LJUBLJANA, SOBOTA, 29. OKTOBRA 1038.
OPOZORILO NAŠIM NAROČNIKOM!}
Vse one cenjene naročnike našega lista, ki sol prejeli našo prošnjo za\ plačilo zaostale naročnine, nujno prosimo, da\ nam takoj nakažejo zaostale dolžne zneske.
Vsem onim, ki bi naše I prošnje ne upoštevali^ smo prisiljeni list brezpogojno ustaviti s 15-1 novembrom.
Politika v naših strokovnih pokretih
Dveh svetov povezanosti
Vsi tečemo, tečemo celo življenje kakor za tekmo, kakor za stavo. Vsi milijoni v njem hlastajo za uspehi, v masah se poe-dinci trgajo in pehajo za največjimi kosi tvamih dobrin. Pogled človekov je srepo vprt v zemljo in ne vidi svojega konca.
Kakor prenapeta struna poči človeška sanja o zemeljski sreči. Žalostno odjekne v čas za kratek hip zavest, da je bila borba in t$kma pred koncem končana, da tekmeci niso prispeli na cilj. Odprta dan in noč so groba vrata, vedno sveža, vedno nova, in čakajo v strahoto zavita novih brodolomcev.
Če se ta vrata nekoč tudi za nami za-pro in za njimi nič ni, čemu smo tekali celo življenje, se bojevali noč in dan za srečo, za radost, za prelest? Če onstran groba ni nič?!
Razjokal bi se človek nad lepoto, obupal nad dobroto, nad ljubeznijo bi se raz' dvojilo srce, če je vse le hip pred smrtjo in pokopom. Prazno je potem vse prerivanje v svetu, nesmiseln je lov za srečo, laž so vsi pokreti, laž so vsa gibanja, prazna so najlepša gesla, vsi evangeliji so gole pajčevine. V njih preži kakor pajek usoda in prede nit za porazen konec. Ne, za temi vrati ni vsega konec! Nasprotno je za njimi cilj in smisel vseh dogajanj, za njimi so ustvarjeni najlepši ideali naj boljših ljudi. Za njimi je zmaga in venec za zmagovalce po prestanih borbah in trpljenju.
Zmotna je zato tekma, ki ne vidi konca onkraj groba. Lažni so preroki, ki ne kažejo v osnovah in dejanjih preko časnih dogajanj v večnostno smer. Ko hlinijo skrb in liubezen za srečo, kotijo v poe-dincih in v masah samo nesrečo.
Tudi mi tekmujemo, tudi mi tečemo. Toda naš pogled ni srep in ni vprt samo v zemljo in njene hipne blagodati. Za nas je v dalji žareče Sonce. V njegovem siju je vse življenje okrog nas ožarjeno s svetim upanjem. V naših dušah je še nad trpljenjem časov razlito hladilno balza-movo olje. Naš pogled je jasen, naš obraz ni mrk.
Pred nami so šli milijoni. Vseh svetih in vseh vernih duš spomin nas nanje spominja. Sveže cvetje na grobovih jasno govori, da duh človekov noče za brezvestno laž o zgolj pozemeljskem življenju. Milijoni pred nami onkraj groba vrat s palmo zmage v službi večnosti v veličino ne-trohljive sreče in lepote odeti pa so naši klkarji, so naši vodniki. Za njimi gremo Naši vzori in boji nočejo zveri, ki se samo v zemeljskem za največji delež med seboj more, in že v borbi za minljivo sre-$0 v srcih poedincev in v masah ustvarja s kupo gorja predokus pekla. Mi vodimo boje za vzore v povezanosti obeh svetov, v katerih je služba občestvu za srečo mas in poedincev naša neizbegljiva dolžnost in njena izpolnitev naša končna zmaga v kraljestvu večno srečnih onkraj groba.
Povezanost obeh svetov prinaša družbi harmonijo, ustvarja tu minljivo, neminljivo srečo tam.
Nasedli so kričačem
Vsi naši strokovni pokreti delavstva so brez prestanka kričali, da niso politična gibanja. V vseh organizacijskih pravilih, na vseh sestankih in shodih, v vsem njihovem časopisju si to lahko slišal in bral. In marsikdo jim je nasedel ob misli, da grejo v resnici samo za boljši položaj izmozganega delavstva.
Mojstri bahavosti.
Moramo priznati; oni, ki ®o vodili naše strokovne pokrete, so znali svoje misli in načrte množici delavstva izvrstno prikrivati. Nikoli jim niso natočili čistega vina resnice. Znali pa so še prav posebno povdarjati svoje za delavstvo, kakor so trdili, edinstveno zanimanje. Neprestano so si trkali na prsa, kakor, da so oni edini in monopolizirani zastopniki in prvoboritelji za delavske koristi. Kdor ni z njimi, so vpili, je proti delavstvu, je za suženjstvo, za kapital, je duševni revež ali pa prodanec in izdajalec delavskega razreda.
Dejansko nič ne store.
Zato svojo kričavo reklamo pa niso imeli prav nikoli nobenega vzroka. Nasprotno so ti pokreti raž svoje iztrganosti iz narodne celote in svoje brez-pomembnosti delali na objektivnega opazovalca vtis bolehavosti in brez-mocnosti. Dejansko tekom dolgega časa svojega obstoja prav do predzadnjih let niso stvarno za delavstvo ničesar pozitivinega zgradili, kar se tiče njegove obrambe kruha in socialnega
položaja. Pitali so svoje pristaše neprestano le s svojimi prerokbami o bodoči srečo donašajoči družbi, trenotno življenje pa je drvelo le mimo njih.
Povsod so odpovedali.
V borbi s kapitalom so povsod odpovedali, v več primerih se mu dobesedno predali za majhne podkupnine.
V	feorbi za social^ zakonodajo »o posneli lastne iniciative nezmožni, tovrstno internacionalno zakonodajo, niso pa znali uveljaviti njenega izvajanja v zadostni višini. Celo opetovano brezgla-vost pa so izpričali z dejstvom, da so se za isto poglavje socialne zakonodaje najprej borili vsaj na papirju, ko so bila brez njih uvedena, pa so razvpili za reakcijonarna in delavstvu Škodljiva.
Samo ne v terorju nad tovariši.
Delavski interesi, delavska zaščita, so bili torej porinjeni na stranski tir. Delavsko čustvovanje in tovarištvo je bilo samo v besedah. V resnici so mesto medsebojne tovariške ljubezni : oznanjali le medsebojno sovraštvo. Kdor ni po tovarnah in velildh podjetjih klonil njihovi demagogiji in njihovemu nedelavskemu terorju, ta je okusil vso pezo pesti. Psovk, zmerjanja, zapostavljanja, prikrajševanja, tožare-nja pri delodajalcih ni bilo ne konca ne kraja. Kakor zlodej so bili iznajdljivi v tem, kako je mogoče sotovarišu zagreniti življenje, če jim ne parira slepo. Delavce so v imenu zlagane delavske vzajemnosti metali iz tovarn. Pri vsem tem pa jih ni bilo sram besediti in vpiti po svobodi in demokraciji.
Strite teror!
Iz Jesenic in iz okolice Kamnika nam poročajo naši zavedni delavci, da se je po tamošnjih obratih razpasla med socialisti vseh barv proti onim našim delavcem, ki v sedanji volilni borbi nočejo kloniti pred njihovim ljudsko fron-taškim terorjem nečedna propaganda, ki ne štedi ne z grožnjami ne z nasiljem. S pestjo hočejo ti »strokovni« pokreti ustrahovati simpatizerje dr. Stojadinovičeve liste, da sprejmejo njihov politični diktat za skupno opozicijsko listo:
Ugotavljamo zato:
Da je ta surov nastop razgalil tisočkrat ponavljano laž nam nasprotnih organizacij, da so zgolj strokovne.
Da je najbolj protiljudaka politika njihovo osnovno gibalo.
Da jim je beseda o svobodi delavstva fraza za varanje.
Da je vse njihovo vpitje proti fašizmom in terorju, sama hinavščina.
Da so to najbolj praktične metode komunizma in boljševizma!
Da so usmerjene proti svobodnemu odločanju katoliškega slovenskega naroda.
Da so pljunek v obraz delavski Časti in delavskemu stanu.
Da je talk nastop boljševiško revolucionaren in protizakonit.
Pozivamo zato vse zavedno svobodo-
ljubno katoliško slovensko narodno delavstvo:
Da se temu terorju energično upre. Da z dejanji obsodi prostaški teror. Da boljševiškim metodam slovenskih izkoreninjencev v svojih vrstah in organizacijah obme hrbet. Da vsaJk primer boljševiškega volilnega terorja v naših industrijskih obratih zatre.
Pozivamo podjetja, kjer se taka agitacija viži, da brez odlašanja v svojih obratih poskrbe, da se to ne bo več dogajalo.
Poudarjamo, da bomo smatrali dotična podjetja, ki tega ne bi vršila, za protizakonita dejanja terorja soodgovorna.
