OB OBLETNICI USTANOVITVE OF SLOVENSKEGA NARODA
SZDL-TRIBUNA OBČANOV
TE DNI MINEVA že enaintrideset let odkar je bila v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna ironta slovenskega naroda, organizacija, ki je znala združiti v svojih vrstah vse napredne sile tedanje slovenske družbe. Ta odlika orga-nizacije, ki je nastala, se je odražala tako v sestavi njenih vodstev kot v širokem gibanju, ki je zajelo vse napredne množice in jih po-vezalo v OF.
Današnja Socialistiena zveza delovnega ljudstva Slovenije želi pridobiti v svojem delu prav takšno širino, kakršno je imela njena predhodnica Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Zato je bil sprejet dokument »SZDL danes«, katerega uresničevanje je še vedno po-glavitna naloga organizacij SZDL. V njem je zapisano, da naj postanejo organizacije SZDL tribune občanov, preko katerih bodo lahko uresničevali in zadovoljevali svoje politične interese. Takšna bo postala SZDL predvsem, če bo znala prisluhniti potrebam ljudi in če bo učinkovita. Neizpolnjevanje zadnjega pogo-ja pogosto odvrača ljudi tako od SZDL kot od drugih političnih organizacij. Zato bo treba te-mu problemu posvetiti v organizacijah SZDL na vseh ravneh veliko pozornost. Potrebno bo občasno preverjanje uresničevanja posameznih sklepov kot seznanjanje občanov z rezultati dela. V tej zvezi bo imela pomembno vlogo takoimenovana možnost alternative, ki jo da-jejo ustavna dopolnila. Ko bo SZDL izčrpala vse možnosti za dosego sporazuma bodisi s samoupravnim organom ali institucijo (gospo-darska zbornica, interesne skupnosti), bo lahko predložila svojo alternativo. Kako bo tekel postopek v zvezi s tem, še proučujejo.
Pomemben pogoj za boljše in učinkovitej-še delo SZDL je tudi pritegnitev tistih ljudi, ki so zdaj v njej premalo prisotni. To so pred-vsem delavci in mladina. Ponekod je mladina bolj, drugje manj delovna v SZDL, vpliv de-lavcev pa je odločno premajhen. Na podeželju, na primer, kjer je dejavnost SZDL najboljša, so v njeno delo vključeni predvsem kmetje. Delavci ozirom predstavniki delovnih kolekti-vov z nekega območja pa na njeno delo pre-malo vplivajo.
Težave, ki jih organizacije SZDL občutijo, so mnogokrat tudi materialnega značaja. Ne-katere občine (teh je v Sloveniji okoli 40) so z odlokom določile odstotek, ki gre od narod-nega dohodka v občini za dejavnosti SZDL. Tak odlok je sprejela tudi republiška skupšči-na za delo republiškega vodstva. Povsod pa še ni tako.
Pomembna naloga, ki jo tudi predvideva dokument »SZDL danes«, je posodobljenje metod dela. Takšne metode so vpeljali na pri-mer v Ljubljani v pripravah na referendum o samoprispevku. Organizacije, ki bodo znale na analitičen način prisluhniti potrebam svojih članov in jih pritegniti na zbore občanov s predvajanjem dokumentarnih filmov, prikazo-vanjem diapozitivov in grafikonov, bodo go-tovo zajele v svoje delo večje število ljudi.
K prizadevanjem za izboljšanje načina dela organizacij SZDL lahko prištejemo tudi priza-devanja za aktivizacijo ljudi po posameznih in-teresih. Marsikje so že zaživele takoimenovane sekcije, ki združujejo ljudi po interesih. Tako je na primer zelo uspela lanskoletna razpra-va o kmetijski problematiki, ki je zajela izred-no širok krog ljudi. Takšna je bila tudi razpra-va o gozdnem gospodarstvu, pa o socialnem in starostnem zavarovanju kmetov.
Poseben problem predstavljajo v SZDL, kot tudi drugod, težave ob kadrovanjih, izbiranju vodstev. Mnogi se na primer branijo postati predsedniki organizaeij ali člani vodstev, češ da niso politiki, da se ne »spoznajo na vse« in podobno. V nasprotju s tem pa imajo interes-ne organizacije in društva dovolj kandidatov za svoja vodstva. To so navadno entuziasti, ki jim je pri srcu šport, pa kultura, skrb za otro-ka, humanost ipd. Zakaj na primer taki ljucl-je ne bi mogli postati člani vodstev SZDL? Res ni potrebno, da predsednik »vse ve in vse zna«. Za področja, kjer ni tako doma, lahko pridobi za delo druge člane vodstva. Predvsem bi bilo prav, da so voditelji organizacije ugledni, da jih ljudje spoštujejo, ker znajo prisluhniti nji-hovim potrebam.
Prizadevanja za plodnejše delo SZDL so tu-di tesno povezana s preobrazbo Zveze komuni-stov. Če bodo komunisti resnično aktivni v okolju, kjer živijo in delajo, kar je namen pre-obrazbe ZK, bodo organizacije SZDL bolj za-živele. V njih se bodo tudi lahko komunisti zavzemali za uresničevanje stališč, ki so jih sprejela vodstva ZK in so pomembna za vso našo družbo, ne le za organizacijo Zveze ko-munistov.
Ko zadnje dni aprila letos kot vsako leto pra-znujemo obletnico Osvobodilne fronte, je naj-brž prav, da smo se nekoliko pomudili ob pri-zadevanjih in nalogah, ki so pomembne za nje-no naslednico, Socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije.