r i rNtjyeiSji slovenski dnemik ▼ Združenih državah _ Velja za to« leto ... $6.00 I Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 232. — STEV. 252. GLAS List;slovenskihidelavcevY Ameriki. \ The largest Slovenian Daily in the United States. Issoed every day except Sundays and legal Holidays. 75,0Q0 Readers. Matter, September 21, IMS, at Um Office at New Terk, N. Y, ander Act sf •f March S, 187» TELEFON: CHELSEA 1878 NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 27, 1938. — PONDELJEK, 27. OK TOBRA 1938 VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVIII. BRAZILSKI VSTAŠI OBSTRELJEVALI NEMŠKI PARNIK VODITELJ BRAZILSKIH VSTAŠEV GETULIO VARGAS HOČE POSTATI PRESEDNIK PROVIZORIČNE VLADE Tekom obstreljevanja nemškega parnika "Baden" je bilo usmrčenih sedemindvajset oseb. — Novo izvoljeni predsed. Prestes je zaprt v Sao Paulo. Veliko razburjenje v Berlinu. — Povročena škoda v Sao Paulo znaša milijon dolarjev. BORIS POROČEN Z GI0VANN0 Priprosta cerimonija se je vršila v katedrali in nato je sledila civilna poroka. — Novoporo-čenca sta nato odpotovala. RIO DE JANEIRO, Brazilija, 25. oktobra. — Brazilski vstaši so obstreljevali nemški parnik 'Baden" ter usmrtili sedemindvajset oseb. Med temi je 24 potnikov ter troje mož posadke. Parnik je bil zato obstreljevan, ker je hotel baje brez dovoljenja zapustiti pristanišče. Vstaši tudi zatrjujejo, da ni razvil svoje zastave. Potniki so bili vecjidel španski izseljenci, ki so potovali proti Buenos Aires. Ranjence so prevedli v tukajšnje bolnišnice. Parnik je bil v pristanišču pridržan. BERLIN, Nemčija, 25. oktobra. — Novica, da je bil obstreljevan v Rio de Janeiro nemški parnik "Baden", je povzročila tukaj precejšnje razburjenje. SAO PAULO, Brazilija, 25. oktobra. — Novoiz^ voljeni predsednik Julio Prestes, ki bi imel postati naslednik Washingtona Luisa ter je bil poleti obiskal predsednika Hooverja, je zaprt v palači predsednika države Sao Paulo. Dne 1 5. novembra bi i-mel biti inavgurian. Po mestu se vrše neprestano spopadi. Drhal pleni trgovine in požiga hiše. Povzročna škoda znaša dozdaj že nad milijon dolarjev. PONTA GROSSA, Brazilija, 25. oktobra. — Poslanec Somoes Lopez, bivši predsednik Liberalne Zveze, je rekel, da bo najbrž imenovan provizo-ričnim predsednikom Getulio Vargas, sedanji predsednik države Rio Grande do Sul. RIO DE JANEIRO, Brazilija, 25. oktobra. — Voditelji, ki so strmoglavili vlado predsednika Washi ngtona Luiso, se bodo danes posvetovali glede bodoče administracije Brazilije. Načelniki revolucionarnega gibanja so se v aeroplanih podali proti glavnemu mestu. Med drugimi bosta dospela sem tudi vrhovni poveljnik vstaške armade Getulio Vargas ter kapitan Juarez Tavora. I avora, ki je zavojeval severne države ter razpolaga s precejšnjo armado, je rekel, da noče priznati junte (provizorične vlade) v Rio de Janeiru. — Tisti generali,—je izjavil, — ki so se pridružili revoluciji v enajsti uri, niso vredni, da bi načelo-vali vladi. Odstavljeni predsednik Washington Luis je š e vedno jetnik v trdnjavi Capacabana. Mestnim prefektom je bil imenovan Adolfo Ber-kamini, bivši zvezni deputy. Provizorična vlada je prepovedala prodajo alkoholnih pijač. ASSISI, Italija. 24, oktobra. — Poroka princesinje Giovarme z bolgarskim kraljem Borisom se je vršila v veliki plohi. Vlak, s katerim je dospel poročni par ter drugi povabljeni gosti, je imel celo uro zelo mučne zamude in ravno, ko je prisopihal na po-i stajo, se je vlil dež. Zaprti avtomobili niso zadostovali za vse goste. | Številni so bili premočeni prav do kože na poti v katedralo sv. Frančiška. Cela poročna obleka Giovanne je I bila popolnoma premočena. To jo je spravilo v tako stanje, da je pričela jokati. Čedna, 22 let stara princesinja je prišla šele k dobri volji, ko so ji sipali otroci cvetke na pot po zaključeni cerimoniji. Pred cerkvijo je pozdravilo 16 cprod, oblečenih v srednjeveške uniforme, s fanfarami. 300 belo oblečenih šolskih otrok je poklonilo nevesti velik šopek. Tam je blagoslovil oče Risso goste z blagoslovljeno vodo. Medtem, ko je stopal par v cerkev, je zapel zbor himno "Eog naj ohrani vladarja". Pater Risso je stopil k altarju, : pred katerega sta pokleknila zaročenca ter za vršil cerimonijo. brez maše. Orgije so igrale med tem Haend-lovo skladbo "Largo". ZOPET NESREČA V NEMŠKEM PREMOGOVNIKU Nad sto premogarjev je bilo zasutih vsled eksplozije v rudniku v Saar dolini. OBTOŽEN ŠKOF FRIBDRICHSTHAL, Nemčija, 26. oktobra. — Vsled eksplozje, ki je porušila skoro ves May bach premogovnik, je bilo danes zakopanih več kot sto premogarjev v hodnikih ter ostaja le malo upanja, da bi bilo mogoče koga rešiti. Župan mesta Friedrichstahl je včeraj objavil, da mrtvih šest izmed 144 delavcev, ki so odšli zjutraj v rov. Večina ostalih pa je še vedno zasuta ali pa je neznana njih nadalj-na usoda. Pozneje zvečer je objavilo vodstvo rova, da obstaja strah, da jc bilo ubitih najmanj sto ljudi. Domnevajo nadalje, da je bila eksplozija posledica premogovnih plinov. Rorv obratuje francoska družba, na temelju pogojev Versaillske pogodbe. Delavci so bili večinoma i Nemci ali Poljaki. I Ko se je za vršila eksplozija, se je dvignil v zrak velik steber dima. 'Delavci na površini so takoj nadeli plinske maske ter se napotili v globino, da pomagajo, če le mogoče. Sorodniki ponesrečenih, ki so pred kratim čitali poročila o grozni nesreči v Alsbachu, stoje krog vhodov v rov ter čakaj :> s strahom nadalj-nih razvojev. NEMŠKI FAŠISTI IN KOMUNISTI SO SI V LASEH V Dortmondu so se zavr-1 šili resni spopadi s fašisti. — Pri baronu so našli arzenal. Protestantovskega škofa Jamesa Cannona, ml., doiže vsakovrstnih nerednosti, med tem tudi. da je sleparsko igral na Wall Streetu. Tekom zadnje predsedniške kampanje je bil velik nasprotnik kandidata Smitha. BERLJN, Nemčija, 26. oktobra. — Včeraj zvečer so se za vršili resni spopadi med komunisti in fašisti v Dortmundu. Neki komunist je bil ubit in devet nadaljnih ljudi je bilo poško-domanih pri spopadu, pri katerem so se fašisti poslužili revolverjev. Na posestvu barona von Lands-berga v bliž ni Dortmunda je našla policija pri preiskavi zalogo orožja, vključno 150 infanterijskih pušk ter 700 nabojev municije. V Itzehoe. v Holsteinu je vprlzo-rilo par komunistov poskus, da. vdro v rotovž tekom seje občinskega sveta. Policija pa je pregnala manife-stante. Dosti komunistov je bilo ranjenih. a nekaj so jih zaprli. 53 DNI JE BILA NEZAVESTNA ST. PAUL ,Minn., 25. oktobra. — Pred triinpetdesetimi dnevi se je pri neki avtomobilski nezgodi težko poškodovala Mrs. Maxwell B. Bech-ton, žena nekega advokata iz Lincoln, Neb. Izza onega časa je bila nezavestna. Včeraj je umrla. v GRŠKA IN TURCUA PODPISALI POGODBE ISTAMBUL. Turčija, 26. oktobra. Pred kratkim je dospel v An goro grški ministrski predsednik Venizelos, kjer je podpisal v imenu grške vlade razne trgovske politične pogodbe s Turčijo. To so bile prve med obema deželama, ki so b le sklenjene v zadnjih petsto letih. KANON SO UKRADLI PROVIDENCE. R. 1. 26. oktobra. Peter C. Cook Je imel na trati pred sVojo hišo na cementnem podstv-ku starinski kanon, ki je tehtal najmanj petsto funtov. Ko se je e jutra J prebudil in pogledal skozi okno, kanona ni bilo več. Policija vestno poisveduje po zli-kovcih. ki so ee odločili za to nenavadno tptvino in Jo tudi izvedli. in ADVERTISE GLAS NARODA" POSKUSI Z NEVIDNIMI ŽARKI BERLIN, Nemčija, 26. oktobra.