Prosimo oblasti, da vsak primer bolj-ševiziranja naših političnih borb, radi čuvanja svobode vesti z energičnimi ukrepi, z vsemi zakonitimi sredstvi nemudoma onemogoči.
Naše delavstvo pa .opozarjamo, da vsako tako nasilje takoj javi svoj politični oblasti neposredno ali pa nam, da bomo mi v kali preprečili vsako silo, pesti in nasilja članov nam nasprotnih samo politiko goječih pokretov ih organizacij.
Svarimo pa socialiste vseh barv, ld na, vedo, da je mera naše potrpežljivosti polna. Če to svarilo ne bo zaleglo, bomo udarili po barabskom sistemu teroriziranja tako, da bodo imeli dosti za vtelei trn* iSvSvcmn Fnn	F
tmm:£■
w	mnb
Delavstvo torej, ne delavski interesi in delavske svoboščine tudi niso bile jedro in osnova naših strokovnih po-kretov. Drugod je bilo po večini njihovo težišče, jp težišče p& te bilo & danes politično. Nekaj frbranpev in izvoljencev je mislilo, ko se je narodni skupnosti odtujilo, da mora voditi tej skupnosti nasprotno politiko in je zato strokovno borbo delavstva zajelo v «vo* ja lastna jadra. Na pretkan, zvit način, so to storili in delavstvo je šlo v svojo veliko škodo za njimi mimo Jn prttj lastnemu narodu, Po smrti bla^opojfoi-i^ega dr. J, Ev. Kreka sploh nismo imeli ffu doma nobenega ?trokovneg§ ^panja, ki bi ne bil prvenstveno političen.
Strokovničar pusti politiko drugim,
Mi smo namreč tega naziranja, da ni dosti, da delavske organizacije samo kriče o svoji nepolitičnosti, zraven $* ustvarjajo med narodom #vojo %tno politiko in svoj lastni politični program. Nasprotnp ^aj bo strokovni ggg kret v narodu res ves usmerjen samo v obrambo delavskega stanu po stvar* nem strokovnem delu, politiko pa naj pusti zato poklicanim.
Strokovno gibanje upošteva le obče-
narodno politiko.
Narod je v svojem jedru ven4ar politično enoten, čim bolj je enoten, tefp močnejši je, tem večji so uspehi »je* govega političnega vodstva. Zato nikakor ni naloga strokovnih gibanj. 4a to enotnost rušijo neposredno z lastpo politiko ali pa posredno kot privesek drugih osnovni narodni politični liniji nasprotujočih smeri. y kolikor stvarno življenje zahteva upoštevanje političnih sil s strani delavskega strokovnega zastopstva, bi se morale narodne delavske mas® nasloniti na občno narodno politiko.
Neži delavski pokreti so šli drugo pot
Tega pa delavski voditelji niso storili ter je vse njihovo teženje v opreki s težnjami naroda. Hodili niso in hoditi nočejo z narodom. Kulturno nazorne osnove in osebni interesi tih z narodom razdvajajo. Zato so vsi delavski pokreti pri nas obenem politični ali pa vsaj priveski političnih in to takih, ki so proti občenarodni politiki Vse dela.vjBke borbe B?M(J»jih časov nosijo zato na sejfejl y teh vrstah znak politične primesi n* veliko škodo delavskega stanu i» obče-narodnih koristi.
Edina izjema ZZD.
Zveza združenih delavcev, ki & p rodil odpor KOti flavei^um starim smerem delavskega pokreta in proti okostenelosti njihove borbe je bila takoj ob ustanovitvi na jasnem, da politično polje ni njeno. V svojem stremljenju, da se uveljavi kot enoten delavski stanovski pokret v narodu in kot njegov bistven sestavni del, odklanja vsako misel na kakršnokoli samolastlio ali partizansko politično smer. ZZD se zaveda, da v narodu ne sme rušiti pak, <3a mora graditi, prctna poj narodna volja je zato tudi zanjo dajna. Tako naš mladi stanovski P0-kret delavstva nima nobenih političnih skrbi in svoje delo posvečuje edino ra-(Nadalj. na 2.
LETO n.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, ČOPOVA 1 —DELAVSKA ZBORNICA — TELEFON ŠT.: 35—29 — POŠT. ČEK. RAČUN ŠT. 17.548 — NAROČNINA: ZA ČLANE ZZD 2.— DIN MESEČNO — (24.—	.
DIN LETNO) — ZA DRUGE NAROČNIKE 3. - DIN MESEČNO (36.— DIN LETNO) — CENE OGLA-S O M PO DOGOVORU — LIST
(Nadalj. a 1. strani!) ati in strnjenosti delavskega stanu, da bo v narodni skupnosti neosovražen in močan, z njim in zase priboril čim več uspehov.
Za nas vodi politiko narod.
Kakorkoli so nas naši nasprotniki zmerjali s političnim priveskom, moramo pribiti, da smo med vsemi delavskimi organizacijami mi edini, ki nočemo nobene lastne in partizanske politike. Za nas vodi politiko narod in mi smo edina delavska organizacija v Sloveniji, ki o sebi lahko trdi z mirno vestjo, da ni politična.
Za Novim Sadom frče rdeči gospodarji v Dubrovniku
Skozi dolga leta so gospodarili v OUZD-u v Dubrovniku birokrati po mili volji. Ze pred leti so bile odkrite škandalozne afere. V tej socialni ustanovi je bilo prostora za vse mogoče ljudi, samo ne za delavca, kateremu je ta ustanova namenjena. Urad je dobil svojo palačo, ravno tako tudi njegove ekspoziture, toda nihče se ni spomnil, da je potrebna reorganizacija zdravniške službe in administracije. Stari sposobni uradniki niso bili stalno nameščeni, kaj šele, da bi napredovali. Dobro počutili so se le pristaši nereda, ki so se stavili v službo mednarodnih demagogov. Ti so bili kmalu stalno nameščeni, plače s6 jim bile zvišane, poleg tega pa so uživali še razne ugodnosti. Če jim je vse to bilo še premalo so prišli do večjih dohodkov na ta način, da so šli na potovanja, za katera so dobivali mastne dnevnice in kilometražo, ki je znašala din 7.50 po km.
Kadar je prišel delavec na pregled ali po zdravila, so postopali z njim, kakor z beračem, ki pride prosjačit. Nihče se ni brigal za to, da je ta Urad delavska ustanova, in da-ga vzdržuje delavec s svojim težko prigaranim denarjem, od katerega je živela rdeča birokracija. Če je prišel delavec po hranarino, ki mu je pripadala, so ga nahrulili in poslali iz nadstropja v nadstropje, iz pisarne v pisarno, kakor, da zahteva to, kar mu sploh ne pripada. Poleg tega se delavec ni mogel nikamor pritožiti, ker so vsi pihali v en rog.
Končno pa jim je le odklenkalo. Ravnateljstvo OUZD-a v Dubrovniku je z uredbo ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje odstavljeno in so prišli na mesto rdečih izkoriščevalcev delavstva novi delavski zastopniki, ter so tudi na novo postavljeni zastopniki delodajalcev, da bi urad v bodoče res služil svojemu namenu.
»Slovenski delavec« le glasilo slovenskega katoliškega delavstva! Podprite ga!
i SOVJETSKA RUSIJA
ZGODOVINA REVOLUCIJE (47)	Od	1917—1922
....	(Nadaljevanje.)
V	oktobru 1917. je 20.000 oboroženih delavcev pred očmi Kerenskega provizor-ne vlade izvolilo 100 delegatov, ki so sestavili pravila za zvezo in objavili pro-gt-am, katerega glavne misli so bile sledeče: »Delavska garda je organizacija oborožene sile proletarijata za boj proti nasprotnikom revolucije. Kdor trikrat neopravičeno izostane od vaj in zborovanj bo iz delavske garde izključen. Ena najvažnejših članskih dolžnosti je, da imajo puške snažne in vsak trenutek pripravljene za boj. Rdeča garda, stoji na razpolago petrograjskemu sovjetu. Garda se snuje po obratih in je podrejena izvoljenemu komandantu tovarne. Posamezne edinice se razdelijo v čete, kom-panije, imajo pa tudi posamezna poveljstva kot saperje, šoferje, telegrafiste, strojnične in artilerijske komande. Temeljna edinica obstaja iz 13 mož. Štiri skupine tvorijo četo, tri čete kompanijo, tri kompanije bataljon z okoli 480 možmi s špecijalnimi oddelki 500 do 600 mož.
Rdeči gardisti so pozneje delo opustili in prejemali od tovarne plačo kot »čuvaji«. Uradno je bilo smatrati gardo za varnostno stražo. V spominih emigrantov čitamo, da so ti gardisti postopali po ulicah razcapani, polegali po klopeh javnih parkov, se brezplačno vozili z električno železnico, nadlegovali ženske in vršili hišne preiskave zlasti po kleteh, da »uničijo« povzročevalca vsega zla, alkohol. V mnogih slučajih je bil tu postavljen kozel za vratarja.
Kartel,
Kaj je kartel?
