Poštnina plačana t gotovini. ^ Leto LXIV^ št. 214 Ljubljana, torek 22. septembra I93I Cena Din L- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemSi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit » P*1* 2-—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, ve*ji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratjpi davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi s« ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UFRAVN13TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica *t- 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 ln 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg fit. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL ISO, NOVO MESTO, Ljubljanska c, teL št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 10L — --, Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. PETLETNI NAČRT ZA OBNOVO ANGLEŠKEGA GOSPODARSTVA Vlada sestavlja obsežen načrt za obnovo angleškega gospodarstva — S tem programom, ki določa uvedbo visokih zaščitnih carin, bo vlada šla v volitve — Sklicanje mednarodne „zlate" konference London, 22. septembra. Spodnja in zgornja zbornica sta na svojih včerajšnjih sejah v polnem obsegu sprejeli vse predloge vlade za zaščito angleške valute in preprečenje katastrofalnih po-.sledic odtoka zlata iz Anglije. Tudi opo-* zicija je odobrila vladne predloge ter so njeni govorniki lojalno izjavili, da bodo po-dpirali vlado pri vseh njenih ukrepih, ki streme po sanaciji angleškega gospodarstva. Včeraj popoldne je posetila ministrskega predsednika Macdonalda deputacija vodilnih angleških bančnikov ter razpravljala z njim o trenutnem finančnem položaju. Zaradi naraščajočih gospodarskih težkoč, ki se pojavljajo v vedno večji meri tudi na Nizozemskem, v Nemčiji in v Zedinjenih državah, kakor tudi zaradi špekulacije, ki se je polastila angleških vrednostnih papirjev, je angleški funt zelo ogrožen. Macdo-nald je popolnoma soglašal s predlogi bančnikov, ki so zahtevali takojšnje energične ukrepe zoper špekulacijo. Kakor poroča »People«, pripravlja vlada v sporazumu z vodilnimi bančniki in drugimi gospodarskimi strokovnjaki petletni načrt za sanacijo angleškega gospodarstva. Ta načrt bo dogotovljen do konca oktobra in najkasneje prve dni novembra bo najbrže vlada apelirala potem volitev na narod, da odobri izvedbo pripravljenega načrta, čegar najvažnejši del bo uvedba zaščitnih uvoznih carin. Sedanje koalicijske stranke Macdonaldove vlade se nameravajo združiti v enotno narodno stranko, ki bi prevzela izvedbo tega programa* Podrobnosti gospodarskega programa še niso znane, izve pa se toliko, da bo določil povprečno 33.5, odstotkov vrednosti uvoženega blaga. Da bi se olajšal položaj in preprečite nadajno vznermrjanje javnosti, so se londonske banke dogovorile, da do na-daljnega ustavijo prost promet z devizami ter bodo prodajale devize samo strankam, ki bodo točno dokazale, za kaj jih potrebujejo. S tem se hoče v prvi vrsti preprečiti nadaljni beg kapitala iz Anglije. London, 22. septembra. Z zakonom, ki sta ga snoči sprejeli spodnja in zgornja zbornica, se ukinja v Angliji zlata valuta za dobo šestih mesecev. Ta zakon se lahko po potrebi po normalnem zakonodajnem potu še podaljša. V tem času namerava angleška vlada sklicati mednarodno konferenco, ki naj bi razpravljala o svetovnem finančnem položaju, zlasti pa nanovo uredila razdelitev zlata. Angleški finančniki po-vdarjajo, da je kriva sedanjih finančnih težkoč po vsem svetu neenaka razdelitev zlata. Amerika in Francija imata sami dve tretjini vsega zlata na svetu. Po informacijah v angleških krogih sta Amerika in Francija v načelu že dali svoj pristanek za sklicanje take konference, ki naj bi se vršita čimprej, najkasneje pa januarja prihodnjega leta. Snovvdeii o položaju London, 22. sept. V spodnji zbornici je zakladni minister Snowden izjavil, da je angleška banka že v soboto popolnoma izčrpala francoske in ameriške kredite. Ker je postal tako položaj angleškega funta nevaren, je vlada sklenila, da bo ustavila vsak odtok zlata. Vlada bo podprla akcijo baauk in gospodarskih krogov za stabiliza* cijo funta. Vlada }e že dolgo časa zasledovala položaj na denarnem trgu in proučevala vprašanje neenakomerne razdelitve svetovnih zlatih zalog. Angleška vlada in angleška banka sta že hoteli sklicati konferenco za mednarodno sodelovanje. Vendar 60 druge države odgovorile, da to vprašanje ni aktualno. Angleška vlada ne bo izgubila nobene priložnosti, da opozori druge države na potrebo mednarodnega sodelovanja za rešitev gospodarske krize in bo poudarjala važnost te konference. Snowden je dalje dejal, da je AngHja storila vse, da zadosti svojim obveznostim in da obnovi svoje gospodarstvo. Anglija je izvozila po vojni v Ameriko 322 milijonov funtov, da poravna svoje obveznosti, Združenim državam je plačala na račun vojnih dolgov 280 milijonov funtov. Snowden je zaključil z upanjem, da bo svet pravilno ocenil odlok angleške vlade in da bo po- magal Angliji pri delu za rešitev sedanje svetovne gospodarske krize. Konzervativci zahtevajo volitve London, 22. septembra. Dejstvo, da so govorniki opozicije sprejeli v parlamentu ugodno vladne predloge o ukinitvi zlate valute in da je imel Macdonald snoči daljši razgovor x roditeljem delavske opozicije Hendersonom, tolmačijo v političnih krogih v tem smislu, da bo bržkone došlo do vstopa zastopnikov opozicije v narodno vlado. Kot pogoj za to se smatrajo izpremembe v vladnih ukrepih za šte-denje, zlasti pa v zmanjšanju podpor brezposelnih. Ce bo vlada popustila v tem vprašanju, se smatra razširjenje nacijonal-ne vlade z zastopniki opozicije kot mogoče. E>o oficijelne ponudbe opoziciji za vstop v vlado še ni prišlo. Konzervativna propaganda za nove volitve je nanovo oživela. Konzervativci so imeli snoči konferenco, na kateri so soglasno sklenili zahtevati nove volitve pod geslom zaščitnih carin. Kljub temu so razmere za razpis novih volitev manj ugodne kakor prejšnji teden. Izjemi Pariz in New York Berlin, 22. sept. AA. Glede aa to, da so bila londonska in skoro vse ostale bor* ze sveta včeraj zaprte — izjemo sta tvorili borzi v Parizu in Newyorku — so bile včeraj v ponedeljek rudi nemške borze zaprte. Notirale so samo devize na podlagi uradnih tečajev nemške drž. banke. 1 fant 3 do 3*5 dolarja VVashington, 22. septembra. Oficijelni krogi so mnenja, da finančni položaj v Angliji, ki je nastal v zadnjih dneh, ne bo ime! neugodnih posledic za Zedinjene države. V Federal Reserve Banki ne razmot-rivajo o možnosti dovolitve novih kreditov v Angliji. Nasprotno pa bodo zasebne banke ponudile washingtonskemu zakladnemu uradu svojo pomoč. Po mnenju gospodarskih krogov se bo angleški funt stabiliziral v času ukinitve zlate valute na višini 3 do 3,5 dolarjev. Presojanje v Nemčiji Berlin, 22. 6 ep t. Nemšlci gosp. krogi oči* vidno hladneje presojajo položaj angleške* ga funta, čeprav so napravili londonski dogodki umevno tudi na nemške gospodar* ske kroge globok vtis Merodajni nemški finančni krogi odklanjajo vsak predlog, naj tudi Nemčija opusti zlati standard, ter po* udarjajo, da bo Anglija prej ali slej zopet uvedla zlato valuto. Zadnje vesti iz Anglije so izzvale v nemškem poslovnem svetu veliko skrb za bodočnost. Merodajni krogi menijo, da se bodo morale vse države prej ali slej združrti, da odvrnejo grozečo gospodarsko katastrofo. Doslej je angleški denarni trg igral glavno vlogo v mednarodnem finančnem svetu. Njegov položaj je bil po zadnjih dogodkih zeio omajen. Berlin, 22. septembra. AA. Po mnenju morodajnih rdnanenih krogov so dogodoki v Angliji na las podobni razmeram, ki so bile v Nemčiji .pred 10 tedni. Razlike so samo v tem, da so finančni viri Anglije neizčrpni, da je njeno narodno premoženje ogromno in da nima reparacijskiih dolgov. Razen tega se lahko Anglija opira na ogromno gospodarsko ozemlje angleškega imperija. Nemški vladni krogi so sprejeli dogodke v Angliji povsem mirno. Zanimivo je, da so morali sedaj utihniti tisti! nemški voditelji, ki so po 13. juliju izrekali vlada najtežje očitke zaradi njene gospodarske politike. Po mnenju finančnih krogov so sedanji dogodki v AngMj-i omajali in uničili dosedanjo klasično vlogo Anglije kot merilca vamte, kredita in kot raasojevalca v gospodarskih vprašanjih sveta. Ta moč in ta vloga je sedaj samo še v negativnem smislu. Zadnji dogodki dokazujejo, da je vsa mednarodna fmanca in vse borzno delovanje tesno povezano z Londonom. Včeraj n. ©r. so morali zapreti skoro vse kontinentalne borze. Berlin, 22. sept. AA. Poročila o polomu angleškega funta so presenetila kakor ves svet tako tudi finančne kroge v Berlinu. Dogodki v Londonu so napravili na vse bančne in borzne kroge globok vtis. V petek je notiral angeđki funt na berlinski borzi 20.478, včeraj pa ga je državna banka ponujala po 19.25. Odmev v nemškem tisku Berlin. 