih razlo-! gov tega najbolj potreben. Toliko v vednost interesentom.
— Krizevniska ulica je silno potrebna, da bi se pretlakovala. Privoščimo stanovalcem po Florijanski ulici, ki so dobili tako lep tlak, katerega so bili seveda zelo nujno potrebni, pri tem pa se z nejevoljo spominjamo naše dolge Križevniške ulice, ki je popoinoir.a pozaoljena. Prosimo lepo me-rodajne mestne faktorje, da pride ta naša zanemarjena Uiica pri bodočem tlakovanju prva na vrsto. A.
— Mestna ženska realna gimnazija v Ljubijani. Gimnazija: Ponavljalni (razrednu in dodaini izpiti 27. in 28. avgusta ob
8. in po tabeli. — Nižji tečajni izpiti od 29. avgusta do 3. septembra po razporedu na deski. Vpisovanje novih go-jenk za L do VII. razred gimnazije 3. sep-temora od 15. do 18. ure. Sprejemni izpiti za te gojenke 4. septembra ob 8. Vpisovanje gojeak, ki so bile že na zavodu 5. septembra od 9. do 11. ure. — Otvoritvena služba božja 6. septemOia ob
9. uri v nunski cerkvi. Pouk se prične dne 7. septemora ob 9. — Trgovski tečaj: Vpisovanje 14. septembra od 9. do 11. Sprejemni izpit 15. septembra ob 8. Pričetek pouka 16. septembra ob S. Gospodinjska šola: Vpisovanje L oktobra od 10. do 12. ure. Pričetek pouka 2. oktobra ob 8.
— V prvi letnik državnega ženskega učiteljišča v Ljubljani so sprejete pogojno sledeče gojenke: Ambrož Apolonija, Banko Marija, Bizjak Vera, Blejc Julija, Cenčič Julija, Finžgar Angela, Jarc Jožefa, Jerman Marija, Jesih Danica, Kmet Pavla, Kovač Marija, Kraje Justina, Kralj Vilma, Kuna-ver Marija, Kutin Elizabeta, Lenče Vida, Majcen Tatjana, Merše Rozalija, Nefima Marija, Podboj Stanislava, Podobnik Leo-poldina, Pregelj Ivana, Prek Pavla, Puppis Ana, Roš Frančiška, Slana Marija, S-mersu Ema, Sušnik Helena, šušteršič Marija, Tavčar Lea, Velikoiija Gizela, Vičič Zorislava, Vrabec Danica, Verbič Tekla, Zerovec Marna in Žnideršič Anzelma. Vseh je torej 36, dasi se je prijavijo trikrat toliko kandi-datinj.
— N« državnem moškem učiteljišču v Ljubljani se bodo vršili razredni (ponavljalni) in dOPOj>*\tti UpJM od 25.-28. avgusta,
sreloatni ispiti in sicer plemeni bodo dne 1. septembra, ustni pa 2. in 3. septembra Vpisovanje v vadnico m v 1. letnik bo dne 4. sept.; istega dne Si tudi Izvrši zdravniška preiskava gojencev 1. Irtnika. Vpisovanje v II.—IV. letnik bo dne 5. SSpC od 8. do 10. ure. K vpisa v višje letnike mora prinesti vsak gojenec zadnje šolsko iz-pričeva •o. Natančni podatki so razvidni k m*£ku>u na črni deski.
— Začetek šolskega leta 1925 26 na H. drž., realni gimnaziji v LJubljani na Poljanah. 1. Ponavljalni Izpiti, ki se začnejo za IV. in VIII. razred 24. avgusta, za druge razrede pa 28. avgusta ob S. url so dovoljeni vsem, ki so zanje prosili. 2. Vpisovanje učencev, ki delajo sprejemni Izpit za I. razred, Je 31. avgusta od 8.—9. ure, na to se vrši izpit od 9.—12. ure. 3. Vpisovanje učencev z drugih zavodov Je 2. septembra od 11.—12. ure v direktorjevi pisarni, zavodov! učenci pa 3. septembra ob 9. uri v razredih. 4. Nižji tečajni Izpit se začne 25. avgusta. 5. Druge podatke vsebuje direktorjev razglas na deski v zavodo-vi veži. — Ravnateljstvo.
— Pevski zber slov. učiteljev. Društvo
učiteljev glasbe v Ljubljani poziva vse ono učiteljice in učitelje, ki se nameravajo se priglasiti za skupni pevaki zbor slov. učiteljev, naj javijo vsaj do 25. avgusta dru-žtvenemu tajniku prof. A. Grdbmlngu, Co!-zova c. 9 v LJubljani: ime, naslov ln gles. Posebno opozarja prof. E. Adamič vse one pevke in pevce, ki so sodelovali v zadnjih letih pri njegovih koncertih, naj se gotovo priglasi. Vsa podrobna navodila dobe pri-glaSencl pismeno pred koncem avgusta. — I Ibor.
— Mestna ljudska kopel v Kolodvorski
ulici bo radi snaženja in raznih poprav v dneh 24., 25., 26. in 27. avgusta zaprta.
— Smrtna kosa. Včeraj je umrla v Ljubljani ga. Terezija Košir, roj. K r lž -man. Pokojnice je doživela visoko starost in je bila vse življenje zanesljiva opora svoji rodbini. Kot blaga in plemenita Žena je bila priljubljena pri vseh. ki so jo poznali. Pogreb bo danes v torek ob pol 15. iz kapelice sv. Krištofa k Sv. Križu. Blag jI spomin. Preostalim iskreno sožaJjel
— Ljubljanski skavti. V sredo 19. t. m. ob 8. uri stegov sestanek. Obvezen za. vse odseke. Kroj! Mogočni hrast, etegovodja.
153141
— Pavlljonček prodajalne In popravil, niče dežnikov sem iz Vodnikovega trga preselila v Šolski drevored, nasproti Jugoslovanske tiskarne ter ee priporočam tudi na-dalje. Marija Hostnlk. 1632-n
Iz Celja
—c Male Celjanke ▼ Crikvenici. Dne 1. avgusta je poslalo Kodo jngoslov. sester skupno s Podmladkom Rdečega križa v Crikvenioo v Ladislavov dom 15 šolark;. Troški za prebivanje na morskem obrežju za mesec avgusta znašajo skupno dinarjev 14.56730 in bode treba še nekaj denarja nabrati. Otroci so iz vseh slojev. Za izbiro je bila merodajna le zdravstvena potreba.
—c Redni sestanki članov Samostojne demokratske stranke se vršijo tudi v avgustu vsako sredo ob pol 9. zvečer v kruhovi sobi Celjskega doma. Tam imajo člani priliko pogovoriti se povsem neprisiljeno o vseh tekočih javnih vprašanjih. Sestanki so dobro obiskani in živahni.
—c Vpisovanje na trgovski soli. Vpisovanje v državno dvorazredno trgovsko šolo se bode vršilo dne 1. in 2. septembra. V prvi razred se sprejemajo absolvent* nižje srednje šole ali četrtega razreda meščanske šole, ki so položili nižji tečajni rzpit ali končni izpit. Ponavljalni Izpiti bodo 28. in 29. avgusta,
—c Zborovanje obrtnikov. V nedeljo dne 23. avgusta ob 9. dopoldne se otvori v Narodnem domu zborovanje obrtnikov tz savinskega okrožja. Radi vsebine predavanj in razprav je pričakovati, da se ga udeleži vse občinstvo, ki mu je mar lastnega prospeha.
Iz Maribora
—m "f* Vladimir Topolo v ec. Dne 21. avgusta bo eno leto, odkar se je ponesrečil ta nadebirdni mladenič, ki še vedno počiva v črnem žlebu severne triglavske stene. Za obletnico pohitijo njegovi prijatelji k njemu na obisk ter bo bral tajnik Aljaževega kluba SPD. v Mariboru g. Jožef Krošl v) nedeljo 23. avgusta zjutraj v župni cerkvi v Mojstrani prvo, a v ponedeljek 24., na dan nesreče, ob 8. uri v kapelici na Kredarici drugo sv. mašo za pokojnika. — Iz Maribora se odpeljejo v soboto 22. avgusta ob 13.18 čez Ljubljano v Dovje. Radi polovične vožnje se je zglasiti z legitimacijo SPD., ob večerih med 18. in 19. uro pri Bruno Rotter, Maribor, Krekova 5;I.
—m Smrtonosen skok v Dravo. V soboto okoli 2li. se je pasantom na državnem mostu nudil razburljiv prizor. Dva moška sta se prepirala med seboj, nato pa se je eden bliskoma povspel na ograjo mostu ter strmoglavil v Dravo, kjer je takoj izginil v valovih. Baje gre za 2/letnega delavca Rudolia Kopača iz Pobrežja. Njegovo truplo d o sedaj še ndso našli.
_m Iz Drave so pretekli teden v bližini Kamnice potegnili truplo neznanega UiOpljenca. Prepeljali so ga v mrtvašnico v Kamnico, kjer je bil obduciran.
—m 2aletnica kolesarskega kluba »Edelweiss*. Povodom 251etnice svojega obstoja je priredil kolesarski klub »Edel-weiss« kolesarske dirke na progi Maribor-Sv. Ožbald - Maribor (50 km). Startalo je 11 dirkačev. Prvi je prispel na cilj škrabar (Perun) v 1 : 39.2, drugi BračaČ (»Edel-weiss«) v 1 : 39.21, tretji Fran Nabernik (Perun) vi : 42. V seniorski dirki je zmagal g. Živič (Perun) v 45 : 17. Popoldne se je vršila intimna proslava v Gotzovi dvorani.
— Infenlrsko-podoflclrska šola v Mariboru sprejme letos v prvi r -red 100 gojencev. Pouk traja dve ( PrIJavt do 1. oktobri.
Stev. 186.
»SLOVENSKI NAROD« dne 19. avgusta 1925.
Stran 5.
Gospodarstvo
Železo in železna ruda v Jugo-
Produkcija železne rude v Jugoslaviji fe razvidna iz nastopne tabele (v tonah"): leto     Hrvatska    Bosna    vsa država
1919 1920 1921 1922 1923 1924
122 276 423 1744 3707 4900
196 18.650 15.317 50.487 240.780 320.138
318 18.926 15.740 61.231 244.487 330.119
Topusko	Vareš	Skupaj
—	1.202	1.202
1070	4.874	5944
618	11.264	11.882
1012	15.348	16.360
1431	23.026	24.457
2236	13.783	15.019
Lani je znašala produkcija železne rude v Srbiji 4989 ton, v Sloveniji 92 ton, dočhn v letih 1919. in 1923. ti dve pokrajini sploh nista producirali železne rude. Iz tabele je jasno razvidno, kako naglo je naraščala produkcija. Zlasti Bosna lepo napreduje. Večina železne rude se izvaža in tako vidimo abnormalni pojav, da izvažamo železno rudo in uvažamo železo. Izvoz železne rude je znašal 1. 1920 (v tonah) 301, 1. 1921 — 90, 1. 1922 — 18.247, 1. 1023 — 19.428 Zaleto 1924 imamo statistiko o izvozu vseh rud skupaj tako, da količina lelezne rude ni razvidna.
Za pridobivanje sirovega železa in železnih rud imamo visoke peči v Varešu (Bosna) 2 in v Topuskem (Hrvatska) 1. Produkcija sirovega železa je razvidna iz nastopne tabele:
leta
1919
1920
1921
1922
1923
1924
Dasi imamo v Srbiji ogromen rudnik železne rude, je vendar 1. 1924 naša produkcija sirovega železa znatno padla. Poleg tega uvažamo še iz inozemstva velike množine sirovega železa. Tako je znašal uvoz sirovega železa 1. 1020 — 4136 ton,
I. 1921 — 8875 ton, 1. 1922 9217 ton, 1. 1923
II. 301 tono in 1. 1924 — 13.395 ton. Izvažamo pa tudi sirovo železo. L. 1922 je znašal ta izvoz 3403 tone, 1. 1923 pa 5885 ton. Splošno lahko rečemo, da je industrija železa pri nas preveč zanemarjena in da bi lahko dosegli na tem polju večje uspehe, če bi bilo med nami dovolj podjetnih mož in če bi šla država tej važni panogi našega gospodarstva na roko.
Svetovna čebelarska razstava
Od 3.—13. esptembra bo na Dunaju čebelarska razstava, ki se je udeleže čebe-. i in čebelarska društva vsega sveta.
asom  sklepa kongresa Zveze iugoslc-• skih čebelarskih društev, ki se je vršil 24.  avgusta  1924 v  Beogradu, razstavijo -i čebelarji na Dunaju čisti med v sod-h in v satovju. Ker je bil med z naših r. kov Šolta in Hvara ter iz okolice Du-- vnika že od nekdaj v inozemstvu na >rem glasu, bi bilo dobro, da se naši krasi, kjer gojimo Čebele, udeleže te razve. Dobro bi bilo tudi, da odpotujejo čebelarji, ki znajo francosko ali nemško, tiste dni na Dunaj, ker bo v zvezi z razstavo tudi splošni čebelarski teden z zanimi-•ni predavanji o čebelarstvu, s poučnimi izleti   in   čebelarskimi filmi. Najvažnejša . edavanja so: Ljudsko čebelarstvo, Ce-' i\e in paša, Bolezni čebel in paša, Bo-zni čebel in borba   proti   boleznim ter zgoja matice.