Kartel je združba večjega števila ah vseh podjetij iste stroke v eni deželi, ki pusti posameznemu podjetniku popolno lastninsko svobodo. Odbor kartela, v katerem so zastopani vsi omenjeni podjetniki, določa enotne prodajne cene proizvodov in se morajo vsi člani kartela teh cen točno držati. Poleg tega določa kartel količino proizvodov, ki se naj proizvajajo tekom enega poslovnega leta glede na potrebe trga dežele po dotičnih proizvodih, in razdeljuje določeno količino sorazmerno na posamezna podjetja. Kartel ščiti svojo industrijsko stroko pred gospodarskimi pretresljaji, izključuje konkurenco med podjetji iste stroke, onemogoči nadproizvodnjo in s tem krizo v okviru dežele in stroke, seveda pod pogojem, da je produkcijska moč kartela v skladu s potrebami dežele in more kartel na eden ah drugi način parirati konkurenco iz inozemstva.
Kaj je trust?
Druga vrsta organizacije kapitala je trust (izg. trest). Tudi trust obsega eno samo industrijsko stroko ah se razhkuje od kartela po svojem organskem sestavu. Trust nastane z fuzio-niranjem (spojitvijo) več obratov iste stroke v eno nedeljivo podjetje, s čim postanejo posamezni podjetniki nekakšni delničarji trusta. Vsi obrati trusta so pod enotnim vodstvom in upravo in je zato trust odpornejši od kartela; nastane pa trust v onih industrijskih panogah, kjer je potrebna večja odpornost radi važnosti dotične stroke v gospodarstvu ozir. radi njenega mednarodnega pomena.
Karteli obsegajo ponavadi takozva-no lahko industrijo ene same države; tako poznamo pri nas n. pr. sladkorni kartel, pivovarniški kartel itd. Trusti se pa raztezajo večinoma na več držav in zajamejo le stroke težke industrije. Najbolj znani trusti so: francoski jekleni trust (Comite de forges), nem-" ški elektrotrust (A. E. G.), ter svetovna petrolejska trusta Royal Dutsch, Standard Oil Company. Pri tej priliki hočemo tudi objasniti, katere industrijske stroke spadajo v težko ah lahko industrijo.
Katera industrija je težka in katera lahka?
Gospodarska veda uvršča v pojem težke industrije vse stroke, ki proizvajajo ah posredujejo proizvajanje produkcijskih sredstev. Za težko industrijo je potemtakem smatrati: rudarsko, topilniško, kovinsko, kemično, električ-
Poleg, ali bolje, proti vladi je boljševizem postavil jeseni 1917. dobro izvež-bano in izvrstno organizirano armado. Vojaške priprave za zmago komunistov v meščanski vojni so bile torej gotove. Dvojen je bil namen garde:« Vzdrževanje reda v tovarniških podjetjih, neuradno pa, z oboroženo silo Kerenskega čimprej vreči.
Vlada je grozečo nevarnost uvidela, ko je bil že vsak protiukrep prepozen. Prepozno je Kerenski odredil, da se iz Petrograda umaknejo vse čete, katere je hotel nadomestiti z zanesljivimi vojaki. Takoj so delegati rdečih gardistov izvolili »vojaško-revolucijonarni komite«, ki se je kmalu prelevil v štab »za polastitev vlade.« V tem komiteju so sedeli zastopniki politične boljševiške stranke, nekaj social-revolucionarjev, rdečih gardistov, zastopnikov garnizijskega vojaškega sveta, dalje tucat najbolj prevejanih vodij ekstremnih revolucionarjev, med temi tudi Trocki. Za predsednika je bil prvotno izvoljen so-drug Lazimir, pozneje pa Podvojski. Ta vojaški revolucionarni komite je kratko-malo vladi prepovedal odstraniti čete iz Petrograda, kar pa je štab vladnih čet odklonil. V odgovor nato je Trocki takoj poslal boljševiške komisarje k posameznim oddelkom na fronto in v zaledje, da deloma pridobijo moštvo in nižje oficirje za vojaško-revolucionarni komite. Te celice so v vseh polkih pripravile oborožen unor, kar ni bilo kdovekako težko, ker so nadaljevanje vojske pripisovali krivdi Kerenskega.
Z neverjetno drznostjo je vojaško-revolucionarni komite koncem oktobra 1917. na vojaštvo naslovil poziv, ki je končal s temi besedami: »Vojaki, varstvo revolucionarnega reda pred protirevolucijskim
•usi, koncern,
no, transportno (zračno, železniško in avtomobilsko vključno industrijo, ki proizvaja transportna sredstva), proizvodnjo mineralnega olja (nafte) in drugih pogonskih sredstev, v kolikor te itak ne spadajo v kemično industrijo; nadalje industrija opeke in kamna ter gozdno-žagarska industrija.
Vso ostalo industrijo, torej ono, ki proizvaja sredstva za neposredno porabo imenujemo lahko industrijo. Ta dobavlja človeku življenske potrebščine, pod katerimi razumemo hrano, stanovanje, obleko in obutev ter kulturne potrebščine. Težka industrija torej proizvaja produkcijska sredstva, lahka industrija pa konzumcijska sredstva.	...
.. MM*
Kaj je koncern?
Koncem je po svojem organskem sestavu enak trustu torej centrahsti-stičen, obsega pa podjetja raznih strok, težke in lahke industrije, vsled česar je v stanju obvladati včasih vso gospodarsko življenje ene dežele ah celo druge gospodarsko šibkejše dežele. V velikih industrijskih državah zlasti v Zedinjenih državah zavzemajo neki koncerni ogromen obseg in uničijo s svojo gospodarsko močjo vsa manjša podjetja;'v pozitivnem smislu je koncern organizacija produkcije cele dežele po načrtu glede na kupno moč prebivalstva. Radi organiziranosti proizvodnje in povezanosti posameznih industrijskih panog so stroški proizvodnje znatno nižji kakor pri posameznih podjetjih, ker v koncernu odpade trgovski dobiček za posredovanje med podjetji, in ima koncern v svojih rokah vse vrste industrij od dobavljanja surovin do gotovega izdelka. Neki koncerni imajo svoje rudnike, elektrarne, petrolejska polja, gozdove in nasade industrijskih bilk (bombaž, guma itd.), nadalje svoje lastne topilnice, tovarne za proizvajanje prometnih sredstev, svoje lastne železnice in parnike, po katerih prevažajo surovine v tovarne težke industrije odtod produkte v lahko industrijo, odkoder oddajajo gotove produkte v ogromnih množinah velikim trgovskim hišam. V koncerne so vključeni po navadi še denarni zavodi, in razpolagajo koncerni tudi z lastnim časopisjem, po katerem imajo finančni mogočniki možnost, da po svoje vplivajo na javno mnenje, politično življenje in zakonodajo. Preko številnih bank in hranilnic se stekajo v njih naložena denarna sredstva mahh in srednjih ljudi v roke peščice mogočnikov, ki zberejo s tem v svojih rokah ogromno gospodarsko moč in postanejo pravi diktatorji, včasih ne samo po-
atentatom se izroča vam pod našim vodstvom. Nobena odredba glede garnizije nima veljave, ako ne nosi našega podpisa. Vsakega vojaka petrograjske garnizije dolžnost je, da budno pazi, vztraja in da je strogo discipliniran. Revolucija je v nevarnosti. Naj živi revolucionarna garnizija!«
Mar ni ta poziv naravnost ukaz vojaštvu k nepokorščini, katero je Kerenskega vladi priseglo? Začetek oboroženega upora je bil storjen. Kerenski torej ne bo več ukazoval, pač pa boljševiki. Kam se bo nagnilo vojaštvo? K svojemu štabu, ali k vojaško revolucionarnemu komiteju?
2e 4. novembra 1917. je več polkov odreklo pokorščino svojim oficirjem ter prestopilo v boljševiško armado. Trocki je začasno ostal še v defenzivi. Počakajmo, ka’ bo ukrenila!
Boljševiški oddelki so s pomočjo oklop-nih avtomobilov zasedli vse važne točke mesta. Petrograd je bil sličen vojaškemu taborišču. Medtem ko je zunaj na fronti prežal sovražnik, je grozilo, da v Rusiji izbruhne druga revolucija. Rus proti Rusu. Nič več carski pristaš proti republikancu, zdaj je bil socialist proti boljše-viku.
Vodje vojaške in politične komunistične stranke so zborovali v Smolny, bivši višji dekliški šoli. Stavba je bila podobna trdnjavi. Na strehi je bilo dvanajst strojnic, na vseh oknih so stali vojaki z ročnimi granatami, pred šolo pa straža v popolni vojaški opremi. V nekdaj tako snažnih dvoranah so polegali vojaki, pljuvali po tleh in odmetavali cigaretne ostanke ter druge odpadke. Zenske dvomljivega porekla so se pridružile boljševikom. Smeh, tuljenje, zbijanje šal kot n. pr.: »Na vislice z buržuji, carju odrezati gllavo, Ke-
sindikat
samezne dežele, temveč celih kontinentov in je od njih volje odvisno življenje in eksistenca milijonskih množic. V koncernu je kapital centraliziran in omogoča pravo gospodarsko diktaturo, dejansko pa tudi politično, dasiravno so take dežele po svoji ustavi strogo demokratične. Na papirju imajo vsi državljani iste pravice, dejansko pa odloča gospodarsko najmočnejši. V takem primeru govorimo o gospodarski diktaturi kapitala, ki si s svojo močjo ustvarja monopolistične pravice in zatre sleherno gospodarsko konkurenco.
