GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXVII.
KAMNIK, 25. MAJA 1987
Dan mladosti je tu!
Dan, kateremu jc mladina Jugoslavije v preteklih mesecih namenjala veliko pozornosti. Polemike in diskusije in pri tem konflikti, ki so se pojavili, so pustili grenak okus tistim, kisene oprijemljejo tradicionalizma, ampak želijo novosti v praznovanju Dneva mladosti in sploh štafete mladosti.
Seminar v Bohinju za predsednike in sekretarje iz naše občine v aprilu je prinesel sklep, da Občinska konferenca ZSMS Kamnik ne organizira kolektivnega ogleda prireditve v Beogradu zaradi prevelikih stroškov prevoza in premajhnega števila interesentov.
Interesi mladih se izražajo na nešteto načinov in preko raznih organizacij in društev. Temeljne razvojne usmeritve mladinske organizacije se nagibajo k pridobivanju čimveč mladih v svoje aktivne vrste, pasivnih članov je namreč že tako ali tako preveč. Kako pritegniti mlade, ki bi se poleg šole, ali svojega dela, hobijev,... angažirali še v družbenopolitični organizaciji?
Teoretska predpostavka je, da preko nje mladi lahko svoj interes izražajo in hkrati uresničujejo. Realnost je povsem drugačna! Nekateri se sicer zavzemajo, da se da širši družbeni interes zajeti v nekaj komisijah, ki so ustanovljene na občinski
Ko isces svoj cilj, pri drugih zbujaš občutek, da si se izgubil
konferenci, drugi se opredeljujejo za izvedbo referendumov (kot ga je naredila UK ZSMS glede štafete).
Dejstvo je, da se je kadrovska komisija odločila, da se velika večina komisij, ki »delujejo« na občinski konferenci, ukine zaradi neučinkovitosti, in da se namesto teh ustanovi iniciativni odbor, ki bi ob določenem problemu združeval mlade in jih skliceval, glede na interes. Torej nekakšna alternativa dosedanjemu sistemu organiziranja. Kakšna, bo pokazal čas.
Kje se torej mladi nahajajo ?! Prostora, kjer bi lahko k vahiet-neje in organizirano izkoriščali prosti čas v Kamniku ni. Razen moralne podpore na zborih skupščine, češ da je treba prostor poiskati in nuditi, ni kamniška družba naredila ničesar. Z mladimi pa je treba delati, kajti kolikor bo družba mladim nudila, jih usmerjala, s z njimi ukvarjala, toliko lahko od njih tudi pričakuje. Minili so časi, ko je mladinska organizacija pomenila fizično silo. Minili so časi organiziranja zaključne prireditve v Beogradu, kot je bila do sedaj. S čim lahko obogati nastop tisoč telovadcev, razen s trenutnimi vizuelnimi vtisi? Zato so se mladinci na seminarju odločili, da bodo soustvarjali Jugoslovanska srečanja, ki se odvijajo v mesecih maju in juniju v Beogradu. Srečanja so enakovredna zaključni prireditvi.
MOJCA PINTERIČ
S seje predsedstva socialistične zveze
Najpomembnejša je uresničitev srednjeročnega plana
Prizadevati si moramo, da tudi ta, polletna zamuda zaradi zapletov in nesoglasij okrog razlastitvenih odlokov in z njimi povezanega ugotavljanja zaupnice izvršnemu svetu, ne bi bila ovira za uresničevanje srednjeročnega načrta naše občine. To je le eno od mnenj članov našega predsedstva socialistične zveze, ki je na svoji zadnji seji obravnavalo informacijo o razširjenih sejah krajevnih konferenc socialistične zveze o zaupnici izvršnemu svetu.
Davorin Gregorič je na seji na kratko povzel bistvo vseh razprav v krajevnih skupnostih. Na njih so delegati, je dejal, večinoma ugotavljali, da v bistvu sploh ni bilo pomembnejših razlogov, ki bi vprašanju zaupnice dajali tak pomen. Večinsko so menili, da ima kamniški izvršni svet vso podporo pri nadaljnjem izvrševanju plana, vendarle pa so obenem zahtevali, da se v zvezi z razlastitvenima odlokoma oziroma Novim trgom najprej reši »kmetijsko vprašanje«. Torej pred kakršnimkoli razlaščanjem je treba povedati, kje in koliko je nadomestne zemlje za kmete, ki bodo z razlaščanjem zdajšnjo zemljo morali prodati za pozidavo. Izvršnemu svetu je treba zaupati in mu omogočiti neovirano izvedbo planov, tudi zazidalnega načrta v Novem trgu - če ne gre drugače, postopno, čimprej pa izvesti tisto, kar je možno narediti. V krajevnih skupnostih so izrec-
no zahtevali, da se ugotovi strokovnost kmetijsko zemljiške skupnosti in občinskih strokovnih služb in neodgovorne strokovne delavce pokliče na odgovornost. To pa predvsem zato, ker so imeli več kot osem mesecev časa, da ponudijo kmetom v Novem trgu konkretna nadomestna zemljišča, vendar dlje od obljub in zelo šibkih argumentov niso prišli.
Po razpravi so člani predsedstva sprejeli predlog, namenjen delegatom vseh zborov občinske skupščine, da naj razpravljanje oziroma odločanje o omenjenih razlastitvenih odlokih odložijo za toliko časa, dokler ne bo rešeno vse okrog nadomestnih zemljišč in način odkupa zemlje. Sele potem,
predlaga predsedstvo, naj se' pričnejo usklajevalni postopki v zvezi z nesprejetim odlokom. Ugotoviti je treba tudi konkretno odgovornost za tolikšno zavlačevanje pri reševanju teh problemov. Člani predsedstva so zato na seji zadolžili izvršni svet, da pri svojih strokovnih službah takoj začne z razreševanjem nesporazumov. Predsedstvo je tudi predlagalo, da bi, če je le mogoče, izpeljali odkup vseh zemljišč, ki so potrebna za začetek gradnje blokov v Novem trgu.
Člani predsedstva so se seznanili tudi z informacijo Komunalnega podjetja o dopolnitvah začasne prometne uredbe v mestnem jedru. Tako naj bi bila po novem Kolodvorska ulica
dvosmerna za dostavo in stanovalce, Žalska pa do mrliških vežic prepovedana za ves promet. Tudi vprašanje parkiranja na Titovem trgu bo sedaj rešeno, saj bo dovoljeno parkiranje vse do parkirišča za kavarno. Predstavnik Komunalnega podjetja je še dejal, da je prometna ureditev vse do oblikovanja odloka (delegati naj bi ga sprejemali decembra) še odprta za pripombe občanov. Člani predsedstva so opozorili na dokaj1 neumestno fizično zaporo prometa na Kidričevi - verigo, ki; nemalo preglavic povzroča ta-, ko dostavljalcem kot tudi intervencijskim vozilom, pri nekaterih občanih pa tudi veliko ogorčenje.
ROMANA GRČAR
• Ob dvakrat nesklepčni seji stanovanjske skupščine
Brez pavšalnih ocen
S pavšalnimi ocenami, da je delegatski sistem v krizi in s pavšalno kritiko odnosa delegata do svojih obveznosti v delegacijah in v skupščinskih telesih, ne bomo kaj prida koristili izboljšanju stanja na tem področju.
Zadnji primer, ko je bila skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti sklepčna šele po tretjem zaporednem sklicu, terja poglobljenejšo oceno vzrokov za tako stanje. Skupščina je imela na dnevnem redu poročilo o poslovanju v preteklem letu,
O novi pošti v Kamniku
Pričetek gradnje predvidoma sredi junija
Z gradnjo nove pošte na Ba-kotniku bi, če ne bo posebnih zapletov, lahko začeli že prihodnji mesec, so povedali predstavniki PTT iz Ljubljane, ki so na sestanku $ predstavniki naše občine IS. maja dali kratko informacijo o pripravljenih delih za gradnjo nove pošte in poštne centrale v Kamniku.
Direktorica delovne organizacije PTT iz Ljubljane, Štefanija Žagmeister, je tako povedala, da so razpisali natečaj za izvajalca gradbenih del. Izvajalci morajo ponudbe poslati do 11. junija, naslednji dan pa bo v Ljubljani, na Cigaletovi, odpiranje ponudb. Ko bo znan izvajalec, ki bo ponudil najboljše pogoje (najcenejši, najkrajši rok gradnje, gradnja za trg) se bo v najkrajšem času pričela gradnja. Poštna stavba naj bi bila narejena v enem letu, kar pomeni, da bi potem že konec prihodnjega leta pričela delati nova poštna enota na Bakov-niku.
Direktor investicijskega sektorja, Nedeljko Dukič, je povedal, da je predračunska vrednost stavbe po projektu okrog 755 milijonov dinarjev, vendar pravi, da bo po njihovi oceni stavba stala približno milijardo dinarjev. Po predhodnem dogovoru bo kamniško združeno delo za poštno
stavbo prispevalo 70 odstotkov, PTT pa ostalih trideset.
Nedeljko Dukič je med drugim tudi povedal, da bo kamniška pošta imela povsem novo telefonsko tehnologijo, zato bo tudi zaradi tega potrebno več pripravljalnih del, ki zajemajo predvsem pripravo ustrezne dokumentacije.
V prvi fazi naj bi naredili poštno stavbo s centralno in uredili vse povezave med glavno centralo v Ljubljani in obstoječo centralo v Kamniku. Zaradi nove tehnologije bo treba posebno delo vložiti v prilagoditev stare centrale novi digitalni centrali, ki jo bo dobavila Iskra Telematika iz Kranja. Tudi že zasnovan gradbeni projekt je bilo treba prilagoditi novi tehnologiji. PTT stavba, nova telefonska centrala, povezava te centrale z obstoječo v Kamniku, z ljubljansko in domžalsko, ki bo po novem direktna, in gradnja telefonskega omrežja na območju obstoječe in nove centrale v Kamniku predstavlja prvo fazo. Drugo fazo predstavlja gradnja telefonskega omrežja na območju obeh central, ki bo seveda potekala po posameznih tehnično zaključenih celotah. Celotna vrednost del pa bo znašala približno deset milijard dinarjev.
Sredstva za novo telefonsko centralo in navedene povezave mora po dogovoru zagotoviti PTr, vendar pa zaradi težke ekonomske situacije po besedah njihove direktorice, letos tega ne more storiti. Denar za gradnjo telefonskega omrežja bodo zbrali krajani sami, in sicer bi z združevanjem sredstev lahko začeli že prihodnje leto in bi potem pote-
kalo ves čas gradnje, vse do zaključka celotnega projekta. Kolikšen bo delež posameznih interesentov, bodo predstavniki PTT povedali v svoji naslednji informaciji, saj bodo občane o gradnji in vseh delih v zvezi s pošto sproti obveščali. Naslednji sestanek s predstavniki naše občine bodo imeli predvidoma 17. junija.
ROMANA GRČAR
problematiko stanovanjske graditve v naši občini v letošnjem letu, razdelitev denarja za obnovo mestnega jedra Kamnika, spremembo pravilnika o merilih za dodelitev solidarnostnih stanovanj in še nekaj drugih vprašanj.
Skratka vsebina dnevnega reda je bila zelo aktualna. In vendar se na vabilo za sejo skupščine 24. aprila, in ponovno 7. maja letos, ni odzvala niti polovica delegatov obeh zborov. V zboru uporabnikov je ob prvem sklicu manjkalo 14 delegatov iz OZD in 13 delegatov iz krajevnih skupnosti, torej 27 od 45 delegatov, kolikor jih je v tem zboru. Manjkalo je tudi kar šest od osmih delegatov izvajalcev.
Položaj ob drugem sklicu seje, 7. maja, je bil skoraj povsem enak, le v zboru uporabnikov je manjkal še en delegat več iz krajevnih skupnosti. Vsekakor je nenavadno dejstvo, da so ob dveh sklicih manjkali delegati iz istih OZD in KS. Izostalo je tudi istih pet delegatov izvajalcev, izmenjala sta se samo delegata Al-prema in Graditelja.
Gradivo z vabilom za sejo je bilo poslano v skladu s poslovnikom deset dni pred sejo.
Najprej kaže ugotoviti, ali je prišlo v roke vodjem delegacij oz. konferenci delegacij in ali so ti sklicali delegacije in ali so delegacije določile delegata za sejo skupščine. Če vodje delegacij niso opravili svoje naloge, ali pa če s strani delegacije določeni delegati niso prišli na sejo skupščine, je potrebno prek sindikata in
SZDL ugotoviti vornost.
njihovo odgo-
Prav je, da bi se končno, vendar po predhodni temeljiti oceni, poslužili tudi odpoklica nedelav-nih delegatov. Seveda pa je treba poprej zelo določno odgovoriti na vprašanje, o čem delegati v skupščini dejansko odločajo.
Ni se mogoče strinjati s pavšalno oceno, da gre za formalno potrjevanje že vnaprej pripravljenih odločitev. Ob tem bi se lahko takoj zastavilo vprašanje, kdaj so delegati v skupščini nek tak predlog zavrnili, ali ga celo odložili z dnevnega reda ter zahtevali dodatno obrazložitev, kdaj so zahtevali predložitev variantnih možnih rešitev in podobno. Samo na konkretnih primerih je moč dati odgovor na vprašanje, koliko delegati v skupščini dejansko odločajo.
Ne bo odveč ponovno poudariti, da delegati brez oblikovanih stališč in predlogov svoje delegacije, ali celo delavskega sveta, zbora delavcev, če gre za taka vprašanja, da je to potrebno, ne morejo opravljati svoje funkcije, kot jim jo nalagata ustava in zakon.
Vprašanje, ki ga je izzvala neaktivnost delegatov v skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti, ne bi smelo ostati brez ustreznega odgovora in aktivnosti družbenopolitičnih organizacij, zlasti sindikata in SZDL v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih.
FRANC SVETELJ
Akcije za čisto okolje so se udeležili tudi pionirji Osnovne šole Mekinje. Očistili so okolico, šole, okolico potoka Rubnik, cest in poti; še posebno skrb so namenili čiščenju vojaškega pokopališča v Mekinjah (na sliki). Za njegovo urejenost skrbijo že vrsto let.
D. M.
Zbor gorenjskih aktivistov
V naši občini se bodo znova, tokrat ie tretjič, po Tuhinju leta 1971, Rudniku 1979, spet srečali aktivisti in borci NOV gorenjskih občin. Srečanje bo v nedeljo, 14. junija ob 11. uri na hipodromu v Komendi. Na srečanje, 19. po vrsti, vabimo vse občane, posebej še borce, aktiviste NOV in mladino. Podrobnejše informacije lahko dobite pri krajevnih konferencah SZDL in krajevnih odborih ZZB NOV, objavljene pa bodo tudi v prihodnji številki Kamniškega občana.
OK SZDL Kamnik
Zakon o združenem delu naj bi spreminjali po ustavnih spremembah
Veliko bolje bi bilo zakon o združenem delu spremeniti po predhodnih spremembah ustave. Drugače bomo dvakrat spreminjali tudi samoupravne splošne akte v OZD, če bomo hoteli spremembe zakona o združenem delu tudi takoj uresničiti. Seveda pa to ne pomeni, da ne bomo razpravljali o že predloženih spremembah zakona. Tudi zato, da bi z argumenti dokazali, da je dvakratno zaporedno spreminjanje zakona nesmiselno in tudi neracionalno.
Taka je bila ena od misli, izrečena na posvetu o spremembah zakona o združenem delu, ki ga je pripravila občinska komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu. V razpravi je sodeloval tudi dr. Rado Bohinc, podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije.
V razpravi je posebej izstopalo Vprašanje sprememb, s katerimi naj bi presegli sedanjo zaprtost . tozdov in okrepili vlogo delovne organizacije. Ali predlagano ne vodi k počasni ukinitvi tozdov oziroma k njihovemu osamosvajanju v delovne organizacije, zlasti v občinah, kjer je sedež delovne organizacije zunaj te občine? Ali to ne bo potegnilo za seboj nove velike reorganizacije v združenem delu, so se spraševali razpravljalci?
