Spisi in dopisi ne poSiljajo : Uredništvu ,,Domoljuba", LJubljana, Kopitarjeva ulica. NaroCnina, reklamacijo in in-acrati pa: Upravništvu „Domoljuba", —• Ljubljana, Kopitarjeva ulica. —
- S prilogami: i ■■■■..
NaS kmečki dom, Drnštvenlk, Naša gospodinja
t---•—■---------—~____________—rr-------------------	____ _-_,_;
Štev. 18.	V Ljubljani, dne 2. maja 1912.	Leto XXV.
Izhaja vsak Cotrtek. Cena mu Jo ;i K na leto. (Za NemCijo 4 K, r.a Ameriko in druge tuje države o K). — 1'osamezno Številke se prodajajo ■ po 10 vinarjev.	.
LMcem pod nos!
Naši liberalci so bili meseca junija bmukoga lota pri volitvah za državni zbor po violah tepeni. Samo v Ljubljani so v ožji volitvi s pomočjo socialnih demokratov .spravili enega svojih za poslanca. Kislih obrazov so se spogledovali; kmalu so pa našli mazilo, kako hi e dale vsaj nekoliko popraviti njihove žalostne figure. Na Dunaju so združeni socialni demokratje, judje, li-1"t,ilri in nemški nacionalci vzeli krščanskim socialcem 18 poslancev. Ta reč je vlila navidezno nove korajže na Sini liberalnim krompirjevcem. Kakor mrl va žaba, če napelješ vanjo električni tok, so začeli brcati in kobaliti in po vseh liberalnih listih, zraven pa seveda tudi po vseh liberalnih oštarijah sc je fazle -ala divja tulba: »Na Slovenskem .Bino sicer padli, toda na Dunaju smo Kmngali.« To je bilo prerokovanja, kako napreduje liberalna misel, in kako »o nazadnje prišla na konja tudi v naši domovini. Dunajski judje, ki so bili razne zmede v krščansko socialni stranki izpeljali na svoj mlin, in ki so vrgli par milijonov za volitve med agitatorje in volivce, so postali svitla zarja 'Veselega upanja za naše liberalce. Mi Pmo Jih že takrat pocukali za ušesa; danes pn imamo prijetno priložnost, da dni spomnimo na njihovo vpitje lanske-Ra lcla, in da jim zali,jemo njihovo ko-Jz0 7 bridkim trepentinom.
1'rotekli teden, dne 24. in 2G. aprila so bde na Dunaju občinske volitve za "Hrti razred. V tem razredu volijo vsi > o ivci brez ozira na davke, domala po-POlnoma tisti, kakor za državni zbor. »A, cek jc le ta, da se za državni zbor r.,lteva eno leto bivanja, za občino pa 1	so se osokolile vse proti-
ISCanske stranko in se zvezni« med
seboj. Judovska predrznost in nesramnost ni poznala pri agitaciji nobenih mej. Osem velikih dnevnikov je na Dunaju dan za dnem \rpilo, da je treba pomesti s krščanskimi socialci in z občudovanja vredno smelostjo so zagotavljali, da je zmaga gotova. Denarja je dal bogati jud kot črepinj; agitacija je bila res velikanska. Saj ni čuda: Dunaj ima za četrti razred 371.998 volivcev. Sovraštvo proti krščanstvu sc je kar penilo in z najumazanejšim orožjem se je razvil boj, ki o njem pri nas nimamo še pravega pojma. Ne rečemo, da bi bili naši liberalni somišljeniki dunajskih judov kaj boljši, toda toliko jih ni na kupu, ne premorejo toliko denarja in nimajo tega upliva, kakor dunajski.
Treba je bilo oddati 21 odborniških mest. Izmed teh so dobili liberalci samo eno z dobro 70 glasovi večine v notranjem mestu, kjer je vse polno judov; socialni demokratje so jih dobili devet, krščanski socialci pa 11; zanje sc je oddalo 137.876 glasov. Za liberalce je bilo oddanih krog 24.000 glasov, za socialne demokrate pa krog 118.000. Meseca junija lanskega leta so krščanski socialci izgubili na Dunaju 18 poslancev. Ko bi bile danes volitve, bi jih izmed teli imeli najmanj deset. Tako hitro so 3e Dunajčanje naveličali liberalnih zastopnikov; tako hitro jo zašlo njihovo solnce.
Krščansko socialna stranka na Dunaju ni z nami v nobeni drugi zvezi, nego da takrat nastopajo naši poslanci ž njo skupaj, kadar gre proti krščanstvu in proti splošnim ljudskim koristim. Svojo nemško reč gonijo precej hudo, dasi jim moramo priznavati, da so v tem oziru boljši od nemških na-cionalcev, in da so se zadnjič jako odločno izrekli proti madjarskemu nasiti u na Hrvaškem. Veselimo se pa pri-
srčno njihove zmage na Dunaju, ker nam priča, kako močna jc krščanska misel v ogromnem središču naše države. Liberalci cele Avstrije povešajo glave in se čutijo tepene. Njihova reS je zopet na ceni znatno padla.
Iz volivnega boja na Dunaju se učimo dveh reči: Prvič se je izkazalo, kako slabo je, če stranka daje kaka vplivna mesta ljudem, ki se ji približajo iz liberalnih vrst. Taki ljudje so stranki obrnili hrbet in jo nesramno izdali, kakor liitro se je začela majati Trdni za stranko so le tisti, kateri so v m ji zavoljo svojega notranjega prepričanja, zavoljo načel, katera jim na« rokava njihova vest. Ob času stiske se pokaže, da so taki ljudje za stranko samo kvaren plevel, o katerem je najboljše, da se čim najprej izruje in proč vrže.
Drugič se je pa jasno izpričalo, da se povsod razvijata vedno bolj samo dve stranki: krščanska ljudska in socialna demokratična. V pomenljivem boju se v sredi stiska liberalna stranka in kmalu ne bo od nje več, nego nekaj raztrganih, na vse strani razcefranih cunj. Liberalci mečejo denar za socialno demokracijo, ki jim bo te dobroto z obrestmi vračevala. To ji mirno lahko prepustimo.
Naši protikrščanski listi so z veliko vnemo pred dunajskimi volitvami, šli med preroke in so vsi veselo napovedovali, kako bodo krščanski socialci na Dunaju propadli. Vrednost njihovih prerokovanj poznamo iz neštetih zgledov. Kakor vselej, tako se je zgodilo zdaj zopet ravno narobe. Privoščimo jim njihovo žalost in poskrbeli bomo, da se ta žalost ne bo ponehala, dokler jih bo kaj na. slovenski zemlji.
Katoličanom dežele Kranjske.
Meseca septembra (12. do 15.) se bode vršil v cesarskem mestu Dunaju 23. mednarodni evharistični kongres. To veliko slavlje bode po svojem obsegu in sijaju tekmovalo z velikimi kongresi, ki so se v proslavo sv. lteš-njega Telesa zadnja leta vršili v Madridu, Montrealu, Londonu, Kolinu in drugih svetovnih mestih. Zopet bodo prišli od blizu in daleč odposlanci vseh narodov in dežel, da javno in slovesno izpričajo svojo vero v pričujočnost našega božjega Zveličarja v presvetem Rešnjem Telesu, da mu izkažejo svojo ljubezen in češčenje. Gre torej izključno le za versko slovesnost, ki bode gotovo močno poživila našo versko vnemo, naš pogum in našo požrtvovalnost. Ali je treba še posebnega opomina za katoliške Slovence, da se tega svetovnega evharističnega kongresa v častnem številu udeleže? — Saj je ljubezen in češčenje najsvetejšega zakra-menta posebno pri nas globoko vkore-ninjana v srcih vernikov, kjer brezštevilne cerkve pričajo o verski vnemi naših prednikov, kjer nešteta sv. obhajila, Izpostavljenja Najsvetejšega, evharistič-ne procesije in drugi zakramentalni obhodi dokazujejo živo vero našega ljudstva in kjer »Večna molitev« po vseh naših župnijskih cerkvah podnevi in ponoči zbira neštete trume častivcev okoli evharističnega prestola božjega Zveličarja. Treba je torej, da to svojo vero, in,, češčenje izkažemo tudi javno in slovesno na zgodovinsko pomenljivem mestu, na Dunaju, v pričo vse cesarske hiše in v pričo odposlancev vseh narodov sveta.
Svetovni evharistični kongres bodo pač obiskali zastopniki najrazličnejših narodov in držav, vendar, ker se le-to vrši na avstrijskih tleh, je treba, da so posebno v velikem številu zastopani narodi avstrijske države. Zato so prijave za mnogoštevilno udeležbo došle osrednjemu odboru na Dunaju že skoraj iz vseh avstrijskih kronovin. Tudi mi katoliški Slovenci ne smemo biti zadnji pri tem slavju, ki bode zopet pričalo, da je verska, katoliška misel tista vez, ki druži vse narode mnogo-jezične Avstrije v skupno celoto.
V	ta namen vas vabimo, katoliški Slovenci, da se letošnjega svetovnega evharističnega kongresa na Dunaju udeležite mnogoštevilno, da si v tistih slovesnih, pomenljivih dneh skupno izprosimo blagoslova od božjega Zveličarja za naše družine in naše ljudstvo, cesarja in domovino.
V	Ljubljani, 25. aprila 1912.
Za pripravljalni odbor gospodov:
Dr. Ivan šusteršič, deželni glavar, častni predsednik. Dr. Josip Gruden, stolni kanonik, predsednik. Dr. Fran Dctela, c. kr. vladni svetnik in gim. ravn. v p., I. predsednika namestnik. Dr. Viljem Schweitzer, advokat, II. predsednika nam. Janez Kalan, župnik, tajnik Bogomil Remec, ravnatelj trg. šole. Dr.
2'
Franc Ušeničnik, prof. bogosl. Dr. Janez Ev. Zore, prof. bogosl. Josip Kosler, posestnik. Engclbert Jeločnik, uradnik.
Aiidrej Zupane, stolni vikar.
Za gospejni odbor:
Kneginja Kristina VVindischgratz, častna predsednica. Exc. baronica Karla Sclivvarz, predsednica; grofica Ise Cho-rinsky, I. nam. preds.; Bogomila dr. šušteršdčeva, II. nam. preds.; Exc. Jen-ny Ifusmanek, grofica Gabriela Auers-perg, Franja Eberl, Josipina Jeglič, Vi-ljemina Josin, tajnica.
Don555aE5EEa5aaaa □
a
Političen pregled
a
D
DRŽAVNI ZBOR.
Brambeni zakon.
Zanimanje za delo državnega zbora se sedaj osredotočuje v brambenem odseku, ki mu predseduje naš poslanec Pogačnik. Kljub nekim predlogom nekaterih poslancev, ki bi radi stvar zavlekli, se ta prevažna zadeva hitro obravnava, in upajme, da kmalu pride iz odseka — predelana v korist ljudstvu — v zbornico in postane zakon. Izmed naših poslancev je v odseku govoril dr. Ž i t n i k, ki je naglašal veliki pomen brambnega zakona v državno-pravnem in gospodarskem oziru. Če hočemo varovati ugled države na zunaj ter zadostno zastopati svoje trgovske in druge koristi, moramo imeti močno armado. Naša država je v sredi oboroženih velevlasti, ki imajo deloma boljšo armado kakor mi. Z Italijo stojimo v slabem razmerju, na Balkanu pred našim pragom vedno vre, zato p^ moramo biti vedno na obe strani zadosti pripravljeni. Pametni poslanci bodo zato glasovali za brambno reformo ne glede na osebe v ministrstvu. Drugo važno vprašanje je naše razmerje do Ogrov. Nenasitnim Madžarom se mora postaviti naš parlament po robu. Ne smemo čakati na milost Ogrov, ampak stvar prej rešiti kakor jo v onostranski polovici.
Govornik navaja nadalje proti predlogi svoje pomisleke. Nepovoljno je rešeno vprašanje o dveletni službi. Po načrtu bi morali konjeniki služiti še vedno tri, mornarji celo štiri leta, le pešci dve leti. Dalje bodo morali biti čez čas podčastniki. V tem tiči velika krivica, uničena je enakost, je pa tudi nevarnost, da se bo marsikdo branil zvezd, ker ga bi zadržale le dalj časa v službi. Če že morajo podčastnike tako dobiti, naj jih vsaj denarno primerno odškodujejo. Nezadostne so tudi olajšave za dediče kmečkih posestev in družinske preživitelje.
Socialni demokrat Šmeral je ponavljal v odseku zahtevo socialnih demokratov, da se ustanovi splošna ljudska bramba namesto sedanje stalne armade. Dokazoval je, da je že čas za to. Seve, če ie sam verjel?
Advokatski in notarski red.
Zbornica je te dni dovršila prvo branje vladne predloge, ki določa noVl advokatski in notarski red. Prvi je g0, voril slovenski poslanec Hladnik, kj je izvajal: Kot zastopnik malih kme, tov, ki čutijo drago poslovanje notar, skih pisarn, želim, kakor tudi celi slin vensko-hrvaški klub, da se notariat podržavi. Notariat v sedanji obliki jo nezmiselno urejen. Na eni strani je ii(J, tar državni uradnik, na drugi pa obrtnik, ki gleda, da vjame kar največ ljudi v svojo pisarno.
Sedanji načrt se na to nc ozira, ampak hoče le urediti notarsko službo, Povečati pa hoče tudi delokrog teli pi-sarn. Nastopa posebno proti zakol nim pisačem. Ta določba pa je tako nejasna, da bo lahko nastopil sodnik po svoji volji tudi proti ljudem, ki zastonj napišejo ubogemu kmetu kako vlogo. Ne, mogoče bo tako delo za župnike, uriie-lje in razne občinske in hranilnične tajnike. Ker ta vladni načrt ne ustreza' zahtevam naših kmetovalcev, izjavlja poslanec Hladnik, da bo glasoval proti obema predlogama, če se ne predrtiga-čita v smislu potreb in zahtev malega kmetovalca.
LUKACS NA OGRSKEM.
Mislili so, da bo novi ogrski ministrski predsednik Lukacs naenkrat napravil red na Ogrskem, ki je tako potreben. Toda zadel je takoj na močan odpor. Ko je prevzel ministrsko predsedstvo, se je zavezal, da bo spravil brambno predlogo pod streho in izpeljal nov volivni red. Toda tudi Lukars ni mogel zatajiti svoje madžarske o*a!)-nosti in gospodstvaželjnosti in je predložil volivno reformo, ki naj bi na eni strani ohranila premoč mažarskemu (narodu proti drugim ljudstvom in na drugi ne dala kmetu nobene pravice. Vpeljati hoče novo kurijo s kakimi 4C0 tisoč novimi volivci, ki bi se razdelili v, 100 okrajev. Volivec je navezan na to, da zna pisati in brati. 30 mest dobi splošno in enako volivno pravico, na1 deželi se voli na stari način. Proti temu nestvoru so nastopili pristaši Justliovi in Košutovi, ki odklanjajo tako volivno reformo.
Težko stališče bo imel Lukacs t Udi zaradi razmer na Hrvaškem. Popravili mora delo Khuenovo — komisarijat, seveda ne bo storil tega v korist Hrvatom. Govori se in piše, da Čuvaj gre in pride kot ban grof Pejačevič. Vlada na Hrvaškem se bo naslanjala na koalicijo in narodno stranko. Tako bodo vladali na Hrvaškem zopet Madžari itt njihovi hlapci madžaroni.
LAŠKO-TURŠKA VOJSKA.
Napad Lahov na Kum-Kale jc l«1 uprizorjen, kakor se kaže, da Lahi iz-previdijo moč turških trdnjav. Zdi se pa, da so ta poizkus drago plačali. Za enkrat nc morejo prav začeti z boji v Dardanelah, ker nima njihovo brodovjo nikakega opirališča; nobeno pristanišče v bližini ni prosto za italijanske bojno ladje. Zato je svet sprejel kot zelo ve-
nietrio vest, da so Lahi zasedli otoka Jutropalio in Lemnos med Malo Azijo • Grško, ki bi Lahom za pristanišče {jI ;n j h ladij izvrstno služila. Potrjena J la vest Še ni, Lahi celo taje in njihovo brodovje se je menda vrnilo domov- - Uspeh napada na Dardanele je t., ja so Turki izpustili mine, ki prosto plavajo in so zato največja nevarnost za ladje. Nekaj dni že ne plujejo ladje skozi Dardanele pred Carigrad in trgovina ima radi tega stotisoče škode. 'Angleži so baje Lahom žc zagrozili, naj no stikajo okoli Dardanel, ker svojo trgovino da hočejo sami braniti. Ilusi pa nasprotno z veseljem gledajo, kako jS(i Turčija zvija in so pripravljeni — kakor jc videti — da pomagajo Lahu, žc trobit, proti Turku.
1/, Afrike, iz tripolitanskega bojišča ni skoro nikakih poročil, le tuintam se izve o kaki mali praski. Sedaj Lahi odpošiljajo nove čete v Afriko, nekaj prejšnjih pa se je vrnilo domov. Pišejo tudi o veliki nezadovoljnosti med laškim vojaštvom.

j| LISTEK_||
Požieavec.
(Dalje.)
II.
VVseljakova Micika je imela opravili zunaj na vrtu. Vihtela je motiko in rahljala zemljo okrog mladega krompirju, pri tem pa v mislih neprestano kovala, načrte, kako bi pokončala zlobno vr.tbce v domači strehi. Nič pametnega ii ni hotelo na um; a nekaj je bilo treba sloriti, to je bilo jasno. Kajti ako l'j "o Lito vrabcev, bi tudi v strehi nc j bilo lukenj in veter bi sc nc zaganjal vanjo in streha bi ostala cela. Vrabci ko bili vsemu temu krivi; zato proč z njimi!