— Vojno ministrstvo je danes oojavi-lo, da se niso zadnji čas nikjer v Nemčiji vršili poskusi s takozvani-niml "nevidnimi žarki", ki imajo to svojstvo, da ustavijo na velike razdalj« avtomobilske in aeropian-ske motorje. Ta izjava je bila izdana, ko so sporočili iz Saške, da so se te dni na cesti med Riso in Wuertzen naenkrat ustavili vsi avtomobili ter da nihče ni mogel spraviti motorjev v tek. Točno po preteku ene ure so pa začeli motorji zopet obratovati. SNEG V NOVOANGLESIH DRŽAVAH Po raznih krajih Nove Anglije je v soboto močno snežilo. V državi New Hampshire je padlo ponekod sedem do dvajset inčev snega. PRIPRAVE ZA VOLITVE NA ŠPANSKEM BRAZILSKA VLADA BO ZADOSTILA VSEM _POGODBAM PONTA GROSS A. Brazilija, 25. oktobra. — Getulio Vargas, voditelj liberalne stranke in načelnik neve brazilske vlade, je rekel danes: — Ker je zmagala liberalna stranka z orožjem, bodo politične refor-mez, za katere smo se že odnekdaj borili, dosti bolj radikalne kot če bi izvojevali zmago na volišču. — Brazilija bo skušala utrditi prijateljske vezi z vsemi ameriškimi narodi ter zadostiti vsem določbam mednarodnih pogodb. Za vlečen je volitev jim je dalo dovolj časa, da spravijo skupaj svoje moč".. ANGLEŽI PREPOVEDALI KNJIGO 0 INDIJI WASHINGTON, D. C., 26. oktobra. — Angleška vlada je prepovedala pošiljati v Indijo knjigo, ki ima naslov "My Mother India ". Knjigo je sp:sal D. S. Saud ter je bila tiskana v Los Angeles. POLOŽAJ NA KITAJSKEM Komunisti so napadli mesto Honan. — Ameriški misijonar je ušel, ko je splezal na zid ter se skril na pokopališču. HANKOV, Kitajska, 25. oktobra. Komunisti so danes nadaljevali z vojevanjem proti inozemcem in krščanskim Kitajcem v Honan provinci. Več ameriških misijonarjev je zbežalo v južni del province Honan. d oči m so bili drugi ameriški mis-jonarji izolirani. * Rev. Nelson je bil ujet od komunistov dne 5. oktobra in njegova usoda je vedno neznana. Vlada v Nankingu poizveduje po njem. Rev. Thombas Megan, ameriški duhovnik, kojega dom je v Eldora, Icwa, je dospel v Sinjang, potem ko je srečno ušel komunistom, ki so prihruli v Loshan. Pri opisu svojih doživljajev, je rekel oče Megan, da je pobegnil v temni noči, ko so komunisti stopili v Lošan dne 15. oktobra. Na srečo je našel vrv, splezal preko zida tetr se skril na nekem pokopališču. Kvangšan je tudii padel. Pasadka mesta je baje odprla vrata. Komunisti so se nato pomikali proti Kvangčovu, kjer je nastanjenih več švicarskih katoliških duhovnikov ter dve nemški sestri. OD ŽALOSTI JE UMRL BEDFORD, Anglija, 25. oktobra. Mati C. A. Burtona, ki je izgubil življenje pri katastrofi vodljivega balona R-101, (je danes umrla. Bolehati je začela, ko je dobila poročilo o smrti svojega sina. Zdravniki so dognali, da jo je od žalosti zadela srčna kap. Stara je bila šestdeset let. BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV SLOVENSKO AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1931 BO V KRATKEM GOTOV Letos bo posebno zanimiv CENA 50 CENTOV ZASTOPNIKE prosimo, naj takoj javijo, koliko Praftik in Koledarjev potrebujejo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST IS STREET NEW YQBK, N. Y. MADRID, Španska, 25. oktoibra. Precejšnjo važnost pripisujejo prihodu Santiaga Albi, načelnika liberalne koalicije. Francisco Cambo, menarhistični voditelj iz Cataloni-je, bo dospel jutri. Kralj Alfonz se je že posvetoval z Juanom ae la Oierva, konservativnim voditeljem. Vse to kaže, da snujejo amalga-macijo monarhističnih sil za volitve, ki se bodo vršile kmalu. Madrid je bil v velikih stiskah radi navideznega protislovja v zadnjih par dneh. Zadnji teden je bilo objavljeno, da se bodo vršile volitve decembra meseca. Sedaj pa se je glasilo, da se ne bodo vršile pred januarjem ali celo februarjem, ker niso baje pripravljeni volilni seznami. To je vzbudilo vel ko ogorčenje med republikanci, ki so domnevali, da se bo hitro sestal parlament. Sedaj pa se je pojasnilo to protislovje. Kralj Alfonz ni hotel podpisati dekreta za volitve v parlament, ker niso še bili msrnahisti združeni ter edini glede skupnega nastopi. Ministrski predsednik Berenguer je baje zelo poparjen ter hoče resign! rati. STRAŠEN VIHAR V SMIRNI ISTANBUL. Turčija, 26. oktobra. PODIVJANI ITALIJAN PEŠAVAR, Indija, 24. oktobra. — Strašen vihar je danes skoro po- Mirovna pogajanja indijske vlade polnoma opustošil mesto Smirno. voditelji afganskih plemen so se Na stotine malih lesenih hiš se je izjalovila, vsled česar se je bati no- p^rušilo. Vse ceste so pod vodo, ta- vih bojev na meji. Afganska ple- ko da se mora promet vršiti le s mena so začela koncentrirati svoje čolni. vojaštvo na planoti Khajuri. ČLANSTVO KOMUNISTIČNE INTERNACIJONALE MOSKVA, Rusija, 25. oktobra. — Časopis "Pravda'• je danes objavil poročilo o članstvu komunistične internacij onale. Komunistična in-ternacijonala ima vsega skupaj štiri milijone članov, od kaifcerih jih je 3,500,000 v Rusiji. V Združenih državah jih je 8385. Neglede kje živite, v Kanadi ali Zdru-ženihDržavah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poŠtah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas Izdanih potrdilih. Kaslovljencl prejmejo toraj denar doma, brex lamndf iua, brc* nadaljnih potov In stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene ■ podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega Izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike ▼ slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodnijl v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. v Jugoslavijo 500 ............................ S 9.40 1000 ........................... S 18.60 Din 2000..............................S 37.00 2500 ..........................S 46.25 5000 __________________________ S 91.50 10,000.............................$181.80 V Italijo Lir 100 200 300 500 1000 $ 5.75 $11.30 $16.80 $27.40 $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno naka. žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih. Urah ali dolarjih, dovoljujemo Se boljše pogoje. Pil velikih nakazilih priporočamo, da &e poprej z nam pismenim potom sporazuma-te glede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 75 SAKSER STATE BANK tS COKTLANDI STREET NEW YOU. R * Telephone Barclay 0380 — 0381 •IB NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 193« [ Glas Naroda" ] Prank £aJuer, President Owned and Published by PVBUSIING COMPANY (A Corporation) L. Benedik, Treas. Plaer of buriness of the corporation and addresses of above officers: 21« W. 18th Street. Borough of Manhattan. New York City, N. Y. GLAS NARODA** (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays Za celo leto velja Ust za. Ameriko »t Za New York za celo leto $7.00 in Kanado ...............................$6.00 Za pol lota ..................................$3-50 Za pol leta -------------------------------$3 00 Za Inozemstvo za celo leto........$7.00 Za Četrt leta .........................41.50 w Za pol leta ______________________________43.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Olas Naroda- ishaja vsaki dan izvnemst nedelj to praznikov. Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poMlJati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi pre J in je bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NARODA**, 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 LARG ■Lovna DAILY RHIL e. jen na sedem in pol leta robije. 40-letni Ivan Novak iz Cirkmka pri Mirni, ki je šele nedavno zapustil beograjsko kaznilnico, kjer je 15 let zaradi ropa, je bil na Gorenjskem. 8. oktobra je slana letos prvič po-srebrila srednjo Goreiajsko. Kmetje so bili uverjeni. da se prične lep^ jesenski čas, ki ga Gorenjci nazi-vajo poletje starih bab in da bodo v suhem lahko pospravili zadnje poljske pridelke. Ali lepa vreme je trajalo -kamaj en dan. že 8. okt ponoH so se jeli valiti preko Jelovice in Julijskih Alp težki sivi obiski. Ljudje so s strahom gledali čudni nenavadni, jesenki vremenski pojav. Zelo neprijetno je bilo tudi g^rko czračje. 9. ektebra ponoči je že pričelo deževati. Prvotno pohlevna deževje se je kmalu spreme- ' V malern va*kem n2selju Lipa nilc v hudo ploho. Pričelo je deže- 'na:i Sklendrsvcem so našli 10. ok- vati kakor bi lilo iz škafov, in sicer tcbra zjutra- 65-letnega neprestano skozi vso noč. 10. okt.l^i^rja Franceta Ključevška. - zjutraj, ko se je zdanilo, so bili vsi ! petoki napolnjeni z umazano, de-1 ročo vedo, ker pa tudi dopoldne ni leg stop — že mrtvo. Izvlekii so tru-pelce izpod vretena in je polož.li na mrlvaški eder. > Kaj je nesrečnega otroka zaneslo k stepam, se ne ve. Najbrže pa je skozi priprta vrata dekletce prišlo v stop?, kjer jo je za obleko potegnila Oi vretena. ki jo je privila in pritisnila k t!cm tako. da je bil mo-ičan pr tnk na prsi smrtonosen in ji je poleg tega zlomilo še levo roko dvakrat. Z nesrečnimi starši sočustvuje vsa okolica. i I Nenadna smrt in druge nesreče. edesedel obtuzen tatvine vola in ponarejanja živm?kegfa polnega lista. Prisodili so mu eno leto rctlje. razen tega pa bo meral še od stare kazni eds^-deti tri leta, ker je bii samo pogojno izpušjen iz kaznilnice. :jie vprašujejo dra-er me včasi spravijo v pravcato zi- Lachine. Que., Canada. Vsega vra; Cenjeno uredništvo G. N.: Opro-'ge rojakinje tits, ker sem zaostal z naročninos svojimi vprašanj lista. Pi.loženc vam pošiljam $3.00 | dre g::. ss za nadaljno pošiljanje najbolj j Pred kratkim me je ena pozvala. Zaradi težke telesne po?kedbe je priljubljenega dnevnika. Ker vidim,{naj ji kaj povem iz zgedevine pobil obsojen na šest mesecev stroge- da ni nobenega poročila iz te na-• ljubovanja. kašo je poljub nastal :n ga zapora pogojno na dve leti 65. s:lb ne. sem se jaz odločil :ii maiojta-c dalje. letni Josip Hccmgman iz Meti ke, p-rejim iitateljen; po drugih kra-j Naj ji bo na tem mestu ustrežo-kor je zabodel svojega sina z nožem kako se imamo v tukajšnj h to- no s staro azijsko pripovedko 7 trebuh. vamiških mc.:.iii. ' Ko je veliki Mahada u-'tvaril že- Dclavske razmere so zelo slabe.-no, se je sam začudil njeni lepo.:. VSTAJA V BRAZILIJI - > Dasi je bilo pri obstreljevanju nemškega pariiika "Baden'* v pristanišču Hio de Janeiro iismrf-enih skoro trid^et oseb. se iz tega najbrž ne bodo razvile mednarodne komplikacije. Kot pravijo zadnja poročila, se je brazilska vlada že opravičila pri nemškem poslaništvu ter izjavila, da je pripravljena plačati odškodnino. Nadalje se je dognalo, chi se je nahajalo na parniku precej članov bivše vlade, ki so nameravali pobegniti iz dežele. Kapitan je baje vedel, kaj je njihov namen in ker je vsledtega hotel zapustiti pristanišče neopaženo, zadene It udi njega v gotovi meri krivda. Naglo proizvedena revolucija v Braziliji se je k >nčala s popolno zmago liberalcev nad konservativci. Vlada Združenih držav je še štiri dni pred odstopni predsednika Washingtona Luisa prepovedala pošiljati vstašem orožje in mmiicijo ter se je s tem postavila odločno na stran Luisa in njegovih pristašev. To je dokaz, da so v Washington!! glede političnih raz-mer jk> južnoameriških republikah baš tako slabo informirani kot o gospodarskem položaju v Združenih državah. Vstaja v Braziliji ima gospodarsko ozadje, kakor ga ima sploh vsako južno-auieriško vstaško gibanje. V poštev pa pride še nekaj drugega. Washington Luis je doma iz države Sao Paul o, ki je znana po svojih kavi-tiih plantažah in eksportu kave ter je najuglednejša brazilska država. Kot Ainerikanci ne vidijo radi. da se daje New Vorku vsepovsod prednost, istotako tudi Brazilci niso bili zado. voljni, ker je ugled države Sao Paulo neprestano narašča! ter je hotela dobiti v republiki nekako premoč. Tudi novoizvoljeni predsednik dr. Julio Prestes je iz Sao Paulo. To je seveda samo en vzrok Tzmed neštetih, ki so povzročili strmoglavljcnje konservativcev. Brazilske vlade so imele v zadnjih štiridesetih letih eno samo skrb, namreč, kako bi mogle obdržati ceno kavi j na kolikor mogoče veliki višini. To se pa ni dogajalo v in-i teresu stotisočeriii delavcev, zaposlenih po kavinili plan-j tažah, pač pa v interesu razmeroma malega števila kavinili magnatov in kavinili baronov. To je imelo seveda svoj, dober vzrok. Plantažniki in izvažalci kave so obvladali; ves politični stroj. Imeli so zadostno politično-gospodar-sko moč, da so po svoji volji določali kandidate za pred-sedništvo. Posledice umetnega navijanja cen so se kmalu pojavile. lil te posledice so katastrofalne. V Braziliji je sedaj štirideset milijonov vreč kave, ki čaka ua eksiport, dočini ves svet porabi na leto komaj dvaindvajset milijonov vreč kave. K onim štirideset milijonom v:tč pa pride še letošnja letina, ki znaša štirinajst milijonov vreč. Vlada je prihitela baronom na pomoč s tem, da je pokupila del te preobilice. Precej kave so tudi namenoma u-nieili, da bi tako zmanjšali scaloge in obdržali cene na vi-j šini. ' J • '' 'M - } ■ Medtem se je pa pojavila na trgu kava iz Colombije! in Centralne Amerike, s Haitija in Karabejskega otočja, j Sedanja vlada bo najbrž storila vse, kar je v njeni moči, da bo izpremenila dosedanjo politiko glede pridelo-j vanja in prodaje kave. t . , .. J . Cene temu najvažnejšemu produktu, ki ga Brazilija j izvaža, bodo strahovito padle. Kavini baroni bodo utrpeli ogromno materijalno škodo. Moč "kave" bo uničena. k zdravi politiki. prenehalo tieževati, so pridrveli s s hribov in gora deroči hudourniki, ki so -izstopili iz strug in se razlili po potih. Tekom dneva so vode se silno narastle. Vsi potoki so izstopili preko bregov in voda je stopila čez mostove. Posebno močno so ra ras tli vsi detoki, ki se iztekajo v Savo na desnem bregu. Narasla pa je tudi Sava, v Bohinju teče cela reka iz predora in se je bati, če ne bo nehale deževati, da bodo moral ustaviti promet med Podbrdcm in Bohinjsko Bistrico. Scrško pelje je podobno jezeru. Zelo so narastli potoki, ki prihajajo iz Polhovgrajskega hribovja-. Upanje, da se voda poleže, je zasijalo danes popoldne, ko so se pokazale iz gostili megla in oblakov zasnežene planine. Sneg, ki je na- prej šn j i večer je šel zdrav in vesel k počitku v svojo kamrico. Ko ga zjutraj ni bilo na spregled, so šli pogledat. če ni morda bolan. Ko bo odprli vrata, je bruhnil ven smrdeč zrak in v postelji pa so našli meža mrtvega. Takoj so tudi ugotovili vzrek nenadne smrti. Mož si je nekaj dni p:preje kupil malo železno p&čico. katere se je zelo veselil, da se bo ob mrzlih večerih ob njej grel. Usoda pa mu je ravno potom te nabave naklonila smrt. Ko le v dolini deževalo, na Kumu pa snežilo, si je zakuri! in plini, ki so uhajali iz peči, so ga med spanjem usmrtili. Zar?di deževja sc. močno nara-t li potoki v okolišu ter napravili ponekod veliko škode. Kotredešca je izstopila Iz struge in poplavila dolino do Zagorja. Pcsetniku Pod-bevšeku je odnesla svinjak in kurnik s