Naslednja pripomba se je nanašala na prepodrobno urejanje družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v zakonu. Združeno delo bi imelo še manj možnosti, da bi svoje samoupravne odnose urejalo glede na posebnosti in doseženo stopnjo razvoja.
Zakon bi moral tudi močneje podpirati boljše gospodarjenje z delom kot produkcijskim tvorcem, ne pa podpirati zaposlovanje za vsako ceno (npr. določilo o obvezni izbiri kandidata, ki izpolnjuje formalne pogoje, o obveznem zaposlovanju pripravnikov ipd).
Menijo, da bo Ircba zelo resno preučiti predlagano spremembo 347. člena zakona, ki naj bi omogočila ustanovitev začasne delovne organizacije za izpolnitev določenega proizvodnega programa. Če so pri tem mišljeni posebni programi, o katerih govori zvezni zakon o planiranju, potem se verjetno računa z določenimi privilegiji v pogojih gospodarje-
nja in s »koristmi«, ki jih lahko omogoči monopolni položaj take začasne delovne organizacije.
Člani komisije za spremljanje zakona o združenem delu so se dogovorili, da bodo sodelovali v
javni razpravi, ki jo bo organiziral sindikat po vsebinsko zaokroženih temah.
Razprava bo potekala do konca junija lelos.
F. S.
Lepša Komenda
Konec aprila je bilo organizirano podiranje manjše Kramarjeve hiše v Komendi, ki jo je krajevna skupnost letos odkupila in v dogovoru z lastniki sredstva od odkupa te hiše namenila za obnovo fasade Kramarjeve stanovanjske hiše, ki stoji v bližini. Prostor, kjer je bila razpadajoča hiša, bo namenjen za parkirne prostore.
Največ zaslug za hitro izpraznitev hiše in učinkovito akcijo ima Lojze Lah, namestnik predsednika sveta krajevne skupnosti Komenda. Pri rušenju so prostovoljno sodelovali mladinci Komende.
Pozdravni govor predsednika občinske skupščine, Antona Ipavica.
Miličniki v prenovljenih prostorih
Čeprav smo o 13. maju že pisali, ga moramo omeniti še enkrat, saj so tega dne kamniški miličniki dobili v uporabo novo, prenovljeno postajo.
Otvoritve so se udeležili občinski družbeno politični delavci, na čelu s predsednikom skupščine, Antonom Ipavicem, ki je v pozdravnem govoru čestital delavcem Postaje milice in delavcem sekretariata za notranje zadeve občine Kamnik. Komandir postaje, Frane Potočnik, pa se je zahvalil za čestitke in pozdravil navzoče, med katerimi je bil tudi republiški podsekretar za notranje zadeve, Leopold Jesenek. Orisal je, kako je potekala adaptacija objekta in za kaj je bil porabljen denar, ki so ga delovne organizacije zbirale za gradnjo novega objekta, Doma obrambe in zaščite. Ker jc bilo tega denarja premalo, je izvršni svet naše občine sprejel sklep o adaptaciji obstoječega objekta. Se prej pa je bilo treba zagotoviti štiri družinska stanovanja miličnikom, ki so stanovali v zgornjih prostorih postaje.
Sredstva, ki so jih DO zbrale od 1981 do 1985 so bila porabljena za nakup teh stanovanj, za
plačilo zemljišča ob Gasilskem domu (za prihodnje rodove) in komunalne priključke na njem. Od leta 85 naprej pa jc denar pritekal v sklad za obnovo, ki je potekala v treh fazah. Dela so bila končana v začetku maja letos, koje bil napravljen tudi zaključni račun. Porabljen jc bil ves zbrani denar (več kot 31 milijonov), s katerim so preuredili še kurilnico, zamenjali dotrajano telefonsko in električno napeljavo, doplačali razliko za nakup dveh stanovanj, nakupili opremo za poslovne prostore in izboljšali funkcionalnost prostorov.
Komandir se je še zahvalil v imenu celotnega kolektiva občinski skupščini, njenemu izvršnemu svetu, delovnim organizacijam, izvajalcem del in Stanovanjsko komunalnemu gospodarstvu, ki je kot upravljalec zgradbe namenilo sredstva za obnovo fasade.
Glede na prejšnje prostore, v katerih so bili delovni pogoji slabi, lahko pričakujemo, da bo delo v novih in urejenih prostorih potekalo še z več elana, kar je omenil tudi republiški podsekretar, Leopold Jesenek.
MATIC ROMŠAK
Z odstranitvijo omenjene hiše in obnovo Kramarjeve hiše se je center Komende precej spremenil. Uresničena pa je bila tudi ena od zastavljenih nalog pred Zborom gorenjskih aktivistov, ki bo junija letos v Komendi.
JOŽICA GLOBOČNIK
Zahvala komandirja postaje, Franca Potočnika, za pomoč pri adaptaciji postaje.
Tromesečni rezultati v duhu novega obračunskega sistema
Konec lanskega leta je bil sprejet nov obračunski zakon, ki omogoča realno ugotavljanje celotnega prihodka, porabljenih sredstev, dohodka ter drugih osnovnih ekonomskih kategorij. Prvi del zakona, ki ureja ugotavljanje celotnega prihodka in dohodka, je v veljavi že od začetka letošnjega leta, določbe tistega dela zakona, ki urejajo razporeditev dohodka in čistega dohodka, pa bodo veljale od meseca julija l'JS7 dalje. Da bi bile možne primerjave podatkov za prvo Iromesečje letos z lanskim tro-mesečjem, je SDK osnovne kategorije priredila na novi obračunski sistem.
V prvih treh mesecih 1987 jc kamniško gospodarstvo ustvarilo 52,9 milijarde din celotnega prihodka ali 111% več kot v enakem obdobju Umi. Po preračunu lanskoletnega celotnega prihodka po novem obračunskem sistemu bi imelo gospodarstvo v letošnjem letu za I 19% večjo rast. K omenjenemu porastu celotne-
ga prihodka je poleg povečanja industrijske proizvodnje za 5,4% ter za 1 % večjega števila'zaposle-nih, v glavnem pripomogel porast cen. Kar 86,5% celotnega prihodka je gospodarstvo ustvarilo s prodajo na domačem trgu, s prodajo na tujem trgu pa jc doseglo 6.5% celotnega prihodka. Po podatkih delovnih organizacij je znašala vrednost izvoza 2,8 milijarde din, kar je za 22% več kot v lanskem letu.
Kamniško gospodarstvo je v prvem tromesečju ustvarilo 15,7 milijarde din dohodka oz. 89% več kot lani, po preračunu celotnega prihodka in porabljenih sredstev na nov obračunski sistem za prvo tromesečje lani, pa bi njegova rast znašala 128%, v republiki pa 130%. Dohodek na delavca je tako v občini znašal 1.7 milijona din, v republiki pa nekoliko manj in sicer 1,3 milijona din. Visok porast obveznosti iz dohodka (IND 232) je prispeval k nizki rasti čistega dohodka OND 181).
Sredstva za čiste osebne dohodke so porasla za 135%, njihov delež v razporejenem dohodku pa je porasel iz 27,3% na 33%. Povprečni čisti OD na delavca jc.v prvem tromesečju znašal 196.271 din, medtem ko je povprečni OD v republiki znašal nekoliko manj in sicer 178.508 din.
Najvišje povprečne čiste OD so prejemali zaposleni v Veterinarskem zavodu (309.222 din), Ter Stanovanjsko-komunalncga gospodarstva 236.676 din.). Najnižje povprečne čiste OD so prejemali zaposleni v DO Gradbinec (142.591 din), Utokovi TO Usnjena konfekcija ter Maloprodaja (145.493 ter 152.256 din) ter Kočnina TO Maloprodaja (152.280 din).
Zaskrbljujoč je precejšen padce deleža akumulacije v dohodku. Skoraj vse OZD so v obravnavanem obdobju obračunale le malenkost višjo akumulacijo kot v lanskem letu, izjemi sta le DO
Mereator Eta ter Meso. Tako je akumulacijska stopnja padla iz 6% lani na 3,7% letos.
Tudi reprodukcijska sredstva so bila v prvem tromesečju precej skromna, saj so porasla le za 47% in so znašala 5,2 milijarde din. Glede na to, da je velik del teh sredstev že vnaprej angažiran za poravnavo raznih obveznosti na osnovi zakonov in samoupravnih sporazumov, ta sredstva nikakor ne zadoščajo za naložbe, čeprav bi bile Ic-tc glede na visoko odpisanost opreme nujne.
Izguba jc gospodarstvu v prvem tromesečju 1987 znašala 407.202 tisoč din, izkazale pa so jo DO Utok, kemijska industrija, Gostinsko podjetje Planika in Zavod za urejanje prostora-Bi-ro, medtem ko je znašala izguba v lanskem enakem obdobju lc 6.325 tisoč din. Ulokova temeljna organizacija Usnjarna je izkazala izgubo v višini 233.480 tisoč din. Vzrok za nastalo izgubo je bil v nelikvidnosti temeljne orga-
nizacije in v zvezi s tem visokimi obrestmi za najemanje kratkoročnih kreditov. Nadalje so na slab finančni izid vplivale nekatere uvožene surovine, katerih cene so se bistveno bolj povečale od končnih izdelkov organizacije, cene so bile pod družbeno kontrolo in so se povečale le za 10% v mesecu marcu.
Kemijska industrija Kamnik je zabeležila izgubo v višini 149.591 tisoč din. Celotna izguba je nastala v temeljni organizaciji Namenska proizvodnja. Izguba je nastala zaradi sezonskega značaja proizvodnje in nespremenjenih cen še iz meseca aprila 1986.
Glede na to, da so sc cene njihovim izdelkom sedaj že povečale in to z veljavnostjo tudi za prve tri mesece letošnjega leta predvidevajo, da ob polletju ne bodo več poslovali z rdečimi številkami.
Izguba v Gostinskem podjetju Planika je znašala 23.009 tisoč din. DO jc v prvem tromesečju prenavljala gostišče Planika, Ma-
lograjski dvor ter kavarno, zato so bila njena porabljena sredstva za 3.258 tisoč din večja od celotnega prihodka. Glede na predviden obseg sanacijskih del je izguba predvidena tudi v naslednjih dveh letih.
Zavod za urejanje prostora--Biro je v prvem tromesečju imel izgubo v višini 1.122 tisoč in se trenutno nahaja v likvidacijskem postopku.
Večja obremenjenost" dohodka, padec akumulacijske in reprodukcijske sposobnosti, neprimerno večje izgube kot v prvem tromesečju lani ter pretirano naraščanje porabe so problemi, do katerih bo potrebna*-:'z«vizeti ustrezne poslovne odločitve, da bi se rezultati čimprej izboljšali ter da bi se čimbolj približali Osnovnim rcsolucijskim ciljem za leto 1987.
NEVENKA KANDUČ
Popravek
V 9. številki Kamniškega občana, 11. 5. 1987, jc bila v razpisu kadrovskih štipendij objavljena štipendija za prof. matemetikc, fizike ali teh. vzgoje. Ustreznejši razpis za Občinsko izobraževalno skupnost Kamnik je:
- 2 kadrovski štipendiji za učitelja tehnične vzgoje in
- 1 kadrovsko štipendijo za učitelja pouka trobil.
Strokovna služba skupnosti za zaposlovanje občine Kamnik
• Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti
Razdeljena sredstva revitalizacije
Štirinajstega maja se je končno (po tretjem sklicu!) le zbralo dovolj delegatov, da so lahko »speljali« peto sejo skupščine samoupravne stnovanjske skupnosti.
O finančnem poročilu za lansko leto je poročevalec povedal, da so se stanarina, najemnina in prispevek za kotlovnice etažih lastnikov lani povišali za 113 odstotkov. Prispevek etažnih lastnikov se ne povišuje tako kot ostali elementi, vendar pa od leta 1982 delajo obračun dejanskih skupnih stroškov na objektih.
Žc od leta 1978 namreč opažajo pomanjkanje sredstev za vzdr-ževaje, kljub temu da so v zadnjem času že nekajkrat povišali stanarino, pa le-ta še ni ekonomska. Še vedno niso ujeli zamujenega, zato so lani za vzdrževanje uporabili tudi sredstva iz amortizacije. Sredstva za družbeno pomoč pa so v precejšnji meri neizkoriščena.
Že lani so imeli v načrtu priče-tek gradnje novih stanovanj, vendar se ta zaradi zapletov v zvezi z razlastitvijo zemljišč še ni pričela. V prihodnjem mesecu bodo pričeli s komunalnim opremljanjem zazidalnega kompleksa A3K3, ki je zrcalna slika bloka A1K3, tudi gradbeno dovoljenje za ta blok so že pridobili.
Izdelan je tudi že predlog pogodbe za izdelavo projekta D2K3. Za območje B3 Novi trg so izdelani glavni projekti za komunalno opremljanje, sklenjena je tudi pogodba za inženiring in izdelavo investicijskega programa. Milan Poznanovič je na seji skupščine povedal, da so zemljišča za predvideno blokovno gradnjo odmerjena, vendar pa se stvari zaustavljajo pri cenitvi zemljišč, ker so še vedno deljena mnenja med občinskimi in republiškimi organi glede metodologije obračunavanja odškodnin za zemljo.
Delegati so na seji sprejeli še samoupravni sporazum o razdeli-tivi dela združenih sredstev solidarnosti med samoupravnima stanovanjskima skupnostima kamniške in mozirske občine in sicer za delavce (teh je po podatkih 174), ki se v našo občino dnevno vozijo na delo iz občine Mozirje.
Na seji so potrdili tudi pristop k samoupravnemu sporazumu o sofinanciranju izdelave dela lokacijskega načrta za povezovalni-co ob Titanu. Gradnja povezo-valnice je zajeta v zazidalni načrt B27 Ljubljanska cesta. Na skupnem sestanku udeležencev sporazuma so sc dogovorili, da polovico sredstev prispevajo organiza-
cije združenega dela z območja gradnje, preostali del stroškov pa bodo prispevali še SIKCS Kamnik, KS Perovo in Samoupravna stanovanjska skupnost Kamnik. Na zadnji seji skupščine so potrdili tudi uporabo sredstev revitalizacije za letošnje leto. Čeprav je bilo prošenj za dodelitev teh sredstev kar za 280 milijonov dinarjev, je stanovanjska skupnost lahko ugodila le nekaterim, saj je imela na voljo le 1.60 milijonov dinarjev posojila, zato jc dvema skupnostima in eni delovni organizaciji odobrila manj posojila, kot so ga zahtevale. Denar za obnovo.bodo tako letos dobili: Samoupravna stanovanjska skupnost bo za obnovo hiš v starem mestnem jedru dobila 95 milijonov dinarjev, Kulturna skupnost Kamnik 15 milijonov dinarjev za ureditev podstrešja kavarne Veronike, Planinke in obnovo pročelja kavarne Veronika. Vloge posameznikov so zavrnili, na seji pa so povedali, da zato, ker zaenkrat še nimajo pravilnika o dodeljevanju teh sredstev zasebnikom. Ko ga bodo imeli (sklep o njegovem oblikovanju so sprejeli na zadnji seji) bodo prihodnje leto na osnovi predhodnega razpisa dodeljevali posojila tudi individualnim prosilcem. .
1 R. GRCAR
MDA pri partizanski bolnišnici
Že več let je znano, da udeležba na mladinskih delovnih akcijah upada. Prav tako je znano, da je težje od udeležbe zagotoviti sredstva za izvedbo akcij. Z vsemi temi težavami smo se pri OO ZSMS Komenda seznanili, še preden smo sc lotili akcije pri partizanski bolnišnici v Komend-ski Dobravi. Na našo srečo smo dobili vso politično in finančno pomoč KS Komenda in OK ZSMS Kamnik, tako da smo se lahko posvetili v glavnem le akciji.