Kaj je sindikat?
Pod pojmom sindikat lahko razumemo dvoje: lahko pomeni strokovno organizacijo delavstva, kot organizacija kapitala je pa faktor, ki je v ostalem popolnoma enak koncernu, samo, da ima v svojih rokah poleg raznovrstne produkcije še trgovske hiše, ki razpečavajo proizvode združbe tudi na drobno.
Ali so organizacije kapitala škodljive?
Organizacije kapitala kakor kartel, trust, koncern in sindikat moramo iz zgolj gospodarskih vidikov smatrati za stremljenje po čim bolj načrtnem vrav-navanju produkcije glede na kupno moč oz. potrebe prebivalstva. S tem se vzpostavlja gospodarsko ravnovesje, izključi krize in brezposelnost ter omogoči vravnavanje in ustalenje delavskih plač. Vendar se kapital na žalost ne organizira zaradi blagra naroda, marveč iz dobičkarskih razlogov. Zato postajajo karteli, trusti, koncerni in sindikati mesto sredstva za ureditev skladnega gospodarstva in pocenitev življenja, sredstva za vse večje izkoriščanje delovnih stanov, kajti ako vodijo omenjene združbe dobičkarska načela, tedaj se ne morejo ozirati na potrebe množic in postavijo zato cene proizvodom na poljubno višino, in mora prebivalstvo določene cene plačevati ker ni drugih ponudb. Če radi visokih cen pojema povpraševanje radi pojemanja kupne moči prebivalstva, nima organizirani kapital radi svojega monopolističnega položaja nobene škode, ker enostavno zniža proizvodnjo in cene svojih proizvodov sorazmerno zvišuje, da ostane profit kljub znižani proizvodnji na isti višini.
Organizacija kapitala je družbi vsekakor potrebna; škodljiva je le, ako je prepojena z materijalističnimi načeli. Zato ne smemo organizacije kapitala razbijati, temveč reformirati, to se pravi, jih prepojiti z krščanskimi načeli radi skladne ureditve in organiziranja gospodarskega življenja za blagor vseh stanov.
renskemu pognati kroglo med rebra, jutri bo vse bogastvo krasnih gradov naše, sko-rajšen mir, potem so delimo zemljo in denar. Živel komunizem!« Po raznih dvoranah so zborovali odseki: vojaki, delavci, kmetje. Telefon je neprestano brnel. Komisarji so prihajali ter prinašali poročila o položaju v mestu, na fronti, v zaledju. Jezdeci so dobivali navodila, ukaze ter dirjali v vse smeri.
Mornarji so brez dopusta prihajali iz Kronstatta in Helsingforsa v Petrograd. Ti so bili najzanesljivajši boljševiški prijatelji. Vojaško revolucionarni komite je svojevoljno poveljeval nekaterim vojnim ladjam v petrograjskem pristanišču, katerih posadka je prestopila k boljševikom. Vse je bilo pripravljeno, bitka lahko prične. Ali Lwov-Kerenski ali Lenin-Trocki?
V	poslednji minuti je tudi začasna vlada mobilizirala svoje čete. Pogumni oficirski aspirantje so stražili zimsko palačo, v kateri se je ministrski svet noč in dan posvetoval. Nekaj kozaških polkov, kakor tudi praporščaki vojne akademije so obljubili zvestobo do smrti. Kerenski je imel tudi angleške oklopne avtomobile na razpolago. Nek ženski bataljon se je izkazal izredno junaško. Odločilni trenutek se je bližal. V Smolny so zasedali šefi boljše-vikov, v »Zimski palači« pa vodje zmernih socialističnih republikancev. 5. in 6. novembra je vladalo v obeh poslopjih nemirno beganje, razburjenost. Povelja so švigala na vse strani po deželi. Poskus sestave nove vlade z boljševiki se je izjalovil.
Vojaško revolucionarni komite je sklenil: »7. novembra moramo pričeti ofenzivo proti Kremlju, zimsko palačo zasesti, vse ministre zapreti in izklicati boljševiško vlado!«
i ditovsluk ioffi
w frlfVvrv	lrvjrrwir
Iz centrale
Naša delavska strokovna organizacija Zveza združenih delavcev je imela ob času občnega zbora v maju letos 4200 članov. Da postaja ZZD vedno bolj odločilen faktor v slovenskem delavskem gibanju in da uživa zaupanje delavstva radi svojih uspehov, dokazuje dejstvo, da je ZZD medtem že prekoračila število 5000 članov. Tovariši! Pogumno naprej, da organiziramo vso množico slovenskega delavstva!
Koledarček
Podružnice, ki še niso sporočile, koliko izvodov koledarčka naročajo, naj to store čimpreje. — Oglasi za koledarček morajo biti v pisarni centrale ZZD najkasneje 5. novembra.
Maribor
Konferenca zaupnikov, tekstilnih delavcev.
V prostorih Delavske zbornice v Mariboru se je v nedeljo vršila konferenca obratnih zaupnikov tukajšnjega tekstilnega delavstva. Poleg zastopnikov drugih strokovnih organizacij so se konference udeležili tudi obratni zaupniki ZZD iz Maribora in kot zastopnik centrale ZZD strokovni tajnik tov. Luzar.
Na dnevnem redu je bilo vprašanje kolektivne pogodbe tekstilcev, ki je bila sklenjena leta 1936. Radi spremembe razmer je namreč nastala potreba po zboljšanje omenjene pogodbe. Referent Delavske zbornike g. Stanko je podal poročilo o dosedanjem delu tarifnega odbora, ki je sestavljen iz zastopnikov vseh štirih strokovnih organizacij in ima pooblastilo za nalogo, da stremi za zboljšanjem kolektivne pogodbe.
Obratni zaupniki in zastopniki strokovnih organizacij so se strinjali s predlogi, ki so jih dali obratni zaupniki na konferenci v Kranju in Ljubljani. Delavstvo je naročilo tarifnemu odboru naj skuša kolektivno pogobo zboljšati in razširiti na vso banovino, da bo obvezna za vse delodajalce tekstilne stroke. Pred vsem želi delavstvo, da bo okvirna kolektivna pogodba v celoti odpovedljiva koncem leta,
v	tarifah oz. plačah pa naj bo pogodba oz. dotični odstavek odpoveljiv vsake tri mesece, da bi tekstilno delavstvo s tem dobilo priliko plače prilagoditi vsakokratnim spremembam razmer.
Hoče pri Mariboru
Pri nas je delavstvo že dalj časa z zanimanjem sledilo razvoju delavske strokovne organizacije ZZD in sklenilo, da si tudi v Hočah z združitvijo v pravi delavski strokovni organizaciji postavi temelje boja za zboljšanje svojega gmotnega položaja. V nedeljo, dne 23. oktobra 1938 je sklicala Zvez azdruženih delavcev v Hočah zborovanje, katerega so delavci pričakovali z nestrpnostjo. Zborovanja se je udeležilo lepo število tamkajšnjega delavstva. Prisostvovali so zborovanju tudi odborniki mariborske krajevne organizacije ZZD.
Na sestanku sta obrazložila predsednik centrale ZZD tov. Prezelj France in strok, tajnik tov. Luzar delavcem smisel in namen strokovne organizacije ter pravilna načela, na katerih mora graditi delavska strokovna organizacija, ako hoče doseči svoj namen.
Za njim je povzel besedo naš domači g. dekan Sagaj, ki je v lepih besedah spodbujal delavce za pristop v organizacijo in da naj požrtvovalno in zvesto delujejo v ZZD.
Delavstvo je izvajanjem govornikov pazljivo sledilo. Izvoljen je bil pripravljalni odbor iz vrst tukajšnjega delavstva, ki bo zastavil vse sile, da se v Hočah razvije močna krajevna organizacija ZZD.
Kranj
Pri nas se je vršila dne 16. t. m. konferenca zaupnikov tekstilne stroke. Zastopane so bile vse strokovne organizacije in zveza strojnikov. Po referatu zastopnika DZ se je razvila obširna debata, v katero so posegli predstavniki strokovnih organizacij in posamezni zastopniki delavstva.
Delavstvo opozarja centralni tarifni odbor, ki je sestavljen iz zastopnikov strokovnih organizacij, naj pazi, da ne bo s strani delodajalcev izigran. Pri pogajanjih mora delati nato, da se spremene tarife in popravi besedilo kolektivne pogodbe. Posebno pažnjo pa morajo posvečati roku za odpoved, da ga ne zamudijo.