Micika je bila prepričana, da bi vrabi i ludi novi strehi ne prizanašali. Kakor liitro bi se vgnezdili na njej, bi v Kratkem zgodilo z njo prav tako kakor z dosedanjo, in oče Veseljak bi moral neprestano držati v roki mošnjo pol no vitlih kronic in krovec bi navsezadnje postal še bogat mož. Zadnji je 'nI sitvr dober znanec in Micika mu je |>ri njegovem poslu privoščila najboljši zaslužek, a kljub temu se ji ni zdelo '"'•iv. dtt bi bogatel na njih stroške. Zad-('l,se je namreč večkrat premišljena, da mora dota, ki bi bila primerna 'j11 primer za veliko kmetijo, stati brezdomno precej denarja, kajti drugače jiinia mlada žena v novem domu norite prave veljave. Zato, kakor rečeno, 0 bilo bolje, da ostane denar v očetovi Jiossnji, kakor pa da bi romal h krovcu. 6,lt0 Pa smrt vrabcem.
K? je bila Micika tako zaglobljena svoje bojno načrte, naenkrat začuje
za svojim hrbtom svoje ime. Takoj se obrne.
Ob plotu je stal pritlikavec. »Micika! Micika!« je klical s tankim, skoraj jokajočim glasom.
Dobrosrčna deklica takoj izpusti motiko in odhiti k njemu. »Toda Gašper, kakšen pa si vendar?«
Obleka in obraz malega možakarja sla še nosila na sebi sledove nesrečnega padca pri vrinili vratih. Dve debeli solzi sta mu zdrknili preko zabuhlih lic. Besede ni bilo čuti iz njegovih ust.
Miciki se je revše zasmililo. »No, pojdi vendar sem k meni,« mu je velela in pokazala z roko na vrzel v plotu. »Tu lahko splezaš skozi. Le hitro pojdi!«
Pritlikavec sc je splazil skozi odprtino in stal pred njo. Micika je pokleknila v travo, da bi bila bliže njegovemu obrazu. »No, sedaj mi pa povej, kaj se ti je prigodilo, Gašper? Ali si padel ali ti je kdo drugi kaj hudega storil?«
Tako mu je prigovarjala in ga iz-prašcvala; a ni se zadovoljila s samimi besedami. Z roko ga je začela nalahno gladiti preko rdeče otekline na čelu, obrisala mu je z obraza prisušeno kri, prav kakor bi imela pred seboj slabotno dete. Ko je bila gotova z obrazom, je obrnila malega moža okrog in mu osnažila obleko, na kateri je visela prst in slama. Pri tem je pa pomirjevala malega reveža, se mu dobrikala in ga tolažila na vse mogoče načine, kakor ji je ravno narekovalo njeno mehko srce. Tako je bila zatopljena v svoje delo, da ni prav nič opazila, kako je pritlikavec medtem stisnil pest in zlobnega pogleda zažugal proti Gričarjevi hiši.
Ko je bila obleka očiščena, je Micika obrnila Gašperja zopet okrog in mu pogledala v obraz. Z roko mu je poravnala tanke osivele lase, nato mu jo pa lahno položila na pekočo oteklino na čelu, da bi jo nekoliko ohladila. »Sedaj je pa zopet vse dobro, kajne, Gašper?«
In ko mu je pri teh besedah tako dobrohotno pogledala v oči, se je nehote tudi njemu razjasnil otožni obraz.
Micika je vstala in prijela pritlikavca za roko. »Pojdi z menoj, Gašper, dala ti bom nekaj dobrega za prigrizek. Saj si gotovo lačen, kajne?«
»Da, Micika.«
Nato sla drug poleg drugega odšla preko vrta proti Veseljakovi hišici, veliko, vitko mlado dekle in poleg nje mali sivolasi možiček z drobnimi otroškimi koraki. Njegova roka je zaupljivo počivala v njeni in obraz sc mu je svetil veselja ob misli na obljubljeno malico.
Ko je čez nekaj časa Micika s svojim varovancem zopet zapustila hišo, so namali priletele okrog nje kokoši in glasno kokodajskajoč iztegovale vratove. Micika jim je vrgla na tla kuhanega krompirja, ki ga jc bila prej v roki zmečkala. V istem hipu pa planejo s strehe na tla trume vrabcev in se pomešajo med kuretino. Vsak je skušal
ugrabiti kak košček, in kateri je bil tako srečen, jc z ropom v kljunu od frfotal proč, da bi ga nemoteno povžil.
Ta prizor je bil kakor nalašč, da je Miciko spomnil na njene bojne načrte. Bliskoma se ji je posvetila v glavi nova misel. Poloviti bo" treba škodljivce domače strehe; saj vrabci so bili tako predrzni, da bi šli takoj v vsako past. In ta stvar bi se dala prav lahko izvesti. Gričarjcv pritlikavec je imel časa dovolj; njega bi prav lahko dobila za lov na vrabce.
Micika se ni dolgo obotavljala z izpeljavo svoje nakane. Ker je bilo na dvorišču preveč šuma in hrupa, je bilo treba potrebne priprave izvršiti ono-stran hiše, na Gričarjevi strani.
Čez pest ječmena je postavila reto, eno stran oboda je podprla s komolec dolgo palčico, na kateri jc bila pritrjena dolga črna nit, in konec niti je dobil v roko pritlikavec Gašper. Treba je bilo lc lahno potegniti, podpora je padla, in vrabci, ki so se drznili na ječmenovo zrnje pod reto, so bili v pašti.
Micika jo z zadovoljstvom zrla na delo svojih rok. Nekoliko oddaljen od tega prostora je ležal v travi pritlikavec in držal v rokah nit. Micika mu je vso stvar natanko razložila in ga poučila, kako naj ravna, in on je, kakor je bilo videti, njen pouk dobro razumel in stvar se je lahko pričela. Na uspehu tega imenitnega podjetja ni bilo dvomiti, kajti nekaj vrabcev je bilo že priskakljalo iz svojih skrivališč in so radovedno zrli čez rob strehe jui njeno počenjanje. Nekaj časa so stegovali vratove, ko je pa Micika odšla, sc jim stvar ni zdela yeč nevarna. »Pip! pip!« je zadonelo kakor alarm preko strehe. Očividno so spoznali rumeno zrnje pod reto, ki jih je zapeljivo vabilo, naj ga okusijo in si napolnijo lačne želodčke.
Micika je pustila pritlikavca samega pri njegovem opravilu in odšla zopet na njivo. Storila jc to v prijetni zavesti, da ne bo več Ireba njenemu očetu šteti krovcu kronic, ki se bodo dale mnogo bolje porabiti za nabavo bale, kakršna se spodobi gospodinji na veliki kmetiji.
Ko je Micika zopet dvigala motiko in rahljala zemljo okoli krompirja, ji mahoma šine neka misel v glavo: Kaj je storil Gašper z vrabci, ki jih je vjel? Uspeh lova gotovo ni bil majhen, toda da bi bil zasačil vse do zadnjega, to je bilo skoraj nemogoče. Toda o tem pa je bila Micika trclno prepričana, da če mu je ušel le eden, stanuje golovo še na njihovi strehi, in v nekaj tednih je vse zopet pri starem. Poleg tega pa ... Micika je le z nekim neprijetnim čuv-stvom v srcu mislila na številne mrtve vrabce, kajti Gašper se brezdvomno ni mnogo obotavljal po vrsti zaviti zločincem vratove. To pa Miciki ni bilo prav. S strehe jih je bilo treba na vsak način pregnati, a krvoločna ni hotela biti. Kmalu ji je padla v glavo nova misel.
(Dalje prih.)
Prvi in zadnji dan mala.
V gostilni »Pri lisjaku« so sedeli pri vrčku piva in prerešetavali politične dogodke zadnjega časa — bilo jih je kakih šest mož — in se jezili nad vsem mogočim, nad Bogom in nad ljudmi, le nad seboj ne. Bili so to sami »prosvit-ljeni« možakarji od družbe »rdečih«, ki so tu sedeli skupaj in razmotrivali novice iz zadnje številke svojega rdečega lista, na katerega so bili v vsej okolici samo oni naročeni in na katerega so bili seveda silno ponosni. Ta njih časopis jim je bil pravcati evangelij; kar je tu notri stalo zapisano, to so verjeli,, kakor bi bilo pribito, kar je list ukazal, to so storili, in karkoli je trdil, jim je bila sveta resnica. Listič in njegovo pisanje jim je bilo več kakor Cerkev in vera, da, več kakor lastna pamet in razsodnost. In ko je nekoč Potokarjcv Peter trdil, da tisti, ki bere rdeči časopis, ni več katoličan, temveč lutera-nec ali pravzaprav brezverec, tedaj so se čutili žaljene v dno duše in so ga radi obrekovanja svojega časopisa vrgli skozi vrata. In vendar je imel Peter prav. Toda to le mimogrede.
Družba naših politikov je bila tedaj lepega pomladanskega popoldne, že bolj proti večeru, zopet polnoštevil-no zbrana na svojem navadnem mestu in se veliko resnobo prerekala, kako bi bilo, če bi vsak izmed njih prišel gori v cesarsko mesto za poslanca.
»Jas pravim«, jc rekel čevljar Rus, »da bi Vojaštvo lahko večinoma odpravili in to,'"kar stane, popustili pri davkih.« »Da, in pri tem bi lahko še vsakemu nekaj dali po vrhu!« je pritrdil dolgi Jože, »in mislim, da bi poleg tega osvojili še celo Afriko, polovili in obesili vse trgovce s sužnji, iz zamorcev napravili kristjane in poštene ljudi, Turka pognali iz Jeruzalema in papežu zopet dali nazaj prostost, ki mu gre.« »Dolgi Jože« očividno ni bil najnerod-nejši v tej družbi, a kljub temu njegovo govorjenje ni ugajalo čevljarju. »Kaj krščanstvo, misijonarji, papež in Jeruzalem!« je menil ta. »To je v našem prosvitljenem dvajsetem stoletju že zastarela stvar. Znanost in omika, to je sedaj naše geslo, duhovniki so pridigo-vali že zadosti dolgo. Kaj ima meščan in kmet od Cerkve in duhovnikov, od molitve in maše? To mu ne prinese niti vinarja in je k večjem izgubljen
Nekatere so te besede nekoliko osupnile, a rekel ni nobeden nasprotne besede; deloma so bili tudi skoraj istih misli; toda »dolgi Jože« je, dasi nekoliko bojazljivo, vendar odvrnil- »O drugih ljudeh bi si jaz nc upal kaj takega soditi«. Čevljar se je nasmejal. »Z besedo »o drugih ljudeh« misliš gotovo predvsem svojo ženo?« se je norčeval »kajne, nje se bojiš, kajti ona je terci-jalka prve vrste.«
Vsa družba se jc zakrohotala, Jože pa je pogledal na stensko uro, ki je vi-i&ela poleg peči, izpraznil vrček in rekel: »Cas je, da grem: zvonovi že vabijo.«
V resnici so zvonovi svečano doneli iz vaškega zvonika.
»Greš seveda v cerkev?« je rekel čevljar z vidnim zasmehom.
»Ej, k šmarnicam«, se je oglasil nekdo drugi, »pa sem vedno mislil, da je to le za otroke in stare babnice.«
»Kdo mi more braniti?« je vprašal Jože odločno.
»Pojdi no, ne bodi vendar neumen, ostani raje tu pri nas«, mu je prijazno prigovarjal čevljar. »Ne huduj sc zaradi tega, ker sem se nekoliko ponorče-val iz tvoje boljše polovice, saj sem mislil le v šali. Mi vsi vemo, da je dobra in poštena ženska. Sedi vendar in ostani še nekoliko; za moža je list, kakor je tukaj« — pri teh besedah jc udaril z roko po časopisu, ki jc ležal pred njimi na mizi, »in tak-lc političen članek šmarnična pobožnost. V tvojo vero se pa ne bo nihče vtikal! Ostani, zakaj ne vem, če se kmalu zopet snidemo.«
Jože se jc obotavljal. Bil je dobrosrčen človek in ni rad komu odrekel. Vendar ni sedel k mizi nazaj. Gotovo se je spomnil resnih, skoraj žalostnih oči svoje skrbne ženke, ki mu je rekla, predno je šel v gostilno: »Jože, danes je prva šmarnična pobožnost«. In on ji je obljubil, da pride gotovo. Kajti cela vas je imela navado, udeležiti se te lepe pobožnost i; prišli niso le oni, ki so bili bolni ali pa preveč »prosvitljeni« za pobožnost do Matere božje. To je stalo pred njegovim spominom, in zato je rekel: »Ne, ne; danes moram itd, saj sem že dolgo tukaj. Ostanem drugikrat.«
»No, dobro — in če prihodnjič zopet zazvoni k šmarnicam, boš pustil, da zvoni in ostaneš pri nas. Enkrat je zadosti.«
»Zavoljo mene, da«, je odvrnil Jože in tudi v srcu že skoraj mislil isto, kajti abotno zasmehovanje mu je bilo že vso pobožnost na pol zagrenilo. Tako je šel in šc o pravem času dospel v cerkev.
Majniška pobožnost ima na sebi nekaj ljubkega in privlačnega. Pravzaprav je to popolnoma prostovoljna pobožnost vernikov, nobena cerkvena zapoved jo nc ukazuje, vsakdo lahko pride ali ostane doma, kakor mu drago, a kljub temu hiti staro in mlado tc dni rado v cerkev. Delo je končano, tiho in mirno počivata polje in log v večerni svetlobi; v cerkvi pa je vse tako lepo, vse okrašeno s cvetjem in zelenjem, iz katerega zre Marijin oltar (ako vabljivo in prijazno, da govori srce samo sebi: »Nikjer na svetu ni lepšega prostorčka«. Tiho, mirno in pobožno veselje napolnjuje in edini srca vseh. V duši utihnejo viharji in strasti; skrbi so ostale zunaj pred cerkvijo: tukaj so vsi le sinovi in hčerke nebeške Matere, blažene, večne in mogočne Device in Kraljice nebes. Nikdar niso ljudje tako blizu svoji Kraljici, kakor ravno tukaj; tu se zdi, kakor bi ona sama z oltarja doli blagoslavljala svoje otroke, velike in male, in razprostirala nad njimi plašč svojega varstva za čas in večnost.
Tako je bilo tudi pri tej šmarničnj pobožnosti, in to, kar je mladi, navdu, šeni duhovnik iz srca govoril svojinj ovčicam, je padlo v vzprejemljiva in odprta srca. Govoril je o nikdar izčrp, ljivem predmetu: češčenje Matere božje prinaša bogatega blagoslova na teiu in na onem svetu.
Po govoru so bilo litanije. ženi »dolgega Jožeta« so pri tem kipele srca prav posebno vroče prošnje protj nebu; ona je vedela zakaj. Kajti v njeni hiši ni bilo vač tako kakor nekdaj.
Odkar se je bil Jože začel braliti z »rdečkarji«, se je bil popolnoma izpre-menil. Doma pri svojem delu jo ostajat le nerad, kajti le prepogosto je moral v krčmo; kadar je bil pa doma, je zabavljal vpričo otrok čez župnika in škofa, čez cesarja in uradnike, in sicer, zaradi stvari, katerih si je bil navadno sam kriv. Pogosto zaliajanje v gostilno mu je seveda precej izpraznilo mošnji, ček, delo jc zastajalo, čas je bil izgubljen. O molitvi ni hotel ničesar vet' slišati, sveta maša in posebno pa pridiga sta mu bili zoperni. — Kratko, Jože jo bil dospel na pot, ki vodi v propa-t in bedo, ako se človek še o pravem času ne obrne nazaj. To je njegova dobra žena dobro uvidevala, in zato se je zaupno obrnila k Brezmadežni in tudi otroci so morali pridno moliti za svojega očeta. Začutila je v srcu kakor prijetno tolažbo, posebno ko je obljubila, da hoče predvsem zlasti sama prav vestno izvrševati svoje dolžnosti.
Z mešanimi čuvstvi jc prisostvoval »dolgi Jože« šmarnični pobožnosti. V, njegovi duši se jc borilo dobro in hudobno, in ko je proti koncu duhovnik v molitvi na Marijo vso pričujo.V priporočil varstvu Matero božje, sc jo tudi Jože spomnil svojcev in molil zanje.
Kar naenkrat začuti na strani rezko bolečino, da skoraj ni mogel vefi klečati. Pogledal jc okrog sebe: zadnja vrata so bila pol odprla; morda se ju vsled mrzlega prepiha preliladil? l'rc, maknil se je, da bi sii olajšal bolečine, a zastonj. Bolečina, ki je kakor na skrivnosten migljaj priletela, sc je trdno uselila v njegovo telo in ni hotela1 proč. Konečno — konečno jc pobožnost minula. Mrzel pot je stal Jožetu po čelu, ko jc počasi stopal proti domu, iu s strahom ga je zrla njegova žena, ko je bled in negotovih, počasnih korakov, stopil v hišo. Takoj je legel v posteljo in poklicali so soseda, ki se je nekoliko razumel na zdravniško umetnost; a ta' je takoj rekel, da jo najbolje, če pokličejo zdravnika. Ta je prišel, a zmajeval z glavo. Ledvična bolezen, ki se je žc dolgo prej pripravljala, je sedaj kar nenadoma izbruhnila na dan. Z bolnikom bo treba ravnati kar najprevid-nejše, kajti bolezen se bode še razvija' la in more postati še zelo nevarna.
In tako se jc tudi zgodilo. Po kakih desetih dneh je bilo v vasi obhajilo; veljalo je Jožetu. Ta je shujšan do kosti in smrtnobled ležal na postelji M stokal groznih bolečin, očividno v veh« ki nevarnosti.
po ccsti sem se je začulo tenko •vonfikljanje. Sveče so že gorele na be-lo pogi njeni mizi, tu slegne Jože svoje blede roke proti ženi, ki je z otroci klc-Lla koncem postelje in bridko jokala.
»Ilelend«, je rekel ginljivo in meliso »Helena, veš, zadnje čase ni bilo
vSe prav in —«
„0, prosim te, Jože, molči vendar o tem«, je ibtela, »ne misli več na to, saj si včeraj pri spovedi vse povedal.«
»Da — a tudi tebe moram še prositi odpuščanja. Tebe in tc male tukaj « zadnje besede je tiho pošepetal in pokazal z roko na otročiče — »sem preveč zanemarjal in grdo ravnal z-vami. Ako mi ljubi Bog zopet da zdravje, l>o moralo biti vse drugače; popraviti hočem, ilog mi bodi priča, kar sem zagrešil Iu vi, otročiči«, se je nato obrnil na petero otrok, ki so klečali okrog matere, »molite za svojega očeta, da zopet ozdravi; saj vi ste mi vendar najljubše in najdražje, kar mi je poleg vaše matere ljubi Bog dal na zemlji . . .«
»Da, o2e, prav prisrčno hočemo moliti«, so enoglasno odgovorili otroci.
Cing — cing — cingl Duhovnik z Najsvetejšim jc prihajal. Žena je stopila iz hiše Zveličarju nasproti, ki je prihajal v priprosto hišico in v bolni-Itovo srce, ki je bilo dobro pripravljeno za njegov sprejem.
Od trga dne je Jože zopet vedel, kaj mu je njegova družina. Od njegovih prejšnjih prijateljev sta ga nekega dne dva obiskala, a nista vedela nič posebnega povedati. Prvi pogled žalostne žene jih je takoj pri vstopu v hišo osupnil, in ko sta odšla je rekel ,1 ožo: »Tobak in pivo, po katerem smrdita, bom imel še cel dan v nosu. Da bi le nikdar več nc prišla!« To se jc tudi zgodilo. Bolnik se je moral zelo varovati in so natančno ravnati po zdravnikovih predpisih, da bi se bolezen tie poslabšala; zato se je silno dolgočasil v postel i. Toda sam ni bil nikdar. Od otrok jc bil vedno kateri pri njem, in mati seveda tudi, ako je imela čas; .večkrat ga jc obiskal tudi gospod žup-]iik in govoril z njim o resnih stvareh in tako utrjeval dobro seme, ki je zopet z afelo li li ti v bolnikovem srcu.
»O kako se mi sedaj odpirajo oči —
vedno bolj!« je vzklikal pogosto. »Ta bolezen jc za moje celo življenje neprecenljive vrednosti. Sedaj vem, kaj se pravi moliti in verovati in upati. Nikdar se ne bom mogel Bogu dovolj zahvaliti za lo bolezen; da, to je bilo za me najuspešnejše zdravilo!«
Mesec maj je šel proti koncu, in Jožetova beseda, ki so mu jo bili nje-, govi pivski bratci izsilili, se je izpolnila: razun k prvi majniški pobožnosti ni šel k nobeni drugi več. Toda molil je doma, sam v dolgih bolestnih nočeh, in se pri tem naučil, iti vase in misliti na Boga in večnost. Tudi z otroci in z ženo je molil. Vsak večer se je vršila majni-ška pobožnost družine ob bolniški postelji očetovi; pred Marijino podobo sta goreli dve sveči, ob straneh pa so dišale šmarnice in pot.očnice. In z božjo pomočjo je kljub očetovi bolezni tudi delo še precej dobro šlo od rok, vsaj najnujnejše. Božji blagoslov se je zopet nastanil v hiši.
»Glejte, saj gre tudi brez mene«, se je šalil Jože, ki je postajal vedno bolj suh in bled, ker ni mogel uživati nobene hrane več; njegov glas je postajal vedno slabotnejši. »Ljubi Bog vam daje pogum, da vam s tem pokaže, da se boste lahko preživeli, tudi ko mene ne bo več med živimi.«
Prestrašeno ga je pogledala žena pri teh besedah in otroci so glasno za-plakali. »Oh, oče, umreti ne smele, nikdar umreti!« so mu klicali, »moliti hočemo toliko časa, dokler nc ozdravite!«
Tolažil jih je, a vedel je, pri čem je. Tudi zdravnik mu je skoraj naravnost namignil, naj bo pripravljen na vse.
Bilo je zadnji dan maja; v hiši je bilo tiho in prazno. Vse je šlo v cerkev, zadnjikrat k šmarnicam; oče je hotel tako: le najmanjša deklica, ki je bila ravnokar začela hoditi v šolo, njegov ljubljenček, je ostala pri njem doma. Tiho se je priplazila v sobo, kjer je ležal oče mirno v postelji in spal. Tiho, kakor je prišla, je zopet odšla in pustila vrata napol odprta.
Čez nekaj časa sc je bolnik prebudil. Ravnokar je hotel poklicati hčerko, tu začujc nek glas. Posluša. V sosednji sobi se glasi glas otrokov, počasi in prisrčno:
». . . Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smrtni uri. Amen. O sveta, o ljuba in mila Mati božja! Ne pusti umreti mojega dragega očeta! Ti si tako dobra, in če boš Ti prosila ljubega Boga, bo gotovo storil, saj more vse, kar hoče. O imej usmiljenje z nami, vsi hočemo biti vedno prav zelo pridni in Tebe nad vse ljubiti . . .«
Tako se jc, beseda za besedo, jasno glasilo iz sosednje sobe. Otrok je molil za svojega očeta.
Ta je mogel pa le, oči zalite s solzami, skleniti roke in jih nemo dvigati proti nebu: tako polno mu je bilo srce. Nato je v svoji onemoglosti zopet globoko zaspal.
Ko je prišla družina iz cerkve, je še vedno trdno spal. Bilo je pravo spanje, ne smrt in ne nezavest. Ob devetih zvečer je želel jesti. »Mislim, da bo noč mirna«, je rekel. Bilo je res tako: celo noč je spal nemoteno. Zjutraj je čutil lakoto, in ko je prišel zdravnik, je začudeno ogledoval bolnika, vprašal to in ono, potipal tu in tam — in rekel navsezadnje: »Danes se je stvar obrnila precej na bolje; toda nočemo se prenagliti. Pojutrišnjem pridem zopet.«
In ko je zopet prišel, je bil bolnik že mnogo živahnejši in krepkejši, bolečine so bile skorej popolnoma izginile, tek se je zopet povrnil.
»Srečo imate!« je vzkliknil zdravnik. »Takega slučaja ne pomnim v življenju. Rešeni ste, in z božjo pomočjo smete v treh tednih zopet na polje!«
Lahko si mislimo, kakšno veselje in radost sta zavladala sedaj,, v hiši in kako se je glasila iz ust vseh hvala in čast dobri nebeški Materi 1 — Taka so božja pota. Jože je zopet zdrav kakor riba v vodi. V gostilno zahaja le redko, nikdar pa ne prestopi več praga krčme, kjer jc poprej popival s svojimi hudobnimi tovariši. Tudi njihovega lista ne pogleda več; kajti sedaj dobro ve, na čegavi strani je resnica in pravica. Zlasti pa sedaj čuti, kako veselje in zadovoljnost je skrita v tihem družinskem življenju. Dan ha dan hvali Marijo, da ga je rešila z boleznijo in svojo priprošnjo v mesecu majniku.

MlliLEIi

Za pogorelce na Ježici je vložil deželni plavar dr. šusteršič takoj ' ™Ri dan po požaru, dne 23. aprila, v moČVnem zljoru nujni predlog za po-
Ouhovniške izpreineinbe na štajier-
sk.em. Prestavljen je g. kaplan Vladi-"U' C e p u d e r iz Dramelj k Sv. Ru-Pertu v Slovenskih goricah, frančiškan Juvenal Pihler od Sv. Trojice v
Slovenskih goricah v Zabnico na Koroškem, k Sv. Trojici pride o. Salezij V o-dušek kot prvi kaplan.
Iz tržaško-koperske škofije. Gosp. Josin Budin, župni upravitelj v Tinja-nu pri Kopru je bil dne 23. aprila isto-tam vmeščen za župnika. Istega dne je bil vmeščen g. Flego Ivan za župnika v Buzetu. G. Matko Kurelič je imenovan ma mesto c. Flega na Humu za župnega
upravitelja. Mestni svet tržaški je imenoval za župnika na Opčinah č. g. Andreja Zinka, dosedaj kaplana pri sv. Vincencu v Trstu.
Jožef Vitez Gorup umrl. Na Reki je umrl dne 26. aprila znani slovenski mcccn g. Jožef vitez Gorup pl. Slavin-ski, znan posebno po svojih dijaških ustanovah. Svoj čas je zastopal Notranjsko v kranjskem deželnem zboiv
51
ter je bil častni meščan Ljubljane. Zapustil je veliko premoženja ter 18 hiš, izmed teh 3 ali 4 v Ljubljani. — Svetila mu večna luč!
Osemdesetletnico rojstva je praznoval dne 26. aprila č. g. Jakob M r a k, vpokojeni župnik in knezoškofijski duhovni svetnik v Kranju, ki je bil prej dolgo vrsto let župnik v Naklem. Bog daj ljubeznjivemu jubilantu doživeli še mnogo let!
Pogreb vrlega moža. Dne 21. aprila so spremili iz Kandije na pokopališče v Šmihel gospoda Ivana A p p e t a, ki je dne 19. aprila po dolgem bolehanju umrl. Pogreba so se poleg drugih udeležili: občinski odbor občine Šmihel-Stopiče, zastopniki »Posojilnice in hranilnice za Kandijo in okolico«, koji je bil pokojni več let načelnik, delavsko društvo iz Novega mesta, novomeška godba in pevci. Pokojni je bil posestnik Jn bivši pečarski mojster v Kandiji. Vse svoje življenje je bil zvest in požrtvovalen prijatelj Slovenske Ljudske Stranke. Naj v miru počiva!
— Blagosiovljenje nove zadružne mlekarne v št. Vidn pri Vipavi se je včeraj slovesno izvršilo. Po cerkvenem govoru je vipavski dekan gosp. Lavrič blagoslovil novo krasno urejeno poslopje. Po blagoslovu se je vršilo zborovanje, ki mu je predsedoval načelnik zadruge župan A. Ilešič. Govorili so dr. Lampe, mlekarski nadzornik Legvart in dr. Pegan. Cele slavnosti se je udeležil okrajni glavar postojnski dr. Pils-hofer in mnogo ljudstva.
Umrla je 24. aprila ob 11. uri dopoldne v Gorici, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, velerodna gospa Avgusta Pirjevec, roj. Mozetič, v starosti 56 let. Dne 23. aprila je nesrečno padla ter se smrtno udarila pod levo rebro. Vsa naša društva v Gorici bodo zelo pogrešala vrlo sotrudnico in podpornico. Svetila ji večna luč!
Gospodinjska šola v Repnjah. Dne 24. aprila se je koi.čal šestmesečni zimski tečaj na deželni gospodinjski šoli v Repnjah. Udeležil se je izkušnje deželni odbornik dr. Lampe. Tečaj je obiskovalo deset deklic, skoro vse Gorenjko, ki so stanovale v internatu šolskih sester.
šolski bratje na Kranjskem. Na
Ilrušico pri Jesenicah so prišli v sredo šolski bratje, ki so kupili tukaj prav lepo posestvo. Zavod bo vodil brat Mau-ser, Slovenec, rojen v Toplicah.
Zgodnji roj. Gospa Marija Jeglič, p. d. Tavčar v Begunjah pri Lescah ie dobila prvi roj dne 10. aprila popoldne. Rojil je neki panj, ki je bil odločen, da bc odpošlje na Nemško. Matici se jc pa menda Gorenjska tako priljubila, da io je popihala iz panja, ko je isti v izbi Čakal, da ga zabijejo in odpošljejo. Čebelam ter njihovi kraljici se je pa izpolnila želja, da ostanejo vsaj še eno leto v svoji domovini.
Podaljšanje električne železnice v Šiško in na Vič. Nameravana nova jiro-ga lio vodila od pošte po Franc .Tožefovi cesti mimo »Narodnega doma« po Blei-6'
weisovi cesti, kjer se nasproti vrtu »Narodnega doma« zavije k progi južne železnice, kjer bo predor na dirkališče, od tu pa na Marije Terezije cesto. Zadnja postaja v Spodnji Šiški bo pred hotelom »Vega«. Drugi del električne železnice bo šel po Bleivveisovi eesli na Vič do župne cerkve na Viču.
Za mlekarne. Deželni odbor kranjski je naklonil Mlekarski zadrugi v Št. Vidu pri Vipavi k stroškom nove parne mlekarne poleg 15.000 K še 3000 K podpore.
Postajališče Podholm-Vintgar med
postajama Dobrava in Bled na progi Jesenice—Trst, se je otvorilo 1. maja za osebni in prtljažni promet. Prometni časi vlakov za to postajališče so že naznanjeni v novem voznem redu.
Požari na Gorenjskem. V ponedeljek, dne 22. aprila, popoldne ob 5. uri, je začelo goreti na Ježici pri Gorišku. Ogenj se je bliskoma razširil in v nevarnosti je bila župna cerkev z vasjo vred, ker je veter naglo raznescl iskre po strehah, ki so bile s slamo krite. Prišlo je brž več požarnih hramb, ki so pridno delale. Zgorele so 4 hiše: Gori-škova, Štremfljeva, Čerinova in Brajer-jeva, dalje 2 gospodarski poslopji in nekaj kozolcev. Škoda je velika, cenijo jo na 50.000 kron; čutili jo bodo poseb-oio tisti, ki niso bili dosti zavarovani. — Naslednji dan, dne 23. aprila, je pa pričelo goreti v Rožni dolini pri Ljubljani. Ogenj je nastal v podstrešni sobici gostilničarja pri »Rožni dolini«, in sicer zjutraj ob štirih, ko jc kuhal mož za bolno ženo čaj na samo\aru in prevrnil špirit. Na srečo so bolnico rešili. Pogorelo je ostrešje in veranda. Gostilničar ima 5000 K škode. Gasit so prihiteli gasilci iz Ljubljane, z Viča in Gline. — V' Zvrčah pri Kovorju je ogenj dne 15. aprila uničil štirim posestnikom vsa poslopja. Gasilcem je zmanjkalo vode. — V nedeljo, dne 21. aprila je začelo med krščanskim naukom goreti posestvo Andreja Perčiča na Povijali blizu Trstenika nad Kranjem. Nevarnost je bila velika za vso vas, ker je bil hud veter, ki je pa k sreči gnal plamen od vasi proč. Ljudje so prihiteli iz cerkve in naglo pogasili. Zažgali so otroci.
Najdena utopljenca. Utopljenega so dobili v Ljubljanici na Vrhniki dne 26. aprila nekega Jožefa Bezlaj, 621et-nega samskega delavca, pristojnega v Dobrunje. V vodi je bil tri dni. Ne ve se, ali je pokojni izvršil samoumor ali sc je ponesrečil. — Pri papirnici na Vevčah so našli v nedeljo, 28. aprila dopoldne že od Velikega petka pogrešano gostilničarjevo hčer Ivano Novak, po domače Lozarjevo iz Štcfanje vasi pri Ljubljani. Pokopali so jo v torek, 30. aprila.
Velika aviomobilska nesreča v Ljubljani. V nedeljo, dne 21. aprila zvečer so napravili iz Šiške na Posavje v avtomobilu izlet: Josip Rojina, krojaški mojster v Ljubljani, potem brat kleparski mojster Ivan Rojina s soprogo i?i 14letna hčerka gostilničarke Krži-čeve v Spodnji Šiški. Vozil je g. Karol
Čamernik, lastnik avtomobila. Ko so s<> vračali od Aleša proti Ljubljani, S(J' srečali pred topničarsko vojašniio kmečki voz brez luči, kateremu se n (,-, Čamernik hotel umakniti. Toda avtomobil jc zadel v voz in zdrobil zadnji dve kolesi. Konja jc voznik odveza I ju je odjahal. Voznik jc bil poškodovan. Avtomobil je dobil tak sunek, da j« gospodična Mici Kržičeva odletela ž njega in se ob cestnem kamnu ubila. Ob cestni kamen je zadel tudi avto' mobil in ga polovico odbil. Hudo si a ge pobila tudi Ivan Rojina, ki ima zlomljeno roko in tudi notranje poškn ||K., in soproga ter so ju odpeljali na njun dom. Karol Čamernik in Josip Rojina sta si pa močno pretresla živce. i'rvo pomoč so jim dali vojaki topničarji.
Perutninarski tečaj na Grmu, Kmetijska šola na Grmu priredi ob popoldnevih dne 12. in 16. maja t. I perutninarski tečaj s sledečim sporeroin: V nedeljo, 12. maja, od 3. do 5. ure popoldne: Važnost perutninarstva. Dohodki kokošjereje. Napake pri kokošji, reji. Vrednost kokošjih plemen. Odlij-ranje kokoši za pleme. Na praznik, l(j. maja, od 3. d(3 5. ure popoldne: Z i ilj-šanje kokošjereje. Krmljenje kokoši. Strežba kokoši. Bolezni pri kokoših. Zboljšanje kurnikov. Poduk bo zdnt-žen s praktičnim razkazovanjem. 'Lraj je namenjen gospodinjam m kmelskim dekletom.
Tečaj za pridelovanje zelen 'adi priredi kmetijska šola na Grmu dn< io., 14. in 15. maja t. 1. z naslednjim sporedom: V ponedeljek, 13. maja, od 2. do 4. ure popoldne: Važnost pridelovanja zelenjadi 'na kmetih in v okolici mest. Naprava in razdelitev vrta. Ob i lo-vanje in gnojenje zemlje. Od 4. do 5. ure: Razkazovanje šolskega vrta. torek, 14. maja, otl 8. do 10. ure do ol-dne: Naprava gorkih leh. Pridelov. nje sadik in zgodnje zelenjadi v gorkih le-hah in na prostem. Dobava potrebi .'i semena. Naročanje semena po cen !i. Kolobarjenje na vrtu in medsetve. )d 10. do 12. ure: Praktično razkazovanju na vrtu. Popoldne ob 2. do 4. ure: Pridelovanje najvažnejše zelenjadi za prodajo in domačo rabo. Od 4. do 5. ure: Praktično razkazovanje. — V sredo. 13. maja, od 8. do 11. ure dopoldne: Pridelovanje najvažnejše zelenjadi (in ia-ljevanje). Od 10. do 12. ure: Ohranjevanje in vkuhavanje zelenjadi za zimsko rabo. Popoldne od 2. do 5. ure: Vkuhavanje zelenjadi v sadni kuhinji (praktično). — Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem iz Kranjec plača ravnateljstvo stroške za pol do Novega mesta in za prehrano po 2 K na dan. Podporo dobi lc tisti, kater« m« se izrecno dovoli in ki zanjo do 5. maja po dopisnici prosi. Ker se pripusti k tečaju lo omejeno število udeležencev, se je zglasili za tečaj do 5. maja. Vabim" naše gospodinje in kmetska dekleta k obilni udeležbi!
Marijino kraljestvo na Jutsrovei«' •Spisal Silvin Sardenko. Cena 50 vin., krasno vez. 1 Iv 40 vin. — Knjiga obsega 12 lepih beril o češčenju Matere
božje v vzhodnih deželah, pri Slovanih in Grkih; prepletena je z mičnimi zgod-' i. izmed občinstva nam prihajajo obilne pohvale 'o tej knjižici, ki je razveselila in ganila preproste in učene. Priporočamo jo posebno za mesec jn a j n i k. Krasno vezani izvodi so primerni za darilo ob raznih priložnostih, jija deset izvodov se dobi en izvod za-
'"' čebelarska podružnica na Robu pri
Velikih Laščah naznanja svojim članom i» prijateljem čebelarstva, da sc ,vr.ši predavanje o čebelarstvu v nedeljo, f, maja popoldne ob 3. uri v prostorih Šole pri Sv. Gregorju. Predavanje vodi predsednik gori imenovane podružnice, glavni predavatelj pa je g. Anton La-pajne, adjunkt kmetijske šole na Grmu. Predavanje se vrši ob vsakem vremenu. Ob tej priliki se lahko vpišejo tudi novi člani. K obilni udeležbi vabi odbor.
»Občinska Uprava«, in sicer štev. 6. in 7. skupaj, je izšla tc dni, naslednja pa izide takoj prihodnje dni tega meseca, kar naj blagovolijo cenjeni naročniki vzeli v vednost in oprostiti zakasnitev
V Banjaloki pri Kočevju se dovoljuje z odlokom c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 29. septembra 1911, stev. 25.830, obnovitev treh živinskih semnje v, in to 2. maja, 2 3. j u 1 i j a in 15. septembra vsakega leta, na katere se cenjono občinstvo vljudno vabi. — Pristojbina 3 leta prosta.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 '/2% brez kakega odbitka.
Uradne ure od 8. ziitnj Ho 1. popoldne.
filej inserat!
Podobar J. Pavlin iz Radoljice —
večletni učenec pokojnega podobarja J. 1} urnika in sedaj njegov naslednik — Je letos za božji grob na Kalvariji pri [Veseli gori v šentrupertski župniji jako dobro napravil iz mehkega, belega hrvaškega kamnja 150 cm dolg, polichro-roirani kip v grobu ležečega Odreše-nika. Tančica na podobi marsikoga moti, je li naravna ali kamenita. Pre-tečeno leto je pa ta podobar prenovil Prav slogu primerno baročni veliki oltar iz leta 1735. in lečo iz leta 1744. na Veseli gori, in tako ta, nekdaj jezuitska eerkev, sedaj pa vsa prenovljena podružnica sv. Frančiška, s svojimi 8ti-r'mi novimi oltarji in prenovljenim ve-
likim oltarjem, zares vabi popotnike romarje na Goro veselja. Ker se je gosp. Pavlin tu izkazal res dobrega podobarja, se s tem častitim župnim uradom
toplo priporoča. "	Q
□
Gorenjske novice
□
□ ___
□□□□anannaauLiannn
Bled. Naša pošta se je vendar "enkrat izselila iz skrajno neprimernih prostorov, kjer je bila dosedaj. Za sedaj jo pri trgovcu Rusu; ko se pa dovrši poprava Dolničarjcvih prostorov, se>preseli tjekaj. Kakor čujemo, je pošta ,na Rečici zagotovljena. Pečat bo nosil naslov: Bled-kolodvor. Tako so poštne zadeve na Bledu po zaslugi občine vendar enkrat v redu. Upirali so se sicer liberalci na vse kriplje, toda ker ti ljudje danes nikjer nič ne pomenijo, se tudi ministrstvo in poštno ravnateljstvo ni nič oziralo na njihove podpise. — Grajska pota se odpro javnemu prometu. Na gradu bode imel neki Dunajčan restavracijo in kavarno. Najemnine plača za dve dvorani in kuhinjo 2500 K. Če se mu bo izplačalo, je njegova stvar.
g Iz Dravelj. Velika nesreča jc zadela pretekli torek v Zapužah Španovo hišo. Posestnik Andrej Berlic, star 64 let, je šel s sinom Francetom v gozd po steljo. Nazajgrcdc je prišel oče po nesreči pod voz, da ga je zadnje kolo tako močno pritisnilo za vrat k tlom, da je bil takoj mrtev. Pokojni Andrej je bil brat preč. gospoda svetnika župnika v Srednji vasi v Bohinju. Nesrečni družini ter gospodu svetniku, ki mu je umrla pred kratkim sestra in sedaj brat tako žalostno končal, naše odkrito ,'iožalje! — Zidava nove dvorane v Dravljah lepo napreduje; ko bo dogo-tovljena, potem se l:>o začelo pri nas novo življenje! Bog daj svoj blagoslov! — Umrl je v Kosezah cerkvenik in posestnik Fran Ahlin. Naj v miru počiva!
g Iz št. Vida nad Ljubljano. Ni ga bolj zavrženega človeka v naši fari po sodbi liberalcev, kakor naš preč. gosp. župnik Valentin Zabrct. Dan za dnevom vlačijo njegovo osebo po svojih umazanih barabskih listih. Kaj pa jim je storil gospod župnik? Nič drugega kakor to, da se strogo drži svojega duhovniškega poklica, da je sovražnik liberalnih listov, saj to je njegova dolžnost! Gospod župnik! Bolj ko Vas bo svobodomiselna in liberalna svojat sovražila, bolj Vas bomo mi ljubili, ker vemo, da ste na pravem mestu! — Sokoli so kup'li Kremžarjevo hišo, iz katere so pa, pijani veselja, kmalu potem neki večer sami polkna pobrali ter razmetali po cesti. Res lepa banda! — Nedavno se je neki sokol hotel ženiti; kor ni imel denarja za pohištvo, si ga je hotel prilastiti nepoštenim potom. Šel je ter na »Gričku« vlomil iz navade v hišo ter znosil vse pohištvo v stanovanje na Poljane. Roka pravice ga je zasačila in mu tuje pohištvo zaplenila.
Liberalni »ženin« pa še sedaj čaka neveste in pohištva.
g Iz Pernič. Pri nas je nekdo, ki je bil že v Ameriki, in se je tam tako silno »izobrazil«, da pri nas vidi vse narobe; tu je vse samo mala živina in teleta. Ta človek, kateremu se menda vsled hitre vožnje iz Amerike še vedno vrti po glavi, naj si zapomni, da to, kar se njemu vidi narobe, je on prinesel iz Amerike, Takih »apostolov« pa naše ljudstvo ne mara in jih je kmalu do grla sito!
g Tržiške novice. Po dolgih petih mesccih, odkar so bile občinske volitve za trg, je vlada šele rešila ugovor Nemcev proti volitvam. Razveljavila je prvi razred, ki bo moral v kratkem še enkrat na volišče, ter zavrgla mandata dveh zastopnikov krščanskega delavstva, Vidica in Dečmana, in sicer radi napačnih poročil, ki jih je dalo trško županstvo vladi o službah imenovanih mož. Slavna vlada bi bila morala po-izvedeti pri delodajavcih Globočniku in R. Mallyju, kako je razmerje med njima in Vidicem ter Dečmanom, in prepričala bi sc bila, da se more prvemu odpovedati služba šele v onem letu, drugi pa je poslovodja v strojarni, torej nista ne dninarja, ne posla, kakor je vlada tolmačila. Toda o tem bo govorilo upravno sodišče na Dunaju, ki bo brez dvoma popravilo krivico, storjeno tržiškemu delavstvu. S tem ugovorom so Nemci pokazali vso svojo pravo ljubezen do delavstva. Najprvo so volili Vidica in potem se pritožili proti njegovi izvolitvi. Najbolj žalostno pri tem je, da se socialna demokracija druži s takimi »delavskimi prijatelji«. — Prihodnjo nedeljo bo ob pol 8. uri zvečer v društvu sv. Jožefa velczani-mivo skioptično predavanje »Lurški čudeži«. Krasne slike bodo to poja?nje-valc. Vabimo k obilni udeležbi. Vstopnina navadna.
DC3ra:r3C3CZlE=iC2ICC3C3C3C3C3C=lCaa
jj Dolenfs&e nooice |jj
DaaaniaaaDČ3aaaa5ni]
d Iz Žužemberka. Ravno za velikonočne praznike je pri nas smrt opetovano posegla s svojo kruto roko v nekatere družine ter jim namesto vesele aleluje prinesla bridko žalost. Na Veliki petek je mrtvoud zadel Marijo Mrvar, ženo posestnika iz Cvibla. Mož jo je pustil popolnoma zdravo doma, ko je odšel v cerkev k sv. opravilu. Ko se je pa vrnil domov, jo je našel nezavestno na tleh. Brž je poslal po zdravnika, toda kljub njegovi pomoči je umrla še listi dan, ne da bi se bila zavedla. Zapušča žalujočega moža, ki je izgubil v njej tako nenadoma dobro ženo in skrbno gospodinjo. Ravno na Veliko nedeljo pa je izdihnil svoje mlado življenje Jožef Kuhelj, posestnikov sin iz Trebče vasi, zvest in dolgoleten član tukajšnjega izobraževalnega društva. Morilna jetika ga je položila v grob v najlepši starosti ter z njim podrla krepko oporo priletnih staršev, ki sta sedaj ostala čisto sama, ker so se drugi otroci že prej razkropili po svetu. Ranjki je bil jako iz-
7'
vrsten mizar, zato ga bo tudi okolica težko pogrešala. — Nekaj dni pozneje smo pa pokopali Elizabeto Urbančič iz trga, pridno in skrbno ženo ter vzorno mater, kakršnih je malo dandanašnji. Menda ni bilo nikogar, ki bi bil ranjko poznal, da bi ne bil rekel, ko ji je zazvonilo: škoda jo je! Naravnost ginljivo je, kako je pokojnica cenila izobraževalno društvo in s kako vnemo je pošiljala svoje sinove vanj. Še na smrtni postelji je prigovarjala mlajšemu, naj redno zahaja k društvenim skušnjam, četudi ga je težko pogrešala doma, ker ji je stregel v bolezni. In še na predvečer svoje smrti, ko je žc čutila kako iztega smrt po njej svojo koščeno roko in od slabosti ni mogla več govoriti, je z očmi in znamenji izražala sinu, ki ga je prišel tovariš prašat, če gre k skušnji, pa se je ta branil iti od umirajoče matere, svojo željo, naj gre, kar je ta s solzami v očeh materi na ljubo tudi storil. Pač junaška mati to! Počivaj sladko, zlato srce! — Hranilnica in posojilnica je oddala letos iz svoje drevesnice nad 1300 jako lepih drevesc. Veselo znamenje, kako se je zanimanje za sadjerejo v naših krajih oživilo, in to ravno potom te drevesnice, ki za nizko ceno in večkrat v lastno izgubo že dolgo vrsto let preskrbuje okraj z izvrstnim drevjem. To pot je šlo največ drevesc v dobrniško faro, znamenje, da je tam z novim letom in novim župnikom zavel tudi nov in svež veter gospodarskega zanimanja i.t napredka. — Lepe piruhe je preskrbel naš vrli poslanec g. Vehovec svojim volivcem v žužember-škem okraju. Na njegovo prošnjo je vlada občinam našega okraja dovolila 9000 kron podpore za popravo občinskih potov. Prav prilegla se bo. ta podpora, zato bodo gotovo vse občine g. poslancu iz srca hvaležne!
— Požar na Velikem Vidmu pri št.
L-orencu. V soboto, 27. t. m. se je vnela brst pri Ogrizkovih svinjakih na Velikem Vidmu. Oh hudem vetru se je ogenj precej razširil na svinjake, odtod na hlev in hišo. Veliki Videm šteje 16 številk samih revnih posestnikov, ki so na hribu drug k drugemu stisnjeni. Vodo imajo le v par kapnicah in lužah na sredi vasi. Nevarnost je bila velika, da bo šla cela vas. Ogenj se jc razširil na Smoličevo hišo, katero so skušali začetkom braniti, pa jo je ogenj iz Ogrizkovega hleva od spodaj prijel. Bližnje hiše so namočili, možje so po lestvicah splezali na strehe. Podrli so Smoličcv svinjak in deloma malo Kise-tovo poslopje. Zurmičeva hiša se jc že vnemala, pa so jo z veliko požrtvovalnostjo vendar rešili. Veter je pa odnesel ogenj na kozolce, ki so oddaljeni 100 do 200 m. Tam sc ljudje niso ognja nadejali. Zgorelo je vse. Ko je prišla požarna bramba iz Velike Loke, je omejeni ogenj kmalu zadušila. Pogorela sta dva gospodarja popolnoma, hiša, kozolec, hlev, pod, svinjaki orodje in vsa obleka. Dvema so pa pogoreli kozolci. Pri Ogrizkovih so zgoreli tudi 3 prašiči, čevlji in žito. Stari Smolič je bil zavarovan za G00 K. Drugi za male vsote. Župni uradi sc prosijo, da napravijo zbirko za uboge pogorelce in pošljejo na župni urad milodare. Vsak, 8i
kdor more kaj utrpeli, naj da kaj malega potrebnim siromakom.
d Iz Tržišča. Pred letom smo imeli pri nas pasji kontumac, ker jc baje par psov steklo. A letos so se pa pokazali vsi znaki pasje stekline pri dopisniku »Slov. Naroda« v predzadnjih par številkah. Pa kakor stekel pes jo bo od-kuril tudi dopisnik, če bi mu hoteli dati nagobčnik. Stekel pes beži kar tja v en dan in popada, kar mu pač pride pod zobe. Tudi dopisnik popada vse od kraja. Zaletel se jc s svojo butico v fantovsko društvo Orel, kateremu predbaciva, da ima same odrasle šolar-čke v svojih vrstah. Ozri se malo na svoje »sove«, in ugledal boš med njimi celo pastirčke stare po trinajst let. Oblajal je tudi g. župnika, da je poslal nekrščenega otroka domov, kar je zopet laž. Rad bi bil pa olepšal osebo Je-lenčcvega Toneta, ker ni bil sprejet za krstnega botra. Prav je! Saj pravijo liberalci, da je treba »farovže« zabiti. Pa kaj takega dosedaj še niso zahtevali liberalci, ampak anarhisti. Vidi pa se, kako si žele portugalskih razmer. Saj se liberalni Tone morda spominja, kaj je nekoč nekdo rekel: »Jaz, če bi bil prav že tako shiran, da bi samo po eni nogi hodil, pa če bi bila vojska nad »farje«, bi bil jaz prvi!« Hudo se tudi plužijo naši liberalci za sokola. Posebno pa Tone. Obljuboval jim je, da jim bo kar sam kupil uniforme. Ko pa jih je nekaj dobil na svojo stran, jim jc povedal, da naj mu nosijo vkup kron-ce. Pa tudi oček Tine je hudo vnet za »sove«. Kakor v starih časih pastirji za kravami, tako tuli na nek rog in kliče vkup »sove«, čedna družba to! '
d Št. Janž. Velikonočni ponedeljek je Vinko v Kamenškem v svoji zidanici li Knezu povabljenim fantom in možem S. L. S. šiloma kljub odklonitve nudil svoj vinski pridelek, ka.tero gostoljubnost jc takoj v svojem liberalnem govoru večRrat oponosil. Brez opazke! — Ta gostoljubnost je seveda v zadnjem »Slovenskem Domu« prišla v maščevanje, o čemer tu omenimo samo tole: Vinko in njegova Ančka se rada pri vsaki nasprotnosti kot prva vsiljujeta, naj šc tudi sedaj kot najboljša izvedenca v Knezovo vinsko pre-šo svoje nosove vtakneta, ker je na isti zadnji le Vinko sedel. Bcc iz Kamen-škega kot sokrivec bode stvar izpričal, in Božo kot kalski »ban« bode pa razsodil in tako bo liberalni fekalijski duh razkrit. Po nekem pregovoru — so menda že šentjanski liberalni pristaši s tem končali svoj konec ... Fej!