Akcija jc bila 9. maja, z zborom ob 7. uri zjutraj pred Kulturnim domom v Komendi. Tu se je formirala mladinska delovna brigada pod zastavo občinske mladinske delovne brigade dr. Emil Orožen. Od tod je brigada krenila v Komendsko Dobravo k partizanski bolnišnici. Popravili in
dogradili smo dva mostova, prenovili table z napisi imen bunkerjev, popravili in očistili poti do bolnišnice, očistili bunkerje ter bližnji gozd in postavili prepo-trebne klopce in mize.
Poleg KS Komenda in OK ZSMS Kamnik smo naleteli na podporo tudi pri Gozdnem gospodarstvu Kamnik in osnovni šoli Komenda-Moste in se vsem prav lepo zahvaljujem. Akcija je v celoti uspela in ob zaključku smo bili kljub utrujenosti vsi zadovoljni, in smo pozno v noč ostali ob tabornem ognju in, kot se spodobi za mlade, zapeli ob kitari in si pričarali pravi brigadirski večer.
Akcija je pokazala, da MDA niso y tako veliki krizi, kot se govori. Treba jih je le dobro organizirati in nuditi mladim tiso, kar si v tem trenutku želijo, saj
moramo priznati, da so se časi in navade mladih temeljito spremenile od povojnega časa pa do danes. Mladinske delovne brigade danes ne delajo le zase, ampak ima korist od njih vsa družba in brez podpore te družbe pač ne morejo naraščati, ampak lahko le stagnirajo. Ko se bomo tega vsi zavedali, mogoče ne bo treba več odštevati težkih milijonov samoprispevkov za delo nekim delovnim organizacijam, ampak bo mladina rada vskočila tam, kjer je to smotrno in z nekajkrat manjšimi sredstvi naredila tisto, za kar določene organizacije potrebujejo tedne in mesece.
Naj povem še to, da je brigada štela 33 brigadirjev iz cele občine in da smo z akcijo počastili Dan zmage in mesec mladosti.
Brigadirski pozdrav!
JANEZ SLAPNIK
Republiško tekmovanje Tito - revolucija - mir
Devetega maja je bilo v prostorih Doma sindikatov republiško tekmovanje Tito-revolucija-mir. Našo regijo jc zastopala ekipa osnovne šole Tomo Brejc, ki je bila prva na občinskem in regijskem tekmovanju.
Ekipo so sestavljali Sašo Šuštar, Tomaž Koželj, Darja Pavec. V konkurenci desetih ekip iz posameznih regij v SR Sloveniji so zasedli 4. mesto pred ekipo severnoprimorske, podravske in pomurske regije, kar je lep uspeh.
Kviz vse bolj izgublja priljubljenost, kajti organizira ga revija Kekcc v sodelovanju z ZSM Jugoslavije. In tako prihaja do zapletov že pri pravočasni dostavi materialov, ki so zelo slabo prevedeni v slovenščino, pa tudi vsa priznanja so tiskana v srbohrvaščini, tako da letos republiška komisija tekmovanja Tito-revolucija-mir diplom sploh ni podelila.
Za v naprej bomo skušali to tekmovanje bolje organizirati, vsekakor v dogovoru z revijo Kekec.
M. B.
Mi in naše okolje
V petek 15. maja, je Turistično društvo Kamnik organiziralo zanimivo predavanje z naslovom Ml IN NAŠE OKOLJE, ki je bilo spremljano z diapozitivi.
Govoril je dr. Avguštin Lah, naš dobri znanec, nekdanji direktor gimnazije v Kamniku. Sedaj je predsednik sveta za proučevanje in varstvo okolja pri slovenski akademiji znanosti in umetnosti in je hkrati tudi podpredsednik komisije za varstvo okolja skupščine SRS. Zanimanje za to predavanje je bilo veliko, zlasti med mladimi dijaki izobraževalnega centra Rudolfa Maistra, kjer je predavanje tudi bUo.
Avla izobraževalnega centra je bila skoraj polna mladih, željnih slišati tehtne besede o tem, kaj se dogaja okrog nas in slišati zanimive misli o našem jutri.
Varstvo okolja, izredno zanimiva tema sedanjega trenutka, zahteva korenitih posegov v naši miselnosti, zlasti pa v dejanjih.
V tehtnem uvodu jc predavatelj, Avguštin Lah, izkušen strokovnjak mednarodnega kova, govoril o potrebi, da v naši praksi spregledamo resnost položaja in ugotovimo slabosti ki so že škodovale okolju, naravi in ljudem. Sprejeti je treba odločnejše ukrepe za varstvo okolja, da si s tem zagotovimo bolj zdravo življenje v prihodnje.
Po mnenju predavatelja je škodljivih vplivov na okolje veliko. Onesnaževanje zraka raste s širjenjem industrije, zlasti tiste z neprimerno tehnologijo.
V Sloveniji imamo 111 čistilnih naprav, a zadovoljivo dela le polovica, četrtina jih dela slabo, ostale pa sploh ne služijo svojemu namenu.
Zadnja leta smo priča vidnemu pešanju gozdov, ki se izredno pomembni pri vzdrževanju ravno-
težja v zraku. Na enega človeka so nujna vsaj štiri drevesa, da regenerirajo vdihan oziroma izdihan zrak. V naši republiki jc približno polovica površin poraslih z gozdovi. Obdelovalne površine so manjše, veliko je bilo po vojni pozidanih, okrog 60.000 ha pašnikov je preraslo grmovje itd. Pri nas jc onesnaženih kar 90 odstotkov vseh rek, nekatere so že povsem mrtve, naša reka Bistrica je prav tako močno onesnažena.
Na pogoje življenja vplivajo tudi padavine in suša, poseki gozdov in drugo nasilno poseganje v naravo. Sušo trpi kar 90 držav sveta, puščave se širijo, vsako leto za nadaljnjih 15 milijonov ha zemlje. Rastlinska meja se vedno bolj pomika proti jugu. Po posredovanih podatkih je naša zemeljska obla pokrita: 1/3 z gozdovi 1/ 3 z nerodovitno in kmetijsko zemljo, 1/3 pa so puščave, ki se vsako leto še večajo. Za obdelavo je uporabnih le 11 odstotkov zemlje, če k temu prištejemo še pašnike, pa le okrog 20 odstotkov.
V Skandinaviji so ugotovili, da je več tisoč jezer mrtvih in tudi pri nas imamo take pojave. Blejsko jezero boleha, delom tudi Bohinjsko, škodljivemu delova-
nje pa so podvržena še druga jezera in vode.
Prav zaradi takega stanja in spoznanja vse bolj naraščajo zahteve, da je skrajni čas načrtno pristopiti k reševanju vseh problemov, ki kvarno vplivajo na okolje. V ta sklop sodi opustitev stare tehnologije, ki onesnažuje okolje, zlasti zrak in vodo, sem sodijo zahteve, da se zaustavi krčenje kmetijskih zemljišč, v ta okvir vljučujemo tudi čistilne naprave, ki niso izpolnile vseh pričakovanj.
Zdajšnje pospešene akcije, zgovorno pričajo o tem, da so sc ljudje zavedli velike nevarnosti, ki jim grozi, če ne bodo storili odločilnih premikov.
Tov. Lah pravi, da so naša prizadevanja v Jugoslaviji, pa tudi v Sloveniji, za zdravo in čisto okolje, na dokaj visoki, svetovni ravni, rezultati pa tega še ne kažejo. V Kamniku v zadnjih mesecih teče intenzivna razprava o teh vprašanjih. Na površnjc jc spravila marsikateri problem in nakazala realne možnosti za reševanje.
Z diapozitivi jc tov. Lah dokumentiral posamezne trditve in pokazal na možne pristope pri reševanju obravnavane tematike drugod po svetu.
V razpravi so z umestnimi vprašanji sodelovali poslušalci. Vprašanja so se nanašala na konkretnost problemov Kamnika, postavljali so vprašanje odgovornosti, kako deluje čistilna naprava itd.
Zanimivo je, da se je tega tako zanimivega predavanja udeležila le peščica starejših Kamničanov, čeprav so bili k sodelovanju vabljeni. Izgleda, vsaj po udeležbi, da jih ta vprašanja preveč ne skrbijo in da je to področje domena mlajših in strokovnjakov.
STANE SIMŠIČ
V Zarji, ki ima svoje prostore na Molkovi poti v Krajevni skupnosti Mekinje, se že nekaj let otepajo s prostorsko stisko. Delovna organizacija čedalje bolj širi svojo dejavnost. Poleg zaključnih del v gradbeništvu (pleskarstvo, steklarstvo, vodovodno in-štalaterstvo, električne instalacije, . . .), izdelave in montiranja protipožarnih in proti* lomnih naprav, kijih izdelujejo v čedalje bolj uspešni delovni enoti Elektronika, so v zadnjem času začeli montirati tudi klimatske in prezračevalne naprave, uvedli so tudi program strojnih inštalacij. V tem programu so razvili hladilno tehniko v sodelovanju s škotsko firmo Hovrden, od njih uvažajo le takoimenovani vijak, kompresor pa naredijo sami. Te hladilne naprave sedaj uspešno uporabljajo že v Pivki, Delamarisu in še kje.
Pri vsej pestri dejavnosti in čedalje intenzivnejšem razvoju, predvsem delovne enote Elektronika, pa imajo zelo velike probleme s skladiščenjem, zlasti zahtevnejših materialov, ki sedaj na prostem rjavi in tudi drugače izgublja na kakavosti. Tudi dovoz do delovne organizacije je skoraj onemogočen; vlačilci in druga tovorna vozila le stežka ovijajo po ozki, makadamski Molkovi poti, delavci pred delovno organizacijo nimajo dovolj parkirnih prostorov. Najslabše pri vsem pa je, da bi Elektronika, ki se sploh najhitreje razvija, lahko veliko več delala, vendar pa zaradi pro-
Največji problem Zarje je prostorska utesnjenost
storske stiske ne morejo sprejemati novih naročil.
Direktor delovne organizacije, Matjaž Verbole, je dejal, da na obstoječi lokaciji večji gradbeni posegi zaradi utesnjenosti, kakor tudi zaradi varnostnega pasu, ki jih prav tako omejuje pri gradnji, niso mogoči. Zato je edina rešitev selitev delovne organizacije na drugo lokacijo.
Nova lokacija je predvidena med obvoznico in reko Kamniško Bistrico, južno od Veterinarskega zavoda. Zazidalni načrt zanjo je trenutno v javni razgrnitvi, maketo novih Zarjinih prostorov pa si lahko ogledate v avli SO Kamnik. V delovni organizaciji so se odločili, da se bodo selili postopno, ker finančno ne zmorejo zidati vsega naenkrat. Najprej se bo selila delovna enota Elektronika, ki bo s tem dobila 2600 kvadratnih metrov poslovnih prostorov. Za prvo fazo gradnje trenutno še čakajo na gradbeno dovoljenje. Po besedah Matjaža Vcrboleta se jc sprejem in izdelava zazidalnega načrta iz različnih vzrokov zavlekel za leto dni. Nc glede na vse težave pa pričakujejo, da bodo že septembra pričeli z gradnjo prve faze novih objektov, ki naj bi bila
končana v približno enem letu.
Elektronika se bo selila prva tudi zato, jc omenil direktor, ker je najboljša po akumulativnosti, ostale enote pa se bodo morda lahko selile prej tudi na račun povečanega obsega proizvodnje v Elektroniki in s tem višjega dohodka. Ob njeni povečani proizvodnji bodo v Zarji investicijska vlaganja »pokrili« vsaj v dveh letih.
V Zarji ocenjujejo, da bo gradnja prve faze stala približno milijardo dinarjev. Celotna naložba, za katero menijo, da bo končana približno v petih letih, pa bo po današnjih ocenah okrog pet milijard dinarjev.
»Naložba bo zahtevala velike napore celotnega kolektiva, vendar pa se delavci zavedajo, da Zarja na sedanji lokaciji nima nobene bodočnosti, saj bi tu, zaradi neizpolnjenih osnovnih pogojev za optimalno delo, lahko le životarili, je dejal Matjaž Verbole.
Direktorja smo povprašali tudi o trenutni gospodarski uspešnosti delovne organizacije. Ob tem je še enkrat poudaril, da je najbolj uspešna Elektronika. Zaradi splošne krize v gradbeništvu, kjer je trenutno manj investicij, se s težavmi ubadajo tudi Zarjini
oddelki gradbenih inštalacij. Eden velikih problemov je tudi velika inflacija, saj se cene po večkrat spremenijo že od ponudbe, ki jo pošlje Zarja svojim odjemalcem, pa do podpisa pogodbe. Celotni prihodek je bil v Zariji lani okrog 2,16 milijarde dinarjev, od tega so 200 milijonov dinarjev namenili v poslovni sklad.
V Zariji povzročajo precej negotovosti in nerazpoloženja tudi sedanji intervencijski predpisi o obračunavanju osebnih dohodkov. Direktor delovne organizacije Zarja meni, da ta zakon po vseh delovnih organizacijah povzroča mnogo dodatnega dela. Namesto da bi skrbeli za proizvodnjo in tekoče poslovanje v firmi, se tudi poslovodni delavci ukvarjajo v zadnjem času le s problemi izplačil osebnih dohodkov, pri tem pa, hote ali nehote, zanemarjajo delo, ki bi ga morali prvenstveno opravljati.
Po novem zakonu je osnova za izplačila osebnih dohodkov nivo izplačanih osebnih dohodkov v zadnjem četrtletju preteklega leta, povečan za rast dohodka na delavca oziroma rast produktivnosti. Osebni dohodki so se lahko povečevali tudi na račun akumulativnosti v panogi, saj je or-
ganizacija, ki je v preteklem obdobju dosegala višjo akumulativ-nost, kot je bila pri ostalih v panogi, osebne dohodke lahko povečala do 25 odstotkov. Nekatere organizacije, ki so bile pravočasno obveščene o pripravah na nov zakon, so decembra še pravočasno dvignile osebne dohodke in s tem obdržale relativno visoke osebne dohodke tudi v letošnjem letu, je grenko pripomnil Matjaž Verbole.
Dejavnost, ki jo opravlja Zarja, je v pretežni meri sezonske narave, saj kot gradbeništvo večino dohodka ustvari v poletnih mesecih. V prvih treh zimskih mesecih torej v Zarji ustvarijo le manjši del prihodka. Primerjava obdobja za izplačilo osebnih dohodkov pa je zadnje četrtletje preteklega leta in prvo četrtletje, ko je, kot smo omenili, opravljen le manjši del celotne realizacije.
Zakon sicer dovoljuje in šteje med sezonce tiste dolovne organizacije, ki so v letu 1986 (v prvi polovici) ustvarile 35 odstotkov celotne realizacije. Zarja, na primer, pa je v tem obdobju ustvarila 38 odstotkov in po prej omenjenem predpisu ne šteje več med delovne organizacije sezonskega značaja. Po mnenju njiho-
vega direktorja tovrsten predpis ne more v celoti predvideti vseh situacij, za Zarjo nedvomno pomeni hud udarec.
Zarja je v preteklem letu svoje osebne dohodke sproti prilagajala uspešnosti svojega poslovanja; osebni dohodki so ustrezno zaostajali za rastjo doseženega dohodka. Ker pa se jc letos morala prilagoditi sprejetim predpisom, so osebni dohodki delavcev v primerjavi z nekaterimi (nesezon-skimi) delovnimi organizacijami v občini močno zaostali. To je seveda povzročilo določeno negodovanje, saj so glede na višino osebnih dohodkov v zadnjem četrtletju lanskega leta - v prvem četrtletju letos povišali osebne dohodke le za 16 odstotkov, in sicer le iz naslova akumulativnosti v panogi. V Zarji je to povzročilo po dveh letih veliko povečanje fluktuacije. Novih delavcev, predvsem instalaterjev, zaradi neustreznega usmerjenega izobraževanja že nekaj časa ne dobijo.
Direkor je kljub vsemu optimističen, pričakuje, da bodo v tem obračunskem obdobju z boljšimi rezultati dela, zlasti pa še s sprejemom družbenega dogovora o delitvi osebnih dohodkov, uspeli tudi v Zarji dvigniti raven osebnih dohodkov. Matjaž Verbole je tudi zatrdil, da osebni dohodki zaradi prej omenjene velike Zar-jinc naložbe ne bodo okrnjeni.