Čebelarstvo je precej  razvito tudi v loveniji in zato bi bilo želeti, da se ude-že čebelarske razstave na Dunaju v čim večjem številu tudi slovenski čebelarji.
Svetovni trg kavcuga
Svetovni trg kavčuga je preživel v drugi polovici julija težko krizo. Najprej je bil na trgu trajni porast cen, ki je trajal od I. 1923. To podražitev je povzročila špekulacija in zato jo lahko smatramo za prehodni pojav. Tako valovanje cen na svetovnem trgu kavcuga poznamo že iz predvojnih časov, ker je ta trg zelo pregleden in nudi rodovitna tla raznim spekulativnim mahinacijam. V času rapidnega padanja cen so pa vplivali na trg producenti bodisi neposredno ali s pomočjo državne avtoritete, ki so jo prepričali o necbhodnosti posredovanja. Tako so dosegli, da so cene kavčuga zopet poskočile. Zadnji tak porast cen je bil 1. 1912. Sedanji razvoj cen je posledica zelo nizkih cen kavčuga 1. 1921. Takrat je notiral Para First v Londonu komnj kakih 13 penov. Ta nizka cena je prisilila zlasti producente kavčuga v angleških kolonij a h, d?, so izposlovali v parlamentu tako zvani restrikcijski zakon, čigar glavni namen je bil omejiti produkcijo kav-Čugc, da -ene poskočile. Ta ukrep se je pa tikal ~;no angleških kolonij. Pozneje so se pr - ;d;li tem razmeram s prostovoljno po? dbo tudi holandski producenti, d^si so >~ zročili Angležem velike neprilike. Rc-'riucijski zakon je dosegel svoj cilj raz-neroma kmalu. Na pomoč mu je priskočil .udi naraščajoči konzum kavčuga v Zedi-njenih državah, kjer je po vojni zelo napredovala industrija avtomobilov. Po najnovejši statistiki je rabila Amerika predlanskim 325.000 ton, lani 335.000, letos pa 360.000 ton kavčuga. Tudi drugod je povpraševanje po kavčugu čedalje večje.
V takih razmerah so cene kavčuga v Londonu neprestano skakale. Koncem leta 1922 in začetkom 1. 1923 je notiral kavčug v Londonu povprečno 14, začetkom 1. 1924 že 15, koncem 1. 1924 celo 20, letos v maju pa 21, v juniju 33 in v juliju 52. Ta rapidni porast cen so z veseljem pozdravili brazilski producenti, ki upajo, da nastopi zdaj zlata doba tudi za njihove izdelke. Brazilski kavčug doslej ni mogel konkurirati s fmejšimi azijskimi izdelki. Konzumenti se tega porasta seve ne vesele in so nehali kupovati kavčug. Pozornost ameriškega kapitala se obrača zdaj na Brazilijo, kjer
je treba organizirati produkcijo kavčuga po azijskem načinu. Koncem julija je napetost na svetovnem trgu kavčuga nekoliko ponehala, toda v prvem tednu avgusta se je zopet pojavila velika špekulacija hi re-zerviranost ameriških kupcev. Kljub temu sodijo o bodočem razvoju kavčugovega tržišča precej optimistično, zakaj izdelkov ni mnogo in rezerviranost konzumentov ne more trajati večno. Čim prenehajo spekulativne kupčije bo položaj zopet povoljen. Vse je seveda odvisno, kako in kaj bo z angleškim restrikcijskim zakonom, v čigar temeljito omejitev nihče ne veruje.
★    ★ ★
—g XVI. poročilo hmeljarskega društva za Slovenijo. N ii r n b e r g, dne 16. avgusta 1925. (Brzojavka.) Prodalo se je 20 bal novega hmelja po 350 do 390 M, lanskega, lepo zelenega po 230 do 250 M za 50 kg. Kurs: 1 M = 13.25 Din. — Zatec ČSR., 13. avgusta 1925. Minuli teden se je pri živahnem povpraševanju prodalo 300 bal po rastočih cenah do 2030 čK za 50 kg. Hmeljarji pričakujejo še boljših cen, ker se je upanje na dobro letino zadnje dni poslabšalo. Rdeči pajek se je zelo pomnožil in so nekateri pričeli z obiranjem, ker se boje, da jim bede škodljivec uničil kobule. Uspehi obiranja so vobče manjši, nego so bili pričakovani. Obče obiranje se prične šele prihodnji teden. — Bačka. 1/, prav dobra, 2/„ dobre do srednje. Na 1800 ha se bo pridelalo približno 20 do 25.000 stotov. Tu se najde tudi po peronospori uničeno cvetje in kobule. Cenili so letošnjo množino na 40.000 stotov. — H o 11 e d a n, 10. avgusta 1925. Zelo različno stanje — deloma pra^ dobro do dobro. Nasadi so trpeli po črni rosi. Pričakuje se srednja — do srednje dobra letina.
—g Mednarodni blagovni promet. Od
1. septembra bodo sprejemale naše postaje prevoz blaga in žive živine z mednarodnimi tovornimi listi za postaje v Belgiji, Franciji in Luksemburški po predpisih mednarodne konvencije o prevozu blaga po železnicah z dne 14. oktobra 1890 obenem z vsemi njenimi spremembami in dopolnili, v kolikor niso predvidene z dopolnilnimi od-led'bami nove tarife, ki tih je predpisala generalna direkcija železnic.
—g Mednarodni šumarski kongres v Rimu. V maju 1926 bo v Rimu mednarodni šumarski kongres. Odbor za organizacijo že pripravlja vse potrebno za to važno prireditev. Inicijativo za ta kongres je dal mednarodni poljedelski zavod z namenom, da pride do veljave moderno šumarstvo v čisto praktičnem in realnem pogledu. Obenem s kongresom bo v Rimu tudi šumarska razstava in naučno-praktični izleti v najbolj zanimive kraje, kjer se goji šumarstvo. Udeleženci bedo imeli popust pri vožnji po železnici in morju tja in nazaj, kakor tudi brezplačno vse publikacije kongresa. Kdor se namerava udeležiti kongresa in izletov, naj pošlje 50 franc. frankov na naslov: Čemite du Congres International de Svlodcultura a Rome. Institut International d' Agriculture (Villa Umberto I. Rome).
—g II. obrtno industrijska in I. poljedelska razstava v Sremski Mi tro vici. Za ti dve razstavi, ki sta bili otvorjeni v nedeljo 16. avgusta, vlada povsod veliko zanimanje. Vse kaže, da bo to ena najbolj zanimivih in uspešnih prireditev sremske oblasti. Tudi čebelarstvo je na razstavi lepo zastopano. Razstava, ki traja do 23. avgusta, je v zvezi z raznimi drugimi zanimivostmi, tako na pr. radio-koncerti iz Nevv-yorka, Londona, Pariza, Prage, Beograda itd., nadalje z rastavo Društva treznosti in esperantistov. Udeleženci imajo na železnicah polovično vožnjo.
—g 30 do SO vagonov lepih zimskih namiznih jabolk namerava nakupiti neka tvrd-ka v Švici. Njen natančnejši naslov je interesentom na razpolago v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
—g Živinjski semenj v Sarajevu. V Sarajevu se bo vršil dne 21., 22: in 23. septembra t. 1. veliki semenj za živino in ži-vinjske izdelke. Zaprosilo se je za 50% popust na železniških tarifih za prevoz po-setnih sejmov, kakor tudi predmetov, namenjenih za semenj.
—g Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema ponudbe: do 20-avgusta t. 1. glede dobave motvoza za rulete in glede dobave gradi - platna; dne 24. avgusta t. L glede dobave finega jedrnatega železa in glede dobave vzmeti popovega ventila; do 25. avgusta t. 1. glede dobave odlitkov iz sive litine; do 27. avgusta' t. 1. glede dobave stenske ure; do 28. avgusta t 1. glede dobave vijakov za les in zakovic za pločevino in tenderje; glede dobave valjev za latne obroče iz sive litine, glede dobave jeklene litine, glede dobave raznega orodja za delavnico železne stroke ter glede dobave zavornjakov iz live litine. — Pogoji itd. na vpogled pri ekonomskem odeljenju te direkcije.
—g Prodaja lesa. Direkcija šum v Ljubljani razpisuje prodajo izdelanega smrekovega lesa za tehnično uporabo, drv in lubja loko gozd v gozdnih kompleksih šumskih uprav Bled, Bohinjska Bistrica in Kranjska gora v približni množini 24.722 plm3 smrekovega porabnega lesa. 345 plm3 smrekovih drv in 1069 plm3 smrekovega lubja. Ponudbe, pisane na tiskovini, ki se dobe pri direkciji šum v Ljubljani, je vložiti do 1. septembra 1925, 11. ure dopoldne pri isti direkciji. Ponudba mora biti koleko-vana s kolkom 100 Din teT opremljena z 10T° varščino. Predmetna pojasnila daje direkcija šum in šumska uprava na Bledu, v Bohinjski Bistrici in Kranjski gori.
—g Prodaja lesa. Direkcija šum v Sarajevu bo prodala dne 10. septembra t 1.
približno 10.000 m3 okrogle hrastovine na panju. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
To in ono
Deset žensk na enega moškega
V London se je vrnil angleški raziskovalec William Harconrt po dolgem potovanj*: na manj znanih otokih tihega Oceana. N? otoku Rapi je videl, da je ženskega prebivalstva desetkrat več nego moškega. Radi tega pa so moški tam v velikem čislu, ženske jih spoštujejo, občudujejo in skrbijo zanje v največji meri. Nič jim nI treba delati, cel dan pohajkujejo in posedajo ter se dobro zabavajo na pojedinah, ki jim jih pripravljajo njihove Žene in pri-ležnice. Ženske na tem otoku so zelo lepe, krasne postave in veselega temperamenta, moški pa so najbrže radi lenobe in prevelike postrežbe s strani žensk taki, da se jim vedno bolj pozna fizično in moralno propadanje. — Na otoku Ruti je videl raziskovalec, kako so nekateri poglavarji domačinov noreli z biciklji precej starega tipa, ki jih je pustila tam najbrže kaka ladja. Vozili so se v Adamovem kostumu.
Justifikacija Gustava Ledererja
Iz Budimpešte poročajo, da je bH v soboto brez vednosti javnosti in popolnoma natihoma usmrčen nadporo-čoiik Gustav Le-detrer, čigar zločini so vzbudili ogromno senzacijo. Pred justifikacijo je obsojenčeva žena, Mici Ledererjeva, ki .»e istotako obsojena na smrt, prosila državno pravdni-stvo, da ji dovoli obisk moža. Prošnja je bilo ugodeno in tako sta se oba zakonca zadnjikrat sestala na dvorišču vojaškega sodišča v Matrgaretenringu. L ©d erer je bil nato justificiran.
Kakor poročajo listi, je bala Mici Le-dererjeva pri glavni razpravi zelo brez ori ž-na in apatična in celo pri razglasitvi smrtne obsodbe ni trenila z očesom. Zadnje čase jo je pa minila njena topost In ravnodušnost ter je baje zelo nervozna.
Najstarejši hotelski rop v Chicagu
Eldorado najtežjih zločincev, roparjev in drugih tamnih elementov je mesto Ghi-cago v Ameriki. Ni ga menda mesta, ki bi bilo poleg Newyorka tako bogato na dnevnih kriminalnih dogodkih m listi prinašajo dnevno senzacijonalna, naravnost strahotna poročila. Iz ameriških listov posnemamo nenavaden roparski umor, ki je bil izvršen dne 30. julija v hotelu Drake, naj-razkošneje opremljenemu, v okraju Lake Shore Drise, t j. približno na centrumu mesta.
Kritičnega dne je okoli 16. vdrla tolpa banditov v hotel. Roparji so neženirano drveli v urad blagajnika, podeč pred seboj preplašene in zbegane uradnike ter nameščence. Ted Court, vodja tolpe in prosluli ropar, znan pod imenom »Texas«, se je ustavil pred blagajno ter zahteval od blagajnika Andersona, da mu izrči denar. Videč, da ni izhoda, je Anderson izjavil roparju, da naj si vzame sam denar. Razkačen nad odgovorom je pričel Court divje streljati okoli, sebe In je smrtno zaidel uradnika Franka Rodkeja, blagajnika pa v trebuh. Med tem je telefonistka Miss Blan-cher obvestila hišnega detektitva Murdy-ja, ki je nenadoma vdrl ter ustrelil Courta v ramo. Banditi so v paničnem strahu zbežali. Začela se je za lopovi divja gonja, ker sta prispela na pomoč tudi policista Dalo! in Keliv. Oba sta naletela na skupinoe roparjev, ki so baš hoteli uteči skozi stranska vrata hotela. Banditi so takoj otvorili ogenj. Daloiu je bila v bitki prestreljena roka, Kelly pa je enega roparja pobil na tla. Court in Nelson sta skušala doseči svoj avto. Na begu pa je prvega ustrelil policist Hannigan. Trije preostali banditi so prišli do svojega avtomobila, zasledovala pa so jih na motorjih in avtomobilih policisti. Bila je prava kinematografska gonja. V gnječi na Irvfng Park boulevarda so banditi zapustili svoj avto. Nedlson se je hotel s taksijem odpeljati, toda šofer ga ni hotel odvesti. Ropar je šoferja nato uadril po glavi, ga vrgel z voza in se sam odpeljal. Na Foster Avenue je bil od policije ustreljen. Dva bandita sta odnesla vrečico z 10.000 dolarji. V splošnem je napad zahteval tri smrtne žrtve, ranjene pa so bile tri osebe.