22. cept. AA. Listi obširno poročajo o finančnem položaju v Angliji. »V ossische Z e i t u n g« piše, da je gospodarski položaj v vseh državah zelo resen in da je potrebno mednarodno so* delovanje za rešitev svetovne gospodarske krize. V istem snrslu piše »G e r m a n i a« ter naglasa, da se mora obnoviti politično zaupanje in da je treba rešit; vsa vpraša nja razorožitve, vojnih dolgov in reparacij List zaključuie z upanjem, da bo Francija priskočila Angliji na pomoč in pomagala ublažiti sedanjo gospodarsko krizo. Soci-jalno^demokratski list »Vorwarts« se boji, da bo kriza angleške valute škodo vala nemškemu izvozu. Ostali listi pra vi j o, da bo treba revidirati vprašanje reparacij in vojnih dolgov. V Parizu so mirni Umevno pa je, da je vest o ukinitvi zlate valute v Angliji tudi v francoskih listih in v francoski javnosti napravila zelo globok vtis. Vsi se zavedajo težke borbe, ki jo mora angleška vlada voditi proti razvrednotenju valute, tei bi moglo imeti resne posledice za ves svet. Francoski listi splošno poudarjajo vezi solidarnosti, ki vežejo Anglijo in Francijo, in pondonu. sklenila ukiniti sestanke borznega oddelka za efekte. Ker je to prekinjenje posledica vzrokov, ki niso v gospodarskem položaju Avstrije, je treba ostale tekoče posle opravljati v okviru obstoječih določb. Borzni sestanki blagovnega oddelka se bodo vršili tudi naprej. Tudi v Indiji London, 22. sept. AA. Indijski podkralj je objavil danes odlok, s katerim odvezuje začasno indijsko vlado, da izplačuje v zlatu. Vse banke in borze bodo jutri v Indiji zanrtA___ Odgovor Madžarski Ženeva, 22. sept. A A. Na včerajšnji seji političnega odbora so jugoslovenski delegat Fotić, češkoslovaški delegat Filin-ger in romunski delegat Bosi odgovorli madžarskemu delegatu grofu Apponvju, ki je na sobotni seji očital sosednjim državam Madžarske, da prepovedujejo mad* žarsko literaturo na svojem ozemlju. Delegati napadenih držav so opozorili madžarskega delegata, da madžarska lHeratura ni prepovedana, pač pa se prepovedi ti* čejo tendenčnih in propagandnih del mad« žarske politike. Prihod Poncetija v Berlin Berlin, 22. septembra. AA. Včeraj je prispel v Berlin novoimenovani francoski veleposlanik Francois Poncet. Na postaji Friedrichsstrasse so novega veleposlanika pričakovali uradniki francoskega poslaništva, uradniki nemškega zunanjega ministrstva pa so ga pozdravili na običajen način. šahovski turnir na Bledu Danes se igrajo prekinjene partije Bled, 22. septembra. Včeraj je bil na Bledu dan zanimivih partij, senzacija dne* va sta pa bila dva poraza vodilnih mojstrov in komaj izsiljeni remis dr. Aljehina. Maroozi je porazil Kashdana, Spiellmann pa dr. Vidmarja. Pire in Stolz sta remisi-rala. remis so pa ostale tudi partije Ko-stić in Flohr, dr. Aljehin in Bogoljubov ter dr. Tartakower-Niemcović, dočim je bila partija dr. Astaloš^Colle prekinjena. Danes igrajo na Bledu prekinjene par* tije. Kashdan je v otvoritvi proti Pircu žrtvoval dve lahki figuri za ©tolpa in ta, partija pa se bo najbrže končala remi«. — Partija dr. Vidmar=Stoltz bo za Vidmarja najbrže izgubljena. Vidmar ima sicer za figuro dva kmeta več, pa mu ne bo uspelo remis i rat i. — Dr. Astaloš in Colle sta igTala končnico trdnjav. Astaloš ima sicer kmeta več, kar pa ne bo zadostovalo za zmago. Partija se bo najbrže končala remis. — Popoldne igrata Stoltz in Astaloš. Stoltz ima precej boljšo pozicijo in bo paTtijo najbrže dob&l. Čudežna rešitev pogrešanih letalcev Popolnoma izčrpane so jih našli po sedmih dneh na poškodovanem letalu sredi morja Oslo, 22. sept. PogTešana nemška prekooceanska letalca Rodvja in Johannsena ter portugalskega mehanika Veigo je včeraj rešil na odprtem morju norvešk; par; nik »Belmoira«. Letalci 60 bili sedem dni na poškodovanem letalu na odprtem morju. Poveljnik ladje je brezžično j^vil v Oslo. da je 45 6topinj severne širine in 54 stopinj zapadne dolžine opazil poškodovano letalo. Ko se je približal letalu, je videl na njem tri ljudi. Rodv ki Johannsen sta bila nepoškodovana, Veiga pa je imel lahko rano na nogi. Letalci so bih" zaradi lakote in mraza popolnoma izčrpani, vendar pa so še dajali znake zadovoljstva m veselja zaradi čudovite rešitve. Bili so 160 ut igračka valov. Kakor znano, so letalci startali 13. septembra ob 9. dopoldne v Lizboni. Preleteli so dan kasneje Azore^ od tedaj pa so jih pogrešali. Kitajski ultimat Kitajska vlada je v ultimativni noti zahtevala takojšen umik japonskih čet s kitajskega ozemlja, obenem pa je naprosila za intervencijo tudi Društvo narodov Berlin, 21. sept. A A. Po vesteh z Daljnega vzhoda so Japonci zasedli vso južno Mandžurijo. Kitajske čete se umikajo proti Pekingu. Kitajska vlada je poslala Japonski ultimatum, s katerim zahteva, naj Japonska takoj izprazni kitaj- sko ozemlje, obenem je naprosila Društvo narodov za intervencijo. Moskva, 22. sept. AA. Med Har-binom in rusko mejo so vrgli v zrak ekspresni vlak. Podrobnosti o tem manjkajo. Močan potres na Japonskem Tokio, 21. septembra. AA. Včeraj* šnji potres na Japonskem je zahteval 9 človeških žrtev, 100 oseb je bilo ranjenih. Na več krajih so se porušile hiše. Materijalna škoda je posebno velika v pristanišču H um a gaje. Tokio, 21. septembra. AA. Včeraj zjutraj so tu zabeležili močan potres. Največ škode je bilo v okraju Saitama. V mestih Konoso in Kumagae se je podrlo več hiš. V Tokiju je napravil potres precejšnjo škodo. Kongres ruskih monarhistov Berlin. 22 sept AA. Meseca oktobra se sestane v NTew Yorku monarhistioni kongres. Posvetovanj se bodo udeležili med drugimi veliki knez Ciril Vladimirovič, barona Taube in Tiessinghausen ter 75 vodilnih ruskih monarhistov. V Zedinjenih državah so nabrali za monarhistično pro* pagando 500.000 dolarjev. Laval ne potuje v Ameriko Pariz, 22. septembua. A A. Predsednik francoske vlade Laval je demanti ral vest listov, da namerava potovati v Zedinjene države severne Amerike. Zvočni kino Ideal E. A. Dupontova velemojstrovina OVA SVETOVA Helena Sieburg, Peter Voss, Film, ki napravi na slehernega gledalca globok nepozaben vtis! Dveume predstave ob: 4*9 % 8., 9 % zvečer Premiera! Popolnoma novo! Jugoslavija in Hoovrov moratorij Ženeva, 22. sept. Ob priliki razprave v svetu Društva narodov o gr> ško-bolgarskem sporu glede ustavitve plačil po sporazumu, ki sta ga svoje-časno sklenila Kafandaris in Molov, je podal jugoslovenski zunanji minister dr. Marinković o stališču Jugoslavije glede Hoovrovega moratorija naslednjo izjavo: »Nisem nameraval govoriti prej, preden resolucija ne bo sprejeta. Da pa se ne bo moje postopanje napačno tolmačilo, smatram za svojo dolžnost izjaviti naslednje; Po predstavki bolgarske vlade smatra Bolgarija, da ima Hoovrov predlog značaj obveznosti. Po našem mnenju je ta predlog obvezen samo za države, ki so ga sprejele. Za one države pa, ki tega niso storile, bo treba najti kako drugačno rešitev. Podajam to izjavo zato, da bi se z resolucijo, ki bo sprejeta v stvari bolgarsko-grškega spora, ne ustvaril prejudic« Prepovedan list Beograd, 22. septembra. AA. S sklepom ministra notranjih zadev I. St. 31494 z dne 18. septembra je prepovedano v naši državi uvažanje in razširjanje lista >Le Populaire«, ki Izhaja v francoščini v Parizu. GRAMOFONSKE PLOŠČE po Din 3»— izposojuje »ŠLAGER«, izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov. LJUBLJANA, Vegova ulica štev. 2 Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2282.56 — 2298 37, Bruselj 787.55 — 789M Curih 1105.35 — 1106.65, Dunaj 794.73 — 797.13, Newyork 5648.34 — 5665.34, Pariz 222.50 — 223.16, Praga 167.46 — 167.96, Trst 294.56—295.46. INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.03. Pariz 20.08, New-york 512.00. Milan 26.65. Amsterdam j 206.50, Dunaj 71.90, Sofija 3.70, Praga 15.15, Varšava 57.30, BudinpeSta 90,0250, Bukarešta 3,05, Stran 2 >S L O V E N S K I N A R O D«, dne 22. septembra 1931 Stev. '214 Iz publikacije OUZD Zanimivi rezultati preučevanja karenčnih dob — Vpra- pocenitve bolniškega zavarovanja Ljubljana, 17. septembra. Skoraj vsi predlogi glede reforme na šci»a leiavsfcega zavarovanja vsebujej) v najrazličnejših nianfab zahteve, d2 nt v*e možnosti zlorab brt:">- cc* strani delodajalcev, delavcev iti. čim temeljitejš* odpravijo. Specijekio «o ae proučevale tako zvane karendne dobe, to je čas, ki je po« treben za dosego izvsmnih dajatev azrro* ma podpor. Po zakonu o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922 pripada hranarina zavarovanemu delavcu le tedaj, ako traja de* lanezmožnost najmanj štiri dni in sicer že od prvega dne bolezni. Že v lanski publikaciji je OUZD zbral tozadeven statistični materijal, iz katerega je pa razvidno, da se ta tridnevna karenena doba ne more podaljšati brez občutnega poslabšanja za* varovanja. Iz grafikonov je razvidno, da največ obolenj traja 6 dni. Na vsakega zavarovanca odpade povprečno letno 6 bo« lezensko-podpornih dni brez porodništva, s porodništvom pa 10 dni. Poleg karenčnih dob bolnikov imamo še karenčne dobe aktivnih članov. Po §-u 55 ZZD ima član pravico do bolezenske podpore že prvi dan svoje zaposlitve, četudi ni prijava izvršena. S tem je dana možnost, da pridejo tudi oni, ki ni6o zavezani zavarovanju, ako se počutijo bolehne in delanezmožne, do hranarine. Treba je samo d'>Siti podjetnika, ki ga (vsaj fiktivno) en dan zaposli. Mnogo slabšj so razmere pri porodni^ cah. Po §*u 49 ZZD imajo članice pravico do porodnine, ki je /a 12.5 odstotka višja od hranarine, že po trimesečnem članstvu. Ker se vsaka noseča ženska že mnogo prej /aveda svojega stanja, je 6 tem dana možnost, da sc pravočasno zavarujejo in si tako preskrbe porodnino. Treba je samo dohiti podjetnika, ki nosečo žensko (vsaj fiktivno) najmanj tri mesece zapo* slu Za par sto dinarjnv prispevka se na ta način dobi porodniška podpora (porod-nina, dečja oprema, dojnina, bolnica, babica, zdravnik, zdravila itd.) v skupni vrednosti do Din 5.000 in še več. Vprašanje karenčnih dob aktivnih čl a* nov v bolniški panogi se je pri na6 najprej začelo resno proučevati. »Nacrt projekta zakona o socijalnom osiguranju« predvideva več vrst takih karenčnih dob in 6icer v glavnem 30 dni članstva in 300 dni član? stva. Pri tem se je seveda pojavilo vprašanje finančnega efekta — to je pocenitve bolniškega zavarovanja — ki se da rešiti samo na podlag- statističnih podatkov. Ker takih statistik ni še nikjer, si je moral OUZD sam na podlagi lastnih izkušenj sestaviti v ta namen potrebno statistiko. V letošnji publikaciji OUZD-a so objavljeni 6amo podatki po trajanju članstva porodnic. Trajanje članstva Število porodni« rored norodom mesecev absohrt. redativ. 