d Velike Lašče. Na sv. Jožefa dan povedal mi je prijatelj Giacomo v Pred-strugah, da me je neki dobrepoljski vsevedež prav po liberalno napadel v lističu »Slov. Dom«, ker baje odiram Dobrcpoljcc ter da sem Brdavsovi Mici za eno vožnjo na Videm, porabivši tri ure, zaračunal 70 kron. Nato sem jaz vprašal pri treh ali štirih naprednja-kih po omenjeni številki, pa zaman. Ravno dotične številke ni bilo nikjer več najti. Povedalo se mi pa je, da je v dotičnem dopisu najmanj tri četrtine
lažij, in ker v tukajšnem okraju nikdo nič ne d& na pisarenja liberalnih listov, se tudi jaz nisem dalje več za to brigal' V teh dneh sem pa dobtl iz domačega kraja dvoje pisem, iz katerih jo razvidno, da nekateri mojih znancev iu sorodnikov na Notranjskem še verjamejo lažem liberalnih listov, zato sem sklenil stvar pojasniti, kakor se v resnici dogodila. — Čclofigovi ljudje na Vidmu kličejo — ker jo to bol j imenitno — zdravnika iz Ribnice, ne pa iz Velikih Lašč, ker so te samo vas, Ribnica je pa trg. Kadar sc hočejo pol sobno spodnesti, gredo pa v Kočevje ali kličejo zdravnika iz Ljubljane, ker. to so mesta. Tako je navadno. Drugače je, če je sila, tedaj je dober itidi zdravnik iz Velikih Lašč. Tako jc bilo tudi v tem slučaju. 25. januarja t. I. me zbudi ob pol 11. uri ponoči ČelofiKov uslužbenec z dopisnico, v kateri me Marija Čelofiga - Brdavs v nemščini prosi, naj takoj pridem k njenemu težko obolelemu sinčku. Moji ženi sc je pa zdelo, da nc more biti vse v rodu, in kot ženske sploh, je tudi ona slutila naprej, da se to ne bo dobro končalo, zato ,»ii jc svetovala, naj nikar no hodim, ker kamor hodijo podnevi, naj gredo pa še ponoči. In kot se jo pozneje izkazalo, je imela tudi prav. Jaz sem vendar storil svojo dolžnost, se prošnji odzval ter se odpeljal v tomno, deževno noč. Na povratku bi se bila sigurno zgodila velika nesreča pri Zad-nikovi jami, čc bi jaz ne bil vajen konj. Lahko torej trdim, da sem do-tično noč rešil Čelofigovim sinčka, hlapca, konje in voz. Vrnil sem se domov ob pol 4. uri zjutraj, porabil sem pet. nočnih ur, katere se morajo po najnižjem ceniku zaračunati dvojko, torej 10 ur. Na prošnjo Marijo (U lo-figove-Brdavs sem popoldne istega dne napravil še en obisk, za. kar sem porabil tri tire. Pri tej priliki sva so domenila s Čelofigom, da bo treba še enkrat bolnega dečka obiskati. S tem namenom sem se peljal čez dva dni v, Dobrepolje. Na postaji sva se sešla z dr. Schiffrerjem iz Ribnice ter se zmenila. da sva oba namenjena k istemu bolniku. Povedal mi je, da je bil ludi on že dvakrat tam. On ni vedel za mojo obiske, jaz pa ne za njegove. Vrslila sva se pa tako: dr. Schiffrer v sredo, jaz v noči od četrtka na petek, v pelek zjutraj zopet dr. Seh. in v petek popoldne jaz. Da tej komediji koncc napravim, sem krenil v drugo smer in drugi dan poslal ratčun Mariji Celofiga-Brdavs. Za to pot sem porabil zopet' tri ure, skupaj 16 ur. Po najnižjem ceniku se mora računati od ure 4 krone, 16 ur 64 kron, dvakratno vbrizgljanjc 8 kron, poslana zdravila 3 krone, skupaj 75 kron. Računal sem pa sanin 70 kron. To je tisto odiranje, katero tako razburja usmiljeno srce lažnjive-ga vsevedeža. Opoldne sem jaz račun poslal, zvečer sem že zvedel, koliko govorjenja jc vsled mojega, baje pretiranega računa nastalo. Ker se jn to nadaljevalo ccli teden, sem bil primoran na to opozoriti pismeno Marijo Čclofiga'
Brdavs. Razun te ni nihče drugi vedel jic (i računu nc o pismu, iz česar lahko vsak spozna, s kako finimi ljudmi mo-ril' imeti Včasih človek opravka. Nato ,)',! je ona poslala naračunjenih 70 K, katere sem pa po vsevedeževem napadu v »Domu« vrnil. Pred leti je bil k istemu dečku klican še en zdravnik iz jjuMjane, in ta je zaračunal za obisk, porabivši 7 ur, tudi 70 kron ali 10 kron za uro in to za navadno preiskavanje. Povrh ga je moral Čelofiga še v Ljubljano odpeljati, za kar se mora računati najmanje 20 kron. In takrat ni nihče črhnil besedice o pi-etiranem računu ali celo o kakem odiranju. No, saj se poznamo, zdravnik iz Ljubljane jc bil liberalnega mišljenja, jaz sem pa somišljenik S. L. S., zato le z loparjem po meni, četudi nisem računal 10 K od ure, ampak samo 4 krone. Kako vse drugače se je obnašal cigan Franc tam na bregovih zelene Kolpe, ko sem mu svoj čas ženo ozdravil! Povrh plačila mc jc še na botrino povabil. Pa kaj Como, Franc je bil le od vseh zaničevani cigo. — Na napade radi moje agitacije se ne bom prerekal, saj veliko-laški liberalci sami predobro vedo, če bi oni tako malo agitirali kot jaz, bi sploh še v klobuk ne prišli. — II koncu svetujem vsevedežu, naj se drugič, ko so bo pripravljal zopet h kakemu čeč-kanju, dobro pokadii z oslovsko štu-pico, ki je zadnje čase postala čudo-tvorna proti oslovskemu kašlju, da se mu od lažn ivih dopisov prezgodaj ne bodo možgani zmehčali. — Dr. Raz-nožnik.
d Dragatuš. še en dogodek iz zadnjega volilnega boja. Kakor smo slišali od naših poslancev samih, jc šla liberalna nadutost tako daleč, da so najeli par pijanih barab, ki so s kolmi čakalo za nekim plotom ob cesti, koder hi sc morala pripeljati poslanca Jarc in Dormastia na volilni shod. Ta dva sta bila pa o tem še o pravem času obveščena. Ravnala sta se po pregovoru, da se jo dobro ogniti pijancu tudi s sene-nim vozom. Poslala sta svoj voz naprej, sama sta pa krenila po bližnjici. I ako morajo torej liberalci svojo kre-pano politiko že s kolmi podpirati!
d Semič. Zadnji petek smo imeli semenj. Bilo jc silno veliko živine od vseh krajev, kupčija je bila pa slaba. Cene so neprimerno nizke. — Kljub leimi_ vlada pri nas draginja. Goveje meso je pri nas že dolgo časa za 20 vinarjev dražje kot v Metliki. Tam stane 1 kg 1 K 40 vin., pri nas pa 1 K 60 vin. vsled tujskega prometa so se v zadnjem času cene sploh podvojile. Primeroma najdražje je postalo mleko. 1 liter stane 36 do 40 vin. Ali se ne bi (ala ta stvar kako urediti? Saj ubogi delavci morajo svoj denar težko zasluziti. — želi ,se dalje, da bi se zavzeli '»prodajni krogi, da bi se cenila škoda P(> zadnji zmrzlini in bi se davek odpisal. — Metliški zdravnik dr. Weibl, je dozdaj vsak teden enkrat tu v Semiču ordiniral, se je baje začel upirati, da ne bo več sem hodil, ker ima nak preveč posla. Gotovo, človeško
moči so omejene. Iz tega pa ne sledi, da bomo mi Semičani zdaj brez zdravniške pomoči, ampak kjer ena moč ne zadostuje, naj se pa še druga privzame. Naj bi se v Semiču vsaj začasno nastavil kakšen zdravnik. Pri železnici je na tisoče delavcev, pa v slučaju sile brez vsako zdravniške pomoči. Kaj poreko k temu višje oblasti?
d Iz Višnje Gore. Dne 17. aprila t. i. se je vršilo posvetovanje glede razširjenja štirirazredne ljudske šole v Višnji Gori. Na povabilo c. kr. okr. glavarstva iz Litije, zbrali so se bili vsi občinski zastopi všolanih občin, kakor tudi krajni šolski svet. Bilo je zbranih nad 50 mož; na dnevnem redu je bilo, ali naj se razširi štirirazredna v petrazredno ljudsko šolo, ali naj se ugodi prošnji, vloženi po županstvu občine Leslcovec, namreč da bi otroci iz oddaljenih vasi, kar je nad 4 km, obiskovali le trikrat na teden šolski pouk. Razen župana iz Drage so glasovali vsi za prošnjo, vloženo po županstvu ončine Leskovec. — Ravno ta dan so obljubo storili starc-šinjci občine Leskovec in je bil za župana izvoljen Matevž Perme, posestnik iz Mlak, za I. svetovalca pa Martin Ceglar, za II. Anton Dremelj, za III. Anton Zupančič, za IV. Jožef čoč.
d Vače. Na kmetih zlasa gospodar svojega pastirja, če je vsled zanikar-nosti kaj popasel. Kadar pa pri nas ovce in jagnjeta skalijo volkovom vodo, tedaj sem pa jaz vsega kriv. Vest mi sicer ne očita, da bi dajal potulio članom društva in Marijine družbe, a naprednjaki tako pravijo, pa naj imajo svoje veselje! Saj so morali v starem Rimu biti kristjani krivi povodnji, potresa, požara in drugih nesreč, pa so le prestali. Ko je pred leti skoro cel trg Vače pogorel, so morali naši somišljeniki kar tiho potrpeti in še vprašati niso smeli, čegavi otroci so zažgali. Videl sem lani na pustni torek, ko so ravno napredne maškare na trgu pred cerkvijo sramotile poroko ter kakor letos nemoteno kršile kaz. § 303., kako je visoko iz Lukctovcga dimnika začel švigati plamen in so letele iskre na vse strani, pa je vsak vedel, da je to nesreča, za katero napredna stranka ni odgovorna. Sedaj bi pa jaz rad vedel, kaka zveza je med ognjem, ki je nastal veliko soboto v našem božjem grobu, in pa med našim društvom? Ker se je o tem ognju širilo toliko lažij, zato no-jasnim zadevo onim, ki imajo zdrav razum in pošteno srce. Prerekati sc z našo napredno stranko, ki je pri zadnjih občinskih volitvah zmagala s pooblastilom takrat že skoro poldrugo leto mrtve osebe, se mi ne zdi častno. Torej preko stranke večine enega, a mrli-čevega glasu k stvari! V naši župni cerkvi so leta 1864 postavili božji grob, ki je stal v tovarni ravno 466 gld., a leto pozneje so za ceno 140 gld. naročili šc dva stranska čuvaja, tako da je z vožnjo in postavljanjem stal okoli 1400 kron. Božji grob je sestavljen iz steklenih mozaičnih transparentov. Če ni steklo zaprašeno in zakajeno ter se zadaj prižge 200 oljnatih svetilk, je svetlobni
učinek izboren, dasiravno nima ne umetniške in no starinske vrednoti. Take božje grobe iz isto tovarne imajo na Kranjskem na Črnučah, v Št. Petru, Št. Juriju, Planini, Komendi in drugod. Vsako leto so ga pri nas lepo razsvetlili, a skozi 48 let sc ni nikoli vnelo, zato tudi ni bil nihče nastavljen za drugo, nego da jc od časa do časa malo popazil in olje prilival, kakor se tudi nikogar ne nastavi za čuvaja, kadar se na velikem oltarju prižgo vse sveče. Zadnjo veliko soboto, dobro uro pred vstajenjem, ko je bilo še malo članov našega društva sploh v trgu, so molile nekatere članice Marijine družbe Najsvetejše pri božjem grobu. Iz neznanega vzroka se vname en steber iz lepenke. No naprednjaki, ampak štiri naše dekleta so letele takoj po vodo, brez vo-. de bi pa sto čuvajev nič ne opravilo. Prva in glavna zasluga gre toli zavida-nim članicam Marijine družbe, ki so vodo donašale. Krivda pa nobenega naših Orlov ne zadene, o čemur se je sodišče dovolj prepričalo. Zgorel je pa samo tisti steber in zadaj neka zagrinja-la, vse drugo je ostalo. Naša »Vzajemna zavarovalnica« v Ljubljani je vso škodo pravilno cenila in takoj do vinarja izplačala, pa bo božji grob zopet lep kot nekdaj. Da je bilo na tisoče in tisoče škode, ta je pa tako bosa, kakor pravljica o kaplanski njivi. Ker so naprednjaki ravno po naših fantih padli s tako slastjo, so pred svetom pokazali, da ž njimi ni mogoče sodelovati. Ljudje božji, kdo se bo ' pečal s takimi, ki niso zmožni boljše politike, nego jo uganjajo, kadar je kak izkvar-jen paglavec v šoli kaznovan? Gasilno društvo imajo sami v zakupu. Brizgal-na je last trga. Pa sem imel lani cele tedne priliko opazovati, kako se je veter igral z vratmi gasilnega doma. Če je bil zadnjič res ves trg v nevarnosti, zakaj pa ni bilo ne duha ne sluha o brizgalni in gasilnem društvu? Ali je samo takrat organizirano, kadar prosi za podporo na deželni odbor? Če se načelnik trškega zastopa za društvo ne briga, bi bil po mojem dolžan župan skrbeti, da je v času sile brizgalna takoj na razpolago. Kadar so naprednjaki sami krivi, pa na nas kriče.
Fr. Majdič. d Šmartno pri Litiji. V nedeljo, dne 28. aprila, popoldne se je na cesti pred Domom učil na kolesu Janez Re.pov3, vajenec pri g. Rusu. Ta čas mu pride nasproti v diru neki voz. Fant se ni znal naglo umakniti, je zavozil prav pod konje, ki so ga težko poškodovali na glavi in po životu. Prepeljan jc bil v bolnišnico in je upanje, da še okreva. Ponesrečeni je prav priden član Orla.
d Popotnik iz mirnske doline. Pa jo bom zopet enkrat udaril po dolini! Toda danes narobe, od Sv. Trojice navzgor. Boštanjski liberalci so silno veseli svoje zmage, pa klaverna je; šs ena taka bitka, pa bo vse tepeno, kar služi pod liberalno zastavo. Vrlo so se mi dopadli pri Sv. Trojici Orli. Kako lep je bil prvi nastop za velikonočno procesijo in potem skupno sveto oblia-
gilo. Stariši, tukaj glejte, da naša društva žele mladino osrečiti na duši in itelesu. Sokolom sv. spoved in sv. obhajilo še mar ni, še norčujejo se iz svetih zakramentov, če ne verjamete, pa pojdite v Št. Janž vprašat. Sploh bi ljudi V Št. Janžu vprašal, kaj pa mislite? Tistih par petelinov se postavlja kakor bi jedli učenost iz škafa, vi ljudje jih pa ubogate, jim služite in ste liberalcem sužnji. Pri različnih sejah kimate liberalcem, a liberalci žanjejo in se dobro imajo. Sedaj bodo v Št. Janžu nekateri dobro rojeni, ker se je vzelo organistu 80 K plače. Za 200 K vam bodo norci orgljali, ne pa organist! Namesto da se vtikate v cerkvene zadeve, raje poglejte, kake so ceste. Par liberalcev bo vse izvozilo, vse ceste pokvarilo, plačal bo pa kmet. Ne boš! Kmetje v občinskem odboru: naklado na cesto! Kdor jo rabi, naj tudi plača! Kdo je za takim početjem, vemo dobro; bo že prišel sodnji dan! V Gabrijelih je sova naredila gnezdo, pa ne vem, bodo najbrže sami klopotci ali se pa izvalili sami kavelj-ni. Na zdar! — V Mokronogu je vse bolj tiho; zidali bi radi, pa denarja ni. Glavna posojilnica še tisto malo, kar ima pri kmetu, tirja, zato da bo kmet plačal velike stroške, ko se je vknjižilo in izbrisalo. Ko so ustanovili Glavno posojilnico, so gnali tak vriš, kakor kura, ki znc°c prvo jajce, in sedaj pa tirjajo denar na vse pretege. Sedaj spomladi naj se pusti kmet v miru. Mokronoški šoli pa moram že to povedati, naj stra-huje bolj dečke; posebno iz Laknica in Sv. Vrha je veliko pretepačev. Kmetje v mokronoški okolici se mi dopadejo; jasno spoznajo, da je liberalec najslabši človek na svetu. No, čudnega ni to nič, saj imajo v trgu precej takih vzorcev. Zato mi pa Št. Hupert manj dopa-da. Sedaj se pripravljajo za občinske volitve, pa možje drže z liberalci, boje se jih, na rokah jih nosijo kot bolno dete. Bolan je liberalizem, a ni vreden drugega kot smrti. Zato, možje, proč z liberalci, pomedite, da bo pokalo! Niti enega liberalca ne sme biti v novem občinskem odboru! — »Maščevalec« se podpisuje neko revše v liberalni cunji, na poti. ko hodi proti Malkovcu, pa šteje štante župnikovega kozolca. Ne bi odgovarjal na njegove čenče, to ima pa prav, če pravi, da bo kmalu liberalni popotnik zginil iz doline. Da, kmalu, čez par mesecev. Srečno pot pa pamet v drugi službi. — št. Rupert in Mirna sta dobila nove organiste. Posebno fantje naj se oglase za petje. Žalostno je, da so na Mirni ustavili promet s premogarco; upamo, da zopet v kratkem začno.
, (1 Črnomelj. Volitve v mestni občinski zastop so sedaj konečno zaključeme IV torek, dne 23. aprila, popoldne je bila volitev župana in svetovalcev. Škoda, da niste videli te dni naših liberalcev! kako so nervozno tekali sem in tje. Pri dopolnilni volitvi štirih odbornikov tretjega razreda dne 11. aprila so zmagali s tremi kandidati. S pomočjo Kam-bičijancev, to je ljudi, ki le selie iščejo in drže zdaj s to zdaj z ono stranko, so 72
prodrli z večino treh do desetih glasov. Naših kandidatov je bil pa vendar izvoljen tudi eden. Tisti dan so liberalci slavili svojo »slavno« zmago pri znanem mesarju Skubicu in na ramah nosili svojega Puhka; on je pa kot prihodnji župan dajal obilno za vino, da je bil sijaj na obrazih še večji. Čeprav so liberalci šteli svojih odbornikov le osem z Lacknerjem vred, ki je bil izvoljen od obeh strank, našili odbornikov pa deset, so vendar mislili, da bo župan njihov. Upali so, da bodo kakega našega odbornika dobili na svojo stran. A so se urezali. Naši odborniki so kakor en mož stopili skupaj in si dali roke, da držijo skupaj. In to svojo moško besedo so tudi držali trdni kot skale do županske volitve. Liberalci so postavili za svojega županskega kandidata gosp. Lacknerja. O tem gospodu mi do zadnjega nismo vedeli, čegav je. Zato je bil tudi povabljen k zaupnemu sestanku naših odbornikov. In glej, prišel je in tam vsem dal roko, da drži z našimi. A bil je že kandidat liberalcev! Ta-lco so liberalci mislili priti do zmage s prekanjeno liinavščino. A naši so to zvijačo spregledali in liberalce takore-koč polili z najbolj ledeno vodo, ko so izvolili za župana v splošno veselje vseh Črnomaljcev g. Josipa Doltarja in tudi vse svetovalce odločno naše stranke. Lackner sedaj niti svetovalec ni. — Tako je v Črnomlju res prijetno. Liberalci so mirni in tihi; moramo jih pohvaliti. Joj nam, ko bi bili oni zmagali! Naši ljudje so pa tako vedno dostojni, odločni sicer, a brez sovraštva. Pri nas vlada po dolgih letih, hvala Bogu, veselje. Pričelo se bo veselo in vneto delo za mesto.
□acucaar-icncaatzscaK^iE-incziczia
□
□ □
notafske siauice
o □
□
n Ustje pri Vipavi. Tukaj bodo občinske volitve dne 12. maja t. 1. Do zdaj tukaj liberalci neomejeno gospodarijo v vseh zastopih. Večina se drži liberalcev in liberalnih načel, dasi nimajo liberalci sicer pokazati nobenega uspeha. Pri nas je namreč silno zanemarjeno v marsičem — res liberalno. Zakaj se tu tako krčevito drži liberalizem, je težko povedati, najbrže bo vzrok globoka nevednost. Kamor pogledaš, vse zanemarjeno! Poglej občinska pota — mar niso zgled, kako liberalec skrbi za občni blagor? Še pri belem dnevu si lahko noge polomiš na liberalnih potih. Če pa le malo dežuje, pa zopet same mlakuže. V slabem stanju je šola in župnišče. Streho na žup-nišču že popravljajo 25 let, pa še danes v resnici ni popravljena, in pri vsakem deževju teče v podstrešje in sobe. Župnišče še drvarnice nima — res lepe razmere! Vrata na pokopališče žugajo se vsak čas podreti. Vodnjaki so občinski — pa občina zanje ne mara torej niti svoje lastnine nc mara, ne mara je pa radi par liberalnih glav. Koliko
jc bilo že prepira zaradi vode in vod, njakov — še bolj pa zaradi suše! Dokler so namreč vodnjaki polni vode, je žc še in se ne vpraša veliko, Cegavi so in kakšni so ter koliko stanejo; toda ko začne vode primanjkovati, potem je pa vojska, hujša kot zdaj med Lahi in Turki, le krvava ni tako. — Kadar je treba tukaj podpore za kakšno pametno stvar ali osebi S. L. S., takrat imajo vsi liberalci gluha ušesa in se vedno izgovarjajo, češ, da ni niti vinarja v blagajni; za liberalce je pa-vedno dovolj denarja. Občani tu prosijo podpore in po večini so je ros potrebni, toda na drugi strani pa denar naravnost skozi okno mečejo. Pomislite: taka mala in revna občina, ki ima ne-kaj nad 400 ljudi, pa priredi tri nedelje povrsti ples! Kljub navdušenosti za ples pa imajo fantje baje vsak po 50 K izgube. Odloki okrajnega glavarstva ia dež. odbora ne veljajo nič; tukaj je vse, kakor hočejo liberalne glave. — Cerkev je tukaj silno revna in manjka ji mnogo notranje oprave — pa kdo bo še dal za cerkev pri današnjih slabih dohodkih — za godce se je spravilo skup v par dneh 200 K. — Vidite, g. urednik, takole se nam tu godi. Glavno be-sedo ima še vedno liberalec, »klerikalec« naj sc lepo skrije in bodi tiho! — Oh, Ušani, kdaj boste izpregledali vse liberalne spletke? Vedno in vedno vas vlečejo in farbajo, in vi ne veste ali nočete razumeti, da vas imajo le za norca. Pota se popravljajo le ob volitvah —' pa so vedno enako zanemarjena, da čedalje slabejša, in vi ste zadovoljni in veseli in vsi srečni, da vam Nace ali Bratina ali Kalin le namigne. Pogle j ta vendar, kaj da so liberalci za vas dobrega storili in napravili — in potna jih sodite — po njih delih. Dela pa so slaba ali jih pa sploh nič ni, vsaj dobrih ne — in zato tudi od liberalcev nič dobrega nimate. — Zdaj ob volitvah imate priliko, da se že tudi vam zasveti in se znebite gnjilega in lažnji-vega liberalizma. Na noge! Ali ni sramotno, da je Ustje še edina liberalna' občina na Vipavskem. Tudi vi recite, kakor drugod, ne maramo liberalnih očetov in nc liberalnih jerobov — mf hočemo v občini sami gospodariti po krščanskih načelih.
n Iz Idrije. 1. maja 1898 se je tU ustanovila Vincencijeva družba za podporo revežev. Sedaj bode nastopila' 15. leto svojega delovanja. y 14 letih' nabrala je 19.941 K 30 vin., katere je večinoma razdelila v živilih, le malo se je plačalo v denarju za stanovanje alf za obleko. Skromen je bil začetek, a' lep uspeh! — Naši nasprotniki so se spravili na nas z denunciranjem in tožbami pri sodniji. Naj je kak dopis, ki kaj neljubega graja, hitro se zmislijo: tale je pisal, ter ga trgajo po časnikih, da bi ga predstojnikom očrnili. Prf zadnjem delavskem shodu je neki rekel rudar Batagelj: »Za vsako malenkost bomo tožili.« ' In res je bila tožba-Medklic je izgovoril naš pristaš, in ž«1 je radi tega obsojen na 70 kron globe. Drugi je govoril stvarno, a reklo se je,
podiral jo veljavo protigovornika in liajdi v zapor radi toga. S takimi sred-sl\ j bodo še bolj odtujili nasprotnike. a tudi trezno misleči njih stranke bodo spoznali, da tako ravnanje ni iinicniiio med tovariši, delavci. — Te dni nas je zapustil okrajni zdravnik dr. indra. Odšel jc na novo mesto v Kosiaiijcvico. Tu jc bil kot zdravnik prav ])riljubljcn, kajti je zelo pridno ohiskuval bolnike, ni delal razločka med premožnejšimi in reveži. Kako je še za zadnje skrbel, priča najbolj to, da je oh svojem slovesu iz Idrije daroval 25 kron Vincencijevi družbi za podporo |)ohiikom-revcžcm. Obilno uspeha mu želimo v novem delokrožju! — V soboto se jc ubil 18 letni ključavničarski pomočnik Anton Majnik. Šel je s kolesom z dvema tovarišema v Crnivrh opoldne. Vračali so se že ob 3. uri popoldne domov. Po serpentinah navzdol je vozil prvi in precej naglo. Najbrž mu je kolo spodrsnilo, ker je padel čez zidano škarpo na cesto in tako nevarno zadel z glavo ob kamenje, da je bil takoj mrtev. Bil je zelo mirnega značaj;). in ko se jc izučil ključavničarstva, je vklopil pri tukajšnji elektrarni kot pomočnik. Edino veselje mu je bila vožnja s kolesom, in ker je menil, da im;i kolo popolnoma v svoji oblasti, jc pri tem našel zgodnjo snirf.
i. Goče. Dne 25. aprila bilo jc klicanih več mladeničev pred c. kr. okrajnega glavarja radi nesramnega govorjenja proti goškemu gosp. župniku in sploh proti bom duhovnom. Na uradnem dnevu so priče izpovedale, da so fi nil.i.i' .;("• i (»ko nesramne besede govorili, da jih okrajni glavar ni mogel ponavl mi. Zapora so dobili od treh do osem dni. Bog dal, da bi ti mladeniči izpn videli, v kateri stranki se more človek izobraziti in v kateri poživiniti.
n Iz Rovt pri Logatcu. Izobraževalno društvo je priredilo v nedeljo, dne aprila narodno igro »Stari Ilija Pokazalo se je, da društvo napreduje. Vloge so bile dobro razdeljene. Pri nekaterih bi bilo le, želeti, da bi se besedilo bolje naučili, da sc nc bi slišalo prišepetavanje. Tudi petje je bilo povoljno; zlasti pa nam je ugajalo igranje na tamburice. Glede iger mešanih vlog bi lnilo želeti, da se izbirajo igre primerne priprostemu ljudstvu. — }se ln bilo dobro, samo pozna sc, da je drušivo preveč prepuščeno samo sebi. — ,.\ko bi imelo društvo sposobna, izobraženega voditelja, bi bolj "dgovarjalo svojemu namenu. — Sicer pa le priredite nam šc kaj, da nam bo °h nedeljah popoldne kratek čas, ter upoštevajte tudi zgoraj omenjene na-Bve(e.
n Planina pri Vipavi. Novica v zad-"JPin »Domoljubu«, da je nek Ciril >ovk med cerkvenim petjem na. koru zblaznel, e v toliko neresnična, ker do-l('ni ni zblaznel na koru med petjem,
ker sploh cerkven pevec ni, ampak pri petju v liberalnem društvu v sosednji primorski vasi v Tevčah, čegar vnet pristaš je bil.
n Žiri. Novega občinskega sluga smo dobili. Prejšnji — načelnik Sokolov in glavni agitator liberalne stranko — je tako visoko cenil svojo moč, delo in znanje, da je zahteval od novega odbora, pristašev S. L. S., naj mu zvišajo za celih 20 K mesečno plačo in ga nastavijo definitivno, to se pravi za. zmiraj, ako hočejo, da bode delal v novem odboru. Kaj bi neki dejali volivci — ki so šli s tem klicem v boj: »Stran s Sokoli in liberalci!« — ko bi ne bili naši odborniki rekli odločno: ne? — Še nekaj liberalne otročarije! Ti ljudje slutijo in sumijo za vsakim dopisom — farovž. Naši možje bi naj ne bili toliko sposobni, da bi znali napisati eno ali drugo besedo; to je samo zanje — pa izmecl mož S. L. S. kvečjemu šc za župnika in kaplana. In tako nekdo — celo podpisal je to modrost — na dolgo in široko pridiguje, da jc vera zasebna reč, skrita v liberalnem srcu; mi pa da uganjamo liinavščino, ako jo nazunaj kažemo, recimo s procesijami. Je že smola, kadar hoče liberalec pri-digovati, ko še katekizma ne zna! (Kot sc vam je zgodilo, kajne dopisnik, ki se skrivate za tuje ime?) Pojte, pojte! Naši zavedni možje dobro poznajo tisto liberalno srce, ki skriva in čuva svojo vero. Liberalno vero tudi poznamo. Liberalno dostojnost tudi. Vam pa, ki se vselej sramotite, kadar primete za. pero, tole v predvarek: Na vaše zmerjanje in ostudno zbadanje nc bomo po vaše zmerjali, ampak vas tam prijeli, kjer boste čutili. In da znamo, so vam pokazale zadnje objinske volitve; in vam bo šc marsikaj pokazalo. O gasilnem društvu pa šc ni izpregovorjena zadnja beseda. Sokoliči, ki v njem gospodujejo, nas ne bodo učili, kaj jc verska dolžnost in kdaj sc dajo javno pohujšanje.

asa •aijcrcnraa
NAPOVEDANE PRIREDITVE:
Iz Vipave. Na prvo majniško nedeljo določena slavnost v Logu se preloži na poznejši čas, ker so naprošeni govorniki za to nedeljo zadržani. Pozneje se vrši v Logu velika evha-ristična cerkvena in izvencerkvena slovesnost za kranjsko in goriško Vipavo. Dan, spored in imena govornikov so pravočasno naznanijo. — Občni zbor hranilnice in posojilnice v Vipavi sc vrši na sv. Florijana dan 4. maja t. 1., ob 3. uri popoldne v dvorani kmetijskega društva v Vipavi. Havnotam se vrši ob 4. uri občni zbor kmetijskega društva.
Goče. Občni zbor pevskega društva »Nanos« se bo vršil v nedeljo, dne 5. maja, ob treh popoldne. Na občnem zboru govoril bode gosp. iur. Jež iz Vipave. Kakor jc bilo žo poročano, se bodo društvena pravila spremenila, da bodo
odgovarjala sedanjim potrebam. Želeti je obilno udeležbe.
Izobraževalno društvo v Črnem vrhu odloži svojo na 5. maja naznanjeno prireditev vsled nastalih ovir na Binkoštni ponedeljek.
Shod na Križni gori pri Ložu priredi cerkniško okrožje Orlov peto nedeljo po Veliki noči dne 12. maja s sledečim sporedom: 1. Ob devetih sveta maša s pridigo v romarski cerkvi. 2. Po službi božji javen ljudski shod pred cerkvijo, ob neugodnem vremenu pa v romarski hiši. Udeležijo se Orli celega okrožja polnošte-vilno. Somišljeniki in somišljenice se uljudno vabijo k obilni udeležbi. — Okrožno predsedstvo.
POROČILA O PRIREDITVAH:
Škocijan. Iz drugega letnega občnega zbora 23, februarja katol. slov. izobraževalnega društva v Škocijanu pri M. Društvo ima 128 članov, oglašenih 150, telovadni in izseljeniški odsek, pri odseku Orlu godbo. Sej je bilo 6, rednih shodov 20, pri Orlu 25, skupaj 45. Predavanj (brez orlovskih) 20. Predavalo sc je: o veri in napredku, o organizaciji, o pomenu organizacije, o časopisju, o pomenu Orla, o romanju v sveto deželo (štiri predavanja), o skrbi za domačo mladino, o kmečkih uporih (dva predavanja), o usodi otrok ob času, ko je začelo krščanstvo, o veri in napredku, o svobo-domiselstv.il, o sežiganju mrličev, o svobodo-miselstvu in cerkvenem premoženju, o razpo-roki, o križu in svobodi, o nalogah mladinskih organizacij, o socialni demokraciji. Iger se je igralo šest. Dohodkov je bilo 240 K 45 h, pri Orlu 890 K 7 h, stroškov 229 K 50 h, pri Orlu 10.15 K 0 K. Skupni društveni denarni promet znaša 2G46 K 43 h, premoženje 303 K 60 h. — Knjižnica je šele začela. Pisem se je sprejelo iu odposlalo 70. — Največja ovira v razvoju društva jo pomanjkanje prostorov. Društvo je začelo nabirati prostovoljno prispevke za zgradbo doma.
Žužemberk. V nedeljo, dne 21. aprila, je izobraževalno društvo po popoldanski službi božji napravilo zabavno prireditev, ki je bila deloma ponovitev ono, ki se je vršila' na tiho nedeljo; vendar jo bilo poleg tega še marsikaj druzega. Ponovitev jo bila igra »Mlini pod zemljo« ter pesem za ženski zbor, Ferjančičev »Rožmarin«. Poleg tega je mešan zbor zapel Parinovo »čolničku«, iti smo jo sicer že slišali pri eni izmed prejšnjih prireditev, katero pa je enako kakor Ferjančičev »Rožmarin« res vredno slišati več 1 ';or enkrat. Enako priznanje kakor pri pr\ izvajanju teh točk so si igralci oziroma pcv\ . in pevko v isti, deloma šc večji moli zaslužili tudi to pot. Zlasti petje jc mnogim, ki so to pot prvič slišali te pevce, posebno ugajalo in so se čudili, da si upajo nastopiti s tako umetnimi in težkimi skladbami. Tumburaši so z znano spretnostjo proizvajali stare, a vedno lepo koračnice »Hej banovci« ter »Mladi vojaki«. Z neko napetostjo pa je pričakovalo občinstvo točko, v kateri je prvič nastopila nova godba na pihala. Zastor se dvigne -— in prikažejo se pred očmi presenečenega občinstva muzikantje s svojimi bliščečimi instrumenti. Zdajci zadoni po dvorani koračnica »Naprej«. To je bilo iznenadenjet Občinstvo je z živim ploskanjem dalo odkritosrčen izraz svojemu veselemu začudenju. Prehitro jc bila koračnica pri koncu, poslušalci bi sc šc radi naslajali ob teh zvokih, ki jih prvikrat slišijo v tej dvorani in zato živahno izražajo željo, naj godba koračnico ponovi. Želji občinstva sc jo ustreglo in godba je še enkrat zasvirala. — Tako so vrli fantje v tako kratkem času pokazali lepe sadove svojo pridnosti in vstrajnosti in v vseh, ki so jili prvič slišali, so vzbudili lepe nade na še večje uspehe. Saj to je tudi pomenljivo izražala koračnica »Naprej«, ki so si jo izbrali za prvi nastop z novo godbo. Tudi občinstvu to pot vsa čast, ker se je v tako obilnem številu, posebno iz odličnih stanov, udeležilo lepe prireditve. Gotovo je neslo seboj domov najlepše vtise in pač ni bilo nobenemu žal, da se je potrudil priti.
Vaše zdravi e dosežetcl Vaša slabost in bolečine izginejo. Vaše oči, živci, mišice, kito se ojačijo. Vaše spanje postane zdravo. Vaša dobro počutnost se zopet vrne, ako vporabljate pristni Feller-jev fluid s znamko „Klsafluid" Dvanajstorica za poskušnjo 5 kron franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsatrg 16 (Hrvatsko)
3191 62
Komenda. .Na občnem zboru tukajšnjega Katoliškega izobraževalnega društva 21. aprila ie govoril noš poslanec g. dr. Krek o potrebi kmetijske izobrazbe v strokovnem in social nem oziru pa o narodnem napredku. Hvalež nih poslušalcev je imel obilno, zlasti moških Iz Prežganja pri Litiji. Dne 28. aprila po poldne ob treh je priredil telovadni ocUek Orla tukajšnjega izobraževalnega društva štin-dejansko dramo »Rešitelj« v novozgrajenem začasnem odru tikoma cerkve. Ta drama je abstinenčne vsebine, ki se konCa z zmago abstinence nad alkoholom, ima polno lepih in pretresljivih prizorov kot posledico pogubnega pijančevanja. Igro so fantje prav dobro pogodili, posebno kretanje in maskiranje je bilo iz vrstno. Dobro je pogodil vaškega krčmarja Sr dina Janez Rome kot tip prave pijavke in oderuha. Učitelj Čvrst Mihael Jeriha je kot učitelj deloval v abstinenčnem smislu in tekom treh let večina kmetov pridobil na svojo stran Zakrkneni pijanci, posebno krčmar. so mu silno nagajali, celo ubili bi ga bili kmalu; toda njegov pogum in abstinenčno življenje je vse premagalo. Kmeta Krvino je odlično prednašal Jožef Gale kot velikega pijanca, toda razumnega človeka. Težavno vlogo je imel Jožef Kozle včar, ki je moral prednašati norca Jurija Smuka, ki ga je pijančevanje pripravilo ob pamet; pogodil pa je vlogo prav izvrstno. Tudi vsi ostali kmetje in fantje so častno rešili svojo vlogo. Ker je igra dolga in težka, fantje še malo izurjeni, toda pogum, vztrajnost, posebno pa režiser »Ljudskega odra« je vse premagal. Z napredkom izobraževalnega odseka smemo biti prav zadovoljni. Občinstvo je z zanimanjem sledilo igri in se pošteno zabavalo, pa tudi resno mislilo. Posetiii so predstavo nekateri člani litijskega izobraževalnega društva, na čelu jim gospod župan IJric s soprogo. Hvala jim, da so potrudijo v naše hribe. Igra se že ponavlja in fantje so navdušeni, da bodo drugič kaj enakega pa tudi boljšega igrali.
Vinogradniki! V noči na 13. april t. 1. ZatJeJa* jc mas liuda nesreča. Po-zebel nam je večji del toliko željno pričakovanega bogatega vinskega pridelka. Vprašal bo gotovo vsak od Vas, kaj mu je treba sedaj storiti, da ohrani vsaj trto in to, kar je še na njej nepoškodovanega. Zato Vam dajem sledeče nasvete: Za sedaj ne kaže drugega, kakor trto popolnoma pri miru pustiti in opraviti tista dela v vinogradih, ki so sedaj potrebna, to je zlasti okopavanje. Vsak trtni popek obstoji iz treh očes, enega glavnega in dveh stranskih (pod-očkov). Sedaj se še ne da zanesljivo presoditi, katera očesa so pozebla. V večini slučajev je pozebel samo glavni
oček in podočka sta zdrava. Eno ali drugo teli stranskih očes bo pozneje pognalo. Na teh mladikah bo tucli nekaj grozdja, čeprav bolj drobnega. Iz tega razvidite, kako nespametno delajo tisti, ki — morda v neumestni jezi — spa-rone (napnjence, preveze) stran režejo. — Pustite torej trto v miru. Ko bo nastalo trajno gorko vreme, bo sania pokazala, kaj je na njej še živega in to bo treba skrbno varovati! — Potem bomo morali zlasti suhe, od mraza uničene poganjke omandati (obrati), da se poganjki iz stranskih očes (podoč-kov) lahko bolj razvijejo. Sedaj pa še ne kaže tega delati, ker bi znalo še to pozebsti, kar je dosedaj še ohranjeno! Saj smo šele sredi aprila in nam grozijo še ledeni možje! — Ko bodo mladi poganjki dosedli dolžino 15 do 20 cm, potem bo treba vse nepotrebno omandati (obrati), po cvetenju mladike na šparonih skrajševati itd., da trta po nepotrebnem moči ne trati. Zlasti pa ne smemo zanemariti vežnje, škropljenja in drugega dela v vinogradih, ker bi imel sicer ta mraz hude posledice še za prihodnja leta! — C. kr. vinarski nadzornik B. Skalicky.
ugank in so dobile 172 nagrad v zno. sku 2000 K<v inseratnem delu današn o številke imenovane osebe, ki so poslalo pravilno rešene uganke._
In modno blage za gospode in gospe pri|>. izvozna lilSa
PROHOP SHORKOUSHU In S!H
v Humpolcu na Češkem. Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Na žcl|o Izgotovim tukaj gosposke obleke. 284
trpežne, apnene
Prebavila naj se varujejo, ker človeško telo nima organa, čigar šc tako nepomembna motenja bi tako obsežno vplivala na vse organe in jim lahko povzročila najhujše nasledke. Varujejo sc pa prebavila, če jim skušamo olajšati delovanje s tem, da zbujamo funkcije prebavil z lahko odvajajočim sredstvom. Tako sredstvo imamo v 40 letih predobro preizkušenem d r j a. Rose balzamu za želodec iz lekarne B. F r a g n e r j a, c. k r. dvornega dobavitelja v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah.
Schichtov razpis nagrad. Pri dragem razpisu nagrad za rešitelje ugank v koledarju se ne zapazi le, kako je Schichtov koledar razširjen, ampak tudi živo od leta do leta rastoče zanimanje, ki ga uživa ta ljudska knjižica. Črez 44.000 oseb se je udeležilo rešitve
agadne barve
postavno zavarovane
v 50 vrstab od 24 v kg naprej.
Ze desetletja dobro preizkušene in so prekosile vsa ponarejanja. — K'lino sredstvo za pleskanje za fasade, ki so bile že pobarvane.	Il'26
Email-fapailne barve, SffMS
ob prvi potezi, torej nepotrebno pleskanje z drugo barvo, trde kot cmail, vporabne pomešane samo z mrzlo vodo. Antiseptiške, proste strupa, luknjiruve. Idealni plosk za notranje prostore, še nepobarvane fasade, leseno zgradbe: kot kolibe, paviljone, ograje itd. ilo. biva se v vseh vrstah, stroški za m' 5 vin. Cenik in prospekte zastonj in poštnine prosto.
CARL KRONSTEINER, Dunaj III., HaMsi 120
Zaloga: Brala EberI, Ljubljana.
MOJA STARA
izkušnja ino ufii, da moram za nogo kožo rabiti I-Steckenpferd Milno mlečno milo Borginanna & Co., Tosin «.b Labi. Komad po 80 vin. ko dobiva povsod. 442/11 12
Ostanki
30 m za K 14-—
od različnega dobrega In modernega zimskega in letnega blaga za obleke, bluze, predpasnike Itd. Ostanki so zajamčeno 3-9m dolgi In sveži. Pošilja po povzetju.
Julij Kantor
Babg pri Nacliodu (ČeSko).
Vzorci ostankov se ne razpošiljajo.	729
Kuverte s firmo,
-	- pismo, - ■
-	račune Itd -
izvršuje natančno po : naročilu : Katoliška : tiskarna v Ljubljani

F. P. Uiflic & Romp.,
v vsi poljubni množini patent, dvojno ni
strešnik-zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom »sistem Marzola"
M odurni navzgor!	sirena popolnoma varna pred nevihtami!
Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejŠe kritje streli sedanjosti. Na ieljo Pošljemo takoj vzorce ln nopis. 814 mn] zastopniki se IJCejo.
fi=
Smešnlce.
Vojakov spomin. Oče: »Povej Jože, kuko
ie bilo v vojski?« — Jože: »Strašno jo bilo I faSa kompanija jo bila v grmovju skrita. Na vsakih pet minut je rekel stotnik: »Otroci, sedaj pride vrsta na nas!« Zato smo kar po vrsti žganje pili vsak iz svojo steklenico in so tako pripravljali na smrt. To jo trpelo do večera. Sedaj pa prijaha pobočnik in naznani, da srno zmagali!«
Zn vsak slučaj. Gost pohišnemu kramarju: »Saj viilitc, da sem žc nakupil vso, česar potrebujem!« — Kramar: »Imam še prav dobro britev!« — Gost: »Jo no potrebujem, ker so nikdar sam no brijomt« — Kramar: »Pa Vas morda kdaj obido misel, da bi si vrat pre rezali — pa je bote potrebovali!«
Katehet: »Kaj je bil sveti Pavel?« — Učenec ne odgovori takoj in katehet mu pomaga: »A—po—« — Učenec: »Apotekar.«
Vojaška pokorščina. Po mučnih vajah je vojakom dovoljen kratek počitek. »Kdor je truden, se lahko vleže« — ukaže nurednik. Vse leže v travo, le dva enoletna prostovoljca ostaneta po konci. — »Zakaj se no vsedeta?« zavpije narednik nevoljno. — »Nisva nič trudna«, gospod narednik. — »To nič ne de« — za-kriči narednik. — »so morata pa delati, kakor da tii bila trudna!«
Razpis nagrad
v OICHT-otfem koledarju 1912.
Izmed razpisanih 172 nagrad v znesku 2000 K, se je odalo pri žrebanju, ki se vršilo dne 20. aprila 1912. na naslednje vpošiljatve:
7 glavnih dobitkov po 50 K
1. W. Brabetz, Budjevice. — 2. J. Freiesleben, Čelakovy. — 3. Marija Steppan, Staab. — 4. Jožef Konig, Toplice Schlag. — 5. A. Tropplava, Č. Bud-jevice. — G. M. Scherbaum, Ilabcrspick
-	7 W. Wodak, Bilin
165 nagrad po 10 K sledeče:
8. H. Dunkl, Wcyer, — !). M. Kunzc, Spittelgrund. — 10. G. Steincrsdorfcr, Haida. - 11. J. Bleil, Grumvald. — 12. J. Scholz, Braunau. — 13. J. Kutra, Lip-nik. — 14. Tonca Šocroro, Smečno. — 15. M. Schwarz, IIddlwald. — 16. R. Czcrmak, Brno. — 17. M. Manfreda, Ino-. most. — 18. A. Placer, Čakov. — 19. J. Klieg, Most. — 20. E. Branstetter, Line.
-	21. A. Kubista, Velka Retera. — 22. R. Vlcck, Moravski Belacerkev — 23. E. Schmalfuss, \Villomitz. — 24. A. Ilath, VVartruarinstetten. — 25. M. Meissner, Obergruppai. — 26. J. Ilanf, Staditz. — 27. K. Bitterlich, Č.Lipa. — 28. M. IIcll-*™ger, Sclnvaz. — 29. H. Dutzler, Ach Zg. Av. — 30. A.Parrer, Ilabermansdorf N Av. - 31.E.Kvellner, Gradec — 32. K. Reischl, Dunaj III. — 33. M. Korn, Neu-dorf. — 34. a. Passmann, Inomost. —
J. Rottenbacher, Weitsch Štajer. — »6. I. Makovvitz, Lippenz. - 37. M. Smi-dova, Milotice. — 38. II. Feix, Morchen-Btern. — 39. M. Rokovnik, Maribor a. D.
-	40. M. Trebsche, Vdlkerndorf, Koroško. __ 41. H. Auer, Volders, Tirolsko, r- 42. G. Kris, Dunaj III. — 43. E. Black, Praga. — 44. p. Wybiral, Dunaj VI. —
E. Reitmann, Smicliov. — 46. J. Twa-
rog, Kairo Morava. — 47. J. Engstler, Inomost. — 48. M. Rovatschitsch, Maribor Štajersko. — 49. K. Vajtz, Kromcriž.
—	50. M. Saxinger, Dunaj XIX. — BI. E. Weinberger, Besztercze. — 52. J. Pa-dera, Bohuslavice. — 53. Ilanni Ritschel, Schonwald, — 54. F.Hanisch, Stockerau.
—	55. N. Kuntos, Lažne Bclohrad. — 56. E. Eberhart, Karlovi vari. — 57. M. Pilz, Warnsdorf IV. — 58. M. Ullrich, Haida.
—	59. J. Gudera, Arbesau. — 60. K.Riedl, Melk. — 61 w Giuseppe Benetti, Vigolo Vattaro, Tirolsko. — 62. M. Kuhala, Mor. Schonberg. — 63. R. Brossler, Ogr. Brod.
—	64. L. Bittncr, Iloflenz Morava. — 65. A. Burgsteincr, Judendorf Štajersko
—	66. II. Dujanowicz, Bochnia. — 67. D. Skukan, Čazma Hrvaško. — 68. A. Eller, Schofens Latschburg. — 69. G. Walschan-sky, Novi Jičin, Moravsko. — 70. J. Ditt-ricli, Mimschsdorf. — 71. A. Andersch, Ruppersdorf. - 72. M. Neuvinger, Weiss-bacb. — 73. M. Bauernfeind, Kufstein Tirolsko. — 74. A. Rieger, Liberci. — 75. V. Gruber, Prinzeldorf Sp. Avstrija. — 76. Zierhut, Ilaslau. — 77. O. Luxandcr, Trst. — 78. Th. Olm, Schdpriesen. — 79. E.Hocke, Ildrtau. — 80:FeinDela,Villany Baranya. — 81. II. Ottenschliiger, Kni-ttelfeld Štajersko. — 82. E. VValter, Most.
—	83. J. Strasser, Dunaj XV./1. — 84. Bergida Bernaht, Perecseny Ogrsko.— 85. E. Uhsler, Češka Lipa. — 86. Csillag Ilermann, Turoczentmarton Ogrsko. — 87. J. Schuh, Aspang N. Oe. — 88. B. Kandler, Bodenbacli. — 89. O. Richter, Tešin ob Lahi. — 90. M. Kommer, Mau-tern. — 91. M. Heret, Niedereinsiedel.
—	92. A. Kloiticr, Dunaj VII./2. - 93. J. Dietz, Krieglacli Štaj. — 94 J. Lehner. Dunaj XV. — 95. M. Leier, Lichten Avst. Šlezija. — 96. M. Novak, Staditz. — 97, J. Schneller, KočeVje, Kranjsko. —-98. M. Rosenberger, Tachau. — 99. A. Hdnl, Kdrbitz. — 100. H. Schlegel, ArnsdOrf.
—	101. V. Pankratz, Wegstšidl. - 102. A. Bernt, Drahowitz. — 103. M. Gruber, Granatneusiedel. — 104. Ilermann Li-sehke, Tetschen. — 105. W6rofka, Certen.
—	106. K. Bode, Antonihof Jerhitz. —
107.	Milan Sekalec, Zagreb Hrvaško. —
108.	K. Naringbauer, Tulln. — 109. H. Bratschitsch, St. Rupert. —110. F. Worm, Kreibitz-Neuddrfel. —111. F. Šorn, Neny-čeves. — 112. P. Werner, Leobersdorf.
—	113. Th. Gruber, Umbach. — 114. M. Tunzet, Auscliwitz. — 115. Th. Svvim-mer, Thein. — 116. A. Charvat, Klabava.
—	117. F. Rosenhaupt, Czerno\vitce — 118. F. Bartsch, Dunaj XI. - 119. O. Ru-bik, Malomerice. — 120. A. Erbstein, Č. Lipa. —• 121. A. Bauer, Gross-Chmele-schen. — 122. E. Reichl, Turn-Toplitz.
—	123. J. Baumrucker, Littitz. — 124. T. Pozudic, Zemun. — 125. A. Kandolf, Dunaj III. — 126. A. Trenkler, Cvikava.
127. M. Purvvitzer, Scheibbs. — 128. G. Zerlik, Landek. — 129. A. Brosche, Deutsch-Gabel. — 130. F. Hanke, Wan-nov. — 131. a. Krenmayer, Schlussej-berg. - 132. A. Baier, Wichwitz. — 133. B. Poppe, Kdflach. — 134. A. Michel, Nied. Ebersdorf. — 135. Šalih & Husein čokič, Ključ, Bosna. — 136. M. Lehnett, Chodau. —137. A. Gebol, Kosten. - 138, Weisz M. Maramarosjziget. — 139. M.
Weisz, Rožnovo - 140. S. Suči c. Gjurgjevec Hrvaško. — 141. A. h y. Maretitz — 142. A. Parsche, Hohenlu a.
—	143. K. Černy, Velvayi. — 144. A. (ias-aner, Obcrmoos. — 145. E. Ilieke, Kroi-bitz. — 14(5. F. Kimberger, Solnograd,
—	147. G. Stockingeh Reitcham. — 148. B. Rihova, Č. Budjevice. - 149. A. Scliul-teis, Bodis Sedmograško. — 150. M. Be-lohlavkova. — 151. J. Matura, ITenc hs-dorf. — 152. A. Ruzickova, Slivcnec. — 153. K. Pryer, St. Johan Tirolsko. 154. A. Lauterbacher, Schonlind — 155. R. Treo, Celje. — 156. A. Wunderlich, Asch
—	157. J. Strauss, Nagybecskerck — 158. J. Vleck, Cerv. Kostelec — 159. L. Ko-siner, Dobriš. — 160. E. Schulz, Asch — 161. M. Miksch, Nikolsburg. — 162. II. Bauer, Pochezau — 1(53. K. Glokner. Smihov — 164. A. Pulletz, Krinsdorf. — 165. A. Ilanisch, Fischern — 166. Buric Tomo, Pulj — ,167. J. Bineuljt, Dunaj XIV. — 168. A. Hakel, Liberci. - 169. A. Milic, Wien VIII./2. - 170. J, G. Neu-reiter, Koloman Solnograd. — 171. O. Lang, Dangs, Voralberg.— 172. R. Illing, Kupferberg.
Jurij Schicht ake. dr. Ustje.
Priporočam častiti duhovščini in slavnemu obtočno "Jnaročiiuju- umetnih cveJlic
kor tudi nagio .ne vence s trakovi. Katioka Wldmayer, pri „Solneu" za vodo, Ljubljana.
v ljubljanski —r..._______okolici malo II... _ .......
1	/1
ali z njivo. Je lahko v njflnala trgovina. Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo „Domoljuba" pod 30 — 1847. 1347
PnCP^tvn (kmetija) ki meri okrog 40 Er Uoco »v U oralov, največ gozda sc proda. K posestvu spada: novpzidana hiša s C sobami, dalje hlev in vso gospod, poslopje. Vrt z 2000 sadn. drevja. Pripravno za letovišče. Proda se. radi denar, razmer za ceno 10.000 K. Pojasnila daje županstvo Sava ob južni železnici. 1335
Učenca za ključavničarsko obrt
sprejme takoj Anton Ličar, ključavničar, škofia Loka. Pogoji po dogovoru.	1375
IZJHVH.
Ja? preklicujem kot jueresnično vse, kar sem žaljivega govoril o Mariji Weber iz Studenega, obžalujem to in se Mariji Weber zahvaljujem, da je odstopila od tožbe, z istočasno obljubo, da takih govoric ne bom več raznašal.	1370
Ivan Vidrih na Studenera.
. NaniOljjj in u^zansslMvftjii kesa seianjtsil je Hi ostane
truška kosa
. z znamko truška slika
Te vrste kose so iz najboljšega aiAcrikanskega sr<v brnega jekla, katere se -pred vsem dragim odlikujejo s posebno, lino Izpeljavo, lahkoto In ncrfosež o rer.|o.
Dolgosti so za dobiti: »1 87 72 78 S4 to cm
Cena kosam je:	r'9u	2-80	• ,
Po naročilu tO kontadov skupaj jih poSliem franko n« vsako postajo — Se priporočam F. S. Skrabnr, Iroovec v Kran|skl gori	B"t
c •	4 tednB
..V-% za '. t? V- 1'poskuSnio
na ogled
lošlljain ceno moja ena kolesa oziroma «Botie-ii6» pneumatiko In po sa-nezne dele koles. Zmerni plastni poaoii. 1 ustrovanl cenik ■astonj' F. Dušek, tovarno, JpoCuo, St. U. Nr. 2109. CcSko.
naši«
vsake vrste
prodaja
Frid.Ooris,"S
li Marjeta v Rožu. Koroško.
Vgem sotrpinom na znanjam radevoljno in brezplafino, kako sem naglo in trajno ozdravela od dolgoletne in težke bolezni ASTHMA Gospa Ana Dictz, Monako vo 89, Kalserstr. 49
Prvovrstne puške za Sajbo in ov, vsak zistem, dvocevke, inte iste za kozle, trojke, tucni za lov, itd., s petelini
ali brez njih. Popravila, prenaredbe. \'ova naročila sc v najhi-rejšem času izborno tz-rSe Zlasti se priporočajo vVerndl-lnfanterlj puške, iiodcl ti 77, prenarejene za a-.castre-šrot-patrone, ka-.bcr 1 komad z zavojem amo 11 K. - Ako se vzame .'komadov, sc dobi 1 zastonj, 'rami patroni se vsaki puški ■astonj dodajo Garantirano izboreu strel.
tlJMJlt in tajctnejle onJj« u
domatc varstvi. NaroČite takoj in opozarjajte >voje prijatelje na ta inserat 1lk|tr vam IT*mmn|l bolj«!
Rženo - slndno
kavo
pošilja proti povzetju 'v zavojih po 5 kg za K 3-75 in kot nameček lepe platnene brisače, žepne robce itd., tovarna 'J27
Fran Sax
Eastonj ]
Maslevedy pri
Prosim, poskusite.
\mm m
3 letno jamstvo
kljub splošni draginji dobi lepo uporaben predmet, kdor naroči 5 kg-zavoj	g
ržene kave „3>robat".
i poštni zavoj stane Mino K 370 poštnine prosto.
„55robat"
tia sam hrez drage zrnate kave zdravo in okusno kavo.
I Tišino samo fe Je % rečica zaprti z rr.ani-ko ..PROBAT".
Bemdort. žitna pr?-žarna. Bemsdort 21 pri Trutnovo, Češko,
Največja in najboljša tvrdka 'za Kolesa": šivaliu p t roje'ter njihove dele.
Najboljši izvor
za koles, šivalne stroje, pneumatiko in drugo potrebščine. .lanus koles s 3 letnim jamstvom od 05 K naprej, zunanja pneumatika Man-tel; o^ K l-20.»notratV '. pneumatika l.uttsi-r1. inrh\ pr-v« kavosti.nesošiti. <• 1 K •-'•80, ceetilinsko s\ i tilkoo«l K 'J-—, od K 1*20 ročni croni i ir: dr-od SOb, prvovrstne veriiice od K 2*70. pedali prve vrste od K 2-50, nestn s prostim tokom Freilaufnabe od K 12-50 naproj. j»edla. torbice, osi itd . ua vse sisteme, umlj. cevi v vseh n.- rah iti., najceneje. Lastne po-prave. zavo-1 za ponikljanjd meniaj liranje. Pošilja vsak dan po pošti".
Zahtevaj t rcnik 1912 zastonj in poštnine' prosto.
Dvoma tvrdka za Kolesno obrt Maks Skuteikg.
Pnnaj I. Stnbenriug 6.
Zenitna
1373
~ ponudba!
'nMigmten, mlad. kmaski gospodar, r starosti 26 let irikupljivc zunanjosti, srednje velikosti, se zdi seznaniti z 20 do 30 letno pošteno mladenko, ozir. vdovo. Dobra knietska gospodinja, z večjim ali manjšim posestvom bi do ved la srečno prihodnjost. Ponudnik razpolaga i premoženjem do 16.000 K. Resne ponudbe s sliko in navedbo starosti se prosijo do 20. majnika pod šifro ,Pomlad 1373• na upravo .Domoljuba'. \"eugodne ponudbe se takoj vrnejo pod najstrožjimjamstvom tajnosti 32 .
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Praga, dne U. aprila: 7, 40, 84, 9, 59 Gradec, dne 27. aprila: 57, 1, 22, 67, 9 Dunaj, dne 27. aprila: 51, 88, 43, 20, 46.
jVfladenič, 31 let star, srednje velikosti, prijazen, varčen, vešč 2 obrtoy in obdeluje tudi poljedelstvo, ter iT;a prihranjenega 1(5000, se želi poročiti s pridnim in poštenim dekletom ali z mlado vdovo, ki ima malo posestvo. - pismene ponudbe naj se pošiljajo na upravo ,J)omoljuba" pod ši/ro ,Sreča'.
Več ženskih delavk
se sprejmejo takoj proti dobri plači za lahka dela v papirnici „Forstmiihle" v Bistrici ob Dravi na Koroškem.	1189
Fino semensko ajdo
francosko (japonsko) in tuzemsko najboljše vrste 1154	ima za oddati
Vilh. Steinherz, Ljubljana
Dunajska cesta.	Mathianova hiša.
Na Bledu ob deželni cesti tik hotela Skidl se
"tSSKdT0 kouačiia u najem
z vsem orodjem. - Natančneje pove Frančiška
Kapus, kovačeva vdova, Zagorica 40, Bled. 1022
Užarškela^ mojstra in dva pomočnika
B '	1362
sprejme Ant. Kobi, Breg, Borovnica.
Iz proste ro- ». w z veliko njivo.
ke se proda iS! jEflj V hiši se na-
Iepa, nova - - lamin,,,,,, haja trgovina. Pripravna je za gostilno in za vsako obrt, kakor tudi za letovišče. Več se izve pri lastniku luaHll SBSilSSlI,
Breg p. Ziraonita, jaBrea;sžžO.
Več vagonov svežega, Spalatilisksgi
znatno najboljši za vsako stavbo, beto-niranje hlevov in izdelovanje strešnika Blagovolite poslati ponudbe: Ljubljana, poštni predal štev. 123.	]or)7
loden in modno blago
za ffospo :i i- <inme tovarna
KAREL KOCIAN
Zapomnite si,
3411
da je slast podlaea dobre prebave, slast do jedi lorej najvažnejši pogoj zdrave;; i življenja. Vsak, ki inu je na toni lež če, cla ostane želodec zdrav in da dobro prebavlja, naj poskusi Je vrt dcscllctli preizkušene Brady-Jeve žetodšn^ kapljico, r«) Marljaceljske želodčne kapljice imenovai. katere so že oddavnaj priznane kot najzanesljivejše doma.'/ sredstvo proti vsem želodčnim težavam za otroke in rasle, Dobivalo se po «0 vinarjev steklenica in po K 1-60 dvojna steklenica, kjer sc ne dobi, pošlje izpelova). C. Brady, Dunaj I., Flelachmarkt 2 462 poštnine pros:.i • i dom U steklenic za K 5 80 ali 3 dvojn. steklen, za K 6;
Posestvo naprodaj
Janez Zrnec starejši, posestnik, Zdenska vas štev. 11, proda posestvo obstoječe iz hiše, \rta, petero njiv, dveh travnikov, ene senoželi in sodem gozdnih delov. Cena 20.000 K. Pos tv0 se v lepi vasi, četrt tire od farne cerkve v Do-brepoljali in 20 minut od žel. postaje oddaljeno.
Na prodaj je
U^T hiša na Blei '4
ki je pripravna tudi za gostilno ali drugo obrt. — Pojasnila daje Friderik Homann v Radovljici.	1362
Naročajte novi jubilej i cenik s koledarjem.
Birmanska Mi
Največja iri najbogat<. -u tovarniška zalogu
i itoicarskifi ur, zlr«i-nine, srebn.i^t:
Lastna tovarna ar v Švici. Konkurenčne ure K ,'! ."'i, K 4- - in K o-—. Edino zastopstvo „Puch"-koles za <• lo Kranjsko. — Najboljši šivalni stroji <"l K 90-— naprej.
FR.C11
Ljubljana, trgovec in ])Osestnik. delni r družbe Union-IIorlogčre. l-t')
------ ** oi
ie. samega sebe in druge nadlegovati z n primernimi tožbami o bolečinah, ki jiii provzroča revmatizem, protin in nevr [ gija, mesto tlu bi odpravili zlo z zdravniško | priporočenim in preizkušenim sredstvom
CONTRHEUMAN
besedni znak za (mentolov saliolziran kostanjev Izvleče;.) | za hitro pomiritev in ozdravljenje, i splahnitev oteklin in zopetno pridobil' ! pregibnosti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo I za vribavanje, masažo ali obkladke. j 1 jnišica t krono. Izdelovalnica in glavna zaloga v i
lekarni B. FRAGNEH~;sj
c. kr. dvornega dobavitelja, PRAGA III., št. 203.;
l'ri linprej plneilu K 1 :,0 bo pošlje t pušica (raij!,
. -	r	B'— l " 10	.
Po7or ua line izdelka In izdelovntel|al
ZALOGA V LEKARNAH. V Ljubljani: ltih. Sušnik, Jos. Cižmaf, _ dr. G. Piccoli.	311-

Adolf Hauptmann-a nasled.
a. ZANKL sinovi
tvornlca bnrv, lakov in Ilrncžev
priporoča:	214
oljnato, suhe, emajlno in fasadne barve, flrncž kranjski, laki, mavec (Gyps) olje za podo ln stroje, karbollnej, čopiči Itd.
Naslov zadostuje: A. Zanki sinovi, LJubljana.	Cenik zastonj.
Naročila na vsakovrstne
harmonije
pošiljajte na naslov:
IVAN MILAVEC,
izdelovatelj orgel, LJubljana, Linhartova ulica.
1371
popolne obleke
vsebujejo moji 40 metrov dglgl ostanki za 20 K. in
sicer: i m iderna obleka iz ruevfne ali listra, i praktična obleka za hiSna opravila in 1 krasna poletna obleka. '• stali ostanki se lahko porabijo za predpasnike, bluze itd.
popolnih srajc
vsebujejo moj 40 metrov dolgi rumburški ostanki tkanine lepo, dobro blago za 22 K. Ostali ostanki so pripravni za najboljše opreme.
..... Knzpo4il|a ae po povzetju. ■
Prvovrstna tovarniška razpoiiljainloa
Josio Frankenslcin, joromer 91, Češko.
Od ostankov sc ne pošiljajo vzorci. Od vseh drug h predmetov vzorci na željo franko Vzorci se morajo vrniti.

VAJENCA
za čevljarsko obrt sprejme Kongresni trg 6, Ljubljana.
Male] Oblak.
1232
Gorenjski iz Dovjega, koroški - Knoch ter posebno dober za streSno opeko je pa Dalmatinski - Splet (Spaluto) najlepši v barvi in najfinejše vrste. — Produjam zgoraj navedeni cement po najnižji ceni
\ Anion Kalan, Trata p. škofjaloka.
iri nizki ceni" Zargi
Ljubljana, Sv. Petra cesta 5
Največja izbira potrebščin za šiviljo in za
krojačo daljo velika zaloga raznega perila za ženske, moške in otroke, popolnih oprav za novorojenčke, rokavic, nogavic, modercev, srajc, ovratnikov, kravat itd., vencev in šopkov za neveste in birmance. Vso po priznano najnižjih coni in naj'-solidnejši postrežbi.	1209
Vsaka bolezen se ne ozsSraui
z ždravili. So bolezni, ki so nastale vsled pomanjkljivega prehranjevanja, zato je enako važno za zdrave in bolne, da najbolj pazijo na pravilno prehranjevanje.
Kateri so pravi principi življenje in zdravje dajajočega prehranjevanja, vedo žal samo nekateri, zato pride, da mnogo ljudi pred časom zgubi svojo moč in odpornost.
Svetovnoznano redilno sredstvo Nutrigen (zakonito zavarovano), ki se zaradi svoje sestave po pravici imenuje kralj redilnih sredstev je, po znanstvenih principih napravljeno, kar svedočijo potrjene kemične analize. Spoznajte izredne prednosti tega redilnega sredstva. Nutrigen dobi vsakdo zastonj.
Zahtevajte, sklicevaje se na ta list škatljico Nutrigena
zastonj in poštnine prosto.
ter zahtesvajta tudi knjigo z navodilom, v kateri so popisana glavna pravila Jliravilnega prehranjevanja.
Dosedaj se je porabilo v Avstro-Ogrskf 250.000 škatljic, ki dokazujejo brez dvoma nedosežno dobroto in veliko priljubljenost tega redilnega sredstva.
Podjetje Nuirioen, Budopeslo, Erszčhei-K&riii 16, odd. 170.
l učenca
Sprejmem
ta mizarsko obrt. Ivan Marguč, mizar, škofja Loka.	1273 3
Na prodaj je takoj
1282
hiša
s kozolcem in vrtom na Mirni, Dolenjsko. V liiši je bila ie prej kovačnica. Pripravna ]e pa tudi za vsukega drugega rokodelca. Cena okoli 7000 kron. _______Kotar Franc, Mirna 52. _
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦J
' | Ob suši in pomanjkanju vode so za lastnike vodnih sli ♦
Henrika Lanz v M\Mm
hitro v obrat spravljivi cenejši,izredno varčno delujoči, za vse vrste kuriva pripravni,
rezerva moči.
Avstrijska
Emil Honigmann. Dunaj IX 4, Lobllcbaasse 4.
Jut. telefon 15.594. Obisk inženirja brezplačno.
Prvo nagrado je dobil „fltlanta" nemška kmetijske družbe na jubilejni razstavi Kassel v juniju leta 1911.
Novo pridelovanje zgodnjega krompirja
»PRAVEGA ATLANTA"
se najbolj izplača od vseh vrst zgodni. krompirja.
Zakonito zavarovano po cos. potentn. uradu št. 127.247. Rumeno mesnati »Atlanta" jo novost, ki )nko zgodaf razvije veliko gomi-ljico. To je najbolj zgodni vseh vrst krompirjev na Nemškem in že konoem maja bogato obrodi. Našteli so pri oni korenini do 30 gomoljic. — Oskrbništvo vojvod. VKornoga vrta v Zerbstu piše: pPoslfus a _At.taptou jo bit izredno ugoden. Po osemtedenski rasti
gomoljic, ki prej niso vskalilc, smo našli 20 velikih gomoljic. pri eni rastlmi." — Društvo ojitoov gclenjadl v Fiscbenrfchu piše : .At-


lunfca" jo najbolj zgodnji, najobilnojsi in naj lepši krompir na svotu. Kljub »uši bo je v 1 1911. po osomtedenski rasti pridelalo na onom merniku posetve nad 200 stotov. „At-lanta" bo zmagovalec po čelom svetu.
Orlfl. zavoji s svincem zaprti Iz Erfiirta,
2 lig K 2 40 4 kg K 3 50.'
Dalje Priporočamo: zgodnji krompir ,,NovI rumeni lunll", — Poštni zavoj K 3-00. Milijonski krompir,.Findlay-EIdorado"f ki je veljal pred
leti iunt K 3000, poštni zavoj 2-40. Cenik o novih vrstah krompirja za semo, novih zotonjavtih, velikanskih rdečih
jagodah, jagodeili, rožnh zastoiy in poštnina prosta.
Oefortider Zlegler, Erfnrt 220.
Dobavitelj)' Njega Veličanstva nomškega cesarja
at C2. U Q>
>c/i
a>
S3 U
a> C
QJ
• r—
£7 O B.
a> ss
a>
Volneno in perilno bl*go. Su*no, kamgarn, modno blago za moške [
Občno naznanilo!
Najugodnejši nakup blaga za moške in ženske obleke, kakor ludi velikansko zalogo najdete pri čez 40 let obstoječi občno znani, zanesljivi trgovski liiši
R. Miklauc v Ljubljani, Stritarjeva ul. 5
in v podružnicah te tvrdke, to so gvantne (manufakturne) trgovine
„pri Škofu" in „pri Miklavžu".
Krasne novosti volnenega blaga za obleke in bluze, fini perilni kambrik in cefir.
Tovarniško skladišče bele kotenine za perilo in rjuhe. Poseben oddelek blaga za moške obleke, fini modni kamgarn, ševijot, lovsko sukno, fino črno blago, kakor tudi vse vrste hlačevine-Najokusnejši in vedno najnovejši vzorci svilenih in polsvilenili rut in šerp na izbiro brez enakosti. Zunanjim naročnikom se pošlje zanesljivo dobro blago, na zahtevo tudi cenik brezplačno. Zelo priporočljivo je, preskrbeti se v tej trgovini z lepim in trpežnim blagom. — Gospodom trgovcem in krošnarjem se priporoča, da si ogledajo oddelek za na debelo.
Ustanovno leto 1869.
Ustanovno leto 1869.
C.J N
te o
o <
•o <-s
<t>
D.. &
t/5
53
O)
s*
Ui
rt
&)
O rc
5' 5T
ra< <t>
tJovamiško skladišče bele kotenine, cvilha i. t. d. za trgovce
»aos:
H. mil Ljubljana i, Mestni
Ustna profokolirctna tovarna ur v Švici.
Moja
g št. 410 nikel Roskopf
jako dobro idoča, samo K 4-10, št.500zsekund.kazalcem K5*50
Vsak čitatelj tega časopisa dobi zastonj in poštnine prosto moj bogati cenik od ur, zlatnine in srefernine. - Pišite še danes eno dopisnico za 5 vinarjev na tvrdko
icsr Dve leti garancije.
Odgovorni urednik: Ivan Rakovec.