ROMANA GRAČAR
Kje pa vas čevelj žuli, dupliški krajani?
Tokrat sem se podal na spodnji konec naše občine. Duplici, ki predstavlja nekakšno predmestje Kamnika, ne manjka »/.uljev«. Krajani se pritožujejo predvsem nad jamo, čistočo in pomanjkanjem storitvenih dejavnosti.
In kaj žuli posameznike?
VERONIKA ŠTUPAR -DIJAKINJA
V krajevni skupnosti Duplica je zelo velik problem Dupliška jama, v katero sc stekajo odpadki iz vse občine. Toliko odpadkov na kupu pa poleti neznosno smrdi, saj veter raznese smrad daleč naokoli. Druga stvar, ki bi jo rada omenila, so zelenice. Nekateri lastniki prevoznih sredstev jih uporabljajo za parkirni prostor. Zelo me moti tudi to, da so vse okoli nas pozidali z bloki, pa tudi lokali, zgrajeni za obrtniško dejavnost, ostajajo prazni, čeprav bi rabili kakšno slaščičarno, cvetličarno in še kaj. Zakaj take lokale sploh gradimo, če zanje ni kupcev, tako da ostajajo prazni. Žal so kulturne in športne prireditve precej redek gost v naši krajevni skupnosi. Poleg kina ti ostane le še kakšna gledališka predstava enkrat do dvakrat na leto.
Zanima me še, zakaj plačujemo prispevek za zaklonišče, če ga v naši bližini ni. Samo plaču-ješ, od tega pa nimaš nič. Du-pličani nimamo kam v primeru vojne.
Kakšen dober moški frizer bi tudi prišel zelo prav. Naj omenim še vrtec, ki je zelo zanemarjen. Okrog njega je polno smeti, pa šc ograja je vsa polomljena. Je tak vrtec sploh primeren za otroke?! UROŠ KARNAR - DIJAK Mi mladi bi radi več športnih prireditev in posebno sobo za
Da ne bom samo kritizirala, šc nekaj pohvalnih besed. Naši dve trgovini sta res vedno dobro založeni, pohvaliti je treba tudi bančne uslužbence banke na Bakovniku, ki so mnogi bolj prijazni in pripravljeni ustreči stranki kot v Kamniški banki.
JOŽE BRATOVŽ - UPOKOJENEC
Mene najbolj žulijo telefoni in pošta. Bil bi že čas, da bi v
naši krajevnki skupnosti zopet zazvonil kakšen nov telefon. Pa pošto bi zelo rabili, saj je na Duplici precej ljudi, vendar smo vsi vezani na kamniško pošto.
mladinec z Bakovnika. Čeprav sta Bakovnik in Duplica ista krajevna skupnost, se v sobi na Duplici zbirajo predvsem dupliški mladinci.
Fino bi bilo, če bi imeli kakšnega dobrega moškega frizerja. Zelo pogrešam šc mini kazino in kopalni bazen za vroče poletne mesece. Kljub temu, da smo precej blizu Kamnika, je peš kar daleč, prevoz pa drag. Tudi slaščičarna ne bi bila odveč, saj sedaj nimamo nič podobnega. Ne samo mene, ampak tudi druge zelo moti, ker sobotni vlak vozi tako redko. Se res nc bi dalo urediti, da bi vozil po enakem voznem redu kot v delovnikilh? TINA GALIČIČ - ČISTILKA Menim, da bi morali bolj skrbeti za čistočo, okrog trgovine
v Ljubljano, Kranj ali Domžale. Moti me še to, da se kolesarji ne smejo voziti skozi zaprti del mesta Kamnik. Za avtomobile in motorna kolesa je že prav tako, vendar poleg pešcev bi lahko prehod dovolili tudi kolesarjem.
Rada bi pohvalila našega raznašalca časopisa, ki resdo-bro opravlja svojo nalogo.
UROŠ ANDIČ - DIJAK
Zabave je premalo, šc posebej v poletnih mesecih bi lahko organizirali plese za stare in mlade ob živi glasbi. Prostor imamo, saj je na razpolago kulturni dom in odprto igrišče.
Gostinska ponudba je precej slaba. Dobra gostilna ali pa picerija bi popestrila ponudbo na Duplici.
Skozi Duplico jc omejena hitrost na petdeset kilometrov na uro, vendar jo le redkokdo upošteva. V bližini šole, vrtca in blokov jc vedno veliko otrok, cesta pa je nepregledna. Zelo hitro lahko pride do nesreče. Premalo izkoriščamo športne objekte. Imamo telovadnico,   cel   kup zunanjih
igrišč, tekmovanja pa so bolj redka, čeprav med krajani je zanimanje.
JOŽE GALIČIČ - VARNOSTNIK
Smrdljiva Dupliška jama je v poletni vročini neznosna. Smrad se razširja po vsej krajevni skupnosti. Potem včasih veter prinese še onesnažen zrak od tovarne Titan, pa imamo zrak kot v velemestu. Moti me še nečistoča na zelenicah in divjanje motoristov okrog hiš. Vsi krajani se zelo potegujemo za pošto, ki bi jo nujno rabili.
Kultura v naši krajevni skupnosti malo šepa, ni ljudi, ki bi organizirali, ja pa še z denarjem so težave.
je vedno zelo nasmeteno. Kakšno telefonsko govorilnico več bi lahko namestili, saj sta obstoječi večkrat pokvarjeni, popravit jih pa zlepa kdo ne pride. Ženskih frizerjev imamo dovolj, rabili pa bi moškega. Če nas bo zapustil čevljar, bomo rabili novega, ker brez takšnih dobnih uslug danes ne gre več.
Pa še dve stvari, ki se ne tičeta le naše krajevne skupnosti. Čas bi bi že bil, da bi v naši občini dobili veleblagovnico, da nc bi bilo treba vedno hoditi
Utrinki iz kina Dom
Za konec bi pohvalil založe-nost naših dveh trgovin. S trgovinami smo na boljšem kot v samem mestu Kamniku.
DAMJAN GLADEK
V zadnjih »utrinkih« sem napovedal nekaj zelo uspešnih filmov, ki so že za nami. Ker smo jih sprejeli zelo različno, naj jim namenim nekaj besed. Filmi, ki smo jih videli v okviru filmskega abonmaja, so bili nedvomno zadetek v polno, zato je škoda, da si jih ni ogledalo več Kamniča-nov. Da ne bo pomote; govorim o Maski, Misiji, Za rešetkami, Vojakovi zgodbi in drugih. Ker ni prostora, da bi predstavil vse filme, se boste pač morali zadovoljiti z enim samim.
Misija je nedvomno eden boljših filmov, kar jih je letos prišlo na kamniško platno. To dokazuje tudi Zlata palma leta 1986 v Canesu in nominacija za več Oskarjev. Režiser Roland Joffč jc realno in prav nič mistično posnel film, na podlagi resničnih dogodkov v 18. stoletju, v Južni
Ameriki. Prikazuje borbo misijo-narjev-jezuitov, ki sredi neraziskane narave opravljajo svoje poslanstvo; pokristjanjujejo prebivalce džungle. Drugi del zgodbe, ki se prepleta s prvim, pa pripoveduje o bivšem trgovcu s sužnji (igra ga »mojster« Robert de Ni-ro), ki sc po umoru lastnega brata spokori in postane drug človek. Toda ali res lahko zavrže svojo naravo ubijalca? Pokaže se da nc, kljub misijonarski obleki, ki jo nosi. Tokrat sc upre vladajočemu redu, za kar seveda mora biti kaznovan. Torej De Niro ubije samega sebe, Kljub vsemu pobijanju pa v tem filmu ni negativna osebnost, saj sc kljub svoji razkrojenosti trudi izpolnjevati svoje naloge. Izpolnil je tudi zadnjo, pa čeprav jo jc plačal z življenjem. Še enkrat ste si lahko ogledali
tudi Mojo Afriko, Top gun, pa prvič Stalonejovo Cobro in še bi se kaj našlo. Do poletja bo v Kamnik prišla še marsikatera uspešnica, zato izkoristite priložnost. Poletni meseci bodo namreč tudi v kinu Dom bolj sušni in dopustniški (lahki filmi torej).
Naj torej napovem nekaj filmov, ki si jih bomo pred poletnimi počitnicami še lahko ogledali. V zadnjih dneh maja bosta na kamniško platno prišla dva vrhunska filmska izdelka ameriške produkcije. Prvi bo musical Ventil, v režiji Barbrc Straisand, ki jc odigrala tudi glavno vlogo, drugi pa Hana in njene sestre, ki prav sedaj žanje velike uspehe. Ker je režiser Woody Allen, igrata pa med drugimi tudi Michael Caine in Mia Farrovv, to ni nič nenavadnega. Film jc že dobil Zlati glo-
Zapora mesta
Ncvzgojenim voznikom so med trgovino z zelenjavo in Planiko postavili zaporo, ki preprečuje vožnjo avtomobilov skozi mesto. Dosedanja praksa je bila taka, da so lastniki vozil, ki nimajo stalnega prebivališča v zaprtem delu mesta, brezobzirno vozili skozi mesto in ogrožali pešce, kljub jasnim označbam. +
Da prepreka nekatere res moti, dokazuje to, da je bila prepreka poškodovana že dva dni zatem, ko je bila postavljena. Foto: Zapora takoj po postavitvi DAMJAN GLADEK
Zapora ulic in požarna varnost
požarih pomoči potrebni občani z uro v roki čakajo, štejejo minute in sekunde do prihoda gasilskih vozil, sc moramo gasilci s težavo prebijati preko zaprek, čeprav bi tudi sami želeli priti čimprej na kraj požara ali nesreče. Pomagamo tudi ob težkih avtomobilskih nesrečah, kojc treba izrezati dele vozila ter rešiti življenje šoferju ali sopotniku. Tudi to dajem v premislek šoferjem in urejevalcem prometa v mestu.
Druga skrajna rešitev bi bila nakup »pajka« za odvoz vozil, in buldožerja, ki bo po Kamniku delal prosto pot za gasilska vozila ob intervenciji. Vsaj kaže, da bi bila bolj upravičena nabava tega akcijskega vozila namesto potrebnih lestev za reševanje iz vedno višjih stanovanjskih blokov in stolpnic.
Naslednja stvar, ki nas gasilec žuli v skrbi za hitro in uspešno intervencijo v starem delu mesta, je preskrba z vodo za gašenje. Ob malih začetnih požarih uporabimo avtocisterne, ob srednjih požarih jih jc treba stalno polniti z vodo iz hidrantov, ob večjih in velikih požarih pa z odvzemom vode iz struge Kamniške Bistrice. Poleg težav z dostopom gasilskih vozil v mestu, je treba najti še uporaben podtalni hidrant. V mestu pa jc veliko neuporabnih. Komunala ima svoj servis za popravilo in vzdrževanje hidrantov, ki pa večkrat zataji. Nujno potreben je generalni pregled in takojšnje popravilo okvarjenih. Vzroki za okvare so nov asfalt na cesti, nepravilno utrjena kapa hidranta, ali zlomljena, kot je že eno leto pred obnovljeno zgradbo »IDEJE«. Ob velikem požaru v mestu bi morali odvzeti vodo iz Bistrice, kar pa jc mogoče samo na dveh krajih v centru. To pa je odločno premalo. Gasilci smo že večkrat predlagali tako podjetjem, vodni skupnosti in občini, da jih zgrdijo več, a jih bomo ob avtobusni postaji in drugod očitno dobili šele po prvem večjem požaru v Kamniku. Krivdo bodo itak nosili gasilci, ker ga nismo sami udarniško in na črno zgradili. To so pač negospodarske investicije, v stabilizacijskih časih nezaželene, ki pa kljub temu močno vplivajo tudi na gospodarstvo. Pričakujem odgovor na moje razmišljanje . . . Morda zaman!
JOŽE BERLEC
Že v aprilu sem napisal članek v Kamniškem občanu »Pred dokončno ureditvijo prometa v Kamniku« kot Kamničan domačin. Sedaj pa pišem kot gasilec -izvrševalec požarno varnostne službe.
Poleg do sedaj nameščenih težkih betonskih posod, se je pojavila nova oblika zapore - močni železni stebri in težka veriga. Ta oblika je uporabljena na Klancu, pri hiši Kidričeva cesta št. 1. S tem je popolnoma onemogočen prevoz z kakršnimi koli vozili, tudi gasilskimi, v nujnem primeru. Sprašujem se, ali je odredbo-dajalec in izvajalec teh del sploh pomislil, kaj jc s tem storil? Včasih so bile zapore cest v Kamniku, Ljubljani in drugod zgrajene zaradi pobiranja taks na mitnicah. Tam si plačal, pa se ti je odprla pot. V našem primeru pa to ni mogoče.
Ko jc konec aprila nastal velik požar v novem delu podaljška bolnišnice v Celju, so imeli zaradi enakih zapor ulic gasilci velike težave. Z gasilskimi vozili so se šele po 15 minutah lahko približali požarišču. O tem primeru je naše dnevno časopisje celih 14 dni vodilo žolčno razpravo, kdo je temu kriv? Ugotovitev: »nihče«, kot ponavadi v naši družbi. Samo škoda je bila nekajkrat večja. V Celju so tudi nepravilno parkirana osebna vozila močno ovirala gasilce pri tej intervenciji. Kaj storiti, da sc kaj podobnega tudi pri nas nc zgodi? Takoj odstraniti vse ovire na vseh ulicah ter tako omogočiti neoviran dostop v vsak del mesta, in urediti parkiranje vozil v skladu z možnostjo dostopa. Mnogo voznikov osebnih vozil je zelo nediscipliniranih in nc spoštujejo prometnih znakov. Recimo, Livarska ulica, ki vodi k novemu gasilskemu domu, je kljub znakom stalno za-parkirana po obeh straneh in še pred vrati garaž. Taka brezobzirnost nima meje. Medtem, ko pri
bus in bil nominiran za več Oskarjev.
Tudi mesec junij bo še ponudil nekaj kakovostnih filmov. Na svoj račun bodo prišli ljubitelji kolesarjenja, saj sc v filmu Hitro-nogi kolesarji nc manjka napetih scen. Če povem še to, da igra Kcvin Bacon, poje pa Giorgio Moroder, sem prepričan, da si bodo vsaj kolesarji film ogledali. Najkvalitetnejša predstava pa bo spet iz ameriških logov, z Robertom de Nirom in Meryl Strcep v glavnih vlogah. Verjetno ste uganili da gre za film Biti zaljubljen. Ljubitelje erotike vabim na Leteči seks, vse ki prisegate na znanstveno fantastiko pa na Vesoljske brodolomce. Na filmskem festivalu v Avoriazu je bil namreč ta film odlično ocenjen in nagrajen. Omenim naj še francosko komedijo leta, Trije možje in zibelka, in nov uspeh mladega Michaela Foxa - Mladi volkodlak.
MATIC ROMŠAK
Planinsko društvo Kamnik
razpisuje prosto mesto
kuharice
na Kokrškem sedlu
za čas od junija do vključno oktobra meseca t. I.
Interesentke naj pošljejo pismeno vlogo ali se osebno zglasijo na PD Kamnik, Kidričeva ulica, kjer lahko prejmejo vsa potrebna pojasnila.
Odmevi, polemike, kritična mnenja...
mmmmmmm^mmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Objektivnost na
preskušnji
Socialistična zveza delovnega ljudstva se kot frontna organizacija vseh občanov zaveda, da je široko objektivno informiranje nepogrešljiva osnova za samoupravno odločanje na vseh ravneh, ustava SFRJ pa v svojih temeljnih načelih zagotavlja v okviru socialistične zveze spremljanje dela organov oblasti in upravljanja, prav tako pa tudi opravljanje ■ nadzorstva nad njihovim delom in presojanje o javnosti dela in odgovornosti pri delu.
Na osnovi dogovorjenih aktivnosti na posvetu predsednikov krajevnih konferenc socialistične zveze v aprilu, jc Krajevna konferenca SZDL Novi trg organizirala 13. 5. 1987 skupno sejo družbenopolitičnih orgaizacij in vodstva krajevne skupnosti Novi trg, na katerem so obravnavali zaupnico Izvršnemu svetu Skupščine občine Kamnik. Vprašanje zaupnice jc IS povezal izključno z dogodki ob sprejemanju odloka o razlastitvi v naši KS, zato želimo, da so občani Kamnika informirani o naših stališčih in povzemamo zapisnik skupne seje.
za predsedstvo KK SZDL Novi trg Matjaž Puschner
ZAPISNIK
skupne seje KK SZDL, Sveta KS in delegacije za zbor KS Novi trg kije bila 13. 5. 1987 ob 19. uri v SENŠRM.
Na skupni seji so DPO in vodstva KS obravnavali vprašanje zaupnice IS SO Kamnik.
Na podlagi pisnega gradiva Izvršnega sveta pod št. 1 - 1987 z dne 1. 4. 1987 so prisotni v objektivni in umirjeni razpravi ugotovili nekatere zmotne navedbe v obrazložitvi vprašanja zaupnice, ki nc podajajo resničnega in objektivnega prikaza razlogov za odstop IS.
- tako v srednjeročnem planu gradnje stanovanj ni 650 enot ampak 453, od tega 147 v B-2 Pcrovo, 178 v B-3 Novi trg (bloki) in 30 enot v prenovi mestnega jedra ter ostalo.'
- v območju B-3 in B-8 je bilo od leta 1968 vloženo zelo malo sredstev za izboljšanje življenjske ravni krajanov Novega trga, kar jc tudi razvidno iz zatečenega dejanskega stanja. Drugo jc seveda izgradnja obvoznice, ZUIMa, SENŠRMja in Zdrav, doma, ki so pomembni za celo občino.
- prisotni nadalje ugotavljamo, da jc IS storil zelo malo ali skoraj nič, da bi bilo moč oba odloka o razlastitvi sprejeti. Tako je trdovratno vztrajal na kompleksni razlastitvi celotnih območij, čeprav bi lahko k problemu pristopil tudi drugače. Prav tako pa tudi ni realiziral edinega sklepa, ki ga je z amandmanom sam postavil kot cilj: pred razlastitvijo zagotoviti kmetom ustrezno nadomestno zemljo.
Na podlagi razprave in obrazložitve zaupnice IS so DPO in vodstvo KS Novi trg sprejeli naslednji sklep:
DPO in vodstvo KS se ne strinjamo s trditvijo IS, da občani Novega trga zavirajo gradnjo soseske B-3. Mnenja smo, da odklonitev sprejetja odloka o razlastitvi ne zavira izgradnje stanovanj v Novem Trgu pač pa samo spreminja pristop k izvajanju.
Smatramo, da zaradi enega ali dveh nesprejetih predlogov IS nima razloga za odstop. Če pa IS meni, da mu pri svojem delu ni potrebno sodelovati z občani, KS Novi trg odstop Izvršnega sveta podpiral
Predsednik Sveta KS Zeilhofer Boris, Ir Predsednik KK SZDL Matjaž Puschner, Ir
Kamničani živimo z Liro
Spomlad' prav luštno Je, ko vse se veseli, začno te ptičke pet', to mene veseli.
Pa nc samo mene; petje veseli vse Kamničane, kar je dokazal koncert ob 105-letnici delovanja Prvega slovenskega pevskega društva LIRA in kar vsako leto dokazuje Revija pevskih zborov, na kateri se zbero vsi kamniški pevci in ljubitelji zborovske glasbe. Zelo veliko se nas je zbralo tudi v petek, 15. maja ob 20. uri v kinu Dom. kjer so nas pevci spomnili na številne pomembne obletnice, na katere ponavadi zaradi hitrega ritma življenja radi pozabimo.
Letos je 750-Ictnica rojstva in 700-lctnica smrti pesnika trubadurja, Adama dc la Hallcja, 190-letnica rojstva Franza Schubcrta, 90-letnica smrti Johannesa Brahmsa, 100-lctnica rojstva Zorka Prelovca in 110-letnica rojstva Emila Adamiča. Bil pa je ta kncert posvečen tudi srebrnemu jubileju: 25-letnici zborovodskega dela Sama Vrcm-šaka z LIRO.
Ptiček prav majhen je, po drevju ziblje se, poje lepo, poje sladko, da vsak, kdor mimo gre, pod drevjem ustavi se, sluša strmć, sluša strmč.
Čeprav ta naš ptiček ni ravno majhen, nas je s svojim petjem »prisilil«, da smo za nekaj časa pozabili na vsakodnevne težave in se skupaj z njim podali leta in stoletja nazaj, v čase, ko so živeli in ustvarjali največji mojstri glasbe. Pesmi, ki so prihajale med nas, so bile vesele, baladne, religiozne, ljubezenske, otožne, zvočno polne, romantično navdahnjene, tako da poslušalci niti za trenutek nismo mogli iz čarobnega kroga glasbe.
Ko pridem po klančku tja gor, zagledam en fantovski zbor. »Oj fantič, kam pa ti greš, ker pozna je ur'ca devet?«
Pozne ur'ce ni bilo nikomur mar, vsi smo poslušali ta fantovski zbor. V prvem delu koncerta so nam predstavili deset pesmi, med katerimi bi omenil Brahmsovo In stillcr nacht - V tihi noči, ki nam je pričarala tožeče nočno vzdušje trpkosti in žalosti, pa Šostakovičcvo Kazncnvm, ki pripoveduje o usodi dveh kaznjencev, borcev za svobodo, ki jim ugaša življenje v tesni ječi. Skladatelj vodi v prvem delu glasove v fugi, ki se nato prelije in izzveni v širini pravoslavnega korala. Najlepša, najbolj nežno in tankočutno zapeta pesem, ob kateri je marsikomu zatrepetalo srce, pa jc bila Sedem si rož... ki jo jc slovenskemu zborovskemu petju namenil Zorko Prelovec.
Med prvim in drugim delom koncerta so si pevci odpočili grla in ... Primi, bratec, primi, bratec, kupico, izprazni jo, povezni jo na mizico!
.... si čestitali k priznanjem, ki so jim jih za. zasluge podelili občinska in republiška Zveza kulturnih organizacij ter nekatera pevska društva. Številnim pevcem, ki so za dolgoletni staž Gallusova priznanja žc prejeli, so sc pridružili šc številni novi, ki jim jc Čestital predsednik Odbora za glasbeno dejavnost pri ZKO Franc Pcrčič.
Za več kot 5-letno pevsko sodelovanje v zboru so bronaste Gallusove značke prejeli Tine Kač, Peter Rcpanšck, Janez Ravnikar in Bojan Zobav-nik. Srebrne Gallusove značke predstavljajo priznanje za 15-letno zvestobo. Prejeli so jih Janez Grčar, Alojz Pele, Tone Mali in Anton Lipovšek. Za več kot 25-lctno aktivno pevsko udejstvovanje pa so bili z zlatimi značkami nagrajeni Jože Hočevar, Edvard Pcrne, Tone Rakar in Marjan Novak. ZKO Kamnik pa jc v imenu vseh pevcev in drugih ljubiteljev kulture čestitala dirigentu in zborovodji LIRE prof. Samu Vrcmšaku, za njegovo 25 let dolgo plodno delo pri zboru.
Sledila so še priznanja članom z najdaljšim pevskim stažem in sicer Janezu Krtu in Avgustu Ogrincu, Štefanu Rcpanšku in Samu Vrcmšaku, za več kot 40-Ietno delo. Zadnja čestitka je bila namenjena častnemu predsedniku, dr. Albertu Čcbulju, ki je žc pred 50-imi leti stopil v LIRINE vrste in je v pol stoletja zboru nedvomno vtisnil svoj pečat.
Nadaljevanje koncerta je bilo narodno obarvano, z vrsto priredb slovenskih narodnih pesmi, Iz glasbene zapuščine Cirila Vremšaka so izbrali njegovo priredbo Škrjančck poje, žvrgoli, ki nam jc predstavila značilen zvok LIRE - tenkočuten, nežen, a šc vedno globok. Prav tako kot...
Škrjančck poje, žvrgoli se bel ga dneva veseli, škrjanček poje beli dan, pozdravlja hrib in plan.
Na beli dan smo še morali čakati, program pa se je odvijal naprej. Slišali smo še Pa kaj to mora biti, S'm še mihna bva, Rasti, rasti rožmarin, Ne hodi mi todc ponuoči in za konec vesela napitnica 'Ubalda Vrabca - Bratci veseli vsi. Po njej so pevci dejali...
Pa ta pesem je preč, pa ne znamo jc več,, kdor hoče še pet', mora s kraja začet'.
Dolg in spontan aplavz, ki se je razlcgcl, jih jc skoraj prisilil, da so spet pričeli s kraja. Zapeli so šc štiri pesmi, s solističnimi vložki Sama Vremšaka in Janeza Majcenoviča in ob še vedno nepretrganem aplavzu zapustili oder; kraj, kjer so ta večer znova spoznali, da Kamničani živimo z LIRO. MATIC ROMŠAK
Tokrat: Večna lovi sca
Prosvetno društvo Zg. Tuhinj jc eno najstarejših. Njegova zgodovina sega v povojni čas. Takrat na Lazah šc ni bilo kulturnega doma, zato so igre, ki so se jih naučili, igrali po vaških skednjih. V šestdesetih letih, ko so postavili kulturni dom, pa so vsako leto v pustnem času odigrali kakšno igro. Ponavadi so bile to kmečke igre, ker jim jc bilo to življenje najbolj poznano, saj so se s takim življenjem srečevali vsak dan. Tako smo tudi zadnja leta navdušeni čakali pustno nedeljo, ker smo vedeli, da bo igra.
Kot sem že rekla, so bile te igre s kmečko vsebino. Letos pa je bilo drugače. Odigrali so Štc-fančevo veselo igro VEČNA LOVIŠČA. Igra smeši današnji čas, zato jc imela režiserka, tovarišica Kadunčcva, neprimerno več dela, kot prejšnja leta. Vseeno jc šlo vse tako, kot jc treba in Večna lovišča so bila dvakrat odigrana v Kulturnem domu na Lazah. Obakrat jc bila dvorana nabito polna, in lahko se ponašajo, da se »Tuhinjci« izredno zanimajo za kulturno življenje v krajevni skupnosti.
Kmalu so dobili vabilo, da je v Kamniku aprila revija gledaliških skupin iz vse občine. Takoj so sc zavedli, da bo treba odigrati čim-bolje, zato so začeli pridno vaditi.
Tudi v Kamniku so bili zadovoljni z obiskom, čeprav jc bil, tako mislim, program prenatrpan. V Kamniku so vse gledališke skupine dobile diplome, med njimi tudi skupina iz Zg. Tuhinja. S tem smo jim dokazali, da njihov trud ni bil zaman, saj je v igro vloženega veliko dela, pa tudi večerov, ko se zberejo na vaji in včasih tudi do poznih ur vadijo, da bi bili čimboljši. Zato jim čestitamo in želimo veliko uspeha pri njihovem nadaljnjem delu.
Tadeja Kodra, 8. c. OS Toma Brejca
Koncert Titan-Metalka
Štiriindvajsetega aprila je bil lep pomladanski večer. Takega je napovedala tudi Marjana Mr-čelova, povezovalka na koncertu, ki ga je priredil mešani pevski zbor TITAN v sodelovanju z mešanim pevskim zborom METALKA iz Ljubljane. Koncert je bil res prijeten uvod v praznične dni.
O tem, da bo lepo, smo bili prepričani vsi, ki smo prišli v dvorano kina Dom, in nismo bili razočarani. Po uri in pol trajajočem nastopu obeh zborov poslušalci kar niso mogli oditi in prav zares bi radi slišali šc kakšno za povrh. Ker pa jc vsega enkrat konec, naj oba zbora vesta, da ob tako prijetnem izboru, režiji in neposrednem nastopu prav lahko še kakšno ponovita.
PONY KOLO prodam. Tel. 832-350.
Poceni prodam hladilnik in štedilnik (2 plin, 2 elektrika). Tel.831-884.
Preklicna izjava
Jože Drolc, Gradišče 7 v Tuhinju, preklicujem in obžalujem vsa obrekovanja m žalitve, katere sem izrekel o Francu Virjentu, Gradišče št. 8 v Tuhinju in obljubljam, da ga v bodoče ne bom več obre-koval in žalil.
POPRAVEK
V 8. št. Kamniškega občana je v članku Brezova mama iz Gozda prišlo do napake. Pravilno je Brezovška mama z Gozda. Opravičujemo sc. N. Veršnik, T. Hrastovec in M. Balantič, 6. r. OŠ T. Brejca
Ob razstavi Vinka Železnikarja
V organizaciji ZKO Kamnik je od 22. 4. do 15. 5. 1987 v razstavišču Veronika razstavljal akademski slikar Vinko Žclcznikar.
Če bi hoteli kakorkoli določiti mesto, ki ga zavzema delo Vinka Železnikarja znotraj modernega slikarstva, bi bila najširša oznaka: abstrakcija - informel -skratka brezpredmetno, oziroma konkretno slikarstvo.
Prva naznanjanja brezpredmetne umetnosti zasledimo od leta 1911 naprej, ko ustvari ruski slikar Vasilij Kandinski svoje prve abstraktne (»novokonkret-ne«, kot pravi sam) slike.
Pri zgodovinskem raziskovanju procesa nastajanja brezpredmetnega ustvarjanja v slikarstvu odkrijemo kot glavno težnjo upiranje vsebini in »figurativnosti«. To je bila borba za »svobodo Ustvarjanja« in uveljavitev popolne kreativne prostosti in inovativnosti kot nasprotja »literarni« vsebini figurativnega slikarstva.
Vinko Želcznikar odkriva v svojih slikah s pomočjo čutov, intuicije, zanosa, neposredne strastnosti novo lepoto, lepoto konkretnega, lepoto barvne eksplozije. Uporablja nove tehnike: zračni čopič (ameriška retuša), slika na steklo in pleksi in dosega nove in nove nepredvidene pik-turalnc in grafične učinke. Ta njegov slikarski način je njegova pisava, njegov slogovni znak. Uporablja svojstven kaligrafski besednjak: vnašanje drobnih posredovalcev. To so primarni simboli: pike, črte, trikotniki, kvadrati, elipse . . . Želcznikarjeve slike so površine z vrezanimi obrisi, naključnimi brizgi, nenadnimi bliski in hitrimi gibi z izrazito barvo. Prevladuje eruptivna rdeča in nevtralna črna z neštetimi odtenki modre do zelene. Njegove slike so izsek iz prostora v nekem časovnem obdobju, čas mu jc znan kot abstraktnost, ki sc dopolnjuje v poteku empirič-
nih dogodkov, v nastajanju pripetljajev. To je slikarstvo dejanja. Vsako dejanje jc dogodivščina in dogodivščina jc tveganje. Žalost in veselje, nevihte in vedrine. Znaki, ki sc gibljejo, in barve sc jim približujejo v baročnem razkošju. To je neposreden odnos med človeškim čustvom in umetnostnim znakom.
Želcznikarjcva dela so v razponu od mirojevske igrivosti do resnosti Kandinskega. V razponu od še delno spoznavnih asociacij na predmet ali krajino, kjer sc slika metaforično skrči onkraj spominskega pojmovanja oblike, do arabeske, ki se nagiba k dekorativnemu, z zahtevki čisto estetskega učinka. Zanimive so tudi njegove, recimo jim kar »kaseti-ranc slike«, kjer je slikovno polje razdeljeno na številne majhne sličice.
Vse inačice abstraktnega slikarstva, žal, šc vedno iščejo priznanje in razumevanje med širšo
publiko. Posebno šc v provincial-nih srenjah, čeprav nam je Slovencem utiral pot v abstraktno umetnost že v petdesetih letih naš veliki slikar Stane Kregar. Morda pa lahko štejemo za prve poskuse v abstrakciji pri nas že v poznih tridesetih letih pri mojstru Jakopiču in njegovem abstraktnem ekspresionizmu.