kurami vred. Nadalje je odnesla Stroga obsodba suroveža. Komaj je minul dober mesec kar je ponovno grešil zoper četrto beži o zapoved ter pred sodiščem prejel zasluženo kazen, že je moral zopet pred sodnika. Je to 31-letni zakonski mož ter oce 4 nedoletnih c.rck Franc Budja, posestnik v Stanetincih. pri Gornji Radgoni. Pred leti je prevzel od skrbnih satrišev lepo urejeno domačijo, za katero se kaj kmalu ni brigal ter zaoel zapravljati in pijančevati. Kakor navadno na deželi med prevžit-karji in novim gospodarjem, je prišlo tudi pri Budjevih do večkratnega nesporazuma. Iz katerega se je i-azvil prepir in kenečno še pretep Sin je pretepava! starše, ki so mu dolgo časa, prizanašali, vendar pa so razmere postale neznane tako. da je morala posredovati tudi roka pravice. V vinjenem stanju je tudi letos koncem meseca junija napadel svojega 70 let starega čoeta ter se ga lc'il dejansko. Prizadejal mu je si- Tcvarne obratujejo s pok '.no pa~tPar dni nai_> rc. tako da je pJcv.ca prt bi valstva . vsa v solzah Oil- i. . , ,, | orez dela. Kar nas je Slovencev, -mo . jk:. je pa prišia k njemu ter je prcieče dv.gala večincmc zapcilen: v ž.čami. pa tu- j — Kaj hočeš od mene bitje modi ena slabo obratuje. Tr: do šli- ' le ljubezni? _ jo je vprašal Vzvi- :i d.ii v tednu, včasi pa po celi te- den vse pcči,va. tako da si človek Ucma.i za vsakdanje potreb*? za^lu-ž . Obetajo nam vedno boljše čase. ali kdaj pridejo, tega ne vemo. Sedaj gre še zmiraj na slabše. Drugih nevic za enkrat nimam poročati. Končno pošiljam najlepše pozdrave vsem čitateljem in čitatelji-cam tega lista .^irom Can.ide in Amerike. Še posebej pa Petru Z^a-gi. Narc jnik. — Kaj zahtevam od 'ehe*5 Cesa I te prosim? O. Gospod, prikrajšal si j me. Možu. mojemu spremljevalcu, j.;i dal dosti blatih darov. Dal m ! mu ostro oko. ki sledi poletu ptic iii l^b.ucijje mojo lepoto. Mo:*no roki. ki napenja lok :n mene objema, i Prožne noge. da -e podaja na lov in j se bliskovito zopet k mem vrača. (Vsega tega men. nisi dal Daj mi. (Prosim dar. ki bo samo moj. } — Samo tvoj? e ;e Zuoudil Vzvišeni. Kuk-en da: naj bi bii ZLOČIN LJVBOSl'MNE ZLNL. Franco:--ki listi obširno peročajo o umoru, ki je bil izvršen pred kratkim v brzovlaku Praga-Pariz. kjer cer lahke telesne poškedbe. vendar je padel kot žrrev ljubosumne žen-pa je moral cče iskati zdravniško -?ke inženir Evgen Fueber. rojen 24. vadne prorok lepšega vremena. je'njcmu in tudi dru§im P^cej lesa in drugih stvari. zapadel precej nizko do kakih 700 do 800 m. Ohladila pa se je tudi o-zračje :n pričelo je po vsej Gorenjski pošteno zebsti. Poplave. Zaradi dolgotrajnega deževja in zlasti hudega naliva sta Radomeljska Ml;nšca in Bistrica močno na-rali Ln prestopili bregove. Rado- 1 meljska Mlinšca, ki teče skozi vas, je preplavila vrtove, travnike, njive :n dverišča ter uhaja celo v hiš?, ozirema gespodarska poslo-pja. Prehod iz Radomlja na Homec je bil cmcg^čen samo daieč naokrog. Tovarni Bonač na Kcličevem je grozila naravnest. da dre voda v spodnje prostore, kjer je shranjenega mnoge papirja in lepenke, in so le s pumeanjem z motorno brizgalno preprečcio nesrečo. Potok Medija je podiral jezove in ogrožal še rudniške cbjekte. V Šklen-drcvcu je napravil deroči potok po mTin'h in žagah veliko škode. Cesta, ki je edina zveza z Zagorjem, je mečno peškedovana in >e po njej ne bo dal^ voziti dokler je ne po-i pravijo. Krojaškemu mojstru Fin-! cingerju je veda odnesla nedavno 'ni navo napravljeni jez. Posestni-'ku in gostilničarju Borišku pa bi pomoč. Pozvan pred sodnika, je s r. svoje dejanje- priznal ter se izgo-varjal. da je to storil v vinjenem stanju. Ta zagovor ga zaradi večkratnih prejšnjih sličnih deJiktDv ni ščitil ter je prejel kot plačilo zaporno kazen 3 mesecev, katere doslej še ni bil cds!užii. Vkljub tej ^trcgi kjzni pa se ni spreobrnil ter so je začetkom avgusta brez vsakega najmanjšega povoda lotil svoje matere, ki je bi!a na delu na njivi. Iz rok ji je iztrgal metiko ter j? začel neusmiljeno pretepati. Zadcbila je po celem telesu več ran in morala je k zdrav- i bila voda blizu žago skoro se pravočasno utrgala priprega. Malo je niku. Tri tedne po tem dogodku je prcd petimi leti je bil Fueber na- novem.bra 1902 v Pragi. Samo en potnik je bil priča ljubavne tragedije in takoj po strelu je potegnil za rešilno zavoro. Vlak se je us\i-vil in sprevodniki sc prijeli morilke. Potem je vlak nadaljeval vožnjo in se ustavil na postaji za Nancy v Champigneuilf Tam sd aretirali Eliso Alteahovenovo in odpeli od vlaka vagon, v katerem je bil umor izvršen. Kmalu je prispel iz Nancyja v Champigneulles preiskovalni sodnik Picouard. ki je morilko zamikal. Iz njenega pripovedovanja je razvidno. kako .je pri:!o d-j tragedije. pesi .n pri levi j cilju premoga na mostu nad pcctajo in je hotel zaradi narasčarila vode cdpreti za-1 tvornice. Pri tem je po nesreči padel vznak v potok in izginil v valovih. Neslo ga je kakih 50 metrov do železniškega mostu, kjer sc Medija steka v Savo. V prisotnosti duha se je oprijel naprav Taufarje-Te dni se je v stepah smrtno po-jvega lovišča ter se tako trdno dr-nesrečila petletna hčerka posestnika ižal. da je pričakal rešitelje, ki so go manjkalo, da ni Medija zahtevala napadel ponovno cčeta ga vrgel tudi smrtno žrtev. na tla ter mu izbil zob in prizade- Dclavec Ignacij Vražič je bi! za-jjal več občutnih poškodb. Tudi oce jo moral k zdravniku, in tako je zvedelo za zadevo zopet sodišče. Tragična smrt otroka v stopah. Antona Klanšeka iz Št. Jurija. O tragičnem dogodku poročajo n? slednje: Mala Marija se je popoldne odpravila iz hiše, kar estali domači nliti epazili niso. Proti svoji nava-il je dekletce zašle v komaj par korakov oddaljene stope, kjer je tragično končalo mlado žnvljenje. Ko so op3zili edsetnest ctrcka, so do- z vrvjo potegnili iz vode. Trije obsojenci. Pred novomeškim okrožnim so-d ščem se je moral zage/arjati 22. letni Ferdinand i^erk zaradi težke Ko je pred par dnevi slepil zopet pred sodnika, je kakor že navadno večkrat poprej tudi tokrat dejanje priznal ter se zagovarjal s oijanost-jo. Ker pa. vse dosedanje milejše kazni niso vplivale na obtoženca Franca Budja. je prejel končno ne-kcl ko estrejšo kazen in -icer T mesecev zapora tako. da ima odslužiti s prejšnjo neodsJuženo kaznijo skupno 10 mesecev. Razen tega mu je prepovedano zahajati v krčme za do bo dveh let pc prestani kazni. Bila je to prva ostrejših l-^zni izrečenih pred tukajšnjim okrajnim so- meščen kot kemik v neki tovarni v Saint Quen l'Auaicne in sezn-nil se je z nekim tovarniškim delavcem, h kateremu se je preselil. Dolični delavec je bil mož Elise Altenho-vencuve. Fueber se kmalu zaljubil v njegovo ženo in s tem ie bilo delavčeve zakonske sreče k:nec. Elisa se je dala kmalu ločiti in Fueber je ž.vel z njo. Pred meseci ji je pa nenadoma sporoči, da mora prekiniti z njo razmerje in se vrniti v Prago, ker se moia oženit:. Eiisa je sprejela to vest navidez mirno, toda kmalu p; ljubčkevem odhodu se je tudi ena odpeljala v Praga, kjer se je sestala s Fueberjem. Prosila ga je. naj jo predstavi svoji ženi kar se je tudi zgodilo. Ko *ta nastopila mlada zakonca te-esne poškodbe. Ob priliki vojne- di'čeni v 3mislu ncve^a kazenskega ženitovanjsko potovanje v Francijo, se bo mo zakonika. Upati je. da bo vsaj ta -ie Elisa odpeljala z istim vlakom ; avgusta le v Nahtigalovi gostil- vplivaia na d°slej "P®**" mači takoj pohiteli k njenemu sta-'ni spri z nekim Jožefom Abcmari- In žena se je nasmehnila in re- kla: — S tvojim darom naj b: razpolagala. ne da bi opazila in ne da bi mi ga bilo treba skriva::. Tv.jj dar naj b: bil ore: vredno-ti, obenem pe. tudi bolj dratocen k t- v-a bogastva tega sveta. Z \ 'ehernega •na: bi bil nedosegljiv in samo meni naj bi bila dana eilast. da ga razdajem. Dar naj b. vseboval vsa čustva in vse občutke: veselje in žalost, prijateljstvo, svetost materinstva in radost ljubezni. In velika Mahada je rekei — Vem, česa ti manjka, vem, po čem hrepeniš In je ustvaril poljub. In poljub v obstal neomejena lastnina žene. njen največji zaklad njena sladka modrost V njem se vdaja, v njem zopet najde s.imo -sebe. In žena je naučila vse človeštvo pc'.ju bova ti In tako se je zgodilo, Ua pol;u-buje ljubezen usta. oboževanje roko. prijateljstva lica. nežnost pa oci. Po dolgih letih sta .->e prijatelja zopet sestala. Pozdravljen, pozdravljen! Že sedem turških let te nisem videl. Ali si nemara že poroccn. ali pa še vedno sam kuhaš. — O. poročen sem. poročen. — je odvrnil prijatelj k'slc — in .še vedno kuham. Ko so vprašali rojakinjo, e -o r.»-bo poročila .s fantom, k. .je /e vec let letal zanjo, je jezno odvrnila: — Za ves svet ga ne vzamem. Raje bi ga videla na gavgah kot pa poleg sebe pred oltarjem. — I. so ]i svetovale prijatelj ice, — kaj bo to. kar vzemi ga. Saj če pozneje obesil. ga raspreda v Mokrcnogn. dne 9. remu cčetu. ki je jedva streljal od jem in ga v pretepu zatjdel z no-njih. in je imela deklica navado tjc ;žcm de-vetkrat v hrbet in mu razen zahajati. Toda otroka niso našli, jtega zadal hude rane na levi in des-Odpravili so se v stope, kjer so de- ni roki. Abomarija je zaradi izkrva-klet.ee našli okrvavljeno na tleh pD- i vitve umrl. Berk je bil danes obso- Delegatje INVESTMENT BANKERS' ASSOCIATION of AMERICA so na letni koii-veneiji v New Orleansu ugotovili, da se nezaposlenost v tej deželi manjša, da se bodo delavske razmere v letu 1031 znatno izboljšale in da bodo leta 1932 normalne. Ne tflede nato, kakšne so ali bodo razmere, resnica je, da so prihranki vsakemu v sili in potrebi liajbc/ljša pomoč in da je varčevanje in hranjenje prva pot do samostojnosti. Vloge obrestujemo od 1. okt. naprej po 4% in obresti pripišemo h glavnici vsakega 1. jan. in julija. Obrestovan je se vrši mesečno. Da je denar pri nas varno naložen, dokazuje dejstvo, da ima država NEW YORK sama pri na$ naložen denar. Sakser State Bank 82 Cortlatfit Street NEW YORK, N. Y. S3SSS3S?' NaroČite »e na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik t Zdrn-tealh driank iz Prage Umor je bil izvršei v trenutku. ko je odšla mlada inženirjema žena iz kupeja. Fueber in njegova bivša ljubica sta se sporekla in in kmalu sta počila dva strela. Fueber je bil zadet v glavo in obležal je takoj mrtev. Morilka je preiskovalnemu sodniku izjavila, da ji je Fueber obetal zakon in da ga je usta-elila. da bi bil kaznovan za svojo nezvestobo. som ti dnevi ko visi nebo nc - sem nič. Morda: Še kai! Zak; omifno kakor siva sLr*ha zapu- tako? Res. zakaj? Da. kadar vLsi nebo kakor streha zapuščenega cirkusa nad zem- crku>j nad » ml'j. Obra- Dane.s bi morda rekel, pa — kla- Ijo. kadar so obrazi do ogabnosti rj ljudi kj jih srečava« labnostl pusti in brezi ned katerimi se potile ro kasarne, iz katerih >dnesli zadnjega človci □o o azni. Hi*e pa mo!1--to pravka: i. ki se i. - vir je mrtov. pusti in brezizrazni, takrat bi šel. In na njeni -.toji podoba neke tja do mrtvega klavirja. Nagnil bi' žene, ki je ni vec. In 'e temno v izb:, ker so okn. zastrta. b j. .I za t;lupo=t m umrl od griže. Ob takih dneh, ko se zdi, da )♦ j-:tala v melodiji življenja nek.i se in vanj zakričal. Morda bi se o- glo il? Pa to bi bil samo odmev. mna kru' !na pravza tpoinoma nezmi-pomnim mrtvea.'. NESREČA R 101BILA NAPOVEDANA klavirja. Klavir stoji v pusti sobi; okr.n no vedno zastrta in to je dobro. Ker ee pogledaš »koz špranje, ne vidiš mnogo Siva. umazana predmestna ee-sta, par hiš brez enačaja, rivoie dreves, ki se pomladi ne razeveto. V p Imraku >t<_-j i klavir. Drobne roke eistiio dan na dan, da je Na njem vtoji podoba neke žene. Malokdaj sem vstopil v to -ob > Jdkar je klavir mrtev In fcr tedaj f!ti jo sadrno zapustil. Ozrl >en» r na mrtveca in na sliko na njem n odšel Prižgal sem cigareto in -i le j al: Da bo že tako' Seve. taki* VI 1 t lok rra se le zagledal m i nekaj mi ni bilo po xtu: k e se pač mudi mati. da ' nejtefoma ne zaigTa moje ubljenke. tretje f-tude Chop;nove"1 daj. ko me ni bilo tohito Č3sa? vidi; Sai vendar Ni več malih, belih rok. da bi razgibale mrtvo klaviaturo. Zlomljene smo zakopali. Neka malenkost: zavora ali kaj —■ Toda klavir 'e mrtev! Da, nekoč je bilo to druyaee. Stal sem z vijolino v roki. paglavec, in učtl sem se abecede tistega silnega, nezaslišanega jezika. >' katerem so prepovedovali Bach. Beethoven, Wagner mogočna b:sike onih svetov, ki jih reka m dati pa. oko ne dozre. Takrat nheri ljubil klavirja »n dobrih, belih rok. Zunaj je sijalo ^oince in pajdaši ^o me čakali: — "vo'sko" ®mo napovedali ob pol štirih... In puTvneje. Vrnil sem se iz tujine Ped večer, ko se je oglasil klavir. >>em stopil petihoma v sobo Slonel sem na divanu in poslušal Rad bi bil izrekel besedo, zahvalil se. ali kaj; nekaj leoegi bi pač rad povedal Nu. rekel ni- STE UTRUJENI? I.ibavite »i novo energijo X Esorfco' . hit. . ii,rBi)' ■ tika v.mi twuitMB i rtnilnoMi IriKtfJ-...li.mr! .».• ŽSORKa V nemškem mestu Loichu izhaja redno vsako leto astrološki ko-iedar. ki prerokuje in v naprej naznanja nesreče, povodni, potrese in druge elementarne katastrofi, pa tudi važnejše politične dogodke, prevrate in atentate. Mesec za me-sečem se vr.;te zlokobna napovedovanja. včasi skoro za dan natanč-II. , in naloga'čitateljev koledarja je. da -pretno izluščilo dogodke in najdejo nofanjo zvezo med prerc-k , anjem in dogodki Astrologi, ko-jih veda" postaja dandanes nekako moderna, zo prej ke- slej globoko uverjeni, da zvezde vodijo in uravnavajo življenje na zemlji in i jim e strahoviti polom zrakoplova • R 101" dobrodošel pojav, da ka-iej na zanesljivost svojih preroko-| vanj. Kakor izgleda, je lorški ko!edar za 1. 1930. natanko napovedal ne-i>;ečo angleškega zrakoplova. V njem so namreč označeni dnevi od 5. do 8 oktobra. Pri 5. ektebra o-men).• koledar: — Kritično vreme. Kata;'.rofa! Eksplozije! Slabo za letalski promet!.