ŽENSKO VPRAŠANJE V ISTRSKEM
DEŽELNEM ZBORU. IVANKA. TRST.
Dne 2. avgusta sem se udeležila —
kot slušateljica seveda — seje deželnega
zbora istrskega. Ravno prav sem prišla.
Na dnevnem redu je bilo drugo čitanje
zakonskega predloga o ureditvi ])ravnih
i-azmer istrskega učiteljstva. Ta seja je
spravila na dan toliko zanimivih podatkov,
pokazala je tako jasno, kje imajo istrske
učiteljice iskati svoje prijatelje in kje svoje
nasprotnike, da se mi zdi potrebno, sezna-
niti s to sejo tudi čitateljice  „Slovenke".
Preskočiti hočem ostale točke dnev-
nega reda ter se omejiti, da poročam o
navedeni zadnji točki. Pred vsem pa mo-
ram omeniti, da so poslanci Spinčić in
drugovi sestavili samostojen načrt o zbolj-
šanju plač učiteljstvu javnih ljudskih in me-
ščanskih šol v Isti-i, oziroma k zakonskemu
načrtu deželnega odbora predložili spre-
membe, katerih najvažnejše obeležje je to,
da naj bi se ne delalo nobenega
razločka med u č i t e 1 j s t v o m n a
kmetih in \' mestih ter da bi
u č i t e 1 j i i n u č i t e 1 j i c e naj dobi-
vali za isti t r u d j e d n a k o plačo.
Po načrtu slovanske manjšine v dežel-
nem zboru naj bi se ustanovila letna plača
učiteljskega osobja na ljudskih šolah z
zneskom 1200 K na leto, le puljski učitelji
in učiteljice naj bi uživali doklado 200 K,
ki bi se \rd ne upoštevala v pokojnino.
Namestni učitelji in učiteljice s spričeva-
lom zrelosti bi dobivali letno plačo 900 K,
učiteljsko osobje meščanskih šol pa 1600
K. Petletnice učiteljskega osobja, ki bi se
računale od usposobljenosti do 30. leta
službovanja, bi znašale na ljudskih šolah
po 150 K na leto, na meščanskih šolah pa
po lo^/o letne plače. Ravnatelji in ravna-
teljice meščanskih šol bi dobivali 500—600
kron letne doklade, voditelji in voditeljice
ljudskih šol ])a od vsakega razreda, ki ga
imajo voditi, 100 kron na leto, a največ
300 kron. Kot ekvivalent za stanovanje se
določa za ravnatelje (tri sobe s pripadki)
po 700 K (v Pulju), 500 K (Koper, Poreč,
Pazin, Volosko, Opatija, Lovran in Mali
Lošinj, a po 400 K v drugih občinah, in
za ostalo učiteljsko osobje po 600, 400 in
300 K v istem redu in za ista mesta. Na-
mestni učitelji in učiteljice bi dobivali iz
istega naslova po 250, 200 in 150 K.
To so glavni |)odatki iz predloga manj-
šine, katerega je pa večina zavrgla, spre-
jemši predlog deželnega odbora, nekoliko
spremenjen po šolskem odseku.
Ta zakonski načrt deli učiteljstvo v
tri kategorije. Prva kategorija (desetinka
vseh učiteljskih mest) ima dobiti osnovno.
plačo letnih 1400 K, druga (4 desetinke,
vseh mest) j^o 1200 K in tretja (5 desetink)
po 1000 K. Učitelji v mestih z okrajnim
sodiščem dobivajo doklado po 200 K na
leto, a v nekih večjih in zlasti industrijskih
krajih po 100 K, v Pulju še razven tega
osebno doklado, ki se ne bo uračunala v
pokojnino, po 200 K in v Opatiji tei- Lo-
vrani po igo K.
Učiteljice d o b i \' a j o le p o
80"/,, ]) 1 a č in d o k 1 a d, kakor jih
uživajo učitelji, usposobljeni pod-
učitelji brez razlike 900 kron, is to tako
]) o d u č i t e 1 j i c e po 800 K, podučitelji
brez s|)ričevala usposobljenosti po 800 K
in take j) o d u č i t e 1 j i c e po 700 K.
Plače učiteljev meščanskih šol deli
načrt večine v dve vrsti, prvo z letnimi
201
i8oo K, drugo s plačo 1600 K na leto, o
čemer bi puljski učitelji dobivali zopet
osebno službeno doklado po 200 K, ki se
nimajo uračunati v pokojnino.
Učiteljice meščanskih šol
dobivajo zopet le 80'/q od plač
in d o k 1 a d učiteljev.
Petletnice znašajo po tem načrtu po
135 K za podučitelje, 150 za učitelje ljud-
skih šol, a 175 za učitelje meščanskih šol ;
žensko  osobje  dobi zopet le 8o°/o-
Doklade ravnateljem se vjemajo s
predlogom manjšine (600 K za osemraz-
redne meščanske šole, 500 K za samostalno
meščansko šolo in po 100 K od razreda
ljudskih šol, največ po 300 K na leto) —
toda z razločkom, da so učiteljice
zapostavljene tudi tukaj ter
imajo dobiti le 8o"/o-
Isto velja glede stanarine, ki je po
načrtu večine neugodnejše določena, nego
po načrtu slovanske manjšine. Tudi tu
imajo učiteljice v dobiti le 80"/,),
oziroma podučiteljice po 20—50
K manj nego p od učitelj i.
Preidimo k razpravi I
Posi. Bennati, kot poročevalec šolskega
odseka, je mej drugim predlagal, da se
zavrne prošnjo učiteljic v Kopru,
z a j e d n a k o plačo z učitelji ter da
se ne uvažuje zakonskega načrta poslanca
Spinčiča in dr., ker se odbor ne zlaga z
nazori, ki so v istem navedeni. Predsednik je
]3rečital ta zakonski načrt v italijanskem
prevodu.
Na to se ]e oglasil prof. S p i n č i č,
ter med huronskim krikom galerij in go-
spode poslancev večine govoril hrvatski
blizu tako-le :
„Visoka zbornica! Zelo me veseli, da
se je v obče prišlo do nečesa, s čemer se
hoče poboljšati žalostno stanje učiteljev in
učiteljic v Istri. Pred seboj imamo zakon-
ski načrt deželnega odbora, pripremljen
po zahtevkih c. kr. vlade in nekoliko spre-
menjen po šolskem odseku dež. zbora, in
predlog moj in mojih drugov, odnosno tudi
naš zakonski načrt. Nočem dolgo govoriti,
ker je naš predlog obrazložen in znan tudi
iz italijanskega prevoda in ker je naš načrt
samo izliv načel, ki se nahajajo v našem
predlogu ; marveč hočem samo na kratko
pokazati razlike med prvim in drugim na-
črtom.
V predlogu dež. odbora, odnosno de-
želnozborskega šolskega odbora se delajo
razlike po krajih, po vrstah : učitelji prve,
druge in tretje plačne vrste ; delajo se raz-
like nadalje s tem, da se učiteljem nekih
krajev da na leto po 200 kron več, a zopet
drugih krajev po 100 kron več, s čemer
se dela krivica vsem ostalim; razlikuje se
učitelje in učiteljice na eni strani,
podučitelje in podučiteljice na
drugi strani, dočim imajo vsi jednako po-
dučevati ; razlikuje se med m ozki m
in ženskim osobje m. Vse to se nam
zdi neopravičeno, krivično, da, zdi se nam
celo pristransko, ker je jasno, da se za-
]30stavlja učiteljsko osobje po vaseh, in to
je večinoma hrvatsko in slovensko, uči-
teljskemu osobju v mestih, ki je |večinoma
italijansko.
Vsakdo, ki v šoli podučuje, mora imeti
jednake nauke, mora položiti jednake iz-
pite, mora v isti meri podučevati. Ako bi
se v obče imelo delati kake razlike med
učitelji po mestih in vaseh, moralo bi to
biti v piilog učiteljem na kmetih, ne pa
onim v mestih. Učitelj na kmetih ima na-
vadno mnogo več dece podučevati, po sto
in več, nego učitelj v mestu, ki jih ima po
40—50 in malokdaj več.