Sicer pa je o tej problematiki najlepše zapisala sopotnica ruske avantgarde Varvara Stcpanova že davnega leta 1919:
»V brezpredmetni stvaritvi ne boste našli nič »znanega«, nič »razumljivega«. Toda, naj vas to ne moti: postanite ponosni na umetnost, poskusite razumeti, kaj je to »živeti umetnost« in ne raziskujte jc ali analizirajte, nc občudujte je le občasno, ne iščite le razvidnih vsebin ali obravnav tematik, ki vam ugajajo.«
DUŠAN LIPOVEC
da svojega mesta, brez pretiranih ambicij je gotovo vodeči med tovarniškimi zbori.
Za spremembo in malo zahtevnejši okus so poskrbeli gostje MEPZ Metalka. Vodi ga priznani Mitja Gobec, ki jc tudi glasbenega porekla. Bo žc držalo, da take stvari ostanejo v družini! No, gostje so dokazali, da so kar izbrušeni pevci, saj so nam zapeli celo v tujem jeziku.
Oba zbora združujeta ljudi različnih starosti in poklicev, ki na teden nekaj ur svojega prostega časa posvetijo petju. Vsakdo nc ve, koliko truda jc vloženega v tak koncert, nc le petja tudi organizacije. Potem pa jc v eni uri in pol vsega konec! No, vsega žc nc - poslušalcem šc nekaj časa kaka
MEPZ Titan iz Kamnika
MEPZ Metalka iz Ljubljane
Titanov zbor, ki jc po stažu mlajši in ga vodi Alenka Zupan, rojena v glasbeni družini Mihelči-čev, osvaja publiko z občutenim repertoarjem in domačnostjo. ■ Nekateri poslušalci smo potihem kar malo pomagali, pa tako tudi na kakšen droben spodrsljajček nismo bili pozorni. Sicer pa, kot mi je znano, se zbor dobro zavc-
pesem zveni v ušesih in ostaja lep spomin, pevcem pa jc uspešen , koncert spodbuda za nadaljevanje in za tiste trenutke, ko niso najbolj pri volji vaditi. Vendar ob tako prijetnem nastopu najbrž vsi pozabimo napore, zato naj tole velja kot povabilo na naslednji koncert.
D. V.
Podoba krajine v Stolovem Interieru
Od 4. maja je v razstavnih prostorih Stolovega Interiera na Duplici razstava temper In akvarelov akademskega slikarja Dušana Lipovca. Manjši formati slik v tehniki akvarela in tempere, vseh je okrog 70, so nastali v zadnjih petih letih slikarjevega ustvarjanja. Raziskovanje okolice, sožitje z naravo mu narekujeta slikarski izraz in prav zato je naslov pričujoče razstave Podoba krajine. Sicer pa je to že štiriinštiri-deseta slikarjeva samostojna razstava. Letos je razstavljal že v Ljubljani (Mestna galerija), Mariboru (salon Rotovž), Titovem Velenju (Kult. center Ivan Napotnik) in Ribnici (Petkova galerija). Razstava na Duplici bo odprta do 12. junija. Na sliki: Pokrajina z drevesi, akvarel 1985. R G
Crna kronika
Počitnic je konec
Zimski meseci so mimo, z njimi pa tudi dokaj mirno življenje kamniških miličnikov. Nepridipravi so se namreč že prebudili iz zimskega spanja, kar dokazuje nenehno naraščanje kaznivih dejanj, da o kršitvah javnega reda in miru sploh ne govorim. Veliko več je tudi prometnih nezgod, predvsem težkih in pa požarov. Ne smemo namreč pozabiti, da z vročimi dnevi pridejo požari, čeprav jim večkrat botruje naša neprevidnost.
Prometne nezgode — 33
Poleg 33 nezgod, od katerih je bilo deset težkih, smo zabeležili še 8 poškodb vozil na parkirnih prostorih. 41 prometnih dogodkov je v tako kratkem času, v tako majhnem mestu res odločno preveč. Voznike bi opozorili predvsem na nesemaforizirano križišče obvoznice in povezovalne ceste, na katerem se zgodi največ nezgod.
10. 4. je po Medvedovi ulici vozila svoj osebni avtomobil Mira P. iz Podjelše. Pri gostilni Bunder jo je nenadoma presenetil Franc R. iz Homca; ni jc povabil na pijačo, ampak sc je med vzratno vožnjo s parkirišča zaletel vanjo. Miličnik, kije preiskoval nezgodo, je ugotovil, da je bilo napravljeno za več kot za 100.000 dinarjev škode, zato je povzročitelja preskusil z alkotestom, seveda uspešno. To pa je povzročilo pravi izbruh besa pri sovozniku Francu K. iz Duplice. Miličnik je prijavil oba, voznici pa posredoval podatke za zavarovalnico.
12. 4. sc jc iz Volčjega Potoka proti Radomljam z neprimerno hitrostjo peljal Stanko L. iz mengeške Loke. Do cilja ni prišel, saj ga je že prej zaneslo na levo stran, v parkiranega golfa, last Rudolfa P. Prijavili so ga, saj je kazal znake vinjenosti, poleg tega da je napravil za 400.000 dinarjev škode.
16. 4. se je zgodila že tradici-
onalna PN na Korcnovi poti, na nezavarovanem železniškem prehodu. Spet sta trčila potniški vlak in osebni avtomobil. Voznik Dušan P. iz Komende je namreč spregledal vlak??? in s prednjim delom zadel lokomotivo v bok. Pri trčenju ni bil nihče telesno poškodovan, niti voznika nista kazala znakov vinjenosti, nastala pa jc materialna škoda za približno 10.000.000 dinarjev. Dušana so kot odgovornega za nezgodo kazensko ovadili. Kaj pa Železniško gospodarstvo, ki tudi nosi del odgovornosti za nezgode, saj kljub opozorilom ta prehod še vedno puščajo nezavarovan, j
25. 4. sta se na postajo milice pripeljala Marko S. in Jasmin C. iz Kamnika in razjasnila okoliščine nezgode, ki sta jo povzročila. Marko je vozil po Kidričevi cesti proti povezovalni cesti, ko mu je pred trgovino Metalka na cesio skočila mačka. Nenadoma je zavrl, česar pa ni pričakoval voznik za njim. Zaradi prekratke varnostne razdalje se je zaletel vanj, kar ni v skladu s predpisi!? Odgovarjal bo pri sodniku za prekrške.
Kazniva dejanja - 26
Kraje smuči so nadomestile kraje koles in nasploh postajajo tatovi vse bolj drzni. V aprilu smo imeli v Kamniku 7 prijavljenih ukradenih koles in koles z motorjem, maja pa jih bo nedvomno še več. Nespodbuden je tudi podatek, da prihaja do številnih kraj kmetijskega in gospodarskega materiala, do prevozov nežigosanega lesa, do javnega preprodajanja deviz (že aprila je bilo treba za nemško marko odšteti 460 dinarjev!!!) in drugih KD.
5. 4. sta zaskrbljena starša iz Mekinj prijavila primer hazardi-ranja - igranje kart za denar v gostinskem lokalu. Do prijave jc prišlo, ker se je njun sin s tega »hazardiranja« vrnil brez denarja, ure in obleke. Vsa sreča, da se jc nesrečnež vračal domov pono-
• Iz nekega tovarniškega glasila:
Recimo bobu bob
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)   lahko postavimo na mesto, kamor sodi - k hudiču!
Nesrečnik je zastokal. Naenkrat jc-zaslišal vihar, ki jc nosil neskončno vrsto žrtev njegovega odkritja. Razsrjenih obrazov in ob škripanju z zobmi so žrtve iz sprevoda stegovale svoje mršave roke, da ga zgrabijo. Približeval seje tragični^prevod. Žalostinke in strahotne kletve, ki so se oglašale iz sprevoda, so mu polnile ušesa.
Od strahu je predirljivo kriknil in se vrgel skozi okno.
Vse pripovedke niso lepe . . .
Nismo še pozabili pripovedk iz otroških let, njihovi srečni konci pa so nam slikali svet v najlepših barvah. Z odraščanjem smo spoznavali, da življenje ni tista lepa pripovedka iz otroških sanjarjenj.
Pripovedka o arabskem alkimistu in njegovem tragičnem izumu pravzaprav ni pripovedka. Je zgodba, ki traja že tisoče in tisoče let. )e del našega vsakdana. Sprejeli smo jo za »svojo«. Čeprav se njen konec znova in znova ponavlja, smo pripravljeni storiti zelo malo ali nič, da bi bil drugačen.
Zakaj?
Morda zato, ker nam je prvi del »pripovedke« kar všeč. Je še kaj lepšega na svetu, kot doživetf tiste prijetne občutke dobivanja novih moči, ko se nam zdi, da se nam želje uresničujejo kar same od sebe in ko želja po življenju raste; magična moč alkoholne tekočine nas pomlajuje, vliva nam poguma, zbriše žalost, stisko . . . Al - kohl je pravzaprav res čudežni napitek. Če bi ga bilo malo, bi ga postavili med zvezde, a ker ga je preveč, ga mirno duše
Zakaj pijemo?
Ljudje pijemo še od nekdaj. Še danes podpirajo uživanje alkoholnih pijač prastari ljudski običaji, verovanja, predsodki in neznanje.
Pijemo poleti, da bi se ohladili, pozimi, da bi se ogreli. Pijemo ob rojstvu, da proslavimo prihod novega družinskega člana, kot se spodobi. Pijemo tudi, kadar kdo umre. Sedmine z alkoholom so na široko udomačena navada in ni redko, da se končajo z ljudsko veselico ali s splošnim pretepom.
Verjamemo v zdravilno moč alkohola. Porodnici pripravimo pijačo, da bi čimprej nadomestila kri in imela močnejše mleko za svojega dojenčka. Slabokrvnim dajemo rdeče vino za moč. Le kdo od nas ni slišal ali se celo ravnal po nasvetu, da nam bo smrkavi nos ali goreče grlo ozdravil šilček ali dva »domačega«?
Pije se pri sklenitvi kupčije, dobre ali slabe.
Pijemo, če smo veseli ali žalostni.
Običaji z alkoholom so tako razširjeni, da skoraj ne najdemo prilike v družabnem življenju, pa naj bo mladih ali starih, ko ne bi bilo prisotnega alkohola.
Znano nam je verovanje, da alkohol daje moč. Zato se alkoholne pijače redno uživajo pri težkih telesnih delih. V nekaterih krajih pijejo ljudje, ker tamkajšnja-voda baje ni zdrava za pitje. In po vodi se človeku lahko v želodcu žabe zaredijo .
Alkohol nam blaži notranje težave. Ko ga spijemo, načnemo pogovor s komerkoli. Zato se naše proslave tako velikokrat zeča-njajo z nekaj zdravicami. Ko popijemo nekaj kozarcev, postanemo zgovorni, dobro razpoloženi.
(Se nadaljuje)
ei, skrit pred radovednimi očmi in opravljivimi jeziki.
5. 4. je Vrhničan Marjan Š. sporočil na postajo, da mu je neznanec na parkirnem prostoru pri spodnji gondolski postaji v Kamniški Bistrici odmontiral obe levi kolesi z avtomobila in ju odnesel. Mi bi dodali le to, da jih najbrž ni odnesel, ampak odkotalil.
6. 4. jc do izmenjave mnenj med starejšo in mlajšo generacijo prišlo na Duplici. Oče Mirko in sin Franc nista uskladila mnenj, zato je prvi poklical na intervencijo, češ da ga je sin napadel s kuhinjskim nožem, tako daje komaj pobegnil iz. hiše. Patrola je svoje delo opravila, po nemajhnih težavah, saj »dupliški Ram-bo,« ni hotel predati orožja -večje sekire. Šele ko so uporabili solzilni plin, so fanta brez nevarnosti razorožili, obvladali in odpeljali s seboj. Nemudoma so ga tudi izročili v postopek, saj je v kratkem nameraval odpotovati v tujino. . . ?
11. 4. so neznanci vlomili v shrambo za kmetijsko orodje in stroje pri Andreju B. iz Most. Iz nje so odpeljali traktorski prik-ljučck-obračalnik in kardansko os. Le 15 minut po tem dejanju pa je Franc H. iz Buč sporočil, da je bilo vlomljeno tudi v skladišče kmetijske zadruge Fimona v Šmartncm, iz katerega je bilo odpeljano več vreč umetnega gnojila. Obe vlomni dejanji sta bili zagrešeni na podoben način. . . Vprašanje pa je, ali je moč na obračalnik naložiti 45 petdeset kilogramskih vreč!?
P. S. Storilca sta le bila dva, oba so že odkrili.
Javni red in mir-21
Res neverjetno, kako je pomlad nekaterim udarila v glavo. Prepirajo sc povsod kjer nanese, pa tudi udarci niso izjeme. So pa to v glavnem le nedolžni prepirč-ki brez resnih posledic, kot nalašč za našo rubriko.
3. 4. so iz gostinskega lokala Račke na Bakovniku, prosili za pomoč. Takoimenovana pomoč je v lokalu zalotila opazno vinjenega Hamdijo Š., ki je izzival k pretepu in nadlegoval druge goste. Ker je prijaviteljica ravnala v skladu s predpisi, se pravi, da ni stregla vinjenemu gostu, so opozorili in prijavili le njega. Bravo račke!
7. 4. so se v gostinskem lokalu Bar 26 organizirano pretepali gostje in uslužbenci. Zakaj je prišlo do kršitve JRM, so pojasnili možje v modrem, ko so pomirili razjarjene goste. Ismail, Maksi, Zumer in Redžcp so po prihodu v lokal začeli izzivati in žaliti lastnico lokala, Marijo, ki jo je poskušal zaščititi solastnik Rajko. Fante je nepričakovana pomoč razkurila, zato so ju, kot tudi Mirana B., napadli s steklenicami in kozarci. Kljub temu, da žrtev ni bilo, so »četvorico neustrešnih« prijavili.
19. 4. Stanka Z. iz Kamnika je telefonično prosila za intervencijo rekoč, da je prišel vinjen domov sin Borut, ki razgraja, razbija in grozi. Razgrajača so opozorili in odpeljali v ZD na pregled, ker je kazal znake duševnih motenj. Pred zdravniki je hitro ozdravel, kljub temu, da je doma na vrtu jedel tulipane. Predlagali so ga v postopek.
27. 4. so za intervencijo prosili iz Bakovniške ulice. Pred vpijočim Srečkom K. so jih zaščitili miličniki, kot tudi ženo in otroke, ki jih je napodil iz hiše. Srečko pa se je za nekaj časa zaščitil pred miličniki, saj je pobegnil v noč.
Najditelji-najdeno
Andrej Golob iz Godiča - prometno dovoljenje, Šemsa Ahmie iz Kamnika - 4.440 dinarjev, Sabina Sravin iz Kamnika - denarnico z osebno izkaznico, Mirni Mickov iz Kamnika - dokumente, Stane Močnik iz Kamnika -denarnico z dokumenti, Bogdan Poljanšek iz Mekinj - žensko uro, Stane Krivorotov iz Kamnika - prometno dovoljenje, Marko Grilje iz Godiča - dokumente.
MATIC ROMŠAK?
Moščanska pomlad
Petek, 8. maja, ob 20 uri, dvorana OŠ v Mostah. Nekaj minut čez uro, napovedano za pričetek. Presedamo se na stolih, opazujemo zamudnike, klepetamo s sosedom - kar naenkrt pa zaslišimo znan glas in melodijo radijske oddaje »Lojtr'ca domačih«. Nekaj časa presenečeni poslušamo, nato pa ... po dvorni se slišijo koraki, veliko korakov in na oder prihajajo člani moškega pevskega zbora PD Bočna s severne strani Menine planine. Zbor jc nastal pred osemdesetimi leti, zadnje čase pa ga vodi mladi zborovodja Mitja Venišnik.
Predstavili so se nam z narodnimi, folklornimi, ponarodelimi, celo žalostinko »Oj Doberdob« so vključili v svoj program. Pričarali so nam občuteno pesem, ki je peta govorica. Človeška občutja lahko izražamo tudi s pesmijo, je dejala povezovalka večera, Darja Ovijač. Človeški glas je najboljše človekovo glasbilo. S pesmijo iščemo duhovne globine, narod ohranjamo z narodno pesmijo.
Poslovili so se s Kolom skladatelja Vasilija Mirka. KUD Mosta se je gostom iz Bočne zahvalil za sodelovanje in nastop ter izročil šopek kot povabilo na naslednje, podobno srečanje.
Drugi del našega 6. koncerta pevskih zborov z naslovom Moščanska pomlad pa so nam popestrili domači pevci in pevke, člani mešanega pevskega zbor KUD Moste pod vodstvom Franca Spruka. Pevke in pevci ljubijo petje, radi se zbirajo ob večerih in marsikatero uro preživijo skupaj. Pravijo, da jih pesem povezuje, hkrati pa je to njihova notranja potreba. Verjamemo jim, saj so se lepo odrezali.
Solistični nastop sta imela Gabi Uranič in Janez Kovterc, To-maževčev Johan po domače, ki poje pri zborih že več kot šestdeset let. Presunljivo nam je zapel Pesem o rojstvu, ki pomeni upanje in nadaljevanje človeštva.
Za konec' pa smo slišali še Znamenje Frana Venturinija, ki pravi, da je znamenja podoba, kate-
ro časti srce in duša in je slika naše domovine.
V imenu prireditelja, KUD Moste, vas vabimo 30. maja ob 20 uri na srečanja pevskih zborov. Sodelovali bodo Lira iz Kamnika, MPZ Štrafela, Mar-kovci in domači pevski zbor.
TATJANA SIVEC
Dvakrat tedensko nudimo kokošji gnoj iz proizvodnih hlevov farme Duplica. Gnoj naložimo sami. Cene so iz-vensezonske.
JATA DUPLICA
GOSPODINJE POZOR! Brusim nože, škarje in sekirice. Delo sprejemam na domu. Završnik, Kebetova 10, Kamnik.
Hišni svet Matije Blejca 18 išče žensko za čiščenje skupnih prostorov. Informacije pri tovarišu Merela.
Popravilo šivalnih strojev. Tel. 832-315 (ves dan) ali popoldan od 15. do 17. ure na naslov: Rudi Galin, Župančičeva 2, Kamnik.
Prostor v izmeri 15 kv. m. oddam v najem za manjšo obrt ali skladišče. Naslov v uredništvu Kamniškega občana.
Zamenjam enosobno družbeno stanovanje po dogovoru (s soglasjem) za dvo ali trisobno v Kamniku. Pogačnik, Klav-čičeva 6/44, Kamnik.
Žensko kolo na pet prestav prodam. Vavpetič, Podgorje 50, tel. 831-231.
Ugodno prodam belo dolgo poročeno obleko št. 38-40. Streliška 16/a.
Ugodno prodam raztegljiv kavč z dvema foteljema v rjavem žametu in štedilnik gorenje (4 plin in 2 elektrika). Informacije po tel. 832-801 zvečer.
Vabimo vas... Letos že v juniju Po domače pri Repanšku
Godci in stalnejši obiskovalci prireditve Po domače pri Repanšku se bodo morda ob naslovu vprašali, zakaj o tem pišemo že zdaj, vendar jc oboje treba kar takoj opozoriti, da bo III. medobčinsko tekmovanje ljudskih godcev letos dva meseca prej, že tretjo nedeljo v juniju, pa tudi vse preostale prireditve pod tem naslovom, od nastopa skupine Agropop, Nagcljna, Lojzeta Slaka in Stoparjcv se bodo odvijale tretji konec tedna v juniju.
Prireditelj se je tako odločil zato, ker je ob koncu avgusta še veliko obiskovalcev prireditve na dopustu, poleg tega pa so v tem času tudi druga podobna tekmovanja po Sloveniji; za godce, kot za vse druge pa je dobro, da se najprej preskusijo na domačem terenu.
Lani je prireditev Po domače pri Repanšku precej pokvarilo vreme. Upajmo, da bo letos vreme lepše, udeležba godcev pa morda še številčnejša. Že zdaj pa moramo vse godce spomniti tudi na to, da je za njih boljše, če odigrajo lastno skladbo ali vsaj manj znano skladbo, saj bo strokovna žirija ocenjevala tudi izvirnost igrane skladbe. Tako ima pri boljši uvrstitvi več možnosti pač tisti, ki bo pokazal tudi s te strani več izvirnosti. Sicer pa je tudi v Repanškovem primeru važno predvsem sodelovati. Vsi nastopajoči bodo dobili pismena priznanja, poleg tega pa so še nagrade za L, II. in III. mesto, posebne nagrade pa so za najboljšo uvrščeno godčevko, za najmlajšega in najstarejšega godca itd., da pa ne bi vendarle vzeli preveč zares, bo tisti, za katerega bo imela komisija najmanj posluha, dobil tudi posebno nagrado »za najslabše razumevanje komisije«.
Rcpanškovi obljubljajo tudi vrsto drugih presenečenj, pa seveda ves čas tradicionalo dobro postrežbo in domače speciali-tete, od domače potice do pristne kapljice, godce pa bodo tudi posebej pogostili.
Vsi godci sc boste lahko prijavili na III. medobčinsko tekmovanje ljudskih godcev dve uri pred nastopom kar pri Repanšku, tako kot že minuli leti, pokrovitelja prireditve sta občinski Zvezi kulturnih organizacij, nagrade pa bo prispevala tudi mengeška Melodija in še nekaj zasebnikov.
Tretji konec tedna v juniju torej na prireditve Po domače pri Repanšku; vsi godci in ljubitelji starih in novejših viž se bodo zagotovo udeležili vsaj tekmovanja v nedeljo popoldne, ki se bo seveda prevesilo v veselje do poznih ur. Na svidenje torej pri Repanšku na Homcu! j sjveC
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
Petek, 5. junija 1987 ob 16. in 20. uri
Thornton N. WILDER: ŽENITNA MEŠETARKA (The
Malchmaker)
Farsa v štirih dejanjih
Gostovanje Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor Predstavi bosta uprizorjeni v veliki dvorani kina DOM v Kamniku za popoldanski in večerni gledališki abonma ter za izven; vstopnice bodo v prodaji uro pred pričetkom predstav pri blagjani kina DOM. Vljudno vabljeni!
OBVESTILO
Skupščina in družbenopolitične organizacije občine Kranj so letošnji organizator spominskega srečanja v Podljubelju, ki bo v soboto, 6. junija 1987 ob 11. uri. Krajevne organizacije ZZB občine Kamnik naj store vse, da sc bodo borci, aktivisti, interni-ranci in politični ujetniki lahko udeležili proslave, ali pa naj vsaj pošljejo delegacijo s prapori. Posebnega prevoza iz Kamnika ne bo.
Komisija za zadeve internirancev občine Kamnik
ABC Pomurka, TP Kočna Kamnik
Kamnik, Ekslerjeva 8, TOZD Maloprodaja
objavlja
dela in naloge
dveh delavcev
za nočno varovanje opreme na Titovem trgu pri Delikatesi (vsakodnevno delo) Nastop dela možen takoj.
Delo bo potekalo predvidoma do konca septembra.
Interesenti naj se zglasijo v kadrovski službi TP Kočna, Ekslerjeva 8 v Kamniku.
Na osnovi 38. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. SRS, št. 18/84) vabimo vse zainteresirane občane v krajevnih skupnostih ter delavce in delovne ljudi v samoupravnih organizacijah in skupnostih, da se udeleže
javne obravnave
osnutka zazidalnega načrta B-9 Bakovnik - del BM-3 Zarja
ki bo v ponedeljek, 1. 6. 1987 ob 18. uri, v sejni sobi Skupščine občine Kamnik, Titov trg 1 - II. nadstropje. Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na svoji seji, 20. februarja 1987, sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta B-9 Bakovnik - del BM-3 Zarja. Osnutek je javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Kamnik, Titov trg 1 in v prostorih Srednješolskega centra Rudolfa Maistra v Kamniku od 10. maja 1987 do vključno 8. junija 1987.
Skupščina občine Kamnik Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje
ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV SRS OBČINSKI ODBOR - KAMNIK
CENE PENZIONOV V POČITNIŠKEM DOMU BANJOLE
Objekli termini Potrjene cene Orientacijske cene
5.6.-25.6.   25. 6.-5. 9   5. 9.-25. 9. 25. 9.-25. 10
D -	II	7.400	10.900	8.700	8.300
D -	I, D - III	7.000	10.900	8.200	7.600
A -	B - NR	6.100	8.800	7.500	-
Višina regresa /a borce znaša od 5. 6. do 5. 9. 1.500 din na dan. Akontacija za letovanje oziroma oddih je 25.000 din, cciVa avtobusnega prevoza je 6.000 din na osebo.
PD Banjolc obvešča, da pripravlja izlete na otočje »Brioni«, cena 5.000 din na osebo.
Vsak petek: Trst - 5.000 din na osebo.
Izlet s hidrogliserjem v Benetke vsak torek in četrtek - 22.000 din na osebo.
Podrobnejše informacije lahko dobite v pisarni Občinskega odbora ZZB NOV Kamnik.
ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV SRS OBČINSKI ODBOR -KAMNIK
obvešča, da so za zdravilišča Strunjan, Dolenjske in Šmarješke Toplice cene za borce (vključen 20% popust) naslednje:
polni pen/ioni
čas od-do      enopostelj. dvopostelj.
1.
6.-30.
6. -30.
7. -15. 7.-15.
87 87 K7 S7
soba 12.960 10.960 16.000 13.600
soba 12.000 10.400 14.400 12.480
Objekt
Hotel Svoboda Bungalovi Hotel Svoboda Bungalovi
Turistična taksa je 250 din in zavarovanje 60 din po osebi na dan. Ekonomske cene v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah so naslednje: Dolenjske Toplice: (cene veljajo do 30. 6. 1987)
dvopostelna Enoposlclnasoba soba
Kopališki dom 14.000 12.000
Zdraviliški dom 13.000 11.000
Šmarješke toplice: (cene veljajodo 30. 6. 1987)
Hotel Krka 17.000 150000
Hotel Toplice 16.500 14.500
Udeleženci NOB, ki se izkažejo z ustreznim potrdilom pristojnega združenja ali občinskega odbora ZZB NOV, imajo 20% popust na zgoraj navedeno ceno.
Industrija platnenih izdelkov Induplati r. Jarše p. Domžale
O,
xyvas zanima delo na sodobnem računalniku IBM S/ 38?
Če Vas zanima in bi želeli delati pri projektiranju ali programiranju v sredini z dolgoletno tradicijo, oglasite se v naši delovni organizaciji.
Vabimo strokovnjake z izkušnjami, pripravnike, pa tudi študente, ki bi se po končanem študiju z našo štipendijo želeli zaposliti pri nas.
Iščemo tudi marljive sodelavce ali sodelavke za delo v proizvodnji (predenje, tkanje, šivanje, barvanje tkanin). Poleg solidnih osebnih dohodkov in družbenega standarda Vas bo gotovo pritegnila trdnost pomlajenega ti-soččlanskega kolektiva, ki dve tretjini celotnega prihodka pridobi na tujih trgih.
Lahko nam pišete, se oglasite osebno ali nas pokličete po telefonu na št. 721-911 - kadrovska služba.
Zdravstveni dom Domžale,
n. sol. o., TOZD ZV Kamnik, n. sub. o., 61230 Domžale,
Titov trg 1
objavlja
na podlagi sklepa DS TOZD ZV Kamnik prosta dela in naloge:
čistilke
za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu) Pogoji: končana osnovna šola, zaželeno je, da ima kandidatka opravljen izpit iz higienskega minimuma. Poskusno delo 1 mesec.
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: Zdravstveni dom Domžale, Kadrovska služba, Titov trg 1, 61230 Domžale.
Utok Kamnik, TOZD Prodaja
OBLAČITE SE KVALITETNO IN POCENI!
V Utokovi tovarniški prodajalni - Usnjarska 6 (poleg tovarne), tel: 831-922 int. 02, vam nudimo po znižanih cenah:
- usnjeno konfekcijo
- tekstilno konfekcijo
- usnje na metre
- tekstil na metre in razne dodatke
V butiku, Kidričeva 15, tel. 832-959, pa poleg najnovejših modnih artiklov lahko kupite uvoženo obutev in druge ekskluzivne modne dodatke.
..^.fflgLL kemijska industrija K^MNIK,^
Kemijska industrija Kamnik, n. sol. o.
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD
Namenska proizvodnja
objavlja
prosta dela in naloge
1. delo na stružnih polavtomatih, vrtalnih in rezkalnih strojih
2 kandidata
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
- da imajo strokovno izobrazbo
- priučen delavec kovinske usmeritve - II. stopnja strokovne usposobljenosti
- 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih
- poskusno delo 90 dni
2. previjanje preje
v DE vžigalna vrvica
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
- dokončana osnovna šola
- pripravljenost za opravljanje interne kvalifikacije
- 6 mesecev delovnih izkušenj
- poskusno delo 90 dni
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Kamnik
objavljamo
prosta dela in naloge
1. tiskanje
2 delavca
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
- strokovna izobrazba - tiskar IV. zahtev, stopnja
- 1 leto delovnih izkušenj
- poskusno delo 90 dni
K sodelovanju pa vabimo tudi več delavcev za opravljanje del in nalog
2. delo na tiskarskem stroju
Kandidati moiajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
- strokovna izobrazba - grafični pomočnik II. zahtev-nostna stopnja
- 1 leto delovnih izkušenj
- starost 18 let
- poskusno delo 90 dni
Vse pravice in obveznosti so določene v samoupravnih splošnih aktih TOZD.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Kemijska industrija Kamnik 61240 Kamnik, Fužine 9, vse podrobnejše informacije lahko dobite v kadrovski službi delovne organizacije, tel. 831-011.
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb
objavljamo
prosta dela in naloge
1. opravljanje tajniških opravil za TOZD Kamniktit, TOZD namenska proizvodnja ter finančno računovodski sektor
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
- strokovna izobrazba - administrativni tehnik
- 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu.
Vse pravice in obveznosti so določene v samoupravnih splošnih aktih delovne skupnosti skupnih služb. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Kemijska industrija Kamnik, Fužine 9.
Vse podrobnejše informacije lahko dobite v kadrovski službi delovne organizacije tel. 831-011.____
SOZD Slovenija papir
Rudnik kaolina in kalcita Kamnik
Medvedova 25, Kamnik
Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge
1. tajnika DSSS
2. laboranta
3. čistilke
Pogoji: ad 1/
- administrativni tehnik ali druga ustrezna izobrazba družboslovne smeri
- 2 leti delovnih izkušenj ad 2/
- kemijski procesničar
- 1 leto delovnih izkušenj ad 3/
- osnovna šola
- 1 mesec delovnih izkušenj
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom, razen pod tč. 3, kjer se delo združuje za polovični delovni čas in enomesečnim poskusnim delom.
OD določa Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo.
Vsi zainteresirani naj prijave z ustreznimi dokazili pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri kandidata.