Fakir 35 let živ pokopan
Fakir Tahra Bey pripoveduje v Parizu nadalje radovednim francoskim novinarjem, kaj vse znajo in zmorejo fakirji. Pripovedoval je, kako se dajo zakopati žive v rakvi polni peska. Fakir se počasi pripravi na mrtvičnost. Zapade globoki letargiji, ki seže tako daleč, da bi se skoro že pričelo razpadanje telesa in bi se duša ločila od njega. Predno pride do tega mrtvič-nega stanja, treba prestati razne stopnje vzdrževanja tako da telo končno popolnoma pomrtvi. V starem Egiptu so zakopavali ljudi žive v svrho zdravljenja, pa tudi za kazen. Tahra Bey misli, da je tako zakopavanje za nekatere bolezni povsem uspešno. Fakirji, ki se hočejo dati zakopati, se vadijo za to že zgodaj in njihovi učitelji delujejo v to svrho s posebnimi vajami na nje. Vadijo se na primer ne dihati in jezik si potisnejo v grlo. Neki prijatelj Tahra Beya se je dal leta 1899 v Egiptu živega zakopati in rekel je, da se zbudi 17. maja 192S ob 10. uri 15 minut Oseminštirideset ur poprej so ga spravili na svetlo in videlo se je, da je njegovo truplo popolnoma ohranjeno. Izkopanec še vedno ne more govoriti m vživa samo gorko mleko in vodo. Mislijo pa, da bo v kratkem popolnoma okreval. Tahra Bey je dostavil, da je pa gotovo, da oni fakir ne bo mogel živeti dalje nego k večjemu šest mesecev, kajti njegovo telo je po dolgem mrtvilu preveč izčrpano.
Strašni običaji v Indiji
Indija, o kateri pripovedujejo, da žive prebivalci kakor v raju, spada kljub gotovim vrlinam k najbolj nazadnjaškim deželam sveta. O In<HH gre glas, da je zelo bogata. Morda radi prirodnih zakladov. Prebivalstvo pa živi v strašni bedi. Ne zna obdelovati zemlje in je deloma silno leno. Mo-hamedanska vera napeljuje k lenobi in brezdelju. Med narodi, ki prebivajo v Indiji, so se ohranili čudni običaji, ki nas pretresajo radi njihove grozote. Tako ;e bil še nedavno splošen običaj v Indrji, da so mrtvece zapa-ljevali na grmadah, kar bi Šc bWo pametno in zdravo. Ali z možmi so žive sežigali njihove žene, ker so smatrali, da mora žena za možem v smrt. Ko so Angleži osvojili Indijo, so morali precej zatirati ta zločinski običaj, predno so ljudstvu dopovedali, da je nečloveško sežigati ženo z mrtvim možem. Angleži so vpeljali težke kazni, predno so udušili grozni običaj. Radi tega so si nakopali veliko sovraštvo prebivalcev, ki se je pozneje izpTemenilo v splošno sovraštvo proti tujcem in v stremljenje za svobodo. Tako žanjejo Angleži hvaležnost, ker so indijsko prebivalstvo odvrača'H od barbartčrrih običajev. Še drug običaj je vladal v Indiji, ki so ga morali zatreti Angleži. Prebivalstvo se drži praznoverja, da je mogoče odvrniti bolezen in druge nesreče od hiše, ako žrtvuje boginji Kali mlada nedolžna dekleta. Še pred par leti je hotela indijska družina bMzu Kalkute žrtvovati m sežgati svojo najmlajšo hčerko na žrt-tveniku boginje Kali, da odvrne ljubezen od hišnega gospodarja. Angleške oblasti so zločin preprečile v poslednjem trenotku. Sicer pa najdemo slične pregrehe tudi pri Židih in celo Adam je hotel žrtvovati svojega prvorojenca, da si osvoji naklonjenost najvišjega bitja...
Zračni promet
Transeuropa - Union je izvršila, kakor poročajo nemški listi, meseca junija 230 poletov s 1,141.437 let. kilometri. Mesec julij izkazuje že eno tretjino več poletov in nad 15.000 kilometrov več nego prejšnji mesec. Število pasažirjev na narodnih in mednarodnih črtah Transeuropa - Union presega za 1200 oseb število prejšnjega meseca in znaša 3965. Na nobeni prometni črti se nI dogodila nikaka nezgoda.
Na letališču Stutgart - Boblingen je bila otvorjena severno-južna zračno-prometna zveza v Evropi. Aero - Lloyd je razširil svojo vožnjo do Bazla in je tako zvezana s Švicarskim letalskim načrtom. Iz Bazla vozijo letala preko Ženeve v Lyon. Potnik, ki opoldne odleti iz Stutgarta in se ob 4.55 ustavi v Lyonu, pride z nočnim brzovlakom v Marsiljo o polnoči.
Na splošno se presoja v javnosti vaTst-veni koeficient za mnogo manjšega v rednem letalskem prometu kakor pa pri drugih prometnih sredstvih. Pred kratkim objavljena statistika o cestnih nezgodah v Berlinu omogoča dober primer. Tekom prvega polletja je bilo v Berlinu na ulicah in cestah 50 smrtnih nezgod Aero - Lloyd je v rednem zračnem prometu prvih šest mesecev t. 1. prevozil nad 15.000 oseb na progi 200.000 kilometrov, pa ni bilo nobene nezgode, ki bi bila ogrožala varnost kakega pasažirja.