Ptuj
V nedeljo, dne 30. oktobra 1938 se vrši Pri nas ob 9. uri dopoldne v gostilni Antolič članski sestanek. Opozarjamo vse Člane, da se tega sestanka polnoštevilno
udeležijo. Vsak član naj prinese s seboj legitimacijo in naj poravna zaostalo članarino. Devni red sestanka je sledeči: 1. poročilo predsednika, 2. sprememba odbora, 3. sprejem novih članov, 4. slučajnosti.
Murska Sobota
število članov pri naši podružnici je naraslo že na 165; bilo bi jih pa še več, če se delavci ne bi bali svojih delodajalcev in njih mržnje napram delavcem, kateri so organizirani. Cim delodajalec zazna, da je kateri delavec organiziran, ga začne šikanirati, grajati in kaznovati za vsako malenkost in sicer vsikdar bolj, kakor pa one, ki niso organizirani. Mi upamo, da bo tudi temu kmalu konec ...
Prihodnji občni zbor podružnice, na katerem bo navzoč tudi zastopnik centrale ZZD, bo vse te senčne strani odstranil. To se bo zdaj lahko zgodilo zato, ker je večina delavcev kljub vsem oviram organizirana v ZZD. Delavci z dneva na dan bolj spoznavajo pomen in vrednost organizacije. Končno se bodo odločili za pravičen boj zoper krivice, ki se jim delajo, kajti tudi delavcu zakon zagotavlja dostojno eksistenco in to hočejo ter tudi morajo doseči.
Delavci! V skupnosti je moč! Vsi torej na občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 30. oktobra.
Groblje-JarSe
Krepka juha, katera stane, če si jo privošči uboga delavka, okoli 30.— din in bi za njo morala delati 2 dni, bi bila res krepka. — Tako juho si na račun delavstva Jugoslovanske Strokovne zveze lahko privošči g. urednik »Delavske pravice« sam. Drugi si jo res ne moremo, ker živimo od svojih žuljev.
Jesenice
Članski sestanek v nedeljo dne 30. okt. ob pol 10 dopoldne v veliki dvorani Krekovega doma! Važno. Vsi!
Delavcem pri KID bo s 1. novembrom prepovedano dobivati toplo hrano v tovarno. Priprost in navidezno nedolžen razglas s kratkim podpisom. Tako in nič drugače:	Od tega dne dalje svojci ne
smejo več donašati v tovarno tople hrane.'. Osem ur tovarniški delavec ne sme užiti nič toplega! — Dvomimo, da bi vodstvo tovarne resnično pomislilo, kaj je s tem odredilo. Mi smo mnenja, da ima vodstvo toliko socialnega čuta in zlasti toliko skrbi za delavčevo zdravje in življenje, da bo to odredbo umaknilo, ko bo spoznalo dalekosežno trdoto tega razglasa. Mi vodstvo tovarne to tudi prosimo v prepričanju, da bomo uslišani, da nam ne bo treba o tej zadevi še pisati. Koliko izda tovarna za izlete iz razloga, da skrbi za delavčevo zdravje! Ti izdatki so pa v resnici izdatki za Sisifovo delo, če na drugi strani s takimi odredbami izpodjeda ovire delavčevega zdravja.
Videm ob Savi
Na banski upravi se je zglasila depu-tacija naše krajevne organizacije ZZD, katero je vodil član banskega sveta in župnik iz Rajhenburga g. Tratnik. De-putacija, v kateri je bil tudi zastopnik centrale ZZD, je obrazložila g. banu tež-koče stavbinskega delavstva v Vidmu ob Savi in izjavila, da hoče preprečiti poostritev spora med delavci in podjetjem Dukič in drug, ki je nastal zaradi kršitve kolektivne pogodbe. Podjetje je sicer pristalo, da plačuje delavstvo po kolektivni pogodbi ali se upira izvajanju čl. 8. t. 6. kolektivne pogodbe, po katerem morajo podjetja zaposliti prvenstveno domače delavstvo. Podjetje je namreč sprejelo 15 novih delavcev, od katerih so bili le trije domačini, medtem ko onih delavcev-doma-činov, ki so bili že zaposleni v podjetju, ni sprejelo. G .ban dr. M. Natlačen je de-putaciji naročil, da mu pošlje natančen seznam brezposelnih delavcev iz Vidma ob Savi in obljubil, da bo zadevo uredil sporazumno s podjetjem.
Preska
Na Okrajnem načelstvu Ljubljana-oko-lica je bila v petek, dne 21. t. m. poravnalna razprava s podjetjem Pretnar Aleksander v Ljubljani zaradi zaposlitve tujih delavcev na škodo domačih pri gradit-
vi	tovarne Medič in Cankl v Medvodah. Navzoči so bili lastnik podjetja g. ing. Pretnar, zastopnik D. Z., župan občine Medvode g. Kokolj in zastopnik centrale ZZD tov Višnar. Na razpravi je bil sklenjen sporazum, po katerem bo podjetje do 5. novembra odpustilo vse tuje delavce razen treh, ki so nujno potrebni. V ostalem bo podjetje v bodoče sprejemalo nove delavce in jih tudi odpuščalo le po prehodnem sporazumu z občino Medvode. Pri-
šlo je torej do popolne poravnave in je bil takoj podpisan sporazum. Poravnalna razprava je s tem v celoti dosegla svoj namen.
Griže pri Celju
Zadnje čase opažamo, da našim nasprotnikom nikakor ne gre v račun, da pri nas obstoja ZZD, ne samo da obstoja, temveč da tudi deluje. Nekaterim gre celo tako na živce, da ne morejo več brzdati samega sebe, poslužujejo se vseh mogočih metod samo, da bi onemogočili razvoj naše podružnice.
Svojo strokovno sposobnost dokazujejo z bojaželjnostjo. Nekateri se v tej stroki še posebno odlikujejo, vpijejo in kričijo tako, da dobi človek vtis, da se nahaja med pristnimi nazadnjakarji.
To stalno napadanje in zbadanje naših tovarišev nam je jasen dokaz Vaših slabosti, znak, da hvalisane številke ne drže; nam pa porok Vaš strah, pred katerim v bojazni pričakujete svoj poraz.
A mi bomo vztrajali, in to tudi hočemo, pa če je to prav komu ali pa ne. Naša podružnica mora biti močna in velika, tako velika kot so Vaše oči pred našo organizacijo.
Tovarišem pa kličemo: le naprej brez bojazni, ter se udeležujte zborovanj tako polnoštevilno, kot ste to storili v nedeljo 23. t. m., kjer smo tukajšnji rudarji sledili izvajanjem govornikov z velikim zanimanjem in navdušenjem, ter se razgo-varjali o naših potrebah.
Tovarišema predsedniku centrale tov. Pr. Prežlju in strok, tajniku se zahvaljujemo za njihova izvajanja, želeli bi, da nas še večkrat obiščeta!
Sladki vrh
Začeli so se dolgi jesenski večeri in vas zato pozivamo vse tovariše in tovarišice naše krajevne organizacije, da pridno po-sežete po knjigah, katerih imamo v čakalnici okoli 300 komadov na razpolago. Gotovo bo našel vsak nekaj knjig, ki mu bodo všeč in bo obenem še imel priliko, da se malo izobrazi in razširi svoje obzorje. Dobra knjiga je najzvestejši prijatelj zavednega delavca, ker ga kulturno dvigne in mu daje tudi možnost, da se usposobi za boj za svoje stanovske pravice. Javite se zato v čim večjem številu in čim češče pri tovarišu zaupniku.
Breznica
Dovoli prijatelj, da ti zastavim vprašanje: Ali si član ali organiziran, »Sem!« boš dejal: »Saj plačujem članarino redno.« Drugi bo dejal: »Seveda sem — članarino imam poravnano že do konca leta.« Toda prijatelj skoraj bi ti lahko odgovoril, da nisi, kajti nikoli ni in ne bo pravi član tisti, ki misli, da je že zaveden član in zaveden delavec, če plačuje članarino redno. S tem boš kvečjemu ustregel našemu tov. blagajniku. Ne boš pa zadostil niti samemu sebi niti organizaciji, toliko manj pa še skupnemu pokre-tu in blaginji delavstva. Misliš si, da je odbor tu, ta naj dela, saj smo ga vendar zato izvolili. Da, drugi naj stojijo na špici, drugi naj se zanimajo kedaj bodo redukcije in da jaz ne bom prizadet, kdaj sprejemi, da mi spravijo še katerega od »žlahte« noter, ali nam bodo naši »gospodje odborniki« priborili večje plače ali ne. Ce uspeha ni, praviš: »Saj so brez moči in delajo kar hočejo«. Da brez moči. Prav si dejal. Kajti organizacija si ti. Koliko sto in stokrat si že bral in slišal to besedo. Pa vendar ne vem, če si si jo kdaj vtisnil v srce in dušo in jo dobro premislil. Kaj pomaga vojaku če zmerja nasprotnika iz okopa z vsemogočimi priimki živalskega izvora, ko pa ta pokaže puško, se potuhne kot miš in se »drži nazaj«.