4 118 8.63 % 5 112 8.19% 6 65 4.75% 7 71 5.19% 8 60 4.39 % 9 40 2.93 % 10 49 3.58 % 11 40 2.93% 12 36 2.63 % itd Zanimiva je ugotovitev, da število porodnic pada v geometrijski progresiji m sicer tedensko povprečno za štiri odstotke ali mesečno za ca 16 odstotkov z ozi* rom na trajanje članstva pred porodom, ako abstrahiramo slučajne perturbacije. Iz gornjih podatkov je razvidno, da bi se z uvedbo karenčnih dob porodnic, ka- I kor jih predvideva § 48 »nacrta«, prihra- i ni!o na porodninah ca 50 %. Socijalno zdravstvo našega mesta Na polju socijalnega zdravstva se v Ljubljani vzorno in zelo mnogo dela Ljubljanu. 22. septembra. Z naslovom »Socialno zdravstvo avtonomnega mesta Ljubljane v letu 1930« je izdal mestni fizikat prav zanimivo 62 strani obsegajočo brošuro, ki je njena vsebina ponazorjena s prav mnogimi ilustracijami in tabelami. Knjižica ima namen podati pregled o delu, ki ga vrše v Ljubljani na socialno-zdravstvenem polju mestna občina ljubljanska, državne in banovinske ustanove ter meščanstvo, združeno v organizacijah, katerih namen je dvigati zdravstveno kulturo in lajšati socialno bedo. Zdravstvene razmere so v splošnem ugodne, socijalni problemi težaki. V splošnem je iz brošure razvidno, da se na socialno-zdravstvenem polj-u dela vzorno in jako mnogo. KLIMA. Iz klimatologije Ljubljane se poučimo, da je srednja letna temperatura v letih 1851 do 1911 znašala 9 stopinj Celzija, v dobi od 1<>21 po do 1930 se je pa dvignila na 9.2 stopinji Celzija. Glede na geografski položaj je v Ljubljani relativno hladno v primeri z drugimi kraji v istem geografskem položaju. Oblačnost je v Ljub ljani precejšnja, zlasti pa jeseni. Primerjava oblačnosti v poedinih urah dneva kaže, da je oblačnost v gotovi zvezi z ljubljansko meglo, ki ima svoj vzrok v še neizsu-šenem ljubljanskem barju. Tudi nad avin je v Ljubljani veliko, saj smo zadnjih 10 let imeli povprečno 1531 mm padavin, to se pravi, da bi stala v mestu voda pol 1 rug i meter visoko, če bi deževnica ne izhlapevala in ne odtekala. Najpogostejši veter v Ljubljani je sever, zbodnik, ki ga imenujemo burja in prevladuje zlasti pozimi in jeseni. Klima L;u' Ijane se da karakterizirati: reh-tivno visoke letne temperaturne spremembe, vroča poletja in mile zime, brez zdravju škodljivih hitrih temperaturnih skokov, velika oblačnost, velike in pogoste padavine, nalivi poleti in jeseni ugodni vetrovi ter barjanska megla. ROJSTVA. Zdravstvena statistika nas pouči, da se je otrok v minulem letu rodilo 2054 vštev-ii 79 mrtvorojenih. Od živorojenih je bilo lojs dečkov in 957 deklic. Matere, ki so domačinke v mestu, so rodile 732 otrok, od teh 377 dečkov in 355 deklic, ostali novorojenci so pa otroci mater z dežele, ki so povile svoje otroke v ženski bolnici in raznih sanatorijih. Upoštevajoč le živoro-jene domačine, odpade na 1000 prebivalcev 12.6 rojstev. Nezakonskih otrok je bilo 93. UMRU>rVOST. Izmed stalno v Ljubljani bivajočth je umrlo lani 614 oseb, od tega 296 moških in 316 žensk, kar znaša 10.6% na 1000 prebivalcev. Razen 614 domačinov je umrlo t prošlem letu v Ljubljani 592 nedoma-činov, tako je skupno umrlo 1206 oseb. Nedomačini so pomrli z večine v velikih zavodih našeg i mesta. Iz tabelaričnih pregledov umrljivosti je razvidno, da umre največ ljudi po boleznih srca in žil (.110), slede pa tuberkuloza (79), rak m novotvorbe (69), bolezni sopil (64), starostna onemoglost (60), bolezni živčevja m možganov (59), bolezni prebavil (53). še vedno je p« velik odstotek smrti zaradi bolezni novoroj enčkov. Mortaliteta v našem mestu od leta 1918 prav znatno pada. Tedaj je na 1000 prebivalcev umrlo 15.2';-. leta 1919 celo 17.2%, lani pa le 10.6<% . Nataliteta domačinov pa raste. Na 1000 prebivalcev smo 1 1918. imeli- 8.3% novorojencev, 1. 1923. pa celo še enkrat toliko, namreč 16.04%, a lani zopet le 12.6% novorojencev. Značilen je pregled smrti po starostni dobi, ki kaže, da dosegajo Ljubljančani v veliki meri zelo visoko starost. Deloma je naše mesto zelo zdravo, deloma pa izvira veliko število visokih starosti od tega, ker se ljudje z dežele na stara leta radi selijo v Ljubljano. Nad 80 let starih je namreč lani umrlo v Ljubljani 13 moških in 48 žensk, kar dokazuje zgornjo trditev, saj v mesto na starost pride z dežele zlasti mnogo starih ženic zaradi cerkva. V splošnem so pa Ljubljančani zelo stari, saj so lani umrM 103 nad 60 let stari, torej skoraj ena šestina vseh je dosegla tako visoko starost. Tabela umrljvosti po starosti za prošlo leto kaže, da je odstotek smrti v otroški dobi sicer absolutno velik, a za mesto relativno zelo ugoden. Od svetovne vojne sem je Ljubljana v tem pogledu zelo napredovala, kar je očividen znak izboljšanja socialno higijenskih razmer in uspešne zdravstvene propagande. V težkih vojnih časih 1. 1918. je umrlo 19.6^ otrok starih do 1 leta, 1. 1925 jih je umrlo le 7.6%, 1. 1929 tudi le 8.7%, lani pa zopet več, namreč 9.9%. Da je umrljivost otrok lani znatna poskočila, vidimo tudi iz števila do 15. leta umrlih otrok, ker jih je predlanskem umrlo le 13.8%., ani pa 19.6%, a zato ne smemo obupava ti ker jih je leta 1921 umrlo celo 29%. Število novorojenčkov, umrlih do 1 meseca življenske dobe, sicer pada, vendar prem/.o. Vzrok tega precej velikega umiranj? novorojenčkov je najbrže v nedosta janju zadostnega p red roj s bi enega skrbstva na katerega polagajo v kulturnih državah veliko pozornost. In zato je tudi ta.piii Francuz Krause in simpatični Bavarec Rainer, ki sta bila tehnično na višku. Posebno krasn so bili premeti, 6aj je K--ause v atletskem svetu znan pod imenom »Kralj premeta«. Rainer se je Krauseju izvijal kot riba in borca sta odletavala od tal kot vzmeti. Krause je postal tud* ribijaten, Ja ;e dobil dva ukora. Končno je Rainer vendar podlegel v tretji rundi Po borbi je KTause zahteval, da se drevi bori s Prohasko, kar se tudi zgodi in bo drevi ta borba največja senzacija, ki bo gotovo napohvla dvorano. Najlepšo borbo sta kot četrti par pokazala Nemec Sturm in Italijan Travaglini. Grandijozna borba vel "kanov ;e b la 6icer ostra, a ves čas elegntna, skoraj mirna in skozi in slkozi fair brez najmanjše surovosti. Vse tri rundt sta si KiU borca ena« ka, v 5. minuti četrte runde ie pa Triva-glini premagal Sturma. Drevi se bore: MileusnićsRainer, Trava-glini*Milovanović, Sturm»Roma iov in Krau-se-Prohasfca pa do končne odločtve, tako da lahko računamo na prav senzacijonalne borbe. Narodno gledališče Drama. Začetek ob 20. 23. septembra, sreda: Dogodek v mestu Gogi. Premijera. Izven. 24. septembra, četrtek: Pritličje in prvo nadstropje. Veseloigra, premijera. Izv. 25. septembra, petek: Zaprto. 26. septembra, sobota: Kralj na Betajnovi. Premijera. Izven. i27. septembra, nedelja: Pritličje in prvo nadstropje. Izven. Opera. 