— Pri 7. oktebru pa: — Zelo kritičen dan! Potres, vihar, eksplozije in prometne nesreče. Slab dan za vladajoče mo-'f. učenjak^, može na visokih položajih Nevarno za daljni promet ! Zrakoplov R 101" se je res ponesrečil 5. olčtobra in dan je bil izredno nesrečen za može na visokih položajih. Letalski minister Thompson in načelnik britskega letalstva Brancker sta našla smrt v plamenih, poleg njiju pa še lepo šterometa potisnilo v ospredje. Naj je človek še tako skeptičen nasprotni sličnim napovedovanjem, vendar mora razumeti, da se sestavljale! koledarja rad: pohvalijo. i*eš. cia so vse tako izvrstno pogodili. Vendar je treba pripomniti, da je kluib natančnosti, s katero sta označena celo kritična dneva z vsemi podrobnostmi, vse le golo ugibanje. Koledar ima nekaj st-"> strani, ki so prenatrnane z napo-vedbami. Vendar pa se ni zgodilo nič od one množice prerokovanj, ki jih polna prva štiri četrtletja. Lorški astrc'o^ki pratikarji so pač le slučajno zadeli, pogodili in uganili ter so modrijani sami nad to .srečo iznenadeni bolj kakor ves o-stali svet. Zato naznanjajo svetu svoj uspeh, skrbno prikrivajoč, da so se v tisoč napovedih za isto leto pošteno zmotili. Slika nam predora ogromne množine sedčkov. v katerih so astrahan-ske ribe. da jih eksportirajo iz Rusije v vse dele sveta. Iz astra hanskih rib. katere love v Volgi »n Kaspi>;kem morju, di la jo kaviar. PRIMORSKE NOVICE ČUDAKI MRTVE RIBE PRED SODIŠČEM Te dni so imeli obiskovalci sodne dvorane sodišča v Pctsdamu priliko videti nenavaden prizor. Na sodnem stolu je sedel sodnik v ta-larju in z velikim nožem strgal luske z ribe pred seboj na mizi. Povod za ta neobičajni posel sodnika je dala tožba predsednika društva za varstvo živali proti ženski, ki vsak petek prodaja ribe na trgu. Milosroni predsednik jo je namreč opazoval nekaj petkov zapored. kako je strgala z ribe luske in so ribice pri tem migale z re-pcm. Ko je zločin nesporno ugotovil. je vložil tožbo, da kruta ribi-čevka obdeluje z nožem še žive ribe. Razprava je bila razpisan;-, za petek in ribičevka je prinesla v dvorano košaro mrtvih rib. S spretno roko jih je jemala drugo za drugo iz košare, tržni nadzornik je ugotovil, da so nesporno mrtve, ženska pa jih je pred sodnikom začela strgati. In visoki sodni dvor si je brisal učene naočnike. kajti videl j?, da uradno ugotovljene mrtve ribe migajo z repom, ko jim ženska posnema luske. Čudeč se je isto poskusil tudi sam sodnik in zopet je riba migala z repom. Ni se dolgo ubijal s čudno zagonetko. marveč je vstal in izmrmral oprostilno sodbo. Pri tem se je zmotil in sodilpU--1 v 12. letu republike! — v imenu cesarja, pa je hitro popravil in se lotil naslednje zadeve. Tožitelj je nejevoljno gledal potek razprave, ko pa je čul. da je v sodnikovem srcu globoko zasidrana slika cesarjeva, se mu je razjasnilo lice in nič ni obžaloval, da je bila njegova tožba odbita. Predsednik društva za varstvo živali je namreč bivši pruski polkovnik in velik častilec Viljemov. Tako se je razprava končala v zadovoljstvo toženca in tožitelj a, ker se sicer redko dogaja. « Učitelj-ko glasilo "Scuola" se je bik plavilo prod Gentilejevi šoi-iski refc-;mi in ji je napovedale • fiasco med drugorsdnim prebivalstvom. Li^t je priporočil uuliip.n-:skim učiteljem, cla naj se priučijo j manjšinskega jezika, kajti kako mere učitelj vzgaidti in izobraževal ul:n:e. ako ne pozna njihovega jezika? "Čim stepi jo učenci iz .:;o!e. ne tu jejo več italijanske 'o:sed3. Med prazniki in počitnicami njza-bijo šc eno. kar so se sp?nh naučili. Take bodo prihajali otroci iz šele napol analfabeti". Napoved "Scucle ' se tečno vrši in lotos co trž3ške nevine odkrito priznale, da ostaja večina drugorodnih otrok v Julijski Krajini po tri leta v prvem razredu. Šclo zapuščajo napol analfabeti. Fašij v Pazinu je djbil od zveznega tajnika Rellija-Režlma v Puli pisme. v katerem se hvali delovanje pazinskih fašistov in se jih vzpodbuja k vedno jacjemu vplivanju na vso okclico. da bo nova kmečka generacija v resnici italijanska po čustvu in zveiLcbi. j Madžari imajo s?daj že dve plovili družbi "Pannonia " in "Trans-j Oceania ". Prv:i je kupila lan: neko italijanske ladjo in kupi drugo v ' vkra tkem. Druga ima tri parnikc s-7000 tonami vsak. Obe družbi imata svojo pomorsko bazo v Trstu, kar je vzbudilo veliko ogerčenje na Reki. kateri so zagotavljali Madžari še do zadnjega časa, da se bodo posluževali v svojem pomorskem prometu ke-t baze edino le njenega pristanišča. Na Malem Lošinju se ctvori občinska gimnazija. Ministrstvo za na-' rodno vzgojo ie dovolilo, da bodo pomagali prva leta pri pouku učitelji tamošnjega navtičnega zavoda. Za železničarje in peštnebrzejav-ne nameščence v tržaški pokrajini j se zgradi 400 stanovanj in sicer za železničarje: v Trstu tri poslopja s i 18 stanovanji, po eno poslopje se zgradi v Postojni 12 stanovanj, v jPrestranku 16. v Šempetru 12. v Bi- • strici 9. v Tržiču 40 stanovanj. Za jpoštnobrzojavne nameščence v Trstu se zgradita dve poslopji s 147 stanovanji. Tudi Reka dobi že-lezničarsko zgradbo, ki bo imela 16 stanovanj. Vsa ta poslopja bodo stala 15 milijonov in pol lir. Reška pDkrajina je štela zadrii dan avgusta 55.449 prebivalcev. Učitelj Fran Sivec je premeščen iz Čezsoče v Piombino. Pred kratkim so je pcjl^vil cd vašča»ov vs: radi imsll. V Repentabru so pokopali Josipa Bi Iščeka iz Vegi jen, ki je bil dolgo j ^^ let vodja kamnoloma, kateremu je lastnik Caharija ib Nabrežine. Na "dan grozdja" so ->e veselili nekaj časa tržaškookolicanaki vinogradu ki. misleč, da bo prilika za ogromno prodajo grozdja po primerni ceni. Kmalu pa s? raznesle vestai. da bo zahtevalo fašistično vodstvo tako nizke cene. da se ne bo izplačalo voziti giczdja šističnih gospodarskih j Anglež Peter Campbell ie i ltiiH ki so ga ' V °Parok! določil, da izgubi n;egv,v j univerzalni dedič takoj pravico do j dedščine, čim ga sorodniki zasi-i čijo pri kaji. Predlanskim umrli je bal. da bi ne zmrznil. Zato nosil vedno 11 srajc in 12 parov nogavic. — Bra-zilje zapustil 835 tabatjor. to je 50 kvintalov manj. kakor navadne dneve, petrebno pa je bilo za ta dan grozdja 500 kvintalsv! Okoli Pulle in Vodnjana v Istri se ' Knez Guenthen, ki je zcpet razpaslo tanditstvo. Letina V gradu Sonderhausen ;e bilo 350 sob in v vsaki je bila najmanj en t ura, v nekaterih pa ceio 3 ali 4 je prebival v RAZMERE NA RUSKIH ŽELEZNICAH Ruski delavci ne marajo t. zv. komsomiske konjenice, letečih oddelkov zveze komunistične mladi -' ne. ki prireja.io nenadne revizije različnih tovarn, uradov in si. z več ali manj neprijetnimi posledi-| cami za esebje. Moskovska "Kom-| somolskaja pravda" priobčuje sle-i dečo sliko q obisku železniške po-i staje v Odes, prvorazrednem pro-: metnem križišču: — Po po'd ne sme stopili v ku-[ rilmco. Delavci so se bili pri obedu, čuvaji pa so spali spanje pra-| vionikov Sneli smo j>et?rico različnih delt 7*strc-ev. pa jih kot dokaz izvršene revizije privlekli v naš •:'.an. Percn je bil poln ljudi, a nihče nas n: zadrževal in ni vprašal. kam pa kaj nesrmo Na drugem. tovornem kolodvoru, so naš'i revizorji natlačeno ix>in vagon se-gnitih paradižnikov. Če bi hoteli, bi lahko zanetili požar vsi gasilci .o bili v ."n leni in so smrčal. Našli smo cpI vlak s sadjem za donsk^ premogovnike in vsi vagoni so bili na steža; odprti: lahko bi odnesli, kolikor bi hoteli, dobrih stvari. Na glavnem kolodvoru ie odhajal o-sebni vlak in edino direktni voz O-desa—Kiiev je ostal zaprt. Množica potnikov, ki ga ie oblegala, je Z&man klicala sprevodnika. — 'Kaj itariti? ■— so vpili potniki. — Vlak že gre? Nekdo se je oglasil: — Skozi okno mornmo noter! In liudje so planili proti oknom. Kmalu ->o bila zamašena s kevčegi. glivami. rokami in nogami "Komsomols.. t * fill IIBOVI* •F-^if':; NEW YOKIC, MONDAY, OCTOBER 27, 1930 ■LOTEKB BADLY H6.ll Neljubljena žena. zm Glas Naroda priredil G. P. 24 (Nadaljevanje, i Nclcaj časo pozneje je rekel Heinz s tihim usmevom: — Izbral sem si zelo trezen kraj, da izrečem svojo snubitev. Ko iia sem te videl vstopiti, acin si rekel, da je to dobro znamenje za to, kar nosim s seboj ie od včeraj zvečer. Okoliščine pa ne dovoljujejo ni-Lakega na daljnega razmišljanja. ct ti je prav, boš postala čim preje moja žena. Vem, da je to v smislu mojega očeta! Danes pridem domov k čaju, da se domeniva vse ]Obdaljno, kar je potrebno! . — Pričakovala te bero. Heinz. — a pri meni boš našel Lotto Werner! — Ah, saj res! — Skrbel bom zato, da bova ostala sama. Pri vedel bom s seboj Walterja — in on naj zabava Lotto! Eno uro bosta že lahko izhajala med seboj! Poljubil jt Je še enkrat roko. — Sedaj pa te moram poslati proč. V par minutah pričakujem strokovni obisk, katerega ne morem kar tako odkloniti. Vzdihnila Je, kot da je oproščena silne teže — Torej z Bogom, Heinz! — Torej z Bogom, Ria. Na svidenje danes popoldne. Krog pete ure bom te zunaj. Spremil jo je do voza, ki je čakal spodaj ter se poslovil od nje z gorkim oprtjemom roke. Nepremično je sedela Ria v vozu. Kot sen so se vlekli pred njo spomini. Ona. — nevesta Heinza Materne, va neljubljena žena! kmalu njegova žena, — njego- — Nase ne smem misliti. — le na njega, — je šepetala ter pritisnila i ko na svoje srce. To srce se ni hotelo pomiriti. Po kosilu se je pripeljala Lotta k Riji ter jo obiskala. Obe sta se na-■tanill v prijaznem salonu Rije. Pravzaprav je lepo ol tebe, da si želiš moje družbe. Ria. — je rekla Lotta. — Na ta način si lahko mislim, da prebivam na deželi in da spadam v to odlično družbo. Prav lepo je. če je človek bogat. Jaz sem že pospravila sveje stvari ter se počutim tukaj že povsem domačo. Sedaj kramljava* Ria je sedla k oknu ter gledala Lotto. Njene misli so bile seveda odsotne. Zardela je ter položila roko na ramo Lotte. Ne bodi neumna, ti imaš prav, kajti nisem to dosti poslušala. Danes sem nekoliko iz ravnatežja! — Ali se ti je pripetilo kaj posebnega? — je vprašala Lotta ter jo poljubila na lice. Ria se je nasmehnila. — če je kaj posebnega, da se človek zaroči. — potem seveda! Lotta Je plosknila v roki. — Ali si se zaročila? ' Ria je le prikimala. — O Bog, — seveda z Heinz Materno! Ria jo je pogledala začudeno. — Ali smatraš to tako za naravno? — Kako pa prideš ravno na Heinza? — To je povsem priprosto. Ti ga ljubiš, to vem že davno. In deklica kot si ti. se poroči ie z moškim, katerega ljubi! Ria Je postala bleda ter držala roko na usta Lotte. — Molči, — za božjo voljo, — če bi naju kdo slišal, — je vzkliknila v«s prestrašena. Lotta pa se je zasmejala. — Ria. ali je zločin ljubiti svojega zaročenca? Ria se Je medtem zopet pomirila. Vzravnala se je ter resno in proseče pogledala Lotto. — Obljubi mi. Lotta, — da ne boš nikdar govorila o tem napram r.obenemu človeku! — Da ljubiš Heinza? — Da. — No. ti veš. to je zame nerazumljivo. Najti pa je dosti skrivnosti na svetu, katerih ne morem pretuhtatl in ena več ali manj ne pride niti v poštev, Obljubljam ti slovesno, da bom varovala to nežno skrivnost! — Hvala ti, Lotta! — Zakaj se zahvaliti? Meni se ne zdi posebno lepo, da si na ta način od zastave! še pred pair dnevi sva se dogovorili, da bova ustanovili zvezo starih devic s psički, kanarčki ter nekako pol ducata mačk. In se-aaj me zapuščaš! Ria Je potegnila Lotto nežno k sebi. — Iz tega ne bo postalo nič, Lotta. Ali misliš tako resno s svojim sovraštvom do Walter Meistra? Sedaj je Lotta zaprla usta Rije. — Molči, prosim te! Ti vendar veš, da zaničujem in sovražim vse moške brez izjemeJ — Vendar ne vseh, Lotta, — je rekla Ria. — A večino. — je odvrnila Lotta, malodušno. — Walter Mecstra moraš vendar izvzeti. On je Wa^n človek in meni se zdi, da te Ima rad! — Tudi če bi bilo tako ter ga imela rada tudi jaz, bi ne postala nikdar par! S . ' It SiR — Zakaj pa ne? — Ker me je že enkrat zasnubil — in jaz sem mu dala košarico. — Zakaj m storila to? — Ker sem ga takrat smatrala za domišljavega postopača, ki se postavlja le s svojim denarjem. O pravem bistvu njegovega značaja pa ni sem imela niti Najmanjšega pojma. Razveselite srca svojcev in prijateljev v stari domovini a tem, da jih posetite sa praznike POSEBNI BOŽIČNI IZLET •V JUGOSLAVIJ O |§|gl Na Cunardovem krasnem parniku ki odplnje iz NEW YORKA proti CHERBOURGU AQUITANIA v sredo, 3. decembra pod osebnim spremstvom gosp. M. EKEROVlCA člana newyorškega urada Cunard črte, dobro znanega našim odjemalcem, ki se bo brigal za vse podrobnosti ter rešil potnike vseh potniških skrbi. Dovolj zabave, udobni in čisti prostori in dobra, kakor domača, kuhinja na parniku. Nemudoma si rezervirajte prostor. Obrnite se na svojega lokalnega agenta ali na: 29 BROADWAY NEW YORK ZA VARNOST VAŠEGA DENARJA KUPITE CUNARD TRAVELLER S ČEKE CUNARD LINE • > v -■rifu r - (Cretan je Parnikov ,— Shipping New* — — Ali je Heinz tudi eden onih, katere posvečaš s s svojim sovraštvom? — Ne, on je mož kot mora biti. Jaz sovražim le take, ki se napihujejo ter se delajo strašno važne, d očim niso nič drugega kot negodni smrkavci! — Ah so vredni tako poštenega sovraštva, Lotta? — jo ie vprašala Ria zelo resno. Lotta je vzdihnila. — Ta pogovor mi je skrajno neprijeten. — Sedaj pa glejva, da najdeva nekaj, kar se da prigrizniti ter popiti, kajti jaz bom skoro umrla od lakote in žeje! — Torej pojdi hitro doli. — je rekal Ria smehljaje ter potegnila Lotto za seboj. Spodaj je ukazala, naj se prinese čaja na verando ... Heinz se je peljal k Walter Meistru ter mu sporočil, da se je zaročil z Rijo. Ta je bil zelo presenečen ter skoro poparjen. — Heinz, — tako hitro tega nisem pričakoval. Ah si vso stvar dobro premislil? Heinz se je zasmejal. — Ali ti mogoče ni prav. da sem sledil tvojemu nasvetu? Walter je hitro tekel po sobi gorindol.- Konečno pa je obstal pred Heinzom. — Meni je postalo naravnost vroče, Heinz. Sveti Bog, če se bo vse dobro izteklo? Drugače si bom delal vedno očitke! — Zelo nepotrebne. Ti si seveda prvi sprožil stvar, katero bi koncem-Uonca /endar storil! Ne razmišljaj več o tem! Walter je prijel Heinza za rokav. — Človek, kaj pa potem, če se bo vzbudila pri vaju kaka velika, strašna ljubezen, — kaj nato? Heinz je zmajal z glavo. — Zame lahko jamčim, — kajti jaz se ne nagibam proti preveč goreči ljubezni. Srce Rije pa je prosto, kot mi je rekla. Tudi ona je bolj mrzle narave. Midva sva si jasna na tem, da sva drug drugemu simpatična. Najin zakon bo potekel brez viharjev, ki bi me le motili v mojem poklicu Tudi Ria smatra to rešitev vprašanja glede bodočnosti za najboljšo. Ona bo estala pametna ter najbolj primerna žena za mene! — No, če ste cba istih nazorov ter mnenja, potem je že dobro. Jaz ti želim srečo iz polnega srca! Oba sta si strnila roki. (Dalje prihodnjič.) KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. — Sedaj pa ga posnaš boljše, Lotta, kaj ne? — Da, a to ne izpremeni ničesar na stvari! On se bo seveda varoval % prašati me drugič in jaz mu vendar ne morem reči: — Jaz sem se zmotila v vas. gospod Meister ter si premislila stvar drugače, — sedaj hočem postati vaša žena! — Tega ti ni treba storiti. Lahko pa mu rečeš: — Zelo mi je žal. da sem imela takrat tako slabo mnenje o vas. sedaj pas poznam boljše. To bi zadostovalo. — Ah, to bi lahko že davno zapazil, če bi hoteL On najbrž noče vedeti ničesar več o meni! In te«a mu niti ne morem zameriti, kajti napram nJemu sem bila v resnici neenosna! — Včasih si še sedaj, — kajti dolgo časa sem mislila, da ga ne moreš trpeti. Lotta je zrla predse. Nato pa je vrgla glavo nazaj. — Pustimo sedaj to. Jaz sem groena egoistka ter sem popolnoma pozabila čestitati ti. Tukaj imaš tudi prisrčen poljub, najdražja Ria. Tebi telim prav iz vsega srca, ker zaslutiš to, kajti pridna* in delavna de-Mteaalt jf / , ■ * - ' ^ linns Martern se mora veseliti, da bo doba tako dobro deklico. *»ma se Je tajno smejala. ~ - * RAZNE POVESTI in ROMANI: Ana Karenina (Tolstoj) zauimivi roman (2 zvezka). .