Težavnejše je za prvega podučevati
tudi za to, ker ima otroke iz več šolskih
let. Pa še iz enega razloga bi morali imeti
učitelji na kmetih prednost pred učitelji
v mestih. Na temelju zakona o šolskih
taksah, ki ste ga napravili vi, gospodje
večine, mora se od vsakega šolskega otroka,
bil v mestu ali pa v vasi, plačati jednako
šolsko takso. Na račun šolskih otrok, ki
202
jih podučujejo učitelji na kmetih, prihaja v
šolski zaklad, iz katerega dobivajo učitelji
])lačo, dvakrat toliko denarja kakor pa v
mestih.
Mi pa nočemo delati nobene razlike v
plačah. Naš predlog gre za tem, da se vse
plače izjednačijo. jednake študije, jednaka
sposobnost, jednaka služba v mestih in j)o
vaseh, učiteljev in podučiteljev, možkih in
ženskih, pa za to tudi za vse jednaka
plača, ki se naj povija samo tekom let, o
uspešnem delovanju. Razlika bodi samo
med tistimi, ki imajo skušnjo usposoblje-
nosti, in tistimi, ki je nimajo, in pa razlika
v stanarini, katera je vsekako večja v
mestih nego po vaseh. Po teh načelih smo
sestavili zakonski načrt. K točkam, ki jih
je predložil deželni odbor, odnosno šolski
odsek deželnega zbora, i^redložili smo s])i-e-
membe, ki smo jih pred sejo izročili pred-
sedniku v hrvatskem jeziku in ki jih je
dal takoj prevesti na italijanski jezik.
Ne bom dalje govoril, ampak prosim
gosp. predsednika, da naše spremembe pri
vsakem paragrafu da na raz[)ravljanje in
na glasovanje.
Ne treba skoro omenjati, da ne so-
glašam z g. poročevalcem, ki pravi, da je
zokonski načrt večine pravičnejši nego naš.
V|:)rašajte nepristranske može, apelirajte
na strokovnjake, ki razumejo šolske stvari
in učiteljske razmere, vprašajte njih, kateri
načrt je pravičnejši I Vse učiteljske moči
morajo imeti jednake sposobnosti, vsi mo-
rajo opravljati jednako službo, vsem naj
teče jednaka i:)lača I
Jaz vas v imenu pravičnosti in ob-
jektivnosti, ki bi morala vladati v tej vis.
zbornici, v imenu prave liberalnosti, pa ne
tiste, ki se jo navadno naglasa, prosim, da
glasujete za naš predlog. Ako ste objek-
tivni, ako ste pravični in svobodoumni v
pravem, krščanskem smislu, glasovali boste
za naš predlog. Jaz vam ga priporočam".
Med tem govorom, o katerem so neki
]K)slanci večine celo zapustili dvorano, je
galerija pridno kazala sledovo 2000-letne
kulture, s katero se Italijani tako radi po-
iiašajo. Pri občujemo ta govor po steno-
grafiških beležkah v celoti, ker se izvajanja
ostalih naših poslancev bistveno ujemajo
s tem, kar je rekel prof. Spinčič. Zlasti
dr. Laginja je podpiral predlog prof.
Spinčića ter večkrat posegel v debato. Ker
pa je govoril italijanski, zamorem poročati
le o najmarkantnejših potezah njegovega
govora. Odločno seje upiral raz-
likovanju med učitelji in uči-
teljicami, zlasti tudi zato, ker ni res,
da bi učiteljice imele manjše potrebe od
moških. Njegova (govornikova) obleka, nje-
gov klobuk je mnogo cenejši nego klobuk
in obleka kake učiteljice, ne glede na ostale
potrebščine.
Za stanovanje in hrano ne rabi uči-
teljica nič manj, nego nje moški kolega,
ako pri poslednjem „prvemu kvartinu ne
slede še drugi".
Morda je utemeljno v narodnosti, da
dru. Laginji in dr. ne gre v glavo, zakaj
bi se delalo razliko med moškim in žens-
kim učiteljskim osobjem.
Na te opazke je odgovarjal italijanski
poslanec G 1 e z e r, ki je izjavil, da je tudi
on bil za to, da se da učiteljicam jednako
plačo kakor učiteljem, pod pogojem, č e
se o m o ž e, da nehajo vse n j i li
pravice do dežele. Reklo se mu je,
da se 80"!^ vseh učiteljic rajši zadovolji z
8o"/o plače, nego bi se odpovedale možu.