Slovenski delavec! Tvoje znanje je tvoje orožje. Tvoje delo ni samo v tovarni, ampak tudi izven nje v organizaciji skupno z združenimi tovariši. To je pravzaprav ono nadurno delo, ki ti bo prineslo mnogo obresti.
Katoliški delavec! Sv. Avguštin je dejal: »Moli in delaj!« Moli v tovarni, moli doma, delaj v tovarni, delaj doma v organizaciji. Geslo ti naj bo: Ne kar mora, ampak kar more, to delovec storiti je dolžan.
PS. Človeku ni dobro biti samemu, je dejal naš agilni tov. Anderle Jožef, brat našega znanega delavca in borca tov. Kor-la, in stopil v zakonsko zvezo z Korešec Marijo. Vsi tvoji tovariši ti kličemo: Bodi srečen v novem življenju, bodi pa še za naprej naš in odločen borec in zagovornik združenega krščanskega delavstva kakor si bil dosedaj.
Podružnica Zveze združenih delavcev v Murski Soboti, bo imela v nedeljo, dne 30. okt. t. 1. ob 11. uri dopoldne v organizacijskih prostorih v Delavskem domu v Murski Soboti, svoj občni zbor.
Za vse člane je občni zbor obvezan. Vabimo vse ročno delavstvo od blizu in daleč, da se tudi ono udeleži tega zbora, čeprav še niso člani ZZD. Prisostvoval bo tudi zastopnik centrale iz Ljubljane.
DROBNE DOMAČE
300 kg železa padlo delavcu na nogo. V
skladišču mariborske carinarnice je padlo 300 kg železa delavcu Antonu Berliču na nogo in mu jo je zdrobilo. Berliča je prepeljal rešilni oddelek v bolnico.
Avtomobil podrl 12 letnega fantka. Na križišču ceste proti Bežigradu in Lubečni pri Celju je dohitel tovorni avto opekarne Sodin 12 letnega Avguština Jurčak. Fantka je avto podrl in je obležal nezavesten s hudimi poškodbami.
Zidarju odnesel 3500 din prihrankov. Mariborski policiji je javil zidar Ivan Špindler, da mu je odnesel tat vse njegove prihranke 3500 din. Denar je imel skrit v stiskalnici v pločevinasti škatli. Škatlo je našel na svojem mestu, a namesto denarja listek, na katerem je bilo na katerem je bilo napisano, naj terja Špindler denar od matere svojega bivšega hlapca Martina Vauhnika. Špindler zaradi tega sumi, da mu je odnesel denar Martin Vauhnik, ki je svoj čas pri njem služil ter so mu bile domače razmere dobro znane.
Ranjena divja kura se je zatekla v bolnišnico. Zadnjo nedeljo popoldne je priletela skozi okno kirurgičnega oddelka mariborske splošne bolnišnice ranjena divja kura. Nekje na Pohorju jo je nekdo obstrelil, nakar se je prestrašena dvignila v zrak in se je zatekla kar v bolnišnico ravno na pravi oddelek, kjer so jo obdržali.
Ne puši v postelji! V Ljubljani na Karlovški cesti je stanoval občinski podpiranec Mihael Bartol. Zjutraj je kadil v postelji cigareto, s katero je zanetil posteljo. V sobi je nastal ogenj. Bartol si ni mogel prav pomagati, ker je brez desne roke in se je hudo opekel po telesu. Smrti pa mu niso prizadejale opekline, ampak je podlegel po prepeljavi v bolnišnico posledicam vdihavanja strupenih plinov, kateri so se razvijali pri požaru in so oslabili Bartolova pljuča in srce.
Huda nesreča pri kuhanju žganja. V vasi Bečice pri Slavonskem brodu so v hiši mlinarja Aladoviča kuhali žganje. Ob tej priliki so se tam zbrali številni sosedje. Naenkrat je eksplodiral kotel in vroča tekočina se je razlila po osmih osebah. Šestletni vnuk mlinarja je bil tako opečen, da je kmalu nato umrl. Neki drugi se bori s smrtjo. Šest oseb pa je hudo poškodovanih.
Divji lovci. V lovskem revirju Antona Berahiča pri Račah so našli celo vrsto zajčjih zank, ki so jih nastavili divji lovci. Orožniki so aretirali nekega posestnikovega sina, ki je priznal, da je zanke nastavil. Izdal je tudi več tovarišev.
Na motornih vlakih, ki obratujejo na ozkotirni progi Sarajevo — Dubrovnik nameravajo uvesti tretji razred. Motorni vlaki samo drugega razreda imajo namreč premalo potnikov.
Brezposelnost je začela v Mariboru naraščati, ker so se začeli vračati sezonski delavci iz Nemčije. Pravijo, da si kljub težkemu delu niso mogli nič prihraniti. Na borzi je prijavljenih že 1656 brezposelnih.
Več železniških nesreč se je pripetilo na Hrvaškem in v Bosni, Na kolodvoru Zagreb-Sava sta trčila brzotovorni in pre-mikalni vlak. Škoda je precejšnja, vendar človeških žrtev ni bilo. — Pri Roga-tici v Bosni se je na strmem sponu železniške proge odtrgalo pri tovornem vlaku pet vagonov s pomožno lokomotivo. Lokomotiva in ena cisterna je padla v reko Ra-čico. Železniško osobje se je rešilo. — Blizu Pazariča pa so razbojniki zatrpali progo s kamenjem, da bi brzovlak iztiril, nakar bi izropali potnike. Barikade na progi je pravočasno opazil strojevodja tovornega vlaka, ki je vozil pred brzim vlakom, s čemer razbojniki niso računali.
Ruski konstrukter letal Sikorski, ki se je mudil dva dni v naši državi, je zopet zapustil Belgrad in odletel v Italijo. Ko so ga vprašali, kaj on misli o letalskih silah posameznih držav je dejal, da je Nemčija v toliki meri izpopolnila svojo letalsko proizvodnjo, da je v tem ne more doseči nobena druga demokratska država, pa čeprav imajo slednje mnogo več denarja in izobilje potrebnih surovin. Nemške tovarne morejo izdelati letno 5.000 letal in okrog 14.000 letalskih motorjev. Po njegovem mnenju je v tem dejstvu ključ za rešitev uganke zakaj sta Anglija in Francija morali kloniti v Miinchenu pred Nemčijo. Svojo izjavo je Sikorski zaključil z besedami, da so bila spet letala tista, ki sta z njimi Chamberlain in Daladier prenašala svoje mirovne poslanice, da se je mir sklenil tik pred izbruhom stetovne vojne.
Ne bodo reSili delavstva tisti, ki rijejo kakor krt pod zemljo.
Proti takim vstajamo mi, da jim prinesemo sonca.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE DELAVCEV
Pred letom dni se je pričelo pri OUZD izvajati obvezno zavarovanje delavcev za primer onemoglosti, starosti in smrti. S tem so bile gospodarsko najšibkejšemu sloju preskrbljene najskromnejše one-moglostne, starostne in otroške pokojnine ter vdovske podpore. Vplačila za to panogo zavarovanja so nizka, ker znaša skupni prispevek delodajalca in delojemalca samo 3% zavarovane mezde. Pri pokojninskem zavarovanju zasebnih nameščencev je predpisan 12% prispevek za vse mezdne razrede, rudarske bratovske skladnice pa pobirajo celo 14% od kate-gorijskega zaslužka, zato je delavsko pokojninsko zavarovanje najnižje in najcenejše v državi. Naravno, da so tudi podpore oziroma rente temu primemo nizke.
Pred potekom 10 let znaša pokojnina ali invalidnina komaj eno četrtino, z izpolnjenim 10 letnim vplačevanjem pa samo okroglo eno tretjino delavskega zaslužka. Ni veliko — malo je — in če pomislimo, da pred dobrim letom še ni bilo nič preskrbljeno za delavca, je vendar le nekaj.
V	mesecu januarju tega leta je bil v »Službenem listu« št. 5 od 15. jan. 1938 objavljen pravilnik o prostovoljnem višjem zavarovanju delavcev za onemoglost, starost in smrt. Na podlagi tega pravilnika je dana možnost, da prijavijo delodajalci svoje delavce v to prostovoljno višje zavarovanje. Te ugodnosti se bo gotovo posluževal marsikateri, zlasti pa ona podjetja, ki so znana po svojem socialnem čutu, saj imajo ponekod že sedaj sami posebne podporne in pokojninske sklade za svoje delavce. Gotovo pa tudi mestne občine te ugodne prilike ne bodo zamudile.
BELEŽKE
JUGOSLOVEN PODUČUJE SLOVENŠČINO Te dni smo prejeli dopisnico s poštnim žigom iz Maribora, na kateri piše neki naš »simpatizer« sledeče:
Uredništvu »Slov. delavca«, Ljubljana
23. okt. 1938.
Ker ste tako silno slovenoborski pa se poslužujte vsaj slovenskih besed. Mar ne veste kako se reče po slovensko jud, linija, grupa itd. Mar Vam smrdijo besede žid, črta, skupina itd. Ker bi s temi ne zidali nemškega mostu preko Slovenije do Jadrana. Vsaka nepotrebna tuja spake-dranka je toliko kot nov vzbod z lopato za grob kamor nas hočejo položiti naši »prijatelji« od severa in juga oz. jugozahoda.	Slovenec i Jugosloven
Brezimenskemu dopisniku smo za njegov nauk zelo hvaležni. Prosimo ga pa, naj nam oprosti, da do danes nismo vedeli, da je beseda Jud germanskega porekla, Zid pa jugoslovanskega in da se pišejo Judi in Židje z malo začetno črko, ker ne pripadajo našemu plemenu. Za to bomo v bodoče mesto Judov pisali Žide, mesto Juda Iškarjota pa žida iškarjota, ki je bil doma iz pokrajine žideje. Tudi besedo linija ne bomo uporabljali in v bodoče pisali mesto tramvajske linije, tramvajska črta. Glede grup pa bomo predlagali, da se švabski izraz letalskih grup spremeni v avijonske skupine. Kot slovenoborci pa našo slovensko zemljo ne bomo ne štihali in tudi ne vbadali, temveč raje prekopali in dobro pognojili, da ne bodo na njej rasli Slovenci — i — Jugosloveni na eni dopisnici.
OD DRUGIH 2IVI Prelistali smo zadnjo številko »Probo-ja«. Radi bi videli, s čim bo prebil. Pa smo ugotovili, da je dve tretjini tega lista zbirka drugih časopisov. To je prav prijetno za lenuhe. Mesto bi sam mislil, kaj boš napisal, pa greš in vzameš kar cele članke iz drugih časopisov, pa morda zato kot vrstičar prejmeš plačilo za pokradeno blago. — Zadnji »Proboj« je tako pobral cel članek iz »Nova Riječ«, cel članek iz »Gorenjca«, cel članek iz »Slovenskega delavca«, malo iz »Nezavisno-sti«, »Slovenskega gospodarja«, »Slovenca«, »Učiteljskega tovariša«, »Kočevskega Slovenca« itd. — Gospod urednik »Pro-boja« Vaš list je res original po tem, da nima nič svojega, ampak je v njem samo tuje blago. Po zakonu o avtorskem pravu bi se nikakor ne smeli šopiriti samo s tujim blagom. No, pa naš list Vam že oprosti. Ce je nekje duhovna revščina tako velika, kot je pri Proboju, že sme upati na miloščino bogatejših. Snejte jo in živite od nje z bralci vred.
MARKSISTIČNO PRIZNANJE DUHOVŠČINI »Delavska politika« je nabrekla svojo rdečo golšo in nas zmerja zaradi našega reelnega stališča do vrednot panslavizma in do tistih, ki bi ga radi izrabili za svoje boljševiške namene. Pri tem pa se ji je
v	razburjanju očividno zaletelo in priznava mnogim slovenskim duhovnikom, da so bili vodilni v borbi za narodnost doma in za vzajemnost med Slovani. Tako našteva Matija Majerja, Andreja Einspilerja, Davorina Terstenjaka, Simona Gregorčiča. — »Delavski politiki« in njenemu in-ternacionalizmu prisrčna hvala za ta skok iz vsakdanjega žargona, ko za duhovnika nima drugega ko psovko, proti nacionalizmu pa staro Marksovo geslo: proletarci vseh dežel, združite se. V tem pa ni nič o slovanstvu, še manj o vseslovanstvu in še manj o slovenstvu. — Bralci »Delavske politike« bodo tako morda vendar začeli sprevidevati, da je narodnost pozitivna vrednota in da so duhovniki dobri ljudje, ker se tako odlično zanjo bore, da jih celo »Del. pol.« pohvali.
VOLILNA GODLA
Ne volilnega golaža to pot ne bo. Zdi se, da tisti, ki bo zmagal nič ne mara o tem slišati. Zmagal bo lahko brez njega. Volilno godlo pa že imamo: Kramerja, Puclja, Mačka, Živkoviča, Perkota, Stanovnika, Vidmarja v enem loncu in pod eno pokrovko! V loncu vse vre in nevarnost je, da ga raznese mešanica integralnega jugoslovanstva, eksluzivnega slovenstva, Marksovega intemacionaliz-ma, planinskega hrvatizma, krščansko socialističnega demokratizma, JNS fašizma in terorizma, socialističnega pacifizma in Živkovčevega militarizma. V piskru godla vroča vre, sam bogsigavedi, kako malo užitna je.
Sestanki In zborovanja.
V	NEDELJO, DNE 30. OKTOBRA: PTUJ: članski sestanek ob 9 dopoldne v gostilni Antolič.
MURSKA SOBOTA: občni zbor ob 11 dopoldne v Zadružni dvorani v Delavskem domu.
JESENICE: članski sestanek ob y210 dopoldne v veliki dvorani Krekovega doma.
PO SVETU
Usoda čeških marksistov. Komunistična stranka na Češkem je sklenila, da se sama razide, ker je bilo pričakovati, da bo tudi praška vlada po slovaškem zgledu prepovedala boljševiško stranko, kar se je tudi zgodilo. Češka socialdemokratska stranka je objavila svoj sklep, da izstopi iz druge internacionale. Tudi marksistične strokovne organizacije, ki so bile do sedaj včlanjene v amsterdamski internacionali, so izjavile, da izstopajo iz te zveze in da so pripravljene na strokovnem področju združiti se s katoliškimi, narodnimi in agrarnimi strokovnimi organizacijami. Radi prepovedi komunistične stranke je v Pragi interveniral sovjetski poslanik, ali brez uspeha.
Arabci korakajo na Aden. Cete iz arabske države Jemen na južnozapadnem delu arabskega polotoka so začele korakati proti Adenu in so v zaledju Adena že zasedle mesto Sabua, ki leži že v interesnem ozemlju Anglije. Angleške čete se Arabcem niso zoperstavljale. Samo nekaj angleških letal se je dvignilo v zrak, da ugotovijo dejanski položaj, ki je nastal z arabskim vdorom. Mesto Sabua leži na vojaško zelo pomembnem kraju, odkoder je mogoče nadzorovati obsežne pokrajine Arabije, tudi tiste, ki spadajo v državo Ibn Sauda. Sultan Ibn Saud je sporočil angleškim oblastem, da v ničemer ni v zvezi s temi dogodki, da so v angleško ozemlje vdrla razna arabska plemena na svojo pest in da on na vsak način želi ostati z Anglijo v najboljših odnosih.
Bolniško letalo zgorelo. Blizu norve-ško-švedske meje v najbolj južnem delu Laponske se je v nedeljo popoldne zgodila huda nesreča. V Švedskem bolniškem letalu se je vozilo več ljudi poleg dveh mož posadke. Pri nesreči se je letalo razbilo, ubita pa sta dva moža posadke in trije potniki. Letalo je bilo ambulančno letalo v službi švedskega Rdečega križa.
CSR odpovedala pakt s Sovjeti. CSR poslanik v Moskvi je izročil namestniku sovjetskega komisarja za zunanje zadeve noto češkoslovaške vlade s katero odpoveduje pakt o vzajemni pomoči, sklenjeni 16. maja 1935 med Češkoslovaško in Sovjetsko Rusijo. V noti poudarja CSR vlada spremembo političnih in teritorijalnih razmer sili CSR, da se odpove svoji dosedanji organizaciji v zunanji politiki. Kakor izgleda, bo pakt s Sovjeti odpovedala tudi Francija.
Spopad na Ceško-nemški meji. Na no-
vi	Ceško-nemški meji je prišlo do spopada med Cehi in obmejnimi Nemškimi četami, pri katerem je bilo na češki strani 5 mrtvih, na nemški strani pa samo eden lažje ranjen. Takoj nato se je sestala Nemško-češka komisija, ki bo krvavi spopad preiskala in določila odgovornost zanj.
Tramvajska nesreča. V Milanu je prišlo do trčenja dveh tramvajev, ki sta bila polna delavcev. Nesreča je zahtevala okrog 50 ranjenih in enega mrtvega. Oba tramvaja sta popolnoma razbita.
Profesor Šmit aretiran. Sovjetske oblasti so zaprle slavnega polarnega raziskovalca Šmita zaradi nemarnosti v opravljanju oddelka za polarno raziskovanje. Vest je zbudila veliko pozornost, ker je Šmit znan izza ekspedicije, ki je preteklo leto rešila Papanina in njegove tovariše z ledenih plošč, ki so se začele .tajati.
Kemal paša, predsednik turške države je nevarno zbolel in je nekaj časa bil v življenjski nevarnosti. Njegovo stanje se je sedaj izboljšalo in upajo zdravniki, da ga bodo rešili.
Vihar nad Japonsko. Nad Tokijem je divjal velik tajfun, ki je napravil ogromno škodo. Ves promet v mestu je ukinjen in je voda poplavila podzemlja 10.000 hiš. Policija je objavila seznam žrtev tajfuna. Smrt je našlo okoli 450 oseb, čez 500 pa je ranjenih. Okrog 35.000 oseb je ostalo brez strehe.
Profesor Beneš. Bivši predsednik CSR dr. Beneš, ki ga je njegova hišna služinčad imenovala vedno le »Ekselenca«, se sedaj daje nazivati le »gospod profesor«. Odpotoval je v London, kjer namerava ostati nekaj časa, nakar bo odšel v Ameriko.
Velik škandal so odkrili v vodstvu mar-seillske policije. Preiskava, ki so jo uvedli, je ugotovila, da so nekateri višji uradniki in njim dodeljeni uslužbenci bili v dogovoru z nekaj najbolj znanimi tatovi in žeparji, ter dobivali od vsake tatvine določeno provizijo za kar je policija zatisnila eno ali drugo oko.
Sovjetski poslanik v Ameriki Trojanov-ski, ki so ga pred časom poklicali v Moskvo se ne bo več vrnil na svoje službeno mesto, ker so ga prijeli in za prli.
List izdaja za konzorcij: Preželj Francč, Ljubljana. — Urejuje: Križman Andrej, Tunjice. — Za uredništvo odgovarja: Pirih Milko, Ljubljana. — . Za Misijonsko tiskarno: AL Trontelj, Groblje.
SONCE IN SENCE DOMA IN DRUGOD
Doma
O gradnjah novih železnic Od leta 1935 pa do danes so bile zgrajene v naši državi naslednje železniške proge: Veles—Stip 85 km, Priština—Peč 82 km, Belgrad—Pančevo 21 km, Koprivnica —Varaždin 42 km, Bileče—Nikšič 71 km.
Trenutno se grade naslednje železniške proge: Kuršumlja—Priština 68 km, Bihač —Knin 112 km, Št. Janž—Sevnica 12 km, Požarevac—Kučevo 62 km, Ustiplača— Foča 42 km.
Gradi se torej trenutno 1296 km novih železniških prog za skupno svoto 950 milijonov din. Tudi iz novega 4 milijardnega posojila za javna dela bo veliko denarja porabljenega za gradbo železnic.
Na grobu kardinala Missie Ob 100 letnici rojstva bivšega ljubljanskega knezšškofa in goriškega kardinala Missie so zastopniki duhovnikov ljubljanske škofije z prevz. g. škofom dr. Rožmanom dne 19. oktobra poromali na njegov grob na Sv. goro pri Gorici.
Pogreb kneza Arsena Krsto s posmrtnimi ostanki blagopokoj-nega kneza Arsena Karadjordjeviča so pripeljali iz Pariza čez Rakek v domovino.
V	nedeljo so spustili krsto v spremstvu svečenikov in članov kraljevskega doma
v	kripto cerkve na Oplencu. V pogrebnem sprevodu so bili vsi člani vlade z dr. Sto-jadinovičem na čelu, ves diplomatski zbor ter poveljniki divizij in poveljniki konjeniških polkov iz vojne 1912, 1913. Špalir so tvorili oddelki konjeniških polkov in kraljeve garde. Ko so krsto polagali v kripto je baterija oddala 21 strelov. Vojni minister je izdal proglas na vojsko v katerem proslavlja junaštvo umrlega kneza.
Volilno gibanje
Priprave za predstoječe volitve v narodno skupščino se nadaljujejo. JRZ sestavlja svojo kandidatno listo. Na nedeljskem zborovanju odbornikov krajevnih organizacij JRZ iz celjskega okraja so postavili zahtevo, da naj kandidira v celjskem okraju voditelj Slovencev dr. Korošec, ker ga hoče tamkajšnje ljudstvo imeti za svojega poslanca.
Na drugi listi, katere nosilec bo dr. Maček bodo zastopani vsi mogoči programi, stranke in strančice. Hrvaški federalisti bodo kandidirali skupaj z JNS-arskimi centralisti, breznarodnimi marksisti in krščanskimi socialisti. Podpirali bodo to listo tudi framasoni, seveda le od strani. Zaradi te volilne kupčije je zavladalo v krogih opozicionalnih skupin veliko razburjenje. Ugledni JNS-arji izstopajo iz svoje stranke, ker nočejo glasovati z federalisti in socialisti, pristaši teh jim pa zopet odpovedujejo pokorščino, ker nočejo glasovati za generala Živkoviča. Tretjo listo bodo postavili Ljotičevci, ki pa seveda predstavljajo le drobtinico.
Drugod
Češkoslovaška
Borba za novo slovaško-madjarsko in rusinsko-madjarsko mejo še ni končana in so v njo zopet morale poseči velesile. Madjari so se zatekli k Poljakom, da jim pomagajo doseči zaželjene cilje, namreč priključitev Slovaške in vse Podkarpatske Rusije. Pri Poljakih so imeli srečo in se je poljski zunanji minister Beck izpostavljal za madjarske težnje, ko je potoval k romunskemu kralju in ga hotel pridobiti zato, da Rumunija dovoli razkosanje ru-sinske dežele in bi tako Madjarska in Poljska prišli do skupnih meja. Nemčija Madjarom in Poljakom ni naklonjena in teko so -ti načrti -spodleteli. Na pobudo
Nemčije se bodo sedaj pogajanja nadaljevala in bodo meje med ČSR in Madjar-sko določili po narodnostnem načelu. Podrl se je s tem poljski načrt o skovanju poljsko-madjarsko-romunskega bloka, ki bi bil branil Sovjetom dostop v Evropo, Nemčiji pa napredovanje proti vzhodu. Nemčija si je ohranila pot proti vzhodu
Odkar so Kusini ustanovili svojo lastno samoupravno državo se polašča vseh ru-sinskih rodoljubov novo upanje, da si bodo tamkaj ustanovili majhen lastni dom, ki bo postal zbirališče vsega rusinskega narodnega gibanja okrog katerega bo sčasoma nastala velika ukrajinska država v kateri se bodo zbrali Ukrajinci na Poljskem, po številu 7 milijonov in Ukrajinci v Sovjetski Rusiji po številu 30 milijonov. Ukrajinci veliko pričakujejo tudi od svojih izseljencev v Ameriki, ki so že izjavili, da so pripravljeni nuditi domačinom denarno pomoč, če bi bilo potrebno. Največ pa Ukrajinci računajo na pomoč Nemčije. Nemci so organizirali veliko propagando med Ukrajinci v Sovjetski Rusiji in od nje pričakujejo bliinjih uspehov.
V	Španiji
Italija se je odločila, da pokliče svojei prostovoljce iz Francove armade. Odšlo jih je že 10.000, Prihodnji teden bo odpoklicala tudi ostale čete, zlasti topništvo in tehnične čete, ki so edine še kakor je bila pehota. Italija je to storila, da bi Anglija priznala zasedbo Abesinije in uveljavila sporazum, ki ga je poleti sklenila z Italijo. Državljanska vojna v Španiji se torej bliža koncu.
Litva.
Poljski tisk je kakor na povelje začel napadati litvansko vlado ter ji očitati, da zatira poljske manjšine. V poluradnem časopisju je vse polno groženj, da si Poljska ne bo pustila dopasti, da bi Litva terorizirala poljske manjšine, in da bo storila potrebne ukrepe, da preganjanja nehajo. Zastopniki poljske manjšine v Litvi so poslali v Varšavo dolgo spomenico, v kateri se pritožujejo nad svojim položajem in zahtevajo nujno pomoč od Poljske.
Značilno je, da je skoraj istočasno začela razvijati silno delavnost tudi nemška narodna manjšina, ki se je v Klajpe-di (Memelju) zbrala ter po svojih zastopnikih sprejela sklep, da mora litvanska vlada takoj vrniti memeljskemu ozemlju samoupravo.
Palestina
Državljanska vojna traja dalje in so bili zadnji dnevi zelo krvavi. Arabci so vdrli v Jeruzalem v staro mesto in tam precej divjali. Angleške čete so Jeruzalem končno popolnoma zasedle in hočejo z odločno roko napraviti konec prelivanju kr-
vi	med Judi in Arabci.
Na daljnem vzhodu
Japonci so dosegli v zadnjem času velikanske uspehe. Napadli so Kitajce z južne strani navzgor ter z bliskovito naglico prodrli do milijonskega mesta Kanton in ga zasedli. Kanton je prestolnica južne Kitajske. Kitajcem je sedaj vsak dovoz orožja iz tujine onemogočen. Na srednjem Kitajskem so Japonci z veliko naglico prodrli do prestolnice Hankov in jo tudi zavzeli. Kitajci so mesto že preje izpraznili in velik del stavb razstrelili in zažgali. Kitajska armada je popolnoma razkrojena in beži na vse strani. V Kantonu so izvršili Kitajci pred svojim odstopom strahotna razstreljevanja, tako da je velik del mesta popolnoma razdejan. Kar pa je še ostalo bo uničil požar, ki divja po mestu. Japonci so našli v mestu več tisoč mrtvih kitajskih vojakov in zaplenili veliko količino vojnega materijala.