27. septembra, nedelja: Ob 16. uri Prodana nevesta. Gostovanje v Kranju. Opozarjamo na otvoritveno predstavo letošnje ljubljanske dramske sezone v sredo 23. t m. Izven abonmaja se uprizori prvič na ljubljanskem odru Grumov3 igra »Dogodek v mestu Gogi« v režiji g. prof. Šesta. Zasedbo glavnih vlog smo že navedli, obisk najtopleje priporočamo. Cene običajne dramske. Predprodaja vstopnic se vrši sedaj v veži dramskega gledališča dnevno od 10. do pol 13. in od 15. do 17. are. To pa vsled poprav, ki se vrše v opernem poslopju. Druga premijera letošnje sezone v ljubljanskem gledališča bo v četrtek 24. ; m. Uprizori se Nestrovjeva burka s petjem v treh dejanjih »Pritličje in prvo nadstropje« v režiji prof. Šesta in v prevodu prof. Kobala. Glavne vlege so v rokah g. Levarja, Cesarja, Lipaha in Kralja, v ostalih pomembnejših vlogah nastopajo poleg drugih članov naše drame ga. Mira Danilova, ga. Vida Juvanova, ga. Polonca Ju-vanova, gdčna. Boltarjeva, gg. 2eleznik, Skrbinšek, Sancin, Plut in Potokar. Predstava se vrši izven abonmaja. Dnevna gledališka blagajna je seda: za začetek sezone v dramskem gledališču in ne v opernem, na kar prav posebno opozarjamo vse prijatelje našega gledališča. Odprta je dnevno od 10. do pol 13. in od 15. do 17. ure. Elisabetn Selden Slovita ameriška plesalka - Ljubljančanka nastopi v petek v Delavskj zbornici. Dne 25. t. m. priredi Atena v dvorani Delavske zbornice večer pod naslovom »Estetsko ritmična kultura telesa«, kjer nastopi ameriška plesalka Elizabeta Selden z lastnimi kompozicijami. Plesalka Elizabeta Selden je za nas posebno zanimiva, ker je naša rojakinja. Se« stra je namreč v Beogradu delujočega arhitekta ing. Fritza Schmidingerja in hčerka pokojnega ljubljanskega notarja dr. Karla Sohmidingerja. V pričetku vojne je sla v Ameriko, kjer je kot plesalka kmalu zaslovela kot Elizabeth Selden. Svojo iz* obrazbo v plesu je izpopolnjevala najprej po sistemu svetovno znane Izidore Dun-can in drugih ameriških sistemih, po vojai je pa prišla za leto dni v Evropo, da se je poučila o napredku, ki ga je napravil ples medtem v Evropi, zlasti pa v Nemčiji. Pozneje je napravila še več 6tudijskih popo* tovanj in je obiskovala poletno šolo v HelleTausLaxenburg pri Dunaju, Šok* Marv VVigmannove v Dt a zdani h ter je bila tudi v Labanovi šoli v Bavreuthu, ko je bil Rudolf Laban od Siogfrida VVagnerja pozvan, da izdela koreografijo za bakanaJ v »Tannhauserju«. Elizabeta Selden ne slovi v Ametiki samo kot plesna pedagoginja, temveč tudi kot pisateljica o plesu. Neumorna prvotno* riteljica za plesno kulturo je odprla študijam o plesu novo polje, ki ga imenuje »primerjajoči študij modernega plesa«. Zavzema se za večjo izobrazbo modernega plesalca in je lani objavila svojo prvo knjigo o tej stroki. Knjiga je pisana v angleškem jeziku in ima naslov »Elements of the Free Dance«, »Elementi svobodnega ple* 6a«. Razširila je tudi prve vesti o novem nemškem plesu v ameriškem časopisju in, ko je lani zasedal v Monakovem mednarodni plesni kongres, je bila naša rojakinja na ta kongres povabljena kot častni član nemškega tiskovnega zastopstva. V Ameriki si je ustvarila velik delokrog ter de* luje tako v ateljeju, kakor na odru, v predavalnici in v časopisju. Pravkar je absol-virala petletni učni angažma na neki naj* večji umetni sik i šoli v državi New Yonk, sedaj pa ostane leto dni v Evropi. Ljub* ljančani bodo torej v petek zvečer imeli priliko videti svojo rojakinjo v Delavski zbornici. Pričetek ob 20., a vstopnice 6e v predprodaji dobe v pisarni Atene v palači Ljubljanske kreditne banke na Dunajski cesti laJI. Na tem večeru bo pa tudi predava'a članica Narodnega gledališča Masa SLav-čeva o najnovejši telesni vzgoji, kar je za^ nimivo zlasti za starše in vzgojitelje. Četrtek, 24. septembra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; ?3: čas, plošče, borza; 18.30: Plošče; 19: Drago TJlaga: Gimnastične vaje; 19.30: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča dr. Vidmar; 20: Internacijonalni prenos iz Beograda: Prenos St. Hrističeve opere »Suton«; 21.40: Zbor I. beograjskega pevskega društva poje srbske cerkvene pesmi; 22: Prenos baletne godbe iz Narodnega gledališča; 22.30: Cas, dneve vesti, napoved programa za naslednji dan. Petek, 25. septembra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; ?3: Cas .plošče, borza; 18.30: Salonski kvintet; 19.30: Gdč. Vera Humek: Vegeterijanska prehrana; 20: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča dr. Milan Vidmar; 20.30: Prenos iz Beograda: Vljolinski koncert ge. Zlate Gjungjenac-Gavella, solistke ljubljanske opere (prenos v Zagreb in Hro-grad); 22.15: Orgle solo, izvaja prof. Tome: 22.45: Vesti, napoved programa za naslednji dan. Sobota, 26. septembra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Čas, plošče; 18.30: Plošče: 19: Zlatko Naj-žer: Ustroj materije; 19.30: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča dr. Milan Vidmar; 20: Prenos iz Zagreba: Operi »Cavalleria rusticana« in -*Bajazzo«; 23: Napoved programa za naslednji dan. KOLEDAR. Danes: Torek, 22. septembra, katoličani: Mavricij, Tomaž Vil. Celimir; pravoslavni, 9. septembra: Joakim i Ana. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Don Juani garnizije. Kino Dvor: Očetova ljubljenka. Kino Ideal: Dva svetov;;. ZKD: »Rango« v kinu Matici ob 14.30. Jakopičev paviljon: Razstava umetnic Profesijonalne rokoborbe v hotelu Union ob 20.30. DE2URNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trg 5, in Kuralt, Oosposvetska cesta 10. Iz policijske kronike Ljubljana, 22. sept. Policijski upravi je bilo tudi danes javljenih, več tatvin, zlasti pa še vedno kradejo na vseh koncih in krajih kolesa. Številne so prijave o tatvinah koles po deželi, pa tudi v mestu so odpeljali tatovi v zadnjem času mnogo koles. Tako je bilo v nedeljo v Rožni dolini na cesti IV. odpeljano kolo mizarskemu vajencu z dvorišča tamošnje delavnice. Kolo je znamke >Tri-buna« in je že precej obrabljeno. — Zidarju Francetu žitniku je bilo včeraj pred gostilno Franceta Lovšeta v Sneberjih odpeljano lepo novo kolo znamke standarde, vredno 1800 Din. Tvorniška znamka je štev. 400.038. — S kolesa pečar-skega pomočnika Josipa JakSeta je v Rožni dolini izpred Urfiičeve gostilne nekdo snel karbidno svetilko in dve peresi za sedalo. Jakše ima 120 Din škode. V Krakovski ulici 25 se Je pojavil včeraj neki moški z vozičkom Sel je na podstrešje tamošnje hiae in odnesel 300 Din vredno Zimnico, jo naložil na voziček in Jo odpeljal. Otroci, ki so videli neznanca, so ga opisali lastnflcu, ki je ugotovil, da gre za brezposelnega kleparskega pomočnika Evstahija P. Lastnik, posestnik MIha Okorn, je Evstahija P. zvečer zasačil r a cesti, ta pa se je Izgovarjal, da je zimnico peljal na Gakisovo nabrežje in ko je voziček za hip pustil pred neko hišo, mu je zimnico nekdo odnesel. Po kratkem razgovoru z Okornom s« Je P. naglo okre-nil in pobegnil. V času od 19. do 21. t m. j« bilo vlomljeno na cesti v Mestni log 8 v srrpo posestnika Ivana Klemenca. Vlomilec je odnesel tri vozne plahte v velikosti 8 krat 4 metre in vredne 800 Din. Plahte so last gospodarskega prosvetnega društva Kra-kovo-Trnovo. — Mestnemu delavcu Stanislavu Surku je nekdo iz Gasilskega doma na barju odnesel panj, v katerem je bilo za 400 Din medu. Tat je panj izpraznil in ga pustil ležati kakih 15 korakov od doma. Na raznih krajih v mestu so se včeraj pretepali in je bila celo potrebna intervencija policije. Pred Kačičevo gostilno na Dunajski cesti se je stepla večja družba delavcev, ki so se obdelovali s palicami in obmetavali s kamenjem. Policija je pet razgrajačev in pretepačev aretirala. — Tudi na stavbi Doma grafikov je nriftlo včeraj do manjšega incidenta. Dva delavca sta povpraševala po delu, pa sta naletela na polirja, ki je nekoliko preglasno odgovoril, da z delom ne bo nič. Eden je zagrabil dežnik In oplazil polirja precej močno po glavi. Epilog je bil na policiji. * Policijska uprava v Ljubljani je prejela dopis od policijske direkcije v Milnche-nu, da sta pobegnila samska kontoristka Ana Dieti, rojena 28. maja 1898 in Karel Hotl. samski dijak, rojen 5. dec. 1907 v Mtlnchenu. Poneverila sta okrog 45.000 nemških mark t. j. okrog 630.000 Din. Dietlova je 165 cm visoka, okroglega obraza In črnih, pristriženih las. Hotl je 165 cm visok, okroglega obraza, plavolas. Pri bolniku. — Al: ste dobro pazili, da bi toplomer ne prestopil 37 stopinj? — Seveda sem, gospod doktor. In niti misliti si ne morete, koliko sem imela o-praviti s toplomerom, ko je zlezlo živo srebro visoko nad 37, da sem ga spravila nazaj. Pri zdravniku. — Sam ne vem. kaj je to, gospod doktor, da se moja žena zadnje čase vsak hip strese. — To ni nič hudega, gre le za pripravo za zimo, ko bo hotela imeti nov kožuh. Stev. 214 >S L O V EN S K T NARODc, dne 22. septembra 1931 Stran 3 I JAN KIEPURA BRIGITA HELM najslavnejši tenorist in evropska Greta Garbo v filmu ljubezni in petja ZBOGOM LJUBEZEN Pride! Kino Ideal Pride! Kino Ideal I Dnevne vesti Inozemski arheologi v naši državi. Že včeraj smo poročali, da prispe 40 inozemskih arheologov, ki si hočejo ogledati vse naše znamenitejše starine. Ekskurzije se udeleže med drugimi direktor muzeia j Stuttgartu Peter Gissler, vseučiliški profesor iz Berna Otto Tschum, profesor Eco-le du Louvre in direktor muzeia St. Gar-maine Ravmond Lantier, direktor geološkega instituta v Prankfurtu a. M. Richard Krautheimef, docent zgodovine in umetnosti v Marburgu dr. Behrens. vseučiliški profesor i-z Frankfurta a. M. Matija Gel-zer, direktor srednjeveške zbirke muzeja v Stuttgartu dr. Hans Christ. vseučiliški profesor iz Budimpešte dr. Andrija Alfoldl Ltd. Inozemski arheologi se pripeljejo v Zagreb jutri zvečer, nekateri pa že opoldne. Iz Zagreba odpotujejo v Knin, potem pa v Zader, Šibenik, Split. Trogir. Metko-vič, Mostar in Sarajevo. — Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za čas od 11. do 20. t. m. s'edečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta): Otvor] en i konkurzi: v dravski banovini — (2), v savski 4 (—), v primorstci 1 (—), v drinski 2 (—), v zetski 1 (1), v dunavski 2 (1). v vardarski — (2). — Otvor j e n e prisilne poravnave izven konku rza: v dravski banovini I (1), v savski 8 (l), v drinski 3 (—), v zetski 1 (—), v dunavski 1 (2), Vardarski — <2). — Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini — (l), v savski 1 (3), v primorski — (3), v drinski — (2), v zetski 1 (—), v dunavski — (3), v moravski 2 (5), v vardarski 2 (5), Beograd, Zemun, Panče-vo 1 (1). — Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 3 (—), v savski 2 (2). v primorski — (l), v drinski 2 (—). v zetski — (—). v dunavski 6 (l), v moravski 1 (—). Beograd. Zemun. Pančevo — (l). — Smrt slovenskega jurista v Gradcu. V deželni bolnici v Gradcu je včeraj po kratki bolezni umrl višji sodni svetnik g. dr. Hans Tertnik. predstojnik okrajnega sodišča za kazenske zadeve v Gradcu. Star je bil šele 55 let m rojen v Kostanjevici na Dolenjskem. Po promociji leta 1902 je stopil v Celju v sodno službo, nato je pa kot sodni pristav služboval v Šoštanju ter bil preiskovalni sodnik v Celju, a leta 1914 je prevzel mesto sodnega predstojnika v Šoštanju. Po prevratu se je pokojni preselil v Gradec kjer je bil leta 1920 imenovan za predstojnika okrajnega sodišča za kazenske zadeve. Do svoie smrti je pri tem sodišču deloval zlasti v prometnih zadevah, v njegov delokrog so pa spadale tudi vse t.skovne pravde. Odlični jurist je bil priljubljen tako pri strankah, kakor tudi svojih koiegh. V nacijonalnem pogledu le bi: pa mlačen. — Materam prav potrebno knjigo ie izdala agilna založba revije »Žena in Dom«, ki je sklenila vsako leto izdati pet, zlasti ženskemu svetu in gospodinjam koristnih knjig po tako nizki cena, da si jih lahko nabavi najrevenejša žena. Vseh pet knjig stane le 32 Din, tako da odpade na eno le 6.40 Din. Letos se tiskajo knjige »Za pridne mke<, »Kako naj kuham«, »Vzorna gospodinja« in »Koledar s praktičnimi nasveti«, a pravkar je že izšlo s krasnimi ilustracijam: opremljeno delo »Posnetek in razvoj otroka«. Izvrstno knjigo je napisala znamenita zdravnica in strokovna pisateljica dr. Rscher - Duokelmannova, ki ie znana tudi rudi nas po svojem ogromnem delu >Žena kot domača zdravnica«, saj se je to deio v milijonski nakladi razširilo po vsem svetu. Te knjige Slovenci še nimamo in zato je prav pohvalno, da nam je s sedanjo knjigo dala založba »2ena in Dom« pri-četek tega velikega dela. Slovenski prevod ie pregledal zdravnik dr. Mirko Karlin n je nekatere nebistvene stvari črtal, da je •knjiga zaradi malega obsega, ki je pa v njej vse, kar je treba znati, dostopna najširšim slojem. Iz knjige se poučimo o vsem, kar mora vedeti mlada žena o postanku otroka in o njegovem varovanju ter postrežbi. Prav obširna so tud: navodila za noseče matere ter o prehrani, obleki dojenčka, kakor tudi o njegovih boleznih. Vso vsebmo pojasnjujejo prav nazorne slike, tako da se moramo čuditi, kako je mogoče knjigo dajati tako poceni. Koristne knjige gotovo ne bo manjkalo v nobeni hiši in si jo bo vsak nabavil, kdor hoče imeti zdravo potomstvo. — Sneg za začetek Jeseni. Jutri bo prvi jesenski dan in ob tem času smo imeli navadno še lepo, toplo vreme, letos je nas pa presenetilo hladno, deževno vreme s snegom, ki ga je zapadlo na naših planinah toliko, da bo obležal čez zimo, če ne bo izredno toplega vremena. Tudi v nižinah čutimo, da so dobile planine snežno odejo, ker je postalo izredno hladno. Ljudje so že začeli segati po zimskih suknjah. Saj pa tudi ni čuda. kajti davi smo imeli 2.8 stopinj, to je temperatura za december, ne pa za september. Vse kaže, da bodo imeli prav oni, ki nam napovedujejo letos dolgo in hudo zimo. Razid društva. Društvo javnih nameščencev in upokojencev v Konjicah se ;e po sklepu izrednega občnega zbora prostovoljno razšlo. — Nova radiopostaja. Na zemunskem aerodromu Bežanije, ki ie obenem zračni kolodvor za potniški in poštni promet Beograda, bodo instalirali te dni radiopopo-stajo za sprejemanje in oddajanje brzojavk. — Posnemanje vredno. Novi komisar OTJZD v Osijeku Andrija Krbavac je izjavil, da se odreka svoji plači v korist fonda za brezposelne delavce, v prvi vrsti pa v korist delavskih otrok. Takih komisarjev je žal premalo na svetu. — Vreme. Vremenska napoved nam obeta nestanovitno vreme. Včeraj je skoraj po vseh kraj'h naše države deževalo. Največ dežja smo imeli v dravski banovini, pa tudi v savski se niso mogli pritožiti. Največja temperatura je znašala v Splitu 24.2, v Sarajevu 17.5. v Skopi ju 17.3. v Mariboru 16.5. v Beogradu 13.2. v Ljubljani 10.8. v Zagrebu 10.4. — Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.8. temperatura je znašala 2.8. — Lažni vseučiliški profesor. Po Zagrebu je hodil zadnje dni slepar, ki se je izdajal za vseučiliškega profesorja iz Skoplja Markoviča in je zbiral prispevke za dobrodelno društvo Sv. Nauma. Posetil je več odličnih Zagrebčanov, med njimi tudi nadškofa dr. Bauerja. Samo pri vse-učiliških profesorjih ie nabral okrog G00 Din. V soboto je bila obveščena o njem policija, toda mož je pravočasno odnesel pete in brez sledu izginil. — Tragična smrt božjastnega otroka. V Alipašinem Mostu pri Sarajevu se je pripetila v nedeljo čudna nesreča, llletni Boško Mlad jen je bil že od rojstva božjasten. V nedeljo se je igral pri koritu vaškega studenca in naenkrat ga je popadla božjast. Padel je v vodo in utonil. — Obsodba radi kršitve avtorskega prava. Včeraj se je vršila v Zagrebu obravnava proti bivšemu direktorju 'Privredne revije« Milanu Divjaku, ki ga je tožil dr. Gjuro Račić radi kršitve avtorskega prava češ, da je vzel neki članek o mednarodni gospodarski politiki iz njegove knjige. Divjak ni prišel k razpravi. Obsojen je bil na 3000 Din denarne globe, poleg tega pa mora poravnati sodne stroške v znesku 1500 Din. — 1000 Din za poljub. Pred obeograj-skim sodečem se je zagovarjala te dni kmetica Janja Jašič iz Vrčina, ki se je dala na krstni slavi svojega moža za 1000 dinarjev poljubiti. S tisočakom si je kupi' poljub Mitar Stanojevič, ki se je pa drugi dan bridko kesal in zahteval tisočak nazaj. Janja mu ga pa ni hotela dati, češ da ga je pošteno zaslužila, kajti mož jo je na-bunkal. ko sta ostala sama. da bi se v bodoče ne poljubljala s tujimi moškimi. Mitar se je zatekel k sodišču, ki je pa priznalo, da je Janja tisočak zaslužila. — Svinja odgrizla otroku obe roki. V vasi Jagodini pri Benkovcu je bilo petmesečno dete Krste Veselica v nedeljo samo doma. V hišo je prišla lačna svinja, ki je odgriznila otročičku obe ročici nad komolcem. Nesrečnega otročička so prepeljali v bolnico, pa je malo upanja, da bi ostai živ. ker je izgubi! preveč krvi. — V Splitu vedno več samomorilcev. V prvih osmih mesecih letošnjega leta so si končali v Splitu življenje samo štirje obu-panci. Od 1. do 20. septembra je pa bilo v Splitu pet samomorov in dva poskušeiia samomora. — V temi s sekiro po glavi. V osiješko bolnico so pripeljali včeraj kmeta Stevana Pandića iz Dalja. Mož je stopil ponoči :z hiše, pa ga je nekdo kresnil s sekiro po glavi. Rana je tako težka, da bo Pandič najbrže umrl. — Obledele obleke barva v različna barvah in plisira tovarna IOS RTTTCH Zvočni kino Ideal E. A. Dupontova velemojs tro vina OVA SVETOVA Helena Sieburg, Peter Voss, Film, ki napravi na slehernega gledalca globok nepozaben vtis! Dveurae predstave ob: 4M V4 8., 91/4 zvečer Premiera! Popoln orna novo! Iz Ljubljane —Ij Naie električne ure. Glede na članek pod tem naslovom, priobčil v petek 18. t. m., nam piše »Jagoslovensko Siemens d. d.<: Električna ura pred glavnim kolodvorom je kot vse električne ure mestne občinske ljubljanske serijska ura, ki se regulira ter minutno sklopi potom ure-mati-ce v telefonski centrali mestnega magistrata Defekt, ki je nastal na električni uri pred glavnim kolodvorom, je pripisovati poškodovanju dovodnega kabla na stavbi, ležedi med Pokojninskim zavodom ter >Grafikoc. Podpisana tvrdka je napako takoj zapazila, ker so pa bile potrebne dolgotrajne m-eritve v svrho točne ugotovitve napake, se je izvršil izklop šele tri dni kasneje. —I j Kruha ne zavijajo več. Ker morajo pek? prodajati kruh po maksimiranih cenah, ki ne odgovarjajo cenam moke, so nehali zavijati kruh v papir odnosno dajati ga ljudem v vrečicah, kakor je bila navada doslej Po pekarnah vise napisi, naj nosijo ljudje papir in vrečice seboj. Malo nerodno je to. pa kaj hočemo, papirja je Slo s kruhom mnogo, zastonj ga pa peki tudi ne dobivajo. V interesu občinstva bi bilo, da bi se normalne razmere v tem pogledu čimprej vrnile. Človek ne more vedno nositi papirja v žepu, če pa kruh ni zavit ni ustreženo higijenskim predpisom. —\\ Velik sadni sejem v Ljubljani. Sadjarsko in vrtnarsko društvo priredi s sodelovanjem velesejmske uprave v dneh 25.. 26. in 27. oktobra v prostorih velesejma v Ljubljani velik sadni sejem. Prodajalo se bo samo trpežno, pozno jesensko in zimsko, skrbno izbrano namizno sadje, zlasti '"abolka in hruške. Sadje bo naprodai v ameriških normalnih zabojih, strogo izbrano in skrbno vloženo. V enem takem zaboju bo povprečno 20 kg ene sorte skozi in skozi enake kakovosti. Opozarjamo na ta ugodni nakup prvovrstnega namiznega sadja naše gospodinje in vse ljubitelje sadja sploh. —Ij Samo še danes in jutri »Rango« v Matici. Opozarjamo cenjeno občinstvo, da predvaja ZKD samo Še danes in jutri, vsakokrat ob pol 3. popoldne v prostorih Elitnega kina Matice čarobni zvočni film «R;mgo«, ki je vzbudil v Ljubljani vsesplošno zanimanje. Krasni prizori, ki pred-očujejo borbo bivola s tigrom, lov na tigre, leoparde, pantre, razne vrste opic itd., so posneti tako naravno, da ima človek utis kakor da bi bil sredi pragozda v čarobni naravi otoka Sumatre. Nihče naj zato ne zamudi lepega filma »Rango-;. zlasti naj si ga ogleda mladina in dijaštvo. Zato ne pozabite danes in jutri zadnjikrat ob pol 3. v kinu Matici. Samo se danes in jutri ob pol treh popoldne „RANGO" v Elitnem kinu Matici —Ij Ruski Kedrov moški kvartet, ki bo koncertiral v petek v FilharmoniČni dvorani, obstoia že od 1897 in ga ie ustanovi' Drofesor carsketra konservatoriia v Petro-eradu Nikoia Kedrov. Za časa revolucije ie 'zarubil dva svoia člana in iih nadomestil z novima odličnima solistoma. Kot koncertni faktor ie DreDOtoval vso Evrono in Ameriko. Koncerte, ki iih ie največ imel po Franci'i. Aneliii in Beleiji. stalno obiskuje io naivečji umetnjki. naivišii državniki 'n tisoči oublike. Proeram iavimo iutri. ored-prodaia se že vrši v Marčni kniiearni. —ij Hospitantke na Ženski obrtni šoli v Ljubljani se bodo vDisovale ud četrtka 24. do sobote 26. t. m. vsak dan od 10. do 12. v sobi št. 20. oritličie (damsk: sobi Ženske obrtne šole na Tehniški srednii Šoli). Ho-snit'ranie «ie bo začelo z oktobrom. u— Dr. Zalokar se ie vrnil in zonet redno ordinira v Maistrovi ul. 6. —Ij Koturaški savez kraljevine Jugoslavije, pododbor »Ljubljanac, priredi v nedeljo 27. t. m. ob 15. uri svoje kolesarsko gorsko prvenstvo na podutiškem klancu. Start pri Vodnikovi gostilni v Podutiku, cilj na vrhu pri odcepu ceste na Sv. Katarino. Dirkajo le člani kolesarskih društev, včlanjenih v omenjenem podoboru. Ker se to gorsko prvenstvo vrši v bližini Ljubljane, bodo imeli ljubitelji kolesarstva lepo priliko opazovati, s kako brzino lahko vozijo dirkači strme klance. —Ij Kuharski tečaj za služkinje. Začetkom oktobra se otvori v prostorih šolske kuhinje kuharski tečaj, ki se vrši dvakrat tedensko v popoldanskih urad od 15. do 18. Pouk je brezplačen. Povrnejo se Ie efektivni stroški, ki bodo znašali približno 150 do 180 Din. Tečaj je namenjen onim služkinjam, ki so že v službi in se žele izpopolniti v kuhanju. Vpisuje in pojasnila daje vodstvo Šolske kuhinje vsak delavnik od 9. do 11. ure v Prečni ulici 2. 475n —Ij Koncert lokalnega kvarteta Kedrov bo v petek 25. t m. v FilharmoniČni dvorani. Člani tega kvarteta, ki je brez dvoma najboljši ruski lokalni kvartet, so bivši člani petrograjske carske opere in carskega konzervatora a. Kvartet Kedrov je koncertiral v zadnjem času z največjim uspehom po Nemčiji, Angliji, Belgiji. Franctji, Španiji in Ameriki. Poslednje dni je absol-viral pet razprodanih koncertov v Sofiji. Sinoči je koncertiral v Beogradu, v četrtek bo v Zagrebu, v petek pa pri nas v Ljubljani. Vstopnice so v Matični knjigarni. —Ij Volilni imenik mestne občine ljubljanske. Občinstvo se opozarja na razglas o razgrnitvi volilnega imenika, ki je pri-občen v današnjem listu. —Ij Vpisovanje v brezplačno gospodinjsko nadaljevalno šolo v Mostah pri Ljubljani se vrši v nedeljo 27. t. m. od 9. do 12. dopoldne v pritličju šole. &ickutixžti$etyaŠpe£ke 3m ID Kufiinji Med tem pa Spetica je naša Izborno kuhala kosilo. 0 Z zavest to mirno se ponaša, j** Ker ve, kak? pere ,9A.lbus-Milou. Imate čas za svoje delo, ako veste, da pere Vaša perica s pristnim Albu s - Milom. Ni Vam treba vsak trenotek tekati v vratnico, ker veste, da Albus-Milo verno služi in dobro pere. V lastnem \ra-šem interesu je torej, da vedno uporabljate samo ALBU Zastrupljenje brez strupa Azijski in afriški narodi poznajo metode zastrupljenja človeka z izbranimi jedrni V »Revue Bleue« je bil priobčen članek J. T. Samata o metodah, po katerih znajo Azijci in Afričani tajno usmrčati svoje sovražnike na način, ki spominja na zastrupljenje, ne da bi morilci rabili strup. Svetovni potnik, ki mu polaga Samat v usta svojo zgodbo, pripoveduje podrobnosti teh metod, ki jih k sreči pri nas nihče ne more posnemati. Zastrupljenje? S čim? Ljudje ne vedo. Pri nas, posebno pa pri vas v Evropi, se zastruplja s strihninom. To je morilni strup. Toda to se pozna na umirajočem, poleg tega je pa treba strup dobiti, kar je nevarno, ker postane človek sumljiv. Zastrupiti človeka s strupom ni nobena umetnost, to zna tudi največji bedak. Čudovita je pa umetnost zastrupiti koga brez strupa. S čim? Z najboljšimi, najizbranejšimi jedrni. Tako na pr. z malim jedilnim listom. Podel zločin, obenem pa umetnost. Poznal sem take umetnike. Eden izmed njih je bil anamski kuhar Nug-Hyen. Njegovo ime lahko izdam, ker je že umrl in sicer nasilne smrti. Drugi je bil krčmar Abbas Ila-him v Bataviji. Tudi on je znal sestaviti jedilni list, po katerem so ljudje umirali. Končno je pa tudi sam umrl na tem — seveda posredno. Slednjič naj omenim še Randriajafo, častivrednega lastnika koncesij v Tsifori na Madagaskaru. Njegov najsijajnejši primer je bila slavnostna večerja, prirejena na čast generalnemu inšpektorju. Umrl je prezgodaj. Ne smem pozabiti niti stare čarovnice Dolores Maria Virginija Alva-rez, krčmarice ob kordilierski cesti, vodeči v Cuzco. Pri nji so prenočevali zla-tokopi, ki so se vračali po dolgih letih dela domov. In to je bilo njihovo zadnje prenočevanje. Bila jim je pripravljena usoda, ki so jo sami mnogim pripravljali. Vsi omenjeni so bili zločinci, vendar pa morem priznati, da so bili njihovi jedilni listi odlični. Na njih so bile same izbrane jedi in gostitelji ali kuharji so sami jedli z veliko slastjo. In kako naj ti postane jed sumljiva, če je tvoj sosed s slastjo jedi, vzete iz iste posode, iz katere si zajemal sam? Treba je vedeti, za kaj gre. Mleko spada med najboljše in najbolj zdrave pijače. Artičoki, posebno mladi, krhki artičoki, so najboljše so-čivje. Mleko je zdravo in artičoki so zdravi. Ce pa jeste artičoke takoj potem, ko ste se napili mleka, se mleko v želodcu sesede in postane vam slabo. Če pridejo artičoki v mleko, nastane škodljiva zmes. In v tem je tajna, o kateri govorimo. Marsikaj je na svetu zdravo, marsikaj je dobro in okusno, če je človek vsako stvar posebej in v primernih presledkih. V jestvinah je pa reagenea, katalizator, in če se srečati dve opredeljeni vrsti v želodcu, nastane iz njih škodljiv, morda celo smrtno nevaren produkt. Skoraj vsaka jestvina se lahko pod vplivom katalizatorja izpre-meni v nevarno kislino ali usedek. Vse je odvisno od vrstnega reda, v katerem jestvine jemo. So jestvine, čijih zmes tvori v želodcu strupe. Če si izbere morilec tak jedilni list, mu za osebno varnost zadostuje, da izloči pri skupni jedi jestvine, ki tvorijo v želodcu strup. Na primer: Ramon, Jose in Joselita sede pri mizi. Ramona je treba umoriti. Kombinacija jestvin, ki ga zastrupe, je na pr. ragu in salata. Ramon je oprezen in dobro pazi na svoja gostitelja. Jose ne je ragu, Ramon je oprezen. Je ragu zastrupljen? Ne, kajti Joselita je že drugič napolnila ž njim svoj krožnik. Seveda si ga privošči tudi on. Vsi trije jedo ribe in sladko. Potem pride na vrsto salata. Joselita jo odkloni, češ, da je že sita, Jose jo pa jč s slastjo. Očividno ni zastrupljena in zato si jo privošči tudi Ramon. Ragu in salata skupaj pa pomenita smrt. Ramon temu strupu podleže. To je tako zvani trdilni jedilni list. Nikalni jedilni list je oni, pri katerem zadostuje izpustiti samo eno jed, čije posledice paralizirajo morilnost zmesi drugih dveh jedi. Primer: Peter je gost Pavla in Julije. Peter, ki sluti tajno sovraštvo, je zelo oprezen. Vsi jedo vse jedi, vse so dobre. Po običajnem obedu pride na vrsto pečenka, mlada krhka opica. — Spominja me na truplo novorojenčka, — omeni mimogrede Pavel. Petru jed ne tekne. Julija in P°-vel si pa privoščita pošteni porciji pečenke. Potem jedo vsi pečeno antilopo. Peter ne je ničesar, kar odklanjata Pavel in Julija. Nasprotno, gostitelja jesta celo več. In vendar je Peter nasedel. Kljub odporu bi bil moral jesti opičjo pečenko, ker je bil v nji protistrup proti strupeni zmesi, ki jo je jedel poprej. Če bi ljudje v tako zvanih kulturnih državah več vedeli o kemiji želodca, bi si ne belili tako pogosto glav nad zagonetnimi primeri smrti. Mnogi narodi se pa žal dolga stoletja spoznajo na to. Na dan njegove smrti so privezali Nug -Hyena na stol, toda Anamita ni hotel priznati. — Mar sem jaz ubogi sluga kriv, da inženjerjeva gospa ni jedla ribe v majonezi? — je tarnal. Ne, jedilni list je bil brezhiben. Vi sami ste vse jedli, pa se vam ni nič zgodilo. Kaj morem za to? Inženjer Thomas je potisnil z nogo svečo pod stol. na katerem je bil privezan Nug-Hyen. In slednji je zakričal: — Vzemite proč ta ogenj, gospod inženjer, stol je že prežgan, da. res je, vedel sem, da gospa Thomasova ne je ribe v majonezi. Vidite, zato je moral umreti, toda pred smrtjo mi je še naštel svoje jedilne liste, ki so prinašali smrt. Tudi Abbas Ilahim in drugi so mi izdali svoje jedilne liste. Tako sem zvedel za 45 jedilnih listov in 11 jih je izviralo od stare čarovnice. Povedala mi je pet načinov, kako se da skuhati izborna kava. Kdor po enem izmed teh 11 obedov popije navadno kavo, mora umreti. Kajbo¥&e, naftrajne^e, zate W iđicenejšeJ Plesalec z eno nogo Angleški plesni umetnik Jack Joyce vzbuja povsod, kamor pride, veliko zanimanje, ker ima samo eno nogo. Nastopal je že po Evropi in Ameriki in povsod z velikim uspehom. Drugo nogo mu nadom ostude pri plesu berglja. Nogo je izgubil že v zgodnji mladosti, ko ga je povozil težko natovorjeni voz. Ostal je torej za vse življenje pohabljen, kar ga pa ni oviralo, da bi se ne posvet*! plesu, za katerega rabijo drugi ljudje obe nogi. Prvotno ga plas ni mikal. Ko je pa videl svoje tovariše veselo poskakovati in plesati, je sklenil pomagati si z bergljo in kot 161etni fantič je že daleč prekašal svoge tovariše. S plesom si je hotel pomagati, da bi prišel v širni svet. Dokazal je v polmi meri, da lahko človek tudi z eno nogo dobro plese. Poleg plesa goli Joyce tudi sport, posebno tenis, plavanje im boks. Obenem je izvrsten jahač m šofer. V Hollywoodu si je priboril kot plesni mojster zlat pokal. Edina slovenska tedenska revija »Življenje In svet«, - Posamezna števUka 2.