$5.50 Amerika, povsod dobra, doma najbolje „<•,,■.,,...,,,,,,,,, Agitator (Kersnik) broS. ...... Jt« Andrej Hofer................... JU Beneška vedeievalka .......... JU Belgrajaki biser ..... .......... .35 Bell meeeeen ................... Bele noči, mali junak .......... .60 Balkansko-TurSka vojska ...... JO Balkanska vojska, s slikami .... ju Boj in zmaga, povest .......... M Blagajna Velikega vojvode...... M Boj. romaa .................... 45 Barska vojska..................... BeaUa dnevnik ................ M Božični darovi.................. Boijm pot na Bledu ............ 2% Cankar: Grešnik Lenard. broi... Mimo iivljcoja ...... Mrtvo mesto ........ Romantične duSe..... Cvetko ........................ Cesar Joief O. ................ Cvetica Borograjska ............ Čarovnica ..................... Čebelica........................ Črtice is iivljenja na kmetih .... Hektorjev meč....................................30 Hudi lasi. Blago duše, veseloigra .75 tielena (Kmetova) .........................40 Undo Bresdno (II. >rj ................ju .79 ju .75 .60 .25 ju ju ju ju ju Drobiž, in razne povesti •pital lfiianskl ...... zgodovinska Dekle Eliza .......... Dalmatinske povesti .. Dolga roka .......... Do Ohrida in Bitslja Doli s ontjem ' pow . JS0 . .40 . ju . ju . .10 Don Jttš^i is La Manhe .........1 .« Dve sliki — Njiva. Starta — (MefflcO) .....................j* Devica Orleanska .....................JU Duhovni hoj ......................................j(| Dedek Jo pravil; m—f* teUHd...................... .66 JI .66 ju FfcMjola ali cerkev v Fran Baron Trenk .. Filozofska mas ... Fn Diavoto......... (2 zvezka) .UM Humoresko. Groteske In Satire. vezano ................... broširano Is dežele Izlet g. Brončka............ Izbrani spisi dr. H. Dolenca JO .00 .75 1.20 .60 b tajnosti prlrode.............. ju Is modernega sveta, trdo vez. 1.G0 Igračka broširano ............. JO »gndeo .........................75 Jagnje ........................ J« Janko In Metka (sa otroke) .... ju Jcraai Zmagovat, Med plazovi.. ju Jutri (Strug) trd. v..............75 brok ....................... .66 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh lO oreškov, lepo vezanih..................16.— Sosedov sin, brok .............................46 0. zvezek: Dr. Zohsr — Tngomcr broiirano ...............6.. «11 Joan Mi serija 'Povesti lz Spnaskega življenja .........................................60 Kako seas so Jns likal (AleSovec) L zvezek .................ju Kako sem so Jas likal (AleSovec) II. zv..............M Kako sem so Jas (AleSovec) IIL Korejska brata, povest ta mlsljo-nov v Koreji .............. Kuhinja pri kraljici goajl netid Kal m > (Bar) trd. »»trs Kriiev pot Kal 00 Jo Kraljevič bera« Levstikovi L si izmislil dr. Oks JU JU m LIS .n .45 ja - Odo In elegijo — Ti (Levstik) 2. sv. Otročje igre v psseasnh — BszlH*no poezij« — Zabavljlce in pušiee — Jen na Paznas, — Ljudski Galz — Kraljed vorSkl rokopis — TobnaE (Levstik) .. Trdo is njegovo n«M Trgovec. KcpOJskl stražnik. TJ-radaik JezHŠšl doktor. Gostilni. . KleprtnUe. Natakarca. novnlk. Itd. ....... Lov na ženo (roman) .......... .80 Lueifer (roman) ................L— Marjetica ...................... .50 Moje iivljenje...................75 Mali Lord .................... M Miljonar brez denarja...........75 Malo življenje ................ .65 Maron, krščanski deček Is Libanona ...................... JSS Mladih zanikerneiev lastni iivo- topis ........................ .75 Mlinarjev Janez ................ ju MusoUno ...................... .40 Mrtvi Gosta« .................. .35 Mali Klatei „.................. .10 Mesija ......................... .50 Malenkosti (Ivan Albrecht).....ts Mlada ljubezen................. 35 Mladim areem. Zbirka povesti sa slovenska ml dino ............jtS Misterija, roman ................L— Morski razbojnik ........................ .50 Na različnih potih ............ .40 Notarjv nos, humoreska ...35 Narod, ki !gne Sur Mer, Rot-teruam 8. novembra: Leviathan. Cherbourg St. Louis, Cherbourg. Hamburg 9. novembra: Conte Biajicamano, Xapoll, Genova 12. novembra: Vulcanla, Trst Aquitania, Cherbourg George Washington, Cherbourg. Ham burg Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg 13. novembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 14. novembra: France, Havre Bremen. Cherbourg. Bremen Olympic. Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Roma. NapolJ. Genova 19. novembra: • Berengaria, Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg New York, Cherbourg. Hamburg 20. novembra: Dresden, Cherbourg. Bremen 21. novembra: He de Fram-e, Havre Majestic, Cherbourg 22. novembra: Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 23. novembra: Conte Grande, Napoli, Genova 25- novembra: Kuropa. Cherbourg, Bremen 26. novembra: Mauritania Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg 2S. novembra: Saturnia. Trut Hr.meric, Cherbourg Lh-ul*«. hlatid. Cherbourg. Hamburg 29. novembra: Cleveland. Cherbourg, Hamburg 3. decembra: Aqultar.ta, Cherbourg , 1'resident Harding, Cherbourg. Ham-I burg Hamburg, Cherbourg Hamburg 4. decembra: Stuttgart. Cherbourg. Bremen 5. Puris. Havre Bremen. Cherbourg, Bremen Olympic. Cherbourg Augustus. Napoli. Genova 6. decembra: Leviathan. Cherbourg 10. decembra: Vulcar.ia, Trit Berengaria. Cherbourg Georgt- Washington. Cherbourg. Hamburg i Conte Biancamano, Napoli. Genova 6 DNI PREKO OCEANU NajktaJSa In najbolj ugodna sot sa flotovanj* na ogromni* oarnlkih: FRANCE 14. nov. (7 P. M J (le ds France 21. nov.; 12. dec. (7 P. M.) (10 P. M.) PARIS 5. dec.; 24. dec. (4 P. M.) (4 P. M.) NafferajSa pot po teie-micl. Vsakdo Ja 7 poaebnl kabini s vsemi Modernimi adobnofetl — PljaCa In alava* francoak* kuhinja. Isredno niako eane 1 Vpraiajto kateregakoli pooblaflfiesaga agasta ali FRENCH LINE 1» ITATC STRCCV Nt'W YORK. N. Y. 11. decembra: B«-rhn, !>>ulogne Sur Mer, Bremen Ruma. Napuli, Genova 12. decembra: lie de France. Havre St Louln, Cherbourg, Bremen 15. decembra: Euroi»a, Cherbourg, Bremen 16. decembra: Mauretania, Cherbourg 17 dec»mbra: Pr-sident Roosevelt, Cherbourg. Hamburg New York. Cherbourg. Hamburg 18. decembra: Dresden. Cherbourg. Bremen 23. decembra: Albert Batlin, Cherbourg. Hamburg 24. decembra: Ameri'a, Cherbourg, Hamburg 26. decembra: Br«-n.t*ri, Cherbourg. Bremen Milwaukee. Cherbourg, Hamburg 27. decembra: Paris, Havre I.«?viu.than, Cherbourg 31. decembra: PrfcMUent Harding, Cherbourg, Hamburg POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. HI KDOR ŽELI PREŽIVETI BOŽIČNE PRAZNIKE med SVOJIMI v STARI DOMOVINI je vabljen, da se pridruži enemu naših skupnih izletov. To leto priredimo še dva skupna izleta: Po FRANCOSKI PROGI s parnikom "ILE DE FRANCE" preko Havre: VELIKI BOŽIČNI IZLET dne I 2. decembra l 930 t »M»tV » " • »KM < II . Po COSULICH PROGI z motorno ladjo — "VULCAN I A" VELIKI BOŽIČNI IZLET dne l 0. decembra l 930 ~ NA OBISK V STARO DOMOVINO — umore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedržavljan, ki Je postavnim potom dosel v to deželo. Za cene, za pojasnila ln navodila glede potnih listov, vizejev, per-mitov itd.,* pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so ie sto in sto-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo in pa. kar je najvažneje, da boste ◦ vsem točno in pravilno poučen L Sakser State Bank 82 CORTLANDT ST., NEW YORK Tel. Barclay 9380 H i^kiS % . ; i