Na to je zopet obširno odgovarjal dr.
Laginja, naglašaje, koliko težavnejši je
trud učiteljev in učiteljic na kmetih, pri
tolikih otrokih, ki pridejo v šolo, ne da
bi se morda doma še naučili napraviti sv.
križ, kajti v šoli se začno še le učiti go-
voriti; v zaduhlih sobah, ki nikakor ne
odgovarjajo predpisom higijene; z nedo-
statnimi učili. Ako ima učitelj lastnih otrok,,
kolike težave mu nastanejo n. pr. o epi-
demičnih boleznih, ko mora zdravniku,
oddaljenemu po več ur, plačati za en Jobisk
20:
do 20 gld.; — koliko preglavic mu dela
vzgoja otrok; ako pošlje eno dete v mesto,
mora zanemarjati drugo deco ali pa se
gmotno uniči. Kar se tiče učiteljic,
je omenil govornik, da imajo
iste r a z m e r o m a še več truda
nego učitelji, ker mora j o p o d u-
č e v a t i tudi v ročnih deli h. Glede
možitve bilo bi docela krivično, če bi
učiteljice v takem slučaju morale zapustiti
službo, kajti k o t m a t e r e še le p o-
t a n e j o vzgojiteljice v j) r a v e m
pomenu besede.
V razpravo je posegel tudi posi.
V a r e t o n, ki je dokazoval, da so učiteljice
zadovoljne s tako plačo, ker se niso do
zadnjega časa prav nič pritoževale proti
zapostavljanju!...
Na ta naravnost neverjeten „dokaz"
je odgovoril prof. M a n d i ć, ki se je v
svojem govoru dotaknil i ženskega vpra-
šanja. Ker je galerija govor jjrof. M a n-
d i Ć a tako nesramno motila, da se je celo
predsedniku zdelo preveč ter je dal ga-
lerijo iz])razniti, zamorem podati le glavne_
misli iz govora.
Prof. M a n d i Ć je rekel: Poslanec
Vareton je hotel dokazati s tem, da so se
učiteljice še le pozno odločile do koraka,
da zahtevajo jednake plače z učitelji, da
one te pravice nimajo in da ne računajo
na njo; a temu ni tako. Res je, da so se
učiteljice pozneje oglasile za poboljšanje
gmotnega stanja in za izjednačenje njihove
plače s plačo učiteljev, a to moramo pri-
pisati njihovi skromnosti, njihovi prisilni
varčnosti in nazadnje tudi okolnosti, da se
je žensko gibanje začelo javiti še le zadnji
čas, da so ženske v prosvetljenih državah
še le v najnovejši dobi začele zahtevati
])ravice, ki jim pritičejo....
Tudi posi. Kozulić seje ]5otegoval
za jednakopi-avnost učiteljic.
Vse to seveda ni pomagalo. Kakor
rečeno, predlog manjšine je padel, in spre-
jet je  bil  mnogo  neugodnejši  zakonski
načrt večine, ki je zlasti krivičen učiteljstvu
na kmetih in v posebni meri še učiteljicam.
Nekaj dobrega pa je vendar imela
razprava o učiteljskih plačah v istrskem
deželnem zboru: marsikomu so se odprle
oči, kje ima istrsko učiteljstvo iskati svojih
|)rijateljev in zaščitnikov. M e n e p a še
]) osebno \' e s e 1 i, da se je na tak o
odlične m mest u ]31" i z n a 1 o o p r a-
\' i č e n o s t ž e n s k e ga gibanja in
da so s e m o ž j e k a k o r L a g i n j a,
S p i n č i Ć, M a n d i Ć in Kozulić po-
tegovali z a j e d n a k o v i" e d n o s t
ženskega del a.'"'
Kedar se slovensko ženstvo v toliki
meri probudi, da začne zahtevati svoje
državljanske pravice, ne bo se mu treba
zatekati za pomoč k internacijonalni soc.
demokraciji, kajti ono najde v naših dičnih
])olitikih spretnejših in vestnejših zagovor-
nikov. Cast in hvala jim !
204