— Din. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, dne 22. septembra 1931 Stev. 211 Emile Gaboriau: 40 velemestu Roman — Moji računi so že gotovi m so točni. Vzel je z mize šop listkov, in nadale val: — Tu imam imena 350 ljudi in vsak bo plačal povprečno deset tisoč frankov. — Torej trd milijone pesto tisoč frankov! — Da. No, ali bi hoteli zdaj vedeti, kakšno je naše orožje? Žrtvujte mi še dve minuti in premislite tole. Zmešal je listke kakor karte in či-tal kar na slepo srečo: N... inženjer. — Pet pisem, pisanih ženi njegovega pokrovitelja, ki mu je bil p r e -skrbel dobro službo; službo lahko zdaj izgubi. — Plača 15.000 frankov. Gospa V... — Njena fotografija v zelo pomanjkljivi obleki. Ni bogata, vendar pa plača 3000 frankov. P... veletrgovec. — Dokaz, -da je bil njegov zadnji kon-kurz čisto navadna sleparija. — Plača najmanj 20.000 frankov. L... Dvoumna pesmica, lastnoročno napisana in podpisana. Mora plačati najmanj 2000 frankov. Več ni bilo treba, da bi se markiz de Croisenois prepričal, da je denar zasi-guran. — To zadostuje, — je dejal, — udam se. Da, uklonim se vaši tajni moči, strašnejši od moči tajne policije. Pričakujem vaših povelj, gospod. Mascarot je lahko prištel neštetim svojim zmagam Še eno. Po vrsti je bfl premagal zadnje čase grofa de Mussi-dana, Paula Violaina in Catenaca. Zdaj je pa videl pri svojih nogah še markiza de Croisenoisa. — Nimam nobenih povelj za vas, gospod markiz. Vsi smo enako interesiram na uspehu: moramo se medsebojno dobro spoznati in sporazumeti, pred-no se končno veljavno odločimo za ta načrt. Croisenois se je tej vljudnosti priklonil. Posredovalec je stopil k svojemu naslanjaču in sedel vanj. Zdelo se je, da ga je utrujenost premagala. — Zdaj bi ravnal grdo, dragi markiz, če bi vas še zadrževal, — je dejal prijazno. — Sestanemo se v kratkem, ker se bo treba posvetovati, kako bi mogli najuspešneje poraziti vaše upnike. Dotlej pa prevzame skrb za ustanavljanje industrijske družbe Catenac. Ali je pomenilo to odslovitev? Markiz de Croisenois in odvetnik sta razumela Mascarotove besede tako, ker sta takoj vstala, segla Mascarotu in zdravniku v roke, se priklonila lahno Paulu in odšla. Čim so se vrata za njimi zaprla je Mascarot vprašal: — No torej, kaj porečete o našem poklicu, Paul? — Mislim, gospod, — je odgovoril mladenič dokaj mirno, — in celo prepričan sem, da mene ne potrebujete. Tem bolje! Jaz, ki nisem markiz, bom vas ubogal brez najmanjšega obotavljanja. To Paul ovo zatrdilo pa ni dičnega posredovalca prav nič presenetilo. Toda človek bi mislil, da se mu je zdelo to dobro ali pa tudi neprijetno. Težko je bilo uganiti, kakšne misli mu roje po glavi Bistro oko bi bilo opazilo v njegovem sicer vedno mračnem obrazu sledove borbe med zadovoljstvom in nevoljo. Paula je pa skrbelo, kaj pomeni Ma-scarotov molk. Prvotno se je tega čudnega moža in njegove moči bal, zdaj mu je bila pa strašna že sama misel, da bi ga utegnil Mascarot zapustiti in da bi ostal sam. — Čakam, gospod! — je dejal. . — Na kaj? — Da mi poveste, pod kakšnimi pogoji bi mogel dobiti mnogo denarja, postati milijonar in poročiti se s Flavijo Rigalovo, ki jo ljubim... Mascarot se je trpko, skoraj zlohotno nasmehnil. — Vi ljubite njeno doto___ne meša jmo teh pojmov, — ga je prekinil. — Oprostite, gospod, toda kar sem rekel, je res. Zdravnik, ki ni imel nobenega razloga biti mračen kakor njegov prijatelj, se ni mogel premagati, da bi ne pripomnil ironično: — Že! Kaj pa Roza, tista lepa Roza? — Razmišljal sem o Rozi, gospod, — je odgovoril Paul. — In spoznal sem, da sem bil zelo naiven. Roze zame ni več na svetu. Paul je govoril čisto resnico, kajti z iskrenim glasom je pripomnil: — In preklinjam bogastvo gospodične Rigalove, ki koplje med nama prepad. Ta izjava je vplivala na Mascarota tako blagodejno, da se mu je takoj zjasnil obraz. — Potolažite se, — je dejal veselo, — ta prepad bomo že zasuli, kaj ne, Hortebize? Nikakor vam pa ne tajim, dragi moj, da bo vaša naloga mnogo težja, posebno pa mnogo napornejša od markizove. — Tem bolje. — Seveda bo pa tudi nagrada mnogo večja. — Če mi boste pomagali vi vsaj z dobrimi nasveti, sem pripravljen lotiti se vsega in o uspehu prav nič ne dvomim. — Pogum vam bo zelo potreben, pa tudi brez hladnokrvnosti ne pojde. Morda se boste morali odreči svoji osebnosti. — To storim od srca rad. — Če je tako, — je nadaljeval Mascarot, — vam bomo lahko kmalu povedali, kaj vas čaka. Ta čas pa pripravite čim več poguma, vadite svoje čelo, da ne bo izdajalo misli, oči pa, da ne povedo, kaj se godi v vašem srcu. Ste me razumeli, gospod . . . vojvoda ? Mascarot je obmolknil. Prišel je Beaumarchef in sicer šele po tri- ali štirikratnem diskretnem trkanju. — Kaj je? — je vprašal Mascarot. — Pardon, ta čas, ko ste se z gospodi posvetovali, so prinesli dvoje pisem. — Daj ju sem... Hvala. Lahko greš. Beaumarchef je odšel, Mascarot je pa obračal pismi v roki in ogledoval pisavo. — To so vesti Van Klopena iz palače grofa Mussidana. Čujmo, kaj nam piše slavni damski krojač. Avtomobil na železniških tračnicah Poskusna vožnja na progi Pariz - Deauville se je zelo dobro obnesla Tudi srčna bolezen. Zdravnik: Žena, brž mi pripravi torbico z instrumenti! Ta Človek kliče po telefonu, da ne more brez mene živeti. — Saj kliče našo hčerko, ne pa tebe. Kratko smo že poročali o prvi poskusni vožnji z avtomobilom po železniški progi med Parizom in Deauvillom. Avtomobil, ki vozi po železniških tračnicah, je izdelala francoska tvornica Micheline. Več let so njeni inženjerji študirali konstrukcijo in izdelovali novo vozilo, ki bo močno vplivalo na želez- kapitala, nam postane jasno, da bo igralo novo prometno sredstvo v dogled-nem času zelo važno vlogo. Poskusna vožnja se je vršila na kratki progi in se je zelo dobro obnesla. V kratkem se bodo pa vršile poskusne vožnje na daljših progah in Če se bodo tudi te dobro obnesle, začne uprava francoskih želez- niški promet. Sprednji del avtovagona je podoben avtomobilu, zadnji pa železniškemu vagonu ali trupu velikega potniškega letala. Avtovagon vozi na pnevmatikah in kolesa so narejena tako, kakor pri železniških vagonih, da ne morejo skočiti iz tira, samo da teko tiho, ker pnevmatika na železniških tračnicah ne dela nobenega ropota. Ob 10.30 je zapustil avtovagon pariški kolodvor St. Lazare in po voznem redu bi moral biti ob 12.45 v Deauvillu. Vozil je točno po voznem redu in je prevozil 215 km v 2.15 urah. Avtovagon je upravljal sam An dre Michelin, pri njem je pa sedel vlakovodja francoskih državnih železnic, ki dobro pozna progo Paris-Deauville in tudi vse železniške signale. V avtovagonu samem so sedeli povabljeni gostje, med njimi generalni direktor francoskih železnic, več vele-industrijcev in bankirjev ter kot lina dama soproga znanega tovarnarja avtomobilov Citroena. Avtovagon vozi zelo mirno. Pri hitrosti 100 km na uro ima človek občutek, da se vozi zelo počasi, pa tudi ko kaže kazalec brzomera 130 km, ne čutiš nobenih sunkov. Med vožnjo človek lahko piše ali pa se izprehaja po avtovagonu, ne da bi se mu bilo treba bari, da izgubi ravnotežje. Kondukter nima težkega dela. Na ostrih ovinkih mora samo zavirati, da avtovagon ne skoči s tira. Avtovagon 3e da ustaviti pri hitrosti do 20 km na uro na razdalji 50 hn. Expresni vlak rabi pri enaki hitrosti skoraj 1000 m, predno se ustavi. V tem pogledu ima torej avtovagon pred ex-presnim vlakom veliko prednost. Pomen avtovagona je v prvi vrsti v tem, da se zelo zniža tako zvana mrtva teža, ki močno obremenjuje železnice, ker morajo vlaki voziti, tudi če ni potnikov. Zdaj znaša mrtva teža približno 3 tone, če vštejemo lokomotivo. Če pomislimo, koliko imamo na svetu samo drugo- in tretjevrstnih železnic, ki bi morali investirati težke milijarde, če bi jih hoteli popraviti, in če pomislimo na drugi strani, da za avto-vagone niso potrebne velike investicije nic