Oečji dan za pogozdovanje
Gozdarski strokovnjak nam piše: Gotovo je hvalevredna namera ministrstva za šume, da zbudi med mladino zanimanje za pogozdovanje, toda dosti praktičnih uspehov si od tega dečjega dneva ne obetamo. Kateri gospodar pa bo pustil šolski mladini, da bi razkopavala po gozdih in se vadila v zasajanju mladega drevja? Ali pa naj čakajo naše golicave nezasejene tako dolgo, da postanejo sedanji šolarji samostojni gospodarji? V Sloveniji so se prva leta po vojni vsled visokih cen lesu posekali ogromni kompleksi gozdov, toda le zelo redko kje so jih nanovo pogozdili. Menda je še v veljavi stari deželni zakon, ki je ukazoval, da gospodar mora vsako gozdno gohcavo v določenem roku nanovo zasaditi. Za izvrševanje zakonskih predpisov so bila odgovorna okrajna glavarstva, oziroma podrejeni jim organi gozdne uprave. Ako ta zakon ni več v veljavi, naj izda ministrstvo novo naredbo. Namesto predavanja po šolah, naj bi prirejali šumski strokovnjaki (okrajni gozdarji) teoretična in praktična predavanja za lastnike gozdov, oziroma nezasaje-niih gozdnih goličav. Seve je treba te strokovnjake tudi zadostno plačati. Sedaj šumski organi večinoma presedi-jo v pisarnah, da šumska uprava prištedi na dnevnicah. Ministrstvo naj poskrbi, da bo v vsakem okraju dovolj velik šumski vrt za gojitev gozdnih sadik, ki se naj potrebnim posestnikom oddajajo brezplačneo ali vsaj po nizki ceni.
Moderne ječe v Ameriki
V Zedinjenlh državah so začeli graditi velikansko kaznilnico v modernem slogu. Vsak kaznjenec bo dobil svetlo celico, ki bo imela prostorno okno nad vratrrri, da bo mogoče vsak dan sobo s prepihom prezračiti. V vsaki ceEci bo umrvalnak- postelja in stol. Povsod bo centralna kurjava in električna razsvetljava. Vsaka celica bo tako obrnjena, da bo imela najmanj dve uri na dan solne e. Kaznene i bodo ločeni po moralnosti In značaju. Kaznjenec, ki se lepo vede, bo avanziral v višje nadstropje. Nove kaznjence bodo zdraviriki dalje časa opazovali, preden jih dodelijo smernim oddelkom. Pri kaznilnici je moderna bolnica in šola. Po teh načetih zgrajeno kaznilnico Že imajo v Manili dalje časa. Kaznilnica ima 6000 celic ter je sploh največja na svetu. Kaznjenci so razdeljena v tri razrede. Novinci se uvrste v tretji razred, a
vsak si lahko pomaga z lepim vedenjem v nižji razred. Vsak kaznjenec izvršuje priučeno obrt ali pa se lahko začne učiti ter dobi ves zaslužek. En del zaslužka sme porabiti za svoj priboljšek, drugi del pa za podpiranje svojcev, ako m takih nima, mu dtnar nalagajo, da ga dobi pri izstopu. Kaznjenci smejo v prostem času pisati, kaditi ali se sprehajati. Kaznilnica ima srodbo 75 mož. Pred kosilom kaznjenci pol ure telovadijo ob sviranju godbe. Zraven kaznilnice je moderno urejena bclnica s 1000 posteljami. Razun tega je lojeno zdravfBSČC za tuberkulozne in izolacija za nalezljive bolezni. Ako se kaznjenec Štiri leta lep.-> vede, ga oddajo v posebno kolonijo, kjer dobi vsak vih* podobno barako, kjer živi in dela skoraj brez nadzorovanja ter sme vzet: k sebi tudi svojo rodbino. Zaslužek je tako dober in prostost tako široka, da se le prav redko zgodi, da bi kateri kaznjenec pobegnil.
Opozarjate se, da eden par nogavic z žigom in znamko; (rdečo, modro ali zlato)
kij 15 5"
99
traja kakor štirje pari drugihj Kupite eden par in prepričajte} se, —   Nogavice brez žigq 0kljuČtt so ponarejene *
Kako se rode otroci 2B, stoletja
Glasi se kakor poglavje kakesa podlist-ka, toda to, kar born povedali, je gola kro« nfka. Imelo se je roditi ameriško dete. Ra. dio-telefonska objava s samotne postaje v Kineketu na secemem Karolinškem obrežju je zahtevala zdravniško pomoč za žene cbrežnega nadzornika Mekinsa, ki je imela roditi. Poziv je bil sprejet 160 mil dalja« ve na radio-postaji Henry v Virginiji in ta* koj odposlan na zračno in pomorsko baze Hampton Road: »Pridite takoj, dvoje živ< ljenj v nevarnosti.c Aeroplan z arnbulancoj prava mala bolnica, se je spustil po dvelf urah in štiridestih minutah na tla v Kincketi. v bližini hiše obrežnega nadzornika. V dva j* se tih minutah je bila porodnica položena % kabino aeroplana, ki jo je pripeljal v najbližV jo bolnico v Norfolku. Tri minute je trajala ta vožnja, pol ure pozneje pa je zagledaj luč sveta novorojenček, pravi sinček 20. sto«, letja.
Karijera Pat in Patachona
Med filmskimi komiki uživata Danca Paj in Patachon brezdvomno zelo veliko prii Ijubljenost in tudi sicer razvajeni ijubljau* ski publiki konvenira razcapani brkasti Ion* gin Pat, istotako se naslaja na grimasah i! dobrodušnemu obrazu zavaljanega »Pata> sončka«. Kako sta postala oba filmska jur naka? — to bo gotovo zanimalo naše ceJ njene čitatelje.
Pat je bil rojen v Kopenhagnu, mladost, na leta je preživel v Ameriki, končno se j* zopet vrnil na Dansko in se pričel učiti knjii goveške obrti. Toda ni strpel. Zagrabil ji kovčeg, pa hajdi s trebuhom za kruhom pt svetu. Klatil se je od sela do sela, pripove* doval mične zgodbe, izvajal »okrogle« pesj mi in sodeloval pri raznih diletantskih predi stavah. Tako je prišel nekega lepega dne y Kopenhagen, kjer se je predstavil znanemi gledališkemu ravnatelju: »Ali me potrebuj jete pri vašem gledališču?«
Ravnatelj ga ie premeril od nog do gla ve, nato pa lakoruično pripomnil:
»Pridite jutri ob 10.25 k skušnji.«
»Bil sem srečen,« pripoveduje Pat. »Dri* gi dan sem prišel deset minut prcJ. določe* nim časom k možu, ki je imel odločiti mojt usodo. »Izginite,« je rekel, »manjka še desa minut.« Deset minut kasneje sem nastopi Izvajal sem neko komično pesem. Ravnate! me je ošinil s čudnim pogledom skozi svoji očala, nato pa je pripomnil:
»Dobro ste jo pogodili, mladi mož. V» ste sprejeti«. Moj obraz je zažerel, a je ta/ koj potemnil, čim je ravnatelj izjavil: »Plai če dobite 40 kron mesečno.«
Toda potrpel sem. Oženil sem se in i ženo sva delila vse bridkosti in sladkosl življenja. Poskusil sem pisateljevati, pa uvii del sem, da M s pisateljevanjem ne Ion csvojil sveta .Končno me iztakne režiser Lai Lauritzen, ki je rabil figuro postopača, ■» kateri sem se polagoma izpopolnil in nasta je moj tip »svetilnik (Pat).
Patachon - Harald Madsen — rojen Id ta 1890. v malem danskem mestecu kot sil čevljarja, je bil že kot deček velik navi h.', nec. Nekega dne ie prišel v mestece potui joči cirkus in med predstavo se je v ma» neži pojavil Patachon in vprašal klovna> »Ali hočeš z menoj igrati?« To je bil OJOfOt prvi nastop, s katerim je bila zadovoljni publika, ne pa njegovi starši. Naslednja la ta se je učil gimn:^tike in raznih trikov Oče ie zahteval, da postane glasbenik, Ha/ ralda pa je vleklo samo k cirkusu. Nekegj dne se je v mestu zopet pojavil potujoč} cirkus. »Sedaj ali nikoli,« si je rekel Patai chon. Stopil je v kavarno, kjer je sedel rav« natelj ter pripomnil: »Ali bi me rabili, go spod ravnatelj?«
»AH kaj znaš?« je vprašal ravnatelj Patachon se je priklonil, pokazal jezik tq priredil pravo cirkuško predstavo v kavari tri. Bil je takoj sprejet.
Sicer se je doma spri s starši, toda kas; neje so se zopet poravnali. V cirkusu | nastopal kot ekvlbrilist itd. Za film ga je m taknil kot Pata režiser Lau Lauritzen. Paj in Patachon sta postala kmalu nerazdružjl va prijatelja in danes se »longinu« in »de beluhu« smeje ves svet.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: OTOH CHRlSTOfi
Specijalna mehanična delatnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev LUDOVIK BARAGA, Selenburgovo tslic
i Tudi I** Vam priporočam to milo z znamko .CAZELA\ Moje perilo se Kar blešči, gotova sem pa tudi ie zdavna}. Tudi Vi boste dosegli to z uporabo .GAZELA", mila.
Mali oqUsi, M •l»*Hp « posredovalne la aaclal-me •bolaatva.
vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din S.
IPHLIOGLHS
Zenitve, Con c jv.nso
tor oglasi strocjo trnov- |i »ga inačnlD, vsaka beseda Oin 1"
Najmanjši znesek Din 10
Naznanjam slav. občinstvu, da sem preselil svojo dobro vpeljano trgovino manufakture, galanterije in čevljev iz prejšnje hiše vlg. Pri Primožu v lastne prostore na novo zgrajene trgovske hiše poleg kr. pošte.
Priporočam se najtopleje za nadaljni obisk in cenj. naklonjenost.
Vinko Savnnfc,
2739 Radovljica.
e
t
2844
Tihega sožalfa proseč naznanjamo globoko potrti, da je naša iskreno ljubljena žena, mati, babica odnosno sestra, gospa
danes po kratki in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice bo v torek, 18. avgusta ob pol treh popoldne iz kapelice Sv. Krištofa na pokopališče pri Sv. Križu.
Venci se hvaležno opklanjajo.
Ljubljana - Ribnica, dne 17. avgusta 1925.
Žalujoče rodbine: Košir, dr. Bartol, Krlžatan, Post.
P 44/25-6
Prostovoljna draž
nepremičnin.
Na predlog lastnika Ivana Tillerja, pos. in vpokoj Sod. kanclista v Brežicah, zastopanega po pomočniku tus. višjem ofidjalu Frideriku Negovetiču, se prodajo na javni dražbi nepremičnine vi. št. 199 k. o. Brežice obstoječe iS hlŠO št. 55 z gostilniško koncesijo, gospodarskega
poslopja, dveh njiv in vrta v skupni izmeri 64 arov 45 m2 brez pritiklin in premičnin za izklicno ceno 200.000 Din
dno 5. septembra 1925 predp, ob 10. url
pri tem sodišču v sobi št. 6.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Zastavne pravice na zemljišču zavarovanih upnikov ostanejo nedotaknjene. Potrditev prodaje si sodišče pridrži za 8 dni.
Izkupilo prodaje je položiti v gotovini pri sodišču v enem mesecu to je do 3. 10. 1925.
Ostali dražbeni pogoji se smejo vpogledati ptl tem sodišču v sobi Št. 6.
Okrajno sbdiiče v Rreilcah,
oddelek L, dne 8. avgusta 1925.
lisvakom domazluku neophodno potrebno
Z.i 5 minata možete truditi krem od čokolade, vanilije, moka, maline, lešnjika, pomarandće, li. muna, jagode itd. — Cena jedne
porcije za 5—6 oseba Din 450. Dob! j a se u svakoj boljoj delikatesni specerr.jskoj trgovini. Sto-varište i prodaja na veliko: Peter
fric, agentura, NOVI SAD, željeznička ulica 201.
Kupujte edino-le pri
Josip Petelžncu
na i boljše 138*l
Šivalne stroje in kolesa
znamke Gritzner, — Phontjc, pneumatiko, potrebščine za kolesa, stroje in Lamerz-igle
LJubljana (Miza Prc£trwrf«fa speaeaika ab Todi) Na malo! Na veliko!
!Zahtevajte cenike!
Skladiščnik
vojaščine prost, izurjen v mešani stroki, išče služ* bo za takoj. Dopise na upravo lista pod »Skla* diščnik/2312«.
Vrtnar
samski, trezen, popolno* ma vajen zelenjadnemu in sadnemu vrtu, — se sprejme takoj. Zglasiti se je pri M. Dolničarju, posestniku v Šmartnem ob Savi, pošta Moste. —
2843
Knjigovodja
zmožen, z večletno prak* so, išče službo v večjem podjetju. Dopise na upr. lista pod »Dobra moč -—
2S42«.
Iščem
poštenega kuharskega va* j en ca v prvovrstno re* sta vrači j o v Ljubljani. — Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«. 2823
Knjigovodja
in korespondent, ne čez 28 let star, izključno iz stroke spirituoz, ki lahko samostojno opravlja pisarniške posle in reflektira na trajno me* sto, se išče. Ponudbe naj predlože samo prvovrst* ne sile. — Ponudbe pod »Knjigovodja 2803« na upravo »SI. Nar.«
i
Kufm
Železno posteljo
dobro ohranjeno, kupim takoj. Dopise z navedbo cene na upravo lista pod »železna   postelj a/2841«.
I
oresicniiK
Enodružinsko
hišo
v Ljubljani ali v bližini vzamem takoj v najem. Ponudbe na upravo lista pod »Hišica v najem — 2840«.
Kupim
malo enodružinsko hiši* co. Pogoje in navedbo cene pisati na upravo lis sta pod »Mala hišica — 2S31«.
I  Stanovanja |
Dva dijaka
se sprejmeta v popolno oskrbo v bližini Obrtne šole. Naslov pove upra* va »SL Nar.« 2822
Dijake
nižjih razredov srednje šole sprejmem na dobro hrano in lepo zračno stanovanje v bližini re* alke in obrtne šole, stro* g o nadzorstvo. Naslov v upravi »SI. Nar.«.
2825
Naslovi
dijaških sianovanj se do* bi jo pri ge. Likar, Po* Ijsnska cesta 87 (vila Bergman). 2647
Išče se
v mestu prarna soba za takoj. Ponudbe na upra* vo lista pod »Soba takoj 2S39«.
prodam
Otroške obleke
za dečke od 5—7 let in dekliške 3 leta, dobro ohranjene, se takoj pro* dajo. Pon-dbe na upravo lista pod »Oblekce 2838«
Proda se
lepa moderna, masivna javorova spalnica po ze* lo nizki ceni takoj. Na* slov pove uprava »Slo^. Naroda«. 2827
I
lokal«
Gostilna
I
se išče v najem, najraje na deželi. Ponudbe na upravo lista pod «Gostila na/2809«.
Trgovski lokal
iščem na prometni točki v mestu Kranju — za tr* sovino z delikatesami. — Ponudbe pod «Delikate* sa;2778» na upravo «S1. Naroda».
Večji trgovski
lokal
ali prostor, kateri bi se dal preurediti s primer* nim svhim skladiščem, v sredini mesta ali na Go» sposvetski cesti, se išče. Ponudbe na poštni pre* dal 112. 2826
Posodim
20.000 do 25.000 Din brez obresti hišnemu go* spodarju, kateri mi od* stopi dve prazni sobi z uporabo kuhinje. Vknjiž* ba na prvo mesto. Po* rtudbe na upravo lista pod »Brez obresti 2S32«.
Razno
Zobni atelje
P. Vrankar, Gledališka uL 7. zopet otvor j en. —
2828
Dvokolesa,
motorji, otroški vozički, pneumatike — najceneje prodaja na obro!:e, ceniki franko — «Tribuna» F B to.arna dvokoles in otroških vozičkov, Ljub* Mana, Karlovska cesta 4.
132/L
Sube gobe
M GERSAK.. Ljubi) u a Kongresni t-g 10    129 l
Paviljone
v dekoracijo na vele? j i, mu sprejei a — Rud. Se« ver, Ljublianf. Gosnn, svetska cesta c. 6 (v hiV mesarja Slamiča).    150 I
Špago, dreto
in vse vrsta VMrarskU izdelkov ter v to stroki spadajoče blage doStre % skladišču efConopjuta* L»ub! i-.ina. Gospom . cesta 2 103,i
OttMMM
najfinejše izdelane v bla. gu Din 900—, afriksmo. droce Din 250.—, patenl fotelje in vse tapetniške izdelke po najni/iiVi cc. nah. Vabi na ogled! — Rud. Sever, Ljubljana Gosposvetska cesta 6 (\ hiši mesarja Slamiča)
152/1
Mlad gospod
želi znanja z gospodične prijetne zunanjosti. Do» pise na upravo lista pc< »L« — 2837.
Nezadovoljna
v zakonu se želim se2na niti z gospodom prikupi ljive zunanjosti od 3S—. 42 let starim, s stalno it čedno službo. Dopise ni upravo »Slov. Naroda« pod  Nezadovoljna 2521
Letno stono« v Ljubljani
prijazna, solnčno, s štirimi sobami in potrebnimi pri-tiklinami, išče fina rodbina. Cenj. natančne ponudbe z navedbo stanarine pod „L. Z. 83" na anončno ekspedicijo PUBLICITAS d. d., Zagreb, Gundulićeva 11. 2s24
Objavljam
da pridnem s 20. avgustom L 1. p v t «;-.L a t i s osebnim avtomobilom potnike In prtljago proti naročila s postafe Rakek ¥ poljubno določene kraje po najnižjih konkurenčnih
cenah.
ANDREJ POOLAJ, Rakek 139.
-833
F
L
Javna zahvala.
Prostovoljno gasilno društvo na BLEDU se ob tej priliki najlepše zahvaljuje cenj. občinstvu ter vsem darovalcem, kateri so prioomogli do čim sijaj ne j še proslave društvene 40 letnice.
Zahvaljujemo se vsem tovariškim društvom ter cenj. gostom, kateri so se udeležili društvene prireditve.
ODBOR
3836
Natječaj.
Upravni Odbor Bračko - Amerikanske Banke d. d. u Supetru na Braču zaključio je, da se raspiše natječaj na upražnjeno mjesto Upravitelja ove Banke. — Plata je Upravitelja Din 7.000 (sedam hiljada) mjesečno unaprijed, a ima i trinajstu platu.
Natjecatelji imaju podnijeti pismenu ponudu Upravi Bračko-Amerikanske Banke u Supetru najdalje do 30. augusta o. g. i ponudi priložiti dokaze o tome:
1. da su naši državljani, a po narodnosti Hrvat, Srbin ili Slovenac;
2. da su za bankovnu struku potpuno kvalifi-kovani;
3. da su barem pet godina naprekidno i sa uspjehom bili uposleni kod jedne banke;
4. da su neprikornog političkog i moralnog vladanja.
Prvenstvo imaju oni natjecatelji, koji su već samostalno upravljali jednim novčanim zavodom ili imali prokuru.
Riješenje Uprave Q dobivenim ponudama uslijediti će najdalje do 15. septembra o. g.
Od Bračko-Amerikanske Banke d. d.
Supetar na Braču, 13. augusta 1925.
Zahvala«
Ob le&ri Izgubi našega nepozabnega goproga, očeta, starega očeta, stiica in svaka, g a spe da
Alolziia Korsika
tiam ]e došlo toliko odkritih izrazov sočutja in tolažbe, da nam je nemogoče se vsakemu posebej dostojno zahvaliti. Zato si dovoljujemo tem potom izreči najtoplejšo zahvalo vsem, ki so blagega pokojnika tolažili v njegovi bole/.ui in vsem, ki SO ga tako Častno in v velikem Števila spremili k večnemu počitku. Posebno zahvalo izrekamo gg. hišnim posestnikom, orožniski komandi, gg. vrtnarjem in vsem drugim, ki so poklonili prekrasne vence in šopke na njegovo krsto.
V Ljubljani, dne 18. avgusta 1925.
Žalujoča soproga In oasaii &o?o&uu^L
a
Sv. maša zadušnica se bere v sredo dne 19. t. m. ob 7. uri zjutraj v frančiškanski cerkvi.
2829
n
1 ».
Lastniaž  in tisk »Narodne tiskarno«.
0254