ZAHVALA
Ob boleči, mnogo prezgodaj pretrgani niti življenja naše drage
ROZALIJE GOLOB
rojene KOŽELJ
se najtopleje zahvaljujemo vsem
sorodnikom, sosedom, prijateljem, in znancem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje ter nam kakorkoli pomagali. Posebej se zahvaljujemo župniku zae lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi ter predsedniku skupščine KS Tunjice za prelepe besede slovesa ob odprtem grobu. Vsem, ki ste nam nesebično stali ob strani, še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči: mož Franc, sinova Peter in Marjan, hčerka Jožica in drugo sorodstvo
Tunjice, aprila 1987
ZAHVALA
Ob slovesu naše matere
ANE JEGLIČ
izrekamo globoko zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se tako številno in spoštljivo poslovili od nje in ji prinesli cvetje, nam pa izrazili sožalje. Zahvaljujemo se domu upokojencev Kamnik za pomoč in oskrbo, hkrati smo dolžni zahvalo vsem, ki ste ji kakorkoli pomagali v življenju. Iskrena zahvala pevskemu zboru Solidarnost za zapete pesmi, Društvu upokojencev, Organizaciji ZB NOV in njenemu govorniku tov. Cirilu Mcrčunu, delovni organizaciji Svi-lanit, Temeljnemu sodišču v Ljubljani - Enota Kamnik in g. župniku za poglobljene misli slovesa in za pogrebni obred kot tudi sosedom in vsem drugim, ki ste pripomogli, da je bila njena zadnja pot tako lepa in ste ji tako izkazali še poslednje priznanje na nepovratni poti smrti med tolikimi potmi njenega življenja. Iz srca, Vam vsem, hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Kamnik, Ljubljana, Rakek, Postojna, Toronto, maja 1987
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je po težki in hudi bolezni zapustila naša draga sestra in teta
MARIJA
SLEVEC
iz Slcvega 5
Iskreno se zahvaljujemo sosedom za vso skrb, pozornost in pomoč, še posebej Lenčki Zupi-novi in družini Zlatnerjcvi. Prav tako se zahvaljujemo tudi osebju UKC Ljubljana za nego in pomoč, pevcem za čustveno zapete pesmi, praporščaku in g. župniku za opravljen poslovilni obred. Za izrečena soža-lja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti vsem naša iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Nevljc, Krivčevo, Slevo, maja 1987
	ZAHVALA
	Ob boleči in prerani izgubi naše drage MIRE VAVPETIČ rojene VRLINŠEK
se  iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ji darovali cvetje, jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku in nam izrekli sožalje.Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju bolnišnice dr. Petra Držaja za vso skrb' in nego, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za opravljen cerkveni obred.	
	Vsi njeni
Podgorje, aprila 1987	
V SPOMIN
MILANU PREŠERNU
MINILO JE LETO DNI, ODKAR SE JE NAŠ SODELAVEC MILAN TRAGIČNO PONESREČIL POGREŠAMO GA!
SODELAVCI IZ ZARJE
Bojan v drugačni vlogi, kol smo ga vajeni - z loparjem v roki.        Odmor med dvema tekmama - v ozadju igra Tone Vogrinec.
Smučarji na teniških igriščih
Teniški klub Kamnik je letos že petič organiziral tradicionalni teniški turnir za pokal Hitachi. Na njem so, kot prejšnja leta, sodelovali člani smučarske reprezentance - ženske in moški, kakor tudi vsi trenerji, sponzorji jugoslovanskega ski poola in športni novinarji. Na teniškem turnirju se je v tekmovanju dvojic pomerilo 45 tekmovalcev.
Tekmovanje, ki je vzbudilo veliko zanimanja med kamniškimi ljubitelji športa, je potekalo po sistemu izpadanja, partnerja v ekipah pa so do vključno četrtti-nala žrebali. V končnih obračunih sta imela največ uspeha direktor naše alpske reprezentance, Tone Vogrinec, in sekretar za alpske panoge, Fred Keržič, ki sta po ogorčenem boju z 9:7premagala par Benedik-dr. Kolšek.
V tolažilni skupim je zmagal par Kobič-Handl, praktična darila za vse najboljše, ki jih je prispeval Hitachi, pa so podelili na družabnem srečanju v galeriji Re-panšek.
Rezultati: 1. Vogrinec-Keršič, 2. Benedik-dr. Kolšek, 3. Čemi-goj-Žebaljec, 4. Hrovat-Pelj-han, 5. Gasar-Maracol, 6. Žan--Šepetavc, 7. Katra Zajc-Pre-šern.
ROMANA GRČAR
Alpska sekcija v Stranjah
sezono
Smučarska sezona je končana in sedaj je pravi trenutek, da vsi, ki imajo opravka s tem športom, temeljito pregledajo svoje dosežke in uspehe, ter napravijo plan dela za prihodnje leto. To je še toliko bolj nujno, ker se amaterski smučaski delavci zanašajo lahko le nase in na svoje delo. Pogosto je v rokah namesto smučarske palice kramp ali lopata, v glavi pa zavest, da bo potem pozimi toliko bolj prijetna smuka in predvsem vožnja navzgor na vlečnici, namesto utrudljivega pešačenja.
Prav s takim namenom so v alpski sekciji športnega društva Jurij Libnik minulo sezono skoraj do popolnosti uredili smučišče v Repšah. Še lani so opravili obilo zemeljskih del na trasi, posekali nekaj grmovja in z buldožerjem izravnali večje neravnine v terenu, ki so ga nato posejali s travo. Istočasno so gradili tudi brunarico, ki je v letošnji jeseni že služila svojemu namenu. V njej se smučarji lahko pogrejejo in spočijejo, koristna pa je tudi ob raznih tekmah, saj je v njej priključek za elektriko, ki je potrebna za merilne naprave.
Še pomembnejša je nova vlečnica, ki je dolga tristo metrov in se na njenih sidrih lahko prepelje 200 smučarjev v eni uri. S tem so predvsem najmlajši dobili boljše pogoje za trening. Prav najmlajšim je v sekciji posvečena največja pozornost, tako na suhih tre-
ningih, ki potekajo preko celega leta, kot še posebej v sezoni. In prav v letošnjem letu so se cicibani tudi zelo izkazali. Kot po pravilu so se uvrščali med prve na občinskem prvenstvu, na tekmah krajevnih skupnosti, pa tudi zaostanki na tekmah za Yugo točke niso bili preveliki in so si tako popravili štartne pozicije za naslednjo sezono. Lep uspeh je tudi zmaga za pokal Maximarketa, kjer je v kategoriji cicibanov letnik 1978 med dvestopetdesetimi tekmovalci zmagal Tadej Tro-bevšek in s tem potrdil dobro znanje in vestno delo v klubu.
Poleg vzgoje tekmovalcev, veliko pozornost namenjajo tudi prvim korakom na smučeh. Tako so med zimskimi počitnicami organizirali začetno in nadaljevalno
šolo smučanja, ki se jo je udeležilo petdeset smučarjev in si tako pridobilo osnovne smučarske vrline. Ker pa tudi smučanje, žal, postaja vse dražji šport in s tem tudi bolj nedosegljiv za povprečnega prebivalca, so v sekciji pripravili že tradicionalni sejem rabljene opreme, ki je iz leta v leto bolj obiskan.
Tako je bilo letos, za prihodnje pa so si spet zadali velike cilje, ki jih bodo poskušali uresničiti. To so nabava novih pregibnih količkov in merilne naprave, ter zagotovitev čim boljših pogojev za trening mladih tekmovalcev. Volje in elana jim torej ne zmanjkuje, zato tudi rezultati ne bodo izostali, kljub vsemu pa počakaj-mo na naslednjo zimo, da se mladi izkažejo na snegu.
JANEZ BALANTIČ
Po bolj ali manj razburljivih teniških dvobojih so se smučarji okrepčali v prelepem okolju kamniških teniških igrišč.
Zlato Romšak - 135 m
V letošnji uspešni smučarski sezoni je zelo napredoval v smučarskih skokih Zlato Romšak, rojen je v Komendi, kije bil več let član SK Kamnik. Pred leti se je preselil v Cerklje in sedaj trenira pri SK ISKRA DELTA TRIGLAV. Svojo nadarjenost je pokazal na letošnjem državnem prvenstvu, kjer je osvojil srebrno kolajno in nd treningu v mesecu marcu na 120-m skakalnici v Planici, kjer je poletel 135 m daleč v izredno lepem slogu. Dosedanjo največjo daljavo med smučarskimi skakalci iz naše občine je imel Peter Pibernik iz Suhadol, in sicer 122 m.
Zaradi uspehov v letošnji sezoni je bil Zlato Romšak izbran v B reprezentanco jugoslovanskih skakalcev. Mlademu in nadarjenemu skakalcu želimo še uspešno športno pot.
Šolanje štirinožnih prijateljev
Športna gimnastika
Vsak ponedeljek se ob pol šestih odpravim v šolsko telovadnico, kjer Imamo trening gimnastike. Tam me pričaka prijazna skupina deklet, starih od 8 do 11 let. Ob dokaj napornem treningu nam mine ara in pol prostega časa, ki bi ga marsikdo raje Izkoristil v družbi prijateljev na Igrišču.
Na začetku vsakega treninga imamo najprej ogrevanje, sledijo gimna-stične vaje. Potem si z Majo učenke razdeliva v dve skupini. Vsaka s svojo skupino delava na posameznih orodjih (bradlja, parter, nizka gred in preskok). Skupaj sestavljamo vaje kar se da skrbno, kajti pri izvajanju vaj in tudi posameznih elementov je potrebno veliko natančnosti in spretnosti. Na treningih gimnastike nam ne manjka dobre volje in raznovrstnih šal, saj bi bili treningi brez tega dolgočasni. Dvakrat na leto si priredimo tudi zabavo s plesom. To je ob novem letu in ob zaključku šolskega leta.
Kot vsako leto, smo se tudi letos udeležili občinskega prvenstva v gimnastiki, ki je bilo 15. maja 1987 na Duplici. Na zadnjih treningih pred tekmovanjem smo vadili še bolj zavzeto, saj smo si po vsem tem napornem delu želeli tudi uspehe. Naše želje so se izpolnile. Dosegli smo naslednje uspehe:
1.-4. r. OŠ: deklela-ekipno 1. OŠ
DU 177,2 t, 2. OŠ TB 163,3 t Dekleta-ninogoboj 1. Rosana Štcbe OŠ DU, 2. Anita Mcjač OŠ TB, 3. Andreja Mali OŠ DU, 4. Marjanka Mali OŠ DU, 5. Urška Otrin OŠ DU, 1.-4. r. OŠ: fantje-ekipno-fantje-mnogoboj
1. Alcn Adrovič OŠ DU, 2. Marko Krivorotov OŠ DU, 3. Janko Uršič OŠ DU, 4. Edo Žagar OŠ DU, 5. Boban Ristič OŠ DU.
Poleg nas so trenirali še pionirji in pionirke od 5. do 8. razreda. Z učenkami se je skozi vse leto trudila tovari-šica Lenka Grzinčič, z učenci pa v prvem polletju tovariš Janez Benko-vič; v drugem polletju ga je zamenjal tovariš Rudi Capuder, Tudi pri njih ni manjkalo športnih uspehov, saj so dosegli:
5.-8. r. OŠ: dekleta-ekipno 1, OŠ TB
181,0 t, 2. OŠ DU I. 180,2 t, 3. OŠ KB 170,00 t, 4. OŠ DU II. 163 9 t.
5. -8. r. OŠ: fantje-ekipno: OŠ TB 170,4 t, OŠ DU 163,5 t.
Dekleta-mnogoboj: 1. Manica Irt OŠ DU, 2. Sandra Šparl OŠ TB, 3. Nataša Zobavnik OŠ DU, 4. Anja Aparnik OŠ TB, 5. Alenka Balantič OS KB, Fantje-mnogobo: 1.Matjaž Kladnik OŠ TB, 2. Andrej Homšak OŠ TB, 3. Matevž Stanovnik OŠ TB, 4. Sandi Štojs OŠ DU, 5. Tine Štritof OŠ TB,
6. Dušan Balut OŠ DU.
Sedaj se pripravljamo za republiško i v Ljub-športnih
prvenstvo v gimnastiki, ki bo v Ljub ljani. Vsem želimo veliko
uspehov.
Andreja Sušnik, 8. b. OŠ Tomo Brejc
Tečaj šolanja psov, ki se je pričel 13. marca, se je prevesil v drugo tretjino. Letos je v tečaju 24 psov, od tega po 1 ROTAVEILER, VELIKI ŠNAV-CER, KRAŠKI OVČAR, 2 DO-BERMANA ostalo pa so NEMŠKI VOVČARJI. Tečaj je dvakrat tedensko, ob torkih in četrtkih, po dve uri, tečajniki pa se prostovoljno dobijo tudi ob nedeljah, Poleg tega pa se morajo lastniki tudi doma ukvarjati s svojimi psi. V delo s psom je treba vložiti veliko truda, delajo v vseh vremenskih pogojih, v snegu in dežju. Vendar so doslej premagali vse vremenske neprilike in osvojili naslednja znanja: vajo poslušnosti na vrvici, ko pes hodi ob vodniku; vaja »sedi« in »prostor«; prinašanje predmeta, ki ga vodnik vrže nekaj metrov od sebe in mu ga mora potem pes prinesti nazaj; vaja sledenja, ko vodnik odnese predmet na določeno mesto in medtem spreminja smer hoje, pes pa mora po njegovi sledi na 10 m dolgi vrvici priti do predmeta, ki ga prinese vodniku ali počaka ob njem; vaja obrambe - mar-ker predstavlja psu plen, marker ga draži, pes pa ga mora zgrabiti za rokav (to je posebej prirejen rokav za draženje).
Do konca tečaja bodo psi obvladali vse te vaje brez vrvice, sedaj jih namreč opravljajo na vrvici. Ob koncu tečaja, predvidoma 27. junija, bo na vežbališču KD izpit A in B. 10. maja so imeli kinologi delovno akcijo na vežbališču, ki se je je udeležilo malo članov, v prihodnje bi želeli udeležbo v večjem številu. Urejali so okolico vežbališča in pripravljali prostor za
shranjevanje rezkvizitov ter nadstrešje za večji prostor.
uredili MAJA
ZLA TO ROMŠAK (prvi z leve) s kamniškimi skakalci na treningu v Adergasu leta 1981. KLEMEN PIBERNIK
70 kamniških planincev na Blegošu
Desetega maja se je podala na Blegoš kar 70 kamniških planincev, ki so uživali lepote gora v lepem, a rahlo vetrovnem vremenu. Vzpon in spust je bil primeren za vse, mlade in stare. Takih pohodov si še želijo. Lepo ni bilo samo vreme, ampak zlasti čudoviti pogledi na bližnje in daljno hribovje, ki vabi, «W«<« Stane Simšič
Zmajarji brez državnega prvaka
Kamniški občan
Državno prvenstvo v prostem letenju, kije v naši občini potekalo od 8. do 16. maja (start z Velike planine, cilj v Godiču) je
sicer minilo v optimističnem vzdušju, vendar pa kljub devetim dnem, kolikor so imeli organizatorji časa za izvedbo, zmajarski
klub Kavka iz Kamnika tekmovanja zaradi slabega vremena ni mogel speljati do konca.
Celotna organizacija je bila po besedah predstavnika »Kavke«, Braneta Mušiča, brezhibna, za kar so vsekakor zaslužni člani Radio kluba Kamnik, kamniških, domžalskih in ljubljanskih delovnih organizacij, in zasebnikov, ki so finančno pomagali pri organizaciji, še posebej pa so člani kluba »Kavka« hvaležni Janezu Repanšku, ljubitelju zmajar-jev, ki je vseskozi sodeloval pri organizaciji državnega prvenstva.
Od treh zahtevnih disciplin (torej, treh tekmovalnih dni) so organizatorji izvedli le eno, saj so bile le prvi dan ugodne vremenske razmere za varno letenje. Ta disciplina (prelet z Velike planine do Stola in povratek v Godič) je bila zelo uspešna, tako glede
pogojev letenja kakor tudi doseženih rezultatov. Tekmovalci so namreč prvi dan tekmovanja dosegli izjemne višine, leteli so tudi, preko 3000 metrov visoko. v
Triinšestdeset tekmovalcev iz desetih slovenskih klubov, dveh hrvaških in enega makedonskega je iz dneva v dan zrlo v nebo in potrpežljivo čakalo ugodnega vetra in kolikor toliko lepega vremena. Vendar zaman. Ledeni možje so naredili svoje, tudi Zofka je »prinesla« dodatne kaplje dežja, in tako zmajarji, kljub trdni volji, da izpeljejo državno prvenstvo do konca, letos ne bodo imeli državnega prvaka. Kljub temu pa so imeli gledalci dovolj priložnosti, da so si ogledali ta privlačen šport, »v živo«, pa tudi tekmovalci bodo imeli letos na različnih tekmovanjih še dovolj priložnosti, da preizkusijo svoje moči. Tekst in foto: R. GRČAR
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF -Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan -Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.