takoj razmišljati o uvedbi avto vagonov na nekaterih železniških progah. Tekme želv V Ameriki je življenje še vedno mnogo lažje in prijetnejše kakor pri nas, čeprav tudi dežela dolarja že čuti posledice splošne gospodarske krize. Ker je blagostanje v Ameriki vsaj za del prebivalstva še vedno razmeroma veliko, se ljudje tudi bolj zabavajo kakor pri nas. Ples in sport sta postala Američanom prava narodna strast. V Ameriki je tudi žarišče iznajdljivosti v plesu in sportu, na drugi strani pa prirejajo Američani najgrotesknejše tekme. Med prireditve, kakršnih Evropa še ne pozna, spada tudi splošno priljubljena tekma želv. Te tekme prirejajo v mnogih ameriških mestih. Glavna tekma se pa vrši vedno v Oklahome City. Dirkališče je dolgo 75 čevljev in tekme se udeleži 20 do 30 dresiranih želv. Zaključek tekme je baje prav tako napet, kakor konjskih tekem. Razpišejo se tudi visoke nagrade. Letošnjo prvo nagrado v znesku 3500 dolarjev je dobila želva, ki je prekoracala 0.07523 angleške milje na uro. Posebno velika hitrost to seveda ni. Redek jubilej Londonska gospoda je priredila te dni dvema jubilantkama zelo prisrčno in originalno proslavo. Originalni sta pa tudi jubilantki. Gre za 901etni dami dvojčki. Obe sestri, lady Lohova in grofica Liitton, sta dočakali izredno čili in krepki 90 let. Grofica Liitton je vdova po indijskem podkralju, ki se je pisal pred povišanjem v plemiški stan Bulwer in je bil sin slavnega angleškega romanopisca Buhvera. Na vsej dolgi poti politične karijere je bila grofica svojemu možu zanesljiva in agilna družica. Ponosno je kazala svojim znancem sliko mojstra Val Princepa, ki je naslikal njenega moža kot indijskega podkralja, ob njem pa stoji ona. Po njenem mnenju mora žena vedno stati možu ob strani ter mu biti v tolažbo in podporo zlasti v težkih trenutkih. To naziranje se zdi sedaj nekoliko zastarelo, zato je pa bila tem mladost-nejša grofica sama. Da ni imela sivih las bi jo mogel človek smatrati za mlado dekle. Originalno je tudi njeno življenje. Vstaja vedno zgodaj zjutraj, po zajutrku čita romane svojega tasta, potem se pa igra s svojimi vnuki in vnukinjami ter pleše ž njimi, da je veselje. Nič čudnega ne bo, če dočaka tako čila, podjetna in vedrega duha, kakor je zdaj, tudi 100 let. Milijoni v želodcu O tihotapcih dijamantov je znano, da je njihova iznajdljivost naravnost neverjetna in da znajo tudi v najtežjih razmerah spraviti dijamante čez mejo države, kjer je carina na nakit zelo visoka. Dresirani psi, ki so na povelje svojih gospodarjev požirali dijamante in jih naravnim potom na povelje zopet vračali, so že zastarela metoda, znana vsakemu količkaj spretnemu in izkušenemu cariniku. Iz Johannisburga v Južni Afriki pa poročajo zdaj o novem presenetljivem triku tihotapcev dijamantov in celo uslužbencev državnih dijamantnih polj. Ravnateljstvo dijamantnih polij v Johannisburgu je imelo že dolgo na sumu dva uslužbenca, da odnašata dijamante navzlic najstrožji kontroli, toda dokazati jima tatvine ni moglo. Končno je pa šinila nekomu v glavo srečna misel rentgenizirati osumljena uslužbenca pred odhodom z zastraženega ozemlja. In res se je izkazalo, da imata oba ▼ želodcih za dobra dva milijona Din dijamantov. Poleg kazni za tatvino je doletela uzmoviča še druga kazen — temeljita kura z ricinovim oljem, ki ju je prisililo vrniti ukradene dijamante. Kako človek raste Vsak organizem raste tem počasneje čim bolj se oddaljuje od svoje mladosti. Rast človeka po rojstvu je znatna, kajti njegova prvotna teža, ki znaša približno 3 kg, se skoraj podvajsetori. Izredno velika in nagla je pa rast človeka pred rojstvom. Oplojeno človeško jajčece tehta 2 do 3 stotinke miligrama. Svojo težo pomnoži torej v devetih mesecih pred rojstvom približno stomilijonkrat. Jajčece mogočnega kita pomnoži svojo težo tribilijonkrat, predno doseže kit svojo polno težo. Deček pridobi povprečno v prvem letu življenja 200%, v drugem samo 20, v sedmem pa pade že na 10%. Končna velikost je odvisna od hitrosti rasti in dolgosti dobe. Človek raste po rojstvu nad 20 let, zajec približno 13 mesecev, morski prašiček pa 14 mesecev. Zanimivo je, da imata človek in zajec približno enak prirast teže na dan, namreč 6 : 6.3 gramov, morski prašiček pa samo L& Zajci so zato večji od morskih prašičkov, ker pridobe dnevno več na teži, ljudje so pa večji od zajcev, ker več časa rasto. Če pa vzamemo za merilo hitrosti rasti povprečni procentni prirast, je jasno, da raste človek med vsemi tremi najpočasneje, kajti njegov dnevni povprečni procentni prirast znaša ves čas njegove raste samo 0.02%, dočim znaša pri zajcu 0.50, pri morskem prašičku pa 0.40. Pristopajte le Vodnikovi družbi Št. 21.400/1 Razglas Razgrnitev volilnega imenika v smislu zakona z dne 6. IX. 1931. SL L št, 347 54* Volilni imenik mestne občine ljubljanske, po katerem se bodo vršile volitve za narodno skupščino, je razgrnjen na vpogled prebivalstvu v sobi št 38 mestnega načelstva ob delavnikih od 9. do 12. ure in pri tukajšnjem okrajnem sodišču ob običajnih uradnih urah. Vsakdo ima pravico volilni imenik pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti ter bodisi zase, bodisi za drugega zahtevati njegov popravek. Pri volitvah smejo glasovati samo oni, ki so vpisani v imenik. Popravek volilnega imenika se zahteva neposredno pismeno ali listno od mestnega načelstva ali od okrajnega sodišča. Zahtevanim popravkom se morajo predložiti dokazi Za dokaze morejo služiti samo polnoveljavne javne listine. Za zahtevo popravka volilnega imenika se ne pobira nobena taksa niti za opravilo, niti za akt, niti za listine, kakor: za izpiske iz cerkvenih knjig, za izpričevala, potrdila itd., ki so potrebna za dokaz teh zahtev; nego na njih se označuje, v kakšen namen se izdajajo in da se za druge posle ne smejo uporabiti kot dokazi brez takse. Pristojna oblastva morajo dati zahtevniku v 24 urah vse listine, ki se zahtevajo zaradi popravka volilnih imenikov. Ko se razglasi ukaz o volftvafi narodnih poslancev, se smejo popravki zahtevati samo še tri dni po razglasitvi ukaza. Nobena poznejša zahteva popravka ne vpliva na sestavo volilnega imenika, po katerem se bodo vršile že razpisane w>iitve. Mestno načetstvo v Ljubljani, dne 22. septembra 1931. > mM al i o£lasi< Vsaka bemeđa SO ta odgovor znamko f — Na ■ <■« nd&nvarlama. — Najmanj* otflos 1M» MLADENIČ s stalno službo želi poročiti priprosto mladenko, staro do 27 let. — Cenj. dopise s sliko na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Veselo življenje 2657«. MODROCE vrhne Ia afrik, močno blago a Din 240.— zložljive postelje, posteljne odeje, žimo to blago za preobleko pohištva najceneje kupite pri Rudolf Sever LJUBLJANA, Marijin trg st. 2 VELIKA KOLIČINA BLAGA 200 kuponov po 3.20 m, prima kamgarn in črtani garni (Streichgarne), tudi v manjših množinah, radi nujne denarne potrebe zelo poceni naprodaj. — Ponudbe pod »Deutsche Kor-respondenz 21.456« na »Piras«, Brunu, Wilsonplatz I, Češkoslovaška republika. 2654 UBPO POSESTVO v bližini Rajhenburga prostovoljno prodam. Posestvo obstoji iz hiše s 4 sobami in s 4 kletmi, hlev in kozolec ter gozda, travnikov in asfto rodovitnih njrv, v skupnem obsegu 17 Jonov. ln*> teresenti naj se zgladijo do 25. t. m. pri lastniku; cena se izve istotam. Mlkolo Merk, Stolov-nik št. 29, Rsjhenburg. 2656 NOVO STISKALNICO (preso) za grozdje, z 250 1 velikim košem proda F. Cvek v Kamniku. 2655 Hočete k F1L.JJ1U? Pišite na: Interfllm Studio-Gesellschaft Berlin - Lichter-felde W. 26. 2631 CBE POPRAVLJA renovira — večletno jamstvo — Fran Korošec, urar, LJubljana, Sv. Petra cesta 55/1, vhod Vidovdanska cesta st. L Klavirji! planini Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: B5-seodorfer, Steinway, Forster, Petrof, Holzl, Sfingi original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja Jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glas- Alfonz Brezni** Aleksandrova cesta št. 7 (vogal Beethovnove ulice) Najcenejša poso jevamlca. OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi HAJKO TURK carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarjkova cesta 9 (nasproti carinarnice). — Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. OSVALD DOBEIC Ljubljana PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 15 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, kratkega in modnega blaga po najnižjih cenah. Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C. in C. M. 8. predmetov. NA DEBELO! NA DROBNO! Specifelni entei oblek in volan francos'-j sistem pri Matek & Mikeš, Ljubljana (poleg hotela štrukelj) »BREDA« žepni robci ^m. Din 2.—. — Namodernejše vezenje zaves, nresrrinjal in perila. Cenjeno občinstvo se opozarja na mojo prvo sprejemnico za barvanje in snaženje pri krojaču A. PREZELJ, Vofinjakova ulica 4 (preje Cesta na gorenjski kolodvor). — V krojačnici se popravljajo vsake vrste snažena in barvana oblačila. Postrežba točna! Cene solidne! A. PREZELJ, krojač, A. VVAGNER, barvar. Ribiške potrebščine F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg. Fran Jezeršek. — Za del Msta; Oton Cbriatot